Političen list za slovenski narod. F» poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. H&rožnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat • 12 kr j ee se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno ¿manjša . Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. T VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne. 283. V Ljubljani, v ponedeljek 12. decembra 1892. Letnik XX. Živela doslednost? Današnjim tem le vrsticam bi pristajal vsekakor črni rob. Slovenskemu občinstvu javljamo namreč prežalostno vest, da je dnevnik slovenskega razumništva, po imenu „Slov. Narod", v sredo, dne 7. decembra, izdihnil svojo radikalno dušo. To je tem žalostneje, ker že beležimo letos več radikalnih 8mrtij. Tako je tudi „Nova Soča" po govoru poslanca dr. Gregorčiča v delegacijah radikalizmu odločno izpihala luč življenja v svojih predalih. — Nebrojnokrat se je svoje dni radikalizem po „Naroda" in „Soči" zaletaval v borega „Slovenca", nebrojnokrat je butal ob vlado in ob naše poslance. In sedaj — ga ni več! Ubil ga je kruto njegov dosedaj največji papirni zastopnik „Slov. Narod" v svojem sredinem članku, ki nosi skromni naslov: „K položaju". Tako-le ga mori: „V tem boju (katera stranka bo namreč vladna) bo zmagala najbrž tista stranka, katera bo pokazala največ politične treznosti in razsodnosti, katera bo na temelju realne politike sestavila tak program, da ga bo v sedanjih razmerah mogoče vsprejeti in uresničiti. In tu pojavlja se tudi v nas dvom, je li razsoden in previden neizprosni radikalizem zastopnikov češkega naroda, in le ii za nas Slovence koristno neizprosno vstrajanje čeških zastopnikov na zahtevi takojšnje izvršitve narodnega prava češkega." Konec tega neusmiljenega članka pa pravi: „Iu glede na vse to želeli bi tudi mi iz srca, da bi sedanji zastopniki češkega naroda, s katerimi v principu pač simpatizujemo, odjenjali nekoliko od takojšnje izvršitve nekaterih svojih opravičeaih, a strogih zahtev in da bi s tem omogočili ustanovitev zveze vseh Slovanom prijaznih državnozborskih elementov, zvezo, na katero bi zamogla in morala re-flektovati že sedaj in ne stoprav v nedoločeni bodočnosti vsaka resna parlamentarna vlada." Pred nekaj meseci objavljala se je v „Narodu" cela serija člankov, naperjenih proti slovenskim državnim poslancem, vzlasti proti poslancema K 1 u n u in S u k 1 j e j u. Kako globoko doli v peklu je bil tedaj poslanec Šuklje pri „Narodu" in kako visoko gori v nebesih Laginja in S p i n č i č, kot zvesta pristaša Mladočebov! — In sedaj „Narod" spoznava pot naših slovenskih državnih poslancev kot osnovano na temelju realne politike in obsoja se taktika Mladočehov. Mi bi ta preobrat pozdravili z veseljem, toda nimamo upanja v njegov trajni obstanek, ker ga je pri „Narodu" izsilila le zagata. — Čudno naključje pa je hotelo, da je uprav v to smrtno uro radikalizma prispel na svetlo „Rimski Katolik". Ta izdajalski, nemčurski, vladni, bratomorni (!) list je sedaj — najbolj radikalen list na Slovenskem. Z vso resnostjo ga priporočamo vsem radikalnim elementom naše domovine! Tak radikalizem ima življenje, ker ga ni rodila strast, marveč — po veri oblaženi razum. Liberalizem kaže se kot najgorja nedoslednost povsod, tudi na Slovenskem. Postava proti ponarejevanju živil. Z Dunaja 5. dec. (Dajje.) Vino je proizvod, ki se dobi, ako povre slador iz grozdnih jagod. NajvaSniši obstojni deli vinskega mošta so 1. grozdni slador, katerega je od 10 do 30 odstotkov, kolikor sladkeje in bolj zrelo je grozdje in iz kolikor boljše zemlje in lege je bilo pridelano dotično grozdje; 2. organske kisline in sicer vinska kislina in pri vinih črnih tudi črešlovinska kislina, katera pa prihaja v mošt iz grojzdnih jagodnih lupinic, 3. beljakovinske tvarine, katere služijo v hrano vrelnim glivicam, brez katerih ne bi mogel mošt povreti in katere se potem Sčasoma zberó na dnu vina kot drožje, 4. barvila in dišeče snovi, sploh ekstraktivne snovi ter 5. neorganske snovi, kakor fosforova kislina, železo, kalij, magnezij. Od teh tvarin bodo nujvažniše za dobroto vina: slador, kisline in ekstraktivne snovi, vendar je njih množina odvisna od letine, od kakovosti zemlje in tudi od lastnosti trt. V dobrih toplih letinah ima mošt več sladorja, pa manj kisline, v mrzlih letinah je to razmerje ravno narobe. Pri vrenju mošta in nadaljnem razvoju vina se deloma loči kislina vina v obliki vinskokislega kalija. Kadar sem že omenil, povre slador v moštu in iz njega razvije se alkohol, ki daje vinu moč. Pri vrenju odhaja ogljenčeva kislina, katere tudi vino nekaj obdrži. Izločijo pa se pri vrenju toliko pri burnem, kolikor pri nadaljnem, tihem vrenju beljakovinske snovi, vinskokisli kalij in druge snovi, katere se zberó na dnu in to so drože. Zato treba pretakati vino, osobito mlado, da ga oprostimo drož. Da se vino hitreje čisti, ga kletarji umetno čiste. Na Italijanskem rabijo že zdavna za čiščenje vina