Katoll&k cerkven list. Danic* izhaja 1.. 10 in 20. dne vpaecsa mesca na crli poli, in velja |>o pošli za reln leto l\ pld.. ra pol leta 1 el«! tiOkr.. » tiskarnici sprejeman* na leto • cM. t»0 kr. in na pol leta I pld :J0 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo uli praznik, iziti«- lUmr« duri popn-j Tečni XIX. V lijuhljani 10. velikega travna 18(iH. I Jat 14. tšnbei in Saient. Ali še tebe, dragi rojak slovenski! ako si zagovarjal pravice narodnem« jeziku, nikoli nihče zavernil ni, rekoč, da je to poganjanje za narodnost in narodni jezik prav od zlodeja doma, kajti je različnost jezikov le očitna kazen božja; kar je pa kazen, za to se pipati, jc pač prava slepota, če ne še kaj hujega? — Vidiš, prijatelj! ta ugovor sem ti jaz na svoje lastne ušesa cul; pa tudi pripovedovalo se mi je od druzih, da so se jim ravno tako slovenske ušesa naklepetale. Kaj tedaj počneva? Se dava li s tem ugovorom v kozji rog vgnati, da umolkneva iu za naprej nikoli več za pravice maternega jezika besedice ne pregovoriva? — Prijatelj tega ne storiva, marveč prav ponižno hočeva nasprotniku, ako naji šc enkrat na bibliškem ali svetopisemskem polji zgrabi, stvar lepo razložiti, kakor je v resnici. Toraj, kakor David kamničke v svojo torbico, poberi tudi ti sledeče pušice, ki pa niso ne ostrupljene, pa tudi ne iz papirja vrezane, ter si jih dobro shrani, da ti bodo pri roki, kadar bo treba. Pervič moramo pomniti, da je zares Bog sam začetnik raznih jezikov, in da je ta zmeda jezikov kazen božja bila; ova kazen je ob enem tudi velika dobrota božja, kar hočemo berž spoznati. Trije sinovi Noetovi: Sem, Kam in Jafet, so roditelji novega zaroda po splošnem potopu. Pomikal se je ta narod tje proti iztoku, ter posedef neizmerne planjave , ki jih sv. pismo zove ;,Senaar," med rekama Tigrom in Evfratom: tukaj so si Noetovi potemci prebivališča izvolili. „Hajd — vzbujal je drug druzega — delajmo si opeke, in žgijmo je v ognji. Hajd, pozi-dajmo si mesto in stolp (turn), ki bo s svojim verhorn neba se dotikal, in pridobimo si ime, preden bomo raz-tepeni križem sveta." (Gen. 11, 3.) Kar so sklenili, so tudi skušali doveršiti. Kaj so vendar hteli ti orjaški rodovi? Menda ravno to, kar hočejo ljudje, ki hišo k hiši stavijo ter jih v dolgih verstah razpeljavajo, in — mesta pozidajo, da v k up a j ostanejo, kupčujejo, 8c veselijo in dobro živijo. Vkupaj ostati so hteli tudi potemei Noetovi; mesto bi bilo njih središče, stolp pa v nebo kipeči potokaz, da bi se vedili gibati in znajti se v brezkončni planjavi. Cul sem tudi že, in celo tiskano čital, da so to storili, naj bi, če utegne zopet splošen ali velik potop priti, v stolpu pogina sc rešili. Pa to je naravnoč abotna misel, ki tudi spričuje, da ni vse res, kar je v bukvah. Ali ni sam večni Bog z Noetovim zarodom, kamor spadajo vse ljudstva, zveze sklenil, ter obljubil, da splošnega potopa, ki bi vesoljni svet žalil in ves človeški rod ukončal, nikoli več ne bode, česar je mila mavrica veselo znamnje in večni porok? (Gen. 9, 11-17.) Hoteli so tudi potemci Noetovi slavno ime si pridobiti, pa s čim? Za zdaj, dokler jim kaj druzega v glavo ne pade , s stavbo orjaškega stolpa. Pa človek obrača, Bog pa oberne: ne oni sami, marveč Bog jim je dal ime, ki spričuje in bo spričevalo do konca sveta resnico besed sv. Duha: ,.ni je modrosti, ne pameti, ne sklepa zoper Gospoda." (Prcgov. 21, .'»O.) In bilo je zares t«i početje zoper Gospoda. Volja božja je bila ((Jen. 1, 2*.), da se rod človeški, ki je bil prihodnjega pogina zavarovan, po vsem svetu razširi, pomnoži, zemljo obdela, se loči in tako — mejo postavi vesoljnemu spridenju, obči pogubi. Ali ločiti se je težko; v potu svojega obraza delati, s pičlimi pridelki mateje zemlje sebe in svoje rediti, je mučno; v neznan svet se podati, novo domovino si poiskati in vrediti, je ter žavuo — nasproti pa vkupaj ostati, vse na okoli v svo-dobiček obračati, v bogati družini so radovati, je kaj mikavno za posvetnega, poltnega človeka. Glej , to je vzrok početja Noetovih zarodnikov: vkupaj so hteli ostati. „Pridobijmo si ime (delajmo v svojo slavo), da se ne raz t epe m o" (kakor se glasi v izvirnem pismu. I „Ali Gospod pride, naj bi vidil mesto in stolp človeških otrok, in reče: Glej, en edini narod, in vsi govore le en jezik. To je njih pervo početje, in opustili ga ne bodo, dokler ga doveršijo. Hočem tedaj stopiti doli (po človeško rečeno), in njih jezik zmesti, da drug druzega več ne razume. — In tako jih je Gospod raztepol na vse kraje, in nehali so zidati mesto; in zatorej se mu pravi Babcl ali zmeda, ker je Gospod tamo jezik vsega sveta kakoršen je bil poprej l zincdel, in odunod ljudi po vsem svetu raztepel." (Gen. 11, tisi.) Ker so si v Bogu nasprotnem početji slavno ime pridobiti želeli, jc Bog to prederznost vnovič pomilovanega rodil kaznil po zuiedeuji njegovega jezika; in namesti v posvetni slavi, jim je v kazni postavljen žalostni spominek: Babel — zmeda! in kar sami storiti niso hteli, so zdaj tudi nehote storiti primorani: opustiti nespametno početje, družiti se po enakostih različnih jezikov in — ločiti se križem svetil. V koliko jezikov je razpadel pervotni edini jezik, ni znano; le toliko vemo, da se jafetiško in semitiško jezično steblo bistveno loči, da so si pa jeziki ziiroda Scmitovega in Kamovega večidel sorodni. Pozneje, ko so potemci treh sinov Noetovih vedno bolj v narečja razpadali; kajti različnosti sveta, obnebja, živeža, dela, s