188. itrallta.____________ I LIMjul. i poiritljik. U. atgasta 1913. - MVUbIo. ■^k BiH ^31 ^^m ^^H ^^B ^^^^H ^^H ^^m ^^h ^^^H ^^a ^^H ^H ^B^L ^^H ^^h ^i^i^H ^^^^bb ^Be9 BJs Bf9 B9I B^B ^^^M .Slovenski Narod" veljt: t Ljubljani na dom dostavljen: . v uprav ništvu prejemra: *Ho leto ....... K 24— ceio leto . ...... K 22*— pol leta........12*— pol leta. ...... . 11 — ietrt leta.......6- četit leta*.......5*50 jn mesec ...... . 2 - na mesec ..•••• » 190 Dopisi naj se fr?nkirajo. Rokopisi se ne vrafajo. Vrtdntttvoi ballova mllea ŠL 9 (r prltličjti levo.) teUtcm ŠL M. Utaja wmmh daa mv«ćer isviemst nedel|e la praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta «a enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte žn zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravn&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t,d, to je administrativne stvari. —— Posamezna Stevilka velja 10 vlaarfev. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „KaroAoa tlakansa« telefon St SI. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ceio leto.......K 25-— ćelo leto ... . . K 30-— etiketa*:::::: ; tro za Amerik°invse **&de2dc: na mesec .••«.. . 2-30 ceio leto ....... K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTnUtvo (spodaj, dvorišče levo). Itnaflcva ulica »t 5, telafon št 85. Sumljivo zanimanje. Vsi, ki imajo pri sodiŠčih kaj več opravkov, so že davno spoznali, kako bi klerikalci radi tuđi sodnike s terorizmom pregnali s stališče doline objektivnosti in nepristranosti ter jih postavili v službo klerikalnih strank. Med ljudstvom je pa klerikalno hujskanje zoper sodišča ustvarilo tako razpoložer.je, da imajo sodniki l>rf obravnavah največje težave. kni-ti nastopanje kterikakev je največ-krat tako predrzno in prepotentno, da človek kar strmi. 2e opetovano so klerikalci po-skusili postaviti tuđi porotnike v službo svoje stranke in zlasti so klerikalne župane navajali k pristrano-stim in nepostavnostim pri sestav-ljanju porotnik imenikov. Zgodilo se je pred par leti. da so prišli v neki občini v imenik ljudje. ki so sicer za-nesljivi klerikalci in tako demoralizirani, da so sposobni tuđi največje krivice, a izpuščeni so bili vsi drugi občani! Letos je Kamila Theimer spravila klerikalce na misel, da zopet po-skusijo spraviti porotno klop v svoje roke. Zopet so se obrnili do župan-stev to pod pod £rmo dežehieea odbora kraniskega. Ta je namreč raz-poslal sledeeo okrožnico na župan-stva: Nujno in važno! Št. 15.321 1. 1913. Okrožnica vsem županstvom na Kranjskcm. Mnogi gg. župani ne postopaio pravilno pri šesta vi prvotnega imenika porotnikov, kakor to prednisuje zakon z dne 23. maja 1S73. drž. zak. št. 121. Zategadelj se vidi dežeinemu odboru potrebno, opozoriti župan-stva na postavne predpise, kako moralo gg. župani postopati pri sestavi prvotnega imenika porotnikov. Po § 5. navedenega zakona mora občin-ska komisija (župan z dvema občin-skima odbornikoma, ki ju župan sam izvoli) napraviti vsako leto začetkom septembra meseca imenik vseh cnih mož, ki jih je mogoče poklicati za porotnike. K porotniškemu opravilu je pa pokiicati vss može, ki 1. so izpolnili 30. leto svoje dobe; 2. znajo citati in pisati; 3. imajo domovinsko pravico v kaki občini kraljevin in dežel, za-stopanih v državnem zboru; 4. vsaj že leto dni stanuiejo v tišti občini, kjer bivajo; 5. ali a) direktnega dav-ka brez doklad na leto plačujejo najmanj 20 K (v krajih z več nego 30.000 prebivalcev pa najmanj 40 K) ali pa b) so brez ozira na ta davek po svojem stanu odvetniki, notarji, profesorji in učitelji visokih in srednjih šol ali so na kakem tuzemskem vseučilišču dosegli čast doktorstva. Pripominja se, da znanje samo ene-ga deželnega jezika ne izkijučuje sposobnosti za porotnika. Nesposobcn za porotnika je le: 1. komur zavolio kake telesne ali duševne hibe ni mogoče, izpolnjcva-ti porotniške dolžnosti; 2. kdor ne uživa vseh državljanskih pravic; 3. kdor se nahaja v kazenskosodni pre-iskavi, pod obtožbo ali v kazni; 4. kdor je vsled kake kazenskosodne obsodbe po zakonih izključen od vo-Ijivosti v občinski zastop, dokler tra-ja ta izključitev. Za porotnike se ne smejo klicati: 1. dejansko služeći državni uradniki ražen profesorjev in učiteljev na visokih in srednjih šolah; 2. vojaske osebe; 3. duhovniki; 4. ljudskošolski učitelji; 5. pri postnem, železničnem, brzojavnem ali paroplovstvenem obratu zaposlene osebe. Prosti porotniške službe so le: 1. tišti, ki so Drestopili 60. leto svoje dobe, za vedno; 2. Člani deželnih zborov. državnega zbora in delcga-cij za čas zborovanja; 3. osebe, ki nišo v dejanski službi, pa so podvr-žene vojni dolžnasti, za ta čas, ko so poklicane v vojaško službo; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, kakor tuđi zdravniki in lekarnarji, ako potrdi uradni predstojnik ali župan, da so v svojem pokliču neobhodno potrebni, za sledečo leto; 5. vsak, kdor je pre-jeiernu T v cnetn perotne:: za- sedanju ^»«, >til kot glavni ali nado-mestni porotnik, do konca pnhodnje-ga koledarskega leta. Prvotni imenik mora obsegati po abecednem redu in pod zapored-nimi številkami ime in priimek vpi-sanih oseb, njih stan ali opravilo, stanovališče in davčni postavek, na-poved, katere dežclne jezike razu-mejo in katerega največ govore. Pri vojni dolžnosti zavezanih je pristaviti pripombo, ali in kdaj se utegnejo pokiicati v vojaško službo. Ta imenik mora biti najmanj osem dni razpoložen v občinski pi-sarni, da ga lahko vsakdo vpogleda, in to se mora na običajni način razglasiti s poukom, da se smejo ugovori podajati. Vsakemu prizadetemu je na voljo dano, v tem roku pri županu pismeno ali na zapisnik ugovarjati radi izpustitve po zakonu dopustnih ali vpisa po zakonu nesposobnih in ne-dopustnih oseb ali pa na enak način uveljaviti svoje oprostilne razloge. Obč. komisija razsoja o podanih ugovorih in o resničnosti navedenih oprostilnih razlogov. Te razsodbe, kakor tuđi proti njim podane pritož-be se morajo omeniti v prvotnih ime-nikih; pritožba se mora vložiti v treh dneh po uradni obvestitvi o raz-sodbi. Ako se vsled razsodb občinske komisije izvrše kake izpremembe v objavljenem imeniku, se morajo tište nabiti na občinski deski in prizadeti o tem obvestiti. Ugovorni kom se mora naznaniti, kaj se je ukrenilo glede njihovega ugovora. Istotako se mora posto ati pri uveljavljenju oprostilnih ra/iogov. Popravljeni prvotni invnik mora župan brez odloga in ntjkesneje do konca septembra predložiti okrajnemu glavarju in priložiti vse spise, ki zadevajo podane ugovore in prošnje za oprostitev. Okrajni glavar lahko vrne imenik v popravo radi kakih nezakonitosti ali važnih netočnosti. Ako se pri popravi izbriše kaka prej vpisa-na ali pa vpiše kaka prej izključena oseba, mora župan s popravljenim imenikom tako postopati, kakor z onim, ki ga je prvič napravil. Popravljeni imenik se mora okrajnemu glavarjlu predložiti naj-kesneje do konca oktobra. Župan je dolžan takoj obvestiti predsednika zbornega sodišča prve stopnje (deželnega, oziroma okrož-nega sodišča), če tekom leta izve za razmere, vsled katerih kak porotnik ni več sposoben za porotniško službo ali se vanjo ne srne klicati, in če je kak vojni dolžnosti zavezani po-klican v vojaško službo. Županu se ukazuje, da se strogo in natančno ravna po navedenih zakonitih določilih in o letošnji napravi prvotnega imenika porotnikov poro-ča deželnemu odboru najkesneje do 20. septembra 1913. Natančna izpolnitev tega ukaza ja največje važnosti za pravosodje v deželi. Deželni odbor bo zato strogo na to pazil, je pa tuđi pripravljen, na željo dajati pojasnila in sploh iti gg. županom na roko pri izpolnitvi te dolžnosti. Na vsak način pa Ima župan, kakor zgoraj določeno, deželnemu odboru poročati ćo 23. septembra 19!3. Od deželncga odbora kranjskega v Ljubljani, dne 31. julija 1913. Šusteršič 1. r. deželni glavar. Zadnji odstavki te okrožnioe po-jasnjujejo, za kaj Rre klerikalcem. Po postavi nhra deželni odbor niče-sar opraviti pri se^tavljaniu prvotnih imenikov porotnikov, kajti žur jih morajo sestaviti in predložiti okrajnim gla\arstvom in se uima deželni odbor v to čisto nič vtikati. Ne dvomimo, da se bo našlo dosti županov, ki bodo poslušali »pojasnila- dež. odbora in pustili, da jim pojele de/. odbor »na roko . Spričo temu bodo morala okra»na slavar-stva in sodni dvori pri pregledovanju teh imenikov postopati s podvojeno paznostjo, sicer se zna zgoditi, da se premeni pororna klor> v klerikalno strankarsko karikaturo. Kongres s'ouensklh strakau- nih oppnlzocij. Ljubljana, 16. avgusta. Pod predsedstvom g. dr. Ravni-harjasose nadaljevala nadaljna poro-čila v programu določenih poročeval-cev. Kot prvemu je podelil predsed-nik besedo g. Ivanu D i m n i k u iz Trsta, ki je poročal o slovenskem in strokovnem šolstvu. Govornik je temeljito dokazal, kako zatirano je v naši kulturni Avstriji jugoslovansko, posebno slovensko šolstvo in kako se zlorablja višja oblast v pogubo in škodo slovenskega, odnosno slovan-skega življa. Ker je zainteresiran v tem vprašanju, ki je eminentne važnosti za obstanek in razvoj naroda pred vsem tuđi srednji stan, obrtniški in delavski stan, je naloga kongresa narodnih strokovnih organizacij tuđi ta, da se pobrigajo tudt za slovensko šolsko vprašanje. Po temeljiti razpravi, ki je bila vcle-zanimiva, je podal govornik končno resolucijo, ki zahteva v kratkem po-vedano sledeče: Svobodo otroka, to je šola oinogočuj, da razvije otrok svobodno svoje zmožnosti in sile, ki spe v njem. Zahteva se pouk v ma-terinskem jeziku in razne druge ugodnosti, ki jih opravičeno lahko zahtevajo slovenski starši za svoje otroke. Zahteva naj se svoboda učitelja, dana naj mu bo prilika višje izobrazbe in ugodnejše gmotno stanje, da ne bo vsaj glede tega odvisen. Proste morajo biti tuđi šolske organizacije in prosti morajo biti starši, ki pošiijajo svoje otroke v solo vsakega kakršnegakoli nasilnega ali umetno narejenega pritiska. Za to se zahteva splošno in enako