1 22 NT 0179880
OBDRŽALA NOGO IN KJE JE REŠITEV ZA
OPTIMIZEM
BOLNEGA CELJANA? TUR-JASKA I
W
ST. 58 - LETO 60 - CELJE, 5.8.2005 - CENA 300 SIT, 20 HRK
NRVAR NATAŠA		
ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1		
1000 LJUBLJANA		
		\iop/c ® 1 mi caf1® v UŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666 i
j -JÉ- !Vodnikova 2.3000 Celje É^^g^^st ((ÇôkôiîîS)		
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Spišeš;
Mercator ©caitóÉ?;®®®®:
Opekarniška 9, Celje
sobota 6. avgust 2QQ5 ob 10. uri ODKRIVAJMO ŠPANIJO S CALVOM nedelja 7. avgust 20Q5 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - predstava MOJ DOMEK
Hervis
TOTALNO
NIŽANJE

na posebej označene izdelke
Jamo za Hervis Celje Veljavnost ponudbe: od 6.08. do 21.08.05, oziroma do razprodaje zalog
UVODNIK
Narava ne prenese napačnih posegov
Danes mineva štirinajst dni od neurja s točo, kije povzročilo škodo za več kot 1,3 milijarde tolarjev v delu občin Kozje in Podčetrtek. Obe občini z gasilci, civilno zaščito in drugimi so takoj začeli z odpravo posledic, neverjetno hiter pa je bil tudi odziv ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika s sodelavci. Minister in vlada sta tudi izpolnila obljubo, da bodo v obeh občinah takoj dobili del sredstev za povrnitev prvega porabljenega denarja, ki so ga namenili iz 'sicer finančno bolj skromnih občinskih blagajn.
Voda je odtekla, posijalo je sonce in v poškodovano pokrajino se vrača življenje. Težko pa bo preboleti bolečine, ki so jih doživeli tamkajšnji ljudje, ki že tako ne živijo v izobilju dobrot. Posledice, najhujše so tam, kjer prinašajo denar, bodo prisotne še vsaj nekaj let (na primer na vinogradih itd.).
Žal pa se tudi tokrat odpirajo nekatera vprašanja, kaj bi bib, če bi bib drugače. To pomeni, da ne bi urejevali terasastih vinogradov in pri tem poškodovali naravnih žil dihajoče zemlje. Prav ti vinogradi so bili s plazovi najbolj prizadeti in obnova je najdražja. Z boljšim vzdrževanjem čistosti brežin vodotokov, mostov, očiščenimi prepusti za vodo na cestah in podobnim bi lahko marsikaj ublažili. Vse to in še marsikaj drugega pomeni, da bi se morali začeti do narave obnašati bolj spoštljivo. Res je, da je že mab pozno, vendar prepozno ni nikoli. Včasih smo imeli akcije »nič nas ne sme presenetiti«. Marsikaj bi kazalo obnoviti v naše skupno dobro. In pripraviti se bomo morali na posledice nenavadno hitrih vremenskih in temperaturnih sprememb z velikimi nihanji, ki povzročajo katastrofe. Predvsem pa bolj spoštljivo do narave in ne izzivajmo je.
Slovenija Je ocenila vino
Znani so rezultati 31. odprtega državnega ocenjevanja vina, ki je bilo prejšnji teden v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.
Na ocenjevanju je sodelovalo več kot dvesto pridelovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter tudi Srbije in Črne gore, ki so poslali v oceno blizu petsto vzorcev vina. Med njimi so bili v veliki večini slovenski vinogradniki in vzorci slovenskih vin.
Z našega območja je prejelo štiri velike zlate medalje Vinogradništvo Zorin, z vinogradi na Pečici, ki se lahko pohvali še z osmimi zlatimi medaljami. S tremi velikimi zlatimi medaljami in eno zlato mu sledi Vinogradništvo Ogrizek iz Zgornjega Gabernika (Kostrivnica), dve zlati medalji pa je prejel vinogradnik Mijošek iz Zgornjega Ne-gonja (Rogaška Slatina).
Strokovna komisija je s po eno zlato medaljo odlikovala vinogradnika Jurija Brumca iz Klokočovnika (Loče), Vinogradništvo Golob iz Spodnje Ponkvice (Šentvid pri Grobelnem) ter Zlatí grič iz Slovenskih Konjic. BJ
TONE VRABL
KRATKE-SLADKE
MA
Obogatena ponudba
S preselitvijo v nove prostore je celjski Turistično informacijski center dodal nove razsežnosti razvoju celjskega turizma. Prostore so namreč pridobili v Celjskem domu, natančno nad trgovino Venera shop, ki slovi po prodaji vsega, povezanega z erotiko. Se nam obeta naval sex turistov?
• MA
Zobozdravniki živijo v preteklosti
Slovenski zobozdravniki so nedavno ugotovili, da njihovo delo opredeljujejo zastareli postopki, določeni leta 1982. V korak s sedanjostjo
so hoteli stopiti z več kot stoodstotnimi podražitvami. Ker se to ni dalo speljati, bodo počakali do 1. decembra. Predlagamo, da se v tem času poleg cen lotijo tudi svoje spletne strani.
Zdravniška zbornica Slo-venijé namreč na njej brez sramu na enem mestu objavlja člane odbora za zobozdravstvo, med katerimi je na primer že štiri leta pokojni zobozdravnik iz Celja, na drugem, ki je očitno že posodobljeno (tega člana v njem ni več), pa smo našli članico iz Velenja, ki je sicer res bila osem let v odboru, a nam je povedala, da »zdaj pa nisem več«. Kdo so aktualni člani odbora, ostaja spletna skrivnost.
Ali zobozdravniki živijo v preteklosti ali pa imajo preveč dela z računanjem ...
Končno po avtocesti čez
Trojane
Čez teden dni otvoritev odseka med Trojanami in Blagovico - Najdaljši avtocestni predor
S predajo 8,2 km dolgega avtocestnega odseka Tro-jane-Blagovica bo v petek, 12. avgusta, dokončana 230,7 km dolga štiripasovna povezava avtoceste Al od Maribora in Celja preko Ljubljane do Kopra. S tem bo postal trojanski predor najdaljši med vsemi dvanajstimi slovenskimi dvocevnimi avtocestnimi predori, Slovenija pa bo med prvimi petimi evropskimi državami po gostoti predorov gledé na dolžino avtocestne mreže, kar kaže predvsem na razgibanost in težavnost terena, po katerem potekajo avtocestne mreže.
Izvajalci del na avtocestnem odseku Trojane-Blago-' :a ta hip opravljajo še zadnja gradbena in montažna dela: na obeh straneh predora Trojane morajo položiti še vrhnji sloj asfalta in dokončati protihrupno zaščito, v obeh predorih pa obenem tudi zaključujejo nameščanje elektro-strojne opreme ter sistema za vodenje in nadzor prometa.
Gradnja.odseka je bila zelo zahtevna, saj je trasa speljana skozi številne predore in viadukte.
nika uprave Darsa
Velik izziv za projektante
Omenjeni avtocestni odsek je z gradbenega vidika eden izmed najtežjih odsekov v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v R Sloveniji, saj dolino nadmorske višine 400 m oklepajo hribi z vrhovi, visokimi več kot 900 m, trasa pa poteka po geološko-geo-mehansko zelo zahtevnem in raznolikem terenu. Ravno zaradi tega zgolj slaba tretjina, 2,6 km, poteka po trasi, pa še ta je grajena z opornimi in s podpprnimi zidovi ter kamnitimi zložbami. Več kot tretjina trase, 3,5 km, poteka v predorih (Trojane in Pod-milj), dobra četrtina dolžine pa preko viaduktov in mo-- Št. 58 -5.
stov (njihova skupna dolžina znaša 2,1 km).
Nov priključek avtoceste preko Trojan bo s tem za 9,4 km povečal prevozno razdaljo, zaradi česar se bo zvišala tudi cena cestnin. Vozniki osebnih vozil so zdaj na čelni cestninski postaji Kompolje plačevali 260 tolarjev, od sobote, 13. avgusta, pa se bo znesek cestnine povečal na 360 tolarjev.
Investitor gradnje novozgrajenega avtocestnega odseka je Republika Slovenija, v njenem imenu je naročnik Dars. Avtocestno traso je projektiral Projekt nizke gradnje, oba predora pa Inštuitut za rudarstvo, geotehniko in okolje (IRGO). Čeprav znaša investicijska vrednost pro-
jekta po investicijskem programu, potrjenem s strani prometnega ministra, 60,2 milijarde tolarjev, Dars ocenjuje, da bo končna cena odseka precej nižja od predvidene. Nova vrednost naj bi znašala 49 milijard brez stroškov financiranja, v okviru te cene pa bo avtocesta tudi dokončana.
Spremenjen prometni režim
Da bi bilo odvijanje prometa ob predaji odseka Trojane-Blagovica čim bolj neovirano, je treba izvesti še navezavo na obstoječo avtocesto v območju Blagovice. Zato bo v tem območju od torka, 9. avgusta, do odprtja veljal nekoliko spremenjen prometni režim. Tako se bo v smeri Blagovice proti Ljubljani dvo-
V petek, 12. avgusta, bosta med 8. in 15. uro dan odprtih vrat in preventivna akcija Varno skozi predore. S slednjo želijo na Dar-su voznike opozoriti na nekatera pomembna navodila za varno uporabo avtocestnih predorov ter prikazati varnostno opremo, ki je vgrajena v predorih.
smerni promet nadaljeval še naslednjih tristo metrov po avtocestni trasi vse do prehoda med smernima voziščema takoj za nadvozom, kjer se bo promet znova začel normalno odvijati. Po predaji bo do vključno 5. septembra zaprt sedanji začasni priključek Blagovica zahod.
MAJA RATEJ Foto: GREGOR KATIČ
»Da« dojenju
Ob svetovnem dnevu dojenja v Celju stojnica s promocijskim materialom -Skupina za pomoč doječim materam
Drugi avgust je svetovni dan dojenja že več kot deset let. Gre za aktivnost Svetovne zveze za dojenje, ki je dognala, da brez temeljite promocije po vsem svetu sama naprezanja za izboljšanje dojenja ne bodo tako učinkovita. Svetovni dan dojenja se je v zadnjih letih raztegnil v svetovni teden dojenja od 1. do 7. avgusta. V nekaterih državah, med drugim tudi v Sloveniji, pa so se odločili, da bi ta svetovni teden raje pomaknili v čas brez dopustov, zato pri nas dojenju posvečamo tudi prve dni oktobra. Tema letošnjega svetovnega tedna dojenja je: »Dojenje in družinski obroki - prijetno in zdravo«. Poudarek je na spodbujanju mater k dojenju ter na kasnejšem pravilnem uvajanju otroka od mleka k dopolnilnemu hranjenju.
. Specialistka pediatrije prim. dr. Zlatka Felc poudarja, da ima dojenje mnogo prednosti tako za otroka kot tudi za mater. Slednje lažje shujšajo (dojenje zahteva dodatnih 500 kcal), hitreje se krči maternica1, manjša je nevarnost raka na dojkah in jajčnikih. Poleg tega pa se je ta naravna metoda kontracepcije izkazala tudi zá najcenejšo in ekološko najbolj neoporečno obliko hranjenja. Otroku materino mleko predstavlja najbolj celovito prehrano ter zaščito proti boleznim in alergiji, zelo pomemben pa je tudi tesen telesni kontakt, ki je dojenčku dobra popotnica za optimalen psihosocialni razvoj.
Porodnišnico zapusti 95 odstotkov doječih mater, za-
skrbljujoče pa je dejstvo, da se njihovo število po dopolnjenih šestih mesecih otroka zmanjša na manj kot 20 odstotkov. Pediatrinja to pripisuje vzroku, »da matere v večini primerov mislijo, da nimajo dovolj mleka ali da je njihovo mleko krivo za trebušne krče otrok. Popolnoma res je, da otrok občasno potrebuje več hrane, vendar temu botrujejo predvsem vmesna obdobja skokov ra-' sti in s tem povečanega teka.« Vse bolj mamljiva pa je tudi ponudba mlečnih formul na trgu, ki obljubljajo obogatene pripravke, s katerimi bo otrok dlje časa sit.
Skupina za samopomoč
Felčeva je skupaj s predstojnico otroškega dispanzerja dr. Mojco Jereb-Kosi pred leti v Celju ustanovila skupino za samopomoč. Njihova nepogrešljiva svetovalka za dojenje je Saša Jeram, ki je enkrat mesečno povsem prostovoljno na voljo mamicam in družinam s problemi z dojenjem. Lani pa se je v skupino aktivno vključila tudi Cvetka Skale, ki je kot edina medicinska sestra pri nas opravila mednarodni izpit za laktacijo. Prizadevajo si, da vsaka mamica že v porodnišnici prejme kontaktno številko skupine. Prednost njihovega delovanja je, da si udeleženci sami posredujejo svoje pretekle izkušnje in ob strokovnem vodstvu skupno rešujejo težave in morebitna vprašanja. Skupina se zbira vsak prvi četrtek v mesecu v prostorih Pisarne Celje - zdravo mesto na Slomškovem trg 4 v Celju.
Spodbuda za Slovenijo
Ze od leta 1998 v Sloveniji pod okriljem Unicefa poteka akcija Novorojencem prijazne porodnišnice' (NPP), njen pobudnik pa je asis. dr. Boriit Bratanič iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Od 14 porodnišnic pri nas jih je ta naziv doseglo že deset (med njimi je tudi celjska porodnišnica) in kar 85 odstotkov slovenskih novorojenčkov se rodi v njih. Tako visoko povprečje imajo v Evropi le še skandinavske države. Za takšno poimenovanje morajo porodnišnice temeljito
Torkova promocijska stojnica v celjskem središču je pritegnila zanimanje marsikaterega mimoidočega. Letošnja novost je bilo gradivo o poškodbah otrok ter zloženke o znakih in pomoči ob poporodni otožno-sti in depresiji.
spremeniti svoje delovanje in omogočiti, da je osnovna pozornost namenjena otroku in njegovim individualnim potrebam. Dojenje pa je ob tem na prvem mestu.
MAJA RATEJ Foto: GK
Občina zadovoljivo ukrepala
Računsko sodišče pohvalilo »popravljalne ukrepe« Mestne občine Celje
Računsko sodišče RS je na svojih spletnih straneh objavilo porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih po reviziji, opravljeni v Mestni občini Celje (MOC). V mnenju so ocenili, da odzivno poročilo MOC vsebuje zadovoljive
ukrepe za odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti.
Kot smo že poročali, je občina Celje v roku pripravila odzivno poročilo na ugotovitve računskega sodišča in v njem predstavila vse ukrepe, s katerimi naj bi popravili napake, ki jih je med re-
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
vizijo za poslovanje občine v letu 2003 ugotovilo računsko sodišče in preprečili nove podobne napake v poslovanju občine.
Generalni državni revizor Igor Šoltes v porevizijskem poročilu ugotavlja, da je občina za izboljšanje nadzora in vzpostavitev notranjih kontrol zaposlila notranjega revizorja. Občina je vzpostavila mehanizme notranjega nadzora, kar naj bi preprečilo nepravilnosti pri prodaji in menjavi premoženja, prevzemanju obveznosti in izvrševanju proračuna, oddaji javnih naročil, dodeljevanju transferjev, zadolževanju in novih zaposlitvah. V občini so izdali ustrezna navodila, ki urejajo tok dokumentov plačilnega prometa, navodilo odgovornim osebam za spremljanje dokumentacije, navodilo za poslovanje z računi. Župan je - Št. 58-5. i
izdal tudi navodilo za postopke, s katerimi občina oddaja naročila malih vrednosti, ustrezna navodila so izdali tudi predstojniki oddelkov in direktorica občinske uprave. Župan je tudi imenoval komisijo za vodenje in nadzor finančnega premoženja, mestni svet pa redno obravnava in sprejema pripravljene programe prodaje premoženja, poslovnih prostorov, pridobivanje premoženja in podobno.
»Navedbe v odzivnem poročilu, podprte z dokumentacijo, predstavljajo primerno podlago za oblikovanje mnenja o popravljalnih ukrepih občine. Menimo, da smo pridobili zadostne dokaze, da lahko podamo oceno o zadovoljivosti izkazanih ukrepov,« zaključuje porevizijsko poročilo Igor Šoltes.
BRST
KJE SO NASI POSLANCI?
Razgreti dopustniki
Poslanci so uradno v ponedeljek obrisali pot s čel in se odpravili na bolj ali manj zaslužen počitek. Avgust je namreč čas kolektivnega dopusta vrha slovenske demokracije. Ali je vsaj bil, letos pa politični vrhovi ne poznajo počitka, saj so se počitnic lotili z obstreljevanjem s težkim topništvom.
Morda so vzrok ža ostre besedne dvoboje, ki sta se jih lotili poslanski skupim Slovenskih demokratov (SDS) in Liberalne demokracije (LDS), pregrete razmere, ki jih je povzročila afera Mate, vendar so se poslanci raje izgovorili na vreme. »Labilne vremenske razmere so gotovo vplivale na počutje ljudi, vendar to gotovo ni edini razlog za precej absurdne izjave poslancev SDS Jožeta Tanka in Rudolfa Petana. Svoje je morala prispevati tudi slaba vest,« je izjavil. Pavel Gantar (LDS), konjiški poslanec Petan pa mu je takoj vrnil, da so v poslanskem klubu SDS novinarsko konferenco sklicali v lepem vremenu, zato »so bile verjetno tudi naše izjave dobronamerne«.
Prvi strel so v torek sprožili poslanci SDS, ko je njihov prvi mož Jože Tanko de-jál, da je za vsë težave pri delu državnega zbora (DZ) kriva opozicija, predvsem pa njena največja poslanska skupina LDS. Po njegovem svoje delo gradijo na pozerstvu, pretiravanju, ignoriranju, uveljavljajo načelo tekmovanja, kdo bo imel daljšo jalovo govoranco, poslanci LDS vse manj prihajajo na seje DZ ... Rudolf Petan je ob tem dodal, da želi LDS, ki praktično ostaja brez vodstva, krizo v svojih vrstah prenesti na celotno politično prizorišče. »Energija gre v nič, ker je večina njihovih predlogov brezpredmetnih, iluzornih, nepotrebnih, mogoče celo škodljivih za Slovenijo.«
V največji vladni stranki so prepričani, da si LDS prisvaja vodilno opozicijsko vlogo, pri čemer si po eni strani podreja Socialne demokrate (SD), po drugi strani pa skuša razvrednotiti delo Slovenske nacionalne stranke kot opozicijske stranke. To se po mnenju SDS kaže tudi pri referendumu o zakonu o RTV Slovenija, kjer so poslanci SD ravnali drugače kot predsednik stranke Borut Pahor. Petan je ob tem še poudaril, da so opoziciji hvaležni za ta referendum, saj bodo lahko pokazali, da so nesmiselne izjave o tem, kako si SDS skuša podrediti medije, saj je bila nacionalka po njegovem doslej bolj strankarska kot pa javna televizija. »Javni zavod RTV se kar 80-odstotno financira iz RTV-prispevka, zato je prav, da se z njim ukvarja najbolj kompetenten or^an,
Rudolf Petan
ki zastopa davkoplačevalce, torej parlament,« pravi Petan.
V LDS niso mirno požrl tor likšnih očitkov, ampak so se vprašali, zakaj se največja vladna stranka toliko ukvarja z opozicijo, namesto da bi jih skrbeli nizka gospodarska rast, omahovanje glede reform, spodleteli poskus davčne reforme, odstopi razočaranih funkcionarjev ... Nekdanji Velenjčan Milan M. Cvikl je zato poslancem SDS predlagal, naj se nehajo ukvarjati z LDS in naj »raje pridejo v DZ z ukrepi, ki bodo dvignili gospodarsko rast«. V LDS ugotavljajo, da premier Janez Janša predava medijem, kako morajo pisati, poslancem, kako se morajo obnašati, ljudem pa, kako morajo imeti radi to oblast. Pri čemer brani ministra (Dragutin Mate, op. p.), ki mu je po Cviklovih besedah dokazana láž, kar je v normalnih demokracijah razlog za njegov odstop brez interpelacije.
Predsednik DZ France Cukjati je kljub naelektre-nim odnosom med obema največjima poloma parlamenta njegovo delo v minulih osmih mesecih ocenil kot sorazmerno ugodno. Zavrnil je očitke, da ga vodi z izrednimi sejami, saj je po statistiki razmerje med osmimi rednimi in devetimi izrednimi sejami 53 odstotkov v korist izrednih, v celotnem prejšnjem mandatu pa je bilo to razmerje 57 odstotkov v korist izrednih sej. Parlamentarci so od 22. oktobra lani do 15. julija letos na zasedanjih DZ presedeli 42 dni, obravnavali 153 točk dnevnega reda in sprejeli 46 zakonov (brez ratifikacij, ki jih je bilo 32), pri čemer so se opozicijski poslanci sedemkrat zatekli k obstrukciji in zapustili zasedanja. Poslanci so zastavili skupaj 552 pobud in vprašanj, pri čemer so bili najbolj pridni poslanci opozicijskih SNS z 210 in LDS s 139 vprašanji oziroma pobudami, najmanj pa sta jih zastavili koalicijski poslanski skupini DeSUS (osem) in SLS (deset).
SEBASTIJAN KOPUŠAR
AKTUALNO
Pozabljeni ljubljenčki
Ob odjavi odsluženega vozila morajo lastniki poskrbeti za njihovo razgradnjo
prevare
Pri tem uporabljajo ukane in
V Sloveniji že nekaj časa uvajamo sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, kar naj bi zlasti prispevalo k čistosti, urejenosti in prijaznosti okolja. Vsa izrabljena vozila je zdaj po zakonu treba ustrezno razgraditi, odstraniti z njih vse, česar ni mogoče reciklirati, predvsem pločevino in kovinske dele pa predati v predelavo.
Po novem vozila ni mogoče odjaviti iz prometa niti vrniti registrskih tablic, ne da bi ob tem upravni enoti predložili potrdilo o razgradnji oziroma uničenju vozila. Za vozila, kupljena po 1. marcu 2003, so stroški razgradnje, ki jih opravljajo pooblaščeni koncesionarji, že vračunani v nakupno ceno vozila. Zato ga lahko, ko to odsluži, preprosto oddamo v brezplačno razgradnjo pooblaščenim organizacijam. Za vozila, kupljena pred tem datumom, pa stroške razgradnje vozila, ki ga odjavlja iz prometa, nosi lastnik. Stroški so določeni in enaki v vsej državi, znašajo pa 21,1 tolarja na kilogram teže vozila. V praksi to pomeni, da lastnika kakšne stare škode, stoenke ali yuga razgradnja stane med 20 in 25 tisoč tolarji.
Največ težav je seveda z izrabljenimi vozili, ki so bila odjavljena iz prometa že prej, registrske tablice vrnje-
ne, vozila pa zapuščena stojijo in razpadajo, pogostoma v naravi, kjer so jih pustili vozniki. Stroške razgradnje takšnih vozil še do konca marca prihodnje leto krije ministrstvo za okolje in prostor. A problem je priti do nekakšnega katastra takšnih vozil. V Celju seznam sestavljajo v občinskem inšpektoratu, kjer so izdali tudi informativno zloženko o ravnanju z izrabljenimi vozili.
Poziv občanom
V akcijo se je vključil tudi Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, kjer so pred kratkim objavili javni poziv občanom, da na številko 492-59-40 ja- • vijo, če se v njihovi okolici nahajajo zapuščeni in izrabljeni avtomobili.
»Odzvali smo se na potrebo prebivalcev Celja, ki nas zdaj pridno obveščajo o zapuščenih avtomobilih v svojem okolju, o tistih avtomobilih torej, ki predstavljajo potencialno ekološko nevarnost in ki kazijo okolje,« pojasnjuje cilj akcije Alenka Avguštin. Ob pregledu okolja so tudi s pomočjo občinskega inšpektorata ugotovili, da je največ teh zapuščenih vozil v lasti ljudi, ki so nezaposleni ali jim socialni položaj ne omogoča, da bi vozila spet registrirali. »Izrabljena vozila že v razpadajočem stanju pa redno odvaža
ustrezna občinska služba. Na naš poziv so ljudje reagirali takoj, pri čemer je težava, da ljudje ne ločijo med izrabljenimi in zapuščenimi vozili,« pravi Avguštinova.
Vozniške ukane in prevare
V velenjskem podjetju Karbon, d.o.O. čiste tehnologije, ki je hčerinska družba Premogovnika Velenje in kjer so pridobili koncesijo za razgradnjo avtomobilov v celotni Savinjski regiji in na Koroškem, pravijo drugače. Zdaj razgradijo v poprečju po eno vozilo na dan oziroma 20 do 30 vozil na mesec, lahko pa bi jih vsaj toliko vsak dan. V Sloveniji naj bi vsako leto razgradili okoli 45 tisoč vozil, pa jih očitno ne bodo, saj sistem ne deluje. »Vozniki se poslužujejo vseh mogočih ukan, pa tudi prevar, da se znebijo stroškov razgradnje,« pojasnjuje direktor Karbona Franci Lenart. »"Riđi zato je bilo ministrstvo prisiljeno močno zaostriti kazni za takšne prekrške, ki se dogajajo v upravnih enotah, kjer še slabo preverjajo potrdila o razgradnji oziroma sprejemajo odjave vozil kar brez teh potrdil. Dogajajo pa se tudi poneverbe dokumentov,« pravi Lenart. Kazen za izogibanje obvezni razgradnji izrabljenih vozil bo zdaj do 60 tisoč tolarjev, nadzor
Spremenjen obvoz
V torek so brez kakršnega koli obvestila javnosti vnovič spremenili sistem obvoza ob gradbišču zadnje faze Mariborske ceste v Celju.
Delavci CM Celje so promet iz smeri Laškega speljali preko parkirišča Slovenskih železnic vse do stavbe železniške postaje. V obratni smeri je obvoz speljan po Krekovem trgu mimo hotela Evropa in po Razlagovi ulici do Savinjskega nabrežja ter naprej preko mostu proti Laškem. Tako je
NEJtC
v celoti zaprta Ulica XIV. divizije, v kateri so delavci CMC že odstranili zgornji ustroj in začeli izkopavati do globine, kjer bodo svoja izkopavanja opravili še arheologi. Ti so ob drugi polovici ulice že naleteli na več zanimivih najdb, zato je pričakovati nove tudi na drugem delu.
Promet za zdaj teče brez večjih težav, čeprav se nabirajo več sto metrov dolge kolone. Samo mislimo si lahko, kakšne bodo po dopustih in začetku novega šolskega
Odslužena in izrabljena vozila zapuščena žalostno propadajo kar v ni
nad delom upravnih enot bo poostren, za morebitne po-tvorbe dokumentov pa kršiteljem grozi celo zapor do treh let. Bo to vendarle tisti pravi vzvod, ki bo v zavest ljudi vsadil védenje, da je treba poskrbeti za razgradnjo odsluženih jeklenih konjičkov?
Na stroške občine
Sicer pa imajo redarji za odstranitev zapuščenih vozil z javnih površin pooblastilo, ki pravi, da lahko, ko najdejo zapuščeno vozilo, namestijo nanj pisno odredbo, s katero naložijo lastniku vozila, da ga v treh dneh odstrani, pojasnjuje Matej Založnik, svetovalec na občinskem oddelku za promet. »Če tega ne stori, ga na njegove stroške odstrani pristojni izvajalec. Po treh mesecih se zapuščeno vozilo lahko uniči,« pravi Založnik.
Seveda pa je treba zapisati, da lastnika velikokrat ni mogoče ugotoviti, saj so vozila brez registrskih tablic in zaprta. Če lastnika zapuščenega vozila ni mogoče najti, plača stroške odvoza in hrambe Mestna občina Celje. Stroški odvoza so 13 tisoč, stroški hrambe pa 600 tolarjev na dan.
V Mestni občini Celje je v veljavi tudi odlok, ki govori
o ravnanju z zapuščenimi vozili na javni površini v Mestni občini Celje. »Če redar ugotovi, da zapuščeno vozilo ovira druge udeležence v cestnem prometu, odredi odvoz. Če se v predpisanem roku lastnik ne oglasi po vozilo, se šteje, da gre za vozilo brez lastnika in ga odpeljemo v razgradnjo. Če pa redar ugotovi, da je dotrajano vozilo zapuščeno na javnih in drugih površinah, odredi, da pooblaščeni izvajalec odstrani vozilo ter ga odpelje na uničenje,« pojasnjuje Založnik.
Stari grehi
Ko opisuje stanje na območju, za katerega opravljajo koncesijsko dejavnost razgradnje avtomobilov, direktor Karbona Franci Lenart potrdi, da je največ težav še vedno s prevzemom legalno odjavljenih, a zapuščenih vozil, torej z odpravljanjem tako imenovanih starih grehov. »Tu lokalne skupnosti še niso opravile svoje vloge, saj je prav njim ministrstvo naložilo, da sestavijo sezname takšnih vozil in poskrbijo za njihov odvoz v razgradnjo. Ker iz Celja v letu dni nismo dobili v razgradnjo še niti enega takšnega vozila, lahko sklepam, da je Celje ali zelo čisto mesto ali da službe svojega dela niso opravile
leta. A z njimi se bo pač treba sprijazniti. Nikakor pa se ni mogoče sprijazniti z dejstvom, da se sistem obvoza ob gradbišču nenehno spreminja in da izvajalci o tem obveščajo javnost izključno s postavitvijo prometne signalizacije. Kot niso nikogar obvestili o začetku del, niso nikomur nič povedali tudi o zadnjih spremembah obvoznega režima. To pa je že nesprejemljiva aroganca.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
. /V t C, o /
o

po zakonu. Bolj se mi dozdeva slednje,« je kritičen Lenart.
V občini Celje skrbi za prevzem izrabljenih vozil podjetje Avto Škorjanc v svoji enoti v Gajih. Roman Žagar nam je povedal, da je sprejem zelo razfičen. »Na mesec sprejmemo od 10 do tudi 50 vozil, ki jih prepeljemo v našo enoto in iz njih odstranimo vse tekočine. Ko se zbere osem takšnih vozil, naročimo njihov prevoz v Velenje, kjer za nadaljnjo razgradnjo poskrbijo v podjetju Karbon,« je povedal Žagar.
»Na celjskem območju in na Koroškem imamo 15 tak- I šnih prevzemnih mest,« dodaja Lenart. »Po prevozu v i Velenje jih razgradimo po | predpisanem postopku. Odstranimo vse tekočine in jih | osušimo, odstranimo akumulatorje in katalizatorje, zatem pnevmatike, vse plastične dele, tkanine, peno in podobno, skratka vse materiale, ki ne gredo v ponovno predelavo. Ostanejo kovinska školjka, motor in ostali kovinski deli, ki jih potem predamo v reciklažo najugodnejšim ponudnikom, med katerimi so ob domačih že tudi tuja podjetja,« opisuje postopek razgradnje Franci Lenart in se pohvali, da gre 90 odstotkov odsluženega vozila v vnovično predelavo.
Z avtomobili je tako kot s hišnimi ljubljenčki. Najprej jih »crkljamo«, peremo, loš-čimo ... Ko se jim izteče življenjska doba ali njihova uporabnost, jih zavržemo, pozabimo in najdemo nove ... A v prid okolju, spoštovanju reda in normalnemu ravnanju bo treba nehati iskati »obvoze« in zakonske luknje. Odsluženim vozilom je treba pripraviti spodoben »pogreb«. . Ne le zato, ker tako zahteva zakon.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: OBČINSKO REDARSTVO ;
Odhod avtobusa iz Celja ob 7-00, odhod iz Portoroža ob
Cena prevo2
Za prijave in vse ostale informacije nas dobite na brezpl
ALi TUDI VI POGREŠATE VONJ PO MORJU?
ZA VAS SMO PRIPRAVILI DNEVNA KOPANJA V PORTOROŽU.
19.00 oz. po dogovoru, š
a je 2.000,00 SIT. 1
ačni telefonski številki:
Če bi živali znale govoriti... ja, res vprašanje kaj bi povedale, avgust 2005 -
leti obnovljena in dozidana za rejo 50 glav govedi. Odločili so se za tehnologijo globokega nastilja. To pomeni, da so v hlevu živali v prostem gibanju, tedensko se nastilja s slamo, čisti pa enkrat mesečno. Živali ne hodijo po gnoju, ampak poteptani slami, ki je pač videti rjavo. Toda dokler vstajajo suhe, pomeni, da še ni treba dodajati nove slame. Pitanci (krav in telic, ki jih je omenjala prijava, sploh nimajo) imajo prost izhod v velik izpust/kjer pa stelja ni predvidena. Ker živali v tem prostoru tudi iztrebljajo, je lahko v dneh pred čiščenjem in ob slabem vremenu podoba res precej žalostna. Ob našem obisku je bila podoba kmetije v resnici zgledna. Tudi famozno gnojišče, ki naj bi načenjalo živce sosedom, je bilo zdaj prazno. In kaj na vse skupaj pravi Vrisk, sicer diplomirani agronom, ki se je specializiral za živinorejo? »Lahko rečem, da iz lastne stroke o govedoreji kar nekaj vem in ta sistem stroka priporoča kot živalim najbolj prijaznega. Tudi v Evropi se vse bolj uveljavlja, ker je meso tako re-jenih živali veliko bolj kvalitetno. Verjemite, da bi bile rešetke pod biki zame veliko elegantnejša rešitev, za neuke obiskovalce pa bistveno bolj čista". Tudi ročno čiščenje izpustov zna biti prav garaško delo. Sistem je tudi precej drag, ker potrebujete velik, dobro urejen prostor za izpust, pa tudi slama ni ravno majhen strošek. Vendar pa se na drugi strani zavedam, kakšen ekološki problem bi šele predstavljala gnojnica izpod rešetk in kakšen smrad bi pomenila za dolino, če bi jo trosil po poljih.«
Noben gnoj na sliki ni videti lep!