žgani gips, katerega pogostoma že moštu dode-nejo, osobito to rabijo pri črnih vinih, ker vino nategne še bolj temnočrno barvo. Gips pa razkroji tudi en del vinskega kamna; neraztopni vinskokisli kalcij se izloči, nasprotno pa se razvije žveplenokisli kalij, ki v vinu raztopljen ostane. Ker je tako vino našičeno s temi snovmi, je užitek takega vina človeškemu zdravlju škodljiv, zato bo po novi postavi raba gipsa ostro prepovedana. Radovedni smo, ali se bo strogo postopalo proti italijanskim vinom, katero sedaj vsled nesrečne vinske čolne klavzule prihajajo tudi v našo državo, in katera so večinoma vsa gipsana. Pri razpravi postave v zbornici bo treba to povdarjati in zahtevati, da se strogo postopa proti vinu, v katerem se konstatujejo omenjene snovi, prouzročene v vinu po gipsanju. V severnih vinorodnih pokrajinah trte posebno v slabejših legah pogostoma le slabo oziroma malo sladko grozdje rodé. Osobito po Nemškem začeli so že pred leti c študirati», kako bi se dalo umetno popraviti, kar ni narava dala, to je, kako bi se mošt bolj sladek in kako manj kisel napravil. Kemiki so bili kmalu edini in «zgledi mikajo» — kmalu so začeli tudi drugod ta razgled posnemati, osobito pa so se spekulativni Abrahamovi sinovi kaj naglo poprijeli tega nasveta in vzlic toliko mnogoterim ujimam, trtnim boleznim celo vzlic filokseri, bilo je vina vedno dovolj. In tako so začeli znižavati preobilno kislino v vinu n. pr. z apnenimi tvarinami, s kredo, s ka-rarskim marmorjem. Toda kakor pri gipsu, ki je kemiško izrečen: žveplenokislo apno, razvijajo se pri tej razkrojitvi neraztopne nove spojine apnene, katere so nezdrave in osobito škodljivo vplivajo na organe odvajajoče vino. Zopet drugi brezvestneži so celó odkisavali vino s svinčenim sladorjem, ki je pravi strup človeškemu telesu! Se danes se čitajo žal tudi v domačih slovenskih dnevnikih inserati, ki priporočajo saharin za oslajevanje prekislega vina. Res zamore saharin zakriti preobilno kislino, a odpravi je ne in ubogi bolnik, ki ne sme zauživati kislih pijač, kupi si s saharinom oslajeno vino v dobri nadi, da mu bo ugajalo, ker nima kisline, a ima jo skrito pod odejo saharinovo. In kisline potem čuti njegovo bolno telo v vsej obilici.1 (Dalje sledi.) Politični pregded. V Ljubljani, 12. decembra. Notranje dežele. Kazenski odsek je na predlog poročevalca grota Pininskega sklenil, da se izpusti iz načrta kazenskega zakona paragraf, s katerim bi se prepovedala udeležitev pri tajnih društvih. Dr. Schoru je zagovarjal paragraf, kazoč na škodljivo delovanje prostozidarskih lož, ki podkopujejo red naslanjaioči se na vero in pravo. Liberalec Weeber je pa zagovarjal prostozidarje, češ, da njih lože nimajo tistega pomena, kakor se jim pripisuje. Grof Pininski se je pa skliceval ua to, da je v Nemčiji prostozidarsko jako raivito, če tudi so tajne zveze po zakonu prepovedane. Njemu se ta določba ne zdi potrebna, ker nevarna društva že prepoveduje društveni zakon, b svojim sklepom je odsek pokazal, da v njem prevladuje liberalni duh. Pričakujemo pa, da zbornica popravi, kar je odsek pokvaril, ker sicer bode prostozidarsko kmalu po vsej Avstriji raztegnilo svoje mreže. Nadalje jo odsek sklenil, da se bode le tisti kaznoval, kdor bode s prisilnimi sredstvi si prizadeval odpraviti zakon, rodbino in lastnino. Ta sklep je pač nevaren, ker če se bode sploh izpodkovala tudi tako veljava zakona, rodbine in lastnine, se bode prebivalstvo navzelo napačnih nazorov, in to utegne naposled pripeljati do nasilstva, in sedaj obstoječi družbeni red spraviti v veliko nevarnost. Odvetniki in obrtni zakon. Ministerstvo notranjih stvarij je že v več konkretnih slučajih odločilo, da se odvetniško osobje ima zavarovati pri okrajni bolniški blagajni, ker so odvetniki zmatrati za obrtnike, njih koncipijenti za delavce, in advoka-turski kandidatje za učence. Proti takemu tolmačenja zakona se je pa vložila pritožba pri upravnem sodišču. Te dni je pa upravno sodišče odločevalo o tej pritožbi. Pritožbo je zastopal dr. Lederer, ki je posebno naglašal, da odvetuikov ne gre zmatrati za obrtnike in advokatarskih kandidatov za obrtne učence, že zaradi njih doktorskega dostojanstva. Odvetnik pa tudi zaradi tega ni zmatrati za obrtnika, ker zakon v gotovih slučajih predpisuje od-vetnikovo sodelovanje pri pravosodju. Vladni zastopnik je pa na kratko opomnil, da je upravno sodišče že poprej jeden pot odločilo, da se mora odvetniško pisarniško osobje zavarovati pri okrajni bolniški blagajnici, odvetniški kandidatje pa pripadajo tudi k pisarniškemu osobju. Upravno sodišče je odbilo na to pritožbo, ker je po obrtnem zakonu advokatura obrtno podjetje in pri gospodarskih zakonih doktorsko dostojanstva ne pride v poštev, tudi pri tem ni razlike, ali kdo dela z roko, ali z glavo. Vitare države. Rusija. Kakor so izvedeli nemški listi, so se zadnji čas ruski častniki večkrat mej seboj pretepali. Tako sta se bila 6tepla