POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM V Leto II. 5tev. 51 Celoletna naročnina . 230 Lir Polletna „ .120 „ Posamezna številka • 5 „ Za Jugoslavijo . . . . 3 Din Gorice, soboto Zl. decembra 1946 Na pragu lepše bodočnosti gorišhego ljudstva mogočno divizije Nemcev in Italijanov, pozablja na krvavi davek, k: ;>a je dalo goriško ljudstvo za svojo svobodo. Na vse to pozabljajo zavezniški upravitelji, ki potom okrajnih in krajevnih guvernerjev ter pristranske civilne policije odvzemajo našim organizacijam in ustanovam svoje priborjene sedeže, trgajo knjige in revije šolskim otrokom ter nas na vseh koncih in krajih gospodarsko, kulturno in politično tlačijo. To so dejstva, ki jih ni mogoče prikriti, a so globoko užalili vse naše ljudstvo. Ne bomo se spuščali v nadaljna razmotriva-nja tudi nočemo iskati vzrokov tega prebkreta ter vsega drugega, ki tiči za tem. Pribijemo: varani smo bili; naša vera v zanadne zaveznike se je do dna omajala in to ne po naši krivdi! Besedo še našim domačim nasprotnikom. To so tisti, ki se zbirajo okrog »Slovenskega Primorca«, to so vsi tisti sovražniki ljudske oblasti nove Jugoslavije, vsi tisti ogabni elementi, ki so zapravili vsako pravico, da bi govorili v imenu slovenskega ljudstva. To so ljudje, ki so v naj- Pred vstopom v ta Veliki dan Goriško ljudstvo, ki je v kratkih dveh letih pokazalo tako visok podvig na gospodarskem, 'Murne n in političnem polju, bo v močni novi Jugoslaviji dobilo vse tisto, za kar je šlo v boj in za kar se danes pripravlja da vstopi — enako enakim -— v \ Jr-no zavetje. sam predsednik Generalne skupščine Belgijec Spaak ki je izme-šetaril kompromis, ki ni ne ptič ne miš. Po njem naj bi bila sprejeta resolucija, ki bi pozvala Varnostni svet, da »čimprej določi. II Franciil je Léon Blnm sestavil vlado iz samih socialistov VELIKO ROJSTVO kočljivejših trenotkih naše zgodovine špekulirali na internacionalizacijo goriškega ozemlja, Efi-jaiti, ki so pobirali podpise za izdajalske načrte, katerim je bila enotnost primorskega ljudstva trn v peti. Se naprej bi radi igrali uslužne hlapec in marionete, še naprej bi se klatili po hodnikih »gotovih« uracjov, katerih se pošteno m demokratično ljudstvo v širokem ovinku izogiblje. Agrarna reforma jih straši, delovno ljudstvo pa jo že težko čaka. Takšnim ljudem, ki so obrnili hrbet slovenski domovini, so vsi dobrodošli, samo slovensko ljudstvo ne! V očeh teh hinavcev in petoliznikov sta še vedno izdajalca Rupnik in Rožman človeka, ki sta ovenčana z avreolo vseh čednosti. Ljudje, pritepenci in brezdomci, ki se veselijo, da ne vihrajo več naše zastave raz Ljudskega doma, sodrga, ki s: izmišlja drugo podlost za drugo, pač niso vredni v očeh zdravih množic slovenskega ljudstva, da so kdaj nosili pošteno slovensko ime. Prej ali slej bo primorsko ljudstvo te izdajalce klicalo na odgovor. Pred vstopom \ ta Veliki dan si goriško ljudstvo kliče v spomin besede pesnika: »Tja homo ozili pot. ■ P ved sto jo leti je pevec, videc veliki, zagledal; o, da hi hotel danes nam zapeti! Pa ni mu treba: vse nam je povedal. kakšne informacije morajo dati države - članice organizacije Združenih narodov. Sovjetski delegat Višinski je kratkomato dejal, da ima taka resolucija sa mo namen zadušiti škandal. delovala z vsemi mednarodnimi organi, ki so jih usuinovd: sedaj po vojni in da bo utr je va'a tradicionalna prijateljstva Francije. Drugače pa je Leon Blum raztegnil pravcati železni astor preko delovanja svoje vlade Svojim ministrom, pa tudi civilnim in vojaškim funkcionarjem, je prepovedal, da bi dajali izjave javnosti brez njegovega osebnega dovoljenja. Francoski ljudski repub ikanc: (demokristjani) trdč, da stiji sedaj Francija pred nasprotujočimi si načeli socialistov in komunistov o prihodnosti Nemčije. Mir ljudem... Dolga stoletja se bori človeštvo za to, da bi živelo v miru, v dobrih odnosih med narodi brez strahu pred bodočnostjo, pred napadi osvajalcev, pred pomanjkanjem. Dolga in težka je borba za mir, za bratstvo med narodi; loda mnogi so že spoznali, katera je pot in kje je ključ za dosego teh