Pogled na 44 Vriskovih bikov, ki so sicer lahko precej divje živali in jih je ravno zaradi tega nemogoče pasti, je
Peter Vrisk z nemškim ovčarjem Danom, ki je ljubljenec družine in velik prijatelj mačk ter ostalih živali na kmetiji.
V kakšnih hlevih so
vijolične krave?
je dostopna ves čas in vsak pošten kmet bi jih verjetno rade volje imel v svojem hlevu. Pa gnojišče? Slika izpred nekaj dni res ni bila lepa. »Nobenega gnoja ne moreš slikati tako, da bo izgledal lepo,« odgovarja Vrisk. »Gnojišče ima pač svoj ciklus in enkrat je polno, drugič prazno. Nikoli pa zaradi tega nisem imel težav s sosedi. In v teh dneh, ki so bili za mojo družino zelo težki, so nam mnogi izrazili podporo. Na nek način se čutijo prizadete tudi oni.« In kot pravi, je raznovrstnih nizkih udarcev navajen, saj jih je treba na položajih, kot je njegov, pač vzeti v zakup. Toda to pot je prizadeta njegova družina: »Kmetija je že 200 let v lasti naše družine in nam ogromno pomeni. Tudi otroke vzgajam v tem duhu. Jutro se mi še pred zajtrkom in vsakodnevno potjo v Ljubljano začne v hlevu. Vrata so vsem vedno odprta, tudi nešteto tujih delegacij je že prišlo. Moti me samo odnos novinarjev, ki so slikali v času, ko je bilo jasno, da nas ni doma. Zdaj pa nam očitajo še tisti edini teden skupnega dopusta, ko pa z družino že tako nismo nič skupaj.«
Eno pogostejših vprašanj zadnjih dni je bilo, kdo ga je hotel s tem diskriminirati. Vrisk pravi, da se s tem ne misli ukvarjati. »Verjamem, da kar daješ od sebe, se ti tako ali drugače tudi vrne. Ne bom iskal krivcev, se pa večkrat sprašujem, kako zastrupljene duše morajo imeti ljudje, ki so tako brez predsodkov pripravljeni umazati človeka.«
V izjavi z ministrstva so kljub vzorni oceni zapisali, da lahko ta način reje povzroča dvome ljudem, ki ne poznajo etologije rej različnih vrst živali. Že kmetje se vsak dan naučijo kaj novega, kako pa je s tistimi, ki ne ločijo telice od bika ali pa je edina krava, ki jo poznajo, tista vijolična, sé lahko res samo vprašamo.
Inšpektorica nad kmetijo brez pripomb - Vriskova družina vseeno z grenkim priokusom v hlev
S pompoznim naslovom in zgovornimi fotografijami so pred dnevi v Slovenskih novicah prvega moža Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska obtožili hude zanemarjenosti na domači kmetiji v Ivènci blizu Vojnika. Društvo za zaščito živali pa je na pristojni inšpektorat naslovilo celo ovadbo zaradi domnevnega mučenja živali. Slika dvoličneža, ki ima v službi »gvant, belo srajco, kravato in šampanjček, doma pa smrad in gnoj«, je bila tako popolna.
Taj niča Društva proti mu- takoj prišla inšpektorica s pri-čenju živali Celje Irena Vo- stojne celjske veterinarske gelmut si po dveh anonim- službe. Po ogledu je v zapi-nih prijavah kmetije sicer ni snik med drugim zapisala, da ogledala, je pa po njihovem so živali v dobri rejni kondi-posredovanju na prizorišče ciji, da je kmetija urejena in
da ni razloga za nadaljevanje postopka. Kakšno je v resnici stanje na kmetiji, smo se želeli prepričati tudi sami.
Ob prihodu nas s konkretnim laježem pozdravi v prijavi prav tako omenjeni nemški ovčar. »To je naš Dan. Je rodovniški pes, izšolan za čuvaja in praktično družinski član,« ga predstavi lastnik. Po tistem prvem laježu, s katerim da prišlekom očitno vedeti, da .z njim načelo-
ma ni šale, se Dan izkaže kot izredno prijazen in družaben kuža, ki, roko na srce, res ne izgleda zanemarjen, kaj šele trpinčen. Potem pa nas hišni gospodar popelje na ogled

cetis
Komentirali bomo uradne številke!
Steklarna Rogaška naj bi skrivala 12,6 milijarde tolarjev dolga - Predsednik uprave Bojan Bevc podatkov ne komentira
V	javnost so prišli podatki iz sicer še neuradnega revizijskega poročila revizijske hiše Deloit-te & Touche, da naj bi Steklarna Rogaška skrivala 12,6 milijarde tolarjev dolgov in med letoma 2000 in 2003 priredila številne podatke o poslovanju. Zavajala naj bi banke, nekaj časa s sklepi nadzornikov poravnavala le tretjino dolga, štiri milijarde tolarjev dolga pa naj bi bile posledica prekoračenih pooblastil.
V	Holdingu Rogaška Chrystal naj bi brez ustrezne presoje najemali posojila, navzkrižno jemali poroštva in zastavljali nepremičnine, s tem pa naj bi Steklarna na videz poslovala brez izgub ... še poroča časnik Delo. »Po nalogu nadzornega sveta se izvaja analiza poslovanja za večletno obdobje, s katero bi radi ugotovili razloge in načine, kako je prišlo do situacije, v kateri je danes Steklarna Rogaška,« pravi predsednik uprave Bojan Bevc in dodaja, da je seveda postopek
izjemno obsežen in zato tudi zelo dolgotrajen, njegov cilj pa je ugotoviti razloge in krivce za to stanje. »Postopek bo končan, ko bomo imeli v rokah verodostojne dokaze,« je prepričan Bevc, ki še pravi, da bi težko komentiral kakršnekoli podatke, ki niso dokončni in preverjeni.
»Ne pristajam na hitre ocene in obsodbe, postopek ugotavljanja krivde ne sodi v medije,« pojasnjuje in dodaja, da bi zato tudi težko govoril o kakršnih koli ukrepih, ki bi jih uprava morebiti sprožila. Več bo torej jasno potem, ko bodo znani uradni in dokončni podatki revizijskega poročila. V revizijski hiši Deloit-te & Touche naj bi ga izdelali v drugi polovici avgusta oziroma najkasneje do konca meseca, v začetku septembra pa se bodo z njim seznanili tudi nadzorniki v steklarni. »In če bodo rezultati taki, da bodo narekovali ukrepe za zaščito interesov steklarne, potem jih bomo vsekakor sprožili,« je odločen Bevc, ki še doda-
Danes, v petek, bodo v Steklarni Rogaška začeli obnavljati eno od treh talilnih peči. Ta je največja in za steklarno tudi najbolj pomembna, saj zagotavlja preko 60 odstotkov vse taljene steklene mase.
Steklarni so nekateri dolžniki vrnili denar, ki je takoj šel v obnovo te peči. Obnova naj bi stala okrog 1,5 milijona evrov, saj je peč sestavljena iz posebnih, dragih materialov. Obnova ni nujna le zaradi tega, ker mora steklarna nadoknaditi zaostanek v tehnološkem razvoju ter omogočiti nemoteno proizvodnjo stekla, pač pa je prav ob tej peči prišlo pred krat-. kim do potencialno hude nesreče, ko je le prisebnost rešila delavce pred hudimi poškodbami ob izlitju staljenega stekla.
Sicer pa usoda steklarne še vedno ni jasna. Kot smo poročali, bodo o njeni bodočnosti odločali na skupščini delničarjev, ki bo 29. avgusta. Štiri banke so namreč ponudile, da svoje terjatve zamenjajo za lastniške deleže v steklarni. Če bo predlog sprejet, bo postopek prisilne poravnave nemoteno stekel. Prisilni upravitelj Tomaž Kos je povedal, da takšna konverzija ni možna, v kolikor je ne podpre skupščina. Ta poteza pa bi razmerje med bankami in steklarno spremenilo iz upniško-dolžniškega v lastniško, v steklarno pa bi tudi pritekel prepotreben svež kapital. Kot poudarja Kos, je takšna metoda običajna v procesu finančne reorganizacije.
GS .
ja, da predhodna objava ne- sti ne steklarni ne ljudem, popolnih in neuradnih po- ki so zaposleni v njej. datkov zanesljivo ne kori-	IVANA STAMEJČIČ
Prva dama celjskega Cetisa
Po več kot desetletju je Draga Polaka na čelu podjetja zamenjala Simona Potočnik, njegova dosedanja pomočnica
Nadzorni svet podjetja Cetis je v sredo razrešil dosedanjega glavnega direktorja družbe Draga Polaka in na njegovo mesto imenoval Simono Potočnik, zadnjih deset let pomočnico direktorja.
Nadzorniki so Polaka z mesta direktorja razrešili sporazumno in na njegovo željo, saj je, kot je sam povedal, želel prepustiti krmilo podjetja novim ljudem. Prva ugibanja o Polakovem odhodu iz Cetisa so se sicer v javnosti pojavila že v začetku junija, ko je v družbi prišlo do pomembnih lastniških sprememb in so družbé, zbrane okrog Krekove DZU, nadzirale že skoraj 49 odstotkov celjske tiskarne.
Drago Polak je bil glavni direktor podjetja več kot deset let, Cetis se je pod njegovim vodstvom preoblikoval v moderno družbo in je danes eno najbolj uspešnih podjetij v Sloveniji in med vodilnimi proizvajalci varnostnih tiskovin v Evropi in sve-
tu. Polak, ki bo po zamenjavi iz Cetisa odšel, se je zahvalil vsem zaposlenim in jim zaželel dobro delo tudi v prihodnje. Kot rečeno, ga je nasledila Simona Potočnik, ki je v Cetisu zaposlena že šestnajst let in je zadnje desetletje delovala kot pomočnica glavnega direktorja. Nadzorniki so bili pri njenem imenovanju enotni, saj je novoimenovana direktorica, ki bo funkcijo prevzela v naslednjih dneh, vrhunska strokovnjakinja z bogatimi izkušnjami in s poznavanjem dela v podjetju.
Predstavniki nadzornega sveta in vodstva podjetja ne pričakujejo, da bo menjava kakorkoli vplivala na redno poslovanje podjetja. Simona Potočnik, ki je ob imenovanju izrazila zadovoljstvo nad podporo nadzornega sveta ter napovedala, da bo nadaljevala dobro delo svojega predhodnika, v sredo in včeraj zaradi službenih obveznosti ni bila dosegljiva. Zato nam tudi ni uspelo izvedeti, kateri so
Simona Potočnik
glavni cilji, ki jih z družbo želi doseči; kaj si obeta od ponovljenega razpisa za tiskanje novih potnih listov RS, kjer po odpiranju ponudb Cetisu dobro kaže, saj
Drago Polak
naj bi dal najboljšo ponudbo, in ali je v ekipi vodilnih v Cetisu pričakovati še kakšne spremembe.
IS
Foto: GK
(yfe) marginalija
marginalija, d.o.o.
rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tel.: 03 7031060, fax: 03 70310 70 e-mak lnfosmaigBiall)a.st splet: www.margtnalqa.si
Osrednji del zaprt
Te dni so v Centru Interspar Celje začeli z ureditvijo osrednjega dela, ki so ga zato morali zapreti.
Osrednji del, ki povezuje vzhodni in zahodni del nakupovalnega centra, sega od trafike do otroške prodajalne Ariel. Kupci in obiskovalci lahko v nakupovalni center še vedno vstopajo pri Banki Celje z Mariborske ceste in pri prodajalni Baumax. Gradbena dela v osrednjem delu centra bodo zaključili do 21. avgusta. Za konec meseca pa že napovedujejo tudi otvoritev garažne hiše s 1.650 brezplačnimi parkirnimi mesti.	BS
Slovo dimnih oblakov
V družbi Štore Steel bodo konec tedna, v soboto in nedeljo, s posebnim dvigalom nameščali dele konstrukcije čistilne naprave na streho jeklarae. S tem jeklarji tudi izpolnjujejo dane obljube o ekološki sanaciji podjetja.
Dvigalo, s katerim bodo nameščali dele čistilne naprave, bodo (oziroma so nekaj delov že) v Štore pripeljali s 17 tovornjaki, sestavili pa ga bodo na mestu, kjer se bodo izvajala dela. Teža sestavljenega dvigala znaša kar 500 ton, nosilnost pa 800 ton. Ročici dvigala imata skupno dolžino 90 metrov.
Dela v drugi, zadnji fazi izgradnje čistilne naprave so se sicer začela že v juliju, medtem ko se je proizvodnja v je-klarni še nadaljevala, končana pa bodo do 10. avgusta, ko se zaključi redni letni remont v jeklarni. V valjarni se je redni letni remont začel v sredo, končan pa bo do 15. avgusta. Kot je povedal pomočnik direktorja družbe Gorazd Tratnik, bodo med remontom izvedli tudi nekaj večjih naložb - med drugim plamenski odrez gredic v jeklarni in avtomatiziran zlagalni žep v valjarni.	IS, foto: GK
NAKRATKO
Mollier izbran za operacijske mize
Na ponovljeni razpis za dobavo in montažo 18 operacijskih miz, dveh prelagalnih miz in ene dekontarainacij ske komore za bolnišnice Murska Sobota, Novo mesto, Izola, Maribor in za Onkološki inštitut v Ljubljani so se odzvala podjetja Aico-med, Mollier, Soča-Oprema in Sanolabor, so sporočili iz ministrstva za zdravje. Kot je pokazalo javno odpiranje ponudb, je najcenejšo ponudbo oddalo celjsko podjetje Mollier, ki je ob upoštevanem popustu pripravljeno opremo zagotoviti za 386 milijonov tolarjev. Če zahtevkov za revizijo postopka ne bo, bo izbrani ponudnik znan septembra.
Denar iz varčevalne sheme za stanovanja
Stanovanjski sklad RS je junija izvedel anketo med 5.000 varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki so začeli varčevati v letu 1999 in nehali v letu 2004. Raziskava je v marsičem potrdila izsledke v prejšnjih letih. Večina anketirancev se je dejansko odločila, da bo privarčevan denar usmerila v reševanje stanovanjskega vprašanja. Med njimi je 86 odstotkov takšnih, ki so ali bodo privarčevana sredstva izkoristili za reševanje stanovanjskega problema, 27,5 odstotka jih je najelo dolgoročno stanovanjsko posojilo, 26,5 odstotka pa to še namerava storiti. Največ jih je ali pa bo privarčevan denar in posojilo uporabilo za nakup stanovanja ali hiše (48,7 odstotka), sledijo tisti, ki so se ali se bodo lotili rekonstrukcije ali adaptacije (37,8) in gradnje (25,8), 5,5 odstotka pa bo tako poplačalo že obstoječa posojila. Privarčevanega denarja le 14 odstotkov vprašanih ni namenilo v stanovanjske namene.
Vele v STP Leasing
Skupščina trgovske družbe Vele je v ponedeljek sprejela sklep o vključitvi družbe v STP Leasing, ki je v 100-odstotni lasti celjske trgovske družbe Tuš in 99,96-odstotna lastnica družbe Vele. Hkrati se je seznanila z izjavo družbe STP Leasing, da zagotavlja vsem zunanjim delničarjem primerno odpravnino, in sicer v vrednosti 3.158 tolarjev za eno delnico vključene družbe. Na skupščini so izglasovali razrešnico upravi in nadzornemu svetu za njuno delo v preteklem letu in se seznanili z letnim poročilom in mnenjem revizorja za leto 2004. Za revizorja za leto 2005 so imenovali družbo Ernst&Young. Skupščina je sprejela še spremembe statuta, po katerih se število članov nadzornega sveta zmanjša s šest na tri, in potrdila odstop članov nadzornega sveta Matjaža Pavčiča in Gregorja Kovača.	IS il
1 etPl ] partner z iutfM/šim okusom	■INTERVJU
7
Več policistov med ljudi!
Policija je premalo odprta za ljudi - Več policistov mora na ceste - Očitki kar letijo
Policija mora biti servis za državljane. Do zdaj je svoje delovne uspehe prikazovala s številkami. A samo te ne morejo biti kriterij uspešnosti policijskega dela. Kriterij morajo predstavljati mnenje državljanov o policiji in njihova stališča do dela policistov, njihov občutek varnosti, zadovoljstvo s policijskimi storitvami, meni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in docent na Univerzi v Mariboru dr. Vinko Gorenak.
Kakšna je danes podpora policijskemu delu? Je policija premalo odprta za javnost?
Tako je, čeprav je po osamosvojitvi naredila na tem področju pomemben korak naprej. Kar se tiče podpore državljanov, se lahko spomnimo, kako so v času osamosvajanja nosili policistom hrano na mejne točke. Takšno zaupanje in podporo bo težko še enkrat doseči. Kasneje je žal policija izgubljala zaupanje državljanov.
Bi bilo zaupanje večje, če bi bilo med ljudmi, na terenu, več policistov?
To kažejo tudi zadnje analize. Policistov, ki skrbijo za varnost državljanov, je na terenu bistveno premalo. Preveč jih je v tistem delu policijske organizacije, ki se ukvarja z drugimi stvarmi. Seveda morajo policisti poleg tega, da so prisotni na terenu, z državljani graditi partnerski odnos. Zavedati se morajo, da so v službi državljanov.
Se vam ne zdi, da bi več policistov na cesti sprožilo mnenje, da smo policijska država?
S tem se ubada vodstvo vsake policije. To mnenje je že zdaj prisotno predvsem na mejnih območjih, kjer je veliko policistov, tudi zaradi Schengenske meje.
In če smo že na meji, poglejmo še čez njo. Po katerih tujih policijah bi se morala slovenska zgledovati?
Včasih mislimo, da je naša policija »na Balkanu«, a nas obiski drugih držav prepričujejo v nasprotno. Slovenska policija je povsem primerljiva z zahodnoevropskimi državami, vendar si na ministrstvu prizadevamo, da bi sledili tistim državam, kjer je policijsko delo bolj usmerjeno v skupnost. To pomeni, da policija reagira na varnostne dogodke, še preden nastanejo. Torej policisti ne smejo biti nekakšni gasilci, ki gasijo požar, ko ta nastane, ampak morajo preprečevati kazniva ravnanja. Takšne države so Velika Britanija, Nizozemska in Danska.
Imajo tam tudi strožje zakone, višje kazni?
Bistvo ni v kaznih, ampak v filozofiji dela policije. Še enkrat poudarjam, da mora biti policija servis ža državljane. Kazniva dejanja je treba preprečevati skupaj z njimi. To je tisto področje, kjer moramo še veliko postoriti.
Govorite o nekaterih spremembah pri delu policije. So policisti dovolj izobraženi in ali imajo sploh dovolj možnosti za izpopolnjevanje?
Slovenska policija je ena bolje izobraženih v Evropi. Nimamo policistov, ki bi imeli manj kot srednjo šolo. Ta je pogoj za vstop v policijo, nakar sledi še 18-mesečno izobraževanje. V tem primeru na nek način pridobijo »višješolsko* izobrazbo, čeprav se jim uradno ne prizna. Res pa je, da nam finančno stanje ne omogoča, da bi se policisti vseskozi izpopohijevali.
So policisti dovolj plačani?
Če vprašate njih, bodo rekli ne, če vprašate druge, bo sledil drugačen odgovor. Mislim, da opravljajo odgovorno delo, in rekel bi, da dobri policisti za svoje delo niso najbolje plačani.
Mnenje, da niso dovolj plačani, verjetno vpliva tudi na njihovo delo. Zakaj se ljudje, če se, največkrat pritožujejo nad njimi?
Pritožb nad delom policistov je na letni ravni malo več kot tisoč. Opažamo, da so v pristopu in postopku policisti strokovni in zakoniti. Državljani ponavadi niso zadovoljni z njihovim odnosom in s taktnostjo.
Menite, da ljudje sploh vedo, kako se lahko pritožijo na postopek policista?
Kjerkoli in kadarkoli se lahko pritožijo na policijski enoti ali na ministrstvu. Pisno ali ustno. Varuh človekovih pravic je dejal, dà si-stenu, kjer se ljudje ne pritožujejo, niso demokratični. Tam, kjer se ljudje pritožujejo, pa to pomeni odprtost sistema in prav je, da se državljani nad delom policistov pritožujejo. Policijsko organizacijo tudi to dela kvalitetnejšo.
Primer Tekačevo še vedno ni končan. So preiskovalci dobro opravili svoje delo?
Prepričan sem, dá so vsi, ki so delali na tem primeru, svoje delo opravili solidno. Gre za enega najtežjih primerov pri nas po drugi svetovni vojni. Res se je pri tem pojavilo kar nekaj pomanjkljivosti, a pri vseh teh primerih, ne glede na čas, ki je pretekel, policija intenzivno dela. In te aktivnosti policije so skrite, zato včasih obstaja vtis, da se ničesar ne premakne. Pa tudi zaradi interesa preiskave je o tem nemogoče govoriti.
Na celjski policiji so že zdavnaj povedali, da je pereč problem predvsem gospodarski kriminal. Kako bi se ga lahko uspešno lotili?
Za povprečnega državljana gospodarski kriminal ni tako pereč problem. Zanj je večji problem tatvina dveh tisočakov ali vlom, ker se potem ne počuti več varnega. Z državnega vidika pa je uspešna preiskava gospodarskega kriminala izjemno pomembna. Tu moramo odpraviti še nekatere šibke točke. Naši kriminalisti, ki se ukvarjajo s preiskavo le-tega, so preslabo plačani, pa tudi strategijo boja proti gospodarskem kriminalu je treba še dodelati in omogočiti še več izobraževanja. To bo prineslo boljše rezultate.
Že kar nekaj časa je veljavi novi zakon o varnosti cestnega pro-
meta. So njegovi učinki res tako pozitivni?
Število prometnih nesreč in hudo poškodovanih oseb se je v prvi polovici letošnjega leta res močno zmanjšalo, število mrtvih pa ne tako zelo. Ko govorimo o varnosti na cestah, najprej pomislimo na policijo, realnost pa je drugačna. Policija je zgolj eden od subjektov, ki pripomorejo k večji varnosti v prometu. Tega se moramo zavedati. Pomembni so tudi šole, zdravstvene ustanove, druge vladne in nevladne organizacije, tehnično stanje vozil, cestišče in še mnogi drugi dejavniki ...
... in ne visoke kazni?
Praksa držav zahodne Evrope res kaže, da je treba višino kazni držati na visoki ravni. Pri nas smo denimo pri avtoprevoznikih ugotovili, da plačujejo previsoke kazni za popolnoma papirnate prekrške. Na primer za prekoračitev časa vožnje plačujejo tudi po dvomilijon-ske kazni! To lahko zanje pomeni stečaj. Zato smo pripravili določene spremembe zakona in kazni znižali z dveh milijonov na dvesto tisočakov.
Ko sva že pri spremembah ... Kaj je s prometnimi nalepkami? So bile res nepotrebne in ali je bilo res treba ljudi zmesti s tem?
Nalepke so bile popolnoma nepotrebne. Državljanom so le podražile registracijo vozil. Niso imele smisla. Danes lahko to uredimo tako kot pred nalepkami s preprosto zabeležko v prometnem dovoljenju. Odprava nalepk se zdaj kaže v pocenitvi za tri tisočake.
Marko Pogorevc in Darko An-želj - kaj sta kot generalna direktorja slovenske policije storila dobrega in kaj slabega za policijo?
Z obema sem dobro sodeloval, že preden sta sedla na direktorski stolček. Zlasti to velja za Pogorevca, saj sva že pred letom 1999 izpeljala številne odmevne projekte, kot sta prihod deklet v kadetsko šolo in nov model izobraževanja, ki je primerljiv z državami zahodne Evrope.
S Pogorevcem sta bila tesna prijatelja. Kaj vaju je sprlo?
Pogorevc je imel v času svojega vodenja dobre lastnosti in ideje, s katerimi je oral ledino na tem področju tako v policiji kot širše v družbi. Se spomnite, ko se je pojavil z uniformo v cerkvi? Prepričan sem, da je ravnal prav. Rušil je tabuje te države. Dosegel je veliko, sé pa z nekaterimi njègovimi potezami v policiji pač ne strinjam.
Najprej ste delali na policiji v Celju, kjer je bila kot tiskovna predstavnica zaposlena tudi vaša žena Irena Gorenak, nato ste delovno pot nadaljevali v Ljubljani, tja je odšla tudi ona. Koliko ste ji pri karieri pomagali kot visok vladni funkcionar?
Prav nič. Ona je bila v Celju, ko sem bil že v Ljubljani, tja pa je prišla lani, ko sam nisem bil v situaciji, kjer bi lahko odločal o zaposlitvi. Mislim pa, da je zgovoren podatek, da je bila ženina plača, ko je prišla v Ljubljano, malenkost manjša kot v Celju.
Ali res preko javnih razpisov za potne listine in registrske tablice vozil skrbite za dobre posle podjetja Cetis Celje?
No, rumenega tiska ne kaže resno jemati. Enega teh dveh javnih razpisov res vodim, drugega pa ne. Toda to sploh ni pomembno. Pomembno je, da smo in bomo vse postopke izpeljali popolnoma zakonito in transparentno in verjamem, da tudi pod budnim očesom vseh nadzornih ustanov, saj gre za
A
velike denarne vsote. Postopki še niso končani, saj odločitve o izboru najugodnejših ponudnikov še niso sprejete, toda vse kaže, da bomo dosegli bistveni cilj. Ta pa je, da bomo z javnimi razpisi, ki jih do zdaj sploh ni bilo, dosegli bistveno nižje cene, ki jih bodo plačevali državljani vsaj za registrske tablice vozil, pa tudi potni listi kljub bistveni tehnološki zahtevnosti, kot kaže, ne bodo dražji. To pa je bil tudi naš cilj. Če moram zato plačati ceno blatenja s strani rumenega tiska, jo pač bom. S tem sem računal ob prevzemu funkcije, ki jo opravljam.
Kako ocenjujete dejstvo, da je v zadevi Ribičič pred kamerami nastopil kriminalist Pavle Jam-nik kot 'operativec'. Nekdanji v.d. generalnega direktorja Bojan Potočnik namreč pravi, da je to v popolnem nasprotju s policijsko stroko.
Kot prvo, kriminalist Jamnik je vodja skupine, ki se s temi vprašanji ukvarja. Sicer pa zame na tem področju ni dileme. Korektno in prav je, da v javnosti nastopajo tisti posamezniki, ki so se s posameznimi primeri ukvarjali, ne pa posamezni policijski šefi, ki so se v preteklosti pogosto postavljali pred javnostjo in se kitili s tujim perjem. V teh primerih obstaja ena sama izjema, to pa so situacije, ko bi javno razkritje kriminalista predstavljalo grožnjo njegovi varnosti ali varnosti njegovih najbližjih ali ko bi tako dejanje oviralo krimi-nalistovo nadaljnje delo. V danem primeru seveda vse te okoliščine odpadejo, zato ne vidim ovir za javni nastop gospoda Jamnika.
Pred dnevi ste vodili slovensko delegacijo na srečanju ministrov za notranje zadeve Salzburške skupine v Gradcu, ki se je minister Dragutin Mate ni mogel udeležiti.
Da. Ena izmed vidnejših tem je bilo vprašanje priprav novih držav članic EU na uvedbo Schengenske meje. Ta bo po načrtih uvedena v drugi polovici leta 2007, kar za Slovenijo za Slovenijo pomeni, da bo umaknila policiste z meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, na meji s Hrvaško pa bo izvajala evropske kriterije varovanja zunanje meje EU. Dogovorili smo se, da si bodo nove članice EU pri tem pomagale, da bodo izmenjevale izkušnje na tem področju in da bomo skupaj izpostavili vprašanje financiranja plač policistov na tej meji po letu 2007. To vprašanje je za Slovenijo še kako pomembno, saj bomo varovali 670 kilometrov zunanje meje EU, kar jc glede na število prebi valcev največ.
SIMONA ŠOLINIČ
NAJ PISMONOŠE 2005
Do včeraj smo v naše uredništvo prejeli 14.675 glasov, ki ste jih porazdelili med 109 pismonoš s Celjskega. Morda je krivo poletje, morda kaj drugega, a zadnje tedne se je večkrat zgodilo, da smo v kopici kuponov prejeli tudi po nekaj neizpolnjenih. Teh, seveda, ne moremo upoštevati, zato bodite pozorni in tudi, če pošiljate po več kuponov skupaj v kuverti, izpolnite prav vse.
1.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 2.164 glasov
2.	Silve Šeško (Gorica pri Slivnici) - 1.981
3.	Damijan Leber (Vojnik) - 1.336
4.	Alojz Vogrinc (Laško) - 1.153
5.	Srečko Pele (Celje) - 1.104
6.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 1.002
7.	Damijan Rabuza (Kalobje) - 943
8.	Zdravko Maček (Škofja vas)- 833
9.	Slavko Kršim (Loka pri Žusmu) - 77,5
10.	Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 651
Za prvo deseterico so se uvrstili: s 562 glasovi Gorazd Pihler (Dobrna); s 172 glasovi Boštjan Kokot (Senovica pri Šmarju); s 145 glasovi Roman lllaga (Šmartno v Rožni dolini); s 125 glasovi Branko Zaler (Loka pri Žusmu) in Peter Razgoršek (Ljubečna) ; s 118 glasovi Aleš Gobec (Šentjur); s 100 glasovi Zdenko Tacer (Prevorje); z 82 glasovi Sandi Žvegler (DObje) in Ivan Gračnar (Planina pri Sevnici); z 69 glasovi Robi Vrečko (Šentjur); z 59 glasovi Vinko Romih (Štore); z 58 glasovi Jože Pušnik (Laško); z 49 glasovi Drago Frece (Laško); s 46 glasovi Ignac Špilják (Podplat); s 44 glasovi Alojz Verdinek (Šentjur) in Mirko Brežnik (Šmartno v Rožni dolini); s 43 glasovi Robi Vodišek (Laško); z 41 glasovi Stanko Ko-pinšek (Dramlje); z 39 glasovi Marjan Cvim (Loka pri Žusmu); z 38 glasovi Miran Koštomaj (Šmarje pri Jelšah) in Franc Brglez (Vojnik); z 32 glasovi Franček Franjo Špoljar (Prebold) in Boris Križnik (Lesično); z 29 glasovi Gregor Jeseničnik (Nova Cerkev); s 27 glasovi Matjaž Kozovinc (Gotovlje) ; s 24 glasovi Stanislav Pere (Lesično) in Grega Zidanšek (Kalobje); z 22 glasovi Dušan Ostruh (Škofja vas), Tomaž Pavrič (Frankolovo) in Igor Cesarec (Rogatec); z 20 glasovi Milan Kočar (Laško); z 18 glasovi Janko Završek (Gorica pri Slivnici), Boris Debeljak (Polzela) in Boštjan Stropnik (Dobrna); s 17 glasovi Kristjan Kunej (Celje) in Božo Ulaga (Plani na pri Sevnici); s 16 glasovi Franjo Pasarič (Žalec) in Borut Bezjak (Žalec); s 15 glasovi Leon Lešnik (Celje); s 14 glasovi Anton Javeršek (Buče); z 12 glasovi Franci Breznikar (Rimske Toplice), Franc Šrot (Loče) in Andrej Kolar (Loče); z 11 glasovi Ivan Vrbič (Vojnik), Srečko Žnidar (Škofja vas) in Ciril Ključevšek (Laško); z 10 glasovi Zlatan Alagič (Štore) in Zvonko Gračner (Laško); z 9 glasovi Tomaž Jeram (Škofja1 vas); z 8 glasovi Marko TVurinek (Celje); s 7 glasovi Aleš Pungeršek (Sveti Štefan), Benjamin Benčina (Loká pri Žusmu) in Andrej Novak (Laško); s 6 glasovi Vlado Županec (Pristava), Jože Hriberšek (Laško), Drago Šket (Grobelno), Alojz Rezar (Teharje), Vladimir Krofi (Prevorje) in Jože Na-glič (Laško); s 5 glasovi Matjaž Goropevšek (Prebold), Marko Sami (Vransko), Štefan Pečovnik (Vransko), Jože Hostnik (Pristava) in Zoran. Savič (Žalec); s 4 glasovi Matjaž Breznikar (Laško), Sašo Kunej (Celje) in Dani Veber (Šmartno v Rožni dolini); s 3 glasovi Dejan Zemljak (Celje), Jože Špiljak (Šmarje pri Jelšah), Matej Jev-šenak (Vojnik) in Edi Klaužar (Polzela); z 2 glasovoma Robert Jeram (Celje), MarjanTkavc (Žalec), Simon Šar-lah (Grobelno), Marko Kužnik (Polzela), Tine Vrabček (Štore), Ladislav Dvoršak (Prevorje), Martin Novak (Šentjur);. Anton Geršak (Buče), Tadej Selčan (Socka), Branko Šveic (Zidani Most), Rafko Dornik (Laško), Marko Kolar (Šmarje pri Jelšah) in Božidar Križnik (Grobelno) ter s enim glasom Simon Firšt (Rečica ob Savinji), Marko Dolinar (Griže), Andrej Dolinar (Griže), Dejan Dumič (Celje), Ivo Smeh (Rogaška Slatina), Mitja Očko (Šentjur), Jožef Teršek (Laško), Branko Čujež (Sveti Štefan), Dejan Seme (Celje), Bojan Brečko (Griže), Bogdan Brečko (Griže), Franci Rozman (Loče), Kari Koprive (Planina pri Sevnici), Štefan Ozvaldič (Žalec) in Silvo Rošer (Vitanje).
Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejel Matevž Ročnik, Frankolovo 17, 3213 Frankolovo.
—- Št. 58 -5. avgust 2005
TO
Enkrat pismonoša -za zmeraj pismonoša
Vinko Romih raznaša pošto sebi in sokrajanom na Svetini - Ljubitelj psov
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila.
www.novitednik.com
www.radiocelje.com
Moj naslov
(ime in priimek, ulica in kraj)
šnimi desetimi leti moral že iskati zdravniško pomoč. »Najhuje pa mi je bilo za malim, izjemno lepim kužkom, ki mi je nekoč malo razce-fral hlače, potem pa sem opazil, da me je uščipnil do krvi. Naslednji dan sem pri njegovem gospodarju povprašal, če je bil cepljen, vendar je kuža zaradi tega ugriza končal pod lovsko puško. Če bi vedel, da se bo to zgodilo, sploh ne bi nič povedal,« se spominja Vinko, ki je sicer velik ljubitelj psov. Veliko se ukvarja z mladim novofun-landcem Timijem, ki nas je ob odhodu prijazno pozdravil.
Vinku njegov poklic ostaja v veliko veselje in ga ne bo zamenjal, rad je med ljudmi, za svoj trud pa je poplačan tudi z njihovo prijaznostjo. V prostem času se rad odpravi s Timijem po gobe, postori kaj na njivi in okoli hiše. Imajo pa pismonoše tudi lastno motoristično sekcijo, na težjih cestnih motorjih se občasno odpeljejo na izlete ter piknike. Z ženo Darinko, ki zna mimogrede speči tudi odlično jabolčno pito (preverjeno!), v kratkem načrtujeta dopust, ampak to že sodi v neuradni del pogovora, ki smo ga z Vinkom nadaljevali še kar lep čas.
POLÓNA MASTNAK
Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov)
stranke, češ, smo glasovali za vas, jaz pa sem se v šali naredil malo naivnega - kakšno glasovanje neki,« se smeji Vinko. Na naši lestvici se pojavlja že od vsega začetka. »Tako bolj po malem, nisem si pa mislil, da bom takole dobil svojo stran v vašem časopisu.« Na terenu večkrat sliši: »Vas imam rada, ker imate zmeraj vse s seboj!« Tudi Vinko ima v svojem avtomobilu namreč malo prodajalno, zatrjuje pa, da ljudje radi kaj kupijo, še posebej sveče, saj je s Svetine do najbližje trgovine kar daleč. Zmeraj več pa je tudi paketne dostave, saj ljudje veliko kupujejo preko katalogov, kupujejo tudi knjige.
Na cesti ima Vinko pogosto bližnja srečanja z gozdnimi živalmi, tako da je potrebna velika pazljivost, sploh kakšne srne se rade znajdejo na cesti. Da ne govorimo o zimski poledici in snežnih zametih, vendar Vinko zatrjuje, da je zadnja leta cesta prav lepo očiščena, tako da večjih težav ni. »Psi pa so takšni in drugačni, večinoma se z njimi lepo razumem. Dva zlata prinašalca sta celo navajena, da vzameta pošto kar skozi avtomobilsko okno in jo neseta gospodarju.« Hujšim ugrizom se tudi Vinko ni mogel izogniti in je pred kak-
Vinko Romih iz Kanjuc pri Svetini je eden od pismonoš z najdaljšim stažem v tem poklicu, kar smo jih do sedaj predstavih. Temu primerno je tudi skromen in kot se za pismonoše spodobi, raje poklepeta o čisto življenjskih zadevah, kot pa da bi na dolgo in široko razlagal o svojih prigodah. Kakorkoli že, ni moč zanikati, da se je ljudem močno prikupil, mi pa smo preverili, zakaj je temu tako.
Tokrat smo se za obisk pri vašem pismonoši povzpeli na največjo nadmorsko višino do sedaj. Svetina je kar velik zalogaj, najti Kanjuce pa je bil kar pošten izziv za dežurno »poštarsko dopisnico«, znano po svojih orientacijskih sposobnostih, ki pa se po nekakšnem srečnem naključju zmeraj uspe prebiti tudi do najbolj skritih pismonoš. Še dobro, da v vsaki hiši vedo povedati, kje je doma njihov poštar. Cesta na Svetino ni ravno od muh, Vinko pa pozna na pamet že vsak ovinek posebej. »Po 33 letih tega terena bi pa že skoraj moral, kajne,« se nasmeje. Na pošti v Štorah se je zaposlil takoj, ko je prišel iz vojske, prej pa je po Šoli nekaj časa delal tudi v Emu. »Res sem si želel na pošto in na srečo se je ravno izpraznilo mesto, sedaj pa sem tukaj že med starejšimi, saj se je. naša ekipa štirih pismonoš pred kratkim precej pomladila,« pravi Vinko. Lep čas se je v Štore vozil iz Celja, nato v hrib, saj poštne pošiljke raz-važa ravno po Svetini, zadolžen pa je tudi za paketno dostavo po celih Štorah. »Včasih je bilo precej težje, bil sem na motorju, na Svetino je vodila makadamska cesta, ki pozimi večinoma sploh ni bila splužena, tako da je bilo potrebno pogosto pač nabrusiti pete in dostaviti kaj tudi peš,« se spominja Vinko. Njegov teren je precej razpršen, o tem smo se kot že
rečeno, lahko prepričali sami, pošto pa dostavlja tudi sam sebi. »Ponavadi sebi dostavim zadnjemu, tako da sem potem čimprej doma,« pravi Vinko, ki si je v Kanju-cah zgradil hišo blizu svoje nekdanje domačije, z ženo Darinko si je ustvaril družino, hči pa je poročena in se je že odselila.
Kar okoli 400 gospodinjstev ima Vinko na skrbi, pošta Štore skupno okoli 1.500, in ko je pred leti želel na Špedicijo, ga na pošti niso dali. »Poleg tega sem bil deset let honorarno tudi inkasant, pobiral sem naročnino za RTV, takrat smo ravno gradili hišo in je prav prišel vsak dinar,« pravi Vinko, ki mu terensko delo in delo z ljudmi očitno usojeno. »Ljudje se te pač navadijo,« skromno razmišlja Vinko, ki zase ne pošilja kuponov. »Mi pravijo
Gradimo za vas
KUPON MT^g PLANINSKI DON
■ Glasujem za planinski dom
—;-
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
«^S PLANINSKI DOM
Dom velikonočnice
CMCelje f
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.	|
www.radiocelje.com
Znova na deževen dan smo se odpravili na hrib, ki človeka prevzame predvsem v zgodnji pomladi, ko v njegovem naročju vzcvete ve-likonočnica. Uganili ste! Bili smo na Boču. Kljub zavedanju, da nismo iz sladkorja, smo se ustavili kar v koči, ki kraljuje na 698 metrih višine, vendar pa je treba povedati, da smo bili že tudi povsem na vrhu, na 979 metrih, kjer je z razglednega stolpa čudovit razgled.
Boč je hrib, ki navdaja človeka z mirom, ki ga lahko najdeš le v čisti, neokrnjeni naravi, kjer je zrak svež in tak, da bi ga najraje ustekleničil in odnesel v dolino. Prav zaradi deviške narave je širše območje Boča s Plešivcem in Do-načko goro zavarovano kot krajinski park. Nenazadnje je temu tako tudi zaradi velikega kosmatinca, kot še pravijo velikonočnici, ki je zelo ogrožena. Sicer pa lahko v gozdovih Boča, kjer prevladuje bukev, srečamo tudi veliko živali, največ pa je divjih prašičev, srnjadi in lesne sove.
Vida Mali
Na Boč lahko v približno eno uri pridete iz Poljčan ali iz KOStrivnice. Sicer se lahko do doma, ki leži na zahodnem pobočju Boča, tudi pripeljete, cesta pa je asfaltirana prav do doma. Vendar, kot pravi tudi oskrbnica doma na Boču Vida Mali, je veliko lepše, če ljudje pridejo peš. Ma-lijeva je oskrbnica skupaj z možem: »Na Boč smo se z družino v bistvu vrnili, saj je
Od konca septembra bodo v domu na Boču skupaj s centrom zdravega življenja Vita organizirali vikend pakete z ayurvedo. V vikend paketu bodo poleg bivanja vključene ayurveda masaže, akupresura, uravnotežena prehrana, ayurvedski zeliščni čaji, vadba joge in še več. Za informacije in prijave lahko pokličete: 041/364-167 ali 041/362-052.
Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih. Malije-va pravi, da med tednom ni veliko obiska, je pa zato med vikendi bolj pestro. Ker je dom resnično velik, ima tudi 60 ležišč, Malijevim pomagata kuhar in natakar. Za hrano je torej poskrbljeno. Vsak dan lahko dobite gobovo juho z ajdovimi žganci, pa enolončnice, kot je na primer pa-sulj, njihova specialiteta pa je bočki lonec. »To je enolončnica, za katero smo imeli re-
cept, še preden smo postali oskrbniki na Boču. V bočkem loncu so tri vrste mesa, veliko zelenjave, vse skupaj pa je nemastno, prav takšno, kar radi vsi uživamo in prav paše v planinah,« pravi Malijeva in dodaja, da žal še vedno največ pohodnikov in planincev hrano prinese kar s sabo v nahrbtniku. Ampak, ko boste le enkrat poskusili bočki lonec, boste za vedno nehali nositi s sabo goro sendvičev in piva, ki je na vrhu tako ali tako topel ...
Gozdna učna pot in razgledni stolp
Sicer pa na Boču nudijo veliko aktivnosti. Imajo tudi igrišče, kjer je možno igrati nogomet, košarko, odbojko, potem je tu tudi idealen kraj za piknike, vsako leto pa gostijo tudi šole v naravi. Za šole, pa tudi za vse znanja željne je zanimiva predvsem gozdna učna pot. Lahko se celo dogovorite, da vam v domu organizirajo voden pohod po učni poti, kjer vas bo o vsem podučil gozdar, lahko vas na - Št. 58 -5.
pohode peljejo planinski vodniki ali pa se pogovorite in sprehodite z lovci. Zagotovo pa ne smete izpustiti vrha z razglednim stolpom. Od tam boste videli Dravsko polje, Pohorje, Slovenske gorice, Ha-loško gričevje in seveda Do-načko goro, vaše oči pa ne bodo izpustile tudi Kozjanskega gričevja, Posavskega hribovja, če pa boste imeli srečo, boste videli tudi vrh Snežnika in celo Julijce in Savinjske Al-
pe.
Glasujte za naj planinski dom in se potegujte za nagrade, ki jih bomo podelili na tistem planinskem domu, ki bo po vašem mnenju najboljši! Med glasovalci bomo ob koncu akcije izžrebali tri, ki bodo prejeli kakovostne vetrovke! Trenutno še vedno vodi Celjska koča, na drugem mestu ji sledi Šmohor, tretja je Resevna, ki pa se ji je že zelo približal Okre-šelj. Sicer pa so vam všeč tudi Hum, Boč, Donačka gora, Kopitnik in drugi.
avgust 2005
POZOR, HUD PES
bil mož tu že oskrbnik v letih 1989 in 1990. Čutili smo željo po tej naravi. Želeli smo še enkrat vse ponoviti in mogoče narediti tisto, kar takrat nismo mogli.«
Od Boga pozabljeni
Dobrih petsto let je minilo, odkar je Vasco da Gama obplul Afriko. Pri tem naj bi mu pomagali navigacijski inštrumenti njegovega ira i' ki ga na gatoi a \ i meda ibn Madžida in alkohol, s katerim so slednjega bojda opili, da jim je pokazal morsko pot do Indije. Čez čas so Evropo preplavila prva poročila o deželah dišav in zlata, svet se je spremenil do obisti. Kasnejša obdobja kolonizacije so seveda bolj ali manj vsem znana, toda navkljub vsemu kakšne pretirane spremembe ni bilo. Človek je še zmeraj deloval znotraj svojega biološkega okolja. Ropal, kradel, moril, prekrščeval, zasužnjeval je v sicer novem okolju, a princip ni bil nič novega. Na pot se je odpravljal z mečem in agresivno.
V drugi polovici 20. stoletja se je zgodilo nekaj novega, človek se je odpravil v vesolje, dobro, najprej je tja poslal psa, svojega naj-zvestejšega prijatelja, toda že kakšno leto kasneje se je tja odpravil Gagarin. Ko sem nekoč stal pred njegovim grobom v Moskvi, pokopan je ob kremeljskem zidu kot pač vsa sovjetska elita, sem se skušal nekoliko vživeti v občutenja teh ljudi, ki so poleteli v neznano in se ozrli na Zemljo s tistih negosto-Ijubnih višav. Kasneje sem nekje prebral (zadeva seveda ni preverjena!! !), da koz-monavti nimajo moških potomcev. Če bi bilo tako, potem je sporočilo stvarstva povsem nedvoumno, človek sodi zgolj na Zemljo, preostanek vesolja je rezerviran za koga drugega ali bolje rečeno za kaj drugega.
Končno so v vesolje poslali raketoplan, verjetno najbolj sofisticirano napravo, ki je kdaj koli obstajála na Zemlji, z njim pa so poleteli novi astronavti, ki seveda poznajo usodo pred ča-
som strmoglavljenega Chal-lengerja, a so se vendarle odločili, da gredo tja, kjer nekaj je, pa vendar nič človeškega. Nekdo bo rekel, da je to zgolj njihova služba, da opravljajo službo, ki je del znanstvenega napredka, toda zanjo so se odločili, ker so si tja .gor želeli poleteti že kot mulci.
Kot otrok sem tudi sam premišljeval o tem, kako je tam nekje in še danes se moja predstava o potovanju v vesolje ni spremenila. Vesolje je zame pusta, človeku neprijazna dežela, kraj, ki si ga ne želim obiskati. Ob vstopu v vesolje človek izgubi zgodovino, izstopi iz časa v neskončnost samote. Ravno ta neskončna samota, ta pozaba, ta izbris posameznika je grozljiv, predvsem pa se mi zdi, da je neko dejanje smiselno zgolj, če je zabeleženo v kolektivnem spominu Zemljanov. Naslednje, kar je osupljivo, je naivnost, s katero se človek spušča v to nego-stoljubno neskončnost. Praktično vanj prihaja brez orožja, zvestega sopotnika človekove zgodovine, prihaja kot dobrohotni raziskovalec, kot kakšen zeliš-čarski entuziast. Človek v vesolje odhaja nepripravljen, zdi se, da je žrtvovan na oltarju eksperimentalne znanosti. Občudovanja vreden pogum, ki mu manjka ena sama stvar, občutek za toploto ob lastnem ognjišču. Kako lepo je biti zgolj človek, omejen in ničen.
■
Srečanje rejniških otrok
Za pol leta dovolj plenic
Celjski TIC po selitvi ze deluje v novih prostorih v Celjskem domu.
»Turisti« v Celjskem domu
Informacijski center in zavod za turizem preseljena
Na višku turistične sezone sta se Turistično informacijski center (TIC) in Zavod za turizem Celeia preselila. Nove prostore sta dobila v Celjskem domu, sta-V občinski stavbi, pa so morali izprazniti, saj bo skozi njih speljan vhod v nove prostore upravne eno-v prizidku k Narodnemu domu.
TIC zdaj že posluje na novi lokaciji, ki je neposredno ob vhodu v Celjski dom, v prostoru, kjer je bila včasih blagajna kina Union. Zavod je pridobil prostore v prvem nadstropju. »Prostori so dosti večji od prejšnjih,« pojasnjuje direktorica zavoda, Janja Repar. »S tem bomo lahko TIC razširili, boljša pa bo tudi predstavitev ponudbe Savinjske regije in Jantarjeve poti, katere skrbniki smo postali.« V TIC bo tako mogoče dobiti ves promocijski ma-
terial za savinjsko in kamniško območje ter Zasavje.
Selitev TIC in zavoda za turizem je prvi zametek novega združenega zavoda za kulturne prireditve in turizem. »Sem se bo selil tudi zavod za kulturne prireditve in no-, , yiaâyoâ bo.poč^si prevzel celotno delovanje Celjskega doma,« je povedala Reparjeva.
Sicer pa so zadovoljni tako s prostori kot z novo lokacijo, ki je zaradi bližine železniške in avtobusne postaje, zaradi bližnjega postajališča taksi službe in bližnjega parkirišča pri železniški postaji bistveno ugodnejša od dosedanje, pa tudi prostorov za nadaljnji razvoj dejavnosti centra je več.
Delovni čas in telefonske številke ter elektronski naslovi ostajajo nespremenjeni, v naslednjih dneh pa bodo prostore TIC in poti do njega tudi primerno označili.
BRST
V Tuševi akciji, v kateri obdarujejo dvojčke in trojčke, je pakete plenic prejela tudi družina iz Zagrada
Po vseh dolgočasnih žirafah smo v Celju končno spet dočakali izviren grafit.
V torek so se v Centru za socialno delo (CSD) Celje v okviru Poletne šole še zadnjič srečali otroci rejniških družin ter otroci, ki prejemajo pri njih eno od oblik socialno-varstvene pomoči. Povabili so tudi njihove mamice, rejnice ter vse tiste, ki jih imajo otroci radi. Pripravili so program pokaži, kaj znaš. Tako je vsak izmed njih pokazal tisto, kar jih naredi, kot pravijo, edinstvene in čisto drugačne od drugih.
Po besedah mentoric, Estere Štante in Nevenke Janež, je tradicija poletnih animacij za otroke v centru za socialno delo v okviru bivše vzgojne posvetovalnice že dolgoletna. Glavna pobudnica in organi-- Št. 58-5.
zatorica je bila Marjanca Djo-kovič, ki je tudi letošnje poletje z veseljem sodelovala v Poletni šoli. Sodelovanje je bilo prostovoljno in otroci so na srečanja radi prihajali, saj so se sčasoma stkale med njimi prijateljske vezi.
Osnovni cilj programa poletne šole je bil izkoristek prostega časa, družabnost, ustvarjalno izražanje ter sodelovanje otrok v delavnicah osebnostne rasti. Pri slednjem je bil poudarek na interakcijskih vajah, ki krepijo pozitivno samopodobo.
Mentorici so otroci presenetili z resnim pristopom na delavnicah, ko so govorili o identiteti in svojih ciljih. Zaradi specifičnih življenjskih zgodb, ki naredijo vsakega avgust 2005 -
na dober odziv. Vsako srečanje sta popestrili z družabnimi igrami.
DANI 1LUEVEC Foto: ALEKS ŠTERN
dodati in sta se vidno zadovoljna pretegovala na opoldanskem sončku, pa tudi proti fotografiranju nista imela čisto nič, tako da smo si kar mislili, da sta bila verjetno bolj aktivna ponoči. Ja, pri Galovih mora biti od prihoda dveh novih članov družine precej živahno.
Poleg obdarovanja s pleničkami se v Tušu pogosto odločajo za dobrodelne projekte, letos so tako že izpeljali akciji Tuševi bistri kotički in Pričarajmo nasmeh, s pomočjo tekmovanja Bowling zvezd pa še vedno zbirajo tudi sredstva za Hišo zavetja za otroke - Malo hišo na Kozjanskem.
Še kako potrebne in dobrodošle pleničke sta Božici izročila predstavnika Tuša Bojan Brežnik, ki je zatrdil, da pleničk zares ne bo smelo zmanjkati prej kot v pol leta, »ker smo vse preračunati«, in Anja Marjetič. Pri tem je dodala: »Zavedati se moramo, da se vse več mladih družin pogosto znajde v socialni stiski, pomagati jim je potrebno po najboljših'močeh. Otroci so naše največje bogastvo, naložba v prihodnost, skrb zanje mora biti na prvem mestu. V Tušu zato svoja sponzorská in donator-ska sredstva namenjamo predvsem projektom, ki so namenjeni ravno otrokom in mladini.«
PM, foto: GK
posameznika edinstvenega, so včasih v okolju stigmatizirani in delavnica, ki uči spodbujanja s kritiko ter omalovaževanjem, je naletela
Gospod Nabiralnik
gotovo najtežji, potem bo že lažje,« pravi. Ljubka Neža in Gai nista imela k temu kaj
V družbi Engrotuš tudi letos izvajajo dobrodelno akcijo Tuševi dvojčki in trojčki, v okviru katere bodo s polletno zalogo pleničk obdarili 20 slovenskih družin, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki. V torek so tako razveselili tudi Božico Gal iz Zagrada in poskrbeli, da bosta novorojenčka David in Neža kar nekaj časa suha in zadovoljna malčka.
»S to akcijo poskušamo opozoriti na vztrajno upadanje števila rojstev v Sloveniji, ki ga zagotovo pogojuje dejstvo, da so življenjski stroški zmeraj višji. Že nakup vsega potrebnega ob rojstvu enega otroka je velik finančni zalogaj, kaj šele, če na svet prijoka več nadebud-nežev naenkrat. Pri Tušu smo se zato odločili, da takim družinam pomagamo s praktičnim darilom,« pravi Bojan Brežnik iz Tuševega marketinga. Družine so izbrali s pomočjo desetih območnih bolnišnic, tudi celjske in iz vsake od porodnišnic bodo obdarili dve družini, katerih dvojčki ali trojčki so se tam nazadnje rodili.
Na obisku pri družini Gal smo bili tudi mi. Mamica štiri tedne starih "Neže in Davida, ki sta mirno spala v svojem vozičku in se nista prav nič zmenila za to, da sta pri-
Mamica dvojčkov Božica Gal (levo) je od predstavnikov podjetja Engrotuš prejela polletno zalogo pleničk za malčka Nežo (desno) in Davida.
stala v središču pozornosti, je bila velikih zavojev pleničk Pampers izjemno vesela. »Saj sta kar pridna, vendar je seveda naporno skrbeti za dva
malčka, ko se eden utrudi in záspi, se oglasi drugi. Pa tudi lačna sta nadobudneža ves čas,« je povedala nasmejana, vendar vidno utrujena mamica Božica. »Prvi meseci so zà-
NOVI TEDNIK
_ŽflLEC_J TABOR I POLZELA
3
il
Novo vozilo za gasilce
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji so na prireditvi slovesno predali namenu novo Ci-troënovo vozilo GVM -1 in pripravili tekmovanje. Slovesnosti so se poleg domačih gasilcev in krajanov udeležili tudi drugi iz občine Polzela.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik omenjenega gasil-
skega društva Martin Steiner in med drugim dejal, da so ponosni, da so v tako kratkem času dosegli enega glavnih ciljev, ki so si jih zadali na zadnjem občnem zboru. Novo vozilo je opremljeno po novih predpisih in je v ponos društvu. S prispevki 43 botrov, številnih krajanov in občine, ki je za novo vozilo prispevala
ORODJRRnni894
EMO
kar sedemdeset odstotkov, pridobitev ni samo ločiška, temveč je pomembna za celo občino. O pridobitvi in prizadevnosti ločiških gasilcev so govorili tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks in njen podpredsednik Dušan Pungartnik. Sledila je slovesna predaja ključev, ki so šli iz županovih rok v roke poveljnika ločiških gasilcev Janka Vašla, ta pa jih je izročil šoferju novega vozila Dušanu Ro-cu. Polzelski dekan Jože Kovačec je nato blagoslovil vozilo. Na tekmovanju je sodelovalo 14 moških in ženskih desetin, zmagali pa sta desetini iz Vrbja.
Med nagovorom žalskega župana Lojzeta Posedela po podpisu pogodbe, pri katerem sta manjkala vranski župan Franc Sušnik in preboldski Ivan Debelak.
Začetek gradnje nove glasbene šole
2. avgusta, dan po podpisu pogodbe o gradnji nove glasbene šole Risto Savin Žalec, se je gradnjo tudi dejansko začela. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Lojze Posedel in za izvajalca, Gradbeno podjetje GIC Gradnje Rogaška Slatina, direktor Ivan Cajzek.
V novi šoli, ki bo imela slovče, Polzela, Prebold, Ta-
skupaj kar 920 kvadratnih metrov površine, od tega za pouk 564 kvadratnih metrov, si bo znanje o glasbi nabiralo 457 učencev iz občin Bra-
bor, Vránsko in Žalec.
Cena pogodbenih del znaša nekaj manj kot 260 milijonov tolarjev, financirali pa jo bodo ministrstvo za
šolstvo in šport in občine Spodnje Savinjske doline, saustanoviteljice Glasbene šole Risto Savin Žalec. Šola naj bi bila zgrajena čez eno leto. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja glasbenih pedagogov in učencev, ki delajo v skrajno težkih pogojih.
TT
Veliko glasbe in Dorijeva srebrna maša
Od danes do 14. avgusta bodo na Vranskem tradicionalni 8. Vranski poletni večeri 2005. Prva prireditev, ki je vsako leto namenjena predvsem večeru narodno-zabavne glasbe, bo nocoj ob 20.30. Nastopili bodo izbrani ansambli, ki letos praznujejo različne obletnice delovanja, od 50-letnice Veselih planšarjev do petletnice ansamblov Slovenski zvoki, Okrogli muzikant-je. Modrijani in Bratje Do-brovnik. Skupaj bodo sodelujoči ansambli »stari« 250 let, pridružili pa se jim bodo še »Bik Band«, Klobase-kov Pepi (Miro Kline) in Kondi Pižorn.
Sobota bo v znamenju vsakoletne prireditve podjetja Brglez »Zvestoba se nagrajuje«, kjer bodo za dobro voljo poskrbeli ansambla Franca Mi-heliča in Mira Klinca, Kloba-sekov Pepi in » Bik Band«.
Nedeljsko popoldne se bo ob 15. uri začelo s srebrno mašo župnika Izidorja Pečovnika -Dorija, spomnili pa se bodo tudi njegovih deset let službovanj v Berlinu ter abrahama, ki ga je praznoval aprila. Po maši bo 2. vranski Oktober-fest (lahko bi si izmislili kakšno bolj domače, izvirno ime za to prireditev!), na katerem bodo igrali Okrogli muzikantje ter godbe iz Laškega, Liboj, Za-bukovice in Prebolda. Med za-
nimivostmi bo tudi prodaja pi-. va na metre, kar pomeni, da bo gost ob nakupu enajstih kozarcev piva zadnjega dobil zastonj. To ne bodo navadni kozarci, ampak takšni s sliko župnika Dorija.
13. avgusta bo na Vranskem Summer night z nastopom Pera Lovšina, Legalo kriminalo, Omarja Naberja, Pop'n Dekla in drugih.
Zaključek Vranskih poletnih večerov bo 14. avgusta s 6. tekmovanjem harmonikarjev za veliko nagrado. Organizatorji so člani PGD Ločica, igral bo ansambel Bratov Dobrov-nik, za humor in vodenje pa bo poskrbel Klobasekov Pepi.
TONE VRABL
Veliko denarja za okolje
Občina Polzela vsako leto namenja iz proračunskih sredstev za izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacije okrog 40 milijonov tolarjev. Tudi v letošnjem letu je tako, od tega pa bo šlo za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika, to je primarnega voda, 28 milijonov tolarjev.
Kanalizacijski zbiralnik v občini Polzela gradijo postopoma od leta 2000 dalje. Izgradnja zbiralnika bo omogočila priključevanje centra Polzele na javno kanalizacijsko omrežje, ki ga bodo po načrtih pričeli graditi prihodnje leto, pripravljajo pa že potrebno projektno dokumentacijo.
V občini Polzela so med tistimi občinami, ki za izgradnjo kanalizacije namenjajo veliko sredstev, saj se zavedajo, da so fekalije ekološko zelo obremenjujoče za okolje in da je edino prav, da se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja do čistil- V teh dneh gradi podjetje NIVO Celja kanalizacijski zbiralnik pred nih naprav.	TT	razbremenilnim kanalom.
Na zajca na Zajčevo kočo
Planinsko društvo Tabor je minulo soboto pripravilo pohod, proslavo in celodnevno druženje »med Krvavico in Brložnom« ob 25-letnici Zajčeve koče. Ta je nastala iz prenovljene stare Zajčeve domačije in ohranila njeno ime.
Pohodniki so se na Zajčevo kočo odpravili že zjutraj. Na proslavi na koči so sodelovali Savinjski rogisti, Moški zbor in recitatorji Kulturnega društva Ivan Cankar ter otroci iz planinske šole. Na praznovanje so prišli tudi konjeniki Konjeniškega društva Mustang z Gomilskega. Prihodnji vikend, 13. in 14. avgusta, pa planinci skupaj z Društvom kmečkih žena in deklet občine Tabor, pripravljajo t. i. zajčeve dneve na Zaj-čevi koči. Gre za dvodnevno kulinarično prireditev, na kateri bodo ponudili predvsem zajčje jedi. Ob otvoritvi prenovljene koče	ŠO
Petje, ki te razneži
Z veselim poletjem na piknik
V šentjurskem centru za socialno delo so letos že peto leto zapored pripravili Vesele počitnice za šolske in predšolske otroke. Od 11. do 29. julija se je tako prav nič šolsko razposajeno razpoloženje naselilo v osnovno šole na Prevorju, Ponikvi in Blagovni.
Odziv med otroki je bil velik. Na Prevorju in Blagovni, kjer so projekt izvedli prvič, se je dnevno zbralo po 21 otrok, na Ponikvi pa se jih je prijavilo 36. Dopoldnevi so minevali v ustvarjalnosti, kjer so pod drobnimi prstki nastajali najrazličnejši izdelki od zapestnic, obeskov za ldjuče, pletenih lončkov, zmajev, gibljivih žab, škratov, robotov do izdelkov iz plastičnih peri in še bi lahko naštevali. V telovadnici ali na šolskem igrišču pa so odvečno energijo sprostili z različnimi športnimi in družabnimi igrami. Za dobro počutje in animacijo otrok so skrbele Leonida Jazbinšek, Brigita Mastnak, Martina Brečko, Majda Jakončič in zunanji sodelavki Mihaela Hudelja Gobec in Marija Frece-Perc.
Nad celotnim projektom pa je bdela Sabina Jelene. Projekt je delno financirala občina Šentjur iz razpisa Akcije mladih, delno pa številni sponzorji.
Za zaključek druženja so organizirali tri piknike. Na Prevorju so odšli športno opremljeni na pot v neznano. Ko so otroci po uri hoje prispeli do domačije Arzenšek, je bilo srečanje z gospodarjem Petrom in njegovimi gojenimi jeleni in damjaki ža otroke pravo presenečenje. Hidi navdušenje nad pico in sladoledom na koncu ni bilo nič manjše. Na Ponikvi in Blagovni pa so organizirali piknik kar pred šolo. Pekli so na žaru in se igrali. V goste so skupaj s starši povabili tudi otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v program centra. Seveda kolački in sladoled tudi tu niso manjkali. Za kakih 80 otrok je bilo Veselo poletje resnično prijema popestritev počitniškega brezdelja in domov so odšli z željo, da se naslednje leto zopet srečajo.
SAŠKA TERZAN
V Dobju domačini radi prepevajo v zborih v kulturnem društvu, kot tudi v cerkvenem zboru. Dokaj živo je tudi družinsko petje, kar še posebej velja za številno Ple-menitaševo družino.
Na predstavitvi knjige Srnek Marijana Salobirja so z ubranim in prijetnim nastopom ter izvedbo ljudskih pesmi presenetila tri dekleta z malce neobičajnim imenom Dobjanski ven-gerli. Prej je bila to skupina treh deklet in dveh fantov, zdaj pa prepevajo (na sliki od leve) Renata Gračner ter sestri Natalija Plemenitaš - Fuchs in Ana Plemenitaš. Natalija ob tem poje v cerkvenem zboru, Ana pa je že več let članica priznanega Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in dekliške skupine Čarnice. Čeprav ima vsaka zase veliko dela in obveznosti pa vseeno upamo, da bodo še večkrat nastopile, kajti poslušanje njihovega petja je res nekaj izjemno prijetnega. Velika dragocenost pa je še to, da mladi ohranjajo lepe slovenske ljudske pesmi.	T. VRABL
Poezija mora tudi nasmejati
Šentjur premore eno najbolj aktivnih literarnih društev v Sloveniji
Šentjurski literati so se na predlog Ivane Klepec in Tatjane Cmok uradno združili leta 1999. Njihovo ustvarjanje pa ima veliko starejše korenine.
