m številka Ljibljaia, v petek 1 decembra 19(1$ IXXVIII. leto. S fstetfa rak ian s v »čar, islmll aaaeijs la pra»(**> tat ralja po poatl arajaaua aa avstro-ogrskc sesala aa vaa lata ti K, aa fel lata IS K, aa četrt lata I I 60 k, aa aa aiaaaa t K SO a. Za LJubljano • aaftujanjeia aa dan aa rt" '* K; s* zal Uta It K, aa Satrt leta t K, aa aa aiaaaa t K. Kdar hadj aaai aaaj, plača aa vaa lata tt K, aa aai late 11 K, aa četrt lata 6 K 60 k, aa aa aiaaaa 1 K 90 a. — Za tujo doiolo talika več, kolikor aaala poštnina. ! £a ssreČa« brez ietadabec vaašujarr« naročnina ■• aa eaira. — Za oananlla aa alacaja aa petareatesne patit »rtU aa lt k, ia aa aa oananllo tiaka enkrat, aa 10 k, ea aa dvakrat, io aa 8 k, 6o aa tiaka trikrat ali večkrat. — Oopri ±s\ 93 tevele fraakovatl. — Eakapiii is aa Tračaje. — Uredništvo ia upravnialvo Ja a JKaacevla aliaak St. 5, la »kat aMdmitva v I. aadatrepja, apravaiŠtv e aa v pritličja. —■ Upravniltva aaj aa klagovaUJa pošiljati naročnina, rokUnaoi i oananlla, t, j. adatiaiatrathma atwf. „Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamesne številke po IO h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na aovo naročbo, staro gospode naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom; Vao loto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol lota . . „ 11-— J En mesec . ,, 190 Pošiljanja na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto . . K 25-— I četrt leta . K 6-50 Pol leta . . t, 13*— j En mesec . „ 2-30 K3T* Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavlja IO. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda14. Avstrijska politika v Albaniji Demonstracija združenega evropskega brodovja (izvionaši nemško') v turškem morju priča, da stopa balkanske vprašanje zopet v ospredje. Maoedonske razmere vpijejo do neba po reformah, a ker jih zanikarna Turčija noče in ne zna izvesti, storila bo to Evropa. Likvidacija Turčije, evropske Turčije, se bliža, to je jasno. Ko bi ne bila prišla vmes rusko japonska vojna, bi bil »tam doli« Že mir. Kateri državi pripade vodilna in odločilna vloga v evropski Turčiji? Tisti, ki bo imela epretnejše diplomate, razumnejše državne glave ter močnejšo armado. Poleg Macedonije je velika in skeleča rana na telesu stare Evrope tudi Albanija. Kot najdivjejše ljudstvo na Balkanu igrajo Arnavti že sedaj krvavo razbojniško vlogo v Maoedoniji, oni pa bi radi igrali tudi svojo politično vlogo. Znano je, da podpira Albance Italija v njihovih separatističnih stremljenjih. Albanska liga ima svoj sedež v Rimu. Govorilo se je pa često tudi, da hoče Avstrija pomagati Albancem do »samostalnosti«, po domače rečeno, da hoče Albanijo za-se anektirati. Ta trditev se je večkrat že tuJi v t ti cioznih Istih demontirala, in vendar je resničua! Te dni sem dobil slučajno v roke znanstveni zbornik: »Mittheilun-gen der k. k. geografisehen Gesellsohaft in Wien. Ređao-teur Dr. I. M. Jttfctner. Band 41., Nr. 5 und 6 Wien 1898«... V navedenem zvezku je objavil med drugimi dr. Kurt Hassert svoj članek: »Wanderungen inNord Alba-nien« članek je znanstven. Dr. Hassert opisuje albansko gorovje. Na str. 368. pa p:še: »Gleich darauf mus3ten wir wiederum 800 m tief riBch Gjoani, der Residenz des Eri-bisehofes von Dulati (632 m), hinab-klettern. Mansignore Marooni, eine sfchr eympathi8ohe Erscheinung stammt aus Trient, wie denn ain grosser Teil der albanesiseben Pfar-ren mit daterreiohischen \Velt- und Ordecsgeistliohen beo&tzt i a t. Der eingeberene albanesische Glerus \v rd auf dem vonOesterreieh unter-haltenen J e s u 11 e n o o 11 e g zu Scu tari erzogen, und O e s t e r -reioh bezalt auch die Pfar-ren... Aus der weitgehenden Unterstiitzung Oeaterreiohs erklart es sieh, dass man in allen Pfarren das Bild des Kaisers Franz Josef, selten oder nie aber ein Bild des eigentlichen Landesherrn, des Sultana, findet, und dass derKaiserstaat eine erfolg-reiche politisehe Propaganda unter den Eingeborenen treib-die ihre Spifeae vor allem ge- gen die von Serbien und Montenegro mit russisoher Hilfe b e t ? i n e Wieder*auf -richtung des alten Groas-serbisehen Reiches richtet. Zw«r hrt auoh Itaiien zur Fdrderung seiner Intereesen einige Schulen ge-grttndet und die italienisohe Spraohe spielt als FUndels- und Uaterrichts-sprache eine nicht unwichtige Rolle. Aber dennoch besitit nur 0<*sterr6ich einen w rki'c!\ massgebenden Ein-Aubs, zumal ea ohnehin eehon als tfchuttmacht d«r katolisohen Alba-nesen in hohem Ansehen steht. S.« Mislim, da ne potrebujejo te »glasne misli« učenjaka Hasserta nikakcg* komentarja. Za kaj se da vse porabiti katoličanstvo, pokazuje avstrijska politika v Albaniji — proti slovanstvu. Toda denar za to politiko se jemlje iz žepov avstrijskih Slovanov, zatorej prepuščamo besedo slovanskim poslancem, saj se snide te dni dižsvni zbor. In potem pridejo delegacije. Krali eni 6 Marko. Državni zbor. Na Dunaju, 30. novembra. Posl. Looker je zahteval službeno progm:,, ;ko za d r -lavne uradnice. Posl. G r 5 s b 1 je interpeliral brambovskega ministra zaradi dveletne vojaške službe. P,js!. Hofmann, Dobernig i. dr. so predlagali, naj se aktivitetna doklttda všteje državnim uradnikom v pokojnino, a službena doba se naj zniža na 35 let. Potem se je nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. V imenu nemške ljudske stranke je govoril poslanec S y 1 v e s t e r , ki se je bavil največ z razmerami na Ogrskem. Bavil se je z usodo takozvanega Dersahattovvga odbora, s § 14. in a tx lex - stanjem na Ogrskem, z ar-madnim in polkovnim jezikom in delegacijami. Posl. Skedl j j izjavil, da bo glasoval za splešno in enako volilno pravico, a zahtevati ee mora, da se bo pri tem otiralo na narodnostno in kulturno razmerje meči. Tuii napovedana reforma gosposke zbornice je potrebna, Tudi fndu-6tr j\ mora biti zastopana v gosposki zbornici. Poai. dr. A d 1 e r je pozival, naj se ne zavlačuje reforma volilne pravice. Zanikal je, da bi splošna volilna pravica bila nevarna za narode, posebno za Nemce. Nemoi se ne bojetoliko za svoj narod, kakor tega, da bi sedanje zastopnike nemškega meščanstva nadomestilipravi narodni zastopniki. Govornik je svaril veleposestnike, naj ne spletkari] ) proti volilni rtformi. Izrekel se je tudi proti volilni obveznost!. Posl. Glookner je zagovarjal nemško meščanstvo ter izjavil, da je volilna obveznost nujno potrebna, ako se n?j pokaže ljudska volja. Posl. dr. Kramar je izjavil, da bo češki klub obrazložil svoje stališče napram vladi pri razpravi o proračunskem provizoriju, ako bo sploh prisio ao tega, ner bo govori nekaj o obstrukeiji — gosposke zbornice. Govoreč o volilni reformi je rekel, da z uvedbo splošne volilne pravioe ne bo nastala slovanska večina. Ap^lirai je na zbornico, naj sprejme volilno reformo. Volilna reforma. Dunaj, 30, novembra. Upor proti splcsai in enaki volilni pravici narašča, ker so se zadnji čas pridružili k nasprotnikom tudi tirolski poslanci katoliške ijudake stranke pod vodstvom dr. K a t h r e i n a. Potemtakem obsega opozicja obe skupini veleposestnikov, poljski klub, nemško napredno stranko, Tirolce in deloma gornjeavstrijske klerikalce. Ta koalicija hoče predvsem vreči barona Gautscha. Na to deluje posebno poljski klub Polnž*j je zelo na* pet, ker je tudi večina gosposke zbornice preti nimeravmi vi lilni reformi. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 30 novembra. Ministrski svet je bit zadnje tri dni v permanenci. Razpravljal je o zelo važnih zadevah, ki bodo vlado prislile, da izda Š3 pred 19 decembrom odločilne odredbe glede bodočnosti ogrsze politike. Konflikt s Turčijo. Carigrad, 30. novembra. Na sultanovem dvoru vieda splošna zmešnjava, odkar je mednarodno bro-dovje zasedlo otok Mitilene. Sa'tsn kliče neprestano k sebi na posreto* vacj9 velikega vezirja, ministre in druge vplivne oseba. Vk'jub največjega praznika bajrama je bil včeraj ministrski svet. Kakor se poroča iz uradnih turških krogov, je ministrski svet sklenil, da se odpor nadaljuje. — Gabernatorju na otoku Mitilene je vlada nereč la, naj se omeji napram mednarodnemu brodovju le na oficijalni protest, sicer pa naj bo povsem miren. Dogodki na Ruskem. Punt v Sebastopolu. Petrograd, 30. novembra. Admiral Ć u h n i n je briojavil oarju: »Zopetsemgcspodarmesta. Pol Sebastopola je razdja-nega« Podrobnosti o teh bojih so sledeče*. Puntarji so imeli tri vojne ladje izmed črnomorskega brodovja in tri severne utrdbe na kopnem. Upornim Udjam je zapovedoval poročnik S c h m i d t. Ob treh popoldne so začeli puntarji' streljati z ladij na mesto. Baterija na severnih utrdbah je dobila ukaz, n»j strelja na puntarske ladje, toda baterija je bila sporazumljena s puntarji ter je začela streljati tud LISTEK. Slovensko - nemška meja na Štajerskem. Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Dalje.) Prebivalstvo je razen nekaj priseljenih Nemcev slovensko, in sicer se razmere vkljub vsem nemSkim agitacijam zadnje čase zboljšujejo. Leta 1880. so našteli 1083 Slovencev in 206 Nemcev, leta 1900. pa 1113 Slovencev in samo 100 Nemcev. Bolj hitro pa na-narašča nemški živelj v občini SpiČnik Speiseneg) (med Sv. Jnrjem in Svičino.) V tej občini bo našteli leta 1880. še samo 1 Nemca in 312 Slovencev, leta 1900. pa že 47 Nemcev in 451 Slovencev. — Družba sv. Mohorja ima pri Sv. Jarju 41 članov. S v i č i n a (Witschein) je v ozki dolini skrita Župnija med Sv. Jnrjem in Spielfeldom. Tu je velika graščina benediktinskega samostana v S t. Lam-prehtu, ki ima tudi najlepše vinograde. Samostojna župnija je tfvičina že od leta 1196, tedaj ena med najstarejšimi v Škofiji. Šola je od leta 1806. Sedaj je iola 3razredna; v 1. razredu je poučni jezik slovenski, v 2. in 3. raz redu pa nemški s 4 slovenskimi urami v tednu. Učitelji so Slovenci. Tudi cerkev je še popolnoma slovenska. V občinskem zastopu prevladujejo nemŠku-tarji. Pri ljudskem štetju leta 1880. so naSteli 436 Slovencev in 94 Nemcev, leta 1900. pa 419 Slovencev in 77 Nemcev. Slovenci kakor Nemci so na zadovaliza 16 duš (?) Družba sv. Mohorja ima 56 Članov. Med Svičino in Gomilico jc postavil letos ernožki trgovec Wruss vrh svojih goric 20 metrov visok leseni razgledni stolp, da se more ponašati, da ima najvišjo točko — četudi umetno — v Slovenskih goricah. Razgled s stolpa je res impozanten, zato ga obiskuje mnogo turistov. Nasprotno pogorje proti Gomilicam se imenuje Račje (Ratschach) z nemško enoraz-redno šolo. Prebivalci so še po veČini Slovenci, dasi so leta 1880 našteli poleg 325 Nemcev le 47 Slovencev, mnogo otrok še prihaja v šolo, ki ne znajo nič nemški, a učitelj (Vojaček !) in katehet iz Gomilice ne razumeta besedice slovenske. Gomilica je lična, trgu podobna vas, ki je poleg Sobote druga obmejna župnija, ki se je v polovici pretečenega stoletja skoraj popolnoma ponemčila. V vasi in bližnji okolici ni več Slovencev, pač pa so še v pogorskih podobčinah, kakor v Eckbergu, Grudolu (^Grubthal), Kranjali, Šenovi (Sernau), Labiču, Ka-meniku (Steinbach), dasi jih ljudsko i štetje iz leta 1900. ne pozna več. Leta J 1880. pa so še vendar našteli v Gomilici 47 Slovencev, in sicer 37 v Ka-meniku, 7 v Eckbergu in 3 v Labiču. Šumanova knjiga „Slov Štajer" navaja v Račjem in Kamcuiku še 4/5 Slovencev, v Eckbergu 7U v Šenavi l/v Govoril sem v teh krajih z viničarji, ki so laglje govorili slovensko kot nemško. Pred 50 leti je bila Gomilica še do dobre tretjine slovenska, a tudi dandanes se sme reči, da 1 i če govori slovensko. Takratni župnik Muršec je imel še vsako prvo nedeljo v mesecu slovensko pridigo; tudi slovenski krščanski nauk je imel v nedeljo popoldne po vaseb, pri pozni maši se je še po 60. letu bral slovensko evangelij. Istotako je poučeval slovensko šolsko mladino, a ne v šoli, temuč v zakristiji. 