generala Svistonov in Riesenkampf in se pošteno obdelovala s pestmi. General Držačev je v Moskvi ogledoval neko vojašnico in se spodtikal sedaj nad tem, sedaj nad onim. Konec tega ogledovanja je bil pretep mej polkovnikom, katerega polk je bil v vojašnici, in generalom. Posebno je več gorkih dobil neki Častnik, ki je oba miril. Na Kavkazu so pri vojaških vajah dve Častniški soprogi, ki sta tudi gledali vaje, se jeli prepirati, katera stotnija je bolje manevrirala. Gospe sta si po hudih besedah skočili v lase. Sedaj se je več častnikov vmešalo v pretep, katerim so se pro-staki hiteli na pomoč. K sreči je prihod prostakov streznil častnike, ker sicer bi bila tekla kri. Tako poročajo nemški listi, o katerih pa jako dvomimo, da bi bili popolnoma zanesljivi. Sicer pa Nemci ne smejo dosti zasmehovati Rusov, ker surovost je doma tudi mej pruskimimi častniki, najbrže še bolj, kakor mej ruskimi. Novo španjsko ministerstvo. Sagasta je tako sestavil novo ministerstvo: Vnanje stvari Vega Armijo; pravosodje Montero Rios; finance Gamacho; kolonije Maura; javna dela Moret; vojsko Lopez Dominguez; notranje zadeve Benancio Gon-zalez. Predsedstvo je seveda prevzel Sagasta sam. Pomorski minister pa še ni imenovan. V novem ministerstvu zastopane so vse skupine demokratov in zmernih republikancev. Danes Sagasta v zbornici razloži svoj program in bode menda izjavil, da se v notranjem hoče držati demokratične politike.. V vnanji politiki bode skušal obvarovati neutralnost. Skušal bode kaj privarovati pri budgetu, ne da bi bi kaj pomanjšal stroške za vojsko ali mornarico. Izvirni dopisi. Iz Gorice, 10. decembra. „Slovenec" nam je prinesel veselo novico, da bode izhajal z novim letom nov list v Trstu, ob obalih sinje Adrije, v središču primorske dežele. Ne vera sicer, kaj porečejo duhovni in posvetni gospodje na Goriškem, ali oni, s kojiroi sem o tem govoril, se vsi veselijo. Če prav ne bo še list, ampak listič, da le bo! Da ne bode list po volji „Edinosti", vedeli so snovatelji od začetka. Saj pa tudi „Edinost" ne bode po volji novemu listu. Čudil sem se pa, da se je spravil nad napovedani listič naš veliki gromovnik „Slovenski Narod", glasilo slovenskih kapitalistov, agentov, bankirjev, kuponorezcev, umazanih romanov brezplačni zagovornik. To je ponižanje za „dnevnik", za „ueod-visno" glasilo slovenskega razumništva. „Narod" očita listu, katerega še Hi, da je kriv ali da bo kriv bratomornega razpora. Gospoda so tako vneti za slogo, zakaj pa toliko ropotajo? Dveh listov ni v Trstu potreba, gotovo ne; ali še manj je treba v Ljubljani dveh dnevnikov. Naj todaj „Narod" neha in naj se združi s „Slovencem", saj na Slovenskem ni načelne razlike, razpor je ¿isto osoben. Torej, češčene osobe „Narodne tiskarne", nehajte se prepirati, dajte nam lep vzgled, ustavite „Narod" in „Rodoljuba". Vem, da govorim gluhim ušesom. Kedar se liberalnim gospodom prav zdi, začno prepir, in vsi morajo potegniti ž njimi; kdor pa noče, kriv je bratomornega razpora. Zato pa svetujem vsem onim, ki so jezni na „Misia-Mahničevo stranko", s katero ni baje izhajati, naj nas v miru pustijo in naj gredo rajše v „Narodno tiskarno" in naj pregovorijo pisce in stavce, naj se več ne mučijo z „Narodom" proti „Slovencu", niti z „Rodoljubom" proti „Domoljubu". Kar prihranijo, naj dado družbi sv. Cirila in Metoda. Naravnost neresnična pa je trditev, da je novi list nova izdaja „Soče". Novi list nima še let in tedaj nobene tradicije. Program pa ima že list, prinesli so ga osnovatelji s katoliškega shoda. Neresnična je nadalje trditev, da je list samo ladi pre-vzvišenega nadškofa prenesen iz Gorice v Trst. Res pa je, da so nekateri gospodje res menili, izdavati list v Gorici, ali drugi so se tej nameri odločno ustavili. Zakaj? Propter discordiam fratrum. Gospodje iz Trsta pa so že v Ljubljani na katoliškem shodu izjavili, da ako ne začnemo z novim listom mi, bodo pa oni. Novi list je tedaj najprej svojina tržaških gospodov. Res pa je, da so vprašali, kaj mislimo v Gorici. Rekli smo vsak za-se: „Častitamo in zagotavljamo podporo 1" To smejo reči vsi duhovniki z isto pravico, ko dr. Mahnič. Tako se je razlagati, da so tudi nekateri goriški dnhovniki „ustanovili" novi list. Čudno se pa godi častitemu imenu našega prevzvišenega knezonadškofa po naših liberalnih časopisin. Po trditvah „Nove Soče", „Edinosti", „Slovenskega Naroda" je Njega Prevzvišenost 1. v nasprotju i ostalimi škofi avstrijskimi, posebno pa z ljubljanskim; 2. ovegnil je zadnji čas na stran „Slovenskega Naroda". S temi trditvami stoji v nasprotju vse do zdaj znsne izjave Njega prevzvišenosti, osobito one pred in po katoliškem shodu. Dolgo sem se mučil, da bi izvedel, od kod neki vi „Slovenski Narod", da ie naš nadpastir za spravo s liberalci vnet in tedaj sem se domislil, da morda je Njega prevzvišenost zavarovan za kak tisočak pri banki „Slaviji" in odtod menda sklepa logika „Slovenskega Naroda" — po