Cena 40 lir TRST, nedelja 11. junija 1961 Leto XVII. - Št. 138 (4912) dunajska "plesna šola Gospodična ali ste morda za « Zal mi je, znam samo «atlantsk Spet nov začetek 1 ■1 "■■■■■„ ■■■— — —■ ■ Od dunajskega sestanka ni bilo mogoče pričakovati konkretnih rezultatov, ne gre pa podcenjevati tistih znamenj, ki so se pokazala Po dunajskem sestanku V o sta se Hruščev in Kennedy na Dunaju j. Poslovila, sta zapustili?0 svojem sestanku krat-> selo previdno formuli-L?®0 sporočilo — in široko l^fočje za razmišljanje Ugibanje o uspehih nju-I. & prvega srečanja. Ugi- . zares ne manjka in jjtaio o »koristnostih razgo-orov že obračajo, spremili0 in razlagajo na naj-J^ličnejše načine. To se *J ali manj dogaja tudi .Uhigimi stavki tega zelo °Pega sporočila. Na raz-jUi straneh se je že poja-: težnja, ki je že v na- I«. , namreč da govore o L^ujskem sestanku pripi-J°° »uspeh« ali «ne-^ temu a'i onemu u-l^encu, čeprav so tokrat 'kto °S^ PrePričljivega pri-^°vanja takega bojevite-bačina mišljenja precej d *iene. V bistvu sta ven-L ** ameriški predsednik .Sovjetski premier sama Skurila razpoloženje in lizala duha komentar-l s svojim sporočilom, iz veje določen optikih in vzdržnost v progah. (S. B se torej ne oziramo Samovoljno ugibanje in bigovanje zunaj tega in osredotočimo po- J^ost na samo dejstvo, b, do sestanka prišlo, na besede obeh ude-tj^ev, lahko sklepamo obnovljen je nepo-stik med najodgo-h?bejšima predstavniko-jetske zveze in nih držav. Prišlo je naj uporabimo ta iz-5!^" formalne normaliza-k; °dnosov m,ed njima, *ko zelo omajani lan-lo( .^miad. Sprejeto je bi-tjw*®rav z zanrndo, ki je f, a Precej hude posledi- ^4a Za kar 80 si na za‘ D, generalne skupšči- • ^Združenih narodov pri- i^vaie vlade izvenblokov- >jj držav. Zdaj se skoraj ^^‘njajo, da ta «nor- Unijah, čeprav sama v,; ■“ °Sti in strPnosti, nalij . s^rbnejšo izbiro besed ljlv ?n®ke meje tudi paz-J®° presojo dejanj — še ni ničesar reši-^tvarja ozračje večje in, gledana tako, je zelo potrebna in koristna. Drugič, Kennedy in Hruščev sta se javno obvezala, da «bosta ostala v stikih glede vseh vprašanj, ki so važna za njuni deželi in za ves svet«. Glede na to, da so vsi mednarodni problemi tako ali drugače pomembni za Sovjetsko zvezo in za Združene države, utegne metoda stalnih stikov precej prispevati, da se bodo omilile krize, ali celo preprečiti, da bi izbruhnile. In ker ni mogoče nobenega izmed dolgoročnih problemov rešiti, ne da bi pri tem sodelovali in se za to zavzeli dve najvplivnejši in najmočnejši sili, bi moralo soglasje o stalnih «medsebojnih stikih« pomeniti, da bodo v doglednem času podrobno obravnavali te probleme na raznih ravneh. Napovedana je že cela vrsta razgovorov ministrov za zunanje zadeve, ki bodo posvečeni posameznim pomembnim sporom, razgovorov, ki naj bi — upamo — olajšali pogajanja za rešitev teh sporov. Tretjič, udeleženca dunajskega srečanja sta bila precej jasna, kar se tiče Laosa. Izjavila sta se za nevtralni in neodvisni Laos z vlado, ki naj jo izvolijo sa-mi prebivalci Laosa, in za mednarodne pogodbe, ki bi zagotovile nevtralnost in neodvisnost te dežele. O-boji so že prej sprejeli formulo o nevtralizaciji Laosa, vendar je sedanja popolnejša in natančnejša, ker napoveduje, da bo A-merika privolila v vlado, ki bo zares predstavniška in ki bo uživala zaupanje kot nosilka politike nevtralnosti. Seveda je še zmerom mogoče to formulo različno razlagati. Toda glede na dejstvo, da se je zdelo sovjetskemu predsedniku vlade in ameriškemu predsedniku potrebno med vsemi mednarodnimi problemi izrecno imenovati samo problem, ki je nastal v zvezi z Laosom, je mogoče sklepati, da je po njunem mnenju rešitev tega problema najbolj nujna in hkrati najbolj realna. Sicer pa je ureditev tega V petek bo zadnja premiera v letošnji sezoni Slovenskega gledališča v Trstu. Igrali bodo dramo «Prgišče *zem]je», ki jo je napisal član gledališča Jožko Lukeš. Besedilo dela, ki se bo v petek prvič izvajalo, je nekoliko okrnjeno, Lukeš se je v svojem delo lotil problema zapuščanja in š tem obenem raznarodovanja naše zemlje, pa se je cenzurnim organom zdelo, da je treba besedilo nekoliko »očistiti«, pri čemer je bilo najbolj prizadeto prvo dejanje. Kljub temu pa je to originalno delo vredno, da pride na oder in naše občinstvo se bo ob drami zamislilo. Jožko Lukeš je delo tudi sam zrežiral, za sceno in glasbeno opremo pa sta poskrbela Jože Cesar in Ubald Vrabec. (Na sliki so od leve na desno igralci: Rado Nakrst, Edvard Martinuzzi, Stane Raztresen, Silvij Kobal, Leli Nakrstova, Julij Guštin, Justo Košuta, Modest Sancin in Stane Starešinič.) iiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Objavljeni spomenici SZ Kennedyju o Nemčiji in o jedrskih poizkusih Sovjetska revija obsoja Kennedyja, ker je podal temno sliko o mednarodnem položaju - Brežnjev je poudaril, da je bil dunajski sestanek eden največjih dogodkov v zadnjem času - Govor Sukarna in Nasutiona v Kremlju MOSKVA, 10. — Agencija Tass je objavila nocoj besedilo dveh spomenic, ki ju je Hruščev izročil Ken-nedyju na Dunaju. Prva spomenca se tiče nemške mirovne pogodbe in zahodnega Berlina, druga pa pogodbe o prepovedi jedrskih poizkusov. Tass je javila, sa so sklenili objaviti oba dokumenta zaradi netočnih in potvorjenih verzij, ki jih je objavil zahodni tisk. Komentator ameriške radiofonske mreže «A.B. C.> je sinoči izjavil, da bo še letos konferenca »treh zahodnih veliklh.» Po njegovem mnenju se bodo Kennedy, de Gaulle in Mac Millan sestali »predvsem, da najdejo rešitev glede Nemčije in da določijo skupno zahodno jedrsko politiko«. V diplomatskih krogih v Wa-shingtonu pa pravijo, da nič ne vedo o takih načrtih. Spomenica, ki jo je Hruščev izročil Kennedyju v zvezi z Nemčijo, pravi, da je SZ mnenja, da bi se morala pogajanja med obema nemškima državama začeti v roku šestih mesecev. Spomenica izjavlja, da SZ noče škodovati interesom ZDA ali zahodnih držav v Evropi in predlaga sklicanje konference, da bi rešili »sedaj brez vsakega odlašanja vprašanje sklenitve mirovne pogodbe in na tej podlagi vprašanje zahodnega Berlina kot svobodnega mesta». Spomenica pravi dalje, da SZ ne predlaga nobene spremembe v Nemčiji ali v zahodnem Berlinu v korist katere koli države ali skupine držav. «SZ ima za potrebno v interesu miru u-staliti položaj, kakor se je razvil po vojni v Evropi, zakonito določiti nedotakljivost nemških meja in normalizirati položaj v zahodnem Berlinu ob upoštevanju interesov vseh strani». Spomenica o ženevskih razgovorih za prekinitev jedrskih poizkusov pa ponavlja sovjetsko stališče, ki je bilo obrazloženo v 2enevi. Spomenica oravi, da je SZ sterila in da dela vse, kar more, da se z Veliko Britanijo in ZDA sklene pogodba o prepovedi jedrskih poizkusov. Spomenica dodaja, ds je dobro znano, da le SZ privolila v važne koncesije zahodnim pogajal- cem in je sprejela celo vrsto njihovih predlogov. SZ se trudi, da pride do sporazuma, ki naj prepove vse vrste jedrskih poizkusov povsod in za vedno. Toda SZ ne bo nikoli dovolila. da bi pogodba o prepovedi teh poizkusov postala navaden kos papirja, pod katerega varstvom bi se lahko delali drugi jedrski piczkusi z namenom ustvarjanja novih sredstev za množično uničevanje. Pri po-gedbi ne bi smele veljati izjeme. Vse vrste poizkusov z jedrskim orožjem v ziaku pod vodo, pod zemljo in v kozmičnem prostoru bi se morale prepovedati Spomenica podrobno ob ravnava do sedaj še nerešena vprašanja na ženevskih pogajanjih ki so se začela pred dvema letoma in pol, in se izreka za takojš nji sporazum o podzemeljskih poizkusih, ki bi morali biti izločeni iz glavne pogodbe. Sporazum bi moral biti tak, da prepreči sleherni državi obnovitev poizkusov. S tega stališča je SZ prepričana, da potek moratorija ne bi smel avto-n.etično razvezat; prizadetih držav dolžnosti, da ne bodo delale novih podzemeljskih poizkusov. V pričakovanju, da se sovjetski voditelji uradno izrečejo o rezultatih dunajskega sestanka med Hru-ščevom in Kennedyjem, je danes tednik «Za Rubejom», ki je glasilo zveze časnikarjev SZ, objavil kritičen članek, ki obsoja »temno sliko sedanjega mednarodnega položaja, ki jo je podal Kennedy v svojem govoru 6. junija, ter obtožuje Kennedyja, da je hotel zadostiti ne upanju in pričakovanju več milijonov lju -di, temveč strahu nekaterih slojev ZDA, ki se bojijo po-mirjenja, sožitja in trajnega miru. Uvodnik omenjene revije pravi, da je ameriški državni tajnik Rusk skušal podati mračno sliko prihodnjih odnosov s SZ, ko je poročal »političnemu glavnemu štabu napadalnega bloka NATO*. Revija dodaja, da se je Foreign Office po razgovoru Kennedyja z Mac Millanom požuril in objavil zelo bojevito izjavo o Berlinu, ter dodaja, da so Ken-r.tdyjevi razgovori v Parizu in Londonu vzbudili o-čitno zadovoljstvo v Bonnu kot potrditev, da zahodne države nimajo nobena volje približati se rešitvi vprašanja. Predsednik prezidija vr-hovnega sovjeta SZ Brežnjev pa je na zborovanju sovjetsko-indonezijskega prijateljstva v Kremlju izjavil, da je bil dunajski sestanek med Hruščevom in Kenne-dyjem »eden največjih in r.ajspodbudnejših dogodkov mednarodne politike v zadnjem času*. Nadaljeval je: »Svet pričakuje, da temu prvemu in koristnemu stiku sledijo nadaljnji ukrepi za zmanjšanje napetosti in r.apori za sporazumne rešitve mednarodnih vprašanj. Kar se tiče Sovjetske zveze, bo storila vse, kar more, da opraviči te upe*. Zatem je Brežnjev izjavil, da se Indonezija in SZ strinjata v tem, da je Formo-za sestavni del Kitajske. »Strinjamo se tudi, da je treba to državo sprejeti v Organizacijo združenih narodov*. »Iskreno podpiramo voljo Indonezije, je nadaljeval Brežnjev, da pride do zedinjenja dežele in do osvoboditve Irijana (Zahodne Nove Gvineje, ki je pod nizozemsko upravo), tako da bo stoodstotno osvobojena kolonializma*. V zvezi s položajem v A- (Nadaljevanje na 2. stramj O sestanku na Dunaju pišemo sicer v uvodniku, vendar je potrebno podati tudi tu nekoliko obširnejšo razlago. Uradno poročilo o razgovorih se glasi: ^Predsednik Kennedg in ministrski predsednik Hruščev sta zaključila dvodnevne koristne sestanke, med katerimi sta pregledala odnose med Z DA in SZ, kakor tudi druga vprašanja, ki se tičejo obeh držav, Danes sta skupno s svojimi svetovalci razpravljala o vprašanjih jedrskih poizkusov^ o razorožitvi in o Nemčiji. Predsednik in ministrski predsednik sta poudarila svojo podporo neodvisnemu in nevtralnemu Laosu pod vlado, ki naj jo izberejo sami Laotani, kakor tudi svojo podporo mednarodnim sporazumom, ki naj zajamčijo nevtralnost in neodvisnost te dežele. S tem v sveži sta priznala važnost dejanske ustavitve sovražnosti. Predsednik in ministrski predsednik sta se sporazumela, da bosta obdržala stike o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in vsega sveta.s Po razgovorih sta tako sovjetski kaker ameriški predstavnik poudarila, da ni šlo za nobena pogajanja temveč za možnost, da se odkrito obrazložijo medsebojna stališča: Ta smoter je bil v celoti dosežen. Oba sta poudarila, da je to dober začetek m da so bili razgovori zelo koristni. Iz uradnega poročila izhaja, da je bilo le glede Laosa doseženo neko relativno soglasje, t. j. da obe državi želita neodvisen in nevtralen Laos pod vlado, ki naj jo izberejo Laočani sami. To je seveda malo, če upoštevamo, da si na Zahodu nevtralnost tolmačijo tako, da mora v Laosu biti taka vlada ki bo bolj ali manj poslušna Zahodu. Dalje sta oba predstavnika ugotovila, da se bodo stiki med ZDA in SZ nadaljevali na vseh ravneh, zlasti pa, da se bosta zunanja ministra Rusk in Cromiko srečavala tpogostorna a. Kennedg je pozneje po televiziji izjavil, da so bili razgovori zelo trezni in intenzivni in da sta s Hruščevom »zelo izčrpno in odkrito izmenjala gledišča o glavnih vprašanjih in da med razgovori ni bilo neprijaznosti, razdražljivosti, groženj ali ultimatov, koncesij ali prednosti. V načrtu ni bila in niti ni bita sprejeta nobena večja odločitev, pa tudi kak senzacionalen napredek ni bil dosežen. Dogovorili se niso o nobenem sestanku na najvišji ravni, Kennedg je ponovno poudaril ,da je bit sestanek «.z-redno koristen«, ker je nudil možnost vsestranskega seznanjanja z medsebojnimi stališči. «Jez med nama se v tem kratkem času ni bistveno znižal, toda odprli smo vsaj kanale sporazumevanja». Možnost za «nevarno napačno o-ceno» je sedaj po Kennedgje-vih besedah manjša. Dalje je Kennedg izjavil, da je bila neposredna izmenjava gledišč «ogromnega pomena« tudi zaradi tega, ker je sjasno in točno pokazala na razlike v stališčih glede vprašanj, ki so življenjskega pomena«. Kennedg je izrekel mnenje, da je prišlo do dunajskega sestanka, zaradi tega, ker sta obe strani uvideli, da »vsaka država lahko veliko škoduje drugi, da se je vojni mogoče izogniti, ker bi vojna ne rešila nobetieoa sporas. Poudaril je tudi, da je dolžnost u-kreniti vse potrebno da bi oba sistema mogla živeti v miru in varnosti. Kar se tiče jedrskih poizkusov, je izjavil, da so bili razgovori manj plodni kot »najtežje« pa je omenil razgovore o Nemčiji in Berlinu. Pozneje so javili, da je Hruščev glede Nemčije in Berlina izročil Kennedgju spomenico, v kateri obrazložuje že znano sovjetsko stališče. To spomenico sedaj zahodne vlade proučujejo. Prav tako proučujejo tudi spomenico o jtdrskih poizkusih, ki jo je Hruščev izročil Kennedgju. Po dunajskem sestanku je bilo opaziti v komentarjih nekak zmeren optimizem. Nehru je izjavil, da je to »dober začetek» m da je to največ, kar je mogoče v tem trenutku pričakovati od takšnega sestanka. V OZN so ugodno sprejeli omenjeni sestanek. Čeprav ne izražajo ne optimizma ne pesimizma, menijo, da je to koristen mednarodni dogodek, ki lahko odpre vrata za nadaljnje uradne stike in politične razgovore. Moskovska »Pravda« je u-gotovila, da dunajski sestanek ni potrdil tega, kar so na tihem želeli pristaši hladne vojne in tisti, ki so skušali zajeti dvome o možnosti mirnega poravnavanja sporov. Vsekakor je treba ugotoviti, da je sestanek potekal v povsem drugačnih okoliščinah kakor običajno potekajo sestanki med državnimi voditelji. Prvič je do njega prišlo na nevtralnih tleh. Razen tega pa so opustili dosedanjo metodo, da je treba take sestanke zelo dolgo in »skrbno« pripravljati, češ da eventualen neuspeh lahko povzroči .(Nadaljevanje na 2. strani) problema odvisna predvsem od stališča in prizadevanj obeh velikih sil in zategadelj lahko pričakujemo, da bo konferenca o Laosu v Ženevi v kratkem pokazala, kaj praktično pomenijo besede v sporočilu Hruščev-Keimedy. četrtič: ko ocenjujemo uspeh ameriško-sovjetskega srečanja na Dunaju, ne smemo upoštevati samo tega, kar je bilo povedano, ampak tudi to, kar ni bilo povedano. Seveda ne vemo, kaj sta Hruščev in Kennedy povedala drug drugemu, toda pred javnostjo, v njunih izjavah in v izjavah njunih predstavnikov ni bila izrečena niti ena ostra beseda, niti ena polemična pripomba. Vendar se ne bo nihče slepil, da so nesoglasja izginila a-11 da so zdaj manjša, kakor so bila, lahko pa bi domneval, in mnogi tudi res domnevajo, da sta Kennedy in Hruščev za zdaj »postavila na hladno« probleme, ki so še težko rešljivi, njihovo napihovanje in dramatiziranje pa povzroča velike težave. Nadaljnji razvoj dogodkov bo pokazal, ali bo sorazmerno propagandistično zatišje, ki je zavladalo v dneh dunajskih pogovorov, trajno in ali bo zamenjalo teme «hladne vojne« treznejše obravnavanji ' problemov, ki povzročajo današnjemu svetu hud glavobol. Tako ali tako, dobro bi bilo, če bi se strpnost, ki so jo pokazali uradni ameriški in sovjetski činitelji na Dunaju, izkazala kot orientacija za daljšo dobo. Seveda pa vse to niso konkretni rezultati; ker pa takih rezultatov ni bilo mogoče pričakovati od tega sestanka med Hruščevom in Kennedyjem, ne gre podcenjevati tistih znamenj, ki so se pokazala. Zdi se, kot da je sestanek nov start na nevarni in še težko prehodni poti boljšega sovjetsko-ameriškega rar zumevanja, ki je eden izmed bistvenih pogojev miru. Čas, ki prihaja, bo ta vtis ali potrdil ali pa ovrgel. V splošnem interesu je, da se zgodi prvo. G. A. Obisk italijanskih državnikov Kennedyju < NADALJEVANJE > katastrofa. To pot se je vsaj Andrej Gromiko redno sesta-deloma uresničilo to, kar so jala. V Londonu ugotavljajo, že na ld. zasedanju skupščine da to pomeni, da London ne OZN poudarjali predvsem bo več nekak poštni sel med predstavniki izvenblokovskih Vzhodom in Zahodom, držav, in sicer da je ravno zaradi napetega ozračja in morda ne dobrih odnosov potreben tak sestanek, da se vidi, kaj bi se dalo ukreniti. V današnjih razmerah je treba odpraviti mentaliteto, da mora prav vsak tak sestanek prinesti kdove kakšne rezultate. Ce se je sedaj sprejelo načelo, da se bodo stiki nadaljevali in če se metoda neposrednih stikov vedno bolj u veljavlja, je bolj logično pri čakovati, da se bodo bolj zapletena vprašanja mogla re siti na več zaporednih sestankih oziroma po daljših pogajanjih. In prav taki sestanki, na katerih ne gre za pogaja nja in ki so kolikor toliko uneuradnii), lahko mnogo prispevajo k razčiščenju pojmov in pripomorejo ustvarjati u-godnejša tla za oznejša pogajanja. To smo na primer videli prav glede Nemčije in Berlina in glede jedrskih po izkusov, ko ni prišlo do nobenega zbližanja. Vendar pa je bilo še bolj podkrepljeno načelo, da je treba vsa sporna vprašanja reševati s pogajanji in ne s silo. In prav v zvezi s tem sta se oba državnika sporazumela, da se bodo stiki nadaljevali in da se pogajanja nikakor ne bodo prekinila. Povsem pravilno so nekateri komentatorji ugot o vili, da se z dunajskim sestankom začenja «previdno in potrpežljivo pogajanje», kai lahko ohrani mir in pripelje do premišljenih in vsestransko pretehtanih odločite”, ta ko da bi se lahko izogndi u-sodnim napakam, ki bi lahko v brezplodni vojni povzročile uničenje vsega človeštva. Kennedg je z Dunaja odšel v London, kjer je poročal Mac Millanu o razgovorih s Hru ščevom. Britanska javnost je močno kritizirala vodstvo Mac Millana, ker je občutila osla biten vezi med ZDA in Veliko Britanijo. Poučeni britanski opazovalci ogorčeno ugo tavljajo, da je Kennedyjevo evropsko potovanje odkrilo, da je Velika Britanija izolirana. Trdijo, da razgovori, ki sta jih imela Kennedg in Mac Millan med štirimi očmi, niso bili tako prisrčni, kakor b* hoteli uradno prikazati. Mac Millan je obžaloval, da se slabijo vezi med obema država ma, ki so bile petnajst let o-snova britanske politike, ameriški predsednik pa je pripomnil, da mu je nerazumljivo britansko omahovanje na po litičnem in gospodarskem po-prišču. Zdi se, da Kennedg n. mnenja, kakor Eisenhouier, da je Velika Britanija tista država, s katero bi se morala ameriška vlada najprej posvetovati. Neki britanski poslanec je s tem v zvezi izjavil, da vedno redkeje uporabljajo neposredno telefonsko zvezo med palačo londonske admira lite te in Belo hišo v Washing tonu. Poslanec je pripomnil, da je Mac Millan samo po na ključju zvedel, ko je bil na Jamaici, da se je Kennedg odločil za sestanek s Hrušče vom. Dalje ugotavljajo, da se bosta Washington in Moskva odslej neposredno posvetovala, in da se bosta Dean Fusk in Po dunajskem sestanku med Hruščevom in Kennedgjem se je povečalo upanje, da bodo pogajanja v Ženevi glede Laosa potekala bolj gladko, zlasti ker sta oba državnika pouda rila vso podporo neodvisnemu in nevtralnemu Laosu ter sle hernemu sporazumu, ki naj zagotovi to neodvisnost in nevtralnost. Ta esporazums pa jjnje vse preveč generičen, da bi mogel naglo premakniti zadevo z mesta. Ugotovljen je sicer na obeh straneh isti smoter, toda obče znano je, da se pojem o neodvisnosti nevtralnosti in nevmešavanja na obeh straneh povsem drugače tolmači. Zato pa se vedno bolj poudarja na ženevskih razgovorih, da bi morali za Laos vzeti vzorec austrijskc nevtralnost, o kateri sta se Vzhod in Zahod sporazumela. Vendar pa je težava v tem, da hočejo ZDA za vsako ceno preprečiti, da bi tiste sile v Laosu, ki se zavzemajo prav za tako nevtralnost, prišle v ospredje, ali da bi se vsaj povezale s konservativnimi si lami v koalicijo. V ZDA se namreč zavedajo, da so na p redne sile v Laosu v pretežni večini, kar kažejo tudi njihovi uspehi na bojiščih. S sporazumom o pravi nevtralnosti in z obveznostjo, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve te države, bi ZDA