ciljev. In že sije luč iz vzhoda, ki kaže pot in sveti daleč naokrog vsem narodom. Ko praznujemo letošnji božič se nehote oziramo nazaj v preteklo leto, ki je pomenilo odločen korak naprej na tej poti utrditve miru. Odločujoči del zaslug odpade na slovanske narode, ki so tako v boju proti fašizmu, kot v boju za mir doprinesli največji delež. Še dolgo bodo ostale v našem spominu besede vodij slovanskih narodov, ki so jih izrekli na mestih, kjer se je ta boj vršil. Zasluga je toliko večja, ker so kalilci miru vse poizkušali, da bi zavedli svet na pota, ki vodijo v vojno. Rožlanje z orožjem, ustrahovanje z najmodernejšimi morilnimi sredstvi ni odvrnilo odločnih borcev za svobodo in mn- ud visokih ei!je\ . Zmago so odnesli tisti, ki so težili za mirom, tisti, ki so vložili vse sile, da se človeštvu prihrani novo gorje in krvoprelitja. » Da so prav slovanski narod: najodločnejši poborniki miru in bratstva med narodi priča ::ase-»z. dan je Vseslovanskega kongresa v Beogradu. Prvič v zgodovini se ustvarja na vzhodu družina bratskih slovanskih narodov,, ki pomeni ne samo odpravo sovraštva in klic nemirov med njimi, ampak tudi jamstvo miru in pobudo za sodelovanje med vsemi narodi. Ko praznujemo božične pr GLAS IZ MESTA KV Z DEŽELE Solkan Plesna prireditev Dijaške matice Preteklo soboto 14. t. in. je priredila Dijaška matica za Goriško v prostorih Kulturnega doma plesno prireditev, ki je potekla v najlepšem redu. Igral Je izvrstni orkester „Triglav“ iz Šempetra. Smučarski ples V nedeljo, 22. t. m., priredijo goriški smučarji veliko plesno zabavo. Med plesom bo šaljiva pošta, izvolitev kraljice snega, itd. Preskrbljeno bo za buffet. Vabljeni vsi športniki in občinstvo! Pričetek ob 20. uri. Rihemberk Prekop in pogreb junaške partizanke V nedeljo, 22. t. m. ob 13.30 uri se bo vršil svečan pogreb tov. Pavle Colja-Rastje, članice Okrožnega odbora OF za Srednje Primorsko, ki so jo četniki ujeli in ustrelili 30. aprila 1945 v Ločniku pri Gorici. Tov. Pavla-Rastja je bila izredno nadarjena ter pogumna žena, katero so vzljubili vsi borci-tovariši, ki so jo poznali. Njene zemske ostanke bodo prenesli iz Ločnika na domače pokopališče. Uverjeni smo, da bo pogreb prava manifestacja ljubezni in hvaležnosti, ki smo jo dolžni zaslužni pokojnici. Grgar Tekmovanje naših žena V okviru tekmovanja so naše žene pokazale izredno organizacijsko in politično zrelost. Pridno so se udeleževale predavanj in študijskih sestankov, kar kaže da se zavedajo važnosti politične izgradnje. Ta njihova predanost in požrtvovalnost se ! je posebno izkazala v tekmovanju »s Titom do zmage«, ko so v organiziranih skupinah napravile 6425 prostovoljnih ur, kar bi odgovarjalo vrednosti 192.750 lir. Posebno so se izkazale žene iz Gor. Lokovca s 1374 urami, Vrata s 1032, Sp. Lokovec s 959 urami ter žene iz Podgozda s 765 urami. Imenoma so vredne pohvale tovarišice: Bremec Dragica iz Gor. Lokovca, ki je napravila 456 ur, Plesničar Zofija iz Podgozda ter Plesničar Karolina iz istega kraja, ki sta napravili 200, oziroma 300 ur. Naše žene so nabrale v raznih akcijah za obnovo v živežu in denarju 56433 lir. Posebno so se odlikovale žene iz Vrat s 15100 lirami, Sp. Lokovec 10068 lir in Zabrdo pri Kalu z 8590 lirami. Skupni znesek v delu in, prispevkih znaša 249183 lir, kar ne zna-či samo velik prispevek k naši obnovi, temveč nam kaže tudi veliko razumevanje in požrtvovalnost naših žen, ki se živo zavedajo svojega poslanstva v novi domovini, ki nam že odpira svoja vrata. Log pod Mangartom Smrtna kosa V nedeljo, dne 15. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku tov. Antona Kravanjo, bivšega trgovca ter dosedanjega poslovodjo podružnice Okrajne nabavno prodajne zadruge in odbornika KNOO. Pokojni tovariš je bil sin bajtarjev ter je v svoji mladosti preizkusil vse težave in grenkobe, ki mu jih je naložila njegova življen-ska pot. Kot sin delavske družine je razumel in po svoji moči pomaga! bednemu stanju našega delavca in kmeta Bil je zaradi svojega poštenja in vestnosti obče priljubljen. Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal našo popolno svobodo ter priključitve k FLRJ, za kar je vedno vzorno deloval. Prijatelji in znanci, ki so pokojnika globoko cenili, so se v velikem številu udeležili pogrebnih svečanosti, ki jih je izvrši! g. dekan iz Bovca ob asistenci domačega g. župnika. Od preminulega tovariša se je poslovil član okrajnega odbora S1AU tov. Jože Mlekuž. OSEBNA VEST Na vseučilišču v Beogradu je promovira! 13. t. m. za doktorja vsega zdravilstva in kirurgije naš goriški rojak, tov. Bobič Radivoj iz Peči, občine Sovodnje. Menda je to prvi slučaj po osvobodilni vojni, da je naš rojak dosegel na beograjski univerzi to najvišjo akademsko čast. Dr. Radivoj Bobič je dokončal gimnazijske študije leta 1938 v Gorici, nakar se je vpisal *a medicinsko fakulteto v Padovi. Kot dijak je vzgledno deloval med šolsko mladino, kar ni bilo po godu takratnim fašističnim mogotcem in kvesturi. Komisar policije Perla ga je za njegovo delovanje dal zapreti 24. oktobra 1940, tako da je prišel pred množični tržaški proces, ki se je vršil pred znanim zloglasnim posebnim tribunalom. Ko je odsedel 15 mesecev zapora po goriških in tržaških ječah je bil poslan (28. jan. 1942) v internacijo v Arsia- študent v sivem površniku. Bil.) mu je kakih 16 let in culo je imel na rami. Del je roko v špranjo med vrata in tako zabranil, da bi jih zaprli. Šel je iskat kruha Njegova mati ali sestra, ne vem več, je umirala od lakote. Ves je trepetal kot šiba na vodi. »Pustite me!« Zasmejali smo se. Zvit dečko! Komaj smo zakurili, žtLjc vlak odpeljal. Zunaj je brilo, bil je sneg in mraz in svetlo je svetil mesec. Znotraj pa je bilo top'o Nikoli se nisem počutil tako do ma kot v tem vagonu. V srcu je bilo nekaj čudnega in bila j> sladkost. Stopil sem k oknu. »Glej,« sem dejal, »kako je lu na postala okrogla. Kaj neki h.-če ta prismoda?« Tedaj ugledam ob šipi rok ' brez rokavice, v srv£tn rokave; bila je roka tistega študenta. Takoj sem razumel, da je deček stopil z eno nogo na železen zapah in se peljal tako obešen Ja Ije. Naš voz je bil voz starega tipa in ni imel stopnic Pa naj visi tam, kam pa naj bi ga Di'i zapodili. Začel sem s sabljo sekati drva. Lukež je takoj odstopil mesto materi, sam pa je sedel na drva kraj hčerke, si zvil cigareto jn spregovoril. Vprašal jo je, odkod prihaja, kako in kaj se imenuje, kaj je v tisti škatli in to in ono. Sprva je dekle gledalo samo na mater, potem pa se je nekoliko opogumilo. Odprla je škatlo, v kateri je bila violina, prav taka kot ona sama, drobna, vitka in z ukrivljenim noskom. »Torej igrate?« je dejal Lukež in pomežiknil kakor mačka Pri nas Petrov tudi igra na balalajko, pa ne spravi nič iz nje, ker smo tako nevedni«. no Irpino (prov. Avellino), kjer je dočakal zlom fašizma. Ko so se osnovali prvi odredi je vstopil v partizansko službo, kjer je kot sanitarec deloval po raznih partizanskih taboriščih in bolnicah južne Italije. Od tu je bil dodeljen raznim bolnicam v Dubrovnik, Cetinje in v Zemun. Za njegovo požrtvovalno in zvesto službovanje je bil odlikovan z medaljo «zasluge za narod". O tem je svoj čas poročala beograjska „Borba“. Naši borci-partizani, ki so bili deležni oskrbe in negovanje od strani «doktorja Radivoja" so ga ohranili v najboljšem spominu ter se danes - skupno z vsemi ostalimi - veselijo te njegove promocije ter mu iz srca čestitajo. ZSR9] £0 N9M POTREBNE V1N9RSRE Z9QRUBE? Kdor obišče v poznih jesenskih in zimskih mesecih naše vinorodne kraje, bo skoraj v vsakem vinogradu našel pridnega vinogradnika: Ta vihti težki pikon in z lopato odriva ali odmetava nakopano zemljo; s čela mu padajo znojne kaplje, ki niso prav nič v skladu s hladnim vremenom. Iz trdega soldana — laporja — ali še iz trše opoke hoče napraviti nov vinograd ali povečati starega. Drugi okopava trte, zo pet drugi seče, lupi ali ojstri kole, tretji jih menjuje trtam, ki so že obrezane. Vse polno je dela v vinogradu, in to ne samo v zimskem času. Celo leto je dovolj dela, težkega dela, težkega dela, trudapolnega dela in pridni vinogradnik namoči svoj vinograd skozi leto z marsikaterim litrom svojega znoja. Težavno je tudi delo