Ljubljana, 20. novembra 1997 ☆ številka 40 -ic letnik 56 Knjiga ni le bela, je tudi siva in črna Zveza Svobodnih Sindikatov ^Slovenije Predsednik Ljubljana, 19.november 1997 Dolmolinovn 4 1 000 Ijubljono lelefon-061/131 00 33 leleloks: 061/317 298 Moiična it.: 5163099 Dovčnoil.: 15268829 C---»»FORMACIJA ZA SREDSTVA JAVNEGA OBVEŠČANJA! □ a današnjem sestanku predsednikov in sekretarjev Sindikatov 'javnosti Slovenije je bil sprejet sklep; da bo Zveza svobodnih amdikatov Slovenije v podkrepitev svoje politike in proti nameram de Republike Slovenije, da delovnopravne, pokojninske in socialne rcfbnnc preloži zgolj in samo na ramena delavk in delavcev, sklicala v sredo, lO.decembra 1997 ^glfiojconferenco Zveze svobodnih sindikatov Slovenile. ** "igno s sindikalnimi zaupniki, ki se bodo nato udeležili (Atm a re1 Svet mag. Dušan SEMOLIČ Predsednik ZSSS MinisterTone Rop s sodelavci je aktivu ZSSS prejšnji teden predstavil belo knjigo o pokojninski reformi. Sogovornki so mu povedali, da je knjiga verjetno napačno poimenovana, vsaj glede barve. Zaradi pokojninske reforme in drugih sprememb zakonodaje v škodo delavcev je Dušan Semolič za 10. december sklical izredno konferenco ZSSS, s katero bodo člani ZSSS opozorili, da spremembe le v škodo delavcev ne vodijo k napredku naše družbe. Stran 2 in 3 n— ---------> ZAVOD ZA > ZDRAVSTVENO zavarovanje SLOVENIJE KONSTITUIRAN sejfSščinaZZZSjenaprvi i/J^ojegd predsednika prva ’ 3 Miloša Kovačiča, pred moža Krke, za pod-*J?Sednika pa Ladislava or ‘3’ Sekretarja v območni zsss Posavje, ga 0:n anik novega upravne-sekr,., °ra Je Sandi Bartol, njeeo, r sindikata trgovine, namestnik pa Miran tretja ZPIZ- Kerje ZZZS nov, ajVečja finančna usta-novji/ na^> državi, bo delo narjev0r®anov ‘n binkcio- v lzJemno odgovorno, mo ;nein 'zvoljenim čestita-ri.t ln J*r »Nujne spremembe zakona o soupravljanju« Predsedniki nadzornih svetov, prejšnji teden so se zbrali v Radencih, dokaj enotno menijo, da so spremembe zakona o soupravljanju nujno potrebne. Do prepada med notranjimi in zunanjimi lastniki naj bi po njihovem mnenju prihajalo zlasti zaradi politike dividend. Zunanji lastniki, ne glede na to, kako so prišli do lastniških deležev, namreč pričakujejo vsaj dvoodstoten donos. Več na strani 12 Šket VLADA NAJ ZAMENJA VODSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN Republiški odbor SKEI je to sredo obravnaval potek sanacije Slovenskih železarn. Ugotovil je, da vodstvo tega koncerna gradi sanacijo zlasti na zmanjšanju pravic zaposlenih (namesto po kolektivni pogodbi dejavnosti naj bi bili plačani po splošni pogodbi za gospodarske dejavnosti) in odpustitvi 2000 presežnih delavcev. Vodstvo SZ je poleg tega »zakrivilo« nepotreben stečaj Plamena iz Krope. Tudi delavci Tovila iz Ljubljane delajo v veliki negotovosti, saj vodstvo SŽ namerava prodati njihove poslovne prostore. Zaradi vsega tega republiški odbor SKEI predlaga vladi in nadzornemu vsetu SŽ, naj ocenita rezultate sanacije in čimprej zamenjata vodstvo tega koncerna na čelu z Igorjem Umkom. SKEI NE BO DELAL ZA DRUGE Republiški odbor SKEI je obravnaval tudi poskuse reševanja Litostroja. Nasprotoval je zlasti stečaju, saj bi ta bil za delavce najslabši. Ker so variante reševanja, kijih ponujajo tuji interesenti in domači strokovnjaki, bolj ali manj pomanjkljive, se SKEI o njih ne more opredeliti. Republiški odbor zato od vlade zahteva, naj odgovori, s katero varianto bo res rešila to podjetje in njegove programe. Člani republiškega odbora so tudi menili, da SKEI ne sme sprejeti vloge »grupe za pritisk«, kar mu želijo vsiliti nekateri »sanatorji«, saj je vsak sindikat članstvu odgovoren zlasti za to, da delavci obdržijo delo in da so zanj primerno plačani. Seveda pa bo Litostrojev SKEI skušal z vsemi sredstvi sindikalnega boja zavarovati tudi terjatve zaposlenih do Litostroja. Kot je povedal Marjan Pirc, predsednik SKEI v tem podjetju, gre za 20 milijonov mark. PROTI »REZANJU« SOUPRAVLJANJA Na predlog Janeza Jakše, predsednika SKEI v Revozu, je republiški odbor SKEI sklenil javno protestirati zoper namero ministra Metoda Dragonje za spremembe zakona o soupravljanju, ki bijposlabšale položaj zaposlenih. Če bodo spremembe zakona vseeno prišle v parlamentarno proceduro, bo SKEI stremel k izboljšanju tega zakona v korist zaposlenih. Ministrstvo za delo se ne strinja z zahtevo sveta ZSSS o uskladitvi plač v tretjem tromesečju. Po njihovem mnenju bi to bilo v nasprotju s prizadevanji za pravno državo in interesi delavcev. Svet ZSSS zato objavlja nove izhodiščne plače za tretje tromesečje. Zveza Svobodnih Sindikatov Predsednik Ljubljana, 19. november 1997 VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE! idikatov ^Slovenije I OOOljubtjrmo Idcfon; 061/131 00 33 ieleMr06l/317 298 5163099 Dwčno a.; 15268829 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ugotavlja, da želi Vlada Republike Slovenije na podlagi Usmeritev ekonomske politike na področju javnih financ in ukrepov nacionalnega varčevalnega paketa, po hitrem postopku sprejeti zakone, s katerimi bo med drugim posegla tudi v materialno in socialno varnost delavk in delavcev v javnem sektorju. Ocenjujemo, da vlada s predlaganimi ukrepi v bistvu odpravlja institut kolektivnega pogajanja, kot sredstva za urejanje odnosov med sindikati in delodajalci in grobo posega v pravice delavk in delavcev v javnem sektorju. Vlada Republike Slovenije skuša s predlaganimi usmeritvami prikriti lastne napake in jih popraviti s predlaganimi ukrepi. Pri tem bi sc morala zavedati, da bodo le-ti vplivali ne samo na položaj delavcev v javnem sektorju ampak tudi na zaposlene v gospodarstvu. V Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije tudi ocenjujemo, da predlagani ukrepi ne sledijo ciljem, kijih jc opredelila vlada | U | S |f§ V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro obsojamo to enostransko mimo kolektivnega pogajanja. Zato pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije dosledno spoštovala načela socialnega partnerstva in ne bo posegala v materialno in socialno varnost zaposlenih v javnem sektorju brez soglasju sindikatov! 4^ mag. Dušan Semolič Predsednik ZSSS Poslano: - Vladi Republike Slovenije - Sredstvom javnega obveščan ju .. Svet ..... idavska enotnost 20. novembra 1997 POKOJNINSKA REFORMA Javno vprašanje ministru Ropu, ali lahko pomaga oropanim delavkam DELAVKE MIKRODOKA ŽE OSEM MESECEV NISO PREJELE PLAČE Sliši se neverjetno, pa je vendarle res. Invalidne delavke Dragica Vinko, Nada Babič, Milena Vabič in Pavlina Jamšek, ki so v podjetju Mikrodok v Mariboru v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas, že osem mesecev niso dobile plače. Zadnjo plačo v višini okoli 38.000 tolarjev neto so dobile 18. aprila letos. Delodajalec je vse poslal domov na čakanje, nadomestila plače pa jim ne izplačuje. Ker so formalno zaposlene, se ne morejo prijaviti niti na zavodu za zaposlovanje, da bi kot brezposelne dobivale denarno nadomestilo. Delavki Dragici Vinko, invalidki tretje kategorije, je direktorica MikrodokaMarjana Filipovič izdala celo tole potrdilo: “Potrjujemo, da naša firma do 1. marca 1997 ne more zagotoviti zaposleni delavki Dragici Vinko nobenega dela, saj naša firma ne opravlja več nikakrnih dejavnosti in tudi ne razpolaga z nobenimi finančnimi ali morebitnimi drugimi sredstvi.” Poleg tega je direktorica omenjeni delavki izdala še eno potrdilo: “Potrjujemo, da je delavka Dragica Vinko od 1. marca 1997 dalje ostala brez kakršnihkoli prejemkov oziroma dohodkov iz naslova plač s strani našega podjetja. Potrdilo izdajamo na zahtevo delavke.” Dobesedno tako piše v potrdilu, pod tekstom pa je podpis direktorice in štampiljka podjetja. Takšno potrdilo delavka potrebuje, ker njenim otrokom ob uveljavljanju pravice do štipendije preprosto nihče noče verjeti, da nima nobenih dohodkov, čeprav je v rednem delovnem razmerju. Sicer pa, le kdo bi si lahko mislil, da delavka, ki je v rednem delovnem razmerju, že osem mesecev ni dobila niti tolarja plače, da o regresu in drugih pravicah niti ne govorimo. To po naši zakonodaji že od sredine letošnjega leta namreč sploh ni več mogoče. Zakon - mrtva črka na papirju V novem zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji namrečjasno in nedvoumno piše, da mora sodišče po uradni dolžnosti sprožiti stečajni postopek zoper insolventno podjetje, ki delavcem več kot tri mesece ni izplačalo plač. Sodišč je podatke o takšnih podjetjih dolžna vsak mesec sporočati Agencija za plačilni promet Republike Slovenije. Vendarle pa delavkam Mikro-doka določila zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji kaj malo pomagajo, saj zakona očitno nihče ne spoštuje, čeprav je bil že junija objavljen v Uradnem listu in gaje potemtakem lahko vsakdo prebral. Očitno zakona, ki je brezpravnim delavkam prinesel novo upanje, da bodo našle socialno varnost, niso prebrali niti na Agenciji za plačnilni promet, niti na ministrstvu za pravosodje, niti na inšpekcijskih službah, niti na sodiščih. Dokler pristojni ne bodo začeli uresničevati tega zakona in na sodišču ne bo stekel stečajni postopek zoper insolventno podjetje, bodo delavke Mikro-doca brez socialne varnosti, čeprav so formalno še vedno v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas. Takšni delavci se na zavodu za zaposlovanje nimajo pravice prijaviti. Prizadete delavke so se seveda zatekle po pomoč k svojemu sindikatu kovinske in elektroindustrije. Po besedah sekretarja območne organizacije SKEI za PodravjeEdija Ozimica je sindikat delodajalca nemudoma prijavil delovni inšpekciji. Leta je sindikat že pisno obvestila, daje zoper delodajalca zaradi neizplačevanja plač podala predlog sodniku za prekrške. Sedaj bo verjetno minilo nekaj mesecev ali pa morda celo nekaj let, da bo pri sodniku za prekrške med množico spisov prišel na vrsto tudi ta primer. Potem bo podjetje verjetno kaznovano z denarno kaznijo, ki pa je tako in tako ne bo moglo plačati, saj je insolventno. Poigravanje z delavci Podjetje Mikrodok je nastalo v času privatizacije Tama. Lastnik podjetjaAdi Rebenik je poleg osnovnih sredstev od Tama prevzel tudi določeno število delavcev. Kakor so povedale prizadete delavke, je podjetje spočetka dobro poslovalo, nato pa je zabredlo v dolgove. Adi Rebernik je nato ustanovil novo podjetje Adi Rebernik d.o.o., ki se sedaj ukvarja z isto oziroma podobno dejavnostjo na isti lokaciji kot Mikrodok. Delodajalec je določeno število delavcev Mikrodoka prezaposlil v podjetje Adi Rebernik, štiri invalidne delavke pa so ostale zaposlene v Mikrodoku. Omenjene invalidne delavke je Mikrodok samo za določen čas “posodilo” podjetju Adi Rebernik. Ko jih v podjetju Adi Rebernik niso več potrebovali, so jih “vrnili” podjetju Mikrodok. Lastnik obeh podjetij Adi Rebernik je delavkam sicer obljubil, da bo šlo podjetje Mikrodok v stečaj (v tem primeru bi invalidnim delavkam socialno varnost zagotovili najprej na zavodu za zaposlovanje, kasneje pa do zaposlitve oziroma upokojitve na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), vendar se to doslej še ni zgodilo. Delavke je strah, da želi delodajalec pred stečajem Mikrodoka razprodati premoženje, ki gaje podjetje odkupilo od Tama. V tem primeru bi se namreč tudi ob stečaju lahko obrisale pod nosom za svoje nemajhne terjatve do tega podjetja. Pomoč sindikata Delavke v zadnjih mesecih niso držale križem rok, temveč so s pomočjo sindikata o ravnanju delodajalca obvestile inšpekcijo dela. Poleg tega so s pomočjo službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje zoper Mikrodok in podjetje Adi Rebernik vložile tožbo na delovnem sodišču. V tožbi med drugim piše: “Tožeča stranka je sklenila delovno razmerje pri prvotoženi stranki (Mikrodok), vendar pa je glede na okoliščino, da gre za istega lastnika, opravljala delo tudi za drugotožečo stranko (podjetje Adi Rebernik) in ji je drugo-tožeča stranka tudi izplačevala plačo. Zaradi tega tožnica vlaga tožbo zoper obe toženi stranki, ki sta za njene terjatve po njenem mnenju solidarno odgovorni.” Do maja, ko je bila tožba vložena, sta podjetji denimo eni sami delavki dolgovali skoraj pol milijona tolarjev za premalo izplačane plače, več kot 40.000 tolarjev za neizplačan regres za prehrano ter več kot 50.000 tolarjev za neizplačan lanski regres za letni dopust. Delavke predlagajo sodišču, naj razsodi, da ■ «s*i SSSSSSi SSSSSS! ............... S»SE 28» ................... Sa* 888f 88888 »8888 a »8 888»..........................88» -.