tFTO XIX., 5TEV. 54
SLOVENSKI
icdaja in tisKa Časopisno podjetj« Slovenski ovročeTalec. — Direktor: Rudi Jenhuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošajak. — UredniStvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št, I in S, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/ll. telefon 23-522 io 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 30-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro raŽun pri Komunalni banki Ljubljana št. 60-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 6xn
UUBLUKK, SREDI* 5. KUGI 185«
ramo Elij
ALEKSANDER RANKOVIC NA PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V BEOGRADU
isša kritika je dokaz moči
in trdnosti socialističnega sistema
—» bom ussKrffSSSsrM™ SEE"“VZP0D-
BEOGRAD. 4. marca. (Tanjug). Danes je bilo v podjetju »Crvena zastava« na Voždovcu veliko zborovanje volivcev, na katerem je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in i ir- L-oniiiiiai v tem volilnem okraju za zvezni zbor zvezne ljudske skupščine Aleksander Rankovič. Zborovanju so prisostvovali tudi predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Vedlinov sekretar mestnega komiteja ZK Beograda Rista Antunovič in «rugi
Veliko število delavcev iz podjetja »20. oktobar«, »Avala«, »Petar Velebit«, množica mladincev državljanov in pripadnikov JLA je napolnila prostrane dvorano podjetja »Crvena
zastava«.	^ dvorano so voiivCi podpredsednika Rankoviča pozdravili z dolgotrajnim
ploskanjem.	sekretar občinskega komiteja ZK Voždovca Imre Juhas, nato pa je spre-
govorS Aleksander Rankovič, ki je, "ponovno turno pozdravljen od okoli 6000 prisotnih volivcev, dejal:
Govor Aleksandra Rankoviča
Tudi to današnje zborovanje eno izmed mnogih političnih -r-edvolilnih manifestacij, pri katerih sodelujejo naši držav-k.ani v vseh krajih naših ljud-kih republik. Ta živa in široka politična aktivnost, ki se raz-Ja v državi p-o razpustu ljud-- .h skupščin, je rezultat zanikanja, ki ga naši volivci kažejo z izvolitev najvišjih predstav-štev. Prav tako je izraz demo-k atičnosti našega volilnega si-r-ma, ki omogoča volivcem, da v svojem najboljšem prepričali i volijo svoje predstavnike, k jih kot svoje poslance pošiljajo v Ijudsike skupščine. Na ta način se v ta naša predstavni-i‘va prinašajo boga.te izkušnje, pridobljene v naši socialistični graditvi, ker delajo ti predstavnik obenem v organih oblasti, politično-družbenih organizaci-■ah. organih samoupravljanja Tn družbenega upravljanja, neposredno v proizvodnji in na drugih področjih družbene delavnosti.
Prav taka sestava ljudskih skupščin zagotavlja tem najvis-;im organom ljudske oblasti, da na podlagi izkušenj, ki so jih r.jihovi člani pridobili v ljudsk, revoluciji in v prizadevanjih v povojni socalistični graditvi, nadaljujejo tudi v četrtem sklicu odgovorno nalogo nadaljnjega izpopolnjevanja našega socialističnega družbenega sistema. Obenem je taka izvolitev pred-stanikev dokaz moči in enotnosti naših delovnih, ljudi ter njihove politične zrelosti ;n odločnosti, da grade sebj in svojim pokolenjem srečno socialistično Jugoslavijo.
Te prednosti našega socialističnega sistema ne moreio ali pa nočejo razumeti tisti, ki gledajo na politično življenje v novi Jugoslaviji enostransko in samo skoz-; delovanj« ene ah več političnih strank. Dejansko to kaže, da so v tujini nekateri ljudje in krogi, ki se zaradi svojih posebnih računov nikakor
ne morejo sprijazniti z jugoslovansko stvarnostjo. Videti je. da danes bolj &krbe. recimo, za usodo demokracije v Jugoslaviji za njene notranje razmere.
nismo pripravljeni sprejemat; raznih lekcij iz tujine. Namesto, da bi v Jugoslaviji iskali pripadnike svojega vzorca demo-
tudi prt izvajanju take politike s konkretnim vsakdanjim funkcioniranjem celotnega družbenega mehanizma. In glede na to, koliko ima vsak državljan, ne glede na spol, poklic, versko pripadnost, narodnost, premoženje in temu podobno možnosti sodelovati pri upravljanju in odločanju v državi, se ceni stopnja demokratizma dotične države. Ako se te pravice omejujejo ali skrajšujejo ženam, zreli mladini" nepismenim, tistim, ki so manj 'premožni ali pa gre za druge podobne <^me~ jitve, potem to ni demokratizem kakor ga mi pojmujemo, temveč privilegij manjšine in ne demokratično omejitev osnov nih pravic državljanov, ne glede na to, koliko je v tej državi
kraoij e, kjer so sicer tudi političnih strank.
i§ižf
kakor pa se ukvarjajo s takimi in podobnimi problemi v svojih lastnih državah in strankah-Kaže, da bi vse te njihove »skrbi« izginile, ako bi se nekako moglo vrniti staro stanje stvari v Jugoslaviji, obenem z njim pa tudi obnoviti pozorišče medstrankarski! sporov. Toda jugoslovanski narodi, poučen; z izkušnjo iz nedavne preteklosti, ne bodo več dopustili, da bi se ponovila katastrofa iz leta 1941, ko so buržoazni politik; potisnili vso državo v suženjstvo fašističnih napadalcev. Zaradi vseh teh razlogov nismo naklo njeni raznovrstnim tolmačenjem in pojmovanjem demokracija nit; ne moremo blagohotno pritrjevati tistim elementom, ki delajo v državi pod videzom nekakšne drugačne demokracije za porušenj e našega družbenega reda.	t
Jugoslovani smo«, z vrsto primerov dali dovolj dokazov, da
uspeli najti posamezne omahljivce in jih dobro vpreči v svoj voz pod videzom lažne demokracije, naj bi predvsem več skrbeli za sto in sto ter tisoče svojih državljanov, pa tudi za celotno narode - in države, ki se bore za svojo neodvisnost in svobodo. Toda taki vladajoči sistemi branijo za vsako ceno svoje postojanke in budno pazijo, da bi ne bila njihova »demokracija« ogrožena. V takem sistemu gredo celo tako daleč, da zaradi svojega cilja razpuščajo in prepovedujejo napredne politične stranke, plenijo njihov tisk in tiskarne, pa tudi zapirajo in obsojajo njihova vodstva. Ako Pa gre še za države, ki imajo kolonije ali vojsko na tujih ozemljih, potem pošiljajo politične nasprotnike tudi v izgnanstvo, vse to pa v imenu koristi države in ohranitve njihovega demokratičnega sistema. V takih primerih izražajo opozicijske s-branke svoje nezadovoljstvo ali pa se omejujejo pred tako politiko samo z nekoliko svečanimi izjavami ali reprezentativnimi govori v parlamentu, v bistvu pa delajo isto, ko so na oblasti. To je tisto, kar imenujejo perfektno demokracijo.
KAJ JE MERILO
DEMOKRATIČNOSTI?
Pri nas pa cenimo demokracije po povsem drugem kriteriju. Merilo za demokracijo ni razdelitev oblasti med dvema političnima strankama, niti niso koalicijske kombinacije vodstev več političnih strank in podobno.
Merilo za demokracijo je, koliko in kakšne pravice imajo državljani pri določanju tako splošne politike države kakor
V našem sistemu socialističnega demokratizma gre za to,
da naj aktivneje sodelujejo vsi
državljani po končanem 1-8. letu starosti, tako v političnem življenju države kakor tudi v vsakdanjem upravljanju na vseh družbenih področjih. Da
bi prišla do izraza čimbolj volja in razpoloženje državljanov, jim naš družben o-politični sistem jamči vse možnosti, da v najrazličnejših oblikah delovanja in dela političnih in družbenih organizacij volijo svoje predstavnike in da tako po svojem najboljšem prepričanju grade družbeno in politično življenje socialistične Jugoslavije. V takem sistemu se naši državljani pogosto sestajajo, da predlagajo in volijo svoje predstavnike.
To je prineslo že toliko vsestranske aktivnosti in političnega življenja v funkcioniranju našega družbenega mehanizma, osnov- da s; državljani ne morejo niti zamisliti krajevne samouprave, upravljanja v gospodarskih organizacijah, družbenih službah itd. brez organov, ki jih ne bi izvolili. In zato je povsem razumljivo zanimanje, ki ga kažejo naši volivci' v takih primerih.
Aleksander Rankovič je potem navajal naše uspehe v povojnem obdobju in nadaljeval:
ŽIVLJENJU IN POTREBAM DELOVNIH UUDI VEČ POZORNOSTI
Uspehi, ki;Smo jih dosegli na področju gospodarskega razvoja v celoti, so se začeli čutiti tudi že v življenju naših delovnih ljudi. V zadnjem poldrugem letu so začeli naraščati denarni prejemki delavcev in usluž-
izmed glavnih smotrov naše prihodnje gospodarske politike postopno tudi stalno zboljševanj e življenjskih pogojev našega delavskega razreda. Poleg naraščanja osebneSa dohodka se bo več kakoir doslej vlagalo za
bencev, povečala se je realna, zboljšanje življenjskih pogojev: ■plača. Kakor je znano, je eden za gradnjo stanovanj, za šol-
stvo, zdravstveno službo, ureditev mnogoštevilnih tako imenovanih drobnih zadev v okviru komun, kar naj bi olajšalo in zboljšalo življenje državljanov. Da bi šli po tej poti, moramo še marsikaj spremeniti v naših pojmovanjih, moram-o zlasti v komunah posvetiti več pozornosti in skrbi življenju delovnih ljudi in njihovim potrebam. To je treba upoštevati zlasti tedaj, ko se odloča o razdeljevanju in uporabljanju materialnih sredstev, s katerimi razpolagamo. Morda je ponekod koristneje, da bi več sredstev porabili tamkaj, kjer bi državljani občutil; olajšanje, da bi uredili nekatere pereče probleme komun kakor pa neprestano širili podjetja in zidali velike stvari. O tem bi morali dobro razmisliti tudi naši vodilni organi, " organi samoupravljanja, pa tudi državljani sami.
POMEMBEN PARTIJSKI DOKUMENT
Tovariši in tovarišice! Bržkone ste že imelii priliko seznaniti se s pismom, ki ga je izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije poslal vsem organizacijam in vodstom. Iz tega izredno pomembnega partijskega dokumenta ste mogli spoznati, kako ostro se kritizirajo negativni pojavi v političnem, gospodardskem in družbenem življenju, kakor tudi pomanjkljivosti v delu Zveze komunistov.
Dulles le proti
Ameriški zunanji minister je izjavil, da so sovjetski pogoji sa sestanek zunanjih ministrov nesprejemljivi za ZDA — Dejal je, da ne^vejea nobeno važno vprašanje, o katerem bi se po sedaj znanih staliscih lah-v	sporazumeli
WASHINGTON, 4. marca (Reuter). Ameriški zunanji minister Dulles je na današnji tiskovni konferenci- izjavil, da so pogoji za sestanek zunanjih ministrov, kakršni so v sovjetski noti -francoskemu zunanjemu ministru, nesprejemljivi za ZDA. Dodal je, da ZDA ne želijo sodelovati na konferenci, kjer ne bi govorili o večjih problemih in na kateri bi obstoječe razlike v stališčih izkoristili za povečanje mednarodne napetosti.
Nadalje je o tem vprašanju Dulles dejal, da on ne ve za nobeno važnejše vprašanje glede katerega bi na podlagi doslej znanih stališč ZDA in Sovjetske zveze lahko pričakovali sporazum. Po njegovih besedah se lahko ameriško stališče v
Sklepi liaznega izvršnega sveta
Pomembne uredbe s področja gospodarstva — Ustanovljena je komisija za vprašanja osebnih dohodkov v gospodarstvu — Uredba o materialni preskrbi vdov, ki nimajo pravice do družinske pokojnine ter investicijski program izgradnje televizije
Beograd, 4. marca (Tanjug). Danes je bila seja zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom Svetozarja Vukmanoviča, na
kateri so sprejeli več uredb in odločb s področja gospodarstva, socialne politike kakor tudi z drugih področij.
Zvezni izvršni svet je sprejel tri pomembne uredbe: o ureditvi odnosov v zvez: z razpoia-
VREME
Torek, 4. marca:	Nad zahodno
in srednjo Evropo se je zgradilo področje visokega zračnega pritiska. Hladne zračne gmote se zadržujejo nad Karpati m Balkanom.
Napoved za sredo: Sončno vreme z delno oblačnostjo, ki bo v vzhodni Sloveniji nekoliko povečana. Temperatura ponoči do —5, v Primorju do + 4. najvišje dnevne med 7 in 12 stop. C.
Snežne razmere:	Komna 190,
fiport-hotel Pokljuka BO. Vršič 205, Kranjska gora 30. Dom Planica 40, Pohorje 90. Ribniška koča 90. Livek nad 800 m 60 cm snega. Triglav - Kredarica 230 cm snega.
gan-jem	čistega dohodka in
sredstev gospodarskih organizacij, o izrednem prispevku k proračunom iz osebnega dohodka in o ustanovitvi komisije za vprašanja osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Zvezni izvršni svet je sprejel zatem nekoliko odločb v zvezi z zakonom o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij.
Sprejeta je odločba, po kateri bodo določene gospodarske organizacije plačevale letos prispevek iz dohodka po blažji
lestvici. Poleg premogovnikov,
gradbenih podjetij, gradbeno-montažnih in obrtnih podjetij =o v tej kategoriji tudi podjetja lesne industrije, podjetja za geološko-raziskovalna in kon-solidacijska dela kakor tudi gospodarske organizacije _ za opravljanje administrativnih in intelektualnih uslug.
Odločba o načinu plačevanja anuitet za investicijska posoji-
la ureja način, plačevanja in določa sredstva, iz katerih se bodo plačevale te anuitete.
Odločba ureja tudi način odplačevanja prej sklenjenih posojil.
Sprejeta je tudi posebna odločba, po kateri gospodarske organizacije niso dolžne plačevati "prispevka k proračunom politično-teritorialnih enot iz sredstev sklada skupne potrošnje. ki se uporabljajo za določene namene. Ta prispevek se ne bo plačeval iz sredstev, ki jih gospodarske organizacije prenesejo iz sklada skupne potrošnje v sklad osnovnih in obratnih sredstev ali v rezervni sklad, nadalje iz sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo 'novih stanovanjskih poslopij, za štipendije, za sanitarne naprave, za delavske restavracije in servise za pomoč gospodinjstvom, za potrebe gospodarske organizacije kakor tudi za ustvarjanje skupnih skladov z drugimi
gospodarskimi organizacijami, ako se ta sredstva uporabljajo v te namene.
Zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij določa, da plačajo manjša gostinska podjetja, obrtne in komunalne delavnice kakor tudi manjše trgovinske prodajalne, ki se pretežno bavijo s prometom določenih vrst živil, prispevek iz dohodka-v pavšalnem znesku. V zvezi s tem je zvezni izvršni svet sprejel odločbo, po kateri se določajo trgovinske
prodajalne in podjetja, gostinska podjetja kakor tudi obrtne delavnice in obrtne gospodarske organizacije, ki se smatrajo v smislu določb tega zakona kot manjše delavnice ali organizacije. Gospodarske organizacije, za katere veljajo te določbe, bodo plačevale v prihodnje prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku.
(Nadaljevanje na 2. atrani)
manij ši meri spremeni samo glede združitve vprašanj prepovedi jedrskih poskusov in sporazuma za ' ukinitev proizvodnje nuklearnega orožja.
Glede konference fta najvišji ravni je Dulles izjavil, da bi bila »dvomljiva modrost« imeli drugi sestanek na najvišji ravni, ki bi »pokopal« rezultate prvega sestanka, ne bi pa gradil na njihova podlagi nove. Dejal je, da so glede tega države severnoatlantskega pakta bile enakega mnenja na sestanku lani decembra.
Ko so ga vprašali, ^li je razprava o nemškem vprašanju absolutni pogojj za konferenco na najvišji ravni, je Dulles odgovoril, da ne more sam odgovoriti na to vprašanje, ker je treba upoštevati stališče zaveznikov, v ZDA pa ima dokončno besedo Eisenhower.
V uradnih francoskih krogih opozarjajo danes, da je nujno treba vskladdti stališče zahodnih držav, preden bj se dokončno dogovorili o datumu sestanka
Diplomatska kronika
PARIZ — Prvi jugoslovanski poslanik v Tuniziji Ilija Topa-lovski je obiskal državnega sekretarja za zunanje zadeve dr-Sadoka Mokadema ter mu izročil kopije svojih 'poverilnic.
BEOGRAD — Predsednik komiteja za zunanjo trgovino Brkič je sprejel na protokolarni obisk belgijskega veleposlanika v Beogradu Roberta Rothschilda.
ministrov, ki naj bi pripravili konferenco na najvišji ravni. Kot znano, je včeraj uradni predstavnik zunanjega ministrstva pozdravil odločitev Sovjetske zveze, da spremeni predlog za sestanek zunanjih ministrov, vendar pa je odklonil, da bi že vnaprej d dobili datum za sestanek predsednikov vlad.
Nixon bo obiskal SZ?
WASHINGTON, 4. marca (AP) Pristojni ameriški funkcionarji napovedujejo, da bi to leto lahko prišlo db obiska podpredsednika ZDA Richarda -Nixona v SZ. Menijo, da bi Nixorz, obiskal Sovjetsko zvezo morda v okviru izmenjave obiskov, tako bi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan obiskal ZDA. Vendar, pa Mikojanu še ni bilo poslano povabilo.
Morda bo kdo vprašal, odkod taka kritika danes, ko sumaira-mo rezultate naše dosedanje borbe v izgradnji socializma, ki so zares taki, da moramo po pravici gledati mirneje in zanesljiveje v prihodnost. Zgradili smo .močan sistem socialistične demokracije in zadali odločilen udarec vsem birokratičnim. težnjam. Ogromne množice delovnih ljudi upravljajo skoraj vsa področja družbenega življenja. Naši delovni ljudje so dosegli velike zmage v gospodarski izgradnji in v kmetijstvu. V vrsti vseh teh .uspehov je tudi naša neodvisna' in miroljubna zuna_ nja politika prispevala k uveljavljanju socialistične Jugoslavije in povečanju njene vloge v borbi za mir na svetu.
Za nami je doba burnega in dinamičnega razvoja naše države, doba, bogata pomembnih uspehov na vseh področjih delavnosti. Ti uspehi so tembolj dragoceni, ker so bili doseženi v borbi z ogromnimi težavami in zaprekami. Razumljivo je torej, ako so se v talk; zapleteni in naporni borbi pojavljali tudi negativni pojavi in pomanjkljivosti v našem delu. Ti pojavi so, dejal bi, nujen sprem. Ijevalec takega dinamičnega razvoja. Izvor teh pojavov je vsekakor v splošni nerazvitosti države, v birokratičnih ostankih, v uvajanju sistema samoupravljanja itd. Kolikor pa so bil; neizogibni, so bili prehodni, ker niso mogli obstati v našem razvoju, v našem sistemu, to pa je bistveno in glavno-
Na taki stopnji uvajanja vse. ga našega družbenega sistema navajamo komunisti smelo in iskreno, kakor smo vedno delali pred našo javnostjo, ne samo pomembnejše, temveč tudi periferne negativne pojave in pomanjkljivosti v delu. Tega ne delamo zaradi nekakšnega pesimizma ali panike, temveč izključno zato, ker hočemo pokazati našim državljanom nadaljnje perspektive izgradnje soci. aliizma, opozoriti jih na borbo proti vsem tem pojavom, ki bi mogli kakorkoli obremenjevati naš sistem v nadaljnji graditvi socializma in socialističnih družbenih odnošajev. Ker so bili ti pojavi ugotovljeni in podvrženi taki smeli, odkriti in ostri kritiki, najbolje priča o moči in ' stabilnosti našega socialističnega sistema in sposobnosti Zveze komunistov, da j.ih odkrije in da odkrito in kritično opozori nanje.	a
Ta kritika bo sprejeta v Zvezi komunistov in bo pomagala strniti njene vrste v borbi za odstranjevanje tudi svojih slabosti. Sprejeli jo bodo tudi delavski razred in vsi delovni ljudje naše države, ker vidijo v njej odločno pripravljenost za še hitrejši napredek naše družbe. V tem sta bistvo in smisel opozarjanja na te pojave in po.
(Nadaljevanje na 2. str.ani)
Povezava paktov
LONDON, 4. marca (Reuter). Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes odpotoval iz Londona v Rim in Manilo. Med svojim dvodnevnim bivanjem v glavnem mestu Italije, se bo Lloyd udeležil sestanka zahodnoevropske zveze, ki bo razpravljala o priporočilu francoskega predstavnika v organizaciji, da bi združili celotno proizvodnjo orožja in distribucijo v državah članicah, in sicer v splošnem okviru Atlantskega pakta in njegovega programa.
Iz Rima bo britanski zunanji minister odpotoval v Manilo, kjer bo te dni zasedanje ministrskega sveta SEATO.
Francoski zunanji minister Pineau je sinoči prispel v glavno mesto Laosa, Vientien. Pineau se bo s predstavniki laoške vlade posvetoval o gospodarskem in kulturnem sodelovanju, nato pa bo odpotoval v Manilo na zasedanje SEATO.
Generalni sekretar SEATO, Sarasin je izjavil, da bodo na
sestanku ministrskega sveta razpravljali o poglobljenem sodelovanju med članicami Atlantskega, Bagdadskega in SEATO pakta. Dejal je, da so vse tri organizacije obrambnega značaja in da bi jim izmenjava informacij koristila.
V poročilu generalnega sekretarja je tudi rečeno, da ni nobenega razloga za samozadovoljstvo, ne glede na to, ali ss govori o vojaškem ali pa o po«i litičnem položaju.
S str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC / st. 54 — s. marca isss
Croror fot?« Alvte&cMtidirvL Aanfeoriea
(Nadaljevanje s prve strani) manjfcljivosti v našem delru in ne v iskanju fcrivcev ter ugo-
tavljanju, kdo je večji in kdo manjši grešnik v omenjenih negativnih dogajanjih.
BISTVENO JE ODKRIVATI VZROKE SLABOSTI IN METODE TER SREDSTVA ZA NJIHOVO ODSTRANITEV
Ko pozivamo danes komuniste k večji in ustvarjalni aktivnosti .in- disciplini, to nikakor ne pomeni nekakšnega korpo-ralskega izsiljevanja discipline. Vedno smo gojili in razvijali zavestno in prostovoljno disciplino v vrstah komunistov, ker more biti samo tako pojmovana pomemben činitelj za boljše in bolj organizirano delo. Takšna naša pojmovanja discipline in drugih naših notranjih problemov, kakor tudi načina njihovega obravnavanja, zares ni_ majo ničesar skupnega s tem, kaT so že začeli tendenčno pisati v nekaterih tujih listih.
Bo še drugih kritikarskih in drugih malomeščanskih elementov, ki bodo na svoj način tolmačili to pismo. Vsi ti in njim podobni kritiki pa pozabljajo, da mi sami odkrilo kritikujemo naše slabosti, kar je samo dokaz moči Zveze komunistov in našega socialističnega razvoja. Oni po pravilu nočejo razumeti, da naš način dela ni v tem, da bi olepševali stanje, ni;ti v tem. da bi lakirali naš sistem, temveč v tem, da odkrito in smelo povemo pred našo javnostjo, kaj ne velja v našem delu in kaj je treba še storiti, da bo še bolje in plodnejše. Oni nočejo ali pa ne morejo razumeti, da je to, kar mi strogo kritiziramo, kar ne velja, prav izraz naše moči in dokaz, da se ne uspavamo ob uspehih.