ob trgatvi, četudi je prijetno. Zadovoljen spravlja vinogradnik svoj pridelek, seveda če je bil vinograd de ležen božjega blagoslova. Ni lep šega dela, kot je trgatev. Ni pa še konec vseh skrbi, posebno v današnjih razmerah ne. Različna so vprašanja in skrbi, posebno v zadnjih dveh letih so bile: kako in kam s to božjo kapljico? Neprimerno kletarstvo Kdor pozna kletarstvo našega ljudstva, ta ve, da je v deželi zelo malo dobrih kleti. V mnogih vaseh ni nobene, v nekaterih so redke, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Katera klet ima vzidano peč, da podpreš vrenje z umetno toploto, če se je zur.a nja znižala? Zelo redke kleti imajo oddihalnike, dimnika skr taj nobena, v malo kateri je voda, še v redkejših pa odtoki. Večinoma je klet istočasno tudi shramba za krompir, za repa in tudi za kislo zelje in svinjino poleg tega pa še za kmetijske orodje in drugo šaro. Marsikje je klet v neposredni dotiki s hlc vom, drugod je poleg kleti gnoji-ščna jama. In tudi takih kleti v mnogih krajih ni, ker «o jih Nemci in fašisti požgali. Poleg primernih prostorov pa je potrebna tudi posoda. Že »Ive leti so se naši vinogradniki lovili za sodi, ker so bili tudi ti marsikje uničeni in neredki so kupili, kar so pač dobili. In mnog. so dobili posodo, ki bi bila dobra za prevažanje gnojnice ne pa za shranjevanje žlahtne vinske kapljice. Kar pa je ostalo sodov izpred vojne, so bili večinoma zanemarjeni: vinski kamen - gram- pa - ni bila ostrgan, sodi so bili plesnjivi in kisli, marsikateri je imel vse mogoče duhove, saj je bilo treba v sodih skrivati pred nacisti in fašisti svinjina in druge dobrote ter vse mogoče stvari. Marsikedaj je bilo treba sode tudi zakopati. Kako naj bo taka posoda primerna za vino, ki je občutljivo za vse duhove? Kot vlada pomanjkanje dobrih prostorov in dobre posode, tako vlada tudi pomanjkanje strokovne izobrazbe, kletarske izobrazbe. Izkušnja uči, da napravi do ber kletar še v slabih razmerah dobro kapljico, dočim bo slab kletar pri najugodnejših pogojih pokvaril vino. Če pa ni naše ljudstvo dovolj strokovno zobraže-no, ne nosi na tem prav nobene krivde. Fašistična država se za to ni brigala: njeno stremljenje je šlo le za tem, da bi naše ljudstvo lajalo kot fašisti in plačevalo visoke davke. Samo strokovna izobrazba pa ne pomaga mnogo, če ni tudi drugih predpogojev: kmet sicer ve, da bi mu umetna gnojila gotovo koristila in povečala pridelke, a kaj to pomaga, če pa jih ne more kupiti. Živina uspeva dobro, ostane zdrava in daje visoke dohodke, če je v primernih prostorih in če je dobro in pravilno krmljena. Kaj pa mi pomaga, če to tudi vem, če pa nimam sredstev, da bi si uredil moderen hlev in tako je tudi pri kletarstvu. Vinarske zadruge Naše kmetske razmere so skromne. Nimamo veleposestnikov in tudi prav malo srednjih, dobrih kmetov. Ogromna večina naših vinogradnikov ne more najeti delavcev, ne more si nabaviti motorjev; zato pa sami s svojo družino kot mravlje pridni delajo okoli svojih trt: smo pač narod kmetičev, gospodarsko slabih, ki si ne moremo zgraditi lepih kleti in si ne moremo nabaviti potrebnih kletarskih potrebščin. Zato pa moramo iskati rešitve v združitvi, v zadrugah, v ustanovitvi velikih zadružnih kleti. Edino tu je rešitev našega vinogradnika. Koliko je v zadnjih letih pokvarjenih vin, ki prinašajo skrb in revščino v naše kmečke domove. Kot čebelica pridno jc kmetič delal celo leto, negoval je svoje trte, z znojem jim je gnojil .n končno ima v kleti nekoliko pokvarjenega vina, ki mu ne da spati in katerega ga je sram V zadnjih dveh letih pretrpljena Dekle se zasmeje: »Zakaj nevedni. Zdaj se bo vse uredilo, imeli bomo obvezen pouk.« »Eh, kaj!