Prvi predsednik društva je bil Jože Mastnak Maijan.Vsa-ko leto izdajo zbornik pesmi z naslovomo Z besedami in lani je izšel že šesti. Prvič naslovljen kot Izbornik. V tej zbirki je doslej objavilo svoja dela že več kot 50 avtorjev. Na to število je iz skromnih začetkov zraslo tudi njihovo članstvo. Lani je predsedniško štafeto prevzel Rado Palir. Ena gonilnih sil, ali kot v šali pravita - nadšef, pa je že vse od začetka tajnica društva Anita Kole-ša.
Ponosni so na vsaj dve sorazmerno odmevni prireditvi v šentjurskem kulturnem dogajanju; ena je ponavadi ob predstavitvi zbornika, druga pa v knjižnici z bolj avtorsko predstavitvijo. Po domačih krajih pa so tudi sami avtorji organizirali precej uspelih prireditev ob izidu svojih del. V teh letih jih je pod okriljem društva izšlo več.kot deset.
Zbornik daje članom precej veliko možnost objave, kar pomeni, da jih posredno tudi vzgaja in izpopolnjuje. V njem so doslej vsakič vrnili tudi del dolga zgodovini in velikim ljudem domačega kraja in v vsaki številki objavili obširno predstavitev koga izmed po-
sedanji predsednik Rado Palir, tajnica Anita Kolesa in nekdanji predsednik literarnega društva Jože Mastnak Marjan.
membnih, a večkrat prezrtih domačih ustvarjalcev. Vsakič vključijo tudi likovno komponento skozi ustvarjanje katerega svojih članov. Letos so se odločili za tematski pristop in bodo Izbornik sestavili v duhu humorja. Prispevke zbirajo še vse do konca avgusta. Zavedajo se namreč, da je kvalitetne literature, ki bi znala žlahtno nasmejati, premalo.
Neobveščenost je hud greh
Člani društva so generacijsko zelo različni; od najstnikov pa do upokojencev. Najstarejši je trenutno Jernej Boro vnik pri svojih 90 letih. Žal pa jih je že zapustil njihov ustanovni član Rafko Vodeb.
Je svet, kakršen je današnji, še odprt za literaturo, je
to še prostor in čas, kjer bi človek znal prisluhniti človeku skozi intimno izpoved na papirju? Palir pravi, da se nič več ne bojijo, da bi njihove prireditve izzvenele v prazno. »Vedno je odziv. Gre v bistvu za stalen avditorij ljudi, kijih to zanima in se večine prireditev z veseljem udeležijo. Tudi omizje pri Kajzlerju ostaja. Čeprav spada vzpostavitev intelektualnega debatnega krožka že v presežek. Sam čas intimistični literaturi ni naklonjen. Današnji dan ne posvečuje tišine. Je en sam hrup, globalizacija, digitalizacija. Res pa je tudi, da nihče od naših članov ne piše česa, kar bi bilo za občinstvo povsem neužitno, saj ne gre za hudo moderno ali hermetistično poezijo « Anita Koleša pa k
temu dodaja: »Poezijo je težko popularizirati, vendar mislim, da nam z odmevnostjo prireditev in posameznih projektov, kakršen je bila zbirka erotične poezije, to kar dobro uspeva.«
Vsakič znova se veselijo uspehov posameznih članov in teh v zadnjem času res ni malo. Eva Kovač je postala »mlada Urška«, Tomaž Mahkovic je bil že dvakrat v finalu, v sam vrh pa se uvrščajo tudi Rade Vučkovac, Veronika Gradišek, Alenka Jovanovski in še bi lahko naštevali. Nekateri so našli mesto tudi v literarnem nokturnu na radiu Slovenija, kamor konec koncev spet ne po-vabijo ravno kogarkoli. O domačem ustvarjanju Rado Palir pravi: »Zdaleč največ je poezije. Slovenci smo v tem pogledu strašno zatežen in melanholičen narod. Kratke proze je dosti manj. Ponosni smo lahko na naše odlične aforiste, kjer prednjači predvsem Mastnak. Humorja je zelo, zelo malo. Nekaj je esejistike, zgolj za vzorec fantastike, pač pa se je v zadnjem času zelo razmahnila erotika. Samo dramatika je področje, kjer pravzaprav nimamo kaj pokazati. Hi pa gre že za stroko. Treba je poznati obrt, kar zahteva zelo širokega človeka in samo talent za pisanje še zdaleč ni dovolj, da dober tekst na papirju zaživi tudi na odru.«
SAŠKA TERŽAN
Šentjur z znamko po svetu
l\irizem je vse pogosteje tista karta na katero stavijo tudi naše občine. Pri tem se zavedajo, da je dobra predstavitev in učinkovita promocija ključna za uspeh na tem področju. V Šentjurju so pred kratkim izdali komplet 12 razglednic, ki bodo dobrodošel prispevek za prepoznavnost kraja.
Skozi lansko leto so s priznanima fotografoma iz Studia ' Bast izdelali fototeko cele občine v različnih letnih časih. Za piko na i tega dela je nastal komplet 12 razglednic. Med njimi je veliko panoramskih posnetkov, s posebnimi razglednicami pa so obeležili tudi najbolj zanimive šentjurske izletniške točke: Slomškovo in Ipavčevo hišo ter arheološki park Rifnik. Alenka Testaniere iz TIC Šentjur, kjer je razglednice mogoče kupiti posamezno ali v kompletu, je povedala, da si želijo prodajo tega krajevnega spominka v čim-krajšem času razširiti na več lokacij, trenutno pa jih v glavnem namenjajo kot promocijsko poslovna darila.
SAŠKA TERŽAN
RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET!
Flll^C?
ŠTAJERSKI VAL
ROGATEC PODČETRTEK)
Delovni kotiček prof. dr. Jožeta Upnika v domačem Irju, na pragu Rogaške Slatine. Prvi tamkajšnji častni občan, ki je letos praznoval 70. rojstni dan, je bil prejšnji mesec na vrhu švicarskega štiritisočaka, trenutno se odpravlja na Mont Blanc in Triglav. Lani je osvojil najvišji vrh Afrike.
V občini Rogaška Slatina so pred kratkim podelili naziv prvega častnega občana v desetletje stari občini. Kot smo poročali, je priznanje prejel domačin prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini, ustvarjalni profesor mariborske univerze. V Mariboru je predaval predvsem metodiko slovenskega jezika in književnosti.
Profesor Lipnik je prav tako znan v mednarodnih strokovnih krogih, njegovo delovanje pa je tesno povezano z domačo Rogaško Slatino. »Rogaška Slatina mi res pomeni veliko, zelo sem navezan nanjo. Večkrat ji pravim gnezdo, pri čemer mislim tako na pozitivni kot občasno tudi negativni pomen te besede,» pravi profesor Lipnik, znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Rodil se je očetu, ki je bil zdraviliški vrtnar ter živel do petega leta ob robu zdraviliškega parka, nato so si ustvarili dom v očetovem Irju. V kraju na pragu mesta, ki se po eni razlagi imenuje po »virju«, po drugi pa izhaja ime iz »jirja«,. kamor se zatekajo ptice.
V spomeniško zaščitenem jedru trga Rogatec je v teh dneh podobno, kot da bi bil tam na obisku sloviti umetnik Christo, znan po oblačenju berlinskega Reichsta-ga, kilometrov rek in podobnih instalacijah. Svetovno znani Christo je Obsotelje pred leti že obiskal, v Rogatcu pa trenutno »le« obnavljajo zvonik tamkajšnje župnijske cerkve.
Obnova po umetniški plati zelo bogate nadžupnijske cerkve sv. Jerneja v Rogatcu poteka že več kot eno desetletje. Takrat so se najprej lotili obnove notranjosti, ko je trajala obnova med kozjanskim potresom poškodovanih fresk kar štiri leta. Po statični obnovi objekta, resta-vriranju treh oltarjev in priž-nice nadaljujejo od letošnjega junija z obnovo zunanjosti.
Tako trenutno obnavljajo ostrešje zvonika, kjer bo nova streha iz bakrene pločevine, nato bodo v prihodnjih mesecih obnovili celotno pročelje. Z deli nameravajo zaključiti oktobra, pomagajo si pa predvsem z denacionaliziranim premoženjem ter darovi vernikov in drugih krajanov, pa tudi s prispevkoma kulturnega ministrstva in občine.
Rogaška nadžupnijska cerkev je imeniten primer štajerskega baroka, v njej pa so
Prof. dr. Lipnik je nato z družino, ki si jo je ustvaril, kar dve desetletji živel v Celju ter gradil v Irju svojo hišo, kjer bivata s soprogo Cil-
med drugim dela po vsej Sloveniji ter na tujem znanih umetnikov iz Rogatca. Tako sta v njej med drugim oltar-
ko Lipnik, znano literarno ustvarjalko. Kot mlad učiteljski par sta živela leto dni tudi v Vrhu nad Laškim, dve leti v Rogatcu, pozneje pa je
ja iz tamkajšnje Mersijeve delavnice ter Lerchingerjeva slika.
BRANE JERANKO
bil Jože Lipnik kot predavatelj slovenskega jezika leto dni na dunajski univerzi. Od povsod se je stalno vračal ter se nato vrnil h koreninam v Rogaško Slatino, kjer je zdaj častni občan.
»Ko sem izvedel, da bom prejel to upoštevano priznanje, sem se najprej začudil, še posebej, ker me je kot znanstvenika opazila politika. To mi je resnično v ponos.« Stalne vozovnice za mestni promet, ki so je ponekod deležni dobitniki najvišjih občinskih priznanj, ne bo prejel, se je pošalil, saj mestnega prometa v tem kraju še ni. »Priznanje pa je vsekakor vzpodbuda, da bom Slatino še bolj promoviral.«
Profesor Lipnik veliko odhaja v svet, k njemu prihajajo upoštevani prijatelji iz domačih in tujih znanstvenih krogov. Na dan, ko smo ga obiskali, je tako pričakoval prijatelje z univerze v češkem Olo-moucu, kjer je skoraj napol
doma. V mestu, ki je tesno povezano z našima Gallusom in Levstikom, je začel kot gostujoči profesor, sodeloval na različnih simpozijih, v zadnjem času pa v sodelovanju s Čehi, Avstrijci in Poljaki zaključuje večjezični pedagoški slovar. Pred dvema mesecema je postal v Olomouću častni član akademskega sveta tamkajšnje
Profesorjevi vrhovi
Uradno je v pokoju že tri leta, v rednem delovnem razmerju je zbral kar 43 let delovne dobe. Njegovo tretje življenjsko obdobje je živahno, ustvarjalno. Trenutno se med drugim pripravlja na simpozij na Slovaškem, kjer bo prihodnji mesec predaval o vplivu slovenskega pridigarstva na slovenski knjižni jezik. Pripravlja se prav tako na referat v Opolah na Poljskem, v zvezi z izobraževanjem odraslih, trenutno je tudi mentor šestim študentom mariborske univerze, ki pripravljajo magisterij iz didaktike naše književnosti in jezika. Pred nekaj dnevi je izšla Lipnikova knjiga Ulice in trgi Rogaške Slatine, z razlago njihovih imen.
Upnikovega ustvarjanja v zvezi z Rogaško Slatino je veliko. Pred nekaj leti je pripravil v Rogaški Slatini simpozij o domačinu, literarnem zgodovinarju dr. Francetu Kidriču (očetu politika Borisa Kidriča), z znanstveniki iz treh držav, pred'tem je bil v obsoteljskem mestu soorga-iiizator srednjeevropskega simpozija o izobraževanju odraslih. Knjige, ki jih je napisal, so v strokovni javnosti dobro znane, manj znano pa je, da je pred tremi leti izdal svojo pesniško zbirko Lepo zaradi lega je živeti. Med njegovimi knjigami je celo delo Mali čvek, namenjeno otrokom, kjer so tudi njegove pesmi in proza. Trenutno pripravlja svojo novo pesniško zbirko.
Prof. dr. Jožetu Upniku, ki je letos praznoval 70. rojstni dan, bi lahko prisodili kar dve desetletji manj. Sredi prejšnjega meseca je osvojil s sinom alpinistom in prijateljem 4.164 metrov visoki vrh Breit-horna v Švici, kjer mu je uspelo premagati dve uri in pol poti po snegu in ledu. Čez dva tedna namerava s petčlansko skupino na najvišji vrh Alp, na Mont Blanc, kjer bo prvič. Pozneje bo odšel še kot vodja skupine na Triglav, kjer bo na vrhu že osmič.
Lani, v pričakovanju 70. leta starosti, je bil organizator odprave na 5.895 metrov visoki vrh Kilimandžara v Tanzaniji, kamor je hodil v obe smeri vsega skupaj kar pet dni. Pred najvišjim vrhom Afrike je bil zaradi preizkusa moči na vrhu blizu štiri tisoč metrov visokega Gross-glocknerja ter na več kot štiri tisoč metrov visokih vrhovih Jungfrau in Moench v Švici. Kot ponosni Slatinčan je razvil lani na najvišjem vrhu Afrike ter letos na Breithor-nu zastavo Rogaške Slatine.
Profesor skrbi za lastno telesno in duhovno kondicijo z vsakodnevno enourno hojo navkreber. Vstaja pred sedmo uro zjutraj, nato se s prijatelji snidejo ob jutranji kavi. Sledi dopoldansko strokovno delo, približno dve uri na dan pa dela v domačem vrtu in sadovnjaku, kjer dela prav tako ne zmanjka.
Na sprehode se odpravljata skupaj s soprogo Cilko, dolgoletno učiteljico. Pri tem je zanimivo, da izvira iz njunih rodbin vsega skupaj nič manj kot tri desetine učiteljev. Soproga je znana kot avtorica desetih leposlovnih knjig ter podlistka Novega tednika. Na Kilimandžaru, na enem od vrhov z več kot pet tisoč metri višine, je bila leto dni pred svojim soprogom, skupaj s sinom. S 67. leti in to nekaj let po težki operaciji zaradi raka na dojki.
BRANE JERANKO
Na vrsti je zunanjščina
Z obnovo umetniško bogate nadžupnijske cerkve v spomeniško zaščitenem jedru trga Rogatec so začeli pred več kot enim desetletjem. Letos junija so se lotili še zunanjosti objekta.
Klopotčeva nedelja v Virštanju
Društvo vinogradnikov Virštanj - Kozjansko, ki ima 166 članov, bo ob krajevnem prazniku Virštanja pripravilo tradicionalno prireditev Klopotčeva nedelja.
Ta se bo 7. avgusta ob 15. uri začela s kulturnim programom in nagovorom županov Podčetrtka, Petra Mišje, in Kozja, Andreja Kocmana, pri znameniti Banovini sredi vasi. Nato se bodo prestavili do Amonove gorce, kjer bosta Danijel Boh in Ivan Kajba, ki to delo opravljata že deset let, postavila velik klopotec, ki je znanilec zorenja grozdja in prihajajoče jeseni. Pesem klopotca s premerom štiri metre odganja ptiče, ki bi se želeli posladkati z dobrimi jagodami. Letošnje klopotanje bo zgolj simbolično, saj so bili prav v okolici klopotca v letošnjem julijskem neurju s točo vinogradi močno poškodovani in pridelka praktično ne bo. Predsednica Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko Dragica Bah je povedala, da bodo klopotec podrli na martinovo, ko bodo pripravili tradicionalni pohod od gorce do gorce. Po postavitvi klopotca se bo veselje nadaljevalo pred Banovino z igranjem ansambla Svetlin.	TV
Vrhovi častnega občana
Pri prof. dr. Jožetu Lipniku, prvem častnem občanu Rogaške Slatine - Sedemdesetletnik je bil lani na vrhu Afrike,
letos gre na Mont Blanc
VOJNIK	DOBRNA
Živahno kot v manjšem mestu
Dobro delo Turističnega društva Nova Cerkev opažajo preko občinskih meja
V	krajevni skupnosti Nova Cerkev pri Vojniku je toliko prireditev kot v kakšnem manjšem mestu, tamkajšnje vasi pa prav tako izstopajo po urejenosti okolja. Za oboje je med najbolj zaslužnimi Turistično društvo Nova Cerkev, ki deluje prav tako na območju Socke in Lemberga.
Društvo, katerega dejavnost je znana širše po celjski regiji, vodi šesto leto predsednica Lea Sreš iz Nove Cerkve, učiteljica zgodovine in geografije v osnovni šoli na Dobrni. Predsednica poudarja, da je dobro delo društva posledica prizadevanj celotnega, dvajsetčlan-skega odbora in drugih članov, pri čemer posebej opozarja na delo svoje »desne roke«, društvene tajnice Zvez-dane Gal, matere treh majhnih otrok. Sreševa s pohvalnimi besedami na račun 260 članov društva ne skopari: »Še nikoli se ni zgodilo, da bi kdo, ki mu je zaupana neka naloga, le-to odklonil.«
V	turističnem društvu se lahko ponašajo z marsičem. Posebnost, ki odmeva daleč čez občinske meje, so društvene tematske, dobro pripravljene razstave. Tako so pripravili razstave Soteških skladov (tamkajšnjih znamenitih fosilnih ostankov flore) in mineralov sveta, razstavo starih fotografij prebivalcev in vasi v KS Nova Cerkev, razstavo Obleka naredi človeka (s tamkajšnjimi oblačili in opremo iz druge po-
Lea Sreš, uspešna predsednica Turističnega društva Nova Cerkev.
lovice 19. stoletja, od čevljev do opreme za zibelko), o uporabnih predmetih tamkajšnjih domov med leti 1850 in 1950 (od loncev in svetil do umivalnikov). Lani je bila razstava starih sort jablan, skupaj z jabolčnimi jedmi po starih receptih, oktobra letos bo zelo verjetno na temo stare nabožne opreme kmečkih domačij.
Največja kulturno-etno-loška prireditev je Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg, ki privabi množico iz različnih krajev celjske regije ter organizirane turiste z Dobrne. Predstavljajo nekdanje obrti, izdelke na stojnicah ter bogat etnološki kulturni program iz različnih krajev regije. Prireditev želi opozoriti ne kulturno bogatstvo gradu, ki je nujno potreben obnove. Letos so se je udeležili vsi trije
lastniki, potomci nekdanjih lemberških graščakov.
Turistično društvo Nova Cerkev sodeluje pri organizaciji ter s svojo skupino tudi na tamkajšnjem velikem karnevalu, ki je na Štajerskem med največjimi. Že več let nastopajo tudi na Holceriji v Vitanju, kamor napotijo svoj voz, na katerem bo letos predstavitev zimskega večera v Novi Cerkvi. Letos so delno sodelovali še na mednarodnem srečanju rogistov v občini Vojnik, kjer so predstavili različne izdelke na stojnicah.
Urejenost okolja
To seveda še ni vse. V prvi polovici leta je bil v mali Novi Cerkvi nastop dveh priznanih folklornih skupin s Poljske, med vsakoletnimi predavanji z diapozitivi so letos opozorili na značilnosti triglavskega pogorja, turistično društvo je bilo soor-ganizator prireditve S harmoniko na vasi (z učenci so-krajana »Modrijana« Roka Švaba), avgusta bo na vrsti delavnica na temo Sušenje cvetja za izdelavo voščilnic, v jeseni bo sledila delavnica za izdelovanje predmetov iz koruznice, decembra pa še Miklavžev sejem in žeg-nanje konj.
»Delavnice so namenjene predvsem vzgoji osnovnošolcev, naših bodočih članov, pri čemer dobro sodelujemo s šolama v Novi Cerkvi in Socki,« je zadovoljna pred-
Z ene od številnih prireditev turističnega društva v Novi Cerkvi. Predsednica Lea Sreš je letos pozdravila nastopajoči folklorni skupini iz Poljske (na fotografiji), lani pa fokloriste iz Bolgarije.
sednica Lea Sreš. Tako pripravljajo delavnice na teme od izdelovanja ptičjih krmil-nic do belokranjskih pisanic (s Tonijem Gašperičem). Društvo pripravi poleg vsega vsakoletni pohod po KS in njeni okolici ter društveni izlet. Letos so bili na Blatnem jezeru.
Posebno poglavje je seveda urejanje okolja. Pred leti je začela s čiščenjem širšega okolja Lea Sreš osebno, skupaj s sinom, zdaj je vsako leto velika redna spomladanska akcija. Med letošnjo je pol stotnije članov turističnega društva nabralo po vsej krajevni skupnosti kar za tovornjak različnih odpadkov.
V	društvu so pozorni, da so urejeni nasadi cvetja v vseh treh nosilnih krajih hkrati. Člani sadijo ter cvetje pozneje zalivajo. Urejenost v KS Nova Cerkev vzbuja širšo pozornost, zato se namerava društvo prihodnje leto prijaviti za sodelovanje v akciji ocenjevanja urejenosti slovenskih krajev.
»Na področju urejenosti je kraj veliko pridobil z dobro vzdrževanim ekološkim otokom za odpadke,« omenja predsednica, saj imajo ponekod drugod z njim precejšnje težave. Osebno jo najbolj moti ekološka neosveščenost posameznikov, še posebej sežiganje škodljivih snovi kot je, na primer, plastika. V središču Nove Cerkve moti člane zaščitena, mogočna obokana kašča, ki je bila dolga leta neurejena, zdaj pa menijo, da bo po spremembi lastništva do rešitve le prišlo.
V	KS Nova Cerkev pride seveda veliko* turistov, tudi tujcev, ki jih najbolj zanimajo zaščitena starinska vas Polže in njen Soržev mlin. Zaradi Slomškove dediščine v Novi Cerkvi, kjer je nekaj časa bival, je zelo veliko romarskega turizma, pri čemer nasploh dobro sodelujejo z župnijskim vodstvom. Nova Cerkev ima dva »svoja« lokalna turistična vodiča, sicer pa so za vodenje po tej krajevni skupnosti usposobljeni vsi v tej občini. V tem letu bo turistično društvo izdalo nov prospekt in razglednico zanimivosti iz krajevne skupnosti Nova Cerkev.
V	turističnem društvu je včlanjena vsa Sreševa družina, tudi soprog in oba otroka. Turizmu se je najbolj posvetila hči, ki ji je turizem postal vsakdanji kruh.
BRANE JERANKO
A
GARANT di. Polzela
rZADilKir Industrijska prodajalna Polzela VyiKril^ll Tel 03 7037130,7037131
POLZELA
VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V AVGUSTU
kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA z dostavo in montažo proqram
Vsem, ki bodo kupili nad 70.000 SIJ izdelkov, podarimo slastno pico v
gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci.
SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA ÔZ11 tjf I IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE |I®K*| | fežŽL \ Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Noči pod kostanji
Na Dobrni bo ta konec tedna v znamenju tridnevne prireditve Noč pod kostanji, ki se začenja danes, v petek. Tako bodo danes ob 17. uri odprli razstavo Naše dediščine in cvetja, kjer bodo med drugim predstavili dobrnske stare obrti, od frizerstva do ključavničarstva.
Gre za predmete iz zasebne zbirke, razstavo, ki bo v avli hotela Vita, pa posvečajo 50-letnici turističnega društva. Danes ob 18. uri bodo pred Zdraviliškim domom nadaljevali s prireditvijo Dobrna po domače, ki bo v znamenju predstavitve tamkajšnjih narodnozabavnih skupin in harmonikarjev, nastopili pa bodo tudi ljudski godci s Paškega Kozjaka.
Jutri, v soboto, bo Noč pod kostanji zabavnega značaja. Tako bo že popoldan turnir v paintballu, pripravljajo večer z Okroglimi muzikanti, na prireditvi mladinskega kluba pa bo zvezda večera 6 Pack Čukur. Dan bodo zaključili z velikim ognjemetom.
Tretji dan prireditve, v nedeljo, bo od 15. ure prireditev za otroke, med drugim s Pokaži, kaj znaš, igrami brez meja in predstavo Mojce Rabič.	BJ
V	vročini o ogrevanju
Občina Vojnik bo pohitela in naročila izdelavo energetske zasnove za svoje območje, ki naj bi vzpodbudila koriščenje obnovljivih virov energije ter njeno učinkovito rabo. To je dolžna storiti po energetskem zakonu, pri tem pa računa na državna in evropska sredstva.
V	občini Vojnik so pred leti že razmišljali o možnosti vzpostavitve ogrevanja z biomaso ter naročili študijo za območje Vojnika in Nove Cerkve, pri čemer so nastale v naselju Vojnik po plinifikaciji nove razmere. V občinskem vodstvu zdaj menijo, da bi koriščenje biomase prišlo v poštev predvsem v Novi Cerkvi, pa tudi na Frankolovem.
Tako je občinski svet na zadnji seji imenoval komisijo za spremljanje izdelave naloge o energetski zasnovi, ki jo sestavljajo predsedniki vseh treh krajevni skupnosti, predstavnik občinske uprave ter dodatni član. Stroški izdelave . zasnove občinskega proračuna ne bodo bremenili.
Občina se mora na državni razpis prijaviti do 12. avgusta.
BJ
www.radiocelje.com
Kultura
Grad Tabor, ki je bil prvič omenjen leta 1524, je dobil že tretjega lastnika. Potem ko ga je Občina Vojnik prodala podjetniku z Gorenjskega, je zdaj prešel v lastfrankolovskega podjetnika.
Grad Tabor je menjal graščaka
Grad Tabor v Višnji vasi pri Vojniku ima novega lastnika. Objekt z izjemno lego, na križišču cest proti Celju, konjiškemu koncu ter Dobrni je potreben nadaljnje obnove, pa tudi namembnosti. Dosedanji lastnik, podjetnik z Gorenjskega, in zavod za varstvo kulturne dediščine skupnega jezika nista našla, zato je grad prodal.
Gorenjec, ki je nameraval namestiti v gradu Tabor svojo zbirko slik in knjig ter si urediti svoj drugi dom, je grad odkupil od Občine Vojnik. Med obnovo je prišlo do namestitve okenskega stavbnega pohištva iž plastične mase, ki je po ugotovitvi spomeniškega varstva neprimerno tudi po svoji obliki. Stavbno pohištvo ni bilo poglavitni problem nesoglasij med dosedanjim lastnikom in - strokovnjaki zavoda, saj je
takšno pohištvo mogoče zamenjati.
Kot je povedala odgovorna konservatorka za obnovo te graščine Branka Prime, so bile v notranjščini kulturnega spomenika lokalnega pomena odstranjene velike površine neraziskanih stenskih ometov ter vse površine starinskih, kasetiranih parketov.
Pred kratkim je postal novi lastnik gradu Tabor v Višnji vasi podjetnik Matjaž Založnik s Frankolovega, ki pravi, da postopek še ni povsem končan. Vsekakor je v zaključni fazi, saj se je zavodu za varstvo kulturne dediščine že predstavil kot novi lastnik, tam pa zanj pravkar pripravljajo kon-servatorski program za večje posege. »Program predvideva ustrezno prezentacijo najkakovostnejših likovnih in arhitekturnih sestavin dvorca. Med njimi je baročno stop-
nišče, z bogato štukaturno or-namentiko, ki se pojavlja tudi v treh avlah, stolpih ter na stropih nekaterih soban,« navaja Primčeva, ki našteva še baročne stenske opaže in vratno pohištvo.
Obnova gradov, kot je dvorec Tabor, je za vsakega investitorja nedvomno zahteven zalogaj po različnih plateh. Na takšne kulturne spomenike je najširša javnost posebej pozorna in na grad na tako prometni lokaciji, kot je vojniški Tabor, še prav posebej.
»Občina pričakuje predvsem nadaljevanje obnove,« omenja župan Vojnika Beno Podergajs. »Tako sem z novim lastnikom že organiziral sestanek s predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za občino je zelo pomembno, da bo imela graščina neko določeno namembnost, še posebej zaradi izjemne lokacije. Tudi po turistični plati,« dodaja župan Občine Vojnik, predzadnje lastnice gradu. Obnovljeni starinski objekti, doma in na tujem, za katere niso našli primerne ali sploh nobene namembnosti, seveda hitro propadajo.
O tem, kakšna naj bi bila namembnost gradu Tabor po njegovi obnovi, novi lastnik za najširšo javnost še ne želi govoriti. Na internetnem naslovu www.gradovi.net (kjer so objavljeni Založnikovi posnetki gradu Tabor) pa je mogoče izvedeti tudi o tem: »Trenutni lastnik g. Matjaž Založnik ima namen dvorec postopoma popolnoma obnoviti, mu povrniti podobo iz 19. stoletja in v njem urediti reprezentančne prostore.«
BRANE JERANKO
Celjanka v Hodniku
V okviru študentskih poletnih premier so v Galeriji sodobne umetnosti Celje v Galeriji Hodnik sinoči odprli razstavo Celjanke Ive Tratnik. Absolventka Akademije za likovno umemost v Ljubljani se predstavlja z risbami.
Kot je zapisala kustosinja Irena Čerčnik, je osnovna značilnost sodobne risbe in tudi risbe Ive Tratnik videz preprostosti: »Načrtno vzbuja občutek, kot da se je pozabilo velik del tradicije, učenja in pravil,« in
še dodaja: »Pogosto gre za priv-zemanje estetike stripovske in otroške risbe.« Iva Tratnik išče snov za svoja dela v gjobinah podzavesti in notranjih občutkih, pa tudi v vidnem okolju. V podobah, ki jih ustvarja, se tako združujeta fikcija in realnost, formati so veliki in tudi miniaturni, pomembne pa so tudi barve, saj kot je zapisala Čerčnikova, so barve pri Trat-nikovi nosilke razpoloženja. Razstava bo na ogled do 14. avgusta.	ŠO
Končan mednarodni seminar
V soboto, 30. julija, se je na gradu Podsreda z zaključnim koncertom seminaristov končal letošnji že tretji mednarodni glasbeni seminar, tokrat za saksofon. Seminar sta vodila Dejan Prešiček in Daniel Gauthier, korepetitorka pa je bila Jang Eun Bae. Seminar je od 23. do 30. julija spremljalo 16 udeležencev, ki so prišli iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Nizozemske.	TZD
Režija: Tim Story Igrajo: loan Gruffudd. Michael Chiklis, Jessica Alba, Chris Evans. Julian McMahon
15
Razstava Šmitove
V Anini galeriji v Rogaški Slatini so včeraj, v četrtek, odprli razstavo del oblikovalke stekla Mojce Šmit. Šmitova, ki je zaposlena v Steklarni Rogaška, se v galeriji predstavlja s tremi sklopi, to je s turističnimi spominki, z unikatnim sklopom Ribe ter z Unijo Obrazi. Ribe in Obrazi so bili letos predstavljeni že na razstavi v etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava v Rogaški Slatini je na ogled do 2. septembra.	BJ
.PISATJ.SMO
Zelenca na f los. flos pa v vodo!
šek dosedanjih tovrstnih prireditev. Toda vreme prirediteljem še zdaleč ni bilo naklonjeno. Oblaki so izlivali svojo tekočino, kot da bi hoteli izprati vse grehe Savinjčanov. In teh je moralo biti veliko - sodeč po količini dežja. Ljudje so se lahko zabavali kakor so se znali in hoteli. Plesali so lahko pod dežniki in pili pod pokritimi stojnicami, največ pa jih je zavila v lokale in gostilne. Tu so stari flosarji radi pripovedovali o svojih vožnjah po valovih Savinje, Save in Donave, o resničnih krstih, o veselih in žalostnih dogodkih...«
Ko smo že ravno pri tradicionalnih poletnih prireditvah, pa poglejmo še na Dobje.
7. 8. 1975: »V nedeljo je bila na Dobju pri Planini tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš v organizaciji prosvetnega društva Dobje. Tokrat se je prijavilo 17 nastopajočih iz različnih krajev, tudi iz Velenja. Najmlajši je štel komaj osem let, najstarejše pa so bile tri domačinke. Vesele viže je igral znani ansambel Vikija Ašiča, za smeh pa sta poskrbela humorista »Šraufciger« in Žani Uranič. Prireditev postaja zmeraj bolj priljubljena, saj se je zbralo kar 800 razvedrila željnih občanov.«
Zagotovo je Interspar, prvi večji celjski nakupovalni center, dodobra spremenil življenje in nakupovalne navade Celjanov. Pomislite, star je že 10 let, že takrat pa so načrtovali širitev.
10. 8. 1995: »Celjski prodajni Interspar, drugi v Sloveniji, je bil zgrajen v 13 mesecih. Zgrajen je y pritlični izvedbi, urejeno je parkirišče za 620 osebnih vozit, parkirna mesta za invalide-ter 80 mest za kolesa pri vhodu. Vzhodno od centra je predvidena lokacija za morebitno kasnejšo dograditev in razširitev, že sedaj ima center 4.720 kvadratnih metrov prodajnih površin s pripadajočimi skladišči ter personalnimi indřužbenimi prostori, v centru pa bo zaposlenih približno 200 delavčev. «
POLONA MASTNAK
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
V časih dobro založenih ogromnih nakupovalnih centrov in številnih manjših trgovin si ne znamo več predstavljati, kako je čakati v vrsti na kruh, ki pa ga vmes celo zmanjka. Pred petdesetimi leti pa je bila to kar stalnica.
