Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubajastr. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35Št. 16 / Leto 72 / Celje, 20. april 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVOINTERVJU NAŠA TEMACELJE ŠPORTCELJE KULTURAstr. 26-27str. 17Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA str. 36-37Št. 13 / Leto 72 / Celje, 30. marec 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU VRTNARIMOKRONIKA AKCIJAAKTUALNO Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubajastr. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 36-37Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Zdravnik Andrej Žmavc Tragedija pri Laškem: kazen za tiste, ki niso pomagali Celje ima kaj pokazati Minulo nedeljo je knežje mesto v spremstvu predsednika republike Boruta Pa- horja obiskal poljski predsednik Andrzej Duda. Da je Celje gostilo obisk na tako visoki ravni, ni ravno običajno, a razlogi zanj imajo korenine več kot šeststo let nazaj. Po pričakovanjih je obisk, ki je minil ob strogih varnostnih ukrepih in natančno določenem protokolu, požel veliko zanimanja poljskih in domačih predstavnikov četrte veje oblasti.»Kdaj bom na vrsti? Leta 2020?!«Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka!str. 17 str. 6str. 26-27 str. 14 str. 2-3 VITANJE Ksevt je pod okrilje vzela država str. 9GOSPODARSTVO V Laškem začeli polniti heineken str. 5 Foto: GrupANAŠA TEMA str. 12-13Kako zadovoljno preživeti tretje življenjsko obdobje? ŠPORT Kegljačice na Slovaško po nov uspeh str. 18 Stilska preobrazba Da bodo orhideje na novo zaživele str. 42str. 28-29Bina Štampe Žmavc Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka! Drzna prenova v središču mesta Hišne preiskave v Atriju Kriminalisti so v torek opravljali obsežne hišne preiskave zaradi suma več ka- znivih dejanj celjskega podjetja Atrij. Vse kaže, da niso bili opeharjeni zgolj etažni lastniki, marveč so kratko potegnili tudi nekdanji zaposleni. Do epiloga zgodbe o Atriju bi lahko padel še kakšen okostnjak iz njegove omare.Seba: propad gradbincev jih ni spravil na kolena Vsebnost cinka presegla kritično vrednost Foto: GrupA»Josip Pelikan bi bil ponosen nanju!« Knjižnice ne smejo postati muzeji Rokometašem dvajseta pokalna lovorika NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občini Mozirje Občini Tabor str. 4 str. 14-15str. 4 str. 6 str. 1 1 str. 12-13 str. 18 str. 29-31 str. 32-33 2 Št. 16, 20. april 2017 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Misel tedna Knjige so kakor prijatelji: biti morajo dobre, a maloštevilne.Trg dela je dinamičen, zato se mu moramo prila- gajati hitro in kakovostno. Tukaj je tudi mnogo ranlji- vih skupin, torej tistih, ki težko najdejo zaposlitev. Ža- lostno je, da mednje sodijo tudi mladi, ki z izobrazbo ali brez nje na trg vstopa - jo nepripravljeni, prežeti z zaposlitvenimi miti o trgu dela in velikokrat brez – vsaj za delodajalce – pri - mernih izkušenj. Da bi se mladi znali »obnašati« pri iskanju zaposlitve, MojeDe - lo.com pripravlja vsesloven- ski projekt MojePrvoDelo. S projektom za mlade Mo- jePrvoDelo želi največji za-poslitveni portal v Sloveniji MojeDelo.com v sodelova- nju z Vzajemno zdravstve- no zavarovalnico dijakom in študentom zaključnih letnikov ponuditi veščine in znanja, nujna za vstop na trg dela.Tega, da so na trgu dela velika neskladja, ne moremo spremeniti čez noč, vendar se lahko vsaj delno prilago-dimo in se kot posamezniki aktivno vključimo v proces zaposlovanja. Slika o trgu dela ni tako negativna, če se posameznik poglobi vase, se spozna, odloči in proaktivno išče zaposlitev. Mladim za- nosa ne manjka, le treba ga je znati pravilno usmeriti in podkrepiti z veščinami. Individualno do uspeha Raziskala Mediane je po - kazala, da so mladi izjemno nagnjeni k individualiz - mu. Približno 46 odstotkov vprašanih iz generacije Y (sem spadajo mladi, rojeni med letoma 1980 in 1995) ter približno 57 odstotkov vprašanih iz generacije Z (sem spadajo mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010) ŠENTJUR – Najbolj izstopajoče po- sameznike in skupine na področju prostovoljstva so slovesno razglasili na odru Ipavčevega kulturnega cen- tra. V štirih kategorijah so podelili šest priznanj in sedem pohval. Do - kaz, da prostovoljstvo v sodobni po-trošniški družbi ne izumira in da je zastonj človekoljubje še vedno po- membna vrednota. Naj prostovoljec do 18. leta je Miha Šekoranja s Ponikve, v kategoriji do 30 let si je priznanje prislužil gasilec Denis Kukovič. V skupini nad 31 let so prizna - nje podelili Jožetu Rataju, dr. Viktor - ju Majdiču in Zinki Drešček za izdajo knjige o Blagovni, Jožico Pavlino Vouk je predlagalo društvo Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev, Gabrijelo Križnik pa OZ RK Šentjur. Nagrajena prostovolj - ka za delo z mladimi je upokojena učite - ljica iz Dramelj Anica Čede. »V nekem življenjskem obdobju sem se tudi sama znašla v hudi stiski in ne vem, kako bi zmogla brez pomoči drugih. Danes s svojim prostovoljnim delom vračam ti-sto, kar sem takrat dobila. Zavest, da si nekomu pomagal, je največje plačilo,« je ob tem dejala Križnikova. Pohvale so prejeli še Neja Žogan, Veronika Kolar, skupina prostovoljk projekta Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja, Vida Žerjav in So - nja Mastnak, Mirjana Aužner in Tatjana Lesnika. StO Mladi na trgu dela Kako do pravih informacij Skoraj tretjina predstavnikov generacije Z je pripravlje - na pri razvrščanju vrednot kariero postaviti pred družino.» … Med tistimi, ki vstopajo na trg dela je treba poiskati iskrice v očeh, ambicioznost, zaletavost … in jih usmeriti v naše delovno okolje. Seveda morajo za to narediti tudi nekaj sami. Na tej točki jim lahko pomagamo tudi s ta- kšnimi projekti, kot je MojePrvoDelo, ki ga vzpostavljamo ravno s tem namenom, da se bodo mladi lahko delodajal - cem predstavili karseda najbolje,« pravi direktor podjetja Styria digital marketplaces, Zoran Savin, kjer upravljajo s portalom MojeDelo.com.KARIERA DRUŽINA želi vrhunec kariere doseči samostojno. Za primerjavo: le 26 odstotkom vprašanim iz generacije X (rojeni med letoma 1965 in 1980) je indi- vidualizem pomemben tako kot mlajšim. Zanos in visoki cilji niso dovolj Čeprav mladi potrebuje- jo vizijo, cilje in dobršno mero zanosa, nič od tega ni dovolj, če niso opremljeni tudi s primernimi znanji in orodji. Kljub visokim ciljem je še vedno ogromna skupi-na tistih, ki na trg dela vsto- pijo brez prave popotnice. To opažajo tudi v podjetjih, kjer prejemajo zelo skope prijave na razpisana delovna mesta, zato je vzpostavitev projektov, ki mladim poma-gajo narediti korak naprej v smeri razvoja kariere, zelo dobrodošla. MojePrvoDelo. com Gre za nov portal, na ka- terem bodo strokovnjaki ob- javljali razporede delavnic v večjih slovenskim mestih, mladi iskalci zaposlitve pa bodo imeli tudi dostop do brezplačne brošure MojePr - voDelo, kjer bodo podrob - neje razloženi razumevanje trga dela in primeri komuni-kacije z delodajalci. EP Največje plačilo zavest, da si nekomu pomagalKadar sem v otroštvu prišla na obisk k starim staršem, so me vse- lej prevzeli kupi knjig, ki jih je imel stari oče povsod naokrog. V velikih skrinjah na podstrešju je bila prava mala zakladnica različnega čtiva, po katerem si lahko brskal. Knjige so bile pogosto darilo za rojstne dne- ve – kar tako brez razloga jih takrat nismo kupovali. Ko je zmanjkalo za - nimivega branja v okolici – še celo vse bratrančeve stripe sem takrat prebrala – sem se odločila, da bom poslušala nasvet soseda in se vpisala v knjižnico. Pogumno sem odkorakala v mesto in takratni oddelek knjižnice pri gledališču je postal moja stalna postaja. Kasneje sem doda - la še študijski oddelek, kjer so bile nekatere tam zaposlene gospe strah in trepet nas dijakov in študentov, saj nikoli nismo vedeli, kaj jim tisti trenutek ne bo všeč in bomo okregani kot šolarčki. Da- nes je mladim lažje, malo pobrskajo po spletu in naj- dejo večino odgovorov. Ve - liko prijetnejši so spomini na otroški oddelek, kamor sem kasneje vodila otroka. Resda nista povsem podle-gla knjižni »okužbi«, sploh ko je šlo za domače branje, so bile naše razprave o tem, kako zanimive (po moje) in brezzvezne (po njuno) so bile določene knjige. Pri kateri od njih sem morala prizna - ti, da bi jo lahko brez težav izpustili iz nabora. Če se človek spomni svojih dijaških let, nekaterih takrat predpisanih del ni povsem razumel. Kako povsem drugačna so lahko nekaj let kasneje, ko je pogled na svet širši, ko je znanja več in ko so že mimo nekatere življenjske preizkušnje, ob katerih se vsebine knjig pokažejo v drugačni luči! Morda bi morali imeti šolarji več svobode pri izbiri domačega branja, nekakšno listo del, s katere bi lahko sami izbirali, kar bi želeli. A branje žal nikoli ne bo zanimalo vseh ljudi na svetu, četudi bodo imeli na voljo same vrhunske zgodbe. Nekoč sem tako rekoč požirala romane vseh vrst, danes sem bolj izbirčna. Tudi časa za branje ni bilo vselej enako: od obdobja, ko sem presedela ure in ure ob knjigah, do tistega, ko sem uspela prelistati le še dnevni časopis. Imela sem obdobje kupovanja zbirk kar od potujočih akviziterjev, ki so zvonili na vratih, in potem jeze, ko v omarah ni bilo več prostih polic za odlaganje knjig. (Le kam jih človek da v današnjih moderno opremljenih dnevnih sobah, ki imajo le polico za televizijo?) Zdaj je pri roki vselej kakšna knjižna novost, ki mi jo posodi kdo od tistih, ki še vedno pridno kupujejo knjige. Veliko več jih redno obiskuje knji- žnice, saj je članarina tako rekoč simbolična glede na vse, kar nudijo. Eden od novodobnih avtorjev mi je zadnjič potožil, da njegovih knjig sicer ne kupujejo pogosto, podatki iz knji- žnic o izposoji pa govorijo, da so med bolj branimi. Na srečo njegovo preživetje ni odvisno od števila prodanih iz- vodov, sicer bi mu trda predla. Kako preživijo tisti, ki so se zapisali zgolj tovrstnemu ustvarjanju? In to v poplavi knjig vseh vrst, v množici samooklicanih literatov in pesnikov, ki v samozaložbi izdajajo svoje stvaritve? Težko. Tako kot si mnogi težko predstavljajo življenje brez knjig. Na srečo je vsaj druga težava rešljiva precej bolj enostavno kot prva.Branje vsakdanje (August Strindberg)Branje žal nikoli ne bo zanima-lo vseh ljudi na svetu, četudi bodo imeli na voljo same vrhunske zgodbe. 3 Št. 16, 20. april 2017 AKTUALNO Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost NT & RC, d. o. o. razpisuje delovno mesto VODJE MARKETINGA Od vas pričakujemo: - visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju marketinga, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih mestih - organizacijske in vodstvene sposobnosti, delo v skupini - samoiniciativnost, kreativnost - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) - vozniški izpit B-kategorije - lasten prevoz Zaposlitev je za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 4. maja 2017 na naslovu: razpis@nt-rc.si ali na NT & RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis«.CELJE – Najbolj priza - devni prostovoljci minule- ga leta v Mestni občini Celje bodo priznanja prejeli ju - tri dopoldne, ko bo v atri - ju Celjskega mladinskega centra (MCC) že dvanajsti Festival prostovoljstva. Na njem bodo razglasili najboljše v petih starostnih kategorijah. Posebna komisi- ja jih je izbrala med 28 kandi - dati, ki so jih na razpis MCC prijavili njihove šole, društva in organizacije. Kriteriji so bili število prostovoljnih ur, posebni dosežki, odgovor - no ravnanje in prispevek v organizaciji … Največ prija- vljenih je bilo v srednješolski kategoriji, prostovoljci pa se veliko ukvarjajo s sovrstniki ali z mlajšimi (duhovne vaje, oratoriji, učne pomoči), a tudi s prireditvami, huma- nitarnimi akcijami, družijo se s starejšimi … Kot je ob predstavitvi festivala pove- dala direktorica MCC Tina Rosina Košir, je prostovolj- stvo pomembno pri prido - bivanju kompetenc, znanj in izkušenj mladih, pri širje- nju njihove socialne mreže in spodbujanju ter krepitvi medgeneracijskega dialoga. »V okviru informacijske toč- ke EU Europe direct Savinj- ska in v sodelovanju z MOC bo zato MCC organiziral že dvanajsti Festival prostovolj- stva z namenom ohranjanja tradicije in promocije te de- javnosti. Cilj zavoda je tudi omogočiti mladim aktivno vključevanje v prostovoljstvo in sodelovanje na dogodkih, kjer nabirajo izkušnje in zna - nja,« je povedala direktorica. Vsako leto se v festival - sko dogajanje vključi pri - bližno dvesto ljudi. Letos so si ga zamislili kot pri - ložnost za pridobivanje novih članov v organizaci-jah in društvih, ki se bodo predstavili na stojnicah in s programom.Festival in natečaj podpira MOC in predstavnica občine Barbara Gorski pravi, da so prostovoljci nepogrešljiv del marsikatere organizacije v občini. Pomena te dejavnost se občina zaveda in zato ne preseneča, da je ob letošnjem občinskem prazniku brona- sti celjski grb prejel Milan Ninić, ki je prav na omenje-nem festivalu pred leti prejel priznanje za naj prostovolj - ca, kar ga je spodbudilo, da se je reševanja humanitarnih vprašanj v lokalni skupnosti lotil še bolj zavzeto. Letos bo vodil prireditev. TCVELENJE – Ob Dnevu za spremembe so razglasili naj prostovoljce leta 2016, ki so s svojim delom pustili pečat v občini. Ob- čina vsako leto sodeluje pri projektu Dan za spremembe, ki ga je letos že osmič or - ganizirala Slovenska filantropija. Velika vseslovenska prostovoljna akcija povezuje številne posameznike v celi Sloveniji, letos še posebej z namenom spodbujanja in šir - jenja sodelovanja. Na prireditvi Vili Bianci so minuli teden podelili nazive za naj prostovoljce v treh kategorijah. Komisija je za naj prostovoljko do trideset let izbrala Ano Glinšek, ki jo je predlagalo društvo Revivas Škale, društvo za oživitev in promocijo vasi Škale. Ana Glinšek je svojo prostovoljno pot začela leta 1995 pri Prosto-voljnem gasilskem društvu Škale. Leta 2001 se je priključila tabornikom Čete Divji volk Škale. Že kot študentka se je leta 2009 včla-nila v društvo Revivas Škale in takoj prevzela številne odgovornosti. Za naj prostovoljko nad trideset let je komi - sija izbrala Ljubomiro Blažič, ki jo je predla-gala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Ljubomira Blažič je prostovoljka že več kot trideset let. S svojo ustvarjalno žilico in smislom za delo z otroki je kot vzgojiteljica navduševala otroke za ustvarjanje kreativnih otroških stvaritev. Naj prostovoljna organizacija v mestni ob- čini Velenje v letu 2016 je postalo Društvo upokojencev Velenje, ki ga je predlagala ša- leška pokrajinska zveza društev upokojencev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1948, bilo je prvo društvo upokojencev v Velenju. Lani je bilo v Društvo upokojencev Velenje vključe-nih 1.748 članov. Posebno nagrado je komisija zaradi dol- goletnega oziroma življenjskega dela v pro - stovoljstvu na različnih področjih namenila Lojzki Stropnik. Ta je izvedla osem kuharskih tečajev, organizirala veliko izletov in preda - vanj, 41-krat je organizirala srečanje starejših občanov ob novem letu, šestnajst let pa je bila aktivna predsednica Krajevnega odbora Rde- čega križa. S svojim delom je močno vpeta tudi v aktivnosti pri pomoči starejših kraja - nov. Svoje delo izkazuje tudi pri aktivnostih kot prostovoljka v projektu Starejši za starejše. EP, foto: Mitja KompanVelikonočni prazniki so eden od vrhuncev turistič- ne sezone za zdravilišča. Kot so sporočili iz Skupno- sti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), je bilo tako tudi letos. Na Celj - skem, kjer je večina zdravi - lišč včlanjenih v skupnost, so imela termalna središča v teh dneh zasedene skoraj vse namestitvene zmoglji - vosti. V Termah Dobrna so bele- žili več nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani, pri čemer so imeli približno 90-odstotno zasedenost. Pre- vladovali so domači gostje, od tujih je bilo največ itali- janskih, nemških in avstrij - skih turistov. O zelo dobri zasedenosti so poročali tudi iz Thermane Laško. Največ je bilo doma-čih gostov, med tujimi pa so bili iz Italije, s Hrvaške in iz Srbije. Tudi v Termah Oli - mia je bilo med tujimi gosti največ italijanskih turistov, sledili so avstrijski, nemški in hrvaški gosti. V Termah Zreče je bilo število nočitev v času veli- konočnih praznikov na rav - ni preteklega leta. Največ, približno 60 odstotkov, je bilo domačih gostov, med tujimi so prevladovali ita- Naj prostovoljci ob Paki so znani Festival za pohvalo prostovoljcem Delodajalci so pri za - poslovanju vedno bolj po- zorni tudi na neformalne izkušnje, kompetence in znanja mladih, ki jih ti pridobijo s prostovoljnim delom, ugotavljajo v MCC.Dobra zasedenost zdravilišč med prazniki Z dobrim obiskom v času velikonočnih praznikov so se lahko pohvalili tudi v Termah Dobrna. lijanski, nemški, avstrijski, madžarski in hrvaški turi - sti, ki so v termah v pov - prečju bivali tri dni oziroma dve noči. Prevladujoči delež italijan- skih gostov med tujimi turi- sti v zdraviliščih na Celjskem ni presenečenje, saj so gostje iz te države tradicionalni obi - skovalci term v tem praznič-nem času. Iz vseh omenjenih zdra - vilišč napovedujejo dobro zasedenost tudi v času pr - vomajskih praznikov. RG Foto: GrupA 4 Št. 16, 20. april 2017 GOSPODARSTVO Drzna prenova v središču Celja Med Glavnim trgom in Kocenovo ulico bo zrasel velik stanovanjski kompleksPropad gradbincev jih ni spravil na kolena Franc Meža za letos napoveduje pomembno rast svojega podjetja Seba, ki se je v preteklih 27 letih uveljavilo kot eden najpomembnejših izvajalcev zaključ- nih del v gradbe- ništvu.Podjetje Seba iz Celja, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu, je med redkimi v svoji dejavnosti, ki je preživelo krizo in propad velikih gradbenih podjetij. In to kljub temu, da je zaradi stečajev gradbincev v preteklih letih izgubilo nekaj sto tisoč evrov in je moralo odpisati tudi delnice, s katerimi ga je plačal marsikateri investitor, ker ni imel denarja. Po nekaj kriznih letih direktor in lastnik Franc Meža spet napo- veduje dobre poslovne rezultate, čeprav razmere na trgu še vedno niso takšne, kot so bile pred letom 2008. Franc Meža je podjetje Seba ustanovil leta 1990. Pravi, da povsem naključno. Po diplomi v gradbeni- štvu se je zaposlil v Gorenju na podro- čju investicij, a ga je kmalu tast, ki se je kot obrtnik ukvarjal s ključavničarstvom in z galvanizacijo, želel pre- pričati, naj prevzame njegov posel. Vendar mu ta dejavnost ni najbolj »dišala«. »Hotel sem delati v svojem poklicu in na obisku nekega sejma v Mün- chnu je dozorela odločitev, da se bom ukvarjal z zaključnimi deli v gradbeništvu oziroma s suhomontažno gradnjo. Pozanimal sem se, kako je to področje urejeno v Nemčiji, kakšne izdelke uporabljajo, in namesto da bi nadaljeval tastovo dejavnost, sem v Go- tovljah ustanovil svoje pod-jetje,« se začetkov spominja Franc Meža. V prvih letih je največ so- deloval z Gorenjem in s Pre- mogovnikom Velenje, posle je pridobival tudi v drugih podjetjih in pri zasebnih vla- gateljih. Kmalu je ugotovil, da bi naročnikom lahko ponudil še kaj več kot le montažo sten in stropov, in podjetje Seba se je začelo ukvarjati s celovitim inženiringom. Ponujalo je ce- lovito storitev, od gradbenih del do ureditve napeljave, a se Meža ni ustavil samo pri tem. Ker v letih, ko je zače- njal, v Sloveniji ni bilo mate- riala za suho montažo in ga je bilo treba uvažati iz Nemčije in Avstrije, so ga v podjetjih Knauf in Rigips nagovorili, da se je začel ukvarjati tudi s prodajo. Danes s trgovino ustvari kar polovico prihod- kov, saj ne prodaja le gradbe- nega materiala, ampak tudi vse ostalo, kar potrebuje suha montaža, od vijakov do zašči- tnih sredstev in orodja. Pred kratkim je ponudbo razširil še na barve. Izgubili denar in delnice Meža pravi, da je konku- renca na področju suhe mon- taže kar precejšnja, vendar je podjetje Seba tako po številu zaposlenih kot po obsegu dela trenutno v Sloveniji med največjimi v svoji dejavnosti. Mnogi so namreč v času krize propadli, tudi zato, ker so se ujeli v stečaje velikih gradbe-nih podjetij in za dela, ki so jih opravili za njih, niso dobi- li plačila. »Tudi naše podjetje ni bilo izjema. Zaradi stečaja CM Celje, Plutona, Cigrada, celjskega in ljubljanskega Gradisa ter Vegrada smo izgubili več sto tisoč evrov. Vendar smo v vsej tej nesreči imeli srečo, ker nikoli nismo delali le za enega investitorja, ampak smo imeli denar raz-pršen na štiri ali pet projek- tov. In prav to nas je rešilo,« je prepričan Franc Meža. Vendar podjetje Seba v krizi ni izgubilo le denarja, ampak tudi delnice, ki jih je imelo v drugih družbah. Včasih so mu namreč družbe, za katere je delalo, namesto z denar- jem plačale kar z delnicami. »Mislil sem, da gre za dober in varen posel,« pravi