Dedek Mraz
Letos prihaja iz Snežne jame na Raduhi
Zima. Čas snežnih radosti in novoletnih pričakovanj. Čas, ki prebudi dedka Mraza, da z darili obdari najmlajše v vrtcih, šolah, delovnih organizacijah in še kje. Prav ti so zdaj v teh dneh polni zanosa in ustvarjalnih idej, kako bi na kar najbolj izviren način dočakali ljubega dedka z belo brado in košem, polnim daril. Skrbno pripravljajo bogate programe, krasijo prostore in hitijo z izdelavo novoletnih okraskov, saj brez novoletne jelke pač ne gre.
Dedkova pot pa je dolga in naporna. Sredi priprav so ga zmotili člani jamarskega krožka na osnovni šoli Slavko Šlander v Preboldu, ki so se podali v podzemski svet znamenite Snežne jame na Raduhi. Tam se je pripravljal na obdaritev svojih razposajencev — v okrilju skrivnostnega podzemnega sveta, da se je lahko kar najbolje pripravil na svečan trenutek, ko se bo napotil k žarečim pogledom in stegnjenim ročicam.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1987
1119870687,12
COBISS o
Leto X Številka 12 December 1987
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos. Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1,
telefon: 711-433 in 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
w	»J/	vi/ vj/ vj/ vi» vi/ d/ vi/ vj/ vi/ vi/ vj/ vi/ vi/ vi/ vi/ vi/ vi/	vi/ vi/ vi/
»j*	ij» »j»	*4* v	*4*	•p	»j*	<{»	»j*	^[v	^
*
*
•*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
«fc
*
*
*
SL
S mo upihnili sveče, nazdravili si za več sreče, se zazibali v sanje ob veseli: »Saj po novem, saj po novem letu boljše bo . . .«
Rzj/jo smo se prebudili in iz težkih sanj izvili, brez sanjskih bukev razvozlali, da so v Liku zavozili,
drugod se le za las rešili.
V	januarju je svet obšla novica vodstva žalskega hotela :
letos brez številk bomo rdečih!
E j, kaj bi s tem, da so vse leto rdeče poslovali, ko zdaj celo brez vodstva so ostali.
V	hotelu Prebold so 10-letnico slavili, pretepe, zastrupitve s hrano smo jim za darilo oprostili.
Sicer pa nas je razburila novica, da smo
pobratenje z otokom poglobili —
kdo je to listino pobratenja podpisal, so v
w
C rni mački kar prekrili.
Na odru v kulturnem domu (Na srečo takrat ni deževalo.) se zbrala v februarju športna je elita.
Bolj kot ob gledališkem abonmaju bila dvorana je nabita.
O tem, da na domu streha pušča, vi veste že vse, le Ingrad se še dela, da ne ve, saj za zdaj po odru in po knjigah gre, njim pa v možgane in v denarnice še ne.
H« * *
INo, pust je bil letos manj norčav in krača tanjša. Februar zaradi cen predolg.
Mlekarna je na trg nov sir poslala MIK za nežni spol je poskrbel.
Boj med PTT in obrobjem se je
O kmetijstvu v marcu smo razpravljal'fa v republiki grozili — odmev: K zvončki jim zvonili.
Mamice so praznovale, kot od bogati so jih peljali na izlet, n soldov,
sindikat jih v imenu tovarišic je Kronist v neki šoli naše občine fkfje »Ta glavni se nam je zas ... I«
V aprilu so Petrovčam kanalizacijo uredil^ zdaj nestrpno čakajo, da jih med Nobj uvrstijo,
ker so v njej ribe plavat’ naučili.
Juteks je odprl novo tovarno na Ložnici,
Sip je povečal OD-eje in povedal, da slabo prodaja,
zato mu akcija PO DA RI M-DOB IM ugaja.
Sto žensk se je podalo na naše sinje morje, da razširi si obzorje.
O maju vse dobro: da so le učitelji utihnili! Mladi so ob plakatu in štafeti skoraj izdihnili.
NOVOLETNA
Kmetijci so visok obisk dobili.
Sploh so nas to leto, ko nas je hudič pobiral, vneto obiskovali. Njihove besede niso dale mleka ne pšenice. In kmetijcem pošlo je vse veselje za obljube in za vice.
L jubeznivo smo v juniju sprejeli brate, ki so se z Vlakom bratstva pripeljali.
Sploh smo se v tem mesecu lepo imeli:
V	Grižah je bil MIŠ-MAŠ, nekateri obrtnikiA pa so prevzeli le metode po načelu:
Več prekriješ, več imaš!
V	OMK Zajčka skakalčka smo pozdravili, vrlemu Danetu za 60 let nazdravili.
Tudi Žalsko noč smo petič prazno va, najbolj vneti so baje ob osmih zjuggj
E h, so novinarji naivni, se je marši ko v časopisu je prebral, da vsak »naj politika« izbral.
Kdo izbral bi te, ki jih imamo, saj teh ceniti sploh ne znamo!
Pa anketa je propadla. Škoda, da na lestvici ni bilo Mikuliča — potem bi videli hudiča!
Bil, seve, bi zadnji, ker le on kriv za vse naše je izgube.
Tisti, ki so izstopili iz ZK, so že na poti v
Medjugorje,
da nas rešijo pogube.
T riatlon hmeljarski so v Braslovčah se šli, kaj tudi ne: že 80 let so vneti športniki.
je to bolj slavno, enostavno in zabavno 'dimelj obirati.
Hoteffrebold so Nizozemci naselili, kolesa Va kar s sabo pripeljali,
(V hotelih pa prav zanje nove so kupili.) z njimjfdolino prevozili, v hotelu pa se z radensko hladili.
Hjnpljarskega starešino smo novega dobili, ,prtnceso vsi
občudovali, hmelj so stroji nam obrali, o, da bi ga še prodali!
d žeje so Polzelani v septembru hirali, o je bilo treba dati vodni dinar, so se pa obirali, stovka je 60-ič slovesno zamahnila s krili. Prebold si 145 let je naložila —
*aj osvojili bosta modni svet na en ’, dva, tri, če mačka kremplje si nabrusi, lastovka let okrepi.
* * *
V oktobru smo se na šahovskem prvenstvu razvedrili,
drugih zmag se nismo mogli veseliti: periodični obračuni so bili porazni,
3.	-vseeno dobri poznavalci vejo: nekateri kazalci so iz trte zviti!
Nekaj nekritih menic se je v občini našlo,
m ar zanje, da le Agrokomerca med nami ni bilo.
Le ansambel Slovenija si je za deset let vesele pel, a takšnega odmeva kot Slovenija s 57. ni imel.
* *
bjjrfS^d&ufedkih, ki je bil vesel.
ili^&no, da bo ukrep Mlekarni prenehal.
v (OD) pa kolektiv je obdržal, e jim v primerjavi z Mlekarno ne cedita
'enj in besed smo republikancem
n brez uspeha: financiranja nismo še rešili.
* * *
S Hamletom bi rekli: Nekaj gnilega v deželi...«, ko se glavni brigajo za probleme raje kot za sneg talanskim
* * *
O da ne pozabimo, kaj v novembru smo počeli!
PD Žalec je tiho 20-letnico slavilo.
ßaje tudi zato, ker brez vodstva je ostalo.
w
C e ste coca-colo pili, ste Slovinu za 10 let voščili. Minerva je zaokrožila 20 let.
A upokojencem se zaradi penzionov je podrl svet.
Najboljši štos je pripravila podgana,
elektrikarje (žal te v Žalcu) je spravila v zagato, ko je za celo noč prekinila potrato.
Vi pa nikar ne mislite le na varčevanje, nikar tako Delavsko enotnost ne kupujte — fuj, kakšno branje!
Pojdite raje na silvestrovanje!
Cene so od šampanjca podivjale, a vseeno z njimi zaplešite, na ukrepe pozabite! Tudi vam, ki boste doma ostali,
(ker ste Božič praznovali) naj bo lepo.
Bodite ta večer spravljivi: vsem iskreno sezite v roko!
(Kako ganljivo sta Reagan in Gorbačov storila to!) Čeprav vaše geste ne bo videlo na tisoče ljudi, se z njo teman vsakdanjik v dan sončen spremeni!
ka-i
*
*
*
*£
*
*
*
*
*
*
*
*
•&
•£
*
*
*
*
*
*
*
*
viz «iz vi# vi» viz 4?	4*	4^	4?	4^	4;	4^
4«	4^	4«	4>	4*	4*	4*	4*	*r*	4*	*T*	4*	4*
Kam odlagati odpadke po letu 1990?
Ena izmed možnosti je skupna deponija za celotno celjsko območje.
Na eni izmed zadnjih sej članov žalskega izvršnega sveta so obravnavali problematiko odpadkov v žalski občini.
Na sedanjem odlagališču komunalnih odpadkov na Ložnici se že dolgo lomijo kopja. Čeprav velja odlagališče za eno bolje urejenih v Sloveniji, ima namreč lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, so občani, zlasti pa krajani Ložnice, nezadovoljni in presneto malo navdušeni nad njegovo soseščino in smradom, ki ga ta sosed povzroča. Na odlagališču so sicer izboljševali, kar se je izboljšati dalo, npr. urejena je kanalizacija, zasuli so jame, zgradili usedalnik za izcedne vode in lovilec maščob, toda problem v žalski občini ostaja nere-
šne naj bi v Sloveniji urejali v prihodnje.
Ena izmed možnosti, o kateri v tem trenutku razmišljajo v žalski občini, je urejanje nove centralne deponije skupno s celjsko občino. Le-ta naj bi za celotno območje, za celotno celjsko območje, zadostovala naslednja tri' ali štiri desetletja. Poleg tega bi na takšni centralni deponiji laže zbirali koristne odpadke. Ali podpreti urejanje centralne deponije ali ne — o tem se na tokratni seji izvršnega sveta še niso odločili, bodo pa to možnost proučili.
Na seji izvršnega sveta so člani v zvezi z odpadki v žalski občini opozorili še na dvoje: na to, da nimamo odlagališča za t.i. posebne odpadke, delovne organizacije jih deponirajo pač pol načelu:
V žalski občini je pripravljen osnutek novega odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov. Po prejšnjem odloku je bilo v obvezen odvoz odpadkov vključenih 15 krajevnih skupnosti, oziroma 56 krajev in skupaj 3589 stanovanjskih in drugih objektov. Gledano v odstotkih je to približno 67 % občanov. V celjski občini je npr. v odvoz vključenih 90 %. Vendar ti podatki ne kažejo povsem resničnega stanja, kajti ljudje so pogosto odvoz odklanjali ali pa ga niso hoteli plačevati.
Zdaj je torej pripravljen osnutek novega odloka. Obravnavali ga bodo še delegati občinske skupščine. Med bistvenimi novostmi tega odloka je naslednje: organizirano odstranjevanje odpadkov je obvezno za celotno območje občine, za tiste kraje, ki so ob vsakem času dostopni vozilom javnih naprav, zožen pa je obseg oprostitev odlaganja in plačevanja odvoza odpadkov. Odlagati odpadke so dolžni vsi občani, plačila pa so začasno oproščeni le tisti, ki prejemajo stalno družbeno pomoč, če bi bilo zaradi tega ogroženo njihovo preživljanje.
šen. Na Ložnici se zbirajo odpadki približno 25.000 občanov, sedanja deponija pa zadošča še za dve leti. Kam torej z odpadki po letu 1990?
Dolgoročni plan občine je sicer pred leti predvideval možnost širitve ložniške deponije v zgornji glinokop, vendar je danes ta možnost vse manj verjetna. Ne le zaradi silnega odpora in nasprotovanja tamkajšnjih krajanov, temveč tudi zaradi povečane stanovanjske izgradnje na Ložnici.
Poleg tega pa tam ni možno urediti deponije za 50.000 ljudi, kakr-
znajdi se: Sistematično zbiranje koristnih odpadkov tudi še ni zaživelo. O radioaktivnih odpadkih, o katerih je v zadnjem času toliko hude krvi, pa so člani izvršnega sveta povedali, da po sedanjih informacijah takšno odlagališče v žalski občini ni predvideno, možno pa je, da bi radioaktivne odpadke • vozili preko našega območja. In še na eno so tokrat spet opozarjali — na črna odlagališča. Kar okrog 300 jih imamo v žalski občini, kažejo pa na to, da je lepše, bolj urejeno in čisto okolje še vedno naša deveta skrb.	Irena Jelen-Baša
Medobčinski svet SZDL CELJE
Odbor za racionalizacijo sredstev obveščanja v celjski regiji
Anketa o uporabnosti informacij
Dejstev za obstoj občinskih glasil kot tudi za njihovo ukinitev ne manjka. Pomanjkljivost dosedanjih razprav je v tem, da praviloma o (ne) potrebnosti pòsameznih občinskih glasil razpravljajo zgolj politiki in odgovorni za obveščanje v občinah, medtem ko so uporabniki informacij običajno manj vključeni.
Zato se odbor za racionalizacijo obveščanja v celjski regiji, ki je bil letos na pobudo celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije ustanovljen pri Medobčinskem svetu SZDL Celje, odločil, da s pomočjo bralcev ugotovi, ali so se posamezna občinska glasila sposobna sama potrjevati na tržišču. Sklop vprašanj v pričujoči anketi je seveda širši, kajti osnovni cilj odbora je, da pripravi takšen strokovni predlog za racionalizacijo obveščanja, ki bo zagotavljal večjo uporabnost informacij za občane in delovne ljudi celjskega območja in ne ukinitev ali ohranitev obstoječih glasil v regiji.
Ankete so objavila glasila: Novi tednik, Naš čas, Savinjski občan, Dravinjski glas, Savinjske.novice, Utrip in Bohor žari. Izpolnjene anketne lističe lahko pošljete ali osebno dostavite na vsa omenjena uredništva do 15. januarja. Da bi bili rezultati ankete kar se da verodostojni, bodo na anketna vprašanja odgovorila tudi vodstva vseh krajevnih konferenc SZDL na Celjskem. Odbor pričakuje, da boste akcijo vzeli resno in odgovorno. Nepravično bi namreč bilo, če bi moral odbor oblikovati zaključke na osnovi vašega molka.
ANKETA
o bralnosti in vsebinskih zasnovah glasil celjske regije
1. Katere časopise bereš?
2.	Prispeva občinsko glasilo k bolj poglobljenemu obveščanju o dogajanjih v občini?
DA	NE
3.	Ali vsebina občinskega glasila predhodno opozarja na probleme, o katerih bodo odločali ustrezni organi?
DA	NE
4.	Želiš, da loi občinsko glasilo izhajalo bolj pogosto? Zakaj?
5.	O katerih zadevah občinsko glasilo premalo piše
6.
Ali bi bral občinsko glasilo, če bi ga moral kupiti?
DA	NE
Bi zadostovalo za obveščanje o dogajanjih na celjskem območju regijsko glasilo?
DA	NE
i
Odlikovanja Predsedstva SFRJ
Na priložnostni svečanosti je v prostorih občinske skupščine predsednik Ludvik Semprimožnik podelil zaslužnim občanom odlikovanja Predsedstva SFRJ. Stanislav Skok je prejel red dela z zlatim vencem, Jožica Škorjanc pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Marija Slokar, Albert Ča-ter, Matilda Emeršič, Dominik Pirnat, Vlado Povše, Ivan Puckmei-ster, Teodora Skornšek, Franc
Kveder, Franc Mak, Karolina Dru-žinec, Janez Kroflič in Ivan Hribernik so prejeli red dela s srebrnim vencem. Medaljo dela sta prejela Ivan Maver in Stanko Žo-lek; Alojz Likeb, Drago Lubej, Daniel Pfeifer in Stanko Košec pa so prejeli medaljo zaslug za narod.
Na sliki: Ludvik Semprimožnik izroča odlikovanje Stanislavu Skoku.
Priznanja pripadnikom oboroženih sil
S priložnostno svečanostjo so tudi v naši občini počastili dan oboroženih sil. Zbranim je najprej spregovoril predsednik sveta za ljudsko obrambo Ludvik Semprimožnik, nato pa so podeli priznanja za dosežene rezultate v preteklem letu. Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je dobil Vinko Jug iz Žalca. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo pa je podelil zlate, srebrne in bronaste značke.
Pohvalo komandanta TO SR Slovenije je prejel Branko Kajtna iz Griž.
Iztok Kučer, Roman Žagar, Peter Strouhal, Dani Petek in Radovan Antloga so prejeli pohvale komandanta TO Zahodno Štajerske pokrajine, pohvalo pa je pre-
jela tudi enota PLO TO pod poveljstvom Iztoka Kučerja za dosežene uspehe pri bojnem pouku in usposabljanju.
Za izredno prizadevno delo in uspešno sodelovanje pri izvajanju nalog s področja SLO in DSZ so podeli zahvale komandanta TO občine Žalec družinam Kotnik iz Pongraca, Likeb in Satler iz Za-lož, Korošec in Pižorn iz Gotovelj ter Mehtigiz Žalca.
Podelili pa so tudi priznanja Občinske konference ZRVS, prejeli pa so jih Franc OseT iz Petrovč, Vojko Gorišek iz Griž in krajevna organizacija Petrovče.
Za najboljšo enoto TO je bila proglašena enota PLO TO pod poveljstvom Iztoka Kučerja.
jk
Usposabljanje pripadnikov ZRVS
Občinska organizacija ZRVS je v mesecu decembru pripravila zanimiv program usposabljanja, kar potrjuje zelo dober odziv članstva, saj je bjla dvorana kulturnega doma v Žalcu napolnjena do zadnjega kotička. Aleksander Kerštajn je najprej predstavil vojno zvezd, nato pa je Janez Pirš, novinar RTV Ljubljana govoril o
bistvu, vzrokih in pojavnih oblikah nacionalizma, beseda pa je seveda tekla tudi o tem, kako se moramo upirati tem družbeno kritičnim pojavom. »Zanimiva je bila tudi razprava, ki je pokazala, da si člani te organizacije takšnih oblik usposabljanja še želijo.
jk
Preventivna akcija: vsak peti z zimsko opremo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izvedel akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo». V njej so_ sodelovali miličniki Postaje prometne milice iz Celja, Postaje milice iz Žalca, delavci Strojne tovarne Žalec, ki so pooblaščeni za tehnične preglede vozil, ter inštruktorji ZŠAM Žalec.
V mrzlem zimskem jutru so pregledali 25 osebnih in 13 tovornih vozil. Akcija pa ni bila namenjena represivi, temveč naj bi v prvi vrsti opozorila voznike na pomanjkljivosti njihovih vozil. Kljub skromnemu številu pregledanih vozil pa število napak ni razveseljivo. Ponavljajo se znane, stare napake, isti pa so tudi izgovori. Ugotovljene so bile najpogostejše napake na zavornem mehanizmu (4), na krmilnem mehanizmu (5), obraba gum ( 1 )švetlobno-signalnih naprav (19), druge večje napake (2), zaradi česar sta bili odvzeti tudi prometni dovoljenji. Čeprav je narahlo naletaval sneg, je imelo le sedem vozil zimsko opremo, ostalih 31 voznikov pa je verjetno čakalo na koledarsko zimo, saj so imeli avtomobile opremljene kot sredi poletne sezone.
Vsem udeležencem v prometu želimo v teh zimskih mesecih, ko so pogoji za promet izredno slabi, srečno in varno vožnjo.
J. Koštomaj
Kmalu po boljših cestah?
V prihodnjem letu naj bi obnovili in razširili cesto med Arjo vasjo in Titovim Velenjem, druga večja rekonstrukcija, pomembna za žalsko občino, pa se obeta na območju Babe oziroma na območju od Zajesovnika proti Trojanam.
Takšen predlog so izoblikovali in ga tudi podprli na področnem posvetu o cestni problematiki, ki so ga konec novembra organizirali na koordinacijskem odboru pri svetu občin skupaj s skupnostjo za ceste Slovenije. Na tem posvetu so sestavili tudi spisek tistih cest, ki naj bi jih v prihodnjem letu urejali in gradili na celjskem območju. Vse pa bo odvisno od tega, kako bo ta spisek želja našel svoje mesto v planu skupnosti za ceste, in od tega, koliko denarja bo na voljo v prihodnjem letu. Zaenkrat so obeti dobri, kajti slišati je, naj bi za izgradnjo cest namenili v prihodnje namesto sedanjih 6 kar 20 odstotkov bencinskega dinarja.
Na posvetu o cestni problematiki pa so, kot je povedal predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik, razpravljali tudi o nadaljnji izgradnji avto ceste Arja vas—Ljubljana. Predstavniki žalske občine, hkrati pa tudi velik del Štajerske, Prekmurja in Koroške, so zahtevali, da je treba čimprej rešiti trojanski klanec. Nekateri, zlasti predstavniki onstran Trojan, namreč bolj podpirajo gradnjo avtoceste v končni fazi, kar pa pomeni, da zelena luč zanjo še nekaj časa ne bo prižgana.
Na svetu občin so potem izoblikovali takšno stališče: prihodnje leto pričnejo z gradnjo na odseku Babe, na območju od Zajesovnika proti Trojanam oziroma proti trojanskemu klancu, dokončno naj bi uredili načrte za tretji pas trojanskega klanca in natančno določili traso avto ceste Arja vas—Ločica. Le-to naj bi začeli graditi v naslednjem srednjeročnem obdobju.	Irena Jelen-Baša
Na osnovi 8. in 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Žalec za obdobje 1986—1990 objavljamo
Razpis
za občinski raziskovalni program za leto 1988
1.	Za raziskave, ki obravnavajo občinske probleme (s področja gospodarske, prostorske in socialne problematike občine) ;
2.	Za raziskave, ki obsegajo skupne medobčinske oziroma regijske probleme (problematika okolja);
3.	Razvojno — raziskovalne naloge, ki obravnavajo razvojno problematiko prestruktuiranja žalskega gospodarstva, in sicer:
—	dolgoročne raziskave novih proizvodnih usmeritev
—	uporabne raziskave za izboljšanje tehnologije, ki bodo rezultate dajale v tekočem srednjeročnem obdobju
—	razvojne naloge, ki predstavljajo prenos raziskovalnih dosežkov v prakso
Naloge pod 1. točko sofinancira Občinska raziskovalna skupnost do višine 70 %, naloge pod 2. točko do višine 40 % in naloge pod 3.točko do višine 30 %.
Rok za prijavo je 25. januar 1988.
Morebitne druge potrebne informacije dobite na Skupnih službah SIS Žalec, Pečnikova ulica 1, telefon: 713-121, kamor pošljite tudi prijave.
PETROVČE
Krvodajalske akcije v Petrovčah se je udeležilo 84 krvodajalcev, od katerih jih je bilo največ iz Zarje Petrovče (kar 36), iz Hmezada jih je bilo 12, iz Name Levec sedem, od zasebnika Martina Dreva pet in po trije iz Ferralita Žalec in Mlekarne Arja vas. Med njimi se je Ivan LIPOVŠEK odzval darovanju krvi že 51-ič, Ivan STARČEVIČ 27-ič, Emilija FELDIN 26-ič, Boštjan ŠPACAPAN 21-ič, Peter STRNIŠNIK in Ivan PULJEK pa po 20-ič.
ŠEMPETER
Na krvodajalsko akcijo v Šempetru pa so prišli 104 krvodajalci, med katerimi jih je bilo največ iz delovne organizacije AERO Šempeter, največkrat pa sta darovala kri Edi ŽLICAR — 85-krat in Marjan ŽAGAR 56-krat.
Letno se krvodajalskih akcij v naši občini udeleži okoli dva tisoč krvodajalcev, kar pomeni, da je nekaj več kot pet odstotkov naših občanov krvodajalcev. Lep odstotek je brez dvoma uspeh neutrudnih organizatorjev in izraz globoke humanosti vseh občanov in delovnih ljudi naše občine do sočloveka pri zdravljenju in reševanju življenj.
Z razvojem medicinske znanosti in vse hitrejšega tempa življenja, ki pogojuje številne nezgode, pa so iz dneva v dan večje tudi potrebe po tem nenadomestljivem in najžlahtnejšem zdravilu, ki ga lahko sočloveku da le človek.
Rdeči križ Slovenije, občinski odbor Žalec se v svojem in v imenu vseh krajevnih organizacij RK občine Žalec in v imenu vseh prejemnikov krvi ob zaključku leta 1987 iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem in jim hkrati želi obilo zdravja in osebne sreče v letu 1988, Enako želimo tudi vsem neutrudnim aktivistom Rdečega križa v občini z željo, da bi tudi v prihajajočem letu dobro sodelovali.
Obveznice za razvoj drobnega gospodarstva
Razvoj drobnega gospodarstva, družbenega in zasebnega, je bila v zadnjem času pogosta tema razprav v družbenopolitičnih organizacijah in republiški skupščini. Med stališči in sklepi je med drugim omenjeno, da se je treba zavzemati za spodbujanje drobnega gospodarstva. Ena izmed oblik zagotavljanja sredstev je tudi izdajanje obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Tako se je temeljna organizacija MEGA že odločila za izdajo obveznic, ki jih fizične in pravne osebe lahko uveljavijo do 28. februarja prihodnjega leta. Akcija je zanimiva zlasti za tiste občane, ki presegajo skupni čisti dohodek nad neobdavčenim limitom, kajti obveznice se upoštevajo enako kot prispevek za humanitarne namene, kar praktično pomeni, da se s tem zmanjša davek od osnove skupnega dohodka občanov. MEGA bo vložena sredstva obrestovala s 25 odstotnimi letnimi obrestmi in do 40 odstotkov gibljivega dela obresti. Obveznica je prenosljiva in jo občani lahko uporabijo tudi kot darilo ali kot depozit pri najemanju kreditov. Zbrana sredstva bo MEGA namenila predvsem za nakup proizvodnih prostorov za potrebe drobnega ^gospodarstva.______________________-jk J
........_fJ§f!S5:' ~-Wlm
mmkkmmm
V	začetku decembra je bilo v šempetrskem Sipu izredno zasedanje delavskega sveta in konference sindikata. Tema tega skupnega zasedanja je bila samo ena: obravnava izjemno kritičnega dohodkovnega položaja v delovni organizaciji.
