LETO XXXVI, ŠT. 27 Ptuj, 14. julija 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kmetijstvo in gozdarstvo obravnavati celovito (stran 2) Kovačnica bratstva in enotnosti (stran 3) V nedeljo v Moškanjcih (stran 4) Solidno znanje maturantov (stran 5) Mladinke in mladinci v TO (stran 6) MEDOBČINSKI SVET ZKS PODRAVJA VEČ ODGOVORNOSTI IN DISCIPLINE! Prejšnji četrtek so člani medob- činskega sveta ZKS za Podravje obravnavali poročilo o delu za obdobje maj 1982 — junij 1983. Sekretar medobčinskega sveta Slavko Kleindienst je v uvodni obrazložitvi poročila poudaril, da se vsi še ne zavedamo resnosti polo- žaja. Menil je, da bi morali z odgovornim in discipliniranim delom odpraviti subjektivne vzroke, ki zaostrujejo že tako težak gospodarski položaj. Pri tem je mislil predvsem na marsikje še vedno neuspešno dohodkovno in poslovno povezovanje, na zapi- ranje v tozdovske, občinske in re- gijske meje, na neizvajanje spreje- tih dogovorov in sporazumov in tako dalje. Prav tu mora biti težišče dela članov zveze komunistov. Posebno pozornost pa bi morali nameniti investicijski in izvozni po- liti, inflacijskim gibanjem in v zvezi s tem padanju realnega življeniskesa standarda. Člani medobčinskega sveta so v razpravi opozorili na nekatere naloge, ki jih bo sekretariat uvrstil v programsko zasnovo dela sveta v naslednjem obdobju. Med drugim so menili, da je treba delo usmeriti v krepitev gmotnih razmer, pred- vsem pa v utrjevanje političnega sistema socialističnega samouprav- ljanja. Obenem bi morali razviti dober, objektiven in pravočasen informacijski sistem, saj lahko le od obveščenih ljudi zahtevamo od- govorno sodelovanje na vseh ravneh delegatskega odločanja. Poudarili so tudi, da so dosedanje metode dela medobčinskega sveta dobre in jih kaže obdržati. Mislili so predvsem na akcijske in problemske konference in na dobro delo občinskih organizacij zveze komunistov. Vendar bi morali bolj prodreti v osnovne celice partije — v osnovne organizacije ZK. Da bi komunisti kot avantgarda angažirali vse ljudi za dogovorjene akcije, pa morajo biti bolje idejno politično in akcijsko usposobljeni, so dejali. Ko so govorili o aktivnosti zveze komunistov na gospodarskem področju, so člani medobčinskega sveta dejali, da je vse preveč ad- ministriranja. To postavlja tudi ko- muniste, tako kot vse ostale, v položaj, ko se vse preveč ukvarjajo sami s seboj. Mnoge neizkoriščene možnosti skupnih naložb, skupne- ga nastopa na domačem in tujem trgu so dokaz, da je treba v zvezi komunistov Podravja storiti več za poenotenje mnenj in predvsem de- janj. Hkrati pa je očitno, da so mnoge neuresničene, a načelno dogovorjene zadeve, posledica nepreverjanja uresničevanja spreje- tih sklepov. Glede programske zasnove dela sveta so zato še posebej poudarili, da mora zajeti osrednja, pomembna vprašanja, ki bi jih mo- rali razreševati komunisti in dejali, da ne sme biti preveč razdrobljen. Skratka, upoštevati je treba delitev dela med' družbenopolitičnimi organizacijami. N. Dobljekar Milan Kneževič o poteku letošnje žetve in odkupa pšenice Pred tednom dni smo v ptujski občini pričeli z žetvijo in odkupom letošnjega pridelka pšenice. Vreme je bilo kmetovalcem zelo naklonje- no, povrhu tega pa je vplivalo še na dokončno dozorenje pšenice. Prve dni žetve je bil namreč odstotek vlage precej višji. Se posebej ugodno je bilo vreme čez minuli vi- kend, ko smo beležili višek letošnje žetve. Največ pšenice so v Kme- tijski zadrugi Ptuj odR'uprn" prav v petek, soboto, nedeljo in ponede- ljek. V soboto si je potek žetve v ptuj- ski občini^ ogledal tudi Milan Kneževič, predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije, ki je skupaj z Jan- kom Bezjakom, predsednikom ob- činskega izvršnega sveta in pred- stavniki Kmetijske zadruge Ptuj obiskal vsa pomembnejša odkupna mesta in si ogledal tudi potek žetve na Dravskem in Ptujskem polju. Po končanem ogledu je Milan Kne- ževič povedal: ,,Moja ocena je ugodna. Menim, da so bile priprave na letošnjo žetev dobre, da je bila tudi oskrba z rezervnimi deli za kombajne in z vsem potrebnim za žetev zadovolji- va. Dobro so se pripravili tako v Kmetijskem kombinatu kot Kmetijski zadrugi Ptuj, intenzivno pa se je vključila tudi družbeno politična skupnost. Tudi pogoji odkupa pšenice so po naši oceni zadovoljivi in zato menim, da ni ovir, da tako žetev, kot sam odkup ne bi bila v celoti realizirana." Med žetvijo ste se na poljih in odkupnih mestih pogovarjali s kmetovalci, kaj so imeli povedati? ,,Najbolj so opozarjali na nekatere neurejene odnose in cenovne razlike, ki se pojavljajo med republikami. Menim, da so kmetje netočno informirani o neka- teri podatkih, zaradi tega potem tudi negodujejo. V bodoče mo- ramo sproti in točno informirati — tako organizatorje kmetijske proizvodnje, kot tudi same pro- izvajalce. Tako ne bomo živeli v strahu, da plana morda ne bi izpol- nili." Medtem ko smo v naši regiji šele sredi žetve (v soboto, op. p.) so v drugih krajih Slovenije že z njo skoraj zaključili. Kako ocenjujete ostala področja? ,,Na Vipavskem so pri žetvi nekoliko pred ostalimi predeli. Po podatkih, s katerimi razpolagam, ni nikjer nobenih ovir, žetev poteka normalno. Glede na strukturo žetve pri posameznih proizvajalcih in glede na sklenjene pogodbe v dina- miki nekoliko zaostajamo za predvidenim planom odkupa. Ugotavljamo, da kmetje, ki so podpisali pogodbe za večje količine pšenice, šele sedaj prihajajo na odkupna mesta, tako da smo prepričani, da bomo kljub vsemu letošnji plan odkupa v naši repub- liki dosegli." Kako pa je s kvaliteto letošnjega pridelka pšenice? ,,V ptujski občini ugotavljajo, da je kvaliteta pridelka nekoliko boljša od lanskega, kar je spet pozi- tivno. To kaže na razumevanje kmetov, da so upoštevali vsa strokovna navodila od lanske setve naprej zato so tudi rezultati sedaj ugodnejši." Večjih problemov pri oskrbi z rezervnimi deli za kombajne letos verjetno ne bo? ,,Ne bi jih smelo biti, saj smo re-' zervne dele delno zagotovili z uvo- zom, delno pa prek Zmaja, ki je; osnovni oskrbovalec. Pozitivno in pohvalno pa je tudi to, da so v nekaterih sredinah, kot je v Ptuju recimo Tehnoservis, sami pričeli s proizvodnjo rezervnih delov in to zelo uspešno. Mislim, da v tej smeri moramo nadaljevati tudi v prihodnje." M. Ozmec Milan Kneževič s sodelavci med ogledom kakovosti letošnjega pridelka 20 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA POLENSAK-20 SONČNIH PRIREDITEV »Društvo, ki živi in diha s krajem in ljudmi.. Četudi gre čas svojo pot, ga poskušajo nekje zaustaviti. Zaustavlja ga spomin in v spominu verodostojen podatek, še bolje pri- kaz nečesa, kar je bilo nekoč in kar je potrebno današnjim in pri- hodnjim rodovom ohraniti. Hvalevredno poslanstvo in prav to delajo na Polenšaku. Prizadevni turistični delavci že 20 let ohranja- jo tradicijo praznika žetve z nekoliko pomlajeno prireditvijo: razstave kruha in pogač. Zraven pa je še veliko več, je pesem in vse,- kar je človek doživljal, ko mu je zemlja vračala tisto, kar ji je dajal. Ljudje znajo ceniti domačnost, prijaznost okolja, zato tudi vsako leto množično prihajajo na Polen- šak. Stara šola je še vedno razstav- ni prostor za stare predmete in razstavljene vrste kruha in potic ter pogač; čeprav je pri turističnih delavcih močna želja po pravem kmečkem domu, kjer bi bila tudi ta prava krušna peč. Sedaj se te dobrote pečejo raztepeno po Polenšaku v več pečeh. Stara hiša, ki nosi številko 9, pa celo oživi v času praznika žetve in razstave kruha in pogač, drugače je brez življenja. Ostali so le zidovi in pa krušna peč, kjer so v .N^oto i^<^ueijo rumenele gibani- I ^tarija ^etek je bila pri peči. J. -Ji. fltil Preccj vroče je bilo-nasmeh in dobra volja pa je nista zapuščali, čeprav je samo v soboto v peč vložila in potem izvlekla blizu 30 gibanic. Dala nam je tudi recept za dobro gibanico: potrebno je dobro testo, sir, smetana, margarina, jaj- ca manjkati pa ne sme bukovih drv. Na star način, s kosami so kosili člani družine Petek, po domače Cuševi. Kosil je 47-letni oče Jože in sinovi: 27-lelni Janez, 21-letni Jože, 18-letni Lojze, 16-letni Fran- ček in 12-letni Tonček. Oče jim je obljubil dobro plačilo in v resnici so dobro kosili. Kačja slina in zažug, da ne bodo ,,kečkali", je opravilo svoje. Mati Kristina pa je skupaj s hčerkami Marijo, Nežko in Kristino poskrbela za okrepčilo. Pripravila je domači kruh, suhi kruh, hik, pa nakipjene pogače. To je bilo za malico dovolj, za ve- čerjo pa so morali domov, domača kuhinja jim je obljubljala marsi- kaj. Prvi dan prireditve so zapolnile še predice, bilo jih je šest in predle so v lepih, starih oblekah. Tudi drugi dan je bilo veselo, predvsem pa je sijalo sonce in če je sonce je tudi vse. Pod srpi žanjic, osem jih je bilo, so drugega dne padali žitni klasi. Spretne so bile. Vročina jih ni zdelala, čeprav so prišle s tekmovanja v Spodnji ?5Čavnici, kjer je 58-letna Kristina Petek bila odlična prva, polenškim žanjicam pa je pripadlo tudi tretje mesto, zasedla ga je Rozika Marin. Na domačem terenu pa je bila prva Rozika Marin, druga Kristina Pe- tek in tretja Marija Krampuš. Ti- sto, kar so požele, so potem obdelali mlatiči s cepci. Delali so, da se jc kadilo. Turistično društvo Polenšak je lepo proslavilo svoj 20. rojstni dan. Za to priložnost so se jih spomnili tudi pri turistični zvezi Slovenije, dobili so plaketo, ne- kateri člani pa tudi zlati, srebrni in J,irbnasti turistični znak. Društvo samo pa je nagradilo svoje najbolj požrtvovalne člane in tiste, ki si najbolj prizadevajo za urejeno okolje. O tem in o deležu, ki ga je društvo v 20-tih lelih vložilo v napredek kraja poročamo posebej. MG Pod spretnimi srpi žanjic je padalo zrek> klasje Foto: M. Ozmec NASIH35LET Jutri. 15. /ulija bo poteklo natanKo 35 let, ko je izšla prva številka glasila O F okraja Ptuj NA^E DELO, predhodnika današnjega Te- dnika. Čeprav je bilo to že večkrat zapisano, naj ob jubileju znova j povemo, da je bilo Naše delo z letom 1951 preimenovano v Ptujski tednik, od 24. novembra 1961 pa ima sedanji naslov TEDNIK. Prva I številka pred i5 leti je izšla v 2000 izvodih, danes pa Tednik izhaja poprečno v 8700 izvodih. Na referendumu, 10. februarja 1976 sta se kolektiva obeh lokalnih medijev obveščanja soglasno odločila za združitev v enotni Zavod Radio— Tednik Ptuj. 2. januarja letos je poteklo 20 let, ko je Radio Ptuj i začel redno oddajati svoj spored, najprej samo ob nedeljah, potem pa je postopoma prešel na vsakodnevne oddaje. Pred združitvijo je pri obeh medijih združevalo delo skupno 18 delavcev, danes pa jih je le 17 in to kljub temu, da je bil od takrat obseg Tednika povečan še za enkrat, radijski program pa za 15 odstotkov. Današnji težki časi gospodarske ustalitve in premagovanja težav, ki nam jih je navrgla mednarodna gospodarska kriza in lastna nedo- slednost. ne dovoljujejo, da bi obletnice obeleževali s kakimi priredit- vami. ali s praznično številko, prav pa je, da se jih spomnimo vsaj s skopimi besedami. Ob tem moramo tudi zagotoviti, da bomo še naprej naše bralce in poslušalce radia poskušali kar najbolj točno, pravočasno in vsestransko obveščati o življenju in delu v našem okolju. Enako kot naši delovni ljudje in občani zaupamo v lastne sile, v našo sposobnost in zmožnost, tia odpravljamo in odpravimo nakopičene težave. Naš skupni dvojni jubilej nas k temu še bolj mobilizira in spodbuja. EF KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Ugodna ocena žetve in odkupa pšenice v kmetijski zadrugi Ptuj ocenjujejo dosedanji potek žetve in odkupa pšcnice v ptujski občini zelo ugodno. Vse poteka po programu. Z žetvijo so kmetovalci pričeli že v sredo, 6. julija, saj je bilo vreme takrat ugodno. Vendar je treba dodati, da takrat pšenica še ni bila povsem zrela, saj je vsebovala tudi do 30 odstotkov vlage. V ponedeljek, 11. julija pa so v povprečju izmerili le okoli 14 odstotkov vlage. Količinski pregled odkupa po dnevih pa je v KZ Ptuj bil sledeč: v četrtek, 7. julija so odkupili 120 ton, v petek, 8. julija so prevzeli 137 ton, v soboto 183 ton, v nedeljo, 10. julija že 164 ton in v ponedeljek rekordno količino kar 256 ton pšenice. Do torka so tako odkupili že 956 ton pšenice, kar jc več kot polovica planiranega odkupa — ta pa je ko kot vemo 1.600 ton za občino Ptuj. Ocenjujejo, da je bilo v torek, 12. julija požetih že 75 odstotkov vseh njiv posejanih s pšenico. Glede na lanskoletne izkušnje pa pričakujejo, da bodo v teh dneh pripeljali na odkup pšenico še vsi večji pridelovalci, z glavnino pa naj bi ob ugodnem vremenu zaključili konec tega tedna. Sicer pa bo odkup pšenice potekal še najmanj 20 dni, so povedali. M. Ozmec V teh dneh jc na naših poljih vse polno kombajnov V TOREK ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Predsednik skupščine občine Ormož, Tone Luskovič je sklical 8. skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine Ormož. Skupna seja bo v torek, 19. julija z začetkom ob 8. uri v ormoškem domu kulture. Obravnavali bodo predvsem poročila in to: o delu občinske skupnosti socialnega varstva Ormož, o delu Temeljnega sodišča Maribor, o delu temeljnega javnega tožilstva Maribor enote v Ptuju in o delu javnega pravobranilstva v Ptuju. Obravnavali bodo tudi poslovnik ter vprašanja delegacij in delegatov. Po končani skupni seji pa bodo še ločene seja družbenopolitičnega /bora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu dopolnitev sklepa o ustanovitvi odbora za izdajo zbornika Ormož skozi stoletja 11, imenovanja in razrešitve. V skladu s svojimi pristojnostmi pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti razpravljala in sklepala še o naslednjih vprašanjih: odlok o prispevku za p<)speševanje kmetijstva v občini Ormož, odlok o spremembah odloka o uvedbi samouprispevka za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov, telovadnic in večnamenskih prostorov na območju občine Ormož, nekaj sklepov in dopolnitev sklepov ter odločitev o premoženjsko pravnih zadevah. — u 2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO 14. julij 1983 - TEDNIK OBVESTILO PRIDELOVALCEM SLADKORNE PESE Glede na vremenske pogoje in razvoj sladkorne pese predvi- devamo, da se bo po 10. juliju pričela pojavljati listna