volilno pravico v zakonodajne in avtonomne zasto-pe; demokratizacija in avtonomija šolstva. Pomnožiti se morajo slov. javne ljudske sole in odpraviti vse utrakvistične in posebno zasilne sole. Pomnožiti se morajo brezpogoj-no meščanske, strokovne obrtne in trgovske sole. Govornik je bil navdu-šeno pozdravljen za svoja izvajanja. — Nato je govori! g. Drag. Širok iz Trsta o mladinskih organizacijah. Po svojem temeljitem govoru, v ka-terem je posebno poudarjal važnost mladinskih organizacij, je stavil govornik sledečo resolucijo: Z ozirom na nepobitno važnost mladinske organizacije na Slovenskem, ki bi skrbela za vsestransko izobrazbo svojih članov, v narodnem vzgojeslovnem in socijalnem oziru in bi na ta način pripravljala krepak naraščaj strokovnim organizacijam na Slovenskem, naj se sedanji kongres strokovnih organizacij zavza- me za mladinsko organizacijo ter naj izreče svoje priznanje o nujni njeni potrebi ter ji obljubi moralno podoo-ro. — Nalogo pa glede reformacije z ozirom na razširjenje že obstoječe Nar. soc. organizacije v Trstu po vsem Slovenskem, naj naloži kongres odboru Nar. soc. mlad. organizacije v Trstu, ki bo gotovo dosegla čimvečji uspeh v prospeh našega naroda, čim večja bo moralna podpora in agitacija za to mladinsko organi-/;;Jj'> i'.:;l; •■d str:!:1) slovenskih strokovnih organizacij samih, ki bi prve žele njene sadove. — Nato je poročal g. dr. E. B r e z i g a r iz Gorice o slovenski trgovini in industriji. Njegovo poročilo je bilo zelo obšir-no, temeljito in zanimivo. Poročeva-lec je predlagal končno sledečo resolucijo: V spoznanju, da je naša industrijska, trgovska in plačilna bilanca pasivna, v spoznanju, da je naša brezprimerno pasivna industrijalna bilanca glavna povzročiteljica za slovenski narod usodepolnega izselje-vanja, v spoznanju, da se more za-jeziti izseljevanje edino le potom industrijalizacije naše domovine in na-cijonaliziranja naše trgovine, v spoznanju, da nimamo velike reserve delavskih moči ter da omogočuje toliko geografična lega, kakor prirodne dobrine naše domovine ustanovi-tev narodne trgovine in industrij, v spoznanju. da je razmeroma uboga naša domovina na kapitalistih, v spoznanju, da se izseljujejo vsakoletni prihranki našega naroda v tujino in sicer a) potom kupovanja industrijskih proizvodov v tujini, b) potom tuje trgovine, c) potom zavarovalnic in č) politične zveze z Nemci in Ita-Iijani, v spoznanju, da nam ni mogoče ustvariti velike železne in tekstilne industrije, v spoznanju, da nimamo izobraženega trgovskega nara-Ščaja, v teh spoznanjih apelira kongres strokovnih organizacij v Ljubljani na slovenski narod in posebno na naše denarne zavode ter na pre-možne privatnike. Trgovina v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Celov-cu in Beljaku naj se nacijonalizira, ves narodni kapital naj se naloži v industrijalna in trgovska podjetja na Slovenskem: naši denarni zavodi in premožni Slovenci naj ustanavljajo na Slovenskem ona industrijska podjetja, ki rabijo mnogo delavskih moči in razmeroma malo kapitala; zastavi naj se pot onim kapitalom,ki se izseljujejo v tujino potom zavarovalnic in politične konstelacije; podpira naj se trgovski naraščaj. — Na predlog g. predsednika so izrekli zborovalci zahvalo g. poročevalcu. O zadružništvu in samopomočr je poročal g. Miloš Š t i b 1 e r iz Celja, katerega temeljitemu referatu je sledila sledeča resolucija: Zadružništvo tvori važno sredstvo za izboljsanje gospodarskega in obče družabnega položaja delavskih I slojev. Izkušnje mnogih kulturnih na-rodov dokazujejo, da delujejo v tem smislu posebno uspešno konsumne zadruge, ki tvorijo s svojiimi central-nimi organizacijami tuđi najzaneslji-vejšo podlago za zadružno produkcijo. Delovati je torej na to, da se slovensko ljudstvo, osobito slovensko delavstvo pouči o gospodarskih in družabnih koristih konzumnega zadružništva in se pripravijo tla za ustanovitev narodne delavske zadružne organizacije. — Nato je od-redil predsednik opoldanski odmor in določil nadaljevanje kongresa popol-dne ob 3. Popoldne je predaval g. Černy o nalogah in ciljih strokovnih organizaci]. Po kratkem orisu socijalnega gibanja sploh, posebno pa se med Slovani in Slovenci je očrtal govornik nar. soc. organizatorično delo in sicer pred vsem na Češkem in nato - posebno na Slovenskem. Konstatiral je, da je stanovska organizacija, stro-kovna organizacija že tuđi med Slovenci, ki se sploh hitro razvijamo, že močno narastla. Nato je podal govornik kratko štatistiko razvoja organizacije delavstva v Evropi, v Avstriji in v slovanskih deželah. Poudarjal je dalje potrebo centrale, ki naj bi dajala obstoječim organizacijam podporo v njihovem razvoju in*razvitku, obenem pa tuđi inicijativo za ustanovitev novih organizacij. Misel, da bi bilo v tem smislu delo s socijalnimi demokrati mogoče je ne-mogoča, ker so soc. demokrati pred vsem mednarodni, nas pa navdušuje geslo: »Slovenski delavec spada edino le v slovensko, odnosno slovan-sko organizacijo. — Končno je stavil govornik sledeči predlog: Današnji kongres naj izvoli odbor, v katerem naj so zastopana vsa slovenska stro-kovna društva in organizacije, ki imajo tu svoje zastopnike. Ta odbor naj povabi tuđi vsa ostala strokovna društva, naj izvolijo svoje zastopnike v ta odbor, ki naj predstavlja vrhovno vodstvo slovenskega strokov-nega gibanja in se imenuje strokovni svet. Strokovni svet naj posluje do prihodnjega kongresa, ki naj bi se vršil čez 1 leto, če mogoče ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani. Do takrat naj se izdelajo pravila -Zvc^ vseh slovenskih strokovnih društev«, ki naj se ustanovi na prihodnjem kongresu. Vrhovno vodstvo stro-kovnega gibanja, ki naj se osredotoči v osnovani zvezi, ima nalogo: Uvesti sekretarijat, ki naj čuva in podpira razvoj vseh v zvezi včlanjenih društev in da vlada med vsemi včlanje- nimi društvi solidarnost tako v gospodarskih, kakor v kulturnih bojih. Članarina za strokovni svet naj zna-ša 1 % dohodkov drustev. Sedež stro-kovnega sveta naj se pozneje določi. — O tem predlogu se je razvila zelo obširna strokovna debata, katere se je udeležilo mnogo govornikov, Končno so bili sprejeti sledeči pred-logi: Današnji kongres naj izvoli pri-pravljalni odbor. V odboru naj so zastopana vsa slovenska strokovna društva in organizacije. Odbor naj povabi tuđi vsa ostala strokovna društva, da izvoijo v ta odbor svoje zastopnike. Ima nalogo poslovati do prihodnjega kongresa, ki naj se vrši čez eno leto, če mogoče ob priliki vsesokolskega slovenskega zleta v Ljubljani. Pripravljahu odbor nai pripravi vse potrebno za ustanovitev zveze vseh jugoslovanskih, na narodni podlagi osnovanih strokovnih organizacij delojemalcev. Kongres proglasa že danes, da se ta zveza ne bo smela dotikati avtonomije posa-meznih članic — organizacij, zajamčenih jim po društvenih pravilih, temveč da jim bodo nje nameni: 1. varovati in braniti odločno pravice slovenskih delojemalcev do dela na domaćih tleh in voditi gibanja, pospeševati vse one stanovske in socijalne koristi domaćih delojemalcev, ki so vsem včlanjenim organizacijam skupne in imajo zagotoviti posamez-nikom in skupnosti neoviran narodno socijalen razvoj, kakor osnovati knjižice, izdajati knjige in brošure, prirejati predavanja, sklicevati enke-te in letne kongrese, na katerih se imajo razkrivati javnosti vse krivice, doživljenje tekom preteklega leta, vplivati na socijalno zakonodajstvo, stavljati peticije na zakonodajne za-stope, osnovati osrednji informacijski urad, ki bode izdajal statistične preglede o gibanju slovenskih delojemalcev in s tem vplivati na trg dela, vzdrževati skupno posredovalnico dela itd. Pozivljamo vse strokovne organizacije, da predlagajo na svojih izrednih občnih zborih, ki naj se skli-čejo v najkrajšem času; naj prispeva organizacija do pravnoveljavne usta- Stran 2. „SLOVENSKI NAKOD", dne lb. avgusta 1913. iuo štev. tiovitvc Zveze na bodočem kongresu prispevek 1% prejemkov člana k stroškom predpriprav. Dosedanji pripravljalni odbor se pooblašča, da se po potrebi sam izpopolni in v naj-krajšem Času eventualno potom en-kete najde za skupne interese narodnih stanovskih organizacij deloje-malcev skupne poti in skupen delav-ni nacrt, eventualno izvrši vsa pri-pravljalna dela za osnovanje Zveze. Kongres priporoča stanovskim društvom, da se združijo v celoto, in da ustanove z ozirom na samopomoč l>odporne fonde in daje redne podpo-re svojim članom. Nato }e po raznih malih dodatnih predlogih in formalnih izpremcmbah podanih resolucij prebral predsednik brzojavne pozdrave Zidarske skupine N. D. O. v Trstu in Zveze Jug. pekovskih pomočnikov v Trstu. Za-hvalil se je udeležencem za pridno In vztrajno delo, za podučne razpra-ve in pozval resne slovenske delav-ce res na pravo delo, ne samo s kri-tiko, marveč, da se dela dejansko udeleže in zastavijo vse moči v prid, napredek in razvoj slovensekga de-lavstva, slovenskega delojemalstva v prid celokupnega našega naroda, fci le pod temi avspicijami lahko upa na lepšo in boljšo bodočnost. Po zaključku izreče g. dr. Man-d i ć toplo in prisrčno zahvalo pred-sedniku g. dr. Vlad. Ravniharju v imenu vseh udeležencev za njegovo požrtvovalno delo za dobrobit slovenskega proletariiata v prid slovenskega naroda in ga prosi obenem, da se nadalje tako plemenito odlocao in dohr..;vnno p-^J;;ru ;cžnjc -' skega delavstva. Besede govornika so bile spre-Jete z velikim navđušenjenm. ki se je pojavil z viharnim aplavzom in gro-movitimi zahvalnim! klici. S tem je bilo sobotno zborovanje zaključeno. * ♦ * Ljuuljana, 17. avg. 1913. Prihod tržaških bratov. Točno ob 10. uri 20 minut je pri-peljal posebni vlak iz Trsta naše bra-fe z obali Jadranskega morja v Ljub-Ijano. Veličasno je bilo število po-setnikov. Oospeio je v Ljubljano ka-kih tisoč Tržačanov z zastavama N. D. O. ter z godbo te organizacije. Na kolodvoru je došie goste po* zdravi! predsednik kongresa, dt-žavni poslanec dr. V. Ravnihar z besedami: I »ragi roiaki Slovenci! Isk/cno vas pv>zclrjvijam v naši beli Ljubl'a-ni, vas junake s'.cvanske ob oj:i ". Jadranskega morja. S ponosom sledimo vašim borbairu ki vas vedejo od znn^e do zmage. Mirno sledimo tem borbam v zavesti, da je usoda slovenskega naroda ob Jadranski obali v trdnih rokah. Ponosno lahko trdi-ino, da je Jadransko morje naše, slovensko. Bodočnost nam je zasigura-na, Če nam je odprta morja široka cesta, kamor teži naša trgovina in naše delavne sile. In kdo je, ki straži to našo najvažnejšo postoianko? Edino slovenski delavec! Kadar se bo pisala zgodovina slovenskega naroda, se bo morala z ziatimi črkami zapisati, da je bil slovenski delavec oni. ki je reševal slovensko domovino. Prispeli ste v Ljubljano, da kro-nate resno delo zadnjih dni kongresa. Bilo je to resno in smotreno delo in še resnejše delo nas caka v bo-dočnosti za koristi vsega slovenskega naroda. V tem znamenju vas pozdravljam in vam kličem: dobro došli! Odgovori! mu je predsednik iz-vrševafnega odbora N. D. O. gospod dr. Sosič. Slavno občinstvol Pred kratkim časom je prišel iz Ljubljane v slovenski Trst poziv, da naj se udeležimo kongresa in manifestacije. Slovensko delavstvo je z navdušenjem sledilo temu povabilu in kakor vam kaže velika udeležba tržaškega delavstva razumeva dobro nalogo, ki jo ima na tej izpostav-Ijeni točki. Prepričani, da najdemo v Ljubljani med slovensko inteligenco obilo prijateljev, smo pohiteli sem k prijateljem delavstva, da zbiramo novih moči za boj za obstanek. Pravilno je omenil gosp. dr. Ravnihar, da je Trst zelo važna postojanka ne samo za slovensko delavstvo, marveč tuđi za ćelo Slovenstvo, da se naša postojanka v Trstu vedno bolj ojačuie v blagor slovenskega naroda. V namen, da zbiramo pomoči ne 1e v Ljubljani, marveč po celem Kranjskem, pomoč za obstoj slovenskega naroda, smo prispeli v Ljubljano. Prepričan sem, da ta pomoč ne bo izostala in v tem imenu prinašam celemu slovenskemu delavstvu pozdrave slovenskega delavstva v Trstu. Burni klici »živio« so se razlega-f! po peronu in godba je zaigrala »Hej Slovani«, spremliana od sto in stoglasnega netja. Sprevod. Z gođbo na če!u in priredite!!! kongresa se je pomikal sprevod, burno aklamiran, izpred južnega kolodvora po Dunajski cesti, Prešerno-\i in Stritarjevi ulici proti Mestnemu domu. Na Marijinem trgu pred Pre-šernovim spomenikom sta se zastavi poklonili med zvoki pesmi »Lepa naša domovina«. Manifestaciju shođ v veliki dvorani Mestnega doma, ki je bila nabito polna občinstva, tako da je moralo mnogo udeležnikov Mestni dom ćelo zapustiti, se je pri-čel že ob pol 11. dopoldne. Shoda so se poleg državnega poslanca dr. R a vn i h a r i a in dr. M a n d i č a udeležiti še deželni odbornik gg. dr. Novak, podžupan dr. T r i 11 e r, deželni poslanec profesor Reis-n e r, mnogo narodnega ženstva in zastopnikov raznih organizacij. Otvoril je manifestacijski shod predsednik, državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Slavni zbor, mili rojaki! Odkri-tosrčno moram priznati, da mi pri-inanjkuje besed, da bi primerno izre-kel zahvalo vsem vam, ki ste prihi-teli na manifestacijski shod v Ljubljano. Skromne so bile priprave za kongres in skromen cilj smo si postavili. Hoteli smo položiti račun o do-sedanjem delovanju narodnih stro-kovnih organizacij in tskati trdnej-ših stikov med posameznimi organi-zacijami. Delo nam je naraslo in sto-rili smo več, kakor smo si bili začr-trJ;. Zbsti vaš prihod je prckosil v^o naše nade ter dal delu, ki je zraslo preko skromnih mej, pravo vrednost. Polagali smo v teh zadnjih dveh dneh kongresa račun o svojem delu. Bilo je to resno, trdno delo. Gledali pa smo tuđi v bodočnost slovenskega naroda, zlasti pa slovenskega delavstva. Reci moram, da nismo pre-zrli nobenega važnejšega vprašanja. Zlasti pa sta bila dva vesela momenta, ki sta se pokazala na kongresu, in sicer, da je prišlo med najvaž-nejšimi slovenskimi organizacijami, ki prideio tu v poštev in sicer med Narodno delavsko organizacijo v Trstu in med Narodno socijalno zvezo do prepričanja. da je treba skupnega dela, in drugič. da se je položil temelj zvezi vseh narodnih strokovnih društev. Gledali smo perspektivo bo-dočnosti našega naroda ter smo ob svojih razmotrivanjih prišli do pre-pričanja, da je nujno potrebno, da se naš narod organizira po stanovih in strokah. ker le potem ustvarimo slovenskemu narodu bolišo bodočnost. Na podlagi. ki smo jo zasnovali na kongresu, se morejo najti vsi dobro misleči Slovenci. Veličastna udeležba iz vseh pokraiin slovenske zerrlje je dokaz, da hoče velik del slovenskega naroda s svojim navdušenjem dati poudarka našemu delu in dokazati, da se nismo bavili samo s teorijo, marveč da posegajo naše misli globoko v življenje slovenskega naroda. Najiskrenejše pozdravljam vse, ki ste čuvani našega slovan^kega Jadranskega morja, čuvarji žil:--do-vodnice za naše blagostanje, pozdravljam tuđi naše brate s sev. mili mej. Ce bo našlo naše delo zan šljivi h delavcev v vas. mora prene ha ti cbupni klic: morituris vos s^uta-mus! Pozdravljam zastopnikc kul-turnega središča Ljubljane, napredne občirske svetnike s podžupanom g. dr. T r i 11 e r j e m, pozdravljam na-prednega dezelne^a odbornika gosp. dr. N o v a k a, vse napredno časopis-je, pozdravljam vse došle organizacije in vse, ki so se udeležili manifesta-cijskega shoda. Drugi je govoril burno pozdravljen gospod dr. Mandič. Rojaki-delavci! Častite seospe in častita gospoda! Vaša imponuioča udeležba je krona delu, ki se ie rav-nokar izvršilo. V znamenju dela zbrali smo se pred dvemi dnevi v vaši ponosni prestolnici, v Ljubljani, da položimo nove temelje javnemu življenju na Slovenskem. V znamenju dela zborujemo v tej ponosni dvorani. »Deo et patrie!« »Za vero dom, cesarja!« Pod tem geslom so se zbirali slovenski rodoljubi nekoč. ,>Populo et patriae!« Za ljudstvo, za delavstvo, za narod, to je geslo, pod katerim se zbirajo velikanske mno-žice danes, to je geslo, ki nas je v tako ogromnem številu privedlo sem-kaj. Velepomemben je današnji dan, tako pomemben, kakor je pomembna usoda, skrb za usodo, našega naroda. Danes, naj izročimo v vaše roke, vsej slovenski javnosti, uspehe našega dvodnevnega posvetovanja. Današnji manifestacijski shod naj brez fanfar in bleščečega sijaja, a s terri večjo sinovsko ljubeznijo posveti akcijo, ki so jo započeli s socijalne pravičnostjo in demokratičnim duhom prožeti posamezniki, akcijo, koje namen je dvigniti pozabljenega ir zaničevana slovenskega proletarca do one veljave, do onega spoštova-nja, ki mu gre kot vstvaritelju bo-gastva, kot pionirju in nositelju narodne misli, slovenske kulture, slovenskega napredka. — Žalostne so bile socijalne razmere na Sloven-„skem od nekdaj in žalostne so še danes. V predmarčni dobi sta Kranjska in Štajerska plačevali na desetini več, kakor Ćeško in Moravsko. Slovenski tlačan bil je znan po ćeli liv-ropi. V dvajsetem stoletju ne plačuje Slovenec več desetine in ne tlačani svojemu graščaku. — Tlaka in su-ženstvo sta odpravljeni. Toda name-sto tega srednjeveŠkega suženjstva je nastopilo novodobno suženstvo: hlapčevanje kapitallstičnemu in narod ne mu nasprotnlku. Nič nišo pomagale krilate besede cesarske ustave! Uvedla se je politična svoboda! Ljudstvu se je reklo: »Zelje so ti izpoinjene. Vsi ste enaki pred zakonom. Zajamčena vam bodi enakopravnost!« Ironija! Kma-iu se je spoznalo, kakšna je ta svobo-đa! Spoznalo se je, da je to pač svoboda brezobzirnega izkoriščanja za one, ki imajo v rokah moč, za Ijiid-stvo pa svoboda stradanja! Enakost pretvorila se je v največjo neena-kost! In — ljudstvo ie stradalo. Naše ozemlje poplavi! je tujec. Last nad kapitalom mu je dala oblast nad našo usodo. Slovenski narod je bil še premlad, premalo probujen. Njegova gospodarska odvisnost bila je vzrok njegove kulturne zaostalosti, ki ga je hujše od vsega drugega držala k tlom. Kaj čuda, da se ob takih razme-rah ni mogla vzbuditi v ljudstvu narodna zavest, ki bi ga bila edina vzposobila zlomiti sistem, ki v tem ljudstvu ni dušil samo Slovenca, am-pak tuđi človeka, zavedajočega se svojih človeških pravic, svojega čio-veškega dostojanstva. — Vzdihovali smo, jadikovali in beračili smo. Bilo je vse zaman! — Moralo je priti še le spoznanje, da je treba iskati rešitev v samopomoči iz naroda. To spoznanje je prišlo. Slovenec se je jel zavedati svoje narodnosti, svojega jezika. Prodiraioča narodna prosveta mu je vcepila zavest v svojo veličino. Ustanavljale so se šo!e, osnovala politična društva. Borba za jezik, uveljaviianje slovenščine v javnem življenju, to je bila vsebina slovenske narodne politike. Uspehi nišo izosuajali. Množile so se vrste narodnih bojevnikov. »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos« — ta bojni klic odrneval je glasno po slovenskih planjavah. — Slovenec se je res začel dvigati, četudi ob velikih težavah, jele so se razvijati v njem notranje sile, nastopili so razni stanovi. Narod je slavil svoj orepo-rod. — V tem znamenju, v znamenju bojev za narodno enakopravnost, za veljavo njegovega imena, se je izva-jala dnevna politika. Bili so to čaši slovenskih taborov. Probujai se je Slovenec, a pozabljalo se je na slovenskega kmeta in detavca. Nedostajalo je pojmovanje nalog socijalne politike. Preziralo se je dejstvo, da je treba narodu kruha, ako hoče dvigati visoko narodno zastavo. Kdo se je brigal za slovenskega kmeta, kdo ćelo za slovenskega delavca? . . . Kmet in delavec sta se navduševala za narodne ideale, a sta ginevala vedno bolj . . . Kapitalizem ie preobrazi! družbo. Revolucijoniral je poljedelstvo. ustvari! industrijjlno deiavstvo. Gospodarski interes sto-pal je vedno bolj v ospreclje. Narodnost je prcneliala biti edina stranko-tvorna sila, diferencijacija po gospodarskih in socijalnih težnjah ie postajala vedno očividneja. Poraiale so se bojne organizacije delodajalcev, bojne organizacije delavcev. — Evolucija se ni ustavila pred mejami slovenske domovine. Kapitalizem je i