GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXYTT _ MAJ 1978 — ŠTEVILKA 5
PRVI MAJ - PRAZNIK DELA IN MLADOSTI
Delovni ljudje ob letošnjem praznovanju 1. maja lahko ponovno pregledamo prehojeno pot; naše uspehe pri graditvi socialističnih samoupravnih odnosov v družbi, napredek na gospodarskem in drugih področjih ter velik ugled naše socialistične federativne Jugoslavije in tov. Tita v svetu.
Delavci v svetu so pričeli praznovati 1. maj v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot praznik dela, praznik, ki naj da poudarek delu in vsem tistim, ki z delom ustvarjajo pogoje za boljše življenje. Izkoriščani so začeli terjati svoje pravice in svoj boj, ki se je odražal v neštetih štrajkih in manifestacijah s praznovanjem prvega maja. Praznovanje se je zelo hitro razširilo iz Amerike po vsem svetu in veliko doprineslo k jačanju mednarodne solidarnosti delavcev v njihovem boju za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja, spremembo družbene ureditve in politično oblast. Uspehi so vidni, vendar so jih in jih še marsikje po svetu spremljajo velike žrtve.
Z ustavo in zakonom o združenem delu smo v naši družbi uzakonili tako razvojno smer samoupravnih, demokratičnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, ki morajo omogočiti, da bomo delavci in združeni kmetje v svojih temeljnih organizacijah združenega dela odgovorni gospodarji svojega dela. Samoupravno povezani z delavci v drugih temeljnih organizacijah in upoštevajoč skupne družbene potrebe lahko edino sami odločamo o rezultatih našega dela, si delimo dohodek po delu in j n čarno našo materialno osnovo za delo, ki nam pogojuje še boljši jutrišnji dan. Da bomo lahko to uresničili, se moramo primerno samoupravno organizirati. Ta naloga nas čaka v prihodnjih mesecih in jo moramo izpeljati z vso odgovornostjo.
Praznovanju letošnjega 1. maja dajeta posebno obeležje 8. kongres Zveze komunistov Slovenije in 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in to predvsem zaradi tega, ker je na kongresih dan glavni poudarek uveljavitvi samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu in demokratičnem uveljavljanju delovnih ljudi pri odločanju v naši družbi. Ob praznovanju lahko ugotavljamo, da geslo praznika »Delu čast in oblast« uresničujemo in da je uresničitev odvisna samo od nas samih, ker so za njo dani vsi pogoji. Slovesno praznovanje naj bo odraz našega zadovoljstva nad doseženim in naše pripravljenosti za nadaljnjo graditev socialistične samoupravne družbe.
Vsem združenim delavcem in združenim kmetom v Hmezadu ter njihovim domačim iskrene čestitke za praznik dela.
Vlado Plaskan
Pomočnik glavnega direktorja
Glasilo Hmeljar izdaje	delavski svet
delo,vme (Organizacije	
»Hmezad« Žalec	
Ureja uredniški odbor	
predsednik	
Tone Gubenšek, (dipl.	inž. kmet..
člani	
Brežnik Jiože, dipl. inš	:. kmet.
Oirač Eva	
Zagoričnik Jože	
Kač Miljeva, dipl. inž	kmet.
urednica strokovne priloge	
za hmeljarstvo	
Vyib'ihal Vili, kmet. in	ž. — glavni in
odgovorni urednik	
Uredništvo je v DO	»Hmezad«
v Žalcu	
Uilica žalskega ,tabora	1.
Glasilo izhaja enkrat	■mesečino
- v 4.700 izvodih	
Mesečna naročnina 8	din
ŠMIGLOVA ZIDANICA
PROSLAVA OB 40-LETNICI 1. KONFERENCE KPS BO 20. MAJA 1978 OB 10. URL
V	teku so pripravljalna dela:
P — izgradnja nove ceste do zidanice,
—	adaptacija zidanice, elektrifikacija,-
—	napeljava vodovoda,
—	ureditev prireditvenega prostora.
Šmiglova zidanica je spomenik 1. kategorije in je pod varstvom Zavoda za spomeniško varstvo. V zidanici bo postavljena stalna razstava, ki jo pripravlja Muzej revolucije Celje o delavskem gibanju v Savinjski dolini.
Enaindvajset udeležencev je bilo na 1. konferenci KPS v noči od 16. na 17. april 1938. Še živeči udeleženci: Tito, Kardelj, Pepca Kardelj, Luka Leskošek, Andrej Stegnar in Branko Babič.
Na proslavi prejmejo vsi plaketo Šmiglove zidanice.
Slavnostni govornik na proslavi bo Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS.
V	kulturnem programu bodo sodelovali združeni pevski zbori, in recitatorji OO ZSMS Prebold.
Mladina občine Žalec in Zasavja bo prinesla plamenico s Čebin.
Proslave se, bodo udeležile delegacije sosednjih občin, predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, CK ZKŠ in drugih DPG ter Edvard Kardelj s Pepco, Luka Leskošek, Stane Dolanc, Franc Tavčar-Rok, Stane Potočar in drugi.
Tovarišu Titu bomo poslali pozdravno pismo.
IZ UREDNIŠTVA
Skoraj pred dvajsetimi leti je takratni urednik Jaka Slokan izdal zadnjo številko Hmeljarja v barvi. Takrat je bil to smel korak. To pot smo se odločili le za prvo stran v barvi zato, ker so nam v to s polnim razumevanjem privolili, ker ne bodo stroški bistveno višji in predvsem zato, ker želimo našemu bralcu posredovati informacije v besedi in sliki strnjene v prikupen ovitek.
Želimo, da o barvah ne spregovorite samo kmetje m delavci, ampak tudi direktorji TOZD, komercialisti, vodje DE in drugi, ki vam je morda do tega, da bi Hmeljar poleg rednih
novic obveščal še o komercialnem življenju v Hmezadu in se morda razširil še na druga območja. Barva bi mu pripomogla še k večji hrabrosti in uveljavitvi.
Najbolj bi nas veselilo, če bi se povečal krog dopisnikov. Z letnimi časi, kot vsak dan v življenju in ob delu prihaja vedno polno lepega, polno navzkrižij, novosti in še in še, O vsem zanimivem bi vas radi obveščali. Če pa to hočemo, moramo biti z dogodki seznanjeni. Vi, dragi bralci, pa ste nam kot dopisniki lahko v veliko pomoč.
Za prvi maj želimo vsem bralcem obilo lepega vremena in sprostitve v naravi!	Uredniški odbor
•.i
1

UI p |
„v , •	9
Pilil
*
■

■
%.
mm
m
illlPfJI
I
®S§1	■■§
1

%

ff
m

mBi
BS	M
Inovacijsko nemirni Edi Omladič se je zopet predstavil. 30. marca je v Levcu prikazal priključek za dela v ukoreniščih hmeljevih sadik. S priključkom lahko pripravimo jarke, v katere ročno položimo sadike in jih nato s priključkom zagrnemo. Obljubil je, da nas bo S priključkom v naslednji številki natančneje seznanil.	Žolnir M.
Titu za 86. rojstni dan
V Starem trgu pri Kosovski Mitroviči so 26. marca pripravili veliko svečanost ob odhodu Titove štafete v počastitev njegovega 86. rojstnega dne, 86 golobov je simbolično poneslo visoko pod nebo vse kar so ljudje takrat čutili do Tita.
Mi pa se bomo praznovanju priključili ob prihodu štafete v Žalec in na sam 86. rojstni dan 25. maja in Titu zaželeli vsi v ert glas »še na mnoga zdrava leta!«	vy
Gorica
govori
Za L maj kresovi zagorijo, v srce naseli sladki se nemir, a za borce, ki v vranski gomili spijo, to le njihov je večer.
Iz gozda veje rahel piš, se v brezah1 poigrava, . tragedijo 174 nad, nad grobom prišepetava.
Za to pomlad so šli, v nek temačen, črn dan.
Težko poslavljala se mati, solzna se žena ozirala čez plan;' a čakala je zaman. .
Gorico kri je pordečila, jih v svojih nedrih je združila, umrli so vsi tisti dan, ki he bo nikdar pokopan.
Vsako leto plamenice zažarijo — za njihov in naš praznik poslednji dom budijo.
Milena Cencelj
Iskrice z 8. kongresa ZKS
Še posebej' kritični bomo morali biti do tistih članov zveze komunistov, ki se imajo za vzvišene »delilce« nasvetov in ki s svojim delovanjem razvodenijo konkretne akcije. (Franc Cvetaš).
Kmetijske proizvajalce bi se kazalo vključiti v sindikat, da bi s tem bolj vrasli v družbeno delo (Jelko Kodr-macj.
Kmečki ženi, ki jo dosedanji predpisi še vedno obravnavajo kot gospodinjo, je treba zagotoviti, da se bo lahko uveljavila kot proizvajalka in kot samoupravi j alka (Renčka Fras).
Finančnih bremen za razvoj pospeševalne službe ni mogoče prevaliti na pleča kmetov,; ker teh izdatkov ne zmorejo (Beno Kotnik).
Glasila delovnih organizacij ne smejo biti nekakšni »uradni listi«, marveč mora sleherno postati in prerasti v glasilo, ki naj bo. namenjeno lažjemu odločanju delavcev (Marjan Toš).
9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE BO 25. IN 26. OKTOBRA V MARIBORU
g____
Zakon o združevanju kmetov
Druga seja konference Zveze komunistov Slovenije je odprla nove vidike kmetijske politike. Predvsem pa spodbudila hitrejši napredek kmetijstva. Hkrati pa izpolnila pričakovanja kmetov, s tem da je poudarila pomen uveljavljanja samoupravnih družbenih in gospodarskih odnosov v kmetijstvu in na vasi; Stališčem in sklepom o preobrazbi kmetijstva in vasi so sledili konkretni Hkrepi, Zakon o združevanju kmetov je zatem utrl pot hitrejšemu razvoju zadružništva in učinkovitejši organiziranosti zasebnega kmetijstva.
VSEBINA NOVEGA ZAKONA
Zakon 0 združenem delu (ZZD) vsebuje za vso državo veljavne načelne določbe o združevanju kmetov. V okviru teh načel naj bi naš zakon glede na specifične potrebe in pogoje v naši republiki omogočil kmetom najširše možnosti združevanja dela in sredstev ter upošteval pri tem tudi rezultate, dosežene na podlagi sedanjega zakona o združevanju kmetov.
Pripravljene so teze za izdelavo osnutka novega zakona, ki deloma spreminjajo sedanjo ureditev. Skušali bomo prikazati vse važnejše določbe teh tez, jih primerjati s sedanjim zakonom in omogočiti s tem ustvarjalno javno razpravo o predvidenem zakonu.
1. ZDRUŽENI KMET
ZZD uvaja pojem »združeni kmet«. Teze razčlenjujejo vsebino tega pojma in določajo, da je to lahko član kmetijske zadruge ali druge oblike združevanja kmetov ali pa kooperant.
Po sedanjem zakonu je bil lahko član vsak kmet, ki se je odločil za trajnejše gospodarsko sodelovanje z zadružno organizacijo. Kot tako sodelovanje se je pa štelo tako združevanje dela in delovnih sredstev zaradi skupne proizvodnje kot tudi poslovno sodelovanje z zadružno organizacijo za daljše obdobje. Vse podrobnosti o tem sodelovanju je zakon prepustil zadružnemu statutu.
Kot kooperant pa je bil po sedanjem zakonu tisti kmet, ki združi z organizacijo združenega dela (OZD) svoje delo in delovna sredstva in z njo trajno proizvodno sodeluje, ;ne glede na to, ali je član te
Izvršni odbor hmeljarjev pred skupščino
Poslovna skupnost za hmelj je imela 12. aprila zadnjo sejo izvršnega odbora pred letno skupščino na Hmezadu v Žalcu.
Na seji smo obravnavali prodajo lanskega in letošnjega hmelja. Delegat TOZD Hmezad import-eksport. tov. Vlado Birsa, je obrazložil prodajo hmelja letnika 1977 in povprečno doseženo ceno. Lanski pridelek je bil do sedaj najnižji, saj smo 'pridelali v Sloveniji le 2,695.913 kg hmelja. Od tega smo prodali v izvoz 2,047.913 kg, domačim pivovarnam pa 648.000 kg.
V izvozu je bila dosežena cena	50,85 din
Pozitivna tečajna razlika	1,56 din
Redna izvozna stimulacija	6,52 din
Prispevek fonda rizika za pospešen izvoz	Mi din
Skupna cena prodaje v izvoz	67,37 din
Začasni obračun za lanski pridelek je bil _ 59 din. Torej je pozitivna razlika 3,90 dinarja.
Hmelj smo na domačem trgu prodali po ceni 67,33 din. Med domačo in izvozno ceno iii bistvene razlike zaradi tega, ker izvršni odbor ni pristal na dogovorjeno ceno pivovarske industrije 65 din, ne glede na kvaliteto hmelja. Domača povprečna cena je bila višja za 2*55 din. Skupščina bo o cenah na zboru v prvi polovici maja razpravljala, po skupščini pa bo dokončni obračun za lanski hmelj.
Sprejemljiva je-tudi cena za letošnji hmelj, saj je 72 dinarjev za kilogram. Letošnji pridelek smo že prodali in pri tem nismo imeli težav,
Naša resna naloga je pridelati čim več kvalitetnega hmelja na hektar in skupno. Če bo pridelek samo normalen — po tihem si ga želimo več — se nam bodo ponovili dobri stari časi.
Zato se posvetujmo s strokovnjaki, upoštevajmo njihove nasvete in skušajmo storiti v hmeljiščih vse za čim večji pridelek.
Na izvršnem odboru smo razpravljali še o pripravah za sklic skupščine :
—	o informaciji Fonda rizika Jugoslavije za hmelj,
—	o oceni priprav za letošnjo proizvodnjo,
—	o sadilnem materialu in sklenili, da ne bomo izvažali sadik novih sort hmelja.
Zavarovanje — tehnična premija hmelja — bo letos nižje za 0,5 odstotka.	inž. Vinko Kolenc
Vy
organizacije ali ne. Zakon pa sicer besede »kooperant« ni uporabljal.
V	novem zakonu naj bi bilo vse to natančneje določeno, saj gre za bistveno vsebino zakona. Tudi je določba o združevanju dela, zemljišč, delovnih oz. drugih sredstev v ZZD povzročala večkrat, čeprav neupravičeno, napačna tolmačenja. Nujno je torej, da so pojmi o združevanju dela in sredstev čim bolj določno opredeljeni.
a)	ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV
Izhodišče za združevanje dela in sredstev je skupna proizvodnja v določenem obsegu in pod določenimi pogoji, za potrebe te skupne proizvodnje pa združitev potrebnega dela, zemljišč oz. drugih sredstev.
Teze določajo, da si pridobi lastnost združenega kmeta tisti:
1.	ki se v skladu s samoupravnim sporazumom (o tem pravnem aktu bomo govorili kasneje) s pismeno ¡pogodbo dogovori Za določeno skupno proizvodnjo;
2.	trajneje združi za potrebe te skupne proizvodnje svoje delo, kmetijsko Zemljišče, delovna oz. druga Sredstva ali le sVoje delo in del sredstev in
5.	deli z organizacijo, s katero je sklenil pogodbo* dohodek in riziko po določbah zakona o združevali ju kmetov.
Tako po ustavi kot po ZZD in tem zakonu se združujejo kmetje povsem prostovoljno na podlagi svojih lastnih in skupnih koristi. Družba pa SeVeda z ukrepi ekonomske in davčne politike ter z drugimi ukrepi spodbuja vse oblike združevanja, posebej pa tiste, ki zagotavljajo večjo kmetijsko proizvodnjo.
Po načelu te prostovoljnosti se kmet lahko odloči za proizvodno sodelovanje s celotnim svojim gospodarstvom ali le v določeni kmetijski panogi. Tako kot doslej statut bo v prihodnje samoupravni sporazum določal minimalni obseg Združevanja, s posamezno pogodbo med združenim kmetom in organizacijo pa se bosta oba konkretno, kot doslej, dogovorila za določeno skupno proizvodnjo.
Gre torej Za proizvodno sodelovanje. Zgolj poslovno sodelovanje, ki je bilo po sedanjem zakonu tudi doVolj za pridobitev članstva, ne zadostuje.
To proizvodno sodelovanje pa mora biti trajnejše. Teze določajo, da mora biti skupna proizvodnja dogovorjena za dlje kot za eno leto, zopet bo pa najkrajšo dobo določil samoupravni sporazum.
Glede na tako dogovorjeno skupno proizvodnjo bodo združili kmetje v zadrugi ali drugi obliki združevanja ali z delavci v drugih OZD potrebno delo, zemljišča, delovna oz. druga sredstva ali le potrebno in delovna sredstva. Ne more biti zdražcr.i h^ct, če ne, združuje sVojega dela, zadrži pa že pridobljeno lastnost združenega kmeta tisti, ki zaradi starosti ali onemoglosti ne more več delati. Združeni kmet pa postane lahko tudi družinski član zadružnika, čeprav bo združeval le svoje delo. Tako naj bi dobili vso možnost vkljdčitve v zadružno organizacijo tako kmečka žena kot tudi nad i5 let stari družinski člani.
Oblike združevanja so lahko najrazličnejše. Združevanje je, če kmet na svojem zemljišču prideluje s pogodbo dogovorjene proizvode, pa seveda tudi, če se v proizvodni škupnošti ali na drug način Z enim ali več sosedi dogovori za fizično združitev Zemljišč, za skupen gospodarski objekt in podobno.
Dosedanjo možnost pridobitve polnega 'pokojninskega in'invalid-skega zavarovanja ohranjajo teze tudi v prihodnje. Pogoj je isti, da namreč dosega združeni kmet z združevanjem dela in sredstev tolikšen osebni dohodek, kot je z zakonom zajamčen osebni dohodek kmetijskega delavca v OZD in plačuje za to zavarovanje ustrezen prispevek.
Kot doslej določajo tudi teze, da obdrži združeni kmet lastninsko pravico na zemljišču in drugih sredstvih, ki jih je združil, če se sam ni izrecno drugače odločil.
Kot zadnji pogoj za pridobitev lastnosti združenega kmeta je delitev dohodka in rizika glede na prispevek k dohodku po delu in združenih sredstvih. O tem bomo podrobneje razpravljali kasneje.
b)	ČLAN IN KOOPERANT
Določbe sedanjega zakona o prostovoljnem in osebnem članstvu ter o nastanku in prenehanju članstva še ne spreminjajo. Precizneje je pa določeno, da nastane člansko razmerje v zadrugi, ki ima v svoji sestavi temeljno zadružno organizacijo (TZO), s to TZO.
Nove so določbe o obveznem jamstvu članov, tudi v prihodnje pa deleži ne bi bili obvezni.
Jamstvo je vedno omejeno, nikdar ne odgovarjajo člani š svojim kmetijskim zemljiščem; vedno je jamstvo subsidiarrto — pomeni torej, da pride v poštev le takrat, če ne zadoščajo za kritje obveznosti zadružne organizacije njena družbena sredstva in odgovornost drugih temeljnih organizacij v sestavi zadružne organizacije, kar praktično pomeni, da bi prišlo jamstvo članov v poštev le, če bi prišla organizacija v stečaj.
Po tezah bi jamčili člani bodisi z odstotkom svoje udeležbe na skupnem prihodku svoje organizacije v letu, v katerem je izguba nastala (odstotek bi določil samoupravni sporazum), ali z mnogokratnikom vpisanega deleža, če je seveda delež določen.
V	tezah je tudi določba, da imajo člani prednostno pravico do kreditov, do oskrbe z reprodukcijskim potrošnim in drugim blagom do prodaje njihovih pridelkov ter do strokovnih in drugih stdritev, S tem je določneje izražena misel V sedanjem zakonu, da opravljajo namreč zadruge svoje dejavnosti prvenstveno ža svoje člane, le v skladu z možnostmi pa tudi za druge.1
Kooperant naj bi bil po tezah kmet, ki ni član zadružne organizacije, ki pa na enak način kot član proizvodno sodeluje z OZD, ki ni zadružna organizacija.
Kot nečlan kooperant ne prevzema jamstva za obveznosti organizacije, s katero sodeluje, niti nima navedenih prednostnih pravic. Je pa, kot smo navedli, združeni kmet in uživa kot tak ugodnosti, ki jih družba daje oz. jih bo dajala zaradi pospeševanja združevanja in § tem večje proizvodne hrane.