kterim se narodi pečajo, vse to je velikega vpliva za dušni razvitek, in dušni razvi tek zopet odločuje, kakorsin da jezik postane. — Samo-pašnost je tedaj ljudi vodila, da so bili vsi enih misel, ali proti božji volji; zmeda in pa raztepenje je bila kazen hudobne složnosti. Ali ova kazen je bila ob enem tudi prava dobrota božja (Salem t. j. mir, blagoslov, dobrota), kakor sploh neskončni modri Bog po svojih pravičnih kaznih človeku k dobremu pomagati hoče. Kaj je tedaj dobrega pri tej kazniv 1. Bila je prav glasna pridiga za rod človeški, ki ga je učila resnice: ,,Ako Gospod hiše ne zida, se trudijo zastonj, ki njo stavijo; če Gospod mesta ne čuva, zastonj bedi, ki ga čuvati ima." Ps. 126, 1. In tako svarilo iz nebes, po kterem Bog prederzne sklepe brezbožnih ljudi naenkrat uniči, je kaj dobro: sicer bi zaslepljeni ljudje mnogokrat s svojimi ošabnimi sklepi in hudobnimi čini naprej derveli, kakor derzoviti delavci pri babilonskem stolpu. — Svarilo božje ni bilo zastonj. Starodavni narodi so radi važne reči z Bogom počenjali: mislili so, kakor nam stari Platon zanesljivo pričuje: V resnici je taka: če bog pervi ni bil pri početju ka-cega mesta, ampak je bilo le človeškega začetka: ni moglo se ubraniti velikih nesreč. — :2. Druga dobrota pri oni kazni je bila ta: da je Bog sila nevarno moč svojevoljnosti človeške po različnosti jezikov razbil.*) Veči ko je narod, več tudi premore "dobrega: pa tudi hudega, ako se izverže in svojevoljno ravna. Bog ni dopustil, da rod človeški, ki je bil začel tako svojevoljno delati, v svojo lastno pogubo složen ostane, ampak hotel je, da po različnosti jezikov nastanejo različni narodi, med kterimi so postale meje, velike različnosti, zavolj kterih so se narodi na toliko ločili, da je nastal razloček med »domačimi" in „vna-njimi kterih nekteri narodi drugače imenovali niso, kakor barbare, divjake. Kavno to je pa bilo, čeravno grenko, pa vendar dobro zdravilo zoper svojevoljnost človeško: kajti vsako samovoljno in krivično početje enega naroda naletelo je na nasprotnika pri drugem narodu, ter se j«* razbilo. Ko bi pa ves človeški rod v pervotni edinosti bil združen ostal, bi bila lahko krivica v la>tno pogubo samega rodu človeškega neizmerno na-rastla. Tako bode ostalo do konca sveta, in to ni nesreča, ampak prava dobrota za človeški rod. Nikoli več se zgoditi ne more, da bi hudobija, krivica ali neumnost vo človeški rod popačila. Ce se ravno en mi-rod izverže in svojevoljno vse, kar je sveto in pravično, 7. nogami tepta, najde prej ali slej v drugem narodu nasprotnika, ki mu pot zaleže, da naprej ne more. Pre-silno moč starodavnih ošabnih Babiloncev so ukončali Perzijanci; mehkužne in slavohlepnc Gerke so ukrotili čversti Rimljani: pa tudi ove je zadela šiba po druzih narodih, kakor je slednje ostanke gerškega kraljestva proti iztoku ukončala moč divjih Turkov. — Le ena moč je, ki ohranjuje in druži lepo vse narode: sv. katoliška cerkev. So sicer jeziki vsili pravovernih kri-stijanov različni, ali en edini duh jih oživlja; vsi pravi katoličani so ene misli, enega duha. O ko bi skoraj vsi Slovani edini postali v veri, kolika moč bi to bila proti paganstvu na jugu in proti neverstvu ali krivover-stvu na severu! .'}. Tretja dobrota zmedenega jezika je zemeljski blagor, ki je iz tega ravno procvel, da so se rodovi morali ločiti. Ko bi bil rod človeški skupaj ostal, bi se bil veliko inanje pomnožil, nasproti pa veliko laglje popačil in celo ugonobil. Razmera nravnosti po velieih mestih in med pro>tim narodom po kmetih je temu živ dokaz. Ves drugi . neobljudeni svet bi bil zarašena pušava, polna smradljivih mlak in jezer, merčesa in divjih zverin. — Tako je pa neskončno modri Bog vse človeštvo po narodih in rodbinah ločeno razdelil , naj (»••sedejo vso zemljo in jo obdelujejo. Tako je ob enem ivalevredno poskušanje med narodi nastalo, ker so po različnosti zemlje in obnehja. po različnosti duševnih darov različni tudi pridelki uma in dlani: iz tega se je rodilo občevanje med narodi, ki jih lepo veže, ker •t s-i.. ta rana pravljica, in božje zapovedi? Prazna zmišljija! To je njih vera in tako vero skušajo drugim vcepiti. „ProČ z vero! proč s cerkvijo — v kot z vsako vlado!" to je njih geslo, to so si zapisali na sv«»jo brand«T«», na bandero, ktero dan na dan više povzdigujejo. Kaka marljivost v njih šotoru! Kako se množi njih število! Tisuč pa tisuč rok se giblje, da spravi na dan časnik«»v in knjig brez števila. Knj g in časnikov, pisanih v lepem, gladkem jeziku pa kužnih, polnih laži, nesramnosti in gnjilobe. Na tihem in očitno širijo to strašno ku^o po vseh krajih: pošiljajo jo v družine, vrivaj«« v šol«?, trosijo po deželi. Kdor opazuje s«-«lanji svet, tisti v«'-, kako pridno požira ta kuga svoje žertve. I11 mi katoličanje? — Ali mar pridno meče brusimo in sučemo zoper to hudobn«« vojsko? Ali smo žc vsi spoznali, kam namerja strupena večidel ptuja knjiga, kaj je namen brezvestnih časnikov? In kako je z našo armado, z našimi katoliškimi vojaci, kteri se iz vsih moči napenjajo in bore, da ustavijo strupeno sovražno derhAl — ali jih v vojski pridno podpiramo, z eno b«*se-do: kako jez našimi katoliškimi knjigami in časniki? — Žalostno, kej žalostno! Namesti da bi z mečem udrihali na umazane pisarje , kteri nam teptajo našo sv. vero in naše pravice — kar ustavlja se pero, — še pod {tiramo jih, redimo jih, vrata jim odpiramo v naše liše, da kužijo nas in našo mladino. Skoraj