Didakta september 2014 45 Šolska teorija DRUGI TUJI JEZIK: UGOTAVLJANJE STALIŠČ STARŠEV / Tilen Smajla / spec. doktorski študent Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v Kopru Povzetek V članku govorimo o stališčih staršev do uvajanja drugega tujega jezika (v nadaljevanju: DTJ) v drugo triletje (od 4. do 6. razreda) osnovne šole, o njihovih stališčih do ocenjevanja DTJ in njihovih stališčih do večjezičnosti ter o rezultatih manjše raziskave o prej omenjenih vprašanjih. Drugi tuji jezik se bo začel izvajati v šolskem letu 2014/2015 na Osnovni šoli Vojke Šmuc. Rezultati kažejo, da pri starših ni statistično pomembnih razlik v stališčih do omenjenih vprašanj, prav tako starost in izobrazba pomembnejše ne spremenita stališč staršev do omenjenih vprašanj. Rezultati raziskave so pomembni z vidika podpore učenju tujih jezikov, njihovi vlogi in statusu tako v šolskem kot tudi v domačem okolju. Ključne besede: večjezičnost, jezikovna politika, drugi tuji jezik, stališča staršev UVoD S pristopom k Evropski uniji se je Slo- venija na formalni ravni zavezala k izpolnjevanju skupne evropske poli- tike. Posledično mora Republika Slo- venija dosledno izvrševati tudi sklepe dokumentov evropskih institucij na področju jezikovnih strategij, ki se zr- calijo v številnih evropskih dokumen- tih, kot na primer Council of Europe 2007, 2009; Commission of the Euro- pean Communities 2003 in mnogih drugih. Eden pomembnejših ciljev evropske jezikovne politike je M+2 (Bela knji- ga Evropske komisije 1995, 47), torej državljani Evropske unije naj bi imeli razvite jezikovne kompetence v ma- terinem jeziku oziroma jeziku sku- pnosti/etnične skupine/manjšinskem jeziku, hkrati pa podobno še v dveh tujih jezikih, uradnih jezikih Evropske unije (Llinares, Morton in Whittaker 2012, 1). Novejše raziskave na področju zgodnje- ga učenja tujega jezika (Emery 2012, Enever et al. 2009, Enever 2011, Garton et al. 2011, Graddol 2006, Wang 2002, 2007, 2009, citirano v Brumen in Daga- rin Fojkar 2012, 29) so pokazale prime- re implementacije evropskih smernic glede zgodnjega učenja tujega jezika v učilnicah v nekaterih članicah EU. Podobna raziskava je bila izpeljana v Sloveniji od leta 2008 do leta 2010 (Pižorn in Vogrinc 2010). Izsledki razi- skave so glede starševske vloge prinesli naslednje spoznanje: večina staršev, ki so sodelovali v raziskavi, se je strinjala z vpeljavo poučevanja prvega tujega jezika v prvi razred osnovne šole (2010, 90). Manjša raziskava je bila izpelja- na med drugim tudi na neslučajno- stnem vzorcu enega oddelka tretjega razreda na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli, pri čemer so bili rezultati glede stališč staršev do pomembnosti pou- čevanja tujega jezika v osnovni šoli podobni raziskavi avtorjev Pižorn in Vogrinc (Smajla 2014a). V raziskavi je avtor ugotovil, da je 23,5 % staršev mnenja, da je znanje tujega jezika po- membno, 58,8 % staršev pa je menilo, da je znanje tujega jezika pomemb- no za delo, študij in komunikacijo (prav tam). Glede na to, da naj bi bilo znanje jezi- kov hkrati simbolna in praktična vre- dnota, ki mora biti dostopna vsakomur (Ministrstvo za kulturo, Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2013, 9), je bil sestavljen Akcij- ski načrt za jezikovno izobraževanje, ki je določil domet drugega tujega jezika v osnovnih in srednjih šolah (Ministrstvo za kulturo 2013, 22 