GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 69 februar / svečan 2000 lefo VII MENffSAN. ■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■glllgMMMMMMMMjjMIg^^^^^^M^iMMMMB^a^MMaaiiiii .......M^^.......■ ................ ...... ---- .....—»^—___... ^^^^^^^^ ..... ,....... ■ ■ ..... . ........___..... ...... . .. ................ ^ OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236 TRZIN KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJSE CENE KURILNEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO ODE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom. ... in zeblo vas ne bo ... K/l R© INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 738 036,738 015 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Z za obmoife M23 - eb opekarnl Htongei Interesente /,i n,ikup /a/idljivih parici v Mengsu obve.šVamo, d.i smo pričeli s postopki za i/flclavo in sprejem /azidalnega nac'rla /a območje M23 ■ Ob Opckarni Mongol!. Območje je namenjetu) /,i Mannvanjsko gradnjo in slorilvene dejavnosli. V obmoćju bo n:a 60 j;rticj- benih paif.C!I s površino rj00 do 1000 m2. Hodoćc graditelje v (piti obmot'ju vabimo, d.i se vkljtiČijo v snov.irtjp tega dokumenta h\ v zametni l,i/i i/delive idejne /asnove uiedilve obmoc'ja. PRODAMO - V Krtini pri Domžalah prodamo veČ zazidljivih parcel površin od 460 m' fini 000 nV - V vaši Cozd nad Kamnikom prodamo /aziclljivo parcelo povrfiinc 460 m1. - V Vinjah pri Dolu prodamo parcelo s pravnomočnim grad. dovoljenjem, povr. 605 ni'. - V okolici Lukovice prodamo zazid. parcelo, ravno, asfaltirani doslop, površino iW) m1. - Kamnik, 36 m', enoinpolsobno slan. v si.im. hisi; prip.id. j5.1r.1Za in funkc. zemljiSty;c\ - Vir pri Domžalah - 104 m' stavbišt'.i na p; Realizacija: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE lel. &fax: 713 074 ►H Fotografija na naslovnici: "List" - PETER ŠKRLEP »\ Izdaja: Občinski svcl Občine MengcS. MengSan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos- podinjslva v ohčini Mcngc5 brczplačno na dom. »I Distribucija: Primož Kržan, lel. 737 2% PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kol "samo tekst/lext only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8. marca. U V O D N I____K S0 k- 5 ŽUPNIJA MENGEŠ 24 NAŠ VRTEC 24 NAŠA ŠOLA 25 IZ PRETEKLOSTI 26 ŠPORT 26 POTOPIŠ 31 PRI SOSEDIH 34 VAŠA POŠTA 34 PRI SOSEDIH 34 NASVETI 35 MENGŠAN Urage oacanke, spoštovani občani! Trlnajstl uvodnik pISem med zadnjlml do- delavaml predloga proračuna za leto 2000 za dokonfno sprejemanje na svetu obilne 15. marca 2000 ob 18.00 uri (prlćetek seje). Prldlte poslusat. Prisotnost javnosti deluje vzpodbudno - lahko pa. da bo tudl zanlmlvo in ćelo vznemlrljlvo. Opozarjam na naslednje zadeve v tej Stevllki glasila MengSan, In slcer ■ Ponavljamo objavo poziva vsem zainteresi- ranim (lastnikom zemljišč In drugim: organiz- acljam, posameznikom, itd.l, da predložijo vloge za spremembe družbenega / pros- torskega plana občine Mengeš. Samo uradno vložene vloge do razpisanega roka borno lahko obravnavall. ■ V Uradnem vestniku objavljamo sprejeti odlok o odvajanju odpadnih in padavlnsklh voda, kjer je pomembno določilo, da borno morali skoraj vsi preusmeritl čiste meteorne vode v ponikovalnice. Rok za ureditev je deset (10) let. S tem se občina Mengeš pridružuje cilju bogatiti podtalnico In zniževati stroške (manjši volumen) čišćenja odpadnih voda. ■ Občina Mengeš zagotavlja 15% sofinanciran- ja mesečnih in letnih avtobusnih vozovnic dliakom In studentom od septembra do junija. Za vozovnice Kam-busa imamo sofinanciranje urejeno s pogodbo, za mesečne In letne vo- zovnice ostalih prevoznlkov (npr. Alpetour, Vlator) pa vam na osnovi dokazil povrne zne- sek subvencije direktno Občina Mengeš. ■ Objavljen je razpis za izvajalca prevozov naj- manjših osnovnošolcev v solo iz Dobena, Loke In Topol (mengeškl podjetnlkl - javite se s ponudbamil. Za zaključek misel iz koledarja podjetja LEK za leto 1999 (prirejena na naše občlnske razmere / okollščlne): VZAJEMNOST. Dosleđno spoštovanje dogo- vorov in priznavanje pomena vzajemnosti pri dolgoročnem sodelovanju sta značllnost zanesljlvega partnerstva ■ vzajemnostl, sood- vlsnosti In nesporne skupne naloge delatl za dobrobit občine In države lobčanov In držav- IJanov). Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe (^^v1je^We1^TJffm99 Dokončano - začeto v letu 1 998: • Parkirišče pri pokopallšču • Kolektor od KD Mengeš do vrtca cobica Začeto ali končano v letu 1999: • Kersnikova ulica - še ureditev pločnika In asfaltirani, • Prelovškova ulica - še asfaltiranje • Ulica za Pšato ■ dokončano (ražen priključka razsvetljave) • Pridobljenl izvajalci in podpisane pogodbe za Izvedbo ulice med Casllsko In Testenovo (caka na Izvedbo zaradi investicije Jankovlć), za sanacijo kanalizacije zavrti, brezine pod studencem na Dobenu (že v izvedbi), Obnova zidu na pokopališču • Odbojne ograje na Dobenem In v Lokl, ter luči vTopolah Dokumentacija: 1. Začetek Izdelave obsežne studije o dolgoročni oskrbi z zdravo pitno vodo v regiji s krvavškim in kamnišklm vodovodnim In vodovarstvenim območjem oz. sistemom. Studijo flnancirajo Minlstrstvo za okolje In prostor (50%) in občine pobudnice studije (50%) glede na število preblvalcev: Komenda (14,7%), Mengeš (22,4%), Vodice (12,9%). 2. Legalizacija in izboljšanje sprememb prostorsklh planskih aktov, sprejetih novembra 1998 (Izdelano) • Legalizacija postopka z Javno razgrnltvijo • Legalizacija vsebine z iziočltvijo posegov / sprememb ki nišo Imeli soglasja in so bili nezakoniti • Pridobili smo soglasje (po večlh izdelanih vlogah) za razširltev In zaključitev Industrijske cone Mengeš Topole _. • izboljšanje vsebine s spremembo namenske rabeč npr.: Cllnokop, Melodija / Fllc, Tamlz Iz Industrijske v storltveno, • Izboljšanje vsebine s spremembo načina urejanja; npr.: pet novih območnih prostorsklh ureditvenih pogojev v mestu Mengeš, ki bodo olajšali Izdelavo In prldobitev dovoljenj In tuđi omogočlli načrtovane investicije • Izboljšanje vsebine z izločitivjo področja, kl je bil vnešen že davno za namen odlagallšča komunalnih odpadkov 3. Digitalizaclja in strokovna usposobitev sodelavca v upravi o podatklh In urejanju prostora, kar omogoča točne In hitre informacije občanom (izdelano) 4. Projekti za Crobeljsko ulico s spremembo poteka kanalizacije tako da ne bo potrebno prečrpavanje; projekt za Zoranlno, Zadružnlško In Malstrovo; projekt in geološki elaborat za brezini pri studencu na Dobenem; projekt razsvetljave In ostalih električnih inštalaclj za Zavrte (izdelano) 5. Studija kolektorja na osnovi katere smo se po dodatni recenziji In preverjanju povezave na Komendo odločlll za potek kolektorja po Prešemovl do razbremenllnlka na Pšatl (Izdelano). 6. Zasnova varlant parklrišć oz. garaž za rešitev mirujočega prometa na Zavrtlh (Slamnikarska in Levčeva). V marcu bo potrebna odločitev lastnlkov stanovanj o varlantl za Izvedbo (cene parklrlšč od 1200 DEM dalje). Občina ureja in financira dokumentacijo. Cilj Je zagotovltl dovolj lastnlšklh parklrišč in sprostitl dvosmerni promet! (izdelano). 7. Zasnova variant Casilsko društvenega doma v Lokl (v izdelavi). 8. Studija sanacije ali izgradnje novega vrtca Sonček ■ odločitev se nagiba v Izgradnjo novega vrtca v malem Mengšu na novo zazldljivem območju. Financiranje iz prodaje sedanjega objekta In zemljišča In s strani države (Izdelana vloga v okviru studije) (Izdelano). 9. Urejanje lastnlštva in problemov za vplsl lastnlštva za Igriščl Loka In Topole, občinske stavbne parcele za namen poslovnega centra v Industrijski conl (6500 m'), parcele pri vrtcu Sonček, Ipd. (v Izdelavi) To je res kratek in hlter pregled najpomembnejšega opravljenega dela. Poleg investiclj sem naštel še tisto, kjer sem veliko ali v celotl sodeloval. Glavni problem, ki ostaja, je, da ni na "zalogi" nobene niti idej- ne dokumentacije ali je preklicana, zastarela ali izdelana na drugačnih izhodiščih (npr. za športno dvo- rano). Tomaž štebe ŽUPANOV UVODNIK D MENGŠAN VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Odgovor na odprto pismo neznanega obiana iz Loke Občan Loke se zgraža nad "svinjarijo" na polju za goslilno Tavčar proti glavni cesli Trzin - Mengeš. Upravičeno! Prijavo sem poda I že dvakrat (dokumentirano sslikami dne 2.12.1999) in to pred opozorilom svetni- ka Lojzela Miklavčiča. Poleg tega primera je prijavljen še cn primer v Loki in en primer v Mengšu. Inspekcija (torej država!) ludi na drugi slopnji ne ukrepa, temveč vodi poslopke. Preostanela nam še odgovorna resorna minislra za kmelijstvo ter okolje in prostor. Tuđi občlna pri nadzorstvenem (inspekcijskom) ukrepanju še ni usposobljena lam, kjer imamo pristojnosti in težave. Trudim se, da bi čimprej izdelali oz. dodelali vse akte, da bi lahko učinkovito pre- prečevali kršitve ler odkrivali in kaznovali kršilce občinskih predpisov. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan OBČINSKA UPR A V A Županovih 50 let g. Drolc, župan sosednje občine Komcnda, je s prijazno čestitko in priložnostnim darilom zaželei še na mnoga leta našemu županu ob njegovi 50 - letnici. OBVESTILA ■ Občina Mengeš obvešča vse studente in dijakc iz območja občine Mengeš, ki ne koristijo storitev prevoznikov Kam- Busa oz. Slovenske železnice, da lahko od meseca marca 2000 dalje zahtevajo povrnitev stroškov cene mesečne oz. letne vozovnice v visini 15 %. Delna povrnitev bo opravlje- na na podlagi potrdila o plačilu, ki ga študentje in dijaki od- dajo v času uradnih ur na Občini Mengeš. VSEM pri BIVALKAM OBČINI tSKRINO ČESTITAM OB N/IHOVEM PRAZNIKU, 8. MARCU, DNEVU ŽENA. VSEM MAMAM PA ŽELIMO PRIfAZNO PRAZNOVANfE MATIRINSKIGA DNE - 25. MARCA. malite Uosila ?etit po naročita DELOVNI ĆAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACUA; PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRAZNIKIZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL 737-237 Župan, mag. Tomaž Štebe, dlpl. Ing. kJsFilllil JHppPBBmp Slovenska 30, Mengeš D MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Na podlagi 6. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 12. seji dne 16. februarja 2000 sprejel SKLEP o javnom razpisu za podolitev priznati] Obilne Mengei za loto 2000 1. Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskom, kul- turnem, športnem, humanitarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti. 2. Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civil- no pravnim osebam s področja ali z delovanjem na področju Občine Mengeš. 3. Za leto 2000 bodo lahko podeljena naslednja priz- nanja: • 1 zlato priznanje • 2 srebrni priznanji • 3 bronasta priznanja 1. Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za vcč kot 50-letnico dela. 2. Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25-letnico dela. 3. Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15-letnico dela. Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe najkasneje do 15. marca 2000 v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podelje- vanje priznanj (ne odpiraj), Slovenska c. 30, 1234 Mengeš. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: • točen naziv, naslov predlagatelja; • ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklič predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje; • vrsto priznanja; • podrobnejšo obrazložitev predloga z navedbo krilerijcv. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanj ne bo upoštevala. Številka: 134-12/2 Datum: 16.2.2000 Občinski svet Občine Mengeš župan mag. Tomaž Štcbc, dipl. ing. OBČINAMENCEŠ Na podlagi 18. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list, št. 28,93, 19/94 in 24/97) objavljamo JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI MENGEŠ 1. Občina Mengeš objavlja razpis za zbiranje ponudb za pridobitev najugodnejših ponudnikov za opravl- janje prevozov osnovnošolskih otrok v šolskem letu 1999/2000. . 2. Seznam razpisanih relacij: Mengeš - Loka 2,6 km x 2 39 otrok Mengeš - Dobeno 6,6 km x 2 3 otroci Mengeš - Topole 2,9 km x 2 19 otrok 3. Prevoze na predpisanih relacijah lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojimi ali najetimi vozili. Svoje storitve morajo nuditi kvalitet- no in v skladu z osnovno prometno zakonodajo. 4. Ponudba mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov ponudnika, - registracijo, - reference, - ugodnosti, - bruto ceno prevoženega kilometra. 5. Vse morebitne dodatne informacije dobite po tel: 061 7247107, K. liinter. 6. Ponudbe dostavite na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, v zaprti ovojnici z oznako: "Ne odpiraj - PONUDBA ZA ŠOLSKI PREVOZ" do vključno 10. marca 2000 do 10.00 ure. 7. Odpiranje ponudb bo istega dne ob 12.00 uri v prostorih Občine Mengeš. 8. Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v 15. dneh od odpiranja ponudb. Pridružujemo si pravico do spremembe relacij in določitve voznoga roda. Občina Mengeš Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš na podlagi Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 34/98) objavlja RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Predmet tega razpisa jo dvosobno stanovanje na Slamnikarski ulici 12 v Mengšu, v III. nadstropju, v skupni izmeri 58,60 rrr'. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za prido- bitev socialnoga stanovanja v najem, so: 1. biti mora državljan Republike Slovenije, 2. da državljan, ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik primernega stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, 3. da ima državljan stalno prebivališče v občini Mengeš in na naslovu ludi dojansko prebiva, 4. da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, 5. da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, 6. da državljan ali njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, D MENGŠAN nišo bili imetniki slanovanjske pravice oziro- ma najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih slanovanjskega zakona in so le-lega odlujili, 7. da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega slanovanjskega vprašanja oziroma, da ni vrnil izpraznjeno ali zamenjal primarno stanovanje in zato prejel odpravnino v visini 30 % od vrednosti stanovanja. Za ožje družinske članc se štejejo: 1. /akonec prosilca ali osobu, s katero živi prosilec v izvenzakonski skupnosli (nepre- trgoma najmanj 2 leti pred objavo ra/pisa), 2. njuni otroci, oziroma posvojenu, 3. slarši in posvojitelji, 4. druge osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljali. Prosilci so upravičeni do dodelilve socialnega sta- novanja v najem pod pogojem, da skupni prihodek na člane družine ne presega visine, ki jo za upra- vičenost do denarnega dodatka določa zakon o socialnem varslvu in i/polnjujejo [>ogoje tega pra- vilnika. Upravičenosl do dodelitve socialnega stanovanja v najem je izpolnjona, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže visine, ki znaša: - za olroke do dopolnjenega (>. leta starosti 29 % - za otroke od dopolnjenega 7 leta do dopolnjenega 14 leta starosti :)4 % -za otroke od 15 leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % - za odrasle osebe 52 % Odstotki se računajo od vsakokratne povprečne plače v državi. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je posameznik in njegov družinski član pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka. 3. Podalki, ki jih je v vlogi potrebno navesti: - ime in priimek, naslov tur EMŠO, - imena in priimki ter EMŠO vseh, ki bivajo z njim v skupnom gospodinjslvu, - sedanje stanovanjske razmoro (status, primernost stanovanja, utesnjenost, število olrok, zaposlenost, izobrazba). 4. Dokumentacija, ki jo je potrebno priložili k vlogi: - potrdilo o državljanstvu, - polrdilo o stalnem prebivališču, - Slovilo družinskih članov, - podatke o denarnih prejemkih, - potrdilo o premoženjskem slanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva, - najemno oziroma podnajemno pogodbo, - izjavo, da oni sami oziroma kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik počitniške hise ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, - drugo, z razpisom zahlevano dokumentacijo, s kalero se izkazujejo gmotne in socialne razmere, - zdravstvene razmere. 5- Rok za vložitev vlog je do vključno 20. marca 2000 do 12. ure na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš (razpis - socialno stanovanje). 6. Obrazec vloge dobijo prosilci v sprejemni pisarni Občine Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš. 7. Pristojna služba bo preučila utemeljenost vlog na podlagi dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo socialnih slanovanj v najem, ki jih opravi pri pristojnih organih, organizacijah in posameznikih. Lista bo objavljena na enak način kot razpis. Pristojna komisija bo prosilce o izzidu obvestila pisno, najkasnejc v roku 15. dni od odločilve. Občina Mengeš Zbori občanov NASELIJ TOPOLE, DOBENO IN LOKA Začetek meseca februarja Je bll za naselja Topole, Dobeno In Loka pri Mengsu zgodovlns- kl. saj od zdaj naprej ne bodo već prepušteni zgolj Obćlnl MengeS, kl se Jih pri reievanju problemov lahko spomnl. lahko pa tuđi pozabi. VaJtki odbori bodo odkrivall in opozarjall na probleme In potrebe v ten naseljlh ter preko svetnlkov vpllvali na njihovo uresnlčevanje. ■ Pxviii3.QL.QMajiovJtWLillj spoštovana avtomobilska imena na zahodu. ■ Kdor hoče kupiti avto znamke ŠKODA ima trenutno na izbiro dva tipa in sicer Felicio in Octavio. Približuje se čas, ko bodo na izbiro trije tipi vozil ŠKODA. V tem trenutku lahko kupci izbirajo med Felicio in Octavio v izvedenkah limu- zina in combi, spomladi pa na slovenski trg prihaja novost - FABIA. ■ Kako bi uvrstili Fabio glede na razrede in glede na obstoječa škodina tipa vozil? l'abia bo premostila praznino med Felicio in Octavio tako po dimenzijah kot ludi pri motornih različicah. ■ Avtomobile predvsem delimo glede na kvaliteto motorja in glede na opremo. Pri vozilih ŠKODA poznamo dve oziroma tri stopnje opremljenosti. Najnižja stopnja opreme pri Felicii se imenuje LX, sledi dopolnjena GLX oprema, Octavia pa pozna še tretjo, najvišjo stopnjo opremljenosti to je SLX. Fabia pa bo imela drugačne oznake za opremljenost, ki bo verjetno bolj razumljiva širši populaciji uporabnikov vozil ŠKODA. ■ Lahko cenovno opredelite Škodina vozila? Felicia stane od 1,3 do 1, 8 milijona tolarjev, Octavia pa od 2,1 do 3,3 milijona tolarjev. Servis ■ Vaše podjetje je družinsko. Delate preko celega dne. Vam ostane še kaj časa za družino? Naš servis je odprt nepretrgano od 8. -18. ure. V tem času se izmenjujemo tako, da skupaj kosimo, ko pridejo otroci domov. Za družinsko življenje je čas po 18. uri zvečer in ob sobotah in nedeljah, čeprav je servis odprt tuđi ob sobotah dopoldne. Veliko pozornosti posvečamo rekreaciji, ki je v tem tempu življenja več kot potrebna. Pozimi radi smuca- mo, spomladi gremo pogosto na sprehod v naravo in obisku- jemo slovenske izlet- niške točke, poleti gremo seveda na morje, vmes pa v lopli.