pegavost pese ali cercospora. Zato moramo organizirano pristopiti k zatira- nju. če hočemo doseči dober uspeh Proti listni pegavosti ali cercospori priporočamo škropljenje sladkorne pese z naslednjimi sredstvi ali njihovimi kombinacijami: Brestan 0.30 kg/ha + Enovit M 0,30 kg/ha ali Betaten 0,30 kg/ha -t- Enovit M 0,30 kg/ha Namesto Enovita M lahko v kombinaciji z Brestanom upora- bimo Benomil ali Benlate 0,40 kg/ha. Pridelovalci, ki bodo uporabili listje in glave sladkorn epese za krmo in silažo priporočamo, da prvo škropljenje prroti cercospori opravijo s samim Brestanom ali Betafonom 0,60 kg/ha, za drugo škropljenje pa naj uporabijo Enovit M ali pa Benlate v dozi 0,60 kg/ha. Načrtujemo vsaj dvakratno škropljenje. Kombinati in zadruge naj si takoj nabavijo potrebna kemična sredstva. Posebej obveščamo kmete kooperante, da je delavski svet Tovarne sladkorja Ormož sprejel odločitev, da sredstvo za zatiranje cercospore in to za dvakratno škropljenje plača tovarna zadrugi. Kooperant bo torej dobil škropiva brezplačno pod pogojem, da se vključi v organizirano škropljenje zadruge in da je to škropljenje opravljeno najpozneje v treh dneh od napovedi roka škropljenja. Vse pridelovalce sladkorne pese opozaijamo, naj sledijo našim nadaljnjim navodilom. SLOVIN tovarna sladkorja Ormož Letošnji izvozni plan je 160 milijonov dinarjev Minuli ponedeljek so v temeljni organizaciji Gosad Središče ob Dravi pričeli letoSnjo sezono vlaganja povrtnin. Po planu bodo letos vložili okrog 2500 ton povrtnin; fizični obseg proizvodnje pa povečali v primerjavi z le- tom 1982 za 35 do 40 odstotkov. Najprej bodo vlagali kumarice in to blizu 700 ton. Surovino bodo do- bili iz Slovenije in sosednje Hrvatske; nekaj tudi prek ptujske kmetijske za- druge. Sezono vlaganja bodo nadaljevali s predelavo paprike, mešane sola- te, feferonov, in rdeče pese. Povečani fizični obseg proizvodnje gre pred- vsem na račun izvoza in sicer vrtnin. V sezoni vlaganja je na novo delo dobilo blizu 100 delavcev. Kot je po- vedal direktor temeljne organizacije Habjanič, so imeli pri zaposlitvi pred- nost tisti, ki so že pri njih delali v prejšnjih sezonah in prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Zaposlili pa so tudi nekaj študentov in dijakov. Drogin tozd GOSAD je največji ormoški izvoznik, za letos načrtuje 160 milijonov dinarjev izvoza. Izvoz pa je pod vprašanjem, če ne bo dovolj sredstev za pripravo izvoza. V celoti izvažajo na konvertibilno področje. MG MANJŠA IZBIRA PRI KRUHU ,,Na vrsto in izbiro pekovskih izdelkov in njih ceno je vplival odlok zveznega izvršnega sveta, ki predpisuje nov način mletja pšenice in oblikovanja cene kruha in peciva. Potrebe po belih mokah so večje, kot jih lahko z novo menjavo zagotovi ŽK Intes. To je narekovalo ukinitev peke belega kruha in nekaj posebnih vrst kruha ter peciva iz bele moke. V vseh mešanih kruhih pa smo količine bele in črne moke 1100 zamenjali z novo vrsto pšenične moke tipa 850. Dobava bele moke je 25-odstotna v primerjavi z ostalimi mokami, zato nam ostane poleg proizvodnje pekovskega in slaščičarskega peciva, zelo malo za peko belega kruha. Beli kruh sicer pečemo, vendar pod imenom istrski kruh in v zelo malih količinah. Med nove vrste kruha sodi tudi mešani kruh, ki je iz polbele moke (tipa 850) in ržene moke. Potrošniki so za takim kruhom že. dolgo povpra- ševali. Nekaj dni je bil ta kruh nekoliko slabše kakovosti, prejeli smo precej pripomb, zato moram pojasniti, da je delno vzrok strojna opremljenost pekarne in pa izredno slaba kakovost moke, ki je bila precej vlažna. V obratih pekarne pečemo sedaj tri do štiri vrste kruha, prevladuje pa predvsem mešani kruh. Polbeli kruh pa je še vedno v razmerju izpeke proti ostalim vrstam kruha 30 proti 70. Zelo se je v zadnjem času povečala prodaja oz. poraba pekovskega peciva in to skoraj za 35 odstotkov. V temeljni organizaciji smo mnenja, da gre to povečanje predvsem na račun manjše izpeke belega kruha. Količinsko gledano to pomeni, da potrošnik tudi sedaj dobiva enake količine ,.belega" kruha, kot doslej," je o trenutni izbiri kruha v ptujski občini povedal Anton Janežič, direktor temeljne organizacije pekarne „Vinko Reš". Kako pa je z moko, so težave pri zagotavljanju potrebnih količin? ,,0 pomanjkanju v pravem pomenu besede ni moč govoriti, težave so le z belo moko. Količine pa imamo, zlasti glede bele moke, določene. Moram povedati, da je ptujska občina dobro založena s pekovskim pecivom, kar za druge občine ne velja, zato pa pečejo več belega kruha". Temeljna organizacija je v zadnjem času opustila tudi ambulantno prodajo kruha. Zakaj ste se odločili za ta korak? ,,Razvoz pekovskega peciva smo organizirali tako, da smo zmanjšali število delavcev na terenu. To pa tako, da smo posodobili vezni park, določena dela pa smo združili. Ambulantna prodaja je bila organizirana tako, da smo gostilničarjem vozili kruh v lokale. Ukinitev ambulantne prodaje je naletela na veliko negodovanje; vendar se to počasi umirja. Odjemalci vse bolj naročajo kruh v bližnjih trgovinah". Nekaj pripomb je temeljna organizacija v zadnjem času prejela tudi zaradi pomanjkanja kruha v prodajalni v Miklošičevi ulici v Ptuju. Tam namreč kruha primanjkuje zlasti v večernih urah. Tovariš Janezič, kakšno opravičilo imate za to dejstvo. ,.Trditve so resnične. Sami si zelo prizadevamo, da bi v tej prodajalni čim več prodali. Pomanjkanje bi lahko ,,opravičili" s tem, da v MlP-ovih in drugih prodajalnah naročajo premalo kruha, zato je pri nas potem večje povpraševanje in logično je, da kruha zmanjka. V eni uri pa ga v pekarni tudi nc morejo speči." MG INTERNI PRAVILN K O OCENJEVANJU GOSTINSK H OBRATOV V temeljni organizaciji gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj so sprejeli pravilnik o internem ocenjevanju posameznih gostinskih lokalov. Bojan Kocjan, direktor temeljne organizacije je o motivih za sprejem tega pravilnika povedal: ,,S tem pravilnikom želimo izboljšati kvalite- to naše ponudbe in se obenem vključiti v akcijo gostinskega združenja — v splošno akcijo za izboljšanje kvalitete gostinske ponudbe, stori- tev. V temeljni organizaciji imamo več poslovnih enot, zato smo sklepali, da bi lahko z internim ocenjevanjem in z mesečnim pregledom po- sameznih poslovnih enot, pripravili zaposlene do tega, da bi po najboljših močeh prispevali k izboljšanju kvalitete gostinskih storitev. Strokovni kolegij temeljne organizacije je pripravil osnutek pravilnika, ki je bil v širši razpravi dopolnjen in sprejet. Z njim določamo merila za ocenjevanje in vse ostale, kar bo vpli- valo na izboljšano kvaliteto." Kate ri lokal si bo lahko pridobil prehodno zastavico kvalitete oziroma kateri bodo tisti po- datki, ki bodo odločali o tem, da nek lokal pri- dobi to zastavico? ,,Merila za ocenjevanje kvalitete so razdelje- na v štiri skupine: urejenost okolja in zunanji izgled poslovne enote, notranja urejenost poslovne enote, predvsem pa čistoča prostorov, osebna urejenost kuhinjskega in strežnega oseb- ja, kvaliteta ponudbe gostinskih storitev in še dodatek pri kompletni oceni-odvzemale se bodo točke, če je bila v poslovni enoti izrečena kazen inšpekcijskih služb ali pa morda storjen kakšen večji gospodarski prekršek." Pomeni to, da pri ocenjevanju pričakujete tu- di pomoč od zunaj, se pravi od inšpekcijskih služb? ,,Naša želja je in pravilnik tudi zapisuje, da bi naj pri tem ocenjevanju sodelovali tudi sanitarni, tržni in katerikoli drugi inšpektor. Zagotovo je takšna pomoč potrebna, ker smo mnenja, da s pripombami in izkušnjami inšpek- torjev, lahko samo pridobimo na kvaliteti." Kaj pa knjige vtisov? ,,V ocenjevanje bomo vključevali tudi knjiga vtisov." Ocenjevanje bo enkrat mesečno, ocenjevala bo posebna komisija, ki bo v poslovno enoto prišla nenapovedano. ,,Ce želimo imeti učinke, potem je gotovo, da mora komisija priti v poslovno enoto neprj. čakovano. Takrat je tudi možno objektivno ocenjevanje in posnetek stanja, takšnega kakfšno je." Kako pa se bo to ocenjevanje odrazilo na osebnem dohodku zaposlenih v poslovni enoti, ki bo prejela prehodno zastavico kvalitete? ,,Ob pridobitvi zastavice kvalitete za določen mesec pravilnik tudi pravi, da bi naj enota bila tudi deležna odstotka stimulacije pri osebnem dohodku. V pravilniku o nagrajevanju po delu in rezultatih dela imamo sicer opredeljene kazalce, kot so fizični obseg, doseganje fi. nančnega obsega poslovanja in ostale, ki vpli. vajo na osebni dohodek; pridobitev prehodne zastavice pa je le dodatna stimulacija v določe- nem mesecu." MG MED OBIRALCI VISENJ NA MESTNEM VRHU Na plantažah TOZD Sadjar- stvo Osojnik na Mestnem vrhu pri Ptuju so v torek, 5. julija pričeli z obiranjem letošnjega pridelka višenj. Peti dan obira- nja. torej v soboto. 9. julija smo se odpravili med obiralce višenj in najprej zaprosili za oceno letošnjega pridelka delovodjo Zvonka Arnečiča: »Po dosedanjih rezultatih, do katerih smo prišli s tehtanjem in strokovno oceno, smo ugotovili da se bo kljub suši in osipanosti višenj sedaj po debelini in barvi- tosti pridelek približal lanskemu. Kot je znano smo lani na 600 ha pridelali 91 ton višenj, to je čez vagon in pol po hektarju. Glede na to. da je letos rodilo že nekaj mlajših nasadov smo prepričani, da bo pridelek nekje enak lan- skemu. Treba je vedeti, daje suša prizadela tudi višnje, da pa sta sedaj ob koncu dež in sonce v precejšnji meri stanje izboljšala. Sedaj so višnje nekoliko debelej- še in enakomerno obarvane. Lani smo morali višnje obirati dvakrat, saj so bile na vrhu krošnje zrele prej kot spodaj. 1 ako smo obirali najprej zgornji del. zatem pa nekoliko pozneje še spodnjega.« Ali je že tudi letos zagotovlje- na prodaja višenj? »Iz nasada vozimo sveže obra- ne višnje direktno v hladilnico v Bohovi. Pretežni del bomo tudi letos prodali na tuje tržišče. Lani smo prodali skoraj 80 odstotkov pridelka višenj v Nemčijo in Ameriko. Tudi za nas je izredno zanimiva in koristna devizna stimulacija. Slaba stran tega izvoza pa je v tem, da pridelek prodamo zelo pozno. Drugo polovico lanskega pridelka smo recimo prodali šele aprila letos, kar je nekaj povsem drugega, kot če bi šle v izvoz sveže. Ne samo to. tudi stroški hlajenja so tako narasli izredno visoko.« In kakšna je letošnja cena za kilogram obranih višenj? »Na trgu so pravgotovo po šestdeset dinarjev, mi pa jih bomo prodali verjetno po ceni 35 din za kilogram. To c&no so nam zaenkrat samo obljubili, čeprav bomo verjetno z njo komaj pokrili stroške dela in zaščitnih sredstev. Dodati moram, da so cene vsem škropivom narasle za skoraj 100 odstotkov, da pa se je cena pridelkov zvišala le za kakih 10 odstotkov. Tu seveda ni primerjave.« Kako pa je z obiralci, koliko jih imate letos? »Število je težko določiti, saj je vsak dan drugačno, dovolj je če rečem, da nam obiralcev zaen- krat ne manjka in da je 80 odstotkov mladine. Za kilogram obranih višenj pa plačujemo letos 5.50 din. kar je za dinar več kot lani.« In kaj menijo obiralci o svojem delu? Dino Kolarič je doma iz Viča- ve pri Ptuju: »Z obiranjem sem pričel že prvi dan, to je v torek. Dnevno naberem okrok 60 kg višenj. Računam, da bom ob zaključku zaslužil kakih 2.500 dinarjev. Denar bom porabil za opremo kolesa, če pa bo kaj ostalo, si bom prihranil še za šolske potrebščine. Tukaj nisem sam. prijatelji so z mano in čas nam hitro mineva.« Jožica Zoreč iz Grajenščaka: »Že tretje leto zapored obiram višnje in mislim, da se izplača. Če pridno nabiraš lahko dobro za- služiš. Jaz naberem dnevno v povprečju 200 kg in računam, da bom letos zaslušila okoli 8.000 din. Denar bom v glavnem porabila za nakup šolskih po- trebščia Kljub počitnicam vstajam že ol) 4.30, saj sem ob petih že po navadi tukaj v nasa- du. obiramo pa do trinajstih. Vmes imamo pol ure časa za malico, ki si jo nosimo s sabo od doma.« Sandro Šimerl iz Ptuja: »Letos obiram prvič in do sedaj sem nabral že blizu 200 kg. Mislim, da bom ob koncu zaslužil kakih 2.000 din. ki jih bom dal v banko na svojo knjižico. Potem pa bom še razmislil, kaj si bom kupil. Sicer pa .popoldne pomagam pri delu tudi doma, zvečer pa se igramo s prijatelji. Tudi tukaj smo skupsj od ranega jutra in marsikaj veselega si povemo. Sicer pa, saj so počitnice.« Emil Kajsesberger iz Kraj- gherjeve ulice v Ptuju: »Tudi jaz sem pričel z obiranjem že prvi dan in sedaj naberem dnevno okrog 50 kg višenj. Lahko bi nabral dvakrat več. pa si mislim, saj so počitnice. Nekaj pa bom le zaslužil, prek 2.000 din bi mora/ dobiti za vse skupaj in ta denar bom imel za na morje. Mislim, da bi mladi sedaj v počitnicah prijeli za marsikatero delo, samo da bi prislužili kak dinar.