23). Kar se tiče ciljev učenja in poučevanja drugega tujega jezika, ga opredeljuje- ta splošnoizobraževalni in organizacij- ski okvir slovenskega šolskega sistema in evropska dokumenta, ki se dogra- jujeta in dopolnjujeta. Ta dokumenta sta (Kač in Šečerov 2008, 10): – Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) 1 , 1 http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks. gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/ Jeziki/Publikacija_SEJO_komplet.pdf – Lizbonska deklaracija o osmih ključ- nih kompetencah za vseživljenjsko učenje (Evropski referenčni okvir) 2 . SEJO omogoča, da jasno, pregledno in evropsko primerljivo določamo stopnje pričakovanih učnih dosežkov v jezi- kovnem izobraževanju v primerljivih pogojih, Evropski referenčni okvir pa opisuje zmožnosti na vseh področjih posameznikovega in družbenega de- lovanja, potrebnih za uspešno delova- nje posameznika v učeči se družbi na osebnem, družbenem in poklicnem področju. PRoBlEM PRISPEVKa Raziskava se je osredotočila na starše, saj lahko veliko prispevajo k vzdušju pri učenju, ko s svojim pozitivnim ali negativnim zgledom vplivajo na lastne otroke. Včasih so pričakovanja staršev postavljena previsoko, kar lahko vodi k razočaranju (Smajla 2014b). DTJ bo v drugo triletje (od 4. do 6. razreda osnov - ne šole) kot neobvezni izbirni predmet prvič uveden v šolskem letu 2014/2015, kar pri pomembnih deležnikih (starši, učitelji, ravnatelji) povzroča določen nemir in dileme glede izpeljave, krite- rijev ocenjevanja in podobno. NaMEN IN CIlJ PRISPEVKa Namen Namen prispevka je bil osvetliti okoli- ščine v zvezi z uvajanjem DTJ v drugo triletje osnovne šole (4. do 6. razred), konkretneje v 4. razred osnovne šole. 2 http://europa.eu/legislation_summaries/ education_training_youth/lifelong_learning/ c11090_en.htm 46 Didakta september 2014 Šolska teorija Na kratko smo želeli osvetliti razloge za uvajanje DTJ v drugo triletje osnov- ne šole, z upoštevanjem dognanj v tu- jini in vpogledom v ozadja, ki so pri- peljala do same uvedbe. Posebej smo želeli osvetliti vlogo staršev in njihovih stališč do DTJ, kar predstavlja bistvo naše raziskave. Cilj S prispevkom smo želeli ugotoviti stali- šča staršev kot pomembnega deležnika v procesu soodločanja pri vpeljavi dru- gega tujega jezika. Ugotoviti smo želeli njihova stališča do ocenjevanja druge- ga tujega jezika in do večjezičnosti. Iz zgoraj napisanega smo izoblikovali naslednja raziskovalna vprašanja, ki jih navajamo spodaj. Raziskovalna vprašanja 1. Kakšno je stališče staršev do vpelja- ve drugega tujega jezika v drugo triletje? 2. Kakšno je stališče staršev do oce- njevanja drugega tujega jezika? 3. Kakšno je stališče staršev do večjezičnosti? Raziskovalne hipoteze RH 1 Obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih staršev do vpeljave drugega tujega jezika v drugo triletje glede na starost. RH 2 Obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih staršev do ocenje- vanja drugega tujega jezika v drugo triletje glede na izobrazbo. RH 3 Obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih staršev do večjezič- nosti glede na starost in izobrazbo. METoDoloGIJa Vzorec Raziskava je potekala na neslučajno- stnem vzorcu staršev otrok v tretjih razredih na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli (v nadaljevanju: OŠ VŠ) od 6. do 13. 6. 