ške kraje. ■ Na izlete se verjetno odpeljete z vozili ŠKODA. Vse vožnje opravimo z na.šimi testnimi vozili. Pri tem nam je popolnoma vseeno ali gremo na izlet s Felicio ali z Octavio, ražen ko gremo na počitnice - takrat pa izrabimo vsak prostorček v ogromnem prtljažniku naše Octavie. M. K. marec In april 2000 VABILO na seminar za pridobivanje mednarodne pomeli CIZ R TIM, Gospodarsko Interesno združenje za pospeševanje razvoja malega gospodarstva bo letošnje leto vsaka dva meseca organizirala seminarje za pri- dobivanje mednarodne pomoći za malo gospodarstvo, podjetja, obrtnike, neprofitne zavode In centre ter lokalne skupnostl - občine In krajevne skup- nostl. Za programe pomoći v marcu In aprilu 2000 razpisujemo seminarje v Poslovni coni Juteks, mala dvorana, Hmeljarska c. 1, Žalec. 1402.2000 od 10. do 15. ure 21.02.2000 od 10. do 15. ure 01.03.2000 od 10. do 15. ure Ker borno zaradi kvalitete dela delall le v manjših skuplnah, borno upoštevali le prve prijave. Udeležencem bodo programe predstavili nacionalni koordlnatorjl In spe- clallstl, praktlkl, kl so že sodelovall v programlh. Udeležencl bodo poleg koristnlh strokovnih, časovnlh in praktičnih nasve- tov prejell še navodila, prljavne obrazee, naslove za razplsane prljave, prljave... Prljave za seminarje sprejemamo plsno po faxu na št: 065 713 3113 do 11.2., 18.2. in 19.2.2000, hkrati z dokaznom o vplačllu kotizacije, ki je 8.900,00 SIT za udeleženca. Kotizacijo nakažite na ŽR 50700-601-102350. MENGŠAN POLITIČNE STRA N K E Opozicijski občasnik je razkril trenutno stanje v Obilni Mengei in pravo podobo njenega župana LDS ZDHUŽENA USTA Micialnih tleniuknilor i Opozicijski občasnik je dvignil mnogo prahu v naši občini, saj je občanom odkril prave probleme, s katerimi se sooča Občina Mengeš. Župan je z rušenjem dela prejšnjega mandata ustvaril množico novih problemov, rešil pa ni nobenega. V prvem letu mandata nam njegova trmoglavost in nepo- pustljivost ništa prinesli nič dobrega, odločil se je, da mnenj in predlogov opozicije ne 1» upošteval, kljub temu da so bili argumentirani in upravičeni. Na naše argumente ni reagiral s poskusom dogo- varjanja in sporazumevanja, ampak s politično močjo in blatenjem opozicije v občinskem glasilu. V tem smislu je tuđi logična njegova reakcija na Opozicijski občasnik, ki je zmedena in ncpreprič- ljiva. Z naročenimi prispevki ter demagoškimi odgovori župan problemov ne bo rešil. Njegove prave odgovore pričakujemo v naslednjih ietih, ko naj bi končno začel delati v interesu občanov. V opoziciji iskreno upamo, da bo uspešno rešil vsaj bistvene probleme naše občine, čeprav pri nekate- rih projektili že zmanjkuje časa. Glede na županovo reakcijo v občinskem glasilu v nadaljevanju pojasnjujemo nekatera vprašanja, ki se še vedno ponavljajo v javnosti. Ali je realizacija na področju infrastukture res tako slaba? Realizacija je samo polovična, kar je razvidno iz predloga za proračun 2000. Župan v celoti ni ures- ničil nobenega projekta pri modernizaciji infra- strukture (športni park, most čez Pšato, Grobeljska, Kersnikova, Prelovškova ulica, ulica Za Pšato...). Smešne so njegove trditve, da je opozicija kriva za 2- do 3-tedenske zamude pri začetku del na Kersnikovi, Prelovškovi ulici in ulici Za Pšato. Občinski svet je županu preprečil nezakonito pre- razporejanje sredstev in mu ni dovolil negospo- darnega polaganja plinskih cevi, kar pa ni vzrok za nedokončanje del. Dela na omenjenih ulicah so bila zaustavljena že pred zimo ter postavljena v fazo "zimovanja", v stanje, ki ga gradbeniki ne poznajo. Vzroki za zaustavitve del so dejansko nepoznani, saj župan na občinskem svetu ni hotel govoriti o tem. Pri tem poudarjamo, da v opoziciji ves čas pod- piramo modernizacijo omenjenih ulic, sporno se nam zdi le polaganje plinskih cevi, župan pa na vsak nači hoće javnosti prikazati, da nasprotujemo celotnemu projektu in tako opravičuje svojo nes- posobnost pravočasne in legalne izvedbe projekta. Kaj se dogaja z mengeško obvoznico? Župan in njegova koalicija sta 3.3-1999 razveljavila Odlok o prostorskem planu, katerega del je bila tuđi obvoznica (plan je bil sprejet novembra 1998). Spremenila sta tuđi traso obvoznice, ki jo je Občina Mengeš že v letu 1998 uskladila z državo. Župan je o tej spremembi obvestil pristojno ministrstvo. Zaradi navedenega je DARS d.d. družba za avto- ceste, zaustavila vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo mengeške obvoznice, saj je bila nova trasa dru- gačna od usklajene. Na podlagi vztrajanj mengeške opozicije (LDS, SLS, ZLSD) ter pomoči svetniške skupine SKD je Občina Mengeš spremenila svoje stališče, ki je bilo zopet usklajeno z državo, kar je omogočilo nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo obvoznice. Nov problem je nastal po sprejetju novega pros- torskega plana, ki ga je pripravi! župan, v katerem pa ni mengeške obvoznice. Tako projekt obvoznice zopet stoji!!! Iz dopisov, ki sta jih Občini Mengeš poslala Odbor za infrastrukturo in okolje pri Državnemu zboru Republike Slovenije (št. 321-10/89-2/386 z dne 29.1.2000) ter DARS d.d. (št. 402-14/OO-PDP- ZS45 z dne 24.1.2000, je razvidno, da mora Občina Mengeš ponovno spremeniti svoj prostorski plan, ki bo ponovno vseboval traso obvoznice. DARS d.d. v dopisu izrecno navaja, da je prav Občina Mengeš povzročitelj zamud pri izgradnji obvoznice. Pri tem poudarjamo, da je župan za vse navedene spre- membe porabil že već kot 2,5 milijona tolarjev. Učinek pa je škodljiv za občino Mengeš. Ali župan res pripravlja površne in nestrokovne akte in druga gradiva za Občinski svet? Kakšen je pomen odborov? Župan je sam priznal, da velikokrat dela neumne napake, ni pa res, da so nepomembne. Župan se pri sklicevanju in vođenju sej ne drži statutarnih in poslovniških določil, pri obravnavi strokovnih gradiv ne zagotavlja prisotnosti občinskih strokovnih služb, ne upošteva obvezujočih sklepov Občinskega sveta, opozicijskim svetnikom ne dovoli posredovanja predlogov ali jih žaljivo prek- inja med razpravo, nekatera gradiva posreduje neposredno na sejah tako, da jih pred odločanjem ni možno preučiti, ne upošteva veljavnih predpisov iz prejšnjega mandata itd... Takih napak župan ne sme delati, saj prep'rečujejo kvalitetne in koristne odločitve OMinskega sveta. Namen občinskih odborov je, da predhodno razpravljajo o posameznih problematikah tako strokovno kot politično in svoja mnenja posreduje- jo Občinskemu svetu. Tak način dela je omogočil krajše in kvalitetncjše razprave na sejah Občinskega sveta. Večino predlogov, ki jih odbori posredujejo Občinskemu svetu, opozicija podpre, nekatere pa tuđi ne, kar je normalno pri demokratičnem načinu odločanja. Zakaj je proračun Občine Mengeš sestav- Ijen samo iz davkov in dohodnine? Občina Mengeš bi lahko na podlagi državnih razp- isov pridobila dodatna sredstva za izvedbo razvo- jnih projektov. Občina jih ni mogla pridobiti, saj se ni javila na noben razpis, ker takih projektov nima. Dodatnih prihodov v proračunu ni zaradi i/.pada finančnih sredstev, ki jih Občini dolgujejo najemni- ki objekta Slamnik ter Podjetniško združenje Mengeš, katerega podpredsednik in bivši predsed- nik je župan Tomaž Štete. Tega izpada ni ugotovi- la opozicija, ampak Nadzorni odbor Občine Mengeš. Občinski svet Občine Mengeš je na podla- gi poročila Nadzornega odbora izglasoval sklep, da mora župan izterjati omenjeni dolg. Sklep je bil izglasovan soglasno, saj so ga podprli tuđi svetniki iz vrst županove koalicije. Zakaj v Občini Menngeš ni podžupana? Ali je možno, da dobimo podžupana iz opozi- cije? Odgovor je preprost. Župan je preveč svojeglav, da bi ob sebi imel še nekoga, s katerim bi moral uskla- jevati vođenje občine. Zato mu obstoječe stanje odgovarja, čeprav zakon določa drugače. Če bo župan hotel pridobiti podžupana iz vrst opozicije, bo moral sprejeti pogoje, ki bodo zago- tavljali demokratično in učinkovito vođenje občine. Sicer menimo, da so te možnosti zgolj teoretične, saj dvomimo, da bi kdo hotel sprejeti soodgov- ornost za vođenje občine sedaj, ko je zapravljeno prvo leto mandata, za naslednje leto pa je že ses- tavljen proračun, ki nam ne obeta nič boljšega. O podžupanu iz opozicije župan razmišlja sele sedaj, ko bi soodgovornost za slalx> vođenje občine rad prenesel tuđi na opozicijo. Ali je šio pri zamenjavi odgovornega ured- nika občinskega glasila zares za politično zamenjavo? Zamenjava je bila politična. Občinski odlok določa, da imajo v uredniškem odboru vse stranke po enega predstavnika. Zaradi zagotovilve politične nevtral- nosti in strokovnosti je bilo naknadno odločeno, da se za odgovornega urednika imenuje strokovna in nepolitična oseba, ki bo vodila uredništvo. V nas- protju s tem je županova koalicija na to mesto postavila odgovornega urednika, ki je član županove stranke in skrbi zgolj za promocijo župana. Mengšan naj bi bilo glasilo vseh občanov, vendar je pod nje- govim vodstvom postalo enostransko in neobjektiv- no. Gospod Koncilija je za svoje delo dobro plačan z denarjem iz občinskega proračuna, kar bi moral upoštevati in zagotoviti politično nevtralost občin- skega glasila v skladu z novinarsko ctiko. Dokaz za naše trditve je januarska številka Mengšana. MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Župan nam očita, da v Opozicijskom občasniku ni navedenih odgovornih za njegovo izdajo. Na prvi strani so zelo razvidno navedena imena treh poli- tičnih strank, ki so izdajateljice občasnika. Nas- protno pa župan na trditve iz opozicijskoga občas- nika odgovarja v Mongšanu z nekakšnim razgov- orom, ki ni avtoriziran, ampak je podpisan samo s črko X. Zares nenavadno!!! Čeprav je Opozicijski občasnik nalolol na zclo ugoden odziv, vemo, da obslajajo različna mnenja in mišljenja o naših trditvah. Prepričani smo, da bo na većino vprašanj in dvomov odgovoril čas. Na marsikaterega pa smo odgovor že dobili, posebno, če se ozremo po Mengšu, Loki, Topolah in Dolinu. LDS Mengeš, SLS Mcngcš, ZLSD Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ vabi na jubilejni občni zbor, ki bo posvećen 40. obletnici delovanja društva, v četrtek, 23. maraca 2000, ob 19. uri v avli osnovne sole Mengeš. vabi U0 Turlstlčnega društva Mengeš ^fejtbao© PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ vabi v petele, 3. marca, ob 18. uri na Mengeško kožo, Icfer bo REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni v«i ljubitelji planini £> R U Š T V A 110. LETNI, JUBILEJNI OBČNI ZBOR PROSTOVOUNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ 5. februarja 2000 ob 18. uri so se v Kulturnem domu v Mengiu zbrali mengeSkl gasllcl In njihovi pri- jatelji. Tako kot vsako leto ob tem času so tudl letos pripravili občni zbor, tokrat jubilejni. da bi potegnlll crto pod delovanjem v preteklem letu. Predsednik Jože Žargl Je odprl občnl zbor in poz- dravil vse gasllce In goste. Nato je predlagal, da vsl prisotnl z neka) trenutkl tišine počastljo spomin na v preteklem letu umrle člane društva. Sledila Je Izvo- litev delovnega predsedstva In 2 članov predsedstva, zaplsnlkarja občnega zbora, 2 overovlteljev zapisnika občnega zbora In 2 članov verifikacljske komisije. Sledila so poročlla. Prvi je spregovorll predsednik PCD Mengeš Jože Žargl, kl je povedal, da Je preteklo leto mengeškim gasilcem prlneslo veliko izzlvov. Udeležlli so se števllnih srečanj in tekmovanj, se Izobraževali, najpomembnejšl pa je bil nakup podvoz- ja za gasllsko vozilo. Zamenjava je bila nujna, saj je bilo staro vozilo že 32 let v uporabi, v preteklem letu so prejeli tudl številna priznanja. PCD dobro sodeluje z Občino Mengeš In njenim županom. Dobro Je tudl sodelovanje z drugiml društvi. predsednik PCD se Je zahvalll vsem, ki so v preteklem letu na tak ali dru- gačen način pomagali PCD Mengeš In povabll pred mikrofon poveljnlka PCD Mengeš, tovariša Staneta Slmenca. Njegovo poročilo objavijamo v celoti. POROĆILO POVEUNIKA PCD MENttEŽ IA UTO 1»99 Za leto 1999 smo si v delovnem planu zadali dokaj zahtevno nalogoč zbratl flnančna sredstva in kupiti podvozje za novo sođobno gasllsko vozilo Mercedez Atego. Z akcijo smo uspeli in tako v celoti realizirali plan dela, ki smo ga sprejell na zadnjem občnem zboru. V letu 1999 na našem področju nismo Imeli večjlh požarov In posredovanj, sodelovall pa smo pri dveri (2) večjlh požarih Izven občlne Mengeš. Spodbudno Je zmanjšanje števila požarov v letu 1999, saj se Je njiho- vo števllo glede na leto 1998 zmanjšalo za skoraj polovico. INTERVENCIJE: POŽARI, PROMETNE NESREĆE, TEHNIČNE INTERVENCIJE IN DEŽURSTVA V letu 1999 smo kot centrsko društvo imeli skupno 30 Intervenclj (lani 59), In sicer 14 požarnih (lani 39), tehničnlh Intervenclj 13 (lani 13) In trlkrat (lani 3x) posredovanje v prometnih nesrečah (lani 5x). Na območju občlne Mengeš smo Imeli 23 Interven- clj, Izven občlne pa 7. KRONOLOŠKI PREGLED GASILSKIH AKCIJ IN INTERVENCIi 02.011999 reševanje In Izvlačenje osebnega vozila na cesti Mengeš-Rodlca 50.01.1999 postavltev prevrnjene traktorske prikolice In nakladanje vreč z gnojllom na krlžlšču pred gasllsklm domom 04.02.1999 varovanje in nakladanje svinje, kl je padla z vozila na cesti Mengeš-Moste, poziv s št. 112 10.02.1999 odstranjevanje snega z drevja nad hlšaml In s streh hlš na Slovenski cesti in Zavrtin 15.02.1999 ođstranjevanje ledenih sveč s streh na vrtcu "sonček" 15.02.1999 gašenje goreCega vozila Fiat Tlpo na parklriiču "Kovlnotehne" kolodvorska c. 22.02.1999 akcija ob zajezltvl Pšate zaradi ledu na Ropretovl cesti 11.05.1999 dlmnlškl požar v gostllnl "Fanl", Ropretova cesta 19.05.1999 pomoč pri prometni nesreći na Crobeljskl c. 19.03.1999 posredovanje pri prometni nesreći na Kamnlški cesti 19.05.1999 gašenje gorećega strništa in slame, kl Je ponoći gorela ob železnlskl progl Homec-Dupllca 27.05.1999 dlmnlSkl požar pri Skok Antonu, Na gmajnl • Loka 12.04.1999 pomoč pri stanovanjskem požaru v Preserjah 17.0«. 1999 gašenje osebnega vozila ob prometni nesreći pri "Kongo baru" na Slovenski cesti 20.04.1999 dimnlSkl požar pri "Jenčiču", Glavni trg 27.04.1999 odplranje oseb.vozila v Suhadolah, po nalogu policije 28.04.1999 gašenje ostrešja za "Majčevlm dvorom" v jaršah 15.05.1999 čišćenje In poslpavanje čest In pločnika pri vahtarju na Slovenski cesti zaradi razlltja nafte 09.06.1999 pomoč treh (5) članov pri gašenju potnlškega vlaka v Kamnlku 02.07.1999 aktivirani smo bili za odplranje stanovanja v bloku na Levčevl 15a 11.07.1999 gašenje goreče drvarnice po udaru strele pri Colnarju, Koblerjeva ul. 21.07.1999 gašenje osebnega vozila v Trzinu 22.07.1999 ob močnem deževju ponoći smo za Mengeš prejeli štlrl (4) pozive na pomoč ■ na vodnikovi ulici smo črpall fekalno vodo Iz hiše, na treh (5) lokacljah pa pomoč ni bila potrebna 25.07.1999 gašenje osebnlh vozll Nissan In R4 na Zavrtlh (vzrok: nailvanje goriva v prazen rezervoar R4 ob razsvetljavl vžlgalnlka) 17.08.1999 aktivirani zaradi pušćanja vode na glavnem vodovodu v Clavlčevl ulici 23.08.1999 dežurni v gasllskem domu ob požaru kozolca In hlše v Ihanu 26.08.1999 poziv ponoći za požar v stan. hISI zaradi močnega dima In osebe v hlšl na ulici dr. Tlneta Zajca (vzrok: občanka Je za hlšo v pokrltem smetnjaku kurila stara oblačila) 29.09.1999 čišćenje In poslpavanje ceste pri prometni nesreCI v Jelovškovl ulici 16.10.1999 začetnl požar v senu na gospodarskem poslopju pri BurJI, ciavnl trg (vzrok: trenje sena okoll slamoreznlce, EE1 MENGŠAN iBl^r_jll_1^ljv^B ogorek pa |e padel na seno na podstrešju) 16.10.1999 požarna straža pri Burji. Glavni trg 26.11.1999 ođstran)evan|e ledenih sveć s streh na "Ka-ro centru" In "Knllžnlcl" Menges 04.12.1999 gašenie komunalnega konte|ner|a pri Tabernlku na Uparlevl cesti 26.12.1999 reševanje In Izvlačenje osebnega vozila zaradi zdrsa 29.12.1999 gasenle vellkega požara na kozolcu dvojniku polnemu sena pri "tovarnl lek" (vzrok: Igra otrok s petardaml v senlku) • črpanje vode smo opravili v Mekinjah In Iz bazena za gorivo na mengeškem pokopallšču • iz republiškega centra za obveščanje štev. 112 smo preko osebnih pozlvnikov ali telefona prejeli 21 pozivov za intervencije, ostalo pa po telefonu in Internih pozivnlklh. V požarnih In tehničnih poročllih, kl Jlh moramo redno pošiljati na Minlstrstvo za obrambo, moramo navesti tuđi stroške Intervenclj po cenlku Casllske zveze Slovenije. Na 30 intervencijah v letu 1999 je bilo opravljenih 153 dnevnih in 55 noćnih ur naših članov in vozil, stroški pa znašajo 1.044.832,00 SIT. Stroški Intervencij nam nišo povrnjenl, ampak jih krijemo iz redne letne dotacije Občine Mengeš. PRAKTIČNI VAJI - Izvedli smo noćni vajl ob 60-letnlcl Skok Franca In 50-letnici Skok Janeza ■ s 15 ćlanl in 3 vozili smo sodelovall na veliki občinskl vaji evakuacije in reševanja Iz Osnovne sole Mengeš ■ sodelovali smo še na medobćinskih vajah v Radomljah, Homcu in v "Helios" Količevo DfJAVHOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI ■ udeležba na gasilsko reševalnl vaji v Topolah - sodelovanje v veliki vaji v Preserjah ob 50-letnici poveljnlka GZ Domžale - sodelovanje na tehnićno reševalni vaji "Dobeno 99" • obiskl ućencev Iz drugih (2) razredov Oš Mengeš, združen s preventivnim predavanjem, ogledom gasllskega doma in gasilske tehnike ter prikazom gašenja z gasilskiml vozili ■ Izvedba tekmovanja z brentaćami za ućence In učitelje v Oš Roje - v vrtcih "Sonček" In "Coblca" smo izvedli kratka preventivna predavanja za otroke In vzgojiteljice, združeno z ogledom gasilskih vozll in tehnike ter gašenja z vozili ■ pomoć Casllski zvezl Mengeš pri izvedbi predavanj o gasilskih sredstvlh, dlhalnih aparatih, hidrantlh in gašenju za ućence šestih (6.) razredov v Oš Mengeš REDARSKO SLUŽBO IN POŽARNO STRAŽO SMO NUDILI - na prireditvah "Pod Mengeško marelo" ■ ob prvomajskem krešu na Cobavici • na festivalu godb v letnem gledallšću - ob slovesnostl 115-letnlce In Novoletnem koncertu godbe Mengeš ■ na Mihaelovem sejmu v Mengšu LETNI PLAN PELA smo skozl leto prllagajali glede na potrebe raznih aktivnosti in akcij; naštel bom le nekaj pomembnejših: - nabava in prevzem podvozja za novo gasilsko vozi- lo Mercedez-Atego ■ Izobešanje zastav in transparentov po Mengšu skozl ćelo leto ■ obisk delegacije gasilcev iz PCD štatenberk (Dolenjska), ogled gasllskega doma in turlstične toćke na Dobenu ■ posojanje In postavljanje stojnic ter pivskih garnl- tur (miže, klopi) zainteresiranim uporabnikom ■ sodelovanje v člstilni akciji ter vzdrževanje čistoće, zelenić In rož v gasilskem domu in okolici ■ čišćenje kanalizacije občanom 4-krat ■ pranje ploščadi pri Oš, pranje skladišča na Liparjevl cesti In pranje kapelice na Cobavici, zaradi prenove ■ zallvanje dreves, rož In zelenić po Mengšu • po naročilu Občine ■ priprava prostora (mlze, klopi - 200 garnituri ter pospravljanje In čišćenje prlreditvenega prostora ob proslavi 8. obletnlce državnosti na ploščadi pri Oš (sodelovalo 58 članov in 5 prevoznlkov) - izvedba srečelova za novo gasilsko vozilo ob proslavi državnosti - sodelovanje na Mihaelovem sejmu s postavltvljo stojnic, miz, klopi ter čišćenjem In pranjem sejem- skih prostorov - redno čišćenje In vzdrževanje gasilskih vozil, črpalk, agregatov ter orodja in opreme skozl ćelo leto - udeležba na žalni komemoraciji na Zalokah - oblsk delegacije župana in gasilcev Iz Semiča v gasilskem domu SODELOVALI SMO TUĐI NA SLEDEČIH SLOVESNOSTIH IN PROSLAVAH - na paradi ob 45-letnici in razvltju prapora v PCD Rova - udeležill smo se slavnostne seje in parade ob 70- letnicl PCD Radomlje - bili na Florjanovi maši v Mostah in Trzinu ■ udeležba na paradi ob 70-letnlcl PCD Moste In razvltju prapora v Trzinu ■ ob proslavi 130- letnlce gasllstva na slovenskem smo se s 6 članl In gasilskim vozilom (veteranom TAM-om 5500C) udeležill parade v Metlikl - sodelovanje v paradi ob prevzemu novega vozila in 70-letnice PCD Homec ter prevzemu novega gasilskega vozila v Blagovici TEKMOVANJA V LETU 1 999 Na tekmovanjlh GZ Mengeš Je naše društvo zastopalo sedem (7) ekip, in sicer plonlrji, pionirke, mladinci, članl A, članl B, veterani In veteranke. Na regljsko tekmovanje so se uvrstile ekipe plonir- Jev, pionirk, mladincev, veteranov in veterank. Na državno tekmovanje, ki bo letos, pa so se žal uvrstili samo veterani in veteranke, ki so skozl ćelo leto tuđi najbolj resno In intenzivno vadili in nastoplli na 8. tek- movanjlh širom Slovenije. Uspešno smo organizirali In Izvedli zaključek pokalnega tekmovanja Casilske zveze Slovenije za vet- erane in veteranke, kl je bilo združeno z regijskim tek- movanjem regije Lj. ni In tekmovanjem za pokal Mengša. Nastopilo Je 20 mošklh In 8 ženskih eklp Iz ćele Slovenije. Na pokalnem tekmovanju so naše vet- eranke osvojile prvo (1.) in veterani tretje (3.) mesto. Dve naši ekipi sta nastopili tudl na tekmovanju šofer- jev v Preddvoru. ', IZOBRAŽEVANJE ': • štlrje naši članl (Franc Bleje, Stane šimenc, Anton " Hren In Franc šimenc) so uspešno opravili testiran- je za gasilske sodnlke v Kamnlku - Tomaž Žargi In Prlmož Jeretina sta v izobraževal- nem centru na igu opravila tečaj za specialnost dlhalnih naprav - Trlje članl (Slavko Burkeljca, Marko Verblč In Jure ; šinkovec) so uspešno opravili tečaj In izplte za • vodje skupln (nlžji gasllskl častnlk) v GZ Mengeš > • Naši članl (Franc Bevk, Marjan šinkovec, Tone Kosec In Janez Burnik) so kot članl enote CZ v občlni Mengeš opravili urjenje po programu CZ v Izobraževalnem centru na Igu POGREBI Konec leta 1999 je v 91. letu starosti umri naš najstarejšl In častni član Stane Kosec. Na zadnjo pot ', smo pospremili tuđi aktivnega člana, mentorja In ; gasilskega sodnlka Staneta Mušlč ter deset (10) pod- | pornlh članov In članic: Vero Robavs, Mlhaelo Ves, Katarino Orel, Petra Zalokar, Pavlo štrukelj, štefana Kos, Marijo Domlk, Franca Jerić, Alojza Župana In ' Ivanko Zmrzllkar. udeležill smo se še pogrebov članov BI MENGŠAN sosednjlh društev PCD Loka, PD Jarše-Rodlca in PCD Trzin (2-kratl. Poveljnik PCD Mengeš Stane šlmenc je povedal, da )e to le delen povzetek opravljenih del iz operativne knjige našega društva. Zahvalil se ]e tudl vsem, kl so mu skozl ćelo leto pomagali pri delu ter žrtvovali svoj čas, delo In znanje za napredek gasllstva In društva v dobrobit naših občanov In vsem, kl so sodelovall pri števllnlh akcljah In tekmovanjlh, skrbell za urejen dom In okolico, za vedno čista in vzdrževana vozila, za orodje in opremo. Manj delavne člane Je povabll, naj se bolj aktivno vključljo v priprave na praznovanje 110-letnlce društva In prevzem novega vozila. Sledilo je poročilo tajnika v zvezl z aktlvnostml predsedstva, upravnega In nadzornega odbora, nato pa poročilo blagajnika, blagajnika samopomoči, men- torja mladine, gospodarja, vodje strojnega parka In predsednlka NO društva. Sledila je točka razprava na poročlla. Član je pozval kolege, naj se vendar bolj števllčno udeležujejo žalnlh sej za umrliml članl društva. Tovariš poveljnik CZ Mengeš, Janez Konclllja Je pripravu zgodovlnski pregled gasllstva v Mengšu, pa tudl predstavi! pomembnost gasllske dejavnostl In ovir s katerlml se pri svojem poslanstvu srečujejo ter nakazal smernice za prihodnje. Župan mag. Tomaž štebe je poudaril, da prosto- voljstvo gasilcev premalo cenimo. Pri tej ugotovltvl mu je pomagala knjiga, s katero ga je opremll predsednlk PCD Jože Žargl. Župan se Je zahvalil vsem gasllcem, saj so nedvomno naredili obilo koristnega In prihranili veliko denarja. Sledili so še pozdravi drugih gasilsklh društev In predstavnlkov razllčnlh organlzaclj, kl so povezane z gasllstvom. , Sledilo je poročilo vcrifikacijskc komisije in sprejem delovnega in finančnega plana za leto 2000: ■ dokončno prliagajanje operative novemu zakonu o gasllstvu In pravnih gasllske službe; ■ aktivnosti za delovanje CZ Mengeš; ■ uredltev članstva In priprave za računalniško evl- denco; - Izobraževanje operativnih članov po programu CZ Mengeš in CZ Slovenije, Izobraževanje šoferjev C kategorije; ■ udeležba vseh gasi. enot na raznih tekmovanjih; ■ organizacija tradlcionalnega meddruštvenega tek- movanja starejšlh gasilk In gasilcev za pokal občlne Mengeš, cz Mengeš In CZ Slovenije; - redno urjenje vseh operativnih enot v društvu v izobraževalnem centru na Igu; ' - redno In nemoteno vzdrževanje gasllskega doma In okolice; - redno vzdrževanje gasilsklh vozll in opremeč - sodelovanje v člstllnlh akcljah, kl jlh organizira Občlna Mengeš; ■ sodelovanje pri Izvedbi Mlhaelovega sejma v Mengšu; - sodelovanje naših članov na raznih proslavah, Jubllejnlh slovesnostlh društev, komemoracljah ... ■ z Občlno Mengeš In upravo za reševanje RS In CD i Mengeš zagotovltl sredstva za novo vozilo In opre- ';, mo; ■ svečana proslavltev 110. obletnlce društva (predaja vozila In priprava brošure ob 110-letnld gasllstva); • stroški ogrevanja, porabe vode in elektrike v CD; ■ ostali nepredviđeni stroški. izvollll so delegate, 3 člane, za občnl zbor CZ Mengeš: Skok Franci, KoželJ Justa In šlnkovec Marjan. PODELILI SO PRIZNANJA Za desetletno delo: Dornlk Andreju, Dornik Viktorju, Jeretina Prlmožu, Klmovec Marjanu, Matjan Mateju, Sadar Roku. Za tridesetletno delo je prejel priznanje; Vrhovnik Brane. za štirideset let: Cašperlin Ivan, Rženlčnlk Janez. Za petdesetletno delo: Burgar Cirllu, Skok Jerneju In Jožetu Žargiju. priznanja so dobile tudl pionirke In plonlrjl, mladln- ci, člani A, članl B, veteranke, veterani. Sledil Je sprejem dveri novih članov, In sicer: špenko Roberta In Cosar Staneta. Potrdili so visino članarin, pri čemer Je bil sprejet sklep o dvlgu članarine za podporne člane s 1.000 SIT na 1.500 SIT. Dodatnih vprašanj ni bilo, zato Je predsednlk občni zbor zaključil In povabll vse udeležence v preddverje na prlgrlzek. Matjaž Konci I ja DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ obvešča vse svoje člane, da bo po sklepu UO društva redni letni občni zbor v soboto, 4. marca 2000, ob 14. uri v avli OŠ Mengeš. Na občnem zboru se borno pogovorili o problematiki delovanja društva, pripravili pa smo tuđi kratek kulturni program. Osebnih vabil ne borno pošiljali Vljudno vabljeni! Na obisku V letu 2000 bo v občini Mengeš praznovalo 90 let kar 11 občanov. Z gospo Drago Bevk sva se v tem letu napotili najprej v Dom sester, kjer bo v tem koledarskem letu dočakala častitljivo starost 90 let sestra Ivana Vidmar Sestra Ivana je bila rojena v Dobrovi pri Ljubljani v številni družini. Imela je osom sester in tri brate. Zanimivo je to, da je kar pel sester stopilo v samostan. Sama je stopi- la v red usmiljenih sesler. Komaj 21 let stara je odšla v Beograd, kjer je pričela z delom v bolnišnici. V Beogradu in okolici je bila zaposlena polnih 40 let. Na tisle čaše ima največ spominov. V Mengšu, v Domu ses- ter, živi kot upokojenka. Tuđi v Mengšu ni držala križem rok. Obiskovala je družine, ki so potrebovale pomoč za nego bolnikov in ostarelih ljudi. Z mnogimi od teh družin je navezala prijateljske stike. Tuđi sedaj po svojih močeh pomaga pri vsakodnevnih opravilih v domu. Kljub ležkemu življenju in hudim boleznim, ki jih je prebolela, je še vedno čila in polna življenja. V imenu OO RK Mengeš smo ji ob visokem jubileju iskreno čestitali, Predsednica OO RK Mengeš Majda Trobec DRUŠTVA ia MENGŠAN DRUŠTVA Društvo LIPA \r Domu počitka JVtongei V drugi polovici lanskega decembra smo članice literarne delavnice pri društvu Lipa obiskale oskrbovance Doma počitka v Mengšu, da bi jim poživile božične in novoletne praznike. Z nami je bila tuđi gospa Vera Kuster s svojo harmoniko in zakladnico Icpih pesmi. V domu so nas prijazno sprejeli in tuđi pogostili. Z oskrbovanci, ki so zasedli skoraj vse stole v lepi novi dvorani, smo preživeli zelo prijetno uro in pol ob branju literarnih del članov Lipe in prepevanju slovenskih naro- dnih in božičnih pesmi. Posebej veseli smo bili ponovnega snidenja z gospema Marijo Kovič in lulko Stražar, ki sta s svojimi pesmimi sodelovali v našem prvem zborniku jutri bo sijalo. Ra/veselili smo ju s skromnimi darilci. Gospa Stražarjeva, še vsa čila in pogumna, je tuđi drugim oskrbovancem priporočila, naj kaj napišejo /a svojo dušo, če imajo nagnjenje za to. Gospa Kovičeva pa je recitirala svojo pesem, ki jo je napisala pred nedavnim. Veselo petje je zaključilo naše druženje. Upamo, da je bilo prijetno za vse in radi ga borno še kdaj ponovili. Urnilc dejavnosti društva Upe Domiale DRUŠTVO SOŽITJE M E N G E Š V SOŽITJU s sočlovekom in naravo Če želimo ali ne, je naše življenje sestavljeno iz neštetih majhnih in nekaj velikih ciljev. Ti so pri vsakem človeku oziroma skupini ljudi malo drugačni. Zadajamo si jih glede na vrednote, ki so v nas, in jih poskušamo uresničiti, ker nam tuđi oblikujejo življenje. Samoumevnega ni nič, za vse je potrebno mnogo truda. Cilj našega drušlva je nudili aktivno in polno življenje ljudcm, ki si pri lem ne morejo pomagati sami in en sam velik cilj, biti sprejeti. V Društvu Sožitje s sedežem v Mengšu se trudimo, da bi s številnimi aktivno- stmi, vsaj delčak dejavnosti približali vsakemu posamezniku. 176 duševno manj razvitim osebam omogočamo, da bi svoj prosti čas preživeli v skladu s svojimi željami in sposobnostmi. Zbrani smo iz občin Domžale, Komende, Lukovice, Mengša in Moravč. Nekaj se nam jih pridruži tuđi iz Ljubljane in Kamnika. Poleg obveznosti, ki jih imajo v soli s prilagojenim programom na Rojah, na delu v INČE Mengeš ali doma, jim v društvu omogočamo, da si prosti čas oblikujejo po svojih željah in da sami izbirajo, kako ga bodo preživeli. Njihova ucleležba je v veliki meri odvisna od staršev ali skrbnikov, če so pripravljeni svojemu otroku prisluhniti, ga pripeljati na te dejavnosti ali mu preprosto samo dovoliti, da ostane s svojimi prijatelji in mentorji. Žal, najbolj pogrešamo tište, ki svoj čas preživljajo doma. Doma je lepo, vendar potrebujejo tuđi družbo svojih vrstnikov ter dejavnost, kjer bi doživljali uspehe in potrjevali lastne sposobnosti. Običajno te želje ne znajo izraziti sami, pomagati in spodbujati ga morajo najbližji. Gibanje je ena temeljnih človekovih potreb, zato so naše aktivnosti temu pri- lagojene. ŠPORT Športna dejavnost ohranja psihično in fizično zdravje. Treningi potekajo teden- sko pod vodstvom bivše učiteljice telovadbe v OŠ Domžale Elke Kosir. Vadba je prilagojena zmogljivosti posameznika. Vsi so zmagovalci, saj iz tistega, kar je dala narava, iztisnejo največ, kar morejo. Del sposobnejših športnikov in tuđi tišti, ki imajo samo željo, se udeležijo številnih športnih tekmovanj v okviru Specialne olimpiade Slovenije. Tekmovanja potekajo po različnih krajih naše države. PLAVANJE ali samo hoja po vodi ima izredno dobre učinke na naše športnike. Ne samo, da voda sprošča in pomirja, tišti, ki se na suhem težje gibljejo, so v vodi gibčnejši, torej svobodnejši. Kadar le moremo, se zapeljemo v Železnike. Čeprav je daleč, je bazen v zgodnjih popoldanskih urah skoraj prazen. Vedno se skupini plavalcev, ki trenirajo za tekmovanje, pridruži še neplavalec, ki nad- grajuje svoje znanje ali se ima v vodi samo lepo. Vožnja v Železnike mineva v živahnem pogovarjanju in smehu. Vožnja domov je tiha, spokojna. SMUČARJI se pred tekmovanjem poelajo na trening v Planico in Kandrše. TABORNIKI se učijo taborniških veščin in ljubezni ter spoštovanja do narave / mentoricojanko Jerman. Ob lepem vremenu se odpravijo v naravo, za kar je v Mengšu obilo možnosti. Občasno se povzpnejo na hrib ali obiščejo bajer. Naslednji dan navdušeno pripovedujejo, kaj novega so videli in spoznali ob stiku z naravo. POHODI in izleti so primerni tuđi za tište, ki nimajo veselja do športa. Nekajrat smo se z manjšo skupino odpeljali do Kisovca in del poti pešačili. V spomladanskem času smo se odpravili na družinski izlet na Slivno, jeseni pa prehodili napornejšo pot iz Tamarja v Planico. Ponedeljek ob 10.00 uri Slikarska šola Mojca Vilar ob 10.00 uri Fitnes in telovadba (fitnes cenler jarše) Ela Kosir obi 7.00 uri Naše zdravje in bolezni dr. Martina Sukič Torek ob 8.30 uri Anglešćina 1. stopnja Nataša Razpotnik ob 10.15 uri Angleščina II. stopnja Dušica Kunaver ob 17.00 uri Italijanščina I. stopnja Sreda ob 10.00 uri Literarna delavnica (1. in 3- sredo) Zlatka Levset ob 16.00 uri Nemščina 1. stopnja Višnja Maslovarić ob 18.00 uri Nemščina II. stopnja Višnja Maslovarič Četrtek ob 10.00 uri Umetnostna zgodovina Nadja Blatnik obi 7.00 uri Šola slikanja )anez Zalaznik Petek ob 9.00 uri Pohodništvo, kopanje, kolesarstvo janko lerman ob 17.00 uri Veseli petek - kulturno-družabna srečanja Predviđeni izleti - ogledi zgodovinskih umetnin: Gotika in renesansa v Sloveniji: Kranj, Škofja Loka, Koroška, Prekmurje Gotika in renesansa v Evropi: Dunaj, F'irence, Rim Vključite se lahlco v vse oblike. Obiščite nas ali pokličite po telefonu na št. 714 823 ali 041 727 873. o MENGŠAN DRUŠTVA JAHANJE NA KRUMPERKU Jahanje je zadnjih neka) let, glede na to, da so strokovnjakl ugotovlll številne dobre učinke na osebe z motnjo v duševnem razvoju, postalo zelo priljubljeno. Prvi stlk s konjem smo dožlveli pri Ježu v Radomljah, za kar smo jim zelo hvaležni. Lani smo to prlložnost dobili v Konjenlškem klubu na Krumperku. Delo z našlml varovanci vodi trenerka Jahanja Mojca, študentka Blotehniške fakultete in tuđi sama zelo uspešna tekmovalka v preskakovanju ovir. Mojca, skupina naših mla- dostnlkov In obe kobili, ki sta prlmernl žanje, so že od prvega dne prijatelji. Zaenkrat še rekreativno Jahanje, poteka v veselem, umirjenem vzdušju. Druži Jih užltek ob Jahanju, ko se čovek In žival združita v harmonično celoto. Strokovno znanje mentorice, kl Jlh Je najprej spoznala s konjem, deli njegovega telesa, opremo in užltkl božanja ob čišćenju In nagrajevanju konja, Je prlpomoglo, da so tudl tišti, kl najtežje premagajo strah pred novim, postali samostojnejšl. Uspešno In hitro so odpravlll težave pri vzpenjanju In kar Je najvažnejše, prido- bili spoštovanje do sebe ob lastnih dosežklh. KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE Poleg gibanja, lahko rečemo, da vzporedno poteka velika želja po glasni, ustvarjanju in scveda zabavi. Dramska skupina Mciulji v;idi redno tedensko s svojo priljubljeno mentori- ce) Ido Župane, študentko defektologije. S svojim znanjem nas vedno znova presenetijo in prijetno popestrijo praznovanja. Ne le, da ohranijo znanje, ki ga pridobiju v času usposabljanja ali šolanja, to znanje še nadgrajujejo. Tuđi tišti, ki jim govor povzroča težave, tukaj dobijo svojo priložnost izražanja s kretnjami. VIKEND SEMINAR za družine ob sodelovanju društva omogoča Zvcza Sožitjc- i/. Ljubljane. Predavanja so poklala na turistični kmetiji v Zrečah, na predhodno izbrane teme. Zveza omogoča ludi letovnnje dru/.in ob morju, toplicah ali v hribih. Otrok z motnjo v razvoju letuje brezplačno. V krožku Ročnih spretnosti izdelamo kaj lepega za okras ali za dar najbližjim. Naravni materiali nuclijo neskončne možnosti oblikovanja. Izdelovali smo clarila za mame ob njihovem prazniku, novoletne ogrlice in voščilnice. ODDIH IN ZABAVA Vsi se moramo od poći li od dela. Še posebno to velja za osebe z motnjo v duševnem razvoju, saj morajo v uspešno opravljen vsak- danjik vlagati več svojih moči in volje, da nadoknadijo listo, kar zdravi opravi- mo spotoma. DRUŽINSKA SREČANJA Nekje na polovici leta je čas za srečanje družin, naših dobrotnikov in prijatel- jev. Lani se nas je zbralo preko 300 na že 20. pikniku, na dvorišču INČE Mengeš. Prijetno sončno popoldne smo preživeli ob glasbi ansambla Nagelj in smešnicah podokničarja. Spretnejši so tekmovali v družabnih igrah in tradi- cionalni vleki vrvi. Tuđi lačni in žejni nismo bili, srečo smo preizkusili z izbiro prave srećke. Zahvaljujemo se podjetjem in posameznikom, ki nam za to priložnost poklonijo številne izdelke ali denar. Zato je naš srečelov bogat in nudi veliko veselja. Neka pesem pravi, da hiša ni prava ta, kjer ni praznika doma. To upoštevamo in se zopet srečamo v turobnih jesenskih dneh, na praznik Martinovega. Srečanje poteka že tradicionalno v restavraciji Stol. Z na.