Razlika med članom in kooperantom je tudi v tem, da odloča elan, praviloma skupaj in enakopravno z delavci, o vseh vprašanjih svoje organizacije, kooperant pa skupaj z delavci OZD, s katero sodeluje, le o. skupnih zadevah. O tem bomo razpravljali kasneje.
e)	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKT O ZDRUŽEVANJU
V_ skladu z ZZD določajo teze, da je pravni akt, s katerim se urejajo medsebojna razmerja združenih kmetov in razmerja med kmeti ter delavci, samoupravni sporazum.
Po tezah imamo tri vrste takih samoupravnih sporazumov.
Razmerja med člani ter med člani in delavci ureja samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v kmetijski zadrugi in v drugih oblikah združevanja kmetov, o čemer bomo razpravljali kasneje. Ti sporazumi so obenem ustanovitveni akti teh organizacij.
Ce pa ne pride do organiziranja ¡posebne organizacije kljub temu, da so pogoji podani, ko gre torej za večje število kooperantov, sklenejo ti kooperanti z delavci OZD, & katero trajneje sodelujejo, samoupravni sporazum o trajnejšem sodelovanju. Ta sporazum določa pogoje za pridobitev lastnosti združenega kmeta, zadeve skupnega značaja, o katerih odločajo enakopravno člani in delavci ter način odločanja o skupnih zadevah, osnove in merila za razporejanje skupaj ustvarjenega dohodka idr.
Možni so pa tudi primeri, ko naj bi dobil lastnost združenega kmeta posamezen kooperant, ko torej ni pogojev, da bi se ustanovila posebna organizacija. V takem primeru naj bi določal minimalne pogoje za pridobitev lastnosti združenega kmeta samoupravni sporazum, ki naj bi ga sklenili Zadružna zveza Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije. V njem naj bi bile smiselno tudi druge določbe kot jih vsebuje omenjeni samoupravni sporazum o trajnejšem sodelovanju.
Y	sedanjem zakonu takih .samoupravnih sporazumov nismo poznali. Razmerja med člani oz. med kooperanti in delavci-so se. urejala s statutom kot splošnim aktom in individualno s pogodbo v okviru statuta. Y prihodnje pa je osnovni akt samoupravni sporazum, statut vsebuje podrobnejše določbe, v skladu, z obema samoupravnima splošnima aktoma pa bo tudi v prihodnje pogodba urejala konkretna razmerja združenega kmeta, tako člana kot' kooperanta.
2. OBLIKE ZDRUŽEVANJA KMETOV
Osnovna določba v. tezah kot v sedanjem zakonu, je, da veljajo za oblike združevanja kmetov, kj so družbene pravne osebe, predpisi o organizacijah združenega dela, kolikor ta zakon drugače ne določa. Smiselno veljajo torej tudi za zadružne organizacije določbe ZZD, zakona o delovnem razmerju, zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter drugi splošni predpisi, kolikor ni izrecno drugače določeno.
Teze vsebujejo torej le tiste določbe, po katerih se zadružne organizacije razlikujejo od OZD in splošnih določb praviloma ne povzemajo.
a)	OBLIKE ZDRUŽEVANJA KMETOV, KI SO DRUŽBENE PRAVNE OSEBE
V	skladu z ZZD določajo teze kmetijsko zadrugo (KZ), temeljno zadružno organizacijo. (TZO), temeljno organizacijo kooperantov (TOK), in delovno organizacijo kooperantov (DOK) kot oblike združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe. Vse te organizacije so po svojem položaju delovne organizacije ali temeljne organizacije združenega dela (TOZD), razlikujejo se pa od OZD predvsem po tem, da združujejo delo, sredstva in zemljišča kmetov — članov med seboj in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi.
KZ ima v načelu položaj delovne organizacije, če so v njeni sestavi TZO in TOZD, sicer pa ima položaj TOZD. Isto velja za DOK, ki jo je uvedel šele ZZD in ki je lahko le v sestavi sestavljene organizacije združenega déla. Ge ima torej DOK v svoji sestavi TOK oziroma TOZD, ima položaj delovne organizacije, sicer pa položaj TOZD.
Kot doslej ustanove KZ lahko le kmetje, seveda s samoupravnim sporazumom o združitvi dela in sredstev. Nova pa je določba, postavljena sicer variantno, po. kateri minimalno število ustanoviteljev ni predpisano. V vsakem primeru pa morajo ustanovitelji, preden sprejmejo samoupravni sporazum, obravnavati elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve KZ, h kateremu da svoje mnenje Zadružna zvéza Slovenije.
Teze predpisujejo postopek o ustanovitvi in konstituiranju KZ, česar sedanji zakon ni urejal.
TZO in TOK imata položaj TOZD. Po tezah se razlikujeta le v tem, da je TZO lahko le v sestavi KZ, da ustreza torej temeljni zadružni enoti po sedanjem zakonu in da je TOK lahko le v. sestavi DOK ali v sestavi druge delovne organizacije, ki ni KZ, da ustreza torej sedanjemu obratu za kooperacijo.
Teze skušajo splošne pogoje o organiziranju TOZD po ZZD prilagoditi specifičnim pogojem organiziranja TZO oz. TOK, tako da se obe lahko organizirata po teritorialnem načelu, pa tudi, če predstavlja del KZ oz. delovne organizacije delovno celoto. Ta bi bila podana, kadar so organizirani člani in delavci dela KZ ali druge delovne organizacije različne oblike proizvodnih skupnosti za posamezne vrste kmetijske proizvodnje in imajo te skupnosti skupne
stroje, objekte oz. naprave ali določene skupne službe, tako, da so člani oz. delavci skupnosti na ta način medsebojno povezani in med seboj odvisni. Del KZ oz. delovne organizacije bi predstavljal delovno celoto tudi takrat, kadar so člani in delavci skupno organizirali le določeno kmetijsko dejavnost. Posebej so v tezah obravnavane TOK v gozdarstvu.
Še ne razčiščeno vprašanje pa je, ali imajo člani in delavci dela KZ oz. delovne organizacije pravico in dolžnost, da organizirajo TZO oz. TOK, če so vsi pogoji podani, ali pa imajo le pravico in ne dolžnosti, da o tem odločijo. Isto velja tudi sicer za statusne spremembe. V javni razpravi naj bi se tudi to vprašanje razčistilo.
Za organiziranje TZO oz. TOK sprejemajo člani in delavci samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, čigar vsebino teze podrobno določajo.
b)	SKUPNOSTI NA PODLAGI POGODBE
Poseben položaj namenjajo teze proizvodnim skupnostim. Tako skupnost lahko ustanovi dvoje ali več združenih kmetov, torej članov ali kooperantov, če združijo med seboj za daljše obdobje svoje delo ali tudi zemljišča, delovna in druga, sredstva zaradi skupnega pridelovanja določenih kmetijskih pridelkov, zaradi melioriranja kmetijskih zemljišč, zgraditve in skupne uporabe gospodarskih objektov in naprav, zaradi skupne uporabe kmetijskih zemljišč ali kmetijskih strojev ali zaradi predelave lastnih pridelkov. Po samoupravnem sporazumiu med skupnostjo in organizacijo združenih kmetov pa skupnost tudi lahko nabavlja kmetijske priprave in reprodukcijski material 'za lastne potrebe svojih članov ter prodaja njihove pridelke.
Te skupnosti so sestavni del organizacije združenih kmetov, predstavljajo svoje člane kot celoto in tvorijo posebno stroškovno mesto, kadar gre za ugotavljanje prispevka, ki so ga dali člani skupnosti s svojim delom in z združevanjem zemljišč, delovnih in drugih
Že rastejo novi silosi za mešalnico močnih krmil
sredstev k ustvarjenemu dohodku, organizacije združenih kmetov.
Registracija teh skupnosti na občini ni več predvidena. Poseben izvršilni predpis k zakonu naj bi določal, kako upravlja skupnost sredstva v družbeni lastnini, ki so. ji bila dodeljena.
Kmečke skupnosti po sedanjem zakonu pa bodo seveda možne tudi v prihodnje.
c)	ZADRUŽNE IN DELOVNE ENOTE
Tako kot doslej naj bi organizirali v sestavi enovite KZ, TZO, TOK ali enovite-DOK člani in delavci, zadružne, samo delavci pa delovne enote.
Zadružne enote naj- bi se oblikovale teritorialno, kadar gre za lokalno zaokroženo celoto, lahko pa oblikujejo svojo zadružno enoto tudi člani proizvodnih skupnosti. Delovne enote pa oblikujejo delavci, ki niso organizirali svoje delovne skupnosti ati TOZD.
, Teze določajo pristojnost zadružne oz. delovne enote. Člani oz. delavci odločajo le ha svojem zboru in to o delitvi sredstev za osebne dohodke in o uporabi sredstev za skupno porabo, ki jih ustvarjajo s skupnim delom oz. z združitvijo sredstev, predlagajo plan razvoja kmetijstva za svoje območje idr.
Zadružne in delovne enote, pa tudi drugi deli delovnega procesa, ki jih določa samoupravni splošni akt, predstavljajo tudi delne zbore članov in delavcev in območja kandidacijskih konferenc za volitve delegatov v občni zbor organizacije združenih kmetov.
č) ZDRUŽEVANJE KZ IN DRUGIH OBLIK ZDRUŽEVANJA
V skladu z določbami ZZD predvidevajo teze sestavljeno kmetijsko zadrugo, v katero se lahko združujejo KZ in delovne organizacije, ki se ukvarjajo s predelavo, dodelavo ati prometom kmetijskih ati gozdnih proizvodov in s proizvodnjo ati prometom reprodukcijskega materiala ati opreme za kmetijstvo oz. gozdarstvo.
KZ in DOK se lahko združujejo tudi v sestavljeno OZD, v poslovne skupnosti in druge oblike združevanja dela in sredstev.
Posebej določajo teze položaj, organizacijo in naloge Zadružne zveze Slovenije.
Ta zveza naj bi imela položaj splošnega združenja. Z razliko nasproti sedanjemu zakonu naj bi bilo zaradi-tega članstvo KZ, T'ZO,
TOK, DOK, pa tudi TOZD, ki so v sestavi KZ, v Zvezi obvezno, prostovoljne članice bi pa lahko bile druge organizacije, ki pospešujejo kmetijstvo ali gozdarstvo, zlasti tudi OZD, ki se ukvarjajo s predelavo ali prometom kmetijskih in gozdnih proizvodov ali s proizvodnjo oziroma prometom reprodukcijskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo.
Zadružna zveza naj bi tako kot doslej predstavljala obvezne članice v Gospodarski zbornici Slovenije. Tem organizacijam ne bi bilo treba plačevati prispevka zbornici. Naloge Zadružne zveze bi bile obširnejše kot doslej. Med drugim naj bi skupaj s članicami prevzela odgovornost za uresničitev plana razvoja kmetijstva, nastopala bi pa tudi kot pobudnik zakonov na področju organiziranja kmetov ter za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki zadevajo interese združenih kmetov.
3.	ODLOČANJE
Nasproti sedanjemu zakonu uvajajo teze v skladu s predpisi ustave in ZZD nekatere novosti, na katere je treba posebej opozoriti. Tudi tu pa velja, da se ves sistem odločanja v OZD prenaša tudi na organizacije združenih kmetov, kolikor ni to izrecno drugače določeno.
a) ODLOČANJE Z OSEBNIM IZJAVLJANJEM
Usvojeno je dosedanje načelo, da odločajo namreč člani in delavci praviloma skupaj in enakopravno in to glede na ustavo in ZZD z referendumom, na zborih in v drugih oblikah osebnega izjavljanja.
Janko Vranič v Prekopi je postavil poleg klasičnega silosa še novega,
plastičnega
To načelo ima pa naslednje izjeme:
(1)	V primerih, ko se dajo v promet družbena sredstva, ustvarjena z delom kmetov, se lahko namen uporabe vrednosti teh sredstev določa le s pristankom večine članov. Isto velja, kadar gre za spremembo statusa organizacije ali za spremembo dejavnosti organizacije ali njene enote.
To soglasje kmetov izrecno zahteva 78. člen naše republiške ustave.
(2)	Samo člani oz. samo delavci odločajo o osnovah in merilih za razporeditev tistega dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke in skupno uporabo članov oz. delavcev ter o dejanski razporeditvi teh sredstev. Samo delavci naj bi sprejemali samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, razen njegovih določb o sistemizaciji del. Prav tako naj bi odločala na prvi stopnji o izrekanju disciplinskih ukrepov zoper delavca disciplinska komisija, sestavljena po splošnih predpisih, o ugovorih zoper odločbo komisije naj bi pa odločal občni zbor.
Te izjeme izhajajo že iz narave stvari, je bil pa tak način odločanja deloma tudi že v praksi.
(3)	Po novem zakonu bodo obstajale delovne skupnosti, o katerih bomo razpravljali posebej.
b) ORGANI
Organ upravljanja enovite KZ, TZO, TOK in enovite DOK, naj bi bil občni zbor s položajem, kot ga ima delavski svet v TOZD; v KZ in DOK, ki imata v svoji sestavi temeljne organizacije, pa zbor delegatov s položajem, kot ga ima delavski svet v delovni organizaciji.
Občni zbor sestavljajo delegati .članov in delavcev; če pa obstoji delovna skupnost,-tudi njeni delegati. V vsakem primeru mora biti več delegatov—- to velja tudi za druge organe — iz vrst članov in tp bodisi v razmerju kot po sedanjem zakonu (po prispevku članov oz. delavcev) ali pa glede na število članov oz. delavcev — ustrezno isto velja za zbor delegatov.
Individualni poslovodni organ enovite KZ, TZO, TOK in enovite DOK je lahko tudi delavec, ki opravlja drugo delo v organizaciji, lahko pa je tudi kmet — član organizacije.
Na isti način kot občni zbor je sestavljen nadzorni odbor, ki ustreza sicer organu samoupravne delavske kontrole. Ta organ ima funkcijo nadzora tudi glede izvajanja pravic in obveznosti članov ter smotrne uporabe sredstev, ki so jih združili člani. Nadzornega odbora sedanji zakon ni poznal.
c)	DELOVNE SKUPNOSTI
Po sedanjem zakonu smo poznali delovne skupnosti le v zadrugi, ki je imela v svoji sestavi temeljne organizacije. Po novem zakonu pa bi bila možna oz. obvezna delovna skupnost tudi v enoviti KZ oz. DOK, po varianti pa tudi v TZO in TOK. Tako delovno skupnost bi tvorili delavci, ki opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela, pa tudi komercialna in druga dela, če ni pogojev, da bi se za njihovo opravljanje organizirale TOZD.
V	enoviti KZ in DOK, po varianti pa tudi v TZO in TOK^ bi se
morala taka skupnost organizirati tedaj, če bi šlo za tolikšno število delavcev, da lahko uresničujejo družbenoekonomske in druge samoupravne pravice v smislu ZZD.	_	.
Za delovne skupnosti v zadružnih organizacijah veljajo seveda v celoti splošni predpisi.
Tako bi oblikovali delovno skupnost v enoviti KZ oz. DOK oz. v TZO ali TOK člani in delavci s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, med člani organizacije in delavci skupnosti naj bi se podrobneje določile s posebnim samoupravnim sporazumom na podlagi svobodne menjave dela, delovna skupnost bi imela lastne samoupravne splošne akte, svoj delavski svet (če bi imela več kot 30 delavcev), posebnega vodjo ali pa bi njegovo delo opravljal poslovodni organ zadružne organizacije, lahko bi imela tudi svoj organ samoupravne delavske kontrole, imela bi svoje periodične račune in zaključne račune ter lasten žiro račun.
Delovna skupnost bi bila po svojih delegatih zastopana v zboru delegatov oz. občnem zboru ter v nadzornem odboru zadružne organizacije, njeni delavci pa ne bi soodločali v zadevah, o katerih se odloča z osebnim izjavljanjem.
4.	DOHODKOVNI ODNOSI
Izhodišče za urejanje dohodkovnih odnosov v tezah je • zakon o združenem delu, po katerem je povzeto oblikovanje celotnega prihodka in dohodka. Pri določbah o razporejanju celotnega prihodka in dohodka pa je upoštevan tudi zvezni zakon. o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.
Ta zakon skoraj v celoti enači organizacije združenih kmetov s TOZD, posebnost pa je določba, po kateri se v materialne stroške poslovanja organizacij združenih kmetov, všteva tudi vrednost od združenih kmetov prevzetih proizvodov, obračunanih po osnovah in merilih, sprejetih v samoupravnem sporazumu.
Temeljni samoupravni akt za razporejanje celotnega prihodka v organizaciji združenih kmetov bo torej poseben samoupravni sporazum, ki bo urejal dohodkovne odnose med združenimi kmeti. V tem aktu bo treba težiti k temu, da se bo celotni prihodek razporejal na vse udeležence — kmete in delavce v sorazmerju s tem, koliko bo kdo prispeval s svojim osebnim delom, sredstvi in združitvijo zemljišč za dosego celotnega prihodka.
Kmetje naj bi ob oddaji proizvodov prejemali od občnega zbora določeno akontacijo, dokončni obračun pa se napravi z zaključnim računom in izplačajo razlike. S takim obračunom dohodka je razporejen tudi že skupni riziko na vse udeležence proizvodnje.
V	tezah so z vidika urejanja dohodkovnih odnosov izenačene vse oblike združevanja kmetov, napravljen pa je poskus prilagoditve, ko gre za skupno proizvodnjo, kjer kmet in organizacija, to je, oba združujeta zemljišče ali pa delovna in druga sredstva (na brezobrestni, to je, samo na dohodkovni osnovi) in seveda tudi delo tako kmet kot delavci- v organizaciji.
Brišnikovemu kozolcu so že šteti dnevi. Na njegovem mestu bo stal velik in moderen hlev
Taka oblika združevanja dela, sredstev in zemljišč pomeni razvitejšo obliko združevanja, ker gre tudi za fizično združevanje zaradi skupne proizvodnje. To pa zahteva še natančneje urejene dohodkovne odnose. Zato je predvideno- naj bi bila takšna skupna proizvodnja v knjigovodstvu organizacije posebno obračunsko (stroškovno) mesto, ne glede na stopnjo združevanja pa bi bil potreben za vsakega združenega kmeta poseben obračun o tem, koliko je prispeval k skupnemu rezultatu organizacije (obseg oddaje blaga) in koliko mu po merilih sporazuma pripada od celotnega prihodka organizacije. Ce pa gre na eni strani za proizvodno skupnost, je potreben tak obračun za proizvodno skupnost kot celoto.
V tezah je tudi predvideno, da bi kmet lahko pridobil enako položaj, pravice in obveznosti kot delavec, če bo dohodek združenega kmeta dosegel najmanj povprečni osebni dohodek delavca. Za tak status se bo kmet prostovoljno odločil, pri čemer pa seveda zadrži lastninsko pravico na svojih proizvodnih sredstvih. Za svoje delo bi prejemal osebni dohodek, iz naslova lastninske pravice na zemljiščih in drugih sredstvih pa bi mu pripadal tudi del čistega dohodka, izvirajočega iz skupne proizvodnje, za katero se uporabljajo njegova sredstva.
V Ložnici že odlagajo smeti, toda tako divje kot v Šempetru še požigajo odpadke, onesnažujejo ozračje in dimijo še marsikje
Cisti dohodek v organizaciji združenih kmetov razporejajo soglasno in skupaj kmetje in delavci na osebne dohodke, skupno porabo in sredstva zp pospeševanje razvoja organizacije.
Predvideno je tudi oblikovanje posebnih rezervnih sredstev združenih kmetov, ki bi se uporabljala za pokritje rizikov, ki jih ni možno vnaprej zavarovati.
V tezah je le nakazana možnost, da bi se s posebnim družbenim dogovorom zagotovila sredstva in določili način ter pogoji zagotavljanja najmanjšega dohodka združenim kmetom. Družbeni dogovor naj bi podpisali skladi skupnih rezerv družbenopolitičnih skupnosti, zadružna zveza in republiška konferenca SZDL. Z vključitvijo v širši sistem družbenih rezerv bi bila tudi združenim kmetom zagotovljena večja socialna varnost, s tem da bi tudi sami prispevali svoj delež.