0 njegovem delovanju je pisal „Prijatelj" leta 1855.: „Hvala gre gospodu Matiju Mursecu, ki si perzadeva tudi Nemce seznaniti s slovenskim duhom, ker v petju iu muziki izurjen podlaga nemškim pesmam slovenske napeve. Tako sem Čul dekleta prav mično popevati nemško pesem po slovenskem napevi vzetem iz pesmi: „Bratje Slovenci smo." Čudil sem se, ker so nemške dekline prav zalo prepevale v slovenskem duhu. Ali tukajšni prebivavci niso skoro drugo, kakor ponemČeni Slovenci, kar nam zadosti svedoČijo slovenska imena. PreteČeno jesen so tu sem hoteli za kaplana nastaviti terdega Nemca, a 1 i nije bil za rabo." Tako je bilo leta 1855. Pa še leta 1890. sta bila Župnik in kaplan Slovenca. Dandanes pa sta župnik io kaplan trda Nemca. Župnik Fiirbass (Vrbajs?) je videti odločen nemški nacijonalec, ker nele, da mi ni hotel ničesar pokazati o zapisani pre teklosti Župnije, temuč jc še Škodoželjno izjavil, da je sploh le še 5—8 hiš v fari, kjer razumejo slovensko. Toda kakor so mi pravili sosedniji duhovniki ter sem se tudi sam prepričal, je v župniji razen vasi same približno le toliko hiš, v katerih slovensko ne razumejo. Graški škof je Gomilici namenoma vzel slovenskega duhovnika, da v 20—30 letih slovenščina popolnoma izgine. Po zaslugi nemških duhovnikov ni v župniji nebenega člana družbe sv. Mohorja in v župnijo sploh ne prihaja noben slovenski Časopis. Da je Gomilica zelo stara Župnija, dokazujejo listine iz 9. stoletja, kjer se nahaja ime Gomelinz. V župno cerkev je vzidan nagrobni spomenik iz leta 1617., ki pove, da počiva tam „Herr Strallockher (Stralekar), gewester Raths-burger". V tem kraju so izkopali več rimskih spomenikov, katerih najlepši so nekateri Še sedaj na dvorišču ondotne graščine. Ernož (Ehrenhausen) je razen služabnikov popolnoma nemška župnija. Pri ljudskem štetju leta 1880. so našli v trgu še dva Slovenca, v Beliča (Willitsch) pa 6. Leta 1900. so Slovence sploh utajili, dasi posebno v zadnjih dveh krajih, pa tudi celo na severu v Rečju (Retznei) še mnogo ljudi govori slovensko, dasi se slovenske narodnosti ne zavedajo. Pred 70. do 80. leti je bila v Ernožu Še vsako drugo nedeljo slovenska pridiga ; še leta 1860. je bil na tabli ob Železnici slovenski napis, da se ne sme po Železnici hoditi. Šuman še navaja v imenovani svoji knjigi v Evičah kakor Beliču pol Slovencev. Dobra petina jih je brezdvomno Še dandanes, dasi se ra-pidno ponemčujejo. V nekaterih hišah še molijo slovensko. Kdor bo prišel čez 20 let v te kraje, pa ne bo zasledil več slovenske besede. (Dalje prih.) 5D učiteljic to pm urno zato, ker ni hotela trobiti v njegov rog, in ker se ni hotela š njim pobliz j» se-snamti Razvpit jo je in opravljal kot škrbaste babnioe aa plotom D sti iarovŠkih kuhano spočne, nas iupnik to seveda razlaga po svoje, namreč, da apoČuo od sv duha. kadar ugrizne ▼ Žensko meso tonsurirani ljubimec. Župnik na Prežganjem, pometajte pred svojim oradom' Sf. Duh nad Krftkim. Kako se duhovniki boje Boga in hudiča in koliko jim je na tem, smo že dostikrat slišali in Čitali. Tudi naš župnik Jenko nam je to že večkrat pokazal in nam vedno dokazuje, da je denar Bog in hudič. Ko je bil pri nas Še g. kaplan Miklavčič, je nekoč umrl imovit posestnik, samec Z aru. V oporoki je zahteval slovesen pogreb s peto mašo. Ker ni bilo župnika doma, je vodil pogreb kaplan in račuuil vsega vkup 10 K. Župnika je grelo, ker ni on nič dobil in tuhtal je, kako bi se maščeval. Fa jo najde. Kaplanu zapove, da mora dati nekaj denarja nazaj, ker je preveč račuuil. Kaplan je smeje nesel določene krone na&aj, katerih pa živeči brat ni v.*cl, ampak mu pustil za kako mašo. Ko pa je letos umrl posestnik Anton Jane, in pogreb, ker je bila pot dosti krajša, vodil Jenko, si je pa zaraČunil 36 K. Cerkovniku, kateremu je pokopal I o letno hčer, je pa račuuil 14 K, tedaj Še vedno več, kot MiklavčiČ veliki pogreb. Pametni cerkovnik mu je dal 2 K, za drugo pa naj čaka. Sploh se drži naš Jenko načela: Kdor ima več, naj več tudi da. In tako delajo vsi Bona venturovi Črnuhi, razen malih jzjem, katerih pa škof videti ne more. Še en slučaj, da je res denar Bog. V bližini je Župnik, ki je imel organista, čigar žena je izučena kuharica. O priliki neke „pojedine" (katerih pa ne manjka po žnpniščih) je dobila dotična žena 14 K nagrade, ker je pomagala seveda v kuhinji, ne pri mizi. Drugi dan jo vpraša župnik: „Koliko ste dobili „nagrade"? Odgovor: „14 Ktt. „Pokažite!" Žena potegne iz žepa omenjenih 14 K in „pokaže" župniku. Seveda je potem debelo gledala župnika, ko ji je vrnil 4 K, 10 K pa spravil sam. Naš domačin g. Martin Mirt je bil 14 let v Ameriki. Ker mu je bila sreča mila, poslal je nekaj za nov stranski oltar revne svetoduške cerkve. Sedaj pa je prišel sam domov, da si še enkrat ogleda milo mu domovino. Na dan godu cesarice Elizabete je hotel Mirt z zvezki, peresi iu s kruhom obdariti šolsko mladino. Prosti dan je že itak bil. Iu kaj napravi ljubeznivi »namestnik" Kristusa? Izrazil se je, da on tega ne dopusti, ker se ga ni prej za to prosilo. Izrazil »o j« t^i, u«, »Jada ^Katera?; ne pusti tega. Ker g. Mirtu niso znane te razmere, je župniku le stavil vprašanje: „Alt vam pa smem darovati brez vsa kega dovoljenja?" (Hotel je namreč cerkvi kupiti en mašni plašč.) Mirt je šel z opombo, da sedaj tudi cerkvi nič ne da. Mi pa vprašamo: Ali je dovo ljeno šolarjem dajati nove „patanoštre" in molitvenike ter zahtevati potem denar? Cerkvene orgle tudi niso bile všeč župniku, ker se ga ni nič vprašalo, a niso „šleu s kora, kakor je rekel on. — Poslopje, v katerem je sedaj šola, smatrata „naša dva" za kaplanijo, ka kor se je reklo v cerkvi. Jenko je ljudstvo nafarbal, da bo zidal šol in ljudje so res vse zvozili in dali zastonj. Sedaj pa, ko je oblastjo sezidalo Jvo-razrednico, je postala „stara šola" ka-planija. G. kaplan je v cerkvi očital, da se pri nas preveč pije. Glede pijancev svetujemo g. kaplanu, naj prej spreobrne svojega „šefa". Mi župniku privoščimo, naj le pije, če hoče, in če drugi dan nima pridige, nam zelo ustreže, ker je mraz, posebno sedaj, ko piha burja skozi razbito cerkveno okno. Jenko sicer zdihuje, da ni denarja (in tega hudiča se vsi farji boje), pa nam se tudi čudno zdi, saj klopi pušča, zvonovi i. dr. vendar nekaj „nesou. Seveda „nesou, pa cerkvi Že ne. Kiju carja imamo „dva", še Živeči je slep, drugi pa je lani umrl. Služba je razpisana, analfabetov pa ni. To je drugi hudič! Da se ne bo kaj očitalo „Narodu u, da je brezverec ali kaj, povemo, da tega ne piše „Narod", ampak narod, ki biva pri Sv. Duhu. Iz Ljubnega, (Blamirani klerikalni petelinčki!) Odkar so naši za „sveto vero" prav malo vneti klerikalci po nečuveuem terorizmu a la Cvenkel, katerega smo že v nSlov. Narodu" ožigosali takoj po volitvah, postavili na podžupanski stolec famoz nega Skorčiča, vulgo Kosa, o katerem naj zadostuje, če povemo, da je „ceh-mošter", se niso občutneje blamirali kot zadnji čas. Povedati pa moramo tudi, da je njih vse delovanje ena sama blamaža. Ze pred volitvami so si izmislili Čez taČasnega podžupana g. Ant. PezdiČa, na katerega je imel klerikalni štab „piko", argument, ki jim ne dela časti, da si je namreč gosp. Pezdič po krivici prisvojil večje vsote, in da nima računov v redu ter zbog tega se brani odstopiti podžupanstvo. Sirili so to tudi po volitvah, pri katerih so s 3 glasovi večine premagali, do zadnjega časa in tako kradli čast ia poštenje gosp. Ant. Pezdiču. Ali kaj vraga pomeni to? Vzlic vsem opominom se ne zmeni g. Pezdič; župan piše pismo, Pezdič se ne zmeni; klerikalci groze s tožbo, Pezdič se ne zmeni: klerikalci pričakujejo željno dne, ko bodo mogli vpiti po gostilnah, Čez te grešne liberalce in njih generalliberalca PezdiČa. Ali joj ! vse nade, vse veselje splava po vodi; in oj, Markovšek,veselje preč je preč. Zupan je namreč v zadnjem trenotku spoznal, da se moti on, in da je Pezdič povsem nedolžen ter je pošteno ravnal, ali več o tem bode v izjavi, ki jo bo moral podati župan tudi v »Slov. Narodu". Ia sedaj ta potrtost. Naš učitelj Markovšek, ki je menda pričakoval najtežje, kdaj bo mogel pri-j jeti Pezdiča za ušesa, on je namreč sedaj podobčinski knjigovodja, oziroma Skorčičev, je zdihoval: Ali je mogoče, da ste se zmotili župan? Da, je mo-j goce! Kaj ne, g. učitelj, Pezdič vam je j trn v peti, ali da vas ne bode preveč bodel, vam v svetu jemo besede rajnega nadzorrika Tinm^*proti g. ueiteliii Ar-selinu : Pezdič je tukaj posestnik in ne bo šel radi vas iz Ljubnega; ako vam ni všeč, se ognite vi. Iz Istre. Slučajno sem potoval po opravilih iz Divače v Pulj ter se ustavil v malem „gradu", kakor ga imenujejo domačini v RoČu. Zašel sem v prav prijetno družbo in se divil tamošnjemu sveceništvu, ki je v resnici narodno ter obsoja početje svojih kranjskih tovarišev. Pravili so mi, daje bila občina še pred dvemi leti v italijanskih rokah ter prela po zasiugi tamkajšnje duhovščine in nekaj vrlih rodoljubov, med temi g. Ceh, v hrvatske roke. No, razni „prosvitljeni nunci" ne vidijo radi te vloge ter vtikavajo svoj katoliški nos ne samo v politiko, temuč tudi v družinske razmere. Izza državno-zborskih volitev dobroznani Elsnic, žapnik v Rodiku, nima doma kaj de lati, ker ga njegovi farani od prvega na mesto. Bitka je trajala dve uri. V mestu je bilo skoraj polovioa hiš porušenih in mnogo ljudi ubitih. Poveljnik puntarjev, S c b m i d t, j e bil t u d i s m t n o ranjen, nakar se je vdal ob i/16 uri zvečer. Ladji »Očakov« in »D n j e p r« sta se potopil?, pa tudi ladja »P a n t e 1 e j m o n« je moino poškodovana. Dra vladi zvesta polka ata z bajoneti naskočila uporne vojake v utrdbah in vojašnicah ter jih pregnala. Punti drugod. London, 30. novembra. Dogodki v Sebastopolu vplivaj > usodno na vojaštvo po drugih večjih garni-lijah, posebno v Petrogradu, L i bavi m Kron š tatu. V zadnjih dveh mestih so se punti že tudi res obnovili. Strajkii Moskva, 30. novembra. V Moskvi opravljajo brzojavno službo vojaki in upokojeni uradniki, sicer pa se je stavka že razširila na poštne urade po celi Kugi) i. Tudi v mnogih tovarnah potiva delo. Reakcija na površju. Petrograd, 30. novembra. Kronski svet pod carskim predsedstvom je sklenil, da lavrne zahteve zemstev. T adi Vit te je naletel na dvoru z vsemi svojimi predlogi na pasivni odpor. D vorna klika hoče Vitteja za vsako ceno vreči, zato spietksri proti vsem nj g a vi na odredbam. Nemški cesar grozi. London, 30. novembra. V BVCJ3m prestolnem govoru se je cesar Viljem očitno in prikrito, a ostro z&letaval v Anglijo. Teh groženj nihče ne smatra z* resne, ker se je slo cesarju pri tem le za to, da zmanjša odpor proti nameravanemu sopetnemu pomnožen j u vojnega b r o -dovja in za dovolitev 220 milijonov novih davkov. Dopisi. ar w*w*— -»^i**** i '♦"J"' Gospod župnik Karel Jaklič so pa res dober duš ii pastir. Pretečene đni je piUla na Prćžganje nova učiteljica; pripelji, 14 je seboj celo hišno opravo. Ko ji je hotel voznik razložiti opravo v šolsko poslopje, so bile vse shrambe raeen veže zaprte. Gospod faimcšter kot predsed nik krsjne^a šolskega sveta je imel vse ključe od shramb cmenjanega poslopja v svoji posesti; po daljšem premišljevanj », ali bi ji izročil ključe ali ne, reče: »Na vem, če bi jih ji dal ali ne«. K»j so si fajmošter s tem mislili, da niso hoteli ključev izročiti, tega ne vemo, morda ima kot župnik premajhne dohodke, da preživi svej? družino? M:rda bi si rad še kje drugja kaj prislužil? Hudoben in šfcodcžfcl,en je bil ta dični župnik Ž3 svoj čas proti eni izmed Na devinski skali. Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje.) »Rajncor do — vi ?« je skrajno pre seneČen vzkliknil Dominik in S m on je vprašal naglo: »K&j Juri Devinski ni odpotoval?« »Juri je odpotoval.« je osorno odgovoril Rajmondo, »jaz pa sem ostal, ker vam moram naznaniti važno stvar. Eden izmed vas je izdajalec« Vsi so se strme spogledali in nihče ni vedel, kaj naj reče. »Juri Devinski pozna vse moje namene,« je nadaljeval R*jmondo. »Ni mi sicer povedal vsega, ali iz njegovih besedi sklepam, da ve kaj da hočem. Juri ve, da ga hočem izdati — in nekdo mu je moral to povedati.« Rijmondo je jesno vrgel klobuk na mizo in začel razburjen hoditi po sobi sem in tja. Simon Virko se je smehljal in si je mislil: »Ta je moj mož, b tem bo bo dalo govoriti,« dočim je menih Dominik miril R*jmonda. »Gospod Rijmondo, nikar ne imenujte tega, kar nameravate, z grdo besedo »izdajstvo«; vaš namen izvira iz vdanosti Bogu in njegovi sveti cerkvi. Kar hočete storiti za bežjo čast in korist svete cerkve, to se vam bo štelo v toliko večjo zaslugo v nebeub, ker sta morali po-peprej prelagat; t sto čuvstvo, ki je grešni svet imenuje čaBt in moštvo « Ko bi se bil Rajmonđo upal, bi se bil menihu v obraz smejal, kajti za božjo čast in korist svete cerkve mu je bilo preklicano malo; ali vzlie temu je hita! se hliniti in je bolestno vzdihnil: »Svojo vnemo za božjo čast in korist svete cerkve bom drago plačal. Juri DevinBki me je spodil iz svoje službe.« »Ni mogoče,« bo vzkliknili vsi naenkrat in se stisnili bližje okrog Rajmonda. »Danes zjutraj,« je pripovedoval Rajmondo, »me je poki cal Juri k sebi in mi je suhoparno rekel, da ve vse in da sem jaz izdajalec. Ni me pustil govoriti. Vzel je bič in me napodil ter mi zagrozil, da mo da obesiti, če mu pridem še kdaj pred oči.« »Torej ni mogoče priti z zvijačo v Devin?« je srdito vprašal menih Dominik in stiskal pesti. »Ne.« »Potem nam preostane samo boj« je menil S;naon. Rajmondo se je pri teh besedah nasmehnil. »Devinski grad stoji na skali, ob kateri si lahko vsi razbijete g sva.« »Ah, da je patrijarhov legat mene slušai,« bo je togotil Dcminik. »Zdaj bi bil devinski vladar lahko v naših rokah. Tu v tej dvorani je bil in pustili snio ga oditi.« »D*, to ni bilo pametno; čemu je treba takemu Človeku držati dano besedo,« je pritrjeval Rijmondo. »Kaj hočemo, lepa prilika je zamujena.« »A se zopet lahko dobi.« »Kako hočete tako priliko zopet dobiti« je vprašal Simon? »Djbim jo« je dejal Rajmondo. »V rokah imam tisto ženo in tistega moža, ki to moreta doseči. Ta žena sovraži Jurja, kakor ga sovražim jaz, in ta mož se bo slepo pokoril njenim željam« »Ali bi ne kazalo, da pošljemo hitro kakega Človeka za Jurjem a primerni n obvestilom?« je vprašal menih Dominik, ki je komaj čakal trenotka, ko dobi v svoje pesti de-vinsk*g* vladarja. »Ne, ne,« je ugovarjal Rajmondo. do zadnjega ne marajo, in zato hodi v Istro menjat zrak. 18. m. m. je ta „božji namestnik v piquet - žileja" prišel v Lupoglavo ter tam začel v neki gostilni zmerjati gostilničarja ter na vzoče goste, ker niso pred jedjo in po jedi naglas molili. Potem pa mu ni Šlo v glavo, kako je prišel g. Č. v R. do bogastva poštenim potom, ne da bi bil — Župnik. Gospodu Č. pa svetujem, naj tega obrekovalca malo potiplje, da se bo znal vesti, kadar potuje po drugih krajih. Obč. svet ljubljanski. Ljubljana, 30. nov. 1905. Predledo val jc iapan I r. H r i b a r. Ojč. svetnik dr. Maj ar on je nujno poročal o volitvi v mestni zdravstveni svet, ker je dosedanjim članom potekla funkoijska doba Iz volili so se zopet dosedanji Člani, namreč podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s m obč. svetnika pl. Trnkoczj in Senekovič. Stavbne in prizivne zadeve. O prošnji s'avbnika V. Treota za odpisno dovoljenja reveria glede razširjenja hodnika in preložitve jarka pred njegovimi tremi hišami v Nivih ulicah je poročil obč svetnik dr. M a* jaron. Ker je tozadevni revers veljal le za eno njegovih hiš, se je glede ostalih dveh hiš dovolil bremen prosti odpis O)eoem se je vzelo na znanje, da je V. Treo odstopil Bvet pred svojimi hišami mestu občini brezplačno za javne ulice. O >č. svetnik S ve tek je poročal o prizivu Josipa Levaa in tovarišev oroii sklepu obč. sveta glede pobiranja divjega kostanja po mestnih drevoredih Sklenilo se je, da se priziv predloži naprej, prošnja pa se odkloni, ker si ni nihče pridobil ser« vitate glede pobiranja divjega kostanja. Stavba novih mestnih šol. Obč. svetnik Senekovič je poročal o županovih nasvetih glede na-jatja posojil za stavbo novih mestnih šol. Že leta 1903 je sklenil občinski svet, kupiti od »Slovenskega pisateljskega društva« nekdanji Gestrinovo hišo na Poljanah za 36000 K; hiša se podere ter se na Onem prostoiu zgradi dvojno poslopje sa III mestno dečko in II mestno dekliško ljudsko šolo. Arhitekt Fabiani je na županovo naročilo izdelal tozadevne načrte, ki sta jih ocenjala mestni šolski svet in učiteljski zbor. Ker so bili načrti pomanjkljivi, je izdelal Fabiani nova načrta, vsled katerih bj imela deška šola vhod d Pcljsnake c?ste, dekhika šola pa s Pjijanskega nasipa. Vaška šota beda imela svoje ločene prostore, konferenčne sobe, sobe za petje, risanje itd. D skliska šoia bo imela 14, deška pa 15 šolskih sob da bodo prostori zadostovali vsaj za precejšnjo vrsto let, ako dobi tudi deška pet rasrednica ravno toliko paraleik in trirazrede meščanske šole. Taka previdnost je potrebna, ker so vsa dosedanje šole premajhne. Po novem razširjenem načrtu so stroški za to skupno zgradbo proračunjeni na 581.854 K; notranja oprava je prora čunjena na 54 000 K, tedaj vsi stroški z zemljiščem vred na 711 719 K F nančni odsek vsled tega predlaga, naj se najme posojilo 700000 K pri mastni hranilnici vo 4l 4°„ obresti, kar znaša pri 50 etni tmortizaoiji letne anuitete 33 681 K »Treba je še počakati; prava ura še ni prišla.« »Ollašati pa ne kaže; škoda vsake ure, ki se zamudi. Dominik je bil tako razburjen, da ni mogel krotiti svojih strasti. »Č m preje zadene Jurja zaslužena kazen, toliko večjo zaslugo ima pri Bogu tisti, ki to kaznovanje omogoči.« Cez Rsjmcudov temni obraz je zopet šinil prezirljiv nasmeh. »Potem je treba, da začne armada z bojem. Oblegati mora tisti grad, kamor se zateče Juri in prisegam vam pri večnem bogu, da vam spravim Jurja v roke. Zthtevam pa, da mi tudi vi s prisego potrd!te, da dobim vse to, po čemer hrepenim. Ce pade Juri, izgubi njegova dežela vladarja, njegova posestva svojega gospodarja. Naj postane dežela fevd oglejskega patrijarha ali podeli naj ta fevd modri glavi in krepki roki. S mon Virko je ostro gledal Rajmonda in začela ga je stresati jeza, da hrepeni ta bledi rasuzdaneo po oni isti kroni, po kateri je S.mon stezal smele svoje roke. »Kdo more želeti in kdo res postati vladar devinski, dokler je Jari živ.« »Kaj vam nisem rekel, da vam ga spravim v roke. It dobite v roke Obč. svetnik Lenče želi pojasnila o pokritju, kar mu obljubi poročevalec podati pozneje. Vidja dekliška ftola. Nadalje je poročal isti poročevalec o stavbi nove višje dekliške šole. Kakor znano, bo je svoječasno sklenilo, da se dosedanja 3razredna višja dekliška šola preosnuje v 6ras-redni Ženski licej Dosedanji šolski prostori bo premajhni, da se je mo ralo letos posebno iz trgovskega iu pedagoškega tečsjo več učenk odkloniti. Novo poslopje se naj zgradi na mestnem svetu med BleiweiBOvo cesto in prego južne železnica oziroma med podaljšanimi ŠabiČevimi in Levstik o vimi ulicami. Stavbne načrte je tudi izdelal arhitekt Fabiani. Našiti so narejeni tako, da bi se dalo v bodočnosti bres kvare za zunanje lice poslopje vsak čas povečati. Stroški za poslopje so proračunjeni na 192.000 kron, za notranjo uredbo 20000 K in za veakojako prekoračenje 20 000 kron. V pokritje je skupilo za Goru pov avet, ki ga je ta dobrotnik po daril za tako šolo, 112 000 K, za ostale potrebščine pa se naj najme posojilo 120000 K pod istimi pogoji, kakor za zgradbe ljudskih šol. Anuiteta bi znašala skupno za obe posojili 39.455 K na leto. Ta vsota je res velika, a mestna občina je dolina skrbeti za razvoj šolstva. Za višjo dekliško šolo stroški ne bodo mnogo večji kot dcB:daj, ko je treba plač -vati od najetih prostorov letne stanarine 5000 K Stroški za ljudsko š lstvo v Ljubljani naraščajo z vsakim letom. L»t* 1900 ie bilo treba 25 618 K, 1. 