No, njim ta kritika niti ni
namen, ne glede na to, ali jo bodo zlohotno izkoriščali. Namenjena je našim potrebam. Sprejeli jo bodo brez pridržka naši delovni ljudje, vsi naši državljani, in zastavili svoje sile v borbi za obvladanje slabosti, ki še obstoje- Podprla jo oo Zveza komunistov . in vsi njeni člani. Zanje kritika slabosti ni novost, ker je sestavni del načina dela komunistov. Naučili smo se, da kritiziramo in ustvarjalno presojamo svojo prakso, da to prakso analiziramo in izvajamo iz nje naloge za še boljše in plodnejše delo.
Zato bo Zveza komunistov enotno zavrgla vse zlohotne komentarje tega pisma, pa naj bi prišli s katerokoli strani. Ne gre namreč za to, da se poiščejo krivci za te pomanjkljivosti, temveč, da se najdejo vzroki teh slabosti ter poiščejo metode in sredstva za njihovo odstranitev. Zveza komunistov bo skupno s Socialistično zvezo in drugimi politično-družbenimi organizacijami, neprestano vztrajala na takem razvijanju socialističnih demokratičnih sil dn ustanov, da bi postale nosite-Ijice učinkovite borbe za obvladanje vseh slabosti in za osvajanje boljših delovnih metod. Komunisti bodo s svojim delom in borbo pokazali, da je to pismo pravzaprav še ena vzpodbuda njim in vsem delovnim ljudem Jugoslavije za nadaljnjo in še učinkovitejšo borbo v izgradnji socializma.
SINDIKATI, ZVEZA KOMUNISTOV IN SZDL MORAJO PREPREČEVATI NESOCIALISTIČNE POJAVE NAGRAJEVANJA
Hotel bd ob tej priliki povedati še nekaj besed o zadevi, o kateri govori pismo, o sistemu plač, nagrad in drugih prejemkov, namreč o razdeljevanju ustvarjalnega dohodka v gospodarskih organizacijah. Pri uporabljanju prav teh ukrepov v posameznih gospodarskih organizacijah .in ustanovah se dogajajo pojavi, ki ovirajo pravilno razdeljevanje družbenih sredstev. Ti pojavi niso slučajni. Nasprotno, tamkaj, kjer se pokažejo, so predvsem posledica nepravilnih postopkov nevestnih posameznikov ali birokra-tičnih navad, ki so — žal — še vedno pri nekaterih vodilnih ljudeh v podjetjih. Te nepravilnosti se še bolj izražajo, ker prav oni pripravljajo predloge o razdeljevanju premij, presežkov, nagrad in drugih prejemkov. More se postaviti vrašanje, odkod prihaja to? Odtod, ker posamezniki niso zmožni v celoti spoznati problemov svojih podjetij dn ustanov, ker v nekaterih primerih nezadostno in nepravočasno seznanjajo delavske kolektive s problemi podjetij ter s svojimi predlogi in ukrepi, in ker pozabljajo, da so sredstva, kii se razdeljujejo, predvsem rezultat dela tistih, ki delajo pri strojih, pečeh, v rudniških jamah in na drugih proizvodnih mestih. To pa pogosto pozabljajo, kadar se pripravljajo predlogi in se razpravlja o razdelitvi denarnih sredstev. Ako sd delavci ne bodo prizadevali za čimvečjo in boljšo proizvodnjo, bosta direktor in uslužbenski aparat zaman stremela, da bi uspešno vodila podjetje. In nasprotno:	stro-
kovno 'in pravilno vodstvo ter dober uslužbenski aparat bosta nedvomno pripomogla, da bodo prizadevanja delavcev pri delu čim uspešnejša. Na to skladno in pravilno razmerje pri delu pogosto pozabljajo v nekaterih podjetjih, in sicer prav pri delitvi ustvarjenega dobička, kar seveda povzroča upravičene očitke prizadetih. Nevzdržno je. da večina uslužbencev kakega podjetja, ponekod pa tudi vsi. prejemajo premije v precejšnjih odstotkih glede na višino plače, mnogi delavci v istem podjetju pa sploh ne dobivajo premij, ali jo pa prejemajo v mnogo manjšem odstotku. Govorim o tem samo zato, ker so bili por.ekod. tudš taki primeri. Bolj normalno bi bilo, ako bi delavec, ki si prizadeva pri delu. prejel ustrezno nagrado. V nekaterih primerih so bila tudi velika nesorazmerja med premijami, ki so jih dobili ponekod direktor M. vodje računovodstev. pravni svetniki in drugi uslužbenci in premijami, ki jih dobivalo kvalificirani in visoko kvalificirani delavci. Premile se morejo strokovnemu :n visoko kvalificiranemu osebiii dajati samo pod določenimi poSoii. kadar zares prispeva k napredku in povečanju proizvodu le	tud*
taikrat v določenih mei=h. v določenem sorarm	plode na
diooolnhne npiVrnVo delevo®v.
V prihodnje so tp.kl pojavi ne
smelo dovnlimrnf-l :rt iib mo-aio ppedvS°m nvo'*'""oZa.rpf j cdnd*!hqM
in Orga.Tticao^So	v-ruou -
gtQV pov-od idor so u.oVazeio Boci qlic+.i*r»p 7 V°7o
eanima-ti za te zadeve in s svojo
aktivnostjo opozoriti na vse, kar je nepravilno, ne glede na to,, ali se pokaže v organih oblasti, gospodarskih podjetjih, družbenih organizacijah ali' drugod.
Ta vprašanja so politično zelo pomembna, ker kažejo, kako se v praksi uporabljajo naši socialistični ukrepi, ki se odrejajo, in kako se uresničujejo odnosi, ki jih tj ukrepi urejajo. Pravilno usmerjanje teh zadev pomeni boriti se za pravilne odnose v našem socialističnem razvoju. To pa je zelo pomembna naloga-naših ter političnih in družbenih organizacij.
T-e pojave bomo brez dvoma v našem sistemu zelo naglo in uspešno izkoreninila, ker mora sistem sam izključiti vsako zlorabo v tej smeri. K. tem prizadevanjem pa je potrebno bolj pritegniti sindikate, inžpekciije dela in ljudske odbore, višje gospodarske organizacije in vse druge družbeno-politične sile, ki naj vsak konkretni primer pro-uče in pravilno sklepajo proti t;stim, ki tako škodljivo delajo.
VSE BOLJ SE KREPI ZVEZA DELAVSKEGA. RAZREDA IN DELOVNIH KMETOV
Hočem povedati še nekaj besed tudi o naših delovnih kmetih, ker skupaj z delavci mnogo prispevajo k razvoju države, ker si prizadevajo, da bi tudi kmetijstvo dalo tiste rezultate, ki jih pričakujemo od njega. Bila so tudi težka leta, ko so stopnja razvojja kmetijstva in neugodne klimatske razmere zahtevale od delovnega kmeta mnogo truda in samoodrekanja. Toda našim delovnim kmetom je postala jasna perspektiva razvoja kmetijstva v pogojih socialističnega razvoja skupnosti in so jo zaradi tega povsem pravilno tudi razumeli ter podprli s svojim delom. Na maihne-ga in srednjega kmeta niso več mogli vplivati razni politikanti, ki so hoteli nadaljevati stare politične metode tudi po vojni. Ti se niso več mogli predstavljati kot zastopniki koristi kmetov, niti niso mogli med njimi dobiti nobene legitimacije za svoje politične smotre proti socilistični Jugoslaviji. Postalo jim je jasno, da je perspektiva boljšega življenja delovnih kmetov, ako se socialistični družbeni red in razvoj kmetijstva na podlagi novih odnosov ki jih ta red ustvarja, krepi m nadalje izpopolnjuje. Naš razvoj, naša stvarnost, enotnost naših delovnih'ljudi, delavskega razreda in delovnih kmetov so tiisti činitelji in moč, ki so s-e uprli njihovim nameram-
Glede na gospodarsko in imo-vinsko stanje na vasi, potrebe kmetov samih ter koristi vse naše socialistične skupnosti, smo izbrali pot razvoja kmetijskega zadružništva, pot iskanja raznih oblčik sodelovanja zadrug z individualnimi kmetovalci na podlagi družbenih sredstev za proizvodnjo, s katerimi bodo razpolagale zadruge, ker je samo tako mogoče bistveno izpreme-niti položaj kmetov na bolje in povečati kmetijsko proizvodnjo.
Reči je treba, da kmetje v ogromni večini pozdravljajo in sprejemajo ta pot razvoja. To pa
samo potrjuje, da se v našem nadaljnjem razvoju vse bolj krepi zveza delavskega razreda in delovnih kmetov, ki je bila ustanovljena med vojno in revolucijo.
V čem je zaupanje kmetov v svojo socialistično skupnost? Kaikor sem rekel, je to zaupanje predvsem v realnih dejstvih, ki jih globoko občutijo v tem, kar jim daje perspektivo v njihovem gospodarskem položaju. Naš kmet je sposoben, da to sam najbolje oceni in spozna, kje je njegova korist. V naših kmetih je še živ spomin na one težke dogodke iz ča-sov pred vojno, ko so dolgovi v bankah, zelena-štvo kmečkih oderuhov in dru-
gi podobni ukrep; pritiska uničevali majhna kmečka gospodarstva, medtem ko so srednja Iz leta v leto padala v siromaštvo. Nekaj dejstev nam bo najbolje pokazalo razlike v položaju našega delovnega kmeta pred vojno in, danes. Znano je, da so bili kmeti pred vojno prezadolženi. Alko računamo po današnji vrednosti, so znašali kmečki dolgovi okoli 180 milijard. dinarjev. Razmerje v cenah kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov je bilo. znatno v korist industrijskih, kmetje pa niso imeli no-benega jamstva, da bodo mogli svoje kmetijske pridelke tudi vnovčiti.
NASA POLITIKA JE USMERJENA K VEČJI KMETIJSKI PROIZVODNJI IN PREKO NJE K RASTI OSEBNE POTROŠNJE DELOVNIH KMETOV
Nerazvito gospodarstvo n; dajalo možnosti za zaposlitev in odtok presežka delovne sile iz vasi v druga gospodarska področja, 'pa so bili zato, tudi denarni dohodki vasi iz dela izven kmetijstva povsem neznatni. Davčne obveznosti so bile glede na denarne dohodke relativno visoke. Ko presojamo vsa ta dejstva glede na položaj kmetov danes, naletimo na znatno drugačne okoliščine. Predvsem se danes sploh ne more govoriti o prezadolženosti naše vasi. Kmeti se morejo posluževati kreditov, ki jim jih audi skupnost, toda značaj teh kreditov je povsem drugačen. Njihova posojila danes nimajo namena zagotoviti jim vsakdanjo prehrano družine in da bi jim bili zaradi tega dopolnilno sredstvo za vzdrževanje golega življenja- Nasprotno, s posojili si nabavljajo sredstva za proizvodnjo, predvsem za plemensko in delovno živino, s čimer si ne olašujejo samo delovnih pogojev, temveč tudi povečujejo proizvodnjo, kar pa pomeni tudi večji dohodek od svojega 'dela. Posojila kmetov za te pamene znašajo okoli 3 milijarde 800 milijonov dinarjev, kar je vsekakor ogromna razlika v primerjavi z zneskom kmečkih dolgov pred vojno. Poleg teh bančnih kreditov dobivajo kmetovalci po dogovorih o proizvodnji tud; približno 10 milijard dinarjev sezonskega proizvodnega kradita vsako leto. Ta politika je usmerjena k podpiranju delovnega kmeta kot proizvajalca z namenom, da bi njegova potrošnja naraščala na podlagi povečane proizvodnje in produktivnosti njegovega dela. Razmerje med cenamj kmetijskih pridelkov in cehami industrijskih izdelkov se je znatno zboljšalo v korist' cen kmetijskih pridelkov. V primerjavi s predvojnim stanjem, se je to razmerje zboljšalo za okoli 15 odst. v korist vasi.
Gospodarska moč kmečkega gospodarstva se kaže tudi v tem, da danes za prodajo kmetijskih pridelkov ni" nobenih problemov, ker more trg prevzeti vse tržne presežke na vasi.
Pomembna je tudi povečana možnost gospodarstva, da zaposli vsako leto 150 tisoč do 180 tisoč novih delavcev. To omogoča stalen odtok presežka delovne sile iz vasi ter se s samim tem ustvarjajo ugodnejše gospodarske razmere v njej. Namesto izseljevanja okoli 30 tisoč ljudi na leto v druge države, kar je bil stalen pojav pred vojno, se presežek delovne sile na vasi zaposluje v naši industriji, rudarstvu, prometu, trgovini ter v drugih gospodarskih in negospodarskih panogah.
Glede na to je kmetijsko prebivalstvo, ki je ostalo doma, v povsem drugačnem položaju kakoir pred: vojno. Bolj razvito gospodarstvo daje večje možnosti, da se presežek delovne sile v vasi zaposluje- tudi pri sezonskih delih izven kmetijstva. Koliko to prispeva k ekonomski moči vasi, kaže najbolj podatek iz gospodarskega leta 1955-56, v katerem je bilo 45 odstotkov denarnih prejemkov vasi iz dohodka izven kmetijstva, samo 55 odstotkov pa iz kmetijstva. Ta težnja v dohodkih vasi stalno narašča. Kmetijsko nerazviti okoliši imajo celo znatno večji delež v dohodkih izven kmetijstva, kakor pa so dohodki iz kmetijstva samega. Ako se upošteva, da so dohodki izven kmetijstva pri manjših kmečkih gospodarstvih znatnejši ' kakor pri večjih, potem je očitno razvidno, da je naš gospodarski razvoj omogočil delovnemu kmetu' zaposliti se in zaslužiti za boljše življenje, ako nima dovolj zemlje.
Kljub vsemu temu so še razni politikanti na vasi. ki zelo demagoško govore o veliki obveznosti plačevanja davkov. Kako so brez podlage njihove pripovedke, najbolje potrjuje da so davčne ‘Obveznosti kmečkih gospodarstev v jugoslovanskem povprečju samo 8.3 odstotka vseh denarnih prejemkov kmečkih gospodarstev, samo 15 odstotkov njihovih denarnih prejemkov pa je iz kmetijstva samega. To je nedvomno zelo zmeren prispevek, ki ga dajejo
kmetje od svo-jih prejemkov družbeni skupnosti.
Ako upoštevamo vse to, je jasno, da se je celotni gospodarski položaj delovnega kmeta bistveno zboljšal glede na stanje pred vojno in da postaja kolikor se čedalje bolj razvija ostalo gospodarstvo in kolikor narašča dohodek na posameznega prebivalca, čedalje ugodnejši tudi položaj kmetijskih proizvajalcev.
ODNOS ORGANOV OBLASTI DO PREBIVALSTVA JE TREBA ZBOLJŠATI
Ko govorimo o ue.ovnemu kmetu, bi hotel poudariti, da aparat oziroma administracija nekaterih ljudskih odborov občin, ne zavzema vedno .pravilnega stališča glede na te naše delovne ljudi. Tu ne gre samo za odnos uslužbencev do strank, temveč tudi za skrb organov oblast; za . prebivalstvo svojega področja. Mislim, da je glavna naloga naših ljudskih odborov, da se odnos z državljani postavi tako, da se jim olajša položaj, kadar se nanje obračajo. To je treba upoštevati tudi takrat, kadar jih pozivajo k izpolnjevanju njihovih državljanskih obveznosti. To velja za ljudske odbore tudi tedaj, kadar morajo izterjevati davčne obveznosti.
Ni dvoma, da zadevajo pri tem na nekatere težave, ker imamo tudi državljane z zaostalimi pojmi, ki menijo, .da je davek v socialistični skupnosti nepotreben in breme, ki se mu je treba izogniti. Povsem je razumljivo, da morajo organi oblasti izvajati zakonite ukrepe za pobiranje davkov. Pri tem pa je treba budno paziti, da se pri postopku uslužbencev, ki
sodelujejo pri predpisovanju in izterjevanju davkov, zlasti pri davčnih izvršiteljih, ne pojavljajo razni- subjektivni činitelji. Pred predpisovanjem davka se mora dobiti točen pregled dejanskega stanja dohodkov davčnih obveznikov, ker bi s tem preprečili, da bi kasneje ob pritožbah ne ugotovili, da davčni predpisi niso v skladu s premoženjskim stanjem in možnostmi gospodarstva. Ako pa se pripetijo kake napake pr; teh cenitvah, jih jc treba ob pritožbah pravočasno popraviti. Kadar se že mora davek prisilno izterjati, naj ljudski odbori poverijo to delo poštenim državljanom, ne pa takim, k; zaradi svojega prejšnjega življenja in moralnih lastnosti ne morejo vedno objektivno izpolnjevati že tako težko in občutljivo nalogo. Zaradi tega je potrebno posvetiti večjo pozornost kadrovski sestavi teh uslužbencev, ker je to jamstvo, da se ne bodo ponavljale velike napake kakor je bila na primer zaplemba in prodaja edine krave, najnujnejšega pohištva in podobnega kakor se je ponekod dogajalo. To so take velike napake, ki očitno kažejo, da se izrablja službeni položaj zaradi osebne ne-potrpežljivosti, kar se mora pri organih oblasti energično izkoreniniti. Razen tega je potreb-
no, da se za take pojave zani* majo tudi organizacije Socialistične zveze, ki morejo s svojo delavnostjo mnogo prispevati s stalnim opozarjanjem na napake in surovosti posameznih uslužbencev. Na drugi strani morejo s pojasnjevanjem in tolmačenjem davčnih ukrepov in predpisov vplivati na zavest državljanov, da bodo kot davčni obvezniki izpolnjevali • vse svoje državljanske dolžnosti do socialistične skupnosti.
Tovariši in tovarišice! Zaradi kratke časovne razdalje naše generacije še vedno niso povsem zmožne spoznati vsega pomena dobe, ki je predstavljala težko borbo z zaostalostjo in ki je imela zaradi teiga mnoge težave. Začasne težave zatemnjuje-jo včasih jasen pogled na pomen pretekle dobe, ki je tako važna za našo prihodnost. Kljub temu dobiva ta doba že sedaj svojo pravo oceno, ker so čedalje bolj vidne velike brazde, ki jih je pustila za seboj in ki ji omogočajo, da se popolneje razumeva, kaj je pomenila za razvoj države in za naše delovne ljudi.
P.ri volitvah v tem mesecu bodo naši državljani, ko bodo izpolnili volilno dolžnost, pokazali enotnost ter se s tem izjavili za naš socialistični razvoj.
Sklepi Zveznega izvršnega sveta
(Nadaljevanje s prve strani)
faradi izvajanja določb zveznega družbenega plana za leto 1958 kakor tudi vsklajevanja nekaterih prejšnjih predpisov z njegovimi določbami je zvezni izvršni svet sprejel na današnji seji več odločb in sklepov.
Sprejeta je bila odločba o Pogojih zn dovoljevanje investicijskih posojil iz splošnega investicijskega sklada za objekte na področju industrije in rudarstva v letu 1958. Po tej odločbi bo Jugoslovanska investicijska banka predvsem dajala posojila za rekonstrukcijo, dograditev in razširjanje kakor tudi za zgraditev novih objektov tistim investitorjem, ki bi z novo proizvodnjo dosegli čim ugodnejšo rentabilnost in devizni, učinek.	*
Sprejeta je bila odločba o pogojih za ’ uporabljanje sredstev iz splošnega investicijskega sklada za gradnjo stanovanj pri premogovnikih, po kateri se bodo investicijska posojala v ta namen dajala predvsem za nadaljevanje stanovanjske gradnje pni tistih rudnikih, kjer se je stanovanjska gradnja že začela in se finansira iz splošnega investicijskega sklada. Izpopolnjena je tudi uredba o izvrševanju zakona o prispevku za stanovanjsko gradnjo, po kateri se morejo sredstva republiških in okrajnih skladov za kreditiranje stanovanjske gradnje uporabiti za intvesticij-ska posojila in za zgraditev ter rekonstrukcijo objektov v industriji gradbenega materiala, kakor tudi nabavo opreme radi mehanizacije visokih gradenj, ako se s temi prispevki povečuje in poceni 'stanovanjska gradnja.
Zaradi čim hitrejšega napredka turizma z inozemstvom je bila sprejeta odločba, da se jz splošnega investicijskega sklada lahko dajejo posojila do milijarde dinarjev-za investicije* v posameznih turističnih krajih, predvsem tistim občinskim ljudskim odborom, ki bodo z investicijsko izgradnjo zagotovili čim ugodnejši učinek v plačilni bilanci.
Zvezni izvršni svat je sprejel tudi več drugih odločb in sklepov o finansiranju investicijske gradnje, o uporabljanju sredstev, odobrenih z zveznim družbenim .planom za leto 1958 DR Makedoniji in o odobravanju posebnih kreditov gospodarskim organizacijam za pokritje povečanih potreb po obratnih sredstvih, ki so nastale kot posledica razlike v cenah.
Zvezni izvršni svet je izvršil tudi nekatere iizpremembe v uredbi o upravljanju skladov za pospeševanje kmetijstva in sprejel odločbo o odobravanju kreditov za kontrahiranje kme. tijsfcih (pridelkov. Po tej odločbi morajo kmetijske in zadružne organizacije, ki opravljajo kontrahiranje, dobiti kredite v ta namen samo pod pogojem, da sklenejo s kontra-henti pismene pogodbe o proizvodnji in dobavi določenih kmetijskih pridelkov.
Odobren je bil tudi investicijski program za gradnjo televizije. Po tem programu bodo v prvi stopnji izgradnje televizije, ki bo trajala do konca leta 1959, zgradili televizijske centrale in oddajnike v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani Razen tega bo treba v tem času izdelati investicijske programe za zgraditev televizijskih oddajnikov v drugih republiških središčih, kakor tudi program za razširjenje televizijske mre že ob jadranski obali. Dela po teh programih naj bi se končala v d.rugi stopnji izgradnje televizije.
Sprejeta Je bila tudi odločba, s katero so dodeljena sredstva za neblagovna plačila v letu - 1958 državnim organom in ustanovam, ustanovam s samostojnim finansiranjem in družbenim organizacijam.
Zvezni Izvršni svet je sprejel tudi odločbo o razvrščanju umetnikov v zavarovalne razrede. Po tej določbi se vse osebe, ki pridobe po novem zakonu' o pokojninskem zavarovanju pravico do pokojnine kot umetniki (književniki, likovni umetniki, skladatelji, ugledni glasbeniki umet-niki-iz vajalcii, filmski umetniki ter prevajalci znanstvenih in književnih del), ki jim je samostojno umetniško delo glavni poklic, razvrščajo v zavarovalne razrede po dolžini pokojninskega staža. Razvrščanje umetnikov v zavarovalne razrede po tej odločbi vsebuje povišanje za en razred v vseh kategorijah po uredbi o socialnem zavarovanju umetnikov iz leta 1955. Ta odločba se bo uporabljala z veljavnostjo od 1. januarja leta 1958.
Z uredbo o materialni preskrbi vdov, ki nimajo pravice do družinske pokojnine, so določeni pogoji, po katerih bodo vdove, ki ne Izpolnjujejo pogojev za tako pokojnino in niso bile na dan smrti zavarovanca zaposlene, prejemale materialno preskrbo. Po tej odločbi pridobi vdova materialno preskrbo pod istimi pogoji kakor delavci, ki so začasno izven delovnega razmerja, ako skupni dohodki gospodinjstva iz delovnega razmerja, socialnega zavarovanja in drug-ih socialnih dajatev ne presegajo 5000 din na mesec za člane gospodinjstva, ali ako davek na dohodek iz kmetij-
stva in drugih delavnosti ne presega 250 din na leto za elana gospodinjstva.