■.v.v.v. NAROČILNICA Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: | Plačnik teh izvodov je: t r-J Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. | Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije IzdajaSvetZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika FrančekKavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, kije vštet v ceno posameznega izvoda. jim morata podjetji Mikrodok in Adi Rebernik solidarno poplačati vse dolgove ter stroške izračuna terjatev in sodnega postopka, seveda z zamudnimi obrestmi. Vse bi bilo lepo in prav, če delovna sodišča pri nas ne bi bila preobremenjena. Realno lahko delavke pričakujejo, da bodo dobile v roko pravnomočno sodbo sodišča šele čez tri, štiri ali pet let. Kako naj sebe in svoje družine dotlej preživljajo brez vsakršnih dohodkov? Pritožba na evropske institucije za varovanje človekovih pravic? Delavke so nad ravnanjem delodajalca ogorčene, hkrati pa kar ne morejo verjeti, daje naša pravna država tako neučinkovita. Sprašujejo se, kako je mogoče pri nas tako izigravati zakone!? Pravijo, da so obupane, saj ne vedo več, kaj naj storijo in kam naj se zatečejo po pomoč. Nekatere med njimi so nam zaupale, da so se morale po pomoč zateči k psihiatru, saj drugače psihičnega pritiska in stresa ne bi mogle zdržati. Po vsem tem se človek zares vpraša, kaj naj storijo delavke, ki sojih oropali ter jim odvzeli najpomembnejšo človekovo pravico - pravico do socialne varnosti in do socialne varnosti njihovih otrok. Ali naj se pritožijo Svetu Evrope?Ali naj pišejo evropskemu sodišču za človekove pravice, da lahko pri nas delodajalci počnejo z delavci, kar se jim zahoče, ker se država požvižga na zakone, ki jih je za zaščito delavcev sama sprejela? Ali naj pišejo pristojnim za varovanje človekovih pravic pri Organizaciji združenih narodov - kmalu bo članica varnostnega sveta te organizacije tudi slovenska država in tako pomagala zatiranim in razžaljenim v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in na drugih kontinentih, medtem ko delavcem v lastni državi ne more, noče ali ne zna pomagati, da jih ne bi goljufali!? Zdi se, da takšnega brezpravja za delavce, kot je trenutno, v tej deželi še ni bilo. Lahko vsaj minister požene kolesje pravne države? Pred dobrim letom dni smo v Delavski enotnosti pisali o zelo podobnem problemu. Takrat se je na naše pisanje odzval minister zadelo, družino in socialne zadeve Anton Rop ter se osebno zavzel za rešitev problema, ki ga po normalni poti zaradi kolizije v zakonodaji preprosto ni bilo mogoče rešiti. Čeprav so bila v tem času sprejeta dopolnila k zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki so vsaj delno izpolnila vrzel v zakonodaji, ministra Ropa sprašujemo, ali lahko tudi v tem primeru požene kolesje pravne države, da bi prizadetim delavkam vrnili socialno varnost in človeško dostojanstvo, za kar sojih oropali. ■ T. K. Pogovor po predstavitvi bele knjige aktivu ZSSS Minister za deloAnton Rop s sodelavci je aktivu ZSSS prejšnji petek predstavil belo knjigo o pokojninski reformi. Po obširni seznanitvi z belo knjigo so aktivisti ZSSS ministru in njego* vim sodelavcem postavili vrsto vprašanj, v veliki meri povezanih z njihovim položajem v pokojninskem sistemu. Izrazili so tudi več kritik, ki kažejo, da kar nekaj elementov pokojninske reforme za ZSSS ni sprejemljivih. Najhujši zalogaj, zaradi njega bi Svobodni sindikati odnos do reforme lahko zelo zaostrili, je podaljševanje starostne in delovne dobe za ženske, še posebej delavke v tekstilni in usnjarski industriji, kijih delo tako izčrpuje, da ne morejo delati niti do konca sedanje staroste dobe. Kot je pred predstavitvijo bele knjige povedal predsednik Dušan Semolič, bo ZSSS v javni razpravi o reformi pokojninskega zavarovanja sodelovala zlasti za to, da bi članstvo zaščitila pred neugodnimi posledicami reforme. Hkrati je še povedal, da bodo sindikalisti predloge sprememb ocenjevali skozi lastna očala, torej kaj bo zanje boljše ali slabše. Minister za deloAnton Rop pa je opozoril, da bela knjiga še ni izvedbeni dokument (mikromo-del), da bo torej, če bo o njej doseženo soglasje, le podlaga za pripravo zakonov in drugih izvedbenih listin. Cilj bele knjige je čimvečja socialna varnost vseh generacij. Če se o reformi ne bo mogoče dogovoriti, bo po Ropovih besedah to za vse nas najslabše, čez pet let bo za reformo verjetno že prepozno. Že uvodoma je oporekal argumen-tom ZSSS, da bo naložbeno zavarovanje koristilo lastnikom in upra-vljalcem kapitala in da denar zavarovancev ne bo dovolj varen. Poudaril je, da avtorji reforme pri predlaganju naložbenega sistema niso stregli nobenim političnim ali drugim interesom. S predlaganimi rešitvami so skušali po- magati le najbolj ogroženim generacijam. Rop je še povedal, d® je cilj pokojninske reforme tudi amortiziranje potrebnega zmanjšanja pokojninskih pravic. Sicer pa je sanacija pokojninskega sistema možna z različnimi ukrepi* še pred verifikacijo bele knjige na ekonomsko-socialnem svetu seje torej mogoče dogovoriti tudi o drugih rešitvah.Avtoiji bele knjige so tako predlagali vzajemne sklade, možni pa so tudi naložbeni skladi v podjetjih. Pri predstavitvi bele knjigeje Janez Prijatelj, direktor ZPlZ> dejal, da bo ukinitev beneficirane delovne dobe za zaposlene v državni upravi verjetno težko sprejemljiva. Težko bo tudi zaradi ukinitve drugih beneficiranih delovnih mest. Za takšne radikalne spremembe bo po Prijateljevih besedah potrebno prehodno obdobje, saj ga bodo potrebovali tudi delodajalci, ki naj b1 po novem plačevali vse stroške beneficiranega upokojevanja' Prijatelj je naštel še nekaj žgočih problemov ZPIZ. Čeprav zakon zahteva oblikovanje in zapolnitev rezervnega sklada, ga ZPl^ nima. Če se bodo letošnja gibanj3 nadaljevala, bo državni proračun Pokojninske reforme v Evropi VEC MEDGENERACIJSKIH KOT NALOŽBENIH ZAVAROVANJ Javni pokojninski sistemi se skoraj v vseh državah člani' cah EU srečujejo z velikimi problemi. Relativno visoka držav1«1 blaginja povečuje stroške dela in povzroča premajhno kolik renčnost evropskega gospodarstva. . Čeprav so pokojninski sistemi nekaterih držav že precej r. formirani, prejmejo upokojenci iz državnih sistemov pokoj ninskega zavarovanja kar 88 odstotkov vseh prejemkov iz nasl°v, pokojnin. Iz drugega (naložbenega) stebra pa upokojenci pr®! mejo le sedem odstotkov svojih prihodkov. „ .0 Skupni stroški državnih pokojninskih sistemov v EU znašaj 10 odstotkov BDR Kapitalski pokojninski sistemi so slabo raz vi' izjema so le Velika Britanija, Nizozemska, Irska in DansR Iz bele knjige povzemamo nekaj primerov reform. Madzu^ ska je reformo izvedla nazadnje in uvedla večstebrni sistejjj kije nekoliko podoben predlogom iz naše bele knjige; ItaW. je odpravila zlasti velike ugodnosti nekaterih zavarovanj Nemčija pa je ohranila trdoživo medgeneracijsko pogodb čeprav jo je precej posodobila. Madžarska Sistem pokojninskega zavarovanja na Madžarskem je posloval z rdečimi številkami. Tako kot drugje v Evropi imajo tudi na Madžarskem veliko nezaposlenost, neugodna demografska gibanja, preveliko število upokojencev, ki so se upokojili s premajhno delovno dobo. Po zakonu naj bi se moški upokojili s 60, ženske pa s 55 leti, dejanska starost ob upokojitvi pa je znašala le 53 let. Razmerje med aktivnimi in upokojenci seje od leta 1950, ko je bilo 7:1, zmanjšalo na 1,34 : L Pokojnine na Madžarskem so še leta 1990 znašale 66,5 odstotka plače, kasneje pa sojih, ker jih niso v celoti uskaljevali z visoko in- flacijo, precej znižali. Mnogi uf v kojenci v tej državi zato žiVJ0^ hudi revščini. Če sistema nu reformirali, bi prispevno s to P1'-', za pokojninsko zavarovanje, k leta 1996 znašala 43,5 odsto1 , leta 2020 morali povečati kaf 65 odstotkov. Madžarska vladaje pokoj1 jni"' ski sistem reformirala v pukc11^. vice iz sedanjega državnega sist' ^ pomeni, daje hkrati zarezala v P j vice iz sedanjega državnega sist ( in postavila celotno struktui0 vega štiristebrnega sistema- . Iz ničelnega stebra bod° L. dje, ki ne bodo imeli drugih p^j-dkov, prejemali minimalno p° Po prvem stebru se bodo in ženske upokojevali z 6 20. novembra 1997 ni()r;il prihodnje leto dati kar 30 0(istotkov denarja, potrebnega za IZvajanje pokojninskega zavaro-Vanja Za zdravstveno zavarovanje upokojencev gre kar 7,5 odstotka denaijaZPIZ. Položaj ZPIZ je slab adi zaradi neplačevanja prispe-vk tako povečala bitke pa sedem. , ° upokojili predi C0Vani s precej šnj sprole^r6' tesnazve7Prl,Vi!;b0 spevi, a med V| P;yk' Posameznik stebr, .Vl.1 sr svetu za poklicno in strokovno izobraževanje? ^ SKRB ZA VAJENCI razvoju, vsebini in organizaciji poklicnega izobraževanja poleg združenj delodajalcev in države odločamo tudi sindikati. Mladim se tako obeta nov sistem strokovnega in poklicnega izobraževanja. Z uvedbo dualnega sistema se njihov sedanji status učenca spreminja v status vajenca, ki so ga nazadnje imele generacije, šolajoče se pred dvajsetimi leti. Z vajensko pogodbo, sklenjeno z delodajalcem, pa bodo imeli z njim tudi razmerje, ki bo imelo mnogo značilnosti klasičnega delovnega razmerj a. V zvezi s tem se odpirajo vprašanja pravne in socialne varnosti vajencev in tudi tega, kakšno vlogo naj odigra sindikat, da bi pripomogel k temu, da bi se mladi naučili kar največ, in jih hkrati tudi zaščitil pred zlorabami. Vsak delodajalec, ki bo želel usposabljati vajence, se bo namreč moral z učno pogodbo zavezati, da jim bo omogočil izobraževanje za pridobitev poklica, da bo skrbel za njihovo redno obiskovanje šole in izpolnjevanje šolskih obveznosti ter jim redno izplačeval nagrado in druge prejemke, ki vajencem pripadajo iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Sindikati kot edini predstavnik delavcev in eden od pomembnih partnerjev imamo pri razvoju in oblikovanju poklicnega izobraževanja velike pristojnosti in odgovornost. Za celovito uvedbo novega poklicnega izobraževanja je odgovoren Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, ki gaje imenovala vlada. V njem imamo poleg strokovnjakov ustreznih ministrstev in delodajalcev pomembno mesto tudi predstavniki sindikatov, ki sestavljamo tretjino sveta. Predstavniki dveh sindikalnih central (ZSSS in Pergam) smo v strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje vključeni v razprave in sklepe o usodnih odločitvah pri prenovi poklicnega izobraževanja. V zvezi s tem smo še pred sprejemom izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega pa tudi višjega poklicnega izobraževanja organizirali vrsto delovnih pogovorov z najodgovornejšimi nosilci prenove poklicnega izobraževanja. Z zaključki, ki smo jih sprejeli, smo pomembno prispevali k oblikovanju končnih izhodišč za pripravo izobraževalnih programov. S svojimi stališči in pogledi na novi sistem poklicnega izobraževanja v Republiki Sloveniji smo stroko- vno javnost seznanili na sefl11!!) narju za ravnatelje srednjih'^gi poklicnih šol v Zrečah. j.c Poleg v delo strokovn^rn sveta, ta seje do sedaj sestali, devetkrat, smo predstavniki dikata vključeni tudi v korrii^ ®Č za potrjevanje učbenikov, mative in standarde ter kotnih ^ za izobraževalne programe-V sindikatu se zaveda111' svojega dela nalog in odllV vornosti pri prenovi poklien ga oz. strokovnega izobtjj ževanja. V ta namen smo, bi zaščitili vajence, v ne1! splošni kolektivni pogodbi| gospodarske dejavnosti in •ll|' v posamičnih panožnih podr0jj no opredelili pravice in obvei nosti delodajalcev, vajence''! sindikatov, povezane z uve 4 vljenim dualnim sistem°l|f poklicnega izobraževanja-Predstavniki sindikata v s1' kovnem