O tem, da v tej organizaciji s 1300 zaposlenimi škriplje, je bilo slišati že nekaj časa. Tokrat so o težavah tudi javno in glasno spregovorili.
Direktor Polde Rajh je na začetku pojasnil, da so pogoji za delo postali povsem neznosni. Upadla je prodaja, čeprav so letos kljub vsemu prodajali boljše kot leto ali dve nazaj. Ob devetih mesecih so beležili izgubo, narašča neplačana realizacija, srečujejo se s pojavom velike nelikvidnosti, česar niso pričakovali. Obračajo pa v Sipu letos tisoč starih milijard manj denarja kot minulo leto.
V	Sipu so sicer sprejeli vrsto ukrepov: zaloge zmanjšujejo na minimum, izboljšujejo prodajne prijeme, prodajajo viške osnovnih sredstev, povečujejo izvoz, režijo nameravajo zmanjšati za 10 do 20 odstotkov, poleg vsega pa pospešujejo tudi izterjave.
Toda vse skupaj je po besedah direktorja zaman, kajti zadnji vladni ukrepi so jim odvzeli vsakršno možnost ustvarjanja dohodka. V Sipu so morali vse cene izdelkov vrniti na tiste s prvega oktobra, takšne pa so povečali za 10 %. Toda večina vhodnih materialov se je podražila med 30 in 60 %. Izračunali so, da bo takšen nesmiseln razkorak tej delovni organizaciji v prvih mesecih prihodnjega leta povzročil šest milijard dinarjev izgube. Kar 28 % proizvodne cene jim namreč požrejo repromateriali. »Poleg vse-
ga tega,« je dejal Polde Rajh, »so problemi pri nabavi materialov, kar pomeni slabšo kvaliteto, zato je vse bolj vprašljiv izvoz «	.
Tako je nanizal nekaj težav in opisal položaj direktor Sipa. V razpravi je bilo slišati še vrsto pripomb. Jože Mlakar je npr. dejal, da v Sipu zaradi zadnjih ukrepov ne vidi nobene perspektive in da bi morali delavci demonstrirati proti takšnim nesmiselnim odločitvam zisa. Jože Marodi se je spraševal, kam gre pri nas ustvarjeni dinar, kajti delavci delajo, plače pa so takšne, da z njimi ne moreš več normalno živeti. Marjan Lešer je kritično razmišljal o tistih predstavnikih,- članih republiškega izvršnega sveta in sindikata, gospodarske zbornice in
drugih, ki so jih povabili na ta sestanek. Razen predsednika žalske občinske skupščjne in predsednika občinske sindikalne organizacije ni bilo nikogar. »Tako so malomarni, da niti ne pridejo pogledat tistih, ki jih živijo,« je dejal Marjan Lešer.
Na koncu so na tem skupnem zasedanju sprejeli dva sklepa, ki jih bodo poslali najvišjim organom v republiki in zvezi. Prvi zahteva odpravo nevzdržnih cenovnih razmerij, drugi pravi, da je treba pristopiti k pospešenemu spreminjanju oziroma osvajanju novih izdelkov v Sipu, pospeševati je treba izvoz, storitveno dejavnost, del bremena pa prenesti na kupce.
Irena Jelen-Baša
SO UKREPI EDINO ZLO?
Vse tisto, kar so nanizali na tokratnem skupnem zasedanju delavskega sveta in konference sindikata v Sipu, je resničnost, ki dobiva že kar tragične razsežnosti v naši družbi. Nesmiseln in životarjenju nerazvitih prilagojen program ukrepov je postavil na glavo celotno slovensko gospodarstvo. Tudi v Sipu.
Toda vprašanje je, ali vse zlo resnično izhaja samo iz teh zadnjih ukrepov. O tem se na tokratnem sestanku nihče ni spraševal. Morda bi se, če razgovora ne bi zaključili natančno ob štirinajsti uri.
Niso namreč tako daleč nazaj časi, da se ne bi spominjali, ko so se proti Šempetru valile kolone ljudi, v glavnem kupcev z juga, ki so samo z devizami lahko kupovali ta ali oni stroj. Kupčija je cvetela, komercialisti so si meli roke ob dobrem zaslužku, kmetič z dinarji tam pač ni imel kaj početi.
Toda sedem debelih let je hitro minilo. Za njimi je prišlo sedem suhih. Izkušnje modrih mož uče, tudi v našem gospodarstvu jih je nekaj, da je skrinjo za suha leta treba napolniti v letih blaginje. Da je treba o novi proizvodnji razmišljati takrat, ko ti gre najbolje.
Žal so v Sipu najbrž premalo razmišljali o prestrukturiranju proizvodnje, o tem, kaj početi s sodobno opremo in dobrimi kadri, če bo pri sedanji proizvodnji zaškripalo. Danes o tem sicer razmišljajo, vendar pametnega izhoda še ni na obzorju. Iščejo tuje partnerje, toda to je v tem trenutku najbrž preveč dolgotrajno in prepočasno reševanje potapljajoče se ladje. 1300 potnikov lahko izgubi potrpljenje.
Irena Jelen-Baša
Polovica sredstev varčevalcev
V začetku decembra so se v Žalcu zbrali delegati konference delegatov Beogradske banke — Temeljne banke Ljubljana in na seji obravnavali poročilo o poslovanju po devetih mesecih letošnjega leta, informacijo skupščine SRS o posledicah afere Agro-komerc, dopolnili pa so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi te banke.
»Bilančna vsota je bila po devetih mesecih večja za 43 odstotkov, vključitev novih članic pa se kaže v 41-odstotni rasti sredstev, kar polovico bančnih sredstev pa predstavljajo sredstva varčevalcev. Gibanje sredstev varčevalcev je precej odvisno od kredit-
no-monetarne politike in določil zakona o celotnem prihodku in dohodku. Na obseg in strukturo sredstev ter naložb prebivalstva je vplivala politika obrestnih mer ob hkrati skromni kreditni ponudbi. Sredstva za kreditiranje investicij so bila namenjena Interni banki Merx, KK Šentjur za nakup osnovne črede in obnovo sadovnjakov, in Savinjskemu magazinu za izgradnjo blagovnice. Na področju malega gospodarstva so sredstva uporabili za kreditiranje tekoče proizvodnje, stanovanjska izgradnja pa močno zaostaja, kar potrjuje le 30-odstotna realizacija. Vzrok za to je nerealna obrestna mera. Sicer pa je ena od osnovnih ugotovitev za to obdobje presežena dinarska likvidnost in
zelo omejena devizna likvidnost. Skupni imenovalec obeh problemov so pravice, ki jih v dinarskem poslovanju stalno primanjkuje, povsem drugače pa je na deviznem poslovanju. Vse bolj pa so zaskrbljujoča gibanja bančnega in celotnega finančnega sistema, ki ga obremenjuje pretirano administriranje, v porastu pa je tudi finančna nedisciplina. S tem pa je zmanjšana mobilnost družbenega kapitala. Nesmiselnost tako vodene kreditno-monetarne politike je očitna, saj banke drago plačujejo vezane vloge, ob tem pa ne morejo obračati tega denarja. Za to v bankah ni sredstev za koristne naložbe v gospodarstvu, ki pa se duši v nelikvidnosti.
jk
Vsak dan 30
V celotni slovenski kemijski industriji se ukrepi Zveznega izvršnega sveta odražajo izredno negativno. Samo v temeljni organizaciji Aero Kemija Šempeter beležijo vsak dan 30 milijonov dinarjev izgube. Vzrokov za to je več, najhuje pa je, da z znižano prodajno ceno ne pokrijejo niti materialnih stroškov. Tako so letošnji načrti skoraj čez noč postali nedosegljivi.
Sprememba tečaja dinarja je za 20 odstotkov povečala materialne stroške, energija in transport pa za tri odstotke. Cene vhodnih surovin so se s 1. novembrom povečale za 65 odstotkov in jih dobavitelji ne nameravajo znižati, nam pa ukrep ZIS nalaga vrnitev cen na oktobrsko raven, kar pomeni, da bi morali cene naših izdelkov znižati za 60 odstotkov. Tako bi bila neto prodajna cena za 30 odstotkov nižja od materialnih stroškov, poslovanje z izgubo v substanci pa za nas pomeni samomor. S posledicami ukrepov ZIS smo takoj seznanili gospodarsko zbornico in izvršni svet
MIO izgube
Slovenije in hkrati zahtevali spremembo odloka o zamrznitvi cen naših izdelkov. Pripravljamo pa tudi ukrepe v temeljni organizaciji, s katerimi bomo skušali vsaj delno nevtralizirati posledice, vendar pa se težavam ne bomo mogli izogniti. Tečajne razlike za najete kredite v tujini za nas pomenijo večjo obremenitev dohodka, zaradi ukinitve stimulacij pa pri izvozu nismo pridobili skoraj nič. Izvoz na konvertibilno tržišče smo letos povečali za 20 odstotkov, za prihodnje leto pa načrtujemo prodati tretjino proizvodnje tujim tržiščem. Pri prodaji naših izdelkov čutimo padec kupne moči, močno pa se slabša finančna disciplina in tako se terjatve do kupcev nenehno povečujejo.
Kar polovica kupcev ni likvidnih, prav tako pa tudi banke. Za to torej pričakujemo spremembo ukrepov ZIS, v nasprotnem primeru bomo prisiljeni ustaviti del proizvodnje,« nam je povedal direktor Aera-TOZD Kemija Šempeter Tone Guzej.
jk
Pomanjkanje nogavic na domačem trgu
Tovarna nogavic bo v letošnjem letu prodala na domačem trgu 26,5 milijonov nogavic, kar je za 12 odstotkov več kot v letu 1986. Na zahodnoevropsko konvertibilno tržišče so izvozili 14,5 milijonov nogavic ali 35 odstotkov proizvodnje. Zaradi znane kvalitete, ki jo dosega in ugodnejše cene v izvozu, bo Polzela v prihodnjem letu izvoz povečala še za najmanj petnajst odstotkov. Zniževanje oziroma ustavljanje proizvodnje v kemični in primarni tehnični industriji zaradi disparitet v cenah pomeni pomanjkanje surovin in s tem močno znižuje ponudbo nogavic na domačem trgu.	T. Tavčar
Novo prodajalno v Celju je odprla predsednica delavskega sveta Anica Sušnik
Mikova modna oblačila tudi
Uspešno poslovanje industrijske prodajalne v Preboldu je delovno organizacijo MIK Prebold vodilo v odločitev, da trgovino s svojimi modnimi izdelki odprejo tudi v Celju. Tako so sredi decembra v neposredni bližini veleblagovnice T odprli lepo urejeno in seveda tudi dobro založeno trgovino, v kateri bo nežnejši spol lahko izbiral njihove izdelke, ki vse bolj slovijo zlasti po kvaliteti.
In ker k oblačilu sodi tudi bluza, pas in seveda nogavice, lahko vse to najdete po policah trgovine MIK Prebold. »Ker se zavedamo, da je treba kupcem izdelek tudi ustrezno ponuditi, smo se odločili za koncept lastnih trgovin. Za to še posebno skrb namenjamo kadrom, ki delajo v trgovinah. Lastna trgovina ima več prednosti, pomemben pa je predvsem neposreden stik s kupci in
v Celju
tudi finančni učinek. V prihodnje načrtujemo odprtje novih lastnih trgovin v večjih centrih. In ker se zavedamo, da bo zaradi padca standarda na trgu vedno večja konkurenca, se na tržne zakonitosti poslovanja tako najbolje pripravljamo,« je na priložnostni svečanosti dejal Andrej Šepec, direktor MIK Prebold.
jk
foto: L. Korber
Agrina je v ureditev Blagovnice vložila 300 milijonov dinarjev. Direktor Agrine Ivan Debelak je najprej predstavil delovno organizacijo, nato pa še prodajni program Blagovnice. Kupci si potrebno blago lahko sami izberejo.
v Ilirski Bistrici
Agrina tudi
V središču Ilirske Bistrice je Agrina odprla novo Blagovnico, ki ima. 400 m! prodajnih površin, 800 m2 razstavnega in skladiščnega prostora, pokrito skladišče pa ima 150 m!. Tudi v tej Blagovnici nudijo vse od vijaka do trak-
torja, ponudbo gradbenega materiala pa bodo uredili že naslednjo leto. V Blagovnici je zaposlenih osemnajst delavcev, ki naj bi ustvarili tretjino prometa žalske Blagovnice. Nudijo pa tudi servis za IMT stroje. Obiskovalcev in tu-
di kupcev ob otvoritvi Blagovnice ni manjkalo, kar potrjuje upravičenost odločitve Agrine za ureditev trgovine v prostorih Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica.
jk
Okleščena stanovanjska izgradnja
^Uresničen le program prenove in vzdrževalnih del_^
Izgradnja 20-stanovanjske-ga bloka v Preboldu je zaključena, novi stanovalci bodo ključe dobili v teh dneh. Objekt so v rekordnem času in pred rokom zgradili defavci Ingrada — TOZD Gradbena operativa Žalec. To pa je tudi vse v tem letu na področju stanovanjske izgradnje, kar potrjuje, kako okleščena je gradnja stanovanj. »Intervencijska zakonodaja je v nasprotju s slovensko, povsem pa je v nasprotju s plani in hotenji. Priliv sredstev iz čistega dohodka je praktično usahnil, nekaj sredstev smo dobili za solidarnost iz dohodka. Ker pa lahko na osnovi zadnjih ukrepov izgubaši zahtevajo vrnitev sredstev, je tudi ta vir negotov. Ob vsem tem je toliko nejasnosti, da o nadaljnji stanovanjski izgradnji težko karkoli rečem, prepričan pa sem, da smo v absurdni situaciji. Organizacije združenega
dela praktično ne namenjajo več sredstev za stanovanjsko izgradnjo, iz naslova solidarnosti pa bomo ob teh cenah lahko kupili le pet stanovanj. Že sedaj pa imamo več kot sto prošnikov,« pravi strokovni delavec Samoupravne stanovanjske skupnosti Rado Cestnik. Za nadomestilo stanarin bodo letos namenili 60 milijonov dinarjev, kar predstavlja 16 odstotkov zbrane stanarine, načrtovali pa so štiri odstotke. Prošnikov za subvencije je vedno več, odstotek upravičencev pa je precej višji od povprečja v Sloveniji.
Plan vzdrževalnih del in prenove stanovanj smo skoraj v celoti izpolnili. Za ta dela smo namenili 520 milijonov dinarjev in stanovanjski fond je v večji meri zaščiten. Med večjimi deli naj omenim prenovo graščine v Brodeh na Vranskem, kjer smo uredili
šest stanovanj in obnovili streho. Z deli bomo nadaljevali prihodnje leto, pridobili pa naj bi še pet stanovanj. Vrednost opravljenih del je 80 milijonov dinarjev. Na preboldski graščini smo obnovili fasado in dvoje stanovanj, v Arji vasi kritino in stanovanjsko pohištvo, stanovanja pridejo namreč na vrsto prihodnje leto, prenovo pa smo opravili tudi na objektih Breg 57, Prebold 26 in v Zabukovici. Precej sredstev pa smo namenili tudi za ureditev kotlovnic. Zaradi točenja streh na novih blokih v Žalcu smo se odločili za nadgradnjo in streho dvokapnico, pridobili pa bomo tudi osem novih stanovanj. Vrednost del bo 280 milijonov dinarjev. Naslednje leto bomo uredili še drugi niz blokov in tako rešili ta pereč problem ravnih streh,« pravi Rado Cestnik.
jk
I
Leto 1942 partizanskih
Po reorganizaciji na Tolstem vrhu odidejo čete I. Štajerskega bataljona na svoja operativna območja. Tako sta štab bataljona in 1. četa krenila proti Trojanam in Limberski gori, kjer so načrtovali napad na območje Zagorja, hkrati pa so čakali na II. grupo odredov, vendar se ta po bojih na Jančah (21. maja 1942) ni uspela prebiti preko Save. Četa se je premaknila na Čemšeniško planino.
2.	četa Slavka Šlandra je delovala na območju Andraža in na Paških vrhovih, dne 10. maja pa je v Šeščah napadla sovražno patruljo in ubila nekega vermana. Sredi maja je hkrati z drugo četo napadla Ljubno.
Drugega junija sta se 2. in 3. četa umaknili na Dobrovlje in 6. junija 1942 formirajo IV. četo, ki je štela okoli 25 borcev, komandir je bil Lojze Hafner-Veliško, politični komisar pa Franc Hribar-Savinj-ski. 17. junija se prva, tretja in četrta četa zadržujejo na Sveti gori, med tem ko je druga četa delovala na območju Menine. Prva, tretja in četrta četa so nato krenile proti Dobrovljam in 24. junija 1942 padle v zasedo na prelazu Lipa. Vse tri čete so se prebile na Čreto, se z Dobrovelj spustile proti Gomilskemu ter se mimo Kaplje vasi povzpele na Tolsti vrh nad Preboldom. 28. junija sta prva in tretja četa krenili preko Mrzlice v vzhodni del revirjev, četrta četa pa se je vrnila na Dobrovlje in se utaborila nad Prekopo.
Druga četa je po akciji v Nazar-jih krenila čez Savinjo v okolico Letuša in Andraža ter se 10. junija utaborila na Velikem vrhu. V noči od 12. na 13. junij se je četi priključilo štirinajst novih borcev iz Letuša. O tem je ohranjen okupatorjev dokument: Žandarmerij-ska postaja Braslovče, okrožje Celje okolica, Dnevnik štev. 1048, z dne 14. junija 1942. Naslovljeno Landratu v Celju. Zadeva: Osebe iz Letuša, ki so na sumljiv način izginile.
Spodaj navedene osebe, ki so politično obremenjene, so v noči od 12. na 13. junij 1942 iz Letuša izginile. Kakor je bilo mogoče točno ugotoviti, niso bile odvedene od band, temveč so iz lastne iniciative verjetno, da bi se izmaknile preteči aretaciji po gestapu, neznano kam odšle. Možno je, da so se ti ljudje priključili bandam. Gre za naslednje: Ferdinand Remic in Ivan Remic, kmečka sinova iz Letuša 25; Franc Jager, posestnik; Franc Jager, kmečki sin; Ana Jager, kmečka hči iz Letuša 15; Justina Mogu, krojačica; in Frančiška Mogu, kmečka hči iz Letuša 66; Ivan Strigi in Karel Strigi, pom. del. iz Letuša 80; Alojz Stopar, posestnik; Alojz Stopar, kmečki sin iz Letuša 46; in Franc Korber, kmet iz Letuša 32.
Gestapo v Celju je bil obveščen o pobegu zgoraj navedenih oseb z označbo njihovih podatkov in premoženjskih razmer. Pripominja se, da je, kakor se sliši, treba računati z nadaljnjimi pobegi med prebivalstvom. Podpisan je Flubmann, glavni žand. stražmojster. Ta je istega dne poročal, da je bila 12. junija 1942 ob 23. uri pri Letušu napadena motorizirana žandarmerijska patrulja iz Celja in da je v isti noči proti eni uri štirideset mož — močna oborožena banda — prešla Pako in nadaljevala pot proti Braslovčam. Pripominja, da skupina, ki je napadla patruljo, ni identična s skupino, ki je prešla Pako.
Druga četa je imela v juniju mesecu več manjših spopadov v Ločici pri Polzeli, v Letušu, v Voiogi in pri Kaplji vasi, tu je 16. junija padel en borec, pri napadu na četni tabor blizu Vologe pa 23. junija padel še en, drugega pa so pogrešali. 29. junija je prišlo do napada taborišča čete pri Andražu, od koder se je četa prebila proti Gori Oljki. Padel je en borec, drugi pa je bil ranjen. V knjigi Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec je navedeno, da je bil prvi spopad med partizani in okupatorjem v Andražu 29. julija 1942 na senožeti, v neposredni bližini Blagotinškovega gozda. V njem sta padla sovražni vojak in partizan, med tem ko je bil drugi partizan težko ranjen. Vse tri je moral odpeljati Jakob Blagotinšek-Lovče do ceste. Navedeno je, da se ni dalo ugotoviti, kateri enoti sta partizana pripadala. Ker gre nedvomno za isti do-
leto groze in prvih
IV.
godek, je v monografiji napaka pri datumu (29 VII., namesto 29. VI.). Mirno lahko trdimo, da se je tu spopadla 2. četa štajerskega bataljona. Da je bil spopad v juniju, potrjuje nadaljnje gibanje čete, ki je 30. junija odšla na Dobrovlje, 1. julija minirala cesto Vransko— Motnik in se nato utaborila v šmi-klavžkih hribih.
Tudi četrta četa se je po izdaji taborišča nad Prekopo umaknila v šmiklavžke hribe, kjer so bile še druge čete. Iz taborišča bataljona je četrta četa odšla proti Mrzlici in Gozdniku, da zažge planinske postojanke, kjer je okupator nameraval urediti svoje postojanke.
Ohranil se je dokument žan-darmerijske postojanke Prebold, okrožja Celje, z dne 8. julija 1942. Naslovljen je bil komandantu Varnostne policije in SD na Spodnjem Štajerskem — oddelku za kazenske zadeve v Mariboru ob Dravi, poročal pa je o napadu tolpe na Mrzlici. Zapisano je, da se je dne 6. julija 1942, približno ob
16.	uri pojavilo v Pongracu št. 67, občina Prebold, pri hribovskem kmetu Francu Špajzarju približno deset banditov, oboroženih s puškami in pištolami. Eden izmed njih je bil v vermanski uniformi, dva pa sta imela vermanske kape. Zahtevali so, da jim Špajezer da hrane ... Med banditi so bile tudi osebe, katerih starost cenijo na šestnajst let. Istega dne, približno ob 18.15, ie prišlo k planinski postojanki na Mrzlici v občini Prebold še približno deset drugih banditov, ki so od oskrbnika koče Valentina Beška zahtevali predajo denarja in ključev od planinske koče in mu grozili. Beško ... jim je ključe izročil, gotovine ni bilo. Potem so Besku še dovolili, da svojo imovino spravi iz koče, nakar so v eni izmed sob podtaknili ogenj, ki se je takoj razširil na vse poslopje ... Zažgali so tudi staro planinsko' kočo in pripadajočo uto. Približno v istem času se je pri lovski koči na Gozdniku v občini Prebold, v Pankracu št. 84, ki je oddaljena od prej imenovane planinske koče približno uro hoda in je last trgovca Daniela Ra-kuscha v Celju, prav tako pojavila neka banda. Ta se je bila očividno popoldne ločila od prej omenjene in je bila po izjavah članov samih ista, ki je obiskala posestnika Špajzarja. Ta je zažgala lovsko kočo, ki je bila prav tako upepeljena . .. pred pogorelo lovsko kočo je bilo najdeno truplo tam zaposlenega Franca Dolarja . . .
Pongrac leži v sedanji krajevni skupnosti Griže, ki je bila med vojno priključena občini Prebold. Franc Dolar je bil oskrbnik lovske koče. Pred partizani pa je pribežal sem s Kala oziroma Dola pri Hrastniku, kjer je izdal skupino partizanov in s tem zakrivil smrt treh borcev, zato so ga partizani pred kočo tudi likvidirali.
Po priključitvi četrte čete se je bataljon 11. julija vrnil na Čreto. Ker ni bilo stikov z drugo grupo odredov, so sklenili delovati samostojno. Čete so si razdelile področje delovanja. Prva četa naj bi delovala na Dobrovljah, Menini in Zadrečki dolini, druga na predelu med Šaleško in Savinjsko dolino ter na Mozirski planini, tretja četa na osrednjem delu Savinjske doline ter zahodnem delu revirjev, četrta četa pa v Spodnji Savinjski dolini in vzhodnih revirjih.
Vse čete so bile v bojih proti okupatorju zelo uspešne.
Septembra je prišel na Dobrovlje štab II. grupe odredov ter 1. in 2. bataljon odreda, ki sta se prebila na Štajersko preko Gorenjske. Štab II. grupe odredov je izvedel reorganizacijo po ukazu glavnega poveljstva z dne 4. aprila. Vse svoje enote je razvrstil v štiri bataljone, ki naj bi tvorili jedro savinjskega, pohorskega in kozjanskega partizanskega odreda.
Kasneje sestavljata Savinjski odred dva bataljona — prvi savinjski in drugi — moravški. Savinjski batajon sestavljajo tri čete, ki so si razdelile operativno območje. Novembra so bile v taborišču pri Sv. Joštu vse tri čete in štab savinjskega bataljona, štab savinjskega odreda in štab grupe z delom zaščite in grupno tehniko, skupaj okoli osemdeset borcev. 6. novembra so patrulje opazile večje premike nemške motorizacije na vseh cestah okoli Do-
brovelj, vendar se partizani niso umaknili. Šele kasneje so se skušali umakniti na Menino, vendar so na Slapah opazili zasedo in se vrnili k Sv. Joštu, kjer so se povzpeli nad cerkev, okupator pa je začel obkoljevati vrh, zato je bilo treba prebiti obroč. Sklenili so, da tretja četa in del štabne zaščite štitita umik, nakar se umakneta še sama. Glavnina se je prebila, tretji četi in delu štabne zaščite pa to ni uspelo. Sedemnajst borcev je padlo, pet so jih Nemci ujeli, le nekaterim posameznikom se je uspelo izmuzniti iz obroča.