kaj kmalu zgubile ves svoj vpliv v Laosu. Prav zaradi tega skušajo ZDA na vse načine sabotirati ženevsko konferenco z ustvarjanjem novih incidentov, da imajo potem izgovor, da se sporazum o ustavitvi sovražnosti ne spoštuje «po krivdi» vladnih sil in sil Patet Laosa. Prav tak incident so ustvarile, ko se je zdelo, da bo ženevska konferenca začela delovati v duhu dunajskega sporazuma. ■ Na o svobojeno ozemlje, ki je v rokah vladnih čet in čet Patet Laosa, se nenehno vtihotapljajo uporniške čete pod po veljstvom ameriških častni kov. Po opustitvi sovražnosti je uporniška vlada po navo dilih ZDA stalno izvajala vojaška izzivanja in je uporabljala ameriška letala, ki so s padali spuščala svoje vojake in komandose na ozemlja, ki so pod nadzorstvom zakonite vlade. Te skupine so teroriA rale prebivalstvo ter silile mladino, da se upre vladi. Vladne čete in čete Patet Lao sa so zaradi tega začele očiščevalne akcije in uporniki so se utrdili v oporišču Padonga, ki je na osvobojenem ozemlju. Te dni je padlo tudi to oporišče, nekateri uporniki pa so zbežali v džunglo. In prav to je dalo ameriški, angleški in francoski vladi povod za prekinitev ženevske konferen ce, češ da boji dejansko še niso prenehali. Ameriška delegacija je sklenila, da ne bo nadaljevala pogajanj, dokler ne dobi navo dil od svoje vlade. Vendar pa je Kennedg v svojem govoru pred časnikarji poročevalske agencije «UPIa izjavil, da ZDA ne mislijo zapustiti konference. Medtem je prispel spet v Ženevo sovjetski zunanji mi nister Gromiko, ki je takoj začel razgovore s Harrima-nom. S tem v zvezi upajo, da bo njegova navzočnost omogo čila nadaljevanje konference. Razen tega sta prišla v Ze nevo tudi predsednik laoške vlade Suvana Fuma in voditelj Patet Laosa Sufanuvong. Pripravlja se njun sestanek s predsednikom uporniške vla de Bunom Umom, da bi se skušali sporazumeti o sestav koalicijske vlade. Suvana Fu ma in Sufanuvong sta na tak sestanek pripravljena, Hun Um pa se pod vplivom Zahoda še vedno obotavlja, kei upa, da bo s podporo ZDA u-spel, vzdržati se na oblasti kljub temu, da je v Laosu zgubil skoraj vso oporo ljudstva. V programu je tudi razgovor z zakladnim ministrom Dillonom - Nenni poudarja, da so izvenblokovske dežele «razsodniki svetovne politike» Neredi v Livornu med stavko avtobusnih vozačev Francija postavlja za nadaljevanje kolo Preteklo nedeljo in P Ijek so bile upravne v0 ne-v pokrajini Rovigo in ® jnj katerih občinah v P°K sji-Ch eti ter v občini T9rrC0fera-nunziata v neapeljski V je jini. Spričo dejstva, da * y|0 iz pokrajine Rovigo 12S ^r mnogo kmečkih delavcev, je pokrajina utrpela v škodo zaradi poplav v skem in prejšnjih let 'cli-delavski stranki, zlasti * listi, občutno nazadovali s tem izgubili večino v ne. krajinskem svetu in še v ( katerih občinskih sveti' ... mestih z nad 10.GOO Preč, so ci. Fa tudi druge stran ,_(lll nazadovale, razen Rbera ki pa so v glavnem do®!. ^ sove, ki so jih izgubil' narhisti. . Voditelj PSDI Saragat J j gotovil podporo b' vladi tudi v primeru, “ na socialdemokrati nazadova ^ bližnjih deielnih volitva Sardiniji. To podporo eja-Ijuje s tezo. da je v ega njem položaju politika 1 ,-clje centra (to je vladne koa med KD. PSDI in PRI' * „e-nanjo podporo socialistov; ^ mogoče, ker socialistom, ^ njegovem mnenju, Se n',.giti' priznati demokratične 1 [,j macije. (Tako legitimaCl1 si socialisti — vedno P® (e n ju Saragata — pridobi > j0. bi prekinili vsaNr.no ",^.„1/1 vrnje s komunisti v 0' rt g krajevne uprave, izsf °" sindikalne organizacije s(j!i m v zunanji politiki oP lt. nevtralistično Stališče ,,^0-i govarjali atlantsko P°* ^ Pretekli četrtek m pe jp-h zasedal centralni odbor .gl na Katerem je Ingrao P ,0jn. o seaanjem političnem V ju m utemeljeval, da n‘ jf gega izhoda ,razen b°J ,e- ^ zrušitev hanjamjeve J(t< diskusiji na poruc.lo J b>! 0 «udeležbi mladine v i'> za demour al.cno obnovil sociaUzem» pa it vodite 1 1 ogliatti poudaril m ,, pr0" gim, aa st je treba bon jt ti namer,ški ideologU"'’ vfS(a'1 je yiat.ni sovražnik v sedanje mladine. . I1 jv a svoj i posiednji 0si»'* vlaaa odoonia zakonski jf tek (ki pa ga mora ejt^ ment še potrditi), ki V gltr deva proAovoijno V° g(pt& sko zavarovanje za 9 nt nje. Zavarovanje tore) gjh obvezno za vse 0°^ se ^ ampak samo za tiste, ki pjl' ao prostovoljno obveza cevati določen meseCtQi)0 spevek (govori se 0 na”,e.. rali). Država bo v ta ^ It prispevala v prvih P g. -ih po z minjurdi na J p< kojmno bodo gospod- J , jemale po Oe. letu sta jv« primeru invalidnosti k s ^ prej, vendar bo V° igffiefi take m prime ru v sor z vplačanimi prispevk-reJse pretekli četrtek Je JL,[ 1’ n tk vlade tanja-n o tv (W irzavno konj e tetico 0 pr*> sto u, ki mora temet)‘je ‘‘ titt sedanje resno sl 0>' lijanskega kmetijstva > reS‘l ZUtl pol., KI vodijo k .gs nrize. ita konjerenci poU f pane vse stanovske, s e,jt , in sindikalne organi # teya področja, m je (n ,, mogoče pričakovali, ~ delegati mogli kakor f dimti glede načina, «■ učtn .j, seči nuj -utrejso m •* 1 oitejšo rešitev tesne S-i -o lijanskega kmetijstv > spt tegne postati se bulJ j. postopnega vključev t '(fj uje v evropsko s, , n*«1* šce. Delo so razdeliti gCeb ^ komisije, ki bodo P ,g\ijs .r razni plati tega vP .e pripravne vsaka dt** .e čilo, o katerih bodo .je(i^ rali na plenarnem z rot ct konference ,ki bo „/«/<' i0, julija. Zaključki ^ til'1 11 ne bodo obvezni f .,ijeb.tle ampak bodo predst podlago za politično s m ukrepanje. Na Siciliji so bi,a.iirn ",|i torek v deželni V in neuspešna dios „ v f tudi to pot niso nsp lili predsednika deZ pr,n<1 da nje so odložili n (2,lO'1 p tijo sredo, ko za ^ L, predsednika ne bo ,, tri bna absolutna ve vreb jir pak bo izvoljen za ^ ruka Usti kandidat, ,gso bil največje število gfji Univerzitetni P-,, s * ,(> asistenti so prekinit'^ kovnim gibanjem, „f0s ^ predsednik vlade 'n ja p ni minister zagotovi > ^ do skušali rešiti ni _/ailU* sanja ob vrnitvi za ZDA. Mnogo razburjenja so povzročile v Parizu preiskave, ki so jih včeraj zjutraj izvršili v stanovanjih številnih politikov, ki pripadajo levičarskim krogom in ki so povečini intelektualci ter ravnatelji časopisov in publikacij. Več od njih so pridržali in jih zaslišali. Mnogi pariški listi so zaradi tega ostro protestirali. Pozno popoldne je večja skupina fašističnih mladeničev začela v francoskem de-iu Orana močne demonstracije in napadala več trgovin, ki so last Alžircev. Okoli 20. ure so varnostne sile odre-dile prekinitev prometa v središču mesta. lagi zakona po 50 letih ni nihče več dolžan plačevati dedičem honorarja za ponatis pisateljevih del. Ce bo torej Daudetov sin dokazal, da je njegova mati spisala Daude-tova dela, potem bo še dalje prejemal honorar za ponatise, v nasprotnem primeru pa mu bo krasni vir dohodkov povsem odpovedal. Zdi se, da dokazov za sinovo trditev ne manjka. Nastopil bo predvsem z rokopisi, šolskimi zvezki, v katerih je na levi strani Dau-detovo besedilo, na desni pa popravljeno in znova prepisano besfcdilo njegove žene Julije. Gre predvsem za roman «Sapho» in za roman «Jack». Prav pri «Jacku» se lahko div kaže, da je nekatere strani v celoti napisala Julija s kakim malim Daudetovim popravkom. Slavni odvetnik Albert — Sorel bo pred sodiščem y imenu Daudetovega sina tožil založbo «Fasquelie», ki je izdala največ Daudetovih del, in založbo «Flammarion», ki je ponatisnila «Tartarina». Vendar pa obe založbi ne zahtevata nič drugega, kot da bi proces izgubili: če bo namreč sodišče priznalo literarno lastnino Juliji Daudet, bosta obe založbi ostali edini izdajateljici teh slavnih literarnih del. Po sklepu v Kairu Zaupanje v Etiopski predlog, naj bo sestanek v Jugoslaviji, so takoj podprle Gvineja, Mali, ZAR, Kambodža, Indonezija, Afganistan in Saudska Arabija PARIZ, 10. — Francois Daudet, sin slavnega francoskega pisatelja Alphohsa Daudeta trdi, da njegov oče ni spisal znamenitih romanov uTartarin de Tarascon«, «Sapho» in drugih, temveč da jih je spisala njegova mati Julija, ki je umrla leta 1940. Toda ,zakaj se je pisateljev sin šele sedaj spomnil pravega avtorja slavnih literarnih del? Prihodnje leto 20. avgusta bo poteklo 50 let, od kar je Al-phonse Daudet umrl, a na pod- ........................................................................... cije, da bi izvenblokovske države čim bolj vplivale na rešitev vprašanj, od katerih je odvisen svetovni mir in neoviran razvoj vseh narodov. Kunc je z zadovoljstvom ugotovil, da je vedno več znakov, da ima miroljubna in konstruktivna politika izvenblokovskih držav vedno več pristašev v napredni svetovni javnosti. vlada storila vse, da bo opravičila zaupanje, ki ji je bilo s tem izkazano, in ustvarila najboljše pogoje državnikom za uresničenje zgodovinske naloge. Kunc je poudaril, da je jugoslovanska vlada prepričana, da bo konferenca ne le prelomnica glede novega prispevka nevezanih držav k miroljubnemu razvoju mednarodnih odnosov in konstruktivnega sodelovanja in enotne ak- iiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiMimiiiiiiiiiimimiiiiiiimimiiiiMimiiiiiinmiMiii Konferenca o Laosu v Ženevi Indija poziva oba naj skličeta p Objavljeni spomenici Pogajanja za sestanek med tremi laoškimi princi priključitve Iriana k Indoneziji*. Za Brežnjevom sta govorila indonezijski obrambni minister general Nasution, za njim na indonezijski predsednik Sukarno. Oba-dva sta poudarila sovjetsko-indonezijsko prijateljstvo in voljo Indonezije, da osvobodi Zahodni Irian. Predsednik Sukarno pa je poudaril, da je smoter indonezijske revolucije nadomestiti kapitalistični sistem s sistemom avtentičnega socializma. »Indonezijska republika ne bo mogla v celoti obstajati kot neodvisna država, dokler bo imperializem ostal na njenem o-zemlju, zlasti pa v Zahodnem Irianu*. Sukarno je poudaril sovjetsko-indonezij-sko prijateljstvo in je dodal: »Mi nismo osamljeni pri naši poti naprej in zaradi tega bomo zmagali*. Sukarno je povedal, da je SZ dovolila Indoneziji 800 milijonov dolarjev kreditov. Po zborovanju sta prezi-dij vrhovnega sovjeta in ministrski svet priredila v veliki palači v Kremlju sprejem na čast Sukarna, Na tem sprejemu sta general Nasution in sovjetski minister za obrambo maršal Malinovski podpisala «so-vjetsko-indonezijske dokumente*. Zvedelo se je da gre za sporazum o dobavljanju sovjetskega vojaškega materiala Indoneziji. «»------------------ (Nadaljevanje s 1. strani) friki je Brežnjev izjavil, da bo ljudstvo Angole kmalu zmagalo v borbi, ki io sedaj vodi, in da se lahko reče, da ni daleč dan, ko bo zastava svobode končno vihrala v Angoli. O Alžiriji je govornik izjavil: »Vsa naša naklonjenost je na strani junaškega alžirskega ljudstva. Iskreno želimo, da bi sedanja pogajanja med predstavniki tega ljudstva in predstavniki francoske vlade imela u-speh. Upamo, da bo alžirsko ljudstvo končno zavzelo mesto, ki mu pripada med neodvisnimi narodi*. O Laosu ie Brežnjev izjavil: »Indonezija in Sovjetska zveza priznavata pravico laoškemu ljudstvu, da stopi na pot neodvisnosti in nevtralnosti brez vmešavanja drugih držav v njegove zadeve. Indonezija in SZ nasprotujeta tujemu vmešavanju v notranje zadeve Kube in podpira stvar junaškega kubanskega ljudstva*. Na koncu je Brežnjev poudaril, da je načelo miroljubnega sožitja temelj sovjetske zunanje politike*. Predsednik vlade Hruščev je na sprejemu v Kremlju na čast predsedniku Sukar-nu izjavil, da so sovjetsko-indonezijski odnosi »živ primer miroljubnega sožitja, iskrenega prijateljstva in tesnega sodelovanja med državami z različnim političnim in socialnim sistemom*. Hruščev je poudaril, da imata SZ in Indonezija e-nako mnenje do številnih mednarodnih vprašanj, kakor so razorožitev, odprava kolonializma in borba proti imperializmu. »Jasno je, je pripomnil Hruščev, da sovjetska vlada podpira pravične zahteve indonezijskega ljudstva, kar se tiče di poti med 2enevo in Nico, na primer v Aix Les Bainsu. Predlog Bun Uma so takoj sporočili Suvani Fumi. Predstavnik Suvane Fume pa je izjavil, aa fa ne sprejema predloga in zahteva, naj bo sestanek v Lausani, kakor je davi predlagal voditelj Bun Umove delegacije Campasak. ŽENEVA, 10. — Indijska de. legacija na konferenci o Laosu je poslala noto obema predsedtniKoma te konference r zahtevo, naj skličeta za ponedeljek plenarno sejo. Kakor je znano, je bila zadnja seja v sredo in je bila n*to odložena za nedoločen čas. indijski delegat Krišna Menon bo odpotoval jutri z letalom v Nico, kjer se bo sestal s kambošikim predsednikom Si-h smukom. Med vzhodnimi in zahodni, mi predstavniki na ženevski konferenci se o-paža velika diplomatska dejavnosti. Britanski predstav n k Mac Donald se je davi sestal s sovjetskim zunanji mministrom Gromi-kom. Obvestil je Gromika, da bo jutri prišel v Ženevo angleški zunanji minister lord Home. Ta se bo sestal z Gro-mikom v nedeljo popoldne in skusala se bosta sporazumeti o sklicanju nove seje. Ce bo razgovor imel uspeh, menijo, da oo konferenca lahko nadaljevala delo v ponedeljek ali torek. Na vsak način se namerava lord Home vrniti v ponedeljek v London. MacDonald se je po današnjem razgovoru z Gromikom sestal z ameriškim delegatom Barrimanom, zatem pa z indijskim delegatom Krišno Me. nonom. Razgovor med obema predsednika konference je trajal pol ure. Po razgovoru je predstavnik sovjetske delegacije izjavil; »Skupina Fumija No-savana, ki ga podpirajo ZDA, ustvarja incidente v Laosu ZDA, ki na incidente hujskajo, izkoriščajo te incidente, zato da preprečijo, da bi konferenca obravnavala bistvena vprašanja.« Včeraj sta se v Grassu blizu Nice sestala kamboški predsednik Sihanuk in laoški princ Bun Um. Danes so sporočili, da Bun Um noče iti v Ženevo da bi se tam sestal s Suvano Fumo in Sufanuvon-gom. Sihanuk je predlagal kraj sredi poti med Ženevo in Nico, in sicer Grenoble ali pa Chanibery. 1 V Ženevi pa je davi Suva- na Fuma sprejel voditelja vientianske delegacije Cam-pasaka. Govorila sta o kraju sestanka treh princev. Campasak ni hotel govoriti o podrobnostih. V krogih blizu Suvane Pume pravijo, da ta ostaja pri svojem predlogu, naj bi sestanek treh princev bil v Ženevi ali pa blizu tega mesta. Govori se, da je Campasak predlagal, naj bi sestanek bil v Lausani. Sihanuk je sprejel nocoj vientianskega ministra Kam-fena Panjo, ki je prinesel sporočilo Bun Uma, da sprejema sestanek s Suvano Fumo in Sufanuvongom na sre- Položaj v portugalski koloniji Angoli se je še bolj zaostril. Znano je, da je skupščina OZN 14. decetnbra lani sprejela z večino 72 glasov resolucijo, ki je obsodila portugalsko politiko v Angoli m zahtevala, naj portugalska vlada izvede potrebne refor-niet posebna komisija OZN pa nui pruoči položaj v tej deželi. Prejšnji teden pa se je na zahtevo 42 afriških in azijskih držav ter Jugoslavije sestat Varnostni svet in znova začel razpravljati o Angoli. Omenjene države so predložile resolucijo, s katero Varnostni svet v skladu z resolucijo skupščine poziva Portugalsko, naj takoj ustavi represivne ukrepe v Angoli, naj sodeluje s pododborom, ki ga je imenovala glavna skupščina in ki ima nalogo proučiti položaj v Angoli ter podati poročilo Varnostnemu svetu in glavni skupščini. Resolucija je bila sprejeta z 9 glasovi. Anglija in Francija sta se vzdržali iz kolonialistične solidarnosti. Narodno gibanje za osvoboditev Angole je ob sestanku Varnostnega sveta ponovno opozorilo javnost na barbarski način vojne za iztrebljenje, ki jo izvaja portugalska vlada v Angoli. Portugalska vlada je na ljudsko vstajo odgovorila s pokoli civilnih prebivalcev, in padlo je že 50.000 žrtev. Londonski *Economist» je pred dnevi takole opisal razmere v Angoli: • Po 400 letih kolonialne u-prave so na ozemlju, dosti večjem od Portugalske, zgradili le 250 milj cest: angolski delavec zasluži na mesec povprečno 6 dolarjev, medtem ko je 98 odst. prebivalcev nepismenih. Portugalske KAIRO, 10. — Predsednik ciprske republike nadškof Ma-karios je po osemdnevnem obisku v ZAR izjavil danes, da Ciper ne bo aovolil, da bi angleško vojaško oporišče na Cipru izrabili za napade, zlasti pa za napade proti ZAR Proces Martirano RIM, 10. — Proces proti Fe-narcliju Ghianiju in Inzolii, ki so obtoženi, da so povzročili smrt Marije Martirano, se je danes zaključil, in sodni dvor se je ob 10.45 zjutraj u-maknil na posvetovanje. Ob 2. popolnoči so se še vedno posvetovali. Na trgu pred sodno pafačo se je zbrala množica okoli ?000 ljudi ki je pretrgala kordone policije in karabinjerjev. Karah njerji so zahfe vali oj;čenia. Razsodba se pričakuje v teku noči. ^ ... , V,v’- x Sovjetski zunanji minister Gromiko se je v petek vrnil iz Moskve v Ženevo. Na sliki je skupno z njim kitajski zunanji minister Cen Ji Vasi intervjuji O pevskih zborih Objavljamo še nekaj odgovorov, ki smo jih prejeli na naše vprašanje ki smo ga zastavili vrsti dirigentov in glasbenih pedagogov na Tržaškem in Goriškem in ki se glasi: «Kje so po Vaši sodbi vzroki za nazadovanje števila aktivnih pevskih zborov v mestu in na podeželju? Kako naj bi te vzroke odstranili in kaj bi bilo treba storiti, da bi se število pevskih zborov dvignilo in izboljšala kvaliteta zborovskega petja>. Preostale odgovore bomo objavili čez 14 dni. Za nazadovanje pevskih zborov v mestu * na podeželju je, mislim, več vzrokov. ^Oen je tudi ta, da je bilo takoj po vojni mestu mnogo takih zborov, ki niso imeli ^rnvega opravičila za svoj obstoj. Drugi *>a ie’ ^a današnji mladi rod nima h,%:animania za zborovsko petje; tudi tu-“Jsnja slovenska mladina je zapadla vpli- vom sanremskih in drugih festivalskih kan-conet. Način mišljenja in okusi slovenske mladine so večinoma popolnoma enaki okusom italijanske mladine. Fondamentalni vzrok nazadovanja pa je ta, da tudi mi, ki o tem problemu govorimo, v resnici ne želimo razvoja pevskih zborov. Na sestankih sicer govorimo o tem; se pa omejujemo na obujanje spominov, grajamo današnjo brezbrižnost a ne pogledamo problemu v oči. Hočemo zdraviti z leki, ki so bili dobri v stari Avstriji ali pa v današnji Jugoslaviji in se ne zavedamo niti tega, da razmere v katerih živimo tu in v letu 1961 niso niti tiste iz leta 1910 v Avstriji, niti tiste iz leta 1925 v Jugoslaviji in tudi ne tiste iz leta 1961 v Jugoslaviji. Morda problem presega naše možnosti ali naše sposobnosti? A zdi se mi, da celo nesposoben človek lahko, vsaj deloma realizira svoj cilj, če to res hoče in želi. Prepričan sem, da bodo tudi problemi obstoja in kvalitete pevskih zborov takoj rešeni, čim bomo to vsi res hoteli. UBALD VRABEC MSSsp« .