prodrl tuđi na deželo. Vsled nezado-i šcanja zemljišč jelo je kmečko pre- ■ bivalstvo bežati iz rodne grude v in-i dustrijska središča. Vrste slovenskih r industriialnih težakov in dninarjev , so se množile dan za dnevom. — i Strahotni pojavi izseljevanja kmeč- - kega ljudstva na eni strani in vedno i večjega pauperizma na drugi strani i med slovensko maso, ki nima nič ) drugega kakor svoje roke, so ustva-. rile nov položaj. Slovenski delavec i se je naenkrat našel izpostavijen sil-I ni konkurenci tujerodcev, izkorišča- ■ nju s strani onih, ki jim je bil odvi- - sen, močnemu pritisku političnih na-• sprotnikov, ki so mu dajali kruha, a so zahtevali njegovo narodno dušo. , In — bil je proti tem silam brezmo-i čen, osamljen. Narod mu ni mogel - pomagati. Slovenski delavec ie zato , uvidel, da narodno navdušenje ne po- ■ maga, da je treba posvetiti pozornost - tuđi socijalnim in gospodarskim raz-i meram, in da je treba končati s poli-i tičnimi metodami, ki so videle v ne-i govanju socijalnih vprašanj — poni-) ževanje narodnih idealov. Hočcmo živeti kot Slovenci, a - nočemo stradati kot ljudje! — Hoče-l mo neizprosno borb° za ^sakaaiu kruh, a nočemo prodajati narodnosti zaradi par vinarjev. Zagotoviti nižjim slojem, delavskemu ljudstvu, primerno pozicijo v gospodarstvu in v narodu — to je naš cilj. Doli s pred-sodki in tradicijami! Živimo v času demokratizma in onega Čuta, ki ga je Steinbach označil kot socijalni čut. Ako je slovenski delavec sposo-ben, da v potu svojega obraza veča bogastvo naroda in zasigura njegovo bodočnost, potem mora biti tuđi spo-soben, da to bogastvo souživa. In vi, ki še z nezaupanjem gledate v naše gibanje, vi, odlični voditelji naroda, vi, ki vam je usoda poverila vodstvo in razna odgovorna mesta, ne dopu-ščajte več, da gineva 907^ slovenskega naroda! Končno je govornik še naglašal velike zasluge državnega poslanca dr. Ravniharja, po čegar prizadeva-nju se je omogočil ta kongres. Viharno odobravanje je sledilo njegovim besedam. Nato je ljubljansko ženstvo poklonilo obema zastavama velike vence ter je pisateljica Manica Ko-manova pripela s primernimi besedami slovenski trak na zastavo N. D. O. Predsednik je dal nato besedo podžupanu dr. Trillerju besedo, ki je viharno pozdravljan govoril sledeče: Velecenjeni zborovalci! Prinašam vam pozdrave ljubljanskega župana, ki se zadržan ni mogel udeležiti tega manifestacijskega shoda, pozdravljani vas v imenu občinskega sveta Ijubljanskega in lahko rečem, tuđi v imenu vsega dobro mislečega prebivalstva Ljubljane. Posebno pozdravljam v tako obilnem številu došle goste izven Ljubljane in izven Kranjskega, v prvi vrsti člane N. D. O. v Trstu, ki so najmočnejši faktor v boju za narodno in socijalno osa-mosvojitev slovenskega naroda. Niste prišli, da bi se udeležili kć:ke lirupne politične demonstracije, zbra-li ste se v Ljubljani, da manifestirate za svoje politične, narodne in gospodarske ter socijalne pravice. Našli boste v naših krogih polno razume-vanje svojega stremljenja, ker živi v ljubljanskem prebivalstvu zdrav demekratizem. Ljubljanski občinski svet, kot eksponent tega prebivalstva se dobro zaveda svoje naloge ter je ravno v zadnjem času kot de-lodajalec dal svojim delojemaleem pragmatiko, moderno in pravično, kakor je nima nobeno drugo mesto v Avstriji. Če ljubljanski občinski svet na vseh poljih ni še intenzivnej-še deloval. ni temu krivo pomanjkanje dobre volje, marveč neugodne politične in gospodarske razmere. Ljubljanski občinski svet bo hvale-žen za vsak migljaj od vaše strani in bo po možnosti te nasvete upošte-val. S posebnim zadoščenjem vidim, da vaše strokovne organizacije ne bodo pozabile, da je največji brez-pravni proletarec ravno slovenski narod. V imenu kluba naprednih dežei-nih poslancev je pozdravil manifestacijski shod nato deželni odbornik gospod dr. Fran Novak. Velecenjena gospoda! Dovolite mi, da si usojam vam izročati iskrene pozdrave kluba narodno-napred-nih poslancev v deželnem zboru vojvodine Kranjske. So ti pozdravi tem iskrenejši, ker veljajo našim dragim rojakom z juga in severa, ki vodijo trd in neiz-prosen boj proti našim skupnim kulturnim in gospodarskim sovražni-kom. Poudarjalo se je, da je vaša priredba nepolitična. Naj si bo politična ali nepolitična, eno dejstvo je gotovo, da nas druži vse skupna ideja, stremljenje za istim ciljem; dobrobit celokupnega slovenskega naroda. Jasno je, da se more narod razvijati le, ako se razvijalo vse panoge v njem na kulturnem in gospodar-skem polju. Gospoda, ne samo kmetski stan je, čigar razvoj imamo pospeševati, tuđi delavski stan je eminentne važnosti za razvoj naroda. Kakor hitro imamo svoj delavski stan, je dolžnost vsakega dobromislečega rodoljuba, posvetiti njega razvoju vso mogočo pozornost, saj vzklijejo ravno iz naših proletarskih mas divnejše cvetke rodoljubnega požrtvovalnega rodo-ljubja, nega kjerkoli si bodi. Če je te spoznanje resnično, tedaj je neobhod-no potreba, da se delavski stan organizira, kajti le v organizaciji je moč in le potom organizacije je moči do-seči gospodarske uspehe. Skušnja pa kaže, da nam ni moči ustvarjati \ tujerodnih organizacijah, kjer sme vsikdar le sodrugi druge vrste, kjer ne najdemo zadostnega razumeva-nja. Cehi so že to uvideli in si osnovali lastno delavsko organizacijo, I pozdravljena bodi tedaj tuđi sloven-1 ska organizacija! Gospoda! kadar vidim pestre množice, rojake iz severa in sosebno iz našega Primorja, ljudi žuljavih rok, vajenih bojev in uspehov, na posetu v slovenski prestolici, takrat me pre-veva prav posebno navdušenje, na-vdaja me iskrena nada, čustva izražena v besedah: Če ni bila naša prc-teklost, pa je sigurna bodočnost. Nato je pozdravit še g. C e r n y manifestacijski shod v imenu čeških narodnih socijaiistov, nakar je prebral državni poslanec g. dr. Ravnihar resolucije, ki jih prinesemo zaradi pomanjkanja prostora jutri. Predsednik državni poslanec g. dr. Ravnihar je nato, ko so bile resolucije s splošnim odobravanjem soglasno sprejete, zaključil ta krasni manifestacijski shod. Ljudska veselica. Popoldne ob 4. se je pričela na prostranem vrtu Narodnega doma velika ljudska veselica v prid družbi sv. Orila in Metoda, ki se je je ude-ležilo več tisoč posetnikov. Kakor vedno, če prevzamejo naše dame skrb za kako prireditev, je tuđi ta veselica sijajno uspela. Zlasti gre toza-devno zahvala neumorni in požrtvo-valni Županji gospe dr. Tavčar-j e v i, kateri so stale ob strani kot načelnice paviljonov ge. Hereno-va, Juvanova, Smoletova, Podkrajškova, Begova, Trškanova, Pfeiferjeva ter gdč. Rozmanova in Komano-v a s svojim Štabom neumorno de-lavnih in požrtvovalnih gospodicen. V prav obilni meri je bilo preskrblie-no za čim boljšo postrežbo v različ-nih paviljonih. Godba N. D. O. je neumorno in v splošno priznanje skrbela za razvedrilo. Pekel, srečo-lov, kolo sreče, ples, — predoigo bi bilo navajati vse posameznosti te res ljudske veselice. Med posetniki moramo omeniti ^Z- državnega poslanca dr. Ravniharja in ražen odličnih zunanjih gostov, med njimi dr. Man-d i ć a še deželnega odbornika dr. Novaka, podžupana dr. T r i 11 e r-j a , deželna poslanca prof. R e i s -n e r j a in T u r k a ter večje število naprednih ljubljanskih obČ. svet-nikov. Ob pol 11. ponoći so se Tržačani poslovili z veseličnega prostora. Z godbo na čelu so odkorakali na kolodvor, kamor jih je spremilo tuđi večje število Ljubljančanov z deželnim po-slancem g. Turkom na čelu. Deželni poslanec g. T u r k je nagovo-ril odhajajoče Tržačane, naglašajoč kot zastopnik delavstva v deželnem zboru kranjskem, da bo slovensko delavstvo v Ljubljani obranilo v trajnem hvaležnem spominu svoje tržaške brate, s katerimi hoče roko v roki korakati boljši bodočnosti na-sproti. Zahvalil se mu je dr. S o š i č, nakar se je vlak pod zvoki himen »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina« odpeljal proti Trstu. Med člani in prijatelji delavskih organizacij, ki so si pridobili za to prireditev posebnih zaslug, moramo omeniti pred vsem državnega poslanca g. Ravniharja, deželnega poslanca g. prof. Reisnerja in gg. Jakopica, Magistra, Pe-s k a in R a k a. Klip no Eallranu. Kralj Peter Pašiću in Putniku. Kralj Peter je poslal srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiću lastnoročno pismo, v katerem pravi: Ob vašem povratku iz Bukarešte, kjer ste sklenili z delegati vojskujo-čih se držav mir, smatram za svojo dolžnost, da vam čestitam k velike- imu uspehu. Če pomislim na vse faze diplomatične akcije v preteklem in tekočem letu, spoznavam težkoče, kl so se vedno pojavile ob koncu, da preprečijo dragocene pridobitve naše ' armade. Izrekam vam svojo polno ! hvaležnost ter vam podeljujem veli-' ki križ reda Belega orla. Vaš naklonjeni Peter. 