šimi prijatelji iz Zagorja nas je bilo tuđi tokrat zares veliko. Plesali smo ob zvokih ansambla Viharniki. Slišali smo zgodbo o sv. Martinu in Kerjavlu na način, kot zna povedati samo Janez Hafner, to je zanimivo in poučno. Tuđi tokrat smo se pomerili v spretnosti pri družabnih igricah, ko je bila zabava na vrhuncu, brez tradicionale "kace" ne gre, to je, da se vsi plesalci primemo za rame. Ta srečanja nišo samo zabava, lahko jim rečemo neke vrste terapija. Starši se pogovorijo o skupnih težavah, to je priložnost za srečanja starih prijateljev, izmenjavi novosti, mladi starši ugotovijo, da v svoji življenjski preizkušnji nišo sami in da nam je lepo. S POMOČJO ROTARV CLUBA DOMŽALE DO RADOSTI OB MORJU imamo srečo, da so poleg dejavnlh članov društva, kl predvsem izhajamo Iz vrst staršev In strokovnih delavcev, tudl Ijudje, ki so združili svoje znanje in sposob- nosti in nam pomagajo s sređstvi. Rotarv Club Domžale nam Je že drugo leto omogočll vldend letovanje na Debelem rtiču, za tlste, kl staršev nimajo ali so ti že ostarell. 27 odraslih duševno manj razvitlh oseb smo spremljale tri spremlje- valke In, v okolju prijaznih ljudi in zdravllni klimi, preživeli nepozabne, čeprav kratke počltnice. Naužili smo se užitkov, ki jih nudi morska voda, sonce in pred- vsem brez vsakodnevnih obveznosti. Že ob vožnji domov so želei) vedeti, če se borno drugo leto vrnili. Na plaži Dcbelcga rlicj je bilo tako lepo, da se je bilo /večer težko odpraviti v stanovanje. Lelo zaključimo v prednovoletnem vzdušju v Kulturnem domu Mengeš. Mladi igralci iz Kranja so nam pripravili kvalitetno, poučno predstavo Princeska in svinjski pastir. Dramska skupina je povedala že davno pozabljene izštevanke, dedek Mraz je prinesel darila, bila je priložnost za ples in pogovor. Čeprav je bila sobota in lepo zimsko vreme, smo pogrešali prijatelje, ki svoj čas preživlja- jo doma, čeprav so vsi prejeli pisno vabilo. Škoda, ki je storjena mladim, se jim ne more nadomestiti. Res je, da se osebe z motnjo v duševnem razvoju hitreje starajo. Potrebne so stalne spodbude. Te nišo dovolj samo s strani strokovnih delavcev, najpomemb- nejše pri tem so družine, ki morajo opazovati in pravočasno ukrepati. Izrabiti je potrebno vse priložnosti, ki se ponujajo. Življenje običajno poteka po nekih normah. Šolanje oziroma usposabljanje, kasneje zaposlitev in tu nastopi naše društvo, ki skrbi, da naučeno ni prehitro pozabljeno, da se ohranja dobro počutje in zdravje osebe z motnjo v duševnem razvoju in s tem celotne družine. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili številne dejavnosti. Največ razumevanja za naše finančne težave imajo Občina Domžale in Mengeš, Rotarv club Domžale in številni drugi dobrotniki. Če bi začeli z naštevanjem, bi lahko koga izpustili in mu nehote naredili krivico. Hvala mentoricam, ki skrbi- jo, da aktivnosti potekajo pod strokovnim vodstvom. Ostanite z nami in vam bo prav tako toplo pri srcu kot tištim, ki vašo pomoč prejemajo. Silva Drešar MENGŠAN KULTURA Ob Prešernovem dnevu Letos bo minilo 200 let od rojstva pesnika Franceta Prešerna. To je tuđi povod za "Prešernovo leto", v katerem naj bi še pose- bej poudarili pomen pesnika in njegovega dela ter ustvarjanja za slovenski jezik, kulturo in narodovo zavest. Prešernologi so o tem prelili že vdiko crnila. Največ seveda o njegovem delu in življenju, pa tuđi o Prešernu kot simbolu. Pogledov, s katerih lahko gledamo "pesnika iz Vrbe", je veliko in zdi se, da še ni bilo vse povedano. Obravnavanje prihaja v modo in odhaja iz nje. Spominjamo pa se ga vsaj enkrat na leto - 8. februarja. Ta nam vsako leto da priložnost, da Franceta Prešerna pogledamo z drugačnimi očmi, zrelejši ali osiromašeni za kak.šno izkušnjo. Slavnostna govornica je svoj govor začela z besedami: "Ce je Valentin Vodnik v pesmi Ilirija oživljena že zagledal prerojen slovenski narod, pa je Prešeren veličastni privid narodovega preroda in poslanstva omejil in opoz- oril na slatost rojakov, ki so hvalili in poveličevali tuje, svoje pa zaničevali. Kot je zapisal Franc Zadravec, je odkril, da je Kranjec iskal le dobiček, kopičil zasebni kapital, nič pa ni skrbel za rojake na severu, zahodu in vzhodu. Zato je v času romantike, ko so si evropski narodi ustvarjali svoje države, Prešeren klical Orfeja - pevca, pesnika, politika, vodnika, kakršnega koli že genija, ki bi s svojim duhom umel združiti "rod slovenš'ne ćele". Izoblikoval je idejo o združitvi Slovenije, ki še ni ures- ničena do naših dni." Za duha Prešernovega kova, za tega pristnega svobodomisleca je bilo tragično spoznati, da je zgodovinski razvoj Slovence potisal z njihove zem- lje, da se je tujec polaščal slovenskih mest, spodrival slovenščtno, jo zaničeval kot jezik dekel in hlapcev, in da so se tuđi slovenski izobraženci in trgovci šopirili z nemščino, da sta, skratka, zamirala slovenski ponos in samozavest, da... ... zemlja slovenska, v kateri očetje so naši sloveli, zdaj ima f^rob komaj za nas. France Prešeren je v slovensko narodno ozvezdje vklesal dva odločilna pojma: "oblast in z njo čast". Z njima je Slovence zavezal pravno in moral- no, da si ju vrnejo in spel dobijo svojo identiteto. Vrniti si oblast je tedaj pomenilo odločiti se za delo, za narodno združitev in za lastno državo, odreći pokorščino tujcu, premagati vsakršno hlapčevstvo in si tako prido- biti narodno čast. Prešernova pesniška misel je domovinski motiv pognala k najvi.šjemu narodnemu cilju ter ga oplemenitila z osebnim in narodnim dostojanstvom in svobodo kot najvišjo člove.ško vrednoto. Hvala vsem, ki so sooblikovali prireditcv - slavnostni govornici Vilmi Štritof Čretnik, Mešanemu pevskemu zboai Svoboda Mengeš in zborovod- kinji Nataši Stopar, Glasbeni soli Domžale - oddelku Mengeš - nastopajočim Katji Kosec, Tjaši Lukan, Katarini Hribar, Barbari Leben, Ani Kolenc in pro- fesorjem Hervinu lakončiču, Ljerki Bernat-Boljunčič, Andreji Polanec-Kolenc in Marku Zrnecu ter vsem drugim, ki so pripomogli k izvedbi. "Kdaj sem nazadnje vzel v roke knjigo in prebral kak.šno pesem Franceta Prešerna?" si je ob koncu proslave odgovorit vsak zase. Enako vprašanje pa sedaj postavljamo vsem vam, ki niste uspeli priti na prireditev, le zakaj? Govor na Prešernovi proslavi Neka] zadnjih dni pred osmim februarjem, slovenskim praznikom kul- ture, povsod poslušamo in beremo o kulturi, o umetnosti, o PraŠernu, o slovenstvu. Tuđi na današnji dan imamo bolj kot sicerpriložnost razmisliti o našem odnosu do teb, tako izbranih vrednot v našem, vsakdanjem živl- jenju. Čudimo se; kaj vse je mogoče ustvariti na različnih področjih umet- nosti in kulture in kako so doslopna le nekaterim izbrancem, največjim slovenskim pesnikom, [nsateljem, glasbenikom, gledališčnikom in likovnikom. Hkrati pa pozahljamo, kako se je godilo pesniku in človcku, po katerem se današnji praznik imenuje. Letos namreč praznujemo dvestolo obletnico njegovega rojstva in Mirmtrstvo za kulturo je leto 2000 razglasilo za Prešernovo leto. Ko sem pred kratkim za radio dramatizirala biografski roman dr. Antona Slodnjaka o Prešernu z naslovom Neiztrohnjeno srce, sem se vsakič veselila druženja z njim, čeprav le preko literature. Pa ne zato, ker bi se mi zdel tako zabaven in lahkolen, tuđi ne zato, ker bi roman razkrivalgrešne in opolzke plati njegovega življenja, za katare v soli nismo nikoli slišali in o katerih se nagovori. Nam in našim olrokom gaja in ga še šola in uradna kulturniSka srenja predstavljala kol mit velikaga />esnika in zavednega borca za sloven- slvo, vendar brez listih dimenzij njegovega življenja in dela, ki ga delajo tako človeškega in jirav zato lako velikega. Njegovo življenje je pomenilo nenebno razjtolosl med strahom in upanjem, med Ijubeznijo in zavračanjem, med neskončno radostjo in neznosno kolečino. Še vedno srečujem ljudi, ki govorijo o njem kot o pijancu in ženskarju in dvomijo o ujiravičenosti njegovega slovesa največjega slovenskega pesnika. Res je. Vse to je bil. Pijanac, ženskar, hazarder in brezverec. Ranijim in ohčutljivo bilje, nenehno razpeto med pekel in nebo, ujet v minljivo človeško talo. V svoji občutljivosti je preigral vsa mogoča čuslvena stanja. Bil je genij, svo- bodomislec in svatovljan. Vendar se v takratni družbi ni najbolje znašel. Meščanska morala ga ja utasnjavala s svojimi vrednotami. Nenehno ja kršil njena pravila, jim nasprotoval, vendar ja bil preSibak, da bi jih prasegel. Želei si je ljubazni, vendar brez spon in obveznosti. Prav tako je nihal med potrebo po šamoti in potrebo po stopilvi z druščino - pa naj bo pri pit ju, ženskab ali kartanju. Ta, sama od sebe in sveta proganjana kreatura, je brez miru divjala naokrog zdaj v takšnem, zdaj v drugačnem stanju, jiotem pa se spat skrila pred vsemi v popolno osamo. Zapustil nam je veliko ()esmi, od najbolj umetalnib do ljudskih, ponaro- delih in ceh prav kvanlaških, njegova pesniška ustvarjalnosl saga od visoka poezije do prigodniških pesmi in gostilniških tim. '/ neverjetnim razponom tematike je spregovoril vsem ganeracijam in Ijudem različnih prepričanj. Njegove pesmi lahko pojejo operni pevci ob sjmmljavi simj'oničnega orkestra, ljudski godci in izvajalci popularne glashe. Zgodhe umetnikov se ponavljajo v vseh časih in povsod. Ko človek začuti svoj izjemni dar, ko ga prelije v jezik, sliko, glas in ga matarializira, polem z muko in radostjo doživlja njegovo udejanjanje. Toda pričakovanja v dina- mičnom svetu, obremenjenem z že izdelanimipodobami, jmlnem informacij in sporočil, so vedno večja. Vse bolj mu vladajo marketinški gospodarji, ki določajo in jiostavljajo pravila. V takšnem svatu je težko izlušČiti vse človeško, kar nas povezuje bolj kot vsi zunanji znaki, ki nam določajo družbeni status in veljavo, izmerjeno v denarju in imetju. Mogoče je danes odan lakih trenuthiv. ko lahko začutimo polnost dragocenega sjx>ročila: da imamo pravico do obu/ja in dvoma, da drugačnost in čudaštvo ne pomenila tuđi grožnje, da vsak ustvarjalec potrebuje vsaj nekoga, ki ga prepozna inpodpi- ra; da skupaj potrebujemo občutljivcjše in sposobne ljudi zaradi ohranjanja naše lastne človečnosti; da ne morajo bili vjirežcni u konkurenco tržnih zakonitosti, ker se njihovih del ne da izmeriti s takšnimi metili; in nenazad- nja, da bi to morali vodali vsaj tišti, ki režejo kulturniški kruh. Prešerna leta 2000 ne bi doletela nič drugačna moda kot pred dvama sloletjama. Tuđi žalo je čudaška, trmasta in samosvoja Svellana Makarovič, izjemna slovenska umatnica, odklonila Prešernovo nagrado. Vandar na brez spošlovanja do tistih, ki so jo za to prestižno nagrado predlagali in jt tako izkazali priznanje. Njim se je zahvalila, vsem skupaj pa zaželvla lep in še lepši svet. Tuđi jaz se ji pridružujem. Hvala. Vilma Štritof Čretnik o MENGŠAN KULTURA Pra z n o vanje___ 100. OBLETNICE ROJSTVA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA 5. marca 2000 bo minilo 100 let od rojstva velikega umetnika, opernoga pevca, tenorista Jožeta Gostiča. Ob tem pomembnem jubileju pripravlja Kulturno društvo Jože Gostič Homec skupaj z Opero Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, Opero Slovenskoga narodnoga gledališča iz Ljubljane, Kulturno prosvet- nim društvom Slovenski dom iz Zagreba tor nekaterimi posamezni- ki niz kulturnih dogodkov in prireditev, ki se bodo začele 4. marca v Zagrebu, končalo pa jeseni v Ljubljani: 1) Izdaja monografije o Josipu Gostiču nosilcc projektil: Kulturno društvo Jože Gostič Homec avtor: Marija Barbieri in Marjana Mrak i/.id: itiiirec 2000 2) Izdaja dvojne zgoščenke Josipa Gostiča nosilec projekta: Glasbeni program Hrvaškega radia izbor glasbe: Vladimir Kranjčevič in Marija Barbieri urednica: Marija Barbieri i/id: itiiirec 2000 3) Odkritje spominske plošče na hiši v Vitezovi 6 v Zagrebu, kjer je živel J. Gostič nosilec projekta: Slovenski dom iz Zagreba datum: 4. marec 2000 ob 12.00 uri 4) Prcdstavitev zgoščenke in monografije o J. Gostiču v HNK v Zagrebu datum: i marec 2000 ob 18.00 uri 5) Slavnostna predstava Trubadurja v HNK v Zagrebu ob sodelovanju Janeza Lotriča nosilec projekta: Opera HNK v Zagrebu datum: -1. marec 2000 ob 19.30 uri <>) Spominska sv. masa v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu Sodeluicjo: člani Opere HNK i/ Zagreba kvartet Slavonskv cerkveni mešani pevski zbor s Homca tenorist Jane/, l.otrič datum: 5. marec 2000 ob 11.00 uri 7) Predstavitev zgoščenke in monografije o J. Gostiču na Homcu datum: S. marec 2000 ob 12.00 uri 8) Slavnostni koncert solistov zagrebškc Opere (Kuža I'ospiš - Baldani, Antonija Boro.ša, Vitomir Marof, Tomislav Neralič) in slovenskih opernih solistov (Ana Pusarjerič, Mirjam Kalin, Marko l'ink, Jane/. Lotrič) v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu, dirigent: Vladimir Kranjčevič nosilec projekta: Opera HNK v Zagrebu, Opera SNG Ljubljana, KD Jože Gostič Homec datum: 5. marec 2000 ob 16.00 uri 9) Izdaja priložnostnega poštnega žiga na pošti Radomlje nosilec projekta: Kulturno društvo Jože Gostič Homec datum: 6. marec 2000 10) Večer iz ciklusa "Pogovori z opernimi solisti" posvećen J. Gostiču, v dvorani ZZZS v Ljubljani nosilec projekta: Opera SNG Ljubljana program vodi Darja Korez Korenčan datum: 15. maj 2000 ob 18,00 uri 11) Oratorijski koncert Opere SNG Ljubljana, posvečen spominu na J. Gostiča nosilec projekta: Opera SNG Ljubljana datum: 21. junij 2000 12) Postavitev stalne razstave o J. Gostiču na Homcu nosilec projekta: Kulturno društvo Jože Gostič Homec (razstava se bo prenesla na Veleposlaništvu Republike Hrvaške na Dunaju in v Opero SNG v Ljubljani) avlor: Marija Barbieri, Opera SNG Ljubljana, KD Jože Gostič Homec datum: jesen 2000 13) Odkritje doprsnega kipa Josipa Gostiča pred njegovo hišo na Homcu, nosilec projekta: Kulturno društvo Jože Gostič Homec datum: jesen 2000 14) Slavnostni koncert opernih solistov v Operi SNG Ljubljana nosilec projekta: Opera SNG Ljubljana datum: na dan odkritja doprsnega kipa MONOGRAFIJA IN ZGOŠČENKA O JOŽETU GOSTIČU Ob stoti obletnici rojstva tenorista Jožeta Gostiča bo Kulturno društvo Jože Gostič Homec izdalo monografijo o Jožetu Gostiču, ki sta jo napisali Marija Barbieri in Marjana Mrak, Hrvaški radio pa dvojno zgoščenko Josip Gostič z izborom najlepših opernih arij. (nadaljevanje na naslednji strani) BI MENGŠAN KULTURA Najpomembnejša poglavja v monografiji so: ■ LEOPOLD GOSTIČ - JOSII'OV OČE Avlor: dr. Kdo Škulj ■ JOSIP GOSTIČ - SOLIST OPERE SNG v Ljubljani 1929-1937 Avtorica: Marjana Mrak ■ JOSIP GOSTIČ V ZAGREBU od Icla 1930 do 1937 kol gost ter od leta 1937 do 1963 kot stalni član Opere HNK. Celovit in obširen prikaz tridesetletne dejavnosti v Zagrebu v dobi, ko je zagrebška Opera dosegla svoj vrhunce, popis vlog in nastopov. ■ GOSTIČ NA DUNAJU od leta 1942 do 1951 v dunajski Volksoperi ter od leta 1951 naprej v Dunajski državni operi ■ GOSTIČEVA GOSTOVANJA zajema nastope na drugih slovenskih in hrva.ških odrih, predvsem pa gostovanja v milanski Scali, v Covent Gardnu, Teatro del Liceo v Barceloni, nastope v Pariški operi, v Hamburgu, v Benetkah, Atenah, Pragi, Dresdnu ter še v mnogih drugih mestih ■ I'OMEMBNEJŠE VI.OGE, OPERE IN SKLADATELJI V REPERTOARJU JOSIPA GOSTIČA - izbor fotografij iz 40 vlog ■ GOSTIČEVE INTERPRETACIJE LIKOVV DEL1H IIRVAŠKIH SKLADATELJEV ■ POPIS NASTOPOV (preko 1500) zagotovo ni popoln, saj je bilo samo nje- govih nastopov v HNK v Zagrebu preko tisoč. Poudariti velja, da so bili vsi nje- govi operni nastopi glavne vloge. ■ Monografijo zaključujejo poglavja o Gostičevih POSI.EDNJIH DNEH ter SPO- MINI nekaterih še živih umetnikov, njegovih sodobnikov in vaščanov Homca. ■ Sklepni del monografije vsebuje POVZETEK v ncm.