^elika ovira za razvoj zborovskega pet-le predvsem v skrbi za vsakdanji kruh za zaposlitev, ki jemlje skoraj ves čas Petje, ki velja pri nas le še kot raz-‘rilo. Nekaj krivde je tudi v splošni 'zbrižnosti za kulturo, pa tudi v gonji proti našim zborom in v favoriziranju tistih, ki se od zborov oddaljujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da najde mladina danes razvedrilo predvsem v motorizaciji in žal tudi v jazzu, ki je za zborovsko kulturo poguben. Tudi leta suženjstva pod fašizmom so zapustila svoj vpliv. Takrat so na italijanskih šolah poučevali samo enoglasno petje in še to v obliki kričečih patriotičnih popevk. Danes učijo otroke po slovenskih šolah zopet dvo- ali troglasnega petja, kar mnogo prispeva k ustvarjanju posluha. Pri pevcih, ki so obiskovali italijanske šole pod fašizmom, je zato posluh še danes precej šibak. Važno bi bilo, da bi se v naših zborih razen samega petja poučevalo tudi nekaj teorije. Poznavanje not, taktiranja, izgovorjave in dihanja je nujno potrebno za pravilno in ubrano petje. Ker pa to zahteva več truda, naše pevce k temu sedaj težko pripraviš. Večina bi rada kar začela s petjem brez priprave in morda celo brez vaj. En del pevcev prihaja k vajam redno, drugi pa šele neposredno pred nastopi. Zaradi različne pripravljenosti nastaja zaradi tega trenje med stalnimi in nestalnimi pevci-Mislim tudi, da bi starejši pevci morali biti mlajšim v oporo in v vzpodbudo. IZIDOR KLAVCIC ^»nhVUl tizrok za nazadovanje števila ak-ttiiari' &evskih zborov vidim v neodzivanju ru -Xrie‘ kar smo posebno občutili pri zbo-d- «Ivan Cankar«. Nekaj razlogov je Pra kod tudi v pomanjkanju prostorov. tfom zaTadi tega so se zbori tam, kjer te[0 °r°v ni, razšli, pozneje pa jih je bilo Se tezko ali pa sploh nemogoče obnoviti. ko», edno so tudi zelo občutene posledice ™‘nforma. se tipe polagam zaradi tega na novo generacijo, vendar pa bo tudi ta stopila na novo pot le, če ji bomo znali vcepiti v kri to našo staro tradicijo, kot so jo naši starši znali vcepiti nam. Treba je napeti vse sile za vzgojo mladinskih zborov po vzgledu, ki sem mu bil pred dnevi priča na II. festivalu mladinskih zborov Slovenije v Celju. Otroci so tam izvajali dela, ki bi celo odraslim zborom delala težave. S tako mladino potem ne bo težko obnoviti zborov. Taka mladina pa bo imela vcepljeno v sebi tudi že moderno težjo pesem, po kateri je treba stremeti. Ne bi bilo slabo, če bi zaradi tega tudi pri nas začeli razmišljati o tekmovanju mladinskih zborov, seveda v manjšem obsegu, morda tudi s sodelovanjem šole, ker bi morala imeti tudi šola svoj del odgovornosti pri vzgoji mladega pevskega kadra. Problem pevovodij mislim da ne bi smel predstavljati težav, saj imamo precej mladih. ki so izšli 12 vrst G. M. in ki so voljni nadaljevati delo tam, kjer smo ga nekateri starejši prenehali. Seveda pa na izključni amaterizem ni mogoče več računati kot nekoč. Vsaj za tiste, ki živijo samo od glasbe, bi moral biti zajamčen skromen honorar. VLADO ŠVARA j vzrokov za nazadovanje števila zborov je v pomanjkanju primer- nih prostorov za vaje. Tudi mladina sama ima vedno manj zanimanja za zborovsko petje in se v glavnem ukvarja s športom in motorizacijo. Prosvetna društva bi morala pritegovati mladino z organiziranjem društvenih izletov, vabiti posameznike, ki imajo veselje do petja, da se pridružijo k že obstoječim zborom. Vloga pevovodje je seveda zelo važna. Pevovodja mora biti požrtvovalen in imeti mora razumevanje do svojih pevcev. Pridobiti mora znati nove člane, posebno pa mlade moči, ki jih mora znati tudi obdržati Večkrat se mora pridružiti v njihov krog na vasi v prijateljskem razgovoru glede širjenja lepe slovenske pesmi. Prav-tako po morajo tudi člani zborov biti požrtvovalni in aktivni, upoštevati trud in nasvete pevovodij m navduševati še prijatelje in znance za petje v zborih. Sa. mo na ta način se bo dvignilo število aktivnih pevcev, s tem pa tudi zborov in nujno tudi njihova kvaliteta. ALBIN VERGINELLA nazadovanja pevskih zborov v > mestu nam je več ali manj Vemo, da ima naša mladina istrupljen glasbeni okus na ra-osladnih italijanskih popevk, v okolici kvarijo okus razni ambli vrste Avsenik. Verjetno asbe mladina najlaže dojema, da bi tudi boljšo glasbo lahko i bi imela več priložnosti, da in dg se tudi sama udejstvuje, veza se trudi in daje pevovod-o m finančno podporo, mislim ! morala — če je to mogoče ezati z vsemi prosvetnimi d ruti in okolici s prirejanjem glas-ah večerov, kjer bi ljudje lah o di dobro glasbo. Ce če ni mo-viti pevskega zbora, pa naj se poskuša vsaj z manjšimi ansambli, kvarteti, okteti in P. Poglavitni vzrok nazadovanja je mislim v tem da na Tržaškem nimamo dovolj res dobrih pevovodij. Mogoče tudi nimajo dovolj časa in možnosti, da bi se bolj posvetil, delu z zbori. Izbira programov in izvedba pesmi po mojem mišljenju ni dobra, kar seveda zelo vpliva na vzgojo in okus mladine, publike in pevcev samih. Pri vsaki pesmi je najvažnejša interpretacija, ker bi sicer lahko tehnično učil zbor vsak, ki ima nekaj letnikov klavirja. Predvsem bi moral pevovodja vsako pesem doma naštudirati, tako tekst kot vsak glas posebej in si tako ustvariti določeno obliko interpretacije vsake pesmi, ki mora ostati dokončna. To se pravi, da se med vajami ne sme nič tleč spreminjati ker lahko to kvarno vpliva na moralo pevcev, ki si lahko — upravičeno — mislijo, da si zborovodja sam ni na jasnem o interpretaciji. Glede izbire programa pa mislim, da je že skrajni c as, da bi začeli učiti pesmi sodobnih komponistov, ki jih je mnogo in ki so tudi tehnično dovolj lahke. Učiti bi morali tudi pesmi drugih narodov, n. pr. črnske duhovne pesmi — tudi zelo lahke in efektne. Samo na ta način bi se «čital-niški duh«, ki še vedno lebdi nad našim ozemljem, razblinil. Morali bi biti v še tesnejših stikih z matično državo glede tega in povabiti k nam tudi kakega odličnega slovenskega strokovnjaka na področju, zborovskega petja. ALEKSANDER VODOPIVEC Odbor svetoivanskega prosvetnega društva • • Novost za prihodnjo sezono V Zagorju ob Savi so pravkar nastopale razne slovenske amaterske gledališke skupine. Amatersko gledališko udejstvovanje ima v SlO' veniji staro tradicijo in razpon tega udejstvovanja je bil zelo širok: od še najbolj nebogljenih poskusov do takih dosežkov, ki niso bili daleč od profesionalizma. V matični domovini je tako delovanje še vedno živo in kot so pokazali nastopi na festivalu v Zagorju, gre za skupine, ki kažejo veliko resnost tako v svojem delu kot v izbiri gledaliških del. Pri nas na Tržaškem ozemlju amaterskega odrskega u-dejstvovanja skoraj več ne poznamo. Tu pa tam se opogumi kako prosvetno društvo, da nastopi s kako bur-ko, včasih igrajo študentje in mogoče še kaka skupina; toda vsega tega je razmeroma malo. Da pa vendar tudi na- Odbor p.d. «Slavko Škamperle«, ki je bil izvoljen na občnem zboru oktobra lani. V sredini za mizo brefgfedališke^gre*skrbi na° (sedi) predsednik tov. Niko Škamperle 1 še profesionalno Slovensko ciiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiliaiiaiiiliiiiliilliiaiiilii,liiiiii,irilii1,iliiail,l,lial,,IIITIillill,KII,iailiilllall,IIIIIIIVVIIT1|ll||l|||||||||l|1|||||||||||||l|||||ll|llll||aillB|||||1BI|l||||lillllllllll,lllllll,,lllllllli,lllltllllliliailill Naše gledališče v prosvetni vlogi Pri Sv. Ivanu nočejo zaostajati za drugimi... _ Prosvetno društvo « razvija nove oblike svoje aktivnosti Svetoivanski športniki med ljenja z izleti - Zakaj ne najbolj aktivnimi - Krepitev družabnega živ-delujeta pevski zbor in dramska družina? Ime Slavko Škamperle je najtesneje povezano z osvobodilno, borbo pni Sv. Ivanu. Nosil ga je človek, ki je že leta 1940 postal žirtev fašističnega nasilja, in sedaj ga nosi društvo, ki je zrastlo na fašističnem pogorišču, toda ne kot nekaj povsem novega, pač pa kot nadaljevalec tradicij 1 ju dsko-pro svetnega živ 1 j e-nja v tem tržaškem mestnem predelu, tradicij, ki so se v organizirani obliki prenehale z nasilnim razpustom mladinskega društva »Plamen«, čeprav je to še nekaj časa po požigu Narodnega doma pri Sv. Ivanu delovalo v nekem skednju v Pod-lonjerju, nadaljevale pa na Skrivaj po mnogih slovenskih domovih, predvsem pa na domu in v krožku Slavka Skamperla, kjer slovenska pesem ob njegovem klavirju, harmoniju in tamburicah ‘ter slovenska beseda ob njegovi bogati knjižnici nikoli nista zamrli. Prav nič me zaradi tega ni presenetilo vzdušje, ki je kljub časovni oddaljenosti od tistih let še vedno tako pristno delovalo, ko sem se pred dnevi udeležil na sedežu društva proslave ob 20-let-nem jubileju OF. Borbene pesmi, razstava narodnoosvobodilne borbe z vsemi grozljivimi dokumenti nasilja in krvi nad našim ljudstvom, na mizi pa slika Slavka Skamperla ob šopku rdečih nageljnov. Vse to in potem še tehtne in dokumentirane besede o delovanju in žrtvah Svetoivančanov v letih bor-De, pa presunljivo recitirane in zapete pesmi o nesmrtni epiki našega naroda, vse je priklicovalo pred oči to nepozabno preteklost in vabilo k obujanju spominov. Res lepa in iskrena počastitev zgodovinskega jubileja, ki je v svojem jedru tudi podlaga, na kateri je po osvoboditvi začelo utripati vse naše prosvetno življenje, torej tudi življenje prosvete pri Sv. I-vamu. In prav gotovo ne bo odveč, če prav to priložnost izkoristimo za kratek pregled delovanja pevskega društva »Slavko Škamperle« in preteklosti ter predvsem sedanjosti. Prosvetno društvo pri Sv. Ivanu je bilo ustanovljeno neposredno po osvoboditvi s koreninami, ki segajo še v obdobje zadnjih borb. Razbohotilo se je kot cvetlični grm v enem samem pomladnem jutru. Imelo je pevski zbor, ki je v najboljših letih štel tudi 10O in več aktivnih pevcev .imelo je dramski odsek pa knjižnico, telovadni odsek, tudi folklorno skupino. Prostore je imelo v nekdanjem slovenskem Narodnem domu, v katerega se je med fašizmom vgnezdil fašistični krožek «Quis coutra nos«. Pevski zbor je v začetku vodil Maks Baretto, za njim nekaj malega Marisa Zupančič, dokler ga ni prevzel ne-pezabni Venturini in ga dvignil do višine, ki je zlepa ni dosegel v povojnem času noben naš zbor tako po številu kot po kvaliteti. Dramsko skupino je sprva vodila Mimi Kobal, pozneje Vugova, pomagala pa je tudi članica SG Ema Starčeva, V spominu sta nam še mladinski igri »Sestrin varuh« in «V kraljestvu palčkov«, ki ju je uvežbria Luči Kljuneva, pa opereta ((Kovačev študent« v prvih povojnih letih in kasneje proti koncu obstoja družine Nušičev »Analfabet« ter komedija »Šolski nadzornik«. Takoj po vojni je pod vodstvom Romane Zajčeve deloval harmonikarski zbor, ki je tudi gostoval v Ljubljani. Knjižnica je bila bogato založena. V vse to pestro in bogato delovanje je kot strela z jasnega treščila resolucija ko-minforma. Prav goiovo je ;ie pogrevamo radi, toda re; je, da so se njene kvarne posledice občutno poznale tudi pri Sv. Ivanu. Društvo je praktično ostalo Drez dotedanjega sedeža. V njem je ostalo mnogo inventarja, knjig, predvsem pa dragocenega notnega materiala, ki ga je zbor prinesel s svojih gostovanj po Jugoslaviji, in za katerim je izginila vsaka sled. Toda v interesu našega kulturnega razvoja in napredka je biio treba zaceliti tudi to. bolečo rano in v težjih pogoj..h, toda tudi 5 povečano energijo de'ati naprej, K sreči je imelo društvo takrat v tov. Miičetu Škrabu res vnetega in požrtvovalnega predsednika, ki je nasledil Vugo in inž, Čoka in ki je ostal pri njegovem krmilu polnih enajst uspešnih in plodnih let. Zbor je v Venturinijevih rokah prvi prebolel krizo-Njegova pesem je še in še donela doma in na gostovanjih. Toda Venturini je pod težo let in neumornega delovanja opešal in nas zapustil. Z njim je nastala velika vrzel ne ' samo za društvo ((Škamperle«, pač pa za vso našo prosveto. Za njim je prevzel zbor za nekaj časa Milan Pertot, nato Vrabec in nazadnje Boštjančič ter Oskar Kijuder. Oživela je tudi dramska skupina, knjižnica in predvsem šiportni odsek, začasne prostore v baraki pa so z zgraditvijo kulturnega doma na stadionu «Frvi maj« zamenjali novi, takorekoč vzorni za prosvetno delovanje. Danes je položaj v društvu v marsičem spremenjen, delno v pozitivnem, delno pa tudi v negativnem pogledu. Kljub takorekoč idealnim prostorom za vežbanje pevski zbor že nekaj časa ne deluje več. Zadnji poskus njegove 0-živitve je bil menda ob uprizoritvi operete «Boccaccio» v Avditoriju s prof. Boštjančičem, toda pobuda ni pognala korenin. Zakaj? Zdi se da sta glavna vzroka dva: pomanjkanje pevovodje in pa pomanjkanje pevcev. Morda bo držal predvsem drugi vzrok, kajti prepričani smemo biti, da bi se tudi pevovodja našel če bi bili pevci, ki bi v zadostnem številu in s potrebno resnostjo bili pripravljeni nadaljevati svetlo tradicijo Venturi- nija. A pesem je vedno in povsod ista: mladina se raje vnema za šport in motorizacijo in zborovsko petje je ne vabi več. Tudi dramska skupina je nekam zadremala, žal še iz manj opravičljivih vzrokov in tudi pobuda sedanjega predsednika društva tov. Nika Škamperleja za oživitev folklorne skupine se zaradi pomanjkanja strokovnega voditelja ni mogla, uresničiti. Toda društveno vodstvo je spričo objektivnih težav v smeri tradicionalnega prosvetnega delovanja, usmerilo svoje napore v nove panoge, ki so sprejemljivejše za mladino in v zadoščenje njegovih naporov je treba povedati, da uspehi v tej smeri niso izostali. Predvsem je društvo • Škamperle« danes prav gotovo na prvem mestu glede športnega delovanja in zadostuje že pogled v stekleno o-maro športne sobe, v kateri se blesti nič manj kot 7 večjih in manjših pokalov za kolektivna ali individualna prva mesta na raznih tekmovanjih, ena zastavica in ena kolajna prav tako za prvi mesti. Aktivnih športnikov mladincev in mladink je nekaj desetin, gojijo pa pred- vsem odbojko, namizni tenis, strelstvo in periodično tudi lahkoatletiko, ki pa je našla večjo možnost razmaha v o-kviru slovenskega športnega združenja «Bor» v katerem deluje velika večina članov društvenega športnega odseka. Dovoljeno pa naj nam bo izreči misel, da je res škoda, da se prav svetoivanska mladi« na ni z večjim navdušenjem oprijela telovadbe, za katero ima dejansko edina pri nas pogoje v lastni hiši. Športnemu odseku pa je treba ne glede na to pripombo izreči vsekakor vse priznanje za njegovo delovanje. Dokaj aktivna je zopet tudi društvena knjižnica, ki razpolaga z okrog 500 izbranimi, pretežno leposlovnimi knjigami, ki jih tudi .stalnp izpopolnjuje, delno tudi iz lastnih sredstev. Za povečanje zanimanja za lepo slovensko knjigo je društvo organiziralo decembra lani, t. j. že v sedanji sezoni razstavo slovenske knjige, ki je doživela zelo lep uspeh. Predvsem pa je sedanje vodstvo društva posvetilo vse svoje napore za poživitev družabnega življenja bodisi s prirejanjem izletov kot tudi na sedežu samem z nabavo tele- . vizije in drugih družabnih pripomočkov. Nedavno je priredilo zelo lep izlet v Maribor, na Pohorje, v Ptuj in Rogaško Slatino, za prve dni prihodnjega meseca pa pripravlja izlet v Ljubljano, na Bled in v Bohinj. Med članstvom je za te izlete veliko zanimanje, saj so Svetoivančani že od nekdaj znani po svoji družabnosti in tovariški sproščenosti. Čeprav bi si srčno želeli, da bi zopet lahko poslušali sve-toivanske pevce pa tudi igralce in plesalce, lahko vendarle ugotovimo, da je društvo na dobri poti in da ima odbor, ki ga vodi od lanskega oktobra, jasne pojme in jasne predstave o tem kr.j hoče, kaj zmore in kaj mora. Marljivih prosvetnih in javnih delavcev mu prav gotovo ne manjka začenši kar s predsednikom Nikom Skamperlejem, tovarišem katerega preprosti delavski stan je morda še posebno in ne samo simbolično jamstvo, da je društvo v rokah, ki ga bodo varno vodile tudi preko težav, ki jih v sedanjih razmerah na Tržaškem in Goriškem žal še dolgo ne bo zmanjkalo. TOŽE K. gledališče v Trstu, prihaja tudi na podeželske odre, kjer pač so. (Mogoče bo kdo dejal, da je prav v gostovanjih poklicnega gledališča vzrok za nedelovanje amaterskih skupin. Toda to ne more držati že zaradi samega smotra, ki ga ima poklicno gledališče ali pa kaka amaterska skupina. Bilo bi pa tudi zelo pogrešeno, odreči občinstvu izven mesta užitek, da prisostvuje gledališkim predstavam poklicnega gledališča, ter ga prepustiti čakanju na kak morebiten nastop amaterjev.). Slovensko gledališče v Trstu se tako, nahaja v položaju, da ne samo posreduje občinstvu gledališko umetnost, temveč se na neki način vključuje v samo prosvetno delo našega podeželja. Gledališče samo ima nastope na naših okoliških odrih za svojo dolžnost. Pri tem se pa včasih vendar pokaže premajhna povezanost gledališča z občinstvom. Deloma tudi s tistim zvestim občinstvom, ki pride na vsako gledališko predstavo, še bolj pa s tistim, ki prihaja redkeje v gledališče. Potem je še občinstvo, ki ga niti ne moremo imenovati gledališko občinstvo, ker stoji sploh ob strani in ne prihaja na predstave. Gledališče meni, da bi moralo pritegniti pozornost svojih prijateljev — in še tistih, ki naj prijatelji šele postanejo — že kako drugače kot s samimi predstavami. Zato se je rodila misel, ki jo bo treba v prihodnji sezoni u-resničiti. Pri tem računa gledališče na pomoč prosvetnih društev. Predvsem namerava gledališče pred vsako premiero posamezno delo ali avtorja na primeren način popularizirati ter s tem bolj razširiti zanimanje za predstavo samo. To naj se bo napravilo s kakim predavanjem a-1i podobno ter z branjem ali celo prikazom kakega odstavka iz dela. Tak večer se bo priredil v prosvetnem društvu zlasti tam, kamor bo prišlo gledališče gostovat. Društvo samo pa bo večer lahko izpopolnilo z nastopom domačega pevskega zbora a-li kake druge delujoče skupine, mogoče tudi s kako glasbeno točko, če je v tistem kraju kak gojenec Glasbene Matice itd. Na ta način namerava gledališče približati ljudstvu samo gledališko umetnino, obenem pa pomagati prosvetnemu društvu v njegovem delovanju s tem, da mu omogoči prireditev večera, ki bo na ravni dostojne društvene prireditve. Zelja gledališča, da si na ta način razširi krog svojega občinstva, se tu očitno krije z željo ljudskoprosvetnih delavcev, da se poživi delovanje prosvetnih društev. R. Tak pevski zbor so imeli pri Sv. Ivanu, ko je bil še živ pevovodja Venturini. In danes? Santo lep spomin, Strelska družina p.d. ((Slavko Škamperle« 7. 7. 8. 10. 12. 13. 14. 14. 14. 15. 16. 16. Nastop proseške godbe na pihala, dolinskega tria in dueta Darij in Darko s programom slovenskih narodnih pesmj na prvomajski proslavi na stadionu «Prvi maj«. Občni zbor prosvetnega društva Skedenj z volitvijo novega odbora. V priredbi Narodne in študijske knjižnice predavanje univ. prof. dr. Stojana Pretnerja o ((Prispevku jugoslovanskega družbenega razvoja k splošni teoriji podjetij« v Gregorčičevi dvorani. Otvoritev potujoče razstave slik, dokumentov in tiska iz NOB v Gregorčičevi dvorani. Nastop članov dolinskega kvinteta ter dueta Darij in Darko na dolinskem prazniku. SG — »Dr.» na stadionu «Prvi maj«. Nastop prosvetnih skupin z Opčin, Proseka-Kontovela in Križa v Izoli. SG —- «Dr.» v Skednju. Razstava NOB v p. d. Lonjer-Katinara. SG »Manevri*, gostovanje v Postojni. Javna produkcija podružnice šole Glasbene Matice na Proseku. Nastopilo 18 gojencev in mladinska zbora p. d. Igo Gruden iz Nabrežine in Slovenskega dijaškega doma iz Trsta. Otvoritev potujoče razstave NOB na sedežu p. d. v Bar- kovljah. Javna produkcija podružnice šole Glasbene Matice v Barkovljah. Nastopilo 19 gojencev. Moški pevski zbor prosvetnega društva «Gozdič» s Peči poje v prosvetni dvorani v Gorici za snemanje za radio Koper. Akademija šole Glasbene Matice v Avditoriju. Sodelovali so komorni godalni orkester, solistka Berce-Kosuto va, tamburaški zbor p. d. »Prosek-Kontovel* in združeni mladinski pevski zbori »Igo Grudemi iz Nabrežine, p. d. »Ivan Cankar« iz Trsta, p. d. Lonjer-Katinara, Slovenskega dijaškega doma in šole GM. Na sedežu p. d. »Slovenec« v Borštu potujoča razstava slik, dokumentov in tiska iz NOB. Na sedežu ZPD v Gorici sestanek odborov PZ iz Trsta in ZPD iz Gorice v zvezi z združitvijo obeh organizac v eno. 18. V Gregorčičevi dvorani glasbeni večer šole GM. Nast pilo 14 gojencev. 20. Otvoritev razstave NOB v p. d. v Skednju. 20. Sestanek pevovodij na sedežu Glasbene Matice. 21. SG — «Sneguljčica» na stadionu »Prvi maj*. 21. Izlet p. d. iz Barkovelj k izviru Soče. 21. Nastop zbora p. d. «Jezero» iz Doberdoba, mladinske) ansambla p. d. ((Albert Sirk« iz Križa, folklorne skuj ne p. d. ((Andrej čok« z Opčin in tamburaškega zbo: p. d. ProsekrKontovel na mladinskem dnevu v Planil 24. Predavanje dr. J. Dekleve v p. d. «61. Škamperle« o n rodno-obrambnih problemih. 23. Otvoritev razstave NOB v prosvetnem društvu «I) Gruden« v Nabrežini. 28. SG — i(Dr.» v Križu. 28. Sodelovanje proseške godbe na pihala na tradicional; športno-zabavni prireditvi na Proseku. 28. Izlet mladinskih pevskih zborov v Ljubljano. 28. Izlet p. d- «Lipa» iz Bazovice v bolnišnico «Franja». 28. Pevski zbor p. d. Prosek-Kontovel sodeluje na komenv raciji talcev na Proseku 30. Predavanje Draga Druškoviča v Gregorčičev; dvora] v priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu ((Idejni podobi slovenske proze po tridesetih letih«. 31. SG — premiera operete »Cardaška kneginja* v Avdit riju. Junij t. SG 4. SG nrva repriza nOrd^eve kneginlen v AvrtitoeB«. druga repriza »Cardaške kneginje* v Avditoriju 6. SG — tretja repriza »Cardaške kneginje* v Skednju’ 7. SG — četrta repriza «Cardaške kneginje* na Opčinah 7. P. d. ((Slavko Škamperle« (Sv. Ivan-Trst) priredi proslal vo dvajsetletnice OF na stadionu «Prvi maj« z istočasno otvoritvijo potujoče razstave NOB. O Prireditve Glasbene Matice in Slovenskega gledališča so v mastnem tisku, ker imajo glede na umetniški značaj obeh ustanov le posredno ljudsko-prosvetno funkcijo, ~ % — 11. junija 1961 NEKAJ UTRINKOV Z NEPOZABNEGA IZLET A«PRl MORSKEGA DNEVN!KA» PO bALMACUl ((Pripraviti* nam kmalu zopet kaj tako lepega!