Zvezni izvršni svet je sprejel tudi odločbo, ki določa pogoje, po katerih se smatra, da zavarovanec vzdržuje določene člane družine. Ta odločba bo omogočila pravilno uporabljanje tistih zakonskih določb o družinski pokojnini, ki se tičejo vzdrževanja zavarovančevih članov ožje dn širše družine. Po tej odločbi se smatra, da je zavarovanec vzdrževal člane svoje ožje ali širše družine, ako ob njegovi smrti član njegove družine ni imel lastnih dohodkov, ki bi zadostovali za vzdrževanje, ali pa, ako takih dohodkov ni dobil ko* zavarovančev dedič. Za ugotavljanje okoliščin vzdrževanja po zavarovancu ni odločilno, ali je član družine živel v Istem ali ločenem gospodinjstvu z zavrovancem. Po tej odločbi član družine nima ' lastnih sredstev, ki zadostujejo za vzdrževanje, ako davek na dohodek iz lastnega kmetijskega posestva ne znaša več kot 10.00» din, ali pa, ako kak drug dohodek ne presega 5000 din na mesec. Prav tako se smatra, da je zavarovanec vzdrževal tudi tistega člana družine,	ki ni	živel	z	njim v
skupnem	gospodinjstvu, ako je od
njega redno ali začasno prejemal materialna sredstva v povprečni vrednosti najmanj 2500 din -na mesec.
Zvezni	izvršni	svet	je	sprejel
odločbo, po kateri morajo biti . volitve članov skupščin okrajnih zavodov za socialno zavarovanje izvršene od 1. do 15. junija leta 1958.
Zvezni	izvršni	svet	je	sprejel
odločbo o izplačevanju akontacij
tudi v drugem tromesečju leta 1958 uslužbencem in delavcem, za katere velja zakon o javnih uslužbencih. Uslužbencem in delavcem, ki ne bodo prevedeni in k! jim rae bo določena položajna plača do 31. marca letos, bodo izplačevali v drugem tromesečju letos na račun plače akontacije. Uslužbencem in delavcem, ki so prevedeni in ki jim je določena nova osnovna plača, se bo izplačevala nova plača in razlika med novo plačo in prejetimi akontacijam! v prvem tromesečju. Na račun položajnih plač se bo izplačevala akontacija v višini dosedanje dopolnilne plače, položajnemu dodatka in drugih posebnih dodatkov.
Zvezni izvršni svet je razen tega Izpremenil. odločbo o ugotavljanju področij okrajnih in okrožnih javnih tožilstev. Odobril je tudi obvezno tolmačenje določbe o upravljanju stanovanjskih poslopij, po katerem lahko ljudske republike izdajajo predpise o razdeljevanju stanovanj, nakazovanje in odpoved stanovanj pa prepuste organom za stanovanjske zadeve pri občinskih ljudskih odborih. Pritožbe v zvezi z odločbami bi reševali v tem primeru organi uprave okrajnih ljudskih odborov.
Ob koncu je zvezni izvršni svet ratificiral konvencijo, s katero se povečuje minimum starostnih let za sprejem otrok k pomorskim delom od 14 na 15 let.
Zaradi združitve Sirije in Egipta v Združeno arabsko republiko je zvezni izvršni svet sklenil ukiniti poslaništvo FLRJ in odpreti jugoslovanski generalni konzulat v Damasku.
Za ustreznejšo delitev čistega dohodka gospodarskih organizacij
Moma Markovič o sklepih Zveznega izvršnega sveta
Glede na sprejem uredbe o ureditvi odnosov v razdeljevanju čistega dohodka in sredstev gospodarskih organizacij ter uredbe o ustanovitvi komisije za vprašanja osebnih dohodkov je član zveznega izvršnega sveta Moma Markovič izjavil naslednje:
Zvezni izvršni svet je na svoji današnji seji sprejel uredbo o ureditvi odnosov v razpolaganju s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij, uredbo o ustanovitvi komisije za vprašanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, kakor tudi uredbo o izrednem prispevku iz osebnega dohodka delavcev gospodarskih organizacij za izvajanje zakona o razdeljevanju skupnega dohodka gospodarskih organizacij, ki ga je sprejela zvezna ljudska skupščina na zadnjem zasedanju.	,
Znano je, da je bil s tem zakonom bistveno izpremenjen položaj gospodarskih organizacij glede razpolaganja s čistim dohodkom. Gospodarske organizacije odločajo same, koliko bodo uporabile iz čistega dohodka za osebne dohodke delavcev, koliko pa za sklade. Kako bodo gospodarske organizacije izkoristile dane možnosti, je odvisno od tega, ali in koliko poslujejo kot dober gospodar.
Z uredbo o ureditvi odnosov v razpolaganju s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij se podrobneje ureja ta pravica gospodarske organizacije oziroma pogoji, merila in postopek za njeno izvajanje. Osnovni smisel te uredbe je, da temelje sklepi gospodarske organizacije o razporejanju čistega dohodka na osebne dohodke in sklade na načelu dobrega gospodarjenja, priznavajoč njenim delavcem pravico do večjih osebnih dohodkov za večjo delovno storilnost oziroma za boljše rezultate poslovanja. Ako čisti dohodek izvira iz prihrankov pri stroških poslovanja, povečane delovne storilnosti, boljše izbire in kakovosti izd e in podobnega, torej po zaslugi delovnega kolektiva, bo delav-
ski svet del čistega dohodka uporabil za osebne dohodke v sorazmerju zaslugami delavcev.
Del čistega dohodka, ki je nastal z delovanjem trga ali splošnih pogojev poslovanja delavski svet po pravilu ne bo uporabljal za osebne dohodke, temveč za sklade gospodarske organizacije. Zato mora delavski svet pri razdelitvi čistega dohodka na osebne dohodke upoštevati ne samo splošne finančne rezultate poslovanja, temveč tudi, kako je nastal uspeh.
POVEČANJE DOLŽNOSTI OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV IN DELAVSKIH SVETOV
Poudariti je treba, da se <. uredbo ne ustanavlja samo pravica občinskega zbora proizvajalcev, temveč tudi dolžnost, da pogosteje kakor doslej obravnava poslovanje gospodarskih organizacij na področju občine, pogoje, pod katerimi je poslovala, primernost posameznih sklepov o razdeljevanju in njihovo utemeljenost ter podobno, z eno besedo, uvaja se pravilnejše razmerje med orgkni ljudske oblasti in gospodarskih organizacij.
Na ta način se bolj organizirano uvaja družbeni vpliv in nadzorstvo nad poslovanjem gospodarske organizacije, ne da bi se omejevale njene pravice, določene z zakonom. Čeprav svet proizvajalcev izvaja svoj vpliv v obliki priporočil, ima r.a razpolago razne ukrepe, zlasti v okviru kreditne politike občinskega ljudskega odbora, da uresniči svoje stališče, bodisi tudi posredno.
Delavski svet se mora pri notranjem razdeljevanju osebnih dohodkov med delavce ravnati dosledno po načelu nagrajevanja po delu. Za pravilno nagrajevanje se" daje delavskemu svetu posebno pooblastilo v zvezi s premijami kot z obliko, s katero so bile doslej povzročene največje nepravilnosti glede na to.
Premije so zelo primem sredstvo za okrepitev stimulacije za večjo delovno storilnost in za boljše uspehe poslovanja sploh, toda pod pogojem, da se pravilno določijo in izvajajo.
Zato vsebuje nova uredba možnost, da lahko delavski svet spremeni zneske že obračunanih premij v primerih, ako ugotovi, da višina premije ni v sorazmerju z izpolnjenimi nalogami, ali pa, ako premija ni bila v vzročni zvezi s svojo osnovo. V ostalem je bila zaradi tega ustanovljena posebna komisija, ki bo proučila uporabljanje premij in predlagala ukrepe, da bi premije dosegle svoj namen.
Uredba nalaga delavskemu svetu posebno skrb za izdatke, ki obremenjujejo materialne stroške, ki pa niso neposredno povezani s procesom proizvodnje, kakor so stroški za reprezentanco, reklamo, potovanja po državi in v tujino, stroški za avtomobile in druga vozila ter podobni izdatki, ki so, bili doslej ponekod njegova postranska skrb.
Z isto uredbo se zlasti ureja uporabljanje čistega dohodka gospodarske organizacije med letom. To je v skladu z določbami zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, po katerih se stvarna razdelitev čistega dohodka odgodi na konec leta, da bi bil sklep gospodarske organizacije o razdelitvi stvarnejši in v skladu z dejanskimi uspehi poslovanja, ki se morejo spoznati šele na podlagi zaključnega računa, kakor tudi, da bi bilo družbeno nadzorstvo učinkovitejše. Uporabljanje čistega dohodka za osebne dohodke med letom je z uredbo urejeno na ugodnejši način kakor doslej. Sedaj more gospodarska organizacija med letom iz čistega dohodka izplačevati osebne dohodke po tarifnih postavkah ali drugih osnovah, obračunanih po času ali po učinku, razen tega pa še do 10 % tako obračunanega zneska osebnega dohodka vsakega delavca. Izplačevati smejo tudi 75 % obračunane (Nadaljevanje na 6. strani)
St. 54 — 5. MARCA is58
| SLOVENSKI rmocEVSLBC 1 «t*. •
—j
Namestnik
Bela hiša je sporočila, cia bo t> primeru predsednikove bolezni njegove dolžnosti prevzel podpredsednik ZDA. To bo podpredsednik, torej sedaj Ni-xori, storil na predsednikovo lastno zahtevo, ali pa, če ne bo mogel tega zahtevati, na podpredsednikovo pobudo. V obeh primerih bo predsednik spet prevzel svoje dolžnosti, kadar bo sam hotel. V tem smislu bodo pravniki sedaj formulirali nov amandma 'ameriške ustave.
Značilno je, da je postala »predsednikova nesposobnost«, o kateri v Washingtonu tako neradi govorijo, skoraj zarot-ništvo, ali pa kot če bi govorili o samomorih v hiši obe-lenca, tako pereča prav sedaj, ko je predsednik ZDA bolehni Eisenhower. To je razumljivo. Danes se ne more več ponoviti Wilsonov primer, ko sta njegova žena in njegov sekretar dolge tedne opravljala predsedniške dolžnosti, ne da bi kdo vedel, da leži Wilson nezavesten v svoji postelji. Ukrep je bil nujen, ne samo zaradi Eisenhowrovega zdravstvenega stanja ampak tudi za bodoče — saj bolezen ni samo Eisenhovoerjeva domena.
Nerazumljivo je le vse cincanje in šušljanje. Divje hipoteze, ki so se pojavljale in ovirale dokončni sklep, niso peljale nikamor. Med temi so 'bile govorice o tem, kaj bo, če postane predsednik duševno bolan, kaj, če se podpredsednik polakomni »prestola«, kaj, če podpredsednik ne bi hotel vrniti pridobljenega položaja, itd. Vse to je vrglo zares čudno luč na ukrep, ki je priročen in nujen in pomeni le formalno potrditev poslovanja v primeru bolezni — tako, kot je ameriška vlada dejansko poslovala, ko je Eisenho-werja zadela kap. »Zarota«, ki je tako naskrivaj obstajala odkar je Eisenhoiver prvič zbo-UJ, je torej končana — stvari pa se niso v ničemer spreme-
rrie.	-af
Trodnevna kriza
Tridnevna politična kriza v Grčiji se je končala s sestavo vadniške vlade, katere edina r.ioga je zagotoviti, da bo parlament sprejel nov volilni zakon in organizirati volitve. To pa je bila tudi osnovna zahteva bivšega predsednika Ka-ramanlisa ob odstopu. V tej politični igri sta pridobila predvsem Karamanlis in njegova stranka, medtem ko si druge politične stranke, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, niso zboljšale položaja. Karamanlisova radikalna unija bo sedaj verjetno uspela, da bo parlament sprejel tak volilni zakon, ki bo najbolj ustrezal njenim interesom.
Do tu je Karamanlis že uspel in sedaj je vprašanje, če bodo v prihodnosti lahko zagotovili politično stabilnost v državi. V Grčiji se najbolj boje, da bi se vrnilo povojno obdobje »vlad enodnevnic«, ki je Trajalo vse dotlej, dokler ni dobil vladno krmilo v roke pokojni maršal Papagos in za njim Karamanlis.
Nekateri politični opazovalci Atenah so smatrali, da je bil volilni zakon samo izgovor za. zrušitev Karamanliso-ve vlade. Razlogi, ki so povzročili politično krizo, pa so mnogo globlji. V zadnjem času je bilo več znamenj, ki so opravičevala trditev, da vlada ni bila enotna do nekaterih vprašanj v zunanji in notranji politiki. Prav tako je bilo tudi opaziti, da so nekateri politiki v grški vladi, kakor tudi grški zavezniki na Zahodu pritiskali na Karamanlisa, da bi prišlo do rešitve nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj, na katerih je bil predvsem zainteresiran Zahod. Omenjali so nesoglasja v zvezi s ciprskim vprašanjem, nadalje raketnimi oporišči in gospodarsko politiko v državi. Sodeč po govoru, ki ga je imel Karamanlis na sestanku radikalne unije, se je vsaj do nedavnega bivši premier upiral takim nasvetom.
Nova uradniška vlada je seveda samo začasna in delna rešitev politične krize in šele bližja prihodnost bo pokazala, če bo uspelo Karamanlisu z novim volilnim zakonom stabilizirati politični položaj v državi.	-	S. D.
Marphvja se nmdl
Od naiegs stalnega dopisnika
PARIZ, 4. marca (Po telefonu). Murphy je dopotoval v Pariz — Murphy se je sestal z Gaillardom — Murphy je odpotoval iz Pariza — Murphy se je srečal v Londonu z Beeleyjem in Lloydom — Murphy se je danes popoldne zopet vrnil v Pariz — Cez kako uro mu bo sledil Beeley — Murphy in Beeley se bosta nocoj posvetovala z Gaillardom — Murphy in Beeley bosta najbrž nemudoma od potovala v Tunis.
Težko je skoraj slediti temu bliskovitemu preseljevanju, ki ga spremlja- nasmejan in brezskrben obraz ameriškega posredovalca ali — kakor ga večinoma imenuje francoski tisk — »Gospoda dobrih uslug- in Izvleči skriti. smisel iz praznih izjav, s katerimi odgovarja na novinarska obleganja. »Zelo sem optimističen ... Srečen sem, da so naša in britanska
stališča enaka Francoski in
tuniški pogledi so se zbližali v zadnjih 48 urah... Prepričan sem, da bo naš nocojšnji sestane koristen ...«
Izjave so prazne in diskretne, da ne bi povzročile nezadovoljstva ne pri Francozih ne pri Tunizijcih. Ne pravijo zaman, da je Murphy edini makij avelistični diplomat, s 'katerim se Amerika lahko pohvali.	h
Vendar po vseh drugih znakih in vesteh se človek upravičeno vprašuje, odkod zajema Murphy ta svoj optimizem, • kajti Tunis ne nudi dokazov popuščanja. Ravno nasprotno. Burgiba je prosil sekretarja Arabske lige, naj se pridruži njegovemu protestu proti ustvarjanju praznega pasu ob meji- FLN je zagrozila z represalijami, če bodo Francozi še naprej obsojali na smrt. zajete nacionaliste (in to prav v trenutku, ko se je vrnil v Tunis delegat mednarodnega Rdečega križa). Državni podtajnik v States departementu in bivši veleposlanik v Parizu
Dillon je ponovno poudaril, da Francija ni imela pravice uporabiti ameriškega orožja proti Tuniziji. Maroko z vse večjim poudarkom zahteva evakuacijo francoskih čet. Trije francoski vojaški konvoji so blokirani, maroške vojaške okrepitve so prispele v postojanke na jugu države, maroške zahteve po zahodni Sahari, postajajo vse glasnejše in pogostejše.
Na drugi strani pri najboljši volji ne moremo ugotoviti nekega popuščanja niti pri Francozih. Lacoste je sicer skušal odgovoriti na okrepljene Bur-gibine mednarodne kampanje z zatrjevanjem, da predvideni pas »brez gospodarja- ne bi presegel širine nekaj kilometrov in ne bi zahteval več kot preselitev 500 družin. Zato je nesmiselno gnati tolikšen hrup in obtoževali Francijo nehumanosti, zlasti pa zato, ker odločitev o tem ukrepu baje še vedno ni dokončna. Kljub tem pomirjevalnim besedam, ki so lahko resnične ali pa tudi ne, pa seveda ni mogel premagati skušnjave, da ne bi zopet napadel ravnanja Tunizije. ki se proti Franciji obnaša, kakor da je z njo v vojni in je v zadnjih treh mesecih preskrbela nacionalistom 18.500 kosov orožja. Dokazov
za to trditev nam ni nudil, kakor tudi ne za drugo, podobno, da bo komunistični vzhod marca še povečal svojo pomoč Alžircem.
Toda še značilnejši od teh izjav je vsekakor razvoj v Parizu. Borba neodvisnih proti sedanji »neenergični- vladi (vladi, ki kakor one pred njo, med drugim izvaja prav politiko teh najekstremnejših krogov) se nadaljuje z aktivizira-njem strankinih »najtežjih topov«. Gesla so naslednja: Francija je v vojni z Alžirom (ko je to trdil nedavno Men-des-Fran’ce, so mu vsi oporekali) in zato je treba voditi politiko, ki bo v skladu z vojnim stanjem in ki bo podrejala vse ostale interese temu primarnemu vprašanju. Ce vlada ne bi privolila še v teku sedanje skupščine diskusije o vojnem proračunu na zahteve neodvisnih, bodo njihovi ministri izstopili iz vlade in stranka ji bo odrekla svojo podporo ter se zavzela za sestavo vladne garniture »javne ozdravitve«. (Glavne stebre te »zdravniške« ekipe smo našteli že v zadnjem članku.)
Gaillard je v^škripcite Ge bi osebno tudi želel 'ugoditi zmernim, mu pa ni jasno, kako naj se sporazume s svojim finančnim ministrom, ki je prav tako zagrozil z odstopom, če bi ga hoteli prisiliti, da poveča bodisi državni primanjkljaj, bodisi letni državni proračun. Ministrskemu svetu, ki zaseda skoraj brez prekinitve z zastopniki financ in narodne obrambe, se še ni posrečilo najti izhoda. Čeprav je načelno skoraj sklenjeno, da bo novih
50.000	vojakov povečalo dosedanje enote v Alžiru, pa še ni sklenjeno odkod vzeti 80 milijard primanjkljaja. Finančni strokovnjaki ministrstva narodne obrambe menijo, da bi z zmanjšanjem ali ukinitvijo nekaterih področij vojne industrije utegnili prihraniti 30 milijard, toda izvora ostalih 50 ne vidijo v okviru vojnega proračuna. Debata, ki se nadaljuje danes popoldne v skupščini, bi zato utegnila postati zelo razgibana in razgreta. Predstavlja pa tudi neprikrito nevarnost za Gaillarda. Ni izključeno, da bi predsednik vlade postavil vprašanje zaupnice.
Ustavna reforma se počasi približuje svoji končni kompromisni obliki, v kateri bo predvidoma 11. marca predložena poslancem. Gaillardovi »vitezi okrogle mize«, ki tokrat niso več samo zastopniki večinskih strank, temveč njihovi voditelji, naj bi zagotovili angažiranje strank in na ta način preprečili presenečenja v skupščini. Vendar, neko-Iikokrat smo že ugotovili, da vse take preventivne mere niso uspele zagotoviti discipliniranosti poslancev. Dosedanji
trud je v glavnem dovedel do rezultata, ki smo ga prerokovali: prvotni vladni načrt je poživljen (ali pa omrtvljen) s kapljicami protipredloga Rey-nauld-Faure-Pleven, toda kljub temu je njegova usoda in z njim vred usoda vlade negotova.
Morda je ta negotovost vzrok bliskovitim Murphyje-vim potovanjem. Morda želi posredovalec čimpreje doseči vsaj nek navidezni delni sporazum med Francijo in Tunizijo, ki naj bi okrepil' Gaillar-dov položaj. Sedanji napet položaj bi postal namreč nerešljiv, če bi prišlo v Franciji zopet do brezvladja. Ameriško-britanska misija bi' s tem izgubila svoj pomen. V sedanji zmedi .in v položaju, ki še ni dovolj dozorel, da bi prevzela oblast bodisi leva, bodisi desna avtoritativna osebnost, ta kriza vsekakor ne bi bila kratka.
V. Hreščak
ZUNANJI
/
i
j>OBRA
— ZAKAJ SB PA SEDAJ SPET OBOTAVLJATE...
PO RAZSODBI PROTI ŠKOFU IZ PRATA V F1RENZAH
Odmevi na bregovih Tibero
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
RIM, 4. marca. (Po telefonu). Ko je dopisnik florentinskega »Giornale di mattina« v nedeljo vprašal predsednika vlade, kaj , misli o obsodbi, v Firenzah, je sicer vedno dovtipni Zoli sunkoma' vstal, molče stisnil dopisniku roko v slovo in ga po-— spremil do vrat...
Epizoda torej odkriva, da je razsodba v Firenzah spravila krčansko demokracijo v položaj, ki mu ni kos niti že prislovična duhovitost in odrezavost ministrskega predsednika.
V soboto smo poročali, da bo v večernih urah sodišče razglasilo obsodbo proti škofu iz Prata. Le redki so bili, ki so pričakovali, da bodo naslednjega dne številni listi izšli z zmagoslavnimi naslovi »Zakon je enak za- vse«. Sodišče je namreč msgr. Fiordellija obsodilo. S tem se je zaključila prva faza procesa, kajti danes zjutraj je msgr. Fiorde-lli že vložil priziv. Hkrati z obsodbo pa se je konkretno odprla politična plat vprašanja. Takoj po razsodbi je nadškof iz Bologne kardinal Ler-caro ukazal, naj vsak dan ob 6 zvečer v stolnici zvone mrliču, cerkev sama pa se je odela v črnino...! ■'
Kardinal Ruffini iz Palerma je v svoji stolnici dejal: »To je vojna, toda najvedo, da , smo pripravljeni na mučeni-štvo ...« »Osservatore Romano« pa je včeraj v zapletenih formulacijah iz kanonskega prava naznanil- izobčenje to-žiteljev in »vseh, ki si drznejo ovirati visoke prelate pri ■ njih duhovnem poslanstvu«. Nekateri strokovnjaki za kanonsko pravo pravijo, da se. citirane formulacije nanašajo na sodnike, kar pomeni moralni pritisk na celotno italijansko sodstvo v smislu nedavne papeževe poslanice, ki
Zahteve Čolnikov In kmetov
Od našega dopisnika.
TRST, 4. marca. (Fo telefonu.) V zadnjih dneh sta bila v Trstu dva pomembna sestanka:	najprej	so	slovenski	šolniki
ponovno ugotovili, da se vprašanje slovenskih šol še vedno ni premaknilo z mrtve točke, nato pa So v nedeljo zborovali člani Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, kjer so včlanjeni skoro vsi neposredni obdelovalci zemlje tržaškega področja.