Zaradi taktičnih napak je prišlo do katastrofe in partizanska dejavnost se je v Savinjski dolini v novembru in decembru 1942 začasno umirila, ni pa povsem prenehala. Začele so se obnavljati terenske politične organizacije, organizirati javke in tako pripravljati teren za nove partizanske enote. Aktivni so bili politični delavci, kar potrjujejo nekatere akcije v hovembru in decembru 1942. 7. novembra so bile trosilne akcije v Grižah in Zabukovici, 8. novembra v Preboldu, 9. in 10. novembra v Poljčah, na Gornil-skem, v Šeščah, Šentlovrencu ter 11. novembra v Preboldu, Latkovi vasi, Kaplji vasi in Braslovčah. 13. novembra je bila sabotaža v šoli na Gomilskem pri tečaju nemškega jezika, rekvizicija živil v Braslovčah, Zaklu in na Gomilskem,
16.	in 17. novembra je bila rekvizicija živil na Gomilskem, v Preboldu in v Čepljah. 18. in 19. novembra je bila rekvizicija živil v Čepljah, na Vranskem in v Pangra-cu. 25. in 26. novembra pa pri Šmiklavžu in v Latkovi vasi, 27. novembra pri Sv. Magdaleni (Matke) in v Šeščah, 30. v Voiogi. 3. decembra je bila rekvizicija v Črnem vrhu, 5. decembra pa je bila trosilna akcija v Zabukovici ter rekvizicija v Kaplji vasi. 8. decembra je bil napad na železniško postajo v Šempetru, ki ga je opravil Marijan Rot. Pri tem je bila demolirana pisarna, denar pa rekviriran. 11. decembra je bila rekvizicija živil pri Miklavžu, 19. decembra pa rekvizicija cigaret v Libojah. 21. in 22. decembra je bila rekvizicija živil v Preboldu, v Grižah in Marija Reki, 26. decembra pa v Kaplji vasi in Marija Reki. 28. decembra je bil ustreljen blokfirer Josef Gozdnikar v Grižah.
Vsi ti podatki povedo, da narodnoosvobodilno gibanje v Savinjski dolini ni zamrlo in da je bilo močno tudi v letu 1942.
Uvodoma smo zapisali, koliko žrtev je dala naša dolina, pa povejmo še, da sta bili prvi jetnici v Auschwitzu Cilka Kos, rojena 1904, iz Tabora, in Angela Zupanc, rojena 1905, iz Migojnic pri Grižah. Bili sta v transportu 56 žena, ki je krenil z Boria 22. julija 1942.
Teror ni strl zavednih Slovencev naše doline in v letu 1943 je partizansko gibanje zopet zaživelo.
F. Ježovnik
Franc Klinc
Sredi decembra se je končala življenjska pot 82-letnega Franca Klinca iz Petrovč. Zibelka mu je stekla v Šentjanžu pri Velenju, skoraj tri desetletja je imel pri ljudeh cenjeno čevljarsko delavnico, tik pred upokojitvijo pa se je zaposlil v obrtnem centru Zarja Petrovče. Med vojno je bil Franc Klinc zaprt v Starem piskru, kasneje pa prestavljen v taborišče Rajhenburg. Po srečnem naključju se je vrnil iz taborišča in se nato vključil v NOB. V njegovi čevljarski delavnici so se pretakale zveze s partizani, nudil pa je tudi materialno pomoč. Po vojni se je Franc Klinc vključil v izgradnjo porušene domovine, bil je dolga leta odbornik in član raznih komisij v krajevni skupnosti. Po upokojitvi se je vključil v delo društva upokojencev, zasluge pa ima tudi za izgradnjo upokojenskih blokov v Petrovčah. S svojim delom pa je dal še poseben pečat razvoju gasilstva v občini, in sicer v Arji in Dobriši vasi. Že leta 1932 se je vključil v gasilske vrste in bil ustanovitelj društva v Dobriši vasi. Priznanja za pet desetletij dela v gasilstvu, čin podčastnika prve stopnje in priznanja domačega društva dokazujejo njegovo vlogo v razvoju gasilstva. Ob vsem tem pa je Franc Klinc našel čas za prepevanje v pevskem zboru. Številni prijatelji, znanci in sodelavci so se Francu Klincu ob njegovem zadnjem slovesu zahvalili za' opravljeno delo, za katero je dobil tudi red dela s srebrnim vencem. jk
Tradicionalni pohod na Kum
Naglo se približujejo novoletni prazniki, za njimi pa nekoliko tu-robnejši popraznicni dnevi. V želji, da bi tudi ti minili kar najbolj zanimivo, Planinsko društvo Kum že od leta 1981 vsako leto 2. januarja pripravi novoletni pohod na Kum in tako popestri zatišje v času, ko so organizirani pohodi v planine redki, in zapolni dneve po proslavljanju novega leta.
Ponovoletnega pohoda na Kum se vsako Teto udeležijo številni pohodniki, jooprečno jih je okoli devetsto. Sesti, sedaj že tradicionalni pohod na KUM, bo 2. januarja 1988, izveden pa bo v vsakem vremenu, za varno in prehodno pot pa bo skrbelo deset pohodnih skupin. Pohod se bo pričel ob šesti uri zjutraj na mostu preko Save v Trbovljah, startno mesto pa bo tudi v vasi Dobovec. Obe izhodiščni točki bosta odprti do 9.30, udeleženci pa bodo za svoj'prvi pohod prejeli bronasto, za tretji srebrno in peti zlato značko.
Zaradi zimskih razmer v tem času organizatorji opozarjajo pohodnike na pravilno zimsko opremo, predvsem obutev in obleko. Čeprav se pohodniki udeležijo ohoda na lastno odgovornost, odo neustrezno opremljenim odsvetovali pohod že na startnem mestu.
Vabi vas Planinsko društvo KUM Trbovlje
p — — — — — n
1 Prav je vedeti in se spomniti *
IOb razpisu kulturne skupnosti, ki poziva k programom kulturnih de- ■ javnosti v naslednjem letu, morda ne bi bilo napak opozoriti na nekatere |
I I
I I
I
■ Zve
L
Ob razpisu kulturne skupnosti, ki poziva k programom kulturnih dejavnosti v naslednjem letu, morda ne bi bilo napak opozoriti na nekatere pomembnejše jubileje, da se kasneje stvari ne bi pokrivale, saj je prav naslednje leto zelo bogato z jubileji. Tako bo imela svojo 50-letnico Smi-glova zidanica, prav toliko let pa bo minilo tudi od uprizoritve Kreftove Velike puntarije v Preboldu. Izziv, da se morda prihodnje leto ponovno uprizoril? Potem je tu še 120-letnica slovenskega tabora v Žalcu in 70-le-tnica drugega tabora v Žalcu, ki je podprl manjšinsko deklaracijo.
Vranšani se bodo gotovo spomnili 120-letnice trških pravic in 260-le-tnice obnove ceste Dunaj—Trst, ki je zelo pripomogla k razvoju kraja.
Po drugi strani pa imamo že utečene prireditve, ki bi jih lahko pove-zali"s posameznimi jubileji. Tu so: Mali pevski tabor v Limbergu, srečanje citrašev, pevski koncerti... 29. junija 1946 se je v Celju zbralo tri tisoč -pevcev na okrožnem pevskem zboru, že prej — 30. maja 1946 — pa je bil v Žalcu okrajni pevski zbor. Torej smo 40-letnico zamudili, še vedno pa lahko obudimo spomin na občinsko revijo 18. maja 1958, ko se je v Žalcu zbralo 694 pevcev. 29. junija 1988 bo minilo 50 let od smrti zdravnika in skladatelja dr. Antona Schwaba, doma iz Prebolda, kjer se je 7. januarja 1868 rodil. Ohranjenih je blizu 130 njegovih skladb, znane pa so predvsem njegove zborovske pesmi. Vodil pa je tudi celjsko pevsko društvo. Ni še zbledel spomin na leto 1908, ko je imelo društvo svoj koncert v Narodnem domu v Celju. Med izvajanjem so Nemci napadli Narodni dom in kamenje je deževalo skozi okna, vendar to pevcem ni preprečilo, da ne bi izvedli do konca svojega programa.
Leta 1948 je umrl Friderik Sirca-Risto Savin, ustvarjalec več glasbenih del, med njimi štirih oper: Poslednja straža, Lepa Vida, Gosposvetski san in Matija Gubec, pisal pa je tudi za otroške zbore! To je nekaj jubilejev iz kulture.
Gasilci se bodo verjetno spomnili leta 1898, ko je bila ustanovljena Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnje štajersko s sedežem v Žal-
I I I I I
' Žal- ■
J
Da ne pozabimo
Prvega decembra 1906 je bil sprejet nov volilni zakon, ki je uvedel splošno in enako volilno pravico. Spodnja Štajerska je dobila sedem poslancev. Volitve so bile 14. maja 1907, ob njih pa je mariborski škof dr. Mihael Napotnik izdal pastirski list, s katerim je naročil vernikom, naj volijo kandidate, ki se drže gesla; Vse za vero, dom, cesarja! To so bili kandidati kmečke zveze. Volilna borba je bila ostra, vendar pastirski list ni pomagal.
V Savinjski dolini in Šaleški dolini sta zmagala narodnjaka.
V	sodnem okraju Celje in Vransko je dobil žalski rojak Fran Roblek 4.131 glasov (narodnjak), kandidat Kmečke zveze J. Povalej 2.658 glasov, socialist V. Vidmar 451 in nemškutar J. Vodopi-utz 144 glasov.
Fran Roblek se je zavzemal za svoje volilce v Savinjski dolini.
V	monografiji Gomilsko je objavljeno njegovo pismo od 19.julija 1907, ko je županstvo na Gomilskem prosil, naj mu pošljejo sklep v zvezi z regulacijo Bolske, v parlamentu je namreč zahteval, naj vlada uravna potok Bolsko.
Ì
Že 40 let teče preko Savinjske doline daljnovod Podlog— Laško. Narejen je bil leta 1947, je pa potrditev tedanjih razmer. Takoj po osvoboditvi je namreč primanjkovalo železa in zato se ;e pojavilo vprašanje, ali naj bo daljnovod iz železnih stebrov. In-fenir Umek je predlagal za tedanji čas revolucionarno zamisel: železobetonske stebre. Poizkus je uspel in ti stebri še danes kljubujejo času in dokazujejo, da so zamisli in iznajdljivost še kako pomembne.
Morda smo v letošnjem letu premalo osvetlili leto 1947, leto, ko se je življenje začelo vračati v normalne tire; začele so se obnavljati domačije, tovarne, ustanavljati so se začela razna društva. Med drugim je oživela Lovska družina Tabor. Ob 40-le-tnici so izdali lično brošuro, ki med drugim pravi takole: »Takoj v povojnem obdobju je urejalo zadeve s področja lova Poverjeni-
pom divjačine se ukvarja Mleko-promet Celje. Predpisan je plan oddaje mesa in kož. To je bilo plansko gospodarjenje. Republiški plan so razdelili po okrajih in dalje po lovskin družinah. Za predele z divjimi prašiči odreja Poverjeništvo strogo obvezne pogone in love. Kmalu je zaslediti že razpis lovskega tekmovanja, ki obsega pokončanje »škodljivih« živali, zbiranje jajc ptic roparic, za zasačene krivolovce pa se prizna 500 toČK. Nagrade niso materialne narave, ampak plakete s smrekovo vejico z enim, dvema ali tremi odrastki.
V teh dneh, ko je pozornost posvečena novim objektom na Rogli, še morda zanimiv podatek izpred tridesetih let, ko je mladinska delovna brigada pod vodstvom Staneta Lesjaka čistila Roglo. V večini so'brigado sestavljali brigadirji, ki so poprej v Savinjski dolini čistili divji hmelj, komandant te brigade pa je bil Jože Jan.	_fj
80 let Partizana Braslovče
Aprila 1969 je bilo republiško pionirsko prvenstvo v badmintonu ponovno v Braslovčah. Ob rekordni udeležbi mladih igralcev in igralk iz vseh slovenskih klubov so braslovški pionirji in pionirke dosegli izjemne uspehe, saj so v igrah posamezno in v parih osvojili večino prvih mest. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj je trajalo dva dni, zadnji dan pa se je končalo malo pred polnočjo s finalom pionirjev, v katerem sta nastopila domačina Marjan Irman in Janez Marovt. Irman je postal republiški prvak, uspeh Braslovčanov pa je s tretjim mestom dopolnil še Jani Rojnik. V naslednjih letin je še več braslovških igralcev osvojilo naslove republiških prvakov v igrah posameznikov ali v parih. Ti so bili Jani Rojnik, Tomaž Marovt, Jože Matko, Marko in Matjaž Kralj, Katica Fekonja, Marija Irman, Valentina Strnad, Mojca Vršnjak, Cirila Ma,tko in Kristjan Hajnšek.
Poleg teh so na tekmovanjih nastopili še razni drugi igralci, ki so v svojih kategorijah posegali po prvih mestih. Preveč jih je, če bi hoteli vse našteti, saj se Je večina mladih ukvarjala s tem športom, ki zahteva veliko moči, vzdržljivosti in hitrosti. Ne glede na to, da ni nikoli osvojila naslova republiške prvakinje, pa je največji uspeh dosegla Ivica Strniša, ki je bila državna mladinska reprezentantka, nastopala pa je tudi v tekmovanjih najkvalitetnejše skupine slovenskih igralk. Žal ji je bolezen preprečila, da bi dosegla rezultate, za katere je bila sposobna. Še več, s tekmovanjem je morala popolnoma prenehati. Po letu 1978 je badminton stagniral in postopoma skoraj zamrl. V letu 1985 je
igralcev in veliko navdušenost, ki jo kažejo, lahko pričakujemo renesanso tega športa v Braslovčah, v veliki meri pa velja to tudi za sosednjo Polzelo. Poleg že navedenega badmintona so si v društvu zelo prizadevali za vzgojo mladih odbojkašev. Tako so pionirji v letih 1974 in 1975 zasedli drugo mesto v Sloveniji, leta 1975 pa so se tudi udeležili državnega pionirskega prvenstva v Osijeku in tu med ekipami iz vse Jugoslavije zasedli peto mesto. Ekipa, ki so jo sestavljali Zmago Turnšek, Tomaž Marovt, Ljubo Žnider, Ignac Krivec, Matija Rožič, Emil Fekonja, Niko Rožič in Boris Klokočovnik, je do sedaj gotovo najboljša generacija odbojkašev v društvu, po zaslugi Klokočovnika pa posega tu-
ša generaci-
di v tekmovanja zvezne lige. To leto je bilo v Braslovčah republi-
t odbojkašev v Badiji, so še se daj nosilci odbojke v kraju Braslovče. V teh letih je bila v društvu tudi želja začeti z razvojem ženske ekipe odbojke, vendar noben od več poskusov ni bil uspešen. Šele leta 1983 je prišlo do uspešnega dela ženske ekipe, ki so jo sestavljale igralke, ki so v tem letu na republiškem prvenstvu ekip ŠŠD uspele zasesti drugo mesto. Ekipa se je vključila tudi v redno tekmovanje v drugi republiški ligi in v njej z večjim ali manjšim uspehom nastopa še sedaj. Nekaterim posameznikom se je uspelo uvrstiti v republiške reprezentance in s tem dopolniti uspeh celotne ekipe. Ti igralci in igralke so bili Boris Klokočovnik, Darko Holc, Metka Marovt in Marija Plaskan.
V društvu je vsa povojna leta delovala tudi uspešna smučarska sekcija, katere člani so se ukvarjali predvsem s smučarskimi skoki. Skakalci so bili aktivni predvsem v zimskem času in so bili nosilci vseh aktivnosti Yia snegu. Zaradi značaja dela in same specifike smučarskih skokov so se člani sekcije odločili, da se osamosvojijo in ustanovijo samostojno društvo. Po letu 1972 tako v društvu ni bilo več smučarskih disciplin.
Od leta 1970 pa do 1980 je društvo redno organiziralo tekmovanja pod imenom »Teden športa in zabave« in ga zaključilo z zabavno prireditvijo. V enem tednu so bile prikazane vse dejavnosti na področju športa, pogosto pa so bili prikazani uspehi tudi na področju gospodarjenja v društvu. Prav temu vprašanju je bila vedno posvečena velika pozornost, saj se je vsa dejavnost odvijala v domu TVD Partizan.	_ se na(ja|juje —
-fk
ekipa s prvenstva SFRJ)
Vener F. Kralj, Turnšek, Marovt, Žnider, Krivec, čepijo H. Rožič, Fekonja, N. Rožič, Klokočovnik.
Pri Zagožnovih v Matkah
V hlevu namolzejo 85.000 litrov mleka
v
Toda kako dolgo ga bo še toliko?
A
J
Tisti novembrski dan je bil presneto turoben, iz sivih oblakov, skorajda si jih z roko ujel, je pršelo, nekoliko više po okoliških bregeh je že dišalo po snegu.
Priznam, nič kaj Židane volje se nisem odpravljala v Matke. H kmetu Jožetu Zagožnu.
Pričakovala sem starejšega, malce robustnega človeka, pa kaj malo zgovornega. Toda iz hleva svoje, domačije, na vrhu griča čepeče in na tisto iz Kralja na Betajnovi me je spominjala, jo je pri-mahal čisto drugačen možakar. Prej majhne kot velike rasti, prijaznih oči in ust, ki so se tisti večer še neštetokrat razprle v živ smeh. Štirih križev, ki si jih je bil naložil na svoja ramena, ni bilo opaziti. Pa zgovoren je bil, da bi še mrtveca obudil v življenje.
Gospodar Jože si je ob našem obisku dejal opravka pri živini. »20 jih je krav in 20 telic za reprodukcijsko čredo, imamo pa 21 ha zemlje,- je pojasnjeval. Potem pa nadaljeval:	»Naša kmetija je
usmerjena v proizvodnjo mleka.
Pred skoraj dvajsetimi leti smo imeli v hlevu samo tri glave živine, potem smo začeli s pašno koš-nim sistemom in povečali stalež živine,« je bil zgovoren Jože. Vmes je pokladal živini, potem je bilo treba pomolzti. Z ženo Jožico jima je šlo delo hitro od rok, z bližnje police je odmeval radio. »Če si po dve uri v hlevu, je pač najbolje, da ga imaš kar zraven. Tako si tudi z vsem na tekočem«, je dejal smeje.
V hlevu je Jože postoril še to in ono, pogledal še h teličku v kotu, zatem se je pogovor nadaljeval v topli kuhinji ob zidanem kmečkem štedilniku. »Vsak dan namolzemo od 250 do 280 litrov mleka, lani smo ga oddali 85000 litrov,« je pripovedoval. Le trije kmetje v žalski občini so ga oddali več kot ta hribovska domačija.
Mimo sedanjih nakopičenih težav v našem kmetijstvu tudi nisva mogla. »Veste, če bo šlo tako naprej, bomo prisiljeni zmanjšati čredo, že zdaj pa kupujemo manj krmil, umetnih gnojil. Tudi zadnje povečanje odkupnih cen mleka nam ne koristi veliko. Za liter mleka dobimo po 20 do 24 tisoč dinarjev, krmila pa so istočasno močno podražili. Mi bomo čez to-
le zimo pripravili les in uredili pašnike, kajti trava, ki jo krava namu-li, je pač najcenejša. Če pa kmalu ne bodo drugačne razmere v kmetijstvu, potem bo naša proizvodnja počasi takšna, kot je bila pred dvajsetimi leti,« je črnogledo razmišljal moj sogovornik.
Pa se mi zdi, da Zagožnov Jože po svoji naravi ni črnogled in vajen pesimističnega razmišljanja. Živahen je in čil kot mladenič, nasmejan in dobre volje, pa pripravljen govoriti o vsem — o tem ali onem človeku, o političnem in gospodarskem življenju, še o razvpiti skupini Laibach je bil na tekočem.
O načrtih na kmetiji je bilo težko govoriti. Kako bi tudi ne bilo, saj so »cenovna neskladja, obrestne mere in stalna potiskanja kmeta na rob opravila svoje.-« A iz gospodarjevih besed je bilo kljub vsemu čutiti trdno odločenost, da zemlji ostane zvest. V dobrem in hudem.
Urini kazalci so silili že tja proti deveti zvečer, ko se spet spuščam v dolino. Nič več me ni motilo tisto zoprno pršenje, duh po snegu je bil prijetnejši. Prijetnejši zaradi ljudi, ki sem jih tokrat spoznala. Ljudi, ki so trdno pognali korenine v tej naši grudi.
Irana Jelen-Baša
Jože in Jožica Zagožen s svojima naslednikoma Klavdijo in Borutom v domačem hlevu.
Zlata poroka zakoncev Beškovnik
______________________________________J
V žalski skupščinski dvorani je bila konec novembra zlata poroka 74-letnega Antona in 72-letne Veronike Beškovnik. Slovesnost je bila tam zato, ker je bila poročna dvorana premajhna za vse svate, ki so spremljali zlatoporočenca.
Oba izhajata iz kmečkih družin. Po poroki sta živela v Skomarju, kjer je bil doma Anton. Od tam je odšel tudi v partizane, medtem ko je Veronika skrbela za otroke in gospodinjstvo. Imela sta dvanajst otrok, od katerih jih živi še osem. Sedaj imata že devetnajst vnukov in devet pravnukov. Leta 1963 sta se zakonca z družino preselila v Pongrac, kjer je številna družina našla lep dom.
Ob jubileju so skupaj obujali spomine, tiste najlepše,
ko so bili vsi doma, ko se je po hiši razlegal otroški smeh in jok, pogosto pa tudi pesem velike složne družine.
Obred zlate poroke je opravil predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Sempri-možnik.	T. TAVČAR
I močvirnatih
■ v V .	H
zemljišč
Letos so v Kmetij-
Iski zadrugi Savinjska ■ dolina in v delovni or- I ganizaciji Kmetijstvo | precej pozornosti na-
I menili izsuševanju h kmetijskih zemljišč na območju žalske občine.
V teh dneh meliorirajo
I— dela opravljajo delav- I ci Strojne Iz Žalca —	■
močvirnato območje v I Pirešici. Območje obse-
Iga 162 ha. Od tega pri- ■ pada 53 ha zemljišč združenim'kmetom, ne- | kaj več kot sto ha pa je last delovne organizacije ^ Kmetijstvo.
Sicer pa so v žalski ■ občini letos poskušali z izsuševanjem pridobiti I precej površin. Meliorirali so zemljišča med Oj-
Istriško vasjo in Vran- ■ skim — to je območje,” I kjer bo opravljena druga faza t. i. komasacije Konjščice. V kmetijski _
I zadrugi in delovni organizaciji Kmetijstvo pa načrtujejo melioracijska ■ dela še na drugem delu
IPirešice, med Gotovlja- ■ mi in Arjo vasjo, med Oj- ■ striško in Grajsko vasjo | ter v Čepljah. S tem bo-
Ido pridobili precej kvali- k tetnih kmetijskih površin, na katerih v prihod- ■ nje načrtujejo tudi boljši ® in večji pridelek.
Irena Jelen
Pivo za svinjsko kožo^
Letos se vse manj rejcev odloča za odiranje prašičev, ker je cena, milo rečeno, smešna. Za kg kože dobijo po 110-dinarjev, če upoštevamo, da tehta od 5 do 8 kg, dejansko zanjo ne dobiš več kot stane steklenica piva v gostilni. Zato je tudi na odkupnih mestih letos odkup skoraj za polovico manjši kot lani.
Starejši ljudje se še spominjajo časov, ko je bila svinjska koža zlata vredna. Pri drenju prašiča na domačih kolinah so za to skrbno pazili, da kože po naključju ne bi preluknjali, saj bi ji potem vrednost občutno padla. Tako je bilo včasih. Danes pa jih zaradi tako nizke odkupne cene nekateri raje mečejo stran. Pri Koteks Tobusu v Ljubljani pravijo, da usnjarsko predelovalna industrija nima rada doma odrte kože. Raje ima industrijsko odrto, zato jih KO-TO naprej prodajo s težavo. Domači usnjarji tako dobivajo kože iz Sovjetske zveze in jih plačajo s kompenzacijskimi posli — s čevlji.
Štefan Uraniek iz Kmetijske preskrbe v Šempetru pri pregledu svinjske kože.
T. TAVČAR
Drago Marovt in Matej čulk si oglejujeta sodoben nasad jablan.
Sadjarstvo — violina kmetijstva
Pravijo, da je sadjarstvo violina kmetijstva. Zato, ker ne zahteva umazanih rok. A to ne pomeni, da je lahko sadjar kaj manj delaven kot tisti, ki vsak dan namolze toliko in toliko litrov mleka, goji hmelj ali krmi piščance.
Sadjarstvo je bilo pred leti v žalski občini močno razvito, zlasti na obronkih. Zdaj bi v kmetijski zadrugi Savinjska dolina spet radi razvijali to panogo. In eden izmed kmetov, ki je prisluhnil tej violini, je Drago Marovt iz Podvrha.
Zakaj ravno sadjarstvo, me je najprej zanimalo. »Kot otrok sem veliko delal v hmeljarstvu in sem hmelj prav zasovražil. Za sadjarstvo pa sem se odločil zaradi tega, ker je pospeševalna služba iz Žalca menila, da je v tem določena perspektiva. Tudi sam mislim, da je tako,« je povedal na začetku. Letos je zasadil z novejšimi vrstami sadja hektar sadovnjaka. 1800 sadik je zasadil na štiri v breg prislonjene terase. Če bo šlo vse po načrtih, bo sadovnjak še razširil. »Videl bom, kako bo. Treba bo najprej počakati in ugotoviti, če se vse skupaj izplača. V sadjarstvo je namreč treba veliko vlagati. Ne samo denarja — dobro staro milijardo stane hektar sadovnjaka — tudi dela je veliko, predvsem pa moraš biti natančen in škropiti ob pravem času,« je razlagal sogovornik.
Sicer pa se Drago Marovt iz Podvrha ukvarja tudi z živinorejo. Nov hlev za 16 glav živine in silos si je postavil pred kratkim. Šestnajstim pitancem dela družbo še dvanajst telet, dva konja, pa nekaj svinj. »Imel bi mlečno proizvodnjo, pa to zaenkrat ni mogoče. Žena je v službi, otroka v šoli, pa še premajhna za kakšno večje delo, tako da ostajam sam za delo,« je pripovedoval.
Marsikaj je že poskusil tale kmet iz Podvrha. Delal je po tovarnah doma in v tujini. Strojni
tehnik je sicer po poklicu, žena poučuje na braslovški osnovni šoli. Kako to, dà se je odločil za kmetovanje, me je zanimalo. Takole je povedal: »Želja po znanju me je vabila v delovne organizacije. Toda nikjer nisem dobil tistega, kar sem želel, zato sem izbral kmetovanje. Tukaj si delo razporedim tako, kot mislim, da je prav, ne tako, kot mi ukazujejo drugi. Škoda je, da so trenutne razmere v kmetijstvu tako zanič. Nič oprijemljivega ni za kmeta. Ne moreš reči: delal še bom. Kajti če delaš, potem moraš biti plačan. Pri nas pa se plačuje le nedelo.«
Irena Jelen-Baša
Na obisku pri Dragu Marov-tu je bil tokrat tudi pospeševalec za področje sadjarstva v kmetijski zadrugi Savinjska dolina Matej Čulk. O tem, kako si v zadrugi zamišljajo razvoj sadjarstva in koliko so pri svojih načrtih že uspeli, je povedal naslednje:
»V lanskem in v letošnjem letu smo nasadili 8,5 ha sadovnjakov. Plan do leta 90 je 45 ha sodobnih sadnih nasadov jablan. Če bodo možnosti, bomo gojili tudi ribez, robide, maline. Približno 5 do 10 ha. V glavnem pa jabolka.