Meža. Poleg delnic Rimskih term in še nekaterih drugih podjetij je Meža izgubil tudi lastniški delež v laški Thermani. Zaradi slabitve teh delnic v bilancah je podjetje, ki sicer ves čas posluje z dobičkom, leta 2014 imelo malo več kot 362 tisoč evrov izgube. »Na srečo ima- mo dovolj kapitala, da lahko po odpisih fi nančnih naložb in izgubi denarja v stečajih gradbenih podjetij še naprej poslujemo brez večjih težav,« pravi Meža. Letos spet velika rast Kriza v gradbeništvu in mr- tvilo na področju investicij sta v preteklih letih zelo oklestila prihodke Sebe. Še leta 2008 je na primer podjetje ustvarilo 3,7 milijona evrov čistih pri- hodkov od prodaje, leta 2009 Podjetje Merkscha se je lotilo projekta, kakršnega doslej v Celju še ni bilo. Potem ko je leta 2014 v središču mesta kupilo propadajočo meščansko hišo in letos še nekdanjo poslovno stavbo družbe PSZ, bo na območju med Kocenovo ulico, nasproti hotela Evropa, in med Glavnim trgom uredilo stanovanjski kompleks z 28 stanovanjskimi enotami, s pod- zemno garažo in z veliko zelenimi površinami. Po napovedih direktorja Petra Merksche bo naložba stala štiri milijone evrov, kdaj bo končana, ne on ne arhitekti Studia List, ki so pripravili idejno zasnovo ureditve, še ne upajo napovedati.podjetja. Doslej je v središču Celja kupilo in prenovilo že ne- kaj stavb. Nepremičnine ima v Vodnikovi, Stanetovi, Gregor- čičevi in Linhartovi ulici ter na Glavnem in Slomškovem trgu. Tudi v Avstriji, kjer ima v kraju Gratwein blizu Gradca sedež matična družba, se je družina Merkscha lotila nekaj podob- nih projektov kot v Celju. V treh stavbah 28 stanovanj Peter Merkscha poudarja, da so vse njihove naložbe dol-goročne. Stavb ne kupujejo in obnavljajo zato, da bi jih pro- dali, ampak jih samo oddajajo v najem. »Želimo ustvariti ne- kakšno osnovo za generacije, ki prihajajo za nami,« pravi Merkscha. Tudi stanovanja, ki jih bo podjetje zgradilo v središču mesta, bodo najemniška. Pro- jekt je res velik, saj bo na ob- močju med Kocenovo ulico in Glavnim trgom v treh stavbah, od katerih bodo eno zgradili na novo, ena pa bo nadome-stna, ker nameravajo porušiti poslovno stavbo PSZ, kar 28 stanovanjskih enot, ki bodo skupaj imele 2.300 kvadra- tnih metrov površin. Direktor Studia List Miha Prosen pra- vi, da gre za drzno naložbo, saj doslej v starem mestnem jedru še ni bilo tako obširne prenove »v enem kosu«. Pro-jekt je drzen tudi zaradi gara-žnih mest, ki jih nameravajo urediti v kletnih etažah obeh večjih stavb. Prav podzemne garaže bodo najbrž razlog, da se bo gradnja stanovanjskega kompleksa zavlekla. V Celju namreč velja, da povsod, kjer v središču mesta zasadijo lo- pate, naletijo na arheološke ostanke. V Studiu List in tudi Peter Merkscha zato še ne morejo napovedati, kdaj bo gradnja stanovanj končana. Miha Prosen pričakuje, da bodo na osnovi prvih idejnih zasnov, ki jih morajo še uskla- diti s pristojnimi občinskimi službami in z zavodom za va- rovanje kulturne dediščine, v pol leta pridobili gradbena dovoljenja. Nato bo predvsem od morebitnih arheoloških najdišč odvisno, kdaj bodo lahko projekt nadaljevali in kdaj ga bodo končali. »Morda bo trajalo le leto, morda tri ali še več,« ocenjuje Prosen. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA, Studio ListOsnovna dejavnost celjskega podjetja Merkscha, ki na leto ustvari več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je že približno dve desetletji proizvodnja furnirja. Zadnja leta se ukvarja tudi s prodajo električne in toplotne energije ter z oddajanjem poslovnih prostorov v najem. Prav po-dročje nepremičnin postaja vedno bolj pomemben del Podjetje Seba iz Celja, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu, je med redkimi v svoji dejavnosti, ki je preživelo krizo in propad velikih gradbenih podjetij. In to kljub temu, da je zaradi stečajev gradbincev v preteklih letih izgubilo nekaj sto tisoč evrov in je moralo odpisati tudi delnice, s katerimi ga je plačal marsikateri investitor, ker ni imel denarja. Po nekaj kriznih letih direktor in lastnik Franc Meža spet napo- veduje dobre poslovne rezultate, čeprav razmere na trgu še vedno niso takšne, kot so bile pred letom 2008. Franc Meža je podjetje Seba ustanovil leta 1990. Pravi, da povsem naključno. Po Seba je po številu zaposlenih in po obsegu dela trenutno v Sloveniji med največjimi podjetji na področju suhe montaže 5 Št. 16, 20. april 2017 GOSPODARSTVO *NOČNO NAKUPOVANJEPOLNA NOČ POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING * PETEK, 21. APRILA 2017 , OD 20. D0 24. UREEuromarkt center d. o. o., Šmartinska cesta 152 G, 1000 LjubljanaPropad gradbincev jih ni spravil na kolena je promet znašal 1,7 milijona evrov, leta 2015 pa le še mili-jon. »Dela ni bilo, a tudi cene so strmoglavile,« pojasnjuje Meža. Lani so se razmere za- čele izboljševati, pravi, naložb je več in podjetju je uspelo pri- hodke povečati na 1,8 milijona evrov. Za letos Meža napove- duje krepko rast, saj naj bi podjetje imelo od 2,5 milijona do 3 milijone evrov prometa. Katere projekte je pridobilo in pri katerih gradnjah sode- luje s svojimi storitvami, še ne želi razkriti, saj vseh pogodb še ni podpisal oziroma se za pridobitev nekaterih poslov še pogaja. Vendar so kljub temu načrti o letošnjem poslovanju realni, je prepričan. Dela bo, tudi za podjetje Seba, več takrat, pravi Franc Meža, ko se bo v Sloveniji spet razcvetela stanovanjska gradnja. »Saj se je začelo pre- mikati, a gre večinoma za pre- nove stavb, ki so jih investitor- ji kupili v stečajnih postopkih. Novogradenj, zlasti stanovanj in individualnih hiš, pa še ve-dno ni,« ocenjuje Meža. Dolg seznam projektov V kriznih letih v podjetju Seba niso nikogar odpustili. »Ni se mi zdelo prav, da bi ne- koga, ki je v podjetju že dvaj- set let in je prispeval k njegovi rasti, postavil na cesto. Poleg tega gre za ljudi, v katere smo vlagali,« pojasnjuje Franc Meža. V Sebi je trenutno 17 redno zaposlenih, v povpre- čju pa jih vse leto dela 30, saj takrat, ko dobijo kakšen večji posel, delavce najamejo. V do- brih časih je za podjetje delalo tudi do 60 ljudi. Seznam projektov, pri kate- rih je podjetje Seba v preteklih 27 letih sodelovalo kot izvaja-lec zaključnih gradbenih del, je zelo dolg. »V celjski regiji je zelo malo poslovnih in sta-novanjskih stavb, kjer nismo bili zraven, sodelovali smo tudi pri gradnjah v Ljubljani in Mariboru,« pravi Meža. Da- nes podjetje projekte večino- ma pridobiva samostojno, kot podizvajalec pa je vključeno v gradbene projekte skoraj vseh podjetij, ki trenutno delajo na slovenskem trgu. Podjetje Seba še vedno ve- liko vlaga v kadre, sodeluje tudi s Šolskim centrom Celje, saj vsako leto poskrbi za prak- tično usposabljanje nekaj bo-dočih suhomontažerjev. »Po- slanstvo vsakega, ki prestopi petdeseto leto, je, da svoje znanje prenese na mlade,« poudarja Franc Meža, ki si tudi prizadeva, da bi mestu, v katerem dela, vračal z donaci- jami in s sponzoriranjem kul- ture in športa. Tudi zato mu je Mestna občina Celje letos podelila bronasti celjski grb. JANJA INTIHAR Foto: SHERPAStečaj vrtnarstva končan Sodišče je končalo stečajni postopek v Vrtnarstvu Celje. Podjetje je šlo v stečaj pred šestimi leti, potem ko takratnemu direktorju Francu Zdolšku, sicer laškemu županu, ni uspelo najti resnega vlagatelja. Vrtnarstvo je bilo v velikih fi nančnih težavah, za rešitev bi potrebovalo milijon evrov. Ob stečaju je delo izgubilo 54 ljudi. Upniki so prijavili za približno dva milijona evrov terjatev. S prodajo nepremičnin, opreme in zalog je stečajnemu upravitelju uspelo zbrati malo manj kot milijon evrov, od tega so upniki do- bili vrnjenih približno 870 tisoč evrov. Največjo nepremičnino, vrtno-prodajni center v Medlogu, ki ga ima še vedno v najemu Arboretum Volčji Potok, je kupil Slavko Krivic iz Begunj. JI Sodišče zavrnilo državo Celjsko okrožno sodišče je zavrnilo predlog Slovenske- ga državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe, naj odpokliče člana nadzornega sveta Cetisa Davorja Vlahka. Sodišče je ocenilo, da ni utemeljenih razlogov za njegov odpoklic, saj izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za imenovanje v nadzorni svet. Prav tako tudi ni dokazano, da bi ravnal v nasprotju z interesi Cetisa oziroma da bi bilo ogrože-no njegovo nepristransko in objektivno odločanje. SDH in Kapitalska družba, ki imata v Cetisu malo več kot 15-odstotni lastniški delež, sta sodni odpoklic Davorja Vlahka zahtevala, ker sta menila, da ne izpolnjuje kriterija neodvisno- sti. Vlahek je namreč zaposlen v družbi MSIN, ki je največja lastnica Cetisa. JI Peter Merkscha ocenjuje, da bo gradnja stanovanj v središču Celja stala štiri milijone evrov. Idejno zasnovo prihodnje uredi-tve območja med Kocenovo ulico in Glavnim trgom so naredili v celj-skem Studiu List. Načrt predvideva 28 stanovanjskih enot, od tega celo devet vrstnih hišk. Te bodo uredili v okviru večje zgrad-be, ki jo bodo zgra-dili na mestu, kjer je zdaj poslovna stavba PSZ.Tovarna nogavic Polzela trenutno posluje bolje kot pred stečajem, je v svojem rednem poročilu sodišču zapisal stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec. Proizvodnja na Polzeli se je ponov- no začela februarja, v podjetju je za določen čas zaposlenih 90 ljudi. Kljub težavam zaradi okvar nekaterih stro-jev so v tovarni marca izpolnili načrt prodaje, ta in prihodnji mesec pa ga bodo presegli, saj je povpraševanje po njihovih nogavicah večje, kot so pričakovali. Dobili so za približno pol milijona evrov naročil, načrtovali so jih pol manj. Zlatko Hohnjec pravi, da je prodaja na trgih bivše Jugosla- vije nekoliko manjša, kot je načrtoval, razlog za to pa so predvsem obvezna predplačila. V marcu je Polzela imela 277 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, po izgubi v prvem mesecu ponovnega poslovanja pa je ustvarila 30 tisoč evrov čistega dobička. Zlatko Hohnjec predloga za prodajo tovarne nogavic še ni pripravil, saj je bila šele pred kratkim končana cenitev premoženja. Znano je tudi že, da je terjatve prijavilo 490 upnikov. JIPolzela posluje z dobičkom Bo KBM Leasing kupil šmarsko gostilno? Upraviteljica Alja Markovič Čas, ki vodi osebni stečaj bivšega celjskega gostinca Zvoneta Štormana, je pripra- vila nov predlog prodaje gostinskega lokala v Šmarju pri Jelšah. Na prvi dražbi julija lani je bila izklicna cena za 756 kvadratnih metrov velik lokal 217 tisoč evrov, tokrat bo nekoliko nižja. Kljub kar precejšnjemu zanimanju pred dražbo prvi po- skus prodaje ni uspel. Najbrž tudi zato, ker je stečajna upra- viteljica lokal prodajala kot celoto, čeprav je bil Štorman ura- dno lastnik le polovice stavbe. Druga polovica je bila takrat v lasti njegovih družinskih članov. Po dražbi je upraviteljica takoj pripravila nov predlog prodaje, vendar ga je zadržala. V tistem času je namreč potekala tudi izvensodna poravnava družine Štorman in njenih upnikov, med katerimi je največji KBM Leasing v likvidaciji. Kot je mogoče razbrati iz poročila Markovičeve sodišču, je bil eden od sklepov poravnave tudi ta, da je KBM Leasing odkupil lastniški delež, ki ga je v šmar- skem lokalu imela Štormana soproga. S tem je KBM Leasing pridobil predkupno pravico na drugi polovici nepremičnine. Nova izklicna cena za gostinski lokal v Šmarju pri Jel- šah je skupaj z opremo 204 tisoč evrov, datum dražbe še ni določen. Svoje mnenje o nameravani prodaji in predlagani izklicni ceni mora povedati še KBM Leasing. JI 6 Št. 16, 20. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV WWW.SIMBIO.SI CELJE – Da je zemlja v mestu dokaj onesnažena s težkimi kovinami, je že jav- no znano. Predvsem starši različnih vrtcev na Celj- skem na to problematiko opozarjajo vodstva vrtcev in Mestno občino Celje. To- krat je v javnost prišlo pi- smo staršev otrok iz Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji, ki je sicer nepodpisano, a ima priloženo analizo vzor-cev zemlje z območja otro- škega igrišča hudinjskega vrtca. Analiza, ki naj bi jo izvedel Kmetijski inštitut Slovenije, kaže povečane vrednosti težkih kovin v odvzetih vzorcih. Z dopisom naj bi nekdo od staršev pozval vodstvo vrtca, naj dokončno uredi okolico. Znano je, da je hudinjski vr- tec nov, vendar nekateri starši opozarjajo, da naj bi projekt »ostal nedokončan«. Zato jih moti blatna okolica vrtca in ne samo to. »Iz zemlje gleda-jo različni gradbeni odpadki, kosi asfalta, deli opeke, pri Vzorci zemlje naj bi bili odvzeti na otroškem igrišču vrtca na Hudinji Fotografija območja hudinjskega vrtca, ki so jo posneli starši. Eden od njih je poskrbel tudi za analizo zemlje. Rezultati niso spodbudni. O usodi zemljine po srečanju z Arsom ograji zraven notranjega par- kirišča delci cinkarniškega leša in nasipni odpadki. Ker so se zraven drsne ograje znašli cinkarniški odpadki, je bila opravljena informativ- na analiza zemljine, katere rezultati nikakor ne morejo biti spodbudni,« je zapisano v dopisu. Tega je vodstvo vrtca dobilo, romal pa naj bi tudi na naslov Mestne občine Celje. Presežene opozorilne vrednosti Analiza kaže, da vsebno- sti težkih kovin, predvsem bakra, kadmija in niklja, pre- segajo ne le mejne vrednosti, ampak tudi opozorilne. Med- tem ko cink presega tudi kri- tično vrednost. Kdo od star- šev je poskrbel za analizo vzorca zemlje, ni znano, saj v vodstvu vrtca niso bili sezna- njeni, da bi kdorkoli takšno vzorčenje opravil do prejema pisma staršev. Vzorec zemlje naj bi bil za analizo vzet tudi z igrišča. »Otroci omenjene površine uporabljajo v času varstva, zemljino z obuvali zanesejo v garderobo, kjer se preobu-jejo, in jo s copati prenesejo v igralnice. Tam jo z rokami, ker se igrajo na tleh, vnese- jo tudi v telo,« je zapisano v pismu staršev. Ti so zapisali tudi nekaj predlogov, kako bi lahko nastalo situacijo uredi-li. Od tega, da bi na delu vrtca nasuli novo zemljo, staro, do- mnevno nevarno, pa odpelja- li, do tega, da bi to območje zabetonirali oziroma uredili peščeno podlago. Ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je pove- dala, da je dopis prejela in da je s starši že dogovorjen sestanek. »V vrtcu skrbimo za preventivo po svojih najbolj- ših močeh, saj je znano, da je zemlja v Celju onesnažena. Na območju vrtca, v katerem je več otrok, redno skrbimo za zatravitev površine, poskr- bimo tudi za redno umivanje rok, ko otroci z igrišča ali zu- nanjih površin pridejo v no- tranjost. To je del redne pre- ventive,« pravi ravnateljica, ki opozarja tudi, da se zavedajo, da bo treba v Celju razmišljati o širšem sanacijskem načrtu, ki bi odpravil tovrstne težave ne le na območju hudinjske-ga vrtca, ampak tudi drugod. Nanos nove zemlje in odstra- nitev stare sta za vrtec velik zalogaj in vprašanje je, ali je sploh možen. »Finančnih zmožnosti za obširno rešitev vrtec sam se- veda nima,« še dodaja. Tudi vrtec je o dopisu že seznanil Mestno občino Celje, zato tako starši kot vrtec pričaku- jejo na sestanku tudi občin- ske predstavnike. Sestanek naj bi bil po prvomajskih praznikih. SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Analiza vzorca zemljine na gradbišču to- vorne železniške postaje v Čretu je pokazala, da odpa-dek z začasnih gradbiščnih deponij, vzet iz zgornjega ustroja železniške proge, nima nevarnih lastnosti. Rezultat analize drugega vzorca – iz črnosivega iz- kopnega materiala pod tiri – pa je, da odpadek predsta- vlja tveganje za okolje. Rezultate laboratorijske analize izkopa na gradbišču prenove železniške proge Zidani Most–Celje nam je posredovala Direkcija RS za infrastrukturo, ki je investi- torica projekta. Analiza, ki jo je opravilo podjetje Ike- ma, je pokazala, da so bile pri izkopu na vmesnem delu med tovorno in potniško po- stajo, ki je tik ob območju Stare cinkarne, vidne tudi sledi katrana. Zemljina s katranom je sicer deponira-na ločeno. Iz direkcije so nam še spo- ročili, da bo po končanih glavnih izkopnih delih na to-vornem delu postaje, in sicer predvidoma do sredine maja, narejena končna ocena izko- pnega materiala na začasni deponiji v skladu z zakono- dajo, deponiji pa bosta za- ščiteni na ustrezen način do dokončne ureditve.Rezultati analiz, ki jih je opravil Zavod za gradbeništvo Slovenije, še niso znani, na direkciji pa pričakujejo, da bo kmalu sestanek z Arsom, na katerem bodo oblikovali stra- tegijo za nadaljnje ravnanje na območju gradbišča. »Če nič ne boli, težko razumeš, da je snov nevarna« Za komentar rezultatov laboratorijske analize izko- pa smo zaprosili dr. Cvetko Ribarič – Lasnik, direktorico Inštituta za okolje in prostor iz Celja. »Ti odpadki so nevar- ni za okolje. Investitorica ima veliko srečo, da v minulem obdobju ni bilo premočnega vetra in visokih temperatur, saj bi v tem primeru prišlo do obsežnejšega prašenja. Prašni delci potem sedajo na zelenjavo, tla in ljudje jih tudi vdihavajo. Gre za nevar- ne snovi, strupe, ki ubijajo na daljši rok. Ljudje to težko ra- zumejo, ker jih ob tem nič ne peče, nič ne srbi, nič ne zabo- li,« je pojasnila sogovornica. Zanimalo nas je še, kako komentira začasne sanacij- ske in zaščitne ukrepe, ki jih je sprejela direkcija glede na doslej ugotovljene izsledke o onesnaženi zemljini. Pred- vsem z vidika, da začasna deponija še vedno ni prekrita s certifi cirano folijo, na kar je Lasnikova opozorila že pred časom. »Takšne folije res še ni na začasni deponiji, a mislim, da bo morala biti. Navadno PVC-folijo, ki jo investitorica uporablja zdaj, bo z nevarnimi snovmi pre- pojen zemeljski izkop kmalu razjedel. Tudi zatesnjenost te folije je neustrezna, zato upam, da se bo investitori- ca odločila za takšno folijo, ki bo UV-odporna, da je ve- ter ne bo mogel odpihniti.« Vsaj v tistem času, kot je še poudarila Cvetka Ribarič – Lasnik, dokler bo moral biti zemeljski izkop skladiščen, kar bo po njenem mnenju trajalo leto, dve ali še več. ROBERT GORJANC Foto: SHERPAInštitut za okolje in prostor: deponija bo na gradbišču vsaj še letoVečina plazov saniranih MOZIRJE – V tej občini se precej posvečajo sanaciji plazov. Država se trenutno pripravlja na ureditev plazu na območju med Mozirjem in Žekovcem. Gre za plaz v soteski ob državni regionalni cesti in potoku Trnava. Plaz je nastal pred približno letom. Nanj je občina opo- zarjala državne organe kar nekaj časa. Država je izvajalca del že izbrala, plaz pa mora biti saniran do konca letošnje- ga junija. Lani je občina poskrbela za sanacijo več plazov, med njimi treh manjših na območju Lepe Njive, plazu na Brezju in večjega plazu na cesti na Golte. Občini Mozirje je uspelo v zadnjih letih sanirati skoraj vse plazove. Največji je bil pri mozirskem pokopališču. Občina je poskrbela za tehnično dokumentacijo za uredi- tev plazov večinoma sama, kar je pripomoglo k večjemu posluhu države za fi nanciranje. BJ Dodaten deciliter piva ŽALEC – Občina je v začetku letošnje sezone v sklo- pu Fontane piva dodala šesto točilno mesto. Sprva je posamezen obiskovalec z vrčkom lahko popil le pet decilitrov piva, torej je moral enega izpustiti. Zdaj so se v občini odločili in povečali tudi zakupljeno količino piva (in ne le cene), tako da lahko zdaj za osem evrov obiskovalec popije šest decilitrov in tako preizkusi vse vrste piva. Vsi, ki ste letos kupili vrček, iztočili pa ste lahko le pet decilitrov, se lahko k fontani vrnete po dodaten deciliter. Sicer je občina v prvih dvanajstih dneh letošnje sezone prodala osem tisoč vrčkov piva. EPVsebnost cinka presegla kritično vrednost 7 Št. 16, 20. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Jeseni bosta v šoli dva oddelka prvega razreda s po 28 otroki. Nekaj otrok bo moralo v OŠ Frana Roša, saj hudinjska šola nima prostora za vse, ki bi se želeli vanjo vpisati.