Iz resolucije šolnikov sledi, v štirih letih pridobe, manjka-
vs tri j sl: a vlada je odobrila protokol mešane komisije
DUNAJ, 4. marca (Tanjug). — ^strijska vlada je danes na jd pod predsedstvom kancler, ing. Raaba sprejela protokol prvem plenarnem zasedanju ešane jugošlovansk-avstrijske >misije, ki je bilo na Dunaju I 25. do 27. februarja. Komi-ja je bila ustanovljena zara-pogajanj o bilateralnih vpra-jy :tb. Jri	in	obe (Jržavi-
da je zares skrajni čas za rešitev njihovih upravičenih zahtev. »Osebje slovenskih šol« je rečeno v resoluciji, »zahteva, da se čimprej in dokončno pristopi k uzakonitvi slovenskih šol in k rešitvi vseh problemov strogo šolskega in posebej personalnega značaja«.
Zahteva tudi, da odgovorne oblasti povedo, kaj so slovenski šolniki. Ce so nameščenci sedanjega vladnega generalnega komisariata, torej nameščenci bivše ZVU (Zavezniške vojaške uprave), tedaj naj z njimi ravnajo kot z drugimi nameščenci bivše ZVU in naj poskrbe, da bo zakon, ki bo izšel za te uslužbence, veljal v Vseh pogledih tudi za nameščence slovenskih šol in to vse dotlej, dokler ne bo sprejet poseben zakon za slovensko šolstvo. Ce pa so državni uradniki v resnici in ne samo po besedah, potem naj veljajo zanje iste pravice, kot veljajo za vse državne uradnike v vseh pogledih in ne samo v ekonomskih in to vse dotlej, dokler ne izide poseben zakon za slovensko šolstvo.
Vse do izida posebnega zakona za slovensko šolstvo zahtevajo šolniki jamstvo za službo, ker osebje ni krivo, če se ni v pogledu varovanja njihove službe ničesar storilo. S tem v zvezi zahtevajo, da se podaljša veljavnost tistih členov v posebnem statutu londonskega memoranduma, ki govore o možnostih, da se
joči rekviziti, ki so potrebni za poučevanje na šolah v Italiji.
Pripomniti je treba, da ukaz bivše ZVU o obnovi slovenskih šol izrecno poudarja, da so slovenski šolniki glede plač popolnoma izenačeni z italijanskimi; italijanska uprava pa je kmalu po prevzemu oblasti prav to določbo najprej prekršila, čeprav je ukaz ZVU še vedno v veljavi in londonski sporazum enakopravnost Slovencev še prav posebej poudarja.
Na zborovanju kmetov pa so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo ustanovitev posebnega sklada za pospeševanje kmetijstva, zlasti pa vrtnarstva, cvetličarstva in vinogradništva; ustanovitev slovenskih kmetijskih tečajev in kmetijske šole s primernim posestvom; nadalje zahtevajo vsestransko podporo mali kmečki posesti in raztegnitev republiškega zakona za bolniško zavarovanje kmetov tudi' na tržaškem področju. Končno ponavlja resolucija že neštetokrat izraženo zahtevo, da 'morajo biti v raznih odborih in komisijah kmetje zastopani s predstavniki obeh organizacij, kar velja zlasti za zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Vladni komisariat lahko ugodi tej zahtevi, ker prav sedai ormravlja imenovanje nov'h članov vodilnih organov zbornice in ker je bilo to že večkrat obljubljeno.
Vodstvo Slovenskega gospodarskega združenja je danes prav tako objavilo zahtevo, naj se v omenjene organe vključujejo predstavniki slovenskih gospodarstvenikov, nikov.
Protesti zaradi odstavitve predsednika zbornice Luzzata Fegitza pa se še niso polegli. Prav nasprotno: včeraj in danes se govori, da bo prišlo celo do protestne zapore trgovin. Od političnih strank so protestirali v zadnjih dneh še fašisti in monarhisti, tako da so krščanski demokrati ostali popolnoma osamljeni.
P. L.
opominja sodnike, »da so najprej sinovi katoliške cerkve in šele potem sodniki«. Posebno težo vsem tem grozeč čim »manifestacijam žalosti« pa je dal Sveti oče, ko je odpovedal javno slovesnost, običajno ob obletnici njegovega kronanja. Kaj podobnega se namreč še ni zgodilo v zgodovini cerkvene države! Cerkev si je torej v Italiji, kjer je na oblasti katoliška stranka, nadela mučeniški sij preganjanja. Obsojeni škof primerja
40.000	lir globe, ki mu je bila odmerjena, z mučeništvom Kristusa na križu in napoveduje, »da ne bo molčal zaradi nezaslišanega preganjanja«, kardinal Lercaro pa pravi, da je Cerkev v Italiji v »enakem brezpravnem položaju kot na Kitajskem ...« Manifestacije »žalosti« torej niso usmerjene samo proti »brezbo.žnim marksistom« in proti »perfidnirn laikom«, . marveč tudi proti državnim institucijam in ker je na vladi krščanska demokracija, torej tudi preti njej.
Rokavica je- bila vržena ...! Skupina katoličanov je že včeraj na Petrovem trgu demonstrativno intonirala himno »Kristus zmaguje«, za 16. t. m. pa je napovedan shod 100.000 katoličanov v potrditev solidarnosti s papežem. Juridična in geografska norma »Cerkev je v republiki in ne republika v Cerkvi« je torej z ene strani postavljena na glavo.
Ob takem stanju stvari je torei razumljiva epizoda med predsednikom vlade in novinarjem. ki smo jo uvodoma omenili. Krščanska demokracija se je prejšnji teden v senatu znašla popolnoma sama ob vprašanju senatne reforme.. Danes popoldne bo morala izvojevati zadnji boj »sama nroti vsem«, preden bo razpuščena . senatna zbornica:	po
razsodbi v Firenzah pa se je znašla še na konfesionalni natezalnici. Problem je dvojen: kako bodo reagirale posamezne strankine struje na razsodbo v Firenzah in kako bo reagiral Vatikan proti vladni stranki kot celoti.
Reakcija na Piazza del Ge-su gre od zmerne previdnosti do ultracerkvenjaške nepopustljivosti. Fanfani je n. pr. v nedeljo v Trentu govoril z degasperijansko retoriko »o dogodku, ki navdaja sicer z bolečino, ki pa potrjuje neodvisnost in nepristranskost sodišč, v katerih pravičnost naj zaupa tudi . msgr. Fiordelli«. Organ katoliške akcije je brez oklevanja zapisal, da niti v načelu ni moč dovoliti, da bi škof prišel pred državno sodišče, »Dies«, agencija, ki je blizu zunanjemu ministru Pelli, pa je še bolj dramatična: Obsodbo v Firenzah primerja s preganjanjem, ki so rodila katakombe ...;
Zmernost, ki sta jo pokazala Fanfani in levica krščansko-demokratske stranke, • nedvomno navdaja z zaskrbljenostjo in nejevoljo vatikanske kroge.- Kaj in kako bodo ukrepali v 'predvolilnem obdobju, ko še niso dokončane kandidatne liste, seveda še ni znano. Ali bodo ponovili z že iz-podletelimi poskusi, da bi katoliška akcija kontrolirala po-
lovico ' krščansko demokratskih kandidatov? Ali bodo skušali dobiti drugačna jamstva, da Cerkev pod krščansko demokratsko vlado ne bo »preganjana«? V vsakem primeru pa bo krščanska demokracija tista, ki bo prva plačala račun za neuspelo cerkveno ofenzivo v Firenzah. Neenotna na znotraj, kar zadeva »primer Prato« in spričo odvisnosti od Cerkve, ne more odgovoriti na poziv socialistov, ki »pričakujejo, da bo viada odločneje branila italijansko sodstvo pred napadi vatikanskega radia in tiska«. Prav tako ne more dezavuira-ti najvišjih republikanskih ustanov in iti v Canosso, v Vatikan, če noče izgubiti laično mislečih katoličanov in se še bolj izolirati.
Zaradi vsestranskih posledic, ki jih je vtisnil florentinski proces v javno življenje, imajo morda prav tisti, ki trdijo, da razsodba v renesančni prestolnici ob Arnu ne bo imela samo daljnosežnih posledic na odnose med Cerkvijo in državo, marveč tudi na ves razvoj političnega življenja. Avtomatično je namreč postala sestavni del predvolilne kampanje in element, ki pomeni za krščansko demokracijo coklo, za vse njene nasprotnike pa novo možnost pritiska nanjo. M. Šuštar
RAZBURJENJE V TEHERANU
TEHERAN, 4. marca. (Reuter). Iranski zunanji minister Ardelan je sporočil parlamentu, da je vlada odpoklicala veleposlanika Alija Amanija iz ZDA' zaradi govora o petroleju, ki ga je imel veleposlanik brez odobravanja vlade. V svojem govoru je Ali Amani dejal, da bi si morale dohodke od nafte na Srednjem vzhodu deliti vse države tega področja.
Današnji teheranski listi na široko pišejo o sporazumu o koncesijah Saudove Arabije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev na ozemlju Bahreina. Listi ostro kritizirajo sporazum in
zahtevajo od vlade energične ukrepe. List »Farman« zahteva od iranskega šaha celo to, naj
TELEGRAMI
SHEFIELD — V rudniku Brookhousu je bilo danes ranjenih 45 delavcev," ko je lift zgrmel v globino 120 m. Od 45 je bilo 21 delavcev laže poškodovanih.
AMAN — Ameriško veleposlaništvo v Amanu je sporočilo, da so ZDA doslej dale Jordaniji pomoč v znesku 51,750.000 dolarjev.
SANTIAGO — Predsednik Bolivije Heman Siles Suazo je odstopil in pooblastil predsednika senata Alvareza, naj prevzame njegove dolžnosti.
PARIZ — Francosko letalsko ministrstvo je zanikalo, da bi bil major Chenet odpoklican zaradi sodelovanja v bombardiranju Sakiet Sidi Jusefa. Ministrstvo je sporočilo, da je bil major samo premeščen.	/
prekine diplomatske odnošaje s Saudovo Arabijo, ukaže splošno mobilizacijo in pošlje čete in prostovoljce, da bi priključili Bahrein Iranu.
Policija v Teheranu je preprečila demonstracije, ki jih je skušalo več tisoč ljudi napraviti pred veleposlaništvom Saudove Arabije, da bi s tem protestirali »proti vmešavanju v notranje zadeve Irana« s strani Saudove Arabije.
Znano je, da je že prejšnji iranski ministrski predsednik Egbal v parlamentu izjavil, da bo Iran prekinil diolomatske odnošaje z vsako državo, ki bi se skušala o čemer koli sporazumeti z Bahreinom, ker da ie Bahrein sestevni del Irana.
Utrjevanle gospodarstva
Sklepi enajstega plenuma CK PZDP o letošnjih nalogah
VARŠAVA, 4. marca. (Tanjug). V Varšavi so objavili sklepe
je
11. plenuma CK PZDP, V prvem delu sklepov je plenum CK ocenil gospodarski razvoj leta 1957 in poudaril, da'je bila lani industrijska proizvodnja precej večja, da so presegli naloge na področju akumulacije, da je trg bolje preskrbljen in da je finančni položaj ustaljen. Tudi kmetijska politika je dala velike uspehe, plače delavcev in uslužbencev ter dohodki kmetov pa so se občutno dvignili.	'
O nalogah v letošnjem letu bil plenum mnenja, da je treba predvsem okrepiti gospodarsko stabilnost na osnovi dviga proizvodnje in proizvodnosti, dviganja delovne in finančne discipline in povečanju rezerv v zunanji in notranji trgovini, da bi se lahko še bolj dvignila življenjska raven ljudi.
Plenum je bil tudi mnenja, da je treba zagotoviti stalne cene osnovnih življenjskih potrebščin. Odločeno je bilo, da se lahko poveča cena neke
osnovne potrebščine samo v primeru, če se druge pocenijo.
Plenum je tudi sklenil, da bodo od d. julija naprej izvedli reformo v sistemu pokojnin, in sicer bodo predvsem dvignili minimalne pokojnine in izenačili pravice starih in novih upokojencev.
Plenum je zlasti poudaril potrebo stanovanjske izgradnje. Sklenjeno je bilo, da se bo z letošnjimi letom država bolj zavzela za izgradnjo stanovanj, in sicer zlasti z dajanjem dolgoročnih kredi/tov in razvija-
njem Industrije gradbenega materiala.
V sklepih plenuma je tudi rečeno, da nameravajo letos v gospodarstvu izvesti bistvene spremembe v upravljanju.
Klosewicz odstavljen in izključen
VARŠAVA, 4. marca (Tanjug). Dames so uradno sporočili, da je predsednik vlade Jusef Cy-rankdewicz odstavil Viktorja • Klosewicza s položaja državnega podsekretarja v ministrstvu za delo in socialno zavarovanje. Enajsti plenum CK PZDP je namreč Klosewioza izključil iz CK zaradi poskusov rušenja enotnosti Partije. Klosewicz je na plenumu, ki je bil 27. februarja do 1. marca, napade) novo politiko poljski partije.
"tari Nuri Faid spet predsednik vlade -
Bagdad, 4. marca (Reuter). — Uradno so sporočili, da je general Nuri Said sestavil novo vlado namesto. vlade Mirdžana,
ki je včeraj odstopila. General Nuri Said je eden od najstarejših iraških državnikov in je bil do lanskega junije zunanj; minister, ko je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Tukajšnji opazovalci opozarjajo na to, da ja Nuri Said izredno aktiven predstavnik Iraka v Bagdadskem paktu in se bojijo, da bi
njegovo imenovanje lahko povzročilo nerede v Iraku in Jordaniji. V novi vladi Nuri Saida je V članov prejšnje vlade, iz česar opazovalci sklepajo, da v iraški zunanj; politiki ne bo prišlo do bistvenih sprememb.
Volitve na Danskem
Kodanj. 4. marca (Reuter). — Na Danskem imajo danes volitve za predstavnike krajevnih oblasti in sicer bodo volili približno 11.500 članov mestnih in vaških svetov. Svoje kandidate je postavilo 6 političnih strank. Na zadnjih volitvah leta 1954 so največ glasov dobili kandidati socialnodemokratske stranke.
Priprave za volitve novih delavskih svetov
V jeseniški občini so živahne organizacijske in - tehnične priprave za volitve v nove delavske svete. Ze ' sedaj v začetke, priprav kažejo neposredni proizvajalci v železarni, elektro-energiji, drugih delovnih kolektivih in ostalih gospodarskih organizacijah izredno veliko zanimanje za volitve teh novih organov delavskega samoupravljanja, ki so že dosedaj močno približali gospodarski im tehnični razvoj neposrednim proizvajalcem, ki v občini ustvarjajo skoraj 30 milijardni narodni dohodek.
Priprave za nove volitve organov delavskega upravljanja so zajele vse člane kolektivov, posebno aktivnost pa so pokazali pri tem člani ZK, sindikalni ta mladinski aktivisti. V jeseniški občini bodo predvidoma volili nove delavske »vete v 13 dellovnih kolektivih, potrebno in zaželeno pa bi bilo, da bi izvolili nove delavske svete tudi v trgovski, obrtniški in gostinski mreži, da bi v delo organov delavskega upravljanja pritegnili čim več mladih delavcev in tovarišic,
odkupne cene prašičem so se jonelcod znižale (11. pr. v LJublja-ii, Celju), padec lahko pričakujemo tudi na ostalih področjih. V nekaterih potrošnih središčih se je nekoliko znižala cena slanine delno zaradi zadostnih zalog, delno zaradi padca cen prašičem. Na Goriškem šo se znižale cene zimski zelenjavi kot posledica zadovoljive ponudbe. Ponovno so padle cene jajc skoro na vseh področjih. Cene ostalim pridelkom so istale na ravni preteklega tedna.
Nekoliko živahnejši je bil pro-net s krompirjem. Ob ugodnem Temenu pričakujemo, da se bo ■pomladanska odkupna sezona •rompiria pričela v prvi polovici -i.irca. Zaloge krompirja so pri proizvajalcih še znatne. Odkup stalih povrtnin razen zimske ze-'enjave je bil minimalen oz. ga m nekaterih področjih sploh ni >ilo (n. pr. čebula. zeMe fižol), isto velja za jabolka. Mheprndaj-v, trgovska mreža se z.rPaga s temi pridelki iz obstoječih zalog.
Z vsemi pridelki razen nekaterimi vrstami zelenjave	a?i trg
založen.
na, ih sicer bi razbremenili občino skrbi za določene družbene dejavnosti, krajevni ljudski odbori bi ustvarili s sredstvi, ki bi jih dobili za komunalne zadeve, mnogo več. Doslej imamo namreč že toliko izkušenj, da ne more nihče oporekati izredni materialni vrednosti pobude ljudi, kadar so le-ti neposredno prizadeti.
Te misli naj ne bodo zanemarjene v razpravah o letošnjih družbenih načrtih okrajev in občin. Primer Škofje Doke glede razdeljevanja teh sredstev zasluži, da bi ga marsikje posnemali, ker so ceste krajevnega pomena med pomembnimi, če že ne med osrednjimi problemi mnogih občin.	-vr
Pred dnevi je sprejel Občin-tki ljudski odbor Škofja Loka sklep o razvrstitvi in o načinu finančnega vzdrževanja občinskih cest. Zaradi izredne zanimivosti tega sklepa naj omenimo metodo in nekatera načela, ki so Uveljavljena v njem.
Sedanji sklep je pravzaprav izpopolnitev sistema, ki ga je imela občina že lani pri razdeljevanju sredstev za te namene. ■ Sistem je slonel n-a dveh elementih, ki sta pomenila objektivno merilo za razdeljevanje sredstev med krajevnimi odbori. Pivi element je bil površina, drugi pa pomembnost ceste. Na podlagi teh dveh elementov so točkovali, pri čemer je vsaka točka pomenila določeno vsoto.
Letos so k dvema elementoma dodali še tretjega, ki sistem oziroma metodo 'ega sistema še bolj izpopolnjuje. Ta element je obremenitev cest. Na podlagi vseh teh pokazateljev so na posvetovanju predsednikov krajevnih odborov in potem še na seji ljudskega odbora razvrstili občinske ceste v tri kategorije,
»3. mej« je izdelal 370.000 ton ladjevja
Od 1947. 'leta do danes je ladjedelnica »3. maj« na Reki zgradila 149 raznih ladij s 370.000 ton nosilnosti. Do konca 1562. leta bo ladjedelnica zgradila še 36 ladij različne tonaže S 380.000 tonami nosilnosti.
izračunali površine posameznih cestišč in določili stopnjo obremenitve. Tako so izključili vsako barantanje, ki je povsod tam, kjer ni objektivnih meril za določeno razdeljevanje sredstev. Vsa razprava v zvezi s tem razdeljevanjem je zajemala le priznavanje te ali one stopnje obremenitve, oziroma kategorije ceste. Seveda pa ne morejo objektivizirati oziroma avtomatično opraviti tudi razvrščanje oziroma stopnjevanje cest, kajti pomen ceste se lahko vsako leto spremeni, oziroma dolžina ali površina ne ostane vedno enaka.
Primer Škofje Loke je poučen zategadelj, ker lahko daje vzpodbudo tudi ostalim občinam, da urede razdeljevanje sredstev na podoben način. Pri tem naj omenimo tudi neko določilo v sklepu, da občinske ceste vzdržujejo krajevni odbori s sredstvi, ki jih dobe, ne pa občina. Povsem logično je, kar se je že lani dogajalo, da bodo uporabili krajevni odbori sredstva tako, da bodo z njimi lahko čimveč naredili. S temi sredstvi in pa s sredstvi, ki jih bodo dobili krajevni odbori oziroma kmetijske eadruge iz gozdnih skladiov, bodo vzdrževali ceste v zadovoljstvo vseh.
Morda bi bilo koristno, če bi s podobno metodo razdeljevali sredstva tudi za razne ostale komunalne namene. Nedvomno bi dosegli predvsem dva name-
Praktično delo je v industrijskih šolah zelo pomembno za vzgojo mladega naraščaja. Na sliki: učenec metalurške industrijske šole v Štorah se vadi na stroju. (Foto: Šelhaus)
Cena Cena Cena pri na na KZ drobno debelo
KROM P ra.
Ljubljana
Celje
Kranj
Trbovlje
Nova Gorica
Koper
Murska Sobota
FIŽOL:
Ljubljana
(enobarvni)
Celje
(enobarvni)
Kranj
(enobarvni)
Trbovlje
(enobarvni)
Novo mesto Nova Gorica (enobarvni) Koper
Ha samo strokovnega delavca - temveč tudi razgledanega upravljalca
ga dela na MIŠ v Štorah pa so uveljavlja v še eni obliki. Gre za ‘delo šolske skupnosti, ki jo predstavljajo učenci ta predavatelji ter vodstvo šole. V praksi se delo te skupnosti kaže na skupnih posvetovanjih, kjer se izmenjajo misli o problemih in nalogah šole. Mirno tega pa dela tudi šolski odibor, v katerem je mladina prav tako zastopana.
»Mimo tega težimo«, je nadaljeval razgovor tov. Klinar, »da dosežemo soupravljanje učencev tudi pri materialni osnovi. Tako hočemo vzbuditi pri mladih ljudeh v šolj zanimanje za gospodarske ta druge probleme, s katerimi se bodo srečali kot bodoči člani samoupravnih organov v tovarnah. Tako posta] a naša šola nekaj več, kot pa samo posredovalec znanja«. M. B.	cvetača:
Nova Gorica
Zagrebško kronika	ohrovt:
PRVA HIDRARNA OLJA ZA Nova Gorica IZDELAVO MARGARINE — Dve
naši tovarni margarine v Zagre- RDE C RADIČ: bu in Vrbasu sta še vedno primo-	Nova Gorica
rani uvažati hidrirana olja. Sedaj gradi zagrebška tovarna olja veliko hidrarno v Zitnjaku, ki ho dograjena še letos. Predelovala bo do 1000 ton hidriranega olja za potrebe tovarne margarine, ki je v sklopu te tovarne. To je prva tovarna te vrste v naši državi.
PRVA SOLA ZA MANEKENE V DRŽAVI — Naposled je Zagreb dobil prvo šolo za manekene, ki je obenem tudi	prva tovarstna
šola v FLRJ. Zanimanje za to šo- TELETA: lo je bilo veliko	ter se je prija-	Ljubljana
vilo več ko tri	sto kandidatov.	Celje
Sprejetih je bilo	le 50 (37 deklet	Kranj
žena in 13 moških). Pogoji so bili	Trbovlje
strogi, pouk na bo na višini.	Novo mesto
TRI KOČIJE — Zagreb ima med	Nova Gorica
drugim tudi neko zanimivost Iz	Koper
prejšnjega stoletja. To so tri stare	m. Sobota
kočije, ki imajo svoj prostor pred glavno postajo. Voznikom se ne da v »pokoj«... Pa tudi delo imajo. Pogosto se mnogo ljudi popelje po Zagrebu, da iz romantičnih nagibov pričarajo »stare pretekle dni«.