2014. Na OŠ VŠ so trije oddelki tretjih razredov s skupno 62 učenci (N = 62), posledično pa je bilo staršem raz- deljenih 62 anonimnih vprašalnikov. Zaradi varčevalnih ukrepov na šoli je bil za vsakega učenca natisnjen le en vprašalnik namesto dveh, tako da so bili starši primorani sprejeti odločitev glede tega, kdo bo vprašalnik reševal, ali eden ali drugi starš. Zanesljivost sta- tističnih izračunov se zato posledično zmanjša, vendar je za našo raziskavo vzorec dovolj velik. Od 21 vprašalnikov za oddelek 1 jih je bilo vrnjenih 15 (71,42 %), od 20 vprašalnikov za od- delek 2 jih je bilo vrnjenih 15 (75 %), medtem ko je bilo od 21 vprašalnikov za oddelek 3 vrnjenih 19 (90,47 %). Anonimni vprašalniki se nahajajo pri avtorju prispevka. Tabela 1: Pregled vzorca udeležencev glede na spol in izobrazbo; f predsta- vlja število, (f %) odstotek za Oddelek 1 Spol udeležencev M: 3 (2 %) Ž: 11 (73,3 %) Izobrazba udeležencev 1 OŠ: 0 2 SŠ: 9 (60 %) 3 VŠ: 4 (26,7 %) 4 UNI: 1 (0,67 %) 5 PODIPLOM: 0 Tabela 2: Pregled vzorca udeležencev glede na spol in izobrazbo; f predsta- vlja število, (f %) odstotek za Oddelek 2 Spol udeležencev M: 4 (26,6 %) Ž: 10 (66,67 %) Izobrazba udeležencev 1 OŠ: 2 (13,3 %) 2 SŠ: 10 (66,67 %) 3 VŠ: 1 (0,067 %) 4 UNI: 2 (13,3 %) 5 PODIPLOM: 0 Tabela 3: Pregled vzorca udeležencev glede na spol in izobrazbo; f predsta- vlja število, (f %) odstotek za Oddelek 3 Spol udeležencev M: 2 (10,5 %) Ž: 15 (78,9 %) Izobrazba udeležencev 1 OŠ: 0 2 SŠ: 8 (42,1 %) 3 VŠ: 5 (26,3 %) 4 UNI: 5 (26,3 %) 5 PODIPLOM: 1 (0,5 %) V anketi sodelovalo 49 udeležencev (N=49). Udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine glede na starost, in sicer: 1. skupina 1: 21–30 let, 2. skupina 2: 31–40 let, 3. skupina 3: 41–50 let in 4. skupina 4: 51–60 let. Iz rezultatov ugotavljamo, da so bili udeleženci v povprečju stari med 31 in 40 let, iz skupine 4 pa ni bilo no- benega udeleženca. Udeleženci so bili razdeljeni v pet skupin glede na njihovo izobrazbo, pri čemer je: 1. število 1 pomenilo zaključeno osnovnošolsko izobrazbo, 2. število 2 zaključeno srednješolsko izobrazbo, 3. število 3 zaključeno visokošolsko izobrazbo, 4. število 4 zaključeno univerzitetno izobrazbo in 5. število 5 zaključeno podiplomsko izobrazbo. Ugotavljamo, da so bili udeleženci v povprečju srednješolsko izobraženi, en udeleženec je imel podiplomsko izo- brazbo, eden pa ni navedel izobrazbe. Postopki zbiranja podatkov Sestavljen je bil spremni dopis, v ka- terem so bili staršem 3. razredov na kratek in nedvoumen način predsta- vljeni namen in cilji učenja drugega tujega jezika, evropske smernice ter pomen in koristnost večjezičnosti za prihodnost državljanov Evropske uni- je. K spremnemu dopisu je bil dodan kratek anketni vprašalnik v dolžini pet (5) vprašanj, oblikovan po princi- pu Likertove lestvice stališč, kjer je a pomenilo najmanj se strinjam in e naj- bolj se strinjam (glej tudi Sagadin 1977, 115). Starši so bili naprošeni, da v času od 6. do 13. 6. 