5.	8. 1955: »Kljub temu, da si v Celju zelo prizadevamo odpraviti »repe«, bodisi na živilskem trgu, mesnicah ali prodajalnah kruha, vendar se to še zmeraj dogaja. Uprava Mestnih pekam pa le vztraja pri svojih trditvah, da je y Celju kruha dovolj, le da so mnogi potrošniki preveč nasedli na nekatere pekarne, predvsem na novo urejeno pekarno v Stanetovi ulici in pa na Mlakerjevo pekarno v Gaberju. Kupovalci trmasto zatrjujejo, da je tu kruh res boljši. Zato pa navalju-jejo predvsem na te pekarne, dočim v ostalih kruh mnogokrat med tednom celo ostaja. Končno bi ob vprašanju »krušne mrzlice« (zlasti ob sobotah) še omenili, da starejši potrošniki zelo brezobzirno postopajo z otroki, ki čakajo v vrstah. Odrivajo jih iz vrste, češ, otroci že imajo čas čakati. Zaposleni starši, ki so poslali otroka po kruh, ga gotovo niso poslali za šport. Tako pa se neredko zgodi, da otroci, ki so že v jutranjih urah čakali na kruh, pridejo na vrsto šele takrat, ko kruha že zmanjka.«
Flosarski bal v Ljubnem je prireditev z Že dolgoletno tradicijo, zmeraj je bilo živahno. Poglejmo pa, kako je organizatorjem pred leti zagodlo vreme.
6.	8. 1965: »Ljubno, prve nedelje v avgustu. Ljudje odpirajo okna in gledajo v nebo. Potem zmajujejo z glavami. Flosarski bal bo odnesla voda. Organizatorji so preklinjali, »štantar-ji« pa so pridno postavljali svoje prodajalne. Vreme pa se je kisalo. »Prekleto, saj smo bili že večkrat mokri, bomo pa še danes!« - »Zelenca- na flos, flos pa v vodo!« - »Hudič pa takšen turizem!« Letošnji peti tradicionalni flosarski bal v Ljubnem bi moral biti vi-
Čudež, ki mu Je ime Mateja
Tragična prometna nesreča na Planini bi 21-letno Matejo Bobek skoraj prikrajšala za nogo
la ob naših pesmih, in ne jutra, da se ob njih ne bi zbudila. In ko pridejo zjutraj k meni na vizito, si verjetno mislijo, da sem malo prismuknjena, ko si že ob sedmih zjutraj pojem. Ampak to me drži pokonci. To mi daje upanje in ... Jaz vem, da bom kmalu med vami.«
Oče Tone in mama Tinica se zdaj že lahko nasmehneta, a se še vedno borita s solzami, ko se spomnita trpljenja v dneh po nesreči. »Vse skupaj je mali čudež. Vse nas drži pokonci. Še vedno nam ni jasno, od kod ji energija in moč, da zmore v trenutkih, ko bi vsak drug klonil. Pa ne samo da zmore, tudi dobre volje je ves Čas,« je povedala mama Tinica. A pomoč je obojestranska. Mateja pravi, da ji veliko pomagata aktivno življenje, ki se zdaj za vrati bolniške sobe ni končalo, in prirojen optimizem. Toda brez oče-
Človek se težko sprijazni z nepredvidljivostjo trenutkov, ki nam lahko v hipu obrnejo življenje na glavo. Še težje se sprijazni, da je tiha pomirjujoča misel »meni se to ne more zgoditi« grdo lagala.
Tisti usodni dan, ko je Mateja Bobek s svojim bodočim svakom sedla na motor, ni bil nič drugačen od katerega koli drugega. Želela si je te vožnje. Obljubljena ji je bila že celo večnost. In dan je bil kot nalašč. Končalo se je drugače, kot sta si kdajkoli upala pomisliti. Zgodila se je nesreča. Mateja je obležala v bolnišnici s hudo zmaličeno nogo. Nad njo in njenimi dragimi je obviselo grozljivo vprašanje, ali bo 21-letnica nogo obdržala ali bo prišlo do najhujšega. In v tistih neskončnih trenutkih negotovosti je bilo videti, da je Mateja edina, ki ni niti za trenutek izgubila upanja niti nasmeha z obraza.
Mateja študira javno upravo, poje pri Mešanem pevskem zboru Zarja v Šentvidu, vodi mlade gasilce in z njimi zmaguje na tekmovanjih, igra v dramski skupini in še bi lahko naštevali. Nastopila je v odmevni predstavi Županova Micka in še na predvečer nesreče v Aniki Wambrechtsamer. Je pač tiste vrste dekle, ki nikoli ne miruje, ki je pripravljeno svojih tisoč talentov razdajati na vse konce in kraje, brez katerega ne mine noben dogodek v kraju, nobena prireditev, s širokim krogom prijateljev, med katerimi je vedno iskreno dobrodošla. »Zmeraj je nasmejana, zmeraj dobre volje in potem okuži še ostale. Okrog nje ni ozračje nikoli zamorjeno. Razkadi ga že z vedrim obrazom.
če pa ne pomaga, strese še kakšno šalo iz rokava,« so povedali o njej. Kot je povedala Mateja, so ji vse te malenkosti pomagale, da je prebrodila najhujše. Negotovost je minila in nebo nad Bob-kovo družino je zdaj manj črno. Vseeno pa je pred mladenko še dolga pot okrevanja, ki se je loteva kot vsega - z obilico dobre volje. Če je doživela čudež enkrat, zakaj ga ne bi znova?
»S pesmijo zaspim in z njo se prebujam«
Prejšnja nedelja pa je bila tudi zanjo polna pričakovanj. Prvi namig ji je dal šentjurski župan, sicer tamkajšnji zdravnik in rojen Planinčan Štefan Tisel. K večerni nedeljski maši v kapeli celjske bolnišnice so namreč nameravali priti člani šentviškega zbora Zarja. Štirje dolgi tedni v bolnišnici so naredili svoje in če je v množici pozornih prijateljev, skrbne družine in nadvse prijaznega osebja kaj pogrešala, je bilo to ravno petje v zboru med prijatelji, s katerimi sicer preživi veliko časa. In ko je pod njenim oknom zadonela pesem, so vse prisotne premagala čustva. Pri odprtem oknu si tudi Mateja ni mogla več pomagati. A že pri naslednji pesmi jim je z zvonkim glasom pritegnila. Pri maši je bolnišnična kapela pokala po šivih. Ob prekipevajočih čustvih in donečih glasovih ni ostalo nobeno oko suho.
Pevovodja Matej Romih je ob koncu dejal, da njegova Mateja zadnje čase »šprica« vaje, in nato dodal tisto o Mohamedu in gori. Vaje so morale priti k njej. Ona
ta in mame, brata Darka in sestre Nevenke, fanta Jureta in cele Kovačeve družine ne bi zmogla.
Vsi, ki Matejo poznajo, pravijo, da je ves čas kot sonce. Bodri svoje drage, kot da bo vsak trenutek spet skočila na noge. Je pač taka. Prinese nasmeh v prostor, dvigne postano razpoloženje v družbi, stresa šale in je v vseh pogledih izjemno sončno bitje. Ni treba, da jo poznaš celo življenje. To ugotoviš po nekaj besedah. Mateja nikogar ne krivi za svojo nesrečo, pa tudi motor si ji ni zameril. »Bila je usoda in lahko bi se mi zgodilo kjerkoli in kadarkoli.« In ko jo pogledaš, enostavno veš, da bo še vse dobro. Morda bo malo trajalo. A ob množici veliko bolj tragičnih možnih scenarijev je to res še najmanj, nad čimer bi se človek pritoževal, bi verjetno v smehu dodala Mateja.
SAŠKA TERŽAN
je ob tem seveda dodala, fantastičnih vaj še ni imela in nadaljevala: »Včasih veliko besed pove zelo malo, zato bom jaz rekla samo z eno besedo - hvala. Vse to bo zelo pripomoglo k mojemu zdravljenju. Povem vam, da bom gotovo 14 dni prej doma. Sicer pa mi zbor že ves čas najbolj pomaga, ker ni noči, da ne bi zaspa-
Mateja se nima ne časa ne volje smiliti sama sebi.
Pesem šentviškega zbora je splezala po zidovih, zaplavala skozi bolniške sobe in v obliki solz spolzela po mnogih obrazih.
»Na cesto ga že ne morejo vreči!«
Se bo za hudo bolnega Bojana Gučka, ki se je nezakonito vselil v stanovanje, le našla kakšna rešitev?
To je zgodba, ki bi se lahko zgodila vsakomur, ki je ne-• veden, ki se ne pozanima o svojih pravicah in dolžnostih, ki ukrepa po svoje, četudi ga je v to prisilila huda stiska. Kako se bo odvijala in končala zgodba, ki jo razgaljamo, je ta čas še veliko vprašanje, v katerem pa ni nobenega dvoma, da bo človeku treba nekako pomagati. Gre namreč za hudo bolnega Bojana Gučka iz Celja, ki mu grozi izselitev iz stanovanja, v katerem biva nezakonito.
Po telefonu nas je predvčerajšnjim poklical Maks Lorger in povedal, da podjetje Nepremičnine »meče na
cesto« hudo bolnega 45 let starega Bojana Gučka, ki živi v stanovanju na Goriški 1 v Celju, kjer je še pred kratkim živela njegova mad. Ta je zdaj oskrbovanka doma za starostnike v Loki pri Zidanem Mostu.
Informacija, da gre za hudo bolnega človeka, nas je kar nekako silila v to, da se pozanimamo, za kaj gre, kakšne so okoliščine zgodbe, kakšna so pravna dejstva ... Zato smo se odpravili na Goriško 1 in poslušali zgodbo, ki rès ni spodbudna in ki ne obeta skorajšnje rešitve, takšne brez hujših posledic.
V enoinpolsobnem stanovanju na Goriški 1 smo se
pogovarjali z Maksom Lor-gerjem z Goriške 4, bivšim zetom Bojana Gučka, in seveda s prizadetim Gučkom, ki je prejšnji dan prišel iz bolnišnice. Z odpustnice je razvidiio, da ima bolnik cirozo jeter in da so ga v bolnišnico sprejeli potem, ko je izbruhal deciliter sveže krvi (hemoralgični šok ob krvavitvi iz varie požiralnika). Da je za fizična dela nesposoben, da ne sme dvigovati nobenih bremen, še piše v odpustnici. Kako je mogoče, da takšnega človeka mečejo na cesto?! Pa je mogoče, je povsem zakonito, spoznamo, ko poslušamo zgodbo v njenih po-
je tudi brezposelna oseba. Pred približno dvema letoma je po 25 létih dela v tovarni Emo kot tehnološki višek pristal na borzi dela, pravice do invalidnine iz naslova bolezni pa ni nikoli uveljavljal.
Kako značilna je logika prizadetih v takšnih in podobnih primerih! »Ker je tako hudo bolan in nima kam iti, ga že ne morejo vreči na cesto,« je prepričan Maks Lorger, ki živi v enem od sosednjih stanovanjskih blokov in ki nam je postregel z informacijo, da ve za dve garsonjeri na Goriški 2, last Nepremičnin, ki sta že vrsto let prazni. Po njegovi logiki bi lahko njegovega bivšega zeta Bojana rešili tako, da mu dodelijo eno od teh stanovanj, saj večjega od garsonjere ne potrebuje. Ko bi le bilo tako preprosto! Bilo bi tudi mnogo lažje, če bi Bojan Gu-ček vzpostavil vsaj zdaj, ko mu trda prede, kakšen stik z lastnikom stanovanja, s celjskimi Nepremičninami. Ni namreč rešitev v tem, da s prstom kažeš na krivca za svojo nesrečo, sam pa ne storiš ničesar. Dejstvo je, da so v Nepremičninah ravnali po zakonu, ko so odredili nalog za izselitev. Brez komunikacije
In kaj pravijo v podjetju Nepremičnine Celje? »Julija letos smo bili obveščeni, da se je naša najemnica (mati Bojana Gučka, op. p.) izselila iz stanovanja in da zdaj stanovanje uporablja nekdo drug. Ker je iz najemne pogodbe razvidno, da ob sklepanju pogodbe ni bilo nobenega drugega uporabnika in ker tudi nikoli nismo prejeli zahteve za vpis kakšnega uporabnika, smo osebi, ki sta-
novanje po izselitvi najemnice brezpravno uporablja in za katero smo med tem izvedeli, da je sin najemnice, poslali zabtevo, da stanovanje izprazni. Odgovora na naš poziv še nismo prejeli, poklicala pa nas je neznana oseba in zahtevala, da nezakonitemu uporabniku pustimo uporabljati to stanovanje. Skladno z določili stanovanjskega zakona ima uporabnik stanovanja, ki je najemnikov ožji družinski član, po smrti (ne pa tudi po izselitvi) najemnika pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe. V vseh drugih primerih so uporabniki, ki ostanejo v stanovanju, dolžni stanovanje izročiti iastniku. Stanovanjski zakon tudi določa, da je krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, če ob najemniku več kot 30 dni uporablja stanovanje oseba, ki ni navedena na najemni pogodbi,« piše v pojasnilu, pod katerega se je podpisal Iztok Horvat, pravni referent Nepremičnin, ki v nadaljevanju navaja in obžaluje, da z nezakonito vseljenim Gučkom doslej niso imeli nobenega stika, pogovora.
Do prvega neposrednega stika in pogovora med Gučkom in lastnikom stanovanja bo (je) prišlo danes dopoldne v prostorih Nepremičnin. Bo prišlo tudi do vsaj kakšne, morda začasne rešitve problema, ki je za težkega bolnika Bojana Gučka, ki nima kam iti, nedvomno velik? Če ga bodo res izselili, bo breme odločitve za njegovo usodo moral prevzeti nekdo drug v tej družbi, državi - »pravni in socialni« - tako še vedno piše v Ustavi RS. '
MARJELA AGREŽ
»Tako hudo bolnega človeka vendar ne morejo vreči na cesto...!« se razburja Maks Lorger, ki nas je obvestil o tem, da nameravajo njegovega bivšega zeta izseliti iz stanovanja, v katerem je do maja letos živela njegova nepokretna mati, za katero je Bojan Guček lepo skrbel.
membnih delih in podrobnostih.
Logika in paragrafi
Bojan Guček je od aprila letos ločenec, zato se je umaknil iz stanovanja, kjer je živel z ženo, in se vselil v stanovanje na Goriški 1, kjer je še pred dvema mesecema živela njegova bolna, nepokretna mati. »Več kot dve leti sem skrbel za svojo mamo, ji vsak dan nosil hrano, zato se mi ni zdelo nič narobe, če se po njenem odhodu v dom in po ločitvi od žene vselim v to stanovanje,« je povedal Bojan Guček, ki ni le težek bolnik, ampak
Niti v bolnišnico brez citer
Pred kratkim nas je neprijetno presenetila novica, da je mlajša polovica med slovensko javnostjo zmeraj bolj priljubljenega in prepoznavnega dua Ka-Ti v bolnišnici. Brez skrbi, nič hujšega ni bilo, Katjo Anderlič je doletelo vnetje slepiča, zato je bila potrebna operacija, po kateri pa nadebudna glasbenica že dobro okreva.
Kakor hitro so popustile bolečine, si je dala v bolnišnico takoj prinesti svoje citre, katerih zvoka se nikoli ne naveliča. »Ves teden nisem nič vadila, to se pa hitro pozna,« nam je povedala Katja, dekle z izjemno samodisciplino, ki si je citre postavila kar na bolniško posteljo, njeni hitri prstki pa so že ubirali strune. Na veliko veselje vseh ostalih mladih pacientov in zdravniškega osebja, seveda. Najbolj jo je skrbelo, da bi bolezen preprečila potovanje na Slovaško, na katero se duo Ka-Ti pripravlja v avgustu. Glede na tQ, da nič ne kaže na kakšne zdravstvene zaplete, je Katja verjetno že doma, v bolnišnici pa jo je obiskala tudi starejša sestra Tina in nastal je posnetek zmeraj dobro razpoloženih deklet. Katji želimo čimprejšnje okrevanje, sestrama Anderlič pa predvsem še obilo dobre glasbe.
PM
Duo Ka-Ti nikamor brez svojih inštrumentov, niti v bolnišnico.
Rusi oslabili Slovenijo
Slovenska reprezentanca okrnjena začela priprave za EP
V torek so se na Rogli začele priprave moške košarkarske reprezentance Slovenije za evropsko prvenstvo, ki bo sredi naslednjega meseca v Srbiji in Črni gori. Kot se je izrazil selektor Aleš Pipan, se je začela »operacija Beograd 05«. Slovenija namreč že v skupini igra v Beogradu, skupaj z Bosno in Hercegovino, s Francijo in z Grčijo.
Priprave pa se niso začele najbolje, saj sta morala dan pred njimi sodelovanje v reprezentanci odpovedati Ivica Jurkovič in Matjaž Smodiš, saj ju njuna nova kluba (Lokomotiva Rostov in CSKA Moskva) ne pustita na priprave reprezentance. V teh dneh se namreč začenjajo tudi priprave omenjenih klubov, ki želita, da se jih slovenska igralca v celoti udeležita. V nasprotnem primeru bosta pogodbi prekinjeni. O tem je na odlično obiskani tiskovni konferenci spregovoril tudi razočarani Pipan. »Delodajalci iz Lokomotive so Jurkoviču svetovali, da se udeleži prvega dne skupnih priprav, drugače bo pogodba s klubom razveljavljena. Enake težave ima tudi Smodiš, ki je postal član moskovskega CSKA. Omenjena košarkarja tako ne bosta odpotovala na prvenstvo. Preko zveze smo skušali vplivati na oba kluba, sam sem se osebno pogovarjal z trenerjem CSKA Etorrejem Messino, a so bili Rusi neomajni. Tako je bilo vse v rokah obeh igralcev, ki sta se odločila za tiste, ki ju plačujejo, pri čemer oba razumem in ju podpiram. Zaradi tega bom vpoklical novega igralca, in sicer Uroša
Slokarja, s katerim smo že vzpostavili stik preko elektronske pošte, vendar še nismo dobili njegovega odgovora. Mislimo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je Slokar na poti iz ZDA v Slovenijo,« je razlagal selektor Aleš Pipan.
Oba imata enako razlago
Na tiskovni konferenci je svoje povedal tudi Matjaž Smodiš. »V bistvu so bile priprave s klubom osnovna zahteva po opravljenem zdravniškem pregledu. Takoj sem obvestil reprezentančni štab in obrazložil dane razmere. Zelo mi je žal, da se še četrtič zapored ne bom udeležil reprezentančne akcije. Moram upoštevati željo bodočega delodajalca. Obenem bi se zahvalil selektorju za poziv,« je v razočaranem tonu povedal Smodiš, ki je prišel na Roglo pozdravit reprezentančne kolege. Enako razlago nam je po telefonu ponudil tudi najstarejši (31 let) igralec reprezentance Ivica Jurkovič: »Žal mi je, da je prišlo do tega, sam sem skušal vplivati na odločitev kluba, a o tem niso želeli niti slišati. Že v nedeljo letim v Rusijo, v nasprotnem primeru bi bila pogodba razveljavljena. Glede na dejstvo, da ób tej pogodbi, ki sem jo podpisal z Lokomotivo za dve leti, lahko morda oddelam le še eno, sem se s težkim srcem odločil, da ne grad.
soigralce.« naša reprezentanca dokaj okrnjena, saj je ne glede na to, da skuša Pipan prikriti oslab-ljenost, znano, da sta bila omenjena igralca ena nosilcev igre naše izbrane vrste v preteklosti. Zanimivo bo tudi videti, ali Rusi še kakšnega igralca iz Evrope, ki igra v njihovih klubih, ne bodo pustili na EP ali pa bo žrtev le Slovenija. »O tem še ne vem ničesar, storili pa smo, kar je bilo v naši moči. Navezali smo stik z obema kluboma, ju opozorili na pravila FIBE, a ni nič
zaleglo. Odločitev je bila prepuščena igralcema, ki sta se odločila za tiste, ki ju plačujejo, to pa sta tudi korektno povedala,« je povedal direktor reprezentance Tone Kramp.
Nachbar zamuja
Ostali fantje so že začeli vaditi na Rogli, z izjemo Boštjana Nachbarja, ki je prišel sinoči iz ZDA, kamor je šel s Pipanovim dovoljenjem podpisat pogodbo za naslednjo sezono. Na Rogli bo reprezentanca ostala do konca naslednjega tedna, v tem času pa bo opravila tisti najtežji del fizičnih priprav. »Priprave na Rogli so zame najpomembnejše, saj bomo tukaj skušali dvigniti telesno pripravljenost igralcev, kar nekaj časa pa bomo posvetili tudi že uigravanju tako
obrambnih kot napadalnih ! akcij. Igralci vedo, kaj jih čaka, večina pozna metodo dela, zato težav ne pričakujem, i Dejstvo, da se je večina že pred tem začela samostojno pripravljati, pove dovolj. Zame je najpomembneje, da bomo delovali kot kolektiv. Če bo tako, potem rezultati ne bi smeli izostati, rezultat pa je seveda uvrstitev v drugi del tekmovanja, torej med osem najboljših,« je dejal Pipan. Dodajmo še, da se bo drugi del priprav po dnevu počitka začel 16. avgusta na Bledu, reprezentanca pa bo takrat odigrala dve prijateljski srečanji proti Finski v Radovljici. Po gostovanju na turnirjih in tekmah v tujini bo naša izbrana vrsta sklepni del priprav (6.-12. september) opravila v Velenju.
JANEZ TERBOVC
Bivša košarkarja Pivovarne Laško, levo Nebojša Joksimovič in desno Celjan Goran Jurak
Žalskih sedemnajst igralk s trenerjema.
Pomlajena Celeia Žalec
Žalske rokometašice so z vadbo začele v Športnem parku pod vodstvom trenerjev Aleša Filipčiča in Milana Ramšaka.
Po odhodu kar osmih igralk (Irman, Sotler, Pavlič, Čulibrk v Krim, Gorski, Novak, Kika-novič v Celje Celjske mesnine, Strmšek v Ptuj) bodo vrzel skušale zapolniti novinke Biljana Lakič, Ana Čurko in Petra Skočir. Trener Filipčič bo zelo pogrešal Ano Petrinjo, ki po operaciji sicer dobro okreva in se bo ekipi pridružila v drugem delu DP. Cilj bo uvr-
slitev v zaključni del, torej med	menil ruski Kuban iz Krasno-
prvih pet po rednem delu pr-	darja. Konec meseca bodo ru-
venstva. V pokalu pokalnih	meno-zelene sodelovale na tur-
zmagovalk žreb ekipi Celeie	nirju v Avstriji, ni bil naklonjen, saj jim je na- TONE TAVČAR
JTJTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
Letos že prvi mestni derbi
Nogometaši Društva nogometne šole Mali šampion se po lanski uspešni sezoni kar v štirih kategorijah selijo v višji rang tekmovanj. Članska ekipa bo igrala v Štajerski ligi, mladinci in kadeti v 2. ligi, ekipa U-14 pa bo merila moči v 1. ligi. Vse ekipe že od 15. junija pridno vadijo, odigrale pa so tudi že nekaj prijateljskih tekem.
Člani so se pred novo sezono, ko bodo mešali štrene ostalim »četrtoligašem«, dobro okrepili. V njihovo sredino je prišlo sedem nogometašev: Simon Jecl, Leon Klopotan, Denis Podgrajšek, Aleš Kos, Sebastjan Tanj-šek, Miroslav Tasič in mladinski reprezentant Slovenije Tomaž Kožar. Ekipo bo vodil trener Goran Savič. V pripravljalnem obdobju so s tretjeligaši odigrali pet prijateljskih tekem (Ormož 1:1, Železničar 0:0, Zavrč 2:1, Šmarje 4:3, Novo mesto 4:3). Njihov cilj ob koncu sezone je uvrstitev med prvih pet. Uvodno
srečanje bodo odigrali 14. avgusta v Žalcu proti Pesnici.
Z mladinsko ekipo imajo podobne cilje, uvrstitev med prvih pet, medtem ko si pri kadetih tako visokih ciljev niso postavili, saj so ekipo letos prvič formirali. Najvišje ambicije ima moštvo U-14, ki naj bi poseglo po enem izmed najvišjih mest. Boj bo bilo tudi z mestnim tekmecem Publi-kumom, prvo srečanje na Olimpu bo na sporedu 27. avgusta. V pripravljalnem obdobju je premagalo Mariborčane z 1:0, Triglav s 5:1 in Novo mesto z 8:1. Seveda pa ne gre pozabiti na mlajše selekcije od U-8 do U-13, ki so bile lani prav tako uspešne. Še vedno je med njimi nekaj prostih mest za nove člane, ki lahko vse informacije dobijo na telefonskih številkah 041 405-345 in 041 664-961.
JASMINA ŽOHAR
Kozorogi zaenkrat it
Zlatorogu
Rokometaši Celja Pivovarne Laško od ponedeljka vadijo v celjski dvorani, do sredine septembra pa jih čaka več kot ducat prijateljskih tekem z najuglednejšimi moštvi sveta.
Poleg okrepitev Harboka, Ivankoviča in Hribarja so v moštvu še štirje novinci iz mladinske vrste, Mikanovič, Razgor, Muhovec in vratar Čudič. »Naš moto ostaja isti: vsi za enega, eden za vse!« je ob štartu poudaril kapetan Edi Kokšarov. Po srečanju s Preventom bodo Celjani v Bregenzu merili moči z domačini in švicarskima Grasshopersom in Wacker Thunom, v Ciudad Realu bosta poleg Pajovičevega in Rutenkinega kluba nastopila še Magdeburg in Cehovski medvedi, v Santan-derju pa Teka, Portland San Antonio in Montpelliere. V začetku septembra bo v Celju gostovala Crvena zvezda.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Novi up navijačev Sergej Harbok je že oblekel celjsko majico, dresa pa še ne.
Je Vršič zaključil že v Beltincih?
Kaj nas briga za ljubljanske zdrahe!
Od nekdaj smo si želeli ljubljanskih porazov. Ne seveda tedaj, ko so tivolski košarkarji desetletja osvajali Jugoslavijo ali ko so bežigrajski nogometaši bili boj z mlini na veter z zvitimi južnimi konkurenti. Jasno, tudi tedaj ne, ko so rokometaši Slovana leta 1980 postali državni prvaki in leto kasneje evropski vicešampioni. Z Vladom in Miho Bojovičem. Se je pa dostikrat zgodilo, da so se celjski - ali če hočete štajerski - klubi krvavo borili proti ljubljanskim na isti ravni, a nikakor niso našli prostora pod slovenskim soncem. Ko je provinca postala premočna, jo je bilo treba oslabiti. Tedaj to ni bilo težko. Sedaj so nekdaj mogočni padli, njihova tragedija pa se obeša na velik zvon.
Legendarni celjski srednješolski ravnatelj Jože Geršak je kot vodja košarkarjev (Pipan, Gole, Tovornik, Janžek, Medved, plus Hauptman, Po-lanec, Kahvedžič...) moral na zagovor v Ljubljano! Partijski seveda. »Kaj si pa vi mislite? Nas nameravate premagovati? To se mora končati!« so rjuli, potem ko je moštvo Mileta Cepina razsulo ze-leno-bele v finalu slovenskega pokala za več kot 30 točk. Trikrat so bili Celjani blizu najboljše lige v Evropi, a so bili vselej prekratki za las. Libela - tako je bilo ime takratnemu pokrovitelju -je bila pojem, saj je imela tako mladinske kot kadetske jugoslovanske prvake s trenerjema Sagadinom in Jeričem. Boško Šrot, predsednik Košarkarskega kluba Pivovarna Laško, sicer meni, da močne slovenske košarke brez močne Olimpije ni. Ko zanjo nastopajo igralci, zbrani z vseh vetrov (sveta), marsikomu ni več simpatična. In minili so časi, ko so ljubljanski klubi imeli na vóljo množice študentov, ki so se pač stekali v takratno in sedanjo metropolo.
Celjska atletika je kljubovala tem vplivom. Vladala je desetletja. Temelje je postavil tedaj prvi Celjan Fedor Gradišnik. Športno Celje nove prodore doživlja v času, ko ima spet karizmatičnega župana. Polnokrvnega ... Pogumnega, saj je Ljubljani vrgel kost, da bo državni parlament tukaj. Priljubljenega - logično ne pri vseh. Sicer bi bilo kaj narobe. Prejšnji župan je zavozil tako atletiko kot tudi hokej, ki mu je obrnil hrbet v usodnem trenutku. Športu, ki v mestu ob Savinji ni bil kralj, princ pa zagotovo, saj je imel izjemno navijaško zaledje. Ko so kdaj padli zrhaji, so bili mojstri v različnih časovnih obdobjih Felc, Bratec, F. Žbontar, Roj-šek ter bojevniki Filipovič, Sendelbach, Grabler pač veliki junaki.
Provinca je »fajn«, je bilo nekoč geslo naše medijske hiše. V Ljubljani se očitno sploh ne zavedajo, kako malo mar je preostanku Slovenije, če jim ne gre vse kot po maslu. V Šmartnem ob Paki ne gledajo več ne le prvoligaškega nogometa, temveč tudi drugoli-gaškega ne, pa čeprav so bili tega vajeni desetletja. Krivi so nekateri domačini. V Šentjurju so bili na pragu prve lige. V Celju se moramo glede vrhunske košarke zadovoljiti le z žensko, čeprav bo Zvone So-tošek poskušal oživiti nekoč enega izmed celjskih paradnih športov. Odbojkarice so bile sredi devetdesetih let tako državne kot tudi pokalne prvakinje, potem pa je vse potonilo. Bilo nam je žal, tudi krivci so priznali, kako jim je vse skupaj uspelo sesuti, a nismo jokali...
Želimo, da bi prestolnica čimprej imela dobri rokometni Slovan; šele prulsko sesutje je rodilo celjsko očišenje in sledil je višek. Torej, nihče nima nič proti vrhunskim klubom. A končno bodo morali zrasti na zdravi osnovi. Potuhe od države ne bo.
DEAN ŠUSTER
NA KRATKO
Plavalci s Celjskega solidni
Maribor: Na državnem prvenstvu v plavanju za mlajše dečke in deklice je med 19 slovenskimi klubi Velenje osvojilo 5., Posejdon Celje 8., Marines Neptun 12. in PD Celje 18. mesto.
Zmigajte se
Celje: Jutri ob 10. uri se bo v organizaciji Športnega društva »Zmigaj se« začela turnir v odbojki na mivki Open 2005. Potekal bo na prenovljenem igrišču celjskega letnega kopališča. 16 ekip se bo tako v moški kot ženski konkuren-
ci borilo za pokale ter praktične in denarne nagrade. Turnirja v takšnem obsegu v Celju še ni bilo, igralci bodo točkovani s strani OZS, kar je pritegnilo tudi zanimanje prvoligašev.
Košarka za mlade
Celje: KK Celjski vitez od 8. avgusta do 1. septembra organizira projekt Košarka za mlade. Od ponedeljka do petka med 9.30 in 11. ter 17.30 in 19. uro bodo na voljo brezplačni treningi košarke za otroke in mladino. Pripravili jih bodo v telovadnici in na igrišču Gimnazije Celje-Center.
(JŽ)
Okrepitev Publikuma Danijel Brezič, Rudarja Janko Šribar
Lokalni derbi med celjskimi in velenjskimi nogometaši se bo jutri začel ob 20. uri. Gostitelji imajo po dveh krogih zgolj eno točko in bo zato njihov imperativ zmaga.
Velenjčani so še brez točk in bodo oslablje-■ ni, pa vendar ne tako, da ne bi nameravali presenetiti. Za eno sezono so se dogovorili z bivšim vratarjem Jankom Šribarjem, ki pa je nazadnje branil prav na Areni Petrol - med polčasi strele gledalcem. Zato bo motiv 30-letne-ga Zrečana ogromen. Trener Drago Kostanjšek je njegovo formo preveril na prijateljski tekmi z Dravogradom (4:2). Zaradi rdečih kartonov bosta manjkala Jeseničnik in Veršovnik, zaradi bolezni Borštnar. Znova bo zaigral napadalec Mirnes Ibrahimovič. Mnogo bo odvisno od razpoloženja dirigenta Alema Muja-koviča.
Kot virus se je včeraj po Celju razširila novica, da je odstopil trener Marko Pocrnjič. Vodstvo CMC Publikuma je zanikalo vest, ki naj bi jo objavila manjša radijska postaja. Drži pa, da je nova okrepitev Danijel Brezič in da je Dare Vršič pred odhodom iz Celja. Brezič je podpisal dveletno pogodbo. 29-letni vezist bo zagotovo dobrodošel zaradi svoje neizprosnosti, tudi počasen ni, obenem je prekaljen. Igral je za Muro, velenjski Rudar, Austrio Lustenau in belgijski Molenbek. V vijoličastem dresu je vselej zagrenil življenje celjskemu klubu. Vršič velja pri dvajsetih letih za enega izmed na-jobetavnejših slovenskih igralcev, jutri zagotovo ne bo zaigral proti Rudarju, saj je v Beltincih dobil rdeči karton, zaradi katerega je kaznovan za eno tekmo. Morda za Publikum sploh ne bo več
Vivodovo srebro v Kanadi
ne bi bila stiskaška, čeprav je odškodnina precejšnja. Publikum bo v blagajno Združenja prvoligašev zaradi šestih rumenih kartonov proti Nafti plačal 90 tisoč tolarjev.
DEAN ŠUSTER
Na štajerskem derbiju v prejšnji sezoni je Danijela Breziča takole »naskočil« Dragan Čadikovski. Prvi je zdaj na srečo v Celju, drugi na žalost ne več.