« M. Ozmec Delovodja Zvonko Arnečič letošnji pridelek ugodno ocenjuje M. Ozmec Naši sogovorniki od leve: Dino Kolarič, Jožica Zorec, Sandro Šimerl in Emil Kajsersberger Poto: M. Ozmec Kmetijstvo in gozdarstvo obravnavati celovito v današnji številki Tednika objavljamo razpravo k poročilu o izvajanju planov s področja kme- tijstva in gozdarstva v občini Ptuj. ki jo je imel predsednik komiteja za kmetijstvo Janko Mlakar na skupnem zasedanju zborov ptujske občiaske skupšči- ne 30. junija. »V sedanjem težkem družbe- nopolitičnem trenutku je prav, da posvetimo več pozornosti celoviti problematiki kmetijstva in gozdarstva, saj obe panogi spremljajo in ovirajo pri razvoju znani in še nerešeni problemi. Vsakokrat je eden bistvenih po- gojev dosledno izvajanje kmetij- ske zakonodaje in njeno prilaga- janje razvoju. O tem smo vodili v občini letos široko razpravo, tudi na zasedanju zborov. Rezultatov pa ni čutiti, ali pa vsaj mi ne vemo zanje. Dokler ne bomo do konca zaostrili izvajanje te zako- nodaje. dotlej tudi rezultati ne bodo ustrezali naporom, ki jih vlagamo v kmetijstvo. Ne moiemo biti zadovoljni s tako velikimi površinami neob- delanih in slabo obdelanih zem- ljišč. . še posebej v družbenem sektorju. Zal je to predvsem tam. kjer tudi v zasebnem sektorju zemljišča niso dovolj izkoriščena. Zato je nujno v Halozah in Slovenskih goricah zagotoviti razvoj vinogradništva in sadjar- stva skoz dohodkovne povezave in cene v tem smislu, da se bo sposobno samo obnavljati in širiti tam. kjer za drugo pridelavo ni primernih pogojev. Da bi taka zemljišča prepuščali zaraščanju, pa ne smemo dopustiti. Ogromne naloge imamo pri usposabljanju zemljišč z meliora- cijami in zložbami. Opozarjamo širšo družbenopolitično skup- nost. da so v naših pogojih melioracije v Polskavi in Pesniški dolini drage. Da ni mogoče pristajati na limite, ker ni denarja za lastno udeležbo in soudeležbe — pa tudi zadnje določbe repu- bliških organov to negirajo. Smo pa izredno zainteresirani za usposabljanje teh zemljišč za večje pridelavo hrane. Predvsem zato. da z njimi nadomestimo tista zemljišča, ki smo jih prejšnja leta dostikrat lahkomiselno za- pravljali v druge namene ali pa za potrebe širšega družbenega interesa. Mislim, da je prav, da zato sedaj tudi širša družba izrazi pripravljenost, da usposobimo ta zemljišča. Postavitev nizkih limitov ob realnem projektiranju dela in stroškov lahko ima za posledico, da z resolucijo postavljenih ciljev ne bi mogli doseči. Če pa kdo v tej družbi hoče na ta račun ustvarjali neopravičen dohodek, in če so to izvajalci, moramo to odkrilo in argumentirano pove- dali. Odtod tudi naša zahteva zagotavljanja sredstev do polne vrednosti investicije, njihovo dvostopnost in za organizirano tržno pridelavo na novo pridob- ljenih površinah. Komite za kmetijstvo, izvršni svet in svet za družbenoekonom- ske odnose v kmetijstvu z vso odgovornostjo obravnavajo reali- zacijo planov jesenske setve in odkupa, ki je tu. V občini mora- mo pridelati 6000 ton tržnih viškov. Vendar je upravičena zahteva odborov, da zlasti pro- blemu setve in pridelave sladkor- ne pese posvetimo več pozorno- sti. Ne more nam biti vseeno, ker smo morali v občini preorati precej površin s sladkorno peso, na mnogih površinah pa je sedaj stanje slabše od pričakovanega in ni računati na dober pridelek. Vse to se seveda lahko odraža na uspešnosti akcije za prihodnje leto. Prav zato je nujna strokovna analiza in ocena vzrokov in uresničenje večkrat izražene zah- teve. da se pridelovanje sladkor- ne pese razširi na večje pridelo- valno območje in ne le na ob- močje severovzhodne Slovenije. To je še vedno bolj smotrno od uvoza sladkorne pese. Površine pod sladkorno peso moramo vse bolj povečevati tudi v zasebnem sektorju. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obvezno- stih in odgovornosti ustanovite- ljic Tovarne sladkorja v Ormožu namreč obvezuje pridelovalce sladkorne pese za zagotovitev količin sladkorne pese za polno obratovanje tovarne. Potrebno pa bo urediti tudi cenovna raz- merja. Skoraj nevzdržno postaja tudi stanje na področju živinoreje. zlasti pri odkupu telet in oskrbi pitališč z njimi. Zaradi visokih odkupnih cen v SR Hrvaški smo v občinah Podravja morali pri- stati na njihove cene, ki so sedaj 280 in 350 dinarjev za kilogram, saj se nam je že odkup telet zmanjšal za več kot polovico. Na drujgi strani pa smo priče vse večjemu investiranju v pitališča. ne da bi si zagotavljali tudi z osnovno čredo vzrejo telet. Za to upravičeno zahtevamo, da je treba do skrajnosti zaostriti kaz- novalno politiko in zakonodajo, ki bo onemogočala prekupčeva- nje in neorganiziran promet z živino, da se uskladijo investicij- ska vlaganja in da ne bomo dovoljevali vlaganja v tista pitali- šča. ki s sporazumi ne bodo imela zagotovljenih telet za pitanje. Več sredstev je treba namenjati tudi v vzrejo osnovne črede. Predvsem pa zahtevamo, da z zakonodajo uredimo sedanje ne- enotno jugoslovaasko tržišče. Ugotavljamo, da tudi v gozdar- stvu ne razrešujemo problemov v pravi meri, zlasti pa niegove interese premalo Doveziyemo z ostalimi dejavnostmi. Morda tudi zato. ker tega ggzdarji sami dovolj ne izpostavljajo. Mnogo je treba storiti v razvojnem, poslov- nem in organizacijskem smislu. Še zlasti je treba bolj smelo realizirati strokovno in razvojno že opredeljene interese.« N. O- TEDNIK - 14. julij 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SREČANJE REZERVNIH STARESIN JUGOSLAVIJE KOVACNICA BRATSTVA IN ENOTNOSTI Na 13. srečanju rezervnih voja- ških starešin Jugoslavije, kije pred kratkim potekalo v SAP Vojvo- dina. je bilo 40 starešin iz SR Slovenije na obisku v občini V ršac. Gt>stitelji, rezervni starešine te občine, ki leži v jugovzhodnem delu Banata ob meji z Romunijo, so nam pripravili nepozabno sre- čanje z njimi, občam, borci, mla- dino in delovnimi ljudmi. Ob pri- h(xlu v plodni Banat sb nam sku- paj s krajani izredno prisrčne sprejeme pripravili v BanaLskih Karlovcih Uljmi, Vlajkovcu in Vršcu. Po sprejemu v SO Vršac smo srečanje prvega dne nadalje- vali med domačimi rezervnimi starešinami in izmenjaii izkušnje pri delu na obrambnem področju in še zlasti v Zvezi rezervnih vo- jaških starešia Prvi dan smo sklenili s skupno večerjo v novem hi^telu Srbija, ki so ga namenu predali 16. junija. Drugi dan smo začeli z obiski obeležij iz NOB. Tako smo polo- žili cvetje pred spomenike narod- nih herojev teh krajev, sodelovali na priložnostni prireditvi pred hišo, v okviru bolnice, iz katere je v oktobru 1944 tovariš Tito vodil zaključne operacije za osvobodi- tev Beograda. Po nastopu mla- dinskega zbora in orkestra JLA smo se udeležili otvoritve razstave likovnikov Vršča ter si ogledali stalno razstavo del Paje Jovano- vir.i in staro lekarno Za tem smo obiskali vinorodiK^ pogorje Vr- šca. kjer na približno 1600 hekta- rjih pridelujejo na daleč znani Banatski rizling. Pridelajo ga kar 20 milijomiv litrov, vse pa prede- lajo v velikem predelovalnem centru, ki ima kapaciteto 28 mili- jonov litrov. Skoraj celotno pro- izvodnjo predstavljajo bela vina. Zanimivo je, da v celoti porabijo tudi trde snovi, ki ostanejo pn predelavi grozdja. Iz njih dobijo žganje, kisline in živiasko krmo. Sledil je ogled novih lnexovih to- varn. To so llemofarm, Hemo- med in Hemoplast, pomembnih proizvajalcev farmacevtskih in mediciaskih izdelkov, predvsem zdravil. Popoldan smo izkoristili za ogled Vršca. mesta s prek 30 tisoč prebivalci, stičišča različnih kul- tur inčas^, kjer se prepleta staro z rK)vim, tipično banatski predeli z novogradnjami v sodobnem stilu. Proti večeru smo se skupaj z gostitelji odpravili na Vršački breg, hrib nad mestom. Za do- mačine so okoliški hribi zelo za- nimivi. zato jih redno obiskujejo v velikem številu. Tako so postavili planinski dom in objekt za- leto- vanje otrok. Za naše razmere so hribi precej nizki, nekaj prek 600 metrov, za ravninske predele, ka- kršen je Banat, pa kar precej vi- soki. V prvem delu srečanja mla- dine. borcev, udeležencev sreča- nja in občanov, smo ob tabornem ognju poslušali soomine orvo- bK)rca Pere Jovanoviča o narod- n(X)Svob(xlilnem boju v Banatu, ki je kljub težkim pogojem po- membno prispeval k skupni zmagi nad okupatorji in njihovimi sode- lavci. Za tem smo si med večerjo ogledali številne nastope domačih folklornih skupin. Bil je to nepo- zaben večer. Zadnji dan bivanja smo se sku- paj z gostitelji odpravili na Iriški venac, osrčje F^ruške gore, kjer smo se pri Spomeniku svobode udeležili osrednje prireditve ob letošnjem srečanju rezervnih sta- rešin Jugoslavije. Po prireditvi smo se znova srečali z našimi go- stitelji in se jim zahvalili za izredno topel sprejem, nepozabno sreča- nje, kije pomembno prispevalo k nadaljnemu utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tekst in foto: 1. kotar S prisrčnega sprejema v Uljmi Polaganje cvetja pred spomenik narodnega heroja Žarka Zrenjanina Srečanje na Vršačkem bregu — ura zgodovine Pred hišo, iz katere je tovariš Tito vodil zaključne operacije za osvobo- ditev Beograda Letošnje srečanje seje končalo pri Spomeniku svobode na Iriškem vencu DANILOVIH 60 LET Ob jubileju človeka, prijatelja in S(xl«.!dvca, običajncj odpremo knjigo njegovega življenja, da bi v njej odkri- vali bt^>gaslvo prehojene poti. izkušenj, boja in delovne ustvarjalnosti. Beseda v lem sestavku je namenjena tovarišu D;inilu M.^STtNU. ki seje rodil. 11. julija 1923 v Siedišču ob Dravi. Kot aktivni udeleženec narodno- osvobt neutrudni družbenopolitični dela- vec v času -.'brKne in izgradnje domo- viiic. V nekdanjem ptujskem okraju in dana-šnji ptuj-ki iiboini ni p _ ' .krajiiega in občinskega Ijud- skcgii odKira Ptuj. saj je vodil mnoge svete in komisije ter Zbt)r proizvajal- cev t.hi^iTKke skupščine. Velik je njegov doprinos pn razvo- ji ; " ni. s«j ki'» dolgoletni tajnik - : ^ niče v Ptuju veliko r>r. p - ;! k 'goji ,tevilnih kvalifici- r. L! :r: i-i^k alif .'ranih obrtnih i-cl .l i.v. . ; arj^ino je v ptujskih Stri in" lelav r/h o?lro--! SiG^ll J ■ : ne - :'oge. zlasti v osnovni organizaciji ZKS in organih delavskega samoupravljanja. Neprecenljiv je njegov prispevek k razvoju sindikalne organizacije, v ka- teri je več mandatov opravljal naloge predsednika občinskega sveta ZSS Ptuj. Medobčinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti občin Ormož. PiuJ in Slovenska Bistrica ter kot član Republiškega in Zveznega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in Jugoslavije. Bil je delegat na 5. kongresu ZSJ in na več kongresih ter konferencah slovci^kih sindikatov. Za uspehe pri delu v sin- dikatih je prejel najvišje priznanje — Zlati znak sindikatov Sloveniie. Tovari.š Danilo je tudi eden izjned d(>lgoletnih vidnih aktivisu>v na pod- ročju krepitve medrep-jbliškcga M»de- knanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, za kar je prejel tudi na- jvišje priznanje Plaketo bratstva in prijateljstva. Pomemben pa je njegov delež tudi pri razvijanju sodelovanja s pi>braieno občino Arandjelovac v SR Srbiji. Za požrtvovalno, vestno in uspešno družbenopolitično delo je prejel šte- vilna družbena priznanja in odlikova- nja SFRJ. Tovariš Danilo je bil in bo ostal ve- dno viM)k.- cenjen, spoštovan in pri- ljubljen družbenopolitični m sindikalni delavec. S svojim bociahzem. za bralstvo, eni^tnost ter enakopravnost med našimi narodi in rcircKlnostmi, za mir in srečo človeka. Knjiga njegovega življenja je bogato opisana, v teh skromnih besedah je zapisanih le nekaj utrinkov iz njego- vega življenja. Čeprav se že nahaja v zasluženem pokoju, ht^di vzravnan, s čvrstim korakom. nasmejan ter z dobro voljo opravlja številne odgovorne družbene naloge, ki jih kot pravi ko- munist sprejema in izvaja s čutom od- govornosti. Danilo' Tvoji številni dologoletni sodelavci. aktivi>ti. znanci in prijatelji ti Lskreno čestitamo k tvojemu ži- vijc-ijNkemu jubileju. Želimo ti zdra- vja. /adiivoljstva in nadaljnje u.stva- ri;!'nc dru/l -ne angažiranosti. Ostani nam tak kol si bil vediK). v pravem pomenu besede — naš tovariš Danilo. KB Danilo Masten PRED ODGOVOR- NIMI NALOGAMI v torek, 12. julija, so se na skup- nem posvetu sestali sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov ptujske občine. Najprej so poslušali informacijo o aktualnih družbenoekonomskih in političnih razmerah v SR Sloveniji m Jugoslaviji, zatem pa spregovo- rili o nekaterih konkretnih aktivnostih v tem času. Komunisti in člani zveze sindika- tov se morajo kljub dopustniškim mesecem temeljito pripraviti na obravnavo polletnih gospodarskih rezultatov, na dograjevanje samoupravnih aktov s področja delitve oziroma nagrajevanja po delu. Te, sicer vsakoletne aktivnosti, ne smejo izzveneli le kot ocena opravljenega dela, na kate- rega ni moč vplivati. Predvsem razprave o polletnih rezuhatih gospodarjenja naj bodo podlaga za oblikovanje bodočih aktivnosti, usmerjenih v oridobivanje večjega dohvidka in pospeševanje izvoza na konvertibilno tržišče. Za doseganje /a-.ta\ljenih ciljev ekonomske sta- bilizacije pa je treba bolj kot doslej !.'kori>?iti vse notranje rezerve, p(>\ečaii produktivnost in delovno disciplino, predvsem pa zaostriti dejansko odgovornost. N. Dobljekar SREČANJE BORCEV IN MLADINE Letošnja osrednja prireditev v okviru praznovanj Dneva borca je bila za območje občine Slov. Bistrica pri planinskem domu na Pesku, v osrčju pohorskih gozdov, na kraju kjer je bil ustanovljen novembra 1943 Pohor- ski odred. Ta je nadaljeval boje legendarnega Pohorskega bataljona, po njegovem tragičnem jsadcu. v organizaciji skupščine občine Slov. Bistrica, ZZB NOV, občinskih družbenopolitičnih organizacij, štaba TO in občinske konference ZRVS Slov. Bistrica je bila letošnja osrednja svečanost pri Črnih mlakah na Po- horju, v neposredni bližini planinskega doma na Pesku. Letošnjo sveča- nost, ki je bila v soboto, 2. julija, ob 10. uri so združili tudi s praznovanji 40. obletnice ustanovitve Pohorskega odreda pri Črnih mlakah. Prireditev je potekala pod skupnim naslovom „Naša preteklost je sedanjosti dan". Na kraju osrednje svečanosti so se v soboto, 2. julija zbrali borci 2. pohorskega bataljona. Pohorskega odreda, mladi pohodniki ter številni domačini in prebivalci bistriSke občine. Na svečanosti je bil osrednji govornik nekdanji komisar Pohorskega odreda, Franta Komel, ki je obudil spomine na takratne težke dni, povojno graditev Jugoslavije in omenil tudi težavno gospodarsko stanje, s katerim se srečujemo v celotnem družbenem življenju. Predstavniki udeležencev in organizatorjev svečanosti so za tem položili venec k spominskemu obeležju Pohorskega odreda. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala sindikalne konfe- rence IMPOL Slov. Bistrica, učenci osnovne šole Pohorski odred Slov. Bi- strica, oktet teritorialne obrambe in za nameček še domači ansambel Viši- čevi fantje. S tem paje srečanje prešlo v tovarniško srečanje borcev, mladi- ne in krajanov. Pogovorov in veselja pa tudi koristnih izmenjav izkušenj ni manjkalo. Organizatorjem je treba izreči vso pohvalo, saj je srečanje v po- polnosti doseglo svoj namen. Viktor Horvat IZOBRAŽEVANJE KOMUNISTOV Medobčinsko študijsko središče Maribor združuje aktivnosti idejno političnega usposabljanja za občinske organizacije zveze komunistov Or- mož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in mariborskih občinskih organizacij ZK. Pri svojem delu se povezuje z delavskimi univezami v posameznih ob- činah in z Marksističnim centrom pri Univerzi Maribor. Medobčinsko štu- dijsko središče organizira neposredno ali pa organizirajo izobraževanje pod njihovim programskim vodstvom, devet različnih oblik idejnopoliti- čnega usposabljanja. Redno sta v študijskem središču zaposleni le dve delavki, v predavateljskem aktivu pa sodeluje več kot sto predavateljev. Svet medobčinskega študijskega središča ocenjuje, da središče z dose- ženimi delovnimi rezultati popolnoma opravičuje svoj namen. Različnih oblik usposabljanja se letno udeležuje okrog 2000 udeležencev. Kljub tej oceni pa menijo, da jih težijo še mnogi problemi, ki bi jih morali odpraviti. Tako na primer ocenjujejo, da idejnopolitično usposabljanje še vedno nima tistega mesta, ki bi ga med komunisti moralo imeti. Vzrok je najbrž v tem, da ima to usposabljanje še vse preveč značilnosti klasične šole, kar je posledica odnosa do izobraževanja in v določeni meri tudi programov, ki so sedaj v veljavi. Ugotavljajo, da bi morali v zvezi komunistov izoblikova- ti metode prenosa temeljnih problemov partijskega delovanja v izobraže- valne teme. Seveda to pomeni, da bi morali oblikovati dolgoročne zasnove izobraževanja, programe pa sproti dopolnjevati in spreminjati skladno z vprašanji, ki jih pred komuniste in ostale subjektivne sile postavlja živ- ljenjska praksa. Naslednji problem, ki bi mu morali nameniti ustrezno pozornost, kot so menili člani medobčinskega sveta ZK za Podravje, je velik osip udele- žencev izobraževanja. Predvsem velja to za udeležence seminarja za novo- sprejete člane zveze komunistov. Medobčinsko študijsko središče je zato predlagalo organizacijo okrogle mize na to temo, ki bi jo naj izvedli v jese- ni. Hkrati pa so opozorili tudi na podvajanje programov in udeležencev različnih oblik usposabljanja na republiški ravni. Predstavniki medobčinskega študijskega središča so v zvezi z upada- njem interesa za idejnopolitično usposabljanje med komunisti dejali, da ga je s prizadevnim delom moč izboljšati. To je naloga komisij za idejnopoliti- čno usposabljanje pri občinskih organizacijah ZK, predvsem pa osnovnih organizacij zveze komunistov. Osnovna oblika idejnopolitičnega in akcij- skega usposabljanja mora živeti v osnovni organizaciji, ta paje tudi dolžna ustrezno kadrovati v vse ostale oblike usposabljanja. N. Dobljekar O problemih mladih Prejšnji petek bi naj člani občinskega komiteja ZKS in predsedstva OK ZSMS Ptuj razpravljali o družbenopolitični vlogi mladih in o nalogah mladih komunistov. Zal noben forum ni bil sklepčen, zato so sejo preimenovali v razširjeno sejo predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj, da so lahko sprejeli tudi sklepe in pobude za nadaljnje delo. Sekretar predsedstva Stanko Lepej je v začetku seje dejal, da se polovica članov komiteja sploh ni opravičila, zato bodo v kratkem ocenili delo vseh članov in, če bo potrebno, izvedli tudi kadrovske spremembe. Kljub vsemu je bila razprava pestra, saj so razpravljalci opozorili i a mnoge probleme, ki jih nakazuje tudi dobro pripravljeno gradivo predsedstva OK ZSMS Ptuj. Poudarili so, da so problemi mladih problemi celotne družbe in jih je tako treba tudi obravnavati in reševati. Seveda v razpravi ni bilo mogoče opozoriti na vsa nerešena vprašanja, ki težijo mlade, prav gotovo pa je vse razpravljalce zaskrbelo vprašanje zaposlovanja mladih. Med brezposelnimi je namreč vse več mladih s srednjo izobrazbo in ni pričakovati, da bodo obveznosti organizacij združenega dela do zaposlovanja pripravnikov bistveno prispevale k zmanjšanju števila brezposelnih mladih strokovnjakov. Tudi stanovanjskim problemom, vprašanju kadrovskega štipendiranja in delovanju mladih v ostalih družbenopolitičnih organizacijah se niso izognili. Mladi so tudi samokritično povedali, da s svojim delom niso najbolj zadovoljni, saj se mnogi mladinci, p>otem ko stopijo v vrste zveze komunistov, izogibajo delu v mladinski organizaciji. Dejali so, da pomanjkanje ustreznih prostorov in sredstev za razne aktivnosti, ne more biti izgovor za slabo delo. Dobro delo je odvisno predvsem od želje mladih, da tvorno sodelujejo v vseh okoljih življenja in dela, skupaj s starejšimi, vendar brez njihovega tutorstva. Na seji so sklenili, da bo posebna komisija pripravila dopolnjeno gradivo, ki ga bodo sKupaj z gradivom, objavljenim v glasilu Ko- munist, obravnavah v vseh osnovnih organizacijah ZK in ZSMS v občini. Razprava bo trajala do septembra, ko se bodo člani občinskega komiteja ZK in predsedstva OK ZSM ponovno sestali na skupni seji in ot)iikovali stališča, ki jih bo delegat Podravja zastopal na seji Centralnega komiteja ZK Slovenije na oktobrski seji o družbenopolitični vlogi Zv<»ze socialistične mladine. Izvedli bi naj tudi več specializiranih razprav, hkrati pa opredelili tista področja dela, kjer se lahko mladi pomembno vključijo v razreševanje pomembnih vprašanj. N. Dobljckaf 4 - IZ NASIH KRAJEV 14. julij 1983 - ifglUgm V SKUPINI C TERAPEVTSKE SKUPNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE AGIS PTUJ - SEDAJ OSEM ČLANOV ,,Skupina C terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov je nastala predvsem na pobudo sa- mih zdravljencev in velikega priza- devanja dr. Zlate Ivetič, ki vodi terapevtsko skupnost zdravljenih alkoholikov Ptuj. Z ddom smo pričdi v mesecu maju, sestajamo se dvakrat mese- čno. Izpolnjujemo program, pred- viden za delo v skupnosti. Pogova- rjamo se o problemih, s katerimi se srečuje alkoholik v delovni sre- dini in v življenju nasploh. Pouda- rek pa je na razreševanju proble- mov, ki jih je veliko in ki so vidnejši, ko se alkoholik vrne z zdravljenja. Takrat mu namreč nastavijo veliko pasti. Vloga zdravnika v skupini pa je predvsem, da usklajuje delo, da usmerja zdravljence v njihovih ak- tivnostih, opozarja na probleme, je tudi sprožilec napetosti, ki pogosto spremlja zdravljence in podobno", je o delu skupine C povedal dr. Rajko Brglez, zdra- vnik, ki sodeluje v skupini C. V DELU SKUPINE SODELUJE TUDI SOaALNA DELAVKA ,,Moje delo v skupini se je pričelo že takrat, ko skupina formalno še ni delovala. Sodelova- la sem namreč pri tem, da so se nekateri odločili za zdravljenje, takrat sem tudi spoznala njihove družinske člane, ki so v sedanji skupini enakovredni člani. Zdravljenci in njihovi družinski člani se ..dnevno" obračajo name, da jim pomagam pri razreševanju drobnih življenskih problemov. Te pa skušamo sproti r^vati. Socialni delavec bi naj v šoli pri- dobil nekaj znanja o ljudeh. Člo- vek, ko začne delati v taki skupini spozna, da je tudi sam neke vrste učenec. Skupina deluje tako, da si ne izmenjujemo samo življenskih in strokovnih izkušenj, ampak se- ga globje. Skupina je dokaj homogena in povezana, zato sem prepričana, da bomo pri ddu uspešni. V Agisu nas je sedaj nekaj nad 1600. Med temi delavci je precej alkoholikov, ki bi bili potrebni zdravljenja, vendar se še tega ne zavedajo. Lahko rečem, da po problematiki alkoholizma prednja- čimo v občini. Mislim pa, da bi glede na problematiko, morali imeti tera- pevta iz glede na to, da ima soci- alni delavec v delovni organizaciji vdiko nalog. Takih strokovnjakov tudi v Ptuju primanjkuje in ne samo pri nas," je povedala Jasna Toplak, socialna delavka v Agisu. V SKUPIM SE ZDRAVUENCl DOBRO POČUTIJO Zdravljenec št. 1: ..Zdravljenje sem uspešno zaključil. Po zdra- vljenju se zdravljeni alkoholik vključi v klub — v terapevtsko skuprKjst. Tam so nas razdelili v skupine, ker nas je bilo preveč. Kot pa je znano, smo zdravljenci iz Agisa ustanovili svojo skupino — skupino C, S strani vodstvenih in vodilnih v DO smo dobili vso podporo. Ddo v skupini je dobro, disciplinirano. Tu rešimo vse pro- bleme. ki bi morebiti zdravljenca ponovno zapeljali v skušnjavo. Moja ždja je. da bi se vsi alkoholiki odtočili za zdravljenje in se tako rešili odvisnosti." Zdravljenec št. 2: ..Sem eden tistih, ki so se sami odločili za zdravljenje. Bil sem pet mesecev na Pohorju. Po vrnitvi sem se vrnil na staro dekjvno mesto. Sodelavci so me dobro spfcjdi. Dolnrc pa sr razumemo tudi v sl,ei|MiBsi to g» zato, ker smo se ^bini 'Mmim itaJki ki smo svoje ..skoz dlaJi.'"' Zdravljenec St. 3: „Ba s«m ntoi zdravljenju in sem fa> laispršan® zaključil. V skupim C se (2Mllliioui?> počutim, ker nas> je mamj im is govori, govori eden, ne pa Taki so torej odj^ovoi našiiBii zdravljence^'. Msino zaipnsaillii njihovih imoi, ker luremduiB«!) nšei pomembna. Na» sosmeinniiki so odkriti ljudje, ki se odlkriltoi spofa- dajo s svojimi težavanu. PrajmiSa- ni smo. da jih bodlo $ stnujnimsko terapijo uspešno premikal iim ofia bodo vztrajali na doki nsjMŠm vljenski in delovni pod — BMMtii„ ko ne pozna gorja — alkoftidiizna in vseh njegovih posJedk. Še nekaj so povedal naši zdravljenci. BiU bi /cSo lesei,, £e bi enkrat na glas povedal,, kdiiko škode utrpi naša dinužftai zanatii alkoholizma in k je so danucs- ttBtti zdravljenci, ki so bita 2e inia zsftta^ Ijenju — pa jih je alkoU zmapsa zasvojil. MG 35 LET ORGANIZIRANEGA OTROŠKEGA VARSTVA V občini Slov. Bistrica se spo- minjajo letos obletnice, ko so pred 35 leti predšolski otroci, seveda le nekaj jih je bilo, okusili prednosti organiziranega varstva. V Slov. Bistrici je na f)obudo takratne or- ganizacije AFŽ leta 1947 začel delovati »Dom igre in dela«. Pod tem naslovom je deloval samo dve leti. Za tem pa so ga preimenovali v otroški vrtec. Razen v Slov. Bi- strici je deloval vrtec tudi v Polj- čanah. nekoliko kasneje pa je pri- čel delovati še iva Pragerskem. Zg. Polskavi, v Makolah. Oplotmci. na Leskovcu in drugje. Pomemben dogodek za orga- nizirarKi varstvo predšolskih otrok v občini je bil v letu 1978, ko je pričel delovati novi objekt otro- škega vrtca v novem naselju Zg. Bistrici. Poimenovali pa so ga VzgojrK) varstvena organizacija »Oton Župančič«. Ustanova ima sedaj skupno 42 oddelkov za okoli 890otrok. Za najmlajše Bistričane in v drugih oddelkih na območju celotne občine pa skrbi 115 članov kolektiva — delavcev. Kljub do- kaj spodbudm"m številkam pa na območju občine še vedno ne mo- rejo sprejeti v predšolsko varstvo vseh otrok, ki bi jih starši želeh vključiti. Prav gotovo zelo pomemben dogodek v reševaryu tega proble- ma je bil v sredini meseca junija letos, ko so se občani občine Slov. BLstrica na referendumu odločili za podaljšanje samoprispevka. Zbrana sredstva bodo med dru- gim namei^ena tudi za gmiidniip vzgojno varšt\enilD (OiB^jektim. Tiiko načrtujejo, da * mut- slednjih petih ietik toliikuM- Bw) sa- moprispevek tnajaL zgradiillii ^irtKoc v Lapoiju in Studcmiicafci. mnHadilKinm ko bodo vrtce v Siov. Bi»liiriid iinn Poljčanah še dozidat. S ttemm pa bodo cxlpne nove imcaOTiiosDi siirjje- nja števila najmlajšiilL ki deležni organiziranega pnaSšdl- skega varstva in vzgoje. VifctiiMr H(iMrvatl BO V DESTRNIK NAPOSLED LE PRITEKLA VODA? 2e celo desetletje si v Destrniku prizadevajo, da bi krajani dobili prepotrebno vodo iz vodovodnega omrežja. Končno so v letošnjem letu le pripravili načrt za gradnjo sekundarnega vodovoda na območju KS v dolžini 2400 m (stal je 400.000 din!). Dela bi naj začeli izvajati že v naslednjem mesecu. Pri gradnji bo sodelovala 3, izmena brigadirjev Slovenske gorice 83, Pred začetkom del čakajo le še na predračun, ki ga pripravlja Komunalna skupnost. Dodatna sredstva za gradnjo vodovoda bodo zbrali krajani sami, sodelovali pa bodo tudi pri izvajalnih delih. Krajani veliko pričakujejo od brigadirjev in jim obljubljajo, da bodo storili vse, da se bodo v Destrniku kar najbolje počutili. Milan Zver V soboto, 16. julija Ormoška noč Na letnem kopalSču v Ormožu bo to soboto velika zal)aviiiKD>-tiairaMiiEiiiai prireditev, -že tradicionalna ormoška noč ali Ormož pKjije m pD^e. Organizator je Slovin — KK Jeruzalem Ormož — TOZD GoMiiinisov® Ormož. Prireditev bo pričela ob 18. uri, v programu pa sockilBiijejioi:: Magnet. Hazard, Znanci in Alfi Nipič. Glavna zanimivost večera pa je izbira najlepše udeleianike jMMefiffitrvie- Organizatorji bodo poskrbeli za bogato izbiro jedi m odliona jeruzalemska vina. MIG Plaketa, zlati, srebrni in bronasti turistični znaki Turistično društvo PolerLšak šteje danes okrog 80 člaiK)v. Skozi 20 let dela so veliko prispe- vali za razvoj in širšo afirmacijo kraja. S svojim delom so zagota- vljali sredstva za razvoj kraja, za cesto, za vodovod. p>olenške ter žameaske gasilce, "dalje za novo- letna darila otrok; skratka težko si je danes zamisliti delo in življenje Poleašaka — njegov turistični in gospcxiarski utrip, če bi ne bilo te armade prizadevnih turističnih delavcev; 50 kmečkih gospodinjstev, ki je dva dni skrbelo, d.i je bilo kruha, polic in pogač dovolj za vse obiskovalce. Domače društvo se je spomni- lo vseh entuziastov in jih nagra- dilo s skromnimi priznanji. Dobi- li so jih: Franc Kožar, Jožef Munda. Terezija Petek, Otilija Plohi. Franc Pisanec. Stanko Kovačič. Ana Sok. Ana Janžeko- vič. Marija Lebar, Antonija Za- vec. Elizabeta Kramf)elj, Franči- ška Kolarič, Verona Hojnik. Manja Kovačič, Majda Pinterič, Elizabeta Kokol. Marta Kožar, Lizika Pisanec. Ivan Kelhar, Slava Cvetko. Barbara Hrovat, Vinko Brenčič, Stanko Krampi, Anton Kožar, Franc Stebih, Frančiška Valenčič. Marija Erha- tič. Gera Meško, Milica Vičar. Matilda Gracer. Marija Soštarič, Janko Vičar in Angela Petek. Društvo je nagradilo tudi vse. ki med letom najbolj skrbijo za urejeik^ okolje. Ta priznanja sc> prejeli: Darinka Segula, Marija Hojmk. Tončka Rojht-Matjašič. Jožica Kovačec, Otilija Rihtar in Masten Nežka. Jubilejno prireditev pa so polenški turistični delavci izrabili tudi za izročitev priznanj turistič- ne zveze Slovenije. Tako je društvo ob 20-letnici prejelo plaketo turistične zveze Sloveni- je; zlati turistični znak pa dolgo- letna predsednica Mimica Šegu- la. b sret^rtum znakom je turistič- ru z\eza nagradila Frido Brenčič in Fdija C vetka, z bronastim pa Toričko Rojht-Matjašič in Neži- k.- Starčič. Ptxleljena priznanja so nova spiHibuda za dek) v naprej. Kol pravi predsednica društva Mimi- ca Šegukna se ne KkIo zausta- vljali na k>vorikah preteklosti, temveč bodo gradili naprej. Če- prav jim skoraj vse. kar si zastavi- uspeva; pa je že od leta 1978 odprta želja — namreč gradnja po turističnem domu. >Kljub mnogim intervencijam in delu nismo mogli priti do cilja. Cepra\ dom nujiac« pj>liineItNU!j|<£inm«i)i /a ohranitev >iarih |wcdinnKCtiu)*v. ti jih društvo že ima iin tii >>kJ(i)v- mujejo- ptt p«i»d>Jiine^Bltii — iiz dneva \ dan pa jih mianeiJa ča.sa. s tem pa »zgiuiMjajjiai muj \ redm>Nti. IX>m pit'>trehujiemiii' Huiidi zarjidlii krušnih peči. brez taueiriiBn si nnf niorcmi> pred>lavijalli KnAoic-ijlin prireditev. Če sjtm> bil uit^pešjnii v akcijah za razvi-^ krajia. potemni nam mtira u>peli luudi) »fafliigia akcija.'