sistemu Vatroslava Holza — da je prijatelj „Narodne tiskarne". Bog daj, da bi bilo res, da ima Njega prevzvišenost obilo tisočakov, prišli bi prav na korist cerkvi in narodu! Meni se pa skoraj zdi, da vse to nič res ni. Iz Zagreba, 2. decembra. (Deželni zbor; magjarska enciklopedija o jugoslovanski akademiji.) Naš deželni zbor je sklican na dan 10. dec. Pač je to nespreten Čas za zborovanje le nekaj dnij pred Božičem, ko je bilo vendar poprej dovelj časa. Da se pa zbor ni mogel poprej sniti, kriva je vlada, ker ni bila pripravila ob pravem času letnega proračuna za 1893. Vlada je namreč pričakovala, da dobi od Ogerske one svote, ki pripadajo Hrvatski na račun zemljišnega odškodovanja. Le te svote je hotela upotrebiti vlada že pri bodočem proračunu, ali se je v nadi prevarila, kajti Ogerska je izročila le prav neznatno svoto na razpolaganje in tako se je moral potem tudi proračun spremeniti in razprava o njem zakasniti Vlade sicer ne skrbi, da bode proračun tako sprejet, kakor ga bode zboru predložila; kar se pa tiče same razprave o njem, more se slutiti, da se ne bode razvlačila, nego morda celo en bloc sprejela, kar je tudi najpamet-neje pri današnjih okolnostih. Naš proračun tako mora ogersko ministerstvo potrditi, predenj se o njem razpravlja na našem zboru, in ogerski fiuančni minister izloči svoto iz splošnega proračuna, ki pripada Hrvatski po označenem ključu. Na ta način tudi pri nas ne more biti prave proračunske razprave kot o samostalnem proračunu. Da bi se pa vkljub takim odnošajem dalo marsikaj dobrega ukreniti, ko bi se proračun v istini vestno razpravljal, kakor se je n. pr. za Mažuraničeve vlade, ni dvojiti, ali sedanji saborski predsednik zna razprave tako voditi, da se vse samostalne in svobodne izjave o sedaujej vladi zabranijo in vsaka kritika zatre, če tudi z najdrastičuejšimi sredstvi. Pa tako bode tudi letošnja razprava v kratkem končana ter postava 0 proračunu tudi še o pravem času potrjena, čeravno je še malo dni do. novega leta. V „Slovencu" ste že omenili, kako se v neki madjarski enciklopediji grdi jugoslovanska akademija v Zagrebu. Članek, ki je bil priobčen v naših opozicijonalnih časopisih v prevodu, razžaliti je moral vsakega Hrvata in to tem bolj, ker je pod tem člankom podpisan hrvatski deželni arhivar dr. Bojničič, tedaj Hrvat, ki je postavljen na tako važne mesto v svoji lastni domovini in ki potem za hrvatski denar na tak način grdi svoj narod v tuji že tako nam neprijazni literaturi. Ko bi dr. Boiničič prav razumel svoj poziv, bavii bi se z znanstvenim rat-iskavanjem v našem arhivu ter priobčeval lahko spise po našej akademiji, kakor to delajo drugi de-| želni arhivarji. Bržkone pa dr. Bojničič ni sposoben za svoj poziv ter se raje bavi s pisovanjem člankov, kakoršen je zgoraj omenjeni. To je gotovo žalosten pojav v naših „normalnih odnošajih", da more sploh naobražen (?) človek svoj lastni narod tako grditi. Taki ljudje se zovejo izrod, a žalibože da j'h je čimdalje več med nami. Oni so pravi plod moderne odgoje in lažnjivega liberalizma. Dr. Bojničič je sicer odgovarjal našim časopisom, da ni vse tako pisano, kakor so oni izvestili, ter se je celo zagrozil „Agramer Tagblattu", da ga bode tožil, če ne prekliče po njegovem popravku omenjenega spisa. Ali vredništvo tega ni storilo, nego je samo omenilo, da je dotični spis deloma popravljen, vendar pa sploh o akademiji tako govori, kakor je bilo prvotno navedeno, samo Srbov ne spominje in pa za Šuhaja ne trdi, da je bil Madjar, kar v istini ni bil. Tudi se v tem popravljenem sestavku ne omenja, da je hotela vlada akademijo preustrojiti. Vse drugo pa stoji, kakor je bilo prvotno napisano in dr. Bojničič se tudi pri zna je kot pisatelj onega članka. Po vsej pravici so ga potem napali naši listi in nobeden Hjrvat mu ne more tega čina pozabiti. Socijalne stvari«! Krščanski socijalizem. Eno med najvažnejšimi vprašanji sedanjega časa je gotovo socijalno vpra- 1 šauje. Da bi se isto kmalu rešilo, želijo si delavci, za kar delujejo sami po svojih mislih in močeh, njegovo rešitev si želijo tudi delodajalci in človeška družb» Sploh. Toda ugodno je ne bode rešil nihče, ako bi je hotel rešiti na podlagi brefcverskih načel, nasproti, s tako rešitvijo le škoduje Hitra in vspešna rešitev je mogoča le na verski podlagi. Delavec od svoje strani se mora zavedati, da je delo vsakemu od Boga določeno, da je vsacega dolžnost, si prizadevati in biti koristen ud človeške družbe, drugače občnemu blagru škoduje. Delodajalec pa mora zopet vedeti, da je delavec človek in ne žival, da ga torej spoštuje, ž njim lepo ravna, ga ne zatira, njegovih močij ne izžema, ne sme pozabiti, da tudi on delavca potrebuje, ako hoče živeti, ne sme ga tedaj sknbsti, mu premalo plačevati in ga siliti, da pri njem drago kupuje potrebni slabi živež, da pri njem svoj majhni in krvavi zaslužek zapravlja. Da je mnogo delavcev, kj bi radi dobro živeli in mnogo