Zakon naj bi vseboval tudi načelno določbo o prehodu obdavčevanja združenih kmetov po osnovi katastrskega dohodka na obdavčevanje po dejanskem dohodku, onemogočil pa naj bi tudi morebitno dvojno obdavčenje dohodka. .
Javna razprava naj razčisti, vprašan je prehoda plačevanja davka in prispevkov kmeta od osnove po katastrskem dohodku na plačevanje po dejanskem dohodku. V načelu naj bi bila osnova dejanski dohodek na kmetijo in družinskega člana, izjemoma bi bil pavšal, preračunan po katastrskem dohodku, in to predvsem za kmetije v ekstenzivnejših predelih (gorat svet, kras) in za kmetije, ki ustvarjajo vrednost proizvodnje pod določenim zneskom.
Sistem obdavčenja bi določal zakon o prispevkih in davkih občanov, ta zakon bi pa uvedel le načelo, da prispeva kmet k splošni in skupni porabi po dejanskem dohodku, izjemoma pa pavšalno. S tem bi bil družbeni položaj kmeta jasneje opredeljen, tako glede pridobivanja kot glede obveznosti iz dohodka.
Zaradi osnov za razpravo predlagamo naslednje teze za ta zakon in za zakonsko ureditev plačevanja davkov in prispevkov:
(1)	Občine in samoupravne interesne skupnosti določijo v roku in na način, ki ga predpiše zakon, osnove in kriterije za izračunavanje dohodka kmeta in za plačevanje davka in prispevkov iz dohodka kmetov iz kmetijstva.
(2)	Kmet prijavi v roku, ki ga predpiše zakon, vrednost kmetijskih proizvodov, ki jo je ustvaril v preteklem letu bodisi sam bodisi v_ odnosih združevanja v kmetijsko zadrugo oziroma v drugo organizacijo združenega dela.
(5) Merila za ugotavljanje materialnih stroškov in vrednost amortizacije, ki se odštevajo od skupnega prihodka in način izračuna vrednosti doma porabljenih kmetijskih proizvodov, določi občina ha temelju meril, ki jih l vsako leto predpise republiški sekretariat za finance v soglasju z republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot prihodek se šteje tudi vrednost proizvodov,
prodanih občanom. Tako ugotovljen dohodek predstavlja osnovo za izračun davkov in prispevkov kmetov.
(4)	Na višino davkov, in prispevkov vpliva delo kmeta in njegovih družinskih članov, ki s svojim osebnim delom ustvarjajo dohodek na kmetiji.
(5)	Občina lahko predpiše davek v pavšalu, samoupravne interesne skupnosti pa pavšalni prispevek na temelju katastrskega dohodka ter tudi drugih kriterijev in meril, in sicer za kmete v gorskih in obmejnih krajih ter drugih ekstenzivnejših območjih^ kakor tudi za proizvodnjo pod določenim obsegom.
(6)	Združeni kmet pri sicer enakem obsegu ustvarjenega dohodka in socialnem položaju ne more biti bolj obremenjen z davki in prispevki na dohodek kot individualni kmet, ki ni vključen v kmetijsko zadrugo oziroma drugo organizacijo združenega dela.
(?) Občina lahko za pospeševanje razvoja kmetijstva in družbenih odnosov združenih kmetov v skladu z zakonom po enotnih osnovah določi politiko odbitnih postavk in olajšav od davka od dohodka kmeta iz kmetijstva. Olajšave pri predpisovanju davka se lahko določajo tudi zaradi neustreznega socialnega položaja kmečkih družin in kot pomoč v primeru elementarnih nezgod.
(8) Z zakonom se določi rok, v katerem morajo občine uvesti davek v skladu z načeli iz prejšnjih odstavkov.
Zakon o združevanju kmetov naj bi vseboval določbo iz točke 1 in 5.
5.	ZDRUŽEVANJE DENARNAH SREDSTEV ZA DOLOČENE NAMENE
Zaradi uspešnejšega zagotavljanja zadostnih sredstev za investicijske naložbe, ki so v skupnem interesu združenih kmetov (npr. zbiralnice mleka, skladišča kmetijskih pridelkov m reprodukcijskega materiala, objekti za predelavo kmetijskih pridelkov), predvidevajo teze možnost združevanja denarnih sredstev kmetov in drugih občanov. Take naložbe bodo znotraj organizacije kmetov ali v širši reprodukcijski celoti. Sredstva naj bi se združevala na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma, v katerem naj bi bil opredeljen namen združevanja sredstev, način združevanja, obseg in način jamstva za vložena sredstva, način in roki vračila sredstev, pravice in druge materialne ugodnosti, ki se zagotavljajo vpisnikom sredstev.
Za vračilo sredstev naj bi prvenstveno jamčila organizacija, ki bo uporabljala ta sredstva v svojem poslovanju, teze pa nakazujejo tudi potrebo, da. na drugem mestu prevzame jamstvo za vračilo teh sredstev SR Slovenija.
Vpisnikom sredstev naj bi bila zagotovljena tudi pravica soodločanja pri uporabi združenih sredstev in njihovem upravljanju. S sporazumom se določi tudi, kako bodo vpisniki sredstev udeleženi na dohodku od skupne naložbe, za katero so združili sredstva. Tu so možne dogovorjene obresti od združenih sredstev ali pa udeležba na skupnem dohodku, na vsak način pa bi moralo biti tako združevanje sredstev za vpisnika stimula ti vnejše kot pa običajno varčevanje v obliki hranilne vloge.
Administrativno tehnična opravila v zvezi z združevanjem in vračanjem sredstev se lahko poverijo hranilno kreditni službi ali interni banki.
SKLEPNE MISLI
Spremembe, ki jih predvideva novi zakon o združevanju kmetov, bodo spodbujale hitrejšo samoupravno preobrazbo zadružništva. Pri tem ne gre za spreminjanje dosedanjih družbenih in gospodarskih odnosov zaradi odnosov samih. Spremembe morajo omogočiti večje gospodarske dosežke, hitrejši razvoj kmetijstva in vasi, učinkovitejše vključevanje zadružništva v sistem združenega dela in približevanje poglavitnim družbenim ciljem, ki jih je mogoče doseči z združevanjem kmetov.
Proces preoblikovanja zadružnih organizacij, ki bo' slonel na novem zakonu o združevanju kmetov, ne bo smel biti usmerjen k formalnemu spreminjanju nazivov. V tej preobrazbi zadružništva, ki je pred nami, gre za uveljavljanje polne vsebine družbenih in gospodarskih odnosov, ki temeljijo na združevanju kmetov. Trdna zadruž-
Na marsikateri osnovni šoli učenci sami urejajo okolico in skrbijo za njo. Lepo urejena je okolica osnovne šole Vransko
na organiziranost pa tudi omogoča povezovanje zadružništva z drugimi dejavniki enotnega proizvodnega procesa v agroživilskem kompleksu.
V okvirili novega zakona o združevanju kmetov je poudarjen odločujoči položaj elana. Zakon o združevanju kmetov je vzvod in
opora članom pri uresničevanju njihovih življenjskih interesov, ki so skladni z interesi drugih delovnih ljudi. Enotno izhodišče za uresničevanje teh interesov je združevanje. Kmetje le z združevanjem lahko dosegajo opredeljene družbene cilje, ki temelje, na uspešnem in učinkovitem gospodarjenju in samoupravnem organiziranju.
Zakon o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov
Iniciativa za sprejem zakona je, doživela podporo v SZDL v javni razpravi o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov ter preobrazbe vasi v obdobju 1976—80; kot obveznost pa je opredeljena tudi v dogovoru republik in pokrajin o razvoju agro-industrijskega kompleksa do leta 1980, ter kot neposrednega naloga v resoluciji za izvajanje srednjeročnega plana v letu 1978, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije. Predlagana oblika zagotavljanja socialne varnosti je nova in pomeni možnost, da Si ostareli in delovno nezmožni kmetje pridobijo ustrezne materialne pogoje za življenje. Prav tako pa bo zakon zagotovil, da zemlja takšnih kmetov ne bo ostala neobdelana, če bo zanjo kjerkoli v Sloveniji interes družbenih in zadružnih kmetijskih organizacij.
Zakon bo zasnovan v prvi vrsti na načelu, da se kmetom na določenih območjih, kjer se oblikujejo obdelovalni kompleksi družbenih kmetijskih organizacij ali kompleksi združenih kmetov, na melioracijskih ali komasacijskih območjih in v primeru oblikovanja kompleksov zemljišč za stavbne namene ob določenih starostnih pogojih zagotavlja pravica do preživnine v zameno za .PROSTOVOLJNO ODDANO kmetijsko zemljišče ali gozd; razumljivo ob predpostavki, da je družbena pravna oseba pripravljena takšno zemljišče prevzeti z obveznostjo plačila zemlje po tržni ceni v posebni sklad skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.
Sredstva za preživnine naj bi se zagotavljala na podlagi aktuarskega računa, torej s samofinanciranjem upravičencev v zameno za oddano zemljo. Pri tem naj bi se poleg aktuarskega računa (načelo samofinanciranja) delno uveljavila tudi družbena solidarnost, in sicer v toliko, da bi upravičenec oziroma koristnik varstva po predloženem zakonu zadržal pravico do prejemanja starostne kmečke pokojnine brez plačevanja prispevka v sklad. Preživnina bo torej od kvalitete in obsega oddane zemlje odvisen dodatek na z zakonom predpisano oziroma določeno kmečko starostno pokojnino. Družbena solidarnost naj bi bila prisotna v toliko, da se bodo za oddana zemljišča iz sredstev združenega dela v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačevale starostne pokojnine in zdravstveno zavarovanje kmetov, ki bodo uživali preživnino; prav tako pa družinske preživ-
nine in redna valorizacija preživnin, kjer naj bi bile pravice v načelu enake kot pri upokojencih delavskega zavarovanja.
Predlagamo, naj bi znašala minimalna višina preživnine (poleg starostne pokojnine) toliko kot znaša vsakokratna starostna pokojnina kmetov (letos 595 din), če oddajo 2 ha kmetijskega zemljišča oziroma 5 ha gozda (ne glede na kvaliteto zemlje) ;• sicer pa sorazmerno "več v odvisnosti od starosti upravičenca in cene oddanega zemljišča, ki jo bo plačal prevzemnik v skladu s predpisi (obseg, boniteta, kultura itd.). Pravico pridobitve preživnine bi upravičenec pridobil v načelu pri starosti 65 let in ta pravica naj bi veljala do njegove smrti. Nato pa naj bi se pravica v skladu s splošnimi predpisi prenesla na zakonca, če je star 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska). Prav tako pa bi še ta pravica prenesla na otroke, ki so zaradi invalidnosti dela nezmožni in jih je upravičenec do smrti preživljal, ter-v skladu s splošnimi predpisi na otroke, ki bi izpol-- ■ njevali pogoje za pridobitev družinske pokojnine (v tem primeru preživnine).
Kmetje, ki bi oddali vso svojo zemljo, razen ohišnice v velikosti 0,30 ha, ne bi bili več zavezanci prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Če pa jo bodo oddali manj (ker ne bo interesa za prevzem vse zemlje), naj bi se jim prispevek ustrezno in sorazmerno z oddanim zemljiščem zmanjšal do višine posebej določenega pavšala.
Z dnem odpovedi lastninske pravice ali prenosa pravice uporabe in upravljanja na družbenopravno osebo bi za zadevno zemljišče prenehale vse obveznosti do družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Obveznosti do SIS naj bi se (prispevek za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov) poravnale Tz družbene solidarnosti v SPIZ (skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Preživnino naj bi izplačevali iz posebnega sklada ali računa pri Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, v katerega bi se stekali prispevki prevzemnikov zemljišč (kupnina za zemljo) in po posebnem samoupravnem sporazumu solidarnostni prispevek članov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta solidarnostni prispevek naj bi kril izdatke za starostno in zdravstveno zavarovanje, ki pride na zemljišča, ker uživalci preživnine ne morejo biti več plačniki prispevkov; prav tako pa prevzemnik zemljišča plača polno ceno za zemljišče ob prevzemu. Iz solidarnosti naj bi se krili tudi izdatki za valorizacijo preživnine in družinske preživnine.
Lansko poslovanje TOZD Kmetijstvo Radlje
TOZD Kmetijstvo Radlje ob Dravi je ena izmed manjših TOZD v OD Hmezad in s "svojimi rezultati ne more bistveno vplivati na gospodarski položaj OZD. Kot enakopraven člen v OZD pa vendarle lahko po svoje prispeva k stabilizaciji in nadaljnji reprodukciji TOZD s katerimi poslovno sodeluje.
Primarna kmetijska proizvodnja doživlja v zadnji hletih krizo tako v finančnem obsegu proizvodnje kot v finančnih rezultatih. Podobna krizna gibanja so značilna tudi za TOZD Radlje, ki je že leta 1975 izdelala sanacijski program. Podrobnejša analiza je dala podatke o najbolj perečih žariščih negativnih rezultatov in osnove za nadaljnjo gospodarsko usmeritev.
Realno gledano nismo vsega upanja v boljše čase gradili le na omenjenem programu, ampak, smo intenzivno posegli tudi v medsebojne odnose, predvsem z namenom, da dokažemo, da je človek odločilen faktor v proizvodnem procesu. Brez dvoma pomenijo urejeni medsebojni odnosi v kolektivu najboljšo osnovo za uspešno delovanje TOZD. Prišli smo do zaključka, da je delovna klima poglavitni instrument, poleg stimulacije seveda, za večanje produktivnosti. S temi par besedami želim prikazati, da v TOZD ob
načrtovanju uspešnejše. proizvodnje nismo vsega gradili le na materialni osnovi ali znanju, temveč tudi na čisto običajni človeški toplini, ki jo v delovnih odnosih pogosto zanemarjamo.
Dve leti sanacije sta minili bolj ali manj uspešno. Nismo uspeli doseči rezultatov, la bi omogočali pokrivanje, obveznosti iz sanacijskega programa, vendar nismo odpirali več novih obveznosti. Morda pomeni leto
1977	delno prelomnico v uspešnosti poslovanja. Globalna ocena fizičnega obsega proizvodnje kaže na bistveno boljše rezultate kot v letu 1976.
Pridelek hmelja je bil precej nad večletnim povprečjem. Pridelek 15,10 q/ha pomeni za 60 kg/ha preseženo planirano višino pridelka. Skupni pridelek je za 51 večji od planiranega. Pridelali smo skupaj 1091 hmelja, od tega 481 apolona in 611 goldinga. Manj zadovoljni smo z doseženo kvaliteto. V letu
1978	bomo poizkušali nekatere faktorje, ki vplivajo na kvaliteto (predolgo obiranje, prebiranje, prešanje) rešiti.
Poljedelska proizvodnja je dala zadovoljive rezultate v pridelovanju žit (ječmen, pšenica) in deloma koruza, manj zadovoljive pa v pridelovanju krme in krmskih rastlin.
Krma je še nadalje problem, ki ga je potrebno obravnavati skupaj s problemom govedorejske proizvodnje, kjer smo dosegli soliden rezultat v mlečni proizvodnji, negativen : pa v pitanju telet. Ponovno se postavlja vpra-, ' sanje smiselnosti te proizvodnje v sedanjih; kapacitetah, kjer je produktivnost še vedno; najbolj boleča točka. Vrtnarstvo je dalo tudi v letu 1977 konstanten rezultat, žal v enakih proizvodnih zmogljivostih. Proti koncu leta smo uspeli odpreti cvetličarno v Radljah,; vendar ta ni mogla bistveno vplivati na večjo fizično proizvodnjo v vrtnarstvu. Proizvodni program te PE temelji na vzgoji lonč-; nic in cvetličnih sadik.
Vzreja piščancev-brojlerjev doživlja močno povečanje in postaja tako ena glavnih proizvodnih panog. V letu 1977 je dosegla dobre rezultate tudi v proizvodnji na enoto ■ mere. Za ilustracijo služijo podatki o prirastku na komad v 54 dneh.
-1976	1977	plan 1977 •
l,77kg/kom. l,80kg/kom 1,75'kg/kom..
Odkup živine je bil količinsko dosežen,; vendar se, situacija na odkupnem terenu za- , radi neurejenih odkupnih cen ni dosti izboljšala. Nesorazmerje med ceno mleka in' mesa je preveč očitno. Kmetijska preskrba-je glede na realizacijo poslovala izredno dobro,. vendar ostali .pokazatelji (marža, ekono- • mičnost) zmanjšujejo uspeh.
Mehanična delavnica je pfesegla realiza-. cijo ur proti planu za 1,88-krat in je tako v fizičnem -.obsegu poslovanja pokazala, da je dejavnost; upravičena. Z manjšimi vlaganji-se bo realizacija še povečala.
Kljub temu, da smo v letu 1977 dosegli planiran fizični obseg proizvodnje v večini-PE, še vedno nismo zadovoljni z doseženimi -rezultati. Še veliko je stvari, ki zmanjšujejo uspešnost poslovanja. Bistvenega pomena je
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani) dejstvo, da smo uspeli stabilizirati naše poslovanje im si začrtati pot, ki bi morala omogočiti večanje proizvodnje vsaj 20 °/o letno.
INVESTICIJSKA VLAGANJA V LETU 1977 ,
Skupna vrednost investicijskih vlaganj v letu'197 je 6,201.237,00 dih. Največ smo vložili v razširitev brojlerske proizvodnje,.’Zgradili smo 3 hleve z zihogljivbštjo 72.000 kom. piščancev v turnusu ali z letno Zmogljivostjo 6001, mesa;
V začetku leta smo posadili 6 ha hmeljišč š sorto apolon in zato porabili 304.490,00 din.
Ostala vlaganja šo bila namenjena za dopolnjevanje opreme in prevedbo živine. Eno izmed" večjih postavk pomeni nabava kombiniranega kombajna ZMAJ 141 v vrednosti
584.610,00	din. '
Pomanjkanje lastnih sredstev nas sili k iskanju, najrazličnejših variant pri načrtovanju novih- investicij. Zavestno vlagamo sredstva :v povečanje tistih zmogljivosti, ki dajejo večjo proizvodnjo ali pa povečujejo produktivnost.
Zavedamo se, da je za načrtno večanje neke proizvodnje pomembna tudi tržna stabilnost, vendar je skoraj nemogoče predvideti vse možne odklone v bližnji ali daljnji perspektivi. Ne bi znova napihoval pomembnosti kmetijske prdižvodnje v splošnem gospodarskem razvoju neke dežele; vendar se mi zdi pomembno, da tega nikoli ne pozabimo in skušamo najti skupne rešitve predvsem na-tistih področjih, kjer so večna krizna nihanja.: Tu mišjim na proizvodnjo govejega mesa in mleka kot dva zelo pomembna prehrambena proizvoda.
Ob normalnih proizvodnih razmerah se bomo na TOZD Kmetijstvu Radlje trudili iri, upamo-, tudi uspeli realizirati planska predvidevanja v letu 1978. Planirali smo v skladu S-splošnimi gibanji, prej optimistično kot pesimistično. Brez dvoma bo pri doseganju ciljev pomembnega pomena homogenost kolektiva in stimulativni instrumenti.
Alojz Hauzer
■
V-VS-. -.'■ '■V	. 'is.. .- s	■ -..A	■■’¡i'.áÁ

mŠmMm
I
Povečano število opor pri »V« sistemu napeljave da tudi zanesljivejši in večji pridelek
SILIRANJE TRAVE
ZA OSVEŽITEV IN PREMISLEK
Na paših kmetijah, te imajo:.povprečni) manj kot 7 ha obdelovalne zemlje, je vedno večje pomahjkanje obdelovalnih površin. Če pa ugotavljamo intenzivnost proizvodnje na teh: površinah, pa vidimo, da so ti- reziiLtatr-še precej skromni, Dobesr pokazatelj intenzivnosti je obremenitev GV2 po hektarju (GV2 — glav velike živine —- je enota živali preračunana na.500. kg žive teže živali na pr.: krava 600 kg = 1,2 GV2, pitanec = 0,6 GV2, .teliea 350 kg. = 0,7- GV2 itd.).