neverjetno je, pa vendar res, da si nekteri kupujejo knjig iu naročajo naj gnjusobniših in naj brezbožnejih listov, in to — oj sramota! — kor se za male krajcarje dobe. In to počno tudi taki, ki bi imeli drugim v izgled biti! Kaj ti vendar pomaga, če ti tudi zastonj v hišo prineso cel nakopičen koš papirja, če pa strupen gad v njem leži ? Kdaj se nam bodo vendar oči odperle, kdaj bomo spoznali svojo dolžnost, kdaj bomo zapustili sovražno tropo in v pomoč hiteli naši armadi, katoliškemu slovstvu, ktero sedaj zarad naše zanikernosti skoraj gladu umira ? Katoliški starši! Ali veste, da vam bo unkraj odgovor dajati, kako ste izredili svoje otroke? Kako jih varovali kužljive dušne bolezni? In vi učeniki, s kom se bote pač izgovarjali, ki ne varujete vam izročene mladine strupenih knjig in listov? Kaj nam jc tedaj storiti, da nam ne pokonča nesramno kerdelo umazanih pisunov domače setve? — Duhovni in vi drugi zvesti katoličanje, kterem je Bog podelil zmožnosti in učenosti, vi kar naravnost zagrabite za meč in hajd na vojsko na slovstvenem polji! (.'e se nesramna knjiga pokaže na beli dan, nikar ne recite: „naj bo, ni vredno da se taki bedariji odgovarja" — čas za tako ignoriranje je minul, in ljudstvo bode verjelo tudi naj veči neslanosti, če mu ne pokažete resnice, če ne odkrijete laži. Ne zmenite se za to, kar poreče ta ali uni, saj spolnujete le svojo dolžnost, če zagrabite za pero. In če sc ne podaste naravnost v boj s sovražnikom, izbijajte mu orožje vsaj s tem, da svojemu ljudstvu podajate prave, čiste, katoliške hrane. Tega vam gotovo nobeden ne bode zameril, kdor pozna dolžnosti katoliškega duhovnika. Vsi drugi pa, kterim ni dano orožje za taki boj. vi pa prav pridno podpirajte vojake, kteri za sv. Cerkev meč sučejo, se za vas bojujejo, — podpirajte katoliške liste in dobre knjige, podpirajte jih iz vsih moči v težavnem boju za pravico, za resnico! Predragi katoličanje, posnemaj m o le našega sv. Očeta, Pija IX. Oni so dobro spoznali, kam rije in sili sedanje brezbožno časnikarstvo — oni so za-vergli njegove nauke: sv. Oče pa dobro tudi spoznavajo važnost katoliških listov, katoliškega slovstva. Z očetovsko ljubeznijo skerbe za tiste, kteri v svojih katoliških listih branijo pravice Kristusovega namestnika, kteri s svojim peresom služijo cerkvi. Ze leta 1*49 so opominjevali katoliške učene pa liste, da bi krepko branili sv. cerkev in njene naprave zoper gerdenje laž-njivih prerokov. Leta 1*53 pa so Pij IX ukazali škofom, da naj bi podpirali vse tiste katoliške liste, kteri se bore za katoliško vero in za pravice sv. sedeža. In naposled vedo za očetovsko ljubezen Pijevo že skoraj vsi vredniki katoliških listov, naj si bodo v kterem jeziku koli pisani, kajti velikrat že so jih za njih trud počastili s sv. blagoslovom, z redovi ali z lastnoročnimi pisanji. In h-tos že so skazali vsem delavcem katoliškega lista „Civilta cattoliea" veliko čast, združivši jih v poseben kolegij. Tako ravnajo Kristusov namestnik. Veliko škofov je slišalo njih glas in posnema zgled svojega očeta; oni sami podpirajo katoliške liste s peresom in denarno pomočjo in svoje duhovnike k temu opominjajo — svoje verne pa učijo, da katoliško časnikarstvo podpirati, je slehernega katoličana sveta d o 1 ž-n o s t. IPgfeti Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Časih pride tudi iz nam nedobrih ust kaka dobra beseda. To nam kaže pismo nekega deželnega poslanca v štajarski mali ,,Pressi t. j. v Tagcs-pošti." Hudo, brez dvombe tudi hudobno popisuje du- hovšino, kako odira borno ljudstvo pri porokah, pogrebih itd., ter pravi na zadnje, da bi se temu v okom prišlo, ako bi pri vsaki farni cerkvi v žagradu ali na drugem primernem prostoru bilo gotovo natisnjeno kazalo za cerkvene ali duhovske plačevanja. Tedaj bi vsak vedil, koliko mu je dati za poroko, pogreb perve, druge ali tretje verste itd.; vedilo bi se pa tudi, koliko dobi duhoven, koliko učitelj , cerkvenik ali mežnar in drugi, da bi, česar duhovni ne zadolžijo, se tudi duhovnom ne štelo v zadolženje. Kaj menite, ali ni to res dober svet zlasti sedaj, ko kat. duhovšino poredni svet tako rad pika, opravlja in obrekuje? In ali nam ni edinost, kolikor se da celo v nebistvenih rečeh, živa potreba, p. v molitvah za sv. kat. cerkev ali za sv. Očeta pri sv. maši in pri očitni službi Božji? Da so te v sedanjem času primerne in potrebne, nihče ne taji; le želeti je, da bi se godile povsod tudi enako, in da bi se, posebno tudi zdaj o šmarnicah, opravljale prošnje za ljupi mir, ki ga nam vzeti žuga nemila vojska. — Prcčast. škotijstvo ljubljansko je že naročilo, naj se pri sv. maši in pri očitni službi Božji opravljajo molitve za ohranjenje miru, in ako se vojska prične, za od-vernjenje vojske. — Binkoštna praznika bodo premilostni knezoškof v stolni cerkvi zakrament sv. birme delili po dosedanji navadi. — Jutri 10. v. tr. sc začne razstava cerkvenih reči, ki jih je letos napravila bratovšina sv. R. Telesa za ubožne cerkve na Kranjskem, in sicer kakor druge leta v velikem parlatoriju pri čč. gg. Uršulinaricah. Odperta bo vsak dan od 10—12 dopoldne pa od 4—6 popoldne do četerka (17. t. m.). Ob enem se bodo tudi sprejemali dobrotni darovi za ubožne cerkve. — Povabljeni so tedaj vsi udje pa prijatlji te bratovšine, da se prepričajo, kako čversto je tudi letos pod modrim in znajdenim vodstvom in s pomočjo za božjo čast vnetih gospa in gospodičin napredvala, in da je zares vse podpore