Zakaj ravno sadjarstvo? Tradicija je v naši dolini, zlasti v Andražu so bili pred leti veliki sadovnjaki. Mislimo, da je dobro, če poleg živinoreje in hmeljarstva razvijamo še to panogo. Nekateri kmetje so dovzetni za naša priporočila, drugi gledajo bolj skeptično na to. Vsaka stvar, ki se na novo začne, mora pač pokazati rezultate, šele potem se kmetje odločajo zanjo. Zato upamo, da bodo ti kmetje, ki so začeli gojiti sadje, uspešni, in da bodo spodbudili tudi druge za nadaljnji razvoj sadjarstva.
BOŽA MASTNAK
vam želi
SREČNO NOVO LETO 1988
in se priporoča v novi cvetličarni v ŠEMPETRU (pri cerkvi), ki bo odprta od 4. januarja 1988 vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure.
Naročila po telefonu: 701-725

ABBINA btagovftico D Hmezad*
srečno in uspesno
ŽALEC
Vaš nakup od vijaka do traktorja
NOVO LETO 1988
Vaš nakup od vijaka do traktorja
VAŠ OSKRBOVALEC
Hmezad
AGRINA
niti pometenih pragov?
Z delovnimi akcijami do sredstev
Ne bo več niti osvetljenih
Znano je, da se številne delovne organizacije širom Slovenije ubadajo s finančnimi težavami in se ob rastoči inflaciji zmanjšuje vrednost sredstev za samoupravne interesne skupnosti. Tudi SIS za požarno varnost občine Žalec zaradi tega in ker se cene goriva in gasilske opreme vrtoglavo dvigujejo, ne more več normalno financirati gasilskih društev. Zato je kljub prostovoljnim prispevkom krajanov tudi naše gasilsko
V Hmezadovi dvorani so se zbrali delavci Minerve, svečanemu zboru ob 20-letnici te delovne organizacije pa so prisostvovali številni poslovni sodelavci. Zbrane je najprej pozdravil predsednik zbora delavcev Tone Breznikar; o prehojeni poti, sedanjih gospodarskih razmerah in pa načrtih je govoril direktor Henrik Krušnik. »Proizvodnja plastičnih cevi zahteva malo vloženega dela, precejšnji pa so stroški energije in surovin, kar nam seveda
društvo zašlo v finančne težave. Da bi se izkopali iz njih, smo se odločili za čiščenje gozdov nad Preboldom, da si bomo pri Gozdnem gospodarstvu Žalec na tak način prislužili nekaj sredstev. Upamo, da nam bodo pri GG omogočili delo tudi spomladi in bomo tako še primaknili kak dinar v našo gasilsko blagajno.
L. Hribernik
zmanjšuje dohodek. Zato so vsa naša prizadevanja usmerjena v razvijanje izdelkov, ki zahtevajo več znanja in dela. Novi proizvodni prostori na Ložnici nam bodo nudili boljše pogoje dela. Obrat na Ložnici daje dnevno 30 do 40 kilometrov cevi, v njem pa dela 25 delavcev. Vse bolj pa smo zaskrbljeni zaradi pogojev gospodarjenja, ukrepi ZIS pa so prizadeli tudi nas,« je med drugim dejal Henrik Krušnik	^
foto; L. Korber
V žalski občini v zadnjih dveh, treh letih močno zaostajamo za načrti pri izgradnji kanalizacije, vodovoda, cest in telefonije. Kaže pa, da bo še slabše, da ne bomo zmogli več niti najnujnejšega vzdrževanja. Prišli smo celo tako daleč, da v samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste ne bodo zmogli več poravnati računa tokovine za javno razsvetljavo. Skratka, razmere so obupne. O njih se pogovarjamo s strokovnim delavcem samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste Francem Radiškom, ki je takole ocenil trenutno stanje:
»Dejavnost samoupravne interesne skupnosti je sila pestra, zato so tudi viri različni. Področje lokalnih cest se napaja iz goriva in taks in edino ta vir je letos še tekel po pričakovanjih. Ogromne težave imamo pri financiranju komunalnih dejavnosti. Tu mislim na vodovod, kanalizacijo, delno telefonijo, vzdrževanje skupnih komunalnih objektov. Predvsem so ogromne težave pri oskrbi z vodo in pri kanalizaciji. Skoraj v celoti so nam izpadla sredstva za razširjeno reprodukcijo, pri izgradnji vodovoda in kanalizacije pa zaostajamo za načrti že dve, tri leta. To področje namreč financiramo iz čistega dohodka, tega pa praktično ni. Lani smo iz čistega dohodka združili 14 % denarja, letos je ta odstotek še nižji, le slabih 8 %. Namesto pričakovanih ali teoretično določenih sredstev v višini 79 starih milijard smo zbrali le 6 starih milijard.«
»Kaj ste od načrtovanega potem sploh lahko uresničili?«
F. Radišek: »Realizacija načrtov je denarju primerno skromna. S šestimi milijardami, starimi, pač težko kaj narediš pri tej draginji. Obstaja sicer še en vir, to .je tisti, ki ga porabniki vode placùjemo za razširjeno reprodukcijo. Ta vir
še teče, vendar je uresničevanje načrtov sila skromno. Nismo zgradili niti metra dolinskega kanala od Žalca proti Vrbju in Šempetru. Glavnih vodovodov pa tudi nič več ne gradimo.«
»V zadnjem času je prišlo do določenih sprememb z zakonom o celotnem prihodku in dohodku. Zdaj organizacijam, ki poslujejo z izgubo, ni treba plačevati dogovorjenih obveznosti. Kakšne bodo posledice?«
F. Radišek:	»Vzdrževanje
skupnih komunalnih objektov, nekategoriziranih cest, ulic, javnih zelenih površin, zimske službe, potem javne snage in financiranje tokovine za javno razsvetljavo — za vse to se zbira denar iz do-
Franc Radišek
hodka. Še v prejšnjih mesecih so se ta sredstva redno združevala po stopnji 1,3% od bruto osebnega dohodka. Zakon o celotnem prihodku in dohodku pa je to področje postavil na glavo. Zdaj naj bi se namreč sredstva združevala iz tistega dela dohodka, ki je odvisen od višine dejansko ustvarjenega dohodka. Ker imamo v občini precej izgubašev, so le-ti izkoristili 83. člen in si ob devetih mesecih refundirali določena sredstva iz tega vira. Naš jzpad pa je približno 3 stare milijarde. Če se bo to nadaljevalo, bo v za-
četku prihodnjega leta znašal izpad približno 50 %. To pomeni, da ne bomo plačali tokovine za javno razsvetljavo, problem bo zimska služba in še marsikaj.«
»Omenili ste zimsko službo. Kakšne so sploh letos možnosti za njeno financiranje?«
F. Radišek: »Problem bo predvsem v delu oz. organiziranosti zimske službe na ulicah in nekategoriziranih javnih poteh. Za to zimo smo sicer še prihranili določena sredstva, verjetno jih bo dovolj, ker se zima rahlo odmika. Ne vem pa, kaj bo potem februarja, marca.«
»V žalski občini obstaja poseben problem, ker je veliko delovnih organizacij in to tistih največjih, ki ne izpolnjujejo podpisanih dogovorov in sporazumov. Solidarnostni sistem je v celoti porušen, kakšna je vaša ocena, vaše mnenje, zakaj ta sistem ne deluje?«
F. Radišek: »Sistem se je začel rušiti pred leti, ko so nekatere delovne organizacije začele na tem področju voditi svojo politiko. Letos je spisek organizacij, ki so poravnale obveznosti, sila kratek. Slabih 8 % smo združili planiranih sredstev, sem povedal. Zdaj so razmere v gospodarstvu vse še bolj zaostrile.«
»Lahko konkretno poveste, katere so tiste organizacije, ki obveznosti ne izpolnjujejo?«
F. Radišek: »Bom raje povedal tiste, ki so jih izpolnile. To so KIL Liboje, CP Asfalt Kamnolom Pirešica, Hmezad-KZ Savinjska dolina in večina njenih zadružnih enot, Komunala, skratka, nobene večje organizacije, vsaj do sredine decembra, ne morem našteti. To pa je tisto najhujše.«
»Obeti za prihodnje leto torej niso rožnati. Kaj pričakujete, da boste drugo leto lahko naredili?«
F. Radišek: »Vse, kar se bo godilo na področju cest in komu-
nale, bo zrcalo tistega, kar se bo godilo v našem gospodarstvu. Glede na trenutno Stanje, mislim, da bo slabo. Če bi me vprašali, kakšen plan bomo naredili, moram odkrito povedati, da ga ne znam narediti v teh razmerah. Šele čez nekaj mesecev bomo vedeli, kako naprej. Najbolj pa me skrbi to, da zmanjkuje denarja za tekoče vzdrževanje. Lastnih pragov ne bomo mogli več pometati in osvetljevati. To pa je tragedija.«
Neosvetljeni in umazani pragovi — takšna naj bi torej bila naša bližnja prihodnost. Nič kaj rožnata, resnično tragična.
A ob vsem tem se človeku vsiljuje nekaj misli. Ena o zimi, o zimski službi, o tem, da v naši družbi znamo z lopato metati denar skozi okno, namesto, da bi lopato vzeli v roke in odkidali sneg. Po izkušnjah sodeč bo namreč marsikatera ulica, tista, ki pač ne bo našla svoje mesto v si-sovskem ali krajevnem planu, ostala pobeljena s snegom tako dolgo, dokler je ne bo očistilo pomladno sonce. Človeška komodnost in lenobnost včasih pač ne poznata meja.
Drugo, kar človeku ne da miru, je porušen solidarnostni sistem. Res je, da so organizacije, zlasti gospodarske, hudo obremenjene. Obremenjene so, ko je treba odšteti denar za cesto, kanalizacijo, vodovod... A ni vrag, da se najde dinar za drage, najbrž pač nujno potrebne avtomobile, za izlete, strokovne ekskurzije imenovane, v tujino, za nakup stanovanja kakšnemu članu poslovodnega organa, tudi slovo od starega leta bodo ponekod drago plačevali. Za vse to se najde dinar, tudi deviza, če je treba. Le za to, da ne bi utonili v lastnem govnu, za to ga pač zmanjka.
Irena Jelen-Baša
Priznanja zaslužnim sodelavcem
Radenko Živanovič
Prve energetske peči za individualno uporabo oziroma bolj znane trajno goreče peči so začeli proizvajati na Vranskem. To velja za kotle na tekoče in plinsko gorivo za industrijo. Kotli KIV Vransko so montirani tudi v poslopju Zveznega izvršnega sveta in v hotelu Interkontinental v Beogradu. Več kot deset let uspešno sodelujejo s pobrateno občino Kraševec, kjer so njihovi izdelki še posebej cenjeni. Sicer pa so doslej zmontirali že več kot šeststo večjih kotlov in reklamacij praktično ne poznajo.
Navada je, da ob jubileju najprej pobrskamo v preteklosti, ki je bila za Kovinsko industrijo Vransko še posebej zanimiva in pestra. Vsako obdobje zase pa je mejnik v razvoju in prispevek k današnji delovni organizaciji, ki si vse bolj uspešno utira pot na jugoslovanskem tržišču pa tudi preko meja. Praznovanje so zastavili predvsem delovno, kajti sedanje gospodarske razmere niso primerne za drugačno praznovanje. »Oslonitev na lastne sile, znanje in delo je naše vodilo v tem trenutku in bo tudi v bodoče,« pravi direktor delovne organizacije Radenko Živanovič.
Kovinska proizvodnja se je na Vranskem začela leta 1947 z ustanovitvijo Okrajnega kovinskega podjetja Brode. Tedaj so zaposlili okrog sto delavcev. Že leta 1953 se je podjetje preimenovalo v KOVO Vransko, deset-
PROIZVODNI PROGRAM:
—	kotli na tekoča goriva in plin od 0,15 do 7 MW moči
—	kotlarne na lesne ostanke in žagovino (suho in mokro) od 0,15 do 7 KW moči (od pnevmatskega transporta, silosa doziranja, izgorevanja do dimnika)
—	trajno žarni kotli za centralno ogrevanje od 7 do 100 W
—	naprave za uporabo odpadne toplote in sežig ekološko nevarnih odpadkov
—	trajno žarni štedilniki za centralno ogrevanje od 7 do 100 W
—	sobne peči-kamini, moči od 3 do 75 KW
—	ekonom kotli (brzoparilniki) velikosti do 220 litrov
—	kotli za žganjekuho
—	odsesovalne in odpraševalne naprave
—	kovinske konstrukcije in procesna oprema
—	hidrofori in škripci za ladje
letno obdobje pa je bilo povezano z velikimi uspehi in nazadnje tudi s krizo, ki je leta 1964 povzročila stečaj. Raznolikost proizvodnega programa, ki je zajemal kmetijske pripomočke, prvi pu-halnik za spravilo krme je nastal prav tu, oprema za ladjedelništvo,
pa dela po naročilu, je tedaj povzročila težave, ki so prav gotovo bile pogojene s časom. Po stečaju je del proizvodnje prevzela tedanja Cevomontaža, del pa Inde. Skupina delavcev je pričela v Brodeti s proizvodnjo kmetijskih kotlov, obrat pa se je po dveh desetletjih leta 1986 povezal v delovno organizacijo KIV Vransko. V pestri zgodovini kovinske proizvodnje na Vranskem ima svoj pečat delovna organizacija Sigma, ki je to dejavnost prevzela leta 1968. Deset let kasneje je bila ustanovljena temeljna organizacija Kovinski obrati Vransko. V to obdobje pa poleg naročil za znanega kupca segajo izdelki za energetiko, med katerimi so bile najbolj znane trajno goreče peči. Vseskozi pa je sedemdesetčlan-ski kolektiv delal pod odprtim nebom brez ustreznih delovnih po-
gojev. Šele leta 1980 so zgradili prvo proizvodno halo, razmere v Sigmi pa so ponovno povzročile krizo. Leta 1984 se je kolektiv odločil za samostojno pot in tedaj se je začelo pisati zadnje obdobje zgodovine sedanje delovne organizacije KIV Vransko. V izredno kratkem času treh let je nastala praktično nova tovarna, v novih proizvodnih prostorih pa so delavci dobili osnovne delovne pogoje. Prav leto 1987 bo v njihovi zgodovini zapisano z velikimi črkami, izgradnja proizvodnih prostorov pa je največji prispevek k 40-letnici. Delovne zmage pa so rezultat njihovega znanja in pridnih rok, saj družbene .pomoči v preteklosti niso poznali pa tudi danes je ne poznajo. Kljub izredno zaostrenim gospodarskim razmeram pa bodo letošnje poslovno leto zaključili uspešno. In
kakšen je njihov proizvodni program danes? Rdeča nit je prav gotovo energetika. Tretjino programa namenjajo za široko porabo, 30 odstotkov predstavlja oprema za znanega kupca po naročilu, prav toliko predstavljajo storitve za industrijo, med katerimi naj omenimo procesno opremo, varilska dela in montaže. Največ pa si obetajo od programa energetike za industrijo. Gre za izkoriščanje lesnih in ostalih odpadkov. Zanimiv je program sežiganja in odplinjevanja plinov, ki nastajajo na komunalnih deponijah. Vse več pa je povpraševanja
po industrijskih kotlih in opremi.
»Zaradi vedno večje konkurence na tržišču bo predstavljala pomembno vlogo predvsem kvaliteta izdelkov. Zato bomo tudi v prihodnje posebno skrb namenjali razvoju, kvaliteti in celostni ponudbi. To pa pomeni, da bomo nudili celoten program od načrtov do izvedbe.pkrepili bomo torej razvojno službo, projektiranje in nadzor, nadaljevali pa bomo že doslej uspešno sodelovanie s strokovnimi institucijami, še zlasti pa s Strojno fakulteto,« pravi direktor Radenko Živanovič.
++++++++++++++++++++++++++++++ Srečno in uspešno 1988
vam želi KIV Vransko
Sindikalne športne igre so zaključene
Sredi decembra je bila v Hmeljarskem domu v Petrovčah zaključna prireditev letošnjih sindikalnih športnih iger.
Tudi letos sta organizatorja: občinska telesnokulturna skupnost in komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu »spremljala množičnost in pa tekmovalne rezultate, najboljšim kolektivom in ekipam pa so na zaključni prireditvi, katere pokrovitelji so bili delavci Zarje iz Petrovč, podelili pokale.
Za množičnost so pokale dobili naslednji kolektivi: v skupini do 50 zaposlenih: Liko Liboje, Zavod za načrtovanje in Postaja milice Žalec. V skupini do sto zaposlenih: Komunala Žalec, DEM Podlog in Elektro Šempeter.
V	skupini do 300 zaposlenih: skupščina občine Žalec, WZ Janko Herman in Sigma Žalec. V skupini do 500 zaposlenih: Ferralit, Juteks in Aero Šempeter.
V	peti skupini, torej nad 500 zaposlenih, pa so bili najbolj množični delavci iz Tekstilne tovarne Prebold, Sipa Šempeter in Keramične industrije Liboje.
Vrstni red za tekmovalni program pa je sledeči: starejše članice: skupščina občine, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold in Sip Šempeter delita 3. mesto. Mlajše članice: Tekstilna tovarna Prebold, Sip Šempeter in WZ Janko Herman. Veterani: osnovna organizacija delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, Ferralit Žalec in Juteks.
Vinko Banovšek
Foto: Tone Tavčar
Starejši člani: Tekstilna tovarna Prebold, Ferralit in Sip Šempeter. Mlajši člani: Sip Šempeter, Tovarna nogavic Polzela in Tekstilna tovarna Prebold.
Prehodni pokal so osvojili delavci iz šempetrskega Sipa. Na zaključni prireditvi so podelili še plaketi, in sicer osnovni organizaciji zveze sindikata Tovarne nogavic Polzela ter konferenci osnovnih organizacij sindikata Zarje Petrovče za uspešno pripravljeno zaključno prireditev.
Irena Jelen-Baša
Cilj je 4000 delavcev
Letošnje sindikalne športne igre je predsednik komisije Vinko Banovšek takole ocenil:	»Program sindikalnih
športnih iger smo v celoti uresni-
čili. Razpisali in tudi organizirali smo 14 prireditev v tekmovalnem in v množičnem programu. Na sindikalnih igrah pa je sodelovalo okrog 3000 delavcev iz 35-ih organizacij.
Mislim, da so letošnje iare uspele, saj so tudi izračuni pokazali, da smo udeležbo presegli za 6 % v primerjavi z lanskim letom. To sicer ni velika številka, vendar vsi, ki danes delajo na področju športne rekreacije, vedo, da je tudi to izreden uspeh.
Tudi letos je bilo nekaj pomanjkljivosti in pripomb tekmovalcev. Veliko je stvari, na katere naša komisija ne more vplivati. Pojavljajo se organizacijske težave, poleg teh pa neudeležba ekip na tekmovanjih, čeprav pred tem prijavijo svoj nastop. Tudi sodniki ne opravijo vedno svoje dolžnosti tako, kot bi bilo treba. Največja težava pa je, mislim, v tem, ker komisija izgublja stik s športnimi referenti v delovnih organizacijah. Zaradi splošnih težav v gospodarstvu jih prav rekreacija prva dobi po grbi. Žal tudi nekateri sindikalni delavci ne pomagajo športnim referentom pri nihovem delu.
Prihodnje leto bomo imeli 25. jubilejne igre. Želimo si, da bi dosegli cilj, ki smo ga pred leti za-stavili-to je sodelovanje 4000 delavcev na sindikalnih športnih igrah. V prihodnje se telesni kulturi sicer obetajo hudi časi, toda mi smo navajeni skromnosti. Žal pa je tako, da zmeraj niso dovolj samo pridne roke, ampak je potrebna širša družbena podpora in tudi nekaj denarja, čeprav vsa dela opravljajo amaterji.«
Irena Jelen-Baša
Biserna poroka v Gotovljah
Tiho in neopazno so se nizala leta skupnega življenja Antonu in Neži Trnovšek iz Gotovelj. Neopazno je prišlo tudi 60. leto in z njim biserna poroka.
Anton Trnovšek se je rodil 1902. leta v Gotovljah, v družini šestih otrok. Doma so bili kmetje in Anton je odšel v uk za zidarja. Neža izhaja iz še številčnejše družine. Imela je kar osem bratov in sester.
Po poroki, 1927. leta, sta ostala na nevestinem domu. Rodili so se jima trije otroci, dve hčerki in sin. Anton je sam hodil na delo, zato so bili dohodki bolj skromni in življenje težko. Najteže je bilo med vojno. Antona so odpeljali v taborišče, žena Neža pa je ostala sama z otroki. Najbolj srečni so bili, ko so s hribčka, kjer stoji nji-
hov dom, opazili očeta, ki se je vračal iz taborišča, in ki so ga tako težko čakali.
Danes biseroporočenca živita
na svojem domu pri hčerki Mariji. Imata že pet vnukov in tri pravnuke. V imenu bralcev jima želimo še veliko zdravja. T. TAVČAR
Več sedežev in bogatejša ponudba
»Ker v našem gostišču nismo imeli prostora za sprejem večjih skupin, smo se odločili za dograditev in seveda tudi za posodobitev lokala. Tako imamo sedaj okrog sto sedežev, v novem prostoru pa bomo lahko postregli večjim skupinam. Pri tern mislim še zlasti na skupine ki pridejo'z avtobusom. Prostor pa je tako urejen in opremljen, da bomo odslej lahko pripravljali različne slo-
vesnosti. Tako bomo imeli vsako soboto neznanega gosta, ki pa bo znana slovenska osebnost. Obiskovalci bodo morali uganiti, kdo je gost večera, omizje, ki bo odkrilo neznanega gosta, bo nagrajeno z brezplačno večerjo. Sicer pa bomo obogatili tudi ponudbo kuhinje, v njej pa boste poleg redniH treh menujev lahko izbirali med širokim izborom slovenske kuhinje, postrvmi, lignja-
mi, sipovo solato in ribo-list. K jedi pa bomo ponudili vina najboljšega slovenskega proizvajalca Čurina.« Takole nam je na kratko predstavila novosti svojega gostišča Zdenka Novak in dodala, da bodo prirejali tudi dneve dalmatinske madžarske kuhinje in drugih. Ob odprtju obnovljenega gostišča smo se o tradicionalno dobri ponudbi lahko že prepričali, drugi pa se gotovo še boste. ■
Zakonca Terglav — zlatoporočenca
Malo je zakoncev, ki bi srečni, zdravi in zadovoljno dočakali 50-letnico skupnega življenja. To srečo imata 76-letni Mihael in 71-letna Pavla Terglav, doma iz Zgornjih Grušovelj.
Oba sta v Zgornjih
tudi rojena, Mihael izhaja iz številne kmečke družine, Pavla pa iz delavske z desetimi otroki. Spoznala sta se v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer sta bila oba zaposlena. Po poroki v Nazarjih sta si v domači vasi poiskala stanovanje,
srčno pa sta si želela ustvariti svoj dom. Po hudem odrekanju in trdem delu se je družina leta 1952 vselila v lep nov dom. Po rojstvu Stane in Borisa je Pavla ostala doma in gospodinjila, Mihael pa je delal kot šofer pri Elektru Šempeter, kjer se je leta 1972 tudi upokojil.
Kljub težavam, ki so zakonca in družino pestili v prvih letih in med vojno, je družina znala ohraniti dobro voljo in ljubezen do domače slovenske pesmi. Ta ljubezen se je izkazovala tudi v tem, da je sin Boris že zelo zgodaj vzljubil in tudi obvladal harmoniko in druge instrumente. Imel je tudi svoj ansambel, oče Mihael pa je z veseljem pel v raznih pevskih zborih ter igral v tamburaškem orkestru, pa tudi kot igralec je nastopal. Ob jubileju so se poleg slavljencev zbrali tudi vnuki, ki jih imata pet, in pravnukinja.
Obred zlate poroke je opravil Franc Žužej.
T. TAVČAR
Nova pošta
uspešno deluje
Letošnji dan republike je Preboldčanom končno prinesel nove in sodobne prostore za poštno poslovanje. Na slovesnosti ob otvoritvi sta zbranim spregovorila predsednik skupščine KS Prebold Franc Kalšek in direktor PTT
DOBITE JO V MLADINSKI KNJIGI
ŽALEC
Srečno in uspešno 1988	"¥r
Marija Matjaž
Celje tov. Slamnik. Pošto pa je svečano odklenila vodja enote Marija Matjaž.
Franc Kalšek je ob tej priložnosti dejal: »Smo pred novo pridobitvijo našega kraja, pošto z novo telefonsko centralo. Res je, da smo ob tem izgubili nekaj kvadratnih metrov prodajnih površin, vendar ne smemo pozabiti, da bomo v kratkem dobili nekaj novih, in sicer zasebno trgovino v Latkovi vasi, kiosk z zelenjavo v Preboldu, Celjska mesna industrija pa bo v prostorih kovinarske delavnice pričela z adaptacijo in pripravo nove delikatesne trgovine . . .«
S to pridobitvijo se je odprla pot za razširitev in posodobitev telefonije v Preboldu. Večletne
želje prenekaterih krajanov Prebolda bo tako možno realizirati. V Preboldu je trenutno evidentiranih 450 interesentov za nove telefonske priključke, vendar vseh verjetno ne bo mogoče osrečiti. Ob tovrstnih investicijah, kot pravijo na KS, bo potrebno misliti tu-
Nova pridobitev je resnično velika, vendar s tem telefonija še ne bo rešena. Po besedah Franca Kalška so koraki že narejeni, sedaj je potrebno v okviru režijskih odborov do pomladi narediti čirru več, tako da bo lahko akcija pospešeno stekla.
di naprej in sekundarni razvod povečati, tako da bo možno še kasneje na omrežje priklopiti nove naročnike. Seveda pa se je treba zavedati, kot pravijo na KS, da vrednost takšnega telefonskega omrežja ne more bremeniti le sedanjih novih naročnikov, pač pa da mora to sofinancirati širša družbena skupnost. Dejstvo je, da bo lahko to izvedljivo le z dobrim sporazumevanjem in vsestransko pomočjo DO v kraju ter s pomočjo vseh krajanov Prebolda. To pa pomeni, da bi bil krajevni samoprispevek še tako potreben. Pa ne zgolj za področje telefonije, ampak za celotne infrastrukturo, saj so zaostajanja za tistimi krajevnimi skupnostmi, ki imajo samoprispevek, že očitna.