« Izlet je v vseh pogledih nad vsa pričakovanja no zadovoljni, o čemer pričajo tudi pismene raznesel - Nekateri izletniki so dejali, da »»*««* zadržati na tem žalostne® kraju. Saj če bi sirenaj* piskala, potem bi bilo k a sitno, ko smo se že M* vrnili z zamudo. Najleps je pa ta, da nekateri vedeli za spremembo sp # # # Jaz bi stavil z vami pol Na pokopališču na Rabu. Delegacija izletnikov (levo) nese v sprevodu venec v mavzolej (desno), kjer je z enominutnim molk- kom počastila spomin žrtev fašističnega nasilja toda s pridržkom, da je treba takoj na ladjo, če bi se kapitanu zdelo, da se vreme obrača na slabše. Trikratni glas sirene naj bi bil znamenje za takojšnji povratek. Ko smo na Rabu izstopili, je deževalo, a ne dolgo časa. Spričo kratkega časa na razpolago ni bilo mogoče niti misliti na skupen obisk pokopališča, kjer so pokopane žrtve iz zloglasnega taborišča na Rabu. Načrt, da bi odšla Sončenje na »Jadranu« bilo v njem dovoli morske vode. Pričelo se je čofotanje in škropljenje, ki so ga bili deležni tudi tisti, ki so se sončili na nižji palubi. Kajpak nihče ni niti pomislil, da bi se bilo mogoče to dogodilo nalašč (!?). «Jadran* pa je že privozil v splitsko luko. Na pomolu je bila gruča ljudi, ki je že pozdravljala sorodnike in znance na ladji. Izletniki so se razšli po mestu. pozneje pa so se Zvečer na «Jadranu« tjakaj vsaj manjša skupina z avtobusom, se je izjalovil, ker je bil avtobus pokvarjen. Treba pa se je zahvaliti pomoči kapitana «Jadrana», da je bil na razpolago vsaj kamion. Seveda tega ni kazalo razglašati. Povedali smo to le nekaterim, ki so se nahajali v bližini, in že je bilo kandidatov vsaj dvakrat toliko, kot smo jih smeli vzeti na kamion. Skušali smo odbrati tako, da so bili vsaj približno zastopani razni kraji našega o-zemlja. Na lepem pokopališču smo položili krasen venec s trakom in napisom ter s kratkim molkom počastili spomin žrtev fašističnega nasilja. V nekakem mavzoleju se nahajajo za steklom nekateri dokumenti o taborišču. Tam je tudi bič, s katerim se je nad živimi okostnjaki znašal polkovnik Coiotti, ki je sedaj pokopan s svojimi žrtvami, toda zunaj pokopališča. Prav tako je zunaj pokopališča pokopan neki izdajalec. Ni bilo mogoče dolgo se Slika . spe{ enajsto uro, se je zetrXid-plesalo ob zvokih neu nih godbenikov. je. Končno se je zače.'st» gled. Lahko rečemo, o* & za vseh 344 izletni^ gJ. pravila pri obmejn1** ganih pregled praVZjjtv»' kar dva člana vod* ^ Kdor je hotel, je la*1®^ je še precej časa za \e ? Benetk, ki so se kop* ^ soncu. S posebnim vi smo se potem v redu hj kake znatne zamude v Trst. dtU' In sedaj mislimo na go leto... w5Sen napredek je o- S • da je KD izgubi' Pokrajini absolutno tn"0 in s tem tudi veči-jJ^ovalcev. Zato bo no-lldJV^rajinski svet sestav-% ^kole: KD 11, KPI 6, PSDI 2, SL .1, PLI \\ j?*1 1. Iz razpredelnice. Se&i objavljamo na družico ttlestu> ie razvidno, b s° posamezne stran-5a, Napredovale, odnosno yad°vale. V]b°krai inskem svetu bo •djlg. slovenska skupnost <«f J tri svetovalce, in si-■ Ivr lec KPI), ni pri volitvah leta 1952 dosegla tega števila, še manj pa leta 1956. Letos sta levičarski stranki KPI in PSI zaradi povečanja števila glasov dobili kar 6 svetovalcev, od katerih so trije Slovenci, Ta razmerje v stvari ustreza številu slovenskih levičarskih volivcev, katerih je bilo že leta 1948 nad 2000. Izreden vzpon sta KPI 'in PSI dosegli v Tržiču. KPI je od 5 prišla na 7 svetovalcev, PSI je ohranila poprejšnje 4, čeprav je povečala število glasov za blizu 500. Po en sedež sta izgubili KD in PSDI, medtem ko so liberalci o-stali pri enem, fašisti pa pri dveh. V Gradiški je zmagala levičarska lista KPI, PSI, PSDI in neodvisnih, tako da bo imela 16, KD pa 4 svetovalce. Tudi v Škocjanu bo imela levičarska lista 16, KD pa 4 svetovalce, v ostalih občinah pa bo razmerje 12 proti 3, in sicer v Redipugli, Štara ncanu, Turjaku, Št. Petru ob Soči, Doberdobu in Sovodnjah. KD je izgubila tudi šlovrenc, kjer je v manjšini: to občino vodijo a Marinčiča, Mari- in odv. Andreja ^ Kot 7- kandidat $ aj KPI je bil neodvis- ij. rei Jarc iz Doberdo- Sn v prejel v za^raj' :°ulnem okrožju naj-a i», ° glasov, pa ni \jV°ljen, ker je prejela Ka 6 svetovalcev. jW§oriškem občinskem 5ko !e ie razmerje prav l W istveno spremeni lo levice in sloven-&ki>Phosti. V novem ob-. Ul svetu bosta imela !šh>i ® svetovalcev, ^ ti Pa 2® name- "Prejšnjih 23. V no-ipbVfiSbeinskem svetu je 6 iKft , in sicer 2 'zv°' Stop* listi PSI, Viktor i%wPri in Peter Sancin, iSlt?01 Miladin Černe na listi KPI ter 5* Si* ndidati> izvoljeni st Andski listi (odv. Av-čin 'igoj, Prof- Anton prof' Stanis'‘av ko je imela le-*tov i 1948 skupno 5 'Met (štirje sveto- in en svetova- Primerjava obč. volitev v slovenskih občinah Obč. enot. Lipa (SL) Leto 1956 1961 1956 1961 Doberdob 413 435 300 288 Sovodnje 489 619 465 376 Steverjan 215 201 229 249 Skupaj 1117 1255 994 913 CER0VLJE Pravkar urejuje pokrajina cestni trak kakih 700 m pred šolskim poslopjem, da prepre-či prah, ki sili v šolske prostore in ograža zdravje otrok. A ostali del te ceste (Sesljan-Mavbimje) bo, kot kaže, tudi v bodoče v spotiko voznikom; mestoma (v rebreh) se približuje stanju, ki bo onemogočilo normalno vožnjo. Stalno pa se govori in piše, kako je treba pospeševati tujski promet Dobre ceste so zato prvi pogoj. Slišimo, da ima pokrajinska cestna uprava dovolj sredstev za izboljšanje cest. V naši občini so te razmeroma najbolj zanemarjene. Lahko torej upravičeno zahtevamo, da se čimprej popra- rovlje. Čimbolj se to odlaša — tem dražja bo poprava. PREBENEC ovinek vijo. Cujemo da bodo pred železniškim mostom v Vižovljah kmalu uredili. To je potrebno toliko bolj, ser je most zelo ozek in je nesreča pri srečanju vozil neizogibna. Občinskega svetovalca Pipa. na, ki pozna stanje naših občinskih poti, pa prosimo, da se pri občini zavzame za popravilo poti Mavhinje - Ce- Napredeli levice v furlanskih občinah 'Mo Levičarske liste 1961 1956 KD + zavezniki 1961 1956 °Vrenc Jr<*dišk a* St, Rodip.* arancan* ^°cjan Turjak St. 438 920 664 730 1573 757 593 486 1676 809 945 1751 826 peter 0b S. 554 $;'■ Občine s križcem je pridobila levica letos. V ifti mu manjkata občini Ronke in R.omans, 1kjer ze &‘tj0 levičarsko upravo, pa sedaj tam ni •»kih volitev. 279 273 1399 1537 624 759 903 992 95 9 1178 392 399 232 357 Po tolikih letih čakanja je tudi naša vas prišla na vrsto in bo že v kraktem preko telefona povezana z mestom ter drugimi okoliškimi vasmi. Vsa napeljava je že gotova le aparat še ni montiran, a se zdi, da bo v kratkem. Javna telefonska govorilnica bo velikega pomena za vas oziroma za vaščane, pa tudi za razvoj tujskega prometa. Drugih posebnih novic ni. Kar se pa starih problemov tiče, je občina o njih že obveščena, zato jih ne bomo ponavljali. Izražamo le željo, da bi se čimprej rešili. Naši očetje so rekli, da če se voda in sonce dobro razumeta, se kras v dobi rasti ne more tožiti. Nekam tako je letos pri nas in dru-iz vode«. Ce je te na kraški zemlji dovolj, je njena rodnost največkrat naravnost čudežna. To naletimo zlasti tam, kamor je posegla tudi umna kmetova roka. Kot pa je vode pri nas navadno premalo, je je letos preveč, čeprav ni to pridelku posebno škodilo. Pravkar pr. si želimo nekaj več sonca zaradi košnje in še bolj zaradi cvetenja trte; deževno vreme je že napravilo in bi moglo v naslednjih nekaj dneh napraviti še večjo škodo, ker bi preprečilo normalno oprašitev zaroda. Trava je lepa in gosta in bo piča, če se bo lahko pravočasno in v redu spravila, precej tečna. Ta zadeva pa je za nas, ki redimo razmeroma dosti živine zelo važna. Je tudi pri nas tako, kot je Primorski pisal v zadnji nedeljski številki pod naslovom, «Da bo kras vedno bolj pri-vlačen«, kjer med drugim pravi, da naj si vsak vaščan prizadeva, da bo v njegovem domu in okrog njega (torej tudi na poti) vse v čim lepšem redu. To je povsem na mestu in ne zahteva kakšnih žrtev. To pa je odvisno od smisla in razumevanja vsakega posameznika za red in snago. Ponekod v vasi pa so zidovi res potrebni poprave, a to spada v pristojnost občine. Našo šolo so začeli popravljati že v začetku leta, a še sedaj niso dela končana in se z raznimi prekinitvami vlečejo kot štrena. Šolski otroci so se med popravo razreda morali stisaati v neprikladnih prostorih. Mislimo, da so za taka popravila primerne letne počitnice, Se je v vasi osmlca z dobrim domačin, vinom; poznajo jo celo gosti od Repenta bra in Zgonika, ki jo ob nedeljah radi posečajo. KO KISE E Ko kašče ? &aj to ni nobeno naselje! Res ni, temveč je le stara grajska pristava devinske gospode, le njihovo nekdanje lovsko zabavišče; je le medel spomin na lovske pohode skozi gozdove Grmade, kjer so olemeniti povabljenci s pomočjo podložnih gonjačev nastreljali obilo razne divjačine im se nato v gradu gostili in zabavali. Koki-šče je le za spoznanje to, kar je nekoč bilo. To se dokaj jasno razbere iz razmerja med sedanjo graščinsko upravo in (menda poslednjim) najemnikom ki še čuva to zemljišče. Čuva ga zaradi tega, ker je tukaj zrasel in delal z očetom okrog 30 let; oče ga je naučil trdo delati in si pošteno služiti kruh. Od tega je imel največjd delež gospodar. Oce in mati sta nepretrgano uživala le muko, si nakopala bolezen m prerani grob. Niti sin nima za to nobenega priznanja, a težke socialne razmere ga vežejo na to samotarsko življenje med starimi zidovi ,kd spominjajo na pod-ložniško garanje naših očetov, teh nepomembnih številk, a vendar močnega gospodarskega stebra devinske gospode. Ta stara pristava bo skoro ruševina. A Grmada? Svojega nekdanjega pomena ne bo več imela. Pravijo ,da naj bi služila tujskemu prometu. Saj je res; razgled z Grmade je čudovit, zrak v poletnih mesecih za svežilo in krepčilo. Kdo bo to pogodil tudi od praktične strani? Nedvomno pa je za to najprej potrebna cesta, nato šele gostinski o-brat. VIZO VL JE 100 m od vasi je strelišče in vzrejevalnica lovskih psov, ki ji pravijo «pasji pension«. Ob nedeljah in praznikih traja streljanje od jutra do večera, vmes in tudi v vseh o-stalih dneh pa je slišati jokavi lajež 10 do 15 psov. Ne-le da to moti, ampak je (streljanje) tudi nevarno, ker je preblizu vasi in protizakonito. Zakon predpisuje, oddaljenost 200 m. Naš občinski svetova- lec Kravanja, ki mu je ta primer kot vaščanu natančno znan, je že pred mesecem predlagal, da občina to zadevo pregleda in strelišče premesti ,a doslej občina ni še ničesar ukrenila. Želimo, da se ta zadeva ne odlaša in s tem ustvarja med vaščani slaba kiri. Kot zavedni Slovenci, ki smo na svoje slovensko poreklo ponosni in imamo svojo narodno čast, ne prenašamo nobenih žaljivk na ta račun, še najmanj pa one, ki nas uvršča med sužnje (schiavo- šča-vo). Bili smo prisiljeni sužnji pod fašizmom, a smo se tega jarma s častno narodnoosvobodilno borbo otresli. Resnični sužnji svoje lastne bolne duševnosti pa so nacionalistični in fašistično nastrojeni nestrpneži, ki sanjajo o nečem, kar ne pojde več v klasje. Priporočamo, da se s tem dejstvom sprijazni tudi bivši najemnik gostilne ob železnici, kjer je ta žaljivka večkrat tako zbodla, da ne gre to zlahka v pozabo. Osmica Pri Kusu — kot pravijo po domače — v Ul. Commercia-le 180, je ie nekaj dni odprta osmica. Točijo dobro belo tn orno vino, ki gre hitro v promet. Z dvorišča osmi-ce je tudi lep razgled na mesto in zaliv, kar mnogi cenijo prav toliko kot žlahtno kapljico. lliilliiiiiliiiiiillllliuiltliltliiiiiiinllliliiiiniill Ivan Furlan 70-letnik KRIŽANKA 45 46 VODORAVNO: 1. prebiva- lec velikega mesta ob Ja-dranskem morju, 7. število, 10. nepremično s široko odprtimi očmi gledati, 17. vlovim, 18. sadno drevo, 20. budim, 21. mesto v Belgiji, 22. s palico zbijati sadje z drevesa, 24. velike s pusto travo porasle ravnine, 25. lesni drobec, 26. človek, ki se ukvarja z varanjem ljudi, 28. kemična prvina (plin), 29. hčere mož. 30. predlog, 31. žensko ime, 32. nelep, 34. hoditi, 35. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, 36. čakanje na priložnost za neko dejanje, 38. vrsta rastli-ne, 40. okrajšava za italijanski, 4j goljufije, 43. sestavni deli nekega dejanja, 45. napadalec, 47. del posode, 49. aktivna v delu, 51. vrsta jago-dičja, 52. določeni deleži, 54. glasbeni znak, 55. zahod, zahajanje, 56. pripovedovati, 58. dodam kapljico, 60. zavitek, NAVPIČNO; 1. pokrajina in država v Afriki, 2- ime konja po barvi, 3. vrsta blaga, 4. reka v Aziji, 5. skala, 6, znak za americij, 7. dober sloves junaka ali igralca, 8. ljudstvo velikanov in orjakov, 9. zapreka, 11. del telesa, 12. kratica za Ljudska republika Slovenija, 13. skupine ptic, 14. posedovati, 15. z rokama iskati ali ugotavljati kakšen pred. skem, 73. grška črka, 74. velika evropska reka, 76. dve zaporedni črki iz besede pod 24. vod., 77. predlog, 78. francosko: zlato, 79. prvi dve črki v besedi pod 50. navp. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. sumljiv, 7. puščobe, 13. ot, 14. Sudan, 16. sirek, 17. li, 18. Krf, 30. met, 16. mikavna, pomembna, Doreč, 22. tiran, 23. Dag, 24. IR trolifirii 70110 ptrirti lil nnnri notvinroi 1 tnu so 18. velike želje, strasti, 19. oče, 22. srednjeveški udeleženec pohodov, katerih smoter je bil osvoboditev Jeruzalema in svetih krajev, 23. tuje žensko ime, 26. transport, 27. premišljen, ne vijen, 30. svež, surov, 33. neiskren, potuhnjen, 36. uspeh na fronti, 37. enota ploščimske mere, 38. kratica za akademski naslov, 39. izdelovalec vojaške opreme, 41. jootok ali reka, ki se izliva v večjo reko, 42. moško ime, 43. potepanje, 44. ruski slikar 19. stoletja (Aleksan- paket, 61. ki ima videz sta-|der), 46. vrezovalec, 48. neob j . . * 10. junija je praznoval svoj 70. rojstni dan Ivan Furlan iz Vižovelj. Rojen ie bil na Brcah pri Vižovljah v železničarski družini. Izučil se je Zu kamnoseka in se v te] stroki udejstvoval do svoje upokojitve. V prostem času je obdeloval svojo kmetijo, ki ji še danes posveča vso svojo skrb. Rad se z znanci pomeni o še ne preveč davnih časih, ko je bilo življenje v Vižovljah in v nebogljeni vasici Sesljanu, ki je v njegovih mladih letih imel samo dve hiši, in sicer Kostel in stavbo pri Zmerlake-jevih,, popolnoma drugačno od današnjega, ko so ljudje življenje jemali mnogo bolj resno, a kljub temu niso zanemarjali razvedrila in se znali prijetno zabavati in pc-moževati ob delopustu rn prazniku. Ivanu Furlanu želimo, da bi še dolgo vrsto let prebiral • Primorski dnevnik*. rosti, 63. italijanski nogometni klub, 64. obrtnik, 65. predlog. 66. množina besede pod 47, vod., 67. otok na Jadranu, 69. znam, 70. dve enaki črki, 71. del noge, 73. nadležna žuželka, 75. stara oblika medmeta, 76. zgibi, premiki, 78. obvladan, zavzet, 80. poslovanje, delo, dnevnik, 81. upoštevanja, pomisleki, 82. delavci v poljedelstvu, delana zemlja, 50. reka ZSSR, 52. glas ptice, 53. grška črka, 55. nevšečna, odvratna, 56. vrsta živali, 57. jugoslovanski šahovski velemojster, 59. velike izumrle živali, 61, kapljice potu ali krvi, 62. kraj v severni Sloveniji, kjer se stikata dve železniški progi, 65. predlog, 68. trošenje tobaka, 71. gora v Julijskih Alpah, 72. pristanišče na Fin- onod, 26. četrturen, 28. muze, 26. Leros, 31. Nikolaj, 32. miner, 33. muzej, 35. Maver, 36. volan, 37. Mosor, 39. moč, 40. torij, 41. režun, 42. radij, 43. liker, 44. Ind, 46. Miloš, 48. letak, 49. Orjen, 51. menim, 53. soden, 54. vrtavek, 56. cupin, 58. prav, 59. velika noč, 61. reki, 62. oer, 63. Maloš, f4 mamon, 66 kak, 67. rn, 68. siten, 69. diham, 71. da, 72. taligar, 73. semafor. NAVPIČNO: 1. sokol, 2. utrnem, 3. LS, 4- j ud, 5. idoč, 6. varen, 7. Pirej, 8. uran, 9. šen, 10. čk, 11. blazen, 12. F-iger, 15. netim, 16. sirar, 19. forum, 21. črkam, 22. tuleč, 23. Dunaj, 25. dozoritev, 27. tovornjak, 28. milijonar, 30. sesekan, 32. morilec, 34. Jožek, 36. vodim, 38. RUR, 40. tam, 43. ledar, 44. Irtiš. 45. devam, 47. sipek, 48. Lorena, 49 veter, 50. Nenad, 52. mi-kado, 53. šport, 54. veter, 55. komis, 57. nikar, 59. vata, 60. Čohe, 63. mig, 65. nam, 68. si. 70. ma. OP A OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spremenljivo razpoloženje v sentimentalnem življenju, ki se bo polagoma uredilo. Z drago osebo boste preživeli nekaj lepih večerov in delali načrte za prihodnje mesece. Glede poklicnega dela bodite brez skrbi. Potovanje BIK (od 21. 4. do 20. 2.) Ce hočete zares ljubiti, ne smete biti preveč občutljivi in trmasti. Tudi ljubosumnost zelo škoduje, ker ne vidite stvari v pravi luči. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, toda potrebujete več samozavesti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z drago osebo se boste dobro razumeli. toda paziti morate na neko drugo osebo, ki bi se rada vrinila in vam škodovala. Če boste vztrajni in mirni, boste dosegli zavidljive uspehe v poklicnem delu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Obetajo se vam prijetne ure z drago osebo. Ne razburjajte se, če ne bo vsakikrat prišla točno na dogovorjeni sestanek. Lepa priložnost za izlet v prijateljski družbi. V poklicnem delu boste zaključili neko zadevo. Veljaven od 11. do 17. junija H LEV (od 23. 7. do 22. *.) Lepe perspektive v sentimente’-nih zadevah, toda dobro morate premisliti pred važno odločitvijo, zaradi katere bi morali temeljito spremeniti svoje dosedanje načrte. V poklicnem delu so vam zvezde naklonjene. Obisk. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce hočete ohraniti harmonijo z drago osebo brez diskusij in ljubosumja, ostanite večkrat in čim dalj sami v njeni družbi. Ne zaupajte preveč vsiljivim prijateljem. Kratek zastoj v poklicnem delu, pa se bo vse polagoma uredilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Borba za ljubezen, toda premagali boste vse o-vire in dosegli svoj cilj. Draga oseba vas resnično ljubi in ima resne namene. Sprememba v poklicnem delu, ki vam bo prinesla gmotne koristi. Pošta. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z drago osebo se boste dobro razumeli. Tudi s prijatelji boste preživeli nekaj prijetnih večerov. V poklicnem delu bo vse v redu. V kratkem boste morali na poslovno potovanje. Ne prepirajte se z nervoznimi svojci! STRELEC (od ja, ker bi vam to lahko škodovalo tudi pri poklicnem delu, ki bo te dni terjalo vse vaše sile. Potovanje zaradi poklicne dolžnosti. Važni razgovori Pismo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Razvedrilo, zabava in nova srečanja. Spoznali boste sorodno dušo, zaradi česar boste spremenili svoje dosedanje načrte. V poslovnih zadevah bodite previdni, ker bi Vas nekdo rad opeharil. Nevarnost spora v družini. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Priporočljivo je, se z drago o-o nekaj časa vidite. Tako boste lahko trezno premislili in odločali o važnj zadevi. Tudi v po- slovnih zadevah je bolje, da odložite vsak važen sklep. Privoščite si malo počitka. ^ ^ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) (Glede ljubezni ir boste lahko ugo- j lovili, kje vas ča- N------' ka sreča, če se boste odkrito pogovorili z osebo, ki jo že več časa poznate in vam je že večkrat dokazala, da vas ima iskreno rada. Uspeh v poklicnem delu. VOD ®21. 