vredna ta prekoristna naprava. — (Dopis.) Kar je Danica unikrat zastran kričajev pri procesijah opomnila, mi je prav iz serca spregovorila. Napaka je to, res graje vredna! Naj pograja danes pa še tiste zijala, ki se o šmarnicah zvečer pri stolni cerkvi in škofijskem poslopji nespodobno nastavljajo. Pravijo, da so nekaki „študentje" in da ondukaj študirajo." Ali — bolje bi bilo, da bi take divjake (ne dijake), če tudi sicer v šolo ne hodijo, kdo ostro „pre študiral" ter jim s , špajko" pokadil, da bi se pobrali za vselej iz tega nešmarničnega verta! — Nov zvezek šmarničnih pesem, ktere se pa tudi sicer o Mariinih praznikih lahko pojo, z napevi ranjkega Riharja, sc dobiva ali pri ranjkega gospoda sestri v bogoslovnici ali pa pri L. Kremžarju na starem tergu. Priporočimo tudi že poprej natisnjene pesmi svete in družinske, posebno latinske himne, kterih je še velika zaloga. — Ravno tako je posebnega priporočila vredna že zadnjikrat omenjena ,,Dušna hrana" za katoliške deržine, ali keršanski nauk in življenje svetnikov s podobami, ki se natiskuje v nekaj več kot 2000 natisih. Doslej je na svetlem VI. in VII. zvezek; ali založnik Giontini bi prav rad po več zvezkov dajal na leto, ko bi se bilo oglasilo več naročnikov. Posamesni zvezek ga z dragimi podobami vred stane 2<>0 gld., velja pa le 30 kr., in kdor se ob enem naroči za celo delo, ki bo imelo uaj manj kakih 18 zvezkov, ga dobi verh lične podobe za 5 gld. Silo dobro bi bilo, ko bi v vsaki slovenski, nikar že duhovski hiši se brala in hranila „Dušna hrana!" — Dasi nekoliko pozno, dobijo udje Matičini za 181)5 že imenovane knjige berž ko bodo natisnjene. Da se pa določi, kaj izda Matica za 18G6. leto, obrača se Matičin odbor do slovenskih pisateljev z vljudno prošnjo, naj oni, ki imajo izgotovljen kak rokopis, kterega more Matica po §. 2. svojih pravil izdati, ga odboru kmalo pošljejo. (Nov.) _ (Vabilo družbe sv. Mohora.) Da se morejo letošnje družbine bukve .že mesca julija razposlati, mora se imenik čast. družnikov že perve dni prihodnjega mesca dati v natis; naj se torej vsak, ki želi še za tekoče leto v družbo stopiti, ogiasi vsaj pred koncem tekočega mesca majnika. Družbin odbor. Iz zgornjega Tuhinja. + V torek ob 7. Gosp. Jakop: od sodbe. Sodba grešnika bo strašna, ker tožil ga bo: angelj varh njegov, sv. evangcl, hudič (leta bo imel sosebno veliko povedati), njegovi grehi (je bilo spet joka), okolišine: zid, stene, germovje, metev, nebo in zemlja, noč in dan, luna, zvezde, solnce. Sodba je sklenjena , pravično storjena. Grešnik v svoji obupljivosti vidi, kaj da ga čaka, začne divjati, pomoči iskati 1. Marija! Ti pribežališe grešnikov!... 2. mož! ali mar ne veš...? 3. Moji otroci! kako sem za vas sker-bela .... Moje tovaršice! Toda ni je pomoči...: Po-beri se! 0 11. Od nesrečne večnosti grešnika. Govoril jc g. Jakop od peklenskih kazen, in sicer 1. od besede večnosti , 2. od peklenske družbe 3. o ločenji od božjega obličja. Pri nasprotnem očitanji, kako da si duša in telo očitata, mati otrokom, otroci materi; kako mož in žena, je spet toliko joka in zdihovanja napravilo, da je pridigar moral nekoliko potihniti, da se je njegov glas spet slišal in razumel. O 2. g. Jožef: Od sv. zakona. Kaj da sv. zakon je; v čem da obstoji, in kaj vse še zakon ni. Kaj da bi se moglo popred storiti, preden se v zakon stopi ali kako se na zakon pripravljati? Od dveh dolžnosti v zakonu: ktere dolžnosti da zakonske žene imajo kot žene: kot gospodinje. O 5. g. Jakop: Ker greh človeka tako nesrečnega dela, kdo se ga ne bo varoval ? Lepi pripomočik, se ga bolj gotovo obvarovati: da se človek svojemu patronu, svojemu angelj varhu, sv. Jožetu, sosebno Marii prečisti Devici priporočujc. Češenje Marije je za nas silno potrebno, ker je ona k našemu odrešenju pripomogla.... Matere! skerbite, da bote Marijo častile pa tudi pri svojih otrocih skerbele, da bojo kaj ljubezni do nje imeli, ker ona je tolažnica v žalosti, pomoč o skušnjavah, varhinja v nevarnosti. V sredo zjutraj o 7. g. Jakop: Zakaj da je Jezus terpel? a. Zakaj cla je bil na križ pribit, b. zakaj je bil do nazega slečen! c. zakaj je bil s ternjem kronan? zakaj na rokah in nogah z žeblji pribit? Kaj je terpel na jeziku? Kaj so mu dali v žeji piti? Zakaj je bilo njegovo sercc prebodeno? Jezusovo terpljenje in njegova smert je imelo neskončno zasluženje. Da bo pa grešnik Jezusovega zasluženja deležen, naj se pokori, tedaj na noge! O 11. g. Jakop: Od presv. R. T. Z Božjo pomočjo zamore človek veliko veliko, da, vse za sv. nebesa storiti; sosebno z zakramentom sv. pokore, nar bolj pa s presv. R. T. In zdaj je jel pridigar govoriti od ljubezni Jezusove do nas v presv. R. T. Kako in kdaj in zakaj da ga je Jezus postavil. O 2. popoldne je g. Jožef še ponovil od zakonskih žen njih dolžnosti kot žene, kot matere, sosebno pa dans kot gospodinje. Omnes ora tenebant. V četertek ob 7. od sv. obhajila in vredne priprave. In ob 9 je bilo sv. obhajilo za žene. Kako naj na te dobrote, kterih so se žene vdeleževale, nikar nc pohabijo, in kako naj one v svojih sklep:h stanovitne ostanejo. Da to lože spolnijo, naj mislijo na nebesa, in na to jc bila prelepa pridiga od nebes. O 0. je bilo splohno obhajilo za žene, ktero so imeli domači gospod Oče, kar se da slovesno. Ob kratkem so povzeli, kako da so misijonarji prišli; kakšne sv. pobožnosti so se vdeležvale žene v teh dneh, ktere so že poprej tako močno želele. Kako da so zdaj vse