1 Generalisimus vojvoda Putnik > je dobil od kralja Petra sledeče pis- ■ mo; Koncem obeh zmagoslavnih vo-) jen mi je kot vrhovnemu poveljniku t prijetna dolžnost, priznati sijajne za-, sluge, ki ste si jih, moj zvesti voi- > voda, iztekli za deželo s tem, da ste • spretno in energično vodili vojaške J operacije. V znak svoje hvaležnostl ■ vam podeljujem veliki kordon zve-) zde Karageorgeviča, Vam naklonjeni - Peter. * [ Crna gora in Srbija. i Pariški >Temps« poroča o raz- r merju Crne gore in Srbije v zadnji > vojni in po končani vojni sledeče: r Predno je poslala Crna gora Srbiji v - Makedonijo 12.000 mož ojačenj, se je - podpisala med Srbijo in Crno goro , pogodba, ki določuje proporcijonalno - delitev s tcritorijalnimi pridobitvami, doseženimi s skupnimi silamL Ce bi 133 Ste*___________________________'_________________________„SLOVENSKI NAROD", dne 18. avgusta 1913. Stran 3. tozadevno ne prišlo do sporazuma, naj razsodi grški ali romunski kralj. • ♦ • Albanski roparjl. »Albanska korespondenca« po-roČa iz Drača: Malisori iz Dibre so v zadnjih mesecih zasedli strategiČne točke na gorah Mat in Dibra, da pre-prečijo nadaljno prodiranje Srbov. Po sklepih londonske konference vele-poslanikov so potegnili Albanci iz teh krajev svoje čete. Sedaj pravijo, da so okraji prisojeni Albaniji. Sedaj pa so Srbi najvažnejše točke utrdili, ker so vsi ti okraji prisojeni Srbiji, vsled Česar je prišlo že ponovno do obo-roženih spopadov, v katerih so bili trije Srbi ubiti. V Albaniji se vrši tuđi živahna agitacija, da naj prepre-čijo albanski roparji zgradbo mea-narodne železnice, ki naj zveže Srbijo z Jadranskim morjem. Velepo-slaniki, ki imajo proti Srbiji vedno na razpolago zakladnico dolžitev, v tem roparskem postopanju Albancev ne vidijo ničesar, kar bi ne bilo v skladu z njihovimi interesi. * Sramota Evrope. Ničesar, prav ničesar še nišo Sforile evropske velesile, da bi zopet pridobile Bolgarski Odrin in Trakijo. Predlogov seveda ne manjka, toda noben predlog se ne izvede. Skoraj ni vredno več beležiti vse te predlo-ge, ker je gotovo samo eno, da velesile ne bodo storile ničesar. Baje ho-če angleška vlada pozvati velesile, da naj s posebno pogodbo garantirajo Turčiji integriteto. Velesile naj izja-vijo. da nišo interesirane na teritorijalni posesti Turčije v Aziji. Porta naj bi dobila od velesil pogodbeno zagotovilo. da nobena velesila ne želi nikakršnega dela njenega teritorija in da zasleduiejo velesile v evropski in v azijski Turčiji samo gospodarske interese. Turčiia pa bi se morala za* vezati, da pod kontrolo velesil takoj izvede obljubljene reforme v Armeniji in Mali Aziji. Tedaj zopet nekak status quo. Turčiia je s tem popolnoma zadovoljna, samo da se tuđi v tem slučaju noče ukloniti, marveč smatra kot naj--;gurnejše sredstvo, da končno dobi Odrin, če prisili Bolgarsko, da prizna mejo ob Marici in odstopi Odrin. Por-:a je prepričana, da se Evropa ne bo vmešavala in da lahko ćelo zasede užno Bolgarsko. da potem lahko bolj cspešno pritisne na Bolgarsko. In res so turske čete Marico že nrekoračile ter korakaio proti južni bolgarski meii. Enver beg vodi prodiranje, ki je bilo že pred tedni voja-ško pripravljeno. Armada dobiva ži-vila preko Odrina. Prodiranje pa se vrši zlasti na pritisk radikalnih ele-mentov v turškem častniškem zboru. Porta pravi, da so povod temu prodiranju dali masakri Turkov na Bol-^arskem. Tuđi med onirni 100.000 Turki, ki žive kot vojni ujetniki na Bolgarskem. vlada hudo razburjenje. V nekaterih krajih je prišlo do revolt vojnih ujetnikov. ki so si hoteli prisvojiti orožie iti zbežati. Komisija naČešliBin in Hemci. Kakor znano, so sklicali Nemci za včeraj v Chomutov velik shod, na katerem so hoteli razbistriti svoje razmerje napram vladi v vprašanju emisije na Ceškem. Zanesljivih po-"očil o poteku zborovanja do sedaj se ni in nekateri politični krogi ćelo dvomijo, da bi moglo priti do spora-z'ima in do konkretnih sklepov. Netn- mora naš narod vedno imeti pred očmi. Razmere so danes pri nas tak-, da imajo klerikalci popolno svobe do za svojo agitacijo: imajo v rokal sole, nižje in višje, imajo v rokah n^ od in javnost, pa svobodno politično areno, katere mi nimamo. Rim je tuđi pri nas našel plodovita tla za svoje namene. V vprašanju našega narodnega jezika v cerkvi sta cerkvera uprava in državna oblast enega in istega mišljenja, država daje cerkvi na razpolago orožnike. Kaj je klerikalizem v svojem političnem delo-vanju napravil iz poedinih narodov, ie znano. Treba se je ozreti samo na Slovence In na vse manipulacije Su-steršičeve duhovniške stranke, ki je znala v narodnih vprašanjih vsak trenotek delati največje kapitulacije. Ne smemo pri tem pozabiti na eno veliko činjenico! Ako primerjamo Slovane, ki se nišo pokorili pape-štvu, s Slovani, kjer je Rim vedno igral odločilno vlogo, vidimo, da nima niti eden rimsko-katoliški slovan-ski narod svoje državne svobode, do-čim so vsi slovanski narodi pravoslavne vere svobodni. Na eni strani so: Rusi, Srbi in Bolgari, na drugi strani pa Cehi, Poljaki, Slovaki, Hr- vatje in Slovrenci__Ako pogledamo dogodke, ki so se doigrali na Balkanu, bomo Še bolj razumeli nervoz-nost klerikalnih naklepov in še bolj nam bo jasno, da izvaja klerikalizem v tej svoji akciji namene gotove politike. Ako si torej hoče narod izvoje-vati svobodo. se mora odločno poprl-jeti gesla: Proč od crne LjubHane, ki je danes gnezdo klerikalne agitacije in središče črnega internacijonal-nega gibanja med Jugoslovani, proč od onih, ki vodijo narod pod okrilje slovenskega klerikalizma!* -^ Dragoceno priznanje. Balkanska kriza je končana in ves svet si ogleduje sijajne polomije, ki tih je do-živela avstrijska politika. Med tistt-mi, ki najglasneje vpijejo, so naši uniformirani patrijotje. Njihovo glasilo se kar dere jeze in obupanja in zahteva, da se pomede ne samo med diplomacijo, ki je znamenito dokazala svojo nesposobnost, nego tuđi v armadi. »Armee - Zeitung« zahteva energično, da je pripraviti modre pole in poslati v penzijo vse po vrsti, kar ne zadostuje zahtevam sedanjega časa. Že to zahtevanje, ki kaže, da mora biti v armadi veliko nesposobnih ljudi na visokih mestih, ie zelo podučno. Naravnost dragoceno pa je priznanje tega lista, da opravljajo generali take posle, ki bi jih znal opravljati vsak stotnik in da opravljajo stotniki posle, ki bi jih lahko oskrboval vsak pisač. »Armee-Zei-tung« zahteva, da se temu konec naredi in ob sebi se razume, da ji bo pritrdil vsak razumen človek- Njeno pripoznanje pa je dragoceno zato, ker nam kaže, kako se dela z ljudskim imetjem. Strašno je breme, ki je mora nositi prebivalstvo za armado; grozne so žrtve, ki jih mora davko-plačevalec doprinašati. A kako se I^orabljajo? Za delo, ki bi je znal opravljati vsak pisač, plačuje država stotnike, in delo, ki bi je lahko oskrboval vsak stotnik, so nastavljeni ljutije z generalsko plačo! Nečuveno je tako početje z ljudskim denarjern, a da bi se kaj premenilo, o tem srne pac sanjati samo »Armee - Zeitung«. Za zdaj je njen apel ostal brez od-meva in ga skoro gotovo tuđi ne bo nikoli našel, pač pa so že dobili raz-lični generali visoke redove. -h Slovenska javnost pozor! Ali smo Slovenci res povsem brezpravni in ali moramo držati vselej jezik za zobmi, kadar nas tepo? Delavska za-varovalnica zoper nezgode v Trstu je zavod, ki se bo imela ž njim iznova pečati naša javnost. Dne 30. juni-ja 1913 se je vršil občni zbor dežel-ne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Pri slavnostnem zborova-nju je naš ugledni meščan — svetnik trgovske in bortniške zbornice gosp. Fr. Ks. Stare, sobni slikar v Ljubljani v interesu domaće industrije in obrti delavcev kakor delodajalcev povzdignil glas in javno kritizirah po-Ftopanje delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu napram slovenskim ponesrečenim delavcem in napram Slovencem sploh. Kritiziral je to. kar so neštetokrat v še hujši obliki kritizirali vsi naši časopisi, brez razlike stranke. Dosedaj delavska zavarovalnica ni tožila ne časopisja in sploh še popravka v tem pogledu ni poslala, pac pa so vložili sedaj proti gosp. Fr. Ks. Staretu delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu sama. dalje ravnatelj gosp. Karlo Colenc in predstojnik gosp. Henrik vitez Zahonv tožbo radi razžaljenja časti radi njegovega govora dne 30. junija 1913. Samo po sebi umljivo je, da bo gosp. Fr. Ks. Stare skušal za svoje trditve nastopiti dokaz resnice. — Prosimo in pozivljamo vso slovensko javnost in vse interesirance, da sporoče konkretne slučaje. v katerih se jim je godila kakršnakoli krivica od strani delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu na nrslov gosp. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, ki je prevzel zagovor gosp. Fr. Ks. Stareta. Ore za zadevo, ki je za nas vse Slovence, ki spadamo pod delavsko zavarovalnico v Trstu, emlnentnega pomena. 4- Zaupnica dr. Iv. šuSteršiču. V nedeljo, dne 17. t. m. dopoldne je bila v Borovnici seja obč. odbora, ki je bila precej zanimiva. Med drugim je predlagal deželni poslanec Anton Kobi, naj se izreče deželnemu glavarju dr. Šušteršiču zaupnica. Toda, ko je bil stavljen ta predlog, zapustilo je nekaj odbornikov obč. posvetovalnico, tako, da seja ni bila sklepčna. Radovedni smo, je-li bo odposlal g. župan zaupnico in če jo bo g. dež. glavar v tem slučaju tuđi sprejel, kajti g. Kobi je bil mnenja, da za Šušter-šiča tuđi ta zaupnica zadostuje. — Na tej burni seji se je tuđi razpravljalo o zgradbi borovniške ljudske sole. Z obrazov vseh odbornikov se je čitalo splošno mnenje, da oštro obsojajo sebično postopanje dež. posl. Kobija, o katerem se bo v kratkem še obšir-neje poročato. Nekateri interesiranci pri tej zgradbi že groze s tožbami za odškodnino; stroške bo nosil bržkone posl. Kobi sam, ker je on mnenja, da ni kriv, da se šola za letos še ne razširi. 