1. Pripot da se sebo ne vi ....................................................................................................................................... «II11111II11■ 11■ 11■ I■ I■ 11111■ ■ 11111)1111111■ 11■ ■ 11111n11111111II1111111111111■ 111111111||■ 111■ ■■■ ■ 11111■ 11■ ■ ■ ■ 11111111■ ..111111■ 111■ 111111111 MORSKI RAKI Kupujemo žive rake. Skrbno jih operemo v mrzli vodi tako, da jih držimo z levo roko čez hrbet in skrtačimo s ščetko. V dveh loncih pripravimo kipečo vrelo vodo. Očiščene rake polagamo v lonec, drugega za drugim in sicer le 3—4 v en lonec. Tako vode ne shladimo in v stalno vreli vodi raki hitro poginejo. Kuhamo jih pokrite 10—20 minut kar je odvisno od velikosti rakov. Kuhani morajo biti škrlatno rdeči. Uporabimo le tiste rake, katerih rep je po kuhanju upognjen proti prednjemu koncu. Tisti, ki ostanejo ravni, vzleknjeni, niso uporabni. Vodi za kuhanje rakov do. damo nekaj soli, kumine in zelenega peteršilja, ali: na 5 litrov vode damo 1 čebulo, 1 korenček, list zelene, košček pora, pol limone, narezane na rezine. Vodo zavremo in pustimo en četrt ure, dodamo 7—l dkg soli in 1 dl kisa in jo zopet segrejemo. Ko močno vre, jo uporabimo kot je o-pisano. RAKI, KUHANI PO SINJSKO 1 kg in pol rakov, voda, 1 dl vina, poper, 6 strokov česna, zelen peteršilj, 6 žlic olja. Rake dobro operemo v več vodah in jih kuhamo po da-r.em navodilu. Ko so vreli 10 minut, jim dodamo še vino (najboljše je črno dalmatinsko vino), poper, sesekljan čt-sen, zelen peteršilj in olje. S temi dodatki jih pustimo vreti še 6 minut, nato jih odstavimo in serviramo z mešanico, v kateri so se kuhali. ŠKAMPI V RIŽOTI 1 kg škampov, 4 žlice olja, česen, I žlička paradižnikove mezge ali svež paradižnik, 33 akg riža, lovorov list, sol, parmezan. | ZA NASE GOSPODINJE | Kako se pripravljajo raki Škampe operemo, očistimo, odtrgamo repke in jim odstranimo oklep Repke prerežemo po dolgem po trebušni strani in odstranimo črno žilico, ki greni. Ostale dele skuhamo, da potem z juho zalijemo rižoto. V vroče olje da-nro nekoliko sesekljanega česna, dodamo repke in jih malo prepražimo. Ko nekoliko zarumene, dodamo paradižnikovo mezgo ali na drobno ziezan svež paradižnik in pre pražimo. Primešamo še opran riž ga prepražimo, da pos*“ kleni in zalijemo z dvakral-J no količino juhe, v kalen »o se kuhale stolčene rakove nogice in glava, dodamo lovorov list in osolimo. Postavimo v pečico, da se riž napne m. petresemo jed s parmezanom. Serviramo z zeleno solato, ŠKAMPI OCVRTI 1 kg škampov, sol, moka za pi mokanje, olje (po želji jaj ce in drobtine), tatarska o-maka. Škampe dobro operemo, oči-st,mo, odtrgamo repke in jim odstranimo rklep. Nato po notranji trebušni strani po dol-gerr prerežemo repke in odšli arnmo črno žilico, ki gre b!ižno 20 minutah. Nato je chladimo, izločimo meso iz oklepa in kleščic in pazimo, da ne poškodujemo oklepa Meso razrežemo na koščke, črno drobovino pa odstranimo. Meso damo v skledo po lijemo z oljem, začinimo s pcprcm, sesekljanim česnom in zelenim peteršiljem. Za jih osolimo, povaljamo v I vsako rakovico dodamo še ivvolri in nnirromn n irnA/šn m &f)K (1(1 Tini rmunn >1« moki in ocvremo v vročem clju. Tako pripravljeni škam pi so izvrstni. Serviramo jih s tatarsko omako (glej recept pod «Omake»). RAKOVICA ZA UVODNO JED—I Srednje velika rakovica, slan krop, olje, poper, česen, zelen peteršilj, limonin sok. Rakovico dobro operemo 3 krtačo in jo damo kuhat, s trebušno stranjo navzgor, v močno osoljen krop. Ko pordeči, je kuhana; to je v pri sok od pol limone. Vse dobro zmešamo, postavimo na štedilnik, da se še popeče (5— 6 irinut). Meso nato serviramo v oklepu kot uvodno ied. RAKOVICA ZA UVODNO JED—11 1 velika rakovica, 3—4 žlice olja, 1 čebula, 2 stroka česna, 1 žlička sesekljanega zelenega peteršilja, 1 pečen luben ali druga riba, po potrebi pol žemlje, poper, limonin sok, nariban sir ali pan mezan, olje. Veliko rakovico očistimo s lutačo in kuhamo kot je na- vedeno v prejšnjem receptu. Kuhani izločimo meso iz oklepa in klešč, a lupino Se dobro operemo. V ponev damo clje in v njem prepražimo t ajprej sesekljano čebulo, nato sesekljan česen in peteršilj. Dodamo meso rakovice in meso pečene ribe (najboljši je luben-branzin); po potrebi dodamo še polovico namočene in ožete žemlje, nekoliko popra in dobro premešamo. Ko je vse pripravljeno dodamo še limonin sok (r.a 1 rakovico sok od pol limone) in napolnimo z zmesjo očiščen oklep. Povrh potresemo še nastrgan sir — parmezan in pokapamo z oljeni. Nato postavimo vse skupaj za četrt ure v pečico, da lepo zarumeni. Serviramo v ok'epu, ki ga položimo na križnik, na katerega smo po-Ic žili platnen prtiček. Poleg serviramo zeleno solato aii pa ponudimo rakovico kot toplo uvodno jed. Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.9, najniižja 15.4, ob 19. uri 16.1 stopinje, zračni tlak 1011.8 stalen, veter 7 km jugovzhodnik, vlaga 88 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temp. morja 2.1.4 stopinje padavine 22.7 mm. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 11. Juaija Srečko Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.39. L»“» vzide ob 3.25 in zatone ob 17-5». Jutri, PONEDELJEK, 12. Cedomir Nadaljevanje razlage regulacijskega načrta Iz sindikalnega življenja Velikopotezni nameni za gradnjo “‘Z’??” «»■*; . i i v- uslužbencev avtobusnih podjetij kopaliških naprav ob obrežju Turistično kopališko obrežno področje od Barkovelj do meje z nabre-žinsko občino - Štiri nove ceste ob obali in za povezavo s kraško planoto Odbornik za javna dela Geppi je na zadnji seji tržaškega občinskega sveta nadaljeval razlago novega regulacijskega načrta. Prešel je na turistična predel od Barkovelj do občinske meje z Nabrežino, nato pa orisal kriterij delitve mesta v razna področja in v kategorije, kar se gostote zgradb tiče Mimogrede je še enkrat o-menil ((hribovsko« turistično središče pri Križu na Sv, Primožu, kjer bodo hoteli, igrišča, druge športne naprave in vse, kar je potrebno za oddih. To področje bo povezano z obalo z vzpenjačo za prevoz potnikov in blaga. Obširno je orisal področje kopališčnega turizma na obali, kjer ne bodo zgradili le kopališč, marveč tudi razne naprave za navtični šport. Seveda bodo morali pri tem upoštevati, da je obala zelo razčlenjena in ponekod tudi strma. Zato pač ne bo obala enakomerno posejana s turističnimi in drugimi napravami, marvej bodo te naprave osredotočene v naseljih, in sicer v Barko vij ah, Grljanu, Križu in ob nabrežinskem portiču. Ob vsej obali pa bodo zgradili novo cesto, ki pa bo služila samo za pešce, med-,em ko bodo glavna središča povezana s sedanjo državno obalno cesto. C* bi se namreč odločili za široko avtomobilsko cesto tik ob morski gladini, bi pokvarili sedanje naravne lepote. To turistično področje v glavnem ne bo segalo preko državne ceste, da se ne pokvari sedanji naravni videz, le v izjemnih primerih bodo zgradili kakšne turistične objekte nad državno oesto. Predel med državno cesto in Križem, to je robom kraške planote, ostane v glavnem nespremenjen. Najbolj bodo seveda razvili turistično kopališko središče v Barkovljah in bodo v ta namen zasuli morje tudi tam, kjer je sedaj kopališče «Ex-celsior«, ki je zastarelo. Pri tem bo služil posebni načrt, ki so ga napravile turistične ustanove, da bi se izkoristila ploščad, katero so pridobili z zasipanjem morja in ki sedaj pač ne nudi ravno lepega videza. Ta načrt je že odobrila občinska gradbena komisija; je pa seveda stvar bodočnosti. Na turističnem področju bo. do zgradili štiri nove ceste. Frvo obalno za pešce smo že omenili. Te ceste pa ne bodo služile za nagel promet, saj bo njihov namen predvsem ta, da nudijo turistu čim lepša razgled na pokrajino in mesto. Vile se bodo zato v velikih okljukih, ker je pač svet tam precej strm. Bodo to torej večinoma panora-mične ceste. Ena izmed teh cest bo povezovala Miramar s Kontovelom. Prvi del že obstaja, to je tisti ki ga gradi SELAD od državne ceste k miramarski postaji. Od tod se bo cesta nadaljevala po bregu navzgor v ovinkih. Ce bo hotel na primer turist, ki se pripelje sem od Tržiča, gledati na mesto z višine, to je z nekake ptičje perspektive, bo pri Miramaru zavil na levo po novi cesti na Kontovel in se popeljal od tod po tako imenovani »Furlanski« cesti, katero bodo seveda razširili v mesto. Kazen tega pa seveda razširili tudi cesto med Miramarom in Barkov-ljami, saj bo imela dve ločeni vozišči. V turistične namene bodo razširili tudi tako imenovano »nabrežinsko« cesto, ki pelje k »filtrom«. To je tista cesta, ki gre nad železnico do »filtrov« in ki je sedaj komaj vozna. Končno bodo zgradili oziroma razširili ce9to med Križem in morjem. Tudi ta cesta bo panoramsko zelo zanimiva. Kot vidimo, bodo zgradili dve cesti popolnoma na novo, dve pa razširili. Na ta način bosta Križ in Kontovel neposredno povezana z morjem. K temu je treba dodati' še žičnico, ki smo jo v začetku omenili. Na ta način se bo lahko vsakdo okopal v morju in se nato šel hladit v kraške gozdičke. Kot vidimo, so načrti veliki in širokopotezni. Je pa to vse še »pesem bodočnosti«. Za sedaj bomo pač videli le, kako bodo popolnoma podrli ljudsko kopališče »Cedaz« in s tem odstranili tisti zid, ki res zapira za dobršen del ceste razgled na morje. Razen tega bomo imeli na razpolago za kopanje nekaj «topolinov», ki pa so na slabem glasu tudi zato, ker so podnevi pravo lovišče za razne žeparje, zvečer pa služijo raznim nečednim namenom od odlaganja odvečnih telesnih snovi do opravkov, katerih označevanja se izogibamo, Tudi načrti turistične ustanove za zgraditev raznih turističnih in športnih objektov na ploščadi, kjer rastejo sedaj tista zakrnela su-šična drevesca, niso naletela na topel sprejem pri vseh strokovnjakih. Sicer pa velja to za ves regulacijski načrt; če bo to drevo sočno, bo pognalo in se razbohotilo, če ne bo zakrnelo kot tista drevesca. In glavni »sok« pri tem je pač denar, ki ga sedaj primanjkuje še za najbolj nujna in neodložljiva dela. Jutri stavka gradbenih delavcev v znak solidarnosti s stavkajočimi delavci Italcementi Včeraj se je pričela no našem področju enotna in odločna stavka uslužbencev avtobusnih zasebnih podjetij, ki bo trajala še danes in jutri. Kot že pri prejšnjih stavkah je tudi tokrat ta kategorija pokazala svojo enoinost in borbenost, saj so stavkali vsi šoferji in drugi uslužbenci o-menjenih podjetij. * k * Jutri bodo stavkali vsi gradbeni delavci našega področja v znak solidarnosti z delavci Italcementi, ki stavkajo že to- Prosvetno društvo PROSEK - KONTOVEL priredi DANES 11. t. m. od 10. do 18. ure razstavo Osvobodilne fronte ki bo v društvenih prostorih na Proseku Vljudno vabljeni vsi! lllllllllllllfllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII Izpred kazenskega sodišča Vzorna kazen skupini objestnih pretepačev Ponoči so vinjeni napadli in žalili nekega uslužbenca bencinske črpalke, mu odnesli 3000 lir, napadli mitničaija in se uprli policijskim agentom r-----------------^ PRIMORSKI DNEVNIKI UREDNIŠTVO 1KST UL.MUNTECCH1 «-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 POUKU/NICA GOH1CA Ulica S. Pellico I-Il. ~ Tel. 33-82 UPRAVA PRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. st 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna (1400 Ur — FLRJ: ” tednu 20 tun, me- sečno 420 din — Nedeljska; posamezna 40 din, letno i920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Postni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS, Ljub- ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f’ naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjala včeraj skupina mladeničev, ki so bili obtoženi raznih prekrškov v zvezi z nekim dogodkom, ki se je odigral v noči med 12. in 13. aprilom letos. Na zatožni klopi so se znašli: 23-letni Libero Lippi, 20-letni Salvatore Quinto iz Ul. Guerrazzi 8, 23-letni Luciano Porcelluzzi iz Ul. Trauner 5, 48-letni Mario Sedmak iz Ul. Molino a Vento 69, 21-letni Mario Millo iz Ul. Piccardt 4, 25-letni Francesco Corvasci iz Ul. Vivaldi 3, 28-letni Vittorio Varesano iz Ul. dei Fabbri 4, 23-letni Rino Srebot iz Ul. La-marmora 22 ter 24-letni Ful-vio Valenti iz Ul. Lamarmo-ra 22. Dogodek, ki je pripeljal omenjene mladeniče pred sodišče, se je odigral, kot smo že omenili, preteklega aprila, in sicer v zgodnjih jutranjih urah. Okoli 2. in 3. ure so mladi prenapeteži zagrešili vrsto dejanj, ki so imela vse značilnosti podvigov «teddy boyev» in podobnih pretepačev. Zaradi dogodka je policija prijavila sodišču posameznike za naslednje prekrške: Lippija zaradi tatvine 3000 lir, ki jih je menda ukradel Vit-toriu Cavallu, uslužbencu bencinske črpalke Agip v Mira-marskem drevoredu, a Quinta, ker je zagrozil nekemu policijskemu agentu, da ga bo udaril po glavi s steklenico in ker je povzročil telesne poškodbe nekemu drugemu agentu. Slednji prekršek je Quin-to zagrešil zato, da se ubrani aretacije. Policijskemu agentu pa je poškodoval palec leve roke. Zaradi poškodbe se je mora! agent zdraviti 34 dni. Porcelluzzija so obdolžili, da je razžalil mitničarja Andrea Donninija, ki je uslužben na barkovljanski mitnici. Poleg tega ga je zagrabil za ovratnik ter ga skušal udariti s pestjo. Pri tem mu je tudi grozil rekoč; «Zapomni si, da se pišem Porcelluzzi.« Corvascija so obdolžili, da je ob isti priliki vozil motor s hitrostjo nad 80 km ter da je hotel povoziti omenjenega ,ul„, Donninija. Vse pa so obdol-bodo 1 žili, da so bili pijani ter da 1 so kalili nočni mir. Sodniki so spoznali vse obtožence za krive ter so obsodili Lippija na 27 dni zapora, 2.700 lir globe ter 8.000 lir denarne kazni (kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list), Quinta na 11 mesecev zapora ter 17.500 lir denarne kazni, Porcelluzzija na 6 mesecev zapora, 20 dni pripora ter 8.000 lir denarne kazni, Sedmaka na 8.000 lir denarne kazni, Milla na 20 dni pripora ter 8.000 lir denarne kazni (kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list), Corvascija na 1 mesec in 10 dni zapora, 1 mesec in 10 dni pripora ter na 14.C00 lir denarne kazni (poleg tega bo moral Corvasci prestati tudi dve drugi zaporni kazni, na kateri je bil obsojen v preteklih letih), Varesana (brez vpisa v kazenski list) na 8.000 lir denarne kazni, Srebota na 1 mesec pripora ter na 10.000 lir denarne kazni in končno Valentija (brez vpisa v kazenski list) na 8.000 lir denarne kazni. Sodniki so nadalje oprostili Lippija in Sedmaka v pogledu pijanosti zaradi pomanjkanja dokazov, a ostale, razen Valentija, ker niso zagrešili dejan'a. V jutranjih urah 13. aprila so se omenjeni mladeniči domenili, da se napotijo s štirimi motorji proti Grljanu Celo noč so veseljačili po raznih lokalih ter so bili zato tudi precej objestni. Ko so prišli do bencinske črpalke v Mira-marskem drevoredu, so se sporekli s tamošnjim uslužbencem. Pri tem je prišlo skoraj do fizičnega obračunavanja. levem delu prsnega koša, je izjavil, da mu je poškodbo povzročila kobila, ki ga je v hlevu pri proseški postaji nepričakovano brcnila. . Motociklist trčil v avto Po Ulici Commerciale se je včeraj dopoldne peljal z motorjem 26-letni Italo Serra, pa je zadel ob avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 4f.’-letni Viktor Širca iz Istrske ulice štev. 40 in je hotel kreniti na 'evo. Serra se je pobil in ranil po čelu in desni nogi ter si je zmečkal prst na desni roki. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni. Z avtom v avto, ki je obtičal na cesti zaradi okvare Z avtom, ki ga je vozila Vittorina Angeli iz UH. Alear-di 6, sta se včeraj dopoldne peljali po obalni cesti proti Sesljanu 64-letna Delia Pertot por. Macorsi s Stopnišča Bon-ghi 85 ter 65-letna Elide Pertot por. Schragel, ki živi v Avstriji in je te dni na obisku pri Macoisijevi. Na prvem o-vinku po hotelu »Riviera« pa je Vittorina treščila z avtom v avto, ki je obtičal na cesti zaradi okvare. Pri tem sta se poškodovali obe sopotnici. Schragel se je pobila in ranila po čelu in je dobila živčni pretres, zaradi česar so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti deset dni; Macorsijeva pa se je pobila in ranila po desni nogi in so ji v bolnišnici nudili prvo zdravniško pomoč. Okrevala pa bo v dobrem tednu. liko časa. FILEA-CGIL bo priredila dopoldne ob 10.30 na svojem sedežu zborovanje gradbenih delavcev, na katero vabi tudi stavkajoče delavce Italcementi. 2 * * * Včeraj je bil prvi dan stavke delavcev, ki pleskajo ladje in čistijo rjo in so se stavke udeležili skoro vsi delavci, tako da je delo povsem ustavljeno. Na skupščini so delavci sklenili, da stavko podaljšajo do torka ob 7. uri. Preloženo protifašistično zborovanje Protifašistično zborovanje, ki bi moralo biti včeraj ob 18.30 na Trgu pri Sv. Jakobu so organizatorji preložili zaradi dežja. Zborovanje bo še ta teden in bodo datum in uro pravočasno sporočili. (Zaradi slabega vremena je tudi zborovanje fašistične MSI odpadlo) «»------- Prometna nesreča Miljčana pri Kopru 28-letni delavec Avgust Gla-vina iz Milj, Ul. Belpoggio 110, je dobil včeraj znatne poškodbe, ko je padel v bližini tovarne Tomos v Kopru z motorja TS 29153. Do nesreče je prišlo, ko je hotel Glavina, ki je bil v vinjenem stanju, zaviti z motornim kolesom proti Smarjam, a je pri tem izgubil ravnotežje in padel. Zlomil si je desno roko in dobil več prask po čelu. Zdravijo ga v izolski bolnišnici. Na motorju pa ni večje škode. Včeraj v liceju Dante Razdeljevanje lepih nagrad za naloge o zaščiti živali Med nagrajenimi so bili tudi nekateri učenci slovenskih šol V dvorani liceja Dante je bile včeraj popoldne nagrajevanje dijakov in učencev siednjih in osnovnih šol, ki so se udeležili natečaja, ki ga je že tretje leto razpisalo Društvo za zaščito živali. De-rarni prispevek za nagrade je dala Tržaška hranilnica m posojilnica, pismene naloge pa je poslalo približno 700 dijakov in učencev. Izmed teh so nagradili 11 dijakov iz nižjih siednjih šbl in strokovnih tečajev ter 29 učencev iz osnovnih šol. Razdeljevanja nagrad so se udeležili šolski skrbnik dr. Pogliarello, zastopnik Tržaške hianilnice m posojilnice ter nekateri šolski nadzorniki in ravnatelji šol. Dvorana je bila polna otrok in njihovih mamic. Predstavnik Društva za zaščito živali je pozdravil navzoče in poudaril, da je med šolsko deco opaziti vedno večjo ljubezen do živali m zanimanje za šolski natečaj. Omenil je nekatere zanimive spise, v katerih učenci pripovedujejo, kako so rešili martinčka, črva ali psa, ki je bil obsojen na smrt v plinski celici. Dr. Pugliarello je pripomnil, da je to koristna pebuda, ker prispeva k izoblikovanju otrokovega značaja. Nato je sledilo razdeljevanje nagrad. Nekateri dijaki ir. učenci so dobili denarne nagrade od 1.000 do 3.000 lir, drugi pa lepo knjigo. Med nagrajenci so bili tudi Oskar Salvi ki obiskuje strokovno šolo v Dolini in je dobil četrto nagrado v znesku 1.000 lii, Darka Šušteršič, ki obiskuje 4. razred osnovne šole v Mavhinjah in je dobila tretjo nagrado v znesku 1.500 lir, Ana Vidmar, ki obiskuje 5. razred osnovne . šole v Rojanu in je dobila četrto nagrado v znesku 1.000 lir, Anamarija Krašovec, ki obiskuje 5. razred pri Sv. Jakobu in je dobila četrto nagi ado v znesku 1.000 lir, Marica Vidmar, ki obiskuje peti razred osnovne šole pri Sv. Ivanu in Aleksander Pertot, ki obiskuje 3. razred osnovne iiiiiiiitMimiiiiiiiHHiiiiiMiiiiiitiniiiiiiiimiiimiHiiiiiiMiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiimtiiiitiiiiii DIAMANTNA POROKA V BARKOVLJAH Obtožnica je trdila, da je Lippi izkoristil to priliko ter je ukradel iz steklene ute 3.000 lir. Takoj nato so se motorizirani kričači odpeljali z velikim ropotom in razgrajanjem proti Barkovljam. Na mitnici je po obtožnici Corvasci skušal povoziti mitničarja Donninija. Ta se je rešil samo zato, ker je bliskovito odskočil na pločnik. Nato so nadaljevali pot proti Grljanu, kamor pa jih je prišlo le pet. Cestna policija jih je ustavila ter pobarala za dokumente. Medtem je bil Cavalli že obvestil leteči oddelek kvesture za dogodek pri bencinski črpalki, Agenti so takoj odbrzeli proti Grljanu, kjer so naleteli na cestno policijo, ki je bila zaustavila 5 mladeničev. Takoj so jih odpeljali na komisariat v Barkovlje. Med potjo so se ustavili pri mitnici, kjer je prišlo do ponovnega incidenta. Mitničar je namreč zatožil nekega izmed mladeničev, da ga je hotel povoziti. Dejstvo pa je, da ta ni bil pravi krivec. Na policijskem komisariatu v Barkovljah pa je prišlo do suvanja, ker se je Quinto uprl agentom ter jim grozil s steklenico, ki jo je pobral na neki mizi. «»—— Padec motorista zaradi mokre ceste Ko se je včeraj dopoldne 51-letni Primo Lama s Kolo-nie 26 peljal od doma proti središču mesta, je zaradi mokre ceste zgubil nadzorstvo nao vozilom in se prevrnil. Pcbil se je po glavi in je zgubil spomin, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. S prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh so ponoči sprejeli na opazovalnem oddelku bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, 52-letnega Humberta Petrinčiča iz Malega Repna št. 35. Petrinčič, ki je imel precejšnje bolečine na spodnjem ......................................................................................................... NOČNA SLUŽBA LEKARN l lt Alt N A Olt VENTILA j TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« V sredo, 14. t. m., rednj sestanek v prostorih kluba, Ul. Mon-tecohi 6, ob 20.30 uri. ANA JEZ Stari Barkovljani, ki se bližajo že stoletju svojega življenja, pravijo, da v zadnjih sto letih ni bilo v Barkovljah diamantne poroke. Da se enkrat pretrga ta nit, sta poskrbela Adolf Martelanc in Ana Jež, ki obhajata danes šestdesetletnico svoje poroke. Ana Jež izhaja iz stare sta-rogorske družine, ki se je vedno zavedala svoje narodnosti. V svojih mladih letih se je udejstvovala naša Ančka s petjem, ko je bila članica komaj ustanovljenega pevskega zbora d nja Ida Nar-do, šofer Jo.tp Shira in E(x oo-d n i a Ivana Renko, ura'i ik Antonio Farlna in gospodinja Lau- OD VČERAJ DO DANES ra Blasevich, uradnik Lucio Sper-ne in gospodinja Liliana Gio-vanmiiini, uradnik Paolo Quaran-totto ln učiteljica Rosetta Tamaro železničar Claudio Cabrin jn uradnica Giulia CarUni, radiotelegrafist Vincenzo Picciau in uradnica Rosita Fonda, uradnik Anton Maver in gospodinja Mag. dalena Hmeljak, mehanik Galdi-no Cociani im šivilja Stelia Fer-ro, kuhar Giuseppe Tramarlp in gospodinja Mattea Cicogna, trgovec Adolfo Vatta-VIsintin im u-radnica Liilia Barboni. uradnik Erunio Pizzolinl in uradnica Ca-terina Medelin,. knjigovodja Gian-franco Pieri tn gospodinja Pie-riša Vignali, mizar Giuseppe Leben tn gospodinja Maria De Vito, delavec Aldo Pipan in Helga Raioh. karabinjer Vincenzo Maz-zaferro in šivilja Nidia Da Re, delavec Marcello Sulini im prodajalka Lorenza Petrtot, risar Natale Soldatich in uradnica Palmira Bernobich, uradnik Antonio Taveili in uradnica Karmela Vovk, mehanik Claudio To-gnolli in gospodinja Vainea Ota. čevljar Brumo Caruso in gospodinja Olga Brana, barist Sergio Piščanc in prodaja!ka Marina Rebula, tramvajski uslužbenec Mario Riisrr.ondo in gospodinja Liliana Gavlnel. tiskar Sergio Mezenlib in šivilja K'avdija Pečar, karabinjer Ema uele Didon-fr. ncerco in gospodinja Amelia Mar zza, učite1.! Karlon Bom in tolmačica Luisa Sottero, učitelj klfvirja Luigi Dobrilla In šivilja Lidia Predonzan. — «»------- NAJDENO Kdor je na zletu z «Jadra noTi« izgubil cepko prip ida-lero d 'ne u o'3''u, o 'ahko deui v našem uredništvu. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage stare mame mariie Kapun roj. moerii se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, pevcem za žalostinke, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nepozabne pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Družine: Kapun, Petaros in Bak Pes’k, 11. VI. 1961. Davanzo Ul. Berninl 4; Glu-sti, ureta; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Ta-maro-Nen Ul. Dante 7. LEKARNE ODPRTE DANES AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Barbo-Carniiel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino (sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; dr. Miani, Barkovlje in Nicolj Skedenj. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predrage in nepozabne žene in mame mane tone roj. Komar se toplo zahvaljujemo vsem, k: so na kakršenkoli način z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem onim. ki so jo spremili na njeni zadnji poti v prerani grob Žalujoča družina Cotič in ostalo sorodstvo FerneHči. 11. VI. 1961. šole v Barkovljah, ki sta dobila lepo knjigo. Uspeh učenke iz Bazovice Na osnovni šoli v Bazovici je učenka Marta Vodopivec iz V. razr. osvojila prvo nagrado za nalogo: «Mleko in mlečni proizvodi)). Ves razred je prejel 30 paketov mlečnih izdelkov v vrednosti 50.000 lir. IZ GROCANE Zadnja pot Marije Kapunove V petek popoldne smo pokopali gospo Marijo Kapunovo rojeno Alberti iz ugledne »Jožetove« hiše na Pesku. Pokojna gospa je bila prvi pokojnik, ki so ga položili k večnemu počitku na novem pokopališču na Pesku odnosno v Gročani. Odkar so Gročani odvzeli cerkev in pokopališče z državno mejo, ki teče tik nad vasjo, vas ni imela več pokopališča, posluževati so se ga morali v Bazovici. Pred Z letoma pa je dolinska občina zgradila na pobočju hriba Kokoš med Peskom in Gročano lično pokopališče z lepim še prevelikim pokopališkim poslopjem. To novo pokopališče služi potrebam Gročane, Drage in Bo-tača ter spada v bazovsko faro. Po blagoslovitvi, ki se je vršila letos meseca marca, je bil kakor rečeno v petek prvi pogreb, ki se ga je udeležila velika množica ljudi od blizu in daleč Žalostinke so peli pevci prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice. Naj bo pokojnici lahka domača zemlja, preostalim pa izrekamo sožalje. Vaščan MAtl OGLASI ) OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, blače, srajce, jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. MOTO GUZZI, Trst, Ul F. Se-vero 1», zagotavlja takojšnjo izro-čitev sledečih motorjev: CAR- DELLINO 73, ZIGOLO 110, STOH. NELLO125 štiritaktni motor — GALLETTO 192 na električni vžigaiec — LODOLA 235. Tovorni motor ERCOLINO nosilnost 6 stotov — ERCOLE nosilnost 16 stotov. Zastopnik CREMASCO. LI« Slovensko gledališče v Trstu DANES 11. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu Emmerich KSdman «Čardaška kneginja» opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STEIN -BELAJENBACH Prevedel: M. L. Scenograf: JOŽE CESAR Koreograf: NADA KRIZMANC1C Korepetitor: ALEKSANDER VODOPIVEC Asistent režije: STANE STAREŠINIČ Zbor naštudiral in instrumen-tlrai dirigent: OSKAR K J U D E R Režiser: A D RIJ A N RUSTJA Veljajo gledališki kuponi Uprava SG obvešča cenjeno občinstvo, da so cene za opereto nekoliko višje zaradi izredno velikih stroškov, ki jih zahteva taka uprizoritev. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom pri blagajni dvorane V petek 16. junija ob 21. uri v Avditoriju KRSTNA PREDSTAVA v nedeljo 18. junija ob 17. uri v Avditoriju ponovitev JOŽKO LUKE S Prgišče Drama v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasbena oprema: U. VRABEC Gospodinja Marija - Leli Nakr-stova; Mario in Andrej, njena sinova - Julij Guštin in Silvij Kobal; Claudia, Mariova žena -Nora Jankovičeva (igr. šola): Stric Franc - Stane Raztresen; Ivan, njegov sin - Stane Starešinič; Ema, Ivanovo dekle - Miranda Caharija (Igralska šola); Stric Angel - Modest Sancin; Polde, hlapec - Alojz Milič; Vana, dekla - Zlata Rodoškova; Gospod župnik - Justo Košuta; Doktor - Rado Nakrst; Merlak Edvard Martinuzzi; Mariova in Claudina otroka - * * * * * * Prodaja vstopnic od srede 14 t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffč Moscolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija). 1961 DANES 11. junija ob 20.30 url nastopi v Kopru na Titovem trgu URALSKI DRŽAVNI RUSKI NARODNI IB0R PLESOV IN PISMI ( OE.EPAI.lSC TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri predstava v_ dveh delih «Come vi u utrnil ttuuiiiv “—-nilH quaggiu», SandraRe. Ln Vittorija Francesch^a* zerviranje mest in Pj-0' i vstopnic pri gledališki hi S ^ ni m pri osrednji blagajni Pasaži Protti. v Jutri ob 11. uri ponovitev. ( K I N O_________________________) Nazionale 14.30 »Londonska šast«. Technicolor. Paul sie, David čddams. PreP°v dano mladini. .„,,i Fenice 14.30 .(Prednji PJ>® obuaancev«. Toshiro MiIU j Excelsior 14 30 ((Ognjena da« Technicolor ®arl)“r^-rPs nen, Steve Forrest, Dok>re Del Ri ’ zvez- E- Graitacielo 15.00 »Podveza Ted Ray. skfi- jean va resnico«. Kent- i » H- Arcobaleno 14.00 »Seminoie”- Hudson, An'thony Quinn. bara Hale. Supercinema 14.00 “Tajna sestre Kapryn». Lili . „roy Alabarda 14 30 «TolPa ne!w)ert nih«. Kirk Douglas, ^ Mitchum, Rhodna FRmmi™^ Aurora 15.00 «Z nogo V Pzadnji Prepovedano dan. mladini- vetet** deKlica#' Junt na mrnith predvaja danes 11. t. m. ob 16. uri Lux barvni film: «NapoIeon v Igrajo: ROSSANO BRAZZI, CLAUDIA CARDINALE, MARTINE CAROL, LESLlE cA RON, VITTORIO DE SICA IN ANNA MARIA FERRERO. V PONEDELJEK 12 t. m. ob 18. urj ponovitev istega filma. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) poniaranCe • * • , , 294 379 353 limone , # 83 141 118 češnje . ; . . , 77 294 153 jagode 141 260 212 jabolka .... , . 153 330 165 hruške , , 118 212 129 breskve 36 176 71 beluši (špargeljni) 100 280 140 pesa , , 20 60 50 čebula 47 88 71 stročje 36 212 47 razna solata . 31 160 120 prva solata . . 80 250 180 nov krompir . . 29 71 41 grah 71 130 83 paradižnik . . 24 118 59 zeleni rudič l . , . 200 300 250 /eieni radič U , , , 40 150 100 šomača , , 80 140 100 bučice 24 120 47 Vpčin« h'ipu 'P 'H 18 pO pieviad ccii' (J. aiu.pec). Danes v «ARC0BALEN0 rock HUDSON ANTHDNT ejusnn BARBARA HALE • RICHARD CARLSON • Režija :BUDD BOETTICH0* izlOŽ* Cristallo 15.00 «Dekile v bi». Marina Vlady. rtev' a dano mladmi. - v Garibaldi 14 30 «Nas as«'*1 Havani«. Alec Guinness. ^ Capitol 15 00 ((Gola odise^’nove-rico Maria Salerno. ” dano mladini no- Impero 15X0 »Gulllverjeva tu»anja«. RiirvU*' Italia 14.30 »Ljubezen v Milene Demon,geot, Elsa ve-neili, Peter Balduin, ° dano miadiim. c,raWk«- Massimo 14.30 ((Cirkus ?|.,jrjng, Teebmcolcr. Anton . ,„o Erika Remberg. PreP<>veu miadniM. Z3- Moderno 14.00 «NeapelJs“' c>. liv«. Technicolor. clalT0 pe ble, Sophia Loren. Vittor* Sita. svet- Astoria 15.00 «Sveto to Spolno«. Frank Sinatra, G*na lobrig-ida. heroj>*'! Astra 14.30 »Zavrženci in s,a(jke Vittorio Veneto 14.15 prevare«. Aie le*- Ideale 14.30 »Dekle z ) Technicolor Tony Ouu.1 ■' m-Marconi 14 30 »Kasim, vin dije«. Technicolor. Savona 15.00 »Nevihtna ,'"vitJ-Technicolor C»rol Bake | tono Gassman. Odeoh 14.30 »Češka _ S.an Laurei, Oliver Ha Podpore protifašističnim političnim preganjancem Za vse podrobnosti naj se interesenti obrnejo na Zvezo partizanov Tržaškega ozemlja v Ul. Montecchi 6 tun V Uradnem listu je bil 27. Pnla t. i. objavljen tako dol-W Pričakovani zakon, s kate-Se je ponovno odprla mož-™st, da se dosežejo ugodno-Ij®1 ki jih predvidegata zakolji št. 9g od 1955 in št 1317 '"• 1956 v korist protifašistična Preganjancev, kot tudi J'pnjancev zaradi rasnih oogov in njih družin. Orne-1*°! novi zakon št. 284 biki ?° ,.izPreminja ugodnosti, m s‘a jih predvidevala prejš-kil ua!tona in te ugodnosti nekako zmanjšuje. J členu l predvideva za-, P' da se prizna italijanskim Pjljtinoiii, ki so bili po 22. Hrt ,1922 preganjani za-Vin- svoieSa političnega deloma proti fašistični diktatu-i»l'n k' so zato izgubili svojo k “vno sposobnost ne manj 30-odstotno, v breme dr-«„,nega proračuna dosmrtno "Poro v znak priznanja. se priznava, kadar ,P°dpora ____________, _____ Prešlo do znižane delovne iov*0 *z naslednjih vzro- ji Zaradi zapora, in sicer . adi političnega prestopka ■od'j-nov' obsodbe posebnega tsdn-13 za zašoilo države, ali sodišč za razdobje j8 .®- decembrom 1926, ven-t»eHCe ne gre za zl°čino proti k ,aarodni osebnosti države, jJih predvidevajo členi od ji: ,d° 268 in člen 275 ka-li i k ga zakonika >n razsodb, > i,- n* razveljavila revizija K jlslu člena 13 dekreta št. '\°d 5.10.1944. L. - li-J. Zaradi policijske konfi- m do katere je prišlo iz- zafadi političnega de-aaJa. j i Zaradi nasilja in mučenj t,..^ani od države odvisnega I« J3,’ Pripadnikov vojaških llnP0.?iašhih fašističnih or-lti;IZacii> aU emisarjev faši-1 stranke. °delila se bo podpora v gHOPROSEK-KONTOVEL Predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 16. uri arvni film Cinemascope Zakon Močnejšega U-a legge del piu forte) istem znesku tudi osebam, ki so jih v enakih okoliščinah Po 7. juliju 1938 preganjali zaradi rasnih razlogov. V drugem členu se priznava prispevek družinskim članom italijanskih državljanov, ki so umrli zaradi političnega preganjanja v okoliščinah, ki jih predvideva že prvi člen. Sirote pa uživajo iste ugodnosti kot vojne sirote. Četrti člen govori o pokojninah in ravnanju z državnimi uslužbenci, ki so bili politično preganjani med fašizmom. Za sestavljanje prošenj in vsa potrebna pojasnila naj se vsi interesenti obrnejo na Zdru. ženje partizanov v Ul. Montecchi 6 ob sredah in petkih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. ( ŠOLSKE RAZSTAVE \ \ IM PRIREDITI/K J Otvoritev razstave izdelkov dijakov in dijakinj Industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah bo v soboto 17. t. m. ob 11. uri zjutraj v šolskih prostorih na Bazoviški cesti št. 7. Razstava bo odprta v soboto 17. t. m. od 11. do 19. ure. V nedeljo 18. t. m. pa od 9 zjutraj do 20. ure. * * * Ravnateljstvo oddeljenih razredov v Sv. Križu industrijske strokovne šole v Nabrežini vljudno vabi na razstavo šolskih izdelkov in risb dijakov in dijakinj, ki bo odprta v soboto dne 17. t. m. in v nedeljo dne 18. t. m. od 9. do 18 ure v šolskih prostorih oddeljenih razredov v Sv, Križu na Nabrežinski cesti. Goriško - beneški dnevnik Sindikalne vesti Stavka avtobusnih uslužbencev je včeraj popolnoma uspela Ce bodo podjetja sprejela stavkokaze, se stavka podaljša še na torek Delavci lesne industrije Montiglio v Marianu bodo tudi stavkali v torek IZLETI PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure. * * * IZLET SPDT NA SNEŽNIK 18 junija izlet na Snežnik. — Vpisovanje kot običajno v Ulici Geppa 9/1. # * # Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« priredi 1. in 2. julija društven,) iziet samo za člane v Ljubljano, na Bled in v Bohinj. Vpisovanje na sedežu vsak večer Jd 20.30 dalje. SMPORIO del motociclo LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro štev. 17 Tel. 24-245 Dobite: Avtomobile Fiat 1100, 600, topolino, vespe, lambrete nove in rabljene, nadomestne dele za vse motorje in avte po zelo ugodnih cenah. ZOBOZDRAVNICA fr. Vera Sardoč ordinira 0,1 l0- do 13. in od 16. do 19. Ul-Battisti 4/1-Tel. 61665 brj*0rJ*. avtomobile, kata-b* T.' st'skalce in koraplekt-ji0v hladilnike za sladoled, š|;j,e in malo rabljene, nem-vSf, *n italijanskih znamk, lor; hadomestne dele za mo-‘n avtomobile, kolesa, n0 Plašče, razno tekstil blago, ------------■— s --- f Jlftl i(> nudj takoj in po ze-ngodnih cenah solidna tvrdka: nogavice m ure 0. ŠEFIC in. Giulia TRST, tel. 41-275 VIC N A rrst, Ul. Cnspi 73 tel. 96-021 Specializirana delavnica zi popravilo in obnovitev izpuš mh naprav in rezervoariei Včeraj je bil prvi dan stavke, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije CGIL CISL m UIL po vsej državi za kategorijo uslužbencev linijskih avtobusov. Na Goriškem stavkajo uslužbenci podjetja Ribi in «La Gradesei r je stavka popolnoma u-spela z izjemo nekaterih redkih stavkokazov, ki so omogočili, da sta vozila eden ali dva avtobusa. Stavka bo trajala tudi danes in jutri ter so io uslužbenci proglasili, ker so se zasebni lastniki avtobusnih prog upirali obnovi vsedržavne delovne pogodbe za to kategorijo. Sindikalne organizacije so pcleg tega sklenile tudi, da bodo podaljšali za en dan stavko pri tistih podjetjih, kjer bodo lastniki skušali s stavkokazi motiti normalen potek stavke, in bodo torej v takih primerih stavkali tudi v torek 13. t.m. do 24. ur«, kot je bil to primer pri podjetju Ribi v Gorici ob priliki zadnje stavke dne 6. maja. Za torek 13. t.m. je napovedana stavka tudi v podjetju Montiglio v Marianu kjer se gospodar brani izplačati proizvodno nagrado in je odklonil predloge delavskih predstavnikov. V tem podjetju, ki izdeluje furnir in druge lesne izdelke, je zaposlenih kakšnih 130 ali 140 delavcev, ki so trdno odločeni vztrajati pri svoji zahtevi, da jim gospodar prizna to, kar jim po vsej pravici pritiče. «»------------------ Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Danes 11. t. m. ob 15. uri bo v Dijaškem domu na Sve-togorski cesti roditeljski sestanek za starše gojence tega zavoda. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, na katerem se bodo lahko starši in vzgojitelji pogovorili o raznih vzgojnih in drugih problemih, ki se tičejo naših o-trok, vabi uprava zavoda vse prizadete k čimvečji udeležbi. Izlet kmetovalcev na sejem v Padovo Včeraj bi moralo 16 kmetovalcev iz Števerjana, med katerimi je precej mladih, odpotovati z avtobusom na izlet v Padovo. Izbrali so jih že pozimi, ker so se izkazali pri obiskovanju kmetijskega tečaja, ki ga je kmetijsko nadzorništvo priredilo v vasi. Zaradi stavke avtobusov so izlet preložili na torek 13. junija. Avtobus bo odpeljal izpred Ribijeve postaje ob 6. uri. Izleta se bodo udeležili tudi kmetovalci iz ostalih okoliških vasi, kjer je kmetijsko nadzorništvo priredilo kmetijske tečaje. Izletniki si bodo brezplačno ogledali padovanski sejem ir. se ponoči vrnili domov. «»------- Žigosanje šoferskih izkaznic tipa «C» Samo še do 22. t.m. je cas dodatno žigosanje šoferskih voznih dovoljenj tipa «C», ki jim je treba dodati še za 900 lir kolekov. Te ko-leke se lahko nalepi na notranji strani zadnje platnice. Pr’ izkaznicah starega- tipa pa se koleke lahko nalepi kjer je kaj prostora. Da bi olajšali izvedbo tega predpisa, je do 23. t.m. dovoljeno, da nalepijo in žigosajo koleke poleg uradov avtomobilskega kluba tudi poštni uradi. Po tem datumu bodo izvajali žigosanje takih izkaznic samo v Registrskem uradu, da bi obenem ugotovili tudi eventuelne prekrške obstoječih predpisov. Čitajte in širile PRIMORSKI DNEVNIK Neurje na Videmskem in Goriškem Včeraj je videmsko in go-riško pokrajino zajelo hudo neurje, ki je trajalo zlasti v jutranjih in dopoldanskih u-rah. Najhujše posledice so zabeležili v Benečiji, kjer so hudourniki prestopili bregove ter povzročili znatno škodo na komunikacijah. V Tržiču je med nevihto strela poškodovala električno omrežje, tako da je bil del mesta precej časa brez toka. Človeških žrtev ni bilo. Goriški srednješolci vabijo starše in prijatelje na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV ki bo danes 11. jun. olj 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio Na sporedu so pevske točke in pravljična igra JANKO IN METKA Nastopajo dijaki nižje srednje in strokovne šole. Vstop je prost; pobirali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake. — V primeru slabega vremena se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 18. junija. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiitiiimiiiiniiiiiiiiiimfiiimiiiiimiiiiiiimiitiiiiiimmiimutmMMHim,,,,,,,,,'!!,,,,,,,,,,,,!,!,,,,,,,!,!,,',,,,,, UgolaiilH zdrausiuenepa stanja Bouele ziuine a aonsm poKrallnl Živinozdravnik dr. Vida bo v Cabrjah, Rupi in na Peči pritrjeval na ušesa kovinske znamkice vsem govejim živalim 2ivinozdravnik dr. Vida bo zjutraj v ponedeljek 12. junija obiskal hleve v Gabrjah in Rupi; v torek 13. junija pa tudi na Peči. 2ivinorejci naj bodo doma, da mu bodo pomagali, ker bo vsaki živali pritrdil na uho kovinsko znamkico, ki bo imela na eni strani številko (od 11.000 do 12.500), na drugi strani pa oznako GO z dodatkom, da je žival podvržena zdravniški kontroli. Vsaka žival ima svoje ime, toda takšnih imen je toliko že v vsaki vasi, kaj šele v celi pokrajini, da je treba živali oštevilčiti, če se hoče voditi nad njimi točna evidenca. Takšno tablico bo dobila zato vsaka žival, ki jo bodo tudi pregledali. 2ivinorejcem se čestokrat dogaja, da prodajo žival prekupčevalcu ali mesarju. Ce z nekaj dni se kupec vrne in zahteva od živinorejca, naj mu vrne nekaj tisočakov, ker se je izkazalo, da je žival bolna. Marsikdaj živinorejec raje popusti, kot da bi se prepiral. Ko bodo imele živali znamkice na ušesih, bo mogoče iz 1 = AVTOPHKVOZ ^hnnJ (lunja v "Ov Strada del h nuli St 289 Tel 35-379 JJRNl PKEVOZi ZA Til K,‘N inozemstvo ,nkukencne cene Intereuropa *dnarodno špedicija in transport KOPER rudno špedicijo aHsport s svojimi "boni ka- Posi, in skladišči vel e na nipdnarodnih »u eseimih in izložbah zemst vu e—--»u s svojo spe-s k no organizacno L^ntitaiivm prevzem v a8a zb,rni promet i s Prtu evropskimi centri Usihanje bookling pro- b«*t, Ufa svojih poslovnih enot: JdUBLJANA, SE2ANA. jUVA GORICA, KOZINA. plenice, maribor, 5" e V ALJ E, RIJEKA. bf?<-»Ri£B, SARAJEVO, Sf-tJGRAD.ZRENJANIN ,ja; 20 00 Vsakovečerni koncert: 21.30 Čajkovski: »Evge- nij Onjeg n« (beograjska Opera). Slovenija 7.35 Slovenske narodne in umetne pesmi; 8.00 Mladinska radijska Igra; 8 58 Iz albuma skladb za otroke; 9 08 Matineja za z: u«»o; 9 45 Par izanske in množične pismi; 10.00 Se pomnite, tovariši ..; 10.30 Lepe na odije; 11.00 Duet Marine in Uangonija iz opert Boris Godunov; 11.15 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio; 11.30 Nedeljska reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.45 Veliki zabavni orkestri; 14.15 Naši poslušalci imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke Radie TREViSAN» Vam zugotavlt ijo ta-koišnjo intervencijo čestitajo; 15 30 Melodij", ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Vedri zvoki; 16.40 Peli so jih mati moja; 17.00 Za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra; 18.14 O-krogle narodne; 18.50 Borodin: V stepah osrednje Azije; 19.30 Športna poročila; 20.05 z zabavnimi melodijami; 20.45 Z mednarodnega atletskega mitinga; 21.00 Iz del Bedricha Smetane; 22.15 Ples ob sprejemniku; 23.05 Glasbeni samogovori . Ital. televizija 9.45: Oddaja za a,.aliabete: 10.15 Kmetijska oddaja; 19.15 Športna oddaja; 18.45 Program za najmlajše; 20.10 Cinesele-zione; 20.30 TV dnevnik s poročilom o kol. dirki; 21.25 La Martine: «Grazieila»;' 22.30 Sovjetsko lutkovno gledaitšče Sergeja Obrazcova; od koncu športna poročila in TV dnevnik. PONEDELJEK, 12. Junija 1961 10.30 Otvoritev Vlil. medna rodne razstave elektronike. 