zaslužili, a malo delali, nam povedi časopisi, kakor tudi, da se nahaja mnogo delodajalcev, ki svoje ljudi le zatirajo ter jih» s ten» prisilijo, da delo ustavijo. Na obeh straneh se najde brezvest-nost, katera izvira iz zaničevanja verskih načel. Ako tedaj kdo hoče rešiti socijalno vprašanje, ga more na podlagi verskih načel rešiti. To dokažemo z naslednjim vzgledom: Mesto M. Gladbach na Nemškem je tovarniško mesto in njegovi prebivalci so še verni kristijanje. Svoje duhovnike pri srečavanju pozdravljajo, ker v njih spoznavajo svoje prave prijatelje, kateri hočejo zboljšati njih osodo; ob nedeljah in praznikih že skozi več let nihče ne dela in ob delavnikih je čas za delo večinoma na 10 ur določen. Mnogi delodajalci se ne sramujejo svojih delavcev, pač pa ž njimi občujejo, jim svetujejo in pomagajo. Kot vzgled vsem služijo naredbe tovarnarja Fr. Brandts-a, koje je ukrenil s pomočjo kapelana Hitze-a. Gospod Brandts daje delo v svoji tovarni (predilnici) kakim 380 delavcem, kateri delajo v velikih, zračnih dvoranah, koje se vsako uro enkrat umetno prezračijo. Pri tovarni se nahajajo lepi vrtovi, kjer se smejo delavci v prostih trenutkih sprehajati. Sredi vrtov stoji hiša sv. Jožefa. Pri tleh je velika dvorana za delavce, od zgoraj pa stanuje tovarnar sam. V isti dvorani v enem kotu stoji ličen oltarček, pred katerim delavci radi molijo, posebno meseca majnika, dobiva kakih 90 zunaj mesta sta-nujočih delavcev tečno kosilo za 25 pf. (13 kr.). Dalje se nahaja tu otroški vrtec, kjer se nadzorujejo in poučujejo otroci oženjenih delavcev od tretjega leta. Dalje se morajo tu učiti šivati dekleta, dokler niso spolnile 18. leta. Ta nauk se podeljuje enkrat na teden 1'/, ure, predno se delo v tovarni konča. Pouk v drugih ročnih delih oskrbujete dve nuni s pomočjo izučene že učenke. Za mladeniče je preskrbljen pouk na glasbeno orodje. Slednjič se vrše tukaj veselice, kakor božična, imendan tovarnarjev, založenja hiše sv. Jožefa, pri k»terih prilikah lastnik svoje delavce pogosti. Po letu imajo delavci svoje veselice na vrtu in vselej povabijo svojega gospoda. Posebno pazi g. Brandts n* (vnanje) vedenje svoiih ljudij. Zabavljanje čez vero, pohujšanje itd. se ne trpi; starejši delavci se morajo proti mlajšim vzgleduo obnašati, in mlajši one spoštovati. Delavci so po spolu ločeni, in le kjer to* mogoče ni, vpora-bijo se zanesljivi ljudje. Neporočeni delavci, ako ne živi pri stariših, se odpusti. Tovarniški odbor mora skrbeti za red, pravičnost, lepo vedenje, oskrbuje različne blagajne in posreduje med gospodom in delavci. Kjer se zgodi kaka nesreča, je njegova dolžnost, da pomaga, svetuje. Vse to stori, da Brandts-ovi delavci pošteno živi. Kdor se zoper vladajoči red pregreši, je kaznovan. Najhujša kazen je, ako je kdo odpuščen; te kazni se tudi vsak boji. Razven tega veljajo tudi denarne kazni, pri katerih se pa zelo milo postopa. Sploh pa želi se red doseči bolj z lepa, kakor s kaznijo. Ako kdo n. pr. celi mesec redno na delo pride, je poplačan. Denarne kazni pripadejo delavski blagajnici. G» Brandts-a-oko se je- o*rlotudi naptjačo. Kdor pride pijan na delo, s» sme takoj odpustiti. Z enako kaznijo se kaznuje večkratna pijanost zunaj tovarne; po pijačo pošiljati ali jo prinašati, je strogo prepovedano. Od leta 1884. dobi vsak, ko je dovršil 16. leto, nagrado 1 marko na. mesec, ako se je celi ta čas zdržil žganja. Nadzorstvo pri tem obstoji v tem, da delavec na listek zapiše svoje ime in priimek in potrdi pri svoji vesti, da ni nikjer one po- gubne pijače vžil. Sedaj, ravna tako kaka četrtina džlavcev. Njegovi delavci imajo svoj9 bolniške blagaj-nice, družinske bolniške blagajnic.-, v katere plačujejo ožeujenci, iz katerih dobivajo podpore, se kupujejo kujige itd. V one blagajnice mora plačevati tudi gospod sam. Delavci imajo tudi svoje hranilnice, in sicer oženjeni in neoženjeni posebej Glavnica 100 mark nese 6 odstotkov na leto; 300 mark nese 5 odstotkov; od 300 mark 41/, odstotka. Delavci, oženjeni, stanujejo v ličnih hišah; imato štiri sobe, klet, vrtec; plačujejo na leto 165 in 150 m. Na Brandts-ovih delavcih se pozna, da za njihov telesni in dušni blagor dobro skrbi tovarnar, odbor in — kapelan Hitze. Ako bi vladalo med delodajalcem in delavci povsod tako razmerje, kmalu bi bilo rešeno soci-jalno vprašanje, kmalu bi razpadla socijalistična društva, kjer nevedne zapeljujejo židje. Toda kaj tacega ni mogoče zahtevati od delodajalca-brezverca, brezvestneža, ki si misli, da more s svojimi delavci delati, kar hoče, in da ga isti morajo ubogati, kaj tacega se ne more zahtevati od liberalca, ki ima svobodo za-se, za druzega pa — sužnost. Zato pa nazaj h krčanskim načelom! Liga -[- 38. Cerkvena kronika. Z Vrh nike, 9. dec. Blagoslovljenje novih altarjev na Vrhniki. Na Šmarni dan 8. deeembra vršila ee je pri nas prelepa slavnost — blagoslovljenje novih dveh stranskih altarjev. A ne samo nova altarja, tudi nov tlak iz