4- Kamila Theimer — »Slove-nec« in »Gorenjec«. Zoper obtožnici, ki je g. Kamila Theimer vložila po svojem zastopniku g. dr. A. Kokalju zoper odgovornega urednika »Slovenca« in »Gorenjca«, sta tožena urednika napravila ugovor na višje sodišče v Gradcu. Zanimivo pri tem je, da se je odgovorni urednik in grobokop »Gorenjca« sicer na sodni zapisnik aodpovedal pravici do ugovora, pozneje pa po poduku svojega branitelja g. dr. Pegana prišel do spoznanja, da ni pojmil, kaj mu je sodnik razložil, ko mu je vročit ob- tožnico in kaj da je lasti\oročno pod-pisaK + Kaj lovi že sam zaupnfee? Jutri bo v Dobrunjah občinska seja. V občini se govori, da priđe ravno ta dan dr. Susteršič v Dobrunje in splošno mnenje je, da priđe lovit za-upnico, katere doslej iz dobrunjske občine še ni dobil. -f Znacima izjava. Gornjoav-strijski namestnik baron H a n d 1 — tišti, ki so ga v dalmatinskem de-želnem zboru tako energično iz de-žele izkoplimentirali — je v imenu vlade pozdravil katoliški shod v Linču in pri tem proglasit vladni program: Deutsch, osterreichisch, ka-tholisch. -f Vodovod v Šlški. Po posredovanju ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja je občina Spodnja šiška sklenila z »Vodovodno zadru-go« v Spodnii Šiški pogodbo, s kate-ro občina prevzame tamkajšni vodovod v svojo last. Ta pogodba je sedaj postala pravomoćna, ker jo je odobril tuđi deželni odbor. S tem je vodovodno vprašanje za Šiško ugodno rešeno, na čemer gre pač velika zasluga ljubljanskemu župana, ki ja zastavil ves svoj vpliv, da doseže pameten sporazum med nasprotujo-čimi si faktorji. -r Iz poštne službe. Adjunkt R ž e n , Ljubljana II., je imenovan za poštarja v MoravČah. — Cesarjev rojstni dan je ljubljanska garnizija praznovala danes z maso v Zvezdi in vojaško parado. Snoči je vojaška godba priredila mi-rozov, danes ziutraj pa budnico. Za uradnibtvo je bila inaša v stolni cerkvi. Cesar je z današnjim dnem vsto-pil v 84. leto svoje starosti. — Pomiloščenje. Povodom ce-sarjevega rojsrnega dne je bilo pomi-loščenih 85 kaznjencev, med njimi iz kaznilnic v Mariboru 8, v Kopru 7, v Gradiški 4 in 3 kaznjenke iz kaznil-nice v Begunjah. — Neumestna odredba. Danes je vojaštvo in policija Kongresni trg zaprla za promet in pešce prav v času, ko ljudje hite na posel in v urade, storila pa ie to brez vsakega prejšnjega naznanila in obvestila. Takšno postopanje je vse obsodbe vredno in se ni čisto nič čuditi, ako so bili ljudje vzpričo takšne samo-voljnosti skrajno ozlovoljeni. Nimamo nič proti temu, ako se Kongresni trg ob takšni priliki, kakršna je bila danes, za promet in magari tuđi za pešce zapre, eno pa zahtevamo z vso odločnostjo, da se občinstvo o tem pravočasno obvesti. Saj menda vendar policija ni samo za to tu, da samovoljno pašuje in šikanira občinstvo. —UbijaJci slovenskega Rledali-šča. Zadnja številka »Siidslavische Rundschau« prljavija podučen članek o propadu slovenskega gledali-Šča in pojasnjuje, kako sistematično so klerikalci delali na to, da gledali-šče ubijejo. — Deklamacijski večer sta v so-boto zvečer priredila v mali dvorani »Narodnega doma« gg. S k r b i n-š e k in Šest. Udeležba ni bila prevelika. Program je bil srečno izbran in sta oba deklamatorja žela mnogo priznanja. — Ali je to za na lećo? Poroča se nam: Včerajsnja pridiga v šentja-kobski cerkvi je spravila še one male poslušalce ob ćelo zaupanje v cer-kvene govore. To ni bila pridiga, ampak politično agitacijski govor v pra-vem smislu besede. Nič evangeljskih naukov. nič nabožnega, le pump za nedeljski shod. Naravnost pump. Neki suh propovednik si je utepel v glavo, da mora biti šentjakobska župni-ja najbolj »našminkana«, da se bode postavila najbolj izmed vseh drugih ljubljanskih župnij. Pripovedoval je na dolgo in široko, — kolikor pač njegovo obzorje doseže, — koliko priđe v nedeljo v Ljubljano ljudi, to se pravi nadljudi, toliko škofov, žup-nikov in sploh duhovščine, raznih državnih in deželnih poslancev in drugih »dostojanstvenikov«. In vso to gospodo mora »naša fara« najbolje počastiti. Ne srne biti kotička brez cvetlic, ne srne biti okenčka brez zastave, tako jim je mož zabiča-val. In vsa ta priredba bode stranko stala ogromno denarja, zato pa pri-spevajte tuđi v denarjih. Prispevke, prispevke za shod! to je bila nit, ki je vezala cei političen govor. Peli bodo vrli naši pevci, telovadili Orli, godbe bodo igrale in vse to stane denarja. Vpisujte svoje otroke h kato-liškim pevcem, k Orlom, in slaba je mati, ki ne da zapisati svojega sina k Orlom. Take in enake klobasarije so trpele do »Amen«, In ko bi propovednik čul pozneje zunaj zabavljanje svojih vernih dnšic, bi se prepri-čal, da so nekatere zatrjevale, da v šentjakobsko cerkev nikoli več. »Me smo prišle poslušat božjo besedo, ne pa politiko« tako so kritikovale. In prav so imele ženice. — Gospodje, le tako naprej, saj ste od smrti vele- čislanega prelita Rozmana šentjakobsko cerkev že čez polovico iz-praznili, drugo polovico pa načenjate in kmalu bodo klopi prazne. Ljudstvo je začelo izpregledovati in k temu ste vse pripomogli vi, edino vi. — Propovednik pa naj se v nedeljo prepriča in videl bode v šentjakobski fari mnogo kotičkov brez cvetlic in mnogo oken brez zastav. — »Predpriprave« za katoliški shod se že občutno kažejo. Mesarji pravijo, da so po deželi teleta poskočila v ceni kar za 10% in jih še noče-jo prodati, češ, jih hranimo za zadnje dni pred katoliškim shodom. Taka je tuđi s perutnino in jajci. Kuharice ve-do povedati, da se je ćelo zelenjava znatno podražila in vse kaže. da imamo pričakovati ta teden izrednega zvišanja vseh živil. Občutili bodemo katoliški shod vsi brez razlike. — Umrla je včeraj gospa Gabri-jela K r e m ž a r , rojena Haine, so-proga umirovljenega nadoskrbnika deželnih dobrodelnih zavodov. Bodi blagi gospe prijazen spomin. — Poroka. Včeraj se je poroci! gospod Franjo Radovan, zobo-tehnik v Ljubljani, z gospico Fančl F e i g 1 iz Spodnje Siške. Obilo sreče! — Veselica v »Narodnem domu«. Vsi oni, ki imajo kake račune za veselico, ki se je vršila dne 17. avgusta v »Narodnem domu«, se pozivlja-jo, da predlože te račune najkasneje do ponedeljka, 25. t. m. ob 6. popodne »Narodni socijalni zvezi« v »Narodnem domu« suteren na desno. Za pozneje došle račune »Narodna socijalna zveza« ne more prevzeti plači-la, ker odda tedaj prebitek že »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Obesil se je v Petrušni vaši pri Litiji 521etni čevljarski mojster Anr. Kozlevčar, doma iz Št. Vida. Kozlev-čar je izvršil samomor v hipni zme-denosti misli. Iz Toplic na Dolenjskem nam pišejo, da se že dlje Časa zadržuje tamkaj neki Janez Orehek, ki po vseh krčmah zabavlja na naprednjake. Možakarju prav radi prepuščamo to veselje, somišljenikom v Toplicah pa povemo v vednost in ravnanje, da je zabavljač tišti Orehek, ki je bil iz obeinskega odbora v Mostah sramotno spoden zaradi volilnih slepa-rij. Pravijo tuđi, da možicelj rad denuncira, zato pozor pred njim! 4 Zaradi vojaške suknje tepen. Za čas žetve je dobil dopust Janko Brulc z Griča pri Trebnjem. Vojaški kroj je ostale fante z Griča in iz bližnjih vaši bodel v oči. Djali so, da se Brulc le preveč postavlja z uniformo in da prezira druge fante. Sklenili so ga pretepsti. Prilika se jim je ponudila, ko je pil Brulc v Uhanovi go-stilni v Stefanu. Prišlo je več fantov, ki so ga najpreje zbadali, potem pa dejansko naskočili in klofutali. Ker je Brulc mirnega značaja, se je bra-nil, kolikor je bilo treba, potem pa je raje odšel s Francetom Blazetičem iz Kamnega potoka. Fantje pa so pri-leteli in prihrumeli za obema in so Brulca kar podrli na tla in ga obdelo-vali na tleh s pestmi in nozi. Bi. žetič mu je hotel sicer priskočiti na po-moč, a eden fantov mu tega ni dopu-stil in je Blažetiča parkrat sunil z od-prtim nožem, da ga je na glavi ne-varno poškodoval. Ranjeni so bili Brulc, Blazetič in neki Fenic iz Nem-ške vaši. Avtomobilna vožnja Postojna-Vipava-Gorica-Postolna. Ko se je za-gotovila toli željena avtomobilna poštna vožnja Postojna-Vipava-Go-rica-Vipava-Postojna, je to vpeljavo vse z veliko radostjo pozdravilo, zlasti oni potniki, ki so bili primorani večkrat in ob vsakem letnem času posluževati se dosedanje mučne poštne vožnje, ki je trajala samo iz Postojne do Vipave ali obratno skoro 4 ure, dočim se rabi sedaj s ko-modnim avtomobilom komaj 1ZU ure, in to ne glede na letni čas in vre-me. Toda kakor vsaka novotarija ima tuđi sedanja avtomobilna vožnja svojo dobro in slabo stran. Slaba stran bi bila višja cena in zveza sama, toda Če se upošteva komodnost vožnje in prihranek časa, se višja cena radevolje utrpi, ne pa tako neprikladna zveza. Prejšnja pošta je namreč šla iz Postojne zjutraj ob pol 10., tako da je imela zvezo z vsemi dunajsko-ljubljanskimi ter tržaško-reškimi vlaki. Pobrala je torej vse s temi vlaki dospele pošiljatve, kakor tuđi s temi vlaki došle potnike. Seda-nji avtomobilni voz odpelje pa iz Postojne ob 6. zjutraj, tako da nima zveze prav z nobenim goriimenova-nih poštnih vlakov, vsled česar se zakasni vsa dunajska, odnosno ljubljanska in tržaško-reška v vipavske kraje namenjena pošta, kar za cei dan. Isto se godi potnikom, ako ne pridejo dan popreje v Postojno ter tam prenoče. To je vsekakor nepraktično, neprikladno in kar je vendar za podjetnike največjega pomena, tuđi neekonomično. Ce bi šel avtomobil pozneje, recimo ob 8. 2ju- 183. Ster. „SLOVENSKI NAROD", dne 18. avgusta 1913. Stran 5. traj iz Postojnc, bi se vsem tem nedostatkom odpomoglo in pasažirski promet na tej progi bi se znatno zvekšal, kajti potem bi se marsikdo mnogo rajši podal v Vipavo ali skozi Vipavo v Gorico, namesto čez Na-brežino. Zlasti turisti in drugi izletni-ki bi gotovo pogosteje in mnogo rajši poleteli na Nanos, v Razdrto, Vipavo itd., če bi mogli opraviti vse v enem dnevu. Izgovor gospodov pixl-etnjikov, da se je uvedel tako zgod-iji odhod iz Postojne radi potnikov z goriške \ipavske doline, ki hočejo biti pred 10. v Gorici je precej kla-vern. kajti gotovo je, da se tamošnji pasažirji, zlasti kmetje, le iz početka *er iz radovednosti vozijo, pozneje ?a se bodo rajši posluževali svoje vi-pavske železnice, ker jih manj stane. Zato pa mora avto bol] na tu je pot-nike in one ob progi Postojna-Raz-drto računati. Umestno bi torej bilo, ko bi gospodje podjetniki že sedaj. ko se nišo izdani novi železniški vozni redi, avtomobilno vožnjo iz Po-stojne v Gorico in obratno željam stalnih potnikov in obratnim razme-ram primerno preuredili. Ce se to zgodi bo vse potujoče občinstvo podietnikom. ti pa občinstvu hva-fežni, ker bo potem vožnja več nesa. Zgodnejši prihod v Gorico bi se dal eventualno na ta način urediti, da bi se odpeljal avto kar iz kolodvora Postotna, koj po dospelosti đunaj-vkega brzovlaka ter da bi hitrost ne-koKko zvekšal. Namesto v sedanjih ^tirih, bi lahko dospel v Gorico v treh urah. Končno pripomnimo se, da bi bilo v interesu podjetrnštva, ako N to novo vpeljano avtomobilno vožnjo v raznih listih objavilo, ker veči-■ i n tej 7vo7! še u i c PC vc. Reklama hi bila torej tuđi tu na mesnu posebno sedaj, ko se bliža trgatev. Kinematograf „ideal". Krasni vo?Tii film „Bitka ob Bregalnici", kjKor tuđi ostale velezanimive točke 5poreda se predvajajo danes zadnjič. Jutri veiikonočna veseloigra „Kakor so peli