Neuničljivi celjski atlet Branko Vivod je na svetovnih veteranskih igrah v skoku v višino osvojil srebrno medaljo. Čeprav se je s prejšnjih World masters games iz Melbournea in Eu-genea vračal z zlatima od-ličjema, je bil vseeno zadovoljen z dosežkom.
»Poškodba mišice leve, odrivne noge se mi vleče že eno leto, nihče pa ni znal natančno razložiti, za kaj gre. Pred odhodom v Edmonton sem opravil le tri prave, skakalne treninge, zato sem predvideval, da mi podvig ne bo uspel. Res pa je, da sem vseskozi pridno vadil in ohranjal pripravljenost,« je Vivod dejal po povratku v domovino. V kategoriji nad 60 let je začel skakati pri 140 centimetrih in vse višine takoj preskočil, nato pa 160 cm zmogel v drugem poskusu, tekmec iz Avstralije Roger Rielly pa v prvem. »Na igrah je sodelovalo 23 tisoč športnikov. Vse je bilo odlično organizirano. Z zanimanjem sem si ogledal žensko odbojko, kjer so blestele Brazilke. Že 22 let tekmujem kot veteran in upam, da bom leta
Branko Vivod »napada« letvico tako, kot jo je na primer še Valerij Brumal.
2009 odpotoval še v Sydney,« je dodal bivši jugoslovanski rekorder, ki se je pred 61 leti rodil v Misli-nji. A še prej ga bo pot vodila na svetovno prvenstvo
v San Sebastian. S ponosom se spominja veteranske zmage nad Dickom Fosbury-jem, možakarjem, ki je leta 1968 na Ol v Mexicu svet osupnil z novim slogom, ko
se je proti letvici usmeril s hrbtom (flop). Vivod seveda vztraja pri svojem prvotnem stilu, t.i. stradllu.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Parkirišč ni nikoli dovolj
Nesramni vozniki in hudi stanovalci - Nepravilno parkirana vozila so tudi velika ovira za invalide
Poročali smo že o skupni akciji redarjev Mestne občine Celje in celjskih policistov, ki so se že pred šolskimi počitnicami odločili, da poostreno nadzorujejo mirujoči promet. To pomeni, da naj bi v tem času ostreje ukrepali proti tistim voznikom, ki svoja vozila pustijo na prostoru, ki parkiranju ni namenjen ali pa je namenjen vozilom invalidnih oseb. Vprašanje pa je, koliko se iz kaznovanja naučijo vozniki, ki ne upoštevajo pravil parkiranja.
Redarji in policisti bodo z akcijo nadaljevali, še posebej bodo dejavni, tako pfa-vijo, v dneh pred začetkom novega šolskega leta. Enkrat tedensko bodo, na naključno izbrani dan, izvajali skupni nadzor nad mirujočim prometom. Poostren nadzor bodo izvajali tudi ob prometnih konicah, nepravilno parkiranim avtomobilom pa se bodo še posebej posvetili zadnji teden v avgustu in prvi teden v septembru.
»V akciji, ki je trajala od 15. do 24. junija, so redarji
v	sodelovanju s policijo odredili odvoz tridesetih vozil, uvedli pa so kar 205 postopkov o prekrških zoper kršitelje, katerih vozila so bila napačno parkirana. Najbolj kritično je predvsem pri objektu Vrtnica na Ljubljanski cesti, kjer je dnevno zapar-kiran tako pločnik, kolesarska steza kot tudi avtobusno postajališče nasproti policijske postaje, kot tudi v križišču Ljubljanske ceste in Jurčičeve ulice, kjer vozniki puščajo vozila kar na pločniku, kolesarski stezi in celo na prometnih pasovih za razvrščanje vozil,« pravi predstavnik za odnose z javnostjo na MOC Roman Repnik. Probleme s napačno parkiranimi vozili imajo tudi v Malgaje-
vi	ulici, ob Mariborski cesti,
predvsem pri dovozu k hotelu Štorman. »Tam so vozila parkirana na pločniku in prehodu za pešce. Nič kaj drugače ni v Novi vasi pri poslovno trgovskih objektih v ulici mesta Grevenbroich, kjer so parkirana vozila predvsem na pločniku, kolesarski stezi in dovozu na parkirišče objekta Pod kostanji, zaradi česar je promet tam marsikdaj močno oviran.«
Jeza stanovalcev
Nekateri stanovalci se ob tem jezijo, da nimajo kje parkirati, ker so njihova parkirišča vedno zasedena z vozili ljudi, ki tam ne stanujejo. Zato sami pustijo vozilo tam, kjer za to ni ustreznega znaka, redarji jih kaznujejo in to povzroči nemalo jeze. Morda včasih celo upravičene, saj ne morejo do svojega parkirišča.
Iztok Skok iz Maistrove ulice v Celju še vedno opozarja na nevarnost, ki preži na pešce, ki se morajo izogibati parkiranim vozilom kar po cesti. »Na problem opozarjamo že skoraj dve leti, saj so pred lokalom parkirana vozila, naši otroci pa ne morejo mimo po pločniku, ampak po cesti. Na občini smo se o tem pogovarjali, najprej so nam govorili o količkih ali koritih, nato pa so mnenje spremenili in teh ne bodo postavili. Problem je še vedno isti, vozila so še vedno vsepovprek.«
Vodja referata za promet in varstvo okolja na Oddelku za okolje, prostor in komunalno na Mestni občini Celje Miran Gaberšek nam je pred časom že povedal, da so s talno obeležbo označili pešpot od Maistrove ulice mimo bara Tiffany proti Bregu. »Postavitev fizičnih ovir na pločniku ni možna, ker bi s tem zaprli dovoz do dveh
HALO, 113
garaž, ki jih uporabljajo tamkajšnji stanovalci. Poleg tega s postavitvijo ovir ne moremo popolnoma ločiti hodnika za pešce od vozišča, zato bi vozila lahko kljub temu zapeljala na peščevo površino, kar bi pomenilo večjo nevarnost kot sedaj. Za nepravilno parkirana vozila sta pristojna občinsko redarstvo in policija.«
Da problem tam resnično obstaja, nam je takrat potrdil tudi vodja občinskih redarjev Vinko Andoljšek in ob tem dejal,da bi s postavitvijo korita res ovirali dostop do garaž, vendar pa tudi prisotnost občinskega redarja ves čas tam ni mogoča. Ob klicu in prihodu redarjev na kraj pa voznik ponavadi že odpelje.
Občinski redarji dnevno napišejo okrog 20, včasih tudi več plačilnih nalogov oziroma obvestil o prekršku. Največ tovrstnih kršitev je spomladi in jeseni, poleti malo manj. Največkrat pa prihaja do nepravilnega parkiranja pred gostinskimi lokali in v centru Celja, predvsem med 9. in 13. uro. So pa redarji, kot pravijo, na terenu vsak dan.
Kaj pa invalidi?
Darja Cerovšek iz centra Sonček - Zveze društev za cerebralno paralizo pravi, da se njihovi varovanci s tovrstnimi težavami srečujejo vsakodnevno. »Naši varovanci so izjemno aktivni in mobilni, tudi tisti na vozičkih. Vsakodnevno pripeljemo tiste, ki so pri nas zaposleni, sami se prav tako pogosto gibljejo po Celju, celo do Stor gredo. Kar se tiče klan-čin in robnikov je Celje zelo dobro urejeno, tudi večina objektov ima prilagojene dovoze, s težavami se srečujejo predvsem na cesti in na pločnikih. Z vozičkom'ni-
Največja ovira za invalidno osebe. Gosposka ulica.
kakor ne morejo mimo avtomobila, ki je parkiral na pločniku, tako da pogosto obstanejo in so prisiljeni počakati na brezbrižnega voznika ali prositi za pomoč. Naši varovanci si sicer želijo čim bolj samostojnega življenja in opravljati vsakdanje aktivnosti, vendar v takih primer naletijo na nepremostljive ovire: V terri, smislu sta problematični predvsem Stanetova in Gosposka, kjer vozniki izkoristijo vsak najmanjši prostor in puščajo svoje jeklene konjičke takorekoč vsepovsod.«
Brane Kneževič, že šesto leto voznik kombiniranega vozila, prilagojenega invalidom iz Sončka, dodaja, da se prekrški pogosto dogajajo. »Ne le, da ljudje parkirajo na mestih, ki so rezervirana za invalide, razen če vidi-
jo, da sem se ravno pripeljal za njimi, vsepovsod imamo težave, saj je s posebnimi tračnicami vozilo prilagojeno tudi invalidom na vozičkih in potrebuje več prostora. Najpogosteje naletim na zaparkirane pločnike, robnike, najhujša je okoli pošte in zdravstvenega doma, kamor tudi odpeljemo naše varovance. Včasih jih moram odložiti kar na cesti in vključiti vse štiri smernike. Ostali udeleženci prometa so običajno razumevajoči, na kakšna opozorila pa včasih tudi agresivno odreagirajo, čisto odvisno od človeka.«
Cerovškova zato opozarja in nas opominja, da na cesti nismo sami. »Imejmo razumevanje do drugačnosti, postavimo se v kožo invalida na vozičku, preden pustimo avtomobil na neprimernem mestu. Pa ne le na tiste na vo-
zičkih, tudi na starejše, ki jim »sprehajanje« okoli avtomobilov in prestopanje robnikov predstavlja dodaten napor.«
S problemom nesramnih voznikov, ki parkirajo na parkirna mesta z oznako za invalide, je dobro seznanjen tudi član izvršnega odbora medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Brane But. »Kot invalid sem še bolj pozoren na to, kako ljudje parkirajo na za invalide označenih parkirnih prostorih. Ogromno je teh primerov in tudi sam reagiram, kadar vidim voznika, ki ni invalid in poskuša tam parkirati. Razložim mu, da je nujno, da so prostori prosti, ker invalid ne more parkirati drugje kot tam, ker so ta parkirna mesta širša in ustrezno prirejena.«
SŠ, PM
Ni bilo nasilne smrti
V minulih dneh sta skoraj istočasno umrla starejša zakonca, stanujoča na Hudinji v Celju. Nekateri so sprva domnevali, da gre morebiti za sumljive okoliščine smrti, saj so žensko našli mrtvo doma, njenega partnerja pa na Šmartinskem jezeru. Na celjski policijski upravi so nam povedali, da kriminalisti v preiskavi smrti niso ugotovili, da bi šlo za sum kaznivega dejanja, zato bodo na okrožno državno tožilstvo podali le poročilo o dogodku.
Trčil v dva pešca
Hujša prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek zvečer izven Brecljevega na območju Šmarja pri Jelšah. V nesreči sta bila udeležena 16-letni voznik kolesa z motorjem in njegov 18-letni sopotnik. Voznik se je huje ranil, sopotnik pa lažje. Dan kasneje se je hujša nesreča zgodila izven Ravn pri Velenju. 21-letni voznik osebnega avtomobila je pri vožnji skozi blagi nepregledni ovinek izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je začelo bočno drseti po vozišču na nasprotno smerno vozišče, pri čemer je trčilo v 45- in 46-letnega pešca.
Poškodovana mati z otrokom
Na celjski policiji še vedno preiskujejo okoliščine primera v nedeljo najdene poškodovane ženske s majhnim otrokom na celjski železniški postaji. Otrok ni bil poškodovan, ženska pa naj bi bila lažje ranjena. Ali je v ozadju kaznivo dejanje, na policiji zaenkrat ne morejo potrditi. Za mamo in otroka naj bi ustrezne inštitucije že poskrbele, zaradi varovanja podatkov pa več podrobnosti o primeru ni mogoče posredovati. SŠ
Policisti prijeli domnevne goljufe
Celjski kriminalisti so pred dnevi odvzeli prostost 38-, 40- in 46-letnemu moškemu z območja Celja, ki naj bi načrtovali več kaznivih dejanj goljufij.
Omenjeni naj bi, kot pravijo na policiji, »spravljali oziroma poskušali spraviti v zmoto uslužbence štirih leasing družb z območja Ljubljane in Maribora. To so storili tako, da so predstavnikom leasing družb lažno prikazovali vse ali večino okoliščin, pomembnih za odločitev o sklenitvi leasing pogodb ter v ta namen ponaredili tudi več poslovnih listin. Poleg tega so v namen sklenitve leasing pogodb vsem štirim družbam poskušali prodati oziroma so sklenili pogodbe o prodaji istega predmeta leasinga ter tako isti predmet v bistvu hkrati prodali Štirikrat. Skupna vrednost vseh štirih sklenjenih leasing pogodb je znašala okoli sto milijonov tolarjev. Navedeni pa bi z izvedbo posla pridobili protipravno premoženjsko korist v skupni vrednosti najmanj 60 milijonov tolarjev.« 1. avgusta so se policisti lotili tudi hišnih preiskav pri osumljenih, predkazenski postopek pa je usmerjal tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Med ovadenimi naj bi se znašli Bojan Vodopivc, ki je znan po gladovni stavki v priporu, kjer je bil zaradi drugega kaznivega dejanja, Robert Preveč, ki je javnosti znan po aferi Volksbank ter Boris Karlovšek, znan celjski pravnik.	SŠ
PREJELI SMO
Kot v Teksasu
V časopisu Novi tednik, ki je izšel v petek, 29. 7. 2005, je, na strani 20 objavljen tudi članek z naslovom Kot v Teksasu. Vsebina članka se nanaša na več kaznivih dejanj, ki so bila storjena v noči s 23. 7. na 24. 7. 2005 na območju Občine Radeče.
Bralcem želimo zaradi objektivne obveščenosti pojasniti, da so policisti Policijske postaje Laško v vseh primerih prijave kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari opravili oglede kraja dejanja. Vendar v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi storilci kaznivih dejanj pri poškodovanju oziroma razbitju stekel na objektih in vozilih uporabili strelno
orožje. Policisti so z ogledi in zbiranjem obvestil ugo-tovili, da so storilci kazniva dejanja storili s primernim orodjem.
V primerih kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari gre za vandalizem mladostnikov, ki pa po ugotovitvah policistov in zbiranju obvestil nikakor ni povezan s preprodajo prepovedanih drog na območju Radeč.
Prav tako bi radi omenili, da podatki, ki jih je uporabil pisec članka, niso bili pridobljeni na Policijski postaji Laško, niti ne na Policijski upravi Celje.
STANISLAV VENIGER, direktor policijske uprave, višji policijski svetnik
www.nouitednik.com
Iva Andoljšek po pristanku skupaj s hčerjo, sinom, z vnukoma in s pilotom Matjažem Kačičnikom
Babi Iva med oblaki
Iva Andoljšek pri devetdesetih prvič poletela z avionom
Iva Andoljšek iz Šmatev-ža pri Gomilskem je pred kratkim z letališča v Lajšah prvič v življenju poletela z avionom. Nič posebnega, bi morda rekel kdo. Z devetimi križi življenja pa je to zagotovo zanimiv in nevsakdanji podvig. Ob 90. rojstnem dnevu si je namreč babi Iva zaželela s ptičje perspektive pogledati, kako izgledajo vasi, kraji, cerkve in domača hiša.
K odločitvi jo je spodbudilo tudi dejstvo, da je lani decembra enako storila njena sestrična Bernarda Pod-križnik, ki je prav tako praznovala 90. rojstni dan. Na zračni izlet je Ivo povabil vnuk, sicer nadporočnik in letalski inštruktor Slovenske vojske Matjaž Kačičnik, član Aerokluba Gorenje Velenje.
V Lajšah se je zbrala lepa druščina, ki se je pred poletom večkrat nasmejala duhoviti babici Ivi, ki ji človek nikakor ne bi prisodil toliko let. Vsaj ne po lepem in čistem govoru, gladkem obrazu, iskrivih očeh, njenem razumu in vsestranskem zanimanju za dnevno dogajanje doma in v svetu. Tbdi zato je Iva ob pomoči vnukov, 21-letnega Aleša Blatnika in 27-letnega Mateja Andoljška, pogumno sedla v športno letajo piper PA-28 warior - bojevnik, kot je njegovo uradno ime, in se zagledala v inštrumente na komandni plošči. Vzleta se ni posebej bala. Preko Šoštanja in Velenjskega jezera so poleteli do Gore Oljke, kjer je letalo dvakrat zaokrožilo mimo cerkvenega zvonika, kamor je Iva v mladih letih večkrat hodila k maši in na izlete. Zavili so mimo Šmartne-ga, kjer je takoj prepoznala svojo rojstno hišo in cerkev. Po dveh ali treh krogih nad domačim krajem, od koder
so ljudje mahali letalu, je piper preletel Letuš, Braslovče, Gomilsko, Žalec in Leveč, se nad Celjem obrnil nazaj v Savinjsko dolino in zavil proti Mozirju.
»Matjaž, pojdimo še enkrat do cerkvice svetega Antona,« je babi Iva prosila pilota in povedala, da so včasih tja hodili peš iz Šmartnega. Ko je letalo zavijalo proti Topolši-ci, je Matjaž babici ponudil, naj za trenutek prevzame pi-lotiranje. Pokazal ji je osnovna povelja in presenečeni babici prepustil krmilo. Tako je Iva pri devetdesetih postala tudi pilotka in s tem še obogatila svojo življenjsko izkušnjo. »Bilo je fantastično, nepozabno. Kar škoda je, da se za to nisem odločila že kdaj prej. Upam, da se bo to še kdaj zgodilo. Človek sploh ne ve, koliko vsega lepega zamudi v življenju. To je bil zame eden najlepših trenutkov, ki ga do konca življenja ne bom pozabila,« je Iva zaključila svoj letalski krst.
Vzgojiteljica svojih otrok
Iva Andoljšek je bila rojena v Šmartnem ob Paki. Oče Franc je bil mizar, mama Alojzija pa gospodinja. Iva
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom.
V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
SPLAČA SE BITI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA!
je bila predzadnja od šestih otrok. Izšolala se je za vzgojiteljico, vendar tega dela poklicno ni nikoli opravljala. Pri sestri na Dolenjskem je spoznala moža Boga, s katerim sta imela Janeza, Boža in Lučko. Iva ni hodila v službo, ampak je bila predvsem gospodinja in dobra mati svojim otrokom, kasneje pa še varuhinja svojih vnukov in tudi pravnukinje. Vesela in srečna je, da jih ima in da skupaj z njimi preživlja lepo jesen svojega življenja. Slednje je bilo pestro, lepo, kdaj pa kdaj pa tudi težko in žalostno. Še posebej v času vojne.
Sicer se je Iva tako kot mož rada vključevala v delovanje svojega kraja in bila aktivna tako pri TVD Partizan Gomilsko kot tudi drugje. Danes živi skupaj s sinom Janezom, vedno pa jo obkrožajo tudi drugi najbližji. Zelo rada bere knjige, časopise, je strastna reševalka križank, zelo se zanima za politiko in jo včasih marsikaj jezi, ko spremlja televizijski program ali prebira časopis. Sicer pa je zelo prijazna in dobrodušna ženska, ki se rada šali. Jezi jo le, ker ji nagajajo noge in ne more početi vsega, kar bi rada.
DARKO NARAGLAV
- Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis -Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve - Uokviranie - steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2.3000 Celje .Tel.: 03 544 25 35 -10% popust
-	Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob
nakupu nad 5.000 sit
-Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) - Keramika Kili. Industrijska prodajalna. Kasaze 34. Uboje -10% popust
-	Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...)
- Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-	Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod-
nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu
-	Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah - do 35%
popusta ob nakupu letnih pnevmatik
-	Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v
vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana. Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -KlimatiziranTaxi Simby. 03120 50 60 -10% popust -Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust -Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22. Celje -10% popust -Witbov Scotch& Soda. Planet Tuš Celje. Stanetova 3, Celje. Witboy Laško -10 % popust - Zlatarna Stožir.UI. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
-	MargučAlenka. Center za nego obraza in telesa, Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust -Slada, d.o.o.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051626 793 -10% popust.
mM
DUBROVNIK
RULETA" 7x POL, LETALO 13.8.
69.900,
OREBIČ HOTEL KOMODOR
7X POL,LETALO-BUS 13.8.-20.8.
59.900
OTOK ŠIPAN HOTEL ŠIPAN' 7" POL, LETALO
TO OAA	MOŽNOST
/if.oUU 'T,K PREVOZA AVIO-BUS
OTOK ŠIPAN HOTEL ŠIPAN*
LETALO-BUS, 7 X POL
i.«* 13 8 68.900
20 8 57.900
LETALSKA VOZOVNICA ZA DUBROVNIK 13.8.
(BREZTRANSFERJA)
29.900
LET. TAKSA 10.700 SIT
DOBER DAN TURIZEM d.o.o CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170
V Londonu po napadih in med njimi
Kdo pri zdravi pameti bi se v tem času odpravil v London in s sabo celo vzel majhnega otroka? Sama sem se s svojo družino ravnokar vrnila iz Londona, kjer sem bila priča ponovnemu, sicer neuspelemu, bombnemu napadu. Po tem dejanju nisem bila več prepričana, zaradi česa mi je bolj neprijetno - zaradi strahu pred tretjim napadom ali zaradi nezaupljivih pogledov Lon-dončanov.
Ko smo slab teden dni pred drugim nizom eksplozij prispeli v London, so bile prve strani časopisov še vedno polne podrobnosti in razmišljanj o prvem napadu. V oči so bodli tudi naslovi, kot je »Tony, za muslimane si ti terorist«. Zvočniki na postajah javnega prometa so kot naviti opozarjali, da je treba imeti vso svojo prtljago nenehno ob sebi, sicer jo bodo uničili, ter v isti sapi dodajali, naj bomo oprezni in naj vsako najmanjšo sumljivo osebo ali dejanje takoj sporočimo pristojnemu uslužbencu. Izgledalo je, kot da Angleži pač malo pretiravajo z opozorili, saj ni bilo opaziti, da bi se potniki med sabo res zelo opazovali in trudili z odkrivanjem sumljivih oseb. Vse do ponovnega bombnega četrtka ...
Večina jih do takrat sploh ni verjela, da se bo napad ponovil (ali vsaj ne tako kmalu) . Tudi sama sem menila podobno. Zato se mi v četrtek zavijanje policijskih siren po Londonu okoli dvanajste ure še ni zdelo pretirano sumljivo. Šele ko smo hoteli kupiti vozovnice za vlak do najbližje postaje podzemne železnice, mi je uslužbenec železnice vljudno odsvetoval pot z" besedami: »Mogoče si pa danes ravno ne želite iti v mesto.« Gospodična, ki je stala za mano v vrsti, je razložila, kaj se dogaja. »Na eni od podzemnih so opazili dim. Najverjetneje gre zgolj za okvaro vlaka, niso pa še povsem prepričani. Tako so sporočili po radiu.« Ah, potem je pa vse v redu, sem si mislila, pač panični Angleži, kakopak. Če smo že s polnimi kovčki »pre-krevsali« do postaje, bomo tudi kupili vozovnice, saj smo
fefj^miiSBK^^n^	
	
SbaaHPIP^^r^^k	
	' ~ ' fjBJ* Jit <
	" SL^JHH t »BBBBM 1
	
Ne samo vožnja s podzemno železnico, niti z avtobusom ni najbolj varna.
ravno ta dan nameravali potovati v Oxford.
Prišli smo do London Bridgea, kjer smo nameravali prestopiti na podzemno železnico, saj bi na ta način najlažje prišli do Paddingtona, od koder smo imeli vlak do Oxfor-da. Hi pa seje zataknilo. Pred
vhodom v podzemno je bila gruča varnostnikov, ki so zaprli pot v podzemno. Končno smo se uspeli stisniti (kar s kovčki in z otroškim vozičkom ni najlažje) na avtobus do Paddingtona, na vprašanja, kaj se dogaja (zgodbi o dim-čku ni kazalo več verjeti), pa
smo dobili odgovor, da »je nek amater skušal nastaviti bombo, pa mu ni uspelo«.VOx-fordu naj bi bili varni?
Nevaren otroški voziček
Naslednji dan sem pograbila prvi časopis, ki mi je prišel pod
roke. Štiri bombe! Teroristi postavili bombo zraven mamice z dojenčkom! Ravno ob listanju časopisa v tesni kavarni, kjer smo se komaj stlačili za edino prosto mizo, se je naenkrat pred nami pojavila precej jeznorita gospa in nam na sicer še vedno dokaj vljuden angleški način očitala, kako si drznemo pustiti otroški voziček pred vrati kavarne. (Sedeli smo tik ob vratih.) »-Ljudi je strah novih bomb,« nam je vidno zmedenim pojasnila. Šele takrat smo začeli opažati, da nas ljudje, otovorjene, kakor smo bili, malce nezaupljivo gledajo. In šele takrat smo začeli odštevati dneve do vrnitve v Slovenijo.
»Koga Tony vleče za nos, ko pravi, da se je življenje vrnilo na stare tire?« Še en naslov časopisnega članka, ki zelo dobro pojasnjuje, da življenje v Londonu in okolici še zdaleč ni več običajno, vsakdanje. Ljudje so se zdaj res spremenili. Potovanje z nahrbtnikom je sumljivo. Zato si je mlada Londončanka, ki smo jo zadnji dan srečali, na nahrbtnik napisala: »Grem na taborjenje! « Potovanje z otroškim vo-
U-H'řHHH»'MiMI
Znider's
Gosposka ulica 7.3000 Celje
tel.: 03 490 03 36
www.zniders.com
počitnice v Tuniziji - Djerba - SUPER CENE
Vrhunski hoteli 3*, polpenzion, 7 dni. avgusta in septembra že od 69.900 sit dalje/osebo 4*. polpenzion. 7 dni. avgusta in septembra že od 99.900 sit dalje/osebo 5", polpenzion, 7 dni, avgusta In septembra že od 109.900 sit dalje/osebo Možnost plačila tudi na kredit do 3 let. Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite.
Zdravilišče Laško vabi po kopanfu v termalni vodi na KOSILA in PIZZE v Okrepčevalnico pri mostu.
KOPAN|E + PIZZA že od 2.000 SIT KOPAN|E + KOSILO ali VEČERJA že od 2.600 SIT
V lokalu, ki leži v centru mesta Laško boste » lahko izbirali tudi med malicami, testeninami, JK& solatami, sladicami... Inf. 03-7345-166
HURGADA, petek 12,19,26.8. z Brnika, hotel Beirut 3'. POL, 83.000, hotel Sultan bea=h 4', POL, 89.900, hotel Seagiil resort 4-. POL, 99.900, hotel Desert Rose 5', POL, 119.900, hotel Intercontinental resort 5' te, POL, 139.900, KRIŽARJENJE PO NILU in POČITNICE V HURGADI, 144.900 ŠPANUA- U0RET DE MAR, 5,12.8, J0CKER 7", pol p., 69.900, J0CKER'", pol p., 79.900, MERCEDES1", pol p., 99.900, avtobusni prevoz v ceni! OTROCI do 12 let v nekaterih hotelih BREZPLAČNO! SLOVENSKA OBALA: 20.-27.8, 7 dni, APP1 /2,55.500,1 /4,105.500,1 /6,135.500,1 /8,160.500, najem/osebo
HRVAŠKA OBALA: SVETI PETAR pri Zadru, APP K0LENK0'": APP 1/ 6,4.8, 6 dni, 102.850, AKCIJA 10 = 12 dni, 18.- 30.8.179.000,19,- 31.8. in APP 1/4", 10 = 12 dni, 138.400
B l il SKOTSKA in IRSKA. 6.8.. IRSKA. 8dni. 20.8.. ŠKOTSKA. 15.8., OSLO IN FJORDI, 1.9, MOSKVA-sr. PETERS8UR6,16.8, PARE S EURODISNEV, BUS. odrasli: 39.900, otroci: od27.500, letalo, odiasf: 79.900, otroci: od 44.900, POČITNICE NA ZAKINTOSU IN KLASIČNA GRĆUA, 7 in 8 dni, ladje«», 24.8. in 31.8., Gardaland. od 6.8. in vsako soboto In od 10.8. vsako sredo! KUBA, 28.10,12 dni, JORDANIJA, 30.10,8 dni____VSE CENE SO V SIT!
ifc
IZL£TNI£WA TUEJÔTKÎMA AÇtNCUA
Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
O NOČNI GARDALAND 6.8. samo še nekaj mest • NOČNI GARDALAND brez gneče v torek 16.8. - samo 9.500 SIT/os O IZLETI in POTOVANJA: BENETKE 13.8.7.900 SIT/os POLETJE na GROSSGLOCKNERJU 20.8.6.900 SIT/os -X BERLIN, DRESDEN in POTSDAM 15.-18.9.45.900 SIT/os BOBI EŠTJ 24.-25.9. in 22.-23.10.15.300 SIT/os
zičkom je sumljivo. Potoval nje s kovčki, z vrečami, jak-nami, skorajda vse je sumljivo. Da ne omenim fotografiranja podzemne ali kakšne druge postaje javnega prometa (za-; to ste bralci prikrajšani za aktualno sliko). Res pa je, da velika večina ljudi, razen tistih, ki že od zadnjih bombardiranj Ire ne zaupajo podzemni, še vedno uporablja različne oblike javnih prevozov. Vendar razlog ni v tem, da želijo »živcirati« teroriste, pač pa je za nekatere podzemna edini način, da pridejo do svojih služb. Toliko torej o Blairovih napotkih, naj življenje teče naprej kot običajno. Za nekatere nedolžne se je namreč na žalost že končalo, za nekatere se še bo. Zaradi bomb, ki jih bodo Londončani, ki berejo koran podobno kot Al Kaida, še nastavljali in zaradi strelov policije, ko bodo lovili teroriste.
ROZMARI PETEK
NOVA PRENOVELJENA TURISTIČNA AGENCJA ILIRIKA V CEUU!
Ilirika turizem, Celje, Cankarjeva i
Plačilo na 72 obrokov!
ČRNA GORA -
ROVINJ, KRK,...-
aEEKsSaBS^
www.lastminutecenter
MAKARSKA RIVIERA
3* Pavíí. sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta
1i8.-3.9y7D/NZ od 34.930
Sonikov klub na CRESU	EGIPT, Hurgada
2* dep, Kimen, pestra ponudba	4* Sultan Beach, letalo iz
izletov, otrok do 12 let brezplačno Ljubljane
6.8.-20.8./7D/POL 55.900	12, 19, 26.8/7D/POL 89.900
GRČIJA, Rodos
3* Danae, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 169.500)
121.900
TURČIJA, Alanya
3* Sun Heaven, letalo iz LJ. brezplačne parkiranje (14D samo 185.400)
127.900

poglej in odpotuj!
42.900 7.8.-21.8/7D/POL 72.900
GRČIJA Kreta
3* Ariadne beach, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
13^ 20.8/7D/NZ 124.900
ŠPANIJA Mallorea
4* Delta, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
11.8V7D/POL 144.180
SONČEK
Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40 •I. prodaj«: 080 1949 ^^ _ ^J ^
Za plažo ali ples -nekaj »za čez«
Ko sonce žge, da je že kar preveč, se izven dosega hladnega objema klime najbolj prileže senca borovcev, pa kakšna limonada z ledenimi kockami in slamico, da ne zebe v zobe... In, seveda, s čimmanj oblačil na sebi.
Za tista," ki zaradi spodobnosti morajo biti, pa je najbolje, če so lahka kot kanarčkov puhek, zračna in v ritmu poletnega vetriča plahutajoča. Že imate pravo počitniško plahutalo, ki sliši na različna imena - kaftan, pon-čo, asimetrična tunika? Kaj torej čakate? Če pravkar polnite počitniški kovček, ne pozabite nanj. Rešilo vas bo iz večne zagate, kaj potegniti na svetlo, ko je treba izbrati nekaj »za čez« ... S tovrstnim oblačilom lahko namreč pričarate več povsem različnih modnih zgodb. Od _bbkla-sičnega repertoarja« v obliki tunike, pod katero oblečete hlače, do smelo razkrivajo-čih, ki izžarevajo eno samo veselo spogledljivost s strateško izbrano goloto. Ali goloto, nakazano zgolj kot slutnja ... kar je seveda še bolj privlačno. In brez sprenevedanja - tudi prizanesljivo do morebitnih celulitnih blazinic tu in tam...
Polprosojna frfotavost okrog telesa vam bo dajala občutek lagodja, izvirnosti, všečnosti ... Ob tem pa bi skoraj pozabili še na trendovski pou-
Přocteja in servis />> S
šfuaMtk strojev vil Id -
Petek, 5. avgust. Ob 5. uri zjutraj bo nastopil Lunin mlaj. Sonce in Luna bosta v znamenju Leva. Dopoldanske ure bodo idealne za stike, sklepanje dogovorov. Popoldanske ure bodo primerne za ljubezenska srečanja in analiziranje težav v medsebojnih odnosih. Izpostavljene bodo družinske vezi.
Sobota, 6. avgust: Luna bo v dopoldanskih urah še v Levu, zato bo na vseh področjih prevladovala ognjena energija, medtem ko bo popoldne prešla v znamenje Device, kar bo izpostavilo občutljiv živčni sistem. V porastu bosta pridnost in delavnost, pojavljala se bo tudi prevelika kritičnost.