ZAGREBŠKI RISANI FILMI
NA AMERIŠKI TELEVIZIJI
Podjetje »Zora—Film« se je uveljavilo s svojimi risanimi filmi doma in v inozemstvu. Te filme so kupile že Poljska, Anglija in druge države, te' dni pa so sklenili tudi pogodbo z ameriško televizijo. Pogodbo je podpisala ho-lywoodska družba »Frankle enter-prise«, ki je iz vse serije kupila dVanajst filmov (Neučakani robot. Kavboj Džimi. Čarobni zvoki, Premiera. Na travniku. Velik strah, Bušo. Strašilo, Srečanje v snu, Kadabra. Lažni kanarček,
Samec). Za vsak film plača družba 1500 dolarjev. Predlagali pa so tudi pogodbo, no kateri *naj bi »Zora-Film« sedem let izdeloval risane filme za to družbo po enaki ceni. O tem nredlogu v »Zora-Filmu« še razmišljajo, verletno na ga bodo sprejeli. Vsi ti filmi trajajo po 7.5 minut. Csreh podjetja je tem bol) pomemben, ker so predstavniki hnllywood«ke druž- ------
be pohvalili zlasti izvrstne scena- MED: rije in zelo dobre risbe.	Ljubljana
(MB)	Nova Gorica
sko delavnico zelo važen objekt, kj je hkrati pripomogel, da se je zmogljivost teoretičnega pouka izravnala s praktičnim delom. Glede na potrebno strokovno praktično izobrazbo učencev pa tej delavnici še vedno 'primanjkuje obdelovalnih strojev najrazličnejših vrst. Zaenkrat je v delavnici le 40 odst-predvidenih strojev. Mimo tega pa tudii v livarski delavnici pogrešajo nekatere peči. Po predvidenem programu naj bi to vrzel v obeh delavnicah izpopolnili v osmih letih ta to s pomočjo okoli 45 milijonov dinarjev. To je načrt, ki mu bo treba posvetiti največjo pozornost.
Nova pridobitev- šole pa bo še internat za 126 učencev, ki ga
Med šolskimi zavodi, ki so že v prvih povojnih letih sprejeli hvaležno, a zahtevno nalogo — vzgajati nižji strokovni kader za industrijo, je bila tud; na novo osnovana ta zgrajena Matelur-ška industrijska šola v Štorah. Od tromesečnega tečaja in niž.i-a strokovne šole štorske železarne se je razvila ustanova, ki j® v kratki dobi dosegla pomembne uspehe ta upravičila obstoj. Od šolskega leta 1946-47 je to šolo obiskovalo 1308 učencev — metalurgov.
Ko smo obiskali ravnatelja TONETA KLINARJA in se pozanimali za delo Metalurške industrijske šole (MlS), nam je dejal, da je dosegla šola lani z novim prizidkom za kovinar-
ZELJE:
Celje
Trbovlje
ČEBULA:
Celje
Kranj
Trbovlje
Novo mesto
Nova Gorica
Ljubljana
Murska Sobota
Z občnega sbora Društva geodetskih inženirjev in tehnikov LRS
Kot samostojni tehnični stro-	pravila	£°yefa
ovnjaki na terenu, morajo	Čeprav ni nakazal	novemu	odbo-
reodetski operativci zavest, da	feprav^i^a	je ^
[radijo socialistično d"avo, spo	dlskus,je raIvt(Ino, da b«	imel
obm morajo biti na terenu 101	, Jk deta.	P.	S.
ureduise m našo	po ne tokb oea.
JABOLKA: Celje Trbovlje Nova Gorica
OREHI:
Celje
Nova Gorica
GOVEDO SRED Ljubljana Celje Kranj Trbovlje Novo mesto Nova Gorica Koper M. Sobota
I Kllllf S.E1
(foto Selhaus)
Konkretni ukrepi za utrditev tržišča v Makedoniji
PRASlCl:
Ljubljana
Celje
Kranj
Trbovlje
Novo mesto Nova Gorica Koper M. Sobota
Skoplje, 27. febr. Odtok zveznega izvršnega sveta o kontroli ta evidenci cen so makedonski
gospodarstveniki sprejeli z zanimanjem ta o njem živahno razpravljajo. Posebno dosti govore o tem zdaj v predvolilnih dneh, ko zbori volivcev ostro kritizirajo razne negativne težnje po povečanju cen nekate-
JAJCA: Ljubljana Celje Kranj Trbovlje Novo mesto Nova Gorica Koper M. . Sobota
MLEKO: Ljubljana Celje Kranj
Novo mesto Nova Gorica Koper M. Sobota
SUROVO MASLO: Ljubljana	559
Nova Gorica 580
razna živila, sadje, zelenja«© ta drugo. Skoda, dia v očini ni bilo mogoče najti nekaj sredstev tudi za ureditev ostalih prodajata, ki so res neprimerne in ki bodo še vedno — dokler bodo talke — rana trboveljskega tržišča.
Občinski ljudski odbor si zadnje čase — kakor sem zvedel _______
zelo prizadeva, da bi izboljšal razmere na trboveljskem tržišču. Tako si na primer prizadeva, da bi sedanjo neprimerno, higiensko in estetsko neustrezno tržnico zamenjal s sodobnejšo, tako, ki bi ustrezala mestu s 17.000 prebivalci. Zaenkrat je vse še samo pri načrtu, toda upanje je, da se bodo našla tudi potrebna sredstva, ker je pač nemogoče misliti na gospodarski, kulturni in sploh vsestranski napredek Trboveljske doline, če ne bodo vzporedno reševali tudi problem preskrbe prebivalstva s tistim najosnovnejšim, kar je potrebno za obstoj.
Tudi trgovsko podjetje »Vita-rninika« si že dlje časa prizadeva izboljšati svoje poslovanje. Lani je povečalo fizični obseg prometa za 30 odstotkov v
na primer postrežba v zelenjad. nih trgovinah ta v mlekarnah še vedno ni na zadovoljivi kulturni višini. Podjetju »Vitamin-ka« .še vedno ni uspelo, da bi nabavljalo blago predvsem v domačem okraju, ker bi se s tem precej znižali prevozni stroški in seveda tudi cene kmetijskih pridelkov. Slabosti pa je še več, toda o tem raje kdaj drugič.
Na vprašanje, ali si potrošnika lahko letos obetajo izboljšanje v preskrbi s kmetijskimi pridelki, je odgovoril pritrdilno. To izboljšanje bo prineslo novo skladišče —- seveda, če bo letos sploh gotovo — v katerem bo prostora za 40 vagonov kmetijskih pridelkov. V njem bodo tudi hladilne naprave, prostor za sušenje in podobno. . Skladišče so že začeli graditi, toda zadnje čase je prišlo do zastoja pri gradnji, ker menda ni bilo na razpolago dovolj sredstev. Napredek v trgovini s kmetijskimi pridelki pa predstavljata tudi dve prodajalni. V eni — v 56 — stanovanjskem bloku — bodo prodajali mleko ta mlečne proizvode, v drugi — pm mostu — pa že prodajajo
primeri s prometom v letu 1956. V letošnjem letu se namerava bolj povezati s kmetijskimi zadrugami v domačem okraju, ki v prejšnjih letih dostikrat niso mogle vnovčiti tržnih presežkov, medtem ko so zasavska delavska središča nabavljala potrebne pridelke drugje. Tudi znižanje kala na najmanjši možen odstotek je v veliki mer; zasluga delovnega kolektiva podjetja »Vitaminka«.
Resen problem v Trbovljah je tudi preskrba prebivalstva z mlekom- Podjetje »Vitaminka« dobiva mleko kar iz šestih krajev. Ker nima hladilnih naprav, se v poletnih mesecih — razumljivo — večkrat pokvari. Mleko prodajajo v večini primerov v istih prodajalnah, kjer prodajajo tudi zelenjavo in osta'a živila. Potrošnja mleka na prebivalca je zelo majhna, saj znaša komaj 0.1 litra. Ko bo imelo podjetje hladilne naprave, se bo tudi stanje v preskrbi z mlekom precej zboljšalo. Tako upajo odgovorni činitelji in z njimi vred seveda tudi potrošniki, ki so na minulih zborih volivcpv dosti razpravljali o teh in pj-dobnih problemih.	iM
provizorično skladišče (beri: barako) ta najslabše in v vseh pogledih neprimerne prodajalne. Posledica tega je, da podjetje nabavlja kmetijske pridelke za sproti, ker jih pač nima, kje vsfcladiščiti. Razumljivo, da to občutno vpliva na prodajne cene. Podjetje je zadnje čase sicer precej znižalo odstotek kala, lei pa je še vedno-dovolj velik (4.9 odst.), da lahko občutno podraži kmetijske pridelke. Vzrok za to je spet v neprimernih skladiščih in v pomanjkanju hladilnih naprav.
Ne smemo pa misliti, je nadaljeval tov. Naprudnik, .da ni
v trgovini s kmetijskimi pridelki tudi subjektivnih slabosti,
za katere so krivi ljudje. Tako
Te dni sem obiskal tržnega inšpektorja v Trbovljah, tov. Naprudnika, da bi mi povedal kaj več o obetih za letošnje izboljšanje trgovine s kmetijskimi pridelka. Ravno inšpektorja sem izbral zato, ker opravlja obenem tudi posle referenta za blagovni promet ta ker tržni inšpektorji pač naj. bolj čutijo probleme na terenu, ker s« pri svojih pregledih dnevno srečujejo z njimi.
Stam-je na trboveljskem trgu s kmetijskimi pridelki, je začel, res ni najboljše, z.a k-air pa obstojajo objektivni ih subjektivni vzroki. Objektivni zato, ker v Trbovljah obstoja samo eno trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki, ki lana na razpolago
Ka Koprskem cvete. Najbolj rane mandljevce je prizadel zadnji Mieg In mraz, zato pa je cvetje »zapoznelih« tem bujnejše.
(Foto Frank)
£etrtl dan svetovnega sinu Carskega prvenstva v Lahti]n
FIN CI - nepremagii
V TEKU NA 15 km JE ZMAGAL VEČKRATNI SVETOVNI OLIMPIJSKI PRVAK VE1KO HAKUL1NEN S ČASOM 48:58,3 — NA ČASTNIH MESTIH STA RUSA KOLC1N IN SEUUH1N — PREMOČNA KONKURENCA ZA NASE
LAHTI, 4. marca. Današnji tek na 15 km na svetovnem smučarskem prvenstvu je prinesel Fincem novo zmago, vsekakor ne tako lahko kakor na 30 km. 32-letni Veiko Hakulinen je v trdi borbi z Rusom Kolčinom zasedel prvo mesto, vendar je imel že pred nastopom precejšen kos sreče. Dobil je namreč startno številko, s katero je tekel neposredno za Kolčinom, tako da je imel svojega najnevarnejšega tekmeca stalno pred očmi in ga je nadziral korak za korakom. In res se je Rus nič kolikokrat oziral nazaj v neprestanem strahu, kako teče Hakulinen.
Po prvih 5 km je bil Kolčin
ia pet sekund boljši, toda že pri 8 km ga je Hakulinen dohitel in ga pustil nekaj sekund za seboj. Ko sta tekača prispela v stadion, je bil Kolčin spet 20 sekund pred Hakulinenom in zdaj se je začela zadnja in zagrizena borba za zmago. Finec je z nepopustljivo voljo nadaljeval in je slednjič pustil
Rusa za seboj. Tudi Švedi in Norvežani so imeli v današnjem teku nekaj več besede kakor v nedeljo. Zelo dobro sta se izmed Srednjeevropcev plasirala Francoz Mermet in Italijan Steiner, ki sta se vrinila celo med nekatere Nor-dijce.
Glede na današnje izide v teku na 15 km se obeta za na-
PUC PREMAGAL CUDERMANA
Sarajevo, 4. marca. Danes so odigrali obe prekinjeni partiji iz VII. kola, ki sta se končali
takole:
Gligoric
Karaklajlč—Čirič	(70 potez)
remi in Puc—Cuderman 1 t 0
po 81 potezah.
Včeraj so bili v tem kolu za-V.oženj naslednji izid::
Na armijskem smučarskem tekmovanju na Jahcrini so včeraj tekmovali v patruljnem teku na . 15 km. Zmagala je patrulja poročnika Lundra iz Sarajeva v času 1;21:14. Po treh disciplinah tekmovanja vodi ekipa Sarajeva z 827 točkami pred Ljubljano (725) in Beogradom (688).
HOKEJ NA LEDU
Švedska : ZDA 8:3
Švedska je v hokeju na ledu premagala ZDA 8:3	(3:2,	1:0,
4:1).
STRELCI SO SPREJELI
POMEMBNE SKLEPE
Milič—Trifunovič remi, Vukčevič—Djuraševič 0 : 1, Gligo-rič—Sofrevski 1 : 0, Ivkov—Sokolov remi, Lukič—Matulovič remi, Matanovič — Janoševlč. 0 : 1, Dimc—Bogdanovič remi. Vukovič—Ivkovič remi.
Po VII. kolu je stanje na tabeli takole: — Ivkov &n Matulovič 5.5, Čirič 5, Djuraševič 4.5- Puc, Gligori.č, Trifunovič in Scfrevski 4, Matanovič, Vukčevič, Bogdanovič, Milič in Sokolov 3.5, Janoševič 3, Vukovič, Dimc in Lukič 2.5, Cuderman in Ivkovič 2 in Karaklajič 1.5 točke.	!
Na šahovskem prvenstvu Bolgarije je postal novi državni prvak Bobocov s 13.5 točke pred Kolajrovom (.13), Milevom (12.5) itd.
Na prvenstvu Madžarske je
zmagal La j os Portis, ki je 21
let star in de zbral iz 18 partij 13 točk.
Četrtič zapovrstjo je postal šahovski prvak Romunije Tiro-janescu. V dvoboju je 2 : 0 premagal Ginsberga, s katerim je na šamnionatu delil prvo mesto.
stop v štafetah, ki bo v petek, še zanimivejša borba med Finci in Rusi. Ta tek pa ni posamičen, temveč odvisen od enotnega dela štirih tekačev in bo zato lahko rezultat morda prav drugačen, kakor bi se dalo sklepati po imenih dosedanjih najmočnejših tekačev.
Vreme je bilo danes zelo zoprno, v glavnem oblačno, pri tem pa vendarle dovolj hladno, saj je temperatura nihala med —10 in — 22 stopinj Celzija. Posebno neprijetno je bilo, če je le malo zapihal veter.
Naša dva zastopnika Hlebanja in Janez Psvčič sta se držala bolje kakor v teku na 30 km. Hkrati ra je treba povedati, da sta s =-—"m časom izgubila stik ne sar' - - severnjaškim, temveč tudi s srednje evropskim razreden- S časom 55:48.6 sta se plašit’ ’a na 64.' (Hlebanja) oziro-rr1 65. mesto s časom 55:53 (Janez Pavčič). Za njima so prišli na cilj še trije tekmovalci, ko-
EVBOPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TEN 3U
Dva poraza naših
V ponedeljek sta Jugoslovanski namiznoteniški reprezentanci izgubili oba dvoboja s Švedsko, in sicer moški s 4:5, ženske >pa 1:3.
Posamezni izidi so bili:	med
moškimi — Markovič II. — Alser 2:0, Hrbud — Melstrom 1:2, Vogrinc — Larson 0:2, Markovič'H
— Melstrom 2:0, Vogrinc — Alser 2:0, Hrbud — Larson 0:2. Vogrinc
— Melstrom 0:2, Markovič H — Larson 2:1, Hrbud — Alser 1:2; med ženskami: Tegner — Čovič 1:2, Peterson — Plut 2:0, Plut — Tegner 1:2, Terečik — Plut : Tegner — Peterson 0:2.
Jugoslovani so hoteli v igrah proti Švedom po vsej sili zmagati, bili pa so v slabi formi in silno nezanesljivi — razen Markoviča n., ki je v štirih nastopih trikrat zmagal. Najbolj razburljivo” je bilo srečanje med Herbudom in Alserjem. Najboljši igralec med Švedi je bil Larson.
V skupini Jugoslavije so včeraj Cehi premagali še Avstrijce 5:1.
V ženski skupini so bile odigrana še naslednja srečanja: Wales — Švedska 3:1, SZ : Z. Nemčija 3:1, Romunija : CSR : Bolgarija 3:2. Wales : CSR 1:3.
likoir jih je start&Io in od katerih ni nihče ostal na progi.
IZIDI:
1. Hakulinen (Finska) 48:58.3, 2. Kolčin (SZ) 49:11.8, 3. Selju-hin (SZ) 49:29.4, Jemberg (Švedska) 49:39.6, 5. Brusven (Norv.) 49:50.3, 6. Teren tijev (SZ) 49:53.7
7. Viitanen (Finska) 49:53.8
8. Larson (Švedska) 49:58.5
9. Anikin (SZ) 50:05.1,10. Hama-lainen "(Finska) 50:15.1, 11. Kužih (SZ) 50:28.0 itd.
Tekmovanje je gledalo okrog 15.000 gledalcev.
Jutri je tek na 10 km; starta Mara Rekar m:*d 33 tekmicami
Evgen Bergant
Naši drsalci pod Mežakljo
Železničarski drsalni klub Ljubljana je priredil za zaključek letošnje drsalne Sezone v soboto in‘nedeljo dopoldne na Jesenicah drsalno revijo, ki je prav dobro uspela. Vzlic temu, da so bili naši drsalci zaradi pomanjkanja ledu primorani počivati, je njihov nasto-p vzbudil pri gledalcih veliko odobravanja im je bil v celoti boljši od zadnje revije Madžarov. Zal zaradi bolezni med sodelujočimi ni bilo niti Staše^ Fajdigi miti Petre Brleča, zato pa je Ljubljana vključila v svoj program mlade jeseniške drsalke, ki so vidno napredovale. Ugajala je posebno Tlšlerjeva. Kot gosta sta gledalce navdušila Nevenka Gala in Jože Resman, pa tudi Meta Fajdiga, ne glede na to, da ni imela svojega partnerja, je pokazala v modernem plesu z Resmanom vso rutino in eleganco. Tudi 11 letna Kaitjuša Derenda kaže lep napredek. Njen partner Franek Klemenc je velika nada svojega kluba. Ne smemo pozabiti niti najmlajše Drnovškove, ki se z vso vnemo zgleduje po starejših.
Skratka: nastop pod Mežakljo Je prijetno presenetil vse gledalce, ki želijo našim drsalcem, da bi čimprej dobili kotalkarsko ploščo za vadbo v poletnih mesecih.
' '
M«
V-.J, 'S!',.'
Smučine vodijo v gore ... Prvi toplejši dih pomladi je že prodrl v deželo, le v višjih legah ie narava še zmeraj pod debelo snežno odejo, ki jo bo za ljubitelje bele opojnosti dovolj še vse dni marca in aprila. Treba je vzeti samo pot pod noge in se za nekaj dni preseliti v višje lege. Toda kam? Vsekakor v naše prelepe Julijce — Komno, pod Bogatin in h koči pri Sedmerih Triglavskih jezerih, kjer mični planinski domek že čaka prve goste. Po najnovejših poročilih je pri Sedmerih 180 cm starega snega in 30 cm pršiča. Smuka in vreme idealna, kaj še hočete. Slika prikazuje terene pri Sedmerih jezerih.	Foto	Franc	Močnik
DRŽAVNO MLADINSKO PRVE NSTVO V SABLJANJU
Na mladinskem državnem prvenstvu v Beogradu jo letos nastopalo samo po šest tekmovalcev v vsakem orožju z vsake republike. Iz Slovenije so bili tam Simoniti, Zajec, Stegu. Vidic dn Kutin s floretom, s sabljo pa Zajec in Stegu (vsi Odred).
LJUBLJANSKA ATLETSKA P0DZVEZA IMA NAD 600 ČLANOV.
V prostorih SZS je te dni obračunala z delom prizadevna Atletska podzveza Ljubljana, ki je lani na področju domačega, novomeškega in koprskega okraja povezovala vso atletsko dejavnost in pridobivala za ta lepi šport mladino v telesno vzgojnih društvih ter srednjih strokovnih in visokih šolah. Razen tega je pomagala ustanavljati nove atletske eno-
Napadalna petorka slovitega španskega nogometnega kluba Real Madrid. Le-ta bo igral v polfinalu tekmovanja evropskih prvakov z Vasasom. Z leve na desno: Joseito, Kopa, Di Stefano, Mateos, Gento. Za slednjega pravijo nogometni strokovnjaki, da je eno najboljših in najhitrejših levih kril na svetu.
TO MIČE IN OBVEZUJE
Kakor mnoge športne organizacije, čaka letos tudi našo strelsko organizacijo nekaj izredno pomembnih in častnih nalog. Ne mislimo zdaj na redno strelsko dejavnost, ki jo nameravajo prav tako razširiti in izvajati, v svojem programu, temveč predvsem n.a tri velike izredne naloge, ki so se pojavile pred njo v zvez-i z naslednjimi manifestacijami, ki brez športnega obeležja ne bodo dosegle popolnega uspeha. V mislih imamo proslavo 15. letnice proboja na Sutjeski, gradnjo avtomobilske ceste od Ljubljane do Zagreba in naslednji pohod ob žici okupirane Ljubljane. Ne nazadnje bo organizaciji tudi proslava njene desetletnice naložila nekaj posebnih obveznosti.
Za organizacijo proslave na Sutjeski je bil pod okriljem Strelske zveze Slovenije izvoljen poseben odbor, ki se bo posebej posvetil pripravam za ta veliki domovinski dogodek. Odbor je že sklenil načeloma, da bo za sodelovanje na tej proslavi pripravil posebna tekmovanja po družinah, okrajih in v republiškem merilu, na podlagi katerih bo določil izbrano ekipo za nastop na proslavi sami. Vedeti je treba, da bo na tej proslavi v konkurenci pokal Sutjeske, ki ga je poklonil sam predsednik republike Tito, vsaka republika sodelovala z najboljšo petčlansko ekipo. Nastop slovenskega zastopstva na tem tekmovanju, bo toliko pomembnejši, ker strelci iz naše republike v zadnjih dveh letih niso imeli sreče v tem orožju, pa so se zdaj trdno odločili, da bi v letošnjem jubilejnem letu ta zastoj popravili in skušali to dokazati na tem velikem strelskem mitingu ob Sutjeski. V ostalem bodo strelske družine o bojih v Sutjeski sčiša1« pod-nbnosti še s poseb nlh predavanj, ki bodo deloma razširjena tudi med pionirje. Strelska zveza Jugoslavije bo vse preživele člane strelce
iz teh bojev zbrala in jih poslala na zaključne proslave. Slednjič bcfdo strelci v spomin na ta zgodovinski dogodek organizirali v Ljubljani slavnostno akademijo.
Druga pomembna naloga strelcev Slovenije je v najtesnejši zvezi z gradnjo cestnega objekta, ki ga bo zgradila naša mladina Od Ljubljane do Zagreba, oziroma dalje do Djevdjelije. Ker bo znaten del gradnje potekal letos po slovenskih tleh, se je Strelska zvez-a Slovenije odločila, da bo akcijo na cesti povezala z živahno strelsko športno dejavnostjo med brigadirji. V ta namen bo predvsem zagotovila zadostno število zračnih pušk, tarč in municije. Kolikor Zveza sama ne bi bila kos potrebam, je prepričana, da bo dobila primerno pomoč pri Osrednji zvezi. Razen tega bo tehnična komisija skupno s propagandno izdelala primeren tekmovalni načrt, po katerem bodo na vseh 13 delovnih mestih izmenoma tekmovale vse zaposlene brigade. Razume se, da bodo organizatorji preskrbeli tudi potrebne pokale in prehodne zastavice. Slednjič bo za propagando strelskega športa nadvse koristno, da bodo strelske družine zdoma odhajale na raz-ne sektorje zaradi prijateljskih tekmovanj z brigadirji in medsebojnega spoznavanja. Po drugi strani pa bo zveza organizirala tudi obiske brogadnih stre’-kih ekip po naših vaseh, mestih, tovarnah in ustanovah.
Razpis tekmovanja ob žici okupirane Ljubljane, je bil letos koristno spremenjen. Glede na to, da se po tem razpisu atleti lahko udeležijo tega tekmovanja ločeno od ostalih organizacij, katerih člani bodo tekmovali peš. je Strelska zveza pozvala vse svoje osnovne organizacije, naj spričo take določbe v razpisu odpošljejo čim številnejše prijave za nastop.