12 30 TV šola; 17.00 Program za najmlajše; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Kako uredimo stanovanje; 19.15 Oddaja za priseljence; 19 35 Oddaja za delavce; 20.05 TV šport; 20.30 TV dnevnik; 21.15 Film:' Dnevnik podeželskega župi.ika; 22.50 Oddaja; »Potovanje.; 23.20 TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.30 Kmetijska oddaja; Ljubljana 10.30 Velvet — serijski film; 17.15 Športno popoldne; Beograd 20.00 Sedem dni; Ljubljana 20.45 11 Jugoslovanski jaziz testival — prenos z Bleda. PONEDELJEK, 12. Junija 1961 Beograd 18.00 Dokumentarni film; Zagreb 18 30 Znanost in tehnika; Zagreb 19.00 TV pregled; 19.30 Glasbeni sestanek; 20.00 TV dnevnik; Beograd 20.15: Tedenski Spor n| pregleu. Ljubljana 20.30 M. Kozina: E-kvlnokcij — prenos iz ljub ljanske Opere; Beograd 22.30 Kočo Racin: »Pesnik naroda Črnog Truda« — dokumentarna oddaja. seznamov razbrati, če so zdrave ali ne in jih vsakdo lahko kupi, ne da bi se mu bilo treba bati, da bo ogoljufan. 2ivinorejcem pa se po sklenitvi pogodbe ne bo treba prepirati s kupci, ki terjajo denar, češ da so bili ogoljufani, ko so kupili bolno žival. Da bi se zdravstveno stanje goveje živine izboljšalo, je še vedno v teku akcija, ki jo vodi pokrajinska uprava, da bi se zaklale tuberkulozne živali. Za vsako zaklano žival prejme " kmetovalec 20.000 lir odškodnine. Morda se bo v bodoče prispevek pokrajinske uprave celo zvišal na 30 tisoč lir. ——«»------ OSLAVJE Slaba sadna letina Tudi naši najstarejši vaščani ne pomnijo tako slabega pridelka češenj, kot so ga imeli letos. Pravijo, da je treba iti za 70 let nazaj, da lahko naletimo na nekaj podobnega. Spomladanski zmrzali, ki je temu največ kriva, se je prejšnji teden pridružil še dež, ki je dokončno uničil še tisto malo zadnjih češenj, da so popokale in segnile kar na drevju in niso več za prodajo. Tako smo letos češnjevo sezono zaključili še pred Vidom. Pri tem pa nam ni bila v posebno korist visoka cena, saj so trgovci odkupovali češnje po 120 in 140 lir za kg, ko pa je bilo tega blaga tako malo. Tudi kar se tiče breskev, marelic in drugega sadja, je deževje, ki se je nadaljevalo še ves ta teden, močno poslabšalo količino in kakovost sadja. Res bi bil že čas, da bi se »vremena končno zjasnila. Vpisovanje v srednjo in strokovno šolo Le še deset dni nas loči od zaključka pouka na osnovnih šolah. Ker po novi ured- bi niso več potrebni kakšni petebni izpiti za vpis na nižjo srednjo ali strokovno šolo, se bo z vpisovanjem na te šole začelo takoj, ko bodo o-snovnošolski otroci dobili spričevala iz katerih bo razvidno, da so z uspehom zaključili osnovno šolo. Opozarjamo na to že sedaj tiste slovenske starše, in jim priporočamo, da vpišejo svoje otroke na slovensko šolo ter jim tako omogočilo izpopolnitev svoje izobrazbe v svojem n.aterinem jeziku. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Medsebojno plodno sodelovanje predstavnikov Trbiža in Jesenic V petek so najvišji predstavniki OLO Jesenice obiskali Trbiž, Višarje in Belo-peška jezera - Med obema delegacijama so vladali zelo prisrčni odnosi V petek je predsednik o-krajnega ljudskega odbora z Jesenic skupno s svojimi sodelavci vrnil obisk trbiškemu županu Lindaverju, ki je bil marca na Jesenicah. Slovenski gostje so okoli 8. ure prekoračili mejo na prehodu v Ratečah, kjer so jih sprejeli predstavniki trbiške občine z županom na čelu. Od tam so se vsi skupaj odpeljali v Trbiž, kjer je bila zakuska v restavraciji »Tre abeti«, ki je v bližini vzpenjače na Pres-nik. V, dopoldanskih urah so si ogledali županstvo in tehnično šolo, nakar so odpotovali v Ovčjo vas in od tam z vzpenjačo na Višarje, kjer je bilo kosilo. Popoldne so se vrnili v Trbiž in si ogledali še Belopeška jezera. Večerne ure so slovenski gostje prebili na domu župana, kjer jih je sprejela in pogostila njegova soproga. Med obema delegacijama je vladalo zelo prijateljsko vzdušje, ki je najboljši dokaz iskrenosti in dobre volje predstavnikov krajevnih organov oblasti tako na italijanski kot jugoslovanski strani najsevernejšega dela meje. Ko so se okoli 20. ure predstavniki Jesenic vračali v svojo domovino, so se prijateljsko pozdravili in želeli nadaljnjih podobnih sestankov, ki so koristni za stvar miru in medsebojnega plodnega sodelovanja. Danes otvoritev Kosiecve razstave v pasaži Danes, v nedeljo ob 10. uri, bo v dvorani trgovinske zbornice v goriški pasaži otvoritev osebne razstave goriške-ga slovenskega slikarja Andreja Kosiča. Na njej nam Do Kosič prikazal kakih trideset oljnatih slik, ki jih je v zadnjem času ustvaril. Razstava bo odprta do 20.t.m. «»------- Izlet SPD SPD sporoča, da bo proslava 13 obletnice obnovitvč druš- Ijal za stranke naslednji ur-nk : Vsak dan od 8.30 do 11.30, ob torkih in četrtkih pa še pcpoldne od 16. do 17.30. tva na Lokvah v nedeljo 9. julija in ne 18. junija, kot je bilo prvotno določeno. Društvo organizira v nedeljo 25. junija družinski izlet v Aviano pri Pordenonu na letalski miting, v katerem bodo sodelovali italijanski in ameriški letalci. Odhod avtobusa ob 7. uri :z Gorice, ibpred kavarne Pra-tuš, ter ob 7.15 iz Podgore. Vožnja za člane 600 in za nečlane 700 lir. Kosilo iz nahrbtnika, povratek v večernih u-rah. Vpisovanje v kavarni Bratuš. Pohitite z vpisom, ker je le malo mest na razpolago. Urnik za stranke pri INPS Urad za socialno skrbstvo v Gorici (INPS) sporoča, da bo od ponedeljka 12. t.m. ve- •iiiMiiiiiiiitiiiiiiiMMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii Širjenje vodovodnega omrežja proti Plešivem Odobrili so napeljav k dvigalnim naprav Koristne telefonske številke Zelem križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 4675. Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjah 804)7. Orožn. v Doberdobu 7-36-71 Vaščani s Plešivega, Cegla in Pradisa še vedno čakajo, kdaj bo voda končno pritekla Pred dnevi je imel občin' ski upravni odbor še svojo zadnjo sejo, preden je prepustil delovno mesto nasledni-kem, ki jih bo novoizvoljeni občinski svet izbral iz svoje srede. Sicer pa v tem oziru verjetno ne bo bistvenih sprememb, ker imajo tudi za naprej večino demokristjani, ki Dr. GIOVANNI BELLI obvešča zavarovance bolniške blagajne iz štandreža, Sovodenj, Rupe, Peči, Gabri j in Vrha, da bo od 1. julija 1961 dalje sprejemal od 8. do U. in od 17. do 18. ure v svojem ambulatoriju v Gorici, Korzo Verdi štev. 224. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jugoslovanska strokovnja sta pregledala^rast te Lansko leto je kmetijski konzorcij uvozil 300 stotov semenskega krompirja iz Slovenije, ki dobro kaže - «Cvetnik» nova vrsta Zaradi dežja se pojavlja peronospora V sredo in četrtek tega tedna sta se v Gorici mudila jugoslovanska inženirja Franc Potočnik, strokovni svetnik semenarne v Ljubljani, in Viktor Repanšek, genetik kmetijskega zavoda za vzgojo krompirja. Strokovnjaka sta prišla iz Milana, kjer sta pregledovala rast nekaterih vrst krompirja, ki so jih italijanski pridelovalci kupili v Sloveniji. Ugledna gosta je po Goriškem spremljal funkcionar kmetijskega konzorcija Carli, ki je bil lansko jesen v Naklem pri Kamniku in v Škofji Loki, kjer pridelujejo krompir nekaterih izbranih vrst, in nakupil za potrebe goriške fo-krajine 200 stotov, za potrebe videmske pa 100 stotov semenskega krompirja. Ta količina semenskega krompirja je bila sestavljena iz treh vrst, in sicer »cvetnika«, «saskie» in «bintja». «Cvetnik» je nova vrsta krompirja, ki je plod večletnega križanja ameriških samo- lllllllllllllllllflllllllllllllll,IIUHII,,,,,„,1,,!,, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3/ obdobju od 4. do 10. junija se je v goriški občini ro-duo 15 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 8 in oklici-v 8. Rojstva: Ugo Cuzzit. Luiza Muser, Claudio Grillo, Mauro Codermaz, Alessandra Valente. Fabio Devetak, Maurizio Russian, Emanuela Napea, Gafcriella Marega, Pierluigi Faobro, Rodolfo Boscarol, Mirna Škorjanc, Giuliana Fer-ligoi, Michele Taurian, Pa-trizia Carjnel. Smrti: gospodinja 61-letna Evelina Gianesi por. De For-nasari, gospodinja 90-letna Maria Sedlar, delavec 52-let-ni Giuseppe Frandolič, upokojenka 64-letna Ida Garuti, upokojenec 67-letni Giovann: Stiosa, gospodinja 57-letna Carmela Stoper, por. Battisti, dve in pol leti star otrok Mariagrazia Grozzolo, 4-letni otrok Patrizia Cargnel, upokojenec 76-letni Stefano Cola-utti, mehanik 63-letni Riccar-do Fischer. Poroke: uradnik Mario A-t-Temi in gospodinja Mana Flor, stavbni delavec Giorgio rodnih vrst krompirja, ki ga je uspešno izvedel inž. Repanšek. Krompir ima lepo belo meso. Ta vrsta se pozna predvsem po izredno lepem cvetu modre barve, ki diši po vaniliji. Letos smo ga prvič uvozili in uspeva v vseh zemljah. «Saskia» je nemški zgodnji krompir, ki so ga Jugoslovani v velikih količinah izvozili v Rim, Modeno in Bologno. I-lalijansko tržišče je že tri leta odjemalec te vrste jugoslovanskega semena, ki prav tako zelo dobro obrodi. Potem je še «bintje», ki se je najbolj udomačil v Gorici. Ko sta inženirja Potočnik in Repanšek prišla v Gorico, sta obiskala nekaj kmetij v Standrežu, Ločniku in pa vzgledno posestvo kmetijskega nadzorništva v Ul. Duca d’Ao-sta. V spremstvu Carlija sta se zanimala za rast semena in za pogoje, v katerih uspeva. Ugotovili so, da vse vrste dobro kažejo, vendar nekoliko trpijo zaradi prevelikih ko- ličin dežja. Zategadelj bodo morali kmetje izdatneje škropiti, da se prepreči nastajanje peronospore. Obiskali so tudi posestvo grofa Attemsa, ki je letos posejal na površini enega hektara omenjene tri vrste krompirja in nekaj holandskih vrst, da bi ugotdvil, katera vrsta je najdonosnejša. Izmed omenjenih vrst krompirja je najprej obrodil «sas-kia«, ki ga že izkopavajo in prodajajo na trgu. «Cvetnik» bo prišel na trg proti koncu julija, nekako skupno z «bint-jem«. »Cvetnik« se odlikuje po tem, da je dober za ozimnico. Izvedeli smo, da bo kmetijski konzorcij organiziral v polovici julija izlet v Slovenija, da bi si pridelovalci krompirja lahko ogledali tista področja, kjer se omenjene vrste gojijo, to se pravi okolico Kamnika in Škofje Loke. iiimiiiiiiiiimiii milit iimiimiiiiiHtimiiiiiiiiimiiiiiiimiMiiiiiiimimiiiimmiiimiiiiiiiiiiiimi OD VČERAJ DO DANES Oilando in tekstilka Sara Radovan, tiskar Silvano Leban in šivilja Luciana Busut, li-vai Giordano Picelli in uradnica Olimpia Scolaro, industrijski izvedenec Alberto Scafun in učiteljica Marghe-r.tu Lippizer, tekstilni delavec Luigi Turco in tekstilka Anita Raccaro, mehanik Enic F:gel in tekstilka Ada Gren-dene, šofei Coriado Sreber-nic in gospodinja Anna Mer-vizzi. Oklici: podčastnik Emanuele Arena in gospodinja Egi« LTfer, akademik Franco Lo-refice in gospodinja Marii-grazia Mattiussi, uradnik Alfi edo Bresciani in upokojenka Iole Gobbi, karabinjer Domenico Gregori in gospodinja Clelia Bergania, upokojenec Mario Devetta in gospodinja Carmen Zancai, zidar Aido Renato Monticolo ln tekstilka Anna De Palo, električar Luciano Pizzanuj n. prodajalka Natalina Macuz, krojač Italo Kos in tekstilka Lidia Picech. r i m © D v GORICI CORSO. 14.30: «Gre gola po svetu«, G. Lollobrigida, A. Franciosa. Cinemascope v barvah. VERDI. 15.15: »Mladi Ijudožer-ci», Natalie Wood, R. Wahner in G. Hamilton. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.00: «Pollyanno-va skrivnost«, J. Wyman in R. Egan. Ameriški film v barvah. Programu sledi barv-na slikanica »Paperino in vodne smuči«. CENTRALE. 15.00: «Tevtonski vitezi«, Uršula Modri in G. Stamcevska. MODERNO. 15.00: »Zaseda«, R. Widmark in J. L. Oobb. Barvjii film. DEŽURNA LEKARNA Danes je ves dan in ponoči odprta v Gorici lekarna Cristo-foletti, Travnik št. 14, tel. 29-72, TEMPERATURA VČERAJ Najnižja temperatura 14.4 stopinje cb 9. uri in najvišja 21.2 stopinje ob 1410. Povprečna vlaga 91 odst. Do 13.30 je padlo 17.8 mm dežja. (darovi IN PRIRPKVKlj Za Dijaško Matico je daroval N.N. iz Sovodenj 1.000 lir. so bili zadnja štiri leta gospodarji na našem županstvu. V kratkem bo tudi prvo zasedanje novega občinskega sveta, ki bo sklepal o teh zadevah in izbral tudi novega župana. Na omenjeni seji je bil mea drugim odobren sklep, naj se čimprej priključi novo napravo za dviganje vode pri Su-bid; na električno mrežo. Take bodo lahko napolnili tamkajšnji vodohran in bodo prebivalci Plešivega, Cegla in Pradisa končno le dobili do novem vodovodu zdravo pitno vodo, ki jo že vsi povojna leta pričakujejo zase in za svojo živino. Občinska uprava bo s tem v zvezi stopila v stik z vodo-vrenim konzorcijem, da bi siorazumni ivvedli vse pe-t > bno za to oeio, tu ii kar se tiče plačila stroškov. Novi vozni red vlakov V nedeljo 28. maja je stopil v veljavo novi vozni red vlakov, ki prinaša za Goriško le manjše spremembe. Največja sprememba je pri brzo-vl%ku Trst - Gorica - Videm, ki odhaja iz Gorice ob 7,53 (prej 8,35). V celoti odhaja iz Gorice proti Trstu 15 potniških vlakov ter proti Vidmu 16. Novi vozni red za prihode in odhode iz Gorice je naslednji; ODHODI Proti Trstu: 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D), 23.15 (DD)4>). Proti Vidmu: 4.32 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)=M<), 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19.47 (D), 20.29 (D), 21.47 (A), 22.39 (A). Ddhod v Novo Gorico: 7.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Jz Trsta: 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 14 37 (DD)**), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.28 (D), 21.42 (A), 22.37 (A). Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.03 (A), 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 15.52 (A), 17.47 (DD), 18.32 (A), 19.58 (A), 21.44 (A), 22.24 (D), 23.14 (DD) *). Prihod iz Nove Gorice• 8.08 (A), 15.13 (A), 21.25 (A). A — potniški vlak, D — brzi, DD — ekspresni. *) Vozi ob nedeljah od 25. junija do 30. julija; od 3. do 10. septembra in od 17. decembra 1961 do 25. februarja 1962, vsak dan od 1. do 31. avgusta. **) Vozi samo ob sobotah od 24. junija do 29. julija; od 2 do 9. septembra in od 16. decembra 1961 do 24. februarja 1962; vozi vsak dan od 1. do 31. avgusta. ZAH VA L A Ob izgubi našega nepozabnega in nenadomestljivega sina in brata ROMANA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter vsem, ki so nam na kateri kolj način pomagali z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. „ „ Družina TOMSIC Sovodnje — Vas, 11. VI. 1961. \'himm'rm4k m Najdaljša in najbolj naporna etapa dirke po Italiji Gaulu samo delno uspel napad Pambianco ohranil roza majico Luksemburžan prvi na vrhu Steivia in v Bormiu ■ Danes zadnja etapa s ciljem v Milanu RORMIO, 10. — Najdaljša in najtežja etapa kolesarske dirke po Italiji se je zaključila po predvidevanju z zmago Luksemburžana Charlyja Gaula, ki je na zadnjih ovinkih pred vrhom Steivia sprožil napad in pustil za seboj vse rajneveranejše tekmece, med katerimi je bil presenetljivi svetovni prvak Rik Van Looy. Ta etapa, ki je prisilila kolesarje, da so ostali na svojih vozilih nepretrgoma skoraj e-najst ur bo je od 8. zjutraj pa do pozne 19. ure. ni bila usodna za posestnika roza majice Italijana Arnalda Pam-bianca, tki je na vse mogoče načine branil svoj sloves in je tudi prispel na cilj samo dve minuti in nekaj sekund za zmagovalcem. To mu je zadostovalo, da si je obdržal znak prvega, s katerim bo privozil jutri po zmagoslavnem pohodu do končnega cilja v Milan. Začetek današnje etape, ki je vsebovala tri gorske prelaze, je bil počasen. Delno slabo vreme z neugodnim vetrom, ki je pihal nasproti, delno pa tudi zaradi naporne in dolge vožnje, so kolesarji šli na pot s čisto turistično hitrostjo. zaradi tega je celotna glavnina z najboljšimi kolesarji privozila skoraj do vrha prelaza Pennes strjeno. En kilometer pred vrhom pa je Massignan sprožil napad in prvi privozil na cilj gorske nagrade, tik pred presenetljivim Tacconejem. V spustu ko je Mealli zbežal, je Rik Van Loy kot je obljubil med odmorom v Trstu, sprožil napad in se odpravil s precejšnjo hitrostjo proti prehodu hriba Giovo. Belgijec je prvi prevozil do vrha 1’10” pred Tacco-nejem. Massigmanom in Cop temom, medtem ko so bili listali kolesarji z Anquetilom in Pambiancom vred še precej v ozadju. V spustu si je Van Looy nabiral sekundo za sekundo naskoka, ki je dosegel celo 8 minut. Z njim so bili Brugnani, Junkerman, Fischerkeller in Trape. Slednji je padel in je moral v bolnišnico, kasneje sta se zvrnila na tla tudi Junkerman in Brugnani. Medtem ko je Fischerkeller zaradi utrujenosti zaostal, sta Nemec in Italijan vstala in s hitro zasledovalno vožnjo dohitela Van Looya. Na vzpetinah proti najviišje-mu vrhu Gira, prehodu Steivia, je začel Van Looy izgubljati prednost. Gaul, ki je to tedaj počival in se ni menil za dogodite v prvih vrstah te pisane karavane, ki je počasi vozila v megli in med snegom, je dva kilometra pred vrhom zapel svojo staro pesem in pustil za seboj vse tekmece. Tuai Van Looy je zaradi utrujenosti zaostal in je izginil v ozadju, medtem ko je Gaul prvi privozil do vrha pred Pambiancom, ki je vozil s 3’25” zamude, Amquetilom in Suarezom, ki sta še bolj zaostala. Od vrha do cilja je bilo 20 km spusta in Gaul je napel vse sile, da bi si ne le obdržal, temveč tudi povečal naskok. Toda za njim je bil Pambianco, ki je moral braniti svojo majico. Priložnost je bila letos odlična in Italijan ni hotel prepustiti majico drugim. V spustu je drzno vozil po ovinkih proti dolini in je manjšal razdaljo med njim in Gaulom, ki je sam dobesedno drvel proti cilju te gorske etape. Gaulu zmago ni mogel nihče ogrožati i ntemu kolesarju, ki se je moral letos zadovoljiti z eno samo ciljno zmago, ni uspelo zadati svojim tekmecem smrtnega udarca. Etapa se je zaključila v njegov prid, Giro pa zelo verjetno v prid Pambianca Uspeh tega preprostega kolesarja, ki je dolgo vrsto let iskal srečo na cestah, po katerih je vozil Giro, ga je brez dvoma razveselil, Ni pa VRSTNI RED NA CILJU ETAPE 1. GAUL CHARLY (G. S. Gazzola), ki je prevozil 275 km v 10 urah 42’ s povprečno hitrostjo 25.700 km, 2. Pambianco Arnaldo (G. S. Fides) 10.44’07”, 3. Suarez Antonio (G. S. Emi) 10.47’04”, 4. Carlesi Guido (G. S. Phil-co) 10.47’08”, 5. Anquetil Jac-ques (Fynsec), 6. Brugnami 10.48 02”, 7. Battistini 10.48’30”, 8. Bono 10.48’39”, 9. Pizzoglio 10.49 40”, 10. Fontona 10.50’41”, LESTVICA 1. PAMBIANCO 105.13’42”, 2. Anquetil z zaost. 3’45”, 3. Suarez 4’17”, 4. Gaul 4’22”, 5. Carlesi 8’08", 6. Junkermann 12’25”, 7. Van Looy 12’38”, 8. Van Tongerloo 14T8", 9. Brugnami 16 05”, 10. Delilippis 16’23”, 11. Massignan 18T2”, 12. Battistini 24’28”, 13. Schroeders 26’04”, 14. Coletto KONČNA LESTVICA GORSKE NAGRADE 1. TACCONE 270 točk, 2. Mas 130, 3. Masignan 120 točk. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiii Končano evropsko boksarsko prvenstvo v Beogradu Pet naslovov in zlatih kolajn predstavnikom Sovjetske zveze Italijana Vacca in Saraudi prvaka v mušji in srednjetežki kategoriji - Jugoslaviji dve srebrni kolajni Dodatek k nogometnemu prvenstvu B lige mogel zadržati solz in ko je privozil izmučen do smrti do cilja in so mu javili, da je roza majica še vedno njegova, so mu živci popustili in krčevit jok je stresel Pam- bianca, ki je letos z odlično taktiko in borbenostjo prišel do takega uspeha na dirki in še posebno v današnji 265 km dolgi in zelo naporni etapi. Jutri bo slavnostni zaključek Gira stoletnice. Zelo verjetno bo samo sprehod kolesarjev do Milana. Tradicija jim namreč ne dovoljuje, da bi v zadnji etapi izvedli napad, pa čeprav bi bil ta tudi odločilnega pomena. BEOGRAD, 10. Šestnajsto evropsko prvenstvo se je no-zaključilo z uspehom boksarjev SZ, ki so si osvojili pet naslovov in tudi pet zlatih kolajn, da ne govorimo o srebrnih in bronastih. Za Sovjetsko zvezo so bili najbolj uspešni Italijani, ki so z Vacco in Saraudijem priborili lastnim barvam dve zlati kolajni. Ostali naslovi pa so pripadli Poljski, Škotski in Angliji. Jugoslavija je tudi dosegla zadovoljiv uspeh, saj je prišla z Benedekom v lahki in Me-hovičem v welter-lahki kategoriji do dveh srebrnih kolajn. Za Benedeka lahko rečemo, da si je zaslužil zmago predvsem zaradi napadalnosti in ostrih udarcev, ki jih je prisodil škotskemu nasprotniku Mc Taggar-tu .