žgane opeke je dobila vrhniška farna cerkev, prebelila in prenovila se je po trudu in vodstvu sedanjega prečast. g. dekana Janeza K o p r i v n i-karja, kateri je srečno dočakal dovršenega dela, dasi ga tare huda bolezen že od novega leta. Kamnosek g. Feliks Toman iz Ljubljane je stavil altarja sv. Jožefa in Matere božje, katerima mora vsako še tako kritično oko priznati, da sta dovršena. Altarja sta izdelana v renesanskem slogu, kakor cerkev. Menzo iz repentaborskega marmorja nosita dva romanska stebra, antipendij iz beljaškega marmorja diči rudeče polje iz hotaveljskega marmorja, v katero je vdelan krog 8 križem iz belega isterskega marmorja, poživljajo ga štirje serpentini. Postament, tabernakelj, nastavek in sleme so iz isterskega marmorja. Postament poživljajo polja in lizene, polje iz hotaveljskega marmorja, lizene pa dičijo romanski ornamentalni okraski. Tabernakeljno pročelje izražata dra stebriča iz veroneškega marmorja in lizene iz grškega, vratca pa so bogato pozlačena in dovršeno izdelana s križem v sredi, delo g. pasarja Leop. Tratnika. Postament in sleme veže trojno stebrovje iz veroneškega rudečega marmorja in timpanon v romanskemu zlogu prikladnimi okraski završuje se v križ na vrhu slemena. Sploh prevladuje nastanek beli marmor kot glavni, v katerem se lepo skladajo v manišini drugi kameni. Prehod od rudečih stebrov na belo sleme bi bil sicer neprijeten, toda spretna umetniška roka gosp. slikarja S. O g r i n a je tudi ta nedostatek odpravila s sli- I karijo v dolbini, v damast z zlatimi križci in stili-zovanimi lilijami v kapi. Da se pa bela altarja ob beli steni in veliki cerkvi preveč ne izgubita, skrbi za to slikana temno-rjavkasta zavesa, radi katere postaneta altarja dovolj očitna. Altar Matere bož|e ima v doblini (delo rajnega O z b i č a, še iz starega altarja), kateri se radi žive polihrouije ne vjema toliko z novim al-tarjem, kakor nov kip sv. Jožefa (delo tvrdke Vogel iz Inomosta), kateremu se pozna, da ga je klesala varna in vajena roka umetnikova, dasi je obraz premalo častitljiv in Jezušček v naročju se umetniku ni tako posrečil bodisi gledi lege (kakor bi hotel omahniti z naročja), bodisi gledi obraza (prepolna lica). Stranska svetnika Matere božje sta an-gelja Bafael in Gabriel, sv. Jožefa pa sv. Katarina (ki je bila poprej glavna podoba altarjeva) in sveta Jedert. Sploh moramo ponavliati, da sta altarja res temeljito izdelana in priporočata domačega umetnika. Na Šmarni dan se*je torej vršilo blagoslovljenje. Ob '/»10- ie pričel slavnost č. gosp. kanonik Luka J e r a u z jedrnatim govorom o sv. Jožefu in Materi božti. Nato je blagoslovil z obilno aijstenco gg.sosedov-župnikov milostivi g. prošt dr. A. J are v pontifikalnem ornatu nov kip sv. Jožefa, ki je stal j pod baldahinom v prezbiteriju. Po blagoslovu vzdigne j osem fantov kip sv. Jožefa, ki so ga nesli v slo- ; vesnem sprevodu po cesarski cesti in vračevaje se po trgu nazaj v cerkev. Impozanten pogled se je odprl na lep in dolg sprevod! Za banderom so šli moški in ženske z gorečimi svečami, za temi „in corpore" katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, za temi nosilci sv. Jožefa, za njimi cerkveni pevski zbor in za tem čč. duhovščina, kateri je sledila dolga vrsta pobožnega ljudstva. Ob sprevodu pa so se pele litanije in molil sv. rožni venec. Ob sprevodu postavila sta kip sv. Jožefa v altar gg. Toman in Ogrin in nato je milostivi gosp. prošt blagoslovil nova altarja. Za'tem je bilo darovanje in temu je sledila slovesna sv. maša, katere je služil milostivi gosp. prošt in z blagoslovom se je dovršila prelepa slavnost. Prenovljena farna cerkev dela čast vernim Vrhničanom, čast. gosp. dekanu in dobrotnikom pa bodi plačilo sv. Jožefa in Marije! Dnevne novice. V Ljubljani, 12. decembra. (Družba sv. Mohorja.) Poroča se nam : Razpošiljanje letošnjih družbinih knjig pričelo se je dne 4. oktobra, a završilo dne 6. t. m. Trajalo je razpošiljanje torej 64 dnij in se končala za dva tedna prej nego lani. Čuditi se moramo res, da je bilo mogoče toli ogromno delo v primeroma zelo kratkem času pri povsem nedostatuih prostorih družbine hiše. Slava in hvala torej gg. družbinim upraviteljem! Treba namreč pomisliti, da se je 57.703 udom razposlalo vkupe 346.218 knjig, — res ogromno število ! Da bi našle vse te knjige posebno sedaj ob zimskem času prav mnogo pazljivih bralcev! — Gradnja nove družbine hiše se je do konca novembra meseca srečno dognala do sou-terraina (sozeml|a) vkljub mnogim oviram. Sedaj se pridno dovaža opeka in apno, da se bo spomladi takoj zopet pričelo z delom. Leta 1894 bode se, kakor smemo upati, tiskarna preselila že v nove, prvemu našemu narodnemu domu dostojne prostore! („Res postalicae.") Na „Slovenčev" dopis, objavljen pod gorenjim naslovom odgovoril je „Narod" v soboto v posebnem uvodnem Članku, v katerem stvarno ne ovrže nobene trditve našega gosp. dopisnika, pač pa v svoji delikatuosti