ponovljene in prerojene; da jim druzega nc manjka, kakor da zdaj Jezusa prejamejo, in v ta namen obudite živo vero, otročje terdno upanje in gorečo ljubezen. Pervo lahko obudč, če se Jezusovih naukov spomnijo: drugo, če se spomnimo njegovega vabljenja: O vi vsi, ki ste obloženi, pridite___Jaz sem vinska terta . .. Kdor je od tega kruha, in pije iz tega keliha... Kličite s sv. Pavlom : Kdo nas bo odvernil od ljubezni: Svcste smo si, da ne smert, ne življenje ... In tako so sc žene z nebeško mano pokrepčane od Matere božje v gornjem Tuhinju poslovile: Naj mi kdo tudi kraljestvo ponuja, mu tega vendar ne prepustim, česar se je moja duša v teli dneh vdeležvala. Iz Varasilina. K____m. Pišeš mi pri tej priliki. dragi brate! da bi ti kaj poslal iz Varašdina za Danico. Ali iz Varašdina kaj poslati, kar bi moglo bravce Danice zanimati, to Ti je težka stvar. O čem da naj človek piše? O narodnem duhu, kako se lepo razcveta? Ali kaj, ker mora človek reči, da je Varašdin mal da ne samo velika vas, ki stanuje v njej le peščica pravih domorodcev, ostalo so pa Magjaroni, kar se je vidilo tudi v Zagrebu, Nemškutarji in Judje, ki si sicer za nobeno narodnost glave ne tarejo, pa vendar le po jeziku Nemci, le nemško knjigo podpirajo , a za ono , kar je domače — hervaško, nimajo serca, čutenja, torej tudi denarjev ne. Jedna izjema ali dve. nc pobije tega kar sem rekel. Iz tega torej vidiš, da Varašdin, na kolikor se zaveda, diše v obče v duhu Magjaronsko-nemškutarsko-židovskein ter da so pervi domorodci, ki hi podpirali domačo rečne lo z besedo ampak tudi v djanju — - rari nantes in gurgite vasto. Po tem so tudi javni zavodi, razun škol, bolj tuji kakor domači. Imamo dvorano (pred casino imenovano): ali to niso slov. čitavnice, kjer se slov. pesmi glasijo in besedijo, kjer domače gledišne igre predstavljajo. Dvorana ti je mesto, kjer se moreš vsak dan novin načitati domačih in tujih, igra naigrati se kakor po kavanah, in časih malo zasukati s«'. Razun branja nimaš tu nikake dušne zabave. Ne vem ali je temu krivo samo nehajstvo, ali tako pomešano in razečpkano prehivavstvo, ali oboje skupej. — Gledišče smo imeli tukaj te ziine, ali nemško. Lani sc jo jedenkrat mnogo govorilo, tudi po novinah raztrobilo, da bodo dobrovoljci narodne igre gledišne igrali, ali je pri tom govorjenju tudi ostalo — slovenska sloga ! — Imamo Ti tukaj tudi pevsko društvo, ali tudi to je bolj nemško in sploh tuje, kakor slišim, nego domače: k več tujim pesmam se sme kaka domača le iz milosti pridružiti. —Jedinc javne škole so tako urejene, da se v njih vse predava v domačem jeziku — nemški jezik se uči vsak teden po dve; in kjer naj več, po tri ure. Ali meni se zdi, da to zavisi od nekih Varašdincev. da bi bilo že davno vse drugači. Skole so torej res domače, ali kaj da sc pri tem ne manjka družili napak. Male šole so premajhne za toliko otrok, i za dečke i za dekleta, treba bi bilo saj še jedne trivialne škole za dečke i jedne za dekleta. Zakaj tako mora velik del mladeži obojega spola ostati brez vsako omike! A za gimnazijo nam je zgrada premajhna za toliko število djakov, jc jih čez 3«H) glav. To poslopje je za S škol že brez paralclke pre majhno, in kedar imamo paralelko, kakor jo to letos, mora biti zunaj školnc zgrade. In sobe to zgradc so majhne, da imajo djaki v nekih razredih strašim na tesnem sedeči komaj komaj prostora. Jeli jc pa to zdravo za mladež, sedeti toliko časa vsak dan v takih nadurnih beznieah, to je pa drugo prašanje. Pa saj je dosti, da občina zida zgrado za gimnazijo že kakih 12 let t. j. obeta zidati. Kaj njej mar za to, ako „Roma delibe-rante Saguntus perit?" Lani so že nekaj kamenja napravili za gimnazijo, kakor se je govorilo, in opeke nažgali; zdaj pa že spet glas leti, da je to kamenje in opeka naprodaj, in zidalo se bo, kakor je viditi, o svetem „nikoli." I)a kako „Gute Sache braucht Zeit." ..1'estina lente." Saj je tudi polž rekel, ki je toliko let lezel čez prelaz, da „hitrica ni dobra!" Ali obupati vendar le še nočemo, morebiti se bodo očetje naše občine vendar jedenkrat v izgled Kranjcev ugledali, ki so tako hitro napravili hišo za gimnazijo, ter „tandem aliquando" saj počeli zidati. — Velika zapreka za škole srednje in napredek v njih je tukaj tudi zadružno življenje t Hauscommunio-nen) na kmetih. Koliko izverstnih djakov dojde na primer na Kranjskem, Stajarskem, Ceskem itd. vsako leto na gimnazijo, ter postanejo iz njih možje, ki se z njimi domovina po pravici ponaša. Tega žali Bog tukaj ni! Tukaj je skoz „z a druge," ki jih nekteri l judje tako v zvezde kujejo, celi kmetiški stan izključen iz srednjih iu velikih škol. Kajti ako je jeden gospodar v hiši, lehko pošlje sina v školo, če količkaj zmore, kjer je pa po .0—1> in še več rodovin v jedni hiši, pa ne more noben oče poslati sina v školo, ker mu tega v drugi hiši ne dopuste. More zadruga dobra biti v mnogih ob-ziiih, ali kar se nikakor ne da tajiti, ona zapira kme-tiškim sinovom pot v više škole, pot do veče prosvete, ter je kriva, da toliko bistrih glavic ostane neizobraženih, da toliko talentov ostane zakopanih! — Na pohvalo tukajšnje slavne občine pa moram vendar reči, da je podignila gombališče za učence normalne in realne lani, in letos nakanila tudi gimnazialne v to školo vzeti. Gotovo je to škole (gombališča, telovadnice i silno treba. Kajti bati se je, ako deček vsak dan toliko ur mora sedeti, da si um razsvetli in serce ožlahtni, bati se je pravim, da