1902 37 617 K, leta 1904 pa 47 837 K. Ker pridejo Se drage Šole (jbrtna, nadaljevalna, realka itd.) zn»Š*fo vsi stroški za šolstvo letos nad 9S00O K V pokritje sa namerava uvesti posebna šolska d okla d a, da bi občinstvo vsaj vedelo, zakaj mora plačevati nove doklade. Sddanja ge< naracija m ra krvaveti deloma za to, kar s j je prejšnjih 20 let zanemarilo in za potomce. Vsi sklepi gleda posojila pa potrebujejo še dovoljenja deželnega zbora in najvišje sankcije. OdČ. svetnik Lenče je vprašal, na katere davke se bi naložila šolska doklfcda. Ž-jpan je opozarjal, da se bodo po novem občinskem radu višji davkoplačevalci v nekaterih kategorijah obremenili, maniši pa raz bremenih. Nove šolske potrebščine pa se bodo enako razdelile na vse direktne davke. Obč. svet. Prosenc je govoril o potrebi šolstva, kjer se vsak kraj car obrestuje. Glede višja dekliške šole je predlagal, naj b država zvišala prispevek. Ko ja župan pojasnil, da se je v tem oziru že storil svoječasno sklep ter sa je na ministrstvo poslala prošnja, da zviša prispevek na 10000 K, je Prosenc svoj predi g umaknil. Oj&. svetnik Žužek se je pritoževal, da se je pri sestavljanju načrtov popolne mi preziral stavbni odsek. Poročevalec je pojasnoval, da je treba danes v pr?i vrsti govoriti o najetju posojila, stavbne načrte bo itak še treba pregledati in stroškovnik narediti, kar bo v prvi vrsti naicga stavbnega odseka. Obč. svetnik dr. T r i 11 e r je predlagal, naj se obČ. svet obrne za pri- HT Deli* v off-ilooi- *^M$ grad v katerem bo eknt ali m?rda mislite, da vam to sterim zaradi denarja, ki se ga v gradu dobi ali zaradi zasluge, ki si jo pridobim za sveto cerkev? Kaj še! Storim to, ker hočem videti Jurja D^vinskega mrtvega. Pomagam vam v njegovgrad da leva ubijgte; če ga ns usmrtite, vam bo nevaren sovražnik dokler bo mogel 8 prstom geni;; a Rajmondo je v razburjenosti Več izdal, nego je hotel. Nihče ni bil b tem tako zadovoljen, kakor S mon Virko, ki je zdaj vedel, da ima v svoji bližini one može, kitere potrebuje za svoje namene. »In kdo je tista žena, ki vam pomore uničiti mogočnega devic Bkega vladarja !« »Navadnja sužnja Zu'ejka ji je ime in jaz sem njen lastnik. Prišla je z mano semkaj « »Najbolje bo,« je dejal Simon, »če govorite s patrijarhovim legatom Ta edini vam zamore dati zagotovilo, da postanete vladar devinski. Brat Dominik vas rad popelje k legatu« S temi besedami bo je S mon poslovil in je hitro odšel. Vedel je vse, česar mu je bilo treba vedeti, in zavedal se je, da je treba delati, če hoče doseči svoje namene. (Dalje prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 275, dne1'!, decembra 1905. spevek k šolskim stavbam na deželni fbor Vsi predlogi glede r imetja posojil s dr Trillerjevim predlogom vred so bili so«" n -no sprejeti. Osuševanje barja. Obč. svetnik Senekovič je nadalje poročal o županovem nasvetu glede posojiia za prispevek k stro čkom osuševanja barja. Mestna občina se je svoječasno zavezala k to zadevnim stroškom, ki so proraču nteni nad 4 milijone K, prispevati 10%, i j nad 400 000 K. Dosedai ima mestna oMina dovoljenje za najetje posojila 250 000 K treba je če prositi dovf Len;a ia 130000 K. Letna anuiteta od tega posojila bo znašala 6855 K. Ob*, svetnik Šubio jo rekel, da ima o osuševanju barja nekake kri voverske nazore. Po njegovem mnenju se za to posojilo še ne mudi, ker bodete pretekli še najmanj dve leti, preden ss začne z delom. Zaradi tega je predlagal odložitev. Župan je pojasnoval, da se bodo natečaji takoj razpisali, da se začne z delom najbrže že jeseni leta 1906. Predlog za najetje posojila je bil spre jet z vsemi glasovi proti dvema. Zgradba tržnic© v LJubljani. Poročal je obč. svetnik Žužek Tudi za to zgradbo so načrti že iz delani. Predlaga se najeti posojilo 300 000 K, ki se naj istotako amorti-zujejo v letnih anuitetah v 50 letih Predlog je bil z vsemi glasovi proti enemu glasu sprejet. Župan je čestital obč. svetu na tem sklepu ker bo mogoče z liovo tržnico začeti delovati na aprovizacijo mesta. Prošnja delavstva tobačne tovarne« Delavstvo s. kr. tobačne glavne tovarne je poslalo obširno prošnjo za posredovanje pri generalnemu ravnateljstvu na Dunaju zaradi raznih delavnih razmer v tej tovarni Prošnja oblega sledeče točke: 1. Na novo sprejetim delavcem, ki se nahajajo kje drugje v službi, naj se da toliko časa, da jim bo tamkaj mogoče odpovedati delo in pa zaradi tega, da se lahko vrnejo naiaj v prejšnje delavsko raimerje. 2. S stanjem delavstva naj se kalkulira tako, da ne bo treba že sprejetih odpuščati. 3 Ne Btalni delavci naj se obdrže toliko časa v sluibt, da se jih uvrsti med stalne. 4. Pn bodoči izpremembi delavnega reda na) se dotične določbe spremene v toiiko, da se bo i na ne stalnem prostoru doprinesena doba vštevala Z siužDenemu času. 5. N j se deluje na to, da se število delav cev ne bod*« shreevalo. 6 Pri sprejemu delavcev naj se upošteva v prvi vrsti mestne ljudi in pa ene, k lih mestni magistrat pripereča. 7 Oseb, katerih starši imajo kmetijo ali pa se jim mere dokazati, da se lahko na domači kmetiji prežive in odha jajo celo prt t volji staršev v mesto, naj se v tovarno ne sprejme, da s-na ta način prepreči konkurenca med delavci, ki so navezam izključno le na delo svojih rek. Občinski svtt je sprejel vse tečke kot utemeljene ter pooblastil župana, da stori potrebne korake pri generalnem ravnat*i|4tvu' na Du \i. (Ploskanje na galeriji). Ostale točke so se odložile na prihodnjo sejo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. decembra. — Kreku se mesa I Na banketu v „Union hotela" je Evangelist v Škornjah napil neumnosti nasprotnikov, Češ, da je ta najboljša zaveznica klerikalne stranke. Profesor bogoslovja bi takih oslarij ne smel čvekati. Ali Krek, od kar ne sme več vina piti, jc v istini povodenil, in v možgane se mu je natekla že cela povodenj. On ne opazi reči, ki jih opazi že vsak lemenatarski hlapec ! Res je namreč, da Živi Evan-getistova stranka od neumnosti, pa ne od neumnosti svojih nasprotnikov, pač pa od neumnosti tistega ubogega ljudstva, ki ga naša klerikalna stranka pri Živem telesu odira. Na to neumnost naj aapija Janez Evangelist Krek ! — Ali je res? Po Ljubljani se govori, da dr. Gregorič ni bil po vabljen in tudi ne navzoč na klerikalnem zaupnem shodu v »Unionu« To je pač najboljši dokaz, da ne stoji v milosti pri dr. Šasteršiču. Nam ni tnano, zakaj da se dr. Gregorič ni imel udeležiti »klerikalnega parlamenta«. Mogoče pa je, da ta nekdanji Susteršičev konkurent dandanes v klerikalni stranki zavzema edinole častno mesto prvega »Hausmeistra« v hotelu »Union«. — Proč z demoralizacijo I »Slovenec" je včeraj sramežljivo izjavljal, da ni mogel zamolčali groznega Škandala, ki se je te dni odkrival in razmotrival pred ljubljanskim deželnim sodiščem v aferi nmadame Lowyu. Pravi sicer, da ga je pri tem poročanju oblivala sramotna rdečica. Ali je to sploh mogoče? V tem pogledu naj se le pomiri. „SlovenceviM naročniki po naših farovžih so mu gotovo prav zelo hvaležni za ta poročila. In zlasti tarov-Ške kuharice bodo strahovito rade segale po tem berilu. Mogoče pridejo še kaki „odlomki" uaprižnice! nSlovenecu seveda iz te grde, o3tudue afere kuje svoje železo. Toda mi se prav nič ne meuimo za grde „Slovenčeve" insinuacije, ki jih je napisal v Četrtek pod naslovom „grozne razmere." Tako pisa-renje je „prebordelsko". Sramujte se! — Katoliški shod v pravi Cučir »Notranjec« piše: Te dni se je vršil na Dunaju katoliški shod; ka terega so aranžirali najiagritenejši sovražniki Slovanov. Pod krinko »ka-*ol o.zma« soio videli zbrane največje tatir&lce naših pravic od duuajskegr župana dr. Luegerja pa doli do nem škutarskega občinskega škrioa, on škcfdi Nagla, Kchua pa do najzagri-aenejšega ntmšurskega mežnarja. »Slovenec« poje sedaj temu shodu velikansko slavo. V rc3nici pa je bi! shod največja sramota za tiste, ki sc se ga uleležiii ia se hočejo prište viti za S.ovane. Na shodu so se šio vani pcpolnoma prezirali, kot bi ji! ne bilo in n»ših koroških bratov niti poznati niso hoteli, daai se jih je pripeljalo okoli 70 nalašč zato na Dane». MeBto da »Slovenec« velome lafe ia povid-guje celo ponesrečeno priređbOf n*j raje pove !>ulatvu, kake razjarjeni so nad shode-m koroški Slovenci in kako ss je S ovence na »[.o i u preziralo. K r ški eIo»ensk duhovnik se ni bal potrkati na pre' tn pripoznati, da so njega in njegove rojhkd nemško nacionalni k&tohki osleparili s tem, da so j h ?vabili Da tbfd »Slovenec« in kranjski kleri kalci eo pa ?eaeii, da s • iahko zop?t .r*t delali Nemeem »žt*f žo«. Pokazali so se v pravi luči. N*rodnrss im je le slepilo! — Slovensko gledališče. I', p'sarne •Dramatičnega duUva« se nam piše: V soboto, dne 2 decembra upr zori se prvič na slr-v<-nszem odru izborna in znarre-n ta veseloigra Enanuela Đ >*dČ3> a ,S » e t a vladar v Škripcih. Dram&> tt novel st in kntia Botce,h je že zn%n fi%šemu onć'netvu po svoji izvrstni veseloigri »Ie dobe kntiljonr-v«. ki ie vrši v otrač u Ludovika XVI ; *<*8ei ig*a »S*eta vladar v škripci n« ae vni na dvoru in v najintimnejše rodbinskem krgu Napoleona I, ai je bil »gospod oelega svetac BotrUab, rodom Pr*žen, je bil rojt i. 1841. ter je študiral pravoslovje in 'guduvmc Zato se je najrajše pr-aluževal za svoje imenitne veseli igre, polne duhovitega dialoga, krasnih intrig in najfinejše franco*^* tehnike, — zgodovinskih snovi. V ž.U.igri »Baron Gonz« je n. pr. na slikal avstrijskega ministrskega pred tednika barona B^usta, veseloigra • Dobrodruzi« (pustolovci) se vrši v dobi cesar/a Rudolf« II in »Zkouika 8tatmkov8« na dvoru M »rije Tereah ter je proslava kanoelarja Kvaril1 z rodom 0-h-j; tako sta tali veselo ig?i »Iz dobe kotiljonov« in »Sveta vladar všknpcih« »a •■ trupla sploh niso več našli. Z Bjz^e ohom so izgubili Čehi svojega naj-duhovitejšega in najelegantnejšega dramatika, Čigar igre se dajejo a največjimi umetniškimi uspehi la 36 let na čeških in nemških (Dunaj Draždane, Frankobrod i. dr) odrih ter v raznih slovanskih gledališčih Bosdeoh spominja s svojimi deli tivo na Sarine a, a je morda Še duhov-teiŠi in elegantnejši. V veseloigr »Sveta vladar v škripcih« kaž Boz^čoh Napoleona I v najhujših zi-konskih škripcih; slika g* kot brez voljno igračo ženskih intrig in k( t namiljenja vredno žrtev svojih ztb tih sorodnikov. Veseloigra je torej obenem humorja polna perbi flaša Na- poleonovega tiranstva. Veliko glavno vlogo komičnega Napoleona igra g. režiser Fr. Lier, njegovo soprogo cesarico Jos* fino gospa Danilova, ur noesoje, N • pole^nove sestre, gospa Kreisova, gdč S p ur na in gcapa Dragutinevćeva. pobočnica jrrofa Fiahaulta pa g. DobrovolnJ Sodeluieio vse prve moči. — Slovensko gledališče. Opera „Trubadur", ki se je sinoči vprizorila na našem odru, je ena najlepših in najbolj melodijozuib, kar