Stanko Šibila
Pošta sedaj obratuje celodnevno — do 18. ure zvečer in uporabniki so s tem še kako zadovoljni. In kaj pravi o sedanjih pogojih trojica uslužbencev:
Marija Matjaž, upravnica: »Ne da se primerjati s prejšnjimi delovnimi pogoji. Oboji — mi in uporabniki smo nadvse zadovoljni. K temu pa nedvomno prispeva tudi celodnevno poslovanje. Krajani lahko tako koristijo naše usluge od pol osmih zjutraj do šestih zvečer. Imamo dve odpremi, in sicer eno ob 14.30, drugo pa ob pol šestih zvečer. Skratka, delo je sedaj veliko bolj prijetno, saj ni več takšne gneče. K temu pa so prispevali svoj delež tudi poštni predali.«
Silva Gačner: »Moji občutki so najlepši. Na sedanjem delovnem mestu je prijetno opravljati vsa dela in ni razloga za slabo voljo. Delovni pogoji so se bistveno spremenili in tako je tudi naš odnos do strank lahko bistveno boljši. Pravzaprav, je bil že skrajni čas, da smo v Preboldu prišli do nove pošte. Ljudje so zadovoljni in usluge so na potrebni ravni.«
Stanko Šibila, poštar: »Vesel sem, da sem končno dočakal preselitev v nove prostore.Tu je delo prijetnejše. Smo trije razna-šaici, sedaj ko imamo poštne predale, smo delno razbremenjeni, čeprav je še vedno dovolj pošte za druge kraje v krajevni skupnosti. Za nas terensko delo ostaja, vendar pa so pogoji tačas, ko smo še pri sortirnaju pošte in drugih opravilih, bistveno boljši. Če že nič drugega, imamo vsaj več prostora.«
Darko Naraglav
• drugače se človek izrabi«, pravijo v Matkah.
Zdravko Zagožen
Marjan Oolaviek
Ivan Leber
Vilma Jeromel
Če bi v žalski občini nagrajevali kraje, kjer se je letos kar naprej kaj dogajalo, potem bi nagrado med prvimi verjetno dobili v Matkah. Kot zagori plamen izpod pepela, tako je letos »zagorelo« v Matkah. Vrstile so se prireditve, bolj ali manj izvirne in domiselne, tudi obiskovalcev se je kar trlo. Mi pa smo tokrat povabili nekaj ljudi, nekaj tistih, brez katerih ni minila skorajda nobena prireditev.
Brez gasilcev ne gre
Začetek vsega dogajanja v kraju, ki šteje okrog 380 ljudi, je vsekakor treba iskati v gasilskem društvu Matke. Predsednik tega društva je Zdravko Zagožem, ki je o delu gasilcev takole pripovedoval: »Mi smo plan za letošnje leto po eni strani dosegli, nismo pa v celoti zadovoljni. Predvsem nismo zadovoljni z materialnimi dosežki. Razširiti smo namreč nameravali dom, pa nismo uspeli. Drugače pa smo bili tudi letos med najboljšimi gasilskimi društvi.
'Letos smo bili gasilci v Matkah organizatorji srečanja harmonikarjev Savinjske doline. Prireditev je odlično uspela, povem pa naj, da je za to prireditev dejansko delala cela vas. In še tole naj dodam. Za nas je to srečanje bila kulturna prireditev. Toda na kulturni skupnosti zanjo nismo dobili moralne, še manj pa materialne podpore.«
Pa tudi brez mladincev ne
Poleg gasilcev so bili v tem kraju zelo marljivi tudi mladinci v okviru gasilskega društva. Predsednik mladih Marjan Golavšek je povedal, da so mladi vse svoje sile usmerili v urejanje igrišča in mladinske sobe, skupaj z vsemi drugimi pa so urejali tudi prostor, kjer imajo različne prireditve. Do igrišča so letos napeljali elektriko in vodovod, cesto, na večnamenskem prostoru so pomagali pri ureditvi odra. »Malo pa bi lahko mladi tukaj naredili, če ne bi imeli človeka, kot je naš predsednik sveta krajevne skupnosti. Tako 'kot on razume mlade, jih le malokdo,« je zaključil predstavnik mladincev. Sicer pa so tudi mladi pripravili eno izmed prireditev in sicer Slovo od poletja.
Zdaj imajo športno društvo
Čeprav je bila športna dejavnost v tem zaselku že prej razširjena, so šele letos ustanovili športno društvo. Za predsednika so izbrali Ivana Lebra, ki je povedal naslednje: »V našem kraju smo uspeli predvsem zato. kjer so krajani bili toliko zavedni, da so izglasovali samoprispevek. Iz tega izvira vsa naša dejavnost. Kajti drugače ne bi mogli narediti vsega tistega, kar smo naredili.
Člani športnega društva smo letos sodelovali na trim kolesarjenju, orientacijskem pohodu po mejah krajevne skupnosti, šli smo na Mrzlico, naš cilj pa je predvsem rekreacija. Bili smo tudi pobudniki vaške lige v nogometu dveh krajevnih skupnosti. To je spodbudilo tudi druge vasi k urejanju igrišč. V prihodnjem letu pa je naš cilj organizacija večje športne prireditve.«
Kratek stik s kulturniki
O kulturi, kulturni dejavnosti je bilo v tem zaselku tokrat malce teže govoriti, kajti predstavnik kulturne skupine se ni mogel udeležiti našega pogovora. Izvedeli pa smo, da ima kultura tamkaj bogato tradicijo, da imajo sekcijo pri gasilskem društvu, ustanovili pa so tudi kulturno društvo v krajevni skupnosti. Vendar pa. kot so povedali sogovorniki, s kulturniki ne najdejo najbolj skupnega jezika. V Matkah so si namreč zamislili, da bo večnamenski prostor služil športnikom, gasilcem, mladincem, kulturnikom, skratka vsem, zato naj bi ga skupno tudi urejali. Pri tem pa se je menda pri kulturnikih malce zataknilo.
Poleg športnega društva letos tudi hortikulturno
Med tistimi, ki so letos v Matkah pripravili dokaj odmevno prireditev, so bili tudi člani hortikulturnega društva.
’ Prikazali so stare običaje s tamkajšnjega območja, in sicer mlatenje, žganjekuho, kuhanje oglja, predenje lanu in volne ter žganje apna. V dvorani pa so pripravili razstavo ročnih del, jedi, cvetja ter starinskih predmetov. »Ljudje so prinesli ogromno stvari in š.e bi nosili, če bi imeli gradivo kje razstavljati. Vesela sem in hvaležna vsem, napišite to, saj sem že sama hotela,« je dejala predsednica društva Vilma Jeromel. Hkrati pa obljubila, da bodo nekaj podobnega pripravili tudi prihodnje leto. Upajo le, da jim ne bo spet ponagajalo vreme.
Cesto so razširili
Ko smo se peljali v Matke, je avto hitel po novo asfaltirani cesti. »Razširili smo jo in jo preplastili, vaščani so
Marjan Golaviek
opravili za 700 tisoč dinarjev prostovoljnega dela,« je pojasnil predsednik vaškega sveta Marjan Golavšek.
Poleg ceste, ki jo urejajo in obnavljajo v smeri proti Šeščam, so letos uredili še odcep proti Homu, napeljali javno razsvetljavo na igrišče, zdaj pa jih čakajo stranska cestišča. Trenutno pa jih najbolj skrbi zimska služba. »Denar za orače bi še bil, toda sestanka, ki smo ga sklicali in nanj povabili tiste. ki so lani plužili sneg, se je udeležil le eden,« je povedal predsednik.
Ob našem obisku snega še ni bilo, do takrat, ko bodo začele naletavati prve snežinke, pa se bodo verjetno tudi dogovorili, kdo bo plužil stranska cestišča. Številne akcije in dobro opravljeno delo v letošnjem letu namreč kažejo, da se v Matkah znajo dogovarjati, pa tudi »stopiti skupaj«, če je treba. Ali — kot je dejal predsednik sveta: »Potrebni smo vsi, kajti en sam človek se preveč izrabi.
Irena Jelen-Baša
Matke
»Potrebni smo vsi...«
Dobrovlje — Ponekod pa še uporabljajo kapnico
Vodovod ima zdaj 18 domačij
Pred sedmimi leti so na okrog 800 m visokem dobroveljskem svetu začeli polagati prve metre vodovodnih cevi. Pred dnevi so odprli še
delu krajevne skupnosti Braslovče 8 km glavnih cevovodov, zgradili so tri črpališča in 3 rezervoarje. Skupno ima vodovod zdaj 18 domačij. Še vedno pa je nekaj takšnih, kjer morajo uporabljati kapnico. Kot so povedali predstavniki krajevne skupnosti na otvoritvi, bodo poskušali do teh domov pripeljati vodo v naslednjih treh, štirih letih.’Takrat namreč v Braslovčah praznujejo 1100-letni-co kraja in njihov cilj je, da bi takrat vsi ljudje imeli vodo.
Na otvoritvi te zadnje faze vodovoda so predstavniki žalske Komunale povedali, da znaša vrednost dobroveljskega vodovo-
da 250 milijonov dinarjev. Toliko ga v občini in v krajevni skupnosti sicer ni bilo na voljo, toda ljudje na Dobrovljah so ogromno prispevali z lastnim delom. »Ko se Dobroveljčani lotite nečesa, vas še vrag ne zaustavi,« je na otvoritvi dejal predstavnik sisa za komunalo in ceste.
A če takšni ne bi bili, bi življenje na Dobrovljah teklo še počasneje. Tako pa se je v zadnjih letih precej spremenilo. Spremenilo se je zlasti po izgradnji doma borcev, kjer imajo manjšo trgovino, v domu je tudi zbiralnica mleka. Letos so dom obnovili in razširili, s čimer bodo pridobili garažo in
skupna ležišča. Veliko si na Dobrovljah obetajo tudi od izgradnje smučarske skakalnice. Z gradnjo so že začeli, naredili bi še veliko več, če jim letos ne bi tako nagajalo vreme. Nad skakalnico bdijo člani planiškega komiteja, bo pa tretja po velikosti v Jugoslaviji. Morda bo ravno ta skakalnica Do-broveljčanom še bolj odprla vrata v dolino, morda bo pripomogla tudi k temu, da bo na Dobrovljah cingljal kaj več kot en telefon. Morda bo pripomogla tudi k temu, da bo pot tja gor kdaj asfaltirana, kar ostaja tihi sen dobroveljskega življa.
Irena Jelen-Baša
Jože Ramšak
četrto, zadnjo fazo tamkajšnjega vodovoda.
V sedmih letih so položili v tem
Predsednik režijskega odbora za izgradnjo 4. faze vodovoda na Dobrovljah je bil Jože Ramšak. Ob otvoritvi je povedal naslednje: »Četrto fazo našega vodovoda smo začeli pred dvema letoma. Vsaka domačija je prispevala denar, sami pa smo tudi veliko naredili. Vodovod smo v tej fazi napeljali do osmih domačij. Sam sem sicer z bratom že prej imel lasten vodovod, vendar je ta vsekakor velika pridobitev. Voda pomeni večje možnosti za razvoj kmetij, več vode pomeni več možnosti za povečan stalež živine.
Za ljudi v dolini nekaj povsem običajnega, za Dobroveljčane dolgoletni sen. Dobili so vodovod, pri čemer so krepko pomagali z lastnimi rokami.
Marsikomu tuj, njemu pa najljubši šport
Gostišče Savinja
Z načrti v leto 1988
Športno plezanje je pri nas še bolj modna muha
Vas zanima športno plezanje? Priznam, bolj malo se spoznam na to reč. Zato prisluhnem fantu, ki je v športnem plezanju že kar domač.
Polde Felicijan je to. Iz Ločice pri Vranskem doma, je pa eden naših redkih športnih plezalcev. Ne alpinist, športni plezalec. In kakšna je razlika?
»Predvsem v tem, da pri športnem plezanju ne smeš uporabljati nobenih pripomočkov za napredovanje, lahko jih uporabiš samo zaradi večje varnosti. Pri alpinizmu pa pripomočke lahko uporabiš tudi za to, da se hitreje vzpenjaš,« je pojasnjeval.
Za seboj ima ta fant že kar nekaj izkušenj. »Letos sva s prijateljem iz Rimskih Toplic potovala v Ameriko. Šla sva z avionom iz Zagreba do New Yorka, potem pa naprej z abtobusom. Obiskala sva šest znanih plezalnih centrov,« je povedal sogovornik. Pa tudi td, da bi ostala še dlje, če bi imela dovolj denarja. Toda še tistega, ki sta ga imela, sta komajda spravila skupaj. »Zelo so mi pomagali pri Izletniku, kjer sem zaposlen, pa v občinski telesno-kulturni skupnosti in v nekaterih delovnih organizacijah. Ni pa bilo posluha za moje prošnje v nekaterih delovnih organizacijah, kjer so na vodilnih mestih najrazličnejši planinski funkcio narji,« je potožil Polde,
Kako pa sicer gledamo na športno plezanje pri nas doma, ga povprašam. »Pri nas je to še bolj slabo razvito, po svetu je to že znana in uveljavljena
Polde Felicijan, eden redkih športnih plezalcev pri nas
stvar. Tu v bližini imamo dva kluba, enega v Celju, drugega v Štorah, katerega član sem tudi sam. Imamo tudi dva dokaj znana plezalna centra. Eden je Osp v bližini Črnega kala, drugi je Paklenica v Dalmaciji. Težko pa je pri nas kupiti dobro opremo, pa še zelo draga je,« je menil.
In načrti, ga pobaram. »Zelo rad bi kdaj prišel do Himalaje, toda problem bo verjetno denar,« je bil črnogled. A hkrati poln upanja, da mu bo nekega dne vendarle uspelo.
Irena Jelen-Baša
lalelnik Ce-ljaa
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
Poslovalnica Žalec
SREČNO IN USPEŠNO
novo leto 1988
vam želi
vaša agencija IZLETNIK CELJE
Kmalu nas bo najdaljša noč popeljala v novo leto. Ob kozarcih dobrega vina in silvesterski pojedini se bomo poslovili od starega leta in z najlepšimi in iskrenimi željami zakorakali v 1988. leto. Tako kot v minulih letih bomo najdaljšo noč preživljali v krogu svojih najbližjih, doma, na smučiščih, ob morju in še kje. Da nam bo lepo, prijetno, bo skrbela armada gostinskih delavcev v družbenih in zasebnih gostinskih objektih, dvoranah ... Še največ pa bo tistih, ki bodo doma ob televizorjih in obloženih mizah sami gostje in gostinci obenem. Na območju naše občine je mnogo zasebnih gostišč, ki pripravljajo silvestrovanje. Mednje sodi tudi gostišče Savinja, ki je last Aca in Marinke Plevčak. Pred kratkim smo se ustavili v prijetnem okolju ob reki Savinji in vstopili v prijeten lokal, kjer je za gostilniškim pultom z nasmehom na ustnicah stregla lastnica Marinka. Pogovor je stekel in potešil našo radovednost.
Gostišče »Savinja« je postavljeno na mestu, kjer je pred njim že bil postavljen lesen lokal, vendar je neke noči pogorel do tal. Aco in Marinka sta se odločila, da nadaljujeta z gostinsko dejavnostjo v tem ambientu, ki je bil znan daleč na okrog. Zgradila sta nov lokal, ki bo v bližni prihodnosti dobil še vrsto novih pridobitev. Za kaj pravzaprav gre?
»Narava ob Savinji in na območju, kjer se nahaja naša gostilna, je prijetna za sprehode in počitek,« je povzela besedo Marinka in nadaljevala: »Poleti obstaja možnost kopanja v Savinji, v zimskem času pa je za rekreacijo urejena smučarska tekaška proga. Da bi ta ambient čimbolje izkoristili, načrtujemo v bližnji prihodnosti še izgradnjo teniškega in odbojkarskega igrišča ter ureditev zemljišča za piknike in kampiranje.
Vas torej ob teh načrtih kakšni problemi?
»Problemov nikoli ne manjka, še najbolj pa si želiva, da nama bi pristojni organi dali soglasje za postavitev napisnih plošč, ki bi tranzitne potnike opozarjale in usmerjale do lokala, kjer je poleg dobre hrane in pijače dovolj možnosti za rekreacijo in počitek. Lokal je le sedemdeset metrov od magistralne ceste Celje—Ljubljana, vendar, ker ni ustreznih opozoril, je za mi-movozeče neopazen. Sicer pa je do-
Marinka Plevčak
stop do gostišča urejen tako, da glavne ceste ni potrebno prečkati — podvoz, kar zagotavlja prometno varnost.«
Gostilna »Savinja« obratuje vsak dan od T4. do 22. ure. Dan počitka imajo le ob ponedeljkih in drugo nedeljo v mesecu. Njihova ponudba je zelo pestra, zato smo povprašali Marinko, kaj vse lahko ponudijo gostu.
»Postrežemo z vrsto jedi, radi pripravljamo in ponudimo gostu morske specialitete (sardele, lignje, zcbatca, morskega psa . .poleg tega ne manjka žabjih krakov, jedi z žara in zrezkov, pripravljenih na vse možne načine. Sem sodijo še najrazličnejše priloge in sladice, kot je sadna kupa Savinja, bela dama, sladoled in drugi priboljški.«
Za konec dodajmo še to, da lahko lokal sprejme šestdeset pa tudi več gostov. Je primeren za zasebne priložnosti, kot so poroke, razne obletnice, srečanja, zaključki in silvestrovanja. Skratka silvestrovanje je pred vrati in naša sogovornica zato vsem gostom, bralcem Savinjskega občana ter občanom občine Žalec želi z možem Acom srečno in uspešno leto 1988 s povabilom, da lahko najdaljšo noč preživite v gostilni »Savinja«,
D. NARAGLAV
^
*p
Novoletna anketa ^ Novoletna anketa ^ Novoletna anketa % Novoletna anketa sfc Novoletna anketa
LOJZKA TOMINŠEK, ekonomist, Ponikva: »Za nami je leto, polno presenečenj, ki so nas spravila v še težji položaj in poglobila našo krizo. S tega vidika ocenjujem, da ni bilo to leto v nobenem pogledu uspešno, ampak korak v poglobitev moralne, družbene, politične in gospodarske krize. Kaj si želim v letu, ki prihaja? Veliko je želja — kot snežink na novoletno noč. Ker postajamo iz dneva v dan vse bolj odvisni drug od drugega — predvsem, da bi v svetovnem merilu tisti, ki odločajo o usodi nas vseh, kar najbolj razumno vodili naš planet. Jugoslavija, ki je samo eden od igralcev na tem mednarodnem odru dogajanj, pa naj z vsemi svojimi intelektualnimi in delovnimi silami razčisti sama s sabo, kaj je njen cilj ob prehodu v 21. stoletje. Prav gotovo smo vsi za ceno lepšega jutri pripravljeni na odrekanja, tako kot so bili naši predhodniki po vojni, vendar moramo za to imeti jasno pot.«
FRANCI DEBELAK, dipl. ing. tekstilne tehnologije, Prebold: »V letu, ki se izteka, smo doživeli polno razočaranj v naši jugoslovanski družbi. Moralne vrednote našega socializma so omajane, v ljudeh ni več pravega zaupanja. Izginja volja in zagnanost, ideali so pokopani. Še bolj žalostno pa je, da v bližnji prihodnosti nimamo pričakovati izboljšanj, ampak sledi za slabim letom še slabše. Zame osebno pa je, lahko rečem, bilo ob vseh družbenih problemih leto 1987 dokaj uspešno in si lahko le želim, da bi bilo tako tudi v bodoče. Vsekakor pa si želim, da bi bilo poleg zdravja in miru v ljudeh več stanovitnosti, poštenja in zaupanja. Nedvomno pa bi bilo končno treba odstraniti nesorazmerja med panogami v gospodarstvu, saj za ista dela nismo enako ovrednoteni, kar je brez dvoma v nasprotju s kadrovsko politiko.«
ANTON LEŠNIK, delavec, Latkova vas: »To leto, ki smo ga že skoraj prebrodili, je bilo zame in mojo družino polno psihičnih in finančnih obremenitev. To pač velja za večino delavcev. Za zaposlitev mladih je vse težje, zato sem vesel, da sem hčerki na-
Janja Rančigaj
šel službo. Močno pa me jezijo mahinacije Agrokomerca in podobnih, saj delavčev žep še bolj stiskajo in ga postavljajo v nezavidljiv položaj. V novem letu si želim, da bi bilo tega enkrat konec in da bi delavec lahko s poštenim delom normalno živel. Ne nazadnje pa je moja želja, da bi bili zdravr, da ne bi bilo vojn, saj tako rekoč sedimo na sodu smodnika.
Franci Rojnik
Franc Glavač
Franc Uratnik
Vika Čulk
Franc Špeglič
Lojzka Tominšek
Zavedamo se, da moramo delati čim več in čim bolje, vendar bi to morali delati vsi na vseh ravneh: od snažilke do direktorja, pa do zadnjega moža v vladi. Kot delavec tekstilne tovarne pa upam, da vodstvo ne bo dopustilo, da bi naša kompozicija iztirila, kot je že prenekatera v Jugoslaviji.
DŽURDŽA ZUPANC, labo-rantski tehnik, Prebold: »Poslavljamo se od leta, ki je bilo naporno in težko. Gradnja hiše in z njo finančni problemi, slabo’ zdravstveno stanje, draginja, šoloobvezni otroci in vrsta družbenih problemov govori, da nam za tem letom ne sme biti preveč žal. Ker pa tudi v letu, ki prihaja, ni pravega optimizma, saj se nam obetajo še slabši časi, se zna zgoditi, da bomo želeli, da bi bilo časovno kolo obrnjeno v minulo leto. Ko govorimo o željah, pa si zlasti želim miru in sprave med narodi. Naj bodo vsi ljudje prijatelji, razsodni in plemeniti tovariši. Naj bo svet
kot velik šopek mladosti, harmonije in sreče. Ob vsem tem pa bo tudi vsak posameznik imel zagotovljen svoj položaj v družbi, rešeno socialno varnost in še kaj, kar ga danes teži.«
ANTON UČAKAR, belilec, Vransko: »Ne vem, kaj naj rečem. Morda za pravo ocenjevanje leta, ki se izteka, še ni pravih meril, saj ne vemo, kaj nas čaka v
uspešno. Z novim šolskim letom je bila na višji stopnji ukinjena celodnevna oblika izobraževanja, kar smo učenci sprejeli z veseljem. Nekaj problemov se je sicer pokazalo pri učenju, saj se doma prej nismo bili navajeni kaj posebno ukvarjati z učenjem. Imamo pa sedaj več časa, seveda pa učenja na račun tega ne smemo zanemarjati, saj bo sicer proble-
Franc Uratnik, kmet z Dobrovelj: »Kaj naj vam povem? Saj smo še kar zadovoljni, edino, ko bi v tem našem kmetijstvu bilo malo drugače. Poglejte, včasih je bila kisla voda cenejša kot mleko, danes pa je veliko dražja. Res je, da dobimo zraven še kakšen dinar za mleko, ker smo višinski kmetje. Vendar je tudi vse to pre-
malo da b' na«i računi i7Šli
zaključili tako, kot ga zdaj zaključujemo.
Prihodnje leto? Želim si, da bi bilo boljše. Glede na letošnje izkušnje pa mislim, da bo veliko slabše.«
Franc Špeglič, upokojenec iz Galicije: »Letošnje leto je prineslo precej razočaranj v naši družbi. Danes ne držijo več nobeni dogovori. Poglejte, včasih smo
Anton Učakar
se nekaj zmenili, pa je tisto držalo. Tudi v naši krajevni skupnosti. Tako smo potem z udarniškim delom, ki se pri nas vleče kot rdeča nit, uredili elektrifikacijo, vodovod, ceste, zgradili smo zadružni dom. Nismo imeli veliko denarja, pa smo vseeno delali. Danes pä se okrog telefonije dogovarjamo že leta, pa vsi dogovori s PTT-jem ne držijo. Edino cene znajo navijati. Tudi sam bi imel telefon, pa je cena previsoka.
Razočaran sem tudi zaradi tega, ker so nam odvzeli pokojnino. Bili smo generacija, ki ni poznala osemurnega delovnika, prostih sobot in nedelj. Zato ni prav, da nam ukradejo eno pokojnino.