ne bi na telesu škode terpel. In kaj je pomagano deržavi in cerkvi z izobraženim na duhu človekom, če mu je pa telo vse bolehno in pokvečeno?! Dopada mi se tukaj tudi »»hranjena še iz prejšnjih časov meščanska straža (uniformo-vanai (Biirgerchor), ki cerkvene sveščanosti, n. pr. procesije, z muziko svojo in s strelom povekšava in ime-nitniše merliče do groba spremlja. Tudi Božji grob po dva moža od te straže stražita v farni cerkvi, da se spomin Kristusove smerti slavniše obhaja. Kar je prav, to je prav! To je lepo! — Da si človek želi domu, tega mi ni treba pisati, to se samo razumeva, če ravno ne morem reci, da mi je tukaj hudo! Ali vendar v Ljubljano priti, kakor za zdaj stoje auspicia. če se ne oberne kaj na bolje, imava z M. kaj malo upanja. Manjka nama menda pervih priporočnih lastnosti — neznanja domačega jezika in deržati s protimirodno stranko. Nu upajmo, kar še ni, pa bo, če Bog da. Z Bogom! Iz Gorice 21. aprila. J. Globočnik. Bratranec moj, misijonar J anez (.'cbul j, mi je vendarle zopet enkrat pisal iz Amerike. Podam tu njegovo pismo, ktero sem prejel IX. apr., in mislim, da boni vstregel s tim mnogim njegovim prijatlom in znancem po Slovenskem ter ga serčno priporočim, da ga blagovoljno podpirate. Sej vemo, da misijoni — naj že bodo amerikanski ali afri-kanski ali azijanski -— pomoč in podporo večidel dobivajo le iz Kvrope in je od nikodar drugod pričakovati nc morejo. Da misijonarjem po svoji moči pomagamo, k temu nas sploh vabi želja. da se razširja katoliška vera, posebej pa nas priganja ljubezen do naših rojakov, kterim se je med tem, ko opravljajo apostolsko delo med divjimi narodi, z velikim pomanjkanjem in z neizrekljivimi težavami bojevati. Pismo se glasi tako le: Iz Amerike. Superior, Marc-h 4. 1866. Prejel sem., preljubi Janez! ravnokar tvoje 3 pisma ob enem, z od- fječatenim zvezkom vred, ki so ga mi prečast. g. prošt jubljanski pred tremi leti poslali. Vse to je po nemarnosti poštnih vradnikov ležalo v št. Pavlu v Minesotiški deržavi. Pred 6 tedni berem v št. Pavelskem angl. časopisu dolgo versto raznih na št. Pav. pošti ostalih reči, ki so bile na prodaj oznanjene, in med temi je bil tudi g. proštov zvezek (a paehage for. Rev. J. Chebul). Urno pišem nekemu Ircu v št. Pavel in ga prosim, naj tisti zvezek reši, ako mu moje pismo o pravem času dojde. K sreči je Irec pismo 2 dni pred dražbo prejel, in mi poslal zvezek in dokaj pisem, med kterimi so bile tudi Tvoje. Izgovarjal se je poštni vradnik, da ni vedil, kako bi le-to do mene k gornjemu jezeru poslal, ker ni pošte med St. Pavlom in gor. jezerom. Ta odgovor bi bil sicer veljal za zvezek, ali pisma bi mi bil lahko poslal. G. proštov zvezek, v kterem je bila zgodnja Danica in šematizem ljubij. škofije — hvala lepa za vse — je bil odpečaten. Glej, tako se nam tukej godi, zlasti v spodnjih krajih mojega misijona , ker smo od jeseni do poletja popolnoma ločeni od zdolnjih, južnih, že bolj olikanih krajev. Na izhodno stran nas led zaklepa. Konec o-ktobra parniki jenjajo prihajati, ker jezero jame zgodej krog in krog o bregovih zmerzovati, in ladjanje se še le konec majnika prične, včasih še poznej; tedaj smo 7 mescev pravi jetniki. Gorje mu, ki se po leti z živežem za zimo ne preskerbi! — Na južno in zahodnjo stran Belilda je bilo dozdaj ravno tako hudo, kakor na izhodno. Divje dobrave, kot zemlja stara, in ki jih, odkar je občni potop o Noetovera času zemljo otrebil, nihče ni čistil, nas ločijo od spodnjih Viškonskih krajev in št. Pavla. Prihodnost nam boljši čase obeta? Popravili so to zimo pot med Superiorom, zahodnim delom misijona (kjer se ravnokar znajdem) in št. Pavlom, tako da vozovi lahko pri- in odhajajo. Pravijo tudi, da so zlato rudo našli pri Vermillion Lake-a v Mineš, deržavi, 80 milj. od gor. jezera, na severo - zahodno stran. Toda to je dozdaj le še govorica; Bog ve, če se bo vresničila. Venderle je pa hrup, ki se je vsled tega po spodnjih deržavah zagnal, že dokaj belih Amerikanov privabil. Ali Vermillion Lake je zdaj še v posestvu naših Indi-janov (Čipvejcev), in Indijani ne pustijo nikogar blizo, dokler jim amerikanska vlada zemlje, kjer se ruda najde, za dragi denar ne odkupi. Torej je president ali predsednik zedinj. deržav (Johnson) Indijane v Va-šington povabil, da se zastran tega pomenijo: ravnokar je odšlo 10 Indijanov na dolgo pot proti Vašingtonu. Med njimi je tudi eden mojih pevcev, izmed pervakov indijanskih. Vincent Rov. čegar žena, svak in svakinja, in njih stričnica Lisettens Kemillard), Ti vsak svoje pismice pošljejo. Vincent Rov je skor popolnoma indij, kervi; drugi zgorej imenovani žlahtniki njegovi so le pol-Indijani (Halfbreeds) t. j. Kanadjani po očetu, Indijani po materi. Zgorej imenovane osebe (razun Vincent Roy-a) sem, kakor tudi mnogo druzih jaz brati, pisati in peti učil. (Vinc. Rova so blezo mil. škof Baraga pisati naučili.) — Nepopisljivo sem delal in se trudil, kar sem v tem misijonu. za cerkveno petje, in sad tega prizadevanja je, da imam dobre pevce in pevke (zgolj Indij, in pol-Indijanet v štirih krajih misijona, to se ve, da sekiric ne poznajo. V Bcfildu in Superioru sem jih clo navadil, da trojeglasno pojejo; Vinc. Rov-a, ki ima poseben močen in prijeten glas, sem naučil bas krožiti. Poje se po latinsko in indijansko, včasih tudi po angleško, tode redkokrat, ker pevci ne razumejo dosti angleškega. Navadil sera tudi, kolikor sera s svoio pičlo muzikalno vednostjo premogel, 2 pol