2014 vrnejo izpolnjen vprašalnik razrednemu učitelju. Pou- darjena je bila anonimnost podatkov. Postopki obdelave podatkov Podatki so bili obdelani s pomočjo pro- grama SPSS verzija 22 IBM statistics editor. Izračunane so bile enosmerne analize varianc, pri izpolnjenih pogo- jih (enako število odgovorov) pa je bil opravljen še post hoc preizkus. Didakta september 2014 47 Šolska teorija REzUlTaTI Pri analizi variance za spremenljiv- ko starost udeležencev je bilo ugoto- vljeno, da ni statistično značilne raz- like v stališčih staršev glede prvega vprašanja v anonimnem vprašalniku (Strinjam se z uvedbo drugega tujega jezika v drugo triletje osnovne šole.). Statistično pomembna razlika je pri rezultatu < 0,05. Pri statističnem izračunu za prvo vprašanje se je izkazalo, da je bil na Likertovi 5-stopenjski lestvici stališč največkrat izbran odgovor d (strinjam se), povprečje je bilo 3,8. Pri analizi variance za spremenljivko izobrazba udeležencev je bilo ugoto- vljeno, da med tremi oddelki 3. razre- da ni statistično pomembne razlike v stališčih staršev glede prvega vpraša- nja anonimnega vprašalnika. Hipote- za 1 (Obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih staršev do vpeljave drugega tujega jezika v drugo triletje glede na starost.) se ne potrdi. Statistično pomembna razlika je pri rezultatu < 0,05. Pri analizi variance za spremenljivko 6 so se s statističnimi izračuni pokazale naslednje ugotovitve. Izkazalo se je, da ni statistično pomembne razlike med oddelki v stališčih staršev glede na trditev številka 2 v anonimnem vprašalniku (Učenci bi morali pridobiti ocene iz znanja drugega tujega jezi- ka.). Hipoteza 2 (Obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih staršev do ocenjevanja drugega tujega jezika glede na izobrazbo.) se ne potrdi. Statistično pomembna razlika je pri rezultatu < 0,05. Iz nizkega povprečja rezultatov v zgor- nji tabeli lahko sklepamo, da so bili v primeru druge trditve starši manj homogeni. Statistični izračun kaže na to, da je bil tudi v tem primeru naj- večkrat izbran odgovor d (se strinjam), vendar je v tem primeru povprečje precej nižje kot pri trditvi 1 (3,2). Pri analizi variance za trditev 5 v vprašalniku (Znanje čim več tujkih jezikov je pomembno.) smo prišli od naslednjih ugotovitev. Primerjali smo starost (spremenljivka 1) in izobrazbo (spremenljivka 2) udeležencev glede na trditev 5. Statistično pomembna razlika je pri rezultatu < 0,05. Iz tabele 7 je razvidno, da med star- ši pri trditvi 5 (Znanje čim več tujih jezikov je pomembno.) ni statistično značilne razlike v stališčih glede na spol in izobrazbo. Hipoteza 3 (Obsta- jajo statistično pomembne razlike v stališčih staršev do večjezičnosti glede na starost in izobrazbo.) se ne potrdi. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI V raziskavi smo starše v anonimnem vprašalniku povprašali o njihovih stali- ščih do aktualnih tem, ki so v zadnjem času pomembno zaznamovale šolsko jezikovno politiko. Starši, kot deležniki v procesu učenja, kjer lahko s svojim stališčem pritrdilno ali odklonilno vplivajo na oblikovanje stališč do tu- jih jezikov in učenja le-teh pri svojih otrocih, so v tem procesu razumljeni kot dejavnik sodelovanja. Slednje po- meni premik h konstruktivnemu so- delovanju med šolo in starši, saj bodo le šole, ki bodo imele podporo staršev za uvajanje pomembnih novosti v ku- rikul, uspešne šole in bodo kot takšne uspešno hodile v korak s časom. V raziskavi pridemo do ugotovitev, da so anketni vprašalnik v večini reševale ženske (oddelek 1 = 73,3 %; oddelek 2 = 66,67 %; oddelek 3 = 78,9 %) s povprečno starostjo med 31 in 40 let in v povprečju z zaključeno srednješol- sko izobrazbo (oddelek 1 in oddelek 2), izjema je le oddelek 3, kjer ugo- tavljamo večjo prisotnost udeležen- cev z visokošolsko izobrazbo (26,3 %) in univerzitetno