Nedelja, 7. avgust: Vpliv retrogradnega Merkurja bo lahko v tem dnevu zelo izpostavil sorodstvene odnose. Priporočljivo je, da se ne iz-
darek! Letošnja moda je potegnila iz hipijevskih sedemdesetih let, orientalske Šeherezade in eksotične romantike po nekaj vzdušij ter jih združila v idealno oblačilce, ki vam bo v eno samo veselje tako na plaži, med nakupi na obmorski tržnici ali zvečer, ko se boste zavrtele po taktih romantične glasbe na hotelski terasi ali si dale duška v bučni diskoteki.
In nenazadnje - kako priti do tovrstne oblačilne pridobitve še posebej zdaj, ko je pestra poletna ponudba v trgovinah zaradi sezonskih razprodaj že malce usahnila? Dve enaki ruti velikanki - takšni, ki že posnemata dimenzije prta, nekaj rezov s škarjami, kakšen šiv naravnost in postrani, pa svilen pas in resice... Vaša šivilja bo že vedela, kako naprej. Preprosto, kajne?
postavljamo, sploh ne v primerih, ko lahko pride do večjih nesoglasij. Noč bo nekoliko bolj nemirna, pojavila se bo lahko nespečnost.
Ponedeljek, 8. avgust: V poslovnem smislu bomo imeli željo, da bi vse postavili na svoje mesto. Ukvarjali se bomo z delom, ki ga v preteklem obdobju nismo uspeli dokončati. V tem času niso priporočljivi kakršnikoli novi začetki, zato je bolje, da pomembne zadeve prestavimo na drugo polovico avgusta.
Torek, 9. avgust: Čas je ugoden za študij, intelektualno delo, izpolnjevanje uradnih obveznosti. Komunikacija bo naravnost odlična, harmonija bo vladala tudi v medsebojnih odnosih. Radi bomo ob ljudeh, ki nam veliko pomenijo. Potrebovali bomp toplino in razumevanje.
Sreda, 10. avgust: Dan je primeren za krajša potovanja. Vladah bodo harmonični odnosi, ki jih lahko nekdo pokvari z ljubosumnimi izpadi, zato se moramo izogibati ljudem, ki sevajo negativno .energijo,- V večernih urah ne smemo uvajati novosti.
Četrtek, 11. avgust: Položaj Marsa nas bo silil v akcijo, vendar bo Luna v Škorpijonu delovala nekoliko pre-vratniško. Pojavila se bosta notranji nemir in arogantnost. Nikar nikomur ne postavljajmo ultimatov.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26.
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041 519 265
Prenovljeni mercedes CLK.
Prenova kupeja n kabrioleta
Mercedesova ponudba kabrioletov oziroma kupe-jev ni tako skromna, čeprav je res, da je kupejev več kot kabrioletov.
Med prestižnej še v tej druš* čini spada CLK, ki so ga zdaj nekoliko prenovili, saj ima spremenjen prednji odbijač
in drugačno masko hladilnika. Nove so tudi zadnje luči, pri kabrioletu pa so platneno streho oblikovali tako, da se njena silhueta oblikovno bolj ujema s silhueto kupeja. Po novem je kabriolet tudi precej tišji, obe izvedenki pa imata odslej tudi t.i. ak-
tivne vzglavnike neck pro, ki ščitijo ob udarcih v zadek avtomobila.
Motorjev je za obe varianti šest, od tega dva dizla. Vmes so trije šestvaljniki, in sicer CLK 280 (231 KM), 350 (272 KM) in 320 CDI (224 KM), najzmogljivéjši v ponudbi pa
je 55 MG, ki ponuja kar 367 KM. Kot napovedujejo, se bo prenovljeni CLK, zdaj že tretja generacija (kar velja za kupe), na slovenski trg pripeljal junija. Najcenejši kupe bo naprodaj za 11,5 milijona tolarjev, najcenejši kabriolet za 12,6 milijona tolarjev.
Septembra grande punto
Kmalu novi allroad quattro
Renault bo na izredni,pregled poklical moduse, ki so jih naredili v času od septembra do oktobra 2004.
Kot pravijo, se lahko pojavijo težave na zadnjih vzmeteh in nepravilnosti pri volanskem drogu. Koliko modu-sov bodo pregledali v Sloveniji, še ni znano.
Leta 2000 je nemški Audi predstavil allroad quattra, kombijevsko izvedenko cestno terenskega karavana.
Dodali so mu zračno vzmetenje, ki je odmikalo podvozje od tal glede na vrsto cestne podlage, in seveda štirikolesni pogon quattro ter zmogljive motorje. Sedaj je očitno prišel čas zamenjave, saj naj bi novi allroad na cesto zapeljal prihodnje leto. Doslej so naredili 90 tisoč vozil, kar je, glede, na censki razred, zadovoljiva številka. Navzven se bo novi allroad vsekakor dokazoval z veliko masko, podobno tisti, ki jo imajo ta hip že skoraj vsi audiji novih časov.
Fiat punto je eden najuspešnejših avtomobilov te italijanske avtomobilske tovarne, saj so od leta 1993 do danes prodali več kot šest milijonov vozil.
Sedaj tovarna predstavlja novo izvedenko tega avtomobila z imenom grande punto (na sliki), ki bo naprodaj septembra. Avto je po oblikovni strani delo hišnega oblikovalskega studija in slovitega Italdesigna, ki ga pooseblja Giorgetto Giugiaro. V dolžino bo punta za 403 centimetre, visok bo 149 centimetrov, medosne razdalje bo za 251 centimetrov.
Motorna ponudba je zanimiva, saj bo na voljo s šestimi motorji, in sicer dvema
bencinskima in kar štirimi turbodizli z močmi od najmanj 90 do največ 130 KM. Bencinska motorja bosta po-
nujala .65 in 77 KM. Kot pravijo, bodo ob tej varianti izdelovali še naprej tudi vse druge karoserije izvedenke.
Peugeot 307 CC všeč kupcem
Septembra 2003 je francoski Peugeot predstavil peugeota 307 CC, kar pomeni, da gre za kabrioletsko/kupejevsko izvedenko.
Avto gre zelo dobro v promet, kajti doslej so prodali že 100 tisoč vozil, kar je glede na njegovo specifičnost dober rezultat. Najbolje grëdo peugeoti 307 CC v promet doma, se pravi v Franciji, vozilo imajo radi tudi v Veliki Britaniji in Italiji, predvsem pa so zadovoljni s prodajo v Nemčiji, kjer je peugeota 307 CC doslej kupilo kar 17 tisoč kupcev. V Sloveniji so prodali 168 teh avtomobilov.
Pomoč pri parkiranju
Vsi vozniki poznajo težave pri vzvratnem bočnem parkiranju, kar je ena težjih oziroma zahtevnejših vaj pri učenju vožnje. Morda bo teh težav v prihodnje manj, saj francoski Citroën razvija poseben sistem, ki naj bi to opravilo olajšal.
City park, kot ga imenujejo, deluje s pomočjo posebnih tipal na prednjem in zadnjem odbijaču. Tipali dobesedno izmerita velikost parkirnega prostora, vozniku pa posredujeta ustrezne ' informacije preko zaslona v potniškem prostoru. Voznik mora vozilo pomikati samo naprej in nazaj, vse drugo opravi avtomobil sam. Kdaj bo city park na voljo, še ni znano.
Audi allroad quattro
Modusi na pregled
Pet zvezdic za zafiro
Euro NCAP, neodvisna evropska agencija, ki se ukvarja s preskusnimi trčenji avtomobilov in ugotavlja, koliko so varni, je testirala prenovljeno Oplovo zafiro (na sliki).
Avto je dobil pet zvezdic, kar je najvišja možna ocena, medtem ko je bila pri ugotavljanju varnosti otrok ocenjena s štirimi zvezdicami.
Močnejši motor za audija TT
Audi TT, kupe in roadster, je dobil novi oziroma močnejši 1,8-litrski bencinski motor s 140 KW in 240 Nm navora, po tovarniških podatkih pa bo avto v kupejevski izvedenki zmogel največ 234 km/ h in do 100 km/h pospešil v 7,4 sekunde.
Menjalnikov bo kar nekaj, in sicer bodo izvedenko s pogonom samo na prednjikolesni par opremljali z ročnim 5-stopenj-skim menjalnikom, medtem ko bo štirikolesno gnana varianta dobila 6-sto-penjski ročni menjalnik. Seveda bodo ponujali tudi prestavno avtomatiko vrste tiptronic.
Novi osemvaljnik pri AMG
Pri znanem avtomobilskem krojaču, torej prirejeval-cu avtomobilov in motorjev, nemškem AMG, ki se ukvarja predvsem s predelavo avtomobilov tovarne Mercedes Benz, so razvili nov bencinski osemvaljni motor.
Ta ima gibno prostornino 6,3 litra in ponuja 510 KM ter ima 630 Nm navora pri 5.200 vrtljajih v minuti. Za sedaj še ni jasno, v katere mercedese naj bi AMG vgrajeval ta motor.
Peugeot 207 iz sedmih tovarn
Prihodnje leto bo Peugeot zamenjal dosedanji model 206 z novim 207.
Kot kaže, bi radi imeli tako imenovani globalni avtomobil, saj računajo, da bo peugeot 207 nastajal kar v sedmih tovarnah, med drugim tudi v Veliki Britaniji, na Kitajskem in v Maleziji.

Ni motor in ni avto
Vse več štirikolesnikov - Pred nakupom je treba poznati njegove lastnosti - Za invalide kot nadomestne noge
telesom,« dodaja Pilko, »in ne le z rokami kot motor, zato se je nanj treba navaditi.« Športni model štirikolesni-ka ima pogon na zadnjo os, zato se lahko zgodi, da se na ovinku postavi na dve kolesi. Delovna izvedba motorja pa ima navadno pogon na vsa štiri kolesa.
Štirikolesnik je po besedah Vinka Pilka uporaben vseh 12 mesecev v letu. »Pozimi samo zamenjaš gume in olje, ki je primerno do -35 stopinj Celzija.
Rezervne noge za invalide
»Štirikolesnik zame pomeni rezervne noge,« pravi Marjan R. Po nesreči ga je kupil prej kot prirejeni avtomobil, danes pa si življenja brez njega ne predstavlja. »Vozim se lahko povsod in grem tja, kamor sem prej hodil,« pove.
V celjski regiji pozna še tri ali štiri invalide, ki imajo svoj štirikolesnik, v celi Sloveniji pa jih je gotovo vsaj 25. V Društvu paraplegikov imajo tudi sekcijo ATV-jev oziroma štirikolesnikov, ki organizira srečanja lastnikov. »Pred dnevi smo bili na Urš-lji gori, na 1.700 metrih. Vožnja po tej poti je sicer prepovedana, a smo dobili dovoljenje,« pravi.
Zgodi se, da je deležen neo-dobravajočih pogledov, ko se s štirikolesom pelje po pešpoti ali do mize pri planinski koči. »A drugače ne gre, saj ne morem sam z njega,« doda.
A vozniki invalidi s štiri-kolesniki ne divjajo in se ne vozijo po travnikih, kot pogosto velja za mlade voznike. »Vozimo se s hitrostjo 30 ali 40 kilometrov na uro, glede na naše zmožnosti zaradi poškodbe,« pojasni Marjan. Štirikolo je njegov konjiček, na njem je skoraj vsak dan, v enem letu pa je naredil tri tisoč kilometrov. »Prej nisem prevozil ali prehodil vseh okoliških krajev, zdaj pa jih spoznavam s štirikolesni-kom,« še pove. Na štirikolesnik sede tudi pozimi in deset ali petnajst minut uživa v zimski pokrajini.
JASMINA ŠTORMAN
Na policijski upravi Celje letos še niso zabeležili nobene prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen voznik s štirikolesnikom, lani pa se je zgodila ena prometna nesreča z materialno škodo. »Smo pa letos že imeli težave zaradi vožnje po travnikih, njivah in gozdnih poteh, in sicer na območju Laškega in Velenja,« pravi Klanjšek. Po neurejenih poteh je namreč vožnja prepovedana.
Franc Klanjšek, vodja oddelka za cestni promet pri Policijski upravi Celje
Obvezna registracija
Obstajata dve kategoriji štirikolesnikov, ki ju določa 23. člen Zakona o varnosti cestnega prometa: lahko štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez baterij in z nazivno močjo motorja največ 4 kW, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Štirikolo pa je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu tovora (brez baterij, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW.
Obe kategoriji morata biti registriram, pogoj za registracijo pa je, da je motorno vozilo homologirano. Za vožnjo z lahkim štirikolesnikom je potrebno vozniško dovoljenje H-kategorije, za vožnjo s Štirikolesnikom pa izpit B-kategorije.
Voznik štirikolesnika je enakovreden vsem drugim udeležencem v prometu, zanj veljajo tudi enake kazni. V primeru, da je vozilo neregistrirano, je kazen 120 tisočakov.
Poti, po katerih se da peljati z njim, je nešteto - po asfaltu, kolovozu, gozdu, travniku... Pozabite na pogled skozi okno avtomobila ali na lovljenje ravnotežja z motorjem! Tu je novi trend med vsemi generacijami - motorno vozilo na štirih kolesih, ATV ali pre-. prosto štirikolesnik. ; Vožnja z njim je za mnoge privlačnejša kot vožnja z motorjem, ki ima »samo« dve kolesi. »90 odstotkov lastnikov si štirikolo privošči zgolj za rekreacijo, približno pet odstotkov kupcev pa ga uporablja pri delu,« pravi Ksenija Povše iz podjetja Ski&Sea, ki zastopa blagovno znamko Bombardier. Še pomembneje pa je, da je štirikolesnik pomembna pridobitev za invalide, ki lahko na ta način odkrivajo tiste skrite kotičke narave, ki jih sicer ne bi nikoh ugledali.
V	podjetju Ski&Sea so letos prodali že . sto štirikolesnikov. »V načrtu imamo dvesto prodanih primerkov,« pravi Ksenija Povše, ki skupaj s Tomažem Sorčanom vodi omenjeno podjetje. Cene se gibljejo od enega milijona do treh.
V	Motocentru Promotor, kjer prodajajo štirikolesnike znamke Kymco,
športno vožnjo je potrebna motokros oprema, torej čelada, hlače in ščitniki, za potovalno vožnjo pa klasična motoristična oprema,« pravi Pilko. Pri vožnji s štirikolesnikom je po 84. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu obvezno nošenje homo-logirane motoristične čelade.
Nevarne predelave
Klemen je štirikolesnik kupil pred tremi tedni in si s tem uresničil dolgoletne želje. »Razmišljal sem o nakupu motorja, vendar bi zanj potreboval tudi izpit A-kate-gorije. Za vožnjo s štirikole-
snikom pa zadostuje izpit B-kategorije,« pravi. V tem času je naredil že več kot 1.400 kilometrov. »Je pa res, da štirikolesnik predstavlja dodaten strošek. Prvi servis sem imel po tristo prevoženih kilometrih, drugega po tisoč,« dodaja Klemen. Registracija ga je skupaj z zavarovanjem stala 65 tisoč tolarjev.
Ob nakupu prevoznega sredstva prejme kupec tudi certifikat, ki potrjuje, da je vožnja z njim varna. Pojavljajo pa se predelave teh vozil, pri čemer jih lastniki
Za nekatere zabava, za dru;
predelajo tako, da dosegajo večjo hitrost. »In tu se pojavi ključni problem - vozila so namreč konstrukcijsko zgrajena tako, da omogočajo varno vožnjo samo do določene hitrosti, po predelavi pa vožnja ni več varna,« pravi Franc Klanjšek, vodja oddelka za cestni promet pri Policijski upravi Celje.
Vozite previdno in po pameti
Franc Klanjšek sedanjim in bodočim lastnikom šti-
e nujno prevozno sredstvo
rikolesnikov sporoča troje: »Prvič, naj ob nakupu ustrezno razmislijo, v kakšne namene bodo uporabljali štirikolesnik, drugič, da se morajo zavedati, da vožnja s štirikolesnikom ni enaka vožnji z motorjem ali osebnim vozilom«. Vožnja s štirikolesnikom ima svoje zakonitosti, zato Klanjšek predlaga, da se bodoči vozniki ustrezno usposobijo za vožnjo, se preizkusijo na poligonu in se tako naučijo, kako se z vozilom ravna in spoznajo osnove manevri-
ranja z njim. »In tretjič, za voznike štirikolesnikov veljajo enaka pravila kot za vse druge udeležence v prometu. Pomembno pa je, da vozniki vozijo varno in po pameti.«
Klemen pravi, da se štirikolesnik od motorja razlikuje v tem, da je stabilnejši, treba ga je voziti »z glavo«, pa še pospeškov nima. »Vožnja s štirikolesnikom je najbolj podobna vožnji z motornimi sanmi, saj se je treba v ovinku nagniti,« pa pravi Ksenija Povše. »Voziš ga s celim
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70-tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90-tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev -Brezvestni vozniki in hudi občani, 14.00 Regijske novice; 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Hit lista Radia Ceije, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler - Sebastjan, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora}
2Ë
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-Marjan Salobir, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Marjan Salobir, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
32
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjàkronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice)
5.00Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20Vstiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz-Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surma-di, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske gorice) .
SREDA, 10. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Naj planinski dom, 10.00 Novice. 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
ČETRTEK, 11. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Imate pa lepo žito na Zemlji!, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gor-dano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
Oma je videla njegovo usodo
Izjemno veliko vas je tokrat ugotovilo, da je voditeljica Maja Gorjup včasih vreščala pri frizerju, zdaj pa raje odlične glasovne sposobnosti pokaže pred mikrofonom. Med tistimi, ki ste pravilno odgovorili, smo izžrebali Ano Romih iz Celja, ki jo na oglasnem oddelku Radia Celje že čaka nagrada. In kdo je tokratni malček?
»Iz otroštva mi je med drugim ostalo v spominu na primer to, da smo se sorodniki velikokrat zbirali na piknikih in raznih praznikih. Sicer sem bil sramežljiv fantič, vendar sem vedno na nek način nastopal in zabaval prisotne. Ali sem stopil na mizo, da bi me opazili in prepeval na vse glas ali pa brenkal na stričevo kitaro in ob tem prepeval. Vedno sem bil poln smeha in sem se zelo rad pošalil na račun koga, samo zato, da so se mi smejali,« o svojem otroštvu pripoveduje voditelj, ki ima dva palčka malčka.
Že pri štirih letih mu je stara mama, ki jo kliče oma, dejala: »Ti boš pa zagotovo radijski voditelj«. Samo čudno jo je pogledal, ker niti vedel ni točno, kaj je to. »Sploh si nisem predstavljal, da bi lahko jaz kdaj delal na radiu, ko pa sem tako sramežljive in tihe sorte. Pa saj veste tisti pregovor, »tiha voda
ter se ob prihodu gostov igral neke vrste komentiranje s petjem. Kadar sem pel in se šalil, je bilo v hiši vedno toliko smeha, meni pa je bilo takrat najlepše. Spomnim se tudi, da sem veliko poslušal radio, predvsem na-rodnozabavno glasbo, znal pa sem celo recitirati Jako Šraufcigerja, če se ga spomnite po njegovih šalah.«
Kdo je torej voditelj, ki vam prebuja ob vikendih? Odgovor pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je... Nagrada je že pripravljena!
Dani llijevec ima zelo rad Radio Celje, kar je razvidno tudi iz njegove začasne tetovaže.
IMaš mule
V poletnem času se nam je pridružil Dani llijevec iz Laškega, ki je sicer dijak in bo postal medijski tehnik. Prvič se je z delom v medijih srečal že v osnovni šoli. Povezoval je program v Kulturnem centru Laško, delal na lokalni televiziji, pripravil nekaj prispevkov za naš'otroški program, pisal pa je tudi članke za lokalni časopis. Dani, ki je zelo vesel, da smo mu dali priložnost, da se izkaže, si zna svoje prispevke tudi zmontirati. Če vas še ni, imate v prihodnjih dneh prav.. gotovo veliko možnosti, da vas ustavi in vam zastavi kakšno anketno vprašanje. Sicer pa je on tisti, ki skrbi tudi za poletne asociacije vsak torek po 9.30 uri. Ker je še zelo mlad, se ga je v našem uredništvu hitro prijelo ime Mule!
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ebeeb,
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbor melodije popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, .19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje -lestvica, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 11. AVGUST, OB 12.15: ODMEV
1.	GHETTO I ELTON JOHN	(5)
2.	THIS IS HOW A HEART BREAKS -ROBTHOMAS	(2)
3.	INTOEMORNING-THECORAL	(4)
4.	YOU'RE BEAUTIFUL -
JAMES BLUNT	(1)
5.	INCOMPLETE - BACKSTREET B0YS(4).
6.	SHOTOFLAUGHTER-SUGARRAY	(1)
7.	BEHIND THIS HAZEL EYES -
KELLY CLARKS0N	(3)
8.	NICE-DURAN DURAN	(6)
9.	ALL THE WAY-CRAIG DAVID	(3)
10.	D0NTCHA-THEPUSSYCATD0LLS FEAT. BUSTA RHYME	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	KEREHUDEBEJBE-NUDE
2.	SVE OVE GODINE-MI2
3.	ČAS - DAN D (K1SSIK REMIX)
4.	KO POLETJE ZADIŠI-M0NIKAPUÉEU
5.	TO JE PRAVA N0Č-REBEKA DREMEU
6.	PUSnVSESKRBI-SERGEJA
7.	MORJE-LEELOOJAMAIS FEAT. 6PACKČUKUR
8.	SENCA-NEXYS
9.	KODA -TUUO FURLANIČ
10.	SNEGUUČICA- NIK0L0VSKI
IA ZA TUJO LESTVICO:
ONLY W0R0SI KNOW - BLUE ROCYABODY-M.V.P.

Nov konjiček Simone Šolinič
»Treba se je rekreirati,« pravi Simona Šolinič, ki je našla nov hobi - rolanje. Do službe se ji sicer še ni uspelo prirolati, ker ji ustavljanje dela še težave, a verjamemo, da bo kmalu prava mojstrica.
Janez Klun, Tavčarjeva 85. Celje Irena Užmah, Župančičeva 37c, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 18. uri.
VRTILJAK POLK II VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	SRCE JE HOTELO DRUGEGA -MODRIJANI	(6)
2.	NEVRAČAJ SE - NAVIHANKE (3)
3.	DEOKU IN BABICI-ANS. ZALOŽNIK (2)
4.	MOJE PISMO-V1GRED	(1)
5.	SLOVENIJA, MOJA DEŽELA-
VITEZI CEUSKI	(5)
Predlog za lestvico:
NOČNA KRALJICA-TAPRAVIFAL0T1
3.	MOJ DOM JE SLOVENIJA - STRICI (3)
4.	LJUBEZEN JE BOLEZEN -KARAVANKE	(2|
5.	Z GLASBO V SRCU - ŠUM (1) Predlog za lestvico:
LASTOVKA - BURNIK ANJA ANS. Z BRIGIT0ŠULER
Rok Šoster.Podvin, Žalec Darka Domitrovič, Arja vas 3
IMATE PA LEPO ZITO NA ZEMLJI!
Ali smo v vesolju sami ali smo le del velike vesoljske družbe? In če nismo sami, smo višji v razvoju ali nas z viška opazujejo vesoljci, ki jih mi ne vidimo? Se hočejo z nami pogovarjati ali gre v določenih trenutkih le za naravne pojave, ki nam včasih niso Cisto jasni. Kot so na primer žitni krogi, ki smo jih lahko znova videli pred približno 14 dnevi v bližini Ptuja. Kaj je žitne kroge povzročilo in ali so med nami vesoljci bomo govorili v Odmevu prihodnji teden. Oddajo pripravlja
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušati ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lahko
radiocelje
"WjVia Štirih frekvenca

INFORMACIJE
<3*
<3SM 031 20-50-60
rrrrrr
PRODAM
KIA waggon, 2000/100.000 km, prodam za 600.000 SIT. Telefon 040 31-008.
Ž 349
HONDO civic 1,6 i 16 », lelnik 1990, zelo dobro ohranjeno, prodom. Telefon 5778-916,041 430-901. 4/67 PASSAT td, letnik 1990, odlično ohranjen, 10.000 km po obnovljenem motorju, prodom. Telefon 051 394-962. 4800 NISSAN sunny 1,4 skx, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 625-465.	4825
FIAT tipo 1,6 iesx, letnik 1994, srebrno metalne bo rve, centralno zaklepanje, odlično ohranjen, ugodno prodom. Telefon 031719-394.	4797 MEGAN 1,5 dci, letnik 2004, srebrne barve, prevoženih 20.000 km, prodam. Telefon 041 681-741.
AX diesel 1,4, letnik 1993, reg. do 7/2006, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 422-339.	L 702
RENAULT megan 1,4, rdeče barve, letnik
1996,	lepo ohranjen, prodam za 490.000 SIT. Telefon 041 871-144,(03) 5738-167.	Š660
CABRIOLET VW 1200, popolnoma obnovljen, prodam za 1 mio SIT. Telefon 031 777-410.	L 706
HYUNDAI sonata 2,0 glsi 16 v, top ko, letnik
1997,	prevoženih 103.000 km, garaži-ran, temno modre baive, dodam zimske gume, prodom. Telefon 041 635-988.
4818
MOTOR Paggio, 49 can, 3 KW, star 3 mesece, redno servisiran, prevoženih 1780 km, prodam, cena 380.000 SIT. Telefon 041 353-228. 48604861 GOLF III. 1,4, letnik 1994, metalno srebrn, 94.500 km, električni paket, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 625-384.	4897
FREZ0 Marko, 5 ks, prodam za 60.000 SIT. Telefon 5414-227.	4867
TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 4815
ŠMARJETA, Prekorje. Prodom hišo, prek 300 m2 stanovanjske površine (3etože), na parceli 1220 m2. Hiša je takoj vseljivo, delno opremljena in nedavno generalno obnovljeno. Lepa okolica, vrl 150 m2.
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladolni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308
Š553
PUHALNIK Tajfun, zo suho krmo, z elektromotorjem, prodam. Telefon 748-2051, 041 916-889 .	4756
PAJEK Sip spider 230, dvovretenski, prodam. Telefon 031512-323. Š655 STROJE za izdelavo bombažnih nogavic prodam.Telefon 041 8861116. 4810 TRAKTOR Cosse international, 55 km, Stayer, 45 km in samonakladolko Sip, 25 cm3, prodam. Telefon 041 606-060.
Š656
MEŠALEC za beton, dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 345-809. 4829 TRAKTOR Samet 35 in čelni nokladač za traktor Univerzál 45 Riko prodam. Telefon 5728-495.	žss
HITRO NAROČITE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev,, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
na za 2 družini ali kombinacija z obrtno dejavnostjo. Telefon 041734454.
3519
HIŠO prodamo samo resnemu in poštenemu kupcu. Cena po dogovoru. Antloga, Ložnica 33 c.	ž 350
HIŠO na Stranicah prodom. Telefon 031 212-442,5762-078.	4811
GRADBENO parcelo, 1070 m', Prekorje, odlična lokacija, vsi dokumenti, prodam. Telefon 041 601-555, {03) 491-2500.
4799
POSLOVNE prostore v Stanetovi ulici v Celju, primerno za odvetniko, zdravniško ordinacijo in podobno, prodam. Telefon 041 666-864, (03) 428-8303, po 16. uri.
4819
KOMFORTNO urejen bivalni vikend, z vinogradom, na zelo lepi lokaciji, na sv. Uršuli v Dramljah pri Celju, prodam, cena 16.000.000 SIT. Telefon (03) 5481-259.	4832
HIŠO na mimi legi v Šentjurju (Čmolica), 205 m1 bivalne površine, s prizidkom garaže, 27 m', na parceli 3189 m', CK na olje, telefon, kabelska, asfaltiran dostop, vseljivo takoj, prodam.Telefon 041 871-435.	4846
DVE hiši, hlev, kozolec in gradbena parcela, zelo ugodno prodam. Telefon 031493-595, od 16. do 20. ure. L707
DRAMLJE. Prodam bivalni vikend, nedokončan, vsi priključki. Telefon 041 368-771.	4857
CEUE, Zadobrova. Poslovni prostor, velikost 520 m', nadstrešnica 43 m2,400 m2 pripadajoče funkcionalno zemljišče, za obrtno, trgovsko ali proizvodno dejavnost (že registrirano), prodamo za 36.000.000 SIT. Objekt je zgrajen leta 1980 in adaptiran 1990. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ŠMARJE pri Jelšah, Konuško. Starejšo stanovanjsko hišo s kmetijskim zemljiščem (približno 5000 m2 zemljišča), leto izgradnje 1940, prodamo za 4.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivon Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
ŠMARJE pri Jelšah, Sladko Gora. Bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske površine), z vinogradom, približno 1800 m2 in dvoriščem 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, prodamo za 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
PROSENIŠKO, Goričica. Gradbeno parcelo, 947 m2 površine, prodamo po ceni 13.200 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n

www.pgp-nepremlcnine.ci
j ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I Slovenska c. 27, ljubljana 1		
14.1 i .Vi 1 : H ',4 M 1-Vf-J 11 f 1		
1 GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • |		
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (R...oini ..n).r) TEL.: 03/ 42 74 378		
hmmmb novo. £hhb		
1 lažje in hitreje do posojila		
mrvi i!M!M		numero uno
		Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
KEKS™		
Celje: 031 508326		
delovni čas: vsak dan non-stop		
uíiuhithim		
TAKOJ!!!		
		
gsm servis celje		
CE, Mariborska 66 03 490 18 oo		^ DELFIN ljubljanska 14a, Celje
ODDAM 147 «SiúSdd™.I.l'.S		
		NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT
		034925956, 0318621401
ROGATEC, Donačka Gora. Stanovanjsko hišo (približno 300 m2 bivalne površine), leto izgradnje 1974, dograditev 1985-1990 in kmetijsko zemljišče (1 ha), prodamo za 28.000.000 SIT, lahko ločeno. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n ROGAŠKA Slatina. Stanovanjsko hišo z vinogradom (približno 110 m2 bivalne površine) 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo zo 14.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, n 0K0UCA Celja, oddaljeno 11 km, 1,9 km od priključka AC Dramlje, prodam nedokončano stanovanjsko hišo, v pritličju možnost poslovnega prostora. Telefon 041 589439. Š662 CEUE, Ostrožno. Dvodružinsko hišo, letnik 1985,354 m2 uporabne površine, dve garaži, urejen vrtni atrij, prodamo za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o, Celje.
DRAMLJE. Enodružinsko starejšo hišo, približno 120 m2 bivalne površine, poleg nova zidona garaža, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
ŠENTJUR, Nova vas. Gradbeno parcelo, 2748 m2, dostopno, sončno, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
LAŠKO. 3 km iz centra, prodamo stanovan jsko hišo, novogradnja, podaljšana 4. gf, p +1 + m, 350 m2 uporabne površine, parcelo 800 m2, cena 36.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n FRANKOLOVO. Stanovanjsko hišo, letnik 1998,230 m!, gospodarsko poslopje, letnik 2004, parcela 4,3 ha, lepa, sončna, prodamo za 29.800.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n-HIŠO na Ostrožném, možnost menjave, prodam. Telefon 041628-674. p
KUPIM
CEUE, bližnja okolica. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telelon 031 623-242.
(03)749-31 gorovič-Pungartnik d. n. o., Cesta Valen-
DVE pisarni plus WC (približno 50 m2) v centru Celja, pritličje, oddam. Telefon
dejavnost, 60 m2, mesečna najemnina 2.880 SIT/m2-13 EUR/m2, oddamo. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
NAJAMEM
HIŠO, v Celju ali okolici, za daljše obdobje, najamem. Telefon 051 366-535.4812 m
m
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, prodam.
Telefon 041 369-498. 4826 150 m2 podstrešja, primernega za izdelavo monsardnega stanovanja, ceno 8000 SIT/m1, prodam. Predvidena so Iri stanovanja, ko so tudi etažno knjižena, lokacija Šentvid, II. nadstropje. Telefon 031 656-927.	Š657
CEUE - Glazija. 4SS. nad. 3-4/5 duplex. 137 m', 1.2004. novMievseljeno. cena 33,8 mio
ÏÏTÏ „,.„..,
gradnja-klet 7x10 m, parcela 2400 m', nekaj SLCTM -Šmartno v Rožni donn^ma^n^
CEUE, Zadobrova. Dve večsobni stanovanji v pritličju in I. nadstropju poslovno-stanovan jske hiše ( 150 in 120 m2 površine) z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT oz. 12.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n DVOSOBNO starejše stanovanje, mimo okolica, pod Starim gradom, prodam. Telefon (03) 544-3605,031 522-162.
4883
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m2, v Štorah, balkon, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712. 4863 CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, velikost 51,09 m2, 4. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 10.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivon Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
V	STORAH prodam dvoinpolsobno stanova-
nje, 63,49 m2, dobro vzdrževano. Telefon 040 742-132.	4879 DVOSOBNO starejše stanovanje prodom ali menjam za starejša hišo, do 20 km iz Celja. Telefon 031 522-162,041 989-964,(03)544-3605. 4883 CEUE, Nušičeva. Dvosobno stanovanje, 46 m2, 5. nadstropje, obnovljeno leta 2004, vsi priključki, opremljeno, vseljivo takoj, prodorno za 12.000.000 SIT. Tele fon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
ODDAM
HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru, Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plože, oddam. Telefon 00385 9153-19064.	2784
APARTMA v Termoh Banovci oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031 564-852.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telelon (03)7001-611,031 564-852. n GARSONJERO v Portorožu oddam v avgustu in juliju. Telefon zvečer, 041 636-871.