stari ....." z Princem v glavni vlogi. Samomor. Snoči okoli 8. uri zve-:er se je v Cerkveni ulici št. 21 s cijankalijem zastrupil 201etni krznarski pomoćnik Alozjiz Gorjup. Na lice :nesta je prišla policijska komisija, "-:i je odredila, da so njegovo truplo repeljali v mrtvašnico s Sv. Krišto-j. Fant je bil popoldne se v veseli Iružbi, od katere se je poslovil in povedal, da ga več ne vidijo. In tako 5e je tuđi zgodilo. Govore, da je vzrok samomora strah pred vojašči-no, a ta vest ni autentična. Pogreb krznarskega pomoćnika \lojzija Gorupa se vrši jutri ob 5. uri r opoldne iz mrtvašnice pri Sv. Kri-stofu na pokopališče k Sv. Križu. Bazne stvari. * Kap je zadela na Dunaju sek-c?iskega Šefa v ministrstvu za javna lc\a dr. Rudolfa Pilbauerja. Pilbauer ;'e v par urah umri. * Požar v tovarni. V Komaro-vem rKolni-sehe Zeitung' poroča iz Bukarešte* Avstrijski zunanji minister grof Berchiold je dal danes tu izročiti noto, v kateri čestita avstrijska vlada bolgarski vladi na uspešnem koraku proti Bolgarski in na ustvaritvi pro-vizorične mirovne pogodbe. Romun-ski ministrski predsednik Majorescu se je zahvali!, obenem pa iziavil, da ni istega mnenja, kakor grof Berch-told, kar se tiče provizornosti ^kle-pov, marveč da se je sklenila definitivna pogodba. Turska nota Rusiji. Berolin, 18. avgusta. »Vossische Zeitung" poroča iz Petrograda. Ja je turski poslanik v Petrogradu i iavil zunanjemu ministru Sazonovu, da bi bila Turčija v slučaju nadaljevanja bolgarskih grozovitosti primorana zasesti gotove pokrajine onstran Marice. Petrograd, 18. avgusta. Zatrjuje se, da je dobil ruski poslanik v Carigradu naročilo, da energično protestira proti zadnji turski noti. Ta protest bosta podpirala tuđi veleposlanika Angleške in Francoske. Intervencija v Belgradu. Belgrad, 18. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«.) Predstavitelji velesil so snoči skupno intervenirali pri srbski vladi, naj Srbija umakne ostanke svojih po-sadk iz nove Albanije. Vesti o vstaji v Albaniji. Belgrad, 18. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«.) Z ozirom na dunajske vesti o vstaj-nih poskusih v Albaniji se na pouče-nem mestu konstatuje, da so vsi po-skusi zapeljati Arnavte na severu, zlasti pa Miridite, ostali popolnoma brezuspešni. Na srbskem in črnogor-skem ozemlju vlada povsodi največ-ji mir. Ob reki Mati so tuji agentje organizarali manjše čete, toda niti ena teh čet ni §e vdrla preko srbske meje; grožnje z bolgarskimi vsta-škimi četami so absolutno brez efekta, ker dosedaj se ni še niti eni posrećilo, da bi prešla mejo. Prebivalstvo v novo osvojenih pokrajinah je po-vsem mirno. Poročila o letini v no-noosvojenih krajih se glase zelo ugodno. Demobilizacijo vprašanje. Belgrad, 18. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«.) Za demobilizacijo so se ukrenile vse potrebne priprave. Demobilizacija se deloma še vrši in se že vračajo po-samni polki v svoja garnizijska me-sta. Z ozirom na to opozarjajo neka-teri listi vlado na to, da se bolgarska demobilizacija vrši zelo počasi in da še mirovna pogodba ni ratificirana, ter opominjajo vlado, naj se čuva kakšnega novega bolgarskega iznenađenja. . Sprejem zmagoviie vojske. Belgrad, 18. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodu«.) Za slavnostni sprejem zmagoslavne srbske vojske se delajo velike priprave tako v Nišu, kakor v Belgradu. V Belgradu bo mestna občina pogostila 10.000 vojakov. Srbske izgube. Belgrad, 18. avgusta. (Srbski tiskovni urad »Slov. Narodus.) Po uradnih podatkih je bilo v tej vojni lažje ali težje ranjenih ter obolelih okrog 50.000 srbskih vojakov, pad-lo, oziroma umrlo pa jih je 14.000. V obeh vojnah je padlo, oziroma jih je bilo ranjenih 600 častnikov, med temi 400 rezervnih. Zelezniške zveze med Srbijo in Bolgarsko. Sofija, 18. avgusta. Srbska vlada je predlagala bolgarski vladi, da naj se zopet uvede direktni železniški promet med Belgradom in Solilo. Mirovna pogodba. Sofija, 18. avgusta. Kralj Ferdinand bo podpisal danes mirovno pogodbo. Bolgarska demobilizacija. Sofija, 18. avgusta. Ker imajo Romuni še vedno zasedene severne bolgarske železniške proge, ie demobilizacija zelo otežkočena. Neprestano gredo vojaški vlaki na južno Bolgarsko. Srbsko - bolgarska meja. Belgrad, 18. avgusta. Danes prične mešana srbsko - bolgarska komisija svoja dela, da določi novo srbsko - bolgarsko mejo. Romunskl Židi. Bukarešta, 18. avgusta. Ko je bila proglašena splošna mobilizacija, se je oglasilo pri vojnem ministrstvu 500 židovskih prostovoljcev ter so dobili zagotovilo, da jih sprejmejo po končani vojni v državljansko zve-zo. Sedaj so dobili ti Zidi obvestilo, da vojno ministrstvo ni bilo upravi-čeno sprejeti židovskih prostovoljcev v armado. Na Romunskem nam-reč ne sprejemajo v armado inozem-cev\ za kar smatrajo tuđi 2ide. roje-ne na Romunskem. Romunski Zidi tedai ne morejo postati romunski po-daniki. Skandal v cerkvt Sv. Lenart v Slov. goricah, 18. avgusta. Pri današnji slavnostni maši v proslavo cesarjevega rojstnega dne se je prigodil velik skandal. Pri maši so peli v slovenskem jeziku učenci slovenske sole. Med petjem so nermki šolarji, po naročilu nadučite-Ija Fiorija, jeli vpiti ter peti cesarsko pesem ter skušali prevpiti s huron-skim kričanjem Slovence. Župnik Janžekovič se je pred oltarjem obrnil ter z energičnim nastopom spodil razgrajače iz cerkve. Zagreb, 18. avgusta. Rana baro-na Skerlecza je vendarle bolj nevar-na, kakor se je mislilo. Komisar mora ostati več dni v bolnisnici. Atentator Dojčić je bil že lansko leto poslan v Evropo, da izvrši atentat na komisarja Cuvaja, a se mu to ni posrećilo. O odstopu grofa Berchtolda. Praga, 18. avgusta. »Narodni Politika« je baje izvedela, da priđe v slučaju odstopa grofa Berchtolda v poštev grof Otokar Czernin, svak kneza Montenuovo. Zadnji govor grofa Czernina v gosposki zbornici je baje že treba smatrati za njegovo kandidaturo. Tuđi pravi list, da Nemci zastavljajo vse svoje sile, da vržejo češkega namestnika kneza Thuna. Nemci bi imeli radi za namestnika na Češkem barona Hei-nolda. Berchtold detnisijonira. Dunaj, 18. avgusta. Grof Berchtold je priŠel vČeraj v Isl ter ga je sprejel cesar v dveurni avdijenci. — Hunajski politični krogi so prinesli v soboto ob 8. zvečer vest, da je podal Berchtold svojo demisijo. Oficijczno se te vesti sicer dementirajo ter pra-vijo v političnih krogih, da je poročal cesarju o tekočih zadevah. Kakor izvemo iz zanesljivih političnih krogov, je ponudil Rerchtold cesarju res svojo demisijo. Cesar pa demisije ni sprejel. čeS, da je zuna-nje - politični položaj sedaj tako za- motan in težaven, da bi bila vsaka izprememba v zunanjem ministrstvu neoportuna. Za njegove naslednike označujejo tri osebe. Te so: grof T i s z a, grof B i 1 i n s k i in baron C e r n i. Tuđi bukareški poslanik knez Furstenberg se imenuje kot eventualni naslednik grofa Berchtolda. Vrhovni armadni inspektor. Dunaj, 18. avgusta. Cesar je imenoval nadvojvodo nrestolona-siednika Frana Ferdinanda za vrhov-nega armadnega nadzornika, katero mesto ni bilo zasedeno, odkar je umri nadvojvoda AlbrehL Kongres češkega avtonomnega uradništva. Praga, 18. avgusta. V Roudnicah se je vršil kongres češkega avtonomnega uradništva, ki je sklenil protest proti kršitvi deželne avtonomije, v katerem pravi med drugim: Izjavlja-ino slovesno, da nas ne more ukloniti nobeno zasledovanje in nobeno so-vraštvo. Ćeško avtonomno urađni-štvo mora stati na straži, da izvrši svojo nalogo pozitivno in enotno šči-titi z dejanji interese naroda. Avtonomno uradništvo je prišlo v boju proti kršitvi deželne avtonomije v prvo vrsto in se zaveda svoje dolž-nosti. Kongres je sklenil tuđi ustanoviti enotno organizacijo vseh čeških avtonomnih uradnikov na Češkem, Moravskem in v Šleziii. Konsum piva na Češkem in komisija. Praga, 18. avgusta. Po približni cenitvi se je zmanjšal konsum piva nn Češkem v zadnjem času za 40%. Atentat na hrvaškega komisarja. Zagreb, 18. avgusta. Ko se ie komisar Skerlecz danes dopoldne vrača! iz stolne cerkve, kjer je pri-sostvoval slavnostni službi božji v proslavo cesarjevega rojstnega dne, je neki dijak ustrelil na komisarja in ga rani!. Baron Skerlecz je šel nato še sam v avtomobi! in se je dal pre-peljati v bolnišnico, kjer so mu vzeli kroglo in rano obvezali. Atentator Je neki Štefan Dojčić iz varaždlnskega komitata, ki je živel zadnje leto v Ameriki v Chikagi. Prlsel je v Zagreb, da izvrši ta atentat. Bil je are-tiran. Zagreb, 1S. avgusta. Atentat na komisarja Skerlecza je bil izvršen med službo božjo ob 10. dopoldne v stolni cerkvi pred velikim oHarjem. Po atentatu je atentator zaklical: Sroril sem, kar je zahtevala čast domovine. 2ive!a Hrvatska 1 — Štefan Dojčić je doma iz Ljutbrega pri Varaždinu in je 23 let star. Na policiji se vede mirno in odgovarja hladnokrvno in točno na vsa stavljena mu vprašania. Atentator iziavlja, da mu je poverila to nalogo »Ameriška zveza hrvaške omladine«, ki si je stavila za cilj, umoriti vsakega komisarja na Jirvaškem, ker za komisarijat ni povoda in je vsak komisarijat samo sramotno ponižanje domovine. — Dojčić iziavlja: Če je moja krogla zgrešila svoj cilj, komisar vendar ne uteče svoji usodi. Sledili bodo drugi atentati, morda od srečne.tše roke. Komisar je bil še opoldne v bol-nišnici, ker se zdravniki boje, da se pojavijo nova krvavljenja. Reka, 18. avgusta. Za^rebška policija je prekinHa vse telefonske zveze Zagreba z ostalimi mesti. Ako se pokliče po telefonu kak zagrebŠki list, se glasi stereotipni odgovor z zagrebške pošte: »Traženi broj se ne javi.