izobrazbo (26,3 %). Seštevek rezultatov df Povprečje rezultatov F Sig. Med skupinami ,421 3 ,140 ,442 ,724 Znotraj skupin 14,273 45 ,317 Skupno 14,694 48 Tabela 4: Enosmerna analiza variance za prvo vprašanje anonimnega vprašalnika Seštevek rezultatov df Povprečje rezultatov F Sig. Med skupinami 7,366 4 1,842 2,197 ,085 Znotraj skupin 36,879 44 ,838 Skupno 44,245 48 Tabela 5: Enosmerna analiza variance za spremenljivko izobrazba Seštevek rezultatov df Povprečje rezultatov F Sig. Med skupinami 1,330 4 ,333 1,095 ,371 Znotraj skupin 13,364 44 ,304 Skupno 14,694 48 Tabela 6: Enosmerna analiza variance za spremenljivko starost glede na trditev 2 Tabela 7: Enosmerna analiza variance za trditev 5 Seštevek rezultatov df Povprečje rezultatov F Sig. Spremenljivka 1 Med skupinami ,151 2 ,076 ,239 ,788 Znotraj skupin 14,543 46 ,316 Skupno 14,694 48 Spremenljivka 2 Med skupinami ,685 2 ,343 ,362 ,698 Znotraj skupin 43,560 46 ,947 Skupno 44,245 48 48 Didakta september 2014 Šolska teorija Razloge za tako visok odstotek žen- skih udeleženk v raziskavi bi kazalo raziskati v kateri izmed naslednjih študij. Mogoče se zaradi intrinzične motivacije za reševanje vprašalnikov rajši odločajo ženske kot moški, katerih odstotek je zelo nizek (med 21,2 % in 33,3 % udeležencev). Kar se tiče samih hipotez, so ugotovi- tve raziskave ugodne, saj statistično pomembnih razlik v stališčih staršev nismo ugotovili. Tako lahko sklepamo, da ima uvajanje drugega tujega jezika v drugo triletje osnovne šole visoko podporo staršev, prav tako ocenjevanje drugega tujega jezika. Ne nazadnje ugotavljamo, da se starši zavedajo po- membnosti večjezičnosti. Podobne rezultate izkazuje raziskava Evropske komisije (2001, v Pižorn in Vogrinc, 2010), v kateri kar 93 % star- šev v raziskavi podpira učenje tujega jezika. Visok odstotek podpore staršev učenju tujega jezika je ugotovila tudi raziskava Pižorn in Vogrinc (2010), v kateri je več kot 99 % staršev menilo, da je učenje tujega jezika pomembno, medtem ko je bilo 36,4 % staršev mne- nja, da bi se otroci morali tujega jezi- ka učiti že v prvem razredu osnovne šole (str. 103). Kot pomemben podatek dodajamo, da je bilo v isti raziskavi 74,2 % staršev mnenja, da bi se otroci morali učiti še en tuji jezik (prav tam). literatura Brumen, Mihaela in Dagarin Fojkar, Mateja (2012). Izobraževanje učite- ljev za poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli v Sloveniji. CEPS Jour- nal, št. 3, leto 2012, str. 29. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta. Commision of the European Commu- nities (2003). Promoting Language Learning and Linguistic Diversity: An Action Plan 2004–2006. Brussels: Eu- ropean Communities. Council of Europe (2007) From lingu- istic diversity to plurilingual edu- cation: Guide for the development of language education policies in Europe. Main version. Strasbourg: Council of Europe, Language Po- licy Division. Dostopno na http:// www.coe.int/t/dg4/linguistic/ Guide_niveau3_EN.asp, 21. 12. 2013. Enever Janet (ur.), Moon Jayne (ur.) in Raman Uma (ur.) (2009) Young Learner English Language Policy and Implementation: International Perspectives. Reading, VB: Garnet Education. Dostopno na http:// www.janetenever.co.uk/files/jane- tenever_1.pdf, 9. 8. 2013. Enever, Janet (ur.) (2011) ELLiE: Ear- ly language learning in Europe. London, VB: The British Council. Dostopno na https://metranet.lon- donmet.ac.uk/research-units/iset/ projects/ellie.cfm, 8. 