Kaj si želim v prihodnjem letu? Zdravja. Sebi in vsem drugim lju-
dem.	Pa to, da bi se naši notranji odnosi končno uredili.«
Anketo so pripravili: Irena Jelen-Baša, Tone Tavčar in Darko Naraglav
Franci Debelak
naslednjem. Ne glede na to pa mislim, da je bilo letošnje leto eno od najtežjih doslej. Vrtoglavo naraščanje inflacije vse bolj slabša položaj nas delavcev v neposredni proizvodnji. Dohodki so močno v zaostanku za življenjskimi stroški in kdor je izključno vezan samo nanje, nima več kot le za golo preživetje. Pri nas imamo kmetijo, zato je situacija lažja, vendar je težko reči, kako dolgo bo še tako. Osebno ocenjujem leto, ki se izteka, dokaj uspešno, šaj ni bilo posebnih problemov, zato si želim, da bi bilo tudi v naslednjem letu podobno, če ne še bolje. Gledano širše — pa si želim, da bi naš dinar postal bolj trden in da bi obrzdali inflacijo.«
JANJA RANČIGAJ, učenka, Prebold: »Sem učenka osmega razreda osnovne šole »Slavko Šlander« v Preboldu. Leto 1988 je tudi leto, ko končujem osnovno šolanje in se je moram odločiti o poklicu. Če se ozrem, potem lahko rečem, da je bilo to leto zame
Anton Lešnik
mov z izbiro poklica še več. Želim si uspešno končati osmi razred in uspeti na eni izmed srednjih šol. Odločitev za poklic je težka, vendar upam na najboljše.«
Franci Rojnik s Polzele:
»Sem upokojenec in sera v svojem življenju marsikaj okusil. Veliko je bilo dobrega, veliko tudi slabega. Naučilo pa me je življenje, da so največ vredni zdravje, medsebojno razumevanje in mir. Zato je to tudi tisto, kar sebi in drugim želim v prihajajočem novem letu. Če bomo imeli to troje, bomo imeli tudi možnost izpolniti svoje, seveda še številne, druge želje.«
Franc Glavač iz Andraža: »Želja imamo seveda vedno dovolj. Ko prihaja novo leto, več razmišljamo o njih in ko drug drugemu voščimo, so besede zdravje, mir in osebna sreča najpogostejše besede. Gotovo zato, ker to najbolj cenimo. Jaz pa si poleg tega kot vnet režiser želim, da bi v Andražu tudi v prihodnjem letu pripravili kakšno lepo igro.«
Džurdža Zupanc
Zato si želim, da bi se cene uredile. Samo to, pa bi bilo veliko manj problemov v naši družbi.«
Vika Culk, profesorica biologije in kemije z Vranskega:
»Letos sem se spet vrnila na vransko šolo, prej sem učila v Žalcu. Rada delam s temi učenci tukaj in'tako sem z vrnitvijo dosegla svoj osebni cilj.	/
Če pa bi ocenjevala šolstvo v tem letu, potem trdim eno: učitelj še vedno ni plačan za svoje delo. Predvsem pa ne razumem tega, da v tako majhni republiki, kot je Slovenija, ne morejo imeti učitelji vsaj približno enakih osebnih dohodkov. Le-ti so odvisni od razmer v posameznih občinah. Mislim, da mora biti v urejeni družbi šolstvo urejeno, prav tako zdravstvo. Če tega ni, potem tudi družba ne more delati.
Če bi govorila oziroma ocenjevala družbene probleme, potem bi rada vprašala naše politike, če vedo, kaj je tržno gospodarstvo. Nisem pričakovala, da bomo leto
w®>
mik
odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure
Oblačite se modno
ree novo 1988
NOVA
PRODAJALNA V CELJU
v Gubčevi ulici
KERAMIČNA
INDUSTRIJA
SREČNO NOVO LETO 1988
*1*	<!>	vL»	vi»	«1«	«1»	sl*	sl»	si*	*1»	sl*	sl»	vi«	vi«
*T*	*T*	*T*	*T*	*T*	*T*	*T*	»T»	«p»	«J»	«J«
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Sl^	Sl?	S|>	sl«	v!>	vl>	vi«	vi«	vi«
*T*	*T*	'T*	*T*	*T*	'T*	*T*	T	*T*	*T*	'T*	*T*	'J'	Tjs
40 let SLOVI N
IG
TOZD Žalec
LET
Nagrade: 1. Darilo Slovina v vrednosti 10.000 din
2.	Knjižna nagrada
3.	Knjižna nagrada
Rešitve pošljite do 8. januarja 1988 na naslov:	Uredništvo Savinjski občan Žalec
*
*
***************************
Ljudje radi prisluhnejo mladinskemu pihalnemu orkestru,
Foto: Ljubo Korber
Vzgoja za vse življenje
30 let glasbene šole Risto Savin Žalec
Če načrtuješ za eno leto, sadi riž. Če načrtuješ za deset let, sadi drevesa. Če načrtuješ za vse življenje, vzgajaj človeka.
Tako je zapisal kitajski modrijan. Zadnji del njegovega reka velja tudi za žalsko glasbeno šolo. Ustanovo, kjer že trideset let vzgajajo človeka, skrbijo za njegovo glasbeno vzgojo, kulturno oblikovanje osebnosti, hkrati pa sodelujejo v glasbenem in kulturnem življenju naših krajev.
Začetki žalske glasbene šole segajo v leto 57. Takrat je vanjo zahajalo 62 učencev, glasbeno
vzgojo pa so nudili trije učitelji. Čez deset let je glasbeno vzgojo dobilo že več sto otrok, delovala sta harmonikarski in godalni orkester.
Še naslednjih deset let je minilo in glasbeno šolo je obiskovalo že 290 učencev. Podružnice so bile tudi na Vranskem, Polzeli in v Preboldu, glasbena šola se je ljudem predstavljala z najrazličnejšimi prireditvami.
Danes, po tridesetih letih je glasbeno učenost pridobivalo v tej šoli že preko 3200 učencev. Ne le nabiralo znanja, temveč tudi zapolnilo svoj prosti čas. Bodisi v mladinskem pihalnem orkestru,
Petnajstič v Libojah
godalnem ansamblu, harmonikarskem orkestru, pevskem zboru ali v raznih komornih skupinah.
Šolarji so v teh letih pripravili številne nastope, sodelovali so na področnih, republiških in zveznih revijah ter tekmovanjih, snemali so za radio in televizijo, gostovali so po raznih krajih domovine.
Tridesetletni jubilej so v glasbeni šoli Risto Savin počastili z umetniškim večerom nekdanjih učencev, v kulturnem domu so organizirali jubilejni koncert, 27. decembra pa bo še otroška glasbena prireditev Pesem in mladost.
Irena Jelen-Baša

J
S pesmijo Od Celja do Žalca se je končala letošnja jubilejna petnajsta revija domačih ansamblov v Libojah. Letošnjega nastopa se je udeležilo devetnajst ansamblov iz vse Slovenije, posebno svečano pa je bilo ob nastopu ansam-
bla Francija Zemeta iz Vojnika, saj je ta ansambel nastopil na vseh petnajstih revijah.
Dvorana v Libojah je bila tudi tokrat premajhna za vse poslušalce obeh koncertov, saj ti vedo, da bodo na teh libojskih revijah
slišali vse najboljše, kar se trenutno dogaja v domači glasbi v Sloveniji. Tudi tokratno revijo je gmotno podprla Keramična industrija iz Liboj, saj njeni delavci z razumevanjem živijo s to prireditvijo.	L. Korber
Pozdrav nastopajočih ob zaključku prireditve
Predsednik organizacijskega odbora revije domačih ansamblov Heri Kuzma je letošnje srečanje takole ocenil: »Menim, da je bila letošnja revija ena najboljših revij. V zadnjih letih opažam, da se precej izboljšuje kvaliteta, v Liboje prihajajo ansambli, ki so trenutno v sa-
Že nekaj časa v Keramični industriji v Libojah zbirajo literaturo, predvsem strokovno, zdaj pa bodo odprli knjižnico, v kateri bo poleg strokovne tudi leposlovna literatura.
Da bo knjižnica resnično zaživela, so že uredili primeren prostor, po vseh oddelkih pa zbirali literaturo in jo primerno urejali. Poleg strokovne literature bo v knjižnici prostor tudi za razne prospekte, članke o keramiki, sli-
mem vrhu naše narodnozabavne glasbe. Mi seveda ne pozabljamo na nepoznane ansamble, kajti nekje pač morajo začeti, nekje morajo imeti svojo odskočno desko.
Mi si bomo v prihodnje prizadevali za še boljšo kvaliteto, upamo, da bomo z denarjem tudi
kovni material in priznanja, knjižnico pa bo obogatilo tudi nekaj leposlovnih del iz občinske matične knjižnice. Z njihovo pomočjo so zbrano gradivo tudi strokovno uredili po mednarodnih standardih. Knjižnico bo vodila Romana Kostrevc, delovati pa bo začela v prihodnjem letu. V Keramični industriji Liboje so prepričani, da bo knjižnico uporabljal velik del zaposlenih in da bo postala nepogrešljivi del njihove organizacije.
F. T.
imeli srečo, letos so nam vsi resnično veliko pomagali. V Zvezi kulturnih organizacij sicer želijo, da bi revija dobila bolj tekmovalni značaj, vendar mi v Libojah vztrajamo pri takšni obliki, kakršno poznajo in jo imajo radi vsi gledalci oziroma obiskovalci naše prireditve«
Pesem in mladost
V dvorani Kulturnega doma v Žalcu bo v nedeljo, 27. decembra, ob 15. uri priljubljena prireditev PESEM IN MLADOST. Tudi tokrat jo pripravlja Glasbena šola Rista Savina v sodelovanju z Občinsko kulturno skupnostjo in Občinsko zvezo DPM. Učenci žalske in sosednjih občin so sami napisali tekst, ki so ga v večini tudi sami uglasbili pa tudi sami ga bodo zapeli ob spremljavi ansambla CANDY.
priredbe priljubljenih pesmic je pripravil Marjan Kozmus. Prireditev bo posnela RTV Ljubljana, kar potrjuje, da je prireditev resnično zanimiva. Pokrovitelj je Aero — Tozd Kemija Šempeter.
- jk
Keramična industrija Liboje
Imeli bodo svojo knjižnico
Prosvetno društvo Braslovče bo drugo leto praznovalo stoletnico obstoja. Prireditve v ta namen so se že pričele, v praznovanje pa se je vključilo tudi prosvetno društvo iz koroškega Šmihela, s katerim imajo Braslovčani že deset let trdne prijateljske in kulturne stike. Tako so prejšnji teden Šmihelčani gostovali v Braslovčah z lutkovno igrico Igra z oblaki. Predstava je bila namenjena predvsem učencem OŠ Braslovče ter podružnične šole iz Le-
tuša. O igrici in sodelovanju med obema krajema je predsednik KPD Šmihel Karel Gril povedal: »Veseli smo, da sodelujemo pri praznovanju tako visokega jubileja, kot je stoletnica braslovškega društva. Vsako leto naštudiramo kako igro, tokrat je to otroška. V njej nastopajo mladi. Med njimi so študentje, dijaki, vajenci, delavci in drugi.«
Emil Ribič, ravnatelj šole, pa pravi: »Sodelovanje Braslovč in
Šmihela traja že kakih 10 let, na naši šoli pa Šmihelčani gostujejo drugič. Dan njihovega nastopa smo na šoli proglasili za kulturni dan, tako da so si igro lahko ogledali vsi učenci, obenem pa so imeli priložnost spoznati, kako uspešno delujejo kulturna društva slovenskega porekla onkraj meje. Tudi mi se pripravljamo na obisk v Šmihelu, oboji pa si želimo, da bi naše sodelovanje postalo še trdnejše.«
Lutkovna skupina PKD Šmihel ter predsednik Karel Gril ter ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič
T. TAVČAR
r
L
Pozdrav iz slovenskih krajev
J
Pri Mladinski knjigi je nedavno pod tem naslovom izšla knjiga, ki s starimi razglednicami predstavlja deželo in ljudi, med njimi tudi iz naše doline, tudi iz časov zahtev po Zedinjeni Sloveniji, kjjo je zahteval slovenski tabor v Žalcu, in bojev za nacionalne pravice.
Slovenija je prikazana po pokrajinah, ločuje pa poglavji Štajerska in Prekmurje. Avtorji navajajo, da so štajerska urbana naselja dočakala 19. stoletje s srednjeveškimi zasnovami in pretežno re-nesančno-baročnimi stavbami, ki so še danes vidne v Žalcu. Po marčni revoluciji je z ukinitvijo fevdalnih odnosov prišlo do občutnih sprememb. Urbana naselja so začela slediti zahtevam časa. Ob naseljih z mestnimi in trškimi pravicami so nastajala nova naselja, med njimi Liboje, Polzela, Prebold. Ob koncu stoletja je bilo na slovenskem Štajerskem že okoli 75 naselij po statusu, koncepciji in funkciji, ki jih je mogoče šteti med urbana naselja. Med trgi,_ ki so močno narasli, je bil tudi Žalec. Zmerno rast je zaslediti v Libojah, Preboldu, dinamičnejšo pa pri Polzeli.
V	tem obdobju so opazni že prvi spomeniško-varstveni poizkusi, med drugim naŽovneku. 19. stoletje je obdobje industrializacije, ki je imela svoj vpliv tudi na urbanizacijo naselij. Tako sta se na našem območju razvila rudarska bazena v Zabukovici in Libojah. Knjiga opozarja tudi na odpravo furmanstva in na izgradnjo železnice, kar je nedvomuno vplivalo na razvoj novih krajev ob železnici in na zaostajanje krajev brez nje (Vransko).
V	poglavju Med Celjem in Dobrovljami so predstavljene tudi
nekatere razglednice iz naše doline. Prva je iz Petrovč, natisnjena leta 1911, naredil pa jo je fotograf in frizer Fodermayer iz Žalca. Na njej je Marijina cerkev in njen kip znanega graškega kiparja Vida Königerja. Razglednica bližnjih Liboj predstavlja kraj predvsem kot industrijsko središče z novo in staro keramično tovarno, prvo iz leta 1816 in drugo iz okoli 1870. leta. Odposlana je bila leta 1912. Žalec je predstavljen z dvema razglednicama. Prva je bila odposlana leta 1915 in kaže osrednje skladišče hmelja, druga pa je bila natisnjena leta 1916/17, predstavlja pa panoramo Žalca z Delniško pivovarno v ospredju. Obe pa opozarjata na posebnosti trga; na promet, najprej cestni — od leta 1728, in nato želežniški — po letu 1891. Glavni vzgon pa mu je dal začetek hmeljarstva, ki je kraju prineslo razvoj. Prvo pivovarno je leta 1842 ustanovil Franc Žuža. Na razglednici pa je lepo vidna tudi cerkev sv. Miklavža, ki se omenja že leta 1173, a je v sedanji neorenesančni podobi iz leta 1906, za njo pa so vidne tudi Go-tovlje s svojo sicer gotsko, a barokizirano župno cerkvijo.
Z razglednico je predstavljen tudi Šempeter, založil jo je Franc Korun, natisnjena pa je bila leta 1916/17. Predstavljeni sta cerkev in šola iz leta 1882. Zanimiv je podatek, da se je kraj začel hitreje razvijati po letu 1728, ko je bila tu urejena poštna postaja, nakar mu sledi 260 let hitrega razvoja. (Izziv obletnice naslednje leto je morda tudi prestavitev poštnega stebra, ki sedaj sameva za Antičnim parkom!)
Vsebinsko bogata je razglednica Prebolda, odposlana leta 1902, prikazuje pa Št. Paul z juga,
s severa, Prediino tovarno, pošto, cerkev, pa še naravno znamenitost »izvirk«. Razglednica Polzele je odposlana 1901. leta, prikazuje pa zbirno poslopje za hmelj. Razglednica Braslovč kaže severno polovico trškega prostora, odposlana je bila leta 1901, izdal pa jo je založnik in fotograf S. Maglič. Braslovče so zelo staro naselje, saj se župnija omenja že leta 1140. Tu je bil upravni dvor Heminega upravnika Preslava (11. stol.) in od leta 1457 ima trške pravice. (Torej je bila lani 430-letnica!) Poleg cerkve so lepo vidne trške hiše, med njimi trgovina Jožefa Pauerja, lastnik in njegove stranke.
Razglednica Gomilskega je bila odposlana leta 1913, združuje pa štiri posnetke; na prvem je podoba kraja, na drugem trgovina Cukala, na tretji cerkveni kompleks s pokopališkim obzidjem, župniščem in cerkvijo z značilnim osemstranim zvonikom, na zadnji pa je graščina Štrausenek, lovski dvorec Celjanov.
Vranska razglednica je bila odposlana 1898. Vransko se prvič omenja leta 1129 in je zaradi obcestne lege vedno igralo pomembno vlogo. Prehodnost kraja se je po obnovi ceste leta 1728 še povečala, naslednje leto pa praznujejo 120 let, od kar je Vransko leta 1868 dobilo trške pravice. Razglednica kaže trg z župno cerkvijo, na drugem posnetku je Osetova trgovina, na tretjem pa župna cerkev z baročno kapelo.
Knjiga odkriva torej naše korenine in poudariti je treba, da je večina napisov na razglednicah v slovenskem jeziku, kar kaže na narodno zavest.
F. Ježovnik


Kulturni dan
Ljudska modrost — trden je most
Letošnji dan šole »Slavko Šlander« v Preboldu bo vsem, ki so se ga udeležili, ostal v nepozabnem spominu. Z geslom: ljudska modrost — trden je most so učenci, njihovi učitelji in številni zunanji sodelavci posegli na področje ljudskega izročila Prebolda in okolice. Hkrati pa so obeležili tudi 200-letnico rojstva Vuka Karadžiča.
Osnovna šola je bila ta dan eno samo mravljišče. Delalo in ustvarjalo se je, da je težko povedati z besedami. Učenci, razdeljeni na skupine, so se prelevili v likovnike, kiparje, modelarje, plesalce, glasbenike, kuharje, stavbarje, kovače, lončarje, pletarje, peke, slaščičarje, šivilje in vrsto drugih poklicev. Njihovo delo, ki je potekalo na šoli in na domovih posameznih mentorjev, so skrbno beležili učenci novinarji in fotoreporterji, svojo piko na i pa so dali ustvarjalci posebne številke šolskega glasila Veseli veter, ki so s pomočjo novinarjev-članov novinarskega krožka zabeležili dvein-polurni utrip ustvarjalnega zanosa. Kakšen pa je ta bil, je pokazala zanimiva razstava vsega, kar so naredili s pomočjo mentorjev prizadevni učenci od 1. do 8. razreda. Svojstven zaključek kulturnega dne pa je bil obeležen z bogatim kulturnim programom, ki je v besedi, pesmi, s prikazom običajev zaokrožil kulturni dan in izpovedal preteklost Prebolda in okolice.
Skorajda je nemogoče doumeti, da je v tako kratkem času bilo možno toliko narediti. Učenci in mentorji so se resnično izkazali in dan šole obeležili na najboljši možen način. Svoj pomemben delež so ne nazadnje dodali še športniki, ki so v štafetnem teku obiskali vsa obeležja NOB na področju KS Prebold in se poklonila spominu tistih, ki so darovali svoja življenja. Kot trajen dokument tega kulturnega dne pa bodo ostale številne fotografije, predmeti in video kaseta, na kateri je posneto celotno dogajanje na šoli in izven nje. Splošna ugotovitev, ki je bila izrečena tudi na zaključnem sestanku s predstavniki šolske skupnosti, zunanjimi mentorji in nekaterimi učenci, je, da je letošnji kulturni dan ponovno pokazal svojo vrednost in da ga velja negovati tudi v prihodnje. Je pa tudi dokaz odprtosti šole in kraja ter velike pripravljenosti
Z razstave, kjer so bili razstavljeni tudi etnografski predmeti
		■v, *1
1 j	m ài * « • J	
Ob pesmi je luščenje fižola prijetnejše, če pa so to ljudske pesmi, je preteklost še bližja
»Povštertanc« je prijetno plesati, so zadihano povedali plesalci.
številnih zunanjih sodelavcev, ki znanja. Z eno besedo: vse to je so z veseljem in ljubeznijo delali z potrebno videti in doživeti, učenci in nanje prenašali svoja	Darko Naraglav
Kaj je kultura?
Ub besedi kultura ponavadi pomislimo na kulturne ustanove: gledališče, opero, kino. No, v Preboldu žal ne moremo obiskati ne opere ne gledališča, ker ga nimamo, lahko pa obiskujemo kinopredstave, zato je dvorana včasih kar premajhna za vse obiskovalce. Zastavlja pa se vprašanje, če je program, ki nam ga ponuja naš kinematograf zares kulturen. Zdi se mi namreč, da so najpogosteje na sporedu filmi, ki s kulturo nimajo nikakršne povezave. To sicer ni v skladu s polno dvorano, zato pa se sprašujem, kakšna je kultura ljudi, ki dvorano polnijo.
Na prvo mesto pri kulturi postavimo seveda kulturno vedenje, ki pa ga, kot pravijo starejši, mladi sploh ne poznamo. Pa to ni res!
Ko namreč opazujem starejše ljudi, kadar stojim pred šolo, trgovino, kinom . . ., vse pogosteje opažam, kako mečejo na tla razne papirčke, cigaretne ogorke. V trgovini se pogosto brez oklevanja vrinejo pred mlajšega kupca, pogosto ne odzdravljajo. . . . Zakaj pa smo mi nekulturni? Zato, ker se včasih gruče mladih razposajeno pogovarjajo in smejijo? Ker pogosto odkrito povemo, kar mislimo? Ker smo tudi mi včasih zbiti, utrujeni, razočarani, žalostni zaradi neuspeha in prezremo, da poleg našega sedeža v avtobusu stoji odrasla oseba? Zato, ker. . .?
H kulturi sodi tudi kultura prehranjevanja, oblačenja, odnos do okolja, do katerega se vse prej kot kulturno obnašamo, zato se često sprašujem, kam nas vse to vodi.	Mojca Kapus,
OŠ Prebold
Ali je to varčevanje?
Zgodnje jutro pri nas doma. Na hodniku že stojita ata Dani in mama Stanka in se pomenkujeta: »Danes bi šla v šolo z avtom,« pravi mama Stanka. »Z avtom? V današnjih časih? To ni mogoče, bencin je vendar predrag!« se razburi oče. V roko vzame črn kovček, prehodi stopnice, sede v avto in se odpelje v SIP — oddaljen petsto metrov.
Mama Stanka na postaji počaka avtobus in plača tristo dinarjev za vožnjo na Polzelo, oddaljeno tri kilometre in pol. Začnem se odpravljati v šolo. Pogledam v peresnico in ugotovim, da bom morala začeti varčevati z minicami za svinčnik. »Prevelike konce mečem proč,« si rečem. Pred uro matematike pogledam, kako velika je še minica. Polovica. »Eh, kar zamenjala jo bom,« se odločim in jo vržem proč.
Ura je dve. Po obilnem kosilu sedimo v dnevni sobi in prebavljamo použito hrano. Mama Stanka iznenada dvigne glavo iznad časopisa: »Morali bomo še bolj varčevati,« pravi razburjeno, »inflacija je že 135-od-stotna. Grozno. In piše, da se je kava spet podražila.« Da bi pomirila svoje živčke, srkne požirek pravkar omenjene tekočine iz skodelice za čaj.
Mine nekaj ur. Sonce počasi zaide, stemni se. Sprehajam se po stanovanju in s spoštovanjem opazujem razkošno razsvetljavo. Gorijo vse luči, dvanajst žarnic. Ni malo, kajne? Z radijskega aparata napovedovalec govori o podražitvah električne energije . . .«
Stopim v sobo in odtrgam list s koledarja.
Lahno kot pero je padal proti košu in se nato pomešal med ostale smeti. Na njem je bilo z velikimi črkami odtisnjeno: 31. oktober.	Petra Kopušar,
OŠ Šempeter
Naša šola
Šola v Rakovljah na gričku stoji, od tod lep razgled je na vse strani.
Okrog šole je vedno vse pometeno, saj naše okolje je res urejeno.
Na to pa ponosni moramo biti, saj v taki šoli lepo se je učiti!
Snežka Podpečan, OŠ Braslovče
Tožba črnega mačka
Jočem, ker nimam očka in mame, ki bi me ob večerih dajala spat in me pobožala s toplo roko po laseh.
Nimam prijateljev, ki bi se ob popoldnevih igrali z mano.
Nimam toliko hrane, da bi se vsaj enkrat na dan do sitega najedel.
Jočem, ker je povsod okrog mene nasilje ..., ti ne poznajo ljubezni. Težko mi je ...
Bojana Centrih, OŠ Vransko
Rubrika mladih
Porast
mladoletniškega
kriminala
Minuli teden je vodstvo občinske mladinske organizacije sklicalo tematsko sejo, na kateri so obravnavali varnostne razmere in delo postaje milice ter se spraševali, kako preprečiti kriminaliteto in nasilnišjco obnašanje mladih.
Poleg tega so mladi poslušali predsednika republiške konference Toneta Anderliča, na koncu pa so podelili priznanja udeležencem in najboljšim na letošnjih mladinskih športnih igrah.
Najbolj zaskrbljujoči so podatki, ki jih je na tej seji povedal maloštevilnim udeležencem komandir postaje milice Franc Klanjšek. Pojasnil je namreč, da v žalski občini v zadnjih nekaj letih močno narašča mladoletniški kriminal. V primerjavi s celjskim področjem ima žalska občina največji porast. Tako so npr. mladoletniki lani povzročili 82 kaznivih dejanj. Sodelovalo je 133 mladoletnikov, od tega okrog 40 otrok v starosti do štirinajstih let. Letos do 20. decembra pa sta bili v občini 102 kaznivi dejanji, ki jih je povzročilo 123 mladoletnikov in 24 otrok. 118 mladoletnikov je bilo obravnavanih zaradi cestnih prekrškov, v glavnem zaradi vožnje koles z motorjem in to brez ustreznega potrdila o znanju cestnih predpisov.
Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine, vlomi, poškodovanje in vlamljnaje v avtomobile, tudi ropi. Problematična sta po oceni komandirja hotela v Žalcu in v Preboldu, znani pa so v občini primeri prekupčevanja, gojenja in uživanja mamil. Največ bi k reševanju vseh problemov morali prispevati starši, šele potem šola in razne ustanove.
Darila čakajo
Na Občinski zvezi društev prijateljev mladine v Žalcu so že pripravljeni paketi dedka Mraza. Darila so razdeljena v štiri starostne skupine in so prilagojena razvojni stopnji otroka. Vseh pet tisoč paketov sta pripravili Leonida Močivnik in Fanika Rasijevič. Vrba pa je pripravila za najmlajše igrico Majavi zob-	T. TAVČAR
Mladinske športne igre končane
Komisija za telesno kulturo pri predsedstvu OK ZSMS Žalec je tudi letos organizirala občinske mladinske športne igre. Tekmovanje so pripravili v veleslalomu, namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu ter košarki. Vsakega tekmovanja se je udeležilo po dvanajst ekip in tudi več. Kot je povedal Matej Valant, ki je igre vodil, je skupna ocena dobra. Igre so bile dovolj množične, z upoštevanjem nekaterih predlogov osnovnih organizacij pa so malce spremenili koncept iger.