piše, da mu je ta članek v neovržen dokaz, „da je — na prodaj tudi r ed a kcij o n el n i del našega katoliškega dnevnika". — Te vrste časnikarske „poštenosti" pri „Narodu" nam pač ni treba presojati, ker se sama obsoja. Le toliko dostavimo, da o prodajanju redakcijonelnega dela nihče govoriti ne more pri „Slovencu". Izjavljamo tudi, da nismo v nobeni zvezi s poštnim vodstvom ter da smo se zanesli jedino ua verodostojnost našega g. dopisnika, ko smo vsprejeli njegov dopis „Res postalicae", ki se je tudi potrdila, ker „Narod" niti poskusil ni k&j stvarnega ovreči pri dopisu. Mi imamo v tem in v vsakem oziru popolno čiste in zato tudi proste roke. Kakor smo dosedaj hvalili, kar je v resnici hvale vrednega, tako bomo tudi grajali, kaderkoli od zanesljivih sotrudnikov dobimo kaj v resnici graje vrednega. — Želimo pa v interesu časnikarske dostojnosti, da nam „Narod" ne pride več na dan s tako nizkotnimi trditvami brez dokazov, kakoršua je ona o prodaji redakcijonelnega dela našega lista. — Vsi deli našega lista so prodani — načelom katoliškim, tem p r o da n i s m o t u d i so t r u d-niki pri „Slovencu" z dušo in s telesom! (Slovensko gledišče.) V soboto so bili v našem gledišču vsi prostori razprodani. Predstavljala se je izvirna domača opera „Teharski plemiči", kateri je zložil besede A. Funtek, vglasbii jo je pa naš znani skladatelj dr. B. Ipavec. Naibolj nam je pohvaliti duh narodnih pesnij, ki tako domače veje iz cele skladbe. Predstava je bila v vsem hvale vredna. Občinstvo je naudušeno ploskalo in v znak hvaležnega priznanja je izročilo skladatelju lavorov venec. | (Umrl) je danes 12. decembra v Smledniku posestnik J. Solnce, oče g. Ivana Solnca, duhovnika j v Ameriki. Pokojnik je bil mož poštenjak v vsakem j oziru, skrben oče, dober gospodar in vzlasti zaveden | katoličan, zvest bralec poštenih slovensKib časuikov. i (I* Gorice) se nam poroča: Čast. g. Ignacij j Kr* l j je nekoliko obolel in bode moral dlje časa j počivati. — Veleučeni g. dr. Ant. Gregorčič ' se je vrnil iz W8nshofen-a v Gorico, kjer so ga vsi željno pričakovali zaradi — sprave. Bog daj! — Sv. Vincencija društvo je imelo due 11. t. m. občni zbor pod prednedništvom pl. barona Samo-ruge. Sešli so se člaui obeh konferencij iu tudi one iz bližnjega Ločnika. (Krivično ravnanje) pri prodaji premoga na j drobno je bilo že v razgovoru v mestni hiši, a skle-| nilo se ni nič praktičnega. Kakor čujemo, prišli so i novim goljufijam na sled. Dva taka tiča so vjeli, ko sta v deželnem muzeju a premogom tako zvito i manipulirala, in tretjega tovariša so prijeli, ko je j hotel pri eni sami vreči za 16 kil preslabo vago , dati. Opozarjamo torej naše občinstvo, naj se varuje i škode, slavni magistrat pa prosimo, da potrebno ukrene. (Iz Cerkelj) se nam poroča: Bankovcev za i 3000 gld. so našli v nekem kotu pod streho hiše ! veleposestnika Kalinška na Spodnjem Brniku pri j Cerkljah. Bankovci so po 10 in 100 gld. Skoda, da so iz I. 1806, torej brez veljave. Kako so gori prišli, nihče ne ve. — Šola v Cerkljah se je še-le z de-| cembrom pričela, ker so poprej otroci bolehali za i grižo; šest in sicer najpridnejšib jih je umrlo. A ; tudi zdaj komaj tretjina otrok prihaja v šolo, pri-; kazale so se uamreč ošpice, in kakor kaže, bo treba | vnovič šolo zapreti. (Duhovniške spremembe v Iavantinski škofiji.) Razpisana je stolna dekani ja do 18. januvarija 1893. i — Župnijo Žusem je dobil ondošnji upravitelj, č. g. Franc Vidmajer. Sedemdesetletnica velečast. g. Ivana Trevna), župnika pri Št. Ivanu poleg Trsta, se je dne 8. t. m. jako slovesno praznovala. V sredo zvečer je bil razsvetljen ves sv. Ivan, domači pevci so pa priredili gosp. jubilarju podoknico. V četrtek ob 10. uri je bila slovesna služba, po kateri so se župniku predstavljale raznotere deputacije. Ob 6. uri zvečer je bil banket, katerega se je udeležilo do 80 oseb. — Bog ohrani čast. gosp. župnika še mnogo let! (Celovški magistrat pa slovenščina.) Iz C e -lovca z dne 11. decembra: „Nemški značaj" celovškega mesta je v nevarnosti, da gre rakom žvižgat. Tako oznanjujejo vsakomur, kdor jih mara brati, včerajšnje „Freie Stimmen" v čudno elegič-nem uvodnem članku. A kaj se je tako strašanskega zgodilo? No, c. kr. ministerstvo notranjih zadev je na priziv našega katoliško - p o 1 i t i č n e g a društva vnovič razsodilo, da mestni magistrat celovški v izročenem mudelokrogu ni samo dolžan, sprejemati slovenske vloge, marveč jih tudi slovenski reševati. Ob jednem je došel mestnemu županu vlade n odlok, da je mestni odbor prekoračil svoj u r a d n i d e I o k r o g , ko se je vmešaval v p o 1 i t i č n o o p r a v n i š t v o magistrata! — Tedaj „hinc illae iacrimae"! Da se je s tem „groznim" vladnim činom storila huda „krivica" vsemu nemškemu narodu od Hamburga do Celovca, to in še marsikaj druzega lahko bereš v omenjenem članku. Zlasti pa izliva renegat Dobernik svoj pristno nemški žolč nad