« zavrne Lukež. Vi berete knjige, mi pa jemo zelje«. Dekle z violino se je smejalo in bi brisalo nosek z robčkom. Po tem poštenem razgovoru je Lukež stopil v temni kot h konjskim jaslim in nas poklical. »Dajte, žrebajmo z vžigalicami v čepici. Ta čas smo poslali Petra, da je delal družbo dekletu. A Peter ni bil zgovoren, pa ji je rekel, naj igra na violino. Po končanem žrebanju (jaz bi bil prvi na vrsti) smo zaslišali nek glas. Presenečen sem stopil bliže. Dekle je igralo na violino, oči pa so ji strmele v rdeč ogenj v peči. Preprosti in mili zvoki so nas prevzeli. Sedel sem na drva. »Prav«, sem si mislil. »Počakajmo, da neha, že z mladih nog smo navajeni potrpeti«. Pred seboj sem videl toliko lepega, videl sem rože, videl sem nekaj ljubkega, okroglega... Starka je smrčala, dekle pa kakor da bi plavala, plavala kakor ptica. Jaz pa sem bil ves zmeden, niti zganil se nisem. Kakšna violina! Bila je, da bi jo bil z enim samim prstom strl. Pa kakšen glas! Kar slabost me je obšla in zjokal bi se bil. Zapustil sem svoj prostor in se zleknil ob Lukežu, ki je bil ves bel v obraz, kot da bi bil popil zdravilo, ki človeka spreleti do dna. Ta hip je vlak z velikim truščem zavozil čez most. »Meni igra«, je pošepnil Lukež. A jaz ga nisem poslušal več; ču>-til sem, da je bil moj obraz ves prepaden. Neznana sila me je potegnila k okencu. Pogledam in vidim: zapah je tam, a roke ni več. Vso pot je igrala. — Divje je brilo in od mraza je kar pokalo. škoda prekaša za mnogo bajno svoto 100 milijonov lir samo v Slovenskem Primorju. S to svoto bi lahko zgradili in opremOi zadostno število zadružnih klet', ki bi rešile vinogradnika vseh skrbi, kam in kako z vinom, tem vteie-šenim trudom celega leta. Moderne kleti bi morale sprejeti v svoje okrilje ves pridelek, posebno gospodarsko šibkih, one naj bi ga negovale pod strokovnim vodstvom in potem tudi prodale. Enotni tipi vina Briška rebula, vipavec, kraški teran, istrski refošk! Lepa imena, dobra in slavna vina. A kje jih dobiš? Če jih iščeš, jih gotovo najdeš, a niti pri dveh sosedih ne bo vino enako. Kolikor je na Krasu pridelovalcev terana, toliko različnih teranov je. Briška rebula je različna po briških vasicah, različna je v isti vasici v posameznih kleteh in celo v isti kleti je različna v posameznih sodih. Kje je, katera je prava, pristna briška rebula? Isto velja za vipavca, isto za istrski refošk. In vendar moramo ustvariti enotne tipe vin, če hočemo uveljaviti naša vina. Pivec ni zadovoljen, če v gostilni dobi drugačno vino, če si je želel takega, kot ga je zadnjič tam pil. Kedaj bomo pili v gostilnah vedno enako in vedno dobro vino? Kdo bo recimo zalagal z vinom potniške ladje, kjer želijo imeti skozi celo leto vedno enako, seveda dobro vino? To bodo mogle napraviti samo velike zadružne kleti, ker le te bodo lahko ustvarile enotne tipe v velikih količinah. Le v zadrugi je rešitev Naj vprašanje obračamo od ene ali druge strani, vedno pridemo do istega in edino pravega zaključka: Naloga našega vinogradnika je, da dobro obdeluje svoj vinograd in pridela mnogo dobrega grozdja. Oproščen pa naj bo skrbi, kam in kako z vinom, kedaj in po koliko ga bo prodal. To mora poskrbeti zanj zadruga. Seveda se mora vinogradnikova beseda pri zadrugi poslušati in upoštevati. Le potom močnih vinarskih zadrug se bodo naša vina uveljavila in naši vinorodni kraji bodo prišli do blagostanja. Zato pa je dolžnost vseh, da se ta misel med vinogradniki širi, podrobno predebatira in da se napravijo pravilni zaključki ter da se čimprej tudi — uresničijo. iR. OBVESTILO Župan občine Čedad (Cividale del Friuli) sporoča, da je tamkaj-šna občinska uprava sklenila, da bodo odkopali večje število trupel padlih rodoljubov, ki so jih umorili naci-fašisti in ki so pokopani blizu kasarne v ulici Udine. Prenesli jih bodo na glavno pokopališče, kjer bo spodoben pokop padlih junakov. Omenjeni prekop se bo vršil t januarju prihodnjega leta. Družine mučenikov svobode, ki bi želele prisostvovati odkopa, vanju, da bi morebiti spoznale svojce in jih prepeljale drugam, so naprošene, naj o tej svoji želji obvestijo zdravstveni urad županstva v Čedadu. Čas za to je do 31. t. m. Omenjeni urad bo prosilcem pravočasno sporočil dan in uro, ko se bo odkopavanje pričelo. ^Isfeooal sfilaci "Soškega tednika“ ! DROBNE NOVICE L Boh ù n : Zimska nedelja na Cerkljanskem Snežinke tiho naletavajo, mehko, počasi, planine so kot bele vezenine, ki v dušah vzbujajo sladke spomine harmonike glasovi se gube po vasi. Kje so