V nižinskem predelu je obremenitev GV2/ha 1,4—1,7 izjeme so tudi kmetije, ki vzredijo na ha že 2,2—-2,7 GV2. .V hribovitem višinskem predelu pa je ta obremenitev precej, slabša.-Povprečno le 0,6 GVŽ/ha. .
Če te'-fiaše“ jjodatke primerjamo' s Srednjeevropskimi, kjer obremenitev že presega povprečno 2,5 in celo 4 glave velike živine na ha, pa vidimo, da imamo še precej možnosti intenzivnejše proizvodnje. ~
. Površine, katerim še najbolj lahko dvignemo
pridelke, so travniki. Z obilnim gnojenjem z mineralnimi gnojili in domačim gnojem (gnojevko), predvsem pa s pravočasno košnjo, lahko- dosežemo' najmanj 3-—4 odkoSe.
Na naših travnikih sta še najpogostejša le 2 košnji; 'v; hribovitem predelu Te ena. Najbolj zamujamo s spravilom prvega odkosa, saj je že pravilo, da ga ne kosimo pred cvetenjem, Taka krma je že- ostarela, zgublja na hranilnih snoveh; živali je pojedo manj, ker je procent vlaknin večji. Vse to pa vpliva!. ha slabšo proizvodnjo živali; :-
UPOŠTEVAJTE!
NE BO VAM ŽAL
Navčdena tabela prikazuje vpliv košnje v različnih razvojnih 'fazah trav na hranilno vrednost krme, na količino krme, ki jo 550 kg težka krava lahko poje na dan in na proizvodnost živali.
Vrsta krme in razvojna faza v času k-Osnj e	Energetska vrednost _ g-ŠE/kg SS	Konzumacija kg SS/dan 550 kg težke ' živali	Kbnzumacija g-ŠE/dan	Zadostuje za vzdrževanje -in kg 4% mleka
a) zelo mlada	720	10,0	7.200	15,5
U) \ -letenju, •	670	11,0-	7.350	16,0
c); žačetfete do sredine cvetenja	580	11,2	6.500	12,7
d) sredina do konec cvetenja I	510	10,3	5.250	8,2
e) ostarela	480 -	8,8	5.220'	'4,4
Ovenela- silaža				
a) zelo mlada	600	12,5 ’	7.500'	16,3
b) v iateniu	550- F	M,5	6.300-	12,0
c) žačetek do sredine cvetenja	500	9,5	4.750	6,3 .
d)- siedina do- konec Cvetenja	480	8,0-	.3.820 -	3,0
e) o-stare-la :'	430-	7,3 .	3.140	0,5
Neovela sveža silaža-				
a) zelo mlada ..	600	5,5	3,300	1,0
b) v. -latenju...."	600	6,5	3.900	3,3
c) žačetek do sredine, cvetenja	550 -	7,9	4.340	4,9
d), sredina-, do- konec cvetenja	450	7,4	3.330	1,0
e) ostarela:.	380	6,9	2.620	— 1,0 i
Seno (preve tro van j e)				
a) zelo mlada	570	14,5-	8.250	19,0
bj v late&jii' K	550	13,0	7.150	15,0
cj zagetgk do sredine cvetenja	470	.10,0	4.700	6,2
d) sredina db konec cvetenja .	380	7,0	2.660	—1,2 ■
e) ostarela	370	5,4	2.Ó00	— 3,6
Podatki kažejo, da je po energetski in hra-ŠjjrfijEg?ejdnostil najkvalitetnejša mlada, trava. S staranjem trave pa ta vrednost pada. .
.Mlada- zelena terma — pri-last — je po- hranilni vrednosti '-najkvalitetnejši, Vendar živali kohzumirajo' s■ prilcpiom manj SS, ker vsebuje Veliko vode. Zaradi lega je tudi mlečnost nekoliko slabša, kot pri suhi zgodaj košeni krmi. Zgodaj košeno seno je zelo kvalitetno. Tega živali pojedo največ in etudi proizvodnja živali ® največja. v
Pravočasno košena ovci a travna silaža ima večjo hranilno vrednost kot seno, ker so: pri pravilni fermentaciji manše izgube, kot piri sušenju. Tudi hranilne snovr.iž silaže živali bolj: izkoristijo kakor, iz -šena. Pojedo pa te Silažne mase preračunane na suho snov manj, kakor kvalitetnega sena in zaradi tega je proizvodnja nekoliko manjša.
Mokra — neo-vela travna silaža ni priporočljiva. Živali je pojedo precej manj kakor ove-le, pri fermentaciji pa je večja nevarnost delovanja škrobnih bakterij. Na tak način siliramo travb le v primerili, če smo zamudili košnjo in so rastline že v cvetju. Pri tem načinu siliranja so potrebni dodatki, ki preprečujejo kvarjenje silaže. Da bi iz travnih površin dobili čimveč kvalitetne krme, bi morali osvojiti pravilo: Prvi — spomladanski odkos trave silirati, drugi ■— poletni odkos posušiti, tretji in četrti odkos silirati ali delno posušiti.
ZAKAJ SILIRAMO TRAVO?
Siliranje trave je v svetu zelo razširjeno. Zadnja leta pa tudi že- naši kooperanti začenjajo s tem načinom konzerviranja trave.
Siliranje trave (predvsem prve košnje) se uveljavlja zaradi: ve.čje - neodvisnosti od vremena. Siliranje poteka tekoče in hitro. Zaradi velikih količin dežja v maju je ta način spravila glede na kvaliteto-teme veliko. bolj siguren od sušenja.
Izguba. hranilnih -snovi je pri .pravilnem siliranju okrog- 10—20 odstotkov. Ob zelo ugodnih pogojih celo pod 10 Pri sušenju so te izgube 30—50	-P-ri siliranju tudi skoraj ni
mehanskih izgub hranilnih snovi; ker spravljamo oveio travo. Pri sušenju sena pa se te izgube večajo z -osuševanjem krme,
Hranilne snovi iz travne silaže živali bolje izkoristijo, kakor iz sena,
KAJ SE DOGAJA
V	ČASU FERMENTACIJE
V	SILAŽNI MASI V SILOSU?
Siliranje je proces vrenja — fermentacija, ki ga povzročajo mikroorganizmi. Pri fermentaciji so prisotni različni mikroorganizmi, kateri-pa prevladujejo, je odvisno -od pogojev, ki jih imajo v silosu. Pogoji za razmnoževanje in delovanje drobuoživk so znani in s pravilnimi postopki lahko pospešimo razvoj, koristnih id (Nadaljevanjema 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
zaviramo delovanje škodljivih — nezaželjenih bakterij.
1.	Pri fermentaciji silažne mase moramo doseči intenzivno razmnoževanje in delovanje mlečno kislinskih bakterij, ki tvorijo mlečno kislino, ki konzervira krmo. Za delovanje teh bakterij pa je potrebna temperatura 15—28° C in popolna odsotnost zraka.
Mlečno kislinske bakterije se lahko razvijajo tudi ob prisotnosti zraka, vendar pa so takrat dani tudi pogoji za razvoj škodljivih bakterij, ki potrebujejo zrak. Koliko in kako hitro se tvori mlečna kislina v silaži, je odvisno od sladkorja v krmi. Mlečno-kislinske bakterije tvorijo kislino izključno iz sladkorja. (Sladkor nastaja iz škroba s predhodnim vrenjem.) Ge je fega dovolj, se v 2 do 3 dneh stvori v silažni masi 1 do 2 % kisline, ki ustvarja močno kislo okolje — pH4. Ko je dosežena kislost pod 4,2 pH, je delovanje škodljivih bakterij onemogočeno. Pri fermentaciji hranilnih snovi (sladkorja, škroba) v mlečno kislino, so minimalne.izgube energije. Le okrog 4 odstotke. V silaži je zaželjena ta kislina in potrebno je nuditi pogoje drobnoživkam mlečno kislinskega vrenja, da se čim hitreje razmnožujejo in delujejo.
2.	Škodljive bakterije maslenokislinskega vrenja se razmnožujejo pri temperaturi 28 do 40° C v brezzračnem prostoru in pri kislosti silažne mase nad pH 4,2.
I	Pri fermentaciji in tvorbi te kisline so zelo velike izgube v energiji, čelo 34% in več.
Masleno kislinske bakterije in njihove spore vplivajo tudi na kvaliteto mleka in v sirarstvu povzročajo napihovanje sirov. Ta kislina v silažni masi ni zaželjena.
3.	Škodljive so tudi coli bakterije, ki .tvorijo ocetno kislino. Te bakterije se razvijajo pri temperaturi 28 do 35° C in ob prisotnosti vode. Več ko vsebuje krma vode, več je te kisline. Zaradi tega silažna masa pri siliranju ne sme biti mokra od dežja ali rose. Če je silažna masa — trava neovela, se tvori več te kisline, kot pri nedveli. Kislina se tvori tudi v spodnjih plasteh silosov, kateri nimajo urejenega odtoka silažnega soka. Malo te kisline ni škodljivo, če se je pa tvori večja količina, živali tako silažo "nerade jedo in jo pojejo manj, ker ima zelo oster rezek vonj. Pri fermentaciji te kisline se izgubi tudi od 38% energije. Zaradi tega je lahko ta kislina prisotna- v minimalnih količinah.
4.	Plesni so prisotne povsod v naravi. Ostan-kisilaže prejšnjega siliranja na stenah silosa so
zalega plesni. Silos je potrebno pred vsakim siliranjem temeljito očistiti.
Plesni se razvijajo ob prisotnosti zraka in se tvorijo na mestih, kjer silažna masa hi dovolj stlačena (ob stenah silosa, presledki pri večdnevnem siliranju, vrhnje površine silosa). Plesnenje silaže se pojavlja pogosto pri presuhi silažni masi ali ostareli krmi, ker se ta slabo tlači in ostaja prisoten zrak. Plesniva šilaža je za živali škodljiva in jo tudi nerade jedo.
5.	Segrevanje silažne mase na 70° in več je nezaželeno, ker se uničijo beljakovine in izgube hranljivih snovi so preko 50 %. Segrevanje nastaja pri nepotlačeni masi, če ni dovolj potlačena vrhnja plast in silos ostane odprt do naslednjega dne siliranja (Masa je tako segreta, da se opečeš).
PRAVILA PRI SILIRANJU TRAVE
1 Pravočasno spravilo krme
Največja napaka, ki je prisotna pri siliranju trav, je prepozna košnja. Pravi čas, za siliranje trave je, ko so vodilne trave na travniku v bilčenju in začetku latenja. Hranilna vrednost trav in silaže pada š staranjem rastlin.
Isto velja za kvarjenje silaže zaradi segrevanja, plesnenja, ker se ostarela trava slabše tlači. -
2.	Silirajmo travo prve košnje
Otavo običajno ne siliramo, ker je v juniju in juliju prevroče in se trava preveč segreje na soncu (preko 30°). V silosu pa temperatura še naraste in razvijajo se škodljive bakterije. Drugi odkos bi zaradi toplega vremena posušili.
Tretji in četrti odkos tudi siliramo. Uspešno sej silirata s silažno koruzo.
Zadnji (četrti)'odkos, ki je v septembru ali oktobru, se običajno teže osuši do primerne vlage. Zato lahko siliramo tudi manj uvelo travo, vendar z" dodatkom konzervansov in masa mora biti površinsko suha.
3.	Ovelost trave
Za uspešno siliranje trav, in travno delelj-nih mešanic je važna pravilna ovelost.
V naših stolpnih, silosih se odlično silira trava oveia na 30—35% SS brez konzervansov.
Ge je trava preveč osušena, ali če je zamujena košnja, je nevarnost segrevanja in plesnenja silaže. Ta silažna maša je'slabše stlačena in prisoten je zrak. Bolj uvela trava se lahko silira v nepredušno zaprtih silosih, katerih pa nimamo v naši kmečki reji.
Prevlažna ali celo neovela silaža je-izpostavljena vplivu škodljivih bakterij, tvorita se
ocetna kislina in plin CO2. Neoveli • ali slabo uveli masi je potrebno dodajati'.konzervanse. ,
Živali pojedo neovele travne.silaže precej manj i— tudi do 5kg/SS/dan manj kot ovele. Bolj, ko je silaža oveia, manjše so tudi potrebe živali po senu.
Praktičen preizkus ugotavljanja pravilne vlage trave za siliranje: šop ovele trave »ožmemo« in zvijemo in če .iztopi le toliko rastlinskega soka — vlage, da se površina orosi, je primerna vlažnost trave za siliranje. •
Ge pa nastanejo kapljice vlage, je vlažnost trave prevelika.
4.	Sladkor v rastlini
Rastline za siliranje naj vsebujejo čim več sladkorja, ker še iz njega tvori mlečna kislina, ki silažo konzervira.
Rastline vsebujejo največ sladkorja v sonč-. nem . vremenu in to v popoldanskem času več kot zjutraj.
Trava košena zjutraj ima 1,40 % sladkorja in 0,41 % škroba; trava košena zvečer ima 2,63 % sladkorja in 0,51 % škroba. .
Zato priporočamo Siliranje v lepem vremenu in košnjo v popoldanskem času, seveda, če organizacija spravila silažne mase .to dopušča.
5.	Rezanje krme
Pravočasno košeno travo visoko okrog 20— ---25 cm ni potrebno rezati. Ge pa .je trava več-:! ja, pa s staranjem trave krajšamo rez. V času cvetenja naj bo rez zelo. kratka. Z rezanjem dosežemo boljše tlačenje mase. Isto velja tudi za bolj uvelo travo.
6.	Polnjenje silosa
Silos polnimo hitro in neprekinjeno. Pri počasnem ali večkratnem prekinjanju polnjenja se zaradi prisotnosti zraka začne masa segrevati in s tem je preprečeno delovanje koristnimi mlečnim bakterijam, razvijejo se škodljive, katere potrebujejo večjo temperaturo in zrak. Pri tem so zelo velike izgube HS.
Silos bi naj bil napolnjen v enem dnevu ali vsaj v dveh dneh. Ge siliranje prenehamo, moramo površino silosa dobro potlačiti in dobro pokriti, V takih primerih priporočamo uporabo propionske kisline, da preprečimo segrevanje silažne mase.
7.	Dodajanje krme v silos
Masa v silosu se usede, odvisno od tega, kako je stlačena. Večkrat se tudi zgodi, da si-' los ni napolnjen v enem ali dveh dneh. Pri dodajanju je potrebno paziti, da dodajamo silažno maso,,ki ne oddaja silažnega soka. Ta bi redčila v spodnjih (starih) plasteh mlečno kislino. To pa bi povzročalo ponovno vrenje in dodatne izgube v hranljivih snoveh.
Ge je vrhnja plašt predhodno silirane mase pokvarjena, jo je potrebno pred ponovnim siliranjem odstraniti. Pokvarjen del se lahko zelo hitro razširi v silosu.
Dopolnjevanje silosa pride v poštev predvsem pri stolpnih silosih. V koritastih silosih je prevelika površina in»zaradi , dostopa zraka bi bile prevelike izgube čpri ponovnem polnjenju-;
UPORABA DODATKOV PRI SILIRANJU
S pravilno uvelostj o krme dosežemo približno isti učinek, kot z dodatkom konzervansov, Preprečimo delovanje škodljivih bakterij.
Rastline, ki so bogate na beljakovinah in imajo razmerje ogljikovih hidratov-belj akovin. ozko pod 1:2,3, težko siliramo brez dodatkov. Takšne rastline so detelja, sveža trava, rž... Dodatki, ki jih dodajamo tem rastlinam, morajo nadoknaditi manjkajoči sladkor, da se s povečano koncentracijo tega hitreje' tvori mlečna kislina. Da je dosežen uspeh dodatkov, morajo biti ti enakomerno porazdeljeni med silažno maso.
Dodatki, bi:povečujejo koncentracijo sladkorja-’#:::^/
siadkor krmni sladkor 1—1,5 % (na 100 kg ga'mešamo 1-—1,5 kg);
— melasa — ta vsebuje le 50% sladkorja ‘in je dodajamo 1 X več (2—3 kg na 100 kg' mase)..
Rastlinam, ki niso uvele, zaradi odcednega soka', dodajamo sredstva, ki' vpijajo vlago. , Takšna dodatka" sta pesni rezanci in koruzni zdrob-. Na 100 kg mase jih dajemo 4 do 8 kg.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Staro se umika novemu. Tako bo Ivan Brišnik podrl star oglat betonski silos in poleg plastičnega postavil še enega
CRD - kronično obolenje dihal
Bolezen pri perutnini CRD — siardi (Chronic Respiratory Disease) je v Jugoslaviji poznana od uvajanja intenzivne reje perutnine.
Ugotavljamo jo pni domači perutnini (kokoši, piščanci, purani) predpostavlja se, da lahko .obolijo tudi goske, od prosto živečih živali pa obolevajo: golobi, fazani, jerebice, prepelice in druga pernata divjad.
Povzročitelj bolezni je iz rodu Mycoplasma, ki pripada posebni grupi mikroorganizmov PPLO, imenuje se Mycoplasma galidsepticum. V vzrejališču se bolezen širi z zrakom (aerogeno), z vodio, hrano, opremo, širijo pa jo tudi ljudje, ki hodijo po vzrejališču. Sam izbruh bolezni, posebno še stopnjo obolevnosti, pogojujejo stres faktorji: okužbe z mikrobi, parazitarne invazije, prevozi, zoohigienske napake v vzrejališču, napake v prehrani, napake v tehnološkem procesu proizvodnje, zdravstvene intervencije (cepljenje) itd. Posebno pogojuje razvoju bolezni nezadovoljiva ventilacija, nekontrolirana in nihajoča temperatura, nepravilnosti v hranjenju in napajanju živali ter neustrezna stelja. Zavedati se moramo, da je CRD izrazito pogojna farmska bolezen. V jatah je Mycoplasma prisotna, od stres faktorjev pa je odvisno ali bo prišlo do izbruha bolezni ali ne. Sama Mycoplasma, ne povzroča velikih sprememb in škode. Toda zmanjša odpornost organizma, pri.tem pa ima svoj. doprinos mikroorganizem E. coli, kateri je tudi vedno prisoten v jati. Torej nam ne preostane drugega, kot da se s tem sprijaznimo in problem pričnemo v smislu zmanjševanja stres faktorjev. Urediti moramo pita-lišče za brojlerje s posebnim poudarkom na ustrezni ventilaciji, na ustreznem ogrevanju, s poudarkom na čistočo, čim učinkovitejšem razkuževanju prostora in opreme vzrejališča.
Prvi znaki bolezni so: otožnost piščancev, slab apetit in premala živahnost živali. Takoj na to opazimo kihanje, stresanje z glavo, izcedek iz nosu in tipično hrkanje piščancev.
NAVODILA REJCEM ZA PREPREČEVANJE TE BOLEZNI:
1.	Na enem mestu — vzrej ališču vzrejamo eno starostno skupino in eno vrsto živali. Rejec naj ne bi imel ostale vrste perutnine.
2.	Priprava vzrejališča za vselitev je v prvi vrsti čiščenje in dezinfekcija. Razkužiti moramo prav vse: operemo prav vse, ne le tisto, kar rabimo že prvi teden, in 10 m pas okoli vzrejališča.
3.	Poskrbeti moramo za dezinfekcijo — uničevanje insektov in deratizacijo — uničevanje gledalčev (podgan, miši).
4.	Ko je vzrejališče pripravljeno, moramo paziti, da infekta ne vnašamo. Gnoj iz vzrejališča je. potrebno spraviti vsaj 500 m stran od pitališča. Pri kontrolnih pregledih smo opazili, da rejci s piščančjim gnojem gnojijo neposredno okolico pitališča, nato pa vselijo ali pa so že vselili DSP. Opažamo tudi, da se gnojišče nahaja-neposredno' ob vzrejališču, ali pa si rejec obdrži večji ali manjši kup piščančjega gnoja med vzrejališčem (n hlevom za bike, ki jih dodatno hrani z omenjenim gnojem.
5.	Temperatura v pitališču v prvem tednu m'OTa biti 32° C (pod kokljo, 24° C do 28° C v * 1 * * * V
(Nadaljevanje z 10. strani) . -
Kisline uporabljamo kot konzervanse pri Zelo vodenih rastlinah z veliko- beljakovinami. Namen dodajanja kislin je, da hitro dosežemo kislost v krmi in s tem preprečimo delovanje tistih škodljivih organizmov v silaži, ki ne prenesejo nizke kislosti.