V končnem vrstnem redu, kjer upoštevajo najboljši seštevek točk v moški in ženski konkurenci, je zmagala OO ZSMS Drešinja vas s 86 točkami, sledita OO ZSMS Prebold 74, OO ZSMS Šempeter 66 točk itd.
I. B.
Matej Valant
T. TAVČAR
Pozivanje k zavesti
Dandanes je ekologija pogosto omenjena beseda in mnogi se celo zavedajo njenega pomena. Pisati o ekologiji in še posebno o očiščenosti ali neočiščenosti naše doline ni lahko, je pa zelo odgovorno ravnanje. Odgovorno zato, ker človek s svojo zavestjo razumsko želi vplivati na zavest drugega, z upanjem na uspeh.
Predvsem se mi zdi zavest v človeku najpomembnejša pri tej stvari. Kaj nam pomenijo napisi: »Prepovedano odlaganje odpadkov«, »Prepovedano kajenje«, »Prepovedano pranje avtomobilov«, ko tega sploh ne upošteva-
mo ali v najboljšem primeru odvečno stvar vržemo drugam, kjer te prepovedi ni. Oblik onesnaževanja je veliko in mnogokrat je naštevanje le-teh neučinkovito. Vsakršna oblika onesnaževanja škoduje nam vsem, naši naravi in dolini. Premagati bi morali vsaj egoizem, da delamo le sebi v prid ter čutimo notranje blagostanje, če lahko odpadke stresemo na sosedova tla.
Tudi od organov, ki so za preprečitev onesnaževanja zadolženi, je odvisno, ali bomo živeli v čistem ali nečistem okolju. Politične strukture neposredno vpliva-
jo na gospodarski razvoj naše doline, zato so tudi odgovorne za njeno čistočo. Vemo, dovolj je izgovorov, da to preveč stane, da tega ni mogoče napraviti, da ekonomski trenutek tega ne dopušča .. .
Toda ijudje, ali so to res razlogi, zaradi katerih bomo dopuščali onesnaženje zraka, plastično kra-šenje vodotočnih obrežij, umiranje gozdov, slabšanje kvalitete zemlje. Toliko je treba pisati o tem, se pogovarjati, ukrepati in se obnašati sebi in naravi odgovorno.
Komisija za ekologijo pri OK ZSMS Žalec
Za Marinko in Vinka se dan zgodaj začne
Srečala sem ju na Vranskem. Na tamkajšnji osnovni šoli. Na zunaj prav nič ni kazalo, da bi bila kaj drugačna od svojih vrstnikov, sedmo-šolcev. A vendarle ni zanesljiva presoja, ki jo človek opravi mimogrede.
Ko se v dolini dan za marsikoga šele začenja, ko še ta ali oni šolar trdno spi pod toplo odejo, se za Marinko in Vinka dan že zdavnaj pričenja. Pa ne samo zanju. Tudi za vse tiste otroke, ki so doma na Črnem vrhu ali pa kateremkoli drugem.
Marinka Pucelj in Vinko Sopotnik sta učenca, ki morata med vsemi vranskimi šolarji prehoditi najdaljšo pot. Vsak dan s Črnega vrha nad Taborom do Vranskega in potem nazaj. Po uro in pol traja pot do postaje, od koder vozi šolski kombi v dolino. »Zdaj gre hitreje, ker naju vozi oče s traktorjem, s katerim odpelje mleko,« je povedala Marinka. Z njo se vozi tudi njen brat, pa Vinko, katerega oče- dela pri celjskem Izletniku. Pa še kdo se jim pridruži na dolgi poti. »Zdaj še ni hudo, teže je pozimi, ko večkrat zapade snega do
Marinka Pucelj
pasu,« je dejal Vinko. Droban, a če je treba, najbrž kar žilav fantič. Drugače pač ne bi zmogel uro in pol poti vsak dan navzdol pa spet nazaj v strmi breg.
Pa prosti čas, ju podrezam. »Bolj malo ga je,« se zasmejita. Domov prihajata pozno, potem čakajo naloge, delo na kmetiji ju tudi že kliče.
Ju kdaj zamika dolina, si kdaj zaželita, da bi zapustila svoj hrib?
Vinko Sopotnik
»To pa ne,« sta bila odločna. »Ker tam pri nas vlada mir, ni toliko, prometa,« še dopolni Marinka. Zraven tiho zaupa, da bi rada bila šivilja, Vinko pa, da bi si služil kruh v tovarni.
Potem je zazvonil šolski zvonec. Sedmošolca sta se pridružila svojim vrstnikom, čakala sta ju še ura ali dve pouka, potem pa ura in pol hoda navkreber. Domov,	Irena Jelen-Baša
O KODU) STROJA GIRAHBEINIECM MATERIALA
/J\ GRADNJA ŽALEC
Proizvodni program:
—	schiedel dimniki
—	troslojni, montažni, prostostoječi dimniki — TmpD
—	schiedel etažni dimniki
—	ventilacijske tuljave
—	notranji in zpnanji kamini
—	oprema za parke, vrtove in kampe
—	betonska galanterija
SREČNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1988
TEKSTILNA TOVARNA
145 let razvoja, uspehov in kvalitete
in vas vabi na izredno ugoden
nakup izdelkov celotnega proizvodnega programa v
»BOUTIQUE ČRNA MAČKA« v Preboldu
vsak dan od 6, do 18. ure.
OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC
SREČNO, ZDRAVO
in uspešno NOVO LETO
1988
združenje šoferjev in avtomehanikov ŽALEC
KARDELJEVA 35	tel. 063 7ll49l
želi voznikom in svojim članom
SREČNO IN VARNO VOŽNJO V LETU 1988
TONICA JURČEC
foto atelje za barvno in črno-belo fotografijo Žalec,
Šlandrov trg,
želi
svojim cenjenim stran' kam in
poslovnim prijateljem
vt*
j«* M
wY1
v veleblagovnici
nama
Žalec
velika izbira:
—	aranžiranih novoletnih daril
—	novoletnih okraskov
—	voščilnic
—	igrač
IlCIIIÌG HIŠA DOBREGA NAKUPA vam želi
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1988
FOTO ATELJE TATJANA RIBIČ telefon: 713-831
ŽALEC
ul Rista Savina 1a
VSEM CENJENIM STRANKAM ŽELI
SREČNO NOVO LETO 1988
in se še naprej priporoča!
srečno in uspešno NOVO LETO 1988
in se še naprej priporoča
CVETLIČARNA
Marije Kroflič v Žalcu
vam nudi vse vrste cvetličnih aranžmajev, spominkov Savinjske doline in darila.
Naročila lahko sporočite na tel. 711-042 ali 712-130
Vransko
Vranšani so se letos zaćeli temeljito pripravljati na občinski praznik, ki ga bodo tamkaj slavili prihodnje leto. Že letos je stari trg dobil povsem novo podobo.
Trg Vransko je imel namreč preko 50 let star in dotrajan vodovod. Hkrati z njegovo obnovo je bilo treba obnoviti tudi cesto, kanalizacijo, javno razsvetljavo in pločnike. Precej tega so letos že uredili
V trgu je ^uaj tudi veliko bolj mirno, kajti avtobuse so preusmerili na novo avtobusno postajališče. Ni pa nova vpadnica povezana s centrom Vranskega.
Denarja za vsa opravljena del^a je bilo treba kar lep kup, skupno 135.500,000 dinarjev. Na Vranskem so denar zbirali s pomočjo krajevnega samoprispevka, v delovnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih, sami krajani in obrtniki pa so zbrali 12.000,000 dinarjev. Svojih spre-
Polzela
V krajevni skupnosti Polzela so bili letos na komunalnem področju zelo uspešni. Tako so asfaltirali sedem od-'sekov cest, parkirišči pri krajevni skupnosti in domu upokojencev. Asfaltirali so okrog 3500 kvadratnih metrov v skupni vrednosti 41 milijonov dinarjev. Od tega je 18 milijonov iz sredstev samoprispevka, 7 milijonov je prispevala SKIS za komunalo in ceste, ostalo pa krajani z dodatnimi samoprispevki, in sicer 16 milijonov dinarjev. Poleg tega so za ureditev poti na pokopališču porabili 2,7 milijona in za vzdrževanje cest 5,7 milijona dinarjev. Omenjena sredstva so vsa iz krajevnega samoprispevka. V teku so še gradbena dela na cesti Orešnik-Ga-rant in na vodovodnih v Založah in na Bregu, ki je v zaključni fazi. Po predračunih znaša skupna vrednost teh del
42.5	milijona, iz samoprispevka bodo namenili 10,5 milijona, SKIS bo dal
11.5	milijona, ostalo pa bodo tudi tokrat prispevali krajani in delovne organizacije. Iz tega kratkega povzetka je jasno, da bi lahko na Polzeli brez samoprispevka naredili bore malo. Zato
V starem trgu je vse novo
.atih obveznosti pa do osmega decembra še niso poravnale delovne organizacije Inde, KIV, Hmezad-TZO Vransko in nekateri obrtniki.
O urejanju trga in letošnjih obsežnih delih tamkaj je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Dolinšek povedal naslednje: »Da smo se sploh odločili za tako obsežen program del, je bilo pomembno izglasovanje krajevnega samoprispevka. S tem smo imeli zagotovljen vsaj del sredstev. Narejenega je bilo letos zelo veliko, krajani so tudi veliko delali udarniško. Žal nam še ni uspela povezava vpadnice s samim trgom, upamo pa, da bo kmalu urejeno tudi to. Mislim pa, da Diez sodelovanja samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste, Cestnega podjetja, Komunale in pa vseh tistih krajanov, obrtnikov in delovnih organizacij, ki so nam pomagale, ne bi uspeli.»
Irena Jelen-Baša
Franc Dolinšek
Asfaltiranje ceste mimo tovarne nogavic.
T. TAVČAR
Letos veliko naredili
se že sedaj sprašujejo, kje bodo dru- komunalne investicije, ker se bo izte-go leto dobili sredstva za prepotrebne kel krajevni samoprispevek.
Vodovod naredili udarniško
Andraž
Letošnji praznik republike si bodo krajani zaselka Topolovec v krajevni skupnosti Andraž zapomnili. Na sam praznik so dočakali otvoritev vodovoda, ki so si ga želeli več let. Nihče ni verjel, ko so pred mesecem in pol začeli kopati jarke, da bo že letos pritekla po ceveh voda.
Na krajši slovesnosti so se zbrali porabniki, predstavniki krajevne skupnosti, občine Velenje in drugi. Zbranim je spregovoril Franc Glavač, ki je operativno vodil gradnjo, in poudaril, da so morali položiti skoraj 2,5 km primarnega voda in nekaj manj sekundarnega. Zdravo pitno vodo je dobilo 28 gospodinjstev, priključili pa so ga na vodovod Titovega Velenja, za kar so se na slovesnosti še posebej zahvalili.
Jože Krk, predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovoda: »Povprečno je moral vsak opraviti 50 prostovoljnih delovnih ur in prispevati v denarju 360 tisoč. Delali smo tudi ponoči, vreme pa je bilo v zadnjih dneh deževno in nam je precej nagajalo. Vo-
Domači in pa tudi gostje so morali najprèj nazdraviti z vodo
dovoda pa so veseli tudi člani našega gasilskega društva. Ob primarnem vodu sta nameščena dva hidranta, ki bosta služila v slučaju požara. Te smo tudi danes na otvoritvi preizkusili, skratka: veseli smo «
Na slovesnosti so najbolj prizadevnim podelili priznanja. Prejeli so jih Simon Ograjenšek, Franc Glavač, Štefan Pražnikar, Jože Krk in Srečko Bri-novšek.
Tékst in foto: T. TAVČAR
Prebold
Preskrba in zadovoljstvo kupcev v posameznih krajevnih skupnostih nemalokrat odseva delo ali nedelo potrošniškega sveta. Gre za nekakšen »barometer« med kupci in trgovci, ki vodi k boljši preskrbi in s tem tudi k obojestranskemu zadovoljstvu. Kako je s preskrbo v Preboldu, kako so z njo zadovoljni, s kakšnimi problemi se ukvarjajo... pa smo se pogovarjali s predsednico sveta potrošnikov KARLICO DRČA in vodjem blagovnice Prebold ROBIJEM GOVCEM.
Svet potrošnikov je svojčas bil dokaj aktiven, potem pa je nastopilo sušno obdobje. Sedaj že nekaj časa ponovno deluje, Karlica Drča pa ima zato največ zaslug, kot pravijo na krajevni skupnosti. O njihovi aktivnosti nam je povedala:
»Člani potrošniškega sveta so zastopani iz vseh vasi krajevne skupnosti, tako da je naše delo lahko čimbolj uspešno. Sestanke imamo enkrat mesečno, na njih ocenjujemo in razpravljamo o preskrbi v kraju, ponudbi, odpiralnem času itd. Na eno izmed sej smo povabili tudi predstavnike trgovskih organizacij ter dorekli in izmenjali nekaj mnenj o preskrbi v Preboldu. Ugotavljamo, da je preskrba kolikor toliko zadovoljiva, čeprav so včasih tudi manjši problemi — predvsem pri dostavi kruha in mleka. Potrošniki se tudi pritožujejo, da ni dovolj izbire sadja in zelenjave, trgovci pravijo, da je to velik problem, saj ne dobijo do-
Potrošniški svet ponovno zaživel
Karlica Drča
volj kvalitetne robe. V prihodnjem letu bo prodaja sadja in zelenjave verjetno boljša, saj bo postavljen zasebni kiosk, kar pa pomeni tudi konkurenco in z njo izboljšanje ponudbe. O splošni založenosti trgovin velja reči, da ni takšna, kot bi želeli, vendar trgovci v svoje opravičilo pravijo, da je to posledica izredno visokih obresti na zaloge, ki jih niso sposobni pokrivati. Svoj problem so nedvomno tudi kadri, saj potrošniki vedno niso zadovoljni z njihovimi uslugami, kar pa velja tudi v obratni smeri. Naš svet potrošnikov čaka v prihodnje še dosti dela. Na prvo sejo v novem letu bomo povabili vse gostilničarje iz krajevne skupnosti, saj sodimo da gostinska ponudba ni takšna, kot bi naj bila. Večina jih je na ravni bifejev, kjer ni možno dobiti tople, domače hrane, kar bi ob razvoju turizma bilo še kako zaželjeno in dobrodošlo . . .« Za svet potrošnikov dela torej ne manjka, kaj pa pravi o tem vodja blagovnice Robi Govc:
Robi Govc
»Savinjski magazin je glavni oskrbovalec potrošnikov v kraju, zato pozdravljamo aktiviranje sveta potrošnikov. Z njegovim delovanjem bo naše delo lahko v večje zadovoljstvo potrošnikov. Trudili se bomo, da bodo naši stiki vsestranski in pobude uresničljive. Zavedamo se, da marsikdaj potrošniku ne moremo ponufliti najkvalitetnejšega blaga, toda mi smo pač odvisni od dobaviteljev in lahko ponudimo le tisto, kar dobimo. Upamo, da bomo s pomočjo sveta potrošnikov laže rešili tudi te probleme. V zvezi z dostavo kruha smo že skupno ukrepali, prav tako pa bomo še za druge stvari.. .«
Z roko v roki v prid potrošnika, njegovega zadovoljstva in kvalitetnejše ponudbe — lahko zapišemo ob koncu. Če bo potrošniški §vet tako 2a_ gnan, kot je sedaj, potem rezultati prav gotovo ne bodo izostali.
Darko Naraglav
Žalec
Te dni v krajevni skupnosti Žalec praznujejo krajevni praznik. Krajani so bogatejši za vrsto pridobitev, za katere pa imajo največ zaslug sami, saj so večino sredstev za opravljena dela zbrali iz samoprispevka. Med najpomembnejše pridobitve lahko uvrstimo mrliško vežico, vrednost investicije je 198 milijonov dinarjev, sredstva pa sta prispevali tudi krajevna skupnost Petrovče in Vrbje. Sedaj urejujejo še grobišče za žarne pokope. Obnovili in posodobili so več ulic, javno razsvetljavo in kanalizacijo. Še posebej pa so krajani Žalca veseli blagovnice Savinjka, s katero se je precej izboljšala preskrba. Ponudbo pa so dopolnile številne zasebne trgovine, med njimi naj omenimo obrtni centér v novem delu mesta, več življenja pa dobiva tudi stari del. In če dodamo še nove proizvodne prostore Minerve in začetek izgradnje južne obvoznice, potem lahko mirno zapišemo, da je bilo leto 1987 zanje izredno uspešno. Med načrti za naslednje leto pa zlasti omenjajo izgradnjo vrtca, ki je za 80 otrok brez varstva še
Praznik z novimi nridobitvami
Delavci Komunale hitijo z obnovo Aškerčeve ulice, pločniki pa bodo nudili večjo varnost otrok v šolo in vrtec
kako pomemben.	30-letnici Glasbene šole, so podelili
Na svečani seji krajevne skupnosti, plakete in priznanja, ki so jo združili s svečanostjo ob	jk
Tabor
Srečanje
starejših
krajanov
Po nekajletnem premoru so v krajevni skupnosti Tabor s krajevno konferenco-socialistične zveze in odborom Rdečega križa organizirali srečanje starejših krajanov.
Srečanje je bilo v začetku decembra. V imenu organizatorjev je Lojze Rak govoril o tem, kaj so v kraju že dosegli in kaj si želijo v prihodnje. To so predvsem obnova večnamenskega doma, telefonija in kanalizacija.
Zatem je sledil kulturno-ume-tniški program, v katerem so posebej navdušili plesalci folklorne skupine tamkajšnje šole, potrudili pa so se tudi vsi nastopajoči. Marsikomu pa je obudil spomin na mlada leta zvok harmonike.
Srečanje starejših krajanov bodo v Taboru zdaj organizirali spet vsako leto. Najstarejša letošnja udeleženca sta bila 88-letna Ana Zupančič in 89-letni Mihael Doler.
V. Poznič
Merxov kiosk v Žalcu je vedno dobro obiskan, gospodinje pa v njem dobijo najnujnejše potrebščine. Sedaj so uredili okolico, obnovili pa bodo tudi kiosk in skladišče. S tem pa so se vključili v akcijo ureditve naselja, ki jo vodi krajevna skupnost. Prihodnje leto naj bi namreč uredili še peš poti, cesto in zelenice.
Vinska Gora
Invalidi razvili svoj
Konec novembra so v Vinski gori člani tamkajšnjega poverjeništva društva invalidov razvili svoj prapor.
Zbranim udeležencem je na prireditvi govoril predsednik žalskega društva invalidov Franc Ribič. Krajši kulturni program pa so
prapor
pripravili učenci tamkajšnje šole z mladinci in pevci.
Ob tej priložnosti so podelili priznanje in proglasili za častnega člana društva dolgoletnega poverjenika Martina Dreva.
J. Grobelnik
Pisma bralcev
V slogi je moč
Dan angleške in ameriške kulture, ki so ga organizirali na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli, je bil uspešen. Uspešen tudi zaradi pokroviteljstva Silvice in Mirka Lešnika. Nista še dolgo krajana Polzele, pa vendarle živita s krajem in čutita pripadnost krajevni skupnosti.
Stara hiša ob odcepu ceste proti Titovemu Velenju je spremenila svojo podobo. To je prijazna hiša, v kateri delajo prijazni ljudje. Ljudje, ki radi prisluhnejo potrebam drugih. M. M.
Polzela
Podtalna voda — naša nadloga
V naši krajevni skupnosti je že leta znano, da imamo v Ločici stalne težave s talno vodo. Toda doslej niso naredili še ničesar, da bi to nadlogo odpravili.
Zanima nas, kje so naši komunalni prispevki, ki so predvideni za ureditev kanalizacije? Krajani se tudi sprašujemo, kaj bo potem, če bo v bližini Šeškega mostu še ena hrapova drča. Bomo plavali v talni vodi? Kdo nam bo povrnil škodo? Naše kleti so že sedaj polne vode, do 20 cm se je nabere, saj se je talna voda dvignila 1,50 m visoko. Ko je pred tedni deževalo, je talna voda kar dvakrat vdrla v naše kleti.
Sprašujemo krajevno skupnost in območno vodno skupnost, zakaj niso uredili kanalizacije na tem območju, zakaj ni urejen odtok vode v Savinjo? Najprej je treba urediti odtok vode, šele zatem lahko gradite drče. Zahtevamo, da krajevna skupnost pošlje komisijo, ki naj si ogleda razmere po naših hišah. Dovolj smo dali za komunalne in razne samoprispevke. Sprašujemo tudi, zakaj niste predvideli te drče niže od Grobelskega mostu, kjer so sama polja, travniki. Če bi vedeli, kakšna nadloga je talna voda v hišah, bi verjetno ravnali drugače. Prhli les smrdi po vlagi, skratka, nemogoče je živeti v takšnih pogojih. Upamo, da bo naše pismo opozorilo odgovorne tovariše in pomagalo pri reševanju težav s talno vodo. Če pa ne bo, se bomo pač morali obrniti na druge, višje organe.	Prizadeti hišni lastniki
iz Ločice
Lepo je živeti med takšnimi ljudmi
Mnogo je pregovorov, ki nam prihajajo na misel, ko po skoraj pol leta razmišljamo o nesreči, ki nas je zadela 11. julija. Najhujše je bilo spoznanje, da se za prvo nesrečo še drugih usuje kar za cel plaz. Eksplozija plinske bombe nam je uničila dom, dobili smo tudi telesne poškodbe.
Ko danes razmišljamo o tej nesreči, nam je nekoliko laže, ker smo ob njej
spoznali tudi tisto globoko človeško plat naših sovaščanov. Nesrečo je pač laže prenesti, če veš, da stojijo ob strani mnogi znani in neznani prijatelji. Vsem smo globoko hvaležni in težko je našteti vse, ki so nam pomagali v stiski.
Flvaležni smo vsem, ki so takoj po eksploziji prihiteli in reševali, kar se je reševati dalo. Največ so seveda napravili gasilci z Vranskega in Žalca. Hvale: žni smo tudi naši medicinski sestri Vandi, ki. je tako hitro, trezno in preudarno ukrepala, zaradi česar naše telesne poškodbe niso bile še hujše.
Nikoli ne bomo pozabili prave sosedske skrbi našega prijatelja Staneta Učakarja. Prihranil nam je še in še poti. To, kar sta naredila predstavnika gozdnega gospodarstva Vransko Vlado Vrtačnik in Anton Cestnik za nas ni bila zgolj služba, bilo je mnogo več. Tudi naši delovni kolegi v Inde Vransko in Flmezadu ter v TOZD-u Gostinstvo so nam bili v oporo. Poleg teh pa so vsi krajani naše krajevne skupnosti v vseh vaških svetih vsak po svojih močeh pomagali, da bi bil naš dom čimprej pod streho.
Vse, kar smo te mesece doživljali, ne moremo preprosto zajeti z eno samo zahvalo. Prav pa je, da vsem glasno povemo naše spoznanje: lepo je živeti med takšnimi ljudmi. Denžičevi, Vransko
Zahvala Vladimirju Rutarju
Vladimir Rutar je pred devetnajstimi leti prevzel vransko župnijo. Dela in nalog se je lotil s polno odgovornostjo, globoko vero in bogatim znanjem. Z neutrudno življenjsko energijo se je posvetil duhovniškim dolžnostim in vsem drugim potrebam življenja ter dela cerkve v krajevni skupnosti Vransko. Z veliko vnemo se je lotil duhovne prenove in materialnih problemov župnije. Z lastnimi rokami je začel obnovo in prenovo župnijske cerkve, urejanja njene zunanjosti, priskrbel je nove zvonove, obnovil podružnične cerkve, župnišče in cerkveno-kulturna obeležja. Bil je duhovnik in človek v pravem pomenu besede. Pomagal je vsakemu človeku, če ni zmogel materialno, pa s prijazno in toplo besedo. Svet je jemal takšen, kakršen je. Vernike je vzgajal v zavedne in pokončne ljudi, z vero, ki človeka osrečuje in ne zasužnji. Bil je osebno kritičen do napak in zablod cerkve. Skratka, bil je vsestransko napreden in zgleden duhovnik. Posebej ga je odlikoval njegov odnos do bolnih, revnih in zapostavljenih ljudi. Veliko si je prizadeval tudi za razumevanje in sožitje med ljudmi.
Že nekaj časa je poleg duhovniških dolžnosti na Vranskem opravljal tudi tajniške dolžnosti v slovenskem duhovniškem društvu. Vsega dela ni več zmogel, zato se je odpovedal vranski župniji in se v celoti posvetil novim dolžnostim.
Krajani smo mu hvaležni za teh 19
let plodnega dela, za njegov trud. Veliko uspehov mu želimo tudi pri opravljanju novih delovnih dolžnosti.
I. B.
Prekopa
Delovni poverjeniki
Društvo invalidov občine Žalec se ob koncu leta zahvaljuje vsem poverjenikom za izredno skrb, prizadevanje, skratka za vsestransko pomoč teže prizadetim članom. Še zlasti je bila pomoč dobrodošla pri organiziranju izletov, saj se tudi invalidi radi srečajo, se pogovorijo in poveselijo. Zavedamo se, da smo med letom naredili tudi kakšno napako, da vse ni bilo tako, kot bi moralo biti, toda s skupnimi močmi bomo tudi pomanjkljivosti laže odpravili. Vsem pa želimo srečno in pradvsem zdravo leto 1988.
Društvo invalidov občine Žalec
Srečanje upokojencev KIL
Po vsej Keramični je bilo slišati prisrčne pozdrave, dobrodošlice in vesel smeh, upokojenci pa so se prešernih obrazov stapljali z zaposlenimi, saj je bilo srečanje upokojencev, nekdanjih delavcev tega kolektiva, ki je eden najstarejših te panoge v Evropi. Tako je vsaki dve leti, ko se zbero upokojenci te tovarne in se seznanijo s tehnološkim napredkom in novimi stroji, lepšimi oblikami in glazurami izdelkov.