noči v krvavem snegu, ogenj in lobanje, advent je — duh odmika se v nebeške sanje. Prekaljena je v borbi kakor jasna intarzija, Cerkljanska vsa — in jutri jo osreči še Mesija. Ì * Prvič po vojni je bil v Varšavi kongres delavske stranke (Stronictwo Prači.) Na njem so se udeleženci odločno zavzemali za popolno izvedbo socialnih reform, ki so predvidene v Julijskem manifestu Nacionalnega komiteja osvoboditve Poljske. * Vincent Oriol, socialist, je bil izvoljen za predsednika francoske narodne skupščine. * »Ameriški komite za pomoč demokratični Grčiji« je poslal organizaciji Združenih naro lov protest proti sklepu britanske vlade, s katerim je ponudila ten-ski vladi 10.UG0 komadov avtomatskega orožja. Komite obsoja Veliko Britanijo, ker podphe. la šistični program Caldarisove vlade. * Veleposlaništvo Združenih držav Amerike bo skupno s češkoslovaškim ministrstvom za ;n-formacije priredilo v začetku januarja 1947 v Pragi razstavo modernega ameriškega slikarstva. * Nemški znanstvenik Oto Hahn, ki so mu dodeli i Noblo-vo nagrado za kemijo, poveličuje »miroljubnost« nacis'leniti raziskovanj v pogledu vojnega orožja. Pred svojim odhodom v Švedsko, kjer mu bodo izročili Nobiovo nagrado, izratdja vsako priliko za slavospeve Hitlerjevim znanstvenikom in raziskovalcem. Tako pravi, da nemški znanstveniki niso ime'' namene izdelati atomsko bombo marveč so hoteli razviti atomsko energijo, da bi »nadomestili z njo premog in elektriko« ter dostavlja, da Američani ne bi mogli izdelati atomsko bombo leta 1945, če ne bi berlinski institut »Kaiser Wilhelm« objavil raziskovanj na lem polju. * Kmetje na Poljskem zapuščajo Mikolajezvkovo srranko, ker postaja zatočišče najbolj zakrknjenih reakcionarjev ki jin je cilj dokončno uničenje nacio nalnega edinstva in ki dajejo povod raznim osebam v inozemstvu, da dajajo protip jske izjave in izjave proti zapadnim mejam nove Poljske na Odri in Niši. * Turška narodna skupščina je sprejela predlog zakona, s katerim se podaljšuje obsedno stanje na področjih Carigrada, Galipo-lija, Kirklarelia, Jedrena, Cana-kalesia in Tekirdaga. Sicer ♦raja to obsedno stanje že od leta 1941 in sedaj je bilo poda'jsano za 6 mesecev. Proti podaljšanju obsednega stanja so glasova'i poslanci turške demokratske stranke. V vsej turški demokrafčri javnosti je ta sklep, ki ve ja za evropsko Turčijo, izzval ogorčenje in zelo neugodne komentarje * Med Češkoslovaško m Argentino je bil sklenjen nov trgovinski sporazum. Glasom tega dogovora bo dala Argentina Češkoslovaški kredit 150 milijonov pezosov, ki ga bodo porabili za nakup argentinskih proizvodov. * Po verodostojnih obvestihh so angleške in nizozemske čete za časa anglo - holandske okupacije Indonezije pobile 13.373 iiu-di, ranile pa več kot 17 000. V enem letu, to je od 1- novembra leta 1945 do 19. novembra 1946 pu so Nizozemci pobili 7505 Indo nezijcev. * Češkoslovaško ministrstvo za informacije je predalo sindikatu sovjetskih književnikov v Moskvi 600 knjig, ki vsebujejo različna dela o Sovjetski zvezi. Češkoslovaški knjižni dar je vzbudil v Sovjetski zvezi izredno veliko zanimanje. * Do konca oktobra t. 1. so izredna ljudska sodišča Češke in Moravske obsodila 19.378 oseb ir sicer 6.703 Čehov, 12.496 Nemcev m 179 oseb drugih narodnosti. * Delavci Budimpešte zaht;vajo, da izda vlada nujne ukrepe za olajšanje položaja delovnega ljudstva Madžarske. * Državni statistični urad v Pragi sporoča, da bo koncem 1946 na Češkoslovaškem 12 milijonov 300.000 prebivalcev, od tega 250.000 Nemcev in 200.000 Madžarov. * Knjiga govorov na radiu, ki jih je imel v letih vojne češkoslovaški zunanji minister Jan Ma-saryk iz Anglije in Amerike, je pod geslom »Vola Londyn« (Tukaj Londn) dosegla v kratkem času od svoje prve izdaje že 40.000 izvodov. * Reuter poroča, da se je bivši nemški prekooceanski parnik »Europa« z 49.000 tonami, ki ga je dobila Francija na naslov reparacij in krstila na ime »Liber-tč«, potopil v pristanišču Le Ha-vre med silovito burjo, kakršne na atlantski obali še ne pomnijo v zadnjih tridesetih letih. * Tas poroča iz Kijeva: 1500 ukrajinskih