1 V praksi uporabljamo celo vrsto kislin. Zelo ' je bila razširjena mravljinčna kislina in pro-
pionska kislina: Zadnjo uporabljamo predvsem
kot dodatek ob prekinitvah siliranja ali za pre-
prečevanje segrevanja silaže pri odvzemu.
V lanskem -letu je bilo pri nas v -prodaji sredstvo Zn —j bacitracin. Ta sredstva iz leta v leto spreminjajo in pri vsakem so dana točna navodila uporabe.
B. Z.
prostoru). Če tega ni, piščanci reagirajo z drisko, gredo v gruče, pogin se poveča. Dani so pogoji za CRD. Temperaturo za naslednje tedne si lahko prečitamo iz tabele temperatur — skripta »Tehnologiji pitanja piščancev« stran 7.
6., Nagle spremembe v hrani. Prehod iz star-terja na finišer naj bi trajal 3 dni. V skladišču za vreče ni dovoljeno shranjevati drugih vrst hrane. Krma mora biti zdravstveno neoporečna. Ni krme, ki ne bi vsebovala nekaj bolezenskih klic, le-te pa se hitro razmnožijo, če so jim dani pogoji. Nevarnosti: vlaga in glodalci.
7.	Motenje živali, nepotrebno lovljenje, ropot, nenehno vstopanje v hlev.
8.	Premočna osvetlitev v hlevu. Za osvetlitev priporočamo prvem tednu 1,5 W na m2, nato 1W na m2.
9.	Napajalnikov in krmilnikov v hlevu ne smerno pustiti umazanih ali zamašenih.
40- Piščance — hirovčke je treba čim prej odstraniti.
11.	Pitališče je treba skidati, pomiti in razkužiti takoj po oddaji piščancev, da se dobro izrabi sanitarni premor med dvema zaporednima rejama.
12.	Prepovedano je posojanje opreme med kooperanti.
13.	Prepovedano je zadrževati piščance, če pa rejec le zadTŽi nekaj piščancev, naj jih še isti dan pokolje ali pa proda.
14.	Des-bariere z razkužilom morajo biti stalno pred vhodom v hlev. Des-bariere je potrebno stalno dolivati z razkužilom.
15.	Odprtine in prezračevanje (okna) morajo biti zamrežene (vrabci, golobi, miši, mačke).
16.	V predprostoru hleva mora biti prostor za delovne obleke in obutev ter posoda z razkužilom za umivanje rok.
NAVODILO O RAZKUŽEVANJU VRSTNI RED DEL:
Mehanično čiščenje
1.	Vso opremo znesemo pred hlev, kjer jo temeljito operemo z mlačno vodo.
2.	Iz hleva skidamo ves gnoj in ga odpeljemo najmanj 500 m od hleva.
3.	Vse notranje površine hleva kot tudi kanale za ventilacijo očistimo z metlo ali s kompresorjem odstranimo prah.
4.	Vse notranje površine hleva dobro operemo in zribamo.
5.	Dobro opran hlev prezračimo, da se osuši.
6.	Šele temeljito očiščen hlev razkužimo.
7.	Očistimo in razkužimo tudi okolico hleva.
8.	Razkužen in osušen hlev nasteljemo s svežo steljo in vnesemo opremo, ki smo jo predhodno tudi dobro razkužili.
Namen razkuževanja je uničiti bakterije, viruse, plesni- in jajčeca raznih zajedalcev. Vse to so povzročitelji bolezni.
Za razkuževanje priporočamo naslednja razkužila:
1.	FORMALIN — 101 tehničnega formalina na 1001 vode. Razkužilo je učinkovito, vepdar je delo z njim nevarno za'človeško zdravje, zato morajo delavci ob razkuževanju nositi primerne zaščitne maske.
2.	LOMASEPT — 51 Lomasepta na 1001 voda je zelo učinkovito razkužilo. Delo z njim je enostavno. Priporočamo ga tudi za razkuževal-no bariero pred hlevom.
3.	2% raztopina LUŽNEGA KAMNA, 2 kg lužnega kamna na 1001- vode. •
- 4. OMNISAN — 31 Omnisana na 1001 vode.
5.	HALAMID-— 30 dkg Halamida na 1001 vode.
■ 6. JODOGAL —• 11 Jodogala na 3301 vode.
Pri razkuževanju priporočamo uporabo škropilnic, prevoznih ali traktorskih. Po; uporabi je treba škropilnice ali škropilne naprave večkrat zapored izprati v vroči vodi z dodatkom kisline,- lahko uporabite navadni kis.
Po razkuževanju prostor osušimo: in prezračimo. Pocosušitvi :je priporočljivo opraviti 'be-; ljehje- prostora,.sten in stropa z apnenim mlekom, kateremu dodate 20 g Halamida na 1 liter.
Trame in stebre, ki so sestavni del ostrešja V prostoru, je potrebno -temeljito oribati z 2 %" raztopino lužnega kamna. Pri tem je obvezno
uporabljati gumijaste rokavice in zaščitna očala.
Po opravljenem razkuževanju, pred vhodom v prostor, namestite razkuževalno bariero — posode s penasto gumo z 3 % raztopino lužnega kamna (30 dkg lužnega kamna na 10 litrov vode ali 3 dkg lužnega kamna na 1 liter vode) ali 0,5 % raztopino Halamida (5 g Halamida na 1 liter vode (5 g sta 2 mali žlički). V posebnem prostoru ali izven prostora je potrebno v 0,5% raztopini Halamida razkužiti krmilnike in napajalnike.
Koklje s škropilnico poškropite z 0,5 % raztopino Ominisana ali.jih operete s spužvo, namočeno v 0,5% Taztopino Omisana ali v 0,3 %
Družina R6ss — najpogostejša v naših kooperacijskih farmah
Halamida (3 g Halamida na T liter vode). Ne razkuiu.j opreme v lužni raztopini zaradi nagri-zanja kovine!
Krmilnike in napajalnike po razkuževanju pomočite V vročo vodo in posušene odnesite v prostor za vzrejo. Po temeljitem razkuževanju prostor zaprete in pripravite za vhlevljenje.
Sredstva za razkuževanje, predvsem pa lužni kamen, so jedka, zato jih moramo uporabljati pazljivo. Predmeti, ki pridejo z njimi v dotik — tudi kožo, je potrebno zaščtdti in zaradi tega mora razkuževalčc-uporabljati gumijaste rokavice ih očala za varstvo oči. -
Dr. A. V.
Žalska obvoznica
Sredi aprila so pričeli podirati žičnice nasproti Novega Celja. Čez štiriindvajset hektarjev hmeljišč bo tekla nova žalska obvoznica. Izgubljamo rodno in najboljšo zemljo, ki jo ne bomo mogli nikoli več nadomestiti.
Mihaela Černe, dipl. inž. agr. Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana
Pridobivanje kumar za vlaganje
Kumare zahtevajo globoka, strukturna, humuzna in dobro propustna tla, visoko Zračna (85'—95 %), talno vlago (75—80 %) ih visoko temperaturo (18—28° C) Sadimo jih na sončno in zaščiteno površino in vsaj 4 leta ne na isto mesto.
Zemljo v jeseni pognojimo s hlevskim gnojem, spomladi pa zabranamo 100—150 kg na hektar P2O5, 150—200-kglha KiO in 50 do 100 kg/ha N. Med rastjo dognojujemo z 200 kilogrami na hektar nitromonkala v treh obrokih, prvič, ko se razvije 3 list, drugič ob začetku' obiranja in tretjič 2—4 tedne kasneje. Gnojilo naj pade vsaj 10 cm od rastline, ne po listih, da se ti ne požgo. Na črni foliji dognojujemo z 200 kglha nitromonkala na poti med folijama in folirano z 0,08—0,1 % foli-fertilom, ki ga primešamo cosanu, s katerim zatiramo pepelasto plesen. Gnojenje pod list ponavljamo na 10—14 dni ali celo vsak teden. V sušnem in toplem letu namakamo 1 do
3-krat, vsakokrat z 20 mm vode.
PRIDELOVANJE NA NEPOKRITI ZEMLJI
Med vrstami je razdalja 1,2—1,8 m, v vrsti 5—10 cm ali v kupčke na 30 Cm, poseje se 2 do 3 cm globoko po 3 semena v vsak kupček. Seje se, ko je temperatura zemlje 12° C, navadno v sredi maja, rabi se 1,5—2 kglha semena. Med rastjo je potrebno večkrat okopati in opleti. Pridelki so 100—120 qjha.
PRIDELOVANJE NA ČRNI FOLIJI
Prednosti pridelovanja: enakomerna oskrba rastlin z vlago, toploto in hranili, zato intenzivnejša rast, večji pridelek. Pod črno folijo ne raste plevel, plodovi so bolj čisti.
Pred polaganjem mora biti zemlja pognojena, dobro obdelana, primerno vlažna, ne sme biti suha. Ker so pod folijo boljši pogoji ne le za rastlino ampak tudi za škodljivce, zato pred polaganjem v zemljo zadelamo vo-laton, polžopin, da uničimo bramorja, strune, sovke in polže. Za strojno polaganje in za enkratno uporabo folije zadostuje 0,03 do 0,04 mm debela folija, za ročno polaganje in triletno uporabo je folija 0,08—0,10 mm debela. Za 1 ha rabimo 500 do 700 kg črne 0,08 do 0,10 mm debele in 1,2 m široke folije. Robove folije dobro zakopljemo v zemljo. Po sredini naredimo 1 vrsto lukenj na razdaljo 30 cm, razdalja med vrstami 1,5—2 m. V 5 cnrveliko luknjo 'v foliji posejemo 2—3 semena. Kumar ni potrebno okopavati in pleti, pridelki ¿0 200-^300 q\ha.
PRIDELOVANJE NA ČRNI FOLIJI IN OPORI
Prednosti pridelovanja: olajšano obiranje, več skupnega pridelka, kot tudi več pridelka
1.	razreda, za 1 teden podaljšano obiranje. Razdalja med vrstami 1,2—1,5 m, v vrsti na 30 cm. V vsako luknjo na foliji posejemo po 2 semeni; ker naj iz enega sadilnega mesta raste■ samo 1 rastlina. Pred setvijo ali_ takoj po setvi postavimo oporo. V vrsto, kjer rastejo kumare na 2—4 m zabijemo lesene 1,5 metra visoke kole. Med koli spletemo vrvico, ki ima kvadratke 20 x20 cm. Koli so ob Zemlji, na sredini in na vrhu povezani s pocinka-
no žico, ob konceh oporo sidramo. Med žico pletemo s polipropilensko vrvico, najprej vodoravne, nato- pa še navpične linije in dobimo mrežo kvadratov. Mreža je 15—20 cm od tal. Ko se kumare razraščajo, jih v začetku redno Zatikamo za oporo, kasneje pa ob obiranju usmerimo vreže na oporo. Na črni foliji- in opori so pridelki 300—400 q/ha. Uspeh pridelovanja na opori je v -Veliki meri odvisen od- prizadevnosti posameznega kooperanta, da pobira kumare vsak dan ali ob slabem vremenu vsak drugi dan. Del vrez ne sme pri pridelovanju na opori rasti po tleh, ker je s tern otežkočeno obiranje, prednosti takega pridelovanja na opori pa so znatno manjše, kot če so vse vreže zataknjene za oporo.
Družbena samozaščita v naši odsotnosti z dela
Pridelovanje kumar na črni foliji in opori
Sprejem stališč o uresničevanju družbene samozaščite v naših TOZD je končan. Vse TOZD so jih sprejele na sejah svojih DS. Prav: tako je že veliko storjenega okrog ocene varnostnih razmer in konkretnih načrtov (služba zavarovanja, civilna in narodna za-sčitajitd.
Do sera" vse lepo in prav.
Kakšna pa je informiranost med delavci/ koliko so seznanjeni in kako se odvija družbena samozaščita v delovnem času, predvsem pa v podaljšanem delovnem času ali takrat, ko normalno počivamo?
Nekatere naše TOZD imajo vpeljano vratarsko ■ službo med rednim delovnim časom1.
V	kolikor ni povsod samo vratarska služba, jč povezana'tudi z drugimi opravili (sprejem strank in podobno).
Ponekod ni niti enega miti drugega. Zaradi narave dela je nujno, da- so v takšnih tozd (ali DE), delavci veliko bolj budni in opazujejo dogajanja okrog sebe. To'se v večini primerov tudi dogaja, vendar bolj spontano kot načrtno.
V podaljšane mdelovnem času pa je stvar precej slabša povsod tam, kjer ni redne čuvajske službe. Kot že omenjeno, so za primere' podaljšanega delovnega čaša predvidena tudi posebna varnostna navodila. Pri pregledu dejanskega' stanja pa lahko ugotavljamo, do, da so ljudje zelo slabo ali sploh ne seznanjeni s temi navodili ali pa so morda nedisciplinirani in površni. Menim, da je dolžnost. Vseh odgovornih v tozd in DE, da čim-prej Seznanijo vse delavce 6 teh ukrepih in tudi Zahtevajo od njih, da te ukrepe izpolnjujejo.
Aktivirati moramo tudi pripadnike narodne zaščite, da z večkratnimi obhodi temeljito pregledujejo Stanje zavarovanja družbene imovine.
Upravne prostore po končanem rednem delovnem času čistijo čistilke do poznih ur.
V	veliki večini primerov izpolnjujejo v redu tudi samozaščitno vlogo, ki jim je dodeljena. Ugotavljamo pa, da veliko predlogov, pripomb in opozoril, ki prihajajo iz njihovih vrst, niso sprejeli ali pa jih izvajamo zelo. počasi, itd.
Tako so primeri, da čistilke opozorijo izvajalce nalog, da se neka vrata ne zaklepajo, izvajalci pa popravila odlašajo v nedogled.
Takšni primeri so skrajno neodgovorni in bodo morali odgovorni hitreje ukrepati.
Tozd, ki imajo urejeno vratarsko oziroma čuvajsko službo, imajo vsi pogodbo z Zavodom za požarno, tehnično in reševalno službo Celje o opravljanju občane kontrole čuvajev predvsem v nočnem času. Pri teh kontrolnih pregledih ugotavljajo predvsem budnost čuvajev, način in kvaliteto službe zavarovanja, nepravilnosti pri zavarovanju premoženja, evidenco obhodov, sposobnost alarmiranja v primerih potrebe, gasilsko preventivo, uživanje alkohola, itd.
Opažamo, da se funkcije zavarovanja pre-, možen ja močno razlikujejo med posameznimi tozd. Kovsod tam, kjer ta funkcija deluje že dalj časa, je skrb zavarovanja mnogo bolj kvalitetna in- natančna od na novo vpeljane in do sedaj skoro nekontrolirane službe. Seveda delujejo različni vplivi na kvaliteto dela čuvajev tako z organizacijske ih kadrovske strani, predvsem pa odgovornosti vodilnih, oziroma odgovornih oseb za to službo v tozd.
Za: normalen potek funkcije zavarovanja so predvsem bistvene nekatere grobe pomanjkljivosti, ki pa jih čuvaji sami večinoma ne morejo rešiti.
To so predvsem:
—	neurejene, manjkajoče ali raztrgane ograje okrog objektov,
—- manjkajoči ključi ali ključavnice za zaklepanje posameznih vrat, posamezni vhodi, se lahko prostori so nezaklenjeni,
—	v večini primerov ni nameščenih rezervnih ključev v zapečatenih omaricah, ki se lahko uporabijo v primeru požara, itd., -
v čuvajnici ni, nameščenih gasilnih» aparatov,
—	po-končanem delu niso odstranjeni ali Očiščeni manipulacijski prostori.
Predvsem iz stališča požarne varnosti so grobi primeri kršitve določil pravilnika PV (kupi sena pod Švartingi in podobno),
—	gasilske trojke ne opravljajo svojih na- , log, niti ne skrbijo za opremo, zato gasilni aparati in gasilna oprema ni razobešena, niti ni na svojih mestih, ampak so aparati celo Založeni z drugo kramo.
Cevi za gašenje uporabljajo za druge namene, po uporabi jih nihče ne suši, niti ne zloži nazaj v omarice. Potrebno je strogo ločiti orodje za gašenje, ki se ne. sme uporabljati v druge namene kot samo za primer požara.
Odpadke večkrat kurijo preblizu vnetljivih zgradb' ali naprav. Slabo pogašen ogenj veter ponoči razpiha in nosi ogorke v zgradbe. Od tu do požara ni daleč!
Zato je posebna skrb čuvajev, ko so na obhodu, da so natančni, pazljivi in dosledni. Vsaka »malenkost« lahko v določenem poznejšem času povzroči pravo katastrofo;
■— nerazsvetljeni deli stavb močno vplivajo ponoči na pregled. Zato je nujno urediti razsvetljavo!
—	Nekateri čuvaji spijo v raznih kontejnerjih, pisarnah, itd.;
—	aktivnosti delavske kontrole sploh ni čutiti.
želim-, da bi ta članek pripomogel pri odpravi- predvsem naštetih problemov in s tena povečal napore za razvoj službe zavarovanja, ki je sestavni del družbene samozaščite. O tem naj razmisli sleheren naš proizvajalec, saj so to tudi njegova sredstva, ki so mu zaupana v upravljanje.
■	V. Jug
Razmišljanja
Zadnja košnja trave, siliranje trave pa sploh, sta si do sedaj vse prepočasi utirala pot med naše kooperante. S pospešeno gradnjo silosov in z vedno bolj smelim siliranjem trave, da celo lucerne pod folijo, postaja prva košnja vedno bolj zgodnja, ob koncu ve-
Janko Vranič gradi
pred košnjo
centov ¡gnoja? Zato se ruša skoraj ne loči od starejše. Tistile gozdiček, ki meri okoli enega hektarja, bom tudi podrl in uredil v pašnike za pitance. Tale trava prenese večje število odkosov. Jaz že kosim štirikrat.«
Franci je malo predahnil, midva pa sva
&
I
i

*	*, < , at' ~	‘
Prekopi nov hlev
getacije pa tudi četrta košnja, ki z raznimi dodatki ob siliranju postaja za živino prava poslastica, ki pospešuje rast in veča molz-nost.
Da bi spodbudila k zgodnji košnji omahljivce in tiste, ki se težje privajajo novostim in jim povsem ne zaupajo, sva se z dipl. inž.-Božko žolnirjevo — tehnologinjo za živinorejo pri TOZD Kooperacija Žalec odločila za krajše razgovore s tistimi, ki so se smelo podali v siliranje trave, ga
Ni več edini, je pa gotovo največ ji naš kooperant — rejec molznic in pitancev, ki ima ■ vse površine pod intenzivnimi travniki, Franc Brišnik iz Prekope. Pravkar je pripeljal prazne kante za mleko iz zbiralnice. Na dvorišču je bila tudi Francijeva žena in zapletli smo še v pogovor.
»če ste za to, stopimo čez travnike na krčevino, kjer sem lani posekal gozd Za daljnovod, ki pa je potem ubral drugo pot. Tamle na desni sem imel predlanskim še silažno koruzo. Z njo ni kaj prida kruha. Predrage so strojne storitve. Cel kompleks, ki meri sedaj nad 11 hektarov — nekaj zemlje imam v najemu, sem zasejal s travno deteljnimi mešanicami, ki smo jih zmešali po navodilu upravnice ZE Vransko, dipl. inž. Ive Cizejeve. Poglejte kako gosta in bogata je trava. Na mali njivi ali vrtu imam samo krompir za lastno uporabo. To so vse moje njive«, je hitel Franci
Med razgovorom smo prispeli na vrh položnega travnika.
»Vidite, tu je ¡ta krčevina. Z vrha sem z buldožerjem posnel tanko plast zemlje in preoral. Ali veste, da sem tu zaoral okrog 900
se z vrha ozrla čez res lepe travnike proti Brišnikovi domačiji, plastičnemu silosu za okrog 100 m3 silaže in kozolcu, ki so mu že šteti dnevi. Tam bo stal nov hlev. Franci je pokazal, kje vse je še pred leti bil gozd.