Šola pred nosom, a bo treba drugam OŠ Hudinja nima dovolj prostora niti za vse sedanje šolske dejavnosti, kaj šele za tri razrede prvošolcev Za cirkus brez živali CELJE – Zagovorniki pravic živali so se ob nedavnem gostovanju cirku - sa Medrano zbrali pred njegovim vhodom in nekaj dni zapored mimoi-dočim delili lističe, na katerih so opozarjali na problematiko nastopanja živali v cirkusih. V programu Medrana namreč niso nastopali le cirkuški artisti, ampak tudi živali, in sicer konji in psi. Zakon o zaščiti živali tega sicer izrecno ne prepoveduje, saj določa le, da ni dovoljena uporaba prostoživečih živalskih vrst za prikazovanje ali nastopanje v cirkusih. O trpinčenju in zlorabah živali v cirkusih obstaja veliko dokazov, menijo nasprotniki tovrstnega pri-kazovanja živali, ki so v Celje prišli tudi iz drugih krajev. Zavzemajo se za dopolnitev zakona, ki bi prepovedoval tovrstno uporabo živali za zabavo in zaslužek. Ne strinjajo se niti z njihovim zapiranjem v živalske vrtove niti z raznimi razstavami. Nekateri so ob vsem tem opozorili še na zavajanje ljudi, saj so na plakatih cirkusa zasledili tudi podobe dveh tigrov, ne le konj in psov. TC Foto: GrupA Zagovorniki pravic živali na čelu s celjskim DPMŽ so se protestno zbrali pred cirkusom Medrano, ki v teh dneh gostuje po Sloveniji. CELJE – V prihodnjem šol - skem letu bo v prve razrede celjskih osnovnih šol zako- rakalo 577 otrok. Nekatere šole bodo imele v razredih le po 16 ali 17 otrok, druge 28, pri čemer vseh, ki bi si to želeli, ne bodo mogle sprejeti. To se je zgodilo na Hudinji, zaradi česar so se jezni starši obrnili tudi na inšpekcijo, ki pa ni ugotovila nepravilnosti. Ker je po zakonu pouk eno - izmenski, prostor v šolah pa omejen, so se v MOC glede na povečano število otrok v neka - terih šolah dogovorili, katere so tiste mejne ulice šolskega okoliša, od koder lahko otro-ci gredo v sosednjo šolo. »Vse to je bilo narejeno v skladu z veljavnimi dokumenti in predpisi,« pravi Željko Cigler iz oddelka za družbene dejav - nosti Mestne občine Celje in dodaja, da so vse starše tudi opozorili, naj oddajo vlogo za vpis v šoli, ki jim je poslala vabilo, hkrati pa tudi tam, ka-mor želijo, da bi se otrok vpi- sal, saj se lahko kakšno mesto še sprosti. Mejne ulice Kot pravi, so glede na po - datke stalnega registra prebi- valstva pričakovali večji vpis v prve razrede v IV. OŠ in osnov - nih šolah Frana Roša, Lava in Hudinja. »A izkušnje kažejo, da je register eno, drugo pa dejanski vpis, saj se mlade družne veliko selijo.« Izkazalo se je, da je težav še največ na Hudinji, kjer je bilo po demo- grafskih podatkih v šolskem okolišu kar 84 bodočih učen-cev prvega razreda. Šest jih je iz okoliša odšlo in ostalo jih je 78. OŠ Hudinja lahko glede na prostorske zmogljivosti vpiše v prvi razred največ 56 učen-cev, torej dva oddelka po 28. To seveda pomeni, da je bilo treba ostale otroke usmeriti v drugo šolo – najbližja je OŠ Frana Roša. Treh oddelkov prvošolcev namreč na Hudi - nji ne morejo vpisati, saj imajo že sicer prostorske težave pri izvajanju vseh šolskih aktiv - nosti. Starši so takšno odločitev težko sprejeli, saj je hudinj- ska šola na dosegu roke in v okolišu, ki ga otroci poznajo. Opozarjali so tudi na nevarne šolske poti med Hudinjo in OŠ Frana Roša. A Cigler pravi, da te pripombe niso upravičene, saj je za prometno varnost na tem delu dobro poskrbljeno in da iz najbolj oddaljenih ulic do šole ni več kot približno kilometer. Šola bi z veseljem sprejela vse Ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk se zaveda težave, a pri tem ne more ugoditi željam staršev, saj v šoli enostavno ni dovolj prostora. »Osem staršev je pisno zaprosilo, da bi njihov otrok obiskoval OŠ Hudinja. Kot glavni razlog so navedli bližino šole. Ali bomo vlogam lahko ugodili, je od - visno predvsem od števila odložitev šolanja. Ti postop- ki še niso končani, a takoj ko bodo, bomo starše obvestili. Pri tem se bojim, da bomo tem vlogam težko ugodili,« pravi in dodaja, da bi morali starši upoštevati tudi to, da so manj številni razredi, kakršni bodo v OŠ Frana Roša, z vidika ka- kovostnega dela in počutja otrok boljši. »Naša dva oddel- ka s po 28 učenci praviloma pomenita zahtevnejše učno in vzgojno delo.« Jože Berk: »Šolske okoliše po zakonu določa Mestna občina Celje in naša šola je seveda dolžna spoštovati odločitve lokalne skupnosti – enako tudi šolsko zakono-dajo, ki določa največje šte- vilo učencev v oddelku in skupno število oddelkov v šoli. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje in želimo si, da bi starši to razumeli.« Ob tem Berka moti, da se zaradi zaskrbljenosti staršev ustvarja mnenje, da gre za nepravilnosti v šoli, pri čemer starši sami iščejo rešitev, kdo naj bi šel v drugo šolo. »Zago- varjamo rešitev, da gredo v OŠ Frana Roša tisti učenci, ki so od te šole najmanj oddaljeni. Predlog, da bi se vanjo vpisali učenci iz Šmarjete, Prekorja in Škofje vasi, ki se v hudinjsko šolo vozijo s šolskim avtobu-som, se nam ne zdi argumen-tiran in tudi ne pošten. Poleg tega je učencev iz teh zaselkov v prvem razredu zelo malo (na primer iz Prekorja sta dva) in to težave ne bi rešilo.« Je pa vesel, da je inšpektor z ministrstva za šolstvo na osnovi prijave enega od star - šev bodočih učencev opravil pregled in ugotovil, da šola ni storila nobene nepravilnosti pri vpisu. Že zdaj tri učilnice premalo Hudinjska šola je bila sicer prenovljena leta 2002 in po takratnih podatkih je bilo v njej dovolj prostora. Toda de- mografski podatki so danes drugačni in tudi predmetnik se je v tem času spremenil. Šola ima za optimalno delo prostor za 18 oddelkov, a tre-nutno jih je 20, saj je že v pre- teklosti skušala ustreči željam staršev otrok, da bi obiskovali najbližjo šolo. »A zdaj je šola povsem zapolnjena. Pouk je delno celo v knjižnici, igralni-co smo spremenili v učilnico. Tudi če ne bi vpisali treh od- delkov prvega razreda, bi za kakovostno in nemoteno delo potrebovali vsaj tri dodatne učilnice,« pravi ravnatelj, ki se zaveda, da je težko priča - kovati, da bi se MOC lotila gra- dnje prizidka glede na to, da je v nekaterih ostalih celjskih šolah še prostor. A to žal po-meni, da za vse učence v hu- dinjski šoli ni prostora. Meni, da bi bil tudi sicer potreben ponoven premislek o šolskem prostoru v Celju ob analizi ob - stoječega prostora in preučitvi demografskih podatkov. Vse šole v Celju so trenutno lepo urejene in imajo dobre pogoje za delo, meni Željko Cigler in dodaja, da je MOC vsako težavo glede števila otrok reševala sproti in je v preteklosti v ta namen prido- bila tudi prostore izven šol. Kako rešiti težavo na Hudinji, trenutno ni jasno, a očitno občina o kakšnih širitvah ne razmišlja, saj Cigler navaja po- datke, da se bodo že čez leto ali dve razmere spremenile, saj naj bi se naslednje leto v prvi razred celjskih šol vpisalo 551 otrok, v naslednjih dveh letih pa le še 523 in 517. TATJANA CVIRN Pločnik da, steza ne VOJNIK – Kot kaže, bo pločnik v središču Vojnika lah- ko dokončan, na kolesarsko stezo ob njem pa bo treba še počakati. Po dolgoletnih prizadevanjih je občina lani vendarle začela gradnjo obeh, vendar je bila ta nato usta - vljena. Zapletlo se je zaradi lastništva dela zemljišča pri avtohiši Hotko. Gre za približno dvajset metrov. Zasebna lastnika se namreč z gradnjo pločnika in kole- sarske steze nista strinjala, zato sta ta ostala v tem delu ne- dokončana. Občinski svet se je takrat odločil za postopek razlastitve. Zdaj sta si solastnika premislila in bi gradnjo pločnika dovolila, ne dovolita pa kolesarske steze. Občinski svetniki so se na zadnji seji s ponudbo solastnikov strinjali pod pogojem, da bo občina postopek razlastitve za kolesar - sko stezo nadaljevala. Med odločanjem so svetniki poudarjali, da je na območju, kjer je ostal pločnik nedokončan, za pešce izjemno nevarno. Skozi središče Vojnika se namreč pelje približno petnajst tisoč vozil na dan. Dodatno nevarnost za pešce in kolesarje predstavljajo preusmeritve prometa z avtoceste v času izre- dnih prometnih dogodkov. Takrat je promet preusmerjen skozi središče Vojnika. BJ Ob Pešnici gradijo kolesarsko stezo in pešpot ŠENTJUR – Občina je v sodelovanju z mestno skupno- stjo izvedla postopek za prvi del ureditve pešpoti in kole- sarske steze ob potoku Pešnica. Gre za približno osemsto metrov dolgo traso med novim mostom ob Mestnem trgu pri občinski stavbi na jugu in cesto Na lipico na severu. Sedanjo stezo bodo s poldrugega metra razširili na tri metre in pol širine, pri čemer bosta dodatna dva metra na- menjena kolesarjem. »V urejanje urbanih površin in poti v sklopu del sodijo tudi ureditev odvajanja meteornih voda, komunalnih vodov, zasaditev dreves, postavitev klopi, košev za smeti, stojal za kolesa ter končno asfaltiranje. S to investi - cijo bo občina zagotovila večjo prometno varnost in uredila nemotoriziran promet, obenem bo spodbudila prebivalce k pešačenju in h kolesarjenju, kar je eden strateških ciljev Celostne prometne strategije Občine Šentjur, ki je prav zdaj v pripravi,« so v občini zapisali v obvestilu za javnost. Prav omenjena prometna analiza namreč kaže, da bi občani na krajših poteh z veseljem izbrali pešačenje ali kolesarjenje, če bi bili v kraju za to boljši pogoji. Omenjen projekt je eden prvih korakov v tej smeri. Steza namreč povezuje gosto na-seljena spalna območja z vrtci, s šolo, knjižnico, z upravno enoto, občino, s pošto in športnim parkom. Občina s tem projektom sledi tudi idejni zasnovi celostne ureditve me - stnega središča. Zaradi gradbenih del bo obstoječa pešpot zaprta do sre- dine junija. StO Pozornost športni vzgoji MOZIRJE – Občina Mozirje namenja letos v okviru letnega programa športa za to dejavnost 21 tisoč evrov. To je enak znesek kot lani. Najprej je komisija za šport pripravila podroben razdelil- nik tega denarja po posameznih programih športne dejav - nosti. Občinski svet je nato njen predlog na svoji zadnji seji potrdil. Večina sredstev je namenjena za športno vzgojo otrok in druge mladine, še posebej za njeno usmerjanje v kakovostno športno dejavnost. Za vzgojo je namenjenih kar 73 odstotkov sredstev. Ostali denar je za splošno športno rekreacijo in športno dejavnost invalidov ter starejših. Po odločitvi občinskega sveta bo sledil še razpis za razdelitev teh sredstev društvom. BJ 8 Št. 16, 20. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Prvi rebalans zaradi evropskih projektov Iz zaključnega računa razvidno, da je občina dobro poslovala LAŠKO – Občinski svet je na zadnji seji po hitrem po- stopku sprejel rebalans le- tošnjega proračuna. Razlog za to je vključitev morebi- tnih nepovratnih sredstev z evropskih razpisov med prihodke proračuna. Da bi občina lahko kandi- dirala za nepovratna evrop-ska sredstva, mora pripraviti in ovrednotiti projekte ter jih uvrstiti v načrt svojih razvojnih programov. Eden od projektov, s katerim bodo v občini posku- šali pridobiti evropski denar, je hortikulturna ureditev okolja v Laškem: gre za zasaditev dre- ves in druge posege z name- nom zagotavljanja prijetnega okolja ter izboljšanja počutja prebivalcev, turistov in obisko- valcev prireditev v kraju. Vre-dnost projekta je ocenjena na približno 30 tisoč evrov, višina sofi nanciranja znaša 80 odstot- kov upravičenih stroškov. Drugi, 76 tisoč evrov vreden projekt je Lokalna gastronom-ska piramida, ki je že bila uvr- ščena v proračun, vendar brez načrta razvojnih programov. Tretji projekt je energetska pre- nova Kulturnega centra Laško, katerega vrednost je ocenjena na približno 660 tisoč evrov, pri čemer znaša delež sofi nan- ciranja 40 odstotkov upraviče- nih stroškov investicije. »Tavanje v temi pri evropskih projektih« »V proračun smo uvrstili širok nabor različnih projek- tov, da bi lahko bili uspešni na razpisih, saj ni natančno zna- no, kakšni razpisi bodo letos na voljo. Na ta način se bomo lahko učinkoviteje odzvali na-nje, ko bodo objavljeni, in bo občina lahko ujela rok za prija- vo,« je povedal Franc Zdolšek, župan Občine Laško. Ob tem je še dodal, da imajo verjetno vse občine podobne težave in »tavajo v temi«, ko želijo pripraviti primerne pro- jekte. »Včasih imam občutek, da smo v tej državi lokalne skupnosti nezaželene, kot da ne bi ničesar prispevale k sku- pnemu razvoju države. Toda tudi občine in občani smo del državne ureditve, zato je prav, da je poskrbljeno tudi za nas.« Kljub temu župan upa, glede na to, da je veliko evropskega denarja na razpolago, da se zaradi težav in zamud pri nje-govem črpanju ne bodo pono- vili razvpiti polnočni razpisi in čakanje na oddajo prijav na bencinskih črpalkah. »Je pa težava z namembnostjo tega denarja. Polovica ga je obči- nam zelo težko dosegljivega, ker je bolj namenjen državi in njenim projektnim skupinam,« je menil Zdolšek in še opozoril na neustrezno razmerje med t. i. »mehkimi« in infrastruk- turnimi projekti, ki jih lokalne skupnosti še vedno potrebu- jejo. Občina lani ustvarila presežek Svet Občine Laško je na zadnji seji, tako kot tudi reba- lans letošnjega proračuna, po hitrem postopku sprejel tudi zaključni račun proračuna za leto 2016. Lani je proračun, ki so ga svetniki sicer potrdili že leta 2015, doživel kar tri reba-lanse. Eden od teh je bil sicer namenjen izključno reprogra- miranju starih neugodnih kre-ditov. V proračunu za minulo leto je Občina Laško uresničila za malo več kot 13,7 milijona evrov prihodkov, kar je za približno 9 odstotkov manj od načrtovanega, prihodki po posameznih področjih pa so v skladu s pričakovanji. »Izjema so tako kot vsako leto kapital- ski prihodki. Odziv kupcev glede na našo ponudbo v programu prodaje ni v skladu z našimi načrti, zato je ta del prihodkov v proračunu ostal neuresničen,« je povedala Bo- jana Kustura, vodja Oddelka za proračun in javne fi nance v Občini Laško. Odhodki proračuna so sicer znašali približno 13,3 milijona evrov. »Skupno je bil dosežen presežek prihodkov nad od- hodki v višini približno 420 tisoč evrov, za toliko so se po- večala tudi sredstva na računih proračuna, ki so ob koncu leta znašala približno dva milijona evrov«, je še pojasnila Bojana Kustura. Občina Laško je v minulem letu najela kredit v višini 2,7 milijona evrov za poplačilo starih neugodnih kreditov, ker so lani bile precej ugo- dne obrestne mere in so tako uspeli znižati stroške obresti ter odplačila glavnice. ROBERT GORJANC Foto: TANJA GRABRIJANZadnja seja laškega občinskega sveta je sicer večinoma minila v zna-menju obravnave letnih poročil javnih zavodov in drugih organizacij, kjer je projektno vključena Občina Laško. Še vedno premalo reda DOBRNA – V občini je kar nekaj težav na področju mirujočega prometa. O tem so govorili na zadnji seji ob- činskega sveta, kjer je bilo na dnevnem redu poročilo medobčinskega inšpektorata in redarstva o lanskem delu. V kraju, kjer je precej obiskovalcev, se občinsko redarstvo srečuje predvsem z napačno parkiranimi vozili. Kljub temu da je na Dobrni dovolj parkirnih mest, vozniki nepravilno parkirajo. Na področju mirujočega prometa je bilo lani 37 prekrškov, od tega sta bila dva voznika opozorjena, ostali so prejeli plačilne naloge. Največ prekrškov je na avtobusnem postajališču pred Hotelom Vita, na prostorih za invalide, pri občini in bivši knjižnici. Po opažanju redarske službe na cestah v tej občini prekoračitev hitrosti ni veliko. Izdani so bili štirje plačilni nalogi. En plačilni nalog je bil izdan tudi vozniku, ki ni uporabljal varnostnega pasu. Po drugi strani inšpekcijska služba opaža, da so pre- cej poškodovane in onesnažene občinske ceste. To se še posebej pojavlja med spravilom lesa. Jeseni je bil opra- vljen tudi pregled evidence o vključenosti gospodinjstev v organiziran odvoz odpadkov. Januarja je bilo izdanih štirideset odločb o njihovi vključitvi. BJ Družinske hiše in apartmaji DOBRNA – Kot vse kaže, bo v občinskem središču prišlo do nove večje naložbe, pomembne za stanovanj- sko in turistično področje. Vlagatelj Drago Pirh, ki je v zadnjih letih prenovil Hotel Triglav, je namreč pridobil še sosednje zemljišče. Zaradi investitorjevih načrtov je občinski svet na zadnji seji sprejel osnutek odloka o občinskem podrobnem pro- storskem načrtu za to območje. Načrtovana naložba je raz- deljena na dva dela. V enem je predvidena gradnja sedmih družinskih stanovanjskih hiš in v drugem štirih apartmajskih hiš ter ene wellness hiše. Z njimi bo Hotel Triglav svojo po- nudbo še obogatil. Na občinskem svetu je bilo mogoče slišati pohvale vlagatelju, da »živi z Dobrno«. V preteklih letih je med drugim povsem prenovil dotrajan hotel. BJOd prvega maja nujna tudi registracija mopedov ŠENTJUR – Upravna enota je v preteklem letu skupno rešila 28.302 zadevi, kar je 522 več kot leto prej. Večje število upravnih zadev se nanaša na pridobitev pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja glede na spre- membo zakonodaje. Več je bilo podanih vlog, vezanih na Zakon o orožju, več upravnih zadev s področja prometa in več izdanih osebnih izkaznic. Nekoliko je upadlo šte- vilo izdanih potnih listov, izdanih gradbenih dovoljenj in število porok. V letu 2016 se je v Šentjurju poročilo 49 parov, leto prej 60. Vse zadeve so rešili v zakonskem roku in kot pravi načelnica Marjana Metličar, so že od leta 2008 med ti- stimi upravnimi enotami, ki glede na število prebivalcev porabijo najmanj sredstev za materialne stroške. Zabele- žili so 19 pravnomočnih odločb za izplačilo odškodnin izbrisanim, ki so jim skupno izplačali približno 21 tisoč evrov. Od trenutnih aktivnostih je za kmete pomembna subvencijska kampanja, zaradi katere je v upravni enoti treba do 6. maja urediti stanje Gerkov. Novost, na katero morajo biti pozorni predvsem vozniki mopedov, je dopol- nitev Zakona o motornih vozilih. Ta določa, da morajo biti od 1. maja 2017 registrirani vsi mopedi, tudi tisti, pri katerih vztrajna nazivna moč pogonskega motorja ne presega štirih kilovatov in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Ti mopedi bodo imeli nameščene posebne registrske tablice. Roza vozniška dovoljenja še šest let Papirnata različica tako imenovanih roza vozniških do- voljenj bo – ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev – v uporabi do 19. januarja 2023. Cena prve izdaje vozniškega dovoljenja je približno 21 evrov, podaljšanje pa stane malo več kot 15 evrov. Lani je delo upravne enote v Šentjurju precej razburkala tudi okrogla miza v zvezi s pogoji prija-ve javnih prireditev. Kot pravi Metličarjeva, so pregledali večino izpostavljenih primerov, opravili notranji nadzor in večjih nepravilnosti niso našli. V štirih letih so imeli tudi dva strokovna nadzora ministrstva za notranje zadeve, ki sta prav tako podala le nekaj priporočil. »Zavedamo se velike odgovornosti, ki si jo nalagajo organizatorji javnih prireditev, a tudi zakonskih omejitev in zahtev. Ob tej pri- ložnosti bi pozvala organizatorje, da se v upravni enoti zglasijo pravočasno, saj je za številne krajevne prireditve še vedno dovolj zgolj prijava na policiji.« StO 9 Št. 16, 20. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Vino in čokolada se bosta družila 6. maja PODČETRTEK – Festival vina in čokolade letos že tretjič obljublja izjemno druženje najboljših sloven - skih vinarjev in butičnih ponudnikov čokoladnih mojstrovin. Več kot šestde - set stojnic je razprodanih že nekaj tednov. Na njih se bo predstavilo trideset vinarjev in dvajset čokoladnic, ostala mesta bodo zavzeli različni lokalni ponudniki. Kot pravi direktor Tica v Podčetrtku Boštjan Misja, ostajajo zvesti prvotni za- snovi. Vseeno lahko letos pričakujemo precej oboga- ten program. Dopoldansko dogajanje bo namenjeno predvsem otrokom. Ob šte- vilnih delavnicah, kjer bodo najmlajši lahko ustvarjali tudi iz čokolade, bo na odru dopoldne nastopila Damjana Golavšek. V nadaljevanju bo mikrofon predala Jerneju Dirnbeku, večer pa bo zao - krožil akustični koncert Nine Pušlar. »Tudi letos bomo razglasi- li županovo vino, ponovno bomo v družbi Metuljev do- brega srca, ki jim bo posvečen dobrodelni tek. Veliko pozor - nosti bo namenjene kulinari-ki. Gostili bomo pet slikarjev in enega kiparja. Tako bomo priča verjetno prvemu kipar - jenju iz čokolade. Ker želimo obiskovalcem približati celo-tno destinacijo, se bo z vlak -Glavni organizatorji Festivala vina in čokolade. V pomoč jim je približno šestdeset prostovoljcev. cem mogoče odpeljati tudi do Olimja. Okoliški ponudniki v teh dneh že pripravljajo prav poseben kulinarični jedilnik v duhu vina in čokolade,« je povedal Misja. Festival vina in čokolade je že doslej beležil izjemen uspeh. Tudi letos pričakujejo več tisoč ljudi. Če bodo mejo sedem tisoč obiskovalcev dosegli že letos, bodo v pri - hodnje festival raztegnili na dva dni. StO Foto: SHERPAŠmarske novice pod okrilje novega zavoda ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina je že pred časom usta- novila svoje občinsko glasilo Šmarske novice. Ob zadnjem poročilu o delu uredniškega odbora na občinskem svetu se je izkazalo, da publikacija ni izpolnila pričakovanj, ki so jih imeli svetniki in tudi občani. Z novim proračun-skim letom bodo izdajanje glasila prenesli na novousta- novljeni zavod za turizem, šport in mladino. Na problematičen status občinskih glasil je pred časom opozorilo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Če naj bi bilo neodvisno in družbenokritično novinarstvo četrti steber demokracije, občinska glasila z novinarstvom kot takim nimajo dosti skupnega. Oblikovno se vsebina zgleduje po novinarskih zvrsteh, vendar ne gre za novinarske članke. Vlogo piscev in urednikov prevzamejo kar zaposleni v ob- činski upravi. Glede na to, da se občinska glasila v celoti financirajo iz občinskega proračuna, je njihova vloga lahko hitro zlorabljena, pa naj bo za promocijo vladajoče občinske strukture ali za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Do resnega nasprotja interesov prihaja tudi pri oglaševanju, kar je do določene mere vzela pod drobnogled tudi komisija za preprečevanje korupcije. Razočaranju nad Šmarskimi novicami je botrovalo tudi pričakovanje občanov, da bodo dobili občinski časopis, ki bo predvsem poročal o domačih ljudeh in lokalnih dogodkih. Občinsko glasilo pa je izpadlo bolj kot informator občinske uprave. »Tudi jaz si želim, da se to glasilo spremeni, da se odmakne od občine, da poroča tudi o drugih stvareh, ki se dogajajo v občini. Veliko je namreč vsega. Predvsem pa si želim, da bi imelo kritično razdaljo, da ne bi bilo pristransko. To smo želeli povedati s tokratno razpravo in prekiniti dosedanji način delovanja,« je dejal nekdanji podžupan David Stupica. Z novim proračunskim obdobjem bodo izdajanje občin- skega glasila prenesli na novoustanovljeni zavod. Hkrati bodo pozorni na morebitne spremembe medijske zakonoda - je. Anomalijo občinskih glasil je namreč povzročila tudi ne-dorečena zakonodaja, ki je dopustila vpis teh informatorjev v razvid javnih medijev, čeprav to po nobenem kriteriju niso. StO Skrb za socialo je uvrščena visoko VELENJE – Čeprav se tudi v Velenju soočajo z nižjimi prihodki zaradi manjše glavarine, pa ne zanemarja - jo najpomembnejših področij za občane. Med njimi je sociala. Mestna občina Velenje je lani zabeležila približno 35,5 milijona evrov prihodkov in približno 36 milijonov odhod - kov. Približno 11 milijonov evrov je v lanskem proračun-skem letu šlo za naložbe. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sicer kot večina županov potarnal o nizki glavarini, a izpostavil, da občina kljub tem manjšim prilivom ni zmanjševala prora- čunskih sredstev na področju, ki je za občane najpomemb - nejše – socialna varnost. Sicer si župan kot vsi drugi želi, da Velenje področja za socialno varnost niti ne bi potrebovalo, a žal je (žalostna) resničnost drugačna. »Med nami živijo ljudje, ki ne zmorejo, a ne po lastni krivdi,« je izpostavil Kontič. Včasih je bila socialna pomoč namenjena tistim, ki so bili na zavodu za zaposlovanje, danes jo potrebujejo tudi nekateri, ki so zaposleni, ki delajo in prejemajo plačo, a tudi upokojenci, ki so vedno plačevali prispevke, danes pa jim prenizka pokojnina ne zadošča za življenje in življenje njihovih bližnjih. Za socialno varstvo je sicer Mestna občina Velenje namenila približni1,5 milijona evrov. Težave v prihodnosti Kontič je ob pregledu zaključnega računa poudaril tudi, da bo Mestna občina Velenje v prihodnosti zaradi zakona o vrednotenju nepremičnin, katerega sprejetje napoveduje vlada, imela velike težave s proračunom: »Smo ena redkih občin, ki dosledno izvaja odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi pri industriji, kjer z nižjo ob - davčitvijo lahko spodbujamo podjetništvo in ohranjanje delovnih mest.« Sicer je Mestna občina Velenje 33 odstotkov proračuna – približno 11 milijonov evrov – namenila za naložbe, kar je po besedah Kontiča glede na to, da evropskih razpisov za sofinanciranje ni bilo, sprejemljiva številka. »Res so bili ti odstotki že višji, a res je tudi, da bomo že prihodnje leto imeli dveodstotno rast.« Sicer Kontič pozitivno zre v prihodnost, predvsem zaradi uskladitve z vlado, da povprečnina v prihodnjem letu več ne bo padala, kot je bilo značilno za zadnja leta. EPŠentjurjevo vabi v Zgornji trg in še kam Kolesarska pot se približuje ŠTORE – Prizadevanja za ureditev državne kolesarske povezave med Celjem, Štorami in Šentjurjem, so obrodila nekatere sadove. Občina Štore tako razmeroma uspešno pridobiva soglasja lastnikov zemljišč. Od 48 soglasij lastnikov zemljišč jih manjka štorski obči- ni le še šest. Svetniki so se z uresničevanjem tega projekta seznanili na zadnji seji občinskega sveta. »V tem mesecu bo že izdelana projektna naloga za projektno dokumentacijo PGD in PZI, maja naj bi sledila odmera zemljišč,« je povedal župan Miran Jurkošek. Gradnja je napovedana za prihodnje leto. Obstoječa cesta med Celjem in Šentjurjem je namreč za kolesarje zelo nevarna. »Kot vemo, pripravlja šentjurska občina že idejni projekt kolesarske povezave med Šentjurjem in Šmarjem pri Jelšah,« je še povedal župan. Od tam naprej, od Šmarja proti Posavju, je velik del kolesarske povezave že zgrajen. BJPrvo ocenjevanje vina DOBRNA – Na prvem ocenjevanju vina, ki ga je letos pripravila domača vinogradniška sekcija, je bilo ocenje-nih 34 vzorcev. Povprečna ocena vseh vzorcev je 17,93. Posebej je bilo pripravljeno še ocenjenjevanje salam. Na ocenjevanju vina je bilo največ zlatih ocen doseženih za modro frankinjo in belo zvrst. Prvakinji sorte sta modra frankinja vinogradnika Vlada Olenška in bela zvrst Branka Dobovičnika. Na podelitvi priznanj, ki bo v nedeljo, 23. aprila, jima bodo tako podelili priznanje kristalni grozd. Med drugim bo podeljenih tudi petnajst zlatih grozdov. Vinogra-dniška sekcija deluje že štiri leta, in sicer v okviru Turistič- nega društva Dobrna. Društvo že štiri leta pripravlja tudi ocenjevanje salam. Na letošnjem je bilo ocenjenih trideset vzorcev, podeljenih bo pet zlatih priznanj. Priznanja najboljšim vinogradnikom in »salamarjem« bodo podeljena na prireditvi Pomladna nedelja na Dobrni med koncertom tamburaškega koncerta KUD Majšperk. Nastopila bo tudi Folklorna skupina Dobrna. BJŠENTJUR – Mestna skupnost je z ob- čino in Razvojno agencijo Kozjansko tik pred največjo turistično prireditvijo v kraju. Uvod v večdnevno dogajanje bo nocojšnja slavnostna akademija ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur. Po tradiciji bodo program zaokrožili 2. maja z etno koncertom na Botričnici. Na sobotnem vrhuncu dogajanja bosta osrednji osebnosti legendarni šentjur - ski župan Gustav Ipavec in kozjanski razbojnik Franc Guzaj. Ena od letošnjih novosti je petkova Društvena tržnica, kjer se bodo s svojimi aktivnostmi predstavila različna društva. Tudi letos bodo v Zgornjem trgu na star način, ročno, postavili mlaj. S priznanji bodo nagradili najboljša vina in salame ter razglasili letošnje pridelovalce Ipavče- vega protokolarnega vina. Petkov večer bo namenjen največji prireditvi Študentskega kluba mladih Šentjur Šentrocku. Na vabilo šentjurjevega sejma se je odzvalo več kot 60 razstavljavcev in ponudnikov domače obrti, pridelkov in izdelkov. OŠ Franja Mal- gaja vsako leto na Šentjurjevo pripravi svoj pohod okrog mesta, za otroke pa bo lepa nagrada ob zaključku pestro dogajanje na Jurčkovanju. V kuhanju tradicionalne »šentjurjeve kisle župe« se bodo letos po-merili člani pevskih zborov. Kot privlačno novost v programu pa poudarjajo sobo po-bega, ki jo je na temo šentjurske kulturne dediščine izvrstno pripravil Mladinski cen - ter Šentjur. V sobotnem dogajanju naj na- povemo vsaj še festival odraslih folklornih skupin ter 17. revijo narodnozabavnih an- samblov in pevcev občin Šentjur in Dobje. V nedeljo bo v župnijski cerkvi slovesna maša v čast sv. Jurija. V sredo, 26. aprila, bo Ipavčev kulturni center gostil 27. šen- tjurjevo revijo odraslih pevskih zborov, na praznični četrtek pa bo ob Muzeju Južne železnice razstava starodobnih avtomo - bilov in motorjev. Šentjurjevo dogajanje bo 2. maja na Botričnici zaokrožil še etno koncert Jureta Torija in Bogdane Herman. StO Denar v Gaje in na Lipo ŠTORE – Občina bo letos vložila denar, ki ji pripada po 21. ter 23. členu Zakona o financiranju občin, za rešitev težav pri Opoki in na Lipi. Gre tako za povratna kot nepovratna sredstva. Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel soglasno odločitev o najetju brezobrestnega posojila, ki pripada občinam v okviru omenjenega zakona. Štore bodo tako najele 56 tisoč evrov poso - jila. Z njegovo pomočjo bo občina opravila rekonstrukcijo ceste Opoka–Gaji, kjer je povezava s Kompolami. Razlika za približno sto tisoč evrov vredno naložbo bo plačana iz občinskega vira. Za nepovratni denar, ki pripada občini po omenjenem zakonu, bosta urejena obračališče in parkirišče za avtobuse pri osnovni šoli na Lipi. Vrednost naložbe je približno petdeset tisoč evrov. Na Lipi se namreč med jutranjo prometno konico, ko pripeljejo avtobusi šolarje, pojavlja prometna zmeda. BJ 10 Št. 16, 20. april 2017 KULTURA Na velikonočno soboto je bilo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Plesnem forumu Celje 9. mednaro - dno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura 2017, ki sta ga organizirala Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Celje. Med 27 vrhunskimi plesnimi točkami na temo Sanjaj in to uresniči sta v skupini plesalcev, rojenih med letoma 1998 in 2002, slavili točki Saje Ane Cvel-far iz Plesnega foruma Ce- lje in Rad bi kradel zvezde Filipa Štepca iz KD Qule - nium. Ana Cvelfar, ki se je v svoji miniaturi poslavljala od sanj, in Filip Štepec, ki je s svojo točko sporočal, da so solze edina sled sanj, sta vsak na svoj avtorsko speci- fičen način prepričala žiri - jo tako z izvedbo kot idejo svoje plesne miniature, prav tako sta žirijo z jasno izvede - no idejo navdušila tudi Ida Hørlyck Thomsen in Mu - futau Yusuf. Vsaka izmed Prvič na regijskem tekmovanju Društvo Škratovo lut- kovno gledališče Celje, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti, se je letos s predstavo Veliki dobrodu- šni velikan v režiji Kaje- tana Čopa prvič z območ - nega srečanja uvrstilo na regijsko srečanje odraslih lutkovnih skupin. Lutkovna predstava Veliki dobrodušni velikan pripove - duje o nenavadnem sreča - nju osemletne sirote Sofije z velikanom dobre duše in o tem, kako bosta sku - paj z angleško kraljico za vselej opravila z ostudnimi ljudožerskimi velikani, ki najraje hrustajo Škote in Sirijce (ker imajo okus po piškotih in siru), izogibajo pa se Švicarjev. Predsedni - ca društva Breda Stepan je uspeha predstave nadvse vesela, saj so vanjo vložili veliko truda in časa. »Selek - tor Matevž Gregorič je bil navdušen nad predstavo. V oceni je napisal zelo lep stavek: ›Škrati, pregovorno majhni, so ustvarili veliko predstavo.‹« Kaj je žirijo to- krat navdušilo? »Pri postavi- tvi predstave smo šli malce iz okvira, saj se ne dogaja za paravanom. Igralci imamo lutke v rokah in otroci nas vidijo. Predstava je dina - mična, scensko privlačna, saj vsebino scene s kredo rišemo vmes. Poleg tega je zanimiva in privlačna tema. Zagotovo pa ne smem po - zabiti, da sta za dobro pred-stavo kriva Alice in Kajetan Čop, scenaristka in režiser predstave,« razmišlja Breda Stepan. BGOSlovenski citrarji so na 7. mednarodnem tekmovanju v Münchnu dosegli odlične dosežke. Med 29 sodelujo-čimi citrarji iz štirih držav jih je bilo devet iz Sloveni-je, ki so osvojili kar sedem nagrad. S Celjskega sta bili med nagrajenci Tajda Krajnc iz Šentjurja in Brina Gabrovec iz Griž. Nad slovenskimi uspehi je bil navdušen predsednik žirije Frederik Schwenk iz Hamburga. »Na podelitvi nagrad je poleg pozdravnih besed v slovenskem jeziku še dodal, da ima majhna Slo- venija veliko talentov. Res smo ponosni, da imamo v Sloveniji tako dobre citrar - je,« je povedal predsednik Citrarskega društva Sloveni- je Peter Napret. Posebnost tega zahtevnega mednaro- dnega tekmovanja je, da se mora tekmovalec poleg skladb po svojem izboru na - učiti tudi eno novo sodobno skladbo. V kategoriji odra- sli, kjer je tekmovala Tajda Krajnc, študentka prvega le- tnika citer v Münchenu, so morali udeleženci pripraviti 45-minutni program. »Se - dem tekmovalcev je najprej igralo 15 minut v prvi etapi. Nato je bilo izločanje. Štirje finalisti so nastopili nasle - dnji dan. Vsak je pripravil še pol ure programa. Tajda je zelo težko sodobno sklad - bo, ki traja dvanajst minut, igrala na pamet. Igrala je izredno. Tako da kapo dol,« jo je pohvalil Peter Napret. Ana Cvelfar med najboljšimi plesalci Odlična uvrstitev na mednarodnem tekmovanju štirih točk je dobila naziv najboljše miniature v celoti. Potrditev in spodbuda Osemnajstletna Ana Cvel- far, ki v Plesnem forumu Ce - lje pleše že od tretjega leta, je bila nagrade zelo vesela. »S tem sem dobila potrdilo, da delam dobro, in spodbudo, naj s plesom še vztrajam. Letos končujem srednješol- sko izobraževanje in ta na - grada me je spodbudila, da bom plesala tudi naslednje leto v Ljubljani. Najprej bom obiskovala različne delavni-ce in se kasneje prijavila na avdicijo za kakšno plesno akademijo.« Ana je ples kombinirala s svojo poezijo. »Začetek mojega plesa je po - greb sanj, kar sem povezala s smrtjo dedka, ki mi je umrl malo pred novim letom.« Za nastop je vadila nekajkrat na teden od novega leta. Najprej je vadila zgolj ples, ki ga je kasneje povezala s temo. »Veliko različnih gibov sem preizkusila, da sem prišla do končne koreografije.« Njena mentorica Goga Stefanović – Erjavec, ki jo Ana imenu- je kar druga mama, na ko - reografijo ni imela velikega vpliva, a je Ano kot vsa leta do zdaj vodila do končnega uspeha. Mednarodna žirija – Aleksandra Janeva Imfeld, Katrin Roschangar in Boštjan Antončič – je nagradila Anin nastop, saj je bil po njenem mnenju zgrajen od začetka do konca in zelo natančno izdelan. V skupini plesalcev, ro - jenih med letoma 1993 in 1997, sta slavili točki Pro - moqueen danske plesalke Ide Hørlyck Thomsen in Homo Absconditus, ki jo je odplesal Mufutau Yusuf s salzburške Eksperimen - talne akademije za ples. Podeljene so bile tudi dru- ge nagrade. V soboto se je predstavila tudi Špela Je -zovšek (Harlekin, društvo za umetnost plesa) z mini- aturo Nindža krindž, ki jo je ustvarila pod mentorstvom Ane Vovk Pezdir. BGO Foto: SHERPA Suveren in brezhiben nastop Tajde Krajnc Odlični mednarodni uspehi mladih slovenskih citrarjev Tajda Krajnc si bo tekmovanje v Nemčiji zapomnila po tem, da je bila zelo suverena in da je na odru zelo uživala. (Foto: osebni arhiv)Ana Cvelfar Špela Jezovšek Tehnično in muzikalno popoln nastop Tajda Krajnc je bila po - dobno kot Napret in med- narodna žirija z rezultati tekmovanja zelo zadovoljna. »Še bolj kot z rezultati sem zadovoljna s svojim igranjem na tekmovanju in z osebnim napredkom. Na tekmovanja se vedno prijavim najprej zaradi sebe. Mislim, da so odlična priložnost za napre-dek, saj se vedno potrudim zvaditi cel program najbolje, kot zmorem, potem pa še ta program kljub tremi odigrati čim boljše. Pri tem, da sem prejela prvo nagrado, mi je največ pomenil komentar komisije. Po njihovem mne- nju sem namreč izstopala po tem, da obvladam oder in da program ni bil izveden samo tehnično brezhibno, temveč tudi zelo muzikalno. Z leto- šnjega tekmovanja si bom zagotovo najbolj zapomnila težavnost obvezne skladbe. Bila je zelo težka, a vendar zelo zanimiva. Zelo sem ve- sela, da sem jo dobro izvedla na tekmovanju in potem tudi na koncertu nagrajencev,« je povedala Tajda Krajnc, ki je za nagrado dobila 1.500 evrov in nastop v Hannovru. BGO 11 Št. 16, 20. april 2017 KULTURA Cena delavnice: 12 EUR Število mest je omejeno, prijave sprejemamo do 21. 4. 2017 Info: Jožica Trateški, 03 428 64 10, ali jozica.trateski@mnzc.si Prijazno vabljeni!V soboto, 22. aprila 2017, vas ob 10. uri vabimo v Muzej novej- še zgodovine Celje na grafično delavnico ob pregledni razstavi grafik Celje za Celje. Delavnico bosta vodila akademska slikarja Narcis Kantardžić in Milan Todić.Zgornje besede je ob odprtju razstave Črno- bele razglednice mladih avtorjev Matica Javornika in Roka Černezla izrekel direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Razstava je rezultat njune projektne naloge, v kateri sta uporabila analo-gni fotoaparat. Matic Javornik in Rok Černezel sta dijaka četrte- ga letnika Srednje šole za strojništvo, mehatraniko in medije Šolskega centra Celje. Matic se je s fotogra-fijo srečal v prvem letniku, Rok se mu je pridružil ka- sneje. V okviru interesnih dejavnosti sta se s pomočjo mentorja Davida Korošca prijavljala na različne nate- čaje in fotografirala obšol -ske dejavnosti. V tretjem letniku sta želela znanje iz klasične fotografije izpopol- niti in sta za dodatno zna - nje prosila fotografa Janka Cahona. V njegovem atelje- ju sta opravljala praktično delo. »Za klasično fotogra- fijo sva se odločila, ker se nama zdi, da izumira. Am- pak bi se morala obdržati. V današnjem svetu je lahko narediti dvesto fotografij z digitalnim aparatom in med njimi izbrati deset dobrih. Pri analognem fotoaparatu pa je drugače, ker si omejen na število posnetkov in se moraš za vsako fotografijo veliko bolj potruditi. Prav ta omejenost da večji čar foto- grafiranju,« je Rok Černezel razložil, zakaj sta se odloči- la za klasično fotografiranje.Njun vzornik je bil zna - menit celjski fotograf Josip Pelikan. Njegova fotograf-ska kamera je v turistično zanimivem mestu zabele-žila skoraj vse dogodke in mestne vedute. Številnih ni več, kar sta ugotovila tudi mlada fotografa. »Navdušile so naju njegove fotografije celjske arhitekture in podo- be mesta. Njegove fotogra - fije sva želela poustvariti v sodobnem času,« je dodal Matic Javornik. Razstava je razdeljena na tri sklope. V prvem sta posnela stavbe v Celju in Rogaški Slatini, ki sta jih primerjala s foto - grafijami Josipa Pelikana. V drugem sklopu sta naredila portrete v Pelikanom atelje-ju, tretji sklop predstavljajo konji. V Muzeju novejše zgo- dovine Celje je na ogled pregledna razstava grafik Celje za Celje. Razstavlje - nih je 140 grafik na temo arhitekture in zgodovine knežjega mesta. Umetnine je na mednaro- dni grafični delavnici Mihai-la Lišanina v petnajstih letih ustvarilo 57 umetnikov iz 15 držav, med njimi profesorji na akademijah v Minsku, Beogradu, Budimpešti in Banjaluki. Avtorji grafik so večinoma akademsko izo-braženi umetniki, ki so se na delavnicah prvič srečali s Celjem in z njegovo zgo - dovino. Svoje prve vtise so prenesli na grafike. »Vsaka grafika je umetnina zase in ima neprecenljivo vrednost v smislu umetniškega doži- vljanja ob prvem srečanju z novim mestom in njego - vo arhitekturo,« je povedal ustanovitelj in vodja med- narodnih grafičnih delavnic ter avtor razstave Mihailo Lišanin. Navdušujoča Stari grad Celje in nesrečna ljubezen Najpogostejši navdih za grafike, keramične figure in lesene skulpture sta bila Stari grad Celje in nesrečna ljubezen med Friderikom in Veroniko. Kiparski del de - lavnice je na Starem gradu Celje doživel dve ponovitvi, grafična delavnica je doži - vela štiri. Kasneje so med - narodno grafično delavnico preselili v Dom sv. Jožefa, kjer že deset let nastajajo nove grafike. Grafike, ki nastanejo na mednarodnih grafičnih de- lavnicah, imajo neprecenljivo vrednost v smislu dokumen- »Josip Pelikan bi bil ponosen nanju!« Rok Černezel in Matic Javornik pred svojimi fotografijami Ste za razglednice? Josip Pelikan je v svojem času fotografiral za razgle - dnice in svoje posnetke sta kot razglednice oblikovala tudi Matic in Rok. »S svojim projektom ljudi ne želiva samo navdušiti nad klasič - no fotografijo, ampak želiva tudi, da bi ljudje pošiljali klasične razglednice,« je za- ključil Rok Černezel. Maja se bo celotna razstava selila v dvorec Strmol v Rogatec. BGO Foto: SHERPA »Pot je bila vedno strma« Dvajset let skupine The StrojŠe zadnji ritmi na odsluženih plastičnih sodih, ki jih bodo nadomestili novejši, digitalizirani. (Foto: Š. K.) Glasbeni kolektiv The Stroj je nastal pred dvajsetimi leti v Laškem. Natančno na dvajseto obletnico prve vaje v takratnem »placu«, zdaj v prostorih Muzeja Laško, so prvi člani zasedbe, kot tudi zdajšnji, obujali spomine na svoje prve začetke. Bilo je v nedeljo popoldne pred dvajseti- mi leti, ko se je osem glasbeno izobraženih kolegov zbralo v zdajšnjih prostorih Muzeja Laško in začelo udarjati po odsluženih pla- stičnih sodih z različnimi delovnimi orodji. Nedeljski popoldnevi so ostali rezervirani za vaje še leta kasneje, žal so tolkalci morali zamenjati prostore za vaje. »Naša pot je bila vedno strma, vseeno, ali je šlo navzgor ali navzdol. Naredili smo zanimivo zgodbo. Naše plošče in nastope poznate, mogoče vam je manj znana naša selitev iz prostorov v prostore. V Laškem smo dobili srebrni grb za dosežke in nato so nas vrgli iz tega prostora. Od tistega dne se nismo več po-čutili kot laška skupina. Najprej smo vadili v Grižah, nato v Kamniku, na Metelkovi, v Kranju, zadnja štiri leta smo v Mariboru. Zamenjalo se je 37 članov skupine,« se je na posebnem večeru spominjal ustanovitelj skupine Primož Oberžan. Nenavadna prizorišča Prvo desetletje so zaznamovali spektaku- larni nastopi po kamnolomih, industrijskih prizoriščih s precej nevarno pirotehniko. »Bilo je precej nastopov v tujini, kjer smo dobili nove izkušnje in predvsem samoza-vest. Kajti igrati pred desettisočglavo mno- žico je za glasbenike zelo posebna izkušnja, še posebej ko iz lokalne zgodbe narediš glo- balno.« Eno nenavadnih slovenskih prizorišč je bila streha najvišje stavbe Pivovarne Laško v okviru prireditve Pivo in cvetje. Ta nastop si je ogledalo več deset tisoč ljudi. Leta 2009 je The Stroj nadaljeval zgodbo s prenovljeno zasedbo in leta 2013 izdal album Metafonik s kompozicijami, ki še vedno predstavljajo železni repertoar na aktualnih nastopih. Zvesti prvotni ideji Ob dvajsetletnici zasedbe je Primož Ober - žan razmišljal: »Dosežek je, da si zvest ideji dve desetletji in ji slediš ne glede na vse. Po-nosen sem, da je v meni dovolj idealizma in da sledim ideji in nisem strogo pragmatičen.