ščini in angleščini ter seznam uporabljene LITERATURE. Posamezna poglavja vsebujejo kritične ocene nastopov, pregled nastopov po posameznih sezonah in koncertne nastope, predvsem pa bogato dokumentarno slikovno in programsko gradivo. Monografija bo tiskana dvojezično, v hrvaščini in slovenščini. Dolgolctno poklieno sprcmljanjc operne umetnosti me je prepričalo, da je bil losip Costič. tako po kakovosti petja kot po človeSki plemenitosti ena največjih umetniških osebnosti, ki je trajno in neizhrisljivo zaznamoval hrvaško, slovensko in tuđi evropsko glasbeno reprodukcijo. Po začetnem obdobju delovanja v ljubljanski Operi se je kasneje v zagrebški razvil v jasno profilirano umelniško osobnost in s svojo umetniško močjo oblikoval in ćelo diktiral trend opernega dogajanja v Zagrebu. Ne glede na velike uspehe zunaj in mikavne ponudbe tujih opernih hiš, je vztrajal kot član zagrebškc državne opere in bil absolutni Ijubljenec njene- ga občinstva, ki mu je oslal zvest do konca. Od leta 1951 je bil član duna- jske državne opere in soustvarjalec praizvedbe Straussove opere Danajina Ijubezen na slovesnih Salzburških igrah leta 1952. Čcprav je od njegove smrti na božič leta 196.3, minilo že ,17 let, sem prepričana, da monografija 0 Josipu Gosliču zaobjema vse bistvene elemente njegovega vrhunskoga umetniškega delovanja. Marija liarhicri ImeI je vse: lep glas širokega obsega in volumna, izredno muzikalnost, prepričljivo vokalno tehniko, široko stilsko kulturo, izvrstno glasbeno izobraz- bo, razvit občutek za glasbeno in scensko interpretacijo, hkrati pa je bil kot interpret, eleganten in prepričljiv. Visoka umetniška kakovost, vrhunska muzikaličnost, stoodstotna glasbena zanesljivost, izredna repertoarna pestrost ter Gostičeve številne vloge in nastopi potrjujejo izjavo Karla BUHMA, da pevca s tako širokim repertoarjem in energi- jo ni več. Monografija bo obsegala 300 strani formata 24 x 30 cm. Več kot 350 fotografij, programskih listov in drugih dokumentov. ■ Izšli bosta v mesecu marcu 2000. ■ Lahko ju naročite v prednaročilu po znižani ceni: monografija: 4.860,00 SIT (po iziđu 6.480,00 SIT) zgoščenka: 3.240,00 SIT (po iziđu 3.780,00 SIT) monografija in CD: 6.480,00 SIT (po iziđu 8.200,00 SIT) na naslov: Kulturno društvo Jože Gostič Homec Kajuhova 14 1235 Radomlje ali na telefon: 061/ 727 - 814 oz. faks: 061/ 123-23-52 300.I obletnica rojstva slikarja FRANCA JELOVŠKA 18. februar 2000, svetoletni dan umetnikov 1. Jelovškovo likovno srečanje v Mengšu Svetoletni praznik umetnikov 18. februarja 2000 je bil najodličnejša priložnost, da ga Slovenci počastimo tudl s spominom na genija slovenskega slikarstva, baroćnega slikarja In freskanta Franca Jelovška (1700-1764). 1 Jelovškovo likovno srećanje je del projekta Jelovšek, ki ga uresnićujeta Muzej Mengeš In Kulturno društvo Frana Jelovška Mengeš. Zastavlll smo ga leta 1994 z odkritjem spominske plošče in slikarjeve upodobltve, delo akademskega klparja Toneta Demšarja, z razstavami fotografij Jelovškovin fresk z gradu Jablje (19941, jelovškovih olj (19961, Jelovškovin avtoportretov in fresk s Skaručne, Sladke Gore In Crobelj (1997) In z razstavo kostumov Folklornega društva Košuta iz Poljćan, Izde- lanih po upodobitvah na Jelovškovih freskah v župnljski cerkvi na Sladkl Gori (1998). omenjene razstave so bile v Galeriji Mežnarljl v Mengšu In eksponati so zdaj večldel gradivo za stalno razstavo. prevzetl nad stvariteljsko lepoto In svetim v dellh Franca Jelovška želimo Iskatl vezi, ki bi ga povezale z umetnikl sodobnlkl prav v tem smislu, kl ga Izraza srce v desnici njegovega avtoportreta na Sladki Gori. Edlno goreče modro srce namreč Ima smlsel za celoto, pravi Prešernov nagrajenec za leto 2000 slikar p. Marko Ivan Rupnlk. MENGŠAN KULTURA Jelovškova likovna srečanja imajo namen ne le letos ob 300. obletnlcl rojstva, temveč vsako leto počastiti umetnika Jelovška, nadaljevatl slikarsko tradicijo na mengeškem območju ter uveljavljati sodobne slovenske slikarje In kiparje, da se bodo na teh srečanjlh podrobneje spoznali z Jelovškom In z naml, kl se klanjamo umetnostl, ker nas Slovence kar najlmenitneje vključuje v družino drugih narodov. S tako pridobljenlmi llkovnlml deli borno ustvarjall dragocen zaklad, kl bo ne le dokument o Ijudeh, o Času In prelepem Mengšu, ampak tuđi sooblikovalec okolja in ritma življenja tudl za naprej. Po eno delo vsakega sllkarja borno poskušali odkupltl, tako da bi tudl udeležencl srečanja imeli "nekaj od tega". Teme 1. Jelovškovega llkovnega srečanja: podoba sllkarja Franca Jelovška, Mengšani In mengeške vedute, prosto. Na 1 Jelovškovem likovnem srečanju je sodelovalo osem uglednih slovenskih slikarjev, In slcer: Jože Bartol], Crtomlr Frellh, Herman cvardjanćič, Zdenko Huzjan, Tomaž Perko, veljko Toman, Krlštof Zupet, Vinko Železnlkar. Naslikali so 33 del. Zahvaljujemo se jlm za prijazno sodelovanje. Janez Skrlep 1. Jelovšlcovo likovno srefanje (18. december 1999 - 19. februar 2000) Umetniske stvaritve udeležencev 1. Jelovškovega llkovnega srečanja v Mengšu, osmih slikarjev ■ Jožeta Bartolja, Hermana Cvardjančiča, Zdenka Huzjana, Črtomlra Frellha, Tomaža Perka, Veljka Tomana, Krlštofa Zupeta In Vinka železnlkarja - so na prvi pogled sestavnl del že utečene dejavnostl naših llkovnlkov. Težko si namreč zamislimo slovenskega likovnega umetnika, kl od prvega takšnega srečanja v Croharjevl koloniji v Škofjl Lokl 1957. leta ne bi že kdaj sodeloval na katerem, saj gre za povezovanje umetnlkov, njihovo pro- mocijo, predvsem pa promocijo in bogatenje kraja oziroma organlzatorja prlreditve. Muzej Mengeš se s svojo obllko vabljenja v blstvu navezuje na že omenjenl začetek: prltegnltl In združiti znane slikarje ob mislih In spominu na pravo slrše zblranje slovenskih umetnikov okrog Ivana Croharja leta 1902. Mengša, baročni slikar In freskant Franc Jelovšek Je v umetnostl na Slovenskem ime, kl z visoko ravnljo svojih del spodbuja sodobne umetnlke zlasti zdaj, ko se bliža 300. obletnlca njegovega rojstva (4. oktoberi. Da je takšno motiviranje sodob- nlkov sproščujoče In ustvarjalno, kaže ravno z razstavo In v katalogu doku- mentirana bera na 1 Jelovškovem likovnem srečanju nastallh likovnih Izdelkov prej omenjenlh, med seboj zelo raziičnlh In vsekakor za današnji čas značimo neodvisnih slikarjev. Okvir, kl Jim ga je postavu ta veliki freskant, predvsem pa vžlvetje v njegove zidne posllkave (zlasti v cerkvah v bližnjih Crobljah In na Skaručnl ter v gradu Jablje) omogoča plemenltiti tuđi sodobnl likovni izraz, odprtost, viđenje in sprejemanje modernih pobud ter soustvar- Janje ob sposobnosti navezovanja na domačo, se pravi slovensko, le temu delu Evrope lastno tradicijo. Na kratko. Že znani in uveljavljeni slikarji so pokazali, da ustvarjajo svobodno In v svojem prepoznavnem slogu; enl so ostali pri tem, da so se držali utečenostl ob prlzadevanju po čim večjl dovršenostl ali svežostl (H. Cvardjančlč, T. Perko, K. Zupet), drugi so Izrablll srečanje z velikim umetnlkom za še en prelzkus, sproščujočl korak v stran (Z. Huzjan, v. Toman, C. Frellh In V. Železnlkar), zelo obetavno pa je svoj prvi nastop v imenitni družbi prestal J. Bartol). Še to: kot nekoč v ustvarjalno plodovltem baročnem obdobju, ko so neka- teri krajl kar tekmovali z domlšljenlml dosežkl pri bogatenju lastnega okolja In kulture (tudl ob talentu F. Jelovška), tako zdaj števllnl krajl enakovredno, z enako upravlčeno samozavestjo sprejemajo umetnike za svoje in izpopolnju- Jejo z njlmi sedanji svet - med njiml zelo uspešno, z dobriml umetnlkl že dolgo v zgodovino zapisani Mengeš. Slovenci res še nlmamo naclonalnega programa s tega področja, toda tako se pravzaprav že uresnlčuje. Mirko Juteršek MUZEJ MENGEŠ Vljudno Vas vabimo na odprtje prodajne razstave likovnih del, nastalih na 1. Jelovškovem likovnem srečanji v Galeriji mežnariji na Trdinovcm trgu 11 v Menšgu. Razstava bo na ogled med 26. februarjem ter 12. marcem vsak dan med 17. in 19. uro, ob nedeljah tuđi med 9. in 12. uro in po dogovoru. Foto: Peter Škrlep utrinki Polna Galerija Klet Kulturnega društva Franca |elovška na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Člani Rullurnega društva Franca Jelovška Mengeš, ki so okrasili cerkveno dvorište za svečnico s 300 lučkami z nekaterimi člani KD Antona Lobode iz Loke. Tako kot vsako leto je tuđi letos Kulturno društvo Franca lelovška Mengeš na svečnico postavilo špalir sveč pred cerkvijo. Prešernov večer s prof. Majdo Lampič v Galeriji Klet v Mengšu. o MENGŠAN KULTURA Le zakaj ne po slovensko? Zadnjič sem se sprehajala po Mengšu, pa me ustavi znanka in mi reče: "Ti, ki studiraš slovenščino, kako pa ti prenašaš, da je toliko lujih imen povsod, kamor se človek obrne?" Moj odgovor se je seveda glasil v smislu, da jih je res preveč in mislim, da bi mi morali pritrditi. V februarju imamo Slovenci svoj kulturni praznik, ki se imenuje Prešernov dan in Prešeren je bil eden pomembnih borcev za ohranjanje slovenskoga jezika. Danes pa, ko ima naš jezik vse pravice, ki jih imajo ostali jeziki in ko je ćelo zelo priznan ter cenjen med jezikoslovci (in ludi "navadnimi ', smrtniki") povsod po svetu, se pri nas , pojavlja težnja, da bi se ga čim bolj znebili. ; Le zakaj bi sami rinili v nesrećo, se lahko ■ vprašam in odgovora pravzaprav ne poznam. ■ Oeveda, da se angleške pa kakšne nemške ali italijanske in ostale besede pojavijo v govorici mladih, je po svoje samoumevno, ker gre za razvojno stopnjo vsakega posameznika. Ko smo namreć stari deset let in znamo nekaj novoga, se nam zdi, da vsa < Amerika vendarle še ni odkrita. Navadno naj ! bi to obdobje (fulskega in kulskega, t.j. full ; and cool) govorjenja kmalu prerasli, vendar ; nekateri v njem ostanejo. S tem se predslavl- \ jajo okolici, svojim sodelavcem, družini, kas- « neje pa tuđi svojim otrokom (no takrat so > tišti, ki že od osnovne sole naprej nišo ! razširili svojega besednega zaklada zelo redki, a vendar bi jih lahko našli). Polom pa postanemo odrasli in bolj se zavedamo, kaj ; in tuđi kako govorimo. I oda govorjeni jezik se seveda zelo sprem- inja in če kdaj pa kdaj uporabimo kakšno , neslovensko besedo, lahko to tuđi obogati ', tisto, kar smo nameravali povedati ali pa da celotnemu sporoćilu nov pomen, večje težave nastanejo pri pisanju. Začne se res, kot je rekla moja znanka, pri imenih. Da v naši prestolnici kar mrgoli tujih poimeno- : vanj, seveda ni nobena znanstvena pogrun- ' tavščina ali kakšna huda statistična raziskava, : toda tuđi če odpremo telefonski imenik v ; kakšnem manjšem kraju, borno imeli priliko opazovati razne trade in commerce. Iženirin- gi ob tej poplavi tujih imen zvenijo prav domače. l\ako pa je s tem v Mengšu? Po hitrem pre- gledu lahko brez večjih težav ugotovimo, da je preccj večje slovilo podjelij, ki imajo tuje ime kot pa domače. fiekje davno nazaj, menda jih većina niti ne pomni več, nam je bilo rečeno, da naj bi ime podjetja skrivalo tuđi svojo dojavnosl, če pa Že ne tega, pa vsaj, kdo je njegov lastnik. Res ne vem, kaj manjka podjetju, ki se imenuje Cvetličarna ali pa Avtoličarstvo... menda ne bi kdo raje hodil v floristiko ali pa kaj podobnoga. Sevoda mi je povsem jasno, da lastniki podjelij z izbiro imena hočejo doseći, da bi se ime njihovega podjetja ali dejavnosli vtisnilo v spomin, toda ali je zato res potrebno uporabiti tuj jezik? Slodnje ni nikakršno znamenje odprtosti, temveč prej kakšne nedomiselnosti. Slovenski jezik namreč ponuja neverjetno veliko možnosti za tvorjenje novih besed, če že lislih 110.000, ki jih najdemo v slovarju slovenskoga knjižnega jezika, ni dobrih. Tukaj me večji poznavalci lahko hitro ujame- jo, da ludi v SSK| najdemo besedo, ki nišo le slovenske, ampak ludi tujega izvora. Res je, toda še vodno je loliko slovenskih, da se jih sama ne zmorem kar tako zapomniti. Še več, marsikdo omalovažujoče reče, da pa v slovarju res ni takih besed, ki jih pa on, ki govori slovensko že od malega, ne bi poznal. No, vsak naj premisli sam, kako je s tem, morda ga bo presenetilo. iSaj nas torej žene, da za svoja podjetja izbiramo imena, ki morajo vsebovali tuje besede ali pa vsaj dele tujih besed? Če pa tega ni, mora pa na vizitki (lorej posetnici) bili vsaj kakšen x, w ali y ali pa morajo biti podvojene črko. loj, oprostile, še en lip lahko najdemo, to je, da so črke spuščene. Posebno rad jim uide j, ker lo naj bi se slišalo zares imenilno. SAes ne vem, zakaj bi v pizzerii jodli boljšo jedi kot v piceriji, pa to nam še razkriva, v kaj se podajamo, huje je, ko želimo obiskali kakšon -tix, -tox ali pa -mobil in -com. V vsej lej mno/ici tuj ih imen bodo listi, ki bodo zbrali pogum in se odločili za slovensko ime, imeli neverjetno prednost pred ostalimi, ker Ijudem, ki jih bodo najemali ali obiskali, ne bo treba toliko razbijali glave in se spraševati, kaj se skriva za tem. I o je lo vrh ledene gore tujega poimonovanja, kajli ludi slovenska podjetja s slovonskimi imeni (no le tisla s lujimi) potem pošljejo na trg izdelke, ki so spol nekašni umotvori. Ćelo tako daleč gre, da nekje na ovilkih slovenskih izdolkov ne najdemo slovenskoga napisa, ampak smo primorani kupiti kakšne cakes ali pralinos. Potem pa je čez nalepljena nalepka, ki ima slovenski opis izdelka. Čaši, ko je vse pisalo le v srbohrvaščini ali nemščini, so pač minili in državni zbor je sprejel odličen zakon, ki slrogo določa, da mora biti vsak izdelek opremljen s slovenskim napisom. Dlje časa pa pripravljajo tuđi zakon o zaščiti slovenskoga jezika, ki naj bi uredil ludi področje poimenovanja podjelij. Takral naj bi morali tišti, ki bi hoteli obdržati tuje ime, plaćati precej višji davck. Kar pa se tiče osobnih imen, je pa zmeda popolna (Tomaž je pravzaprav Tomas, Ana je Anoa...), ampak slarši so lisli, ki odločajo o usodi svojih otrok do 18. leta. l\er se seveda zavodam, da vsi pač nišo tako občutljivi, kar se liče poimenovanja nasploh, skušam s tem pisanjem doseći Ic to, da se malo zamislimo, kakšen odnos imamo do svojega jezika. Monda se no borno slovenščine držali le žalo, če borno imeli finančne koristi? Mnogi nas želijo ćelo prepričati, da bodo razne slovnične oblike, kol so skloni ali slovila lako ali lako kmalu izginile, kor so nepraktično in so jih je ložko zapomniti. Tuđi pravijo, da se borno v Evropi morali učiti drugih jezikov in nas bodo kar preplavili in pogoltnili vaše, toda to lahko govorijo lisli, ki nimajo pojma o pojmu, kol smo rekli v osnovni soli. Kajli si predstavljate: )az napisati spis. Pisati o šola, črka, jezik, težava. ]az biti nesrečen, jaz ne razumeti, jaz imeli smola (ali pa bi bilo bolje reći bad luck). i n to vse le zato, ker smo želeli biti drugačni, da bi se nas zapomnili domaćini. Kajli menda me ne mislile prepričati, da so luja imena nastala le zato, da bi nas razumeli tujci? Če bi bil namreč lo glavni razlog, vam zagotavljam, da bi si lujci dober izdelek in podjoljo zapomnili tuđi, če bi nosila slovenski imeni. i otem bi lahko rekli v slogu oglas: Želim le slovensko, ker se cenim. Mateja Jemec - ANT0i*0 MENGŠAN KULTURA HARMONIKA je šla v Zrece b finalistov iz vse Slovenije. Nina In Franc Kompare sta držala besedo. z nakupom kaset in CD plošć po posti Med nebom In zemljo ter Božić 2000 so ljubitelji njune glasbe dobili tudl nekakSno srećko, s katero so Imeli možnost dobiti glavno naorado - dlatonieno harmonlko Ekart, vredno 550.000 tolarjev. Obljuba dela dolg In v soboto. 5. februarja 2000, Je Ekartova "frajtonerlea" Iz Mengsa prek Nove Corlce odSla v Zreče. Na TV Primorka v Novi Gorici je bilo v sredo, 26. januarja 2000, najprej pol- finalno žrebanje, na katerem so iz kupa potegnlli šest kuvert in tako dobili pet flnallstk In enega samega predstavnika močnejšega spola. Na prvo feb- ruarsko soboto so se flnallsti zbrali v Novi Gorici, kjer je na TV Primorka nastala tudl posebna oddaja, v kateri so žrebali glavne nagrade. Potem |e šio zares. V prljetnem studlu TV primorka je bilo vse pripravljeno za snemanje flnalnega žrebanja: na mlzl Ekartova harmonika, šest belih kuvert in knjige Staneta Stražarja Mengeš In Trzln skozl čas (prispeval jih Je mengeškl župan mag. Tomaž Štebe) kot tolažilne nagrade za vse, kl so prišli iz razllčnlh krajev Slovenije. V napetem prlčakovanju je finaliste žrebanja najprej razvedrll svetovnl prvak na dlatonlčnl harmonlki Klemen Leben, Franc Kompare pa Je z zadovoljstvom povedal, kakšen Je bil odzlv na njego- vo akcijo in da je bll več kot presenećen nad kupom pišem, kl Jih je prejel. To hkratl tudl dokazuje, da Je njegova glasba, kjer seveda ne smemo prezreti njegove zlate trobente in glasu Nine Kompare, Ijudem zares všeć. Končno Je nastopil težko prlčakovani trenutek. v enl od šestih kuvert se Je skrivala fotografija Ekartove harmonike, ki je prinašala to lepo nagrado. Najprej so bile na vrsti flnalistke, ki so brez velikega izbiranja povlekle vsaka svojo kuverto In na koncu Je zadnja kuverta ostala Pavličevemu nećaku Iz Zreć. In trlkrat lahko ugibate, v kateri kuverti se Je skrivala fotografija har- monike? Prav v zadnji kuverti flnallsta Iz Zreč. Fant je Imel torej zares srećo In mu lahko samo čestitamo za harmoniko, kl Je razveselila strica Ivana Pavliča, kl Je moral zaradi gripe ostati v domaći postelji. Ob koncu pa še prljeten klepet ob kavi In čaju pred prostori TV Primorka. Žrebanje Je udeležence, finaliste in njihove spremljevalce tako navđušilo, da so si zaželell, da se bodo še kdaj srečali ob tako napetem tre- nutku, za slovo pa še trobenta Franca Kompa- reta, stisk roke In seveda še kdaj na svldenje. Klemen Leben / glavno n,i[>r,ido - harmoniko Ikart i/ Mengša, nečak nagrajenca Ivana Pavlina i/ Zreč in Tranc Kompare, ki je izročil glavno nagrado. MENGEŠKA MARELA že šestnajstič Glavni gost večera je bil Lojze Slak. Foto: Miha Požar Da je Mengeš postal znan prav po tej prireditvi, najbrž ni treba ni ko- mu r posebej razlagati. Glasbeno mesto na dcželi je prvič gostilo to prireditev pred šestnajstimi leti in od takrat naprej je vsako leto razočaranih kar nekaj ljudi, ker ne dobijo vstopnic za večer, v katerem združijo svoje moči godbeniki in člani narodnozabavnih ansamblov. Glavni organizatorji so seveda ncutrudni godbeniki, ki p;i se morajo izkazati ne le kot odlični organi/.atorji, lemveč ludi kol uigrani glasbeniki, žalo so glasbene priprave na letošnjo prircelilev potekale kar tri mesece. Vse do sobotnega večera, 12. februarja, so se mnogi posamezniki trudili in pomagali pripraviti vzdušje, ki je mipolnilo mengeško dvorano. Najprej nas je lelos ob vstopu pozdravila nova scena, saj je bil v ozaclju viđen del Mengša, ki je vzbujal misel, da pravzaprav nismo v dvorani in da je zunaj febru- arski dež, temveč da je topla pomlad in si vsak od nas ogleduje promenadni kon- cert mengeške godbe. Da pa so si godbeniki vmes lahko tucli malo oddahnili, pa so se jim na odru pridružili še ostali ansambli. /.ačeli so lanski debitanti, ansambel Sicer, ki so še bolj ogreli že tako dobro raz- položene poslušalce. Za njimi so nastopili člani ansambla Borisa Razpotnika, pa Mengeški muzikanli, slednji so se tuđi lani prvič predstavili na Mareli.Med posameznimi nastopi pa so dogajanje popestrili Franc Pestotnik - Podokničar, Ivica