Kolikor je znano dozdaj, se bodo tega tekmovanj a udeležili člani okrog 100 strelskih družin, kar je nekako četrtina članstva vseh osnovnih or_ .lizacij. Za strelce je (razen nagrad', ki so na izbiro že po splošnem razpisu), SZS posebej razpisala še pet nagrad za najbolje plasirane družine.
Razen teh izrednih nalog, ki čakajo naše strelce letos in so po svoji raznoterosti ne samo privlačne, ampak tudi obvezne, pa seveda njihov redni tekmovalni program ne bo prav nič okrnjen. Vsi tekmovalci, ki so pokazali v dosedanjem udejstvovanju toliko uspehov, da obetajo v prihodnje še boljši razvoj, so prejeli od Zveze pomoč v orožju, strelivu in strokovnem vodstvu. Letos pozimi je bila načrtno organizirana zimska vadba, tako da so se lahko vežbali ob vsakem vreme-nu in ne glede na temperaturo na planem. Trening je bil tako nemoten skozi vso zimo in so se g^.vsi tudi redno udeleževali.
Sredi marca bo v Ljubljani prvo tekmovanje vseh strelcev kandidatov z vsemi orožji. To tekmovanje bo dalo prvi pregled in prineslo prve rezultate, iz katerih se bo dalo izračunati uspehe letošnjega smotrnega treninga. Na tem tekmovanju bodo seveda lahko nastopila tudi ostali strelci, kar jih bodo poslale posamezne družine. V ožji izbiri je bilo v celoti 49 strelcev, ki so bili tudi V podrobnem poučeni, kakšen je njihov koledar tekmovanj in kolikšen je njihov pomen. Najpomembnejši dogodek letošnje sezone bo vsekakor svetovno strelsko prvenstvo, ki bo od 12. do 25.^avgusta v Moskvi in na katerem bodo po vsej verjetnosti streljali tudi slovenski strelci. Druga moralna obveznost njihova pa je, da si bodo, če le mogoče, že letos priborijo premoč v vojaški puški ter osvojili prehodne pokale maršala Tita na Sutjeski in državnem prvenstvu obenem.
Slednjič teče le\;os deseto in jubilejno leto samostojne strelske organizacije, ki jo bodo strelci proslavili kar se da dostojno. Ta dogodek nameravajo posvetiti predvsem pridobivanju mladine in pionirjev, ki jih mislijo predvsem pritegniti s čim številnejšimi množičnimi tekmovanji. Kakor kažejo približni računi, bodo na teh turnirjih sodelovalo več ko 50.000 mladincev in pionirjev.
te na področju podzveze. Izvršni odbor te mlade organizacije z marljivim predsednikom Zoranom Naprudnikom na čelu je imel v delovnem načrtu tudi tečaje za nove atletske inštruktorje in več pod zveznih tekmovanj. Prav vsem nalogam sicer ni! bil docela kos zaradi omejenih možnosti, vendar j e nedvomno precej pripomogel k razmahu atletike na tem področju.
Ob ustanovitvi je podzveza združevala samo šest osnovnih organizacij, zdaj pa skrbi! že za deset enot s 636 člani. Njena skrb je zlasti veljala novemu klubu v Domžalah, ki je sprva krepko zaoral ledino, in atletski sekciji SD Slovana ter viški Svobodi. Zelo dobro je izvedla skupno z okrajno zvezo Partizan tudi ljubljansko prvenstvo v krosu v Podpeči in I. odprto prvenstvo Ljubljane. ,
Vse pa kaže, da bo ljubljanska podzveza letos delala še bolje, saj so se zborovalci na skupščini zelo temeljito pomenili! o delu v prihodnje. Razen osnovnih nalog bo podzveza posvetila največ skrbi mladim atletom Kamnika, ljubljanskemu Slovanu in Domžalah ter ustanovitvi novih klubov v Kopru. Postojni Črnomlju, Grosupljem in na Vrhniki. Prav v teh krajih in tudi v pomžalah, Podpeči in Kamniku bo priredila tudi sodniške in druge seminarje, ki bodo lahko še bolj poživili atletsko dejavnost vobče.
Zborovalci so za zaključek izvolili še novo vodstvo s predsednikom Zoranom Naprudnikom na čelu.
V toči kamenja
Nogometaši ljubljanskega Odreda, ki so preteklo nedeljo igrali v Kastel Sučurcu prvenstveno tekmo s tamkajšnjim Jadranom neodločeno 2:2, pripovedujejo o dogodkih na tej tekmi grde podrobnosti.
Po doseženem vodstvu z dvema goloma je začela domača enaj-storica napenjati vse sile. da bi nadomestila zamujeno. Pri tem ji je »po svoje« pomagalo tudi občinstvo, ki je začelo za spodbujanje svojih obmetavati goste s kamenjem. Ta toča je postala prav življenjsko nevarna v drugi polovici drugega polčasa, v skrajni stiski in nevarnosti pa so se znašli gostujoči z vodjo vred in sodniki po končani tekmi, tako da so komaj ušli bojevitim domačinom. Sodnik Vunarič ni zagrešil nobene večje napake, res pa ni priznal še enega gola v korist Odreda, ki je bil po njegovem dosežen že po prekršku nad vratarjem. Rezultatu brez tega ni kaj ugovarjati. Strogi ukrepi za disciplino na igriščih pa so ,tako se zdi vsaj v Kastel Sučurcu — ostali tudi letos samo na papirju.
S TUJEGA SO VESTI
da so bile na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Oslu odigrane še naslednje nadaljnje tekme: ZDA — Norveška 6:1	(1:1,
2:0, 3:0), CSR — Poljska 7:1 (4:0, 2:0, 1:1), Kanada — Finska 24:0 (7:0, 7:0.	10:0); do zdaj je bilo
vsega odigranih 11 tekem: najboljše moštvo je kanadsko, ki je dobilo vse tri tekme z razliko golov 50:1.
V ženski konkurenci so zastopale Slovenijo članice Branilca Beloglavčeva, Majeričeva, Kranjčeva in Drofenikova.
V ženskem floretu, kjer sta prišli v finale tudi Beloglavčeva in Majeričeva, je bilo njuno delo težko, ker sta zlomili floret in morali dalje nastopati z izposojenim. Beloglavčeva je bila tretja, Majeričeva pa peta. Prvakinja je postala Jeftimija-desova (Jugoslavjia).
V moškem floretu so bili Slovenci najštevilnejši. V piredkolu sta izpadla Vidic in Kutin. V polfinalu je moral nehati 1iudi Stegu, Simoniti in Zajec pa sto se dobro držala do finala. kj«r ju je začela preganjati smola. Oba sta izguibila proti Gumbi n-gerju — največ zaradi teiga, ker
imajo naši premalo prakse v borbi z električnim floretom. Prvo mesto j« osvojil Culic (C-zvezda), Simoniti je bil tretji, Zajec pa peti.
Edini slovenski tekmovalec z mečem Stegu je moral odstopiti, ker se mu je zlomil meč. pa mu ni nihče od ostalih hotel posoditi svojega, čeprav so jih imelj v rezervi. Sikrajno nešportno vsekakor! Zmagovalec je bil Nikolič (C. Zvezda).
V sablji je bila Slovenija zastopana samo z dvema tekmovalcema, Zajcem in Stegujem, toi sta bila odlično pripravljena.
Zajec je zasluženo zasedel prvo mesto in spet osvojil naslov mladinskega državnega prvaka. Stegu se je plasiral na treti a mešto.	A. 3.
in zavorna
Za' zmanjševanje hitrosti ali zaustavljanje motornega vozila služijo zavore. Zelo važno je hitro zaustavljanje, predvsem takrat, ko se na cesti nenadoma pojavi kakršnakoli ovira. Pri počasnem zaustavljanju se poslužujemo zaviranja z motorjem samim. Ce ni potrebe, je zaviranje z motorjem zelo priporočljavo, saj s tem podaljšujemo nožnim zavoram življenjsko dobo, po drugi plati pa je vozilo v takih primerih tudi stabilnejše na cesti.
Kajpak, ljudje za volanom se prej ko ne znajdejo v kočljivih situacijah, ko je treba ukrepati hitro — ustaviti vozilo kar najhitreje. Prenekateri šoferji se ne zavedajo, v kakšno nevarnost spravljajo sebe in okolico. Pri veliki hitrosti in na nepregledni cesti (ovinek itd.) živijo v varljivem prepričanju, da lahko ustavijo avtomobil pravočasno. Se pravi, da niso sposobni presoditi tako imenovane zavorne poti (razdaljo, ki jo še prevozi avto od trenutka pritiska na zovoro do ustavitve), ki ni vselej enako dolga. To Je odvisno od hitrosti — čim hitreje vozi avto, tem pozneje se ustavi. Pa si oglejmo tale primer: avtomobil s hitrostjo 30 km na uro se ustavi na razdaljo lom. pri 60 km na uro se
£MA POUCHA O ZAVORAH
ustavi na razdaljo 40 m, pri 120 km na uro pa šele po ISO metrih. Vidite, kako skokoma raste usodna razdalja zavorne poti.
Kakšen je občutek voznika v tistih trenutkih, ko se znajde pred to ali ono oviro na cesti? Najprej jo zagleda, nato dojame, potem presodi, kaj bo napravil, nato se bo odločil za ustrezen ukrep in šele nazadnje fizično seže po ustreznih zavornih napravah z manevriranjem vozila vred. Ta reakcijska doba (od pogleda na oviro do fizičnega giba) traja od 0,5 do'1,5 sekunde in v tem času prevozi avto pri hitrosti 120 km na uro še 35. m poti. Reakcijska doba pa je seveda kaj različna. Je pač odvisna od človeka, od njegovega razpoloženja, pozornosti vobče. utrujenosti in — alkohola! Kako važne so torej brezhibne zavore.
Razen nožnih, uporabljamo še ročne zavore, ki niso tako brez pomena, kakor sodijo nekateri voznLki. Le-teh se poslužujemo, če hočemo speljati avtomobil, denimo, s sredine klanca navzgor, dalje pri parkiranju in navsezadnje lahko za silo nadomestijo tudi pokvarjene nožne zavore.
Prihodnjič pa bo tov. Hinko .Kapun povedal nekaj o prometnem otoku sredi križišča.
Ptonteif
in
Pepe:	»Kaj misliš,
Žane. Ali zvezda, ki je že nekaj let ni bilo videti lahko zopet ^ zasveti?«	"
Žane:	»Seveda	lahko,
če je — kpmet. Samo ne razumem, kaj imajo kometi skupnega s športom. Na katero zvezdo pa cikaš?«
Pepe: »Na Belcerjevo. Cisto pozabili smo že, da je obstojala. No, v nedeljo se je ta komet zopet poj a vil na športnem nebu in Siškarjem neprijetno posvetil. Ne 8 kakšno briljantno igro. pač pa z zmagovitim golom.
Žane:	»Torej	posvetil
j«. Kako p« je bilo *i-
. cer v prvi conski dirki med Kranjci in Štajerci?«
Pepe; »Takole. Nogometa lačnih je bilo kar preedj. Ljubljančani so igrali kakor razglašen klavir, na katerem le redko zadeneš pravi ton. Mariborčani pa kot piščalka, ki sicer dokaj spretno in čisto piska, toda brez ognja, ki užge. Dve tretjini gledalcev je sicer prišlo dvojno na račun. Kadar jih nogometaši niso mogli ogreti s svojo igro je to storilo sonce, ki je prijetno ogrevalo - vso vzhodno stran stadiona. K vsemu skupaj je ie aodnUc dobro pi-
hal v sVojo piščalko.«
2ane; »Kako je šlo pa Odredu v Dalmaciji?«
•Pepe: »Tega so'pa domačini neprij etno sukali. Prav srečno se Je izmazal m pustil Ka-stelčanom samo polovico kože.
Sedaj mi pa povej, če veš da je športna tekma lahko orkan?«
Žane:	»Hm! Vse Je
možno na tem svetu. Ce Je " športnik lahko komet, zakaj ne bi tekma bila orkan, kakor ti praviš. Kje pa se Je to zgodilo?«
Pepe: »V Nemčiji, ko so naši rokometaši strli Avstrijce kot sveže orehe s petintridesetimi
goli. Midva pa živiva sredi naših športnikov, si domišljava, kako sva na tekočem in nisva niti vedela, kakšne sile 60 naši rokometaši.«
2ane: »Doslej sva govorila o orkanu, «ectaj pa nekaj o popolnem brezvetrju. V mislih imam Lahti.«
Pepe:	»O	tem	bi	pa
najraje molčal. Samo če bi bil kronist, bi popisal tole temno stran našega smučarstva. No kar smo iskali, smo našli. Svoje mesto na svetovni tablici. Le, da tako na koncu repa še nismo bili nikoli, odkar prenašamo smučke po svetu ...
m osieškem posvetovanju je poglavitna točka razprave praktična ureditev številnih vprašanj stanovanjskih graditev — Na dnevnem redu so: uvajanje ekonomske najemnine, onra sitev namena kreditnih skladov za stanovanj ske graditve, večja soudeležba koristnikov sta
sstev namena
družbenoekonomski problem, ker je Oboje med seboj neločljivo povezano.
Monifesacijja domačega ozkega filma
V prostorih Kluba poslancev v Ljubljani bodo nocoj predvajali štiri domače ozke filme, k’ j dih predstavlja podjetje »Zora film« iz Zagreba, v okviru proslav ob desets obletnici svojega obstoja. Pridružuje se mu naš Zavod z.a šolski in poučni film — tokrat samo kot organizator večera in širšega razgovora, ki bo sledil predvajanju* Problemi ozkega filma, te tako važne filmske zvrsti, ki odpira nove možnosti šolskega pouka in vzgojnega dela sploh, so res
mnogoštevilni.
Promet gostinstva in turizma v koprskem okraja se je lani v primerjavi z letom 1966, povečal za 24%. To je bila doslej najboljša turistična sezona. Posebno ugodno je, da se je število nočnin na enega obiskovalca povečalo od 2.7 na 4.5. Na pozitivni razvoj gostinstva in turizma je znatno vplival mali obmejni promet, ki je povzročil, da je postala jugoslovansko-ltalijanska meja najbolj odprta meja v Evropi, če ne celo v svetu. Samo na tej osnovi je bilo lani Iz Italije 870.000 prehodov. Motornih vozil je prišlo čez mejo samo na bloku v Škofijah skoraj 140.000. Priliv deviz je znašal 268 milijonov din. Na sliki Portorož — spredaj prosvetni dom,
za njim hotel »Central«. (Foto Frenk)
Petkrat večja proizvodni a
industrijo kovinskih izdelkov v Mariboru izdeluje nad 250 raznih predmetov, predvsem za
široko potrošnjo
oljskih, del v posameznih obara- določeno kot finalist za p-roiz-tih je razen v obratu tehtnic vodnjo kovinskih ohišij hiadil-zaradi urbanističnih načrtov nikov za široko potrošnjo. Pod-nemogoča. Zaradi raztresenosti jetje ima možnost za razširitev posameznih obratov imajo ve- samo na zemljišču obrata teht-like stroške pri transportu, te- nic v Plinarniški ulici, kjer bi žave pri organizaciji dela in lahko razširili obstoječi obrat
otežkočeno nadzorstvo nad po- oziroma zgradili nove objekte, sameznimi obrati. Perspektivno Kolikor bi svojo zamisel ure-se bo Industrija kovinskih iz- sniilčili, bi podjetje obstoječe delkov razvijala samo v pro- objekte sedanjega obrata bla-izvodnji kovinskega pohištva in gajn ter galanterije odstopilo pisarniških oprem. Podjetje je enemu od obrtnih podjetij ko-namreč v okviru skupnosti go- vinske stroke v Mariboru, spodarskih podjetij »MAKIS«	M.	K.
vi nove primerne zgradbe, ki bodo ustresale higiensko-teh-ničnim zaščitnim predpisom. Okrajna inšpekcija dela v Mariboru pa je naročila podjetju, naj obnovi celotno strešno konstrukcijo v montažnem oddelku obrata blagajn, ketr sedanja slaba ogroža življenje zaposlenih oseb. Surovine so zaradi pomanjkanja primernih skladišč izpostavljene vremenskim ne-prilikam, kar povzroča podjetju večjo škodo.
Izvedba manjših refconstruk-
ZB0R0VANJA V Š0ŠTANJSKI OBČINI
lilnih zborovanj, na katerih bodo prav taiko govorili poslanski kandiidiaM.
pil
M
Gasilski dom v Novi Gorici
Za 90-letnico tabora v Ljutomeru
v Pomurju tudi do 28 milijonov deviznih dinarjev. Vendar v Pomurju še daleč niso izkoriščene vse možnosti za povečanje te dejavnosti. Domači obrtniki, ki izdelujejo razne proizvode, ne delajo tega organizirano. Zato so mnogi proizvodi zaradi nedovršene oblilke in po-manjlklive kvalitete izgubili po. men za izvoz. Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti namerava v prihodnje to dejavnost organizirati, dajati domačim obrtnikom potrebna navodila in pomoč pri strokovnem usposabljanju, da bodo njihovi proizvodi primerni tudi za izvoz. Odkup proizvodov domače »hrti bodo prevzela večja trgovska podjetja im kmetijske zadruge, ki bodo s svojo široko mrežo lahko zajele tudi manjše količine teh izdelkov.	H.
umetnosti pomiunsikih. avtorjev, pionirski glasbeni festival in glasbena, revija pevskih in glasbenih sekcij »Svobod«. V tem času bo Ljutomer obiskalo tudi okrajno gledališče iz Ptuja in ljubljansko Mestno gledališče. Na zaključni predstavi bosta nastopili tudi madžarska folklorna skupina iz Lendave m znana folklorna skupina iz Beltincev. Ves čas bodo tudi najrazličnejša športna tekmovanja.
Delovni kolektiv časopisnega podjetja »Pomurski tisk« v Murski Sobota je sklenil darovati pomurski brigadi, ki bo v prvi izmeni zastopala pomursko mla_ dino na gradnji avtoceste Ljubljana—‘Zagreb lep prapor in pa kolekcijo leposlanih knjig za razvedrilo v prostem času. V prvi izmeni bodo sodelovali v brigadi tudi trije mladinci-člani delovnega kolektiva »Pomurski bisk«.
Novo vodstvo okrajnega sindikalnega sveta. Na prvem plenarnem zasedanju novoizvoljenega okrajnega sindikalnega sveta v Celju so za predsednika izvolili •Jožeta Jošta, predsednika občinskega ljudskega odbora v Vojniku, za podpredsednika pa dosedanjega predsednika Ivana 2ma-herja. Kakor doslej, bo tudi vnaprej tajniške posle opravljal Ivan Cokan.
Novi sodniki. Na predlog državnega sekretariata za pravosodno upravo je Okrajni ljudski odbor v Celju imenoval Antona Radeja za predsednika Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah ter Borisa Strohsacka za sodnika istega sodišča. Mimo tega pa je bil za sodnika Okrajnega sodišča v Celju Imenovan Damjan Mozetič.
Komisija za obnovo požganih domov. Okrajni ljudski odbor v Celju je potrdil dosedanjo okrajno komisjio za obnovo v okupaciji porušenih domov. V komisiji so:	Ivan	Kovačič — Efenko kot
predsednik ter Helena Borovšak in Slavko Verdel kot Slana.
Pred dnevi so pionirji soboške osnovne šole obiskali predsednika občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti tov. Karla Lutarja, ki je tudi kandidat zia poslanca za republiški zbor Ljudske skupščine. Predsednik občinskega ljudskega odbora je pionirjem raz/kazal pro. store občinskega odbora ter jih seznanil z delom in nalogami posameznih odsekov.
Nova zobna ambulanta
V Šempetru pr.i Gorici gradijo ob splošni ambulanti prizidek, v katerem bodo uredili zobno ambulanto. Poslopje j® v surovem stanju že dograjeno, dokončno pa ga bodo uredili verjetno že letošnjo P°" mlad. Ambulanta je namenjena predvsem za zdravljenje zob delavcev in nameščencev, razbremenila pa naj bi preobremenjeno splošno zobno ambulanto v bližnji Vrtojbi. Za gradnjo omenjene ambulante so se sporazumela podjetja z občino in tudi sama prispevaj« svoj delež
39.
Z domačo • obrtjo v Pojnuriu se sedaj bavi okrog 2090 ljudi, in sicer predvsem s pletenjem cekarjev iz koruznega ličkanja, s pletenjem košar iz vrbov;h šib. z lončarstvom in tkanjem domačega platna. Vrednost iz-voea domače . obrti znaša letno
v
i
rjTiTTmii^n
KOLEDAR
greda, 5. marca: Janez.
Četrtek. 6. marca: Danica.
*
Na današnji dan leta 1825 se je rodil v Metliki slovenski jezikoslovec in narodopisec Ivan Navratil. Pisal je članke o jeziku in zbiral umetnine. V narodopisju je ciiranil mnogo narodnih, predvsem. belokranjskih, običajev.
*
Na današnji dan leta 1882 je začela delati v Beogradu prva tiskarna.
*
Dne 6. marca 1836 se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah slovenski pisatelj, estet in kritik Josip Stritar.
*
Na Prirod, matematični — filozofski fakulteti je diplomirala ravše-Znidaršič Zinka. Čestitamo kolegi-ce.
Miški Sepetovi iskreno čestitajo k diplomi iz komparativne Književnosti kolegi.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO T. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom VIC: dr. Lazar Milan, Rimska 23-1, tel. 22-850. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. teL 21-797, od 3.—14. ure.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD: r. Čebin Branko. Stoženska 35. :•!. 382-297
Zdravstveni dom SISKA:
r. Voglar Zlatko. Celovška 34, el. 21-803.
Zdravstveni dom CENTER:
ir. Pupis Hubert. Titova 25-B-tel. 31-052.	—	V odsotnosti
:ravnika kličite tel. »LM« 30-200 :a otroke do 7 let starosti kli-od 7. do £0. ure tel. 39-151. ravstvem dom MOSTE: ir. Bartol-Zavrl Ivana, ZD Mole tel. 31-359. V odsotnosti :: avnika kličite tel. LM 30-300.
- V Četrtek dr. Čuček Joža, ZD »loste. tel. 31-359. V odsotnosti d ravnika kličite teL LM 30-300.
Zciravstvem dom RUDNIK:
Velikonja Valentin, Ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje.
Čudili se boste uspehu, ki ga b ir- dosegli pri zdravljenju bole-žeiodca, jeter, žolča in čre- M visja z rednim uživanjem roga-' šKega »DONAT« vrelca. Zahtevajta v trgovinah, ki ga dobe v .'Dijani pri »Prehrani«, »Ekono-:n »Mercatorju«.
•3CXI ZBOR Planinskega dru-.'•va »2elezničar*. Ljubljana, bo v rtek 6. marca ob 19.30-v spod-. prostorih direkcije železnic, d iz Pražakovre ulice 15. Vljud-vabljeni!
ruštvo za varilno tehniko LRS
nelo svoj redni LETNI OBČNI / i OR 7. in 8. IH. X93S. i. s. 7. mar-v sindikalni dvorani Sekreta-:	a Izvršnega sveta LRS v Gre-
čevi ulici 25: ob 9.15 orga-r ijski del. ob 16. pa strokov-r. : el.
soboto 8. III. bodo na Zavodu i varjenje. LRS za Bežigradom,
C ska ul. št. II. ob 9. uri de-rstracije varjenja, rezanja po "•ocernih načinih. Vljudno vab-
Uil '
APZ »Tone Tomšič« obvešča vse pevke in pevce, da pričenja v v vrču z rednimi pevskimi vaja-Udeležba vaj z ozirom na žnje nastope strogo obvezna.