svetu smo zaradi11 ^ rešenega vprašanja financif^ programov na zadnji seji y kovnega sveta predlagal' lovni pogovor s podpred5^ nikom vlade, kar je stroko' svet soglasno podprl. Sindik^ >at predstavniki namreč mendraš da nerešena vprašanja i^fjij be programov in pokritja njih "et vih stroškov lahko ogr°?ld?l! izvedbo celotnega izobraŽe'. ' nega projekta. To pa bi h ie( velika škoda. Sandi član Strokovnemu sveta za 1’f hj in strokovno izobrazb ^ STALISCE: Če vlada do konca leta 1997 ne bo poskrbela za podpis pogodb Z bivšimi upravljalci na podlagi zakonsko dodeljene koncesije, bo Sindikat gozdarstva Slovenije organiziral protestni shod vseh zaposlenih in vseh delničarjev gozdnogospodarskih delniških družb. Dipl. ing. Marjan Ferčec, sekretar 1 VELIKO VPRAŠANJ OB NOVIH ZAKONIH Skladno s programom dela in dogovorom s predsedniki območnih odbo- nimanje za vsebinsko točko »prc :dl|k rov sindikatov dejavnosti v Zasavju so se pretekli teden zbrali na razširjeni varčevalnih ukrepov vlade«, pa s • seji člani konference, člani nadzornega odbora in predsedniki sindikatov družb ralho točko prestaviti,^saj niso uspe in zavodov iz zasavskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. V oceni sindikalnih aktivnosti v Zasavju je sekretar Ciril Urek posebej opozoril na čedalje večjo socialno stisko, ki jo doživljajo brezposelni in še posebej tisti, ki se jim izteka nadomestilo na uradih za delo. Predstavil je napore sindikatov dejavnosti za sklenitev novih panožnih kolektivnih pogodb, zavzel seje za večji strokovni pristop pri uveljavljanju vloge in poslanstva svetov delavcev ter razčlenil vrsto nalog, ki so pred sindikatom pri pravni zaščiti posameznega člana. V nadaljevanju je razčlenil vrsto operativnih nalog in vprašanj, s katerimi se srečujemo v sindikatu - od Jamstvenega sklada, dodatnega zdravstvenega zavarovanja, usposabljanja sindikalnih zaupnikov itd. do zahtev po vzpostavitvi informacijskega sistema zntoraj vseh oblik sindikalnega organiziranja. Sekretarje posebej ocenil prizadevanja za realizacijo izhodišč okrogle mize v organizaciji območne organizacije »Zasavje - regija v industrijskem zatonu«. V osrednjem delu konference je Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS, zelo strokovno, argumentirano in celovito predstavil osnutekzakonaodelovnihrazmeijih i£ in predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Vsebinsko bogata razprava je z vso ostrino pokazala, daje odprtih veliko vprašanj in dilem. Zato so udeleženci predlagali več tematskih razprav o teh in novih zakonskih rešitvah, predvsem kako poenotiti in se boriti za sindikalna stališča. Kljub temu, daje vladalo veliko za- i?l in dobiti osnovnega gradiva. Velika udeležba in zavzeta razprav*1 , konferenci je pokazala, daje kljub vebh1., socialno-ekonomskim stiskam v Zasa'J sindikalno delo živo in odzivno na proh , matiko svojega članstva, kar kaže na &rL 1 panje, ki ga uživajo sindikalni zaupnik* d aktivisti sindikata med svojim članstvo ;i>rj c' 'itn r. aJ !^iV( MNOŽIČNO IN ŽIVAHNO-Tako so se predsedniki sindikatov družb in zavodov o na razširjeno sejo konference Območne organizacije ZSSS Zasavje. p* Ponedeljek, 24. t. m., izredna konferenca Sindikata delavcev gostinstva in ^•ima Slovenije £AJ BODO REKLI »PRIZADETI«? k Os re<^n* sej' predsedstva SGiT, v celoti posvečeni analizi . ^an.jih pogajanj za prenovo kolektivne pogodbe dejali V 'n. oblikovanju nadaljnjih usmeritev svoji pogajal- , ^uPjni, so člani sprejeli odločitev, da za ponedeljek, 24. skličejo izredno konferenco Sindikata delavcev go-s Va in turizma Slovenije. |tl Jedstvo je ocenilo, da Mapogajanja (9 sej) sicer -v 0kv'ru dogovorjenih ^ra ,so> da pa naši pogajalski i5osrecino povzroča pre-jJ. J0 ov'ro splošna KP, saj se nastran redno sklicuje določila. ede na to, daje pogajal-Jtalo odprtih nekaj bistve- lihiC .enov (dodatki za težje 11 ge dela, jubilejne nagra- nežim vPravnine, solidarnostne °Cl’Pogoji za delo sindika- [til ‘Oj, j- ;ii[tip„J-e,predSedstvo ponovno ^fcdokJese.Vopo- členi, za katere smo ’ ,i'’ da se ne sme odstopa- ^ :lo(WuMdan-iih Pravic, je člen , ^aatkih za težie nnvoie del; l>Stali^ZatežJeP0g°jedeIa- ce predsedstva je bilo, da so ti dodatki še kako pomembni za zaposlene v GiT, zato jih ni mogoče nadomestiti z dvigom izhodiščne plače za en odstotek. Na ponedeljkovi konferenci naj bi se delegati v primeru uskladitve vseh določil odločali o podpisu kolektivne pogodbe, v nasprotnem primeru pa o nadaljnjih izhodiščih za pogajanja. Glede na stališče delodajalcev, da ne bodo pristali na ponovno podaljšanje kolektivne pogodbe, ki se izteče 30. novembra, do podpisa nove pa ne bi prišlo, bo morala konferenca sprejeti tudi radikalnejše ukrepe za zaščito interesov zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Na konferenco sta med dru- Zadnja vest Pogajalski skupini sta po zelo trdih pogajanjih na 10. seji uskladili vsa odprta vprašanja panožne kolektivne pogodbe - z izjemo določila, ki opredeljuje dodatke za težje pogoje dela. Ker delojemalska stran ni imela mandata za odstopanje od dosedanjih pravic, sta se obe strani strinjali, da se ponudba delodajalske strani prepusti odločitvi izredne konference. Predlog delodajalcev je: _____________________predlog delodajalcev dosedanji prekinitev dela več kot dve uri se črta in ostane le 15 % 20% nočno delo - občasno 40% 50% nočno delo - stalno 40% 60% nadurno delo 40% 50% Ob ponujenem znižanju dodatkov, predlaga delodajalska stran povišanje izhodiščne plače za en odstotek. gimi vabljena tudi predstavnika delodajalske strani: Renata Martinčič, predsednica sekcije za turizem in gostinstvo pri Združenju delodajalcev Slovenije, in Borut Mokrovič, pre- je prav t joročaf ezi z vaš'm dopisom, v katerem 'Vjate fie 0c!*0čitve svojega Sveta in pred-1'|1)rasi(irrik11'11'ster’ Pr'st°jen za delo, obja-5vfjij ] 99aoProdajnih cen za obdobje april- linnlpn.' ’ Vam nncrpHiiipmn tj'/ enje « Vam posredujemo naslednje o^ Pisalj'm ^ckretarju ZSSS Rajku Lesjaku ^vJibevec ataša Belopavlovič in Meta Štoka-j bi' ^ai®2 rninistrstva za tl6101 leto I9u')''ZVaianju socialnega sporazuma ?4e novegJae Pr"nehal. 5dnemuve'Ja- ^Jce jn Zakona, ki določa minimalne S ta^!n Usklajevanja plač, torej 5. 7. Veznost. datumom so prenehale tudi navod'i So izhaja16 >z zakona oziro-Jčah j,,/ 3 Za prikazovanje podatkov o U‘v°dilo an^,a na podlagi 10. člena zakona. tlelo Vl- d°ločalo, da minister, pristojen -4PodCTvija kohčnik možne rasti plač p ‘agi 4. člena zakona. Iloj3r0tlam8’i?aj bi minister objavil rast drobit1^ Cen na Pctllag* zakona, ki ne f velja večje torej povsem brez pravne podlage. Glede na sprejeti Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač, ki nedvoumno določa, kako se usklajujejo izhodiščne plače za obdobje april-junij 1997, pa bi bilo kakršno koli objavljanje podatkov o rasti cen, ki bi napeljevalo na povečanje izhodiščnih plač za obdobje od 1 .julija dalje, v nasprotju s tem zakonom oz. nezakonito. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s presenečenjem in obžalovanjem sprejema napoved ZSSS, da bo v primeru, če minister ne objavi podatkov, za katere nima pravnih podlag, to storila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki naj bi dosegla, da se povečanja plač na tej podlagi v podjetjih tudi uresničijo. Tako ravnanje je povsem v nasprotju s siceršnjimi prizadevanji za pravno državo, saj pomeni zavajanje delavcev, da postavljajo nezakonite zahteve, in napeljevanje delodajalcev k nezakonitim izplačilom, zaradi katerega je delodajalec po zakonu kaznovan.« V skladu s sklepom Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije objavljamo mesečne izhodiščne plače, povečane za neuveljavljeno eskalacijo po preteku drugega tromesečja in do sprejema Zakona o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač z dne 5. 7. 1997: Tarifni razred Izhodiščna plača za II. tromesečje Izhodiščna plača zalil, tromesečje I. 47.978 49.753 II. 52.776 54.729 III. 59.013 61.196 IV. 65.730 68.162 V. 74.366 77.118 VI. 88.759 92.043 VII. 100.754 104.482 VIII. 119.945 124.383 IX. 143.934 149.260 Za preračun plač v III. tromesečju je upoštevana eskalacija v višini 3,7 odstotka. Svet ZSSS ZAGRADA V PRAVIH ROKAH ^ j* deij, sS‘nipo®j Republike Slovenije o varnosti in zdravju je prepuščena iznajdljivosti in služb v podjetju. Preglednost, J ^ici za vJf V rimorskem dramskem gledališču v Novi ustvarjalnosti načrtovalcem si- uporabnost in učinkovitost si-^'^ennv06 S s,ovesn° podelitvijo nagrade in priznanj, ?,ten}a uPravUanja- Viljemu stema, ki gaje izdelal, je vod-RUstu J* t!|h P° starosti slovenskih varnostnih tehnikov StraskuJe uspelo jasno m upo- stvo podjetja prepričala, da je llietv. Odarju (1906-1964L Napradn ie nt-riol v«.- s«* slstem sprejelo za enega od te- 'Jem stra- 'r 'u (1906-1964). Nagrado je prejel var. inž. Id°vik o t Pr'znanja pa var. inž. Edvard Harl, prof. 'V *n "OoL -r ^avs’ ^IP1, var- *nž. Alojzij Anton Ter- 0.leni inenpkinr rlolrt A Uo l • avs’ “‘P1, van ,nz. aiojzjj Anit 0 °jeni inšpektor za delo Alojz Sukič. ‘‘V janJa okra av° sistema d.d. kot prvemu v Sloveniji po-Podjetja TJk V 'jnkljan- delil ta certifikat. aPodlipi aembalaža Kot smo lahko prebrali v je razvi i , etn'h izku- obrazložitvi, okoljevarstveni stan-■t>stn0 vk • v"1- vanj Pa dardISO 14001 opredeljuje zgolj Hv1.11 Zdravje iUci!tudi var' integralne cilje upravljanja okolja ftiveQ^astneritvo de*a’ UP°" ('n v tem okviru varnosti ter LAVRE AT - Viljem Strašek l^SStS delu’ “P*0- (i^vTem Xv7ru VlmosTter rabno identificirati dimenzije ustanovljena FundacijaAvgu- 2r fren EEC St 89/7a!kVlrne dl' zdravja pn delu kot dela okolja), tveganja, določiti ustrezne po- sta KuharJa letos podelila prvič, /te! ZasP0dhn9 0VpelJavi ki naJ Jih P°djetje doseže; stopke in ukrepe ter ustrezno nedvomno Pristala v Pravih J Janje napre- konkretna pot do teh ciljev pa razporediti odgovornost različnih rokah. apivjtiu /.a uu ic- meljev svoje poslovne politike. Konkurenčna sposobnost podjetja seje povečala. Strokovna komisija je presodila, daje glavni dosežek inženirja Viljema Straška z vidika varnosti in zdravja pri delu, daje uporabil sistem ISO 14000 ter daje z njim v podjetju vzpostavil tudi temelje sodobne varnosti in zdravja pri delu v duhu direktive EEC 89/ 391, in to kljub temu, da sedanji domači predpisi sodobnega postopka v smislu te direktive še ne uvajajo v prakso. Zato je nagrada, ki jo je lani ustanovljena FundacijaAvgu- kuharici i 1 o N. J. mm g? ■ KAJ DELAJO V republiških odborih dsednik Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS. S tem jima želimo mogočiti,dabi na svoja ušesa slišala stališča delavcev. Ivan Jurše, sekretar SINLES - Sindika! lesarstva Zahteva Odboru Državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko za ocenitev odgovornosti ministrstva za delo v zvezi z neizvajanjem zakonskih določil Spoštovani! V prilogi Vam pošiljamo dokumentacijo, na podlagi katere je Izvršni odbor SINLES - Sindikata lesarstva Slovenije in Svet ZSSS zahteval izpolnitev določil 4. in 7. člena Zakona o izvajanju Socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. I. RS št. 34/ 96). Na podlagi teh določil smo v SINLES-u zahtevali uskladitev izhodiščnih plač za 3, /odstotka, kot je bilo z zakonom opredeljeno. Ker pa je pri izvajanju določil tega zakona prihajalo do nerazumljivih in nezaslišanih zahtev, da se zakon ne izvaja, smo pozvali delodajalce in sindikate na direktno uporabo zakona, saj minister, pristojen za delo, ni opravil svoje obveznosti v skladu s 4. členom zakona in 3. členom navodil. S tem je minister za delo, družino in socialne zadeve kršil zakon. Na poziv Sveta ZSSS, da se problem uredi, je ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve (podpisani ga. Metka Štoka-Debevc in ga. Nataša Belopavlovič) poslalo odgovor, da je poziv na direktno uporabo zakona (poslan v izogib kršitve) v nasprotju s prizadevanji za pravno državo, zavajanje delavcev in delodajalcev. Naše stališče je prav nasprotno, zato si na tem mestu dovoljujemo naslednjo oceno: 1. Izhajamo iz dejstva, da je Vlada RS socialni sporazum podpisala, njegovo izvajanje uzakonila, predpisala navodila, zato nima nihče pravice ravnati v nasprotju s tem. 2. Zaposleni v državni upravi si ne morejo privoščiti »jemanje Zakona v svoje roke« in delati proti načelom pravne države. 