Že ob sprejemu, ki so se ga udeležili vsi vodilni in delavci z dolgoletnim delovnim stažem ter mladinci, je bilo prijetno. Vsakemu so pripeli nagelj, ki je najstarejše spominjal na še takrat neizbojevane pravice delavcev. Zvoki libojskih godbenikov so naredili trenutek še svečanejši.
Po oglédu delovne organizacije so priredili kulturni program, v katerem so sodelovali tamburaši, moški pevski zbor, godba na pihala, vsi člani DPS Svoboda Liboje in mladinska organizacija Keramične.
V pozdravnem govoru je direktor DO Mitja Urisek predstavil sedanje možnosti dela in poslovanja, vsem pa je zaželel še dolgo in zdravo življenje. V imenu vseh prisotnih upokojencev se je vsem zaposlenim prisrčno zahvalila nekdanja sekretarka Zorka Godler.
Ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov na čase, ko smo bili še vsi zaposleni, ter ob zvokih zabavnega ansambla je čas vse prehitro minil. Vsak je dobil še denarno nagrado in praktično darilo iz keramike, za kar se v imenu društva upokojencev Liboje in vseh upokojencev DO članom tako humanega delovnega kolektiva iskreno zahvaljujem. Želimo jim še veliko delovnih uspehov v novem letu 1988 in ,jim kličemo: SREČNO!
J. Koštomaj
Tretji v prvi slovenski ligi
Žalski karateisti med najboljšimi
Kriko, 6. dec. — V športni dvorani Leskovec se je na zaključnem turnirju prve enotne slovenske lige pomerilo osem ekip iz cele Slovenije Tekmovanje je organiziral Karate klub Nuklearka Krško, ogledalo pa si ga je preko 300 ljubiteljev karateja.
V skupnem seštevku so največ točk zbrali karatisti iz Krškega (12), drugo mesto je osvojil KK Partizan Limbuš (10), tretje Partizan Žalec (8), četrto Trbovlje, peto Celje, šesto Olimpija Ljubljana, sedmo KK Angel Besednjak in osmo KK Šiška.
Med borci se je posebno izkazal član Partizana iz Žalca Jože Hudovernik, ki je bil eden od treh dobitnikov zaščitnih rokavic, nagrade časopisa NIN za najboljšega borca na turnirju.
Žalski karatisti so zopet dokazali, da minuli uspehi, kot sta prvo mesto Cimpermana na državnem prvenstvu in drugo mesto v republiški ligi, niso v bistvu nič drugega kot rezultat kontinui-
ranega dela v klubu, obenem pa so spričo kvalitete in daljše tradicije klubov, s katerimi so se srečali na vseh dosedanjih turnirjih za naslov ekipnega prvaka Slovenije, eden izmed najo-čitnejših pokazateljev treninga in organizacije aktivnosti kluba. Mnogi klubi za svoje neuspehe krivijo pomanjkanje finančnih sredstev. To je pereč problem tudi v žalskem karateju, vendar jim to ne zmanjšuje delovne vneme.
Potrdile pa so se tudi besede trenerja in vodje kluba, človeka, ki kljub svojemu ogromnemu deležu pri uspehu kluba vedno ostaja nekje v senci dogajanja, Silva Mariča, ki je v pogovoru po zaključku tretjega in četrtega kola 1. lige 15. novembra v Žalcu dejal: »Potrudili se bomo obdržati dosedanje pozicije na rang listi." Žalec je takrat osvojil drugo mesto, v Krškem pa je popolnoma opravičil pričakovanja in si s tem še potrdil renome, ki ga ima na tem področju.
B. K.
Strelstvo
Na poti v I. republiško ligo
Ekipa SD Žalec je v četrtem kolu druge republiške lige gostovala v Hrastniku, kjer se je pomerila z ekipo Steklarja in jo s 1460 krogi tudi premagala. Najboljši je bil Vojko Škodnik (371 krogov), sledila sta mu Mladen Melanšek (366 krogov) in Justin Smrkolj (365 krogov). Domačini so nastre-Ijali 1420 krogov.
V petem kolu v začetku decembra pa so Žalčani na domačem strelišču premagali ekipo SOP Krško. Sodil je zvezni sodnik Bogo Jelen. Ekipa Žalca je nastreljala 1473 krogov, kar je tudi nov občinski rekord, ekipa Krškega pa 1429 krogov. Najboljši je bil tokrat Mladen Melanšek (372 krogov) pred Justinom Smrkoljem (371 krogov) in Vladom Škodnikom (369 krogov). Zmaga je Žalčanom prinesla dve novi točki, tako da sedaj vodijo v svoji skupini z desetimi točkami, kar jim odpira pot v prvo slovensko ligo.
Občinska pionirska liga
Na strelišču Žalec je potekalo drugo kolo občinske pionirske lige v stelja-nju z zračno puško. Pionirji Žalca — v postavi: Kristjan Pukmajster, Simon Vošnjak in Aleš Klovar so zasedli drugo mesto z nastreljanimi 395 krogi, prvo mesto pa je osvojila ekipa Liboj s
429 krogi. Tretja je bila ekipa Žalca-ll. Najboljši posameznik je bil Dejan Glavnik s Polzele s 156 krogi, sodil pa je Alojz Klovar. Spodbudno je, da so začela tekmovati tudi dekleta Flegova, Habjanova in Klovarjeva.
V	tretjem kolu so bili zopet najboljši mladi strelci Liboj, Žalčani so bili ponovno drugi, tretji pa so bili tokrat Šempetrani. Razveseljivo je, da ima SD Žalec kar dve pionirski ekipi in eno ekipo deklet, na katero strelski delavci še posebej računajo, saj je to tudi edi»' na ženska ekipa v občini.
SD Žaleč tekmuje tudi v republiški dopisni ligi s pionirji, pionirkami in mladinci. Razveseljivo dejstvo, da ekipa mladincev dosega lepe rezultate in vse kaže na dobro uvrstitev tudi na prihodnjem republiškem prvenstvu. Mladi Mišo Drofenik pa uspešno nastopa tudi v občinski ligi za člane in se uvršča med prvih pet posamezno.
Najboljši posameznik tretjega kola pionirske lige je bil Peter Dokič iz SD Liboje z odličnimi 175 krogi.
Tretje kolo občinske lige — člani
V	Šempetru se je v tretjem koiu občinske lige — člani pomerilo šest ekip, med katerimi je bila najboljša ekipa Liboj s 1410 krogi, sledi ji Šempeter s 1406 krogi in Žalec II s 1371 krogi. Tokratni najboljši posamezniki so bili: Martinovič (Liboje) s 369 krogi. Zagoričnik (Šempeter) s 367 krogi in Pošep (Polzela) s 361 krogi.
V Vinski gori šahovski turnir
Člani šahovske sekcije društva Partizan so konec novembra pripravili v Vinski gori ekipni šahovski turnir. Na njem je sodelovalo devet ekip. Zmagali so šahisti ekipe iz Celja, drugi so bili člani šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra, tretji pa člani ekipe društva invalidov iz Titovega Velenja.	J. Grobelnik
Tekmovanje invalidov
člani komisije za šport in rekreacijo pri društvu invalidov iz Žalca so priredili tekmovanje v šahu in namiznem tenisu. Na tekmovanju je nastopilo 120 športnikov invalidov iz celjskega in koroškega območja.
V ekipnem, šahovskem turnirju je zmagala ekipa društva invalidov Žalec pred ekipo iz Slovenj Gradca In Titovega Velenja. Tudi v namiznem tenisu je zmagala ekipa žalskega društva invalidov pred društvom iz Titovega Velenja. Za zmagovalno ekipo so tekmovali: Jager, Podpečan in Bevc.	Jože Grobelnik
Ivanu Podpečanu
Le delček neprevidnosti je zadostoval, da se je Ivanu Pod-pečanu-Anziju, kot so ga klicali prijatelji, zmeglilo pred očmi. Zakaj se mu je tisti usodni petek tako mudilo, ne ve nihče. Hotel je biti čimprej doma, pri svojih. Bil je izvrsten delavec v ŽTO Celje, kjer je svoje zahtevno delo opravljal celih 26 let. Zaljubil se je v železnico, kot še nekateri v prejšnjih rodovih s priimki Podpečan. Ob delu pa je imel najraje tri stvari: šport, dom in prijatelje.
Odlično je igral zlasti namizni tenis in osvajal številna prva mesta na republiških in državnih železniških tekmovanjih. Namizni tenis je igral tudi za sekcijo TVD Partizan Žalec, ki je z njim veliko izgubila. Rad je imel nedelje, ko so se s prijatelji v stari žalski telovadnici poigravali z drobno belo žogico. Prav po njegovi zaslugi je pred leti Partizan nastopal v obeh slovenskih ligah A in B. Veliko je nastopal tudi za Društvo invalidov občine Žalec, kjer je bil tudi organizacijsko med vodilnimi. Ni bilo srečanja, da ne bi dal kakšnega predloga za izboljšavo tekmovanj in srečanj.
Druga njegova ljubezen ali pa morda celo prva je bil dom ob železnici, ki pelje iz Žalca proti Savinjski dolini. Ni bilo dneva, da ne bi hodil po vrtu z majhno brajdo. Delo je ljubil. Pozimi seje v službo vozil s tem, zanj zdaj nesrečnim vlakom, poleti pa je v zgodnjih jutranjih urah na delo kolesaril.
Imel je veliko prijateljev, ki so se od njega zadnjič poslovili na žalskem pokopališču.	Tone Vrabl
Novo!
Takoj po novem letu boste lahko v Žalcu popravili dežnike, ali pa strokovno nabrusili razno ročno orodje (nože, škarje, rezila za mesoreznice, skobelnike, dleta, svedre ipd), saj bo v pritličju stare osnovne šole zaživela POPRAVLJALNICA DEŽNIKOV IN BRUSILNICA.
Za obisk se v popoldanskem času — od 16. do 18. ure — priporoča Dušan Zimšek.
POPRAVLJAM, OBNAVLJAM, VAM SVETUJEM IN MONTIRAM pralne stroje in štedilnike GORENJE.
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV TONI KITEK, KASAZE 107/g
Prijave sprejemam na telefon 25-187 ali pisno na naslov. ŽELIM VAM TUDI SREČNO 1988
ZAHVALA
Ob izgubi našega
ALOJZA BUKOVCA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sostanovalcem iz Graščine še za nesebično denarno pomoč; tovarišu Dobrihi za poslovilne besede in duhovniku za poslovilni obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
2. decembra sta minili dve leti bolečine, od kar si nas zapustil dragi mož in oče
FRANC MAROVT
iz Zg. Gorč
Še vedno ne moremo dojeti resnice, da si za vedno odšel od nas.
Tvoji: žena in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
FRANJA KLINCA,
upok. čevljarskega mojstra iz Petrovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, DO Zarja Petrovče, družbeno-političnim organizacijam, KO ZB Petrovče, govornikom, pevcem in gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje in darovali cvetje.
Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za opravljeni obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
1. decembra so minila tri leta žalosti in bolečine, od kar si mnogo prerano tragično odšla od nas, naša draga in ljuba hčerka
IRENA BREZNIKAR
iz Matk
Nikoli ne boš pozabljena. Šopek in svečka sta nemi priči naše bolečine. Žal te nobena solza in krik najgloblje bolečine ne prikličeta več.
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in vam korak zastane ob njenem preranem grobu.
Z bolečino v srcu: mami, ati in brat Bojan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina in brata, ko nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede
JURETA FLERETA
(29. 9. 1975-9. 11. 1987) iz Letuša
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali, nas tolažili in z nami sočustvovali, darovali cvetje, počastili njegov spomin in ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu in sošolcem OŠ Vlado Ba-gat Braslovče, RD Mozirje, PGD Letuš, vsem organizacijam in duhovniku Jožetu Zidanšku za opravljen obred, govornikom pa za poslovilne besede.
Vsi njegovi
Dežurstvo na vodovodu
V čašu od 18. decembra 1987 do 25. januarja 1988 bodo po razporedu dežurni naslednji monterji:
od 28. 12. 1987 do 4. 1. 1988 - Marko DOLINAR, Griže 35
od 4. 1. 1988 do 11. 1. 1988 — Bogdan PANTNER, Ra-kovlje 17/d
od 11. 1. 1988 do 18. 1. 1988 - Jakob OLIP, Pongrac 21
od 18. 1. 1988 do 15. 1. 1988 — Vlado ŠUPER, Vel. Pire-šica 5/e
od 25. 1. 1988 do 1. 2. 1988 - Tone JAGER, Prebold
62/a
Dežurni monter dežura oz. je v pripravljenosti doma v popoldanskem času ob delavnikih, prostih sobotah, nedeljah in praznikih.
Prijave okvar lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža DO Komunale, Nade Cilenšek 5, Žalec.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega
KARLA FLORJANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje ali vizitke v zadnji spomin.
Iskrena hvala duhovnikoma za opravljen obred in tolažilne besede.
Posebna hvala tudi govorniku Ivanu Brišniku za tople besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke ter GD Prekopa in Kapla-Pondor.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradedka, borca Gubčeve brigade
FRIDERIKA PAPEŽA
iz Zabukovice 53
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki. so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje in mu darovali cvetje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, Ivanu Grobelniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi na pihala iz Zabukovice.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Frida in Majda, vnuka Boris in Dušan ter ostalo sorodstvo
Pomlad na polje bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna Ha in jokala, ker te ni.
V SPOMIN
Dne 3. januarja bo minilo žalostno leto, od kar nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi
EDO URATNIK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Vsi njegovi
\jt .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, brata, dedka, pradedka in strica
ANTONA
LOBNIKARJA
iz Marija Reke
se zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala govorniku, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Posebno zahvalo pa izrekamo doktorjema Suzani in Damjanu Justinek, ki sta mu v njegovih najtežjih trenutkih ob vsakem času s požrtvovalnostjo lajšala bolečine.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
IVANA
PODPEČANA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, vsestransko pomoč in toplo izražena sožalja.
Zahvaljujemo se ŽTO-TOZD SVTK Celje in DSSS Ferralit Žalec za neizmerno pomoč.
Zahvala godbi iz Štor, pevskemu zboru iz Petrovč, govornikom KS Žalec, ŽTO-TOZD SVTK Celje in TVD Žalec - Dl Žalec za poslovilne besede.
Prisrčna hvala g. duhovnikom za ganljivo opravljen obred. Zahvala tov. Reberšaku, Ambrožu in družini Strahovnik. Hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
Prometne nezgode
Dne 16. novembra je na lokalni cesti V Dobrovljah umrl traktorist Jože ROVSNIK Med vožnjo se mu je vdrla bankina, zato je z vozilom zdrsnil po strmem bregu. Kljub temu da je imel traktor varnostno kabino, je voznik padel z njega in se tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Dne 20. novembra je v večernih urah na magištralni cesti v bližini gostišča Štorman voznik osebnega avtomobila Mirko HORVAT zbil peško Heleno AJDNIK, ki je prečkala vozišče. Peška je bila tako hudo poškodovana, da je na kraju nesreče umrla, poškodoval pa se je tudi sopotnik v Horvatovem vozilu.
Dne 21. novembra je na Kardeljevi cesti v Žalcu voznik tovornega avtomobila Milan PIRC pri vzvratni vožnji zadel osebno vozilo Mileta BEGOVICA ki ie nri-peljal za njim. Pri trčenju se je Begovič laže poškodoval.
Dne 27. novembra pa so se zgodile kar tri nezgode. V popoldanskem času se je po ulici Savinjske čete v Žalcu peljal s kolesom Ivan MOHORKO. V bližini cerkve je zaradi močne vinjenosti padel s kolesa, pri čemer je z glavo udaril ob pločnik in se hudo poškodoval.
Na Celjski cesti pa je zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila Janez KOREN zapeljal v levo v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal voznik Ivan ŽERJAV V trčenju se je voznik Koren huje poškodoval. Žerjav in njegov sopotnik pa laže.
Na magistralni cesti v Latkovi vasi pa je voznica osebnega avtomobila Elen IVANOVIČ na avtobusnem postajališču trčila v avtobus-zglobnik, pri čemer se je hudo poškodovala.
Dne 22. novembra je v zgodnjih jutranjih urah na Kardeljevi cesti v Žalcu voznik osebnega avtomobila Alojz G E R SAK pri vožnji iz Šempetra zaspal, pri tem zapeljal v levo in trčil v kombi vozilo, last NAME Žalec, parkirano ob cesti izven vozišča. Trčenje je bilo tako silovito, da je parkirano vozilo odbilo deset metrov naprej in se je le-to ustavilo v vrtu izven ceste. Voznik Geršak se je le laže poškodoval.
Dne 5. decembra je v jutranjih urah neznani voznik osebnega avtomobila v Žalcu izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Jožetu JAZBECU, ki je vozil po ulici Heroja Sta' ..a proti Šlandrovem trgu. Zaradi izsiljevanja neznanega voznika je Jazbec padel in se laže poškodoval, vendar voznik osebnega vozila na kraju nezgode ni počakal.
Dne 8. decembra se je v zgodnjih popoldanskih urah pripetila prometna nezgoda v Latkovi vasi na mostu preko Savinje. Voznika osebnega vozila Romana BERLOŽNIKA je na mokri in nekoliko poledeneli cesti začelo zanašati, zaradi česar je trčil v mostno ograjo, pri čemer se je laže poškodoval, sopotnica Sonja TURNŠEK pa huje.
Kazniva dejanja
V	noči na 16. november je bilo vlomljeno v osnovno šolo na Polzeli. Storilec je odnesel videorekorder, barvni TV sprejemnik in radiokasetofon.
Dne 18. novembra pa je bilo v popoldanskem času vlomljeno v stanovanjsko hišo Jožeta SLATINŠKA v Lipju 16. Storilec je iskal predvsem denar, odnesel pa je tudi večjo vsoto deviz.
Neznani storilec je 19. novembra v zgodnjih večernih urah z osebnega avtomobila renault 4, ki je last Ljube CENTRIH z Vranskega in je bil parkiran pred zdravstvenim domom Žalec, ukradel zaključne luči.
Dne 21. novembra so trgovci Savinjke v Žalcu zalotili M V , ki je skušal ukrasti vrednejšo moško jakno. Zadržali so ga do prihoda miličnikov, ki so ga ovadili temeljnemu javnemu tožilstvu.
V	noči na 26. november je bilo vlomljeno v prodajni kiosk v Šempetru, od koder so storilci odnesli radiokasetofon in nekaj drugih manj vrednih predmetov.
Dne 27. novembra je bilo v večernih urah iz priročnega skladišča bifeja upokojencev v Grižah ukradenih več parov ortopedskih čevljev in oblačil, v nočnih urah pa je neznani storilec vlomil v pisarniške prostore DO Mlekarna v Arji vasi, kjer je poskušal vlomiti v železno blagajno, vendar mu ni uspelo.
Dne 29. novembra je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Rudija ČOKLA v Žalcu. Storilec je preiskal stanovanje in odnesel radiokasetofon.
Poleg navedenih kaznivih dejanj, so miličniki obravnavali še vrsto drugih, med katerimi prevladujejo tatvine in poškodovanja tujih stvari.
V OSRČJU je vedno kaj dobrega in koristnega
HMEZAD — HOTEL GOLDING RUBIN
v Žalcu je
v osrčju moje dežele!
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Poenostavimo naše sodelovanje
Neaktivne hranilne vloge, na katerih že več kot leto ni bile — razen obračuna obresti — nobenih sprememb, lahko banka na zahtevo varčevalca ukine.
Odvečne hranilne knjižice pa ne motijo le imetnikov, temveč te zaradi rednih obdelav podatkov obremenjujejo tudi računalniške zmogljivosti in povečujejo stroške poslovanja banke.
Imetniki odvečnih hranilnih knjižic lahko le-te skupaj z zahtevkom za ukinitev in prenos vloge oddajo v banki, ki bo sredstva prenesla na željen račun, s katerim občan redno posluje.
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988
O
80©\7I3D3[HJ[!
3x3
za vsakogar
Po telefonu nas je poklical občan iz Šempetra v Savinjski dolini. Očital nam je, zakaj ne damo možnosti nakupa kartic za priljubljeno igro 3x3 tudi v njihovem kraju. Ko pa mi je pojasnil, da si je že naložil osem križev in da mora vsak teden korakati v drugo nadstropje žalske Name, če hoče dobiti kartice, sem njegovo tožbo seveda razumel. Še to je pristavil, da igra 3 X 3zato, ker je igra enostavna, slovenska, predvsem pa nekaj novega. V krogu domačih lahko vsako nedeljo v televizijski oddaji Zdravo podoživlja srečo drugih, je še dodal, mi pa smo mu obljubili, da mu bomo željo kmalu izpolnili. Pa še eno kartico bo dobil zastonj, ki si jo je prislužil s prijaznim klicem in zanimivo pobudo. »Tale dogodek nam je razgrnil vodja prodajne službe Loterije Slovenije Marijan Grošelj, o njihovi dejavnosti pa povedal naslednje: Z igro 3x3 smo dosegli svoj cilj, ta pa je, da igramo in tako odmaknemo od vsakodnevnih tegbb. Ugotovili smo, da z nami sodelujejo vse strukture prebivalstva. Vsak teden prodamo 450 tisoč kartic in jih največkrat zmanjka. Žal kartic ne morete dobiti v vsakem kraju, prizadevamo pa si, da jih boste lahko dobili v vsaki trgovini in trafiki. Po novem letu jih boste lahko ponovno dobili tudi v levški Nami in v dveh poslovalnicah v Celju.«
Loterija Slovenije je organizacija združenega dela posebnega pomena. Od ustvarjenega prometa namenjajo od srečk rednih kol 60 odstotkov, pri ostalih pa 50 odstotkov za dobitke, precejšen del sredstev pa za socialni humanitarne organizacije ter izgradnjo športnih objektov, ki so namenjeni invalidom. Za izgradnjo špornih objektov dobi polovico sredstev republiška telesnokulturna skupnost, polovico pa občinska. Teh sredstev bo letos tri milijarde dinarjev. V prodaji lahko neposredno sodelujejo člani invalidskih organizacij. Zadnji dve leti je največji porast loterijskih iger prav v Sloveniji.
Novoletna igra 3 x 3 bo še posebej zanimiva. Qena kartic bo dvojna, dvojni pa bodo seveda tudi dobitki. Žrebanje bo pol ure pred polnočjo na prehodu iz starega v novo leto.
Igra 3 x 3 bo prihodnje leto spremenjena. In kaj bo novega? Višina dobitka ene trojke v katerikoli vrsti bo večja. Žrebanje bo vsako soboto takoj po dnevniku, tako da bodo v igri lahko sodelovali tudi najmlajši.
Z Loterijo Slovenije lahko sodelujete v naslednjih igrah: ŠPORTNA NAPOVED Z 10. TEKMOVALNIMI PARI EXPRES LOTERIJA (rezultat znan takoj ali pa je na srečo treba ponovno poizkusiti)	js
IGRA ZA VSAKOGAR 3x3 ŠPORTNA NAPOVED S 13. PARI SREČKE REDNIH IN IZREDNIH KOL LOTO

VELIKO SREČE V LETU 1988 VAM ŽELI Loterija Slovenije
žrebanje: 29.XI.’87
KOL0IO
©0OOOOO©
®o©oo©oo
©000R©00
J1 J” J*	OiOIERUA
"	_ SLOVENIJE
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Žalec
VAS VABI V IZRAEL
Nova direktna letalska povezava ADRIE AIRWAYS s TEL AVIVOM! Obisk poslovnih partnerjev..
ZANIMIVO POTOVANJE V SVETO DEŽELO - JERUZALEM S POSEBNIMI LETALI ADRIE AIRWAYS — po ugodnih cenah!
ODHODI: 1., 8., 22. in 29. januar
12.,	19., in 26. februar
4.,	11. in 18. marec
1988
PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠI POSLOVALNICI oziroma po telefonu : 714-155 ali 711 -231, int. 23.
uspešno, zdravo in srečno
NOVO LETO 1988
vam želi vaš vodnik po svetu
m
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Obrtna cona v Žalcu počasi zaključuje svojo podobo. Tako sta pred nedavnim zaživeli novi prodajalni. Prvo je odprla Zorka KOS, nudi pa drobne spominke, papirno galanterijo, unikatne izdelke, skratka — pisano paleto z okusom izbranih proizvodov, ki bodo marsikomu olajšali izbiro daril ali obogatili njegovo okolje.
Drugo pa VERA NOVAK, katere ponudba dopolnjuje prvo, saj nudi v prvi vrsti okusno izbrana oblačila raznih zasebnih obratovalnic, ki jih ni pogosto zaslediti na običajnih trgovskih policah večjih trgovin. Naj še povemo, da so cene v obeh dokaj zmerne in nikakor ne takšne, kot bi jih obiskovalec glede na zunanji videz novo odprtih trgovin pričakoval.
V. Cerovšek Foto: J. K.
NOVO V ŽALCU »NOVA«. V starem delu Žalca, v Pečnikovi ulici tam, kjer je noč in dan slišati udarjanje predilnih strojev tovarne Juteks, je TEREZIJA MALGAJ odprla ženski in moški frizerski salon. Z novim objektom je tako vdihnila staremu delu mesta kanček novega, sodobnega življenja, čisto prav še njena »frizerija« ni zaživela, saj gre vrvež vsakdanjika nekoliko stran, po Glavnem trgu, in ni jih veliko, ki so odkrili njen lokal. So pa tisti, ki jim tudi čas kaj pomeni, toliko bolj zadovoljni, pa tudi storitve so kvalitetne. Za vse tiste, ki so v stiski s časom, pa Terezija Malgaj omogoča naročitev po telefonu na številko 713-773.
Na posnetku je lastnica lokala pri delu.	V. Cerovšek
SIGMA
GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA ZABUKOVICA p.o.
Srečno,
zdravo,
uspešno
NOVO
LETO
1988
SIGMA SIGMA SIGMA
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P O.
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
Vsem našim potrošnikom želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1988
ter se priporočamo za obisk v naših poslovnih enotah