8. 2013. Emery, Helen (2012) A global stu - dy of primary English teachers' qualifications, traninig and ca- reer development. ELT Research papers 12-8. Velika Britanija: Bri- tish Council. Dostopno na http:// englishagenda.britishcouncil.org/ research-papers/global-study-pri- mary-english-teachers%E2%80%99- -qualifications-training-and-career- -development, 9. 8. 2013. European Commision (2004) European Profile of Language Teacher Educati- on. Dostopno na http://ec.europa. eu/languages/documents/doc477_ en.pdf, 22. 8. 2013. Evropska komisija (1995) White paper on Education and Training. Dosto- pno na http://europa.eu/docu- ments/comm/white_papers/pdf/ com95_590_en.pdf, 18. 6. 2014. Evropski parlament in Svet Evrope (2006) Key competences for lifelong learning. Dostopno na http://euro- pa.eu/legislation_summaries/edu- cation_training_youth/lifelong_le- arning/c11090_en.htm, 19. 6. 2014. Garton Sue, Copland Fiona in Burns Anne (2011) Investigating Global Practices in Teaching English to Yo- ung Learners. London, VB: The Bri- tish Council. Dostopno na http:// www.teachingenglish.org.uk/sites/ teacheng/files/B094%20FINAL%20 Aston%20University%20A4%20 report_2column_V3.pdf, 7. 8. 2013. Graddol, David (2006) English next: Why global English may mean the end of »English as a foreign langu- age«. London, VB: The British co- uncil. Dostopno na http://www. britishcouncil.org/learning-rese- arch-english-next.pdf, 27. 8. 2013. Kač Liljana in Šečerov Neva (2008) Učni načrt. Drugi tuji jezik. Lju- bljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Do - stopno na http://www.zrss.si/ pdf/290911141322_ucni_nacrt_dru- gi_tuji_jezik.pdf, 17. 6. 2014. Llinares Ana, Morton Tom in Whitta- ker Rachel (2012) The Roles of Langu- age in CLIL. Cambridge: Cambridge University Press. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (2011) SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir. Dostopno na http://www.mizks.gov.si/file- admin/mizks.gov.si/pageuploads/ podrocje/razvoj_solstva/Jeziki/Pu- blikacija_SEJO_komplet.pdf, 19. 6. 2014. Ministrstvo za kulturo Republike Slo- venije (2013) Resolucija o nacional- nem programu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www. mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pa- geuploads/Ministrstvo/Zakonoda- ja/2013/Resolucija_-_sprejeto_be- sedilo__15.7.2013_.pdf, 10. 5. 2014. Pižorn Karmen in Vogrinc, Janez (2010) Stališča staršev do uvajanja tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. V: Lipavic Oštir Alja (ur.) in Jazbec Saša (ur). (2010). POT v večjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na http:// www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 1. 3. 2014. Sagadin, Janez (1977) Poglavja iz me- todologije pedagoškega raziskovanja. I. del. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Univerza v Ljubljani. Smajla Tilen (2014a) CLIL at an early age. Possiblilities and limitations. V: Proceedings from PCE 2014, 2 nd International Scientific Conference on »Philosophy of Mind and Cognitive Modelling in Education«. Maribor, 26.–28. 5. 2014, Slovenija. Smajla Tilen (2014b) Oduševljenje CLIL- -OM. The Thrill through CLIL. V: Peti Međunarodni naučno-stručni skup Kulturni identitet u digitalnom dobu. Zenica, 3. i 4. 4. 2014. Zeni- ca: Filozofski fakultet, Univerzitet u Zenici.