- je mod dinui^iinni fumedaJla \limica Segula. Ob ki»ncu le žellja. da b« društvo tudi v K->«doče iuispe5imo> dclo\;'lo in \ progrjunni Iiuiiirai4iiitiniil)n prireditev vključevalo venfimku nno- \e i^bičaje. navade, ki jiih iiniwi(Jeir- ni čas ^ svojimi |^>li]ncbuiininii iiffl! zahtev ami skuša prekrito.. Skozi to in druge ptrimndliittve gna Ne kaže tudi pi»ireha čllio>£jgia vedinfc.> lx>lj »mv^lema«- Cez 30t razstta- vljemh vrst kruha. 9 visi picHtmc ton 16 vrst razstavljenh poeair j|e narav rK>>l vabilo, da jih pt-^faBs*. mo in sc :>ami s{«opiadeBio z ofiiii pekii. Nekaj receptov p».-»SeinšijiB gi>spcHiinj pa >e je že znašk-* v kuharski knjis.i. /. razstave kruha, pogač in polic f^j^. 55 LET GASILSKEGA DRUŠTVA SPUHLJA GasilsiodruSlvoSpuhlja je bilo ustanovljeno 19. marca 1928. Tako so Oani in krajani pred nedavnim svečano proslavili 55 let uspešnega dela na protipožarnem področju. Prireditve so ,,potegnili" na dve soboti, saj jim vneme ni bflo naklonjeno. Tako so v soboto, 19. junija izvedli slavi>ostno ■iejo s podelitvijo odlikovanj, priznanj in pohval, na predvečer pa vdiko vajo v počastitev obk;tnice in Dneva civilne zaščite. Drugi dd prireditev, mimohod enot in zabavo za goste in krajane, pa siffl izvedli v soboto. 25. junija. Društvo sedaj šteje 180 članov, aktivnih pa je 40. Tako v društvu delu- je dve pionirski desetini, ženska in članska. Opremljeni so razmeroma uSofeirav za še boljšo opremljenost, in uspešnost pa so šli v akcijo za nakup naoivega orodnega vozila, ki ga bodo nabavili v prihodnjem letu. 1. kotar Drl ctaaslLr desetine Gl) Spuhlja, ki se je udeležila slovesnosti ob 60-letnid GD Markovci (foto: I. kotar) 11. KMEČKI PRAZNIK-LETOS TUDI MOKRA VAJA Jialijsfci program turističnih prireditev v ptujski občini je nadvse bogat. Kfijtmiaj smo se poslovili od Polenšaka, že je tu prireditev v Moškanjcih — 11. kEmečki praznik. Ze vrsto let ga pridno — predvsem pa z veliko mero aamtmiziazma organizirajo moškanjski gasilci. Tokrat so v program uvrstili tnadi cnokro vajo domačega društva in društva iz Sveče na Koroškem (Avsurija), ki bo prihodnje leto praznovalo 100-letnico delovanja. Stike s tianm društvom je navezal domačin, ki dela v Avstriji. Kot je povedal Ivan Obran, predsednik GD Moškanjci, bo sodelova- mje gasilskega društva iz Sveče na letošnjem 11. kmečkem prazniku, prva sttfflpanka v nadaljnje okrepljeno sodelovanje. Ze prihodnje leto jim bodo vmii obisk. Po mokri vaji bodo organizatorji prikazali kmečke običaje, poudarek b«jdo dal običajnem ob pridelovanju krušnih žit. Nadaljev^i pa bodo $ prikazom sodobnih strojev za pridelovanje krušnih žit. Na programu so tu- (ii irazne dnišbne igre in nastop folklorne skupine iz Podgorc ter bogat sre- adlov. Pirireditev bo ob vsakem vremenu. Ob dežju v dvorani, vstopnine ne bo. Za zabavo bo skrbel ptujski instrumentalni ansambel s pevci. Tudi pi- ji^ im jiedaee ne bo zmanjkalo. Liik pa bo letos le dodatek k pripravljenim jiesfieinni. Pirejšnje prireditve so bile namreč tradicionalno povezane z lukom; Eia račun so prišli jedci in pridelovalci luka, — tifti, ki se pač spominja- jo kako je bilo z lukom nekoč in danes. Luk pa kljub temu ostaja še vedno naša priljubljena in zdrava jed. To- nejo nsasvidenje v Moškanjcih. mG Pokal Pohorskega bataljona gasilski desetini Videž Na šporEnem stadionu v Opiotnici je bilo pred nedavnim že 6. tinadlKLiioiiiiaitEO srečanje gasilcev severovzhodne Slovenije za pokal PolhHDirslega bataljona, ki ga je uspešno organiziralo GD Oplotnica. Lictošnjcga tekmovanja se je udeležilo 98 gasilskih desetin. Srečanje je da so prav desetine z območja občine Slovenska Bistrica zelo didhino iiK-posobljcne, kar potrjujejo tudi rezultati. Tako je članska desetina TOiD Viikž osvojila prvo mesto, drugo mesto desetina GD Slov. Bistrica, tiniiTtijie mesto pa GD Pameče-Troblje. Tuidii v konkurenci ženskih desetin za poka! Pohorskega bataljona je limo i!meyto osvojila ekipa GD Slov. Bistrica pred GD Tepanje in GD Lii^anna Mariibor. Lctošjnje tekmovanje za pokal Pohorskega bataljona v Opiotnici ie Bstocasmo veljalo za občinsko prvenstvo moških in ženskih desetin. Prvo nmiei-tio jie ofs-vojila deset ina GD Oplotnica, ki kot domačin ni tekmovala za gnolaC Pohorskega bataljona. .■Med ženskimi ekipami je bila na občinskem prvenstvu najuspešnejša dcscsiira GD Slov. Bistrica pred GD Oplotnica in GD Šmartno na Pohorju. V viRtaSt mladinskih desetin občine Slovenska Bistrica pa je bila najuspeš- mejša doetrna PGD Oplotnica pred desetinama iz Videža in Laporja. Tudi o&čiinsko prvenstvo je bilo po kakovosti na visoki ravni, v organizaciji pa je izka/'afa občinska gasilska zveza Slov. Bistrica. OSvrnsko tekmovanje v Opiotnici je pomenilo tudi izbirno tdtnMnanje za nastop na republiškem tekmovanju. Skupno z zmagovalci pa se bodo republiškega tekmovanja moških in ženskih desetin, ki bo v LjsiiNijaiiu in v Gornji Radgoni, udeležile še desetine IGD IMPOL poklicna desetina iin desetina garnizije JLA v Slov. Bistrici. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ClaBirr Pešno opravila dva. Zaključnega izpita v družboslovni šoli ni opravilo 6 učencev, popravni izpit iz enega predmeta ali več pa ima 24 učencev. V četrtih letnikih omenjene šole je 32 učencev izdelalo zaključni razred z odličnim uspehom, zato so bili oproščeni matu- re. V kovinarsko metalurški kmetijski šoli pa so bili doseženi naslednji rezultati. V kovinarski šoli je opravljalo zaključni izpit 70 učencev in ga tu- di uspešno opravilo. V strojni tehniški šoli je bilo na zaključnem izpitu 28 učencev, uspeh pa je bil 64-odstoten, nekoliko nižji kot so pričakovali uči- telji. Med kovinarji jih pet ni opravljalo zaključnega izpita, med strojnimi tehniki pa dva, ker so opravili zaključni razred z odliko. Dodamo naj še, da bodo vsi učenci, ki v junijskem roku niso uspešno končali mature, to ponovno opravljali v avgustu. N. D. Likovna kolonija Gorca Od 9. julija do 30. avgusta si je moč v prostorih hotela Poetovio ogledati razstavo del udeležencev likovne kolonije Gorca '83. Kolonije, ki je bila teden dni na Gorci pri Podlehniku, organizator je bila likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, pokrovitelj pa tozd Haloški biser, so se udeležili Marija Kajzar, Peter Kajzar, Jaka Kepic, Julij Ošlovnik, Igor Senckovič, Rozina Šebetič in Hermina Tobias. Sicer pa kot gostje kolonije raz.stavljajo tudi nekateri drugi člani ptujske likovne sekcije. Likovniki amaterji so slikali pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Igorja Kregarja, ki je tudi postavil razstavo. V pogovoru za našo informativno hišo je povedal, da so teden dni na Gorci izkoristili za izmenjavo mnenj o slikarstvu nasploh, posebej še o ljubiteljskem slikarstvu, nemalo časa pa so namenili tudi poglabljanju znanja o likovni umetnosti. Amaterski slikarji, ki so različnih poklicev in imajo različne likovne izkušnje, so s svojimi deli v najrazličnejših slikarskih tehnikah predstavili haloško pokrajino in njene ljudi. N. Dobljekar Udeleženci likovne kolonije Gorca '83 (na sliki manjka Julij Ošlovnik). Folo OM Živahno tudi v osnovni šoli Markovci V prostorni dvorani osnovne šole bratov Štrafela Markovci smo od 4.—12. junija gostili razstavo ob 50-letnici TVD Partizana, ki so si jo v dobrem tednu skrbno ogledali vsi učenci (ob vodenju svojih tovarišic, pa tudi samostojno), vsi delavci šole. mnogi starši (6. junija smo imeli tudi zadnjo govorilno uro), delegacije iz ptujske občine in okoliških krajev ter mnogi posamezniki. Učenci predmetne stopnje, predvsem sedmošolci. so v lem času tudi dežurali na razstavi in opozarjali obiskovalce na vpis v knjigo vtisov ter na brošuro. V ponedeljek. 6/6-1983 so se v kabinetu ZE-ZG zbrah mnogi učenci, učitelji in krajani, ki so pozdravili goste iz Srbije ter njihove slovenske gostitelje, družino Prelog iz Sobetinec. Družina sedanje gospodinje je bila namreč med vojno izse- ljena v Srbijo, od tam pa so z letošnjim »vlakom bratstva in enotnosti« pripotovali člani družin, ki so Slovencem v najtežjih časih nesebično pomagali. Bili so prevzeti, ganjeni nad prisrčnim sprejemom, tudi sami so aktivno realizirali n^So živo uro zgodovine, pohvalili so lepo šolo, se vpisali v knjigo vtisov na razstavi in žejih je čas gnal dalje. 75 učencev naše šole. letošnjih 8-šolcev, se je že od polovice maja dalje pripravljalo (poleg učenja seveda) na valeto. ki so jo pripravili 10. junija. V zabavnem programu smo jih spoznali tudi z drugega zornega kota kot leta poprej, spoznali pa smo jih tudi kot zrele 15-letnike. ki jim je slovo od šole. učiteljev, brezskrbnega, varnega otroštva ob ljubečih starših ta večer ovlažilo oči, zadrgnilo grlo in spotilo dlani. V nadaljevanju večera pa so pozabili na otožnosl ob zvokih glasbe in svojem plesu. V nedeljo. 12/6-1983 so učenci vseh razredov zastopali sedanje mlade ge- neracije Markovčanov na velikem telovadnem nastopu, tudi 8-felci se niso izneverili. V naslednjem tednu so preostali razredi uresničili svoje programe zaključnih ekskurzij. 13. in I4.junija so ga realizirali naši »maturantje«, žal ne čisto vsi. K.aj vse .so videli in sploh doživeli, bi bilo težko zapisati oz. bi terjalo posebni zapis, na kratko pa lahko ta doživetja strnemo v stavek: preživeli smo 2 lepa, zanimiva in razburljiva dneva, v Trenti, na Vršiču, bolnišnici Pranji, dolini Soče. v Begunjah in še kje. fo tem »popotovanju« je naše osmošolce čakalo le še zadnje dejanje v osnovni šttli: prejem spričeval in izkazov, predaja ključev, zahvala ter slovo od učencev in učiteljev na šoli. Za druge šolarje se je seveda pouk nadaljeval vse do 24. oz. 27. junija, ko so prišli m odnesli domov prijetne ali manj prijetne dokaze o svoji celoletni pridnosti. Tudi šolsko leto smo primerno zaključili — s proslavo vedre v.sebine: na njej so sprejeli priznanja uspešni tekmovalci V§. zbiralci starega papirja, šahisti m morda še kdo. Žc dva tedna pred drugimi pa so zaključili šolsko leto 4 sedmošolci: Darko, 2 Janeza in Robert, ki so odpotovali naZMDA v Vojvodino(Fruška gora).od koder so se med lem tudi že vrnili (v nedeljo. 10/7). Upamo oz. prepričani smo. da ne sebi. ne svojim domačim in svoji šoli tudi lam niso delali sramote, nasprotno: piom- iji-brigadirji. gotovo smo lahko ponosni na vas? In zdaj. ko so vse šolske obveznosti opravljene, vse ptilomije pozabljene, užijle v.se lepote .svobodnega življenja, svoje srečne mladosti. Karolina Pičerko POZDRAV IZ TJENTISTA 20 tabornikov Lackovega odreda iz Ptuja je srečno prispelo na Tjenlišle. kjer je t. zlet tabornikov Jugoslavije. Vključeni smo v Partizanski tabor Maglič. kjer so poleg Makedoncev .še predstavniki vseh naših republik in pokrajin. Imamo se zelo lepo in živahno, tako. kot da bi se že zelo dolgo poznali, kot dobri prijatelji. Udeležili smo se veličastne proslave ob dnevu borca na Tjenlišlu. (Naš tabor je nekaj km od nacionalnega parka Tjentište!) Spoznavamo tudi spominska obeležja, kjer so padli Sava Kovačevič. Nurija Pozderac. muzej herojev na Tjentištu. Ljubin grob itd. Nepozabno je bilo srečanje s preživelimi borci na Sutjeski! Ob tabornih ognjih spoznavamo pesmi in plese narodov Jugoslavije. Taborniki, udeleženci zleta. se zahvaljujemo vsem. ki so nam omogočili, da smo se lahko udeležili proslave ob ■>Dnevu borca na Sutjeski«. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Kar se tiče zaslužka je pred 2. svetovno vojno zelo slab« zaslužil, čeprav je več delal kot po vojni. V času krize je delal tudi za Stro- mayeria, ki takrat ni imel po- močnika in je tako nekako shajal. Po osvoboditvi mu je šlo zelo do- bro; kolikor je lahko naredil so pokupili. Odkar paje v pokoju pa kupujejo manj vrvarskih izdelkov. Kot pomočniku mu je delovni čas znašal 8 ur. Tudi ko je leta 1928 prevzel na Ptuju obrt, je v začetku delal 8 ur, v času krize paje delal kolikor je bilo potrebno. Po 2. svetovni vojni je ostal sam in delal največ. V času pred 2. svetovno vojno je trajala učna doba za vajenca 3 leta in za pomočnika prav tako. Mojsterski izpit je naredil Španer v Mariboru leta 1927. Izdelati je moral »hauftre« (uzdo) za konja in »štrange«. Imel je dobrega mojstra in pri njem so naredili več kot marsikje. Tako seje tudi dobro izučil svoje obrti. V času Avstro-Ogrske je bila navada, daje šel obrtnik v »fremd« za tri leta. Lahko je ostal tudi doma pri istem mojstru, vendar je bilo boljše, daje zamenjal več mojstrov. Do leta 1914 je imel vsak večji kraj svojo postajo — »Waltzstation«, kamor so zahajali »Handwerkspur- schi« (te postaje je vzdrževala država). Tu je prespal eno noč in šel dalje. Ko je našel kakega mojstra, kjer bi ostal in delal je šel k njemu. Če je imel delo ga je sprejel, če pa ni imel dela pa mu je dal mojster neko podporo in včasih so nekateri pomočniki prekrižarili deželo, ne da bi kaj delali; živeli so od teh podpor. Tudi Španer je odšel za nekaj časa »v fremd« v Gradec. RalfČeplak Vrvar Španer pri izdelavi »vože«. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čeplak, marec 1983. FAUNA ALI FAVNA? »V znanem slovenskem štirinajstdnevniku berem: ,Oceanograf in raziskovalec Jacques Cousteau je s svojo mednarodno ekipo raziskal naravo ob Amazonki. Več mesecev je preživel na širšem področju te velike reke ter raziskoval floro in fauno.' Zbodla meje ,fauna', pisana z u (sama bi tudi namesto flora in favna raje rabila rastje in živalstvo). Od kdaj pa latinskih dvoglasnikov ne pišemo več po domače? Ali bomo začeli po latinščini (in grščini) pisati tudi automobil, nautika ipd., kakor se sem ter tja že najde npr. euritmija, eufonija namesto pravopisno pravilnega evritmija, evfonija. Nakar bo sledila Europa ipd., da ne bomo privincialni posebneži, ampak pravi pravcati Euro- pljani, če ne celo Europeici. — Mene tako uhajanje čez mejo doseda- njega jezikovnega dogovora prav nič ne navdušuje. Pa Vas, razsodni- ki? Enakega mnenja smo kot Vi. V Slovenskem pravopisu 1962 (str. 69) pod nasloovom Tujke iz latinščine in grščine (štev. 2) jasno piše: »Dvoglasnika au in eu pišemo z av in ev: avgment, evfemizem.