Odbor
vaščani Stožic in Male vasi
- ud no vabljeni na predavanje isrno varnostne službe, ki bo
•i. e 6. marca ob 19.30. uri v Ga-= ?kem domu v Stožicah.
Vabi PGD Stožice
90e;o madežev na obleki je mastil. »FLEX« čisti vse madeže masi:. olja, znoja itd. »FLEX« moraš imeti doma in na poti.
CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z
mastno kremo, potem zahtevaj 5smo »ULTRAGIN - šport kremo,
X. ena najcenejših, zato pa je Kvalitetno na višku.
ZA NEGO LICA SAMO
junake prestavil v -drugo svetovno vojno, s Čimer je še pomnožil komične situacije in duhovite dovtipe, ki »o postali zaradi sodobne preobleke veliko bolj učinkoviti in' tehtnejši. Predstavo je režijsko pripravil France Jamnik, sceno je prispeval ing. arch. Niko Matul, glasbeno spremljavo Bojan Adamič, osnutke za kostume pa Milena Kumar-Matulova. Prevod je oskrbel Mile Klopčič, medigre in epilog je napisal Janez Menart. Naslovno vlogo bo upodobil Stane Sever.
V petek, 7. marca bo ob 17. uri.
v Drami Rendez-vous pred premiero Brechtove komedije > Svejk: v drugi vojni«. Sodelovali bodo dramaturg Lojze Filipič, režiser France Jamnik, prevajalec Mile
Klopčič, avtor mediger in epiloga
Janez Menart, scenograf ing. arch. Niko Matul, komponist Bojan Adamič, kostumograf ing. arch. Milena Kumar-Matulova, lektor prof. dr. Anton Bajec, glavni igralci in gledališki kritik Vasja Predan. Vabimo vse obiskovalce gledališču. Vstop prost.
KONCERTI
V sredo, s. marca bo v dvorani Zveze sindikatov na Miklošičevi cesti 28 prvi koncert lz cikla »Od predklasike do impresionizma«. Spored bo obsegal dobo predklasike, izvajal pa ga bo pevski zbor. orkester in solistka Marija Kocjančič Iz Srednje glasbene šole Na sporedu bodo dela Pajestrine, Montevera.ja. Gallusa in Mozartov klavirski koncert v B-duru Koncert bo ob 20. url. Vstopnice po enotni ceni 40 din, bodo na razpolago pri blagajni dvorane. Pred koncertom bo kratko predavanje prof. Gregorca o pred-klašikl. Koncerte prireja Prosvetni servis Ljubljana.	K
Danes ob 17. uri koncert za mladino za V. gimnazijo in za nižje razrede X. gimnazije.
Jutri ob 17. uri za Vzgojiteljsko in Gostinsko šolo in za VH. gimnazijo.
Izvaja zbor Slovenske filharmonije in pihalni instrumentalni solisti orkestra Slovenske filharmonije. Dirigira Rado Simoniti, komentira Radovan Gobec.	K
PREDAVANJA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vljudno vabi na javno znanstveno predavaje, ki bo 6. marca ob 18. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. — Predaval bo univ. prof. dr. Josip Korošec. Tema:	Kulturni tokovi
v neolitski Jugoslaviji (I. del).
OBVESTILA
VABILO
na 7. redni občni zbor Društva ekonomistov v Ljubljani v sredo 19. marca 1958, ob 16.30 v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje LRS, Kidričeva 5, pritličje
Dnevni red:
1. otvoritev in volitev delovnega predsedstva.
2; Volitev verifikacijske, kandidacijske in volilne komisije ter 2 zapisnikarjev in 2 overovateljev zapisnika.
3. Poročilo upravnega odbora, nadzornega odbora in proračun za poslovno leto 1958/1959.
4. Diskusija po poročilih, proračunu in posvetovanje o razširitvi bodočega dela.
5. Sklepanje o razrešnici.
6. Volitve upravnega in nadzornega odbora ter častnega sodišča.
7. Razno.
Ce občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, bo pol ure kasneje, tedaj bo skepčen ob vsakem številu prisotnih članov.
Upravni odbor
OBVESTILO
Zaradi občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva bo delo na Polikliniki v Ljubljani v ze]o skrčenem obsegu in prosimo, da bi razen v nujnih primerih dne 7. in 8. IIL ne prihajali bolniki.
Uprava Poliklinike Ljubljana
RADIO
KVALITETNA KREMA!
GLEDALIŠKE NOVOSTI
V soboto, 8. marca, bo v Drami
premiera komedije Bertholda Bre-chta »Svejk v drugi svetovni vojni«. Sloviti nemški pisatelj ni drama-tiziral literarne predloge Jaroslava Haska, marveč je njegove
KAMNIK
Za novega sekretarja Zveze komunistov v Kamniku je bil izvoljen po odhodu dosedanjega sekretarja Avguština Laha na novo službeno mesto v Ljubljano, Stane Simšič.
*
Letošnji pbhodi kamniških lovcev na divje prašiče niso uspeli. Tudi veliki lov, na katerem so sodelovala vsa lovska
društva od Domžal in: Črnega grabna do Kamnika, se je končal brez plena. Divjačina se je spretno izmuznila, ko so jo obkolili na Šipku med Tuhinjsko •' dolino in Črnim grabnom. Edi-1 nega divjega prašiča je te dni ustrelil kamniški lovec Mirko Drnovšek na Teisti gori nad Kamnikom.	-a.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš mož, oče, brat in stric
JAKOB ANDREJKA
Od dragega pokojnika se poslovimo v sredo, dne
5. marca 1958, ob 16. uri iz Jakobove mrliške vežice na Žalah.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Mimi z družino in ostalo sorodstvo.
Nenadoma nas je zapustil zvesti član zadruge in sindikalne organizacije, tovariš
Jakob And n vika
Od njega se bomo poslovili v sredo, 5. marca, ob 16. uri in ga bomo spremili na zadnji poti iz Jakobove mrliške vežice.
Kolektiv zadruge »Slikoplesk« in sindikalne organizacije.
Zrimšek in baritonist Miro Gregorin ; 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Svet onkraj Mure'; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Izidora Sekulič: Iz knjige »Zapiski o mojem ljudstvu«; 16.00 Koncert po željah; 17.15 Sestanek ob petih; 17.35 V glasbenem ateljeju Georgia Gershwina; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 W. A. Mozart: Sonata za klavir št. 11 v A-duru (Izvaja pianist Wilhelm Backhaus); 18.30 Glasba narodov sveta — VII. Od Ukrajine do Kavkaza; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Arije in odlomki iz manj znanih oper; 21.10 Z lokom po strunah (zabavne melodije igrajo godalni orkestri); 22.15 Coektail ritmov; 23.00— 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (Prenos iz Beograda).
UMRLI
Sporočamo žalostno vest, da Je v starosti 84 let umrla naša draga mama, stara mama, prababica, sestra teta in tašča
ANA SADAR roj. Zdešar vdova po železničarju,
Pogreb bo v četrtek 6. UL 1958, ob 15. uri iz Krištofove mrl. vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerki: Pavla Poznič, Vera Senica z družinama in ostalo sorodstvo.
Ljubljana 4. III. 1958.
ZAHVALE
SPORED ZA SREDO
Poročila:	5.05,	6.00,	7.00,	8.00,
10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.30, 22.00, 22.55.
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame: 6.40—6.45 Naš jedilnik; (8.00—ll.oo oddaja na valu 202,1 «*n in 98.9 mHz). 8.05 Pisana pa]eta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori (ponov.); 9.15 30 minut za ljubitelje domačih viž; 9.45 Hamond-orgle v ritmu: 10.ko Popularne melodije iz orkestralne glasbe); 11.00 Izbrali smo za Vas iz albuma zabavne gjasbe; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (Ponovitev):	Usodni
korak; 12.05 Mali solistični koncert; J2.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Breznik: Rez trte; 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel. pojeta sopranistka Nada
Ob nenadni, bridki izgubi! našega dragega moža. očka, brata in strica /
FRANCA BERIBAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter mu položili vence na njegov prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju Splošne bolnice v Mariboru Nevrološke klinike v Ljubljani in dr. Pihlerju v Mariboru za njihovo požrtvovalnost in lajšanje trpljenja pokojnemu, dalje duhovščini, pevskemu in godbenemu društvu »Angel Besednjak« in gasilskemu društvu v Studencih. Zahvaljujemo se tudi upravam in kolektivom c. ©»»Gradis« Ljubljana in Studenci-Mari-bor. Zlasti ve]ja naša zahvala upravi in kolektivu c. o. »Gradis« Studenci-Maribor za njihovo izredno in vsestransko pomoč ter govornikom obeh uprav za poslovilne besede.
,	Žalujoči
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili na . zadnji poti
FRANKA HLADINA ameriškega upokojenca mu darovali vence in cvetje, prisrčna hvala.
Žalujoča ANA JUS, Store.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše ljubljene sestre, tete in svakinje
JOSIPINE SOBANOVE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z" nami sočustvovali, jo obsuli z venci in cvetjem in joi v velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Vlad. Orlu za njegov trud in laj« šanje bolečin v času njene bolezni.
Se" enkrat vsem hvala!
Žalujoče sestre, nečak ln svak
Ljubljana 4. HI. 1958.
ZAHVALA
Ob hudi in nepozabni izgubi našega dragega moža in očka
FRANCA HORNA
se najlepše in najtopleje zahvaljujemo zdravniškemu in bolniškemu osebju Interne klinike Civilne in Vojaške bolnice, ki so mu lajšali zadnje ure njegovega življenja. pripadnikom JLA in Zvezi borcev Črnuče ter vsem znancem in prijateljem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter z nami skupaj sočustvovali.
Družine Horn, Starič, Kostovič in Kušar
Komisija za sklepanje in prenehanje delovnega raz-' merja pri Gradbenem podjetju Slov. Konjice razpisuje delovna mesta za: nabavnega referenta, 2 gradbena delovodja, 10 kvalificiranih zidarjev in 25 nekvalificiranih delavcev. Pogoji so na vpogled pri podjetju. 1188-R
vsaj 3-letna praksa v finančnem knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Pogoji za avtomehanika: najmanj 5-letna praksa v avtomobilski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Za obe delovni mesti nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na naslov podjetja.
R
RAZPIS
Uprava Splošne bolnišnice Novo mesto razpisuj e mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE (KNJIGOVODKINJE) za lekarno Sploš. bolnice
Pogoji: dovršena ekonomska ali njej enaka srednja šola. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite upravi Splošne bolnice Novo mesto.	R
RAZPIS
Zdravstveni dom Ljubljana — Polje razpisuje delovni mesti
GLAVNE SESTRE zdr. doma (z diplomo) in
ZOBNE INSTRUMENT ARKE.
Za razpisani mesti Je potrebna odgovarjajoča strokovna izobrazba. Nastop službe zobne instru-mentarke takoj, glavim sestre pa 1. V. 1958, oz. za ojje po dogovoru.	R
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij trgovskega podjetja »Kmetijski pridelki« Ljubljana, Celovška 50, razpisuje delovna mesta za:
1. SEFA KOMERCIALE; pogoj: srednješolska izobrazba z večletno prakso, od tega vsaj nekaj let v stroki s sadjem in zelenjavo.
2. FINANČNE KNJIGOVODKINJE; pogoj srednješolska izobrazba po možnosti s prakso.
3. SKLADIŠČNIKA EMBALA2E; pogoj: trgovsko izučen.
Nastop službe L IV. 1958 aH. po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja najkasneje do 22. ttt 1968 ali se zglasite osebno v podjetju.	R
No|hitre|e,
najlenSe,
najceneje,
»RIO« - Zlatorog
RAZPISI
/	RAZPIS
Kmetijsko posestvo Verd pri Vrhniki razpisuje mesto.
DELOVODJE in
SKLADIŠČNIKA.
Za delovodjo je zaželen kmetijski tehnik, lahko tudi začetnik, ali pa absolvent z nižjo kmetijsko šolo z večletno prakso.
Za skladiščnika Je potrebna odgovarjajoča praksa. Družinsko stanovanje za delovodjo preskrbljeno. za skladiščnika pa samsko.
pismene ponudbe sprejema posestvo do 15. marca.	R
RAZPIS
Upravni odbor podjetja »Avto-promet«, Kamnik, razpisuje delovni mesti	.
FINANČNEGA KNJIGOVODJE in AVTOMEHANIKA
Pogoji za finančnega knjigovodjo: ustrezna strokovna šola, a ji
UPORABI. I A.ITh
RAZPIS
Zdravstvena postaja Polzela razpisuje na podlagi uredbe o delovni!)/ odnosih delovno mesto ZOBOZDRAVNIKA ali DENTISTA za zobno ambulanto na Polzeli. Plača po uredbi o plačah javnih delavcev ali honorarno.	R
MALI OGLASI
VZGOJNA POSVETOVALNICA
pri Svetu za šolstvo in izvenšol-sko izobraževanje OLO Ljubljana, Poljanska c. 22 (Dom Anice Cemejeve), sprejme mlajšo, samostojno administratorko. Pogoji: srednja strokovna izobrazba, znanje strojepisja in stenografije, nekaj let pisarniške prakse. Plača po uredbi (temeljna in položajna). Nastop službe l. aprila 1958 ali kasneje. Lastnoročno pisane, kolkovane prošn j e s kratkim • ži vi j enj epi-som vložite pri '.Tajništvu za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje OLO Ljubljana, personalni oddelek. Kresije, I. nadstr.
R 548-1
INJEKCIJE — Combiotik — Peni- . cilina e Diidrostreptomicina prodam. Naslov v ogl. odd.
4335-4
VRTNAR išče skromno sobico. V prostem času dela v vrtu. Naslov v ogl. odd.	4338-9
PROSTOR za vadenje klavirja iščem. Naslov SP. Celje. 4383-1 VE C DELAVCEV in dva samostojna zidarja sprejmemo za dela v Ljubljani. Stanovanj nimamo. Gradbeni servis, Detelova 1.	4214-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — ali mlajšo upokojenko sprejmem k 4-članski družini. Naslov v ogl. odd.	4315-1
TOVARNA »MOČNA KRMILA«, Ljubljana — Moste, Kavčičeva ul. 74, zaposli tri nekvalificirane skladiščne delavce. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite osebno v tajništvo podjetja.	R	638-1
SPREJMEMO FINANČNE, materialne in mezdne knjigovodje, stenodaktilografe, strojepiske, strojne teknike in šoferje C in D kategorije. Ponudbe pošljite pod »Ljubljana« v ogl. odd.
R 587-1
SPREJMEMO V SLUŽBO:	moj-
stre, visokokvalificirane -in kvalificirane avtomehanike, karo-seriste, avtokleparje, strojne tehnike, šoferje C in D kategorije in administrativne moči z znanjem strojepisja. - Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška 164.
R 588-1
2 SAMOSTOJNA MIZARJA sprejmem takoj. Gradbeni servis, Ljubljana, Detelova ul. 1.
4297-1
»ELEKTROTEHNA«. elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Parmova 33, sprejme takoj v službo referente za prodajni oddelek, trgovske pomočnike (raznih strok) ali pomočnice in strojepiske. Plača ■ po tarifnem pra-- vilni.ku. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja.	R	639-1
SALDAKONTISTKA, pomožna finančna knjigovodkinja, se želi zaposliti v Ljubljani. Ponudbe pod »Vestna s 1. majem« v ogl.
Odd.	4331-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, delno samostojno, pridno in pošteno, sprejmem. Plača dobra. Naslov v ogl. odd.	4292-1
DELAVCE, delavke, in vrtnarje za parke in drevesnico sprejme mestna vrtnarija, Ljubljana, Cesta na Rožnik 2. Plača po tarifnem pravilniku.	R	648-1
PEKARNA ŽELEZNIKI išče prodajalko za prodajo kruha z nastopom službe 15. marca 1958. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite na	gornji	naslov do 10. marca 1958.	R	647-1
REŠEVALNA POSTAJA v Ljubljana razpisuje mesto pisarniške uslužbenke. Pogoji: predpisana šolska izobrazba in spretnost v strojepisju. Ponudbe z osebnimi
in strokovnimi podatki pošljite.
upravi Zavoda, Zaloška c. 25 v Ljubljani.	r.	646-1
STAREJŠO OSEBO sprejmem za dopoldanska gospodinjska dela Plača po dogovoru. Zglasite se Po 15. uri pri Klobčiču, Černetova 32.	4372’-1
MIRNEGiA FANTA h konjem takoj sprejmem z vso oskrbo. Naslov v ogli. odd. ali na telefon 29-150.	4355-1
VE C SPRETNIH IN SPOSOBNIH KOLPORTERJEV za .prodajanje , tednika ob sobotah opoldne — sprejmemo. Zaslužek dober. Zglasite se v soboto dopoldne v Tomšičevi a, prit., desno!
R 649-1
POZOR — hišni sveti, podjetja, ustanove, in zasebni lastniki! Vsa krovska dela Vam v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah izdela Janežič Srečko, krovstvo, Ljubljana, Staretova 25.	4332-2
STAREJŠO OSEBO sprejmemo za varstvo 4-mesečnega. fantka za 5 ur dopoldne na Gosposvetski cesti. Točen naslov v ogl. odd.
4368-2
ISCEM perico na dom in pospravljanje sobe takoj. Naslov v ogl. odd.	4365-2
FRIZERSKO VAJENKO . sprejmem takoj. Cigoj Anica, Stožice št. 28, Ljubljana.	4378-3
2 VAJENCA sprejmem takoj. Anton Fuchs, kleparska dela vodovodne instalacije, Gosposvetska št. 16, Ljubljana.	3983-3
RADIO TELEFUNKEN prodam. •Kamnik — Cankarjevo nabrežje št. 7.	4380-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe pod »Zlato« v ogL odd.
4375-4
CEPILNO SMOLO in strup zoper voluharje prejmete z navodili pri ing. Prezelj, Ljubljana Wol-fova 3.	4367-4
DOBER PLETILNI STROJ Št. 8, dolžina 60, znamke Valter prodam. Naslov v ogl. odd. 4366-4 .OTROŠKO POSTELJICO prodam. Pahor, Nazorjeva 12, Ljubljana.
4362-4
Moj ljubi mož
KAREL VOKAČ
zasebnik
je preminil po kratki bolezni.'
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 5. marca 1958, ob 15.30 iz mrtvaške veže Mestnega pokopališča na
Pobrežju.
Žalujoči: žena Marta, brat Franci in ostalo sorodstvo. Maribor, Ljubljana, dne 3. marca 1958.
Umrla je naša ljuba mama, babica, sestra, teta in tašča	«
PAVLA TOBIAS
vdova po višjem davčnem upravitelju
Spremili jd bomo k zadnjemu počitku v sredo, dne 5 marca 1958, ob 16. uri na Mestnem pokopališču v Ptuju, kamor bo pokojnica prepeljana iz Maribora.
Žalujoči: sinovi Branko, mr. ph. Bruno in hčerka Mija ter ostalo sorodstvo.
Maribor, Ptuj, Wels.
NEOPREMLJENO SOBO Iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo, zelo nujno« v ogl. odd.	1958-9
PRAZNO, opremljeno sobo ali kabinet iščem proti visoki nagradi. Ponudbe pod »A-15« v ogl. odd.	1958-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Postojni zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici St. Vida. Ponudbe pod »Ugodna prilika« v ogl. odd.	4364-9
REKA—LJUBLJANA! Dvosobno komfortno stanovanje v centru Reke ali v vili ob morju v Lju-njam za dvo ali trisobno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
4349-9
ENOSOBNO ln dvosobno stanovanje zamenjam za enaki. Ogled po 15. uri. Zidan, Samova 1, Ljubljana.	4344-9
SAMSKI OFICIR potrebuje — opremljeno sobo za 3 mesece. Plača dobra. Ponudbe pod »Dobro plača« v ogl. odd.
4339-9
DVOSOBNO KOMFORTNO viso-kopritlično stanovanje v Ljubljani zamenjam za 2 in pol ali trisobno komfortno stanovanje v Novi Gorici. Naslov v ogl.
odd.	4129-9
TRISOBNO komfortno stanovanje
v Novi Gorici zamenjam za enako v Ljubljani. Tudi v kombinaciji z dvosobnim stanovanjem v Ljubljani. Naslov v ogl. Odd.	4128-9
GOSPODINJE!
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI.Z
i so
Pojem snage —
In čistoče —
»RIO« - Zlatorog
KOMBINIRANI ter prešit otroški voziček prodam ugodno. Naslov
V Ogl. Odd.	4361-4
POTONKE, mahonijo, hoterzinje, mak, rabarbaro, razne trajnice in močno cizo prodam. Pirnat, Teslova 9.	4347-4
POSTELJO in nočno omarico iz trdega lesa prodam. Naslov v ogl. odd.	4346-4
ZENSKO KOLO poceni prodam. Soljanska c. 58, Ljubljana.
-	4340-4
PRIKOLICO BMW za motorno kolo- prodam. Kočevar Jože, Prebold 61.	3943-4
DOBRO OHRANJENE G O JZ ERIČE štev. 42—43 kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Dobre«.
4330-5
PEC ZA CENTRALNO KURJAVO
in radiatorje kupim. Ponudbe z opisom in znamko kotla ter ceno v ogl. odd. pod »Gotovina«.
4291-5
ENOSTANOVANJSKO HISO y
Ljubljani, ki je takoj vseljiva, prodam. Naslov v ogl. odd.
4354-7
PROSTORNO SVETLO DELAVNICO ali večji prostor za njeno zidavo kupim. Ponudbe pod »Blizu centra« v ogl. odd.
3984-7
NUJNO RABIM LOKAL za mirno obrt, lahko tudi dvoriščni. Za uslugo preslikam stanovanje. Oblak Ivan, Ljubljana, Barvarska 6, soboslikar.	4363-S
V NAJEM DAM prostor za delavnico. Zaloška 82.	4342-8
ČISTILO ZA K0M\E l\ STEKLO
RJAVO ZENSKO TORBICO izgubljeno v nedeljo okoli 24. ure vrnite proti nagradi ria naslov v osebni izkaznici. .	4370-10
ZENSKO ZAPESTNO URO. izgubljeno 3. marca ob 7. uri na j urtranjem vlaku Hrastnik—Trbovlje. Vrnite proti nagradi Janežiču »Izbira«, Trbovlje.
4384-10
IZGUBIL SEM usnjeno rokavico od Vošnjakove ulice do Delavskega doma. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Pri Stanislav. Domžale. Industrijska 3.	4357-10
IZGUBLJENO DENARNICO vrnite na naslov v legitimaciji. .Velika nagrada!	4348-10
KATERI OSAMLJEN bi nudil sobico ali dal hišico v najem kjerkoli? Ponudbe v ogl. odd. pod »Mir«.	4304-11
70% DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogrelec, ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanatsko metalo-preradjivačka radnja, Rijeka. Kvaternikova 36.	R	650-11
Vsele) In povsod — samo
»RIO« - Zlatorog
MARIBOR
Sreda, 5.. marca.
Dežurna lekarna:	»Pri	gradu«,1'
Partizanska c. 1.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti;
8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 Pester solistični spored izvajajo mariborski solisti in ansambli; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00-^17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave; 17.20 —17.30 Nekaj skladb slovenskih avtorjev poje Planinski! oktet; 17.30—17.40 Domači pesniki in pisatelji: Pred dnevom žena — Katja Spurova: Balada lz Rawensbrti-cka; 17.40—18.00 Domači plesi; 18.00 —23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
*
Četrtek, 6. marca.