indijanski deklini orglati na melodeon ( ki je zlo fisharmoniki podoben). Ena deklina, 14 let stara, orgla v Betildu. druga (Marie Cournoyer) 20 let stara, v Superioru. Indij, ali pol-indij. fantje "niso za to rabo, ker so prenestano-vitni, in so tudi malo pri domu, kadar odrasejo. Me-lodeonov imam 3 (Bef. Lapointe inSuperior); enega sem si sam napravil, druzega mi je Benvit, francosk duhoven iz Pariza poslal, tretjega mi je Rice, imeniten gospod in senator amerikanske vlade in posestnik Befildske okolice v dar poslal (akoravno je krivoverec). Mil. škof. Baraga so mi predlanskem tudi 3 zvonove poslali, tak6 da ima zdaj vsaka kapelica mojega misijona svoj zvon. Poprej je samo Lapointe-ska cerkev zvon imela, drugod sem imel trobento, ki sem jo vsakikrat pred sv. mašo trobil, in tako ljudi skup klical. Toda ti zvonovi (vsi trije skupej tehtajo pol tretji cent) — se bodo kmalo ubili, ker so iz železa, in je le malo dobrega blaga vmes. Enega v (Betildu) že ne morem več rabiti. Rad bi novega napravil, kar bi bilo zelo potrebno, toda to se brez po moči dobrotni h rok zgoditi ne more. 5. sušca. Ravno danes otroci te okolice (Superior) pervo sv. spoved opravljajo; 5 je irskih —2 kanadjan-ska — eden pol zamorec pol Indijan — <> Ilalfbreeds — in 10 indijanskih; vsih skupej 24. Indijanski otročiči, ki so danes pervo sv. spoved opravili, so že bolj pri letih; ena p u n č k a je 65 (!), 3 punčke 30—40 let stare; en m o š k i je že čez 70 let star, ž njim so tudi njegov 40 let stari sin in njegova 2, že oba oženjena, blizo 30 let stara vnuka pervo spoved opravili: ostale 2 deklici ste še v otročjih letih (10—13). Pred kratkim sem kcrstil 5 odrašenih Indijanov — brata in 4 sestre; brat je ože-njen; ali žena njegova je terdovratna malikovavka, ki si ne pusti kamnitnega serca omečiti, da bi keršanstvo sprejela; venderle mi je pripustila, da sem njene 3 otroke z očetom vred kcrstil. Ena zgorej imenovanih sester je vdova, ki je s svojima 2 dekličema vred sv. kerst prejela; njene 3 sestre so še samice. Večina katoličanov tukej v Superioru so Indijani in Polindijani; je pa tudi tukej blizo 30 belili (katol.) der-žin različnih narodov. Nar več je Kanadjanov (t. j. v Kanadi rojenih Francozov) in Ircev. Tem različnim narodom vstreči, moram vsako nedeljo v treh narečjih pridigovati (po indijansko, angleško in francosko). Ko bi v kterem koli si bodi teli jezikov ne pridigoval, berž ti, ki pridige v svojem maternem jeziku ne slišijo, pravijo, da nje zametujem, in druge narode više cenim. Zatega del moram vsakemu i.ctrodu v njegovem jeziku, in tudi otroke med tednom vsacega v njegovem maternem narečju kerš. nauka učiti. Ali to , kakor gotovo sam previdiš, je težavno in mi tudi čedalje bolj pljuča in želodec slabi ', ki so mi že zlo pokvarjeni. Po drugih krajih misijona imam zgolj Indijane in Polindijane, torej tudi nekoliko manj terpljenja, kakor tukej v Superioru. Prišel sem v Superior 20. januarja iz Befilda po 6 dnevnem popotvanji skoz gosto lesov je in semtertje tudi po ledu. Šest noči sem pod milim nebom ležal, snega je bilo 4 čevlje na debelo, kar sicer ni ravno tako težavno, ker ga s kerpljami pregazimo. Ali drugih neprijetnost je bilo veliko. (Imet sem seboj Polindijana, ki mu je Haskins ime). — Opomnim le nekoliko prigodkov svojega popotvanja. — Drugi dan, zapustivši divje dobrave, se podava na led (gornjega jezera;; tu silen vihar vstane, ki je mogočne valove gornjega jezera pod led zagnal, in ga vzdignil, če ie bil ravno led čevelj debel. Bila sva pol ure proč od brega, ko na enkrat strašno zagromi. „L e d s c j e o d k r a j a o d t e r g a 1!" oba z enim glasom zakričiva in urno letiva proti bregu, da bi se rešila, preden se led od kraja popolnoma loči. Ali — o ko bi Ti mogel popisati grozo, ki naji je oba obšla, ko pridši blizo brega zapaziva, da se je led ze lučaj daleč proč od kraja odmaknil: ves preplašen hočem berž v globoko vodo skočiti in h kraju plavati, ali moj tovarn. Haskins mi svetuje, da naj raji hitiva nazaj, 2 milj daleč proti bregovju, od kodar sva poprej iz gojzdov na led stopila. Vbogam ga. Letela sva tedaj nazaj, kar se je dalo; in ker je tisto bregovje daleč v jezero — od juga proti severju — molelo, se je led tik njega naprej pomikoval, tako da sva lahko z leda na breg skočila. Preden je pol ure preteklo, je silni veter 'jugi mogočni led v neizmerno jezero odnesel, tako da ga najin pogled ni več dosegel. Veter se jc potem na enkrat od juga na zahod presukal, in jel tako ojstro nama pihati ravno nasproti, da že več gorkote na svojem životu nisem čutil. „Poginiti morava mraza, zavpije moj spremljevavec Haskins, ako hitro ne. zakuriva in si prenočiša ne napraviva.'4 Zakurila sva berž veliko ger-mado na nekem otoku pri ustji ali iztoku velike reke „Flag River," napravila prenočišč iz ccdrovih vej, in ga zadelala kar se je dalo na zahodno plat, od kodar je merzla, ojstra sapa brila. Tri dni in noči sva tukaj ostala, ker nama je bilo zavoljo nasprotnega nedopovedljivo ojstrega viharja nemogoče naprej se podati. Moj spremljevavec je več ko 4o dreves posekal, tako da nama je velika germada noč in dan gorela: vendar le je bil mraz tako ojster, da se je moje brade vedno ivje deržalo, akoravno sem jo neprenehoma mil. — Lahko bi Ti to pot še bolj obširno popisal, ali čas in prostor mi ne pripusti. L. 1^12, ko se je Anglija z amerikanskimi deržavami vojskovala, so naši Indijani tOipvejei) z Anglijo potegnili in se zvezali. Haskinsovi oče, ki je bil Anglež pa je dobro indijansko govoril, je Šel z Indijani v vojsko za tolmača in vojskovodja. Pod njegovim vodstvom so se Indijani hrabro bojevali in Amerikanoin otok Mac-kinan vzeli: ali poginil je tudi Haskinsovi oče, tode nihče ni vedil, kje in kako je konec vzel. — Z Bogom! dragi Janez! kmali odpiši, čc Ti je mogoče, napis napravi, kakor po navadi; upam, da zanaprej ne bo za-deržka zastran pisma. Tode, ko bi mi utegnil kaj druzega poslati, vslej raji spomlad ali poleti pošlji — nikar na jesen: zraven navadnega napisa pristavi: ..via Detroit, Michigan." — Pisma lahko v vsakem času pošlješ in brez pristavka .,via Detroit.'