Škot je bil res bolj miren in predvsem tehnično boljši ter se je s preizkušenostjo rešil k. o.., katerega bi mu lahko Jugoslovan zadal v drugi rundi. V tretji se je Škot opomogel in ker je bil točnejši pri udarcih, so verjetno sodniki prav zaradi tega prisodili zmago njemu, pa čeprav je bila razlika v točkah minimalna. Lahko se reče. da je imela SZ najbolj tehnične boksarje, ki so nadvladovali nasprotnike z nevarnimi udarci. Najbolj se je izkazal Legutin v welter-težki kategoriji, ki j»e v prvih sekundah tretje runde kno-ckoutiral Nemca Heidela. Pohvale vredni so tudi italijanski boksarji in med njimi še posebno Saraudi, kateremu so jugoslovanski novinarji dodelili posebno nagrado za najbolj lealnega tekmovalca prvenstva. Poleg te nagrade si je Saraudi osvojil tudi naslov v srednje-težki kategoriji in to po zaslug; zmage po točkah nad odličnim Romunom Ne-greo. Tudi Vacca se je izkazal v mušji kategoriji, kjer je z ostrimi napadi večkrat spravil v zagato sicer zelo tehničnega a včasih prepočasnega predstavnika SZ Stoljnikova. Vacca je posebno v zadnji rundi z ostrimi napadi spravil Rusa v zagato in malo je manjkalo, da ga ni tudi podrl na tla. Morda je prav zaključni udarec gonga rešil sovjetskega boksarja tako sramotnega konca borbe. Zelo je zadovoljil in tudi presenetil mladi Anglež Tay-lor, ki je novinar po poklicu. Kaže, da zna uporabiti pesti prav tako spretno kot pero in je po ostrih napadih prisilil prvaka SZ Zavuhina, da je klonil. Posebno zadnja runda je bila napeta in razburljiva. Akcije obeh boksarjev so bile precej zmedene in tudi udarci niso bili več tako učinkoviti. To je popolnoma razumljivo, ker ni niti eden niti drugi štedil v času srečanja s silami. Naj še omenimo Italijana Penno, ki ni bil na višini nocojšnjega nasprotnika — sedanjega evropskega prvaka v težki kategoriji Rusa Abramova. Ta si je že v drugi rundi zagotovil precejšnjo razliko v točkah, da mu Penna zmage ne bi mogel v nobenem primeru, razen seveda k. o., ogrožati. Ob zaključku letošnjega evropskega prvenstva je treba predvsem pohvaliti prireditelje. ki so želi priznanje vseh nastopajočih in tudi gostovi Organizacija je potekala brezhibno in zaradi tega nj bilo nobenih pritožb razen redkih tehničnega značaja. Odgovornost tega pa ne leži na ramenih prirediteljev, pač pa na sodniškem zboru. Potek borb si je NOVI EVROPSKI PRVAKI Mušja - VACCA (Italija) Peresna - TAYLOR (An.) Petelinja - SIVKO (SZ) Lahka - MC TAGGART (Škotska) Welter Iah. - TAMINJS (SZ) Welter - TAMULIS (SZ) VVelter tež. - LAGUTIN (SZ) Srednja - VALASEK (Polj.) Sred. težka - SARAUDI (It.) Težka - ABRAMOV (SZ) lahko ogledalo ogromno število ljudi, ker je jugoslovanska televizija posredovala ne samo finalne in polfinalne, temveč tudi izločilne borbe. Triestina in Novara danes na nevtralnih tleh za rešitev Ni povsem izključen nastop Frigerija - Tudi Novara v težavah zaradi odsotnosti nekaterih igralcev Dve, v zgodovini italijanskega nogometa vse prej kot nepomembni enajstorici, Triestina in Novara, se bosta danes morali na nevtralnem igrišču v Ferrari v dodatnem srečanju boriti za obstanek v... B ligi. Odveč bi bilo oa-nes razpravljati o vrsti naključij, ki so privedla obe moštvi v tako kritičen poio-zaj. Ugotovimo lahko le,, da je obema grozil še slabši zaključek letošnjega prvenstva v obliki direktnega izpada v C ligo in da je njuna, do danes ob 17. uri vsaj polovična rešitev, izključna posledica izredne požrtvovalnosti v zadnjem nastopu na tujih terenih in prori velikima favoritoma Genoi in Messini, ki sta bila prisiljena na delitev točk. Toda neizprosna logika vsakega tekmovanja zahteva, da je končno nekdo le zmagovalec in nekdo premaganec m da kjer je mesto samo za enega ne moreta biti dva. In v B ligi je mesto samo še za enega, za Triestino ali za Nn-varo. Zato ’e današnje srečanje praktično poslednje v letošnjem prvenstvu. Poudarjamo praktično poslednje, kajti v primeru, da bi se tudi po podaljšku zaključilo z neodločenim rezultatom, ga bo treba še enkrat ponoviti in šele če bi se tudi tedaj znova zaključilo po podaljških neodločeno, bi prišel v poštev žreb kot najmanj športna rešitev problema. Razumljivo pa je, da si bosta i.asprotnika skušala za vsako ceno priboriti rešitev že danes. Zato sta tudi oba pospešila s pripravami in se že dva dni prej preselila v Ferraro oz. v njeno neposredno bližino, da se aklimatizirata in izogneta kritičnim in zaskrbljenim pogledom v domačem okolju. Bolj spretna v tem pogledu je bila vsekakor Novara, ki se je vsidrala kar v Ferrari sami, kar ji je dalo možnost treniranja na igrišču, kjer bo tekma, čeprav bi bilo logično, da nogometna zveza tega ne bi dovolila, ker gre glede na vsestransko nevtralnost za določeno prednost. Triestina je preživela zadnja dva dneva v Bondenu 16 km od Ferrare in bo šele danes neposredno pred tekmo ob 17. uri prišla v Ferraro. Kakšna so lahko predvidevanja? Opornih točk zanje je lahko več, toda vse so seveda relativne. V letošnjem rednem prvenstvu je bila Triestina v neposrednih srečanjih bcljša od Novare. V prvem je igrala v Novari neodločeno, v povratnem pa je pred 14 dnevi zmagala doma po-vsem zasluženo z 2:0. pa čeprav je oba gola dosegla iz 11-metrovk. Prav tako govori v prid Triestine dejstvo, da Novara na tujih igriščih ni dosegla niti ene zmage in da je v njeni mreži končalo kar iiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiimiiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes ob 17.30 na florentinskem stadionu Fiorentina - Lazio za italijanski pokal i LORENCA, 10. — Medtem ko bo na raznih igriščih borba za obstoj tako v A kakor v B ligi, bo na florentinskem stadionu finalno srečanje za italijanski pokal 1960-61. Domače moštvo si je zadalo po uspehu na mednarodnem turnirju za pokal pokalnih pivakov nalogo, da si osvoji tudi trobarvno značko tega italijanskega tekmovanja. . Čeprav je nasprotnik Florentincev Lazio že v B ligi, bi morala biti tekma vseeno zanimiva. Zavedati se moramo, da je rimsko moštvo v nasprotju s tekmovanjem v prvenstvu na turnirjih vedno odlično, kar dokazuje dejstvo tudi, da si je Lazio osvojil pred tremi leti italijanski pokal in to na škodo same Fio-rentine. Fiorentina je kljub slabim vremenom nadaljevala s pripravami in njen trener Hi- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii na iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii imun a mn iiat 1111,1 mn m Svetovno prvenstvo v grško. rimski rokoborbi Srebrna in bronasta kolajna za jugoslovanske rokoborce Vukov deli četrto mesto z Američanom Wilsonom JOKOHAMA, 10. — Na letošnjem svetovnem rokoborskem prvenstvu v grško-rimskem slogu so jugoslovanski reprezentanti dosegli zelo lep uspeh. Stevan Horvat je osvojil —————— srebrno kolajno v welter ka. tegoriji. Martinovič bronasto v iahiri. Vukov pa deli četrto mesto z Američanom Wilso-nom v mušji kategoriji. V zadnjem kolu se je Martinovič boril neodločeno z Madžarom Poljakom, Romun Bular-ca pa je po točkah premagal Horvata. Končni vrstni red po posameznih kategorijah: Mušja: Sajadov (SZ), Fir-vulesscu (Rom.), Buzkurt (Tur.), Vukov in Wilson (ZDA). Bantam: Karavajev (SZ), Cernea (Rom.), Švec (CSR). Peresnolahlca: Mustafa (Z AR), Uimaz (Tur.), Glidjeka-hi (Lan). Lahka: Koridze (SZ), Poljak (Madž.), Martinovič (Ju. gcslavija). Welter: Bulara (Rom.), Horvat (Jug.), Dogan Tur.). Srednja: Zenjin (SZ), Nie-stroem (Sved.), Salekam (Turčija). Polteika: Gurics (Madž.), Tkačev (SZ), Popovics (Romunija). Težka: Bogdan (SZ), Ka- plan (Tur.), Kozman (Madž.). degkuti je že najavil najboljšo postavo. Edino nastop Hamrina je v dvomu. Sved se namreč pritožuje zaradi bolečin v gležnju in če njega ne bodo mogli uporabiti, bo trener poslal na igrišče Benettija Z druge strani je tudi Lano najavil najmočnejšo postavo s Carradorijem na desni zvezi in z bivšim igralcem Fiorentine Prinijem v krilski vrsti. Tekma se bo začela ob 17.30. Moštvi bosta lahko zamenjali v katerem koli tre-rutku samo vratarja. V primeru, da se srečanje zaključi neodločeno, bodo odigrali še dva polčasa. Ob ponovnem neodločenem izidu bi tekmo prekinili in bi jo ponovili kasneje na nevtralnem igrišču. Moštvi bosta zelo verjetno nastopili v naslednjih postavah : Fiorentina: Albertosi; Ro- botti, Castelletti; Gonfiantini, Crzan, Marchesi • Hamrin (Be-r.etti), Micheli, Da Costa, Milan, Petris. Lazio: Cei; Molino, Eufe- mi; Carosi, Janich, Prini; Mariani, Carradori, Rozzoni, Franzini, Mattel. «»-------- Sivori najboljši strelec Juventus-lnter 9:1 (3:0) TURIN, 10. — Nogometno srečanje med Juventusom in Interjem, ki so ga po prekinitvi v 11. kolu prvenstva A-lige ponovili danes na občinskem stadionu, je bila pravcata farsa. Inter je namreč nastopil z mladinskim moštvom, zaradi česar je bilo že vnaprej gotovo, da bo Juventus z lahkoto prišel tudi do te zmage. Domačini so premagali Inter z 9:1. Prvi polčas se je zaključil s 3:0. Ta tekma je dala možnost Sivoriju, da je dosegel za barve Juventusa 6 golov in s tem izenačil rekord italijanskih strelcev ter, kar je morda zanj najbolj važno, izpodrinil igral- ca Sampdorie Brighentija s prvega mesta lestvice najboljših strelcev za milijon lir vredno nagrado «sportman leta». Sivori je v prvem polčasu dosegel tri gole, v drugem pa je prav tako trikrat pretresel mrežo neizkušenih nasprotnikov, ki so prišli do častnega dosežka iz enajstmetrovke Ta gol je dosegel sin nepozabnega igralca Torina Mazzole, ki se je skupno z enajstorico smrtno ponesrečil v letalski nesreči pri Su-pergi. 51 žog nasproti 39 kolikor jih je obsedelo v mreži Triestine. Po tem bi se dalo sklepati, da je obramba Novare slabša, medtem ko sta si napada z 31 doseženimi goli popolnoma enakovredna kljub dejstvu, da je napadalec Men-tan: med najboljšimi strelci prvenstva. Toda kot že rečeno, imajo vsi ti ' podatki za današnji dvoboj samo relativno in morda do neke mere tudi psihološko vrednost. Dejstvo je, da bosta danes dali obe enajstorici vse od sebe za zmago in da bosta nastopili z najboljšimi in najbolj svežimi razpoložljivimi močmi. Trevi-sar. je popeljal s seboj 13 igralcev toda samo 12 jih pride v poštev za kombinacijo. Dvanajsti je namreč Frigeri, za katerega obstaja nekoliko vnanja, da bo kljub poškodbi lahko nastopil, kar bi bilo za Triestino vsekakor zelo koristno. Odločitev glede njega po padla danes zjutraj in če bi bila negativna, bo na mestu srednjega napadalca nastopil Larini. Nepričakovano je prišla tudi diskvalifikacija Fogarja. Zamenjal ga bo Demenja, zaradi česar bo treba povsem spremeniti napadalno vrsto, delno tudi zaradi tega, ker bo Sadar pomaknjen v krilsko. Najverjetnejša postava Triestine bo naslednja: Luison; Bernard, Brach; Sadar, Larini, Dearassi: Man-tovani, Trevisan, Secchi, De-menia, Fortunato. Ce se Triestina joče, pa se tudi Novara ne smeje. Razen pcškodovanega Scaccabarozzi-ja, ne bosta po vsej verjetnosti mogla nastopiti še zveza Donino in krilo Sanna, ki ju bosta zamenjala Galimber-ti in Mieheletti. Zaradi tega bo najverjetnejša postava Novare naslednja: Lena; Zanetti, Miazza; Tesla, Udovicich, Baira; Miche-letti, Zeno, Mentani, Ga lim-berti, Manzino. Tržaški potovalni urad (J TAT je organiziral posebne avtobuse,, ki bodo prepeljali v Ferraro nekaj sto navijačev. Zelo verjetno bodo prišli tudi navijači iz Novare tako, da se bosta moštvi vsaj do neke mere počutili kot doma, če lahko računamo, da bo športno občinstvo iz Ferrare same, ostalo nevtralno. i. k- 1=30 Najnovejši izum moderne tehnik Superautomatic s 57 rubini milili Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vani jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ŠVICARSKA S SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA - JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agents AGENZ1A MAHITTIMA MEDITEHRANEA, Via M'1*' no 4-1, Trst — telefon 24-188 «MARVIN» lastnik AUGHIERITRE VIS A K v UL. CAKDULCI štev. 27 VELIKA IZBIRA raznovrstne zlatnine in UR z največjim jamstvom — ZA BIRMANCE OBIŠČITE NAS!! ZMERNE CENE OBIŠČITE NASH Pri MADALOSSO Jt) v Trstu, Ul. 1’orrebianca vogal XXX Uttobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZlCK^' žimnice — originalne PF.RMAFI,EX — Cene I (bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12 Hotel «ADRIA» - Ankaran obvešča cenjene goste, da Je ponovno pričel obratovati. SM Gosti bodo postreženi s prvovrst- K ^ no brano in Izbranimi pijačami. Priporočamo se in jamčimo za kulturno ln sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN GOSTINSKI SOLSK1 CENTER HOTEL KRIM — BLED — tel. 415„ *l9 Prvorazredna postrežba — odlična kuh>nJa — narodne specialitete — udobne s° Motel Cenfinl Po'ite'102, tel. 613»,—— —m s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples ZDRAVILIŠČA zdravje počitek Logarska dolina • izlet Prospekti: Celjska turistična zveza, Celje Hotel «SLON» LJUBLJANA, Titova ul. s svojimi obrali se gostom iz Trsta toplo priporoča. LJUBLJANA, J UDLd ČUVA, U ■ nudi vse gostinske uslu^f po zmernih cenah 1®blsK priporoča za cenjeni^^. Hotel «TRIGLAV» * Koper Prvorazredna restavracija, sodobno terasa, NOCN1 BAR Z VSA KODNEVNIM POGRA opremljene ^ OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 16 'n ‘V> IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRA m «Dejak? Ho-ho, ta danes res ni utegnil ostati pri nas.* Bil je naporen dan. Dejak je pomislil na dolgo pot do Trsta. Na to je opozoril tudi kobilo : hi-i Han-za, je rekel od časa do časa. Nato prepušča svoje obilje udobnemu sedežu in prične razmišljati. O jutrišnjem delu, o vsakovrstnih obveznostih, o novih podjetnih načrtih. Kdo ve, kako bo s temi? Nemara je prestar in se novih načrtov ne bo več loteval. Hi-i, vražja kri! Bil je že lep čas, kar je sonce zašlo in zemlja je hitela srkati skopo večerno svetlobo. Tu in tam se je slivarska pot nagnila navzdol, v popolno temo se je potapljala. Griža se je oddihovala v nočnem hladu, iz nje je puhtela utrujajoča toplota. Dejak bi bil zadremal, prav gotovo bi bil zadremal, da se ni Hanza ustavila. Kakopak, znašla se je pod zadnjim strmcem do reške ceste; pot je bila tu uglajena s peščeno usedlino in nanesek prepojen z živalsko sečjo. Hanza se je torej morala odsopsti prav na tem kraju; razkoračila se je, usločila hrbet in se dolgo odcejala. Tudi Dejak stopi z vozička, da izprazni mehur. Lepa noč. si misli in se ozira po zvezdah, prav prijetna vožnja, si misli. Tedaj je noč oživela in v temi so se pričele premikati nekakšne sence. Dve sta se znašli ob kobili, vražja kri, mar bi bil prenočil v Slivju. Dejak je bil krepak babec, akoravno je imel svoja leta, toda treh, ki so ga obstopili, se vendarle ni mogel lotiti. Vsi trije so držali na njem svoje šape. Največji mu je pokazal dolgo, svetlo klino, nato je hripavo šepetnil vanj. Ce ima kaj drobiža, je vprašal. V njegovi sapi je bil prijeten, domač vonj po slivovcu. Najhujšega menda ne kanijo, si misli Dejak. Stoji negibno in molči. Človek ne pozna vseh razbojniških navad in torej ne more vedeti, kaj bi se zgodilo ob nepremišljeni kretnji. Nameraval je živeti še petnajst, dvajset let, ako bog da. Petnajst, dvajset let, si misli. Potemtakem ne sme z ničemer spodbujati te preura-njene priložnosti. Molči torej in stoji nepremično. Vtem se tolovajska roka sprehaja po njem, iz žepa v žep se seli spretno, smukljivo kakor podlasica. Mimogrede ga potaplja po bedru. Aha, tu je bil torej cvenk! V usnjeni mošnji je bilo nekaj bakra, nekaj srebra. To so pretresli in mu vrnili prazno mošnjo, na Stariha! Nato so mu odpeli uro. Lepa vrednost, si misli Dejak, zdaj zdaj bo ob listnico, si misli. Tudi onadva pri vozičku sta z nečim rožljala, pritajeno, brez živih glasov; imela sta nekakšen postranski opravek. Kakopak, Hanzo sta izpregala. Lepa vrednost, si misli Dejak, lepa vrednost, toda pogleda si nikakor ne upa odmakniti z bleščečega rezila. Za pol večnosti se ga more nagledati v drobtinici časa. Dolgo je, si misli, prav do srca bi mi seglo. Se bo ali ne okrvavilo to noč, o tem razmišlja... V temi je zopet nekaj zašumelo. Nekaj je hrstnilo na izpranem grušču in iz noči je prilomastil strah. Prav na tolovaje je planil. Griški duh ali kaj- Tega nikakor ni bilo mogoče dognati v črni nerazločnosti. Duh se je premikal kakor leskov grm, vihtel je nekaj in senci pri kobili sta padli vsaksebi. Razbojniki so se vznemirili. Prejkone niso bili vajeni takih iznenadenj, tolikšnega hrupa niso mogli prenesti Z duhovi, seveda, s temi se še niso metali, kljub temu so se vrgli po njem s pripravnim orodjem: ta z nožem, oni s krepelom. Nobene besede ni bilo slišati. Temo naokrog so napolnili vse drugačni, nenavadni glasovi. Obutev je podrsavala, tu in tam se je čevelj zataknil na robatih tleh. Sence so naporno sople, vmes so ploskali udarci, mehko, brez odmeva, buh, ko da mlatijo po gnoju. In tako se je Dejak nenadoma znašel sam. Prepu- ščen samemu sebi sredi zadihanega meteža. Prav lahko bi bil pobegnil v temo. Kobila je bila izprežena, skočil bi nanjo in hi-i. Lahko noč! To naj bi storil, prav zdajle, ko ga raznaša hvaležnost do leone prikazni? ... Skoči torej k vozičku in izdere bičevnik In svoje zamahe deli zelo premišljeno: po čelu udarim, si misli, po čelu, ali po temle poraslem temenu. E-eh! In razbojniki so odjenjali. Razjarjeni prikazni so pustili nož med pleči, zdaj zdaj bo klecnila, so menili — na, pa je navalil Dejak. Dva sta ležala na tleh, kar tam ob poti, ostali so se umaknili v temo. Dejak se ne more načuditi. Vse naokrog leži tiha, spokojna noč. Brezbrižna in neprizadeta, ki ničesar ne vidi in ničesar noče slišati. Hanza se je nekoliko oddaljila robkajoč oroseno gri-ško rušo, nočni drobiž se še ni prav razživel, oglašal se je le iz velike oddaljenosti. Tamle pa omedleva Jakob z Brezovega brda. Jakob torej! Poglejte no, kdo bi si bil mislil! Vsekakor je potreben pomoči. Nemočno sloni na stranici Dejakovega vozička, veliki trup se maje, kakor pod-sekam se zdi, ker so Jakobu popustile kite v tilniku in mu je glava omahnila. Tako so ga torej! In Dejak priskoči. Jakob! Toda v Jakobu je še vedno kanec prisebnosti. Njegova volovska moč se sicer nekam izgublja, plahni kakor zavest iz polsna v spanec, ali nekaj je je še vedno tu. Hrope in renči. Tolovaji, pravi, volkovi... Potem zamahne z dolgo roko, s kosom skale v dolgi roki. Uh. si misli Dejak, tole naj bi me zadelo! Nato poskuša zlepa. Jakob, vražja kri, pravi. Gre naokrog in de sočutno: «Ali si nisva prijatelja?* cTolovaji, volkovi...* Jakob momlja in gleda z po* očmi priklane živali. Čeznje se mu po. sili riJ? besiti obledele trepalnice. Momlja in premika spo gjj-čeljust. Sem in tja jo prepeljava, da je razlociw Sati cviljenje zob pod kosmatim licem. Od ram Ljf vzdol visi razparan rokav, sem in tja opleta otipljiva senca grozeče roke. « Jakob!* Dejak se zgubljeno ozira, išče pomoč z očmi prijemlje za bedra. Končno se odloči, da bo počakal, dokler se ne zruši. pfi- Zgoditi se mora vsak čas, in ta čas —r sK„.., sluškuje. Sliši Hanzo, ko udari s podkvo ob gjiS* zvenk! Kakor da je nekomu odbila zadnja ura-stok razbojnika, pobitega na poti. Nič drugega o v Nato išče s pogledom v temi ročaj bodala, ki Jakobovega hrbta. Rezilo je zasajeno pošev v P1”. safP srajco in roženi ročaj, vražja kri, štrli v noč. ^ občuti strupeno bolečino med pleči, zato se ob oprezuje, z očmi in ušesi tiplje po skriti gri®’’ Nič. Se nekaj časa bolšči v temo, prisluškuje, otrese slabosti. Grem pravi, po Hanzo grem, pogumno. J« Jakob, s svojo pezo in jezo, je silak. tropo razbojnikov in sedaj počiva na griži, Pre od noči. Takšna noč lahko ukroti tudi griškega s strupenim trnom mu rani meso in od tega se pj jjP razpase ohromelost po telesu. Človek se mora tdeioi*’ opreti na usmiljeno kraško zemljo, s koleni m { se mora opreti nanjo, da strpneje prenaša slabo® • jjOj naj potem dvigne vso to težo, da bi jo naložb jji čijioo. Nemara bi niti dva Dejaka tega ne pa je en sam in si Je moral potemtakem P° drugače. ,