3. Zahtevamo, da se ob takšnem ravnanju takoj ukrepa in, če je potrebno, odgovorne ljudi tudi zamenja. Ukrepanje državnih uradnikov na opisan način pomeni opehariti 700.000 zaposlenih v tej državi. Kdo jim daje to pravico? 4. Od odbora pričakujemo, da nemudoma sproži postopek: a) da se 4. in 7. člen zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 izvede b) da se ustrezno spremeni Zakon o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač (Ur.l.-RS št. 40/97, z dne 4.7.1997), saj je s tem zakonom vlada posegla retroaktivno v čas, ki ga je urejal Zakon o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996. 5. Obveščamo Vas tudi, da bomo sprožili spor pred Ustavnim sodiščem RS, ki ga bomo umaknili takoj, ko bodo razmere urejene v skladu z zakonom. Lep pozdrav! Dipl. ing. Marjan Ferčec, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Na tapeti tri pomembne zadeve Komisija za organizacijo, statut in kadre pri RO sindikata naše dejavnosti je na svoji 6. redni seji obravnavala kar tri pomembne zadeve. Osnutek pravilnika o finančnem poslovanju smo pripravili že na začetku leta, a obravnavo odložili, ker smo pričakovali sprejem takega dokumenta v okviru ZSSS. Ker pa pri tem ni prišlo do soglasja in seje sprejem odmaknil v neopredeljeni rok, smo primorani sprejeti svojega. Pripomb na osnutek je bilo kar nekaj, največ pa na opredelitev ustreznega delitvenega razmerja med posamezne porabnike in o problemu evidence članstva in članarine. Drug pravilnik, ki je bil še v obliki delovnega gradiva, je namenjen opredelitvi solidarnostnih pomoči. Na osnovi razprave in predhodnih ugotovitev smo se odločili: - da ustanovimo sklad ali ustrezno postavko v proračunu za solidarnostne pomoči; - da podpiramo podeljevanje pomoči prek območnih organizacij na osnovi vsklajenih kriterijev in obravnav na njihovih komisijah; - da pridobimo informacije o načinu podeljevanja pomoči in kriterijih po območjih, v okviru ZSSS pa vzpodbudimo razpravo o večji primerljivosti dodeljevanja pomoči med sindikati dejavnosti. Glede na možne različne odločitve bo potrebno preoblikovanje in ocena izvajanja finančnega programa in že v pravilniku o finančnem poslovanju opredeliti način delitve sredstev za sklade. Komisija je obravnavala tudi informacijo o iniciativi in pripravah za ustanovitev sindikata varnostnikov in detektivov. Kritično je bila ocenjena odločitev o oblikovanju posebnega sindikata, saj to pomeni drobitev našega, že tako maloštevilnega sindikata. Ker pa so priprave za ustanovitev sindikata varnostnikov in detektivov že v zaključni fazi, je komisija priporočila, naj ponovno preverimo to odločitev v strokovni službi in vodstvu ZSSS ter iščemo tudi kakšne nove, vsem ustrezne rešitve. Miloš Mikolič, sekretar 7 7 Pogovor z direktorjem in predsednikom sindikata KNG v Steklarni Luminos v Slovenski Bistrici STEKLARNA LUMINOS JEV VEČINSKI LASTI DELAVCEV IN ŽE POSLUJE 'u EVROPSKIH RAZMERAH Luminos v Slovenski Bistrici že vrsto let W ■■ w W ■■■^1 l# m« ■ posluje uspešno. Do živega ji ni mogla niti tranzicija, saj po lastninskem preoblikovanju v podjetju čedalje bolje delajo in poslujejo. O tem, kako jim to uspeva, smo se pogovarjali z direktorjem Steklarne Luminos Iztokom Vrešem in predsednikom Sindikata KNG v podjetju Jožetom Bul-fom. Uspešno poslovanje delavci občutijo tudi v svojih žepih, saj so plače nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti. “Naša steklarna s 340 zaposlenimi, pravzaprav že od nekdaj posluje v Evropi. Surovine uvažamo, veliko večino proizvodnje pa izvozimo,” pravi smeje Iztok Vres. “Evropski pogoji gospodarjenja za nas torej niso nič novega.” Steklarne Luminos ni prizadela niti vojna na Balkanu, ki je številnim podjetjem iz Podravja presekala pot na južna tržišča. “Naša steklarna je imela v drugih republikah bivše Jugoslavije dobre kupce.Vendar smo zanje že takrat z velikimi težavami zmogli vsa naročila, saj smo imeli preveč dela za kupce iz najbolj razvitih držav. Zato tudi po osamosvojitvi Slovenije nismo imeli težav, saj smo bili dodobra zasidrani na evropskem tržišču,” pravi Vreš. V Steklarni Luminos proizvajajo zlasti steklo za razsvetljavo: plafonjere, krogle, senčnike, tulpice in druge steklene proizvode za luči različnih oblik in namenov. “Naša steklarna vsak dan predela 12 ton stekla in proizvede 8000 ton izdelkov. Letno proizvedemo v Lumino-su dva milijona izdelkov, ki so na domačem in tujem tržišču zelo iskani,” pravi direktor. Zanimiveje, da steklarna Luminos, v svoji panogi je med vodilnimi v tem delu Evrope, proizvaja vse izdelke na klasičen način. Pri tem uporablja stare in uveljavljene tehnološke postopke. Čeprav ima veliko sodobne tehnološke opreme, bi lahko rekli, daje podobna veliki delavnici umetne obrti. Njeni izdelki niso samo rezultat dela strojev, pač pa v veliki meri tudi ročne spretnosti njenih delavcev. To pa je tisto, kar ljudje na trgu, zlasti v razviti Evropi, znajo ceniti. “Če smem tako reči, v naši steklarni zanalašč proizvajamo razsvetljavno steklo po klasični oziroma ročni metodi.To daje našim proizvodom posebno vrednost,” opozarja Vreš. Kdor sije imel priložnost ogledati proizvodnjo v Steklarni Luminos, zares lahko občuduje in spoštuje njene delavce. Med njimi je tudi Jože Bulf, ki skupaj s svojimi sodelavci piha razsvetljavno steklo. Fantje in možje najprej z dolgo votlo kovinsko palico sežejo v razbeljeno peč po kepico staljenega stekla. Nato s pihanjem oblikujejo različne steklene izdelke. Pri tem jim pomagajo sodelavke in sodelavci, ki njihove umetnije stiskajo v ustrezne lesene modele. Ni čudno, da so njihovi proizvodi tako cenjeni na najzahtevnejših tržiščih Evrope, saj marsikdaj mejijo na umetniške stvaritve. Izvozna prizadevanja “Če bi želeli, bi lahko izvozili sto odstotkov naše proizvodnje. Kljub temu pa prodamo na domačem trgu od 4 do 5 odstotkov izdelkov. Mesečno prodamo preko trgovskih organizacij v Sloveniji okoli pet tisoč izdelkov. Poleg tega imamo v Slovenski Bistrici tudi lastno trgovino, kjer naše proizvode prodajamo po tovarniški ceni.” Steklarna Luminos torej uvozi 99 odstotkov surovin, od 95 do 96 odstotkov izdelkov pa izvozi. V Podravju bi zares težko našli podjetje, ki je tako vpeto v evropsko in svetovno gospodarstvo. Pri tem si je Steklarna Luminos priborila ustrezen status na trgu, zato ni v podrejenem položaju. V tujini imajo okoli sto kupcev. Polovica the so veliki kupci, ki imajo stabilen položaj na trgu. Tako slovenjebistriška steklarna ni odvisna od posameznih kupcev, ki bi jo lahko izsiljevali. Res pa je, dajo podobno kot vse velike izvoznike v Sloveniji pestijo drugačne težave - takšne, kijih slovenskim izvoznikom povzroča domača ekonomska politika. “Izvozniki imamo naj večje težave 7 nerealnim tečajem tolarja. Najhuje nam je bilo v Markovičevih časih, ko je ta z znano formulo 1 : 7 v razmerju med takratnim dinarjem in marko skoraj pokopal vse izvozno gospodarstvo. V novih pogojih pa nam je bilo najtežje lani. Letos seje tečaj marke že nekoliko popravil, zato bo izvoznikom nekoliko lažje,” pravi Iztok Vreš. “Vendarle pa ne smemo za vse tegobe kriviti samo države, saj se moramo v podjetjih hočeš nočeš prilagajati pogojem gospodarjenja.Takšnaje naša usoda, ali ne?!” pravi z nasmehom direktor Steklarne Luminos. Slovenjebistriški steklarji morajo biti pozorni tudi nato, kaj počne konkurenca. “Napodročju razsvetljavnega stekla imamo močno konkurenco iz Azije in vzhodnoevropskih držav. Ponudba lestencev iz plastike, papirja in kovin je čedalje večja. Evropa je preplavljena s tovrstnimi izdelki iz Turčije, Romunije, Malezije, Poljske, Grčije in še nekaterih držav. Vendar so nam ti izdelki konkurenčni samo po ceni, nikakorpa ne po kakovosti. Po kakovosti nam konkurirajo nekateri proizvajalci iz Italije, Češke, Francije in Nemčije. Če želimo ohraniti svoj tržni delež na razvitih tržiščih, se moramo zato presneto potruditi tako pri ceni kot kvaliteti,” poudarja Vreš. nismo imeli lani nič,” dodaja direktor IztokVreš. “Kadar imamo dobiček, pa ga kot pametni gospodarji investiramo v razvoj.” V Steklarni Luminos resnično proizvajajo izdelke iz razsvetljavnega stekla po klasični metodi, vendar to še ne pomeni, da ne potrebujejo modeme tehnologije. “Zavestno smo se odločili, da bomo določene faze proizvodnje, ki so najpomembnejše za kakovost in videz izdelka, izvajali z ročnim delom. Kljub temu pa veliko vlagamo v modernizacijo proizvodnje, saj želimo našim vrhunskim steklarjem čim bolj olajšati že tako in tako težko in zahtevno delo,” pojasnjuje direktor steklarne. “Tako smo že investirali v najmodernejše peči, nabavili smo nove sodobne brusne stroje, uredili smo avtomatsko pralno in sušilno linijo in še bi lahko naštevali. V investicije lahko trenutno vlagamo toliko, kolikor znaša amortizacija - to pa je od 4 do 5 odstotkov celotnega prihodka. Kljub temu pa po sami naravi dela ostaja delo naših steklarjev in drugih delavcev zelo težko in zahtevno.” Mladi se ne zanimajo dovolj za delo v steklarnah Kdor je obiskal Steklarno Luminos, se nehote vpraša, zakaj se ta tovarna še ne razširi, saj vlada na evropskem trgu za njene proizvode veliko povpraševanje. “To ni mogoče,” odgovarja di-rektorVreš. “Podjetje nima dovolj prostorskih možnosti za širitev, na drugi strani pa so pro- Težki pogoji dela Ker Steklarna Luminos posluje v enakih pogojih kot sorodna podjetja v razviti Evropi, morajo tudi delavci delati po evropskih normah. Poleg tega so tudi pogoji dela dokaj težki, kakor povsod v steklarstvu. Čeprav si vodstvo podjetja tudi pod vplivom sindikata prizadeva, da bi bili pogoji dela čim boljši, so delavci vendarle izpostavljeni vročini, prepihu, slabemu zraku in še čemu.Tehnološki procesi v steklarstvu pač niso človeku kdo ve kako prijazni. Kljub temu delavci Steklarne Luminos niso slabe volje, saj so nenazadnje večinski lastniki podjetja, v katerem delajo. “Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci imamo 56 odstotkov delnic Steklarne Luminos. S certifikati smo zbrali 46 odstotkov delnic, preostalo pa je bil notranji odkup. Za notranji odkup smo delavci nekaj zadnjih let namenili polovico regresa ze letni dopust. Z dvajsetimi odstotki delnic razpolaga sklad Hram, po deset odstotkov pa imata pokojninski in razvojni sklad,” pravi kar malce ponosno predsednik sindikata KNG Jože Bulf. “Naše podjetje ustvari letno okoli 1,2 milijarde tolarjev celotnega prihodka, dobička pa Jože Bulf: Delavci razpolagamo s 56 odstotki delnic, želimo pa si jih imeti 60 odstotkov. blem tudi kadri. Naše podjetje sicer na Steklarski šoli v Rogaški Slatini štipendira mlade za ta izjemno zahteven poklic, vendar je zanimanje mladih za šolanje manjše od naših potreb. Zato smo bili v naši steklarni prisiljeni sami organizirati tako imenovano učno brigado. kjer mlade usposabljamo za delo v našem p°' djetju. Kdor se želi ključki v naš proces uspo; sabljanja, ta traja okoli šest mesecev, mora imet) končano najmanj osemletko. Če ne bi sami skrbeli za usposabljanje delavcev, bi nam kaj hitr° zmanjkalo kadra. Naj kot zanimivost povem ■*’ to: čim dalj časa proizvajamo določen proizvod-tem boljšo storilnost in kakovost dosegamo. & denimo neki proizvod naši delavci “pihajo” tedefl dni, je njihova storilnost ob koncu tedna velik0 večja kot na začetku. V steklarstvu se moraj0 delavci pravzaprav nenehno usposabljati -proizvodnjo vsakega proizvoda posebej.” Morda je ravno v tem vzrok, da v pravih steklarnah čas teče počasi. Čim bolj je stabiln3 proizvodnja, tem boljši so poslovni rezultati- Iztok Vreš: devetindevetdt' set odstotkov surovin uvozimo, 96 odstotkov celotne proizvodnje pa izvozimo na najbolj zahtevna tuja tržišča. Kdo pa skrbi za dizajn, ki je v tej gospo' darski veji danes morda še najbolj pomemben “Veste, v naši steklarni, ki ima dolgo tradicij0 in usposobljene delavce, znamo naredi11 praktično .vse,” pravi smeje IztokVreš. Zat° prihajajo v steklarno kupci že z načrti in zel° konkretnimi naročili. “Tudi sami veliko pozornosti posvečamo dizajnu. Ravno v zadnjem Čas0 nam pri tem pomagata profesor Peter Ogr’fl iz Ljubljane in Ljubica Kočica iz Zagreba.’ Plače ugodnejše kot v kolektivni pogodbi ; Kako pa so za svoj trud nagrajeni delav01' “Plače v naši steklarni so nad kolektivno p0^ godbo,” pravi predsednik Sindikata KNG ' podjetju Jože Bulf. Povprečna plača v Stek' lami Luminos je bila v prvih devetih mese cih 119.122 tolarjev bruto in 78.728 neto. VeČi111. delavcev je razvrščenih v četrti in peti tari'0 razred, vendar pa jih ima veliko priznano sa'01, notranjo kvalifikacijo, sicer bi bili razvrŠce" za plačilni razred ali dva nižje. “Regres za letni dopust smo dobili v cele in v enkratnem znesku, vendar smo ga del" vci polovico namenili za notranji odkup p0? djetja. Toplo malico imamo zagotovljeno podjetju, prav tako nam podjetje izplačuje tu 70 odstotkov stroškov prevoza na delo in z deskar je 10 odstotkov nad panožno kolektiv’n^ pogodbo,” pojasnjuje Bulf. “Imamo tud' ^ gajno vzajemne pomoči, ki sodelavcem por'10-, v stiski. Poleg tega organiziramo izlete in P|. djetje delavcem, ki se znajdejo v stiski, s° darnostno pomaga.” j Stekama Luminos ima za svoje delavce počitniške objekte, v Hrvaškem primorju 1 Cateških toplicah. ,, “Poleg tega ima naše podjetje tudi nekak'’ socialni čut za okolje, v katerem živimo in lamo,” poudarjata direktor Vreš in sindika . predsednik Bulf. “Ravno pred dnevi smo P1^ spevali za nakup gasilskega avtomobila v k™^ Tudi sicer velikokrat sodelujemo v razi'011 človekoljubnih in krajevnih akcijah.” Izvozniki se zavzemajo za realni tečaj tolarja Kaj pa bi vodilni v Steklarni Luminos »P^ menili v ekonomski politiki naša države, d -h spodbudili izvozna prizadevanja gospodar« “V prvi vrsti bi morali pri nas znižati obr^v litve na plače.V našem podjetju gre 55 odsto' - 4 :elotnega prihodka za plače ter davke in P jpevke na plače. Poleg tega bi morali vzpu viti realnejši tečaj tolarja,” meni direktor ^ V Steklarni Luminos delavci uspešno delujejo tudi pri soupravljanju. “SindikatJ pobudo za ustanovitev sveta delavcev, ' daj uspešno dela. V našem podjetju soUF^, vljanje delavcev živi že tudi v praksi in ne ^ na papirju,” je ob koncu našega razg0 p poudaril predsednik Sindikata KNG Jože ^ i i GQSPODAR.IEN.IF; 20. novembra 1997 Družba Lesna dobro kljubuje tržnim razmeram v NAJHUJSE BREME SO DOLGOVI Pred kratkim so vTovarni ivernih plošč OtiškiVrh pogna-i največjo naložbo družbe Lesna iz Slovenj gradca v zadnjih 'etih. V tako imenovani sekirostroj, napravo, ki predeluje le-Sne ostanke v surovino za izdelavo iveric, so vložili 225 milijonov tolarjev. Naša sodelavka Petra Lesjak nam je sporočila, daje *a stroj velika pridobitev ne le za tovarno ivernih plošč, am-Pak tudi za varovanje okolja. Ta proizvodnja je bila namreč *elo hrupna in moteča za okoliške prebivalce. Direktor Tipa ^°jan Ogorevc ji je povedal, da so meritve hrupa pokazale, (*a je ta zdaj v dopustnih okvirih. Dodal pa je še, da bo novi stroj za izdelavo lesnih iveri precej pripomogel k znižanju stroškov Proizvodnje, saj bo ne le manj vzdrževanja opreme, pač pa bodo v iveri lahko predelali tudi vso odpadno lesno maso in toko poskrbeli za njeno reciklažo. Sekirostroj bo lahko predelal več kot sto tisoč kubičnih metrov lesnih ostankov, dvajset odstotkov več, kot soje predelovali doslej. Lesna d. o. o. iz Slovenj gra-dcaje zdaj v lasti Slovenske razvoj-ne družbe. Taje tudi zagotovila Posojilo za to naložbo na Otiškem Vrtlu, tretjino sredstev pa je pri- spevala Lesna. Tovarna ivernih plošč je po besedah Branka Majdiča, direktoija Lesne, tudi najdlje pri sanaciji, saj je pri njej že mogoče govoriti o razvojni, in ne več le o finančni sanaciji. Letos je bila tovamaTip na Otiškem Vrhu deležna dveh tretjin od treh milijonov mark naložbenih sredstev Lesne. Ta namerava v prihodnjem letu vložiti 7 milijonov mark v razvoj in povečanje kakovosti končnega izdelka. Pred desetimi leti je bil takratni holding Lesna na višku moči. Njegov delež v proizvodnji slovenske pohištvene industrije je bil 30-odstoten. Ker je bila družba pretežno odvisna od nekdanjega jugoslovanskega trga, stajo razpad Jugoslavije in zmanjšanje stanovanjske gradnje prizadela bolj kot druga tovrstna podjetja. Položaj je bil skorajda brezizhoden, zato seje vodstvo odločilo poiskati zavetje v skladu za razvoj. Sanacijski ciklus, ki se je v Lesni začel z vstopom tega nekdanjega lesnopredelovalnega velikana v sklad za razvoj leta 1993, naj bi se zaključil s koncem lastninjenja podjetja v tem mesecu. Po projektu lastninjenja bodo 41 -odstotni delež družbe imeli notranji lastniki, enakega Slovenska razvojna družba, pokojninski sklad pa 18-od-stotnega. Družba se bo morala rešiti posojil, za katere zdaj plačuje visoke obresti in ki so bila med glavnimi botri njene lanske izgube. Ta nekaj je bila res nižja, kot v povprečju v panogi, so pa za poplačilo dolgov v Lesni porabili nekaj večji delež prihodka kot panoga v povprečju. Velika zadolženostjo lani povzročila velike likvidnostne težave. Svoj delež k težavam je prispevala še rece- Branko Majdič: Lesna je bila še pred desetimi leti velikan slovenske pohištvene industrije, razpad Jugoslavije pa jo je prizadel huje kot druge tovarne pohištva. Preusmeritev na zahodnoevropske trge je uspela, vendar so pogoji poslovanja, tudi zaradi domačih gospodarskih razmer, zelo težki. sija v Nemčiji, kamor je družba Lesna izvažala 30 odstotkov svojih izdelkov ali dve tretjini vsega izvoza. Težave v Nemčiji se niso polegle niti v prvi polovici tega leta. Najbolj štabih prizadeti tovarna vratnih podbojev v Pamečah in tovarna vratnih kril v Prevaljah, ki sta lani na nemškem trgu prodali 30 odstotkov manj izdelkov kot leto prej. Položaj je deloma olajšala povečana prodaja na nekdanji jugoslovanski trg. Družba Lesna se pobira po hudem padcu po razpadu Jugoslavije, vendar je od nekdanjih bleščečih rezultatov še daleč, saj si mora izboriti prostor na mnogo zahtevnejšem trgu, kot je bil nekdanji jugoslovanski. »Lesna ima možnosti za razvoj in dobro poslovanje, vendar bomo morali svojo poslovno strategijo bolj prilagoditi tržnim razmeram, se okrepiti s strokovnjaki za razvoj trženja in vodenja ter temu prilagoditi tudi svojo organiziranost,« nam je ob koncu pogovora dejal direktor družbe Lesna Branko Majdič. S. J. VSE IZDELKE SMO RAZVILI SAMI Družba IMF Črpalke iz Ljubljane praznuje letos petdeseto ^letnico obstoja. To bodo te ''"I Proslavili v znamenju dveh P°niembnih pridobitev, stan-arda ISO 9001 in osvojitve no-ye§a pomembnega izdelka, crpalke za ogrevalne in hladilne Slstenie avtobusov, kije novost v svetu. Zelo ponosni pa so tudi na najnovejši “rod” črpalk z elektronsko regulacijo, ki so odi plod samo njihovega zna-Oja. IMP Črpalke so od leta J990 delniška družba, zdaj s lil zaposlenimi. Z razpadom Jugoslavije se je podjetje znašlo .'Mikih težavah, saj je prodaj :i-skoraj samo na področju ekdanje Jugoslavije. Danes i^ažajo preko 50 odstotkov ^delkov na nemški trg, na vse P^ostale, vključno z vzhodno-, ropskimi, pa še desetino. Letos |.?do izvozili za več kot tri mi-J°ne mark, v prihodnjem pa n>5 do 7 milijonov mark samo * Uemški trg. Vse večje so tudi °znosti za prodajo na trge V družbi IMP Črpalke so ponosni na to, da so vse izdelke, ki so jih doslej izdelali, razvili sami, brez tujih licenc. Tudi najnovejši, črpalke za sisteme ogrevanja in hlajenja na avtobusih, je plod izključno njihovega znanja, in je tudi svetovna novost. bivše Jugoslavije, saj je v nekdanji Jugoslaviji po besedah Josipa Kolariča, direktorja družbe IMP Črpalke, okoli 90 odstotkov toplotnih postaj opremljenih z njihovimi črpalkami. Rezultati poslovanja trenutno niso najboljši. Vzrokov je več: partnerji so dolžni okoli 1,5 milijona mark, medtem ko družba IMP Črpalke ni dolžna nikomur. V Sloveniji pa je največja težava pri plačilih kompenzacija plačil. Za svoje izdelke dobi družba pri velikih trgovskih hišah namesto de-naija reprodukcijski material in surovine. .. Družba kajpak občuti tudi isti primež, ki tišči za vrat vso kovinskopredelovalno industrijo v Sloveniji: izjemenje pritisk na cene končnih izdelkov, ki morajo biti vsaj za deset odstotkov nižje od konkurence. Hkrati na podjetja pritiskajo domača tečajna politika, politika obrestnih mer, carinska politika, plačna nedisciplina, visoki prispevki na plače... »Dodajmo še objektivno slabšo organizacijo podjetja od podjetij v razvitih državah, pa postane jasno, da moramo naše slabosti prikriti z nižjo ceno izdelka, kot jo lahko postavijo naj večje firme. To se na koncu pozna tudi pri plačah,« meni direktor Kolarič. Kakšni so poslovni načrti za v prihodnje?V prihodnjem letu načrtujejo od 9,5 do 10 milijonov mark prometa, dve tretjini te vsote pa naj bi zaslužili na nemškem trgu. Na Hrvaško bodo prodali za 900.000 mark izdelkov in rezervnih delov. Odpira se trg v Tuzli preko konsignacijskega skladišča, in tu računajo na iztržek pol milijona mark. V ZRJ pa za zdaj, ko zavarovanja plačil ni, prodajajo le ob sprotnem plačilu. Italijanski trg je zahtevnejši, ker se zaradi cen skoraj ne da konkurirati. Zanj izdelujejo sestavne dele in specialna orodja za črpalke ter izvažajo nekaj črpalk za centralno ogrevanje - za mrzlo vodo. »Za nas so najbolj zanimive balkanske države, nastale iz bivše Jugoslavije,« je o poslovni usmeritvi v prihodnje razglabljal direktor Josip Kolarič. »V vsaj 85. odstotkih toplotnih postaj, zgrajenih v nekdanji Jugoslaviji, so vgrajene naše črpalke. Poleg tega poznamo trge, navade, jezik, in tu se bomo borili za trg. Je pa plačilo nezanesljivo. Poudariti pa moram, da je trenutno nemški trg naš rešitelj. Če ga ne bi imeli, ne bi mogli zbrati denaija niti za plače. Mednarodna konferenca o lastništvu zaposlenih in uspešnosti podjetij USTAVITE PROIZVODNJO, ŽELIM DATI INFORMACIJE vt|.a ^ključek pogovora dejal: »Z načinom lastninjenja ste imeli Vj 'k<> srečo, da je odstotek notranjih lastnikov v podjetjih tako 'ni "k’1404 v klasičnih kapitalističnih deželah lahko samo sanja-Po»-Ohranite ga, če le morete, saj lahko precej pripomore k boljšim last •-n'In rezultatom.