»Ali veste, kje ¡sedaj stojimo? Prav na tem mestu je med vojno bil v zemlji bunker. Otroci smo takrat vedeli za njega. V njem se je tudi skrival Ivo Farčnik-Buč.«
Iz silosa je Franci vrgel več vil travne silaže ha voziček, Zadišalo je po sveže mletih rožičih. Iz silosa krmi Silažo že od 1. decembra in je verjetno do začetka siliranja tam okrog 20. maja ne bo pokrmil. Na dnu ima še predlansko silirano koruzo, Z Brišnikovi-ma smo prav radovedni tudi mi, kakšna bo.
»Silirali ste travo tudi pod folijo. Kako se je obneslo? Zanima nas predvsem zaradi bralcev.«
»Napravili smo dva silosa pod folijo, enega na vreče, drugega na golo zemljo. Pri prvem se je spodaj pokvarila tanka plast, pri drugem pa nič. Pod folijo sem siliral 2 m široko in okrog 80 cm na visoko in dolgo, dokler je kaj mase. V enem silosu sem siliral lucerno z dodatkom sladkorja. Začel sem krmiti že po štirih tednih. Bila je odlična. Krave so molzle, da je kaj. Na drugi kup sem siliral četrti odkos nerezane trave. Travo sem temeljito stlačil s traktorjem in prekril s 4 metre široko folijo, ki pa je za temeljito prekritje silosa preozka. Lepo bi bilo, če bi bila široka 6 m in na zalogi v v.s.aki kmetijski preskrbi. S primerno propagando bi dosegli, da bi kmetje bolj segali po njej in zadnjo košnjo silirali«, je dejal tovariš Brišnik.
Še sva se pogovarjala s prijaznima sogovornikoma o skorajšnjem podiranju kozolca, zidavi novega hleva, še o enem silosu in še o marsičem. Mislim, da o košnji dovolj, če pa bralce zanima še kaj, se naj zglasijo pri Franciju in rad jim bo povedal o svojih izkušnjah. Sam pravi, da smo šele na začetku pri siliranju trave.
Led /e prebit, pravi Janko Vranič iz Prekope, ki je lani prvič siliral v plastičen silos. Siliral je v zelo suhem vremenu. Kljub temu, da je travo zrezal na kratko, mu je na vrhu malo plesnela. Oba, Franci in Janko sta travo kosila popoldne in pod noč. Takrat ima trava v sobi več sladkorja, je za siliranje boljša in kvalitetnejša.
Na področju ZE Vransko in Tabor je travo že lani siliralo več kooperantov in so S silažo zelo zadovoljni. Saj je sušenje, predvsem zadnje košnje, zelo tvegano in včasih terja veliko dela.
V Drešinji vasi je siliral travo tudi Ivan Oset. Zvečer je nehal silos polniti in nadaljeval naslednji dan. Ker ni ravnal strokovno, mu je s.Maža na presledku v silosu rahlo plesnita. Vaja dela mojstra, ali že precej zguljena fraza »na napakah se učimo«, le drži. Potrudimo se in letos bo prav gotovo bolje.
Vesele prvomajske praznike in lep pozdrav.
Urednik
V zadnjih Letih je veliko urejenih vinogradov, pa tudi izbor trt je zelo pester. Škoda, da niso vinogradi obnovljeni bolj načrtno. Saj marsikdo rajši pije pristno domače kot gostilniško vino, ki je velikokrat dvomljive kvalitete
»HMEZAD«
TOZD KOOPERACIJA ŽALEC
NA ZALOGI:
Traktorji SAME 45 KS in 55 KS — pogon na vsa štiri kolesa.
Kosilnice BCS.
Kosilnice GORENJE-MUTA, (REX KOMBI) priključki po stari ceni.
Puhalniki »Tajfun« in ostala kmetijska mehanizacija.
Možnost nakupa na kredit.
Se priporočajo Kmetijske preskrbe: Vojnik, Celje, Žalec, Šempeter, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko.
M
Z namenom, da bi pri občanih kar najbolj povečali interes za namensko stanovanjsko varčevanje, opredeljeno v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976:—1980, srednjeročnem načrtu razvoja občine Žalec 1976—1980 in srednjeročnem planu stanovanjske gradnje v občini Žalec 1976—1980 ter v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 5/72, 2/74 in 13/77J
sprejema
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec
DOGOVOR
o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje od leta 1978—1980,-
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem dogovorom se opredeljujejo pogoji in merila za pridobitev premije kot posebne oblike družbene denarne' pomoči občanom z nižjimi poprečnimi dohodki na člana gospodinjstva, ki namensko varčujejo pri poslovnih bankah denarna sredstva za nakup standardnega stanovanja ali za gradnjo standardne stanovanjske hiše ali za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, s katero se pridobi nova stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se zboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme v stanovanjskih hišah in stanovanjih.	•
V prdmiranje so vključeni tudi občani, z
Ce najamejo posojilo občani, ki so samski, oziroma občani, ki'nimajo nobenega člana gospodinjstva,' se uporabljajo v prvi koloni prednje tabele naslednji odstotki:
—	do 90%
J — od 90 do 120 %
—	od 120 do 150%
5.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost lahko v okviru sredstev, ki so vsako leto namenjena za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja,, poviša ali zniža odstotek premije na privarčevana sredstva. I
Samoupravna stanovanjska skupnost objavi spremembo odstotka premij na privarčevana sredstva.
6 člen
Če privarčevani denar, posojilo na privarčevani denar in premija znesejo več, kot je vrednost investicije, ki jo želi varčevalec kupiti ali zgraditi, se premija ustrezno zniža.
7. člen
Varčevalec predloži vlogo za dodelitev premije, na samoupravno stanovanjsko skupnost, odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine, v kateri se združujejo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od njegovega osebnega dohodka.
K vlogi za dodelitev premije mora predlo-
nižjimi poprečnimi dohodki na člana gospodinjstva, ki namensko varčujejo denarna sredstva za, revitalizacijo stanovanjskih hiš, ki obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij in elementov ter instalacij, brez stanovanjske opreme.
2.	člen
Premijo na privarčevana sredstva lahko dobi varčevalec, ki namensko varčuj e pri poslovni banki ža stanovanjsko graditev najmanj dve leti in še nima primernega lastnega standardnega stanovanja ali stanovanjske hiše ter bo uporabljal sredstva za graditev, nakup, rekonstrukcijo ali za revitalizacijo stanovanjske enote oziroma stanovanjske hiše v kraju, kjer je zaposlen ali bo stalno prebival.
Varčevalec dobi premijo po zaključeni dobi namenskega- stanovanjskega varčevanja in ob dokazilih, da uporablja sredstva za namene, opredeljene v 1. členu tega dogovora.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost: občine Žalec določi vsako leto Vsvojem finančnem načrtu višino sredstev, ki jiih nameni za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja iz zbranih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
II.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV PREMIJE
4.	člen
Varčevalec lahko zaprosi za dodelitev premije na privarčevani znesek po končani dobi namenskega varčevanja in ko mu je na podlagi namenskega varčevanja odobreno posojilo pri poslovni banki.
Premijo lahko dobi varčevalec po tejle lestvici:.
žiti posojilno pogodbo ter vsa potrdila, iz katerih bo možno izračunati poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva ter drugo dokumentacijo, . ki jo zahteva samoupravna stanovanjska skupnost.
8.	člen
V 30 dneh po predložitvi vloge za dodelitev premije, opremljene 's celotno dokumentacijo mora samoupravna stanovanjska skupnost, odbor za družbeno pomoč sprejeti ustrezen sklep o premiranju varčevalca.
Samoupravna stanovanjska skupnost nakaže" odobreni znesek premije na račun varčevalca pri poslovni banki, ki mii je odobrila stanovanjsko posojilo.
9.	člen
Zoper sklep samoupravne stanovanjske skupnosti, ‘odbora za družbeno pomoč o odobritvi oziroma zavrnitvi premije ima varčevalec pravico ugovora na izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Varčevalec mora premijo porabiti pri poslovni banki na enak način in za isti namen kot posojilo, ki mu je odobreno na podlagi namenskega varčevanja.
11.	člen
Če varčevalec proda stanovanje, stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo pridobljene nove
stanovanjske površine, za katerih nakup ali zidavo je dobil premijo, pred poplačilom posojila, odobrenega pri poslovni banki, mora v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o prodaji vrniti samoupravni stanovanjski skupnosti znesek izplačane premije s pripadajočimi obrestmi obračunanimi za vso dobo uporabe premije po obrestni meri, ki je enaka kot obrestna mera za posojilo na podlagi namenskega varčevanja.
12.	člen
Prejemniku premije, ki pred poplačilom posojila odobrenega na podlagi namenskega varčevanja pri poslovni banki proda stanovanje ali stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo prh dobljene nove stanovanjske površine z namenom, da kupi večje stanovanje oziroma zida stanovanjsko hišo zaradi povečanja števila drti-1 žinskih članov, ni treba vrniti prejetega zneska premije.
13.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost ter poslovna banka uporabljata za izračun poprečnih mesečnih dohodkov odločbe Zavoda za statistiko SRS.
14.	člen
Poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva je dvanajstina seštevka letnega dohodka članov gospodinjstva, ki se skupaj z varčevalcem nameravajo preseliti v novo stanovanje, stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo oz. revitalizacijo pridobljene stanovanjske prostore.
V letni dohodek gospodinjstva se štejejo vsi dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iž starostnih in invalidskih pokojnin, družbene denarne pomoči; otroški dodatki, vajeniške nagrade, štipendije, dohodki od obrtne in podobne dejavnosti.
Dohodek od zemlje (katnstarski dohodek) se izračunata tako, da se odmerna osnova pomnoži s faktorjem 10 in tako dobimo letni dohodek.
Dohodek od gozda se samo prišteje k osnovi za izračun poprečnega dohodka.
15.	člen
Višino svojih letnih dohodkov izkaže varčevalec s potrdilom organizacije združenega dela, v kateri združuje svoje delo, odločbo davčne uprave o odmeri davka, kolikor je varčevalec davčni zavezanec ter drugimi dokazili. Enaka potrdila predloži varčevalec tudi za ostale čla-: ne gospodinjstva, ki ustvarjajo dohodek.
Varčevalec, ki je zaposlen pri zasebnem delodajalcu, predloži potrdilo pristojne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja. ;
III.	KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost lahko: poveri poslovni banki opravljanje operativno tehničnih poslov v zvezi z izvedbo premiranja, kar se ureja s posebno pogodbo.
17.	člen
Dogovor prične veljati, ko ga po pooblasti-' lu samoupravnih stanovanjskih skupnosti in po-, slovnih banki podpišeta. Zveza stanovanjskih skupnosti;.; Slovenije, in Združenje poslovnih bank SR Slovenije ter po predhodni javni razpravi potrdi skupščina Samoupravne stano- j vanjske. skupnosti občine Žalec. Uporablja pa se. za vsa stanovanjska posojila občanom, ki', jim poteče varčevalna doba od 1. 1. 1978. do; 31. 12. 1980.
Varčevalcem, ki. jim poteče varčevalna do- ; ha v letu 1980 (do 31. 12.), morajo vložiti prošenje za premije najkasneje do 31. 3. 1981.
Dogovor je potrjen'na seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec,, dne 28. 2. 1978.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti, občine Žalec Franc Vogrinc, 1. r.
Ce znaša poprečni mesečni do:
hodek na člana gospodinjstva, ugotovljen v primerjavi s po- .. prečnim dohodkom v SRS v preteklem letu	^ je višina	premije v odstotku	na privarčevani znesek pri:	
	2 letnem varčevanju	3. letnem varčevanju	4 letnem varčevanju	' 5 in več letnem varčevanju
do 45 %	21	25	30	36 r
od 45 do 60%	16	20	25	31
. od 60 do 75 %	12	, 16	21	' 27
Pouk iz kmetijstva na šoli Vransko zaživel, v Braslovčah v povojih
Pionirska zadruga na OŠ Ivan Farčnik - Buč Vransko
PIONIRSKA ZADRUGA OSNOVNE ŠOLE IVAN FARCNIK-BUC VRANSKO JE PREJELA PRIZNANJE ZVEZNE KONFERENCE ZA TEHNIŠKO KULTURO JUGOSLAVIJE.
ENAKO PRIZNANJE JE PREJELA TUDI PIONIRSKA ZADRUGA NA OSNOVNI ŠOLI GRIŽE.	;	:
V Jetu 1974 smo na Osnovni šoli Ivan Farčnik-Buč — Vransko ustanovili Pionirsko zadrugo. Zadruga je organizirana kot organizacija združenega dela in jo sestavljajo štiri TOZD:
—	TOZD Knjigarna skrbi za nabavo učbenikov in šolskih potrebščin;
, — TOZD Pionirska hranilnica skrbi za varčevanje in za finančne posle PZ;
—	TOZD Kmetijstvo in gozdarstvo skrbi za vrtnarstvo, sadovnjak, gozd, park, vzgojo cvetic, varstvo okolja in čebele;
—	TOZD Točilnica skrbi za nabavo brezalkoholnih pijač.
OZD Pionirska zadruga je v letu 1976/77 močno razvila svojo dejavnost, v katero so vključeni vsi učenci na šoli, zlasti pa se je 'razvila dejavnost v TOZD Kmetijstvo in gozdarstvo. Pridobili smo kmetijsko površino v izmeri 42 arov, na kateri smo uredili sadovnjak, park, gozd, tople grede, zelenjavne grede in manjši rastlinjak. Pri zastavljanju nalog in pomena kmetijskega pouka smo izhajali'iz programske usmeritve vzgojnoizobra-ževalnega procesa v osnovni šoli in iz resolucije o nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini Žalec, ki je bila sprejeta v mesecu septembru 1975. Naša želja je bila, da se učenci seznanijo z vlogo in pomenom kmetijstva in gozdarstva. Usposobijo za gospodarno kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, razvijajo zanimanje in veselje do kmetijstva ter dela v naravi, spoznavajo in razvijajo dohodkovne odnose med TOZD v okviru OZD.
Na kmetijski površini smo posadili sadovnjak z 200 drevesi vrste Ida Red, Mutsu, Jo-nagold in Grang Smith, Učenci se spoznavajo
Z deli v sadovnjaku. V rastlinjaku v velikosti 20x3‘m vzgajamo več vrst rož, pripravljamo sadike za rože enoletnice. Z gojitvijo rož se ukvarjajo predvsem deklice: V toplih gredah bomo pripravljali razne zelenjavne sadike, ki jih bomo posajali v zelenjavne grede. Posaditev in sajenje v zelenjavnih gredah bo-bo_ usklajevali s potrebami po zelenjavi v šolski kuhinji. Ta dejavnost bo predvsem koristila pouku gospodinjske prakse. Park je zasejan s travo TIVOLI, cvetlične grede pa z rožami enoletnicami in trajnicami. S to površino želimo privzgojiti učencem čut do urejenosti določenega okolja.
Na delu površine bomo vzgajali in spoznavali različne vrste zdravilnih zelišč. Gozdno površino smo zasadili z različnimi iglavci in listavci. Učenci se bodo spoznavali z nalogami s področja varstva gozdov pred različnimi gozdnimi škodljivci in z deli v gozdu.
V mesecu aprilu leta 1977 smo izvedli referendum na šoli za zbiranje sredstev Pionirske zadruge ter podpisali samoupravni sporazum z delovnimi organizacijami. Skupno smo zbrali ca. 70.000 dinarjev, k temu pa moramo še dodati sredstva iz obresti pionirske hranilnice ter rabat, ki ga dobi knjigarna od prodanih šolskih potrebščin.
Zbrani denar smo porabili za ureditev kmetijske površine, nabavo jablan, rastlinjaka, semen, sadik in gomoljev.
OZD Pionirska zadruga sodeluje Z vsemi organizacijami in samoupravnimi organi šole, izven kraja pa predvsem s Hmezadom, Savinjskim magazinom — poslovalnica 1 na Vranskem, krajevno skupnostjo in ostalimi organizacijami v kraju.	Vika čulk
Pospeševanje hmeljarstva v letu 1978
DOLINAR Milan, dipl. ing. agr.
Aurora ima največji odstotek alfa kislin, mnogo večji kot hiiller bitterer in brewer’s gold in tudi večji kot wye northdown.
Bistvene razlike v pospeševalni službi v hmeljarstvu tildi letos ne bo. S tem sestavkom. želimo samo opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki so se v tem času že pojavile. ■
Vse hmeljarske delovne organizacije in zadružne enote So že v marcu po pošti prejele program (Obhodov pospeševalcev, kjer so, navedeni datumi obhoda in okvirni čas za srečanje ma terenu.
V okvir pospeševalnega programa spadajo tudi redni ii4-idnevni sestanki, ki pa- ¡so ¡zelo slabo obiskani. Na sestankih, kjer se pogovorimo o predstoječi problematiki bi morali biti navzoči pospeševalci in tehnologi, fcajti njim so namenjene podane rešitve. Tudi izkušnje posameznikov iz prakse za prakso so oblika
sestajanja — edinstvena,možna pot posredovanja ¡znanja.
1 Ker se nekateri ¡sklicujejo, da obvestila o sestankih niso prejeli, navajamo ¡spodaj kraje sestankov od maja ¡dalje. Do sedaj šo bili že trije- :
5.	maj — TP Kozjak, Rogoza 19. maj — KZ Slovenj Gradec
2.	junij'*— KZ KRKA Novo mesto — Šentjernej
¡16. junij — Kooperacija Hmezad, ZE Braslovče
30. junij.— KZ Vuzenica
14.	julij — Inštitut Žalec
28. julij — ERA Velenje, Šmartno ob Paki
It.	avgust — HMEZAD — Radlje ob Dravi
Hmezad — TOZD Gostinstvo Celje, Kidričeva 6
objavlja
prosta dela in naloge
A.	ZA HOTEL PREBOLD
1.	šest natakarjev (dva za določen čas)
2.	dve čistilki (ena za določen čas)
3.	dva kuharja (za določen čas)
4.	dve pomivalki
B.	ZA SAMOPOSTREŽNO RESTAVRACIJO CELJE - GABERJE
5.	likvidator II
6.	izmenovodja strežbe
Pogoji:
—	Za dela in naloge pod 1. in 6. se zahteva gostinska šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj v stroki. Pod 1. se zahteva tudi pasivno znanje dveh tujih jezikov (nemščina).
—	Pod 2. in 4. se- zahteva končana osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih.
—	Pod 3. se zahteva gostinska šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali PK delavec kuharske stroke in 4 leta delovnih izkušenj v stroki.
m Pod 5. ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj v finančno-računovodskih poslih.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov TOZD v roku 15 dni po objavi.
Prijavljajmo koristne predloge, tehnične izboljšave in izume
Delavski svet DO Hmezad je že v. letu 1975 sprejel Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih: Po tem pravilniku komisija po posebnem postopku oceni koristnost oz. uporabnost predloga, izboljšave ali izuma. Na osnovi takšne ocene se določi odškodnino avtorju izuma oz. predlagatelju koristnega predloga.
Gornje sem navedel zaradi tega, ker so v več kot dveh letih bile posredovane komisiji le tri vloge za tehnične izboljšave in nobeden koristni predlog.
Takšno stanje pa ni odraz tega, da v 2.500 članskem kolektivu Hmezada ni delavcev, ki bi imeli koristne ideje. Verjetno se dogaja, da so koristni predlogi (tudi za drobne izboljšave) Večkrat posredovani odgovornim vodjem in so v delovnem procesu morda tudi upoštevani, ne da bi to prijavili. Še večkrat pa se dogaja, da predlogi za izboljšave ne pridejo prav do izraža, da delavci sicer vidijo, kaj-bi bilo mogoče izboljšati v neposredni proizvodnji, na področju organizacije poslovanja, v administraciji; knjigovodstvu, pri planiranju, pri avtomatski' obdelavi podatkov, na področju prometa blaga in drugod, pa teh predlogov ne iznesejo. Verjetno vsi tudi ne vedo, da obstaja zgoraj omenjeni pravilnik, na osnovi katerela pni avli ene predloge ovrednotimo in predlagatelje tudi ustrezno nagradimo.
Mislim, da bi morali vodje proizvodnih enot ter drugi odgovorni vodstveni in vodilni delavci -v TOZD spodbujati k iskanju novih tehnoloških in drugih-rešitev, ki pomenijo Večjo in cenejšo proizvodnjo oz. boljši uspeh TOZD in Hmezada kot celote. Vzporedno pa bi morah tudi. tehnične izboljšave in koristne predloge prijavljati , komisiji za inovacije, da jih oceni in določi tudi odškodnino predlagateljem.