velečast. g. deželnim poslancem Greg. Einspielerjem, čast. g. mestnim kapelanom Treiberjem in „dem krainisehen Leiter der Hermagoras-Druckerei". Poudarja dalje, da celovška „lammfromme (!!), gutmütbige Bürgerschaft" še ni bila zlahka tako razdražena, nego sedaj, iu da je jedina v tem, da se morajo storiti vsi koraki zoper postopanje in ravnanje grofa Taaffe-ja. Tolaži nas to, da se nobena juha ne je tako vroča, kakor se prinese na mizo! — Da se „Freie Stimmen" vlade spominjajo ne z ravno laskavimi izrazi, je umevno. Tolažbo v žalostnem svojem položaju je našel g. Dobernik v tem, da sta baš sedaj levica in nemška narodna stranka tako lepo združeni. — Zoper ovi „grozni" čin našel je g. „schriftleiter" sredstvo le v klicu: „Taaffe muss fallen!" No, — „vederemo!" — „Nemški značaj" celovškega mesta je tedaj v nevarnosti! Lahko bi se ta nemški značaj Celovca pokazal, da bi hotele kako lepo jutro štrajkati slovenske kmetice celovške okolice ter ne pošiljale v mesto mleka! Dobri dve tretjini prebivalstva nemškega Celovca morali bi piti svojo kavo — brez mleka!! Treba samo poskusa! Pa še drzni se kdo trditi, da naših uem-čurjev ne trka ob gotovih časih luna! -rj- (Iz Cirknice) se nam poroča dne 10. decembra t. I.: Dnč 3. decembra umrl je ua Breziu pri Cirknici nenadoma Anton Suhadoluik, berač iz Bakitne. Zvečer je prišel prosit preuočišča. Zjutraj so ga mrtvega našli v hlevu, kamor je šel spat. Akoravno ni bilo niti sumiti kakega hudodelstva, so mrliča vendar soduijsko pregledali, kar se je pa zgodilo še le četrti dan po smrti. To gotovo ni Dostavno, kajti mrlič je zaradi tega ležal štiri dni ne-pokopun. — Dne 6. decembra je pa umrl najsta- rejši mož v cirkniški fari, Matevž Opeka, ki je bil rojen 12. septembra 1800. leta. Bil je torej že j v 93. letu. ! (Kanonično vmeščena) sta bila daneč 66. gg.: Janez Dolžau na župnijo Trs tem k in Anton j Lenasi na župnijo Ihan. (Uniforma Haše mestne policije) ie sicer lepa, ! samo prave edinosti ni videti. Sabljo ima vsak tretii j stražuik drugačno, in novejši čas se vidijo v tivolskih drevoredih stražniki celo brez sabelj. Kakor smo po strani slišali, si morajo nekateri sami kupiti orožje, ako ga ho6ejo nositi, ako ne, pa hodijo brez njega. Po našem mnenju tukaj varčnost ni na pravem mestu. (Akad. drnštvo „Triglav") v Gradcu izvolilo si je po odstopu treh odbornikov (predsednika, podpredsednika, knjižičarja) za zimski tečaj 1892/1893 tale odbor: g. drd. med. Anton Schwab, predsednik; g. drd. med. Ivan Jenko, podpredseduik; g. stud. iur. Pajnič, tajnik; g. stud. iur. Josip Paganelj, blagajnik; g. cand. iur. Srečko Kovačič; g. stud. iur. Martin Zwitter, gospodar; g. drd. med. Bela Stuhec. (Dnevni red) seji občinskega svčta ljubljanskega v torek, 13. dan decembra 1 89 2, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — 1. Oznanilo predsedstva. 2. Obljuba meščana. 3. Stavbinskega odseka poročilo a) o na-uöne uprave zahtevi gledč prepustitve stavišča za gradnjo gimnazijskega poslopja; b) o prošnji za prodajo stavišča „Narodnemu domu"; c) ob oddaji mestne vožnje do konca tekočega triletja. — Tajna seja. (Slovensko-nemški slovar.) Okoli novega leta izide A. Janežičev slovensko-nemški slovar v tretji izdaji, katero je po naroČilu Mohorjeve tiskarne v Celovca oskrbel g. prof' H u b a d. Druga izdaja izšla je že 1. 1872 (po g. prof. Kleinmayru). Zunanja oblika slovarja bode ista, kakor nemško-slovenske;/,„ Dn6 10. decembra.^ Ogerska zlata renta 4«.......113 gld. 50 Ogerska papirna renta 5 %......100 „ 50 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 141 „ — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 155 „ 25 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188 „ — Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 40 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/i* 100 „ 40 Kreditne srečke, 100 gld.......194 „ — St. Genois srečke. 40 gld.......66 „ 50 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld....... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . Rudolfov« srečka, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ Windischgraezove srečke, 20 gld..... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, Papirni rubelj . . Laških lir 100 . . 17 23 66 58 148 2800 200 gld. sr. . . . 91 1 gld. -„ 70 „ 50 kr. >5 50 19 Dunajske komunalne promese k gld. 3'/« in 50 kr. kolek. Glavni dobitek «OO.OOO gld. avstr. velj. Kreditne promese 1 gld 4kÜn 50 kl Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. Obe vkupe le 81/« goldinarja. List „Mercur". Zanesljiva informaoija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in fioančuem polju, odločiluih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina « portno poiiljatvijo vred gld. 2 60. ?? Menjarnična delniška družba MERCUR Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstruss 74 B. U Izdajatelj in oHgovorni -rednik: Dr. Ivan iaaeiii. Tis< .Kaioiišk« TtiiKi-rne* v l,|