« Na nedavni mednarodni konferenci o tra n.'stvu zaPoslenih na Bledu pa je razlagal, kako podjetje z no-anJuni lastniki narediti uspešno. njeRo° ir^a-j°.vsi’ ki delajo v podjetju, svojim odnosom do te značilnosti, cilj. uVe .n'ce> 'majo tudi skupen Čeje ta participativen, pripravljen deliti ZastaJjEcsnosl poslovanja. Široko pravico do odločanja o poslovanju ustv J'Jeno lastn'štvo zaposlenih v podjetju z zaposlenimi, in ima za med ? skullen materialni interes cilj visoko uspešnost podjetja, vklju-in je |'aPoslenimi, tudi menedžerji, čno zjasnim in vidnim zavzemanjem vanja a,'ko osnova boljšega pošlo- za koristi zaposlenih, je skupaj z vi- dejo „ oda boljši rezultati ne pri- sokim deležem kapitala v lasti zapo- izK,.i-vVt°matično. Da bi prišlo do slenih in visokim odstotkom zann- v°diti i . raJ° menedžerji donro siemn med lastniki zagotovilo večje oper ’.Urugi zaposleni pa na to ko- uspešnosti kot katerikoli drug sistem. Davi(j g110 odgovarjati,« je začel Težko je določiti, kako velik naj nckatg -^1’ P0tem pa nadaljeval z bo lastniški delež posameznega no-ZaPoslc unaeilnostmi delničarstva tranjega lastnika, meni Erdal.Toda njegov n' katefih Je odvisen manjši od enomesečnega zaslužka djetja -j?rispevek k uspešnosti po- za lastnika ne bo imel velikega po-dclcja ne so obseg individualnega mena in ne po povzročil bistvenih °blikovaotranjc8a lastništva, način sprememb odnosa zaposlenih do po-Plač zap0J.a notranjih lastnikov (iz djetja.Vrednostenoletnegazaslužka 9 dov0|j / eni ne morejo prihrani- bi pa imela povsem drugačen po-[fajanje | a n.avkuP delnic podjetja), men. Zaposleni lastnik tolikšnega ''kost nj stnistva zaposlenih in ve- deleža podjetja bo začel razmišljati, Vcs kani|.a°Ve^a kaP'taIa glede na kaj lahko sam naredi za izboljšanje n°tran ePn podjetja, organiziranje poslovih rezultatov. Zelo veliki dc-ll'c na nje p! dcln'c in cena del- leži lastništva pa lahko prej zbudijo UsPešnostm .. °memben vpliv na željo po prodaji podjetja, kot paspo-Stn'ki pa -PodJctja z notranjimi la- dbudijo zaposlene k skrbi za dol-ma tudi menedžment s gotrajno uspešnost podjetja. Kako naj zaposleni pridobijo delež v podjetju ali denimo, za naše razmere, večji delež od “certifikatnega”? Delničarstvo mora biti vsaj delno financirano od podjetja z raznimi oblikami soudeležbe pri dobičku. Pomembno je tudi, da zaposleni delnice določen čas obdržijo in da jih prodajajo, če se za to odločijo, najprej na notranjem trgu delnic. Ce zaposleni delnice obdržijo (prisilno ali prostovoljno) nekaj let, počasi ugotovijo, da njihov kupček kapitala raste in daje povečanje uspešnosti podjetja v njihovo korist. Zaradi motivacijskega učinka je treba raven delničarstva zaposlenih vzdrževati na visoki ravni, kajti občutek, da je “podjetje naše”, se lahko izgubi, če skupni delež delnic notranjih lastnikov pade pod določeno raven. Visoka udeležba zaposlenih pri lastništvu podjetja je dobra tudi zaradi tega, ker je pozornost menedžerjev praviloma obrnjena k lastnikom in ne k zaposlenim. »Svetujem, da podjetja poiščejo način, kako obdržati vsaj 30-odstotni lastniški delež zaposlenih,« pravi David Erdal. »Najboljši način, kar jih poznam, je delitev dobička. V podjetjih, ki nimajo svojih delnic na borzi, je zelo pomembno ustvariti notranji delniški trg. Delnice ljudem več pomenijo, če vedo, da jih bodo v prihodnosti lahko prodali.Toda če je notranji trg organiziran in če na njem naenkrat ni velikega odstotka delnic naprodaj, podjetje zaradi tega ne pride v težave. Težave bi nastale, kjer imajo zaposleni v lasti ve- liko večino delnic podjetja in bi bil vsako leto odstotek zaposlenih, ki bi jih hoteli prodati, večji od desetine notranjih lastnikov. Zaradi tega mnoga podjetja oblikujejo tako imenovane truste, v katerih hranijo del delnic zaposlenih, in z njimi ne trgujejo. Zato se podjetja gotovinsko ne izčrpavajo. Cena delnic na notranjem trgu naj bo poštena, določi pa naj jo neodvisni cenilec. Če oblikovanje cene delnic na notranjem trgu prepustite ponudbi in povpraševanju, se ga bodo kmalu polastili menedžerji, ki imajo najboljše informacije in najbolje vedo, kdaj kupovati oziroma prodajati.« Enako pomemben za pozitiven vpliv notranjega lastništva na poslovne rezultate podjetij je odnos menedžmenta do notranjega lastništva. David Erdal pravi, da ima dobro vodenje podjetij tehnično in človeško plat. Na tehnični strani je pomembno, da vodstva podjetij izberejo pravilne strateške odločitve. To pa zahteva velika vlaganja v znanje, v človeški dejavnik poslovanja. Navidezno vse to nima veliko zveze z lastništvom zaposlenih, toda delnice so vredne edino, če se s poslovanjem ustvarja kapitalska vrednost. Za to pa so menedžerske sposobnosti, strateško odločanje in njihovo uresničevanje ključnega pomena. Menedžerji se odločajo za dva načina vodenja podjetij. Lahko se čutijo sami sposobne odločati o vsem, pri čemer zaposlenim samo povedo, kaj naj delajo. Tak pristop naredi iz zaposlenih pasivne ljudi. Lahko pa David Erdal: Obstaja veliko dokazov iz različnih dejavnosti po vsem svetu, da je participativni menedžment uspešen in da je v kombinaciji z lastništvom zaposlenih boljši od vseh drugih možnosti vodenja podjetij. menedžerji zaposlene pritegnejo k odločanju, k iskanju pravih poslovnih potez in jih spodbujajo k uveljavljanju lastnih zamisli.Taki menedžetji imajo zaposlene za inteligentne in aktivne ljudi. Nasplošno ga imenujejo participativni menedžment. »Oba menedžerska pristopa sta lahko uspešna. Obstaja pa posebej v ZDA veliko podatkov, da kombinacija široko zastavljenega lastništva zaposlenih in participativnega menedžmenta prispeva k boljšim rezultatom od katerega koli drugega pri- Posli v Sloveniji slonijo na kompenzacijah, ki so rakasta rana tega sistema. Nemški partnerji nam redno plačujejo in hrvaški tudi.« Kljub slavnostni priložnosti si direktor IMP Črpalke ni mogel kaj, da ne bi spregovoril še o eni težavi. Podjetje kljub tolikšnemu številu nezaposlenih in kljub temu, daje veliko kovinskopredelovalnih podjetij propadlo, ne more dobiti niti delavcev, niti strokovnjakov. »V prihodnjem letu nameravamo nanovo zaposliti okoli deset ljudi. Me pa glede na letošnje izkušnje skrbi, ali jih bomo sploh lahko dobili,« je dejal Kolarič. »Na letošnje razpise za dva inženirja in štiri strugaije, ki obvladujejo ČNC tehnologijo, se nam ni oglasil nihče, čeprav smo jih večkrat ponavljali. Razumel bi, da ljudem morda ne bi bil všeč zaslužek, kije na ravni kolektivne pogodbe. Vendar se sploh nihče ni pozanimal. Razmišljam, ali bom moral zaprositi za dovoljenje, da poiščem ustrezne delavce in strokovnjake v sosednjih državah, na Hrvaškem ali Madžarskem!« N. L. stopa. To je lahko razumeti. Če imam kot zaposleni toliko delnic svojega podjetja, da čutim, daje moja udeležba v podjetju pomembna, menedžerji pa me hkrati obravnavajo kot idiota, mi ne povedo, kaj se dogaja, ne poslušajo mojih zamisli, me ne vključujejo v izboljševanje delovnih postopkov, ne pričakujte, da bom navdušeno pomagal pri uspešnem poslovanju podjetja.« Kaj delajo participativni menedžerji? Dajejo več informacij, poslušajo več in omogočajo vsem več sodelovanja pri ustvarjanju rezultatov. V praksi vse to seveda ni tako enostavno. Osnova takega načina vodenja podjetja je komunikacija, redno dajanje informacij o uspešnosti podjetja, o poslovnih načrtih, o ljudeh v podjetju, o konkurentih, trgih, o gospodarstvu itd. Po izkušnjah sodeč imajo zaposleni raje hitre sestanke z ustno informacijo in z možnostjo sprotnega spraševanja, kot pisno gradivo. Osnovni princip je, da mora biti vse povedano o vsem več kot enkrat, razen v primeru zelo tehtnega in razumljivega razloga. To je nasprotje starega sistema, ko so ljudem povedali samo to, kar so morali nujno vedeti. Informativni sestanki naj bodo med delovnim časom, čeprav se zaradi tega proizvodnja ustavi. Če menedžer zaustavi proizvodnjo, da bi delavcem dal informacije o podjetju, je to dokaz, daje dajanje podatkov delavcem zanj zelo pomembno. »Ena osnovnih lastnosti uspešnih participativnih menedžetjev je, da si zelo prizadevajo delati za dobro ljudi, katere vodijo, in ne samo v korist poslovanja. Občutek, da se menedžer dejansko zavzema za dobro zaposlenih, je vitalnega pomena za uspešnost participativnega menedžmenta.« N. L. 20. novembra 1997 Pohitimo s kondicijskimi pripravami na (alpsko) smučarijo \r v CE JE KLAVIR RAZGLASEN... Ste že kdaj pomislili, kaj vse čaka vaše »truplo«, ko ga boste v obleki alpskega smučarja z vlečnico pripeljali vrh strmine in ga v razmeroma težki opremi (ki za mišice kajpak pomeni dodatno obremenitev!) spustili prek grbin in vdolbin navzdol v dolino? V vse večji hitrosti bo moralo spreminjati smer drsenja in v boju za ravnotežje vztrajati minuto, dve, tri (kako dolge so te minute!); frekvenca pulza se mu bo povzpela na 140 do 190 srčnih utripov na minuto, vedno znova ponavljajoče se stresne situacije pa mu bodo tako motile ritmiko dihanja, da bo, revež, na cilju lovil sapo le še »na škrge«! Kdor je na to pomislil, ko je zatrdele-, ne moremo pričakovati prvič zadišalo po snegu, naj tole harmonije v gibanju; ta pa je pri »poglavje« preskoči; namenjeno smučanju zelo pomembna,« je bo predvsem tistim, ki bi »srčno zapisal prof. Drago Ulaga, ki je radi« uglašeno vijugali, pri vsej tudi prepričan, daje smučanje za ti si bomo morali z gimnastiko. Smučaijem je potrebna vsestranska mišična moč, posebno odriv-na, amortizacijska in statična. Zato je treba okrepiti noge, navaditi roke na opiranje in odrivanje terrazgibati sklepe, hkrati s tem pa usposobiti notranje organe za povečano oskrbo organizma skisikom. Nekateri se zato že lep čas izogibajo dvigal in si krepijo mišice nog z vzpenjanjem po stopnicah; po krajših opravkih se odpravljajo peš, urico prostega časa v naravi pa preživljajo na gozdnih stezah, kjer se utrjujejo predvsem s hojo v breg V RITMU ALPSKE POSKOČNICE - Poskoki naprej, nazaj, vstran itd. utrjujejo mišice nog, še zlasti, če jih ponavljamo toliko časa, kolikor traja vijuganje po zasneženi strmini. Če bi radi takole uživali na snegu, nikar ne pozabite na vse te (pred)pogoje... tej gorečnosti pa »pozabili« na prvi (pred)pogoj za to - kultiviranje svojega gibalnega aparata. »Če je klavir razglašen, ne moremo pričakovati dobrega koncerta. Če človeško telo ni skladno razvito - če so nekatere mišice ohlapne, nekatere pa zaradi enostranske obremenitve izkušene krmarje pravzaprav ritmika na snegu. Utrjujmo se spotoma! Samo s kondicijo (ki si jo bomo pridobivali ali utrjevali vsaj z živahno hojo, če že ne s »tekom za zdravje« - joggingom) pa do te harmonije ne bomo prišli. Pomaga- in živahnim preskakovanjem nizkih ovir. Ja, za take bi lahko mimo trdili, da se na novo smučarsko sezono pripravljajo kar spotoma, mimogrede... Variacije v smučarski preži Taki rekreativci, kijih na smučiščih po navadi najbolj obču- Zaključek sindikalne balinarske lige Zasavja V BORBENEM DUHU V Trbovljah že četrto leto poteka rekreacijska balinarska liga, ki jo vodi izvršni odbor v sestavi: Franci Kotnik, Rudi Tomše, Stane Klančišar, Lado Potokar, Alojz V rbnik, Jože Mešiček in Boris Kuder. V prvi ligi nastopa 10 ekip, v drugi ligi pa šest. Vsaka ekipa šteje štiri tekmovalce in dve rezervi, kar dokazuje, daje to ena izmed najmnožičnejših lig tekmovanj pod pokroviteljstvom sindikata na Slovenskem. Tekmovanje poteka v dveh delih: spom-ladanskem-od 15. aprila do 1. julija in jesenskem - od 15. avgusta do konca oktobra. Tudi letošnji dvoboji med posameznimi ekipami so pokazali visoko kakovost in izenačenost med ekipami.Temovalni in borbeni duh pri posameznikih pa je tako izrazit, da že prihaja do konfliktov, kar bo potrebno v novi sezoni v pravilih spremeniti, saj ni vse v točkah, temveč v druženju tekmovalcev. Po končanih nastopih vseh ekip so na zaključni slovesnosti podelili priznanje najboljšemu bližaču in tolkaču v ligi.Ti priznanji sta letos osvojila bližač Milan Ocvirk in tolkač Soni Vereš. Pred vsemi nastopajočimi na zaključni slovesnosti so pripravili tudi tekmo med ekipama, ki sta ju izbrala izvršni odbor in vodji ekip. Zmago so si priborili tekmovalci ekipe izvršilnega odbora. Veliko zanimanje je bilo tudi za ekshibicijski nastop zbijanja v krog. Od 40 nastopajočih je bil najboljši Stane Klančišar, v tekmovanju bližanja v krog paRudi Tomše. KONČNIVRSTNIRED-prva liga: 1. Brin tim 1.23 točk, 2. S.D.A. Hohkraut 20, 3. Cementarna 19; druga liga: 1. Prototip Cene 16, 2. Prapreče 14 točk, 3. TET II 13. Iz prve lige izpadeta ekipi Gasilci Klek in Svoboda Doberna, v prvoligo pa sta napredovali ekipi Prototip Cene in Prapreče. Najboljšim ekipam je pokale za dosežene rezultate podelila Tjaša Logar v imenu pokrovitelja Območne organizacije ZSSS Zasavje. V zadovoljstvo vseh nastopajočih sta zaključno srečanje organizirala zakoncaMarinka in Boris Kuder v svojem gostišču Brin. V prijateljskem pogovoru so se tekmovalci dogovorili za nadaljevanje lige v prihodnjem letu. Območna organizacija ZSSS Zasavje čestita in se zahvaljuje vsem organizatorjem in tekmovalcem za dobro opravljeno delo. USPEŠNI TUDI NA TUJEM - Trboveljska selekcija je septembra pod vodstvom Rudija Tomšeta (v sredini s kapo) sodelovala tudi na mednarodnem balinarskem turnirju na Rabu. dujemo, pa v teh dneh načrtno vadijo tudi doma in v telovadnicah. Ne mine dan, da ne bi napravili vsaj nekaj počepov. Če jih delajo po smučarsko (stopala vzporedno, kolena naprej), tem bolje! Še več pa zaležejo variacije (spremembe) v smučarski preži: zibi v visoki in nizki drži, poskoki na mestu, naprej, nazaj, vstran itd. Tisti, ki se z rekreacijo ukvarjajo redno, delajo take vaje tudi z obremenitvijo in jih ponavljajo tako dolgo, kolikor traja vijuganje po zasneženi strmini. Zelo učinkovita gibalna vaja za