Zato naj bo ¡ta članek poziv vsem članom delovne skupnosti • Hmezada; da se bolj angažirajo pri iskanju raznih izboljšav, da jih prijavljajo, za kar bodo prejeli tudi ustrezno odškodnino.
Referent za inovacije
Tovariš urednik!
Prosimo, da v smislu zakona o tisku objavite naslednji »popravek« v finančnem poročilu za lani, ki se nanaša na premije za plemenske telice (stran 11, levo — predzadnji odstavek), objavljeno v zadnji številki Hmeljarja.
Dolžni smo povedati javnosti, da selekcijsko službo na področju treh regij — celjske, posavske in koroške opravlja Živinorejsko veterinarski zavod Celje in ne Veterinarski zavod Celje, ki je združena organizacija veterinarskih postaj.
Vse premije za telice, razvojne premije za čredo krav kombiniranih pasem z določeno proizvodnjo, premije za bikovske matere, pašne premije, se formirajo iz sredstev, ki jih v fond Živinorejske poslovne skupnosti vplačujejo organizacije združenega dela od odkupljene goveje živine in odkupljenega mleka. Prispevki se vplačujejo mesečno, ko so znane odkupljene količine goveje živine in mleka. Na Živinorejsko veterinarski zavod Celje prihajajo poročila o količini odkupljenega mleka 15. do 20. v mesecu za pretekli mesec. Ne vemo kako je KK Hmezad poravnal vse obveznosti do 31. 12. 1977 odnosno še prej, ker smo za mesec december dobili poročilo o odkupljeni količini mleka 15. januarja 1978. Torej, če ni bilo pravočasno vplačanih sredstev, tudi izplačilo ni bilo mogoče.
Zahtevek za plemenske telice torej ni izostal zaradi tega, ker je »Veterinarski zavod« zakasnil s potrdilom.
Zadnje premiranje plemenskih telic v družbenem sektorju kombinata Hmezad v letu 1977 je bilo 22. in 23. decembra. Plemenske telice smo strokovno pregledali, izmerili in oštevilčili z republiškimi številkami. Izpolnili smo zapisnike o premiranju, primerjali v rodovniški evidenci, ugotovili proizvodnjo mater in določili znesek premije. Napravili smo seznam premira-nih telic, ne potrdilo, kar se v časopisu Hmeljar navaja, in poslali 4. 1. 1978 DE — Govedoreja Šempeter.
Po informacijah, s katerimi razpolagamo so odgovorni za uveljavitev premije na Kombinatu Hmezad dobili to dokumentacijo v roke 8. 1. 1978. Po zagotovilu iz Živinorejsko poslovne skupnosti, bodo vsi zahtevki, ki bodo dostavljeni na ŽPS do 15. 1. 1978, izplačani v zakonitem roku.
Selekcijska služba Živinorejskega veterinarskega zavoda Celje je svoje delo opravila v za to določenem roku, kar je razvidno iz odprem-ljene pošte, in ne more nositi kakršne koli krivde za neuveljavljene zahtevke ali izplačila. .
V. želji, da smo zadevo pojasnili, vas lepo pozdravljamo.
- Ivan Kuder, dipl. ing. agr.
Vodja selekcije goveda:
Tovariš govornik
Šola je eno, prebivalci našega kraja pa drugo. To me tolaži. In včasih tudi potolaži.
Dan republike je bil, je in bo največji državni praznik. Najpomembnejši, Tekam od hiše do hiše, od funkcionarja do funkcionarja, na uredništvo krajevnega časopisa in še celo obvestila ljubljanskega radia uporabim., da bo v dvorani za veliko slovesnost vsaj peščica ljudi t- mislim tistih najvažnejših »faktorjev«, ki ob takih priložnostih tako pogosto odpovedo, da ostane potem samo skupina navadnih občanov.
Vsi na proslavo dneva republike! Jaz pa v tistih časih predsednik mladine, skoraj sto-glavega vaškega članstva! Mogoče zato, ker šem hajmlajši član partije, ker se dobro ob-nesem pri kontrahaži (kako so me kmetje prekleli zaradi tega!); ker ne trkam prepogosto na okna kmečkih deklet; ker včasih povem zasoljeno besedo, da se še trikrat oženjeni sekretar počehlja za ušesi. Kaj vem zakaji Res je, da sem nenadoma v pripravljalnem odboru za proslavo. Na sestanku je tudi predsednik okrajnega sodišča, ki ima zveze tja do bele Ljubljane.
(Nadaljevanje na 17. strani)
• >• _
razpisuje
ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA I. ŠTIPENDIJE
1.	BIOTEHNIŠKA FAKULTETA frv agronomski oddelek
—	živinorejski oddelek
—	sadjarsko-vinogradniški oddelek .'t-t- živilsko-tehnološki oddelek
2.	EKONOMSKA FAKULTETA 5. PRAVNA FAKULTETA
4.	FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO '«sa tehniška matematika
5.	FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
6.	VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA
3 štipendije 3 štipendije
1	štipendija
2	štipendiji 1 štipendija
1	štipendija
2	štipendiji 1 štipendija
II. stopnja: smer notranja trgovina	2 štipendiji	;
smer poslovne finance	2 štipendiji
I.	stopnja: smer notranja trgovina	.	2, štipendiji
smer bančništvo	1	štipendija;
7.	VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA
—	oddelek za tehnologijo s pospeševanjem kmetijstva	2 štipendiji
8.	VIŠJA PRAVNA ŠOLA	2 štipendiji
9.	VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA	1 štipendija
10.	TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA
—	poljedelško-živinorejska smer	4	štipendije
—	sadjarsko-vinogradniška smer	1	štipendija
11.	TEHNIŠKA VRTNARSKA ŠOLA	2	štipendiji,
12.	TEHNIŠKA ŽIVILSKA ŠOLA (mesar)	2	štipendiji
15.	TEHNIŠKA MLEKARSKA ŠOLA	3	štipendije
14.	EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA	8 štipendij
15.	upravno-Administrativna šola	2	štipendiji
16.	POKLICNA VRTNARSKA ŠOLA	2	štipendiji
17.	POKLICNA SADJARSKA ŠOLA	2	štipendiji
18.	POKLICNA MLEKARSKA ŠOLA	4	štipendije
19.	KMETIJSKA STROJNA ŠOLA	2	štipendiji
Za otroke kooperantov organizacije združenega dela, ki bodo po končanem
šolanju ostali doma na kmetiji:
20.	TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA	5 štipendij
21.	ŠOLA ZA KMETOVALCE	20 štipendij
POGOJI:
1.	Pri izbiri kandidatov za štipendije imajo prednost prosilci z boljšim učnim uspehom,, ki imajo slabo gmotno, stan je in ostale pogoje, ki so v samoupravnih aktih organizacije združenega dela ter po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
2.	Prošnji za štipendijo, ki jo je potrebno pravilno izpolniti na obrazcu DZS 1,65, naj kandidati priložijo:
—	prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih,
—	potrdilo o; premoženjskem stanju.in dohodkih družinskih članov (izpolniti obe strani obr. 0,12),
—	mnenje in priporočilo šole (za srednješolce).
3.	Rok za pošiljanje dokumentov je 30. JUNIJ 1978, za šolo pod štev. 21 pa 31. AVGUST 1978.
4.	Prepozno vloženih prošenj ali prošenj brez zahtevanih dokumentov komisija ne bo obravnavala.
Prošnje, in dokumente pošljite na naslov Hmezad, kadrovski oddelek, Žalec.
II. UČNA MESTA
S ŽIVILSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR (za TOZD Mesnine Celje)
—	mesar — prodajalec (široki profil)
—	mesar. — proizvajalec (široki profil)
—	mesar — predelovalec (ozki profil)
—	mesar klavničar (ozki profil)
2.	ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET CELJE
a)	(za TOZD Mesnine Celje)
—	prodajalka v delikatesi
b)	(za TOZD Kooperacija Žalec)
prodajalec v kmetijski preskrbi
c)	(za TOZD Notranja trgovina Žalec)
-r prodajalec
d)	(za TOZD Kmetijstvo Šmarje)
—	prodajalec
3.	ŠOLSKI CENTER »BORIS KIDRIČ« CELJE
a)	(za TOZD Strojna Žalec)
—	avtomehanik
b)	(za TOZD Kmetijstvo Šmarje)
—	avtomehanik
4.	ŠOLSKI KOVINARSKI IN METALURŠKI CENTER ŠTORE
a)	(za TOZD Strojna Žalec)
—	strojni ključavničar —, strugar
b)	(za TOZD Kmetijstvo Šmarje)
—	strugar
—	varilec
5.	ELEKTROGOSPODARSKA POKLICNA ŠOLA MARIBOR
a)	(za TOZD Strojna Žalec)
—	avtoelektričar
5 učnih mest 5 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti
5 učnih mest 5 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti
6 .učnih mest 3 učna mesta
10 učnih mest 5 učna mesta
2 učni mesti 2 učni mesti
1 učno mesto
1 učno mesto
1 učno mesto
6 učnih mest 10 učnih mest
ucm
učni
mesti
mesti
b) (za TOZD Združena hladilnica)
—	obratni elektrikar
6.	ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO ŠKOFJA LOKA (za TOZD Združena hladilnica)
—	monter hladilnih naprav
7.	GOSTINSKA ŠOLA CELJE (za TOZD Gostinstvo)
—	kuhar
—	natakar
8.	POKLICNA VRTNARSKA ŠOLA CELJE
—	vrtnar-cvetličar
-- parkovni vrtnar	_____
Pogoj za kandidate za učna mesta je uspešno končana osemletka, zadovoljiv rezultat testiranja, fizična in psihična sposobnost. K prošnji za učno mesto morajo prosilci priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala.
ROK ZA POŠILJANJE PROŠENJ JE 10. JUNIJ 1978,
Prošnje in spričevala pošljite na naslov Hmezad, TOZD Mesnine Celje, Cesta v Trnovlje, za razpisna učna mesta pod št. 1 in 2 a; ža učna mesta pod št. 2 b na Hmezad, TOZD Kooperacija Žalec, UL Žalskega tabora 1; za učna inešta pod št. 2 c na Hmezad, TOZD Notranja trgovina, Žalec* Celjska 7; za učna mesta pod 2 d, 3B in 4 b na Hmezad; TOZD Kmetijstvo Šmarje; za učna mesta pod št, 3 a, 4 a in 5 a na Hmezad, Strojna Žalec, Ulica Ivanke Uranjekove c za učna mesta pod št. 5b in 6 na Hmezad, TOZD Združena hladilnica, Celje, Cesta v Trnovlje; za učna mesta pod št, 7* na Hmezad, TOZD Gostinstvo Celje, Kidričeva 6 in za učna mesta pod st. 8 na Hmezad, TOZD Vrtnarstvo Celje, Ljubljanska 93.
Kadrovski oddelek
ŠE 58.000 TRAKTORJEV
člani zveznega komiteja Za kmetijstvo so podprli predlog, da letos organizirano uvozimo 12.000—13.000 traktorjev. Razen tega je predvideno, da bodo tako kot v preteklih le-tih. naši zdomci, ki so na začasnem delu v tujini, za potrebe svojih gospodarstev uvozili še,5.000—6.000 traktorjev.
Dogovorjeno je bilo, da bomo letos uvozili 15.500 traktorjev, od tega 9.000 organizirano. Lani smo po ocenah uvozili skupno okrog 20.000 traktorjev, ; od tega zasebniki okrog 6.000.
Ro načrtih bomo letos uvozili največ lahkih in srednjih traktorjev, ki jih pri nas ne proizvajamo,^oziroma jih ni dovolj naprodaj, lo so namreč stroji, ki jih kmetje največ kupujejo. Poleg tega je načrtovan nakup 2.000 traktorjev z' 90—100 KM in okrbg 700 s 120 'ali' več- KM; izključno za družbene obrate. Uvozili bodo tudi nekaj sto specialnih traktorjev za delo v sadnih nasadih, vinogradih in v gozdarstvu, ki jih bodo nabavile tozd z omenjeno proizvodnjo. Po predvidevanjih bodo tozd in zasebni kmetovalci nabavili letos nad 58.000 traktorjev. Domača industrija bo po podatkih vseh proizvajalcev Zagotovila nad 49.000 traktorjev raznih tipov in moči, od tega pa bomo izvozili 9.500 traktorjev.
Treba je'poudariti, da je trenutno v našem kmetijstvu nekaj nad 35.000 traktorjev, kar pometti popolnoma zadovoljivo stopnjo opremljenosti.
Bilten, februar 1978
(Nadaljevanje s 16. strani)
»Kdo bo glavni govornik? Propaganda se i je posrečila. Ljudi se bo trlo!« Tisti z vrha '■ staknejo glave. Sklep: »Govori naj tovariš Pedagogič šilko. Ugovora ni. To je dolžnost, ki jo je treba izpolniti!«
Oprostili so me dodatne propagande in dekoracije. Toda — govor bom vendarle moral sestaviti! Ponoči, v tišini, ustvarjaš najbolje.
[ Brez kavice, brez žlahtne kapljice! Zgolj razum in klena, jasna beseda.
Dve uri pred proslavo pride k meni pred-I sednik okrajnega sodišča. Tisti, ki ima zveze —- in štiri leta bojev: »Imaš govor? Govori počasi, jasno, glasno! Razumeš?« Pokimal sem kot šolar.
Dvorana je napolnjena do zadnjega kotička. Spredaj sedi predsednik okraja; poleg je celo ^republiški predstavnik. In sodnik seveda. Mladinka napove: »Govoril ho tovariš Pedagogič šilko!« Ploskanje.
Po postavi Sem šibak, droban. Vse skupaj (tudi z~govorom!) kakih 60 kg. Krčevito se oprijemam mize. Z očmi begam po dvorani. Tam je tudi ljubljeno bitje: V tla gleda. Naj-, brž se mi tresejo kolena. Sekretar nestrpno zamahne z roko: Zdaj! Startam: »Tovarišice, tovariši, spoštovani gostje!« Glas je vse moč-J nejši in že me nosi za sabo. Izreki slavnih mož in junaška gesla me dvigajo vse više. čutim, kako je moj glas prodoren, močan, zajeda še v sleherni kotiček, da ö srcih ljudi ne govorim. Ošinem Z očmi'sekretarja partije, predsednika sodišča, odposlanca iž Ljubljane in množico v mračni dvorani. Spet od-deklamiram. dva tri odstavke — in spet ploskanje. Vse bolj sem poln svojih velikih besed: »Tovariši, spomnimo se junaških dejanj naših velikih možov, ‘ kakršni so bili Marx,
, Engels, Lenin! In možov, ki še danes vodijo naše hrabre narode ...« Naštevanja ni bilo konca. Zalije me ploskanje. Očaran sem.
Tedaj zagledam, kako drži predsednik okrajnega sodišča roke negibno v naročju. V trenutku me hladno oblije. Kaj sem ga polo-I mil? Komaj čakam konča proslave. In res je prišelJc meni in me sunil pod rebra: »Katera profesorska para te je učila slovenščine? Mož se reče — ne možov!« čestitajo ml, pa ne slišim. Šele predstavnik okraja me 'prisili, da poslušam; »Tovariš šilko, referat pošlji na okraj! Izvleček bomo objavili v Ljudski pravici.« Zmedeno ga gledam in nikomur Več prav ne verjamem. Tedaj nie administratorka tistega sodnika narahlo potegne vstran: »Dajte mi rokopis. Bom prepisala, natipkala!«
Glej jo, tipkarico! Drugi dan sem imel v rokah »prekrtačen« govor. Po treh dneh sem v Ljudski pravici lahko bral z rdečim podčrtan naslov — in spodaj podpis: šilko Peda-gogič. Pa še nagrado sem dobil! Izročil mi jo \ je predsednik sodišča. A tisto najlepše — kjerkoli sem se prikazal na cesti ali v družbi, sem slišal:
»Tovariš govornik!«
Drago Kumer
ponudba
meseca
KOSILNICA BCS 127 cm
13 KS - bencin
Cena	34.820,40	din
Podporno kolo	363,60	din
Voziček	2.346,15	din
Prodajo v blagovnici kreditiramo.
Poslujemo NON STOP od 6.39 do 19. ure vsak delavnik. -
Vsa pojasnila v blagovnici Hmezad tel. 710-401, 710-412.
blagovnica
»hmezad«
REX COMBI KOSILNICA S KOSO 130 cm din 29.700
s priključki
—	plug	6.580	din
—	freZa	5.800	din
—	prikolica	6.480	din
—	škropilnica	8.660	din
V omejenih količinah.
4.	nadaljevanje
Ankara, tretja prestolnica na naši poti nas ni niti razočarala, niti navdušila. Staro mestno jedro rta slikovitih skalnatih čereh je še edino, kar je ostalo od stare Ankare. Tudi stara trdnjava nad mestom se nekako izgubi in ne spada med široke avenije, ki se z vseh strani zgrinjajo proti centru mesta. Pred do-
AN.DREJ NATEK
graditvijo železnice od Istanbula proti Bagdadu je bila Ankara nepoznano provincijsko mestece Angora in po tem mestu se imenuje še danes pasma ovac križana na raznih me-
Ena izmed številnih, trdnjav iz bnrne zgodovine bližnjega vzhoda
ridianih. Po letu 1923 pa se je za Ankaro pričela nova doba. Danes mesto utripa z močjo velemesta in le staro mestno jedro, ter vsak dan redkejši branjevci iz okoliških vasi oblečeni v tradicionalne noše, ki ponujajo na bazarju vso mogočo kramo in pridelke, še spominjajo na stare čase Orienta. Po ogledu mavzoleja Kernal Paše Atatiirka, stare trdnjave in starega mestnega jedra, smo se usmerili proti jugu Anatolije proti Levantu.
Vožnja iz Ankare proti Konyi ni nič posebnega. Suha stepa, ki je že. skoraj puščava, redka naselja, tu in tam tropi ovac in konjev. Proti večeru pridemo do velikega slanega jezera Tuz Golu, ki pa ni nič drugega kot veliko močvirje poraslo s posebnim trstjem in redkimi vrstami ptic.
- Enoličnosti centralne Anatolije ne prekinjajo tndi maloštevilne reke
Dlje časa se nato zaustavljamo v Konyi, mestu z dobrih 200.000 prebivalci, ki leži v izredno plodni nižini in se razvija v industrijski in trgovski center južne Anatolije. Njena zlata doba je bila v 13. stoletju, ko je bila znatno pomembnejša od Ankare ali tedanjega Bizanca. Mesto leži v plodni ravnini in po vseh teh kilometrih prašne in polpustinjske Anatolije dobiš kar nekam domač občutek prijetnosti in zadovoljstva, ko se ti oko odpočije na zelenju. Mesto je zelo slikovito in zlasti ob sejmarskih dneh. še vedno dobiš ob-
čutek odmaknjenosti in tradicionalnosti, kajti ljudje še vedno tod prihajajo na konjih ali oslih, z najrazličnejšim blagom iz okoliških krajev, oblečeni v svoje tradicionalne noše. Drugače ni v Konyi nič posebnega. Mestno obzidje, ki je nekoč ščitilo Konyo pred sovražniki in večina starejših stavb, se je umaknila širokim ulicam, nezadržno raste beton in steklo kot povsod drugod po svetu. Staro se umika novemu in kogar še zanimajo stari časi, lahko tudi v Konyi vidi še v glavnem samo v muzeju.
Konyo zapuščamo v smeri proti jugu in proti Adani. Plodne in zelene ravnine je kmalu konec in zopet smo v suhi stepi, povsem enaki ostali centralni Anatoliji. Pot nam na jugu zapira masivno gorovje Taurus ali po turško Toros Daglari. Cesta se prične dvigati in znajdemo se v ozkih dolinah in soteskah, prepredenih s hudourniki. Soteske precej spominjajo na Alpe, pa tudi snega je še v višinah, ponekod za pravo smuko. Sneg nas seveda na tej zemljepisni širini in v tem letnem času nekoliko preseneča, in po nekajdnevni vožnji prek Anatolije s temperaturami med 30 in 40 stopinjami kar nekam ima-ginarno-nerealno izgleda. Taurus s svojimi visokimi grebeni zapira prodor vlažnega zraka v centralno Anatolijo z mediteranskega morja podobno kot naše Dinarsko gorstvo, le da je Taurus v povprečju za dobrih 1000 metrov višji.