« Podob- no imamo v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (DZS, 1981, str. 31): »Dvoglasnika au in eu se zamenjujeta z av in ev: Plautus — Plavt/Plavtus, augmentum — avgment, Eugenius — Evgenij/Evgenius, eutanasia — evtanazija.« Torej ni nobenega opravičila za pisavo fauna ipd., ki jo grajate (taka pisava je toliko bolj nerazumljiva, kadar prihaja izpod peresa trajnega sodelavca omenjenega časopisa, ki je povrh tega še slovenist). Od kod pa vendar take napake? V bistvu le iz Slovenskega pravo- pisa 1962, ker je pri imenih iz latinščine in grščine po poti izvršenega dejstva vpeljaval nepodomačeno, t. i. »izvirno« pisavo; tako (npr. na str. 60) beremo Tauris in Tavrida -de, pa samo tavriški, hkrati pa drugače Leuktra -ter in enako leuktrski (primerjajte nasprotje med tavriški proti leuktrski in podobno drugje, npr. na naslednji strani: Plautus -ta, Plautov, torej spet samo pisava z u, tokrat tudi pri svojil- nem pridevniku. Vse to je seveda zelo neenotno, zato Načrt pravil za novi slovenski pravopis predvideva poenotenje pisave prvotnega dvoglasnika tudi v primerih, ko ima beseda končnico kakor v latinščini (ali grščini), konkretno Plavtus in Plavt, pa .seveda tudi Plavtov ipd. Nekaj drugega je zveza katerega koli samoglasnika na koncu osnove in sledečega u kot (dela) končnice: v takih primerih se u ne izgovarja nezložno, ampak kot samoglasnik in ga zato upravičeno ohranjamo tudi v naši pisavi, npr. Anoadeus, Evgenius, ne pa morda Amadevs, Evgeniv. Sicer pa je take primere — kakor sploh vse latin- sko-grško imenstvo — bolje pisati v čisto podomačeni obhki, torej kot Amadej, Evgenij, Plavt. Nazaj k naravi, bi lahko rekli za Rou.sseaujem. Seveda k naravi našega jezika katerega del postanejo prevzete besede iz latinščine (in grščine), in sicer tudi v pisavi glasu v. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana, Komenskega 7. 6 - NASI DOPISNIKI 14. julij 1983 - tednik GASILSKO DRUŠTVO SIKOLE PRAZNUJE 90 let je minilo od takrat, ko je bilo v Sikolah ustanovljeno GD. To obletnico smo krajani veličastno in raznoliko proslavili. Na igrišču, kjer je še pred slabim mesecem dni stal mlaj, seje v četrtek zvečer zbralo več nogometnih moštev. Kot na vsaki nogometni tekmi, tudi na tej ni primanjkovalo gledalcev, zapisnikarjev in sodnika. Zanimivost te- kem je bila v tem, da so vsi igralci nastopili v gasilski opremi s čelado in opasačem. Kot v nogometnem tekmovanju so tudi v vlečenju vrvi zmagali fantje iz Gorice. Bili so celo tako močni, da so skupaj z Sikolčani vrv tudi pretrgali. Tako je s precej smeha minil tekmovalni del praznovanja. Svečani del se je začel v soboto s pohodom baklade skozi vas, ki jo je spremljala godba na pihala. Večer so zaključili s pogostitvijo gasilcev vete- ranov, ki so naslednji dan ob podelitvi priznanj dobili tudi spominske pla- kete. Nedeljo je naznanila budnica že ob šesti uri zjutraj in tako kot se je dan začel, se je tudi končal — z glasbo. Popldan se je začela velika vrtna veselica s katero smo Sikolčani zaključili praznovanje gasilskega društva. Ob 90-letnici je gasilsko društvo Sikole dobilo od republiške gasilske zveze gasilsko plamenico prve stopnje, od občinske gasilske zveze Ptuj pa srebrno plaketo. Gasilska zveza Slovenije je odlikovala še Franca Vidonjo, predsednika GD in Štefana Greifa, podpredsednika društva. Priznanje ob- činske gasilske zveze pa je dobil Karel Pernat. Posebno pohvalo in prizna- nje je GD Sikole dala tudi krajevna skupnost Cirkovce, spominska prizna- nja pa je prejelo Se devet gasilcev-veteranov. Rosvita Pesek SEZONA ZA GOBARJE Izgleda, da bo letos kar dobra gobarska letina, zlasti na območju Haloz. Med vnetimi gobarji je tudi Stanko Kovačec iz Kidričeveda 14, ki je pred kratkim nekje pri Ptujski gori našel gobana, ki je tehtal točno 87 dkg. Goban je bil pokrit z mahom in listjem, zato je ostal še svež in zdrav, le tu in tam malo črviv. No zaradi tega pa so bili okrog njega mlajši in seveda tudi mlajši gobančki toliko bolj kleni. Gobarjem se te dni ponuja kar dober zaslužek, saj v poslovalnicah KZ odkupujejo lisičke po 250 din za kg, gobane pa po 200din. na tržnici pa so seveda precej dražji, okoli 400 dinarjev za kologra,. Besedilo in posnetek: Konrad Zorec Stanko Kovačec s svojim vnukom Bojanom in gobanom. Kot zani- mivost še naj povemo, da je vnuk Bojan Kovačec prav tisti dan imel tudi rojstni dan. Težko in odgovorno delo v družbeni prehrani v obratu družbene prehrane v TGA Kidričevo pripravljajo za okoli 2000 delavcev te delovne organizacije toplo, mrzlo in dietno malico. Obiskal sem jih pri delu, videl, kako kuharicam ob štedilnikih in ostalim delavkam kar lije pot po obrazu. O njihovem delu sem povprašal tov. Colnaričevo, ki je povedala: ,,V kuhinji nas je zaposlenih 16 delavk, ki delamo v treh izmenah, enako kot delavci v TGA Kidričevo. Pogoji dela niso tako rožnati kot si to morda kdo predstavlja. Večina delavk ima tudi otroke, ki so često sami doma, saj delamo v treh i^enah, ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Malica mora biti ob določenem času pripravljena,da jo prepeljejo v TGA. Včasih se zgodi, da delavci kritizirajo malico, često tudi neupravičeno. Res je, da se lahko zgodi napaka pri delu, vendar imamo sprotno kontrolo. Težave imamo tudi z dobavitelji blaga, tu večkrat pride do zastojev ali izpadov, potem pa se moraš znajti in razpoložljivim surovinam prilagoditi malico. To ni vedno lahko, saj imamo za mesec dni v naprej sestavljen jedilnik za toplo, mrzlo in dietno. Posebno težko je v času dopustov ali bolniške, saj moramo z nadurnim delom nadomestiti izpadle delavke, ker dodatne zaposlitve pri nas ni. To je še posebno težavno za matere z manjšimi otroci, zlasti še, če tudi mož v TGA dela v izmenah." Verjamemo, kar je povedala tov. Colnaričeva, saj ima vsako delo, vsak poklic svoje dobre in slabe strani. Ob tem si ne morem kaj, da ne bi zapisal tudi kritično pripombo. Ko vstopiš kot gost v obrat družbene prehrane, da bi v miru pomalical ali se odžejal, te moti glasba, ki buči iz glasbenih avtomatov, da niti ne moreš izmenjati besed s sobesednikom. Ali se ne bi dalo teh avtomatov prestaviti kam drugam, kjer bi se lahko zabavali mladi, vendar s tem ne bi motih ostalih gostov. Besedilo in posnetek: Konrad Zorec Kuharice pri delu v obratu družbene prehrane TGA Dobro obiskano kopališče v Kidričevem Vroči dnevi v prvi polovici julija privabljajo številne kopalce tudi v ba- zen kopališča v Kidričevem. Rekordni obisk je bil v nedeljo, 10. julija, ko jc bilo čez 3.400 kopalcev, za dan borca pa jih je bilo nekaj čez 2 tisoč. V nedeljo je bila gneča povsod, dolge vrste so čakale na pijačo in sladoled, tudi sadja je bilo veliko prodanega. Točilnico so skoraj izpraznili, le nekaj kokte jim je še ostalo. Želijo si, da bi bil tak obisk še večkrat in da bi kopalna sezona trajala čim dalje, saj bi tako zmanjšali izgubo, ki jo navadno imajo kopališča. Vendar bi sc v Kidričevem morali tudi bolje organizirati ter ob sobotah in nedeljah angažirati več ljudi za usluge kopalcem, ki bodo tako še raje obiskovali Kidričevo. Kopalci se predvsem pritožujejo zaradi tega, ker je bife na letnem kopališču odprt le do 18. ure, kopališče pa je odprto do 19. ure. Bife zaprejo prej baje zaradi obračuna. Ali se ne bi dalo dela organizirati tako, da bi bilo v zadovoljstvo tudi tistih kopalcev, ki vztrajajo ob bazenih do kraja. Besedilo in posnetek: Konrad Zorec Na letnem kopališču v Kidričevem je vsak dan največ najmlajših kopalcev. Mladinke in mladinci prostovoljci TO Občinski štab za teritorialno ob- rambo je organiziral vzgojo in urje- nje mladincev-prostovoljcev TO od 27. junija do 30. junija 1983 v obli- ki štiridnevnega taborjenja v Turni- šču — pri gradu. V ponedeljek smo se tako znašli ob 8. uri pred gradom Turnišče. Preden smo začeli s kakršnim koli urjenjem, smo dobili orožje, s kate- rim so nas podrobneje seznanili ko- mandirji vodov iz posameznih od- delkov tega voda. Znova je bilo treba spoznati pu- ško, biti poučen o njej, vedeti jo razstaviti, sestaviti, očistiti in seve- da, kar je najvažnejše, vedeti meriti in znati streljati oziroma zadevati cilje. Prvi dan je tako potekal v vse- splošnem spoznavanju puške in po- ložajev, ki so nujno potrebni pri obrambnem usposabljanju. Prav tako so potekali naslednji dnevi. Seznanili smo se tudi z več- jim orožjem, ki je na razpolago v vojašnici ,,Dušana Kvedra" v Ptuju. Med drugim smo spoznali vozilo, ki je podobno tanku in se lahko uporablja ponoči in podnevi, top, ki strelja cilje v zraku in na zemlji na velike razdalje, raketo na daljinsko upravljanje itd. Vso to orožje je v današnjem času zelo drago in dragoceno, zato pa je še posebej pomembno, da imamo za takšne slučaje posebej izurjene lju- di, ki znajo dobro in natančno ravnati s takšnimi vozili in orožja. 29. junija smo imeli v načrtu po- hod do Hajdine, kjer smo obiskali bunker, ki je skrit v gozdu in ga Nemci med vojno niso odkrili. Domačini so nas gostoljubno spre- jeli in spregovorili nekaj besed o življenju v teh krajih med letom 1941 — 1945 in po vojni. Oddolžili smo se jim tako, da smo na spo- minski kamen položili šopek cvet- ja. Pot smo nadaljevali do Kidriče- vega, kjer so nas prav tako pričaka- li borci in predstavnik mladine. Po kratki svečanosti smo pot nadaljevali v smeri Apače, kjer smo imeli v načrtu streljanje. Po krat- kem počitku je pričela streljati prva skupina. V začetku smo res bili nekoliko preplašeni, a smo se kma- lu znašli in vsak je zadovoljivo opravil to nalogo. Ob 5 h smo se že ustavili na zadnji postaji našega po- hoda in sicer pri spomenikih nad Selami, kjer so nas pričakali mla- dinci iz Dolene in Sel. Tovarišica Slavica Zafošnik nam je pripovedo- vala o 9 borcih, ki so padli na tem kraju. Kasneje smo pomagali mla- dincem počistiti spominski kraj in se ob 7. uri poslovili. V taboru smo pripravili taborni ogenj, zraven pa povabili starejšega borca, da nam je govoril o vojnih časih. Tako se je iztekel že predzad- nji dan našega taborjenja. To noč smo zadnjič legli v šotore in že mi- slili na naslednji dan, ko se bo treba posloviti. Tako je na lepem prišel dan, ko smo se zadnjič postavili v vrsto za zajtrk in kosilo. Ob 9.30 so v naš tabor prišli star- ši, predstavniki iz garnizije Dušana Kvedra iz Ptuja in predstavniki bri- gadirjev. Pri nas v taboru smo se v prostem času ukvarjali tudi s kul- turnim življenjem tako, da smo za konec pripravili majhno proslavo, z nami pa so sodelovali tudi briga- dirji. Po tej svečanosti je sledil sestavni del načrtovane vzgoje in sicer polo- žitev svečane zaobljube o prosto- voljnem vstopu v enote TO. Svečano zaobljubo je vodil tova- riš Perko in tako se je zaslišalo 29 glasov, ki so svečano izjavili: ,,Izja- vljam, da kot član zveze socialisti- čne mladine, prostovoljno vstopam v enote teritorialne obrambe; izjav- ljam, da bom zavestno krepil brat- stvo in enotnost naših narodov in narodnosti, negoval vrednote naše revolucije in z osebno odgovorno- stjo, disciplinirano, zavestno izpol- njeval vse naloge, ki jih zahteva obramba domovine. Vlagal bom vse sile v izgradnje in v obrambo naše samoupravne so- cialistične skupnosti. Varoval bom ugled oboroženih sil SFRJ in pri- speval svoj delež k bojni pripravlje- nosti moje enote." Mislim, da bomo to, kar smo iz- javili tudi vestno izpolnjevali in ča- kamo, da nas bodo kmalu spet po- klicali na dolžnost, saj smo odslej naprej v stalni pripravljenosti. Ta- ko kot meni občinskih štab za TO občine Ptuj, menimo tudi mi mla- di, da smo s to odločitvijo mladi dokazali, da se zavedamo svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnega usposabljanja in svoje pripravljenosti, da v primeru potre- be branimo in ubranimo to, kar nam je vsem najdragocenejše — so- cialistično samoupravno domovi- no. Bodite ponosni na nas. Jožica Lozinšek MLADI SI ŽELIJO MORJA IN SONCA V občini Slovenska Bistrica se vsako leto znova srečujejo s težavami, kako ob veliko premajhnih kapacitetah poletnega oddiha in spro.ščenosti. predvsem za najmlajše, zagotoviti leto- vanja za kar največje število predšolskih in tudi šolskih otrok. Čeprav s težavo starši želijo omogočiti svoj im otrokom vsaj nekaj ,dni počitnic ob morju. Res je, da ostajajo nekatere počitniške zmogljivosti v domovih, kamor odhajajo otroci iz bistriške ob- čine na morje, neizkoriščene, vendar to izključno zaradi pre- cejšnjih stroškov letovanja. Osnovni nosilec organiziranja letovanj šolskih otrok je Zveza prijateljev mladine, ki ima na področju organiziranja letovanj že bogate izkušnje. Največ predšolskih in šolskih otrok iz bistriške občine letuje na Debelem rtiču. Letos jih bo tukaj letovalo okoli 60. Prav toliko jih bistriške občine pričakujejo v Puntiželi pri Puli. V Buljaricah jih bo letos letovalo okoli sto, v taboru v Rovinju pa kar okoli 200 tabornikov. Pričakujejo, da bodo zasedena vsa mesta tudi za letovanje v Punatu, kjer imajo 200 mest za otroke in tudi še za okoli 120 planincev. Pri zvezi mladine občine Slov. Bistrica so prepričani, da jim bo letos uspelo poslati v letovišča ob morju okoli 700 otrok. Nekaj nad eno tretjino stroškov letovanja krijejo starši, medtem ko manjkajoča sredstva v največ primerih nadomesti skupnost otroškega varstva in letos prvič tudi izobraževalna skupnost ter nekatere organizacije združenega dela. Te pa so predvsem po- magale pri letovanju otrok staršev zaposlenih v njihovih delovnih kolektivih. Med pomembne novosti organiziranja letošnjih letovanj je tudi vključitev učencev prvega in drugega letnika usmerjenega izobraževanja. Letos prvič bodo mladi iz občine Slov. Bistrice, okoli 120 jih bo. letovalo v depandansi, katero so zgradili v Buljaricah. v črnogorskem primorju. Depandanso so zgradili v letovišču mladih iz pobratene občine Svetozarevo. Mladi iz te občine pa prihajajo v zimskih počitnicah k Trem kraljem na bistriškem Pohorju, kjer jim je občina Svetozarevo zgradila depandanso s 40 ležišči in so dobro obiskana iz vrst mladih občine Svetozarevo. Viktor Horvat Lari ima najraje kruh, namazan z zaseko Naj za uvod zapišemo, da so Angleži znani kot veliki ljubitelji domačih živali. Nekje pri Londonu imajo celo pokopali- šče za pse. Nad njihovimi grobovi pa se blestijo spomeniki in na njih so izklesana imena psov in epigrami. No, resnica je, da imamo tudi pri nas dosti ljubiteljev