jih je uglasbil veliki italijanski mojster Verdi. Glasba v njej je lahka, enostavna, poloa očarujoče miline in vpliva z neodoljivo silo na človeška Čavatva. Operna snov je romantična, polna vele dramatičnih zapletajev, ki vseskozi efektno vplivajo na razvoj dejanja. Glasba je popolnoma prilagođena libretu in podaja v prelestnih glasbenih slikah misli in Čuvstva delujočih oseb. Zdi se uam, kakor da bi slišali bajno pripovedko izza davnih dni, kakor da bi nam donele na uho milotožne melodije provensaUkega trubadurja. In pred du ševnim očesom zremo junaške viteške borbe, čujemo žvenket orožja, vidimo, kako gore grmade in zatopimo se v one prastare čase, ko je gospodovala pest, ko je vladala še surova sila. Stari, že davni Časi se vrste pred nami — ljudje pa, ki nastopajo, žive isto življenje, kakor mi, isto hrepenenje jih dviga, ista čuvstva radosti in tuge jim polnijo srca! V vlogi trubadurja je včeraj nastopil kot gost g. Ernesto vitez Cammarota. V tej vlogi smo ga slišali Že lansko leto in živo je nam še v spominu očarujoče njegovo petje. Tudi sinoči je bilo občinstvo vzhičeno in očarano, kar je izpričeval viharni, navdušeni aplavz, s katerim je občinstvo pevca prisililo, da se je opetovano moral vrniti na pozormeo in ponavljati posamne arije. „Trubadur" je eden izmed najsijajnejših komadov, kar jih ima g. Cammarota v svojem repertoarju, ki je obenem najprikladuejši njegovi izredni umetniški nadarjenosti in sposobnosti. Njego? nastop je ognje vit, temperamenten, njegove kretnje polne južne Živahnosti, da nam predočuje Manrica, kakor bi ga težko mo gel boljše kdo drugi. In njegovo petje! Mehko, božajoče, prikupljivo doni v liričnih momentih, v junaških se pa razvije v veličasten akord, iz katerega zvene vsa prekipevajoča čutila pevčeva. Že v serenadi v prvem dejanju in z arijo v diugem aktu je pevec občinstvo oSaral, v tretjem dejanja ga je pa z umetniško dovršenim petjem svetovno znane strete naravnost elektriziral in entuziazmiral. Štirikrat se je med vi harnim aplavzom moral vrniti na po zornico in občinstvo ni preje mirovalo, dokler ni ponovil dotične piese. Da je žel g. Cammarota taksen triumf pri znanja, je mnogo pripomogla tudi ga. Skalova, ki je bila izvrstno razpo ložena in izborna pri glasu. Zlasti očarujoče je pela kavatino „Blešče na nebu zvezde že" in arijo v drugi sliki prvega dejanja: na višek umetnosti se je pa pospela v ariji v četrtem dejanju, ko z žrtvovanjem sebe doseže osvobojenje Manrica. Tako čustveno, tako efektno iu s takim umetniškim poletom je že dolgo nismo čuli peti, Gca. S to lz ova je bila v vlogi Azuceue imenitna tako v petju, kakor zlasti v igri. Kavatino v drugem dejanju je pela 8 finim umovanjem in s tem večjim uspehom, ker je tudi igrala ognjevito in tempera meutuo. G. Oufednik je bil v vlogi grofa Lune izboren. Izza Nollijevih Časov še nismo slišali baritonista na našem odru, ki bi tako dovršeno lepo pel vlogo grofa Lune. Arija, ki jo je z umetniškim Čarom pel v tretjem dejanju, jc izzvala vseobči aplavz. Tudi g. Betetto kot Ferrando je bil znamenit. Zlasti v kavatini v prvem dejanju je pnšel njegov obsežni, mogočni doneči bas do popolne veljave, sosebno ker ga je umel prav primerno modulirati. Zbori niso bili na tisti visočini, kakor druga leta. Kar se orkestra tiče, bi g. kapelniku priporočali, da bi mestoma skrbel za nekoli&o hitrejši tempo. Režiji nimamo ničesar ugovarjati. — Zabavni #ečer pevskega zbora „Gfasberte Matice". Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na ta zabavni večer, ki se vrši jutri ob polu 8. uri zvečer z velezani-mivim sporedom v veliki dvorani „Narodnoga doma". V dvorani bodo pogrnjene mize. Pri dveh godbe nih točkah bo igralo nekaj gospodov Članov „Glasbene Matice" tako, da bo orkester ljubljanske društvene godbe pod vodstvom gosp. kapelnika Poule pomnožen na 28 mož. Pevske točke se razen ene še niso proizvajale v Ljubljani. Le te so izšle v „Novih Akordih". Pri tej priliki se slavna pevska društva opozarjajo na veliko izbero skladb domaČih skladateljev, ki jih prinašajo „Novi Akordi", katerih pa Žalibog le malo pevskih društev vzame v svoj program. Spored se bo vršil točno in brez dolgih pavz, tako da se bode s plesom lahko pričelo že okoli polu 11. ure. Ker je ta dan gledahŠčua predstava, javljamo rednim obiskovalcem, da smo nameravali s prva prirediti ta zabavni večer 11. novembra — kot gledališča prost dan — smo ga pa morali preložiti radi koncerta Hrvatov; sicer se pa oni, ki gredo v gledališče, lahko udeleže tudi našega večera, ker gledališčna predstava konča ob 10. uri in naša zabava traja itak do 2. ure. — Sestanek „Splofcnega slovenskega ženskega dru-Stva" se vrši v nert.-li---, dne 3 de odmora ob 5 popoHne. Prtdav&la bo /s pa Marija p 1. Trnkoozyjeva • O dolžnostih slovenske matere«. Društvo vabi vljudno vse čla-aioe, n»' se u1**l»*že t-g- sestanka — Gospodi niska šola. 10. decembra i. 1. od 10 ari dopoldne priredi »Gospodinjska š la« v avoj'b društvenih prostorih v Ljubljani na Rimski cesti občni zbor z nastopnim 4poredona: 1 Izpremenitev statutov 2 razgovor o povečanju šole. 3. Is volitev pomnoženega odbora. 4 Slučajnosti. — Ker so tako važne stvari na dnevnem redu, želeti je, da se udeleže tega občnega zbora vsi člani in članice ter se vabijo posebno udi odb tn c — Knjižice „Slava Pre-šerauI11 so nadalie uaročili: Županstvo v Novem mestu 200 vesanh izvodov, »P o s o j i 1 n i o a« < Ribnici 25 izvodov in krajni šolski svet v Tomišlju 10 zvodov. — Dae 3 decembra t 1 jc 105 rojstni dan Prešernov in ob ti priliki se bodo prirejale širom Slo •renije v spomin pesniku ratne slav-nosti. Naj bi ne bilo slovenske šole, ki bi pri tej priliki ne obi&rovbla učencev s kojižioo »Sa-a Prešerno!« — Strokovna akademija za Kranjsko« C zr. deželno pred sedništvo v Ljubljani js vzelo na znanje ustanovitev društva »Strokovna akademija v L;ubljan:« in odobrilo predložena pravila. — Turistične vesti. Kamniška koča na kamn škt-m sedia je popolnoma getov*; pesmi jo bode < premili a pchlštvom. — Kadilnikovo 'očo na Grilci je obiskalo lct^s 904, Orožnovo kot* 140 turstnv. — Iz Novega mesta. Dne 22. novembra t. 1. je bil pogreb umr lega g. Antona Vrtačiča, hišnega posestnika v Novem mestu. Dočakal je visoko starost 85 let ter bil odlikovan 1. 1848. še pod cesarjem Ferdinandom z zlato kolajno za hrabrost, z zlatim zaslužnim križcem s krono, vojno kolajno, srebrnim zaslužnim križcem in papeževo kolajno. Služboval je ob pri-četku žandarmerijske organizacije pri žandarmeriji na konjih, nad 50 let je bil pri tukajšnji meščanski gardi ter zadnjih 25 let kot njen stotnik in poveljnik. Pri njegovem pogrebu je nastopila cela meščanska garda z godbo vred pod poveljstvom nadporočnika g. Ropasa ter mu priredila popoln vojaški koudukt. Na pokopališču je bila oddana salva kot zadnji pozdrav hrabremu bojevniku. Sprevoda se je udeležilo vzlic slabemu vremenu mnogo gg. uradnikov, požarna bramba ter ogromno občinstva. Tudi zastopniki meščanskih gard iz Krškega in Kostanjevice so bili navzoči. Bodi mu zemljica lahka! — Dolenjsko pevsko dru« Ntvo v Novem mestu je priredilo, kakor smo svoječasno objavili Martinov večer dne 11. novembra pri Štamburju v Kandiji. Zanašali smo s sigurnostjo, da bodo prostori napolnjeni z občinstvom, zlasti ker se je ta prireditev vsestransko odobravala. Bili smo pa zelo presenečeni, da nas je slavno ob čiu8tvo pustilo na ctdilu, akoravno se vedno poudarja in trdi, da prireja pev sko društvo premalo zabavnih večerov Gospodje pevci so se torej sami med seboj zabavali, peli so mnogo in navdušeno, da se je razlegalo ob nasprotnem bregu Krke, a obenem s prepričanjem, da je še to preveč, kar se priredi. — Utonil je dne 28. novembra t. 1. v Dol. Težki vodi pri Novem mestu Franc Šimc, posestnik v StopiČah. Bil je ta dan v Novem mestu ter se je od tu nekoliko preveč natrkan vračal domov; med potjo pa je zabredel v zelo narasli potok, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. — „Sokol** v Zagorju. G. >r. delamo predlsednšlvo v L;ub ijani \fi pritrdilo, da se »Zsgorstc telovadno društvo Sokola spremeni v »Telovadno društvo Sokol s žen skim oddelkom v Zagonu ob Savi « — Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi Miklavžev veCer v nedeljo, dne 3 grudna 1905 v veliki dvorani »Narodnega doma« z igro »P onesrečens glavna skušnja« in s šatjivim prizorom »Is dobrih starih ča-s o v«. Na koncu nastopi Miklavž in se obdarujejo otroci. Med posamei-nimi dejan|i svtra godba na lok Začetek t Črto ob polu 8 uri zvečer. — Iz Ilirske Bistrice ae nam piše: C str ki vndi iz tukaj šnjega kolodvora proti 6 strici, je — naravnost v groznem stanu. Čniki odbor t B strici in Trnovem bi se pač moral že enkrat po robu poste-viti in energično zahtevati od jožoe železnioe, da odpravi te škandalozne razmere. Kolikor poznamo vrlega nač*laika, g. Ludvika, smo prepričani da bode tudi on ves svoj vpliv uporabil v to, da bode toplo priporočal naše pravitine zahteve pri diresop! — Tatvina* Ti8oč kron je ukradel nezian tat natakarici Sade-l*vi v hotelu »Inrija« v II rsfci B--trioi. Or<ž(iištvo pridno aasledue tatu. — Nesreča. V ponedeljek fe hotel iti 34 < toi blapeo Aoton TJ r b is Tomioja pri li. Đ strici na lov Ko |e pa vlekel svojo nabasano pu4kŽni d lini. Dognalo ae je pa tudi, da tat ni Bregovid, kakor se je sklepalo po poselskih bukvio»h, katere je im.-l srboj. marveč se zove Iva« Spol{ar;č, krojaški pomnčoik iz prtgradđkega komitata na Hrvatskem in pravi, da je delavske bukvice kupil od nekega človeka v ftagrebu za 1 K 20 vin. Tadi ie priznal, da je zaradi tatv ne že obsedel v katnilniei v L»poglavi 5 let. — Tatvina. Gostilničarioi ge. Mariji Tnlerjevi je bilo dne 28 m. m. v Raipotnih ulicah is kuhinje pokradene za 18 K 40 vin kuhinjske posode. — Delavsko gibanja. Včaraj se ja odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 7 Slovencev in le Hrvatov nazaj je pa prišlo 20 H.-vatov. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 19 na Jesenice, 17 pa v Siheibbs, nazaj ; h e pa pnšo 90 — Izgubljene in najdene reči. Deia#ka Terefija Slaunuik.>va je izrabila v b-Lm robou zavit il.i ti 10 K. — Uradnikov* soproga g*. R)zina Roancanova je našla denar-oico z maiijšo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. • Najnovejše novice« — P ■ r i š a i a t o n l a t na španskega kralja Alfonta. V Parizu sa vrši že več dni obravnava proti na ker*u Malattu in tovarišem, kt as obdolŽeoi, da b) hoteli v Pariru a bombo umrtiti španskega kralja. Obravnava prinaša na dan raane Španske gnilobe. Tako je povedal biv£i španski vojni minister Estevanev, da |e vse španske atentate sadajih dob uprizorila policija tudi za pariški atentat je policija le Barcelone poslala bombe v Paria. Priča Tarrida je pripovedoval, da se ▼ španskih ječah jetniki hujše trpinčijo, kakor je to delala inkvizicija. Stfua je bil priča, ko so jetnikom tr gali nohu s prstov na rokah in nogah, da so jim izsilili izpoved. — Brezdelnih delavoev v Londonu je toiiko, da je kralj dal postaviti zanje več tisoč šotorov. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Izkoriščanje prostitutk. (Konec.) Nato se prebere izpovedba prosti tntke Marije B r a u e n s t e i n, ki je zdaj v Ameriki. Tej je Hahn v Veliki KaniŽi prigovarjal in jo silil, naj gre k Lbwyjevi, kjer bo zaslužila po 20 do 60 gld. na dan. Dekle se je vdalo in Šlo 8 Habnom in še z neko drugo za-peljanko v Puli, kjer je Hahn izginil kot katra, ko sta bili deklici pri Lowy je vi. Obe novi prostitutki sta morali takoj odstraniti svojo obleko in se obleci v salonsko. Brauenstein je bila prodana za 380 gld. Ker tega dolga napram Lowyjevi ni hotela pripoznati, „odpu-Stila" ji je ta ISO gld. in jo prisilila, da je priznala, da ji je 200 gld. dolžna, kar je morala tudi na magistratu izjaviti. Zaslužila je 300 — 400 gld. me sečno, plačevala kot druge 120 gld. za hrano in stanovanje, ostalo je pa šlo po Že navedenem receptu vse v Lo\vy jin žep. Brauenstein je morala kupiti obleko za 60 gld.7 ki je bila vredna komaj 15 gld., a bluzo, ki se pa dobi za 3 gld., je plačala s 25 gld. Kozarček konjaka je stal n. pr. 1 K, steklenica vina več goldinarjev. Za pranje posteljnega perila je morala plačati 1 K ali še več. Da si ni katera prostitutka pridržala kak goldinar, vršile so se žepne preiskave. Nadzorstvo v hiši sta imeli vedno dve ženski, ena stara in ena mlada, sorodnici Lihvvjeve. Ako je hotela kaka prostitutka ven, oblekla jo je gospodarica v naislabŠe cape, da je moral vsakdo biti pozoren na raztrgano dekle. Ko je bila Brauenstein v bolnici, je Lowy najela stražnika, ki se ni ganil od nje, in ko je ozdravela, jo je takoj brž tiral nazaj v tolerančno hišo. To je bilo vse v Pulju. Ko je prišla potem Brauenstein v Ljubljano s stražnikom, usmilil se je je neki mesar iz Maribora in jo odkupil za 100 gld., katere je plačal zanjo, akoravno bi morala ta še dobiti nekaj denarja. A še pozneje, ko je odšla in zahtevala kovčeg od Lowyjeve, morala jej je poslati Še 50 gld., da se je izpolnila njena zahteva. Ldwy je vsa pisma, ki so prišla ali edšla, prebrala in delala z njimi po svoji vsemogočni volji. Nato se prebere vloga Rudolfa Miku ž a, ki jo je napravil na državno pravdništvo in na ta način povzročil, da je prišlo do preiskave teh stvari, ki zvene sicer kot pravljica, a so do pi-Čice krvavo resnične. Prebere se nato izpovedba prostitutke „Editeu, ki je ni bilo zdaj več moči najti. Prodala je to dekle Popp za 300 gld. Kot druge ni ta nikoli dobila nobenega denarja. Do oblek, ki jih je priča dobivala, si je Lowy lastila lastninsko pravico. Bati-stova srajca je stala 10 gld., steklenica vina T kron. Lowy je odvzela nekaterim svojim nesrečnim žrtvam ves denar, kolikor je bilo goldinarjev, t. j če je katera dobila več napitnin, ki so znašale nad goldinar, ji je bil še ta goldinar odvzet in le drobiž so ji pustili. Ako se je zgodilo, da je katera prostitutka utajila kak denar, se je Lbwy, že drugače silno arogantna, razjezila do ostrih in zlobnih besedi in tepla nesrečnics. „Edita" ji je ostala na koncu dolžna 400 gld. Ko je neka deklica dkuSala pobegniti, je bila aretovana vpričo vseh opoldne. Ko je neka prostitutka ubežala, poslala je L6wy straž nike za njo, ki so jo prignali nazaj. (To se ni zgodilo v Ljubljani.) Dolžnih 400 gld. pri odhodu je „Eđiti" Lowy milosti j ivo odpustila, kar se zagovor niku zdi lep čin plemenite gospe. Prebere se upovedba prostitutke »Ljubice«, ki pravi, da je plačevala pozimi za hrano in stanovanje 260 K, po leti pa 200 K. Obleka vredna 80 K je stala 100 K, glavnik., ki stane v navadnem življenju 30 v, je stal pri L(5wyjevi 2 K. Ko je pro stitutka »Uonka« hotela uiti, dala jo je Lčwy arttovati in po odgonu odposlati domov. Zjutraj so se morale vse prostitutke L3wy»evi klanjati in ji poljubljati roko. Lo"wy pošilja dekleta v Sarajevo, Budimpešto in Tret in je splošno jako surova. Ko je nekoč priča ntkoliko dalje ležala, govorila je Lowy kar najnesramnejše o njenih starših. Prostitutk« »Kamila« je b ». kupljena za 320 K in bila dve leti in pol pri L#wy,evi. Vkljub temu, da je vedno veliko zaslužila, je imela na koncu dolga še 840 K Lovvy j imela zveze z Milanom in je proda jala dekleta tja ter delala s tem lepe dob *ke. Kadar je prišel Podgoršek k L6wyievi, je bil 8 prostitutkami silno grob. Prostitutka »Dora« je bila pro dana za 600 K Ko je šla proč, je imela še vedno polno dolga. ProBtitka „Klotilda" je bila prodana za 600 K. Za svileno obleko je plačala 200 K. Na dan je služila po 50 K, a vkljnb temu se ni mogla izkopati iz dolga. Lowy jo je vlekla nekoč na kolodvor, da je videla, kako so Šla druga dekleta po odgonn. Prostitutka „Irena" je bila kup jena za 200 K, a je imela na konci še 380 K dolga. Spala so štiri dekleta v eni sobi. Priča ve, da je Lowy prodajala prostitutke v Trst. Prostitutka „Milkau je bila kupljena za 500 kron, a po preteku 3V2 mesecev je imela dolga 600 kron. „Vi k torija" je bila kupljena za 206 K, ker je bila nekoliko slabše blago. Čez tri mesece je imela dolga 364 K. Prostitutka „S i doni j a" je bila sprejeta za zameno, ker je Lowy pri zameni nekaj še dobila zanjo. Takoj prvi mesec je znašal njen dolg 274 K. ..Karla- je bila kupljena za 260 kron. Čez osem mesecev je bila dolžna 460 kron. Prostitutka „Alba" je po preteku 6 mesecev od 200 kron kupnine prišla na 320 kron dolga. „Margareta" je bila kupljena za 132 kron, a je bila čez tri tedne že dolžna 296 kron. Lowy je prodajala deklice tudi v Gorico. „Frida" je bila 4 leta pri Lowy-jevi, a je narastel njen dolg na 520 kron, akoravno je marsikak dan zaslu žila po 70 kron. „Juliska" je bila kupljena za 400 kron Delali so ž njo grše kot z živino. Prostitutke so morale spati pod streho v nezakurjeni sobi brez odeje in blazin, da so nekatere zbolele. „Piruška" je bila kupljena za 400 K, Čez 8 mesecev je imela 5č8 K dolga. Ker je prostitutka „Friciu hotela proč, ji je dala Lovvy usta zamašiti in jo pretepsti, da so se slišali obupni votli glasovi iz zaklenjene sobe, kjer so jo pretepali. „Olandra" je bila prodana Lo-wyjevi za 340 K. Ker je bilo znano sicer prostitutkam, da je Lowy silno bogata in da z denarjem vse premore, kar je tudi sama pogosto trdila, imele so vse grozen strah pred njo. Pri zadnjih izpovedbah prič je zagovornik imel skoraj povsod pripravljene izjave teh prič, ki so rekle, da so bile Lowyjevi od začetka res dolžne in da jim je naposled pri odhodu ta dolg „milostuo" odpustila Na to se prebero nekateri slučaji, kako je L">wy nekatere prostitutke na znauila državnemu pravdništvu, da so ji pokradle razne vrednostne stvari, ko se jim je posrečilo ubežati od nje Prebere se tudi naznanilo neke sosedinje v Zvonarskih ulicah na državno pravd ništio, v katerem naznanilu stoji, da je podpisana slišala neko prostitutko celo noč jokati in prositi, naj jo izpuste iz te ječe. Prebero se nato izjave magistratov drugih mest, iz katerih sledi, da so drugod prostitutke docela proste in da se jim sme kreditirati le 80—100 K. Zagovornik obtoženkin je predla gal nato, naj se zasliši obtoženka osebno ter naj se povabijo vse osebe, od katerih je Lowy sprejemala prostitutke in jim plačevala gotove zneske zanje, da se zve, za kaj so bili ti zneski plačani. Ta predlog je bil odklonjen. Nato je povzel besedo gosp. državni pravdnik, ki je poudarjal v svojem govoru, da je obtoženka izvrševala svoje hudodelstvo po načrtu, v zavesti in brezsrčno. Izkoriščanje prostitutk je bilo brezmejno in kar jim je obtoženka dajala, bodisi v hrani ali obleki, dala jim je le, da ji je to neslo še večji dobiček. Poznala je neizkušenost, Kihkomi-8elnost in beden položaj prostitutk, zato jih je izžemala, kolikor je bilo v njeni moči. Bilo je to navadno oieruštvo, ker je svoje Žrtve gospodarska popolnoma uničila. Zagovornik dr. Frischauer je v svojem nad uro trajajočem govoru skušal oprati obtoŽenko vsakega hndodel stva, Češ, da ni vsako oderuštvo odr-tija, ki se da kaznovati po zakonu. Sicer je pa prosil za milo kazen, Če bi bila obsojena. Po enournem posvetovanju je naznanil sodni dvor, da se obsodi ma-dame Lowy zaradi oderuštva na 6 mesecev ječe, v denarno kazen 2000 K, v izgon iz avstrijskih dežel ter v plačilo vseh stroškov, ki so narastli v tej kazenski zadevi. Vse pogodbe, ki jih je sklenila s svojimi prostitutkami, so neveljavne. V razlogih je navajalo sodišče, da je bilo oderuštvo najti zlasti v tem, da si je L6wy jemala od prostitutk 50 procentov od 100, kar je ona zaznamovala kot svoj dobiček. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Hudodelstva zavratnega umora je bil obtožen 29 let stari oženjeni Martin Kak, rudar iz Pod kraja, obdolžen je, da je rudniškega mojstra Benjamina Dcttelo na poti med Kisovcem in Martanovčevira mlinom dne 26. velikega srpana t. 1. pred osmo uro zjutraj iz zasede napadel in ga 2krat s cepinom udaril po glavi, in sicer enkrat za levim ušesom tako, da mu je razbil lobanjo in zmečkal mož gane z drugim udarcem mu je zlomil spodnjo Čeljust ter mu preklal palec leve roke. Prvi udarec je bil smrtno-nosen in je Dettela na licu mesta obležal mrtev, kjer sta ga nato našla ležati pred osmo uro v Kisovcu stanujoča rudokopa Alojzij Kramar in Luka Lav- rin, idoča v Toplice. Ko je v okraju bruhnil glas o Dettelevem umoru, so pričeli orožniki preiskovati zadevo, in kmalu se jim je posrečilo kakih 100 korakov od kraja, kjer se je izvršil zločin, najti v nekem grmovju krvav cepin, na katerem je bilo videti še nekaj sivih las, z vtisnjeno Številko 481. Poizvedbe so dognale, da je bil cepin z dotično Številko za vporabo pri delu izročen obdolžencu Raku, o katerem je pa Rak trdil, da mu je bil pred okoli dvema mesecema ukraden. Dognalo se je pa tudi, da je bil Rak dva dni pred tem napadom pri Detteli, katerega je prosil za dovoljenje v rudniškem skladišču vzeti na upanje 10 kg moke, kar mu je ta odklonil, kajti njegov dolg na blagu je že znašal 63 K, Rak pa je imel le 55 K prisluženih in je manjkalo do konec meseca Še 5 dnij. Obdolženec Martin Rak pa tudi ni mogel svojega alibi dokazati; rekel je namreč, da je tisti dan okoli polu 7. ure zjutraj šel k rovu gledat, če je kaj drv zanj pripravljenih, da se je ob polu 8. uri vrnil neopazen domov, dočim je žena rekla v preiskavi, da je šel njen mož ob 7. uri zjutraj od doma ter bil */4 na 8 že zopet doma. Delavec Tone Goričan je pa zatrjeval v preiskavi, da mu je ob 1 \ na 8 zjutraj strigel lase. Pri hišni preiskavi so našli Rakove mokre čevlje, na enem podplatu se je Še našel prisušen list rastline nlupinau, ki raste na kraju storjenega zločina. Sodna komisija je našla na licu mesta v blatu stopinjo desnega čevlja, kate rega dimenzije so se ujemale z onimi Rakovega Čevlja. Ubiti Benjamin Det tela je bil 57 let star, rojen v Zagorju, zapustil je ženo s tremi otroki. Rak je služil od leta 1889. pri rudarstvu inje zaslužil na dan 2*75 K. Obdolžeeec je v preiskavi tajil dolgo časa, da bi bil v kaki zvezi z umorom, češ, kramp je pustil res v jami, a si ga je moral kdo drugi prilastiti. Petkrat je bil o tem predmetu zaslišan, a vedno je trdil, da je nedolžen in v nikaki zvezi z umorom. Šele pred kratkim se je vdal in izpovedal, da je Dettelo v obupnosti in razburjenosti s cepinom od zadej napadel ker se ni dal preprositi za podpis knjižice, s katero bi imel pravico pri konsumu vzeti 10 kg moke. Doma ni imel razen malo fižola ničesar za Življenje. Dettela se ni dal preprositi, akoravno ga je ta kleče s po-vzdignjenimi rokami prosil za to. Po rotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji : prvi na umor, drugi na uboj; potrdili so enoglasno drugega, in porotni sodni dvor ga ;c obsodil na 4 leta s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Janez Rekar, tržaški fakiu, pristojen v Trebelevo, ima 17 pred-kazni. 