vasi in kolhozov, ki jih sedaj obnavljajo, je dobilo električno energijo. Sedaj gradijo 600 novih električnih central, ki bodo oskrbovale 800 vasi in kolhozov ter 180 strojno-traktorskih postaj z električno energijo. * Ameriško ministrstvo za vojsko je sporočilo, da sodeluje v vojni industriji ZDA nova skupina nemških znanstvenikov, ki jih je več tisoč. * Kakor poroča berlinski list »Neues Deutschland« je še sedaj na vodilnih mestih v južni in za-padni Nemčiji več bivših aktivnih hitlerjevcev. * Napredni italijanski socialisti v Rimu, Milanu, Benetkah, Novari in mnogih drugih mestih zahtevajo sodelovanje med socialistično stranko in komunistično partijo. * Pretekli teden je prišlo v Padovi do velikih demonstracij proti angloameriškim okupacij sk'm silam. Zavezniški kamioni so povozili nekaj ljudi, nakar je skupina demonstrantov napadla zavezniške avtomobile ter jih za žgala. Prišlo je do hudih pretepov. Šele po par dneh se je mesto nekoliko pomirilo. Vse demokratične stranke so izdale skupen proglas, kjer napadajo obnašanje zavezniških vojakov. * Društvo za kulturne in gospodarske odnošaje z Bolgarijo v Pragi je priredilo med svoj'm članstvom zbirko sladkorja za bolgarske otroke. Praški šoloobvezni otroci so dobili v šolah posebne vrečice, katere potem doma njihovi starši napolnijo s sladkorjem. Ta sladkor bo v najkrajšem času poslan bolgarskim otrokom. * Znani prevajalec jugoslo vanske literature O.F. Babler bo izdal v Pragi dve pesnitvi jugoslovanskega dramatika Ive Vojnoviča. * Najbolj važna pristanišča za češkoslovaško zunanjo trgovino so danes Hamburg, Bremen, Rot-terilam, Gdvne, Gdansk in Trst. Preko pristanišča v Rotterdamu dovaža Češkoslovaška mesečno 20.000 ton blaga, izvaža pa mesečno 2.000 do 3.000 ter v glavnem v države obeh Amerik. Preko tržaškega pristanišča pa uvaža ČSR mesečno povprečno 15.000 ton. * Rumunski patriarh Nicodim je naslovil na duhovščino in ljudstvo Rumunije pismo, v zvezi s proslavo dneva rumunsko -sovjetskega prijateljstva. Patriarh poudarja, da »obstojajo med romunskim in ruskim narodom že skozi stoletja najbolj prijateljske vezi« in da je jače-nje teh vezi neprecenljivega pomena za srečo, procvit in varnost rumunskega naroda. SPREMEMBE V PREDPISIH ELIDE DDUH9 H9 DOHODKE Zveza trgovcev naznanja: Splošni Ukaz št. 25 Č od S. oktobra t. 1. Zav. Voj. Upr. prinaša nekoliko sprememb in neke predpise glede davka na dohodke in dodatnega progresivnega davka na dohodke. Spremembe, ki posebno zanimajo stalež delodajalcev, v kolikor so dolžni iste sami plačati potom odtegovanja od svojih uslužbencev, so sledeče : naj- manjši obdavčljivi dohodek, ki spada pod davek na dohodke po kategoriji C-2 (dohodnina), je zvišan na 84.000 lir povprečno na leto, čisto po odtegljaju prostega letnega zneska 12.000 lir. Na dohodke preko 84.000 lir letno — po odtegnitvi prostega zneska —- se pri uradnikih odmerja davek na dohodke po naslednjih količnikih: od preko 84.000 do 96.000 lir povprečno na leto 4°/o; od preko 96.000 povprečno na leto do 108000 lir povprečno na leto 6°/o; za preko 108.000 lir povprečno na leto 80 'o. Praktično, če n. pr. plača nameščenca doseže, toda ne presega 96.000 lir povprečno na leto, je ta znesek prost davka, ker isti po odtegnitvi letnega zneska od 12.000 lir ne presega 84.000 lir. Če plača znaša 97.000 lir na leto, se po odtegnitvi prostega zneska 12.000 lir pride na 85.000 lir, ki so potem podložni davku po količniku 4°/o. Količniki davka določeni za uradnike s 4,6 in 8°/o so za delavce znižani za polovico (2,3 in 4%). Kakor za uradnike, tako tudi za delavce, se zgoraj navedeni količniki zvišajo za 5°/o v korist Občinskega podpornega zavoda. Končno je tudi za dodatni davek povratno zvišan najmanjši obdavčljivi dohodek na preko 84.000 lir povprečno na leto z odtegnitvijo prostega zneska 12.000 lir. Količnik davka od l,5°/o zvišan z 5#/o v korist Občinskega podpornega zavoda znaša torej skupaj 1.575 odstotkov. Omenjene spremembe so stopile v veljavo s 1. novembrom t. 1. Za morebitna daljnja pojasnila v opisani zadevi se včlanjeni za interesiranci