« In načrti? »Načrte delam, da se ne izgubim. V življenju načrtujemo, a se nam stvari po - stavijo malo drugače, kot so zamišljene. Ena od stvari, ki bodo zaznamovale letošnje leto, bo slovo od legendarnih plastičnih sodov, na katere igramo že dvajset let in po katerih smo tudi najbolj znani. Naredil sem nov set digital - nih tolkal. Zapuščamo osnovno glasbilo, da lahko zvočno osvajamo nova prostranstva.« Letošnje leto bodo »strojevci« zaznamovali še z nekaj dogodki. 25. maja bo zasedba v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju odprla večjo pregledno razstavo, koncert ob dvajsetletnici bo verjetno septembra prav tako v Velenju. BARBARA GRADIČ OSETCelje v grafični podobi na 140 načinov Mihailo Lišanin tacije nekega časa in zgodo - vine nekega mesta. Koliko knežje mesto ceni ta umetni- ška dela? »V Celju med tistimi, med katerimi bi moralo biti zanimanje, za te delavnice ni zanimanja. Čeprav je ta delav - nica edina živa mednarodna grafična delavnica v Sloveniji. Mogoče bo pregledna predsta - va pokazala, da je mednaro - dna grafična delavnica zelo kakovostna, saj je kar polo- vica udeležencev akademsko izobraženih umetnikov,« je odgovoril Lišanin. V torek so po odprtju razstave v prostorih muze- ja organizirali prvo grafič - no delavnico, ki jo je vodil diplomirani slikar Tomaž Milač. Druga delavnica bo to soboto, vodila jo bosta akademska slikarja Narcis Kantardžić in Milan Todić. BGO Foto: SHERPA 12 Št. 16, 20. april 2017 NAŠA TEMA V Sloveniji je svetov - ni dan knjige raz- širjen v literarni festival Slovenski dnevi knjige. Ge- slo letošnjega, že dvaindvajsetega, je Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere? Traja od 19. do 23. aprila. Eden izmed številnih dogod- kov bo Noč knjige v noči z 21. na 22. april. V tej noči se bodo ljubitelji knjig družili na okrog 350 dogodkih v več kot 120 krajih po Sloveniji in v zamejstvu.Knjižnice ne smejo postati muzeji Razmišljanje o knjigah, knjižnicah in vlogi knjižničarjev »Glede na izposojo knjig in število članov v naši knjižnici lahko rečem, da Celjani berejo, saj izposo - dimo več knjig, kot je pov - prečje v Sloveniji,« ima do - bro mnenje o uporabnikih Osrednje knjižnice Celje direktorica mag. Polona Rifelj. Z njo smo v tednu slovenske knjige, to je vse- slovenskem literarnem fe - stivalu, spregovorili o knji - gah in knjižnicah. Slovenske knjižnice imajo zelo močno podporo javno- sti. V lokalnem okolju so še vedno bolj ali manj povezane s knjigo. Večina članov jih še vedno uporablja za izposojo leposlovnih, strokovnih in študijskih del. Osrednja knji- žnica Celje je eden največjih kulturnih zavodov v širši re-giji in eden redkih zavodov, ki se lahko pohvali z odlični- mi rezultati v minulih letih. V preteklem letu beleži zelo optimistične rezultate, saj je obisk za skoraj 8 odstotkov višji, medtem ko izposoja za 4,3 odstotka. »Rezultatov smo zelo veseli, saj je v Slo- veniji in tujini trend izposoje v zadnjih letih obrnjen nav - zdol. Da se izposoja knjig povečuje, pomeni, da se ve- liko bere. Naši člani največ berejo leposlovje, saj smo splošna knjižnica, a imamo kulturo. »Čeprav se državna sredstva za nakup knjig za- dnja leta znižujejo, se sred - stva, ki jih namenja Mestna občina Celje, povečujejo. V zadnjih letih tudi več lastnih sredstev namenimo za nakup gradiva.«ki še niso naši uporabniki. Zakon o knjižničarstvu do - loča, da mora knjižnica poleg osnovne dejavnosti izposoje knjig prirejati tudi različne dogodke. Z njimi želimo priti do celotne populacije ljudi in do ljudi z različnimi zanima - nji. Trudimo se, da vse do - godke spremljajo knjige, ki si jih lahko na različne teme izposodijo v knjižnici.« Lani so v knjižnici pridobili kar 2.537 novih članov, kar je več od slovenskega povprečja. Boljša izposoja knjig ne po- meni tudi boljše pismenosti in bralne kulture. Predvsem je zaskrbljujoča bralna nepisme - nost med mladimi. »Vzrok za to iščemo vsi, ki smo povezani s knjigami – knjižničarji, »šol-niki« in kulturniki. A stanje je odraz celotne slike v družbi, je posledica mobilne tehno - logije. Poplava informacij, ki dnevno bruhajo v mlado- stnike, prehitro sprejemanje informacij, ko ni časa, da bi poglobljeno prebrali sporoči- lo ali besedilo, ko je zbranost zelo slaba … To pušča posledi -ce. Mladi imajo manjši nabor besed, ne obvladajo dvojine, ne uporabljajo težjih besed … Žal se pismenost ne spremeni niti po končani fakulteti, kar vidimo, ko prihajajo uporabni - ki v našo knjižnico ali po knji-go ali na razgovor,« je kritična Polona Rifelj. Prihodnost knjižnic? Knjižnice imajo pomemb- no vlogo pri učenju in ra - zvoju družbe ter posame- znika. Učenja v današnjem času ni brez dostopa do pomembnih baz podatkov, prav tako ni razvoja brez po - membnih informacij. »Knji- žnice smo na razpotju. Če ostajamo samo pri izposoji klasičnih knjig in čakamo, da nas bralci najdejo, bomo postale muzeji. Stremeti je treba naprej. Včasih je bilo Mohor Hudej je eden najbolj prepoznav - nih knjižničarjev v OKC, ki svoj poklic že 22 let jemlje kot neke vrste poslanstvo. »Vloga knjižničarja je večplastna. Pred - vsem mora biti tisti, ki v dobršni meri pozna knjižno gradivo. Prva naloga, ki jo mora knjižničar udejaniti je, da bralcu da tisto, kar si želi. Če ima neposredno že-ljo, mu je to treba izpolniti. Če bi bralec nekaj želel, a ne ve točno, mora iz njega potegniti in mu najti primerno knjigo. Če bralec ne ve točno, kaj bi rad, ga moraš kot knjižničar s podvprašanji psihološko prebrati. Če povzamem, je delo knjižni - čarja dober sprejem želja in nato ustrezen servis.« Meni, da ni naloga knjižničarja ozaveščanje bralcev. »Literatura govori sama zase. Bralci iščejo literaturo, ki jim ustreza. Prostor za ozaveščanje so literarni večeri ali članki v časopisu. Zagotovo ni knjižničarjeva naloga, da ozavešča. Mo-goče v spontanem pogovoru.« Bralne navade bralcev se spreminjajo z leti in s količino prebranih knjig. »Ko se bralec izuči, ko napreduje v ›odraslega‹ bralca, ne more več brati pogrošne litera- ture. Takrat išče boljši jezik, boljšo zgodbo, boljši zaplet. A te knjižne produkcije je zelo malo. Branje pa je nujno potrebno, četudi slabe literature. Mogoče sem v dvomih pri raznih psiholoških priročnikih za samopo-moč, ki so dostikrat vprašljive kakovosti.«Mohor Hudej o vlogi knjižničarja »Žal med letom zaradi službe berem knjige, ki so povezane z zakonodajo in s knjižničarstvom. Ko greva s hčerko na dopust, vzameva s seboj lahkotnejšo literaturo vseh mogočih žanrov. Doma imam knjige simbolne vrednosti, knji - ge slovenskih in svetovnih klasikov. Na nočni omarici je vedno knjiga Ženske, ki tečejo z volkovi.« Knjiga za poslovni svet, kjer prevladujejo moški? »Mogoče res. Če hočeš v poslovnem svetu pre - živeti, moraš obdržati zdravo hrbtenico, či- sto vest, svojo pot do cilja, da te ne zmedejo volkovi, ki tulijo.« Knjige, ki navdušujejo Polono RifeljPovprečen član si je v letu 2016 v Osrednji knjižnici Celje izposodil 110 enot gradiva, knjižnico pa je obiskal 27,6-krat, od tega zaradi izposoje na dom 10,4-krat.Unesco je 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995. Letos praznik knjige sovpada s 400. obletnico smrti velikanov Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa. Vedno več novih članov A knjige ne pridejo same do uporabnikov. Tudi v knji- žnice je treba ljudi pripeljati, zvabiti. A kako priti do njih, je po mnenju Polone Rifelj umetnost. »25 odstotkov Ce- ljanov, ki so vključeni v knji- žnico, dobiva informacije, kaj vse ponujamo. Z različni - mi dejavnostmi se trudimo, da pridemo tudi do tistih, Knjižnica pri Mišku Knjižku je med otroci priljubljena hiša pravljic in zgodb. Tam izbirajo knjige, risanke ali zvočne pravljice. Pogosto pa ga obiščejo, da si ogledajo lutkovne in gledališke predstave ali ustvarjajo v okviru kreativnih delavnic. tudi strokovno literaturo, ki jo kupujemo glede na zah- teve fakultet v Celju.« Večja izposoja je tudi zato, ker v zadnjem času bralcem knji - žnica ponuja tudi več gradi- va. Knjižnično zbirko gradi z nakupom, obveznimi izvodi in darovi. Poglaviten del zbir - ke nabavi s sredstvi občine ustanoviteljice, občin, za katere izvaja javno službo, in s sredstvi ministrstva za informacije mogoče dobiti samo v knjižnici, karkoli si potreboval za študij, si po to prišel v knjižnico. Zdaj je informacije mogoče dobiti vsepovsod na spletu. Vpra-šanje je, kakšna je informa- cija, ali je dovolj dobra in ali znajo dijaki in študenti loči - ti zrnje od plev. To lahko nu- dimo v knjižnici. Poleg tega, da nudimo različne baze podatkov, se zelo trudimo glede izobraževanja kadra, da zna primerno svetovati, kje najti informacije in kako izluščiti pomembne stvari. Prihodnost knjižnic je ne samo to, da obdržimo knji- ge, ampak da znamo upra - vljati z globalnim informa- cijskim sistemom.« Številne slovenske knjižni- ce so v ta sistem že stopile in nudijo dostop do podatkov - nih zbirk od doma s člansko 13 Št. 16, 20. april 2017 NAŠA TEMA Unesco je 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995. Letos praznik knjige sovpada s 400. obletnico smrti velikanov Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa. kup elektronskih knjig Biblos namenili malo več kot 6 tisoč evrov. Koliko je izposoja e-knjig primerljiva z ostalimi knjižnicami? »Podatkov o iz- posoji e-knjig za leto 2016 za druge knjižnice še nimamo. Predvidoma bodo na voljo po- leti. Če primerjamo leto 2015, je bila izposoja elektronskih knjig na člana primerljiva z ostalimi osrednjimi območni- mi knjižnicami,« je še dodala Andreja Videc. Papirnata knjiga ostaja Po raziskavi Bralna kultura in nakupovanje knjig v Repu- bliki Sloveniji uporabniki e- knjig niso le mladi, ampak tudi ljudje v zrelih srednjih letih, saj jim elektronske naprave, s pomočjo katerih berejo elektronske knjige, nudijo številne ugodnosti za lažje branje, kot je recimo po- večava črk. Ali lahko e-knjige spodrinejo papirnate knjige? »Mislim, da e-knjiga ne bo spodrinila fi zične knjige. Tudi svetovni trendi naka- zujejo, da bo papirnata knjiga obdržala primat. Moje osebno mnenje je, da e-knjiga postaja bolj kot neke vrste dru- ga možnost papirnate knjige. Fizična knjiga je osnova, e-knjiga je bolj uporabna za na plažo kot za resno litera- turo,« meni Polona Rifelj. Kritična je do delovanja in nagrajevanja v javnem sektorju, do tega, da denar, ki ga dobi knjižnica od drža-ve, ni odvisen od tega, kako je uspešna. »Pogoj za obstoj izkaznico in z geslom. »Iz-posoja e-knjig se povečuje, a niti ne zato, ker bi to ljudi toliko bolj zanimalo, ampak ker smo v zadnjih letih veliko naredili na področju promo-cije izposoje e-knjige. Trudi-mo se, da postopek naložitve aplikacije na pametni telefon ali računalnik enostavno ra- zložimo uporabnikom.« Vedno več e-knjig za izposojo »V OKC si je v letu 2016 v okviru sistema Biblos 1.565 članov izposodilo 2.350 elek- tronskih knjig. Konec leta 2016 smo razpolagali z 806 naslovi elektronskih knjig. Danes je preko Biblosa za izposojo našim članom na voljo 877 naslovov,« je povedala vodja strokovnih služb Andreja Vi- dec, v letu 2016 so v knjižnici za na-občine je, da mora imeti knji- žnico. Javni sektor je zelo ne- dejaven in zelo malo je treba, da se karkoli spremni. Posta-viti se je treba izven okvirjev in treba se je postaviti v vlo- go uporabnikov in jim ponu- diti tisto, kar želijo dobiti. Naše plače niso odvisne od tega, ali si dober ali ne. Žal se denarna sredstva ne raz- delijo na to, kako si dober. Finančno nas država zaradi boljših rezultatov ne nagra-di. A letos nam je lažje, saj smo nas je občina nagradila z zlatim celjskim grbom,« je dodala Rifl jeva. Mestna obči- na Celje je namreč Osrednji knjižnici Celje pretekli teden za sedemdeset let uspešne-ga delovanja, spodbujanja bralnega in informacijskega opismenjevanja vseh genera-cije podelila zlati celjski grb. »Zelo smo ponosni na nagra- do. To pomeni, da je knjižnica v vseh letih delala dobro in da se je razširila. Pomeni, da se nam je kljub viharnim časom uspelo pozicionirat. Hkrati je velika zaveza za prihodnost, da bomo tempo ohranjali in sledili vsem novodobnim smernicam ter potrebam lju- di, da se bodo radi vračali v knjižnico.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPANajbolj iskane knjige v Osrednji knjižnici Celje ta hip oddelek za odrasle e-knjige Vir: Osrednja knjižnica CeljeSally Rippin:Brina Brihtaotroški oddelek Jojo Moyes:Zadnje ljubezensko pismoIvan Sivec:Pentologij a o Celjskih grofi hMinka Gantar:Ko imajo hor-moni žurGary Chapman:5 jezikov lju-bezniHenrik Groen:Skrivni dnevnik Henrika Groena 1 1 15 5 54 4 43 3 32 2 2DavidWalliams:Tiranska tetaJeff Kinney:Zbirka Dnev-nik nabritega mulcaJamesPatterson:Strašna šola – Najhujša leta mojega življenjaRick Riordan:Percy Jackson Percy Jackson Amanda Quick: Izgubljena čast Jill Mansell: Videz vara Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil Zoran Milivojević: Formule ljubezni Julie Garwood: Angel varuh1919 30 naslovov 4 leposlovna dela 1974 100 naslovov 23 leposlovnih del 1999 200 naslovov 38 leposlovnih del 2009 340 naslovov 96 leposlovnih del 2015 262 naslovov 81 leposlovnih delIzdani naslovi tiskanih knjig v Sloveniji Število naslovov knjig in brošur na 100.000 prebivalcev Vir: STAT S člansko izkaznico in pripadajočim geslom si lahko preko elektronske aplikacije na enostaven in hiter način izposodite e-knjigo iz sistema Biblos. 14 Št. 16, 20. april 2017 KRONIKA Celjski kriminalisti so v torek zjutraj na enajstih mestih opravljali obsežne hišne preiskave zaradi suma več kaznivih dejanj celjske- ga upraviteljskega podjetja Atrij. Zgodba, ki smo jo odkrili mediji na podlagi opozarjanja številnih ope - harjenih etažnih lastnikov, tako počasi dobiva epilog v predkazenskem postopku. A do sojenja je še daleč. Predkazenski postopek vodi celjsko okrožno držav - no tožilstvo, kjer ne mine teden, da ne bi dobili še dodatne prijave domnevnih oškodovancev. Enako je tudi na policiji. Kot je znano, naj bi šlo v prvi vrsti za oškodo- vanje etažnih lastnikov iz na - slova Atrijevega nepoplačila obratovalnih stroškov doba- viteljem in za nepravilnosti pri razpolaganju z denarjem iz rezervnega sklada. Kje je ta denar, še vedno ni znano. Toda preiskava je očitno odprla novo fronto, saj po - licisti preiskujejo poleg ka- znivega dejanja izneverjanja in porabe tujih sredstev tudi kazniva dejanja poslovne go - ljufije in celo kršitev temelj-nih pravic delavcev. Slednje kaznivo dejanje kaže na mo - žnost, da so se v Atriju po- javile tudi nepravilnosti do zaposlenih. Za te je znano, da naj bi dali kolektivno od- poved že v začetku tega leta. Pri tem so se za pravilne izkazale naše domneve, da bo ovadba kogarkoli iz vod-stva Atrija in z njim poveza- ne družbe Atrij Fisa zaradi zlorabe položaja pri gospo - darski dejavnosti težja glede na slovensko zakonodajo, saj so oškodovane fizične osebe, torej etažni lastniki, in ne le pravne osebe, torej podjetja, ki jim je Atrij dolgoval. Ob spremljanju dogajanja glede Atrija smo namreč ugotavlja- li, da bo po vsej verjetnosti prišla »bolj v poštev« ovadba zaradi kaznivega dejanja iz- neverjanja strank. Kar se je zdaj tudi zgodilo. Do kod sežejo policijske lovke? Vprašanje je, do kod so policijske lovke segle, saj je v ozadju zapletena lastniška Hišne preiskave v Atriju Kdo bo odgovarjal za več kaznivih dejanj in zakaj hišne preiskave tako pozno?Konec tedna usposabljanje za motoriste! Akcije nadzora skoraj vso motoristič - no sezono Prometna varnost se je lani na Celjskem nekoliko poslabšala predvsem na področju voznikov koles. Umrli so namreč kar trije kolesarji, več kot leto prej je bilo tudi poškodovanih kolesarjev. Najpogostejši vzroki nesreč, v katerih so bili ti vozniki udeleženi, so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil pred- nosti in nepravilna stran ali smer vožnje. Nekoliko boljša statistika je pri motoristih, saj je število ne- sreč, v katerih so bili lani udeleženi, nekoliko upadlo v primerjavi z leti prej. Lani sta umrla dva motorista, 27 se jih je poškodovalo, leto prej kar 55. Vzroki so enaki kot pri nesrečah kole- sarjev, a je res, da so bili posredni vzroki za nesreče pri motoristih tudi alkoholiziranost motoristov, tehnična neustreznost vozil in predvsem to, da so bila nekatera vozila celo predelana. Največ nesreč se zgodi v prvih in zadnjih mesecih motoristične sezone. Večina med 12. in 18. uro. Glede na statistiko bo letos temu prilagojen tudi poostren nadzor. Glede na to, da se je letos motoristična sezona začela že nekoliko prej zaradi lepšega vremena, je bila v Centru varne vožnje pri Avto-moto zvezi Slovenije že preventivna akcija za motoriste. Sicer pa bo vso sezono na Celjskem več aktivnosti, med drugim regijska preventivna priredi- tev Skupaj za večjo varnost voznikov enoslednih vozil. Naslednja prireditev bo to soboto ob 10. uri na poligonu ZŠAM Celje na Ljubečni. Če bo slabo vreme, bo prireditev 29. aprila 2017 prav tako ob 10. uri. Nad prehitre Do 30. aprila bo trajala nacionalna preventivna akcija Hitrost, nato se bo še ponovila v juniju in avgustu. Akcijo izvaja Agencija za varnost prometa. Podatki za lani na-mreč kažejo, da je hitrost med najpogostejšimi vzroki za najhujše prometne nesreče. Neprilagojena hitrost je po- gosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prome- tnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti. Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, saj je lani vsako peto prometno nesrečo, ki je nastala zara - di neprilagojene hitrosti, povzročil alkoholiziran voznik. Zato je glavni cilj nacionalne akcije o uravnavanju hitrosti na slovenskih cestah predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti, kar naj bi zmanjšalo posledice prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi nje. Policija bo do 23. aprila izvajala poostren nadzor hi- trosti. Kasneje bo sekcijsko merjenje hitrosti na obmo- čju trojanskih predorov. Različne preventivne aktivnosti bodo izvajali tudi občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. SŠol Sodijo mu še za en umor Za bratov umor že prestaja zapor - no kazen Na celjskem sodišču se je pretekli teden začel sodni postopek zoper Jako Ulčnika. Ta je leta 2005 v Bistrici pri Sotli umoril svojega brata, poskušal pa je umoriti tudi njegovo dekle. Zaradi tega prestaja 30-letno zaporno kazen. V novem postopku mu sodijo še za drug umor. Tega naj bi storil prav tako leta 2005 v Bosni in Hercegovini in to le nekaj mesecev pred umorom v Sloveniji. Na območju Ljubuškega naj bi umoril 38-le- tnega moškega. Kaznivo dejanje naj bi storil z lovsko puško, menda ukradeno v Sloveniji. V glavo naj bi ustrelil 38-letnega Milenka Penavo. Motiv naj bi bil, da naj bi Ulčnik Penavo nagovarjal, naj sodeluje pri nekaterih kaznivih dejanjih, a ta v to ni privolil. Umor se je zgodil pred Penavovo stanovanjsko hišo. Penava je stal na vrhu hišnega stopnišča in se je pred potjo v službo, po poklicu je bil lesar, poslavljal od svoje žene, s katero je imel tri otroke, stare od tri do devet let. Penava je bil proti strelcu, ki je bil skrit, obrnjen s hrbtom, umrl pa je pred očmi svoje soproge. V sojenju so do zdaj zaslišali dve priči, Ulčnik pa se ni želel zagovarjati. Grozi mu do 30 let zapora.Koncesionarko otroškega in mladinskega zobozdra - vstva na Vranskem Majdo Gorenjak je občina Vransko prijavila zaradi suma ka- znivega dejanja in po naših podatkih jo preiskuje tudi policija. Hude obtožbe o delu in obnašanju do bolni- kov je županu Občine Vran- sko posredovala nekdanja asistentka zobozdravnice Elida Bešić. Občina Vran - sko je ustrezne prijave že poslala Zdravniški zborni-ci Slovenije in celjski enoti zdravstvenega inšpektora- ta. Elida Bešić je v pismu zapisala, da je zdravni- ca uporabljala anestetik s pretečenim rokom upora - be, rokavice za enkratno uporabo je uporabila več- krat, prav tako kozarčke in sesalce, namenjene za enkratno uporabo. Stola in drugih zobozdravstvenih pripomočkov naj ne bi raz-kuževala, prav tako naj ne bi zdravila zob z gangreno. Zdravnica naj bi vpisovala storitve, ki so bile narejene drugje, grdo naj bi obreko- vala vse bolnike, še posebej otroke z dawnovim sindro-mom. Zobozdravnico Majdo Gorenjak smo vprašali, če obtožbe zavrača, pri čemer je predvsem poudarila, da je takšen napad velik psiholo-ški napor zanjo in za njeno družino. Nadalje je priznala, da občasno pri svojem delu zaradi alergije ni uporabljala rokavic. A je predstavila še drugo plat zgodbe.Asistentka je tista, ki službenih dolžnosti ni opravljala korektno Gorenjakova je v pogovo - ru povedala, da naj bi bila Elida Bešić tista, ki ni izpol - njevala svojih službenih ob- veznosti. Pristojne inšpek - cijske službe so namreč ugotovile, da zdravnica ni vodila obveznih evidenc, Gorenjakova pa je pojasni- la, da je šele med preiska-Zobozdravnica osumljena kaznivega dejanja struktura. Atrij že od začetka marca ne posluje več, po ne- uradnih informacijah naj bi vsi zaposleni dali odpoved. Direktor Radovan Cink se že ves ta čas ne odziva na klice, odgovorov na mnoga vprašanja, povezana s poslo - vanjem podjetja, ni mogoče dobiti niti v Murski Soboti v podjetju Fisa nepremičnine, ki je večinski lastnik Atrija Fise. Vendar zanimivo – s po - licije so v torek sporočili, da so hišne preiskave policisti opravili v Celju in Mariboru, ne pa tudi v Murski Soboti. Kot je znano, je Atrij Fisa, ustanovljen konec lanskega leta, nameraval prevzeti po - sle Atrija oziroma poslova - ti namesto njega. Direktor Fise in prokurist Atrija Fise Stojan Fišer se prav tako že ves čas izogiba pogovoru z našo medijsko hišo. Sredi marca je iz podjetja Atrij Fisa izstopila družba I. A. G., ki je imela 40-odstotni lastniški delež. Lastnik te družbe, odvetnik Andrej Kac z območja Maribora, je takrat pojasnil le, da je iz skupne družbe izstopil zato, ker Atrij ni izpolnil zavez iz družbene pogodbe. Da je Atrij v finančnih težavah, ki naj bi jih reševal tudi z denarjem iz rezervnih skla - dov etažnih lastnikov, se je v Celju govorilo že nekaj let, a je direktor Radovan Cink vse govorice vedno označil kot neresnične. Zgodba se je začela razpletati konec lanskega leta, ko je z direktorjem soboškega podjetja Fisa Nepremičnine Stojanom Fišerjem na- povedal ustanovitev skupne družbe Atrij Fisa, s katero naj bi rešila Atrij. Vendar celjsko podjetje, ker je davčni neplačnik, pri ustanovitvi te družbe ni moglo sodelovati, zato sta si lastništvo v njej razdelila Fisa nepremičnine in I. A. G. iz Maribora. Sodu je izbilo dno, ko je namesto Atrija etažnim lastnikom začel pošiljati račune Atrij Fisa, čeprav z njimi ni imel podpisanih pogodb o upravljanju. Ena od hišnih preiskav je bila v torek tudi v Ingradovi stavbi na Lavi. Po naših neuradnih podatkih naj bi v tej stavbi imel Atrij do leta 2012 svoj arhiv. Policisti so bili v torek tam že od šeste ure, pri čemer naj bi te prostore v sklopu preiskave obiskali že minuli teden. 