*. . . Pozdravila in priporočila vsem skupej in mnogim posebej, ... zlasti preč. g. proštu, in serčna hvala Jim bodi za vse, kar so mi poslali v dnarjih in druzih rečeh. Bog Njim in vsem drugim dobrotnikom mojim poverili tavženkrat! Bog Te obvaruj! Moli za svojega Ti zvesto vdanega Janeza Cebulja. — HaJ Je hej noeegn po nirohetn nretu ? Laško. Zadnje leta so si nekteri na vso moč prizadevali. da bi se lutrova vera tudi po Laškem razširila in vkoreninila. Napenjajo se obilo, sadu pa ni kaj, kakor piše neki baptist v amerik. „Sendbotc." ..Brez Milana, pravi, imajo protestantje po Lombanliji 5_ pridigarjev, v Piemontu pa 7 pridigarjev in 7 učenikov. V Torinu imajo nedeljsko šolo, v Florenci pa celo prot. bogoslovsko učilišče (učencev šteje 13) in svojo tiskar-nico, ktera je že 25.' HX i iztisov lutrovega sv. pisma na dan spravila. V Neapelnu sta dva pastorja. — Skoda, pravi nadalje prav prost«»serčno naš baptist, da s«* lj ud po deželi nikakor pregovoriti ue da; kmečko ljudstvo, ktero je bolj lepega in keršanskega obnašanja pa tudi bolj verno, kakor meščanje, protestantov kar terpeti ne more. ('e se kje pokažejo njih ovan-gelistje, koj je vse po koncu in hajd nad nje! 1 udi to ni res, da bi viši stanovi več ne marali za katoliško vero: nekaj malo se jih je pač izneverilo, pa vsa aristokracija ali bol j a gospoda skoraj, sosebno pa še ženski spol, so terdno vdani kat. Cerkvi." To so besede človeka nekatoličana. — Kar le t ta jc mesto na bregu jadranskega morja v m-apolitanski okrajni Kari in šteje nad 2' M.M» prebivalcev. ima pristanišč in je kupčijsko mesto. Pred dvema letoma so tukaj napravili protestantovsko šolo. Kred kratkim je prišel tje evangeliški pastor in je govoril zoper naprave katoliške cerkve, zoper prazno vero i V!, in zoper duhovne in menihe v teh krajih. Ljudstvo je bilo razkačeno in ko v dan sv. Jožeta od vseh krajev ljudstvo skupaj pride, padlo je nad protestante. 24. sušca že bara poslanec < 'orte v laški zbor-niei ministra notranjih zadev zastran tega ter hoče iz-vediti, jeli bo vlada skerbela, da se verska svoboda ohrani. Minister pravi, da se to ni zgodilo iz političnih namenov, da so le mnihi nektere prenapetneže podražili, da s»> prilomastili v hišo protestantovskega pridigarja itd. ..Presse" je kmali potem to dogodbo tako grozno popisala, da so nam šli lasje po koncu. „Armonia" nam pa je povedala pravi vzrok, da se protestantizem na vso moč po Laškem razširjuje, in kdor v oglje piha, naj se ne čudi, da začne goreti. Vsega skupaj je bilo pomorjenih ljudi in tri hiše razdjane in požgane. Posebno spomina vredno je to, da je evangeliški pastor, kt«ri je komej komej pete odnesel, toliko časa v hiši kanonika < labriela Kiči-ta zavetje in gostoljubnost vžival, dokler ga niso vojaki sprejeli in da bi bil otet, v grad zaperli. — Narodna straža je bila komej o<> sežnjev od kraja, kjer se je to godilo in Še le eno uro potem, ko se vse to zgodi, so začeli hobnati. — Kako se pa sem ter tje razodeva moč katoliške vere, nam spričuje ta le prigodba v Parmi, kjer so prestopili k protestantovski veri oče, mati in 1;"» letna hči, le s letni deček ni hotel vere spremeniti, naj ga silijo, kakor hočejo. Na po-saniesno prigovarjanje vselej pravi: Tako zelo se pregrešiti nočem. Zaperli so ga, stradali so ga, ali niso ga mogli pripraviti, da bi šel v protestantovski tempelj ali v njihovo šolo. — — Povedala je .,Danica" že večkrat, kako gerdo da ravnajo ua Laškem s duhovni in samostani, naj danes še pove, kako skerbe za tiste menihe in nune, ktere so iz tihega svojega zavetja med svet pahnili ter kar vse premoženje jim poropali. Takim je sedaj lju-beznjiva laška vlada odločila iz deržavne denarnice živež — in kakšen! Onim revežem, kteri imajo nad t»0 let je odločila celih .'i1 *1 gld., kteri so pa spod 4<> let stari, dobe za leto in dan 102 glm, 20.(KX>, celo 30.000! Na avstrijanskem se godi pri časnikih, kakor pri financah: Judov se ne morejo odkrižati. Nad sto tisuče plačujejo leto na leto katoličanje judovskim časnikom in se ne zmenijo za to, če jih judje za nos vodijo in gospodarijo z njimi — — — Da tudi v Ameriki protestantizem nič kaj po štempiharsko ne napreduje, nam kaže novica, da je katoliški škof \Vood nedavnej kupil katoličanom dvoje pro-testanških tcmpeljnov, ker sta bila na boben prišla; v Filadelfiji pa so eno protestanško cerkev prezidali v gledišče, drugo pa v — hlev! (Kath. Vlkz. v Baltim.) Dnharske spremembe. V Ijnbljanski škofii. G. Ign. Mali gre za kaplana v Setjuri, g. Anton Jakič iz Idrije v Polje; g. Janez Zago da s Trate v Doberniče, in g. Mih. Bogo lin s Studenca na Trato. V teržaski škofii. G.Jož. Miandrusič gre iz Pazina za kaplana in šolskega učitelja v Novigrad (Cit-tanova), in g. Ant. Zupančič pride izPična v Pazin.