Prek prelaza Giiilek, imenovanega tudi Ki-likiška vrata, ki zelo spominja na Vršič, se 'znajdemo, na drugi strani v povsem drugačnem področju. Južna stran Taurusa je Za razliko od severne porasla z gozdovi, seveda bolj redkimi, ampak za primerjavo s centralno Anatolijo s pravo bujno vegetacijo. Vožnjo nadaljujemo proti Tarsusu, mestecu z zelo staro zgodovino, vendar se je danes povsem izgubil med Adano in novim pristaniškim mestom Mersin. V Mersinu je začetek izredno slikovitih turističnih krajev proti Antaliji in Izmiru. Morjei je tu kristalno čisto, ni industrije, ni prometnega hrupa in tudi ni takšne turistične gneče, kot je značilna za našo Dalmacijo, Italijo ali Grčijo.
Seveda še v Mersinu nimamo namena zaustavljati in nadaljujemo proti Adani, ki je tretje največje turško mesto in ima strateško zelo pomemben položaj. Leži v nižini pod Taurusom ob reki Ceyhan z plantažami bombaža, žitaric, limon, pomaranč in ostalega sadja. Adana je povsem novo in urbanizirano mesto brez starega jedra. Edina starejša znamenitost je rimski most prek reke Ceyhan, prek katerega tudi zapustimo mesto v smeri proti Iskenderunu. Mimogrede še naletimo v kraju Dortyol na spomenik, kjer piše, da je na tem mestu Aleksander Makedonski potolkel perzijskega kralja Dareja v bitki pri Iso-su. Pa tudi ogromne trdnjave na gričih v Ki-likiški nižini priča, da so tod neštetokrat korakale vojske številnih vojskovodij od starih časov pa do druge svetovne vojne, ko so tod imeli svoje načrte tudi Nemci. Zvečer dosežemo nato Iskenderun, eno pomembnejših turških in za njih strateško sila pomembnih pristanišč. Razen vojne baze, verjetno je tu vsidran tudi NATO pakt in redkih turistov na nočnem sprehodu po mestu, ne srečaš nikogar. V primerjavi s turističnim hrupom v evropskih letoviščih, je tukaj mirno in še povsem v okvirih tradicionalno počasnega tempa.
Iz Iskenderuna nadaljujemo proč. od obale skozi hribovito pokrajino proti Antakyi. Vso pot nas spremljajo številne trdnjave na strateških pozicijah bodisi iz starejših časov, bodisi iz časa križarskih vojn. Antakya je nekoč igrala eno izmed pomembnejših mest na vzhodnem Mediteranu. Danes je mesto prepuščeno usodi provincialnosti in razen strateškega položaja nima mesto ničesar. Blišč in usoda starih ljudstev in tod vladajočih kraljev pa sta v tej današnji enoličnosti skoraj neopazni in nerealni.
Na mejo v Reyhantiju pridemo malo čez poldne. Seveda je trajalo, da so se ustrezni organi dvignili iz prijetnega opoldanskega počitka in še začuda ni bilo nobenih pripomb ali dodatnih pojasnjevanj. Tudi na nasprotni strani s sirsko carino ni bilo problemov. Samo uradnikov na sirski meji je bilo toliko, kot da bi bilo 10 vstopnih pasov, ne pa 10 avtomobilov ves dan.
Proti večeru pridemo po vožnji skozi step-nato pokrajino v Aleppo, drugo največje mesto Sirije, kulturni in politični center severne in severovzhodne Sirije. Mesto ima 600.000 prebivalcev in se razvija v pomembno industrijsko in trgovinsko središče. Mesto se je razvilo ob vznožju skalnatega pobočja, na katerem je trdnjava ogromnih dimenzij. Aleppo ima več tisočletno tradicijo in tod so vladali in mu krojili usodo Egipčani, Heiti, Asirci, Perzijci, Grki, Rimljani in še cela vrsta pomembnih in manj pomembnih tiranov in vojskovodij starega in srednjega veka. Mesto daje obiskovalcu utrip živahnosti, in Se prav razživi šele v poznih popoldanskih ali jutra-
Odmor med napornim delavnikom
njih urah, kajti Sicer mu vročina čez dan ne dovoli običajnega orientalskega utripa. Vendar mesto kmalu zaspi in umre in v poznih večernih urah težko srečaš človeka na ulici.
V Aleppu se ne zaustavljamo in nadaljujemo proti jugu proti Damasku. Asfaltirana cesta, ■ kj kar žari v popoldanskem soncu nas vodi ob robu puščave proti- Hammi. Ob poti je cel kup trdnjav in njihovih ostankov iz dobe križarskih vojn, kajti tu sta se neusmiljeno med seboj spoprijemala polmesec in križ in drug drugemu dokazovala, kdo je močnejši in kdb bo pomembnejši.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Bazarji so v vseh bližnjevzhodnih državah zelo podobni drug drugemu
ODBOJKA
Na občinskem sindikalnem prvenstvu v odbojki dne 28. 3. 1978, smo delavci Hmezada nastopili s tremi ekipami.
Članice so igrale v Šempetru, starejši člani na Vranskem, mlajši pa v Šempetru.
REZULTATI:
1. ČLANICE
HMEZAD :	SIP ŠEMPETER	0:2
HMEZAD :	PROSVETA	2:0
HMEZAD :	GARANT	1:2
Vrstni red:
1.	SIP Šempeter
5.	Hmezad Žalec
2.	STAREJŠI ČLANI:
HMEZAD :	OBČINA M DPO	2:0
HMEZAD :	SIGMA	2:0
HMEZAD :	JUTEKS	2:0
FINALE:
HMEZAD :	SIP ŠEMPETER	2:0
FERRALIT	: HMEZAD	2:0
Vrstni red:
1.	FERRALIT ŽALEC
2.	HMEZAD ŽALEC
3.	MLAJŠI ČLANI:
HMEZAD : KIL	2:0
HMEZAD : PROSVETA	2:0
HMEZAD : TN, POLZELA	0:2
Vrstni red:
1. TN POLZELA
5.	HMEZAD ŽALEC
SK
IZLET, IZLET, IZLET, IZLET
vsem Članom
DKIT CELJE
Poleg več krajših in enodnevnih strokovnih izletov nameravamo letos po dogovoru na občnem zboru organizirati strokovni izlet po deželah zahodne Evrope.
Poti še nimamo dodelane. Če nas bo dovolj, nas bo pot približno vodila takole: Čas odhoda okrog 15. septembra. Z letalom do Kopenhagna, od tam pa z avtobusom skozi Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Nemčijo domov. Na poti bi si ogledali dansko in nizozemsko živino, rastlinjake v Holandiji, največjo evropsko drevesnico v Belgiji, hmeljišča v Franciji, veliko Lohmanovo farmo brojlerjev in klav nico, mlekarno, tovarno močnih krmil in morda še kaj. Pri organizaciji izleta nam že pomagajo znani strokovnjaki in funkcionarji: dr. Tone Vrabič, mgr. Lojze Cetina, dipl. inž. Stane Marovt, Pero Petkovški, Vid Korber in Ludvik Dermol.
Med strokovne oglede bi vpletli turistične oglede Kebenhavna, Hamburga, delte Rena, Bruslja, Strasbourga, Munchena in po razgovorih še kaj.
Izlet bo trajal pet ali šest dni. Po razgovorih na Kompasu bi stal okrog 5.000 din. Možnost kredita.
Pri izletu nam bodo pomagale naše organizacije tako, da nam bodo nudile pomoč. iz skladov za izobraževanje, dnevnice za potovanje in drugo. Vse je odvisno od možnosti, razumevanja in dogovora.
Če želimo voditi organizacijo podrobno, rabimo vaše fiksne prijave še z morebitnimi predlogi osebno ali na dopisnici na naslov: Vili Vybihal, uredni Hmeljarja, Hmezad Žalec -H najkasneje do 15. maja.
Prvomajska križanka
Letno smo sestavili za naše vnete reševalce po dve ali tri križanke in reševalce tudi nagrajevali. Sedaj je malo drugače: križanka je lepa in seveda dražja. Zato vam jo, drage bralke in bralci, posredujemo z željo, da bi se ob njej v prazničnih dneh prijetno pomudili in razvedrili.
Lep pozdrav!
Urednik
Trapalski položaji
Trapalci so od večnih sej na zadnji plati žulje pridobili, pa so sklenili v sili, da odslej
[ »sejali« bodo kar stoje; in so imeli za naprej samo še »stoje«.
Zakaj pa ne? Pač vsak po svoje!
A kmalu so bili v zagati: trpeli so preveč podplati!
Poskusili so še drugače: stegnili so od sebe krače in legli na trebuhe, debele, suhe; pa tudi to se ni obneslo: preveč jim čreva je pretreslo.
Kaj, ko bi bolje morebiti ležalo se na hrbtu, riti?
Sijajno! Krasno! To pa, to!
Odslej strmeli so v nebo in čudeža od tam čakali!
Čemu bi mukoma sejali, ko ve vsak idiot, da »ni ga čez komod«!
M. R.
vV PREGOVORI
Slana v začetku maja, zorenju sadja nagaja.
Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Majnika hlad, vinu in senu zaklad.
Kar koristi enemu, koristi skupnosti.
Trenutni navdih velja toliko kot izkušnje celega življenja.
Nižji od živali je človek brez človečnosti.
Največjo sposobnost pokaže nesposobnost takrat, kadar lovi koristi.
Žebljico zadene na glavico, kdor prijetno veže s koristnim.
ODKRITO
—	Rad bi govoril s šefom. !§|§g Ga ni tukaj.
—	Pa sem ga videl skozi okno!
—	On pa vas!
Za začetek uspešni
V sredo, 12. aprila sta se sestala izvršilni in nadzorni odbor sekcije urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu celjskega območja in izvolila svoje vodstvo. Za predsednika sekcije smo izvolili Dominiko Roš, za podpredsednika Rafaela Batiča, za tajnika Mitja Umnika, blagajna pa bi ostala skupna v aktivu novinarjev Celje. Za predsednika nadzornega odbora je bil imenovan Vili Vybihal.
Navzoči smo sprejeli tudi delovni načrt za letos. Sedemnajstega maja bomo pripravili razgovor za okroglo mizo v Šentjurju na temo 8. kongres ZKS in informiranje delavcev. Za tem se še bomo pogovorili o organizacijskih vprašanjih, ki nam jih na začetku poti ne manjka, in o naslednjih akcijah.
ZELENA
PRILOGA
ZALOŽBA BOREC SE, DRAGI BRALCI, ŽELI POGOVORITI Z VAMI IN VAM PREDSTAVITI SVOJ PROGRAM ŠESTIH USPEŠNIH, ISKANIH IN BRANIH DEL. PREBERITE ZELENI LIST V PRILOGI! MORDA JE MED KNJIGAMI TUDI KATERA ZA VAS.
Urednik
DELEGATSKA
—	Delegat si, pa- samo poslušaš!
—	Saj sem nekoč tudi govoril, pa sem jih potem samo poslušal.
MED SOSEDI
—■ Vaš maček se pa ženi z našo muco!
—	A, zato ima toliko bolh!
ČEZ NORMO
—• Pet let si že zaročena. Ali ni že predolgo?
Zakaj predolgo? Saj nisem z istim ... ZLOBA
Ko se boš možila, vzemi kletarja.
—■ Zakaj ravno njega?
—	Ker zna ceniti starejši letnik.
OGLASA
Prodam vinograd in sadovnjak z zidanico, skupna površina je 23 arov v bližini Atomskih toplic. V zidanico je napeljana elektrika in vodovod. Naslov v uredništvu Hmeljarja.
•
Prodam dobro ohranjeno 9 m2 hmelj-sko sušilnico. Martin Pirc, Šempeter 56.

Knjigotrški oddelek
Miklošičeva 28/1 61000 Ljubljana
založba borec Jjubljana miklošičeva 28
Za prve POGOVORE vam danes predstavljamo nekaj naših najboljših knjig. Nevedene so na drugi strani USTA. Po svoji presoji izberite, kar menite, da vas bo zanimalo. Ponudba je velika. Vemo, da odločitev ne bo lahka. Morda potrebujete knjigo za darilo?
ZALOŽBA BO VAŠE ZAUPANJE NAGRADILA!
Naročnik, ki bo v eni akciji ali v vseh akcijah POGOVOROV v letu 1978 kupil za 700.— din knjig (po priloženih naročilnicah), bo ob koncu leta nagrajen z umetniškim stenskim koledarjem slikarja Lojzeta Perka, poleg tega pa bo brezplačno dobil še eno knjigo.
Pred vamj!<je torej nekaj uspešnic naše ZALOŽBE. Obkrožite na naročilnici naslove knjig, za katere ste še odločili. Oddajte naročilnico in že v nekaj dneh boste dobili knjige in darila na vaš domači naslov ali v službo.
PREMISLITE IN ODLOČITE SE!
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje.	«
Oddajte, prosimo, naročilnico še danes, kajti sicer lahko na POGOVORE pozabite.
Vodja knj^jtršte^^^^jka
Prisrčen pozdrav!
Založba

Upamo in želimo, da vas bo LIST, ki ga pravkar prebirate, prijetno presenetil. Prijetno zato, ker smo prepričani, da si želite tesnejšega sodelovanja z ZALOŽBO, ki ste ji že izkazali zaupanje. V ZALOŽBI smo se odločili, da navežemo še-tesnejše stike s kupci in bralci naših0 knjig. Zato uvajamo novo obliko sodelovanja. Pred: vami je prvo vabilo za branje ali kratko: POGOVORI Z BRALCI.

Vsak, kr bo naročil vsaj eno knjigo,\bo vpisan v seznam novih kupcev in bo v nekaj dneh poleg naročenih knjig dobil še širši programfPOGOVOROV.
Naročnik, ki bo kupil v eni akciji za 300.— din knjig, bo poleg naročenih knjig in širših POGOVOROV, prejel še serijo značk (bronasto, srebrno in zlato) naše ZALOŽBE.
Naročnik, ki bo v eni akciji kupil za 500.— din knjig, bo poleg širših POGOVOROV, prejel še posebno darilo ZALOŽBE. Skupaj z naročenimi knjigami bo dobil zastonj še eno knjigo, ki smo jo prav v ta name® izbrali v ZALOŽBI.
Spoštovani!
Ljubljana, v marcu 1978.
1
IZBRANA DELA	,
TONETA SVETINE	/
Zanimanje za Svetinovo Ukano je še vedno živo. 'Zadnji ponatis, s katerim je dosegla trilogija naklado 35.000 izvodov, je razprodan. Založba se je odločila, da doda novemu natisu Ukane še dvoje del in vseh pet knjig pod ugodnimi pogoji ponudi ljubiteljem Svetinovih del v lični kartonski škatli.
Prva knjiga v tej zbirki so Svetinove zgodbe iz lovskega življenja ORLOVO GNEZDO.
Druga, tretja in Četrta knjiga zbirke je znani vojni roman UKANA.
Peta knjiga je OGNJENI PLAZ, novo delo, v katerem nam je avtor predstavil partizanski jurišni bataljon.
Peter Likar:
DOMOVINA, Sl ŠE KAKOR ZDRAVJE?
Živimo v času, ko je človeška roka že toliko posegla v naravo, da jo resno ogroža. Skraja so se zavedali tega le nekateri posamezniki,'danes pa prodira spoznanje, kako je treba naravo zaščititi, že v široke pjasti prebivalstva. O tem priča tudi naša zakonodaja in vedno doslednejše zahteve da je treba odločbe zakona o varstvu okolja tudi spoštovati.
Knjiga Petra Likarja je prispevek v prizadevanju za čisto okolje, saj budi vest tistim, ki imajo do njega še zmerom neodgovoren odnos.
Pesmarica VSTANITE, SUŽNJI!
Pesmarica revolucionarnih pesmi z vsega sveta je bila nekaj let v pripravi.
Uredniški odbor, ki ga je vodil Milan Apih, je skušal zbrati revolucionarne pesmi vseh časov z vsega sveta. Osrednje mesto v knjigi ima jugoslovanska in še posebej slovenska partizanska pesem, ne manjkajo pa tudi sodobne pesmi narodov Latinske Amerike in Afrike, ki še bore za nacionalno in socialno osvoboditev.
Jože Vidic:
SEDEM KRST ZA RONKARJEVO DRUŽINO
Jože Vidic si je s tremi knjigami, ki jih je doslej izdal pri založbi Borec, pridobil .širok krog bralcev. Največji uspeh je dosegel z zadnjo, Po sledovih, črne roke, katere naklada
16.000	knjig je bila razprodana takoj po jzidu.
Avtor pa išče naprej. Obiskuje še žive priče, razpisuje in rešuje pred pozabo zanimive dogodke iz minule vojne. V četrti knjigi nam razkriva pisatelj marsikaj iz življenja partizanskih obveščevalcev in gestapovskih raztrgancev. Ob njegovi knjigi se človek zamisli, koliko pomembnih strani iz zgodovine narodnoosvobodilnega bojš je še nepopisanih in koliko jih bo ostalo takih, če še živečih prič ne bo’ poiskal pisec, kakor je Jože Vidic.
) UKANA I. DEL ~a UKANA II. DEL UKANA lil. DEL
Kdo ne pozna slovite trilogije: UKANA? Če je še nimate na svoji knjižni polici, je zdaj najlepša priložnost, da jo naročite. Kupite lahko IZBRANA DELA v celoti, lahko pa se odločite le za trilogijo UKANA. Oboje je izredno primerno tudi za darila.
Vsakemu naročilu sledi darilo ZALOŽBE!
(navedeno na prvi strani!)
Tematika, ki jo v knjigi obravnava znani TV komentator Peter Likar, je danes zanimiva bolj kot kdaj koli poprej. Posebna vrednost knjige je v tem, da pisec opisuje predvsem primere na Slovenskem. :
Knjiga je izredno lepo opremljena in bogato slikovno dokumentirana.
Avtorji knjige so za svoje delo prejeli več nagrad. Pesmarica: VSTANITE SUŽNJI! bo razveselila vsakogar, ki ima rad revolucionarne pesmi, priložen je notni material, besedila pa jo moč prebrati tako v originalu kot v prevodu. Knjiga je poleg vsega tudi izreden učni pripomoček.
Joseph Ki-Zerbo:
ZGODOVINA ČRNE AFRIKE
Bralec, ki so mu predstavljali črni kontinent doslej le z evropskih stališč, bo ob branju presenečen. Kakšna je Afrika v očeh domačina? Kakšne so bile velike afriške države, o katerih bodo mnogi prvič brali? Kako Afričani ocenjujejo‘trgovino s..’’sužnji?
Avtor je sin kmečkih staršev iz Gornje Volte, ki je po drugi svetovni vojni diplomiral na pariški Sorbonni. Že besedi »črna Afrika« v naslovu opozarjata, da je obravnaval zgodovino z afriškega aspekta, pri čemer se je ravnal po načelu, da je zgodovina učiteljica in most v prihodnost. Eden izmed mottov njegove knjige so besede pokojnega kongoškega voditelja Lumumbe: »Zgodovina bo nekoč povedala svoje... Afrika bo pisala s.vojo lastno zgodovino.«
NAROČILNICA, s katero nepreklicno naročam naslednje knjige
1 TONE SVETINA’
2.	TONE SVETINA:
3.	PETER LIKAR:
4.	PESMARICA:
5.	JOŽE VIDIC:
IZBRANA DELA UKANA (trilogija)
DOMOVINA, Sl ŠE KAKOR ZDRAVJE? VSTANITE, SUŽNJI!
SEDEM KRST ZA RONKARJEVO DRUŽINO
6. JOSEPH KI-ZERBO: ZGODOVINA ČRNE AFRIKE
960,—
600,—
250,—
263,—
185,—
450,—
Znesek bom poravnal: PO POVZETJU — TAKOJ — V DVEH V TREH — V ŠTIRIH — V PETIH ¡¡¡¡j ŠESTIH ... V DESETIH obrokih. Najmanjši mesečni obrok je 100.— din. (USTREZNO PODČRTAJ!)
DATUM:
PODPIS:
I...