15 Št. 16, 20. april 2017 KRONIKA Na zatožni klopi zaradi »medijske prostitucije« Fotografiral v sodni dvorani, a dovo- ljenja verjetno ni imel Na okrožnem sodišču sta bila pretekli teden dva predobravnavna naroka zoper Janeza Janšo zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Kazenski postopek sta zasebno sprožili novinarki Televizije Slovenija Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl. Janša naj bi namreč obe razžalil na Twitterju z zapisom, v katerem ju je označil za »odsluženi prostitutki Televizije Slove - nija«. Obe novinarki sta v pravdnem delu sodnega postopka na Okrajnem sodišču v Velenju lani primer že dobili. Lani je okrajni sodnik v Velenju odločil, da je bil njegov zapis do novinark žaljiv in da ga ni mogoče enačiti z ustavno pravico svobode govora, saj je zapis neposredno posegel v pravice osebnega dostojanstva novinark. Ali bo tako odločilo tudi okrožno sodišče v kazenskem postopku, še ni znano, saj sta bila v obeh primerih le predobravnavna naroka zoper Janšo. Ta krivde ni priznal. Že na začetku prvega naroka za domnevno razžalitev Carlove in nato še v primeru žalitve Mojce Pašek Šetinc je bilo rečeno, da ne obstaja nikakršna možnost porav - nave z nobene strani. Janšev odvetnik Franci Matoz je predlagal dokaze, s katerimi naj bi utemeljeval, da sta obe novinarki javni osebi in ne nekdo, o katerem se prav tako javno, torej tudi na socialnih omrežjih, ne bi smelo pisati. Kot dokaz je odvetnik predložil številne prispevke Eugenije Carl in prispevke iz oddaj, ki jih je urejala Mojca Pašek Šetinc. Z njimi želi Janša dokazati, da sta je v novinarskih prispevkih blatili njega in da je bil »tvit« po objavi enega od prispevkov, za katerega trdi, da je bil sestavljen iz lažnih dejstev, le obramba. Pravni pooblaščenec obeh novinark Franci Zdolšek je na sodišču dejal, da je takšen način žaljenja novinarja, še posebej na takšen prostaški način, nesprejemljiv in da še nikoli ni slišal, da bi se neka politična osebnost branila na način, da nekoga zmerja s prostitutko. Pri tem je Janša že med narokom na sodišču vnovič pisal na Twitterju, spet o medijski prostituciji. Ob tem smo novinarji opazili, da je kljub prepovedi fotografira-nja na sodniških hodnikih in v sodni dvorani novinarje fotografiral. SŠol Koliko je znašal skupen dolg Atrija do Elektra Celje, v Elektru niso nikoli točno razkrili. Dejali so le, da uprav - nik dolga kljub večmesečni zamu- di ni poravnal, prav tako se Atrij ni držal večkrat sklenjenih dogovorov glede poplačil. »Dolg, ki ga izkazu-jejo etažni lastniki preko upravnika Atrij Celje do nas, je presegel skrajno mejo, predvsem pa nam ni preostalo drugega, kot da sprožimo ustrezne postopke zavarovanja interesa druž - be,« so nam odgovorili februarja. Elektro Celje je novembra lani z Atri - jem dosegel izvensodno poravnavo, po kateri je takrat ustanovljena družba Atrij Fisa prevzela le del dolga, ki ga imajo etažni lastniki do Elektra Ce- lje in njegove hčerinske družbe ECE. Izvensodna poravnava je zajemala tudi več drugih pogojev, med drugim, da bo Atrij Celje začel redno poravnavati svoje dolgove, vendar se to nikoli ni zgodilo. Izvensodna poravnava tako ni več veljavna. Etažni lastniki so bili ogorčeni, da so jih iz Elektra Celje začeli o dolgovih obveščati skoraj po enem letu od njihovega nastanka. Toda obveščali so jih – preko upravnika. To - rej preko dolžnika … Med podjetji, ki jim Atrij ni plačeval pogodbene obveznosti, sta tudi dve javni podjetji, Simbio in Energetika Celje. Pr - vemu je bil Atrij dolžan 138 tisoč evrov, predvsem za odvoz odpadkov, medtem ko pri Energetiki Celje višine dolga niso razkrili, dejali so le, da je dolg »relativno visok«. Največji dolgovi Atrija do Energe - tike Celje so zaradi dobave zemeljskega plina. V javnem podjetju Vo-Ka Celje v večstanovanjskih stavbah, kjer je uprav - nik Atrij, svoje storitve že neposredno zaračunavajo uporabnikom, zato Atrij do njih nima dolga. Po številnih opozarjanjih dobavi - teljev energije v začetku leta se je odzvala tudi Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Gre za eno od zavaroval- nic, s katerimi je imel Atrij Celje sklenjeno premoženjsko zavarovanje stavb, s katerimi je upravljal. Atrij namreč tudi zavarovalnici dolga ni poravnaval. Zobozdravnica osumljena kaznivega dejanja vo ugotovila, da te evidence niso izpolnjene, saj naj bi Bešićeva veš čas trdila, da svoje delo opravlja. Bešićeva prav tako naj ne bi upoštevala pogodbe- nega razmerja: »Z danes na jutri je dala odpoved, naslednji dan je začela de- lati v tujini,« je pojasnila Gorenjakova. Zdaj naj bi Bešićeva s klici in kratkimi telefonskimi sporočili celo grozila zobozdravnici. Ta je grožnje že prijavila policiji. Tam so ji predlagali snema-nje klicev, a je to možnost odklonila. To odločitev je pojasnila: »Ne bom se spu-ščala na takšno raven … To je grozno … Vse skupaj je zares grozno.« Zobozdravnica obtožena tudi kraje Elida Bešić je v pismu žu- panu zapisala tudi, da naj bi Gorenjakova v času dežur - stva kradla material v Zdra- vstvenem domu Celje. Kot so sporočili iz zdravstvenega doma, do našega poizvedo- vanja niso bili seznanjeni z omenjenimi obtožbami in doslej niso opazili primanj - kljaja materiala v dežurni or - dinaciji. Kot so pojasnili, je material, ki je na razpolago v dežurni ordinaciji ZD Celje, pripravljen v količini za po- rabo glede na predviden pov - prečen obisk bolnikov – od štirideset do petdeset dnev - no. Lahko bi torej odtujila le toliko materiala, kolikor ga ni bilo uporabljenega tako, kot je predpisano.Gorenjakova je na naše vprašanje, če je kradla ma - terial v ZD Celje, sprva od - govorila, da so takšne ob - tožbe grozne, zatem pa jih zanikala. Zobozdravnica se trenu- tno sooča z upadom šte-vila bolnikov. Po njenih besedah je OŠ Vransko že prekinila pogodbo o siste - matičnih pregledih, prav tako so zobozdravnico že obiskale pristojne inšpek - cijske službe. EPDelu pogovora z županom in zobozdravnico lahko prisluhnete tudi na spletni strani Novega tednika. Meljejo tudi inšpektorji Hišne preiskave so policisti v torek opravljali pri dveh fi - zičnih in treh pravnih osebah. Po do zdaj znanih podatkih naj bi pridobljena protiprav - na korist oziroma s kaznivi - mi dejanji povzročena škoda Dolžni vsenaokrog Elektru Celje, Simbiu in Energetiki Celjepresegala pol milijona evrov. Višina škode je sicer visoka, vendar še ni dokončna. Neka - teri, ki so bili oškodovani kot etažni lastniki – predvsem pri rezervnih skladih – namreč še vedno niso prijavili domnev - nega kaznivega dejanja na po- liciji. Naj ob tem spomnimo, da svoje postopke vodi tudi stanovanjska inšpekcija, saj je bilo v začetku leta tudi tam kar nekaj prijav. Etažni lastniki so v zadnjih treh mesecih masovno me - njevali upravnike, vendar to ni rešilo njihovih težav ali od- govorilo na vprašanji, kaj se je zgodilo z denarjem iz rezerv - nega sklada in kako do njega. Upravniki, ki so prevzemali stavbe, naj bi imeli nekaj se-stankov s predstavniki Atrija, vendar to, kaj so se dogovorili z njimi, javnosti ni znano. SŠol, JI Foto: GrupA Atrij je do leta 2014 deloval kot zadruga, nato se je preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Zadružniki so poslati družbeniki, njihov lastniški delež je v podjetju ostal takšen, kot je bil v zadrugi. Kot je že pred časom pojasnil Cink, ko je izjave za javnost še dajal, se je Atrij iz zadruge preoblikoval v d. o. o. predvsem zaradi lažjega po - vezovanja. Zanimivo je, da so ne- kateri, ki so imeli delež v Atriju, zdaj zaposleni pri konkurenčnih upravnikih …Atrij je bil nekoč tudi vodilno podjetje pri prodaji nepremičnin. Danes še senca od tega ni več. Pred približno tednom je rubežnik obiskal Atrij. A očitno je tudi on naletel na zaprta vrata … Umrla na železniških tirih V torek, nekaj minut po 20. uri, se je v Dobriši vasi zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla 16-letna sopotnica v osebnem vozilu. Tra- gedija se je zgodila na železniškem prehodu, ki je zavarovan le z andrejevim križem. Voznik avtomobila je zapeljal na tire v trenutku, ko je pripeljal potniški vlak, ki je vozil iz Celja proti Žalcu. V nesreči je umrla sopotnica na sprednjem se-dežu, 19-letni voznik in 20-letni sopotnik, ki je sedel na zadnjih sedežih, pa sta izredno hudo poškodova-na. Vsi trije mladi, ki so bili udeleženi v nesreči, so z območja Žalca. 16-letnica je že letošnja šesta smrtna žrtev prometnih nesreč na Celjskem.Padel in se hudo poškodoval V ponedeljek malo pred 17. uro se je med Gaberkami in Šoštanjem zgodila hujša prometna nesreča. Mladoletni kolesar je padel, medtem ko je hotel s kolesom zapeljati na pločnik. V nesreči ni bil udeležen nihče drug. Se je pa kolesar pri padcu huje telesno poškodoval, zaradi česar se zdravi v bolnišnici. Našel granato V ponedeljek zvečer je občan v Veliki Pirešici v nara- vi našel topovsko granato kalibra 105 mm. Eksplozivno sredstvo je nemške izdelave in izhaja iz druge svetovne vojne. Granato sta odstranila pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki sta nevarno najdbo varno uskladiščila do uničenja. 16 Št. 16, 20. april 2017 AKTUALNA PONUDBA – aluminijasta streha za več generacij Streha predstavlja pomemben element stavbe. Zagotavljati mora zadostno toplotno stabilnost, zrakotesnost, odvajanje pare oz. sušenje toplotne izolacije.Za brezplačno svetovanje, izmero in izdelavo predračuna na ključ pokličite našega strokovnjaka za strehe na številko 041 331 613. Obiščite nas in z veseljem vas bomo popeljali na ogled naših referenčnih objektov. PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. Vse to vam za vašo streho za- gotavljamo v podjetju Metalko, kjer smo s svojim proizvodnim programom krovsko-klepar- skih izdelkov za krovce in trgov- ce na slovenskem trgu prisotni že 30 let. Vse za streho na enem mestu Naš sistem »Vse za streho na enem mestu« temelji na dol- goletnih izkušnjah in znanju specializiranih krovcev-kle- parjev. Nudimo vam alumini- jaste barvne kritine Metalko, ustrezen prezračevalni sistem, žlebove, odtočne cevi, obro- be, slemenjake, snegolove in vetrne obrobe, prav tako iz visoko kakovostnega alumi-nija. Izdelamo vam celovito ponudbo na ključ, na voljo pa sta tudi brezplačen ogled in svetovanje našega specialista. Prednosti aluminijaste strehe Metalko Kritina Metalko Lux je izde- lana iz visokokakovostnega barvnega aluminija, ki sta mu za trdoto dodana še mangan in magnezij, zato ima izredno dol- go življenjsko dobo, ker aluminij ne rjavi, se ne lomi ali lušči. Viso- ka kakovost žgane barve, ki se nanaša po sistemu »coilcoating« še dodatno podaljša življenjsko dobo brez stroškov vzdrževanja, zato je odločitev za streho Me-talko pametna in varčna tudi iz ekonomskega vidika. Zaradi izjemne odpornosti aluminija je kritina Metalko Lux varna pred nevihtami in prak- tično neuničljiva v izrednih vre- menskih razmerah, kot so mo- čan veter, dež, sneg, toča in led. Kritina daje lep videz klasič- nega strešnika, ki je dodatno oplemeniten s pestrim izborom različnih barv. Z vsemi pripada- jočimi elementi daje streha Me- talko Lux celovit in eleganten vi- dez, hkrati pa je izjemno lahka in primerna za vse sanacije ter no- vogradnje, saj se zaradi dobrih mehanskih lastnosti prilagaja vsakemu arhitekturnemu slogu. Metalko Lux je uporabniku in okolju prijazna kritina, ki je varna pred požari, ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja, hkrati pa je aluminij mogoče povsem reciklirati. WWW.NT-RC.SI 17 Št. 16, 20. april 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co m MojeDelo.co mZavarovalni zastopnik na terenu (Žalec) Delo zavarovalnega zastopnika je večinoma na terenu, kjer prido- bivate nove zavarovance in nudite visoko raven poprodajnih storitev obstoječim zavarovancem v skla-du z našo novo filozofijo. Pri delu se lahko zanesete na strokovno pomoč mentorja in vodje, ki vam bosta pomagala na poti k uspehu in samostojnosti. Avtokontrol, d. o. o., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 13. 5. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Vodja razvoja in raziskav (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo zadolžen za vodenje sektorja Razvoj&Raziskave, ki razvija produktno linijo BlueTra- ker. Zadolžen bo za pregled nad razvojnimi nalogami in projekti ter za doseganje zastavljenih ciljev. Kandidat bo odgovoren za razvoj - ne naloge, vodenje skupine, prenos informacij, koordinacijo dela z dru - gimi sektorji. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik/viličarist (Velenje) Opis delovnih nalog: pred za- četkom dela pregled stroja in de - lovnega mesta, opravljanje dela na dodeljenem delovnem mestu, nadzorovanje delovanja stroja, kakovostno pregledovanje in loče- vanje polizdelkov oz. izdelkov … Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 12. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.Poslovodja (Celje) Pričakovana znanja in izkušnje: vsaj srednješolska izobrazba, 10 let delovnih izkušenj na področju pro-daje izdelkov, predhodno poznava- nje področja prodaje naših izdelkov je prednost, vodstvene izkušnje … Studio Moderna, d. o. o., Litostroj- ska cesta 52, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje servisnih storitev (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo prevzel vlogo povezovalnega člena med ekipo servisa in prodajno ekipo. Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izo- brazbe tehnične smeri z znanjem s področja ekonomije, dobro zna - nje angleškega jezika – pisno in govorno (dnevna komunikacija s tujino), dobro računalniško pi- smenost (uporaba orodij MS Offi - ce …), izpit B-kategorije in lastno vozilo. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sestavljalec plovil /strojni elektrotehnik (Slovenska Bistrica) Pričakujemo vsaj V. stopnjo stro- kovne izobrazbe tehnične smeri – področje strojništva, mehatronike, avtomehanike ali elektrotehnike, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na po- dobnih delovnih mestih, prednost bodo imeli kandidati monterji iz av - tomobilistične ali navtične industri- je, zanesljivost, natančnost in razvite ročne spretnosti, zmožnost timskega dela … Quadrofoil, d. o. o., Partizan-Izboljšajte delovno vzdušje v podjetju s pomočjo humorja Eden od načinov izboljšanja delovnega vzdušja v podjetju in povečanja učinkovi- tosti zaposlenih je ustvarjanje sproščenega ozračja s pomočjo humorja. Ljudje, ki so veseli, se zabavajo in so dobre volje, hitreje uspejo. Dobro razpoloženje omogoča bolj jasno in ustvarjalno razmišljanje. Sproščeni in spontani sodelavci so bolj odprti do drugih in dobro voljo širijo tudi na ostale. Ljudje so radi s tistimi, ki se smejejo in se zabavajo. Humor je naravno zdravilo zoper delovno utrujenost in izčrpanost, zato omogočite sebi in svojim sodelavcem priložnosti, da se zabavate na delovnem mestu. 1. Če si petnajst minut na dan vzamete za humor, boste dosegli večjo produktivnost. Delavci razmišljajo bolj jasno in so bolj produktivni, če imajo odmor, v katerem »pre- zračijo svoje misli«. Nič ne prežene delovne enoličnosti bolj kot smeh. Če je vaše podjetje storilnostno naravnano, bo zabava pri delu pozitivno vplivala na produktivnost. 2. Uredite kotičke za srečevanje! Postavite oglasno desko, omogočite sku - pno e-pošto za karikature, šale in zgodbice. Ljudje se povezujejo s pomočjo humorja in duhovitosti. Spodbujajte jih, da se temu po-svečajo, kadar čas to dovoljuje. Ob takšnih »aktivnostih« se bodo zaposleni bolje spo-znali in razvili večji občutek medsebojne pripadnosti. Kljub temu sproti preverjajte, ali niso šale morda takšne, da presegajo meje dobrega okusa. 3. Spodbujajte sodelavce, naj si vzamejo nekaj minut, da sprostijo svojo delovno napetost, tudi če se vam zdi njihovo početje nenavadno. Spodbujajte ljudi, da uporabljajo svoje metode za sprostitev napetosti, da za nekaj trenutkov pozabijo na težave ali projekte. Nekaterim pomaga gledanje skozi okno, drugim razgibavanje, tretjim petje ali po- slušanje priljubljene pesmi, četrtim kratek sprehod po hodniku (ne spodbujajte ško- dljivih dejavnosti, na primer prekomerne-ga pitja kave in kajenja) … Nasmehnite se najbolj nenavadnim metodam – zabavajte se ob različnih načinih, ki jih ljudje upo- rabljajo za razbremenjevanje delovnega ozračja. Kratek odmor od rutine osveži miselne procese. 4. Naučite se, da boste v negativnih okoliščinah gledali na stvari s komične plati. Če morda pride v podjetju težavno obdo- bje, ko ne gre vse po pričakovanjih, s pomi- lovanjem in stokanjem stvari še poslabšate. Raje poskušajte sestaviti šalo na račun tega težkega obdobja in jo povejte sodelavcem. ska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 5. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Monter (terensko delo doma in v tujini) Vaše delo bo predstavljala mon - taža proizvodnih linij doma, po potrebi tudi v tujini. Za več in - formacij o delovnem mestu nas pokličite na 051 619 662 oziroma opravite prijavo preko portala MojeDelo.com. Montpro, d. o. o., Spuhlja 133a, 2250 Ptuj. Prijave zbiramo do 12. 5. 2017. Podrob - nosti na www.mojedelo.com. Oblikovalec kovin – varilec (Slovenske Konjice) Vaše delovne naloge bodo se- stavljanje komponent in varjenje tankih pločevin do 5 mm po MIG/ MAG- in TIG-postopku, branje delavniške dokumentacije in upo- števanje navodil za delo, skrbno ravnanje z merilnimi sredstvi in orodji, izvajanje samonadzora opravljenega dela … Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 12. 5. 2017. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Voznik tovornih vozil – dostava (Celje) Opis: prevoz blaga po Sloveniji, nakladanje in razkladanje blaga, vestno in odgovorno delo z vozi - lom in s prevozno dokumentacijo, skrb za upoštevanje in spremljanje CPP in zakonodaje na področju mobilnih delavcev. KS logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 3. 5. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Assistant Manager/poslovni asistent (Celje) Obvezno odlično znanje nem - škega jezika (govorno in pisno), zaželene so predhodne izkušnje pri administrativnem delu. Pro monting, d. o. o., Stanetova ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Gea Challenge: Marketinški preboj za Mik Celje (Slovenija) Vse drzne, radovedne in željne novega znanja vabimo, da se pri- javite na izziv Gea Challenge, ki ga organizira Gea College v sodelova- nju s podjetjem Mik Celje. Preiz - kusili se boste v reševanju prave- ga poslovnega izziva in s pomočjo mentorjev pripravili marketinški preboj za Mik Celje. Gea College – Fakulteta za podjetništvo, Du- najska cesta 156, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 5. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec/svetovalec na področju kuhinj in bele tehnike (območje Novega mesta, Maribora in Celja) Pričakujemo najmanj 2 leti izku - šenj z risanjem in s prodajo kuhinj, poznavanje programskih orodij za prostorsko načrtovanje, znanje nemškega in hrvaškega jezika, vi- soko stopnjo motiviranosti za delo, vestnost, urejenost, usmerjenost k cilju, prijaznost, poštenost, na- tančnost, pozitivno naravnanost … Aparati, d. o. o, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 2. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kreativni oblikovalec (Slovenska Bistrica) V svoj tim vabimo oblikovalca, ki zna svojo kreativnost izliti na papir in splet. Multipraktika s posebnim občutkom za trženje, ki mu ni tuja pisana beseda in mu tudi DTP predstavlja izziv, obvlada Indesign, Photoshop in Illustrator, hkrati pa z veseljem v roke prime tudi fotoapa- rat ali kamero in ustvarja napredne foto- in videovsebine. Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbira - mo do 10. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni asistent (Slovenska Bistrica, Šenčur pri Kranju) Pričakujemo izobrazbo s po- dročja ekonomije, zaželena V. ali VI. stopnja, dobro znanje raču- nalniških orodij Microsoft Word in Microsoft Excel, tekoče znanje angleškega in nemškega jezika, vztrajnost in odgovornost pri do - seganju zastavljenih ciljev, spo - sobnost timskega dela, odprtost in pripravljenost na učenje, 3 do 5 let delovnih izkušenj s področja po - slovne asistence. Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slo- venska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Računovodja/knjigovodja (Slovenska Bistrica) Pričakujemo izobrazbo finanč - no-računovodske smeri – zažele- na VI. ali VII. stopnja, vsaj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznava - nje slovenskih in mednarodnih ra- čunovodskih standardov in drugih predpisov s področja računovod - stva ter dobro poznavanje davčne zakonodaje (ZDDPO, ZDDV), po- znavanje računovodskih progra- mov Arigato in Saop … Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbira - mo do 10. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.NE PREZRITE Naslednjič: Kako pripravite šefa, da vam plača izobraževanje? Če se ljudje v težkih okoliščinah ali na svoj račun lahko nasmejejo, postanejo odprti za ustvarjalne rešitve pri reševanju takšnih pri- merov. S tem sebi in drugim pripravljajo »te - ren«, da bodo lahko z večjim navdušenjem in jasnostjo preprečili morebitne nadaljnje napake. 5. Zaposleni naj sooblikujejo zabavno in sproščeno delovno vzdušje. Mogoče imate v delovni skupini boljše »moderatorje«, ki lahko bolje in bolj ustvar - jalno poskrbijo za pozitivno vzdušje med zaposlenimi kot vi. Ni treba le vam kot nad- rejenemu skrbeti za zabavo delavcev. Naj zaposleni dodajo svoje ideje. Če bodo s svojo ustvarjalnostjo povečali priložnosti za smeh, bodo ustvarjalni tudi pri doseganju zastavlje - nih delovnih ciljev. Ekipa Mojedelo.com 18 Št. 16, 20. april 2017 ŠPORT Naj športniki občine Šoštanj Športna zveza Šoštanj je razglasila naj športnike, špor - tnice, trenerje, ekipe, klube in društva za preteklo tek - movalno obdobje – za leto 2016. Priznanje za zaslužnega športnega delavca zaradi dobrega organizacijskega dela je prejel Alimpije Košarkoski. Naziv najboljšega športnika Osnovne šole KDK sta prejela nogo- metaš in atlet Tomaž Turinek in odbojkarica Neli Goršek. Priznanje za najboljšega veterana je prejel košarkar Vladimir Rizman, naziv za najboljšo športno ekipo za leto 2016 pa Twirling klub Šoštanj. Naziv naj športnice invalidke v letu 2016 je prejela plavalka Tjaša Lenko, naziv za najboljšega trenerja pa je romal v roke trenerju ženske odbojkarske ekipe ACH Volley Zoranu Keda - čiču. Športna zveza Šoštanj je za odlične športne dosežke v letu 2016 podelila priznanje smučarskemu skakalcu Aljažu Ostercu, ki nastopa tako med mladinsko kot člansko konku - renco, tekmoval je tudi že na tekmah svetovnega pokala. Za naj športnika minulega leta je Športna zveza Šoštanj razgla - sila odbojkarja, srebrnega reprezentanta Jana Klobučarja. EPRokometaši Celja Pivovarne Laško so letošnji zmagovalci zaključnega turnirja za pokal Slovenije v Mariboru, potem ko so na finalni tekmi premagali mariborski Branik s 36:28. Celjani so v polfinalu premagali velenjsko Gorenje. Bilo je 26:23. Maribor je v polfinalu z 32:23 presenetljivo izločil Ribnico. Žvižej najkoristnejši igralec Celjski rokometaši se veselijo dvajsete- ga pokalnega naslova. Po številu pokalnih zmagoslavij so absolutni rekorderji. Od osamosvojitve so trikrat slavili Koprčani, po enkrat pa rokometaši iz Velenja, Hrpelj in ljubljanskih Prul. Tokratni naslov je povsem zaslužen, saj so varovanci trenerja Branka Tamšeta znova pokazali, da so korak pred vsemi. V celjski ekipi je bil v finalu strel - sko najbolj razpoložen Blaž Janc z desetimi goli, medtem ko jih je Luka Žvižej prispeval sedem. Žvižej si je prislužil naziv najboljše-ga igralca zaključnega turnirja, medtem ko Janc najboljšega strelca. Skupno je dosegel 17 golov. Celjski navijači Florijani so bili ti-sti, ki so v obeh dneh sklepnega pokalnega turnirja v dvorani Tabor skrbeli za odlično vzdušje. V tekmi za tretje mesto je po dveh podaljških Gorenje s 37:35 premagalo Rib - nico. »Imeli smo veliko željo, da osvojimo pokalni turnir, hkrati smo se zavedali moči svojih tekmecev. Na mariborski turnir smo se temeljito pripravili in ga tudi zasluženo osvojili. V dveh dneh smo pokazali največ od vseh štirih ekip,« je po uspehu dejal trener celjskega moštva Branko Tamše. Celjani zdaj po nov naslov »Kar smo si zadali, smo tudi dosegli. Veseli smo, da je dvajseta zvezdica doma. Zdaj si bomo privoščili malo počitka, saj nas v na- daljevanju čaka še uresničitev enega velikega cilja, naslov državnih prvakov,« je navduše-no dejal Luka Žvižej. In pokomentiral pre- jeto nagrado: »Nagrada za najkoristnejšega igralca je lepa potrditev tega, kar delamo, a ni samo moja nagrada, temveč tudi vseh mojih soigralcev, ki so to omogočili.« Blaž Janc po letošnji sezoni odhaja v Kielce, zato je bil novega uspeha še toliko bolj vesel. »Levji delež na poti do končnega zmagoslavja smo opravili na sobotni polfinalni tekmi proti Velenjčanom, vse skupaj pa nadgradili dan kasneje proti Mariborčanom. Vsi smo izje-mno veseli, v Maribor smo prišli po končno zmago in jo tudi dosegli,« je dejal Blaž Janc. Prihodnji teden se bo nadaljevalo državno prvenstvo. V sredo bo v velenjski Rdeči dvora - ni obračun Gorenja in Celja Pivovarne Laško. MITJA KNEZ, foto: SLAVKO KOLAR »Pivovarji« do dvajsetega pokalnega naslovaCeljski rokometaši so na zaključnem pokalnem turnirju pometli s konkurenco.Luka Žvižej je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Pokal za prvo mesto mu je izročil Franjo Bobinac, ki bo tudi v naslednjih štirih letih predsedoval Rokometni zvezi Slovenije. Štiri točk zaostanka za »Evropo« V prvi slovenski nogome- tni ligi sta celjsko in velenj- sko moštvo v 29. krogu osta - la brez zmage. Velenjčani so Ob jezeru z 1:0 klonili proti Mariboru, Celjani so na gostovanju v Novi Gorici iztržili rezultat 1:1. Vodilni Maribor ima pred Domžalčani trinajst točk naskoka. Peto Celje za četr - to Gorico, ki je na mestu, ki pelje v kvalifikacije za ligo Europa, še naprej zaostaja za štiri točke. Do konca sezone ostaja še sedem krogov. Odlični Volaš Celjani so proti Gorici z golom Daliborja Volaša do- bili prvi polčas. V nadaljeva- nju je za gostitelje izenačil Odstavljeni predsednik Nogometnega kluba Celje Stevan Đorđević je sklical novinarsko konferenco, kjer je pojasnil, kaj je bilo po njegovem narobe na zadnji skupščini kluba. »Na konferenco vas nisem vabil, da bi zagovarjal sebe ter da bi še naprej ostal predsednik kluba. To mi ne pride na misel glede na to, kar se dogaja, in glede na to, da sem obljubil, da bom odstopil s funkcije, če sodelovanje z novim investitorjem ne bo šlo po poti, kot sem jo pričako- val,« je med drugim dejal Đorđević, ki se je dotaknil številnih tem. Matija Boben. Varovanci trenerja Igorja Jovičevića so prvi del tekme odigrali zelo dobro, ko bi lahko morda dokončno odločili srečanje, a se ni izteklo po željah. Celj - skim nogometašem na čelu s strokovnim štabom gredo kljub temu vse pohvale, saj so rumeno-modri v spomla-danskem delu sezone še na- prej neporaženi. »Želeli smo zmagati. Mislim, da smo si zmago tudi zaslužili, saj smo bili večji del tekme boljši na - sprotnik. A v zadnjih tekmah nam do treh točk venomer nekaj zmanjka,« je po že enajstem golu v dresu Ce- lja dejal napadalec Dalibor Volaš. Celjani bodo v soboto pred domačimi gledalci go- stili Aluminij iz Kidričevega. Rudar bo dan kasneje gosto-val v Kopru. MITJA KNEZ Foto: SHERPACeljski nogometaši še naprej krčevito lovijo uvrstitev v kvalifikacije za ligo Europa. Na sliki v padcu je Luka Belić, ki je s soigralci kljub točki zapuščal Novo Gorico z grenkim priokusom. 19 Št. 16, 20. april 2017 ŠPORT FINALE ROKOMETNEGA POKALA SLOVENIJE CELJE - DVORANA GOLOVEC POLFINALE - 22.4.2017 FINALE - 23.4.2017 TEKMA ZA 3. MESTO TEKMA ZA 1. MESTO žrk z’dežele RK ZELENE DOLINE ŽALECVSRK KRIM ŽRK MLINOTEST AJDOVŠČINAVS 16:30 15:00 19:00 18:00 Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJEV manj kot štiriindvajsetih urah so košarkarice celjskega At - hletea odigrale polfinalni tekmi končnice državnega prvenstva. Na prvi tekmi so v domači dvora- ni premagale Konjice s 108:54, na drugi tekmi so bile v Slovenskih Konjicah uspešnejše z 69:53. Va-rovanke trenerja Damirja Grgiča zdaj čakajo na veliki finale, ki se bo v dvorani Gimnazije Celje – Center začel v soboto (18.00). Kot je že stalnica zadnjih nekaj let, bodo Celjankam nasproti stale košarkarice Triglava iz Kranja. Dru - ga tekma v Kranju bo v ponedeljek, tretja v Celju dva dni kasneje. Mo-rebitni četrta in peta tekma bosta 30. aprila (Kranj) in 2. maja (Celje). Tokrat smo se pogovarjali s trener - jem Athletea Damirjem Grgičem. V polfinalu ste brez težav pre- skočili Konjice, v velikem finalu pa se boste pomerili s Triglavom, s katerim že tradicionalno bijete bitko za naslove v pokalnem in prvenstvenem tekmovanju. Ob - staja še kakšna neznanka? Zagotovo neznank med nami ni. Zelo spoštujemo ekipo Triglava, ki je v letošnji sezoni sestavila zelo dobro zasedbo. V njej izstopajo Damir Grgič: »Odločala bo psihična priprava« Damirja Grgiča so njegove košarkarice v letošnji sezoni že dvakrat »zalile« s šam- panjcem, in sicer po osvojitvi pokalnega tekmovanja in Jadranske lige. Podoben prizor se obeta po finalni seriji državnega prvenstva. Celjanke in Žalčanke za pokalni finale Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v tekmi zadnjega, 22. kroga državnega prvenstva z 42:23 premagale Ljubljano. Z zmago v domačem Golovcu so varovanke trenerja Sebastjana Oblaka v domačem prvenstvu osvojile končno tretje mesto. To pomeni, da so si obenem zagotovile igranje v evropskem tekmovanju. »Zelo smo veseli končnega tretjega mesta. Ne le mi v ekipi, tudi uprava je več kot zadovoljna. Po odličnem drugem delu sezone smo si tretje mesto zaslužili. Trdo smo trenirali in bili nenazadnje za trud tudi nagrajeni. Čestitke igralkam,« je po odlični sezoni dejal trener Celja Celjskih mesnin Sebastjan Oblak. V celjskem taboru zdaj vse misli usmerjajo v zaključni turnir pokalnega tekmovanja, ki ga bodo v soboto in nede-ljo gostili v domači dvorani Golovec. V sobotnem prvem polfinalu se bosta pomerila Krim Mercator in Ajdovščina (16.30), ob 19. uri se bosta pomerili še ekipi Celje Celjske mesnine in Zelene doline Žalec. »To bo pravi derbi. Verjamem, da bo dvorana Golovec lepo zapolnjena in da bodo gledalci prišli na svoj račun in obenem uživali v lokalnem derbiju. Želimo si zmago in preboj v veliki finale,« je dejal Oblak. MITJA KNEZCeljanke po trinajsti naslov državnih prvakinj izkušene košarkarice, tudi z iz - kušnjami iz evrolige. V prvi vrsti mislim na reprezentantko BiH Ka - lušićevo, pa tudi na našo nekdanjo članico Abramovičevo, ki je bila na pragu evrolige. Zdolškova je ena izmed najboljših igralk držav - nega prvenstva kar nekaj zadnjih sezon. Dobro jim sledi mladi rod igralk s Seničarjevo, Medenovo. To so igralke, ki so tudi na seznamu članske reprezentance Slovenije. Gre za ekipo, ki v letošnji sezo- ni igra zelo dobro. Mi jo moramo dobro psihično ter seveda tudi taktično pripraviti. Na prvi tekmi je treba izkoristiti prednost doma - čega igrišča. Najkrajša pot do naslova je zmaga na prvih treh tekmah fi - nalne serije, a naloga ne bo tako preprosta, mar ne? Mi smo v tem trenutku povsem osredotočeni le na prvo tekmo, druga nas ne zanima. Treba je od - igrati tekmo za tekmo. Lahko bi dejal, da domača tekma ni takšna prednost. Odločalo bo predvsem to, da bodo glave naših igralk na mestu. Psihična priprava je v ta-kšnih trenutkih zelo pomembna. Dve finalni tekmi ste v tej sezo - ni že dobili, to sta pokalni finale in finale Jadranske lige. Je lahko to dodaten plus pred že tretjim finalom? Imam zelo karakterno ekipo. Delovno, v njej vladata neizmerna kemija in pozitivna energija. To se kaže tudi na vseh ključnih tekmah. Upam, da bo tako tudi v tokratnem finalu. Celjski klub še nikoli v eni sezoni ni osvojil treh naslovov. Kako gledate na priložnost, ki se vam ponuja? Naredili bomo vse, da pridemo do naslova državnih prvakinj. S tem bi torej prvič v zgodovini kluba osvojili trojno krono, kar bi bil izje - men uspeh ne le za klub, temveč za zgodovino slovenske košarke. Če bo tako, bom zelo ponosen, ob dru- gačnem razpletu bi mi bilo gotovo nekoliko žal. Najpomembneje je, da so dekleta zdrava in pripravljena na borbo za naslov. Največja želja pred finalom je zagotovo ta, da bi vas podprli številni vaši navijači na poti do trinajstega naslova. Točno tako. Prepričan sem, da se bodo tudi tokrat naši navijači dobro odzvali ter nas prišli pod- preti na poti do izpolnitve cilja. Že zdaj vabim prav vse, da se nam pridružijo na sobotni prvi tekmi finalne serije. Vabim jih tudi v Kranj. Mogoče se bomo skupaj ponovno veselili naslova držav - nih prvakinj. MITJA KNEZ Varšava bo od danes do nedelje gostila letošnje evropsko prvenstvo v judu. Slovensko izbrano vrsto bo v poljski prestolnici zasto- palo osem tekmovalcev. Šest jih bo iz celjskega kluba Z'dežele Sankaku. Selektor je Marjan Fabjan. Cilj reprezentance je me - dalja. »Glede na to, da se s prvenstva venomer vrnemo z medaljo, bi bil neuspeh, če nam tokrat to ne bi uspelo,« je jasno dejal Marjan Fabjan. Doslej se jih je na prvenstvih stare celine nabralo že 42. Trstenjakova najmočnejše orožje V moški konkurenci bo- sta prvenstvo danes odprla Matjaž Trbovc in Adrian Gomboc v kategorijah do 60 in 66 kg. Mihael Žgank (do 90 kg) bo tekmoval v soboto. V ženski konkurenci bo jutri tekmovala aktualna evropska in olimpijska prvakinja Tina Trstenjak (do 63 kg) in pa tudi Anka Pogačnik v kate - goriji do 70 kg. Klara Apote- kar (do 78 kg) bo na tatami stopila v soboto. Tokrat manj - kata poškodovana olimpijca Roki Drakšič, lani bronast na EP v Kazanu, in Anamari Velenšek. Drakšič je uspe- šno prestal operacijo kolena, Velenškova pa se po lanski poškodbi in bronasti medalji na OI v Riu de Janeiru počasi vrača. »Kot vsa leta sem tre- nirala po programu Marjana Fabjana. Sama si želim dobre borbe in če bodo dobre, tudi izid ne bo izostal,« je odločno dejala Tina Trstenjak. Pomlajena zasedba Podobne želje imajo tudi ostali člani reprezentance Slovenije. Le-ta je zelo po - mlajena, a kljub temu še kako kakovostna. »Tokratna ekipa je izbrana tako, da prav vsi tekmovalci sodijo v širši krog favoritov. Je pa to še eno od številnih evropskih prven- stev,« je dejal Marjan Fabjan, ki je med drugim dejal, da v Varšavi Slovenija ne bo tek - movala v ekipni tekmi, po- tem ko je poudaril, da se drži načela, da gre z ekipo na tek - movanje le, če ima ta realno možnost za uspeh, za boj za medaljo. »Komaj smo si opo- mogli po olimpijskih igrah, ob tem so bili vseskozi še številni sprejemi, intervjuji in ostale obveznosti. Tole prvenstvo ni v pravem obdobju, a tako pač je. Bomo videli, kako bo,« je še dejal Marjan Fabjan, ki je imel v januarju in februarju precejšnje težave s počutjem, ko je za njim prišlo vse, kar se je dogajalo v preteklem zelo uspešnem letu. Zdaj je veliko bolje. MITJA KNEZFabjanovi v Varšavo po nove uspehe Marjan Fabjan in njegovih šest tekmovalcev iz celjskega kluba Z'dežele Sankaku pred odhodom v Varšavo 20 Št. 16, 20. april 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM KIO sportage 4 x 4, prevoženih 87.000 km, redno servisirano, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 644-506. 734 SKUTER Peda, 25 km, prevoženih 350 km, star 2 leti, prodam. Telefon 051 780- 137. 739 KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 123 STROJI PRODAM SAMONAKLADALKO Landsberg, 22 m³, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 583-511. 703 KIPER prikolico Tehnostroj, 3,5 t, trosilec Tehnostroj, 4,5 t, Steyr, 28 KS, John Deer hidrostatik, vinogradniški, 4 x 4, 36 KS in še nekaj drugih strojev, prodam. Možna menjava. Telefon 031 767-927. 741 1 XXXX Št. 16, 20. april 2017 COMETT DOMOVI, d. o. o., Pegazov dom, Celjska cesta 11, 3250 Rogaška Slatina objavlja prosto delovno mesto SOCIALNEGA DELAVCA (M/Ž) Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe socialne smeri - strokovni izpit v skladu z Zakonom o socialnem varstvu - 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, prijaznost, odgovornost ter zanesljivost. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: COMETT DOMOVI, d. o. o. PEGAZOV DOM, Celjska cesta 11, 3250 ROGAŠKA SLATINAs pripisom Zaposlitev socialni delavec Poroke Velenje Poročila sta se: Aleksan- dra BELLIAN iz Velenja in Przemyslaw DUSZYNSKI s Poljske. www .eko- iniciati va.si Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 – 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od- stotnim popustom na Radiu Celju – izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristij o samo naroč- niki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC ENOOSNO prikolico Nik, traktorsko, nosil- nost 2,5 t, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 070 419-686. 767 POSEST PRODAM TREMERJE pri Celju. Samostojno hišo, 90 m², 983 m² zemljišča, v objemu narave, letnik 1956, delno obnovljeno 2011, prevzem možen takoj, prodamo za 57.750 EUR. EI: E. Telefon 041 429-977; www.tanal.si, Tanal, d. o. o., Ljubljanska cesta 1, Domžale. n ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanj-ske površine, k + p + m, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, 200 m od glavne ceste, prodam. Telefon 041 560-539. 688ENOSTANOVANJSKO moderno zasnovano dobro vzdrževano hišo na lepi, mirni lokaciji prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 667 STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO enosobno stanovanje v pritličju v Vojkovi ulici v Celju oddam. Telefon 041 213-601, (03) 5414-209. 765 OPREMA PRODAM PLASTIČNO vrtno garnituro ugodno pro- dam. Telefon 031 611-745. 759 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščan- ci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471- 244. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. nKOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, mesni tip, prodamo za 1,50 EUR/kg žive teže. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. 639 TRI telice, težke od 200 do 480 kg, stare od 5 do 18 mesecev, prodam. Informa- cije po telefonu 031 554-666. 747 DVE kravi simentalki, breji dva meseca, pašni, stari 12 in 4 leta, prodam. Tele-fon 041 264-973, Frankolovo. 745 TELIČKO simentalko, težko 320 kg, pro- dam. Telefon 041 941-881. 746 TELIČKO, staro 20 dni, prodam. Telefon 041 763-893. 753 OSLA sive barve, starega eno leto, pro- dam. Telefon 041 274-320. L 63 BREJO oslico, oslička, starega leto in pol in burske koze prodam. Telefon (03) 5736-730. 756 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, staro dve leti, prodam. Telefon 041 785- 369, Laško. L 65 PRAŠIČE, težke 130 kg, prodam. Telefon 041 595-606. 763 KOKOŠI, enoletne, za rejo ali zakol, bomo prodajali do petka, 28. aprila na farmi Roje pri Šempetru . Telefon (03) 700-1446. 762 BIKCA simentalca, težkega 270 kg, pro- dam. Telefon 041 932-348, kličite po 16. uri. 768 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p MLADO jalovo kravo kupim. Telefon 031 434-714. 766 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO – mešano belo, mešano rdeče, mo- dra frankinja, sauvignon, cena od 1,10 EUR naprej, možna dostava, prodam. Telefon 041 382-735. p BELO vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 755-882. 