pridobivanje vsestranske mišične moči nog je skakanje prek tanjšega hloda (vrvi, deske, nižje klopi ipd.) na tleh. To preskakovanje naj traja minuto ali dve, po krajšem oddihu pa gaje treba ponavljati. Ponavljanje lažjih skakalnih nalog razvija tako imenovano repetitno mišično moč, ki je potrebna za vzdržljivost na daljših vožnjah po strmini. Kajpada je treba misliti še na to, da si z gimnastičnimi vajami povečamo gibljivost v sklepih. Vaje za gibljivost v gležnjih, kolenih in kolkih so potrebne zlasti starejšim, ki so že malce otrdeli... Palice v roke! Za krepitev rok in ramenskega obroča strokovnjaki priporočajo sklece, pri katerih je del teže na kolenih. Gre za lažjo izvedbo, kajti mišice rok je treba usposobiti za tisoče opornih in odrivnih gibov s palicami. Sploh najbolj učinkovita vadba za utrjevanje ramenskega obroča pa je vadba s smučarskimi palicami v rokah. Pri hoji navkreber si pomagamo z odrivanjem, pri hoji navzdol pa s prestrezanjem dela teže na roke. S palicami v rokah lahko delamo tudi razne terenske skoke, kar je koristno tako za moč kot za spretnost. Gimnastično pripravljalno vadbo v zaprtih prostorih (doma ali v telovadnici) dopolnjujmo z aktivnostmi v naravi. Ko čakate na prvi (ali naslednji) sneg, si obujte težke čevlje in se podajte s smučarskimi palicami v rokah na gozdne steze! Tam lahko sčasoma tudi preskusite, koliko veljate; če boste opravili, denimo, 80 do 120 preskokov čez hlod, bo to že znamenje dobre kondicije... Kaj pa igre z žogo? Strokovnjaki zatrjujejo, da so med pripravami na smučarijo kar nepogrešljive, saj razvijajo splošno spretnost in okretnost, hitro zaznavanje, bliskovito reagiranje, ustvarjalno reševanje gibalnih nalog in podobno. Skratka, priprave na smučarijo niso ne (pre)napome ne (pre)dol-gočasne, zato se velja potruditi. Pa ne le zavoljo blestečega nastopa pred prijatelji, temveč tudi zaradi vaše lastne varnosti. V Miin-chnu so ugotovili, daje bilo v minuli sezoni med 100 poškodovanimi smučarji 90 takih, ki so bili brez dobre kondicije! Še pedantnejši Švicarji pa so izračunali, da znaša izuba časa po smučarski poškodbi povprečno 34,8 delovnega dne; pri povprečno 70.000 nezgodah na leto se je skupna materialna škoda povzpela že na dobre pol milijarde frankov! Ker mi nismo ne Švicarji ne Nemci, pač pa bolj ali manj »go-renjci«, se na koncu vprašajmo: Ali se nam bo za tiste tri ali štiri vožnje splačalo odšteti skoraj 3.500 tolarjev za dnevno karto? Odgovor je soglasen: Ne! Zatorej - storite nekaj zase, da boste lahko v beli opojnosti resnično uživali... Nik Jan ŠPORT IN REKREACLIA. Brez muje se še čevelj ne obuje Ko je naš »klavir« uglašen, moramo misliti še na posebne smotre smučarske pripravljalne vadbe. Pri tem upoštevajmo različnost obremenitve pri tekih, ki trajajo pol ure, tri četrt ali dlje, prav tako pri krmarjenju ob žičnicah, ko traja posamezna vožnja samo nekaj minut, pa pri skokih (če že skačete), ko ste v zraku samo nekaj sekund. Povsem razumljivo: pri načrtni vadbi moramo upoštevati tako trajanje kot tudi intenzivnost. Tekači naj živahno hodijo in tečejo po valovitih gozdnih poteh. Predvsem gre za aerobno vadbo, s katero usposabljajo srce, ožilje in dihala za optimalno oskrbo mišic s kisikom in hrano. Tekači vadijo vztrajno in kontinuirano; njihov trening traja uro ali dve, pa tudi več. Alpski smučarji vadijo s presledki; usposobiti se morajo za velike napore, ki trajajo samo nekaj minut in se po kratkih premorih ponavljajo. Pri skakalcih so obremenitve na skakalnici še krajše, vendar bi ravnali napačno, če bi namenjali pozornost samo izboljšanju skočne moči. Skratka: vsi smučarji, ne glede na to, ali tekmujejo ali ne, morajo imeti dobro kondicijo; vsi se morajo utrjevati vsaj z živahno hojo, če že ne zjoggingom. Za vse pa je tudi priporočljivo, da se pripravljajo z gimnastiko. N. J- . \______________________________________________________ Manjka le še sneg Prvi smučarski sejmi, znanilci nove sezone, so že mimo, osrf dnjega z naslovom Šport in rekreacija pa bodo v torek, 25. *■ m., odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejem Šport in rekreacija je iz nekdanjega Ski expa z leti prerasel v največji športni sejem na Slovenskem; letos se bo razprostiral že na rekordnih 7.000 kvadratnih metrih neto razstavnih površin! Blizu 280 razsta-vljalcev iz domovine in tujine bo poleg rekvizitov za zimske športe (smučanje, bordanje, tek itd.) »na ogled postavilo« še sejemsko dogajanje. Letos bod° postavljeni kar trije odri, na' menjeni posebnim predstavi' tvam: v hali A bosta svoje naj' uspešnejše športnike predstavlja' la Elan in Alpina, v haliA2 bod° modne revije Šport extreme, v hali B2 pa bo dogajanje poživlja' la Snovvboarding zveza Slove' n>je- „ . ■ Sejem Šport in rekreacija, ki PREDSTAVITEV PRED OTVORITVIJO - Slovenski alpinci so t včasih redni in privlačni gostje sejma Ski Expo, že nekaj zadnjih 1 pa jim »sodelovanje« preprečuje koledar tekem za svetovni pokal. ?“,j bo tudi letos: na predvečer otvoritve (20. t. m.) jih v Park Cityju (Z" že čakajo prvi »pravi« štarti tekmovalne sezone 1997/98... opremo za druge »prostočasne« aktivnosti (fitness, pohodništvo, dvoranski športi itd.), prvič pa tudi profesionalne naprave za servisiranje športne opreme. Kot po navadi bodo »zraven« tudi predstavniki turističnega gospodarstva, ki bodo - s sejemskim popustom kajpak - prodajali svoje aranžmaje in karte. V tem okviru bosta z roko v roki »nastopila« šeTuristična zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije: v okviru »leta športa v turizmu«, ki bo prihodnje leto, bosta predstavila akcije pod skupnim geslom »Slovenija -dežela aktivnega oddiha«. Pestro bo kajpak tudi ob- Seveda si pravega smučat' skega sejma ni več mog<>5 niti zamisbti brez »knmisijsk prodaje« rabljene oprem1’: za to bo v kleti hale B2 tum letos poskrbel Smučarsk klub Snežinka! bo od 25. do 30. t. m., bo v-. dni odprt od 10. do 20. u^, najmlajši si ga bodo lahko og ^ dali zastonj, za vse druge vstopnice po enotni ceni - ^e tolarjev. Pa še to: S loven j, železnice omogočajo med mom nakup povratne vozovr’ j, po 40 oz. 50 odstotkov nižjij 20. novembra 1997 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar “Učinkovito obvladovanje stresa” ■ obvladovanje dihalnTh in telesnih Namembnost- lerninarjenamenjen tunteionarjemin strok aafhs£rcianomsvetov^ ::: Krai- i .un«____n 'Odnih sindikalov Slo- :=..... VSEBINA: °d 9.00 do 10.30 ure 1- Kako nastanejo problemi? ~ ustvarjalna in razdiralna igra domišljije, ~ SarT1ouresničljive napovedi, ~ zastareli vedenjski vzorci. 10.30 do 10.45 ure: odmor Od 15.15 do 16.30 ure 4. Sprostitvene vaje in tehnike za različne potrebe: - mentalni trening in meditacija, - sprostitev in glasba, - avtogeni trening, - sprostitev po Jakobsonu, - samohipnoza. Metode: pogovor, mentalni trening, delo v parih in skupinah, razlaga, igre vlog, gibalne in sprostitvene vaje. Strokovna izvajalka: Nada Mulej, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, NLP, mojster poslovne komunikacije. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 26. novembra 1997 Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav, v kolikor bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar znaša 10.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar XIII., sklic na številko 18”. Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033 interna 281 ali 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: Vanda Rešeta 10.45 do 12.30 ure 2. Kako nastane stres? 'Zavedanje in prepoznavanje stresnih dogodkov, 'strategije za obvladovanje stresnih situacij: odmik __ ls°ciacija), sidranje, preokvirjenje, Motiviranje sebe v slabih trenutkih. 12.30 do 13.30 ure: odmor za kosilo 0cl 13.30 do 15.00 ure 3. Sami soodločamo o svojem zdravju: zavedanje o bivanju v tem trenutku, ' Popolno dihanje, 'drugi duševni vplivi. °d 15.00 do 15.15 ure: odmor r PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “UČINKOVITO OBVLADOVANJE STRESA” ki bo 4. decembra 1997 v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4 | Ime in priimek: ................................................. Datum rojstva: ..................... , Izobrazba, stopnja izobrazbe: ........................................................................ Zaposlitev, naziv in naslov družbe: ................................................................. -delovnomesto ..................................................................................... I Član sindikata dejavnosti Slovenije: ................................................................ I Sindikalni zaupnik: DA NE | Druge funkcije v sindikatu (navedite): ............................................................... | Član sveta delavcev: DA NE j Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE . (naziv in sedež družbe): ............................................................................. Telefonska številka doma: ................................ v službi: Žig in podpis odgovorne osebe: I V ...............................dne ....................... Delavsko enotnost IGMLEC S KRETNIMII V IGRI BREZ BESEDIU MRTVAŠKI ODER EKVATORIALNI VIŠINSKI VETROVI RADIJ IME PREBIVALCA PO KRAJU LESENA VPREŽNA PRIPRAVA UGaSKVKMŽANKAH" s&ITABl°U)V OBLIKI IZH»u?VNIH KRIŽANK! -^AJAVSAK DRUGI TOREK! GRŠKA BOGINJA, KI JE REŠIU TEZEJA IZ LABIRINTA PREDMET, KI NAJ BI ODVRAČAL NESREČO ZAČETNIK ARIANIZMA NAUK RAZTELE^EVANJU RAZLIČNA VOKAIA KEM. ELEMENT (Ir) NIKOIA TESiA ZAČIMBNA RASTLINA ME PEVKE FALK INDIJANSKI Š0I0R BREZBARVNA STRUPENA TEKOČINA ANTON DERMOTA TOVARNA, V KATERI SE IZDELUJE OPEKA RASTLINE SENČNIH IN VIAŽNIH PREDELOV ZNAČAJ OTOK V SEVERNI DALMACIJI PRITOK BAL-HAŠKEGAJEZERA RAZLIČNA VOKAIA DEL OBRAZA POJAV NA NEBU NEKDANJA POPULARNA AM. FILMSKA IGRALKA NEKDANJI RODOVI V ITALIJI FRANCOSKO MESTO OB REKI LOARI ZDRAVILO PROTI MALARIJI MODEREN PLES TURISTIČNA AGENCIJA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS-BORZASINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih I možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš I telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 82 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 190 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, i polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inWC, cena 59 DEM na dan+turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ROGLA: apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 85 do 120 DEM, odvisno od sezone in velikosti. KmečkL dvorec je neposredno na smučipču. Domača ponudba Pahorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. Atris ponudbo priporoča ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 35 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno | BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 1 DEM dnevno | CERKVENJAK: turistična kmetija Firbas, aktivni | vikend od petka do nedelje s polpenzionom, cena | 8400 tolarjev B. SILVESTROVANJE MORAVSKE TOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, možno tudi skupine do 8 oseb (skupno možno za 54 oseb). Cena polpenziona je 3100 SIT, doplačilo za novoletni menu je 4200 SIT, peti dan gratis, nočitev z zajtrkom. MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. SILVESTROVANJE V EVROPSKIH PRESTOLNICAH - RIM, PARIZ IN BARCELONA - pridružite se svetovljanski množici domačinov. Podrobnosti o programih na Atrisu C. SINDIKALNI IZLETI | Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih | krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih, j Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na | rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet poVIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, BARCELONA - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupino do 30 oseb, termin 26. 2. in 26. 3.1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine - možni štirje obroki. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa. F. RAZPISANA POTOVANJA NEW YORK - pet dni za 870 USD, odhod v marcu 1998. LONDON-štiri dni za 340 brit. funtov, odhod v marcu 1998. KRIŽARJENJE PO NILU-od Kaira do Asuana, štiri ali osem dni, odhodi v marcu in aprilu 1998, cena je 840 USD INFORMACIJA SINDIKALNIM ZAUPNIKOM Atris bo organiziral nakup daril za novoletno obdaritev otrok v podjetjih. Pokličite nas za obdaritev vaših otroki Darilni paketi za otroke od 2 do 9 let -paketi od 1500 do 6000 tolarjev. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze V j Delavska enotnost 20. novembra 1997 SOUPRAVLJANJE Dr. Fred Neubauer: V nadzornih svetih ne maram videti predstavnikov zaposlenih, ne maram, da jih zastopajo zunanji predstavniki, in tudi bivši direktorji po mojem ne bi smeli biti v nadzornem svetu “svoje” družbe. Stane Valant: Institucionalni lastniki so v tranziciji morda najboljša oblika lastništva. Od vseh lastnikov so najbolj stabilni, njihov cilj pa je najprej utrditi podjetja, potem pa dolgo časa sodelovati pri delitvi dobička. Branko Pavlin: Nadzorni svet je zadolžen za uspešno poslovanje družbe, zato je tipičen prdstavnik lastnikov, ne pa organ, ki ščiti interese drugih. Zakon o soupravljanju je zato treba kar najhitreje spremeniti, saj bi sicer interesi zaposlenih lahko prevladali nad interesi lastnikov. Dr. Rado Bohinc: Prepad med notranjimi in zunanjimi lastniki je umeten, prepad med zaposlenimi in lastniki pa obstaja. Jesensko srečanje predsednikov nadzornih svetov v Radencih Nil INF CDRFMFMRF IMUUIME. Or nCIVIC.IVIDC. ZAKONA 0 SOUPRAVLJANJU Predsedniki nadzornih svetov slovenskih delniških družb so se minuli teden sestali na letošnjem drugem srečanju, tokrat v hotelu Radin v Radencih. Namen srečanja je bil izmenjati izkušnje, razjasniti odprta vprašanja, pa tudi poenotiti stališča do napovedanih sprememb in dopolnil zakonodaje, konkretno zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju družb. To zadnje vprašanje je aktualno, saj so delodajalci, ministrstvo za gospodarske dejavnosti in pooblaščene družbe za upravljanje že večkrat opozorile na potrebo po spremembi zakona. Nazadnje seje oglasil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in glede na dogodke v Mercatorju letos poleti ter opozorila iz še nekaterih družb, napovedal spremembe zakona po hitrem postopku. Skupni namen teh zahtev je zmanjšati vpliv zaposlenih in sindikatov v upravah in nadzornih svetih. Na posvetu so nas najbolj zanimala ravno ta, sporna vprašanja vpliva zaposlenih in odmevi nanje med zbranimi predsedniki nadzornih svetov. Kot gost je na srečanju nastopil znani švicarski profesor multinacionalne strategije in podjetniškega načrtovanja dr. Fred Neubauer. Med drugim je spregovoril tudi o članstvu zaposlenih v nadzornih svetih in vplivu sindikata. Na vprašanje, kaj meni o delavski udeležbi v nadzornem svetuje, odgovoril: »Nemški sistem, ki je v rabi pri vas in tudi na Švedskem, ima skrajne rešitve. Imeti delavce v nadzornem svetu je zelo vprašljivo, saj to nima samih dobrih strani. Slaba Stranje denimo oteženo čuvanje poslovnih skrivnosti.« Fred Neubauer “ne more videti” v nadzornih svetih zunanjih predstavnikov zaposlenih in sindikatov, pa tudi nekdanjih direktorjev družb ne. V nemški kemični industriji na primer je postavljanje nekdanjih direktorjev družb v, ali celo na čelo nadzornih svetov, dolgoletna tradicija. Profesor iz Švice goji do takih rešitev mešane občutke, saj so bivši direktorji bolj ”insiderji” kot “outsiderji”. Med upravo in nadzornim svetom mora biti presledek, je dejal. O nagrajevanju članov nadzornih svetovje menil, daje vprašanje občutljivo in je zato treba biti pri nagradah previden in zmeren. Plačilo ne sme “privezati” članov nadzornega sveta na družbo, ne smejo zaradi tega pasti pod njen vpliv, prav tako pa ne sme biti prenizko. V Sloveniji so se začele tožbe proti nadzornim svetom za odškodnine članom uprav (predsednikom), ki sojih menda neupravičeno zamenjali. Ali se pred materialno odgovornostjo člani nadzornega sveta (odgovarjajo z osebnim premoženjem) lahko zavarujejo? Dr. Fred Neubauerje predsednike nadzornih svetov, ki so zbrano poslušali, potolažil s temi besedami: »Najboljše zavarovanje je vaše odlično delo. Pri nas zavarovalnice tega tveganja niti ne želijo zavarovati, če pa že, so zavarovalne premije zelo visoke. Torej: delajte dobro, odgovorno, v korist podjetja, in ne bo težav. Predvsem pa ne podlegajte konfliktu različnih interesov.« Potem seje profesor Neubauer odpeljal v Švico, predsedniki nadzornih svetov slovenskih družb pa so se zbrali za okroglo mizo.Tema: pogled institucionalnih delničarjev na delo nadzornih svetov in aktualni primeri iz slovenske prakse. Branko Pavlin, direktor KBM Infond, seje lotil problemov pri delu nadzornega sveta v povezavi s soupravljanjem. Družbe za upravljanje menijo, daje zakon o soupravljanju zrel za spremembe, njihovo prepričanje pa je Branko Pavlin strnil v te argumente: Nadzorni svet je zadolžen za uspešno poslovanje družbe, ki jo nadzira, zato je tipičen predstavnik lastnikov, ne pa organ, ki ščiti koristi drugih. Zakon o soupravljanju pa je v nadzorne svete pripeljal tudi predstavnike zaposlenih. Uprava družbe je skrbi za poslovanje družbe. Zakon o soupravljanju je določil za predstavnika zaposlenih v njej delavskega direktorja. Njegova vloga pa v zakonu ni jasno določena. V teh dveh točkah bi bilo po Pavlinu treba zakon o soupravljanju nujno spremeniti. V Sloveniji so trenutno aktualne tri pobudi za spremembo zakona, je povedal Branko Pavlin. Enoje podal Inštitut za gospodarsko pravo pri pravni fakulteti, drugo združenje delodajalcev, tretjo pa združenje Manager. Pobude se nanašajo na spremembo naziva delavski direktor, na spremembo njegovega imperativnega mandata (možnost odpoklica s strani sveta delavcev), na omejitev predstavnikov zaposlenih v nadzornih svetih na družbe najmanj z več kot 500 zaposlenimi in na omejitev števila delavskih predstavnikov v nadzornih svetih družb s 500 do 2000 zaposlenimi na tretjino, v družbah z več kot 2000 zaposlenimi pa na največ polovico (nikakor pa ne na najmanj polovico, kot je zapisano v zakonu). Namen te omejitve je, da predstavniki zaposlenih nikakor ne bi mogli preglasovati predstavnikov kapitala. Stane Valant iz Nacionalne družbe je poudaril, da ni bilo smotrno prenesti nemškega modela soupravljanja k nam, saj so ljudje pri nas postali lastniki podjetij na povsem drug način. O institucionalnih lastnikih, družbah za upravljanje in njihovih pooblaščenih investicijskih skladih pa je menil, da so v razmerah tranzicije najboljši možni lastniki. Do pojave novih strateških lastnikov so institucionalni lastniki edini nosilci pravega preoblikovanja družb. Njihov interes je dolgoročno uspešno poslovanje gospodarskih družb, katerih lastnik ali delni lastnik so. Tu, in v strokovni usposobljenosti, je njihova prednost pred notranjimi lastniki. »Vendar je sodelovanje zaposlenih v upravljanju predpogoj kakršnekoli uspešne poslovnosti. Odprto vprašanje pa je, do kakšne mere naj zaposleni vplivajo na poslovanje podjetij,« je dejal Valant. »Odprto vprašanje je število članov nadzornih svetov iz vrst zaposlenih v velikih gospodarskih družbah, kjer zakonsko enačenje števila lahko povzroči hude zaplete in neravnovesje. Zato je treba zakon o soupravljanju čimprej spremeniti. Iz nemškega zakona o soupravljanju predlagatelj našega zakona ni prevedel nekaterih bolj zapletenih členov, denimo o razmejitvi odločanja med notranjimi in zunanjimi člani upravljanja. Dr. Rado Bohinc, predsednik nadzornega sveta Gradis inženiringa, meni, daje prepad med notranjimi in zunanjimi lastniki umetno ustvarjen, obstaja pa med zaposlenimi in lastniki podjetja. Branko Pavlin pa je prepričan, da se nesoglasja med zunanjimi in notranjimi lastniki zmanjšujejo. Konflikti nastajajo skoraj izključno v družbah z lastniškim razmerjem 60 odstotkov notranji in 40 odstotkov zunanji lastniki ali tam, kjer so vsi zaposleni tudi lastniki. Kaj pa dejstvo, da predstavniki institucionalnih lastnikov v nadzornih svetih pogosto zastopajo in branijo stališča svojih skladov? Nadzorni sveti naj odražajo lastniško struk; turo, meni Valant. Mnenja med predstavniki skladov naj se usklajujejo že pred sejo nadzornega sveta, nič hudega pa ni, če so poten1 zavrnjena. Težavo pa povzroči mnenje kakega sklada, daje njegov predstavnik v nadzor- ^ nem svetu glasoval proti njegovemu interesu, torej napačno. V delniških družbah je dividendna politik11 zelo pomembna, zato seji na okrogli mizi niše moglim izogniti. Branko Pavlin je menil, d*1 je to ključni akt v delniški družbi, zatoje priporočil, naj jo v vsaki delniški družbi čim" prej izdelajo in sprejmejo. Modelov je več, od popolnega zadržanja dobička v rezervah družbe do razdelitve polovice dobička. Stališče skladov je, da je osnovni namen družb ustvarjanje dobička, donos na kapital naj bi bil vsaj dvoodstoten. Ob nižjem donosu bi v družbi že morali uvesti sanacijske ukrepe. Ti bi morali že naslednje leto pripomoči, da bi družba spet ustvarjala vsaj dvo-odstotni donos. Uprava mora imet' za zadržanje dela dobička ali vsega dober razlog' Skladi dobrim razlogom za zadrževanje dobička-tudi dolgoročno, ne nasprotujejo. Rado Bohmc pa je opozoril, da po naši zakonodaji uprava družbe pripravlja dividendno politiko, nadzora' svet poda o njej svoje mnenje, sprejme pa ja skupščina delničarjev, ki odloča tudi o delilV/ dobička. Na srečanju je sodeloval tudi član predse' dstvaZSSS Gregor Miklič, član nadzornih sveto' v dveh družbah. Njegova razmišljanja o vlo' gi in sestavi nadzornih svetov in zahtevam11 spremembah zakona o sodelovanju delavcu' v upravljanju bomo objavili prihodnjič. Konkreten primer dela nadzornega sveta je predstavil Herbert Šefer, predsednik tega organa v Radenski. Povabili sm° ga na krajši razgovor. »Nadzorni svet v Radenski je enajst-članski, štirje so predstavniki zaposlenih, šesterica pa predstavlja zunanje lastnike-«je začel Herbert Šefer. »Druga značilnostjo, daje po strokovnosti izredno dobro sestavljen, izobrazbena raven je zelo visoka, pa tudi zastopanost po strokah je dovolj široka. Dejal bi-daje taka sestava nadzornega sveta optimalna.« »Vaše izkušnje kažejo, da svet dobro deluje. Ali zato, ker ima toliko zunanjih članov, ali zaradi notranjih. Ali se vam zdi taka sestava glede interesov uravnotežena?« »Prav je, da so zaposleni v nadzornem svetu, ker prenašaj^ nekatere vprašanja iz baze. Tudi ne more priti do preglasovanj-Menim pa, daje omejitev na tretjino članov iz vrst zaposlen111 optimalna rešitev, vsaj v naši firmi. Z drugačnimi rešitvami P3 v Radenski kajpak nimamo izkušenj. Dveletne izkušnje pri delu nadzornega sveta so pokazale, daje interes zaposlenih v prvl vrsti delovno mesto, potem plača in šele nato dividenda. Interes lastnikov pa je najprej dividenda in na drugem razvoj f|j' me. Če gledam razvoj firme in stabilnost dividende ter štabi1' z njihovo pomočjo marsikatero 110st delovnega mesta, menim, da se v teh točkah interesi z». težko vprašanje laže razreši. poslenih in delničarjev približajo m ujamejo predvsem F dolgoročnem stabilnem razvoju firme.« »Ali se strinjate s spremembami zakona o soupravljanju glede pristojnosti in sestave nadzornega »Iz naših izkušenj bi dejal, da bi bile spremembe dobre. Tretjinska zasedba sveta s stra11 zaposlenih se nam zdi optimalna.« »Kajpa druge napovedane spremembe, glede delavskega direktorja denimo?« j »Nagibam se k temu, da bi pristojnosti delavskega direktorja bolj natančno opredelili. Ta naziv ni najboljši. Seveda pa v Radenski nimamo izkušenj, ker delavskega direktorja zaradi o ganizacije družbe in njene velikosti nimamo. Moram pa reči, da soupravljanje zelo dobro funkcion1 tudi brez njega, verjetno zaradi sodelovanja zaposlenih v nadzornem svetu. Na vrhu imamo delnis družbo s samo 80 zaposlenimi, potem pa po dejavnostih družbe z omejeno odgovornostjo-pa v teh družbah močan sindikat, člani nadzornega sveta pa niso samo iz delniške družbe,11 Herbert Šefer: Če predstavnikov zaposlenih ne bi bilo v nadzornem svetu, bi bilo delo tega marsikdaj težje. Nadzorni svet lahko pak iz vseh družb.«