Dežurna lekarna:	»Studenci«,
Gorkega ul. 18.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti;
5.05—8.15 Objave; 8.15—8.35 Dalmatinske in hrvatske zborovske pesmi; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 —17.10 Domača poročila; 17.10— 17.20 Objave:	17.20—17.30 Nekaj skladb E. Stolca; 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje sopranistka Mileva Pertotova; 18.00— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
DANES
in jutri
LJUBLJANA Drama ob' 19.30:	Shakespeare
»Ukročena trmoglavka«. Abonma S. (Katarina Duša Počkajeva). Četrtek ob 19.30: Iivaszkie-vicz »Poletje v Nohantu«. Abonma K. (Preostale vstopnice v prodaji).
Gpera jutri ob 19.30:	Wagner
»VEČNI MORNAR«. Premiera. (Vstopnice v prodaji od 17. ure daije).
Mestno gledališče ob 20: »DUrren-matt »Obisk stare gospe«. Abonma Sreda. (Vstopnice tudi v prodaji) — Četrtek ob 20: Ku-lundžič »Usode«. Abonma TSS I.
Mestno lutkovno gledališče. Levstikov trg 2, jutri ob 17.: Pengov — Simončič »Zlata ribica«.
Kino
»UNION«:	premiera nemškega
barvnega filma »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«. Tednik: F. N. 9. Predstave ob 15, 17, 16 in 21. Ob 10 je matineja istega
filma.
»KOMUNA«:* amer. barvni clne-mascope film »TRIJE NOVČIČI
V VODNJAKU«, Ob 15.	17,	18
in 21.
»SLOGA«: angleški film »TOLPA IZ LAVENDER HILLA«. Tednik F N. 9. Predstave ob 15. 17, 19
in 21.
•VIC«: češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«. Tednik: Zimska radost — samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21.'
•SlSKA«: češki barv. film »DOBRI VOJAK SVEJK«. Predstave ob 15; 17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14
dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: jugoslov. film »NI BILO ZAMAN«, ob 10 i!n 15.
V četrtek isti spored. »TRIGLAV«: amer. film »UPORNIK«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
V četrtek isti spored. »LITOSTROJ«:	amer.	film	»GO-
SPOD 880«. Ob 20.
V četrtek isti spored.
CELJE
Ljudsko gledališče ob 16.: Juro Kislinger »Na slepem tiru«. H: srednješolski abonma.
MARIBOR
Narodno gledališče ob 14.30: Kreft »Celjski grofje«. Zaključna predstava za osemletko v Račah. — Ob 19.30: Bidovec »Bajka o slavčku«. Red LMS 1. Četrtek ob 14.30: Mozart »Figarova svatba«. Red ’ LMS IV. (Nekaj sedežev v prodaji s 50% .popusta). — Ob 19.30: Casona »Drevesa umirajo stoje«. Red LMS 2.
PTUJ
Okrajno gledališče ob 20.: Axelrod »Sedem let skomin«. Red Sreda in Izven. — V četrtek ob 16. in 20.:	K. Ca§ule »Veja v vetru«.
Gostuje Ljudsko gledališče iz Celja.
KINO V OSTALIH KRAJIH ŠENTVID: amer. film »KRIVIČNO OBSOJEN«, ob 17 in 19.	'
V četrtek Isti spored.
GUNCLJE:	amer. film »POD
OKRILJEM ZAKONA««, ob 17 in 19.
VF.VCE: amer. film »ONKRAJ V *. GOZDU«. V četrtek isti spored. CRNUCE: amer. film »UPORNIK«, ob 17 in 19.
DOMŽALE: ital. film »V ZNAMENJU VENERE«, ob 18 in 20.
V četrtek isti spored ob 20. KAMNIK »DOM«: meh. film »NE
OPOREKAM SVOJE PRETEKLOSTI«.
V četrtek isti spored.
BLED; ital. film »NJIHOVE ZABLODE«, ob 17 in 20. V četrtek jugosl.-franc. barv. film »CARSKI SEL«, ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	avstr,
barv. film »ENA NOC V BENETKAH«.
V četrtek isti spored. ČRNOMELJ: sovjetski barv. film
»KNEGINJA MERI«, ob 19.30. KRANJ »STORZlC«:	angl. barv.
vistavision film »SPANSKI VRTNAR«. ob 16, 18 in 20.
V četrtek isti spored.
KRANJ »SVOBODA«: amer. film »TARZANOVA JEZA«, ob 19. Samo danes.
RADOVLJICA:	sovj. barv film
»NOVOLETNI PLES«, ob 17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«: ob 16 jugosl. film »RDEČI CVET«. Cena samo din 10. Ob 18 in 20 premiera amer. filma »PROTI VSEM PRIČAM«. V četrtek isti! spored, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	Jugosl.
film »RDECl CVET« ob 18 iri 20. Vstopnice 10 din. — V četrtek amer. film »TARZAN V PUŠČAVI«, ob 18 in 20.
ŽIROVNICA:	amer. film »TAR-
ZAN V PUŠČAVI«, ob 17 in 19.30. Samo danes.
DOVJE; amer. film »VELIKA URA«, ob 20. Samo danes. MURSKA SOBOTA:	amer fin-m
»PLAMEN OPOLDNE«, ob 17.30 to 20. V četrtek ob 20 Isti spored.
ZAHVALA
Ob hudi izgubi naše ljubljene žene, mame, hčerke, nečakinje, sestrične, snahe in svakinje
NUŠE KRAMARJEVE - VERBIČEVE
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za njihova iskrena sočustvovanja, napisana in izrečena sožalja ter lepo cvetje in vence, s katerim so obložili njen prerani grob. Zahvaljujemo se vzgojiteljem Zavoda za gluho mladino ter njenim učencem in članstvu sindikalne organizacije, defektologom za številno spremstvo, dalje za ganljive poslovilne govore direktorju tovarišu Jožetu Za-kovšku in tovarišu Borisu Trpinu ter obema gluhonemima gojencema. Prisrčna zahvala vsem, ki so počastili njen spomin.
Žalujoči Kramarjev! in Verbičev!
Zahvala
Toplo se zahvaljujem vsem, ki so ob bridki in prerani izgubi moje nepozabne hčerkice
S0NJICE PERVANJE
z menoj sočustvovali'’mi izrekli ustno in pismena sožalja in se v tako velikem številu poslovili od nje na razdnji poti. Posebno se zahvaljujem družini Rugljevi za tolažbo in nesebično požrtvovalnost, vsemu zdravstvenemu osebju Infekcijske bolnišnice, posebno dr. Kmetovi za požrtvovalno in vestno zdravljenje ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Prav tako se .zahvaljujem vsem sorodnikom, sostanovalcem, znancem in uslužbencem kavarne »Nebotičnik«, ki so mi pomagali prenašati bol ob njeni smrti in jo spremili na zadnji poti.
Neutolažljiva mamica Dorica Pervanje in ostalo sorodstvo.
ODLIČNE KVALITETE
8 sir. / SLOVENSKI POROCEVIUBC 'f st. m - s. masca 3«»
?
j
:
*
:
:
?
•
^enorio
FRANCOISE SAGAN
Znani pariški kirurg dr. Juvenal je vložil tožbo proti Francoise Sagan za povračilo honorarja. Ko se je pisateljica lani ponesrečila z avtomobilom, so jo prepeljali v bolnišnico, kjer jo je kirurg operiral in ji s tem rešil življenje. Po operaciji se je še nekaj tednov zdravila na isti kliniki. Račun za njeno zdravljenje in za operacijo znaša milijon frankov. Fran^oise Sagan je dobila zadnja leta približno 100 milijonov frankov avtorskih dohodkov, razen tega ima zelo premožne starše. Vendar ni nihče odgovoril na zahtevo dr. Juvenala, tako da se je moral obrniti na sodišče. Pravni zastopnik pisateljice je iz-:avil novinarjem, da nje-ova klientka kljub literarnim uspehom nima denarja...
Vodne, sončne in peščene ure
..................................... »••-•••••
Prvi ljudje ki, so si razdelili dan v določene dele, so bili najbrž Asirci. O njih je znano iz zgodovine, da so uporabljali ure na vodo. To so bile kovinske posode, polnjene z vodo, ki je kapljala iz njih tako, da so morali posodo v enem dnevu šestkrat napolniti. Vodne ure v Ninivah so polnili istočasno ko je dal znak paznik v stolpu in je tropa izklicevalcev naznanjala po vsem mestu posamezne dele dneva.
Vodna ui-a je bila poleg sončne, ki meri čas po dolžini senc.e, mnogo stoletij edina merilka časa. V Aleksandriji so vodno uro izpopolnili s časovno razpredelnico in kazalcem. V starogrški dobi je bil Egipt velik dobavijač ur. Te svojevrstne izdelke so Egipčani prodajali po najvišjih cenah v vse dežele.
Ob zmagoslavnem Pompeje-vem povratku v Rim leta 62 pred našim štetjem so kot najdragocenejši plen nosili y sprevodu vodno uro iz zaklad-
nice pontijskega kralja. Ta velikanska posoda, ki so jo napolnili le enkrat na dan, je bila vsa iz zlata. Kazalci so bili obsuti z rubini in vse dnevne ure so bile vdelane s safirji. Naval radovednežev, ki so si hoteli ogledati to posebnost, je bil tako velik, da jih je morala močna straža držati v spoštljivi razdalji.
Staroveške ure so bile v prvih stoletjih srednjega veka popolnoma v pozabi, dokler ni bagdadski kalif Harun ,al Ra-šid podaril Karlu Velikemu dragoceno uro na vodo. To tehnično čudo tedanjega časa je bilo iz brona z vdelanim zlatom. Imelo je kazalec in je
bilo. Ustrezno število kroglic je padalo v kovinsko posodo in naznanjalo ure.
V istem času je mehih Luit-band, ki je na novo odkril izdelovanje stekla,-..' izdelal peščeno uro in Karel Veliki si je dal napraviti veliko uro te vrste. V njej so bile ure označene z rdečimi črtami. Vsakih 12 ur so uro obrnili.
Na Kitajskem, ki se ponaša s tolikimi starimi izumi, je že mnogo poprej zvezdoslovec Hang sestavil uro, ki je kazala tudi mesece, tedne, dneve, tek sonca, meseca in petih premičnic in druge pojave na nebu. Te ure so se v srednjem veku počasi udomačile.
Reginald Helferich iz Anso-na v ZDA si. je po vojni izbral zanimiv poklic spremljevalca živali, ki jih pošilja mednarodna organizacija za pomoč zaostalim deželam po vsem svetu. Tako je v začetku Jeseni spremljal letalsko pošiljko plemenskih krav iz ZDA v sibirsko tajgo. Takoj po vrnitvi
je prevzel 30.000 piščančkov, ki so jih poslali v Egipt. Ze čez nekaj dni je bil mož v Grčiji, kamor je pripeljal trop meri-no ovac. Kmalu nato je odšel z žrebeti v neko deželo Daljnega vzhoda.
Ko so Helfericha vprašali, kako mu ugaja poklic spremljevalca plemenskih živali, se
je zadovoljno muzal in dejal: ►-Ves svet sem že večkrat obletel. Delo je sicer naporno, ampak se izplača. Upam, da bom čez dve leti v pokoju na majhni farmi, ki sem jo kupil iz prihrankov.«
Atomska pšenica
V britanskem mestu Rother-wellu so lani želi prvo ►►atomsko« pšenico na svetu. Pšenico so posejali spomladi, seme pa so pred setvijo bombardirali z atomi. Bombardirano seme je pognalo sedem stebelc namesto treh ali šti-ih, kolikor jih skli-je iz navadne pšenice. Ko bodo pridelano žito do podrobnosti raziskali, ga bodo zopet posejali. Ako bo ►►atomska« pšenica dala dvakrat večjo žetev kot najboljša navadna pšenica, bodo od leta 1959 dalje vso pšenico v Angliji atomizi-rali.
Mali Ciprčan in njegov dolgouhi prijatelj z naše slike se prav malo razlikujeta od podobnih parov, ki jih cesto srečujemo
v Dalmaciji.
Hooa odkritja u Antarktiki
Zborovanje mravelj, ki ga vidimo na sliki, kaze, da sta med njimi izredno razvita driižabni instinkt in disciplina.
Dušik - mren potapljačem
Kadar se potapljač naglo vrne na površino, se ga loti tako imenovana »kesonska bolezen«. Dušik, ki je glavni sestavni del naše atmosfere, ga razkraja v krvi toliko hitreje, kolikor je pritisk večji in čim dalje traja. Ko pride potapljač na površino, se pritisk zmanjša, dušik pa postopoma izgine iz krvi. Pri nagli spremembi pritiska se dušik izloča v mehurčkih, ki pridejo s krvjo v
DROBIŠ
Na jugoslovanskih fakultetah le vpisano okrog 65.000 viso-košolcev. 31.090 jih prejema štipendije. Leta 1339 je bilo v Jugoslaviji samo 17.090 študentov.
1,700.000 otrok prejema otroške doklade, kar stane 50 milijard dinarjev.
Lani so potrošili nad milijon ton umetnih gnojil, leta 1954 pa komaj tretjino te količine.
Dolžina vseh plovnih rek,
kanalov in jezer Jugoslavije
znaša 2.167 km. Po vodnih po-teli se odvija promet z Avstri-jo, Madžarsko. Romunijo, Češkoslovaško, Bolgarijo in sovjetsko zvezo.
©
S
©
S
©
d
D
©
©
©
©
©
©
tkivo, kjer povzročajo bolečine in včasih celo paralizo. Zaradi tega vtaknejo potapljače takoj po vrnitvi na površino v posebno kabino, kjer se pritisk postopoma manjša, dušik pa se izloči brez mehurčkov.
Nedavno je nek znani ameriški potapljač delal v globini 60 m in se naglo dvignil na površino. Postalo mu je slabo. Ker ni bilo na razpolago kabine, ga je zdravnik oblekel v letalsko obleko- za let v velikih višinah. Uspeh tega poskusa je pokazal, da v bodoče ne bo treba velikih in dragih kabin. temveč bodo zadostovala manjša in cenena sredstva za izenačenje pritiska.
Gosi nad Mont Everestom
Ko sta leta 1953 Hillary in Tensing premagala najvišji vrh na svetu, sta opazila visoko nad seboj ptiča, ki je preletel streho sveta vsaj za 100 metrov. Vendar to še ni največja višina ptičjega leta. Letalci indijske armade so nedavno fotografirali blizu letališča Dehra Dun jato divjih
gosi, ki je letela na višini
9.500 m.
Sovjetska ekspedicija na Antarktiki je ugotovila, da vsebuje pas okoli rta Hom Bl-uff na vzhodna strani antairktičnega kontinenta okoli 30 odstotkov granita in velikanske količine kositeirita. Raziskovalci z ladje »Ob« so proučili znaten del obaile Noxove zemlje vse do obale Georga V. in se bližajo doslej popolnoma neraziskanemu področju-
Zanimiva je ugotovitev, da znaša povprečna debelina lede. mih plasti v Antarktiki 2500, ne pa 1500 metrov, kakor so poro-
čale prejšnje ekspedlioi j e. Ledu bi bilo v Antarktiki .po najno-vejših računih okorg 30 milijonov Scubšlčnih kilometrov in ne 19 milijonov, kakor so domnevali doslej.
Denarne težave dr. Fuchsa
Vodstvo angleške antarktične ekspedicije je naslovilo na vlado in javnost poziv za pomoč pri nadaljnjem financiranju
ekspedicije'. Potrebujejo še 30 tisoč funtov, da bi uspešno izvedli prvi prehod Antarktike.
  gaj sem ti pravil, da se ti nitreba bati, ker ima avto take
odlične zavore! —
ISTAMBCL — Guverner turškega mesta Izmit Ek-aiel Džetinel, je izjavil, da je ob nesreči v Izmitskem zalivu, ko se je zaradi hude burje potopila ladja »Uskudar«, izgubilo življenje 220 potnikov. Guverner Džetinel je izjavil, da so 40 potnikov rešili, 120 trupel so našli, 100 trupel pa menijo, da je še v ladji, ki se je potopila.
NEW DELHI — Indijska vlada se je odločila, da bo zgradila enega izmed največjih prekopov na svetu, s katerim bodo spremenili veliko pustinjo Radžastan v rodovitno področje. Ta prekop, ki bi se začel v Pandžabu bi namakal nerodovitno zemljo v dolžini več kot 430 milj.
SEUL — Združeno poveljstvo v Seulu je sporočilo, da bo severna Koreja vrnila južnokorejsko letalo, ki je pred desetimi dnevi prisilno pristalo na tem ozemlju. Z letalom se bodo vrnili tudi potniki in dva ameriška pilota, člana posadke tega letala.
NEW YOEK — Izvršni direktor UNICEF, Maurice Pate, je zahteval od vlad, n^j povečajo svoje pri-spevke fondu Združenih
narodov za pomoč otro-
kom. Pate je govoril na zasedanju 30. zasedanja UNICEF V palači Združenih narodov in pri tem poudaril, da nimajo' dovolj sredstev za izvedbo letošnjega programa. Se po-
sebno je poudaril potreb-o, da 1)1 nudili pomoč otro-kom v azijslcih državah..
7.0. CURWOOD
bare
RISE-. Miki MUSTER.
52. V leseni hišici na Grey Loonu je živel stari lovec Pierrot. Pred dvemi leti je epidemija koz neusmiljeno porušila njegovo družinsko srečo: umrla mu je žena Wyola, hčerka poglavarja indijanskega plemena Cree. Od ženine smrti je Pierrot živel še bolj osamljeno kakor prej. Živel je pravzaprav samo še za eno bitje, za svojo hčerko.
%
53. Pierrotova hčerka, ki ji je mati vzdela ime Nepeesa — Vitka vrba, je bila prava lepotica. Zares je zaslužila svoje ime: bila je visoka in vitka, iz mladostnega obraza sedemnajstletnega dekleta so sijale čudovite temne oči. JVajlepši Nepeesin okras pa so bili lasje. Z glave so se vile njene svilene debele kite prav do kolen.
					
			
D
i/.
54. Dva dni potem, ko je Baree na svojem potepanju zasej v Pierrotov lovski revir, je stari lovec zaskrbljeno rekel svoji hčerki: »Nekdo ubija mlade kobre. To bo ris ali lev. Jutri.. .« Nepeesa se je veselo nasmejala in dokončala stavek: ►►. . . bova šla na lov!« Kadar je namreč Pierrot rekel »jutri«, je vedela, da bo smela z njim.
54
Kalicki je odkimal.
»Sam.«
»A tvoja žena?«
»Marinka? Padla je v vstaji.«
Kaj praviš?«
Ker ni našel v sebi nobenih drugih, primernejših besed, je začel mehanično drobiti med prsti košček kruha.
»Tovariš Szczuka!« je zaklical proti njemu Swigcki. »Pred vami stoji poln kozarček!«
Szczuka je pokimal in izpil žganje. Še kar naprej je drobil kruh.
»Moja Marija tudi ne živi več,« je povedal čez nekaj časa.
Kalicki ga je pogledal z utrujenimi očmi.
»V Ravensbrucku,« je pojasnil Szczuka. Za trenutek je omahoval. »A tvoja sinova?«
»Sta tudi padla.«
Szczuko je nekaj stisnilo v grlu.
»Obadva?«
»Da. Že zdavnaj. Še triinštiridesetega. Torej v torek?«
»Da, v torek,« je počasi ponovil Szczuka.
Razgovor je zastal. Na drugi strani mize je govoril Wrona
s povzdignjenim glasom:
»Jaz vem eno. Ko smo bili v gozdu, smo si tako jaz kakor moji fantje vse to zamišljali drugače. Nekateri naši tovariši vse prehitro postajajo zadovoljni in popustljivi. Ce pojde tako naprej, bomo zaigrali revolucijo kot nič. Tu i® treba vse potresti, lejte, takole!« — je pokazal s stisnjenimi pestmi. »Nikakor ne smemo opuščati razrednega boja, ampak nasprotno moramo ga zaostriti, tolči sovražnika po glavi, zakaj ce mi' ne bomo udarili o pravem času. nam bo on zasadil noz
Swipcki je kimal z glavo in se prizanesljivo smehljal.
»Vse to je pravilno, tovariš major, samo' na eno pozabljate.«
»Na kaj?«
»Da politika ni tako preprosta reč. Na naši sedanji razvojni stopnji moramo predvsem ublažiti razne razdraženosti.« Wrona je pogledal izpod čela.
»Čigave? Kulaške? Veleposestniške?«
»Govorim na splošno, v širokem pomenu besede,« je odgovoril Swiecki pridržano. »Moramo pritegovati k sebi, pridobivati.«
»Koga pa?«
»Kako to, koga?« se je začudil Swiecki. »Ljudstvo.«
Rjavi Wronov obraz je rahlo potemnel.
»Ljudstvo! Toda,ali vi, tovariš Swit>cki, zares poznate pravo poljsko ljudstvo, ali veste, kakšno je in kaj hoče?« »Meni se zdi.. .« je začel Swi<jcki.
Toda oni mu ni dal dokončati.
»Koga hočete pridobivati? Mar tiste, ki mislijo samo na to kako bi delavca in kmeta znova pahnili v revščino in ponižanje? Ali mar#tiste, ki izza vogla streljajo, na naše najboljše tovariše? To naj bi bilo poljsko ljudstvo?«
»Major, major,« je -Swiccki razširil roke, »dobro razumem vaše razburjenje, saj tudi mene samega boli marsikaj, kar se
dogaja ...«	.
»A na zastavo revolucije bi radi napisali: ,Ljubimo se,
bratje Poljaki!'«	!
»Dežela je uničena, ljudje so izmučeni, treba je misliti
stvarno.«
»In v imenu tega stvarnega mišljenja bi hoteli uspavati ljudi s pološčeno -spravo? Ne!« je udaril s pestjo ob mizo, »tako ne pojde, to ni boljševiška pot. Res je, da je dežela uničena in da so ljudje izmučeni, a zdi se mi, da si vi, tovariš
Swi<?cki, niti ne domišljate ne, kakšna ogromnost mogočnih sil utripa v tem izmučenem ljudstvu. Ravno te sile, naše komunistične sile bodo rasle, v drugih pa se bodo prebudile . .. Eh!« — glas mu je nenadoma vzdrhtel od mladostne bolečine — »človeka boli srce, da mnogo tovarišev tega ne bo več videlo ...«
Swiecki je takoj izkoristil priliko, da bi kočljivi razgovor
zasukal na kaj drugega.
»Kako pa je s preiskavo glede tistih dveh, ki so jih ubili?«
je vprašal.
Wrona ga je pogledal po svoje.
»Ne bojte se,« je zamrmral, ».vsaka reč ima svoj čas. A tudi če ne primemo tistih banditov, ki so ju ubili, bomo prej ali slej dobili v roke vse tiste, ki so tako za tem kakor za drugimi zločini.«
Swiecki se je zamislil.
»Kaj ne mislite, tovariš Wrona, da je to moglo biti noro dejanje kakšnega posameznika?«
Wrona je nekaj časa molčal.
»Saj je vendar treba upoštevati tudi takšno možnost,« je nadaljeval Swi^cki.
Wrona je začel s prsti bobnati po mizi.
»Ali vam lahko zastavim neko vprašanje?«
»Prosim lepo,« je rekel Swi$cki voljno. »Izvolite.«
»Ali verujete v čudeže?«
Viceminister se je nekoliko zmedel.
»Jaz?«
»Vi.«
»Ne razumem. Zakaj naj bi veroval v čudeže?«
»Tega pa že ne vem več, to je vaša reč. Jaz na vaše vprašanje kratko in malo odgovarjam z vprašanjem.« Medtem se je Szczuka ponovno obrnil l