« Hrvaško. Zagreb, 1S. avgusta. Frankova stranka razširja vest o kandidaturi dr. Unkelhausserja v madjaronski stranki, da kompromitira koalicijsko časopisje. Zatrjuje se pa, da se dr. Unkelhausser noče vtikati v politiko. Zagreb, 18. avgusta. Rešitev hrvaške krize je baje zopet odložena do jeseni. Hrvaško - srbska koalicija v Bosni. Sarajevo, 18. avgusta. Baje ie skupni finančni minister Bilinski po-klical k sebi sarajevskega odvetnika dr. Danila D i m o v i ć a . ki je spro-žil idejo ustanovitve hrvaško - srbske koalicije v Bosni, ki jo srbski in hrvaski krogi simpatično pozdrav-ljajo. Gospodarstvo. — Srećke. Triodstotne zemlji-ško - kreditne srećke iz leta 1880: Glavni dobitek 90.000 K dobi serija 3804 št. 95; 4000 K serija 1478 št. 59: po 2000 K sta dobili srećki serija 2020 št. 26 in serija 3102 št. 11. Datnfnii list obsega 6 stran'. Iztlajatcl? in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lafttaina in tUk »Narodne ti*karne<.. Kar Odol i^feff posebno odlikuje pred !^:|i^f' vsemi drugimi ustnimi J '^MWim- y:: t , čistili, je njegov posebni V j0i*^p^^^iS^i traini učinek ki ga je ^feafiite^-^::;;';' n2Jbrž izvajati odtod, ^^tt&%Ži£ZŠ> da se Odol pri izpla- v^^-^^ kovanju ust v zobe in ^-i-**"^ ustno slezino takorekoč vsesa, jih impregnira in obenem usta prevleče z mikroskopsko tenko pa gosto antisep-tično plastjo, ki učickuje Še ćele ure po izplaknenju ust. Tega trajnega učinka nima noben drug preparat, ki prihajajo v položaj za vsakdanje nego-vanje ust in zob. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje zavest, da so mu usta za več ur zavarovana proti učinkom kislinastih snovi in povzročevalcev gni-lobe, ki razdevajo zobe. I Lilijskomlečno milo I i s konjičkom E Sergmanna & Co., Dččin n. L« 1 ostane prejkoslej nedesežno po svojem ■ učinku proti pegam, dalje neutrpljivo ■ za racionalno negovanjekože in lepote, ■ kar potrjujejo vsak dan prihajajoča ■ priznalna pisma. Dobiva se po 80 h 9 po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih ■ trgovinah itd. Istotako se obnaša ■ Bergmanna litijna krema »Manera« 8 čudovita za ohranitev nežnih damskih 8 rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. Žitne cene v Budimpešti- Dne 18. avgusta 1913. T e r* tn i n« Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11 45 Pšenica za april 1914. . , za 50 kg 1197 R2 za oktober 1913 ♦ . za 50 kg 890 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 8'27 Koruza za avgust 1913 . . za 50 kg 8*34 Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 7*65 MeteorolojBčno norotlžOo ~ » ! čas ! SJ^" I" Ž 5» I i °p"r -t- & s Vetrovi Neb0 SS. vaaja v mm £5___________________ 16 2.pop.; 7331 j 15*1 sr. szah. del. jasno „ 9. zv. 734 8 116 si. szah. jasno 17. 7. zj. i 734*6 9-4 si. svzh. megla „ 2. pop.' 7351 218 p. m. jzah. del oblač. „ 9. zv. 7365 15-7 i si. zah. 18. 7. zj. 737-8 ( 13-2 ! si. svzh. jasno Srednja predvcerajšna temperatura 11-7°, norm. 18 8° in včeraj'šna 1563, norm. 187°. Padavina v 24 urah 21 mm in 00 mm H Naznanjamo vsem sorodnikom, »9 ^H prijateljem in znancem, da je umri gj H| danes ob 1. uri ponoči v 75. letu fiB Hfl svoje starosti naš ljubljeni soprog, BH H ozir. oče in stari oče, gospod H S Avgust Gosler gj Bj e. kr. logar v p. ■■ ■fl Pogreb nepozabnega pokojnika Ws ^M bo 17. t. m. ob 5. uri popoldne. ^J B V PODZEMLJU, 16 avg. 1913. li H Rodbine: Gosler, Jrtcgušar, Ijorvat. M |B Potrtim srcem naznanjamo vsem 9S mm sorodnikom, prijateljem in znancem K9 ■B žalostno vest, da je naša iskreno ■■ HE ljubljena nepozabna soproga, ozir. |H Uji mati, tašča in stara mati, gospa Bi i iiilela Hm m. Haine 1 ^H dne 17. avgusta 1913 zvečer, po dol- ^9 ■H gem trpljenju, previđena s sv. za- ■■ B kramenti za umirajoče, izdihnila H H| svojo blago dušo. BH mm Pogreb predrage raj niče bode v jB BS sredo, dne 20. avgusta 1913. ob 4. ^M |9 uri popldne iz sanatorija Leoninum ^B KR na pokopališče k Sv. Križu. ^H H Sv. maše zadušnice se bodo da- H H rovale v raznih cerkvah. H H V LJUBLJANI, dne 17. avg. 1913. H |B Andrej Sremiar nadupravitelj dež. ^M HR dobrodelnih zavodov v pok., soprog. ^| K Aaa v;iesner roj. Eramžar, Gabri- H ■■ iela Tschurn roj. Eremiar, hčeri. ■ ma Ivan Wiesner ?imn. prof. v Mod- ■ ■B iingu, Sarel Tschnrn nadzornik H BS avstro-ogrske banke na Dunaju, zeta H Wm Karei Tschrn, vnuk. ■ BB Piri kranjski pogrebni iaiođ Fr. DabcrteL ^H Stran 6. .SLOVENSKI NAROD«, dne 18. avgusta 1913. 188 žtcv' fModna trgovina!/(||JTI1I| CfUHCTCD Tf:: ^on^e^cMa :: I v Ljubljani II II II 111II \t |1|l 111 II II za dame in deklice, | Stniiarjeva ulica £t. 7. H4 Hfl ■ I ■ lili |Hj||U|| | Bjll || blu0> »o*«1« blago, snkno, plaino, I Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. I ™a lili B ^SrSlI VvllW I HH M I garniture, preproge, Šerpe, rute, pldti. Sprejme se tikoj 5 Uurlenib čevljarsklb ponikov Plača po dogovoru. 2*61 JlĐtan Lesjak, Pijanki inejster, Novo mcsto. Učiteljica ieli a L oktobrom lepo sobico s brano y Gradca pri slovenski rodbini, če mogoće v bli/int učiteljišča ali univerze. — Ponuđb? s ceno na upravništvo »SI. Naroda« pod „Učiteljica". 2904 Kontorist zmožen slovenskega, hrvaškega n nem-£kega jezika, slovenske in nem-ke ste-no^rafije ter strojepisia teli Stopiti V Službu. Nastupi lahko takoj ah poz-neje. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. ^••rp're, r"*r-*'!v5 in *?o*ten© a^izitcrjc za \se zavarovalne stroke 2357 sprefme pod usođniisti pocoti glavni zasfcop v Ljubljani zsva-rovalnice ,Franko Hongroise" Mestsi trg 25. Natnnčneie se izve ----— -- ištotam. =— Ugodna prilika! Ugodna prilika! Na vezu naložen 2900 wf* koteli 6 m Holg in 1 20 m v premerj v Sv. Luciji na postaji dam za 500 £• Anton Kajfež, Kočevje. Lepo pritlično stonovonie obstoječc iz 4 sob z vsemi pnpadki je odda za november 1913 v Koaflovi ulici 5. Podrobnosti v upravnistvu „Nar. tiskarne". Resna leniina ponduba. □ Trgovski potnik, samec v 38 letu s 25 0C0 K gotovine, želi tem a potom radi pomanikanja znanja se seznantti z izohraženo go n špico ki bi imela temu primerno starost in premožeire. Tajnost S zajamčena. — B'a^ohotna pisma s sliko, koia se vrne, je poslati Hpod 9iS?eča, 38" roste re-stante, Ljubljana. 2902 SiadRi čaj znamka Jafn". ~m . I 50 pribran ka tuđi na mle-JVnl kn *n sladUor}» in okusen zajtrk, iotiao dosež.-j,o om, ki ! namesto kave, *aia, kakao, sladne kave, pijeio datel t»\. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otfoko, so otroške boiezni mani nevarne. — Je za rolovtco cenejši. Dr. rl Tinkoczviev s!adm čaj ima ime Slad n in je vedno T\|f Ar I bolj priljubljen Povsod » 4kec za-e jHUV • voj 60 vin Tuđi pri trijovcih. Po rošti rošlje najmani 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je j svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. ! Giavne 2aloge- na Dunaiu: lekarne Trn-i 7!lp3VfO ! koezv ; Schonbrunnerstrasse i fcWI aT?^ • št. loQp Josefstadtcrstrasse St. ' 25, Radeizkyplatz št 4. V Gradcu: Sack-strasse 5t. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo boine in slabe. Za resničnost teea naznanila jamči 5 tuka? navedenih vrdK Trnk<5czyjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednin oseb. Franjo Radovan ZGbotehmJz /. Janči Radovan roj. ?eigl /. ■ ■»j^ porGČena. -XKt ^97 Ljubljana dna t7. avgusta 19t3 Sv- Siska | Posestvo ilii j Karlovska cesta štev. 28 obstoječe iz hiše z dobro idočo go-j stilnOj hleva. vrta in iravnikov se ceno proda. HiŠa je posebno pripravna za nesarsko obrt, ki nudi v*e udobnosti. \7e6 se poizve ravnotam 1820 •__ v*o noć ^^"^^"^St ^ ^^^rloriiansiia ulica št. 8. t ''■ ■ ■ -■■**——■«—«— i-^-> ft ^ li fv_3 jif ■[III ^\ w* 5SZ3 1 J^r li ^^ || 1 postu! zavack »f (3 k?r nrtto) BBJ :: popolnoma naravnej^a :: I |4 e • »• ?^ posije franko po poštnem pov- fzetju za K 5*60 c. kr. dvorni za'ožnik lekarnar G. Piccoli, Llubljana, Kranjsko. Pošilia se tuđi v sodčkih in v stenli------— ziranih steklenicah. == r^ aimmm....... Hiovananinaia s posebnim vhodom, 2886 se tako) odda na Vrtači šiev. 3. Na teljo tuđi a brano. Al. Eorsika. Proda se na lepem prostoru pod Božnikom štev. 277. 2769 z 2 stanovanji in lepim vrtom za vsoto 136'X) K. — Priseli se lahko takoj. V Mariboru sprejme za bolsko 1. 1913/14 slovenska rodbina na starcvan[c In hrano iz botjših hiš — Poasnila daje gospa A. 2. sedsj v Lučah pri Ljubnem. 29C6 (3----^^-H----=r------u -Q hq Hh ^B 3h b^P Ih ^h ^b ^a IB ^S ^s ^l ^B {■ ^^D^ ^i ^b se je vrnil in 2907 zopet ordinira. Dekle iz boljše hice ieli sluibe kot IldldlicIlILcI v kaki boljši gostilni — tuđi na deželi. — Prijazne ponudbe se prosi pod 2809 == „A. 200" Škof'a Loka. = Sprejme se ta&oj mlad in soliđen g I • v •■ v večjem mestu oa Kranjskem. — Ponudbe z zahtevo plače pod 2896 Jobsr špeterisf P. V po'tao ležeče, Ljubljana. sprejnie Anton Soklič, slikar, ple-skar in trg. z barvami, Kranj. Sprejnie se takoj zmožen pnkrojevanja in eden za na-Tadna dela. — Nadalje 2895 katera zna sama prikrojevati, ter trgovski pomoćnik za v trgovino meŠanega blaga. Vpra-Šania na uDravništvo »Slov. Narn^y.« Priporoču se ANTON ŠARC trgovina s perUom, pralnica in likalnica fr Ljubljana, Selenburgova ulica -5. ^G^STiail :. TE HNIV NI BI KO IN STAVBNO PODJETJE :: ||gP^^raig|j|| I h28 Centrala: Ljubljana, Rertjeva cesta št. Ki d>ole,j plinarne). - Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb. ^^^S^ilđl Beton * železobeton Strolovna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. ^i^^^P^Sl * mostovi * »tropi * v»eh vrst navrtov * trične centrale* tur- * * * ^I^^^BPII dvorane * zazidhi prerije zgradb * hine * mlini * zage * Obisk strokovnih ^mu^J^^Sj I ■"••■ turbin- ::::: • tehnićna «tnenja. :::; opekarne in :::: inžemrjev na željo. Jadranska banka filitalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. r ZlTahna .veza x Amerika. = Delniika glavnica K 8,000.000. Ma^^IIa »Amerike in akreditiv Kupnje In prodala vrednostae paplrfe (rente, zastavna pisma, delnlce, srećke ^ iitd.) — Valute In devize. — Promete - k vsem žrebaniem. === ; Sprelema Tloge na nranllne k]lilce ter na Uro In tekočl račun. 373 Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. i EmtBl davek plafta banka li svojega. 1 Eskompttrai menlce, devize In fakture. — ZaTarovanje vreda. papirjev proti ; knrznl izgubL — Revizlla žrebanja ! sreća; brezplačno. — Rembonrs-kreditL j =^= Borzna naročila. — Inkaso. =====