Ošlir in pa voditeljica Betka Šuhel, ki so razdrli marsikatero veselo. Po 17 letih je ludi prvič nastopil ansambel Tineta Stareta, še posebej pa so navdušile Stonke. Ta ženska klapa je v JVlengšu gostovala komaj pred slabimi petimi meseci in spet so prinesle v Mengeš morski pozdrav iz tople Dalmacije, ki je pričaral tako pristno vzdušje toplih poletnih večerov ob kozarcu rdečega vina. da jih poslušala kar nišo hoteli spustili iz odra. (nadaljevanje na naslednji strani) Na koncu so se predsedniku godbe Francu tunu vsi nastopajofi pridružili na odru in skupaj zapeli. MENGŠAN KULTURA Na prireclitvi je bil tuđi Tomaž. I lumar s svojima otrokoma, saj mu je ansambel Nagelj posvetil posebno pesem. To pa nišo bili edini znani tišti večer v dvorani. Stoparjem je gospod župan podelil zahvalo za njihovo šestnajstletno delo, ki so ga začeli prav na prvi Mareli, skupaj z godbo sta nekaj Avsenikovih zapela Julija Avbelj in Ivan Hudnik, Alpskemu kvintetu pa se je pridružil Oto Pestner, ki je zapel tuđi Kranjsko dekle. Potem pa seveda še glavni gostje večera, Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna. Na željo najbolj vnetega poslušalca so zaigrali tuđi Čebelarja. Seveda pa so vsi in vsak po svoje poskrbeli, da ni bilo v dvorani preveč pusto. Godbeniki so dobili iz Španije paket z lepo Loreno, Ivica Oštir se je morala podrediti gasilskim komandam svojega Podokničarja, Oto Pestner je Janezu Peru, misleč da ga bo le pospremil z odra, vzel sobo na baritonu, ćelo intervju so Gangčarji kar odpeli. Na koncu so se vsi nastopajoči pridružili godbenikom na odru in skupaj so zapeli tisto: Ostanimo prijatelji. Sicer pa, mislite, da bi lahko minilo vse brez Deklice, ki je tajila, da ni ležala sama? Mateja Jemec ŽUPNIJA MENGEŠ NAŠ VRTEC Hi m ova nje POST 2000 ODPOVED IN ODPUŠČANJE Ko slišimo besedo post, so naše misli usmerjene predvsem na odpoved, morda še bolj na prepoved. Seveda Ijudje neradi poslušamo taka sporočila, kajti nikakor si ne pusti- mo vzeti "svobode". Mladi Ijudje še sploh neradi slišijo kaj o zapovedih in prepovedih, posebno če jih oznanja Cerkev. Će p<) je svelovalec kakšen psiholog ali ko/metik, bi slorili vse in ćelo plaćali, da bi bil naš videz popoln. Pa post, kakor ga kaže Cerkev danes in skozi zgodovi- no, zagotovo ni bil samo odpoved mesu. Predvsem je mišljena odpoved grehu in razvadam, ki človeka ugonobijo in ujamejo v svoje mreže, da nikakor ne zna poiskati poli iz njih. Vsako leto si lahko zadamo osebni nacrt, kaj storiti v postu, ki je poseben čas priprave na veliko noć, praznik Kristusovega vstajenja. Ta nacrt lahko vključuje tuđi odpoved hrani, predvsem pa mora pomagati pri oblikovanju posameznikove volje. Tako zberemo dovolj poguma za osebno rast. Mladim svetujem, da se odločijo preživeti ta čas brez alkohola. Tako bodo sebi in drugim dokazali, da zmorejo živeti v družbi in se zdravo veseliti. Tak posl ne bi škodoval niti starejšim. Mogoče bi se dalo v tem času zboljšati predvsem naše odnose z bližnjimi. Ne iščimo v vsaki besedi sogovorcev skritih namenov in v dejanjih naših političnih nasprotnikov ne novih zvijač. Tuđi v marsikateri družini bi potekala priprava na veliko noč lepše, če bi medsebojne odnose napolnilo zaupanje in veselje. Pregnali bi strah, Ijubosumnost, nezaupanje, nezvestobo in šc mar- sikaj. Vzemite si čas za najpreprostejši pogovor, ki ublaži mnoge razlike in osreči vsako družino. Za ta dejstva bi se moral prizadevati vsak kristjan, pa ludi drugim bi dobro delo, če bi naše živ- ljenje napolnilo zaupanje, odpuščanje in delilev z drugimi. To so popolnoma druge vrednote kot pa tekmovalnost, oblast, moč in sovraštvo, ki zaznamujejo današnji čas. V letu velikega jubileja 2000 katoliška Cerkev v postu še zlasli prosi za odpuščanje in spravo. Prva postna nedelja bo posvečena prav tema vrednotama. Toda prošnja za odpuščanje zgodovin- skih in sedanjih napak zagotovo potrebuje tuđi odgovor tistih, na katere se nanaša. Le takrat se bosta razumevanje in sprava pokazala kot vrednoti, ki dajela skupnosti novo rasi. Da pa ne borno razmišljali samo o velikih korakih, storimo nekaj majhnih v to smer tuđi sami - v družini, v našem kraju, v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, kjer koli že smo. To so majhni osebni koraki, toda lahko spreminjajo svet. Matej Zevnik, župnik Letos so se malčkl iz obeh vrtcev skupaj s svojimi vzgojiteljicami peljali na zimovanje nekoliko dlje kot prejšnja leta. Na avtobusu ni bilo nikomur slabo, peli smo pesmice In se zabavali na razlićne načine. Zapeljali smo se proti Koroski, v deželo kralja Matjaža, v prljetno leseno hiSico, med košate smreke na Kopah, na kar čez 1500 m visokem hribu, kjer so doma tuđi pravljične žlvali. Divja svinja Francka, ki je prste, lisica Anastazija, volk Fritz in volkov bratranec volk Engelberth. Živalli v pravljici so sicer prijazne, krute pa postanejo takrat, ko se srećajo z Ijudmi, saj se ljudi, ki priđe- jo na goro in delajo v naravi nemir, zelo bojijo. Čas, kl ga malčkl preživijo na zimovanju, |e drugačen od časa, ki ga preživijo s svojimi starši v različnih dopustnišklh kra- Jlh. Na zimovanju otrocl nimajo svojih staršev, kl Jlh lahko včasih tuđi zaradi prevelike skrbi žanje, onemogočajo v njihovem razvoju. Zato Je kar prav, da se otroci za nekaj dnl "odlepljo" od staršev in v drugem kraju skupaj z odraslim!, kl jih dobro poznajo, ugotovijo, kaj vse lahko postorljo sami; skrbijo za Igraće, pospravijo smuči, sezujejo smučarske čevlje, ospravljo posteljo, zložljo plžamo, si Izberejo, kaj bodo jedli, kam bodo šli, s kom se bodo igrali, Izbere- jo Miha, ki vedno ponudi koleno za dodatno sidro na vlečnici In 5e kaj zanlmivega bi se našlo. Nabirati Izkušnje in smučarsko znanje z Natalljo, Mlho in Samom je svojevrstna dogodivščina. Pedagoška fakulteta s svojimi predavatelji na šport- nem področju izobražuje mlade vzgojltelje s tako prl- jetno pripravljenim! gibalnimi igrlcami, da malčkl sploh ne vedo, kdaj so se pravzaprav naučili spuščatl po snegu in usmerjati svoje gibanje v zavoje po zasneženem klancu navzdol. To pa še ni vse, malčki so se naučili tuđi voziti z vlečnico, kl jo prijazni strojnik naravna na tako hltrost, da si mali šolarji že sami laho namestljo krožnlček med svoje noge In se potegnejo navzgor. Kralj Matjaž je poskrbel, da Je seg zamedel Kope, tako da kljub toplemu soncu, na smučlšću snega še ne bo zmanjkalo. Zvezdna noč Je na gori drugačna od noči v dolini, zvezde so tam bllžje Zemlji, ozračje Je čistejše, odrasli imajo čas, da otroke odpel- Jejo v naravo tuđi ponočl, ko Je v naravi vse drugače, skrlvnostno, včasih tudl strašno. in ob koncu tedna še obvezno tekmovanje, podelitev medalj in prlznanj vsem otrokom, kl so zbrall pogum In zapustili svoje starše za ves teden in si tuđi na ta način dokazali, da že veliko zmorejo in tudl znajo opraviti sami. Mlca Kavka EM MENGŠAN NAŠA ŠOLA Mika me Mika me, mika, da lahko bi dinozaver migal. Mika me, mika, da odšla bi v vesolje s prijaloljico po imenu Nika. Mika me, mika, da bi oživela iz risanke dva lika. Mika me, mika, da bi bilo že samo branje ludi izobraževanje. Mateja Jakopec, 4. c. Mika me Mika me, mika na Luno bi šla, lam bi gotovo srečna bila. Po sirovih luknjah bi se podila, s lem bi gotovo kaj pridobila. Mika me, mika ta pika, ki je strašansko velika. Kalja Lucin, 4. c Mika me, mika Mika me, mika v hlače me špika, mika me, mika vse do jezika. Mika me, mika, Mlj!*"^ ko všoli sedim Pnf in vem, WfV da se malo učim. t^bC"j Mika me, mika šolska naloga, ker vem, da je to prava nadloga. Zvečer pa me mika postelja topla in sanje, ki so kot dobro spanjc. Rok Kimovec, 4. c Mika me Mika me, mika k soncu zapluti, zvezde prešteti, v daljavo zreti, mika me, mika, ko bom velika. ijMiika me, mika (Jo sonca priti, skriti. ' Mika me, mika. Mika me, mika v gore vzpeti, vrh prijeti. Mika me, mika. Mika me, mika do neba zdrveli, preživeti, uspeti. Mika me, mika, pa pika. Eva Franko, 4. c Proinfa4. a razreda V soli smo se pri spoznavanju družbe pogovarjali, kaj bi bilo potrebno zgrađiti ali urediti v Mengšu. Največ predlogov Je bilo za bazen. Tako smo se odločlll, da vam pošljemo prošnjo za bazen, v upanju, da nam Jo boste ugodno rešlll. Bazen naj bi po našem predlogu postavili v športnem parku nasprotl Flt-Topa. Radi bi Imeli notranjl in zunanjl bazen. Posebno med počltnlcaml, ko moramo hodltl na pla- vanje v Kamnlk, Domžale ali LJublJano, si želimo, da bi Imeli bazen v Mengšu. Lep pozdrav. učenci 4. a razreda in razrednićarka Darja Kruljec Itlnonjn cchnum, hi 0c nihtfli ne isprazni Nekoć je živel berač, ki ni imol nikogar ražen psička Pafija. Beraču je bilo ime Polde. Klicali so ga Pcpe. Živel je v stari koči, ki je bila zgrajena pred slotimi leti. Minilje mesec, ko se je kraljevi grad zmšil. Pepeta jezelo zanimalo, zato je odšelpogledat razvaline. Med razvalinami je našel mošnjo cekinov. Pepc od sreče ni vedcl, kaj naj naredi. Kojeprišel domov in je hotel prešteti cekine, je opazil, da se mošnja cekinov noće izprazniti. Pepetu je po glavi švigalo veliko misli, kako bi ta denar zapravil. Spomnil se je, da bi labko poslal kralj in si poiskal najlejišo žensko v vaši. Minevali so dnevi, ko si je začel gradili grad. Ko je bilgrad zgrajen, si je poiskal najlepšo ženo v vaši. Minevali so meseci in meseci, ko jo je našel na koncu vaši. Bila je zelo prijazna in miroljubna, Ime ji je bilo Cilka. Tuđi za psička Pafija so našlipsičko Pikico. Čcz nekaj tednov sta se Cilka in Pcpeporočila. Dobila staprelepo princesko Elizabeta. Tuđi Pafi in Pikica sta dobila lapepsičke. In tako so vsi Uveli srečno do konca svojih dni. Nina, Sabina, Žiga in Rok, 4. b Slovenska 28, Mengei T*l*fom 738 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDIUAH IN PRAZNIKIH OD 16.OO DO 21.30 URE. LA VIDA E BELLA (Življenje i* Upe), drama igrajo: Kobert Bcnigni, Nkoletta Braschi Najbolj gledan tuj film leta 1999 konfno na originalu. Zmagovalec 13 filmskih feslivalov in dobitnik 7 oskarjev. Nepozabna zgodba, ki dokazuje, da Ijubezen, družina in domisli ja lahko prcmagaKi vse! ARLINGTON ROAD (Skrivite*! ulic* Arlington), triler igra|o: jetl Btidges, Tim Robinson, lohn Cusack VAŠA PARANOJA |E UPRAVIČENA... Univerzitetni profesor Faraday 5e vedno ni pre- bolel smrti svoje žene, agentke FBI. Ker je obseden z borbo proti terorizmu, opazi sumljive podrob- nosti pri obnašanju sosedov in njegova negotovost se poglablja... THE VVATER BOY (Mamin sinke), kemediia igrajo: Adam Sandler, K.ithy Batcs INSTANT IUNAK, DODA- ITE MU LE VODO Novi zvezdnih Adam Sandler vas bo nasmejal v Icj priljubljeni komediji, v kateri se zabava nikoli ne osuši... LESTVICA NAJ 10 FILMOV LETA 1999: 1. U.S. MARSHALS (Čuvaji zakona), akcija 2. MERCURY RISIGN (Merkurijev srd), triler .). LETHAL WEAPON A (Smrtonosno orožje 4), akcija 4. ARMAGEDDON, akcija 5. THE NEGOTIATOR (Pogajalec), ak. triler 6. THE EDGE (Prpživetje na robu divjine), triler 7. WILD THINGS (Divja igra), triler 8. RONIN, ak. triler, Robert de Niro 9. DEVIL'S ADVOCATE (Hudičev advokat), triler 10. REDCORNERIRdeci kot), triler KAMLU V VIDEOTEKI: ANALYZE THIS, komedija RUSH HOUK, akc. komedija THE OUT OF TOVVNERS, komedija ED TV, komedija SlNKO MENGŠAN RIMSKO OBDOBJE Tudl območje današnje Slovenije je bilo politično In vojaško priključeno rimskemu imperiju. Zaradi poli- tične razdeljenosti ozemlja se je to zgodilo v treh korakih. Današnja zahodna Slovenija je bila že v času cesarja Avgusta (27 pr, Kr. do 14 po Kr.) vključena v 10. italsko regijo, osrednja Slovenija kot del provlnce Panonije, je prišla v sklop imperija okrog leta 10 po Kr., severovzhodni del pa je nekako sredi 1. st. po Kr. postal sestavni del rimske provlnce Norik. DotleJ je bilo kraljestvo Norik razmeroma samostojno in Rimu le pridruženo. Bilo je pravzaprav zveza keltskih pie- men, kl je vzdrževala tesne gospodarske In politične stlke z rimsko državo že vse 1. st. pr. Kr. In Je bila njen glavni kulturni eksponent v jugovzhodnoalpskem prostoru. Ne glede na postopnost vključevanja naših krajev v rimski imperij so bile posledice za tlstl čas nagle in temeljite. Pokazale so se najprej v spremembi materi- aine kulture, ki obsega predmete vsakdanje rabe (orodje, orožje, nakit, zlasti pa posodje). Sprva še iz Italije uvoženi kakovostni Izdelki so dobili pos- nemovalce v domačih delavnlcah. Velike novosti je bilo opaziti v stavbarstvu: prvič je bila uporabljena apnena malta, različne zidarske tehnike in načini krašenja notranjosti (mozaik, štukatura, freske) ter širokopotezna arhitekturna In urbanistična zasnova. Spremenila se je tudl duhovna kultura, kar je opaz- iti predvsem pri pogrebnih običajih, zboru bogov in novih kultih. Dokaj razširjena pismenost in razmah likovne umetnosti nam mnogo zgovorneje kot dotle) pričata o novem duhovnem svetu, v katerem so se gibali sicer predvsem višji družbeni sloji in ki je bil značilen domala za ves Imperij. Povsem se je predru- gačila poselitvena slika ■ nekdanje prazgodovinske visinske naselbine, ki so dajale (in poznavalcu še danes dajejo) značilen pečat pokrajini, so opustele, nastale pa so nove v doimah in nižinah. Zaradi razmaha trgovine je postala pomembnejša od naravne zavarovanosti lega ob ugodnih promet- nicah. To tuđi nlso bile več predvsem reke (čeprav le kot kažipoti), temveč zlasti nove ceste. Glavna prometna žila, ki je povezala naše kraje z italijo, je potekala Iz Aqulleie (Oglej) preko Emone (Ljubljana) In Poetovia (Ptuj) naprej proti Donavi. v Emoni se je odcepila druga pomembna državna cesta proti Eviodunumu (Drnovo pri Krškem) In proti Slsdi (Sisak). Povedano z današnjim jezikom: kljub večidel sprva še nespremenjenl tehnologiji so novi trgi združene Evrope (In Sredozemlla) dali novega zagona proizvod- nji in trgovini, seveda te spremembe nlso bile enako temeljite v vseh pokrajlnah ■ zlasti v okolju, ki Je bilo že v prazgodovlni zelo kultivirano, se je tradicija še dolgo ohranjala in močno sooblikovala lokalne poseb- nosti slcer univerzalne rimske civilizacije. Osnovni nosilci državne uprave so bila mesta. Z ustanovltvijo dveh koloni) (Emone In Poetovia) in dveh municipijev (Celele • Celja In Evlodunuma) je bilo ob koncu 1. st. po Kr. urbanizacija današnjega slovenskega ozemlja zaokrožena. Poselltveno mrežo MENGES i Rimski voilnjak za OŠ Mengeš ; Foto: Peter Škrlep ; so sestavljale tudl številne manjše naselbine, med i njimi tište, kl so nastale ob novih cestah In so bile j namenjene vzdrževanju poštnega in blagovnega i prometa. Hrbtenica ekonomije na podeželju so bile ! podežeiske vile (vlllae rustlcae), ki so bile sedežl i obsežnih veleposesti in samostojne gospodarske i enote. Na Corenjskem so se pojavile konec 1. in v ! začetku 2. st. po Kr. in kaže, da njihov vse večji razmah j v kasnejših stoletjih označuje vedno bolj prevladujočo I veleposest. ; Mestom so pripadala obsežna okoliška ozemlja (t.l. i agrl). V emonski ager je tako verjetno sodil večji del i današnje Corenjske, nesporno pa rimska naselblna, i nastala na območju današnjega Mengša. Različni ; avtorji so poskušall prepoznati to naselje kot katero I od obcestnih postaj, ki jih na odseku med Emono In i Celeio navajajo nekaterl rimski potopisi ■ Itlnerarijl. v i poštev prlhaja zlasti postaja Ad quartodeclmo, kl naj i bi (po itlnerarlju Burdigalense Iz 1. polovice 4. stoletja | po Kr.) ležala 14 rimskih mllj (20,7 km) od Emone proti i Celeii. Vendar nobeden od poizkusov Identifikacije ni ! preprlčljiv, zlasti zato ne, ker je naselbina v Mengšu j preveč odmaknjena od logičnega poteka omenjene ! trase, verjetneje bi laho s postajo Ad quartodecimo i enačili domnevne, v starejl literaturi omenjane rimske I arhitekturne ostanke vcrobljah. j Rimska naselbina v Mengšu pa se Je nesporno : navezovala na stransko (vlclnalno) pot, ob katerl se i nizajo ostanki podeželskih vll v Lokl pri Mengšu, Žejah I pri Komendi, Lahovčah, Šenčurju in Srednji vaši ter j naprej proti severozahodu. Del te ceste, v njenem i poteku med Žejami In Lahovčaml, je še vlden na i terenu.Prav pri Mengšu pa se je bržkone odcepil drug i krak, kl Je potekal proti Kamnlku ter navezoval celotno i njegovo okolico in Tuhlnjsko dolino na Emono. ! Propadajoče rimsko cesarstvo se je vse od 3. sto- i letja poskušalo ubranlti vdorov barbarskih Ijudstev z i vzhoda tako, da Je celotno območje današnje zahod- ; ne Slovenije spremenilo v nekakšno vojno krajino i (Claustra Alplum lullaraum). Dolgi zidovi, številne i utrdbe, stražnl stolpi In opazovalnlce naj bi zaprll I doline in vse ugodne dostope v severno italijo. Dlje j kot te utrdbe pa se je ohranila upravna organiziranost j pokrajine, sa) je v njenem okviru nastala zgodnjesred- I njeveška Karniola in njena srednjeveška naslednlca j Kranjska, i Mllan Sagadln ŠPORT ALPINISTIČNA Alpinistični odsele Mengeš pri PD Janez Trdina Mengeš bo organizira! plezalno/alpinlstično solo. Vse interesente vabimo, da se oglasljo 1. ali 8. marca 2000 ob 14. uri v prostorih društva na Kolodvorski ulici 2a v Mengšu (kletni prostori). Tlstl, kl Jlm ta dva termina ne ustrezata, se lahko oglasijo tudl vsak torek ali četrtek od 19. do 20. ure v osnovni soli vTrzlnu, kjer imajo člani ao Mengeš redne treninge na plezaini steni. Vse dodatne Informacije: CSM 041 219 803 (Marjan Kovač) ali po elektronski pošti kovac2000@siol.net SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ 30 let Vse nekdanje in sedanje člane društva vabimo na DRUŠTVENO DIRKO v nedeljo, 12. marca 2000 na Pokljuki start I. teka - slalom ob 10.00 uri II. tek - veleslalom (1 uro po zaključku I. teka) Po zaključku dirke bo družabno srečanje. Organiziran bo prevoz z avtobusom, odhod ob 8.00 uri izpred Banke v Mengšu. Prijave Bojan Burnik (737-785). IZ PRETEKLOSTI MUZEJ MENGŠAN 5* ODPRTO PRVENSTVO občine mengeš v veleslalomu ŠPORT Letošnje 5. Odprto prvenstvo občine Mengeš v veleslalomu je Smučarsko društvo Mengeš priredilo v nedeljo 6. februarja. Jubilejno peto tovrstno tekmovanje Je bilo v okviru