domačih živali, zlasti psov in mačk. Le škoda, da je marsikje kakšen kužek ali mucka žrtev otroške igre, trpinčenja. O tem smo nekoč že pisali. Tokrat naj zapišemo nekaj o bernar- dincu po imenu Lari. Ce ga lastnica postavi na vago, se kazalec ustavi tam pri sedemdesetih kilogramih. Lastnica tega psa je Milka Zmauc v Lackovi ulici v Ptuju in prepričani smo, da so mnogi Ptujčani na oknu v Lackovi ulici že videli v prvem nadstropju veliko pasjo glavo, ki radovedno opazuje ljudi pod seboj, ki hodijo po tej ulici. Ko smo nedavno tega obiskali njihov dom, se nam je pes kar nekam dobrikal, čeprav smo se ga prvi trenutek malce ustrašili, kajti njegovi ostri zobje, če bi jih seveda uporabil, ne bi nič kaj nežno šavsnili . . . Lastnica psa nas je potolažila, da se pasje mrcine naj nič ne bojimo, ker še nobenega ni ugriznil. Nasprotno, da je zelo pohleven, pred- vsem pa se rad igra z otroki. Čeprav je pes pravi orjak je bojda pri hrani zelo skromen, saj je ne potrebuje več kot otrok. Najbolje pa mu seveda tekne pasja hrana, ki je sestavljena iz mesne drobovine, zlasti klobas. Ne ..odreče" pa se tudi kruhu, namaza- nemu z zaseko. Zanimalo nas je, kako je z njegovo ,,higieno". Zvedeli smo, da ima za svoje pasje potrebe pač določen prostor, prav tako tudi svoj prostor za nočni počitek. Kadar pa po pasje zalaja, njegov glas kar precej odmeva. Sicer pa je poslušen, čeprav ima za seboj nekaj več kot dve leti življenja. Na ukaz se bo vsedel na določen prostor, počakal, kjer mu je zaukazano. Nazadnje pa smo še povprašali lastnico, kje je psa kupila. Ni bilo treba daleč ponj — kar v Tiho pot k Francu Krajncu. Za ceno pa nismo vprašali kajti zgledalo bi, da smo preveč radovedni. Franjo Hovnik Lari z zanimanjem opazuje vrvež na ulici Dober den. Čisa sen zmot rani. Pšenica je podstreho no se nam zdaj ne treba več boti za krušni pridelek. Če bi tota žetevna hica še por dni trojala, hi me vrag vzeja. Od kombajna sen nosa izrnje, nalaga slamo no Švica, če glih mi je pomagala Mica. Pšenička nan je letos kar dobro obrodila, čeglih jo je na spomlod fejst suša montrala no zmanjšala pridelek. Mija z Mico smo kooperanta ptujske kmetijske zodruge no sma dve toni zrnja tudi odala. Cena je tokšna kak je, če primerjam to, da je treba za kilo kofeta skoro stu kil pšenice dati, pa mi začnejo dlake na koži no lasje na glavi gor stoti. Tisto za na glovi sen se malo zlaga, saj sen že fejst plešasti no mi nema več kaj gor stoti. Prejšjo nedelo sen tudi na Polenšaki bij a, tan kak so jubilej žetve obhajali. Lepa so se skozali Polenšanarji. Meni storemi kosci, se je najbolj dapadla tista gda je deset Petkov v soboto kosilo. Saj vete kak gre tista pesem: Oča naprej kosijo, pa jin jaj.a daj visijo. J a, prav lepo je bilo pogledati Petkova ta .stara dvo no osem mladih, ki jim Cušovi po domočen pravijo. Redka je družina, ki ma osem otrok tak delovnih no pridnih. Pa palenške predice so ble zanimive. Ena je tak prela in pela, da se ji je kolovrat strja. Pa kak so ženkije švicale. Tak hitro so žele, ke jih niti kombajn ne bi moga dohajati. Razika Marinova je resen vražje ženkinja. Dopudne je najpret na Sčavničken zmagala, papudne pa je še na Polenšaki prvo mesto požela. Mlatiči s cepmi so tak vdarili >>pika-poka-poka-pok, ke se je čulo daleč naokrog. Jaz sen se tak gibanic naloža, ke so se mi za vuhami žulji delali. • ['nedeljo 17. julija pa bomo v Maškanjce šli. Tam bodo tudi meli kmečki praznik. Prikazali bodo kmečke običaje no še druge zanimive točke sporeda. Tak je moji delegati. Skoz tjeden delamo od zore do mraka, v nedeljo pa te malo po veselicah gremo. Človik pač more malo v družbo priti no si s prijatelji kaj pogučati. Tejko za gnes. Te pa srečno. Vaš L UJZEK TEDNIK 14. julij 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT ~ 7 VELIK USPEH RADA BRGLEZA Na letošnjem mladinskem re- publiškem prvenstvu v šahu nas je posebej razveselil Rado Brglez, ki seje uvrstil na odlično drugo me- sto za največjim favonlom pr- veastva Štefanom Cigant)m iz \{urske Sobote, za katerim je za- ostajal le pol točke. Igral je zelo borbeno prav do konca prvenstva. To se je posebej videlo v zadnjem Icolu, ko je kar osem ur igral z Mrvarjem. Ravno ta zmaga mu jeprinesla naslov vice-prvaka. »Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen. Pnčakoval sem uvrstitev med prvo peterico, po tihem pa sem pričakoval tudi kaj več. No, uvrstil sem se na drugo mesto, ki mi je pnneslo uvrstitev iia drzavm^ pr- venstvo, ki bo v Z. Vakufu v BiH. Na državnem prvenstvu bo zbrana vsa ehta mladinskega šaha iz Ju- goslavije, zato pričakujem izredno napt)mo tekmovanje. Upam, da ne bom razočaral.« Rado je že šestkrat igral na mladiaskih republiških prven- stvih. Največji uspeh, če izvza- memo tega, je dosegel lani, ko seje uvrstil na tretje mesto. Skupaj s Ciganom predstavlja na nasled- njem republiškem prveastvu naj- večjega favorita, čeprav sam pravi, daje njegov nastop na njem negotov, ker bi mu verjetni uspeh na tem prvenstvu ne prinesel uvr- stitev na državno, saj bo drugo lelo. v času. ko bo potekalo drža- vno prvenstvo že prestar. Rado uspešno igra tudi za ŠD Ml P Ptuj. ki je v lanski sezoni os\o|ila tretje mesto v d rugi zvezni ligi Zato so i^egovi osebni načrti tesnoi povezani z cilji, ki jih ima MIP Sodeč po tem njegovem uspehu in po rezultatih drugih mladih ptujskih šahistov, se nam za iMdočnost šahovske igre v Ptuju ni treba bati. Milan Zver RADO BRGLEZ USPEH PTUJČANOV V PORTOROŽU Nad sečoveljskem letališču pri Portorožu je bilo prejšnji teden dvodnevno mednarodno tekmovanje motornih pilotov za^kal branka Ivanuše. Udeležilo se gaje 39 posadk iz petihdržav: Italije, Švice Avstrije, ZRN in Jugoslaviie. Pomerili so se v treh letalskih disciplinah, to je v točnosti pristajanja, kjer sta pilot Krepfl in kopilot Gojčič zasedla drugo mesto, v časovni točnosti, kjer je ista posadka dosegla odličen čas, saj je zgrešila vsega za erio sekundo in zmagala v tej disciplini. Zelo razburljivo je bilo tudi v tretji disciplini, kjer so tekmovalci opravljali razne navigacijske naloge. V skupni uvrstitvi je posadka Hojnik-Verbančič zasedla četrto mtsto, Krepfl in Gojčič pa sta bila šesta. Milan Zver Utva 75, z nJim so ptujski letalci dosegli veliko uspeho\ Foto: B. Rode SVOBODA IN SOTLAR v nedeljo je bilo na olimpijskem strelišču v Hajdošah republiško tekmovanje v disciplini trap. Ekipni naslov je osvojila ekipa Svobode iz Senožeč in tako ponovila lanski uspeh. N aslov med posamezniki je osvoj il Marijan Sotlar iz zmagovalne ekipe Svobode, s 194 zadetki. Milan Zver Almanah o NK Drava Letos praznuje NK Drava pomembni iubilej, petdesetle- tnico obstoja. Namreč pred petdesetimi leti so slovenski do- moljubi nasproti nemškemu športnemu klubu ustanovili slo- venski nogometni klub. Prireditve ob jubileju bodo potekale v mesecu avgustu. Ob tej priložnosti bodo za ljubitelje nogometa organizirali tudi nogometnosrečanje med zagrebškim Dinamom in ljubljansko Olimpijo. V sklop prireditve sodi izdaja almanaha o nogometnem klubu Drava, ki ga pripravlja vodstvo kluba, s predsednikom kluba Janezom Lahom na čelu. V njem bo prikazan razvoj nogometne igre v Ptuju. Razdeljen bo na pet obdobij. Tekst bodo popestrile slike, tudi iz začetnega obdobja, ki jih hranijo v arhivih. Na prireditev se torej pripravljajo zelo skrbno. Milan Zver TURNIR V MALEM NOGOMETU člani OO ZSMS Podlehnik smo organizirali turnir v malem nogometu. Turnir je potekal v nedeljo. 3. julija s pričetkom ob 9. uri, trajal pa je do 16. ure in 30 minut na igrišču pri OŠMartin Kores. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip. bile so predvsem iz haloškega območja in tudi iz Dravskega polja. Ker je bilo prijavljenih veliko ekip. je bil tudi težak boj za prva tri mesta. Tekmovalci so odigrali po tri kola. Ekipe, ki so zmagale so se uvrstile v naslednie kolo. Boj za pokale je bil med štirimi ekipami insicermed NKTržec.Cirkulaiie. KozmosizŽetalinOOZSMS Podlehnik (mlajši), na koncu pa je bil tudi takšen vrstni red. Prvim trem ekipam smo podelili pokale indiplome. najboljšemu strelcu Juretu Smigocu iz NK Tržeč pa pokal in priznanje. Turnir je i>otekal v dobrem športnem vzdušju, popestrili smo ga z glastK), pijačo m jedačo. V plan dela" smo si zadali, da še bomo organizirali dva turnirja v malem nogometu, zato že sedaj vabim vse igralce in naviiače. da se ju udeležijo. Vsem ekipam se člani OO ZSMS Podlehnik zahvaljujemo za sodelovanje. Anica Murko CIGAN PRED BRGLEZOM Končano je 35. republiško šahovsko prvenstvo za mladince. Na njem je sodelovalo 46 šahistov iz vse Stovenije. To je bil turnir druge kategorije, na katerem je sodelovalo tudi osem mojstrskih kandidatov. Kvaliteta same- p prvenstva je bila na zadovoljivi ravni. To je potrdilo nekaj zares dobrih iger, predvsem favoritov prvenstva. Prvenstvo je bilo od samega Začetka pa do konca izredno borbeno, kar potrjuje tudi malo remijev. Po končanem zadnjem kolu turnirja, ko je Cigan kot črni premagal Brinovca in si s tem zagotovil naslov, nam je novi republiški prvak pove- dal: ..Glede na to. da sem osvojil ta naslov, sem lahko seveda zadovoljen. Na začetku prvenstva sem igral bolj rutinersko, brez pravih idej. proti koncu tudi malo premalo borbeno, ostali del pa sem odigral zadovoljivo. Glavna konkurenta za nastov sta še bila Brglez in Mikac, ki sta se uvrstila tik za mano. Kvaliteta nekaterih partij je bila za slovenski šah na dokaj vi- sokem nivoju. Organizacija prvenstva bi lahko bila še boljša. Predvsem s hrano nisem bil preveč zadovoljen." Na vprašanje, kaj pričakuje na državnem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta, nam je odgovoril: „Na tem državnem prvenstvu sem si zastavil cilj, da se uvrstim med prvo sedmerico. Za naprej pa želim, da bom čimprej osvojil še drugi bal za mojstra FIDE." Na lanskem prvenstvu je Cigan osvojil drugo mesto za Mohrom. Ker lanski zmagovalec letos ni sodeloval na prvenstvu, smo pričakovali nekoli- ko lažjo zmago Cigana. Boj za naslov prvaka je bil gotov vse do konca. K temu sta veliko prispevala tudi Mikac in Ptujčan Brglez, za katerega Cigan pravi, da je bil izredno borben. Brglez je z drugim mestom dosegel lep us- peh in popravU lansko uvrstitev, ko je bil tretji. Tov. Butolen je na prvenstvu bU pomočnik glavnega sodnika. Nastop ptujskih šahistov je ocenil takole: ..Domačine bi lahko razvrstili nekako v dve kakovostni skupim. V prvo sodijo Brglez. Maks Feguš in Bezjak, ki so se na prvenstvu borili za visoke uvrstitve, v drugo skupino pa so spadali perspektivni mladi šahisti. še pionirji Ličina, Franc Feguš. Kopše, Viher, ki so turnir izkoristili za preizkušnjo svojih moči v tej konkurenci. Pričakova- nja so vsi šahisti izpolnili. Predvsem je razveselil Brglez, ki je osvojil naslov vice-prvaka, Feguš M. seje uvrstil od 7.—12. mesta, Bezjak paje bil dvaj- seti." Na koncu je tov. Butolen izrekel priznanje delovnim organizacijam, trgovskim podjetjem in šahovskemu društvu MIP, ki so pomagali pri orga- nizaciji prvenstva. Pomembnejši rezultati zadnjega kola: Brinovec F.:Cigan 0:1, Ju- stin:Mikac remi, BrgleziMrvar 1:0. Povše:Zorko remi, Feguš M.:Prislan remi, Peru§:Zalokar remi itd. Končni vrstni red 35. republiškega prvenstva za mladince v šahu je na vrhu naslednji: 1. Cigan 9 točk. 2. Brglez 8.5. 3. Mikac 8,4. Justin 7.5. Pe- niš 7, 6. Brinovec 7 itd. Milan Zver USPEH RIBIČEV - UPOKOJENCEV IZ KIDRIČEVEGA Ribiška družina up>okojencev iz Brestanice je pred kratkim izvedla republiško tekmovarije ribičev — članov društev up>okojencev. Tekmo- vanje je bilo v ribnikih v Mačkovcih pri Senovem in to, 25. junija. Udeležila se gaje tudi ekipa DU iz Kidričeveda v sestavi: Štefan Knaus, Stanko Kovačec in Ivan Repec. Že prejšnja leta je ta ekipa dosegala vidne uspehe, letos pa so bili med društvi upokojencev celo drugi v Sloveniji. Tekmovalo je 40 ekip s 120 ribiči. Ekipa DU Kidričevo je bila torej z 72 ulovljenimi ribami druga. Presenečenje paje bilo še večje, ko so razglasili, daje med posamezniki osvojil prvo mesto Štefan Knaus s 48 ulovljenimi ribivami. Za uspešno zastopanje ne le društva upokonencev Kidričevo, tem- več vseh upokojencev ptujske občine in RD Ptuj — Kidričevo članom ekif>e čestitamo in jim želimo še več nadaliniih uspehov in seveda tek- movalne sreče. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Osvojeni pokali in priznanja, od leve: Štefan Knaus, Ivan Repec in Milan Magdič, manjka član ekipe Stanko Kovačec. Skrb planincev za Boč člani Planiaskega društva PoljCane se uvrščajo po doseženih akt. vnostih med najbolj prizadevna tovrstna društva na Štajerskem. Težko bi bilo našteti vse aktivnosti skozi celo leto od najmlajših do starejših ilanincev tega društva. Prav vse pa so usmerjene v skrb za vzgojo mladih jubiteljev nlania za čisto življenjsko okolje in zdravo življenje v naravi. Med vsakoUtnimi že kar tradicionalnimi je tudi čiščenje narave na Boču. Ta je zaradi neposrednje bližine tudi iyihov drugi dom, saj skoraj ni prostega dneva, da večina planiiKev ne bi odšla na Boč, kjer razvijajo svoje aktivnosti glede na letni čas. Tukaj je dobro poskrbljeno tako za poletne kot tudi zimske oblike rekreacije. Letošnja velika pridobitev so tudi športna igrišča za odbojko, košarko in rokomet, ki so jih uspeli tudi asfaltirati. _____ Vzporedno z rekreacijo pa so dejavnosti članov PD Poljčane usmerjene v skrb za čistočo naravnega okolja, urejenost peš poti na Boč in tudi avtomobilske ceste do planinskega doma. Prav tej cesti posvečajo planirKi veliko ptizomost. saj jim je ta odprla pot do razširitve turistične dejavnosti tudi na tiste obiskovalce, ki so kar preveč zasvojeni z avto- mobili. Bt>č je s tem odprl nove razvojne možnosti turizma, kar sicer ni povsem v skladu s popolnim ohranjanjem naravnega miru, je pa per- spektivno, saj se vse več ljudi odloča za takšiK) obliko vikendov. Pred dnevi je bila na B^ku še ena od številnih delovnih akcij planincev PD Poljčane, ko so urejali cesto, ki jo je deževje precej izpralo. Gramoz pač ne more klubovati močnim hudournikom, ki se pojavijo po večjih nalivih. Vsako leto člani PD Poljčane pK)rabijo za urejanje te ceste, od Poljčan do planiaskega doma na Boču, okoli 500 delovnih ur. seveda prostovoljnih, kar je še posebne pohvale vredno. Veljalo bi jih posnemati m jim priskočiti na pomoč. Viktor Horvat 8 - ZA RAZVEDRILO 14. julij 1983 - TEDNIK TEDNIK - Mii 1983 OGLASI IN OBJAVE - 9 s SEJE OK ZSMS PTUJ »Mladine ne bomo aktivirali s poslovniki in pikniki" Tako je med drugim rekel Milan Kuri, sekretar OK ZSMS Ptuj na problemsko zastavljeni seji OK ZSMS, ki je bila 5. julija. Na sejo so bili vabljeni delegati iz vseh osnovnih organizacij mladine, v vabilu pa je bilo še posebej opozorjeno, da mora imeti delegat izoblikovana stališča in predloge, saj bodo le tako lahko oblikovali stališča in sklepe za skupne seje OK ZSMS in OK ZKS. ,,To je ena zadnjih aktivnosti pred letnimi počitnicami, zato te tovariš predsednik prosimo, da svojo dolžnost opraviš s polnim čutom odgovornosti". Kljub zelo prijaznemu tonu prošnja s konca vabila ni bila uslišana. Seje se je namreč udeležilo okoli 50 pred- sednikov oziroma delegatov iz osnovnih organizacij, moralo pa se je bi kakih 200. Kljub temu, da so bila na dnevnem redu vprašanja, ki zanimajo predvsem mlade, zanimanje ni bilo posebno veliko, saj je razpravljalo le malo tistih, ki so več kot dve uri presedeli na seji. Omenimo lahko pravzaprav samo mladince iz TGA Kidričevo in Kmetijskega kombinata in še nekaj redkih izjem iz krajevnih skupnosti. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja: ocena realizacije sklepov z lanske skupne seje OK ZK in OK ZSMS, analiza družbenoekonomskega položaja mlade generacije in vloga mladih v razreševanju sedanje gospodarske krize ter povezovanje ZSMS v SZDL, delo društev in družbenih organizacij, uveljavljanje mladih v delegatskem sistemu. Glede na to, da so po podatkih, navedenih v gradivu za skupno problemsko konferenco, ki so ga pripravljali člani pred- sedstva mladine, v ptujski občini od skupno 1187 nezaposlenih, 703 mladinci (stanje 30/4—1983), bi lahko to opazli tudi ptujski mladinci in to malo bolj množično. Videti je, da mladih v osnovnih organizacijah gradivo, ki so ga dobili, ni preveč prizadelo. Niti tega niso opazili, da je bilo gradivo tokrat napisano kritično, konkretno, brez nepotrebnega fraz^rjenja, s podatki in številkami, ki veljajo za ptujsko občino in ne samo neka abstraktna republiška povprečja, in da gradivo ni bilo prepisano iz nekih drugih splošnih načel. Iz številk in podatkov v gradivu je bilo mogoče razbrati, da bo izobrazbena struktura zaposlenih kmalu slabša od izobrazbene strukture nezaposlenih, zgovoren je tudi podatek, ki karakterizira našo štipendijsko politiko — 67 % štipendij v ptujski občini je bilo iz združenih sredstev in le 32,9 % kadrovskih štipendij (podatek za šolsko leto 1981/82) Govora je še o nagrajevanju po delu, ki so ga še manj kot vsi drugi deležni prav mladi delav- ci, ker so po miselnosti mojstrov pač mladi in slabi. ,,Eden od vzrokov premale učinkovitosti . . . ZSMS je tudi, da se uk- varjajo z raznimi manifestacijami (razni izleti, pikniki, športna srečanja, kulturne prireditve), ki jim vzamejo polovico energije in ča.sa . . ." Toda videti jc, da pretežni del mladinskih aktivnosti in problemov, povezanih z njo, tiči prav v tej tematiki. Razpravljalci iz KS so imeli namreč samo ta problem: ne dobijo prostorov za mladinske plese in veselice, ker jim gasilci preveč zaračunajo dvorano in ker . . . V gradivu so navedeni tudi podatki o od- stotkih mladih, ki so izvoljeni kot delegati (za skupščine SIS iz KS na primer samo 6,9 % mladih). Ob tem je Janez Zampa v razpravi pripomnil, da je eden od vzrokov premajhnega vključevanja mladih v delegatskem sistemu neaktivnost osnovnih organizacij mladine. ,,Ce sama OO ni aktivna, se tudi ne oblikujejo stališča in delegat take osnovne organizacije lahko nastopa samo še individualno ali pa forumsko." Srečko Kolar iz Kmetijskega kombinata Ptuj je pri problemu brezposelnosti opozoril, da ga ne bomo odpravili samo v mejah ptujske občine. Pretiran optimizem bi bil pričakovati od ptujskega gospodarstva, a bi v doglednem času zaposlilo zdaj že okoli 1300, ali več brez- poselnih. V ilustracijo je navedel KK Ptuj, kjer bo v naslednjih petih letih šlo v pokoj 33 delavcev, ki delajo na delovnih mestih z zahtevano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Problem brezposelnosti tudi ni bil dovolj predstavljen na ravni republike to je zanimivo predvsem z vidika, da je samo v zasavskih občinah več prostih delovnih mest kot je v ptujski občini nezaposlenih. Mili.sav Jankovič iz TGA je v svoji razpravi dejal, da je kadrovska politika samo deklarativ- no reševanje te problematike in da na pomemb- nih mestih še vedno vztrajajo ljudje brez ustrez- ne izobrazbe (in največkrat brez idej), mladi strokovnjaki pa so nezaposleni. Opozoril je tudi na eksistenčne probleme mladih, saj standard nezadržno pada prav v socialni in starostni strukturi mladih. V nadaljnji razpravi so mladinci iz TGA opozorili še na taka protislovja, kot je primer podeljevanje štipendij v TGA. Lansko leto so razpisali štipendije za 10 livarjev, podeljena pa je bila ena štipendija, ker se ni prijavilo več kandidatov. Razprava je bila kljub skromni udeležbi in skromnemu številu razpravljalcev bogata, mogoče bo tokrat pomlad naznanilo pač manj lastovk, večjria jih najbrž čaka v južnih krajih na toplejše vetrove, toda za mlade govorijo nekaj o vroči krvi in podobno. To bi kazalo preizkusiti in preveriti še kje dru- gače, ne le na veselicah in stranskih dejavnostih veselic, ali pa spet čakamo, da nam bo prob- leme zaposlovanja, štipendiranja, samou- pravljanja in še česa rešil naslednji dedek Mraz s kakršnimi koli paketi in darili?Danica Petrovič Ptujske toplice dobro obiskane Medtem ko so se kmetovalci čez minuli vikend skoraj dobesedno kopali v znoju ob žetvi letošnjega pridelka pšenice, so številni Ptujčani in gostje iz raznih krajev Slovenije in sosednje Hrvatske, izredno toplo vreme izkoristili za kopanje v Ptujskih toplicah. V nedeljo so zabeležili največji obisk v letošnji sezoni, prek 6.000 kopalcev so našteli. Sicer pa se čez teden giblje število gostov od 1.500 do 2.000, odvisno pač od vremena. Iz ankete, ki smo jo naredili med obiskovalci, so ti zadovoljni s ponudbo Ptujskih toplic, najbolj jim je všeč čistoča in dnevno sveža voda, pa tudi gostinska ponudba je glede na zmogljivosti zadovoljiva. Edina pripomba, ki ostaja že nekaj let pa je premalo sence. Ta bi posebej starejšim ljudem in malčkom prišla še kako prav. „ M. uzmec Vedri obrazi kopalcev Ptujskih toplic niso redkost ČE SE PO JUTRU DAN POZNA . . . Pri N K Drava so pošteno zavihali rokave. Od naslednjega prvenstva v drugi republiški ligi pričakujejo prvo mesto in s tem uvrstitev v prvo republiško ligo. Jutri bo v prostorih nogometnega kluba sestanek članov strokovnega odbora, na katerem bodo razpravljali o načrtih za naslednjo sezono, za katero je cilj jasen, kot smo že rekli, uvrstitev v prvo republiško ligo ter o okrepitvah za naslednjo sezono. Prestopni rok igralcev je od 15. do 25. julija. Na sestanku bo tekla beseda o povratku nekaterih bivših igralcev najboljše selekcije. Med njimi je tudi Hvaleč, kije trenutno član mariborskega Kovinarja. PriNK Drava.se torej resno pripravljajo za novo sezono. Upamo, da ne zaman! Milan Zver OB 15. JULIJU - DNEVU ENOTE SVEČANA ZAOBLJUBA MLADIH VOJAKOV Jutri, 15. julija dopoldan bo v ptujski vojašnici Dušan Kveder- Tomaž priložnostna slovesnost ob 5. dnevu enote Dušana Kvedra. Svečanost bo pričela ob 11. uri. Na svečano zaobljubo nove genera- cije mladih vojakov bodo prišli tudi starši, lo je sedaj že tradicija. Ob tem se bodo spoznali tudi z delovnimi in življenjskimi pogoji mladih vojakov. S kulturnim programom bodo sodelovali mladi z zvezne mla- dinske delovne akcije Slovenske gorice 83. Slavnostni govornik pa bo komandant vojašnice Milan Stankovič. V programu prazno- vanja dneva enote — 15. julija so tudi športna srečanja med mladi- mi vojaki in brigadirji. MG Na območju ptujske občine smo v tednu od 5. do vključno 12. julija beležili krvav prometni davek. Kar osem, pretežno hujših prometnih nesreč jc bilo v tem času, za posledicami pa sta dve osebi umrli, 8 oseb je bilo huje, dve pa lažje telesno poškodovani. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost, neprevidna vožnja, utrujenost voznika in izsiljevanje prednosti. Na vozilih je za okoli 134.000 din materialne škode. VSI VEČ NESREČ NA KOLESIH Z MOTORJIH Miličniki zadnje čase obravnavajo vse več nesreč, ki jih povzročajo vozniki motornih koles in koles z motorji, torej vozniki motorjev in mopedov. Ena teh nesreč se je zgodila tudi v sredo, 6. julija ob 20.10 v Sestržah na lokalni cesti. Voznik motorja Martin Krošelj iz Sestrž 70 je v križišču z drugo lokalno cesto trčil v nasproti vozečega voznika kolesa z motorjem Maksa Ccrncjška iz Pečk 39. V trčenju sta dobila hude poškodbe Cernejšek in motoristova sopotnica Angela Krošelj. SMRT PEŠKE — OPOZORILO OBČANOM! V ponedeljek, 11. julija ob 6.45 je prišlo do hude nesreče na magistralni cesti pri Dravskem mostu v Ptuju. Voznik tovornega avtomobila Rudolf Želj iz Pesnice jc peljal 4z smeri Hajdine proti Ptuju. Ko je pripeljal do začetka mostu sta nenadoma izven prehoda prečkala ccsto pešca Gera Rušnik in Franc Molih — oba iz Prešernove ulice v Ptuju. Kljub zaviranju je voznik oba pešca podrl po cestišču. Rušnikova je zaradi hudih poškodb isti dan ob enajstih v ptujski bolnišnici umria, Molih pa je na srečo utrpel le lažje poškodbe. Postaja milice Ptuj naproša vse očividce te prometne nezgode, da se zaradi informacij zglasijo na Postaji milice Ptuj ali na najbližji enoti milice! _ OM HI DA NESREČA PRI PODLEHNIKLI Na magistralni cesti pri Podlehniku seje v petek, 8. julija okoli 17. ure zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, šest pa jih je bilo težko poškodovanih. Do nesreče je prišlo takole: Jakob Zupan od Mi- klavža na Drav. polju je vozil od Stanošine proti Podlehniku in to po levi strani cestišča. Nasproti je tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom turški državljan Kemal Vildis, ki je začasno na delu v ZR Nemčiji. Turški voznik sc jc poskušal trčenju izogniti tako, da je zapeljal v levo, toda tedaj je tudi Zupan zavil na svoj vozni pas in prišlo je do hudega čelnega trčenja osebnih avtomobilov. V nesreči je umrla žena turškega voznika, oba voznika avtomobilov in štirje otroci pa so bili hudo ranjeni. — u PRVI DELOVNI TEDEN DRUGE IZMENE ZMDA SG 83 v drugi izmeni sodelujejo brigade iz Trbovelj in Celja, pobratenega Arandjelovca in brigada univerzitetne konference iz Beograda — ta vključuje tudi 15 brigadirjev iz Moskve, prav tako študentov, ki jg vskočila namesto predvidene brigade otrok zdomcev. Komandant akcije je o brigadah druge izmene povedal, da se je že takoj ob prihodu v naselje videlo, da so brigade pripravljene in so se takoj s polno paro vključile v delo na delovišču in tudi na področju interesnih dejavnosti. To potrjujejo tudi rezultati prvega delovnega tedna, ki so sledeči: MDB Mika Mitrovič, brigada univerzitetne konference iz Beograda povprečje je 157,42 MDB Milan Ilič-Ciča iz Arandjelovca 124,4 MDB Veljko Vlahovič iz Celja 128,86 «7o in MDB Ustanovnega kongresa KPS iz Trbovelj 154 Skupno povprečje prvega tedna za vse brigade je 141,17 %. Doseženih je bilo 6495 norma ur in 4432 efektivnih ur. Na področju interesnih dejav- nosti so brigade prav tako zelo aktivne. Sodelujejo v vseh organiziranih oblikah popoldanskih aktivnosti v naselju. Tako bo v soboto nastopila folklorna skupina iz Arandjelovca, v ponedeljek pa bodo gostili Tomaža. Domicclja. Poleg delovnih brigad, ki smo jih našteli in poleg ,,nor- malnega" brigadirskega življenja pa v drugi izmeni sodeluje tudi posebna skupina brigadirjev v brigadi Rdečega križa. Skupina šteje 9 ljudi, delajo pa na področju socialne in zdravstvene dejavnosti ter otroškega varstva. Kot že lanske brigade Rdečega križa brigadirji tudi letos obiskujejo ostarele in pomoči potrebne občane, vzgojiteljice pa organizirajo otroško varstvo v KS, kjer ni vrtcev. r^ ■ n . it Danica Petrovič Brisadirjill. izmene na delovišču v KS Boris ZiherI poto-vi Ozmec Veselo na delu in po njem v soboto so se v Rabeljčji vasi zbrali brigadirii veterani, člani Kluba brigadirjev, brigadirji tretje izmene ptujske brigade, ki bodo v avgustu sodelovali na zvezni M DA Suha krajina 83, ter brigadi iz Arandjelovca in Celja, ki se udeležujejo M DA Slovenske gorice na udarniški akciji. Kopali so kanal na drugi tlačni coni za sekundarno vodovodno omrežje na relaciji Rabeljčja vas—Mestni vrh. Na trasi je vladalo pravo delovno vzdušje. Ton delu in razpoloženju so prav gotovo dajali brigadirji vete- rani, ki so tudi pokazali, da se še z lopato ali krampom v rokah lahko povsem enakovredno kosajo z veliko mlajšimi kolegi. Po končani akciji so bili vsi, ki so se udeležili udarne akcije po- vabljeni v Dornavo, v naselje brigadirjev. Tu so se zadržali v prijetnem prijateljskem klepetu, po tem pa so se brigadirji pomerili tudi v nogo- metu. Na prošnjo brigadirjev iz Ptuja rezultata ne bomo objavili. Milan Zver Rodile so: Marija Kokolj, Osluševci 22 — dečka; Ana Rihtar, Prešernova 2()/a — Gregora; Marta Zemljarič, Rotman 37 — deklico. Poroke: Branko Pejkovič, Devova 20, Maribor in Zdenka Grahornik, Malcčnik, Nebova 18; Alojz Pre- log, Zagojiči 30 in Zinka Žula, Grajcnščak 43; Janez Plohi, Kukava 46 in Marija Bezjak, Placcrovci 6; Marijan Milinovič, Laško, Zdraviliška l/a in Bojana Solatnik, Cirkovce 49/a; Franc /uran, Formin 64 in Marijana Jurij, Zagojiči 9/a; Milan Kozel, Mala Varnica 3 in Jožica Kokol, Zg. Leskovec 12. Umrli so: Anton Rodošek, Gorca 46, roj. 1932, umrl 5. julija 1983; Katica Nežmah, Skaričevo 123, roj. 1923, umrla 6. julija 1983; Terezija Vogrincc, Zagrebška 69, roj. 1893, umrla 6. julija 1983; Gera Štebih, Poicnci 25, roj. 1904, umria 1. julija 1983; Jožefa Arnuš, Trnovski vrh 28, roj. 1914, umrla 6. julija 1983; Jožefa Liber, Turški vrh 75, roj. 1909, umria 7. julija 1983; Janez Roškar, Sodinci 66, roj. 1906, umri 7. julija 1983; Doroteja Bolcar, Spuhlja 99, roj. 28. marca 1982, umrla 2. julija 1983.; Ana Kristovič, Brstje 8, roj. 1981, umrla 5. julija 1983, TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletoa Daročrioa zoaša 450 rli-. narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.