vabijo, da se podajo k sedežu Zveze trgovcev, Via IX Agosto št. 11, I. nadstr. DELJENJE ŽiVIL »DELAVSKE ZBORNICE" Goriški okrožni odsek za prehrano javlja, da se je začelo 19. t. m. izredno deljenje živil »Delavske zbornice« za delavce, njih družinske člane, upokojence, brezposelne in delavce, zaposlene pri zavezniških silah. Odmerki in živila so sledeča: Delavci: testenine gr. 1.500 sladkor gr. 1000. Družinski člani delavcev: te- stenine gr. 500, sladkor gr. 500. Upokojenci, brezposelni in delavci zavezniških sil: testenine gr. 2.000, sladkor 1500. Dvignjenje imenovanih živil se mora vršiti na sledeči način: Delavci in njih družine, upokojenci in delavci zav. sil bodo dvignili živila pri trgovini, ki je vpisana na bonu, izdanem pri prehranjevalnem uradu in ki bo odstranila odrezke testenin in sladkorja; brezposelni pa pri trgovini »Provvida« v ulici Petrarca, ki bo odrezala od posebne dodatne nakaznice za brezposelne: za sladkor - bon štev. 50a, za testenine -odrezek prenotacije štev. Ilb. Cene: testenine 30 lir kg; sladkor 140 lir kg. Goriimenovani odsek vabi vse občine, da se javijo pri razdelje-valnem uradu, kjer bodo dvignile bone. Potem naj občine določijo trgovir e, kjer se bo vršila delitev. Lastniki bonov naj pazijo, da si obdržijo ostali odrezek, določen za olje, potom katerega bodo lahko dvignili v prihodnji delitvi gotovo njegovo količino. ŠPORT Beograjsko predstavništvo nogometa je šlo igrat v Pariz. Na tamošnjem stadiumu Colotnbes so se preteklo nedeljo srečali beograjski in pariški nogometaš;. Igra se je začela ob eni uri in 5 min. pop. po zapadnoevrop. času, potem ko je godba za:g,aia jugoslovansko in francosko narodno himno. Nabralo se je 25.000 gledalcev. Na polju, ki je bilo odmerjeno Francozom, so nastopili: Domin go, Massio, Lefevre, Gniion, Hon, Fleurian, Ben Barek, Vaast. Nyers, Bongiorni, More! — na jugoslovanski strani pa: Jovanovič, Brozovič, Stankovič, Simo-novski, Markučič, Čajkovski, To-masevič, Bobek, Mihajlovič, San-dič, Mitič. (Sodnik Belgijec Wou-ters). Vseskozi je prodrla spretna jugoslovanska igra navzlic dobremu francoskemu odporu. V prvem polčasu so Jugos'ova ni vodili s 3 proti 1. Zaključek igre: maga Beogra da proti Parizu 4—2. Vozni rod Odhod in prihod vlahou na glavni železniški postaji» Gorici Odhod v Trst ob 2 uri 46 minut po polnoči, nato ob 6. uri 17 minut zjutraj, ob 8. uri in pol — ob 2. uri 2 minuti popoldne, ob 5. uri 5 minut, ob 6. uri 9 minut zvečer, ob 10. uri 21 minut pred polno čjo. Prihod iz Trsta ob 1 uri 6 minut po polnoči, nato ob 6. uri 33 minut zjutraj, ob 7. uri 50 minut, ob 8. uri 25 minut — ob 1 uri ll minut popoldne, ob 3 uri 12 minut, ob 6. uri 25 iphiut zvečer, ob 9. uri 27 minut. ? * * Odhod v Videm ob 1 uri 8 minut po polnoči, ob 6. uri 38 minut zjutraj, ob 8. uri 26 minut — ob 1 uri 16 minut popoldne, ob 6. uri in pol zvečer, ob 9. uri 32 minut. Prihod iz Vidma ob 2 uri 44 minut po polnoči, ob 6. uri 5 minut zjutraj, ob 7. uri 19 minut - — ob 1 uri 55 minut popoldne, ob 6. uri 4 minute zvečer, ob 10 uri 18 minut pred nolnočjo. Odhod v Ajdovščino ob 4. un 20 minut zjutraj, ob 5. uri in pol zvečer. Prihod iz Ajdovščine ob 6. uri 37 minut zjutraj, ob 6. ur; 55 minut zvečer. KROMPIR Tov. KI K Iz Ravni (Livek) pri Kobaridu Ima na prodaj isoo kg zgodnjega krompirja, nemške vrste. Interesentje naj te zglasijo pri zgoraj Imenovanemu BARVARNA lllllllllllIlllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllilllillllliiiiillllllllllliiiillllRlIiHRlR^RR^i^RlDRlRlRH Knpn]e snrooe kože krni, lisic, oeuerlc, mafik Itd. COMENSE Vodja : Liano Aldo GORICA - Pred skotijo, T KRZNA ZA OPREME IN OBLIVE Prvovrstno barvanje usnjenih plaščev KRZNARSTVO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za Ust odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Korzo Roosevelt, 33/II. — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici - Najemnik; .Primorski dnevnik* Nojnovejše škropilnice ia zračni pritisk s icprestanim delovanjem in za noš-ijo na hrbtu, kakor Irugovrstne škro-»ilnice vdobite pri VI. Marmolja OORICA Tržaška cesta 7