20. okt. je vlomil z vetrihom v Supanovo špecerijsko trgovino na Dunajski cesti. Ravno v tem času, bilo je kakih poludesetih zvečer, je nesel go stilniČar Jakob Bevc pismo na pošto. Šel je mimo omenjene prodajalne in zapazil notri luč, kar se mu je zdelo Čudno. V tem hipu pa se je odprlo okno, skozi katerega je skočil Rekar. Bevc ga je prijel in zaupil: „Policija, tatu imam." V bližini stoječi nadstraž-nik Štefan Goričan je skočil na lice mesta ter s pomočjo Bevca odvedel Rekarja v zapor. Njegov sokrivec je po stal med tem v Frančiškanskih ulieah na straži, a je med tem, ko je Bevc klical na pomoč, pobegnil, ne da bi ga bilo moč zasačiti. — Rekar pravi, da, ko je prišel v Ljubljano iskat službe, je imel Še 8 K denarja. V bližini kavarne „Avstrija" se mu je pridružil kakih 25 let star nezuan Človek, z imenom Ernest, 8 katerim sta Šla v kavarno. Rekel mu je, da je klepar in ga povabil na večer ker mu ima nekaj važnega povedati. Res je prišel Rekar, kakor trdi, zvečer pred to kavarno; tu mu je še neznauec povedal, da je z Reke doma, potem ga peljal v to prodajalno, katere vrata so bila zaprta in mu izročil vetrih, dleto in košček sveče. Po izvršeni tatvini je hotel iti skozi vezne duri, a ker so bile žc zaklenjene, je odprl okno 8 silo in ko je skočil na cesto, je bil prijet. Pri njem sc je našlo 24 K 14 h v goto vini in različne znamke in koleki v vrednosti 27 K 10 h. Porotniki so enoglasno krivdo na tatvino potrdili in ga je sodni dvor obsodil na 5 let težke, 8 postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Prepovedan uvoz prašičev. Lovrencu Ivcu iz Gornjih Lokvic pri Metliki je znano, da je uvoz pra sičev s Hrvaškega večkrat prepovedan. Dasi je bil že 1 Škrat kaznovan, večinoma zaradi prestopka proti temu, se vendar noče spametovati, ampak je 29. septembra t. 1. dal svoji hčeri denar, da je Šla kupovat v Karlovce prasce; izmed 12 se je posrečilo staremu Ivcu jih spraviti štiri domov čez mejo. Ker mu je pri tem pomagal tudi sin Ivan, je dobil oče 2 meseca, hči 14 dni, sin pa en teden ječe. Sprijeno slanino je proda jal. Alojzij Rebeselini je imel v Mirnem dolu oglarje. Te je zaklad al med drugim tudi s slanino. Avgusta se mu je pa ta slanina spridila, a podjetni Rebeselini jo je prodajal naprej, čeprav je bila vsa polna Črvov, da je neki delavec zbolel za tem. Rebeselini je bil obsojen na 14 dni zapora in 20 kron globe. V Ameriko jo je popihal Ivan Mavser, predno je zadostil vojaški dolžnosti. Tam si je prislužil 3600 kron denarja, in vrnivši se, je rešil hišo, da je niso upniki pognali v zrak. Obsojen je bil na en teden zapora in 10 K denarne kazni. Kazenske razprave pred porotnim sodiščem v Celju. Velik grešnik. 31letni Miha«l Keber iz Golavabuke pri Slovenjerx gradeu je skrajno nevaren, predrzen ia propal človek, 2 mare* 1901 je v aekem gozdu storil nenravno dejanje na neki 12letni dekliei. Vsled tega 40 ga vtaknili v ječo Toda že v nekaj dneh je ušel in jo pobrisal na Hrvatsko, kjer se je potikal nekaj Časa, potem se je pa zopet vrnil ns S ajersko in kradel do 9. decembra 1904, ko so ga prijeli in zaprli. Do tega dne je Keber stanoval v neki votlini v goidu, kjer je Bhr*njeva< vse ukradene stvari. Ko je bil pa v Celju v zaporu, začel je simulirati olaznoat in je res zdravnike premotil da 83 ga dali v opazovalnico v Gra-lec A tu 80 spoznali njegovo pre metenoet in porotno s d šSe ga je obsodilo na 6 let težke ječe. Do smrti so ga kamenali Na predvečer 14 oktobra letos so šli 21ietni Karel Markus, vojak 15. pionirskega poika v Ptuju 171*tni Josip Arzenšek iz Šoten 4kt*ga, 20-Ifttni Jakob Cerovšek iz Pire m 191etni Frano Križnik iz Št 01-oolta k posesttnfcu Jarju G?lemanu v Spodnje Sotensko zelje tlačit. K so pa tja pridi*, si videli skozi okno iva druga mladeniča, Jerneja ć*kđa n Karla Brezaka zelja tlačiti. To )ih ;e razjezilo, da so sklenili se maščevati nad dj m*. 8 i so v gozd, kjei 40 vedeli, da se bosta vračala orne njen* dva fanta, se cborožiSi 8 ka ■nenjem in ko sta ta dva pršSa czo! 11. ure zvečer, z%Čelo je deževati ka menje na nju. E i kamen je zadt Brezaka v desno sence, da je čez 11 dni umrl. Z*ra1i tega dejanja so »e-deli vsi šttrje gori imenovani kam**-nttrji pred porotniki v Ceha, ker sf ni dtl j d kazati, kateri je vrgel smrtni &amen. Frano Križnik je pred napadom izjavil: »Bog daj, da bi zadei enegft!« I* tega se je sklepalo, d* $e bil Križnik vodja eelega napada, eato je pa tudi dobil ero leto ječe. ločim je b 1 obsojen M*?kus na 10 Arzenšek na 9 in Cerovšek na 8 me--eo^v zapora. poročila. Dunaj" 1. decembra Gospo ska zbornica ža izza Schmer lingovih časov ni bila tako p.olno-številno zbrana kakor danes. Celo člani, ki se nikdat ne udeležujejo sej, so bili danes navzoči. Na ministrski klopi so sedeli vsi ministri razen odstepivšega drja. Pientak. Čitanje doslih vlog in zaprisegli je nanovo imenovanih članov je trajalo precej časa. Ko se je dvignil ministrski predsednik baron G a u t s c h, je nastala grobna tišina. Grautseh je v svojem govoru apeliral na gosposko z b o r n i c o, n a j se n e upira volilni reformi, ker je boljše jo danes dati prostovoljno, kakor biti jutri k temu prisiljen. Ko je svoj govor končal, je molčalo vse in nikegar ni bilo, da bi mu čestitki, ka*or je bilo sicer običajno. Zbornica je nato sklenila, da se ctvori o odgovoru ministrskega predsednika debata. Dunaj 1 decembra Minister Pientak je odstopil in ni bil več navzoč pri otvoritvi gosposke zbornice, katere so se udeležili vsi drugi ministri. Pri včerajšnji s ji poljskega kluba je prišlo do c str i h konti overz med Pientakom in grofom Dzieduzcickim Pientak je branil svoje stališče glede volilne reforme in poudarjal velik pcmen uvelbe splošne volilne pravice za državo in vse njene na rodnosti. Dzieduzcicki mu je zaklical: „To je nam znano" in ga prekinil. Nato je hudo napadal vlado, dolžeč jo, da je sama aranžirala na Dunaju ia v Pragi demonstracije za splošno volilno pravico, ter ostro prijemal Pientaka, da ni ugovarjal nameravani Gau-tschevi volilni reformi. Dunaj 1. decembra Nastala je nevarna državna kriza. Gosposka zbornica je silno razburjena in hoče z vsemi sredstvi nastopiti proti Gautschu. Za besedo v debati o Gautschevem govoru sta se med drugimi oglasila tudi bivši ministrski predsed nik grof Thun in dr. Matuš Dunaj 1. decembra V poslanski zbornici se je danes nadaljevala debata o Gautschevi izjavi Govorili so dr. Herold, prof. Ro-mančuk in Hybeš Seja še traja Prihodnja seja bo v p o ne deljek popoldne. Dunaj 1. decembra Poslanec trgovske zbornico v Ljubnem dr. Pfaffinger je umrl star 47 let. Dunaj 1. decembra. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci barona Fejervarvja. Vest o njegovi demisiji se ni uresničila Bud mpešta 1 decembra. Kakor poroča „Pesti Napioa, je podal ministrski predsednik baron Fejervarv v naprednem klubu to le izjavo: V slučaju, da bo vlada demisijonirala, b: se položaj silne poostril, ker se bo uvedla vojaška diktatura. Vlada mora imeti do novega leta rekrute, potrebne za varnost države. V slučaju, da bi bila državna zbornica razpuščena, a bi se ne hotela raz-iti, bo vojaštvo razgoalo poslance. Budimpešta 1. decembra Vest o izjavi barona Fejervarvja o vojaški diktaturi je avtentična. 19. t. m. bo najbrže raz-puščen parlament. Mogoče je, da se sistira ustava. Davki se bodo s silo izterjali, na isti načia se bo tudi izvedlo novačenje. Splošna volilna pravica na podlagi zakonskega načrta, ki ga je sestavil minister Kristofty, se uvede s posebnim manifestom. Nove volitve bodo v marcu. Petrograd 1. decembra Poštni in brzojavni uradniki so danes stopili v stavko. Petrograd 1. decembra. V akademiji carja Nikolaja so imeli častniki shod, na katerem so izrekli svoje simpatije liberalnemu gibanju. Drugi gardni saperski polk se je tudi uprl. Gospodarstvo, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani M^seoa novem-Dra 1905 se je vložilo pri Ljubljanski kredita! banki na vložne knjižice in na tekoči r»ćun 1,414.008 K 48 h, dvignilo pa 1 667.155 K 60 h. Skupno Stanjo vleg je biio koncem meseca nov« wnra~1905 5 345.172 K 34 h — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubiar.. BiU.c* % dntm 30 novembrom 19«. j Aktiva: Gotovina v blagajni 58 993 K 66 b, naložen denar 926 371 K 73 h vrednostne listine 375 819 K 05 i, posojila 6 804 067 K 56 h, zadružni dom 209.454 K 30 h, nepremičnine 132 028 K 03 h, prehodni sneski 3905 K 96 h, inventar 4771 K 28 b, mostite obresti od Sl.deotnibra 1904 102 613 K 48 h. Pasiva: D-leii 25 568 K, cezervni zaklad 121074 K 15 h, pokojninski zaklad 13 405 k 81 h. hran-lne vloge 8 205 554 K 40 b, predpL čaon obresti od 31 decembri 1904 24 187 K 40 h. Upravno prem ieaje 8 618025 K 05 b. Denarni promet 36 372.366 K 76 b. — Mestna hranilnica »I Kranju. V mesecu novemnru 1906 je 369 strank vložilo 100.621 K 11 1), 317 strank dvignilo 95.450 K 71 h. 13 strankam se je izplačalo posojil 65 700 K, stanje hranilnih vlog 3,823 888 K 53 h, stanje posojil 2,190.158 K 89 h, denarni promet 417.102 K 15 h. ajia strjeno in fal\cče napravijo, J^plo belo in nežno Pobi sa povsod. ,Ce Griffon' najboljši cigaretni papir. 