Ž 348
STANOVANJE na Otoku (Celje), dvosobno, z opremo in vsemi priključki, oddam v najem. Telefon 041 767-873. 4759
V	MESECU juniju 2006 oddam dvosobno opremljeno stanovanje v Novi vasi. Najemniki, kličite 031 762-317. 4763
DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddam, vseljivo takoj. Telefon 041 260-551.
APARTMAJE v Kopru, nove, klimatizirane, ugodno oddajamo. Telefon 031 398-069, popoldan.	p
I
PRODAM
OTROŠKO posteljico z opremo prodam. Tele fon 5773-706, zvečer. 4701 SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam za 50.000 SIT. telefon 5416-028, po 20.
MALI OGLASI - INFORMACI JE
VEČ kosov rabljenega pohištva in bele tehnike prodam. Telefon 041 490-189.
IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Telefon 041415-412.
TERMO akumulacijsko peč, staro 7 let, ogreva do 25 m2, oddam. Telefon 031 535-
OPAŽ, ladijski pod, bruna, kamen škrilj, prodam. Telefon 051637-202. 4847 ZIDAK, star format, za velbanje, prodam.
Telefon 041 794-288. šeei BREZOVA drva, primerna za kamin, prodam. Telefon 031 840-473. 4887
BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peâ, ugodno prodam, možnost dostave. Telefon 051318-590.	Š640
PRODAM
TEUC0 simentalko, težko 270 kg, prodam.
Telefon 734-1684.	4769
TELIČKO, staro 10 dni in kravo za zakol prodam. Telefon 041 579-358. Š654 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev in jag-njeta, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041759-681. Ž 653 NEMŠKE ovčarje, mladički, čistokrvni, z rodovnikom, stari 2 meseca, odlični starši, cepljeni, prodam. Telefon 041 966-252, 5869-299.	ž352
DOMAČE zajce, samice in samce, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5728-141.	ž 351
BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam. Telefon 040 3704)51. L 705 PSIČK0 dalmatinko, staro 2 meseca, prodamo. Telefon 041407-142. 4850 PRAŠIČE, mesnate pasme, 25 kg, prodamo.
Telefon 5792-345.	Š663
TEUCO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Mihael Tovornik, Kompole 34, Štore, telefon 5771-955. 4866 BURSKE kozličke (samčke in samičke), zelo lepi, prodam. Telefon (03) 749-1790, 031 605-274.	4868
BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon (03)5724-539.	Ž353
PET bikcev, mesnata pasma, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 258318.
4856
BIKA simentalca, 400 kg, prodam. Telefon 041 653-165.	Š664
BURSKE koze in kozliče, za pleme, v A kontroli, prodam, možnost dostave. Telefon 051 321-827. KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Štefan Orlčnik, Zovrh 19, Dobrna, telefon 5778-228, po 16. uri.	4891
ODDAM
TRI majhne psičke maltežane oddam. Ogled vsak dan, telefon 492-7646. 4775 NEMŠKE ovčarke, stare 3 mesece, oddam.
Telefon 041265-812. 4828 ŠTIRI mesece staro muco, navajeno bivanja v naravi, oddam. Telefon zvečer, 5442-. 432.	4865
TRI tedne starega bikca simentalca zamenjam za teličko enake starosti. Telefon (03)5799-077.	485i
^J'suliarâbe buhi/e
uiacjanje, óhranjeuanje in zamrzovanje živil
RSB ' %
Ji , *
EM*
H
m* i


Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes ,odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami.
Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dôbili za 5.000 tolarjev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina).
Podpisani-a naslov
1. nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po prědnaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina).
2a nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit (plus poštnina).
3« nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prědnaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje --------------—-
s. p., Ul. D
PRODAM
KAKOVOSTNO domače belo in rdeče namizno vino prodamo, večje količine dostavimo. Telefon 041744-163. 4870 KRMNI oves, krmni ječmen in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 051 265-012.	Ž 354
BELO vino, jabolčnik iz neškropljenih jabolk, prodam. Cena ugodna. Telefon 051 ' 264-509.	4881
BELO sortno vino ugodno prodam. Telefon 5821-627.	Š665
SLAMO v kocka balah prodamo. Telefon 5471-832,041 628-766. 4893
PRODAM
DVA lesena soda za vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5772-0Ï1. 4613 NAGRADNA bona za ^dnevno krožno potovanje po Turčiji zelo ugodno prodam. Telefon 041 216-057. 4760 ELEKTRIČNO črpalko, zamrzovalnik za lučke sladoled, zamrzovalno skrinjo, kombiniran hladilnik, navadni hladilnik, TV sprejemnik in elektromotor prodamo. Telelon 5792-362.	4777
OTROŠKI športni voziček Peg perego (pliko),
kot nov, prodam. Telefon 041 855-589.
4733
DARILNE bone za 8 dni, z letalom, Turčija, za 40.000 SIT in kozličo prodam. Telefon 748-3076.	4732 VELIK vrtni kamin, skoraj nov, prodam po polovični ceni. Telefon 041 265-812.
4828
DVA kozlića, dve kozi in kocke, seno, prodam.
Telefon 5774-795,031773-309.4830 R0V0K0PAČ MF 50 B, letnik 1980 in tovorno vozilo MB 508, letnik 1982, na novo registriran, vozen s C kategorijo, prodam. Telefon 041 793-891. Š658 DARILNI bon zo 8-dnevno potovanje po Turčiji, za 2 osebi, prodam za 50.000 SIT. Telefon 041 299-513. Ô659 KOZOLEC topler, 13-5 m, prodam, cena 150.000 SIT. Telefon 041 959-108.
4882
DIATONIČNO harmoniko tubas in šivalni stroj Singer, kot starina, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-108.
BALKONSKO ograjo in pasterizator za sok kupim. Telefon 031625482. 4738
041 729454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje.	4823
Meso izdelki Fingušt Jožef s.p.
v Celju zaposli mesarja ali prodajalca/prodajalko mesa in delikatese.
Nedelja in ponedeljki prosto!
Informacije po telefonu 80-37-302,031/614-534!
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije, z izkušnjami,za prevoze po Sloveniji. Gro- j tours d. 0.0., Škofja vas 30 c, telefon 031 642-205.	4855
PRODAJALCI se zavedajo, da so posledica truda. Ko vam uspe, | i in se še bolj
podjetju, za katerega delate. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041677-467. Fantom international d. 0.0., Ul. mesta Grevenbroich 13, Celje.
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041629-644,5414-311. n
Ne veste, kako naprej? Po iščimo 3
ZALA 090 4282!
Plačilo preko položnice 03/8101148 (100 sit/min od 9.-21.ure)
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0..PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir s. p., Celje, telefon 031616-970.	n
TELICO simentalko, težko 180 kg, kakovostno belo vino in orehova jedrca prodam. Kupim bikca simentalca. Telefon 5795-602.	š650651
ŽELIM spoznati žensko do 62 let. Sem situiran, vdoyec, srednje postave, 172/ 83, SSI, nekadilec. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro LEPA JESEN.
4824
UREJEN, 45 letni moški, fakultetno izobražen, želi prijateljico do 43 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Smreka 4, Celje.
4802
SIMPATIČNA ženska, 29 let, s SŠ, želi prijate Ija do 43 let. Resno. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Smreka 4, Celje.	4802
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja: diva, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011.	4853
rarilocelje
ZAPOSLITEV
NUDIMO redno oli honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Torro, ljubo Srno-višnik s. p.. Selo 7, Velenje. 2937 ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajt-na s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n KOPALIŠČE v Šentjurju zaposli dekle za strežbo. Telefon 041 666-726. Marjan
I ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
23.	7. : Nada ŠPES iz Slovenskih Konjic - dečka, He-lenca ZAMERNIK iz Luč - deklico, Darja JEZOVŠEK iz Grobelnega - deklico/ Doroteja VODEB iz Velenja - dečka, Doroteja MOČNIK iz Radeč - deklico.
24.	7.: Majda ZAMUDA iz - Rimskih Toplic - deklico, Be-
IWC
Saj vemo, da mora vsak oditi,
a zate zdaj še rti bil čas, premalo sreče dano je bib užiti ti z vsemi, ki si ljubila nas. Življenje kratko nam le malo daje, a jemlje, kar imamo mi najraje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MARJETKE PODVRŠNIK - PETEK
iz Šentjurja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji poti, darovali sveče, cvetje in prispevke za svete maše ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Prisrčna hvala govornikom za poslovilne besede in pogrebni službi Zagajšek. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Šentjur za obiske na
domu ob lajšanju bolečin v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se podjetju. Alpos, še posebej kolektivu Oprema trgovin za. vso nesebično pomoč, ki ste nam jo v času Marjetkine bolezni nudili.
Njeni najdražji
0%
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu stopite. Saj veste, koliko trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mamice
MILENE LAUBIC
iz Dramelj 33 (25.4.1973-26.7.2005)
se iskreno -zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali sveče in sv. maše ter izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala g. župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj za odpete pesmi slovesa od doma in pri odprtem grobu, govorniku Francu Lavbiču za besede slovesa, bioenergetiku g. Zlatku za trud in lajšanje bolečin ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči mož Vlado s hčerkama Emico in Natalijo
Tisti, ki prinašajo žarek svetlobe v življenja drugih, se ji sami ne morejo izogniti.
Tiho nas je zapustila naša najdražja žena ir
LEA KREMPUS
Na njeno željo smo se od nje poslovili v najožjem družinskem krogu.
Vedno te bomo nosili v svojih srcih! Mož Mirko, hčerki Anja in Helena
ti VREČKO iz Šentjurja pri Celju - dečka, Majda MAVRIN iz Škofje vasi - dečka. Ivica GORIŠEK iz Laškega - dečka, Lucija SEMEJA iz Letuša - deklico, Vesna ROŽMAN iz Vojnika - deklico, Andreja ŽUNA iz Vranskega - deklico, Karmen KASESNIK iz Velenja - deklico.
25.	7.: Helena LESJAK iz Velenja - dečka, Klavdija ŠPUR iz Žalca - dečka, Mojca GUČEK iz Dobja pri Planini - deklico.
26.	7.: Jožica NOVAK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Angelca ŠKET iz Podplata -deklico, Andreja REGNER iz Celja - deklico, Vesna
Vse življenje trdo si garala, vse za otroke si dajala, zdaj bolečin več ne trpiš, a v naših srcih vedno še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
MARIJE VALENCAK
iz Peclja 13, Buče (4.9.1922-25.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalja. Prisrčna hvala gospodu župniku Niku Marovtu za lepo opravljen obred in govor, pevcem kvarteta Idila za petje na koru in odpete žalostinke pri odprtem grobu in trobentačema za odigrane melodije. Hvala gospe Jožici Sedminek, gospodu Rajku Zidovni-ku za ganljive besede slovesa ter gospodu Jožetu Guzeju za lepo opravljene pogrebne storitve.. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Marija, sinovi Lojze, Franci in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
Je čas, ki da, in čas, ki vzame,
pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne umre in ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, snahe, svakinje, sestre in tete
MAJDE VREČKO
iz Lokarij 2 b
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči mož Jožef, sinova Dušan in Matej, ate Jože ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi najine drage mame
MIHAELE KURALT
se zahvaljujeva vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste nama v njenih zadnjih dneh stali ob strani, še posebej osebju Splošne bolnišnice Celje, patronažni službi Zdravstvenega doma Celje, sodelavcem Carinskega urada Celje, Jani Pečovnik, sestri Ireni, družini Ur-hanč, sodelavcem Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in društvu Hospic. Iskrena hvala vsem. Petra in Pavel
KRAJNC iz Celje - dečka, Milena VIŠNJAR iz Vitanja - dečka.
27.	7.: Simona MAJCEN iz Prebolda - dečka. Dragica Durovič iz Rogaške Slatine - dečka, Urška DOLAR iz Polzele - dečka, Andrejka JUG iz Vojnika - dečka, Mihaela BAJO iz Žalca - dečka.
28.	7.: Jožica ZUPANČIČ iz Radeč - dečka, Andreja KUK iz Slovenskih Konjic -dečka, Andreja LAPORNIK iz Laškega - dečka, Metka GRAČNER iz Celja - deklico, Marina VIDEMŠEK iz Velenja - deklico, Marjeta SE-DOVŠEK iz Mozirja - deklico, Damjana DOŠLER iz Žalca - dečka, Lara LIPOVEC iz Celja - dečka.
I POROKE
Celje
Poročili so se: Roman KUGLER iz Žalca in Barbara SUHOLEŽNIK iz Vojnika, Matej HARINSKI iz Šentjurja in Sergeja BRČIĆ iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Danijela KAC iz Šoštanja in Simon ŠERKEZI iz Belih Vod, Martina RAMŠAK iz Skorna in Zoran REDNAK iz Velenja.
Velenje
Umrli so: Anton POZEB iz Zreč, 79 let, Marija KOLŠEK iz Podgorja, 74 let, Marija ZILLI iz Velenja, 79 let. avgust 2005 -—
V SPOMIN
5. avgusta 2005 mineva dvajset let, kar nas je zapustila naša ljuba mama
ELIZABETA VITANC
iz Zg. Grušovelj, Šempeter
Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga mama, nam ne more nihče več vrniti. Vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujeva. Hčerki Anica in Elza
Bilo delovno tvoje je življenje, okusil si radost in trpljenje, a pridnost nam tvoja ostaja za zgled, zdaj ti zemlja domača počitek deli, v zahvalo za vse, pesem ptic žvrgoli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
STANKA BEVCA
iz Loke pri Žusmu 78
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, vse izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Gekott iz Šmarja pri Jelšah, pevcem za poslovilne pesmi in govorniku ob odprtem grobu.
Žalujoči .vsi njegovi
Naša pota so pota, ki nas vodijo tja, kjer ti ročice tvoj prerani grob krasijo in svečke ti u pozdrav gorijo.
V SPOMIN
4. avgusta 2005 je minilo žalostno leto, kar si nas zapustil, dragi
JOŽEF LIPOVSEK
iz Hrastja (28.1.1945-4.8.2004)
Hvala vsem, ki se ga kakor koli spominjate. Njegovi domači
Nikoli več te sonce ne zbudi in zvezde tudi ne, ko začnejo žareti.
Ko bi roka moja mogla vsaj še
enkrat te objeti! Kjer koli si, angel naj te Čuva, kjer koli si, povsod smo v mislih s
V SPOMIN
žalostno leto, kar nas je zapustil ljubi sin in brat
MARKO CANŽEK
iz Pečovja nad Štorami
vala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečko in • lepo mislijo. Tvoji: mama, brat in sestre z družinami
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tašča, da te kap
12.00.14.30. 16.40.18.50.21.00.23.20 Fantastični štirje
11.30.13.50.16.10.18.30,20.50,23.10 Hiša voščmih figur 14.00. 16.40, 19.00, 21.20,23.50 Kung fu frka
13.00.17.00.19.10 (razen srede), 21.30,23.40 Roboti 11.00. 16.00 Vojna svatov 13.30.18.00.20.30.23.00 Dvojna ničla
12.30.16.20.18.20,2020.22.40
Hitra zebra
10.00. 16.30
Učinek metulja
18.40. 21.10.23.30
Zapri gobec
17.30. 22.20
Bridget Jones: Na robu pameti
15.10.20.00 (razen srede) Herbie: S polnim gasom
19.00 (razen srede)
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto P^fet^V? V joiíPtQ IP
21.00 Babica NEDEUA 21.00 Babica TOREK
21.00 Pred sončnim zahodom
SREDA 21.00 Vera Drake
PETEK 20.00 Vojna svatov
SOBOTA
19.00 Ugani, kdo pride na večarjo 21.00 Vojna svetov NEDEUA
20.00 Ugani, kdo pride na večarjo
PRIREDITVE
17.00 Hotel Vita-avla
Noč pod kostanji Razstava naše dediščine in cvetja ob 50-letnici TD Dobr-
17.00 do 20.00 Športni park Šentjur Otroške ustvarjalne stojnice
18.00 Pred Zdraviliškim domom
Godba na pihala in mažoret-ke ter Dobrna po domače s čarodejem Nikom
Srečanja na Starem trgu - rock koncert: Deja vu 20.00 do 21.30 Športni park Šentjur. Gusarski večer z Družinskim gledališčem Kolene
20.30 Terme Olimi?
Hiša voščenih figur
14.20. 16.50, 19.20,21.50,00.20 Gospodar prstanov: Bratovščina prstana
14.10.17.40
Gospodar prstanov: Stolpa
21.10
Kung fu frka
15.10.17.20,19.30,21.40'23.50
Moj kuža
13.00.15.00.17.00
Hotel Ruanda
19.00, 21.30,23.00
Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev
13.20,17.10. 21.00
predstave so v soboto in nedeljo
20.00 Stari trg Slovenske Konjice
Vesele Šta jerke v Aqualuni SOBOTA. 6.8.
10.00 Stari trg Slovenske Konjice__
Poslikava stekleničk z granitnimi barvami animacije za otroke 18.00 Pred Zdraviliškim domom
Okrogli muzikanti 20.00 Piknik prostor Dobrna
Show mix, met trojk, animacija, 6Pack Čukur, trebušne ple-
00.10 Zdraviliški park Dobrna_
Veliki ognjemet NEDELJA. 7.8.
14.00 Virštanj - Banovina_
Klopotčeva nedelja in praznik KS Virštanj 15.00 Piknik prostor Dobrna Mladi za mlade Program za otroke s plesalko in pevko Mojco Rabič zabavne otroške igreža lepe nagrade.
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13.8. Galerija sodobne umetnosti Celje
-	galerija Hodnik: študentske poletne premiere - Iva Tratnik, Risbe, do 14.8.
Kavarna celjskega doma Celje: likovna dela - akvareli udeležencev devetmesečnega tečaja Celjskih likovnikov sekcije KPD »Svoboda« Celje, do 31.7.
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) Vilme Mavrič iz Celja, do 31. 8.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Biološko in kemijsko eksperimentiranje, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 16.8.
Graščina Gornji Grad - avla: Raj pod Triglavom - razstava 540 razglednic gora in dolin v Julijskih Alpah 1897
-	1941, do 14. 8.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Slavice Tesovnik, do 31.8.
Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik Stanislav Petrovič Čonč, do 8.9.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela.iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30. 8.
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30.9.; »Ali jih je še mogoče rešiti?«, Konservacija in restavracija pisne dediščine, do 9.9.
Galerija Volk Celje: razstava VII. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Dolgo vroče poletje JSKD OI Celje, do 31. 8.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9.
Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9.
Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel
-	virtuoz na steklu avtorja Paula von Lichtenberga, do 9. 10. ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-
lucijske uganke avtorja Mihe Mlinarja, do 2. 9.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Razstava plakatov iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Marijan Pušavec, do 31.8.
Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: likovna dela (olja na platno) Vlada Geršaka, do 31. 8.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike, rože (tempera) Majde Žličar iz Celja, do 31.8.
STALNE RAZSTAVE
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Salon pohišta Tripex Celje: akril in olja na plamo Vlada Geršaka.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španžla na temo Celjski grofi.
Gostišče Hohkraut Tremerje: olja na plamo Vlada Geršaka.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umemostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
Zaradi vzdrževalnih del so do 15. avgusta 2005 vse stalne postavitve Muzeja novejše zgodovine Celje ZAPRTE za obiskovalce.
Pod okriljem Mestne občine Celje
SOBOTA, 6.8.
10.00 MNZC - Hermanovo gledališče Otroškega muzeja
LG Maribor: Pavliha
lutkovna predstava
adinski center ce
Brezplačne poletne kreativne delavnice spet v drugi polovici avgusta: izdelovali bomo poletni nakit in risali
Mladinski center Dravinjske doline
18.00 Dobra družba
Poletna prostočasna delavnica: Izdelava pisem 20.00 MC Patriot Terasa party Sobota
17.00-18.30 odbojka, 18.30 - 20.00 badminton, n
EE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava aktov in črno belih fotografij mladega fotografa Blaža Lesjaka. Info na www.filter-slovenia.org
PLANINSKI KOTIČEK
OBVESTILO NAROČNIKOM
NOVEGA
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 21.
Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Repertoar za sezono 2005/2006
Evripid: Medeja Režiser Jernej Lorenci Elfriede Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom
Ray Cooney, John Chapman: Saj ste sami v postelji, gospa Markham
Režiser Vinko Móderndorfer Alan Bennett: Kafkov tič Režiser Miha Golob Tina Kosi: Projekt s srednješolci
Režiser Vito Taufer In za mladino
Nicholas Wright: Njegova temna tvar
Režiserka Tijana Zinajič
m.crnn muRtm smne smnf tow n« cajf
www.novitednik.coiii
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 13. in 14. avgusta na Waldhorn in Grei-fenberg v Avstriji. Na pot se bomo odpravili v soboto, 13. avgusta, ob 4. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 5. avgusta na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
gg smoli :
DELAVNICE
Od ponedeljka, 15. 8. do 18. 8. od 12. do 14. in od 15. do 17. ure. Tolkalsko bobnarska delavnica Mentorja: Bojan Krhlanko in Janez
Vsebina: spoznavanje ritmov, osnov igranja na bobne in ostala tolkala. Osnove slikanja in risanja tehnika akvarel, mentorica prof. Helena Maček
-	tehnika kolaž, mozaiki 16.8. in 17. 8. od 11. do 14. ure
-	tehnika akril na platno 22.8. in 23. 8. od 11. do 14. ure
V sredo, 10. 8., ogled Velenjskega gradu. Prijave zbiramo do ponedeljka, 8. 8.
Avgusta bo Šmocl odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9.00 do 15.00, ob sredah pa se bomo odpravili na izlet.
Klub
Smeh
§
Poletne ustvarjalne delavnice
10.00 - 13.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Otroške družabne igre
17.00 - 19.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Vse delavnice so brezplačne, pripravljajo jih v KD Šentjur - vhod zadaj.
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka 2^apušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
o
ÍEDRILO
Nagradna križanka
POMOČ: ATEIST-zanikovalec boga, NTIMA-
DR Kongo, OGLAV-zgornji del obuvala, KETONI-vrste organskih spojin, PINT-stara votla m
Nagradni razpis
1.	nagrada: vrednostni bon za 3.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš in bon za 2.000 tolarjev za nakup v lokalih Brglez z Vranskega
2.	nagrada: dve vstopnici za 3-urno kopanje v Termah Olimia
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na celjskem letnem bazenu
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. avgusta 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. julija. Prispelo je 887 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 56
Vodoravno: STOL, TRGAČ, RAKETE, UV, NED, ODBOJKA, NADAV,. SD, SAVALAS, ROP, PANTOMIMIK, JUHA, AREAL, KISAL, LEJ, GOD, KROV, SEKIRA, AMAN, ANKETAR, CK, TA, ESK, IVANKA, TABELA, ALP, ŠOLAR, SKI, EAK, PLAVANJE, BAZEN, CP, BAR, BOA, OČI, EL, SOCÉSAR, TKANINA.
Geslo: Priljubljena poletna športa.
Izid žrebanja
1. nagrada: vrednostni bon za 3.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš in bon za 2.000 tolarjev za nakup v lokalih Brglez z Vranskega prejme: Jožica Soko, Sp. Rečica 107, 3270 Laško.
2.	nagrada: dve vstopnici za 3-urno kopanje v Termah Olimia prejme: Greta Bogdanovič, Kompole 112, 3220 Štore.
3.-5.	nagrada: Kuharske bukve Radia Celje 2 prejmejo: Borut Jurjovec, Prešernova 3, 3310 Žalec; Blaž Planko, Mala Breza 49, 3271 Šentrupert in Lili Puhner, Pod lipami 24, 3000 Celje.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
	1		2	3	4	5		
	6		7	8	9	10		
	11		12	13	14	15		
16		1/		i19	|2b			
Ona: V vaše življenje bo vstopil neznanec, ki vam bo v veliki meri spremenil pogled na ljubezenske zadeve. Spremembe bodo predvsem prijetne, zato se jih ne boste kaj prida otepali.
On: Čaka vas veselo praznovanje, ki se bo zavleklo dolgo v noč, posledice pa boste čutili še prihodnje dni. Še najbolje bo, če si vzamete krajši počitek in si opomorete od »težkega« garanja ob kozarcu.
Ona: Nikar se ne zanašajte na tistega, ki vam je ne dolgo tega obrnil hrbet. Raje se oprite na lastne sile, pa četudi bo zato vsa zadeva trajala nekoliko dlje. Saj poznate tisto: bolje vrabec u roki, kot golob na strehi.
On: Raje dvakrat premislite preden se boste odločili za konkretno dejanje. Vse se lahko še kaj hitro obrne proti vam. S prijateljico se boste zaklepetali, kar vas bo stalo nečesa zelo prijetnega.
TEHTNICA
___Mi
Ona: Vaša■ kritika bo prišla na prava ušesa in dosegli boste svoj namen na poslovnem področju. Dela bo več kot preveč, vendar ga boste opravili povsem z lahkoto, predvsem pa izjemno uspešno.
On: Posrečilo se vam bo tudi tisto, kar se vam ni izpolnilo niti u najlepših sanjah. Obdržite trenutno optimistično razpoloženje, zabavajte se, svojo srečo pa uživajte skupaj s partnerko. Veselo bol
himíWUiW
Ona: Varujte se novih dolgov, predvsem pa se pazite tistih, ki se vam preveč dobrika-.. jo. Pokukajte raje v njihove misli, ki skrivajo tudi takšne stvari, ki bi vam lahko v prihodnosti še kako koristile.
Om Zavedajte se, da če boste storili ta korak, poti nazaj ne bo-pa čeprav bi sije še tako močno želeli. Zato pamet v roke preden se boste spustili v karkoli tveganega. In popazite malo na partnerko...
DVOJČKA	STRELEC jt
Ona: Nikar se preveč ne zaletite, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste na koncu potegnili najkrajši konec. Tovarn lahko v tem trenutku povzroči toliko težav, da se še dolgo ne boste uspeli izkopati iz njih.
On: Ne verjemite govoricam, ampak se postavite na stran osebe, ki vas v preteklih obdobjih še ni razočarala. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro pripeti, da boste na koncu os-
Ona: Sreča pri vas ne pozna ne konca ne kraja, vendar bi bila še veliko lepša, če bi jo imeli s kom deliti. A to je zadeva, ki se vam obeta v prihodnjih dneh, potrebno bo le make truda in pozornosti, pa bo!
On: TYenuten razplet dogodkov vam ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Držite se raje tistega, ki ga imate, pa čeprav je nekdo drug bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv!
Ona: Nikar se ne zapirajte vase, raje zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila, še zlasti na ljubezenskem področju. Nič ni nemogoče, zato kar pogumno z besedo na dan in uspelo vam bo nekaj, o čemer ste doslej le sanjali.
On: Zakaj se zdaj jezite na ostale - kar ste iskali, ste tudi dobili. Kdor se igra z ognjem, se ponavadi pošteno opeče! Ne bodite trmoglavi, ampak čimprej spremenite dosedanji način življenja. Lažje bo!
DEVICA ^i
Ona: Za dežjem vedno posije sonce. Thdi vas čaka še zanimiv teden in romantičen vikend. Bodite realni in ne pretiravajte v ljubezni. Vendar pa se nikar ne lotevajte druge skrajnost - še najboljša bo srednja pot.
On: Našli boste-tisto, kar že zelo dolgo iščete, vendar pričakovanega zadovoljstva ne boste občutili. Preveč ste razvajeni, da bi vas razveselile tako enostavne stvari. Boste videli: nekoč vam bo tega še presneto žal...
Ona: Nov znanec vam bo razkril svoje poglede na vaše obnašanje, kar vam ne bo ravno najbolj všeč. Je že tako, da kritika ni prijetna, vendar je vsekakor boljša, kot pa prikrivanje dejanskega stanja.
On: Zgodilo se vam bo tisto, za kar ste še nedavno zatrjevali, da se. vam enostavno ne more. Toda stvar bo prav prijetna, še posebej, če jo boste znali do podrobnosti izkoristiti. In za kaj takega ste pravi mojster:
KOZOROG
Ona: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo sodelavci, se bo izkazalo za izredno prijetno, saj se bo zabava zavlekla globoko v noč. Izkoristite ie trenutke brez obveznosti, saj vam bo sprostitev več kot ugajala.
On: Obiskati boste morali zdravnika, saj utrujenost ni posledica dela, temveč nečesa drugega. Pazite se, dokler se lahko, saj je zdravje samo eno. In ko tisto izgubite, ste ga za venomer zapravili.
Ona: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste realizirati dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste prav vse, kar vam bo v prid in si tako v obilni meri naredili prednost pred konkurenti.
On: S svojo mirnostjo boste presenetili vso okolico. Prav tako vam bo ta poteza pomagala pri ljubezenskih načrtih, kjer se vam bo uresničila želja iz preteklosti, ki je postala v zadnjem času prava obsedenost.
Ona: Prijatelji bodo na vsak način skušali izkoristiti vašo trenutno ranljivost. Ne popustite - kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. To se bo izkazalo tudi tokrat in tisti zadnji boste prav vi.
On: Spremenili boste odnos do sodelavcev, kar vam bo v veliki meri pomagalo rešiti probleme iz preteklosti. Počasi prihajate v drugačno, pozitivno obdobje, ko boste realizirali marsikateri načrt iz preteklosti.
MM
C

041 /651 OSO in 03/490 0222
^PRli. AHACU
r<-— -
ste biu POŠKODOVANI
poravnava V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14
Sanjski avtomobil
ZNANI NA DOPUSTU
Televizijska novinarka in voditeljica Anita Bosak je z družino uživala na Blatnem jezeru. Namesto razglednice so nam Anita, Pina in Matej poslali kar fotografijo.	gg
Tudi poleti ne počivajo
Postavna dekleta velenjske skupine Select so te dni izdala novo pesem z naslovom Vroče. Videospot bo posnel popularni Mitja Okorn, pri čemer punce obljubljajo zares erotično obarvane posnetke. Mnogi glasbeniki poleti lenarijo, medtem ko Selectice delajo s polno paro. Tanja poleg glasbe vodi tudi televizijsko oddajo Adijo pamet, Kali pa je po novem še predstavnica za stike z javnostjo pri enem izmed radiev. Če k temu dodamo še podatek, da je glasbo za pesem Vroče ustvaril ameriški producent Menace, potem lahko sklepamo, da dekleta za svojè cilje porabijo ogromno denarja. Okorn naj bi za svoje spote namreč računal okrogel milijonček, pri čemer tudi Menace ni ravno poceni. Če sek-si Štajerkam zaradi vrhunskih postav gospodje cene znižajo, seveda ne vemo. Ne glede na to pa so Select zelo pridne in delavne, kar pomeni, da se bo letos na policah znašel tudi njihov dolgo pričakovani glasbeni prvenec.	IG
Škrat Polde v Italiji
Marica Jurkovšek iz Celja je škratka Radia Celje peljala na potovanje po Italiji. Med drugim sta se ustavila na gradu Miramare, kjer je bil menda zelo priden, kaj vse je ušpičil kasneje v Veroni, pa nam Marica ni želela izdati.
SB
www.novHednik.com
Lov za poslušalci, ki so v družbi Radia Celje tudi v svojih avtomobilih, se nadaljuje.
V nagradni igri Stop! Radio Celje za vami pelje je radijska patrulja v sestavi Bojan Pišek, Aljoša Bončina in Maja Gor-jup na Mariborski cesti ustavila Celjana Jožeta Prevolška. Podelili smo mu poletno osvežitev Radia Celje, potem pa sta Jože in naša Maja še malce poklepetala. Bodite torej pozorni v svojih avtomobilih, kajti če boste v programu Radia Celje slišali opis svojega vozila ali če boste srečali kje na cesti črno toyoto.yaris, je nagrada vaša ...	SŠ
LEPOTrČKA TEDNA
Da je poslovnež Zvone Petek kul, vedo tudi vrabci na strehi. Da je kul tako zelo, da si je kupil ferarija, pa nismo do nedavnega vedeli niti mi. Zdaj vemo, zato mu čestitamo in ga uvrščamo med najbolj zavidanja vredne Celjane, kjer že nekaj let kraljuje Aleksander Jančar. Samo za informacijo, Stanko Božičnik je iz prve peterice izpadel letos spomladi.
IG

Radoveden konjiški župan Janez Jazbec zreškemu županu Jožetu Koširju: »Kaj pa imaš tam notri?« »Konjičana, tako kot ti... Pa ne povej mojim volivcem!«
Jože nas vedno posluša
Ime: Anita Priimek: Pulko Starost: 23 let Hobiji: zbiranje znamk in starih stripov
Hrana: sladoled in čokolada
Moški, ki ji zavrti glavo:
doslej ga še ni našla
Dosežki: ko je bila majhna, je v trgovini ukradla veliko milko
Prvi poljub: v vrtcu je bil I prvi, prvi pravi pa v prvem letniku srednje šole
Za koliko denarja bi se slikala gola: nepotrebno, povsem nepotrebno
Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: seks na letalu
Inteligenčni kvocient: ne
previsok in ne prenizek