programa proslave tridesete obletnlce, kl ga društvo praznuje v zimsko sezoni 1999/2000. Prljetno vreme je kazalo na dobro udeležbo In resnlčno, po dobro pripravljeni progl se Je spustilo v tekmovalnem slogu kar 120 tekmovalcev In tekmovalk. Kot se za pravo tekmovanje spodobi, so bili rezultati elektronsko mer- Jenl, vsakdo pa Je lahko že takoj po prehodu cilja prebral svoj rezultat na priročnem semaforju. Ob vzpodbujanju sotekmovalcev In oblskovalcev so tekmovanje odprli najmlajšl In najmlajše smučarke, za njlml pa so se po posameznlh kategorijah zvrstlll še vsl malo starejšl ozlroma starejše. Po zaključku tekmovanja Je predsed- nlk društva Iztok Maver ob napovedovanju Bojana Burnlka In čestltkan župana Tomaža štebeta podelll najboljšlm priznanja. Prvi trlje v posameznl konkurencl so prejell lične kolajne, četrtl In peti diplomo, najhitrejšl In najhltrejša udeleženca tek- movanja pokal, posebni nagradi sta prejela tuđi najstarejšl In najmlajšl udeleženec. Prav vsl udeležencl pa so prejeli tudl darila, kl so Jih prispevali sponzorji tokratne- ga prvenstva ter prlložnostno značko, kl jo je društvo pripravilo ob svoji 30-letnlcl. Rezultati: A. do 7 let: deklice: 1. Karln Kosec, 2. Neža špenko , Katka Kobllšek, 4. urša Ručman; dečki do 7 let: 1 Jaka Kosec, 2. Matic Janežlč, 3. Tim Fermišek, 4. Nejc Kosec, 5. Janez Rot; B. 7 do 10 let: deklice: 1. Naja Babnlk, 2. Tina Kobilšek, 3. urša Podboršek; dečki: 1. Žiga Cregorc, 2. Tim Babnlk, 3. Žiga Janžič, 4. Aleš Žullč; C 11 do 17 let: deklice 1. Eva Clmprlč, - Masa Peterka, 3. Mojca Poreber, 4. Živa Kumer 5. Tjaša Oražem, 6. Anja štrukelj 7. Tlna štrubelj; dečki: 1. Sašo Lemič, 2 Rok Kos, 3. Cašper Lužar, 4. Tllen Poljanšek, 5. Anže Klmovec, 6. Jure Pestotnlk, 7. žiga štrukelj, 8. Domen Lužar, 9. Matlc Kimovec; D. 18 do 30 let ženske: 1 Bojana Burnik, 2. Rajka Kosec, 3. Nuka Učakar, 4. Monika Lemlč, 5. Karmen Kosec, 6. štefka Rožič; moškl: 1 Peter Kosec, 2. Marjan Kosec, 3. Klenem KokalJ, 4. Blaž Podlesnlk, 5. Klemen Kosec, 6. Boštjan Majcen, 7. Peter Gale, 8. Boštjan Kočar B, 9. Aleš štebe, 10. Rok Cregorc, 11. Jure Colob, 12. Andrej Kosec, 13. Matjaž Ogrinc, 14. Sašo Osenar, 15. Primož Gale; E. 31 do 40 let: ženske: 1. Nuša Babnlk, 2. Irena Klopčič, 3. Mojca Rot, i. Irena Podboršek, 5. Polona Kumer Mlrnlk; moškl: Igor Zabret, 2. Emil Zgonc, 3. Urban Kobllšek, 4. Aleš Ogrln, 5. Aleš Janežlč , 6. Matjaž Klmovec, 7. Robert KoželJ, 8. iztok Maver, 9. Miha Lavrlč, lO.Slavko Lužar, 11. Cirll Gale, 12. Robert Ručigaj, 13 Franci Žullč, 14. Dušan štrukelj, 15. Primož Stele, 16. Mirko Skok, 17. Bogo Ropotar, 18. Matevž Burja, 19. Matevž Dollnšek, 20. Robert špenko; F. Nad 41 let: ženske: 1. Pavla Makovec, 2. Jelka Purnat; moškl: 1. Sašo Babnlk, 2. Andrej Kozel, 3. Franc Strehovec, 4. Bojan Peterka, 5. Marjan Berlec, 6. Janez Lemlč Janez 7. Vital Vek, 8. Gašper Pelko, 9. Jože Kern, 10. Tomo štrukelj, 11. Rado Pestotnlk, 12. Lojze Poreber, 13. Tomaž štebe , 14. Marjan Makovec; H. Nad 50 let: ženske: 1. Rika Blnter, 2, Marjanca Lavrlč, 3. Francka Trobec, 4. Ljuba Sltar; moškl: 1. Janez štrubelj, 2. ivo Jagarlnec, 3. Bojan Burnik, 4. stane šlmencč moškl nad 60 let: 1. Jakob Reven, 2. Tone Uršlč, 3. Emil Mave. Najboljšl čas vožnje Je pri moških dosegel Peter Kosec, pri ženkah pa Nuša Babnlk. Smučarsko društvo Mengeš se še posebej zahvaljuje vsem spodaj nave- denim sponzorjem, ki so s svojimi prispevki pomagali k izvedbi 5. Odprtega občinskega prvenstva v veleslalomu, in sicer: Občini Mengeš, Avtoprevozništvo Dolinšek, Kalcer d.o.o Trzin, Montaža škerjanec Trzin, Avtomehanika Babnik Ljubljana, Avto Car d.o.o. Mengeš, Konta d.o.o Vodice, Eta d.d. Kamnik, Filc d.d. Mengeš, Pizzerija Botana Lahovče, Opticom d.o.o. Ljubljana, Vendo d.o.o. Mengeš, Dairy Quecn Ljubljana, Top Service Ljubljana, Avtokozmctika Bchrič, Avtopralnica Bolta Mengeš, Gostišče Mengeška koča, Mini bar Skok Mengeš, Trgoavto Burnik Mengeš, Pleskarstvo Marolt Mengeš, Trgovina HA-IMI Mengeš. "Veselo pricakovanje razglasitve rezulFafov. Nfijmldjsi so n.i|bi)l| ponosni ... ... najstarejši pa zagnani! SD Mengeš i MENGŠAN ŠPORT 15 let Kolesarsko društvo Mengeš ii.i'.uli ob 100-letnici Mcngokir jjikIIm: i|>nii| "io AVS VII>KO pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD 1234 Mengcš, Hribarjcva 3 8 tci,&x.: 061/738-409 servisirattje: E-mail: avs.menges@siol.nct delovni čas: 9.-12.inl5.-18.ure sobota: 10. -12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENNVOOD TV APARATI, CD KOMPONENTE, VIDEOREKORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; KAMKORDERJI znamke SHARP; AVTORADIJ1, DVD (digital versatile disk) in MINIDISKI znamke KENWOOD Z D R A V J E Moj zdravnik 2000 Vabimo vas, da glasujete za svojega spiošnega zdravnika. Izpolnite kupon in ga poslati na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, Ljubljana. Trenutki popolne sprostitve ob zanimivi igri peska in vetra. KD ANTONA LOBODE Loka pri Mengiu na pustno soboto, 4. marta 2OOO ob 15. uri na OTROŠKO MAŠKARADO vabimo vsc otročke, mamite in očke, da pridejo v maskab pred Casilski dom, kjcr jih bosta prijetno razpoložena pričakala in zabavala klovna Žarku in Toni. Kot vedno doslej, najlopše maskt- takajo nagrade za Cregorjevo, v'soboto, 11. marca 2000, ob 18. uri h kamnitemu mostu na tradicionalno SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI Najizvirnejše lučke bodo nagrajene. Za veselo razpoloženje bosta skrbela Klemen in Barbara. Prlsrčno vabljeni! lUiV'l _____"_] ! Ime in priimek__________________________________■ | Naslov__________________________________________ I ■ MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo ' ■ predlagale, zdravstveni dom): I I I ■ Če želite, napišite tuđi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še poseb- . ■ no navdušuje: ! ■■i MMi hhhu „nnn, ---n ^^^ ^^_H ^^^ ^^^ ^^_^ ^^^ ^^^ .... ■ ____ MmmmM^a ^^_^ _..........m MENGSAN VAŠA POŠTA ODVOZ KOSOVNIH OPPADKOV IZ GOSPODINJSTEV (avno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravi- lo odvoz odpadkov v spomladanskem času v občini Mengeš 5.4.2000 in 6.4.2000. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednoga odvoza do 5. ure zju- traj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne od- padke ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj, barv, lakov in podobno, ki jih odstranju- jemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov in sodov. Ravno tako ne sodijo med te odpadke tuđi avtomobilski deli in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne borno odstranjevaii gradbene- ga materiala, drevja oziroma živih meja. zanimivosti od tu in tam Slamnik ■ Prvi Slamnik v letu 2000 Je izšel In oblavll na svojih straneh zanlmlve vseblne. Proračun Občlne Domžale so obćlnskl možje obravnavall prvlč v tem letu, verjetno ga bođo svetnlki še nekalkrat "prečesali". ■ "Več žensk v politiko!" pravi prizadevna zđravnica, mama, športnlca in obdnska svetnlca gospa Bređa Umbek. Tuđi domžalska Županja pušća v mestu svojo žensko sled. Obdnska politika kvalitetno skrbi za mlade nadarjene studente, prlCell se bosta gradnji OŠ DragomelJ, kjer bo tudl prostor za predšolsko dejavnost, In prlzldek k 05 Preserje pri Radomljah, v športnem parku v Domžalah bo prlčela rasti nova športna dvorana. ■ Zlati jubilej Kulturnega društva Miran jare Skocjan - v petlnd- valsetih letlh svojega delovanja so vzgojlll veliko števllo amaterskih Igralcev In statlstov, mnogi aktivni igrale! društva so prejeil Llnhartova priznanja sklada RS za ijublteljske kul- turne dejavnostl. ■ as - najhitreje rastoča podjetja v naši državi, zatrjuje gospod Darko cognjavec, direktor AS servis trgovine. Iz delavnic na viru pri mojstru Zajcu in mojstru Mallju v Domžalah, kl Je bll hkratl tudl zelo aktlven v takratnem Avto-moto društvu Domžale, Je zraslo pođjetje, znano doma In na tujem. ■ Od srede februarja do maja 2000 bo na Srednji soli v Domžalah potekal prolekt Odprte sole med tednom, v popoldanskem času in vsako soboto dopoldne. vanj se lahko vključljo starši, dljakl in vsl ostali, kl Jlh projekt zanima. Šola na prljeten način ponuja rako staršem, da lahko spoznamo, kam borno svojega otroka všolall. ■ Narava naša neznana znanka. Mlake - blotop poln skrlvnost- nlh rastlln In žlvall, vedno bolj pridobiva nazaj svojo nekdanjo veljavo, ko so kmetje mlake spoštovall In za blotop skrbell. ■ Domžale - mesto pod Coričlco, Je štirlnajsta knjiga pokojne- ga Staneta Stražarja, moža, ki |e pustll v Domžalah In okolici globoko sleđ na kulturnih, razlskovalnlh, Jamarsklh in mnogih drugih zanimlvlh žlvljenjsklh področjih. ■ Božični koncert domžalskega komornega zbora v domžalskl farnl cerkvl Je bll tokrat posvečen stoletnici rojstva skladatelja In dolgoletnega domžalskega župnika Matlja Tomca. ■ Teja Cregorln je začela smucati takoj, ko Je prenehala uporabljatl plenlčke; dvajsetietnlca si želi aktivno sodeiovatl na olimpijskih Igrah leta 2002, le tako naprej, Teja! ■ Mladi upi domžalske košarke so potrdlli staro reklo, đa na mladih svet stoji! ■ Mlha Rlhtar zna uporabljatl vodo In zrak ter Iz njiju stisnlti marslkal, pređvsem pa ostati dober In postati še boljšl! ■ Domžalskl štlrlnožcl lahko na pasjem vežbališču pod Pustovko oblskujejo prlznano pasjo solo, kl je znana tudl izven mela domžalske občlne. Rokovnjač ■ črnl Craben živi s svojo tradicijo In prav Je tako. Tudl letos so ; na Štefanovo blagoslovili konje pred cerkvljo v šentvldu. i ■ erad Brdo ima obnovi|eno zahodno pročelje, obnovili so tuđi ; ostrešje na cerkvl sv. Luke v Sp. Praperčah. ; ■ članl kud Fran MaselJ podilmbarskl so pripravili prlredltev z I Imenom Božlč na Slovenskem. Skrbno Izbrani prizori Iz naše ; božične tradicije so še povečall čarobnost dogajanja. I ■ PNzadevnl Krašnjanl so pripravili delovno srečanje sllkarjev Iz j Domžal, Mengša, kamnlka In Krašnje. Trideset parov rok se Je j lotllo okvirne delovne teme: Dano nam Je žlvetl v dveh ; tlsočletjlh. | ■ Dolga leta Je ljudi Iz črnega Crabna zdravi I dr. Marko Pip j Odločll se Je, đa gre v pokoj. Za nlegove paclente, pa še j kakšnega novega povrhu, pa sedaj skrbvl njegova simpatična I naslednlca dr. Anja Bablč. i ■ Podoba o sebi. Sem si všeč? Taka vprašanja se nam pogosto I zastavljo v naših mlsllh. Razvijati otroka v smislu dobre i samopodobe Je naloga staršev in vzgojlteljev današnjih đnl. za i tako zahtevno delo so se odiočlil tudl pedagogl na OŠ Brdo. i ■ će zataji državna pošta, si v črnem orabnu ne belljo las. i Gospod Jože Kos Ima kvalitetno leglo golobov plsmonoš, i novlce gredo naprej. i ■ Lovci žlvljo z naravo, Jo razumejo In zanjo skrabljo. žlvall opazulejo In Jim pomagajo. Gospod Peter kos Je lovec, kl nara- vo opazuje In zanjo skrbi tudl tako, da vzreja fazane kar ob pomočl domačlh kokoši, ki še nlso Izgubile materlnskega čuta za mlade kebčke, tako kot fazanke, kl se Izvalilo v Inkubatorju. ■ Trasa avtoceste bo pernate živall nekoliko zmedla, ko pa se bo grmovje ponovno zaraslo, se bodo tudl fazani vrnlll v svoj žlvllenjskl rltem. ■ šport Je v novoletnem času zbllževal ljudi iz vse doline, v dolino Je prlvabil oblskovalce iz drugih krajev Slovenije, vsl pa so želell, da 2000 krogov okrog Igrlšča v Krašnjl Dušan Mravlje kljub slabemu vremenu tudl preteče. Ob skupni pomočl kra- Janov In zaslužnih športnlh delavcev Je Dušanu to tuđi uspelo. ■ Nogometni navdušenci so se odpravlll v Prekmurje v Cankovo, kjer so se skupaj z domačinl pozabavall In povesellll. ■ Će bodo mladi krajani zamudlli avtobus, si bodo nataknlll kotalke, saj so se na kotalkarskl reviji kk sokol iz ihana v RCU navdušlll za ta šport, odpeljall se bodo v dolino novim dogo- dlvščlnam naprotl. Novice iz Moravske doline ■ Moravska dolina Je svojevrstna naravna zanlmlvost. V okviru projekta Celostnl razvoj pođeželja In obnove vaši, kl se Izvaja tudl v občlnl Moravče, Je đr. Majda Topole na zemljevldlh pred- stavila prvo fazo obdelave, ko gre za natančno analizo flzlčnogeografsklh prvln površja, vodnih razmer, podnebnlh razmer, eskpoziclje, količine prejete sončne energije, rastllnst- va In tlpov prsti. Faze za nadaljnje delo si bodo sledile v letošnjem letu. ■ Novi občlnskl časopis je bralcem všeč, saj tako zatrjuje kar precej vprašanlh bralcev. ■ Zima Jo Je zagodla tuđi v Moravski dolini, zlastl tištim krajem, kl so s svetom povezani z makadamskiml cestaml, saj so bile v hudem mrazu tako poledenele, da Jlm zimska služba ni mogla do žlvega. ■ Žled Je v letu 1999 prlzadel gozdove v nizinskih katastrskih občlnah, lastnlkl morajo narediti popolnl gozdnl red, sne- golom je prlzadel 20 % celotnega odkazlla GE Moravče. ■ Kaj Je lepšega kot to, da majhnl otrocl pri zdravnlku ne Joka- Jo. Će je ta še prljazen stric, ki s šalo prežene strah, je to še toliko bolje; to novi moravski zđravnlk đr. Tomaž Kllnar zna sko- raj tako dobro, kot mengeškl dr. Janez Vasle. ■ Prljetno |e zavltl v trgovino, kjer trgovci poznajo oblsko- valčeve nakupovalne navade. Tako je sedaj tuđi v Pecah, prljet- ni vaslcl, kjer s skupnlml močml vseh krajanov dosegajo "nemogoče". ■ Sejml v Moravčah Imajo posebno zgodovlno, kar sedem Jlh Je. Na semanje dni bo v Moravčah posebno dobro poskrbljeno za oblskovalce od blizu in daleč. ■ Kolednlkl so se v spremstvu farnega župnika gospoda Vlktorja Prlmožlča podali od hiše do hlše In nablrall darove za uresnlčltev programa Brazlllja • Srečnl otrocl. Darovalcl so bili velikodušni. ■ Na OŠ Jurila Vege že vrsto let deluje astronomski krožek. Mentorja sta odpeljala zvezdne radovedneže na ogled obser- vatorlja blizu kraja Tunjlce pri kamnlku. Tudl domačl tereni ponu|ajo marslkal zanlmlvega v čistih Jasnih zvezdnlh večerlh. ■ Komorni zbor Llmbar Je Imel v čudoviti cerkvlcl sv. Andreja že svol četrtl božični koncert. Cerkev s svojo akustlko omogoča, da poslušalci tenkočutno spremljajo vse zahtevnejše vokalne Izvedbe božičnih pesml domačlh In tujlh avtorjev. ■ Dramska skupina KID Llmbar Je pripravila Detelovo veselolgro v treh dejanjlh Naš naraščaj. Prljetno za oko In uho. ■ Dobro plešejo tuđi mladi članl folklorne skupine, kl so se predstavili gledalcem na novoletnem koncertu v Kulturnem domu. ■ Llmbarska gora vabi 12. marca po nagelj! Za prljetno vzdušje bodo poskrbell članl razllčnlh društev. ■ Moravska dolina jamarlem ne da miru. 31.12.1999 so se odpravlll v Jamo Pod velbom ob prvem Izviru potoka Rače. Osamell moravski kras skriva še veliko neznank, kl Jlh bodo radovednl Jamskl razlskovalcl počasi odkrlvall. Zanimivosti Iz Slamnlka, Rokovnjata In Novlc Iz moravske doline 1» za vas. dragi uengianl, Izbrskala Mlca Kavka. P, R I S O S E D I H Smeti, Vsak četrtek med 7.30 in 8.15 uro se promet po Slovenski cesti v središču Mengša podreja hitrosti, ki jo narekuje vozilo podjetja Prodnik iz Domžal. To pođjetje tuđi iz Mengša odvaža smeti, ki se v gospodinjstvih naberejo v enem tednu. Tako je tuđi po drugih naših mestih, sicer bi se Ijudje v lastnih smeteh zadušili. Žal pa laki odvozi povzročajo na osrednji mengeški cesti dodatne prometne zamaške. Cesta skozi Mengeš je prometno zelo obremenjena, saj se skozi Mengeš lahko pripeljemo na Kranjsko ali pa šc dlje na Štajersko. Mengšani in okoličani se tuđi voz- imo z lastnimi avtomobili, tako da je vsakotedenska prometna gneča ob četrtkih žal neizbežna. Ob tej uri odhajajo tuđi otroci v solo, saj so predure kar pogoste na šolskem urniku vseh naših osnovnih šol. Semaforja omogočata šolarjem in drugim pešcem varen prehod čez Slovensko cesto. Kaj pa se dogaja v avtomobilih? Če se doma človek pravočasno zave četrtka in ure pražnjenja smetnjakov po glavni mengeški ulici, je vse lepo in prav; kaj pa, če pozabi? Stiska pesti, se jezi, robanli nad Ijudmi, ki po pravici povedano, pospravljajo za meščani. Kakšno nasprotje! In kako odvozlati gordi- jski vozel? Vemo, da se ga ne da, zato so ga umni predniki kar presekali. Rešitev: pođjetje Prodnik naj se z občinsko upravo v Mengšu dogovori, da prazni smetnjake ob Slovenski cesti v času, ko je promet po njej zelo šibek, v času zgodnjih jutranjih ur, med 4. in 6. uro zjutraj, mogoče za svoje delo računa nekaj več kot sicer. Otroci bodo videli, kaj se na cesti dogaja, še varneje jo bodo lahko prečkali, vozniki pa borno Mengeš prevozili nekoliko manj sitni, lahko borno povedali ludi drugje, kako so Mengšani resili perec prometni problem. Šolska ulica ima sicer ležeče policaje, nima pa pločnikov, kjer bi se otroci na svoji poti v solo, v vrtec in domov lahko varno gibali. Kadar v Mengšu izdatno sneži, je Šolska ulica ena najožjih v mestu, po njej pa se vozijo laki prik- lopniki, da se komaj zdrenjajo med strehe hiš v križišču s Slovensko cesto, njihova kolesa pa so tako visoka, kot je visina pravošolk in prvošolcev. Mica Kavka MENGŠAN ■ o nekajletnem prcmoru rubrike kuharskih receptov se zopet srefamo, da vam morda pomagam premostiti kasno kulinarično vrzel. Razmišljam o zelo stari kulturi po imenu fiiol, ki je bila vćasih na Slovenskem tuđi zelo cenjena. Fižol izhaja iz Srednje oz. južne Amerike. Mehika pa je dežela fižola in tuđi bogata pri raznovrstnosti priprave jedi. Fižol vse- buje veliko beljakovin, ogljikovih hidratov in rudnin ter zelo dobro nadomešca meso. Fižol je primeren za pripravo predje- di, juh, glavnih jedi, solat, prilog in tuđi sladic. Tuđi barvno je fižol imeniten za kombinacije. Poznamo beli, krem, rdeči, pisani, rumeni in crni fiol. Da ne bi imeli težav pri uživanju, priporočam vcčkrat odliti vodo (fižolovko), tuđi do pelkrat, in se tako izogniti napenjanju. Fiiolov namaz 50 dag fižola 10 dag surovega masla 5 kom sardelnih filclov 5 strokov č esna clrohnjak ali peterSilj Skuhan fižol pretlaclmo skozi cedilo, dodamo maslo, siri česen, sardele, po potrebi ludi solimo. Namaz mažemo na kruh ali topel loast. 