18 »obla* a« paiaoa. I07g ■■nm Umrli so v Ljubljani: Dne 37. novembra : Martin OjatrlS, djjak, 16 let. Poljanska cesta 38, Polvaatrihia rheum. V deželni bolnici: Dne 22. novembra: Florin Oman, posest-nikar sin, 7 mes., Eczema tuadd. Dne 24. novembra: Ana Tavfcar, atažkinja, 23 let, jetika Dne 21. novembra : Marija Kesnik goi tya, 64 let, ostarelost, Ivan Vovk, goatač, 70 let, Catarh intest chron. Dne 27. novembra: Iran Trampuš, dela ▼ec, 77 let, ostarelost. — »imon Mikel, hlapec, 70 let, kap. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni kar si dan. bora« 30. 4°/# majeva renta . . . . . 4*/, srebrna renta..... V.-, avstr. kronska renta , . 4% , alata , . . !•/« ogrska kronska m • . . 4e/0 ff zlata , . . . *? c posojilo dežela K rani.-k* . s ■/■*/# posojilo mesta SpUet . IV/ „ m Zadar . 4 ogr. hip. bin. . ooi* a8T> lok*lnik ioznie d. dr. ... . 4*/**/» °hl- češka ind. banka . 4% prior. Trst-Poroč lok. ial. prior. doL žel. novembra 1905. Danar J Blago P9-80 100— 99 80 100 — 99 80 100*— 119'-- 11820 95 26 96*46 11395 114-15 99-50 101*— 100-60 101-60 100— 10C — ICO 30 10130 99-Tf. 100 — 99-75 1?0 10046 101 45 Inž. žel. knp. -/,»/, 4 Vi svat. pos. za Ž ti. p. o. Ireeke. Trecks ad L 1860v, . . . a » b 1864 . , ■ . m tizske . . . . - sam. krad. I. emisija II ■ m aw *■»-: a s agr. hip. banka , . m srbska a fra. 100' — B turška..... lilika sraeka . . . kreditna : namo^ke Hrakovsk« ljubljanske Avat rad. križa ^8V« s m ..^ dol fore Salaburška Danajak« kecs. a> » ■ • ■ a • • • r ■ • • o • • • • ■ • • » i s • • • ■ • • JcSn« ialazniao .... Državne želesaiae . . • i »atr.-ogrske bančna delala* ^vstr. kreditne banka • . ?gr*ke , 9 . . iivnostonaka 9 . • rVeniogokop v Mesta (Brnz) 41pii!ake montan • . • . Praške Žel. mdr. dr. . , . Is ma-Maranji Trbovijaka prem. dražba i TEtr, orožne tovr. dražbe , r#ške siadkorae družbe . . V&late. Z ki, oekis , , , . , SO franki....... '■ marka...... šsvereigns .... Marka .....,», LaSki banketa!..... Bablji......j , D »barji........ 10615 100-60 100— 100'— 9t 6. 1002*> 99-90 99*60 315.66 1C0-70 190 — 298 2b 158 26 297 — 297 -269 -101 — 147 60 £560 472 50 79— 91— 64— 52-32 — 60'— 72-— i 28 — 10715 101-60 100 4') IGO 30 1(0 50 101 2 100 — 3 7 55 10170 192 — 300 25 160 25 303 60 303 50 567 — 108 — 148 50 26 60 482 50 84— 98 — 70 — 64— 34 60 64 — 78 — 639 — 118 26 662 50 1*85— 667 — 776 50 247 — g72_i 617 tO 618.^5 ib50 —JV570 — 119 25 683 50 1845 — 668 — 777 50 248 — 676 - t22 25 282 578 — 150 — 1 34 19- 3 2348 53-96 117-62 9570 «53 25 4-34 523 25 285-— 582 -151 50 11-38 19 i6 23 66 2404 117-72 96 90 254— B>_ Žitne cene ¥ Budimpažfi« Dna 1. decembra 193b. Termin. P^eaiaa sa april 1906 . . n 100 9 fti „ april . . . . „ 100 „ 2 ruta „ maj 1906 . . B 100 n Oves , april . ...» 100 , Efektiv. NeizpremeDjeno, brez kupčije. 17 04 14 12 13 E 6 13-93 Meteorologi!?o poročilo. VtšžaB uaA morjem tO t i. 2r»^Jift sneni ilak 7£9*0 aaa ^ 1 * B Cac « opazo- Stanje 1 barometra v mm iS n Vetrovi Nebo 30 j 8. a?. 1 739*3 i. kaj. 740 6 b 2. Pup. 7415 1 1 Srednla vč3i nermaio 0 6°. — 4'8 60 60 r?&dai brezvetr. al. zahod si zabod. temperat rima v mm dež oblačno dež tira! 5*1°, 33 1110 in krepkejšega učenca iz boljše hiše sprejme v trgovino z mešanim blagom 3832-2 llAnton Mucha v Metliki. il Sredstvo zoper kašelj! 12. januarja 1905. Gospodu lekarnarju Piccoliju Prosim pošljite mi 12 škat-iHe Vaših i tabornih sahni Jakovih Z velespoštovanjem Julija Milischka, itunaj Al I /I, Uoidsehlagstr. 1. ,ena Skatljici 20 vin. — Manj nego [l^Škatljic, ki stanejo 2 kroni, se po poŠti ne pošilja. 3731—1 Harmonika na tri vrste, krasen instrument, se ceno proda. 2854—1 Bohoričeve ulice štev. 9. s&MMlro 8 kožo' kil° P° 1 6Id • aUll II kTl ti brez k08ti po gld 110, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in snho meso po 80 kr., j> res i Cev i i a goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. Qolomo dunajske po 80 kr, alakra- Odlal I lw kovske, fine po 1 gld, iz sunke zelo priljubljene po gld. 120. — Veliko klobase ena 20 kr. 266 22 K\et\r\ 7alio P° 7 S,d za"1W) kilo l5>IO 2t?IJt? Drez sodfikov. SlJVOVkS brl,tov vlaJt v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Sehsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, laomost, Bregenc Curich, Že-neva, Pariz, čez Austetten na Dunaj. — Ob a. uri 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno, Cez Klein Reifiing v Stevr Line, BudeJ-.-'ice, Plzen, Marijine vare Heb, K rancu ve vare. Karlove vnre, Prago, (v Prago di-rektni voz I. in II. razr.), Lipsko. .-a D a naj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voa I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE, Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak i Novo mesto, Stražo, Toplico, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovc (Monakovo-Trst direkč. voz 1., II. raz.). lnomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, . isl. AuBsee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m sjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11, uri 10 m dopoldne osobni viak s Dnnaja čes Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni voz I. in II. razreda), F ran co ve vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Bndejevice, Line, Stevr, Pariš Ženeva, Curih, Bregeno, lnomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak b Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Glčdnitza, Monakovega, Inomosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 aa zvečer osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Beljaka, Mnrana! Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selsthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reiflirg iz Stevra Linca, Bndejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franoovvih varov, Pragi, Lipskega. - PROGA u NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m sjzSaj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straše, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 86 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pomoč; samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m svečer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob ledeljah r praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropaki čas *e aa 2 min. pred krajevnim časom v Ljnblj i 8078 •f Pozor! Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da točim različna pristna nova in stara vina * po sledečih Izredno nizlaili eeaaali: Dolenjski cviček, rdeči ... 36 kr. Štajersko belo....... 40 kr. t? ii ii . . . 40 11 Vipavsko belo....... 40 ,, i» >i „ . . . 44 j, Prosekar (sladki)..... 44 „ Dolenjsko, črno...... 40 „ Goriško belo....... 28 „ Slavnemu p. n. občinstvu se zagotavlja točna in solidna postrežba in se priporoča za mnogobrojni obisk nano«.o urejena gostilna Breg jfcfc g. „Prl HtPU" Breg St. 2. Toči se atamcll valieo. ;; ; > 1 izdatno znižane cene! I 3 !! Žepne rute!! 37,5— 6 Sv. Petra cesto steu. 8. j Sprejema zavarovanja človeškega živ-ljonja po naj razno vrstne j 6ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjBujočimi se vplačili. Vsak član ima pravico preteka petih let dividende. WW vzajemna zavarovalna bankavPra^l, Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačana odškodnina in kapltatlja: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države ■ vaeslaoal alovatimlto • narodno upravo. 5—130 Vaa pojasnila daja: 8«)neraliii iMtop w Ljubajanij iegar pisarna ao v laalnaj banenej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode conjuje takoj in najkulantneje Oaiva najboljši sloves, koder poalaie Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne tn občnokoristne namene. 7G 04 Primerna božična darila: moiko, deška, domska in dekliška konfekcija se dobiva zaradi vprav velikanske za-|£ loge blagalzajpolovično|cono^ vj^g 'Angieškem skladišču oblek' O- Bernatović v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. SV mm ik/v S 1 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER Ljublj trgovin ana, Valvazorj kovin Strojepisec | ki ima lasten strojepis, Seli kot tak j službo v kaki pisarni. | Naslov pove upravništvo „Slov. j Naroda".__87B6-1 j Ravnokar izšlo: j StSnSki kOledCir I poljedelskih strojev in oro trg Velika zaloga 3496- 51 za leto 1906« cena 40, po pošti 45 vinarjev; i za leto 1906« 2665-5 cene 40, po pošti 50 vinarjev priporoča založnik Jerne] Bahouec u Ljubljani. klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje u prui modni trgouini za gospode 3247 15 Engelbert Skušek v Ljubljani, Pred škofijo št. 19. spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart. 3790-3 prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet* podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd. VSEBINA: Koledar za 1. 1906. Živinozdravništvo. Pozor! IO dni! Izredno 1 v,y cena od 1. do 10« decembra. bolna Diinlii Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo. Sadjereja. Gana močno v platno vezane knjižice z žepnicama 1 K 80 h, s pošto 2 K. Pri naročila od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice. Naroči se pri založništvu Iv. Bonač u Ljubljani. Moške srajce, bele, moške srajce, barvaste, ovratniki, manšete, kravate, moške nogavice, životniki, dam. srajce, hlače, korzeti, Iv nočne srajce, krila s čipkami, krila z vezeninami, ženske nogavice, bluze, juponi. Prodajalo se bo samo izborno blago. Anton Sa S?. Petra cesta št. 8. 8. decembra bo trgovina dopoldne odprla. 3845—1 Velika bolna prodaja na Resljevi cesti M l pri A. Primožiču bo|*nudila to leto nekaj izrednega, ker se bo blago zaradi takojšnje opustitve trgovine oddajaloTza vsako sprejemljivo ceno. Božična prodaja se začne V soboto, 2. decembra in traja do 20. decembra vsak dan od 9. zjutraj do 12., pa od 2. popoldne do 7. zvečer. Oddajale se bodo velike množine odmerjenega blaga za obleke v kartonih, vsa Obleka Že od gld. 1*50 naprej. Svilnato blago za bluze Čudovito ceno. Svilnate odeje, priložnostno darilo! Ravno tako preproge in posteljne garniture. 150 tucatov angleških batistastih robcev s širokim ažurskim robom, tucat gld. 1*40. Žepni robci za otroke od 3 kr. do 5 kr. kos. Batistasti predpasniki od 17 kr. naprej. Zgotovljene moške in deške obleke skoro zastonj! Moško blago je še v veliki izbiri v zalogi in se bo oddajalo ceno. Ravnotako tricot-perilo, juponi, svilnate šerpe^ moške in damske srajce itd. aM0_1 VNeD bodete, čudili se in kupili! UdajaUlj in edffovorai uradnik: Dr. Ivan Taviar. Laatnina In luk „Mrodne tlakam"« j 0T