'izolova pradjed 50 dag belega fižola 30 dag gorgonzole 20 dag rdeče paprike 20 dag rdečih grozdnih jagod 10dag5alotke drobnjak, sol, muškatni oreh, balsamični kis, olivno olje fižol skuhamo, gorgonzolo, papriko narežemo na kocke ler položimo na velik lisl radića. Posebej naredimo preliv iz osta- lih sestavin in prelijemo čez kocke. Kuharski recepti Fiiolova terla Teslo: A dag masla, 6 jaje, 18 dag sladkorja, 1/2 zavilka vanilina, 9 dag moke, 1/ zavilka pecilnega praska, limonina lupina, 12 dag kuhanega in pretlačenega fižola Krema: 10 dag masla, 1 rumenjak, 1 6 dag sladkorja, 1 dl mleka, 12 dag kuhanega in prellačenega fiola, 1 zavilek vanilina, 1 žlifka ruma Maslo penaslo umešamo, dodamo rumenjake, polovico slad- korja, vanilin, sesekljano limonino lupino. MeSamo, da masa dobro naraste. Posebej stepemo beljake v trd sneg in vanj počasi vtepemo 5e preostali sladkor. Sneg in moko (v katero smo vmeSalli pecilni praSek in pretlačen fižol) nato v već korakih postopoma umešamo v maso in rahlo premešamo. Teslo ulijemo v dobro namazan model in v srednje vroči pečici pečemo 40-45 minut. Pečeno in ohlajeno testo prerežemo in namažemo s kremo. Krema: Maslo penasto umeSamo. V kotliček damo rumenjak, sladkor in mleko. Postavimo nad soparo in stepamo, da se zgosli. Nato slepamo Se na hladnem, da se ohladi. To kuhano kremo med mešanjem postopoma vlivamo k umeSannemu maslu in dodamo ?e pretlačeni fižol, vanilin in malo ruma. Vse dobro premeSamo. Torto laho okrasimo s stepeno smetano in razno- barvnimi fižoli. Fiiolova petica Teslo: 2,5 dag kvasa, 50 dag mehke moke, 8 dag sladkorja, žilca ruma, mleko po polrebi, 1-2 jajci, sol Nadev: 4 dag masla, 8 dag sladkorja, 30-35 dag fižola, 6 dag piSkotnih drobtin, cimet, vanilin sladkor, 6 dag medu, 2 beljaka, 1 žlica ruma Zamcsimo kvaSeno testo in ga pustimo vzhajati. Medlem pripravimo nadev. Maslo penasto umešamo, dodamo kuhan in prellafen fižol, med, cimet, vanilin sladkor, rum, ter sneg iz beljakov, v katerega smo vlepli sladkor. Testo razvaljamo, premažemo z nadevom, zvijemo in damo v pekač. Pustimo jo še malo vzhajali, nato jo premažemo z jajcem in pri 180°C pečemo 50-f>0 minut. Z vami se veselim uspehov! lustina Urbanec OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODF1RLI £ri^e::rBki salon LUKAN JANA LUKAN, LOKA, NA GMA.JN1 4, HIU 738 126 OJDPRTO: ponedeljek, sreda, petek od 13- do 2O. ure torek, četrtek od 9- do 16. ure (nudimo 15 % poupsl na vse storitve) sobota od 8. do 12. ure V A B L J E N I ! PROGRAM Združenja za medsosedsko pomoč- strojnega krožka Pšata-Bistrica za leto 2000 1.1 Namen Združenja za medsosedsko pomoč - strojni krožek Pšata-Bistrica, Glavarjeva 63. IJŽIJ^Kpmenda. Združenje za medsebojno sosedsko pomoi1: - strojni krožek Pšala - Bistrica je organizirao na področju občin Komenda, Kamnik, Mengeš in Cerklje, vanj pa so vključene kmelije, ki nudijo usluge s svoji- mi kmelijskimi stroji kmetom, ki te mehanizacije nima- jo, strojni krožek pa uporabijo za posredovanje teh uslug. Združenje za medsebojno sosedsko pomoč - strojni krožek Pšala - Bistrica je bilo ustanovljeno leta 1994, ima 8fi članov ter združuje kmelije, da bi zniževli stroške na kmelijah. Združenje ima svojo pisarno tuđi v Mengšu na Slovenski c. 28, objekt Slamnik. Strojni krožek omogoča racionalnejšo izrabo strojev, optimal- no izrabo časa, optimalno izvedbo del, doslop do vseh strojev, ki jih določena kmetija polrebuje, hkrati pa ni potrebno vse stroje kupili. 1.2 Plačevanje računov, vođenje evidenc Po Zakonu o dohodnini so prejemki iz medsosedske pomoći v strojnih krožkih oproščeni plačila dohodnine pod pogoji, da se za vsako izvedeno uslugo izstavi račun, tako da se upoštevajo cene iz Kataloga stroškov kmetijske mehanizacije (izdaja ga Ministrstvo za kmeti- jstvo RS), tako da so vse usluge tuđi dejansko zabeležene. Usluge med kmetijami posreduje vodja strojnega krožka, ki vodi ludi evidenco opravljenih uslug. Katalog stroSkov kmetijske mehanizacije je dokument, v katerem so zapisane vse cene uslug v SIT/ha, posamezne dele seštevamo (Iraktorist + traktor + stroj). Cene so preračunane in usklajene tako, da se medsebojne usluge lahko zaračunavajo (seveda dela vsak s svojim slrojem) z oprostitvijo plačevnja dohod- nine (pod pogoji, da se izda račun, krajevna omejitev, viSina letnih prejemkov) in so osnova izračunavanja storitev v Sloveniji. Obračunski blok pa je že pripravljen obrazec za zaračunavanje uslug, en izvod dobi naročnik-plačnik, drugi izvod izvajalec del, tretji pa je za naš arhiv. Arhiv preko leta vodi gospod Peter lerič, Križ 46, 1218 Komenda. Vsako leto se število opravljenih ur preko strojnega krožka povečuje, tako smo v lanskem letu zabeležili 550 ur storitev, v letu pred tem pa 480 ur storitev, v letu 1999 pa so člani opravili za 16.000.000 SIT prometa. 1.3 Program delovanja društva v letu 2000 a) Pospeševanje rabe strojev z medsebojnimi uslugami. V prihodnjih dveh lelih bi radi še bistveno povečali rabo kmelijske mehanizacije preko slrojnega krožka. To ima lahko več učinkov, in sicer: 1) usmerjanje investicij v kmetijstvu, 2) zniževanje slopnje zadolženosti kmetij, 3) ekonomična izraba kmetijske mehanizacije, rentabilnost investicij, 4) dostopnost specialnih (praviloma zelo dragih) kmeti- jskih slrojev vsem kmetijam na območju, 5) povezovanje, združevanje ter sodelovanje med kmetijami. b) Delovanje društva v letu 2000 1) priprava in izvedba enodnevnega strokovnega izobraževanja, 2) slrokovna ekskurzija v eno od držav članic EU, z vidika organizacije strojnih krožkov ter sejma kmeti- jske mehanizacije, 3) sodelovanje na kmetijskem sejmu v Komendi, 4) priprava informalivnega in reklamnega gradiva za sedanje in bodoče člane. Anton Jagodic N A S V E T I ............ImTT^L'fe^T^'ls^l,' J^T <*m "%ir%4 ina MENGSAN Zahvala Ob boleči izgubi drage žene, mami in sestre BOGDANE RŽENIČNIK Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena pisna in uslna sožalja, podarjeno cvelje in svece. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem šlevilu pospremili na njeni zadnji poli. Zahvala sestri Mileni za tople poslovilne besede, g. župniku Kerinu in palru Marku za opravljen poslovilni obred in iz srca izpovedan govor. Zahvala ludi oktetu Zvon injožici Kališnik za zapetepesmi in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki jo bosle obranili v lepem spominu. Možjanez, hči Andreja s Petrom in sinjanez z Ditko. Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom. A tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolcčina Zahvala Ob boleči izgubi naše drage hčerke, mamice, sestre, tete in svakinje LJUBICE JOVANOVIČ 30.7.1958-2.1.2000 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazana uslna in pisna sožalja, za podarjeno cvelje in svece. Zahvala dr. Gabrijeli Kovač-Mohar, gospodu župniku in sodelavcem. Vsi njeni ljubila je dom, ljubila življenje, rada je peta in bila vesela. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini za ječi: "Je res, da tebe več med nami ni?" Zahvala ob smrti VIDE STOPAR roj. Grčar iz Loke pri Mengšu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom., zdravslvenemu osehju Ciastro klinike Ijubjana, dr. Kovačevi in sestri Vandi, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvelje, svece, svete maše in vsem, ki ste jo v lako velikem šlevilu pospremili na njeno zadnjo pol. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, l>evccm, Irobenlaču, praporščakom in predstavniku Zli NO V za poslovilni govor. llvaležni smo slehernemu, ki se je poklonit spominu pokojnice. Dajmo ji pokoja, kjer počiva in meslo v naših srcih, saj poznamo priliko o posajenem semenu, ki umre, da obrodi slolern sad. Vsi njeni MENGŠAN Zahvala V 92. letu starosti je tiho in mirno sklenil svojo življenjsko pol naš dragi oče, brat, ded in praded TONE MEKLAV organisl in cerkovnik Iskreno se zahvaljujemo usem sorođnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja terza darovano cvetje, svece in darove za cerkev. Hvala gospodu, župniku Jcinezu Jarcu iz Radomelj za lepo opravljen obred in gospodu Maleju Zevniku iz Mengša za spremslvo. Hvala mengeškim cerkvenim pevcem, Mengeškemu zvonu, prilrkovalcem, posebna zahvala gospe Miheli Selan za poslovilne besede in oris ujegovega zadnjega službovanja v Mengšu. Vsi njegovi IN MBMORIAM V pelek, 7. januarja 2000 smo se na mengeškem. pokopališču poslovili od ANTONA MEK1AVA, človeka, ki se ga mi slarejši Mengšani dokaj dobro spomi- njamo. Vsaj delno pa bi ga rada predstavila ludi mlajšim, saj je bil pomembna oseb- nosl za Mengeš, posebno pa še za cerkev. Tik pred drugo svetovno vojno se je s svojo mlado družino naseli! v mengeški Mcžnariji, s tem pa prevzel dela cerkovnika in organista. Takral so bile za ta položaj kar obširne obveznosti, ročno zvotienje, krašenje in posprav- ljanje cerkve, strežba v zakristiji in za kar mu gre izredno priznanje, bil je odličen organist in pevevodja. Vse te njegove obveznosti in skrbi za vzdrževanje družine pa je 49. leta prekiniUi aretacija. Bil je na prisilnem delu j)ri gradnji Ijubljanskega Litostroja. Življenjski pogoji so bili tam nečloveški. Tuđi vsi stiki z domačimi so bili pre- povedani. Da bi bila ni era njegovih preizkušenj /tolna, mu je žena zaradi kajri popolno- ma onemogla in je bila 20 let odvisna samo od njegove pomoči. Ko pa so si njegovi olroci gradili svoje domove, jim je vsestransko pomagat. Nazaduje je živel pri hčerki Miji. '/. njo in vsemi njenimi so bili vedrio v dobrih odnosib, zato je bilo slovo še težje... Mihela Selan ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdlnov trg 8 • Telefon: 061 738 977 Pisama in sklad Išče sta od pita ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301 H 0-134/98 SKD DEKLETOM, ŽENAM IN MATERAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU Z ŽELJO, DA BI JIM BLIŽNJI ZMOGLI POLEPŠATI VSAK DAN V LETU I OD SKD MENOEŠ AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETIR HUBAT >.p. Debeno 75, 1 234 Msngei Tel.: O61 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 VAM V NAJKRAJŠEM ČASUDOSTAVI KURILNO OLJE Z MOŽNOSTJO PLAČILA V GOTOVINI ALI DO 6 OBROKOV PLAČLJIVO S ČEKI SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIiTVO IN VRTNARSTVO HUBATI v MengSu prodamo dvodružlnsko hlšo 235 m' z gospodarskim poslopjem 81 m' ter dvorlščem, skupaj 560 m\ Prlmerno za mirno dejavnost. cena: 35 ooo ooo.oo sit. Telefon: O41 5ia 175 H> GRADITE? dJB|p ZNANCI? UVELJAVLJEN "^ Hjif' ■ ■ SISTEM OMETAVANJAJT« B M ■ KVALITETNI MATERlJL^^^^^ - KVALITETNA 1ZDELAV^^H|H| '^^ GRADBEN1ŠTVO NAhjJMJK ■Hl:tel. 061 712 249, 041 Sfm^tS. strip VEZENJE VERONIKA Wiegele Veronika s.p. GSM: 041 744 599 • vwiegele@tris-a.si Naprošamo vse, ki bi želeli postati pokrovitelj stripa, da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). Knjižne novosti ZA MESEC FEBRUAR SPLOŠNO • KROPP, Paul Vzgajanje bralca; Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. - Tržič; Učila, 2000 ASTROLOCIIA • COLUBOVIČ, Majda Horoskop 2000. - Žalec; Astrolosko-vedeževalski studio Majda, 1999 • G'MEZ Burn, |oaquin Konec sveta; Prerokbe za leto 2000. - L|ubljana; DZS, 1994 • JENSON, Ron Naredite iz življenja već. - Ljubljana; Lisac & Lisac, 1999 • MENNEN, Patricia Kako to lepo diši!; odkrivati svet z vsemi čuli. - Radovljica; Didakta, 1999 • VVILMES-Mielenhausen, Brigitte Kje je doma tišina?; starši in otroci odkrivajo poti do spros- titve. - Radovljica; Didakta, 1999 VERSTVO, BOCOSLOVIE • BOVVKER, |ohn Enciklopedija verstev sveta. - Ljubljana; Slovenska knjiga, 1999 • MARIJI; Brezjanski romarji. - Radovljica; Skriptorij KA, 1999 • O'BRIEN, joanne Atlas verstev sodobnega sveta. - Ljubljana; Družina, 1999 • ROCIER, I...]. Zgodovina cerkve. 4. - Ljubljana; Družina, 1999 • URBANA plemena; subkulture v Sloveniji v devetdeselih. - Ljubljana; ŠOU, 1999 EKONOMSKE ZNANOSTI, GOSPODARSTVO, DELO • PAVLIN, Samo Prehod 2000. - Ljubljana; Delo, 1999 PRAVO, IAVNA UPRAVA • BELE, Ivan Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. - Ljubljana; Gospodarski vestnik, 2000 VZGOJA, IZOBRAŽEVANIE • ARMSTRONG, Thomas Prebudite genija v svojem otroku. - Tržič; Učila, 2000 • SIMS, Pamela Spodbujanje odličnosli; vsak otrok je lahko dober učenec. - Tržič; Učila, 2000 MEDICINA, ZASVOIENOST, ŽIVL|EN|SKA OBDOBJA • CRŽAN, Karei V svetu omame; droge na Slovenskem. - Lj.; Družina, 1999 • HOZER, Silvestra Nega dojenčka. - Ljubljana; Tehniška založba Slovenije, 2000 • MINDELL, Earl Ohranimo zdravje. - Ljubljana; Mladinska knjiga, 1999 • SCHMELZ, Andrca Alergije pri olrocih. - Ptujska gora; IN OBS • SMILIANIĆ, Drago Naravno zdravijenje; bioenergija in kiropraktika. - Šmarjeta; samozaložba, 1999 • VILMAN, Hzman Bernard Otroški zdravnik. - Ljubljana; Mladinska knjiga, 1999 INŽENIRSKE VEDE, RAZNE INDUSTRIJE IN OBRTI • HANKE, Johann-Chrislian Spoznajmo Word 2000. - Scmpelcr pri Go.; Flamingo, 2000 • MIHALIč, Kobert Hitri vodnik po Microsoft Office 2000 za slovensko različico. - Ljubljana; P.isadena, 1999 • NAHTIGAL, Franci Naučimo se uporabljali Worrl 97. - Ljubljana; Nahligal, 1999 VODEN|E IN ORGANIZACIIA POSLOVANJA PODJETIJ, TELEKOMUNIKACIJE • BROIAN, M.itjaž Začctki radia na Slovenskem. - Ljubljana; Modrijan; Radio Slovenija, 1999 • GATES, Bili Poslovanje s hitrostjo misli; ob uporabi digitalnoga živčnega sistema. - Ljubljana; Orbis, 1999 • NOVAK, Božidar Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti. - Lj.; GV2000 • REHERNIK, Miroslav Od ideje do denarja. - Ljubljana; Gospodarski veslnik, 2000 • COX, Joyce Microsoft Powcr Point 2000. - Ljubljana; Pasadcna, 1999 TEORIIA UMETNOSTI • RUS, Roman Vodnik po Rimu. - Ljubljana; Družina, 1999 UMETNOST, GLASBA, FILM, GLEDALIŠČE • MIHELIČ, Polde Včerajšni svet. - Kamnik; Zveza kulturnih organizacij, 1999 • MANNING, Mick Šola igre. - Tržič; Učila, 1999 • PARKINSON, David Film. - Radovljica; Didakla, 1999 AT.! A NiSO MAŠKARE SUPER? DO8:i. 5EM TRI KROFE, RVA SONgONA. ENO M0'-XV IN LE DVAKRATSO ME BRCNILI 'i\'07.\ VRATA! SEVEDA 3TN MOJ1 TUDA dEl-E SEDAJ PRIĐE VESELJE :N RADOST. GOSPOD PAO BAJE NAJBOLJ RADODARNO grpE V MENGŠU! °x IN MENDA JE BOGATI ir4 .:AZ Wr TA GlAVEN PRESRISANEC GA NE SOM PROSI',. 2A KROFE! NE! (ti, H:, W! W\.lf: GA 2OV; PROsn. ZA DENAR! HO! PREBRfeAH SI TI ATA1 A EKOi.fi! TU SVA. ZDEJ PA Gl.Ej! Vcđ. GA BOM JEST ZLO SAMOZAVESPNO PROSU ZA DtNAR! TAKO NAJVEČKRATVŽGEI u:, u; ni SINE MOJ! U'"-: SE OD SVOjGA TAriTARGA! V. '■'.<> V ŽiVLJENJU MARs:KDAJ_ . ••' p;?AV PR.'ŠL.OI ME 2ANIMA\ a'AJ R» REKf.lN JAAAA? /DEJ /v\I DENAR" dEZ :>, MINl.ni: IN ■» SEKUND JA GOSPOD KAO KAKSEN SKANDAl, DA IJUD: ROPATE! PA KAJ b'rt , ZNOREU?! VAS SOM KAR Y. ŽENI PE'.JAI,DA 6E ^ NE K ZEN'J TAKšMA JE fcOT > MJŠA^P ffi/\.:TE fJON^ »MIRI VEM, ivK IMATE PRAV ] k-,1MPATtfN0/ KJE SI SPET BIL?!! NO, JA... 3hZ SEM SVOJE PRAV2/',PRAV •V OPRAVILI > ^ET^h Nagradna križanka Gesla, ki jih bostc dobili ob rcšitvi tokratnc križankc, pošljitc na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš do It. marca 2000. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki hodo prejeli nagrade Trdinovega hrama iz Mengša, m sicer: 1. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 3.000,00 SIT 2. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 2.000,00 SIT 3. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 1.000,00 SIT Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki. NaproSamo vse, ki bi želcli prispevati nagrade 2a naslcdnjc križankc v glasilu Mengšan, da to sporočile odgovornemu uredniku (GSM: 041 (>(>1 517). Pravilno geslo križanke v januarski številki Mengšana: . "NAJBOLJŠE MEHANIKE IMAMO V MENGŠU" Žreb je izmed Stevilnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Jana Bergant, Murnova 20, Mengeš 2. nagrada: Nuša Gosar, Levstikova 3, Mengeš 3. nagrada: Boris Martinčič, Murnova 14, Mengeš # Mtmsš 4iw Slovenska 30, Mengeš *HS*Lfo0L tel.: 737 837 HWf SLOVENSKA ASTRONOMSKA REVIJA, TUOI ZVEZC* V DEVICI 1. DEL CESIA ZAZNAVA PRS1I TRAVKiA ruSa TRANC. KNJIŽEVNIK (CHARLES) ?ENSKA. Kl PODTALNO DELUJE MONCOLSKI VLADARSKI NASLOV 1 NAJSTA-REJSI EKSPLOZIV '0 A/ / K PATRUUA e fi- e- 0 L / MAKEO. NARODNI PRAZNIK L i N b E /i/ LIKOVNI IZOELEK h 1 KRAJ POO KRIMOU 1 PLIN V ŽARNICAH DEZELA, KJER VIA6A SLOV. SLIKAR (MAKSIM) SE5TAVIL MARKO BOKALlC NEKDANJI DIPLOMAT FALEŽ V VATIKANU i oel GESlJi l.rSCNA OBLOGA ZIDU Ali S1R0PA orSki TURISriČNI OTOK PETAR graSo oroK v TRANC GCOGRAF-SKIH IMENIH SKUPINA PTIĆ ALI RIB CCL.OVSKI HOKEJSKI !< H C IGRALEC CONNERT K/ ELIPSAST KROZNIK MODNA TRGOVINA PAJKOVEC Z DOl.CIM CLENA5TIU ZAOKOU J> P t CP A/ NEM^KI SMUCAR (MARKUS) $ B UVOZNA DAJATEV TEPEC. BUTEC 0 0 L 'ft 1/ E £ TELESNA 0K0NCINA l/ Kl. ?. KER DA ĆE l< ć> NATECAJ NOVINAR BABAČlC ir a D NAD-STROPJE r 2 KRAŠKA Crnina 7 f /V VlSjI ANG PLEMIĆ izpiranje CRLA STROCNICA NA PREKLAH 1 7 (.9 ( »reobCut-LJIVOST ORGANIZMA E / POL IC USKA ZA DOKA VINJE PRIPRAVA ZOVANJE AVSTRUSKI SMUCAR NOSTI ICRALEC PACINO CLMĆNA BOLEZEN V USTIH zacreb5ki Časopis (TALIJANSKO POCORJE SLOV. PISATEU N UREDNIK (JANI) PEVEC i/ 1 /X ZVEZA 8ORCEV a KOKOS-NJAK BNALISČE UMRLIH PRI SLOVANIH A/ 4 ANC. MESIO OB fEMZI £ KOZARlfi ! KONICA NA PRIPRAVI HOKEJSKI PLOSCEK f H ER8U AKO mencSan vraC 3. rjci GLSI.A £ P /i/ ft C k u RASTLINA ZA PASO NEK DANJI NOTRANJI MINISTER (ANOREJ) r B STANJE BREZ SVETLOBE 7 B /7 PRISEDNIK. POROTNIK t B s i? K RAZSTAVNA PLOSCA ICRALKA TKACEVA umetniSki PROGRAM NACION RADIA BRITANSKI OROBIZ £ / STAREJSI ANC. PEVEC (ADAM) A/ 1 NECOVAN NEMEC X/ OBClNA VZHOONO 00 PEVEC BEGA PRIIMEK SESTRE VENDELINE NEKDANJI KITAJSKI URADNIK 1 LJUBLJANA L KITAJSKI SADEŽ /k K 1 2IVA ROCELJ STEFAN MAtuS LETALO ft V ( hl uCenec nekdanje NlJjE GIMNAZIJE f B Ji L 0 c NAKOVAI.O 0 RIBJE JAJĆECE 1 H K MAČKICA ft /1 F '4. sadna drevesnica KAMNIK Sadike za pomladansko saditev: jablane, hruške, breskve, nektarine, češnje, višnje, slive, marelice, orehe, ribez, ribez na steblu, maline, ameriške borovnice, aktinidije, kaki, vinska trta Zaštitne košare proti voluharjem Gnojila, substrati in opore za sadno drevje Strolcovni nasveti SADNA DREVESNICA Ekslerjeva 8, Kamnik Telefon: 061/813 352 VELE prjjeten nakup L Ni^NJj^T.offn^ALO. Atvyt\»cv A.A .. ^<»«vi.OLVe . \J\\jV>Y\c«\^VjC\ t±K