748 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, pro- dam. Telefon 031 249-072. 758 OSTALO PRODAM JARKICE pred nesnostjo, rjave, bele leghorn, susex, črne lahke in težke pasme, sive, grahaste, prodajamo vsak delovni dan na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste perutnin- ske krme in dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446. 529 KOMPRESOR, razno orodje, omarico za kopalnico in razno pohištvo ugodno prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420. 710 KOZO s svežim mlekom in dva »kšira« za konja prodam. Telefon 031 733-965. 752TELICO simentalko, težko približno 500 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, ko- silnico Bcs ali buharco, plug Imt, 10 col, posavec, 10 col, obračalnik pajek Pottinger 360, sejalnico Old, dvoredno, suha bukova drva in staro prešo na ka- men, prodam. Možna kakšna menjava za bikca, teličko, pasme ls. Telefon 041 824-851. 689 DOMAČA bukova drva, po 220 EUR/klaf- tra za metrske, za rezane 240 EUR, ugodno prodam. Možnost dostave. Okolica Ponikve. Telefon 051 422-426. pRAZNO IŠČEMO pomoč pri negi nepokretnega mladostnika (17 let). Nudimo lahko stanovanje, ostalo po dogovoru. Tele-fon 031 839-410. 755 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, te-lefon 541-5011, 041 531-976. 757 KAKOVOSTNO izdelane koše, košare, kosišča, grablje prodam. Cena po do-govoru. Telefon (03) 5795-602. 764 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO monterja – serviserja klimat- skih naprav. Gastro klimatske naprave, d. o. o., telefon 041 651-270; klima@ gastro-tn.si. n 21 Št. 16, 20. april 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Smrti Celje Umrli so: Ana ŠERTL iz Latkove vasi, 82 let, Martina BUDNA iz Mozirja, 74 let, Vincenc PETELINŠEK iz Dobja pri Planini, 75 let, Terezija KOŽUH iz Sve-telke, 85 let, Slobodan MILANOVIĆ iz Celja, 73 let, Hilda VERDERBER iz Ce-lja, 94 let, Zofi ja KAJTNA iz Slivnega, 81 let, Marina FIDERŠEK iz Ponikve pri Žalcu, 69 let, Leopold KOBILICA iz Šentruperta, 92 let, Marija SVETKO iz Podvina pri Polzeli, 93 let, Terezija RIZ- MAL LUKMAN iz Žalca, 94 let, Anton KUTNJAK iz Prebolda, 77 let. Laško Umrla sta: Rado DRAGIĆ iz Lju- bljane, 66 let, Marija BEZGOVŠEK iz Olešč, 97 let.Šentjur pri CeljuUmrl je: Franc DROVENIK z Grobel- nega, 80 let. Velenje Umrli so: Angela KAVŠAK iz Šošta- nja, 78 let, Edvard SEKLIČ iz Velenja, 72 let, Miljka KOLONDŽIJA iz Vele- nja, 78 let, Marko VIŠIĆ iz Topolšice, 32 let, Smiljka NOVAKOVIĆ iz Vele- nja, 77 let. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrekli sožalne besede ob smrti našega očeta in dedija SLOBODANA MILANOVIĆA Vsi njegovi 760 Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nas je zapustila mama in stara mama ANA CENTRIH iz Rakitovca 11 Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni 770 Delo, ljubezen, trpljenje in bolezen bilo je tvoje življenje. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, saj v mislih naših še vedno živiš. ZAHVALA DOMINIKA CIGELŠKA z Rožnega Vrha 20, Šmartno v Rožni dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na nje- govi zadnji poti. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govornici, cerkve- nemu pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se tudi osebju Špesovega doma. Žalujoči vsi njegovi domači 771Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, dedka in tasta Samo srce in duša vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil dragi sin, brat in stric SLAVČI MLINAR iz Završ pri Grobelnem Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob nje- govem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Š 132 Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala je velika praznina in huda bolečina. A v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka VINKA KRAŠOVCA iz Stopc 4, Laško (4. 2. 1936 – 30. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter da- rovane sveče, svete maše in prispevke. Hvala sose- du Tinetu za ganljive besede slovesa. Zahvala velja zdravnici dr. Zlatečan in patronažni sestri Zaliki za skrbno nudenje pomoči na domu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Komunali Laško, pevcem in glasbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Naj ti bo lahka slovenska zemlja in odpočij si utru- jene roke! V globoki žalosti: njegovi najdražji. 773 22 Št. 16, 20. april 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. RIHANNA - LOVE ON THE BRAIN (4) 2. CALVIN HARRIS FT. FRANK OCEAN & MIGOS – SLIDE (6) 3. STARGATE FEAT. P!NK & SIA – WATERFALL (5) 4. CHAINSMOKERS & COLDPLAY - SOMETHING JUST LIKE THIS (5) 5. LORDE - GREEN LIGHT (3) 6. TAKE THAT – GIANTS (2) 7. JENNIFER HUDSON - REMEMBER ME (4) 8. FANNY ANDERSEN – KIDS (1) 9. ELLE KING - WILD LOVE (2) 10. KASABIAN - YOU’RE IN LOVE WITH A PSYCHO (1) DOMAČA LESTVICA 1. BQL - HEART OF GOLD (6) 2. MANOUCHE - RANDEVU (3) 3. RAIVEN – ZAŽARIM (6) 4. NUŠKA DRAŠČEK - FLOWER IN THE SNOW (4) 5. ALYA - HALO (2) 6. ŽIGA RUSTJA - RABIM SAMO TEBE (3) 7. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV – ČIP (1) 8. LAMAI - PROTI VETRU (4) 9. MISTERMARSH – LUPINA (2) 10. MONOLITS - IME (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ZAYN FEAT. PARTYNEXTDOOR - STILL GOT TIMELIFE OF DILLON - ROCKS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SIDDHARTA - DOLGA POT DOMOV BILBI - RESETIRAJ ME Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. GLAS - KDOR SRCU SLEDI 2. ŠOK KVINTET - SO NAJLEPŠE PESMI ŽE NAPISANE 3. TOPLIŠKA POMLAD - DOMOV 4. SOS KVINTET - VZELA SEM SI ŠTAJERCA 5. ZAKA PA NE - MALO NORA SVA ČETRTEK, 20. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 21. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo go- stoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Ra- dio Slovenske gorice) SOBOTA, 22. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mo- zaik, 11.20 Kuhajmo sku- paj, ponovitev, 12.00 No- vice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, po- novitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 23. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Bina Štampe Žmavc, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdra- vi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 24. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 No- vice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Bina Štampe Žmavc, pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 25. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novi- ce, 12.15 Male živali, veli- ke ljubezni, 13.00 Kultur- ni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 26. april 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kul- turni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – kli- ci, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Slovenski dnevi knjige: Od zlatega ptička perosrečanje s pravljičarko Ljobo Jenče; za učence II. triletja OŠ 11.00 in 18.00 Dom kulture Velenje V plesnem vrtincu regijsko srečanje plesnih skupin celjske in koroške regije; ob 11.00 otroške skupine in ob 18.00 mladinske skupineSpored od 20 4. do 25. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Duh v školjki – akcijski, fanta- zijskičetrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 20.30Hitri in drzni 8 – akcijski triler četrtek, ponedeljek, torek, sre- da: 16.00, 17.30, 18.30, 20.10, 21.10petek: 16.00, 17.30, 18.30, 20.10, 22.10 sobota: 14.20, 16.00, 17.30, 18.30, 20.10, 21.10, 22.10 nedelja: 14.20, 16.00, 17.30, 18.30, 20.10, 21.10Jevgenij Onjegin – operasobota: 18.55Koliba – drama četrtek, petek, nedelja, ponede- ljek, torek, sreda: 15.40, 20.20sobota: 14.05, 20.20 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 17.50, 20.40 sobota, nedelja: 13.30, 17.50, 20.40 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal, 3Dod četrtka do srede: 21.25Mali šef – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.30, 18.40 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.40Mali šef – animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.20 Sledi življenja – fantazijski, trilerod četrtka do srede: 19.20Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.10, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.10, 18.00Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh, 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 17.00sobota, nedelja: 15.00, 17.00Upokojitev v stilu – komedija od četrtka do srede: 15.50, 19.00, 21.00 Velikanka – pustolovski, fan- tazijskičetrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 18.15, 20.00sobota: 16.40, 20.00 ČETRTEK 19.00 Potovanje časa: Pot življe- nja – dokumentarna drama PETEK 18.00 Potovanje časa: Pot življe- nja – dokumentarna drama 20.00 Izginotje – kriminalna dramaSOBOTA 16.00 Mali šef – animirana ko- medija 18.00 Upokojitev v stilu – ko- medija 20.00 Izginotje – kriminalna dramaNEDELJA 16.00 Mali šef – animirana ko- medija18.00 Safari – dokumentarni 20.00 Potovanje časa: Pot ži- vljenja – dokumentarna dramaTOREK 19.00 Izginotje – kriminalna drama MOJ KINO ŽALEC PETEK16.30 Smrkci: Skrita vas – ani- mirani, sinh. 18.00 Nepričakovano očka – komedija20.00 Hitri in drzni 8 – akcijski PETEK 18.00 Mali šef – animirana ko- medija, sinh.,3D20.00 Jackie – biografska drama 21.00 Potovanje časa: Pot življe- nja – dokumentarna drama22.00 Hitri in drzni 8 – akcijski trilerSOBOTA 18.00 Mali šef – animirana ko- medija, sinh. 18.30 Potovanje časa: Pot življe- nja – dokumentarna drama20.00 Hitri in drzni 8 – akcijski triler20.30 Popolna blaženost – dra- ma NEDELJA 16.00 Mali šef – animirana ko- medija, sinh., 3D17.30 Popolna blaženost – dra- ma18.00 Lepotica in zver – fanta- zijski, muzikal 19.15 Potovanje časa: Pot življe- nja – dokumentarna drama 20.15 Čudež na reki Hudson – akcijska biografska dramaPONEDELJEK 18.00 Mali šef – animirana ko- medija, sinh. 20.00 Izginotje – kriminalna drama12.00 Železarski muzej Teharje pri Celju Praznovanje prvega maja odprtje razstave 17.00 SLG Celje Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutkeabonma po posebnem razporedu in izven 17.00 Mestna knjižnica Velenje Vija vaja ven odprtje razstave otrok Vrtca Velenje 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Stripovsko desetletje vodstvo po razstavi; vodil bo kulturolog Bojan Albahari 18.00 Pokrajinski muzej Celje Uganke Celjskega stropaodprtje razstave ob 90-letnici prenove Celjskega stropa 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sneguljčica baletna predstava, GŠ Rista Savina Žalec 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Pogovorni večer z Mišo Molk ob svetovnem dnevu knjige večer bodo z glasbo popestrili tamburaši iz Rogatca 18.00 Galerija Velenje Signatura 15predstavitev knjige Umetniški ustroj Noordung; pogovor z gostoma Draganom Živadinovom in Bojanom Anđelkovićem v sklopu razstave 3. kamen od Sonca 18.00 Velenjski grad Predstavitev zbornikav spomin ob 90. obletnici rojstva dr. Milana Ževarta 23 Št. 16, 20. april 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.sihttp://www.nt-rc.si19.00 Narodni dom Celje Pomladni koncert Gimnazije Celje – Center ob prazniku Mestne občine Celje in dnevu upora proti okupatorju z Dekliškim pevskim zborom GCC, FaVoZa 19.00 Knjižnica Laško Ogenj, rit in kače niso za igračepogovorni večer z avtorico knjige Mileno Miklavčič 19.30 Celjski dom Mi vsi smo tudi Mi2 koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert godalcev 20.00 Branibor club Ranko Babić: Moška copataodprtje sezone večerov smeha PETEK, 21.4. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Noč knjige – Razširjena slovenska planinska potpredavanje s predstavitvijo knjige v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje; predavatelj: Gorazd Gorišek 18.00 Antika Celje Noč knjige – noč popustovgost večera: Klemen Vidic 18.00 Grad Podsreda Dan Zemljeodprtje razstave fotografskega natečaja Kozjansko in zaključek literarnega natečaja za osnovnošolce 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Smiljan Rozman literarni večer ob dnevu knjige 19.00 Mohorjeva dvorana Celje Andrej Arko: Gaudeamuspredstavitev knjige in pogovor s pisateljem in urednikom ob njegovi sedemdesetletnici 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer za odrasle in pogovor nekoliko drugače gost: Borut Alujevič, dolgoletni upravnik SLG Celje 19.00 Dvorana Kulturnega doma Mozirje Koncert orkestra in komornih skupin Glasbene šole Nazarje 19.30 SLG Celje Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutkeabonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Celjski dom Jean Claude Carriere: Zborovanje pticgostovanje Gledališča Glej 20.00 AQ galerija Celje V dnevni sobi z Borijem in gosti20.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Noč z Martinom Krpanom ima še posebno moč literarni dogodek z razstavo slik učencev šol z gostom Juretom Seškom SOBOTA, 22. 4. 10.00 Galerija Velenje Zemlja – naš dom v vesoljuob svetovnem dnevu Zemlje 10.30 Dom kulture Velenje Medvedek in zlatolaskapremiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje 10.45 in 15.45 Glasbena šola Rista Savina Žalec Srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Zeliščkotilutkovna predstava v izvedbi KUD Smeško; vstop prost 19.00 Dom kulture Nazarje Pa se sliš' območna revija odraslih pevskih zasedb Zgornje Savinjske doline 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec APZ Celje na obisku pri APZ Rista Savina Žaleckoncert dveh akademskih zborov 20.00 Mozirska farna cerkev Miklavž Pintar, trobenta in Barbara Mirkac, orglekoncert 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Vokalna skupina Vitis slavnostni koncert ob 15-letnici s promocijo nove zgoščenke NEDELJA, 23. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjskijavno vodstvo po razstavi 11.00 Pred cerkvijo sv. Jurija Mozirje Godba Zgornje Savinjske doline promenadni koncert 11.00 Stara šola na Pilštanju Likovna dela XVII. slikarske kolonijeodprtje razstave ob prazniku Občine Kozje 15.00 Dvorana kulturnega doma Mozirje Narodopisna prireditev 21. družinsko petje 15.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli Letni koncert godbe Orlica 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Trio Roželj koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Kulturni dom Dobrna Pomladna nedelja v Dobrnikoncert Tamburaškega orkestra ter Folklorne skupine Dobrna 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pomladni koncert Pihalnega orkestra ŠentjurPONEDELJEK, 24. 4. 17.00 Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku Občine Mozirje Jurjevo 2017 s podelitvijo občinskih priznanj 18.00 Galerija Mozirje Zvočila in glasbena dela Antona Petkaodprtje razstave 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Grease premiera muzikala v izvedbi Šolskega centra Rogaška Slatina 18.00 Glasbena šola Velenje Spomladanski triskoncert pihalnih orkestrov TOREK, 25. 4. 17.00 Park svobode Celje Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 18.00 Glasbene šole Celje Kitarski orkester in Otroški pevski zbor Glasbene šole Celjekoncert 18.00 Grad Podsreda Herman Lisjak na gradu Podsreda odprtje steklarske razstave 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Dela Josipa Generalića in članov Društva hlebinskih slikarjev in kiparjev naivne umetnostiodprtje razstave 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju 19.00 Dvorana Kulturnega doma Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju 19.00 Dom kulture Velenje Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkesterabonma CGO in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 20. 4. 9.00 Knjižnica Mozirje 1. bralna značka Vrbaslovesno zaključna prireditev, ki jo pripravljajo v sodelovanju z VDC Saša, enota Vrba 9.00 do 17.00 Pred Mestnim kinom Metropol Knjižna tržnica v petek ob istem času; v soboto od 9.00 do 12.00 11.30 Mestno središče Celje V mestu Celje radi beremo mali in veliki otroci in odrasli bodo predstavljali svoja ustvarjalna razmišljanja o našem mestu- mestu prihodnosti in priložnosti 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko sploh še kaj počnemo s filozofijo?predava mag. Tatjana Rozman; vstop prost19.00 Dom sv. Jožef Celje Simpozij: Vincencijevi – s posebnim čutom za čas in potrebe, revščino v njempredavatelj: dr. Peter Žakelj CM 19.19 Mestna knjižnica Velenje Andaluzija – jug Španijepotopisno predavanje Matjaža Šaleja PETEK, 21. 4. 8.30 do 11.00 Laško Jurjevanje po ulicah Laškega 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Rastimo s knjigo pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; za predšolske otroke in osnovnošolce od 1. do 2. razreda 11.00 Celjski mladinski center Festival prostovoljstvapodelitev priznanja naj prostovoljcem v petih kategorijah za njihovo nesebično delo SOBOTA, 22. 4. 10.00 do 13.00 Krčma TamKoUčiri Celje Knjižni market menjamo, prodajamo, kupujemo, darujemo 14.00 Celjski dom Ass vol.2 – already spring swingspomladanske plesne delavnice swinga ter plesni večer z živo swing glasbo 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil filmska projekcija; vstop prost PONEDELJEK, 24. 4. 16.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Kviz učencev 17.00 Dom sv. Jožef Celje Pogovor o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Potrošnik in živila – kako izbirati bolje! predava Marjana Peterman v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje TOREK, 25. 4. 11.30 Osnovna šola Lava Dan zemlje: Odgovorno s hranorazlične delavnice, tržnica s predstavitvijo domačih lokalnih pridelovalcev hrane Šentjurjevo 20 17 ČETRTEK, 20. 4. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Slavnostna akademija ob prazniku mesta Šentjur s podelitvijo priznanj PETEK, 21. 4. 16.00 do 20.00 Zgornji trg Šentjur Društvena tržnica predstavitev društev in mesta Šentjur16.30 Zgornji trg Šentjur Postavitev mlaja na tradicionalen način 19.00 Prireditveni šotor pred galerijo Zgornji trg Šentjur Razglasitev Ipavčevih vin ob 19.30 podelitev diplom za ocenjena vina in priznanj za najboljše salame in kruh 21.00 do 04.00 Prireditveni šotor na parkirišču za občino Šentjur Šentrock nastopajo: Ars Groova, Hamo & Tribute 2 love, MI2, Help SOBOTA, 22. 4. 8.00 do 20.00 Zgornji trg Šentjur Šentjurjev sejem 8.00 do 12.00 Ulica skladateljev Ipavcev Šentjur Tekmovanje v kuhanju šentjurjeve kisle »župe«tekmujejo pevski zbori iz občine Šentjur 9.00 do 17.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Soba pobega igrificirana dogodivščina, v kateri ekipe rešujejo izzive in naloge 9.00 Pred Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur Jurijev pohod 9.00 Šporni park Šentjur Tekmovanje v balinanju za pokal Šentjurjevega 10.00 do 16.00 Zgornji trg Šentjur – pod kostanji in prireditveni prostor Ipavčev vrt Jurčkovanje 12.00 Prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg ŠentjurFestival odraslih folklornih skupin 14.00 Ulica skladateljev Ipavcev Šentjur Šentjurjeve igre 17.00 Ulica skladateljev Ipavcev ŠentjurTekmovanje v vlečenju vrvi za prehodni pokal Šentjurjevega 18.00 Prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Šentjur Revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje 20.00 do 04.00 Prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Šentjur Šentjurjeva veselica z ansamblom Simona Gajška Dobrodelne prireditve PETEK, 21. 4. 20.00 Roblekova dvorana Žalec Jebe'la cesta dobrodelni koncert za Svita Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Ga-šperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na - daljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@ Celje 1980–1989; do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Slovenski strip 2003–2016; do 7. 5. Galerija Kvartirna hiša Ce- lje: slikarska razstava Jožeta Ciuhe, Dolga pot; do 30. 4. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava ume - tniške fotografije Jureta Krava- nje; do 30. 4. Celjska kulturnica: fotograf- ska razstava Vanje Tajnšek; do 28. 4. Dom sv. Jožefa Celje: foto - grafska razstava Terra sencata avtorja Marka Freliha; do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: razstava o delu in življenju Jo - hanna Gabriela Seidla; do 30. 4., razstava Literarnih glasil sloven - skih osnovnošolcev in srednje - šolcev v okviru Roševih dnevov; do 22. 4.; razstava Znameniti Teharčani ob prazniku Mestne občine Celje, avtor Matej Ocvirk; do 31. 5. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; razstava grafik Celje za Celje, do 23. 4. Pokrajinski muzej Celje: razstava Filatelistična dediščina Celja; do 31. 8. AQ galerija Celje: slikarska razstava Bena Artnaka Sen sli - ke; do 2. 5. Likovni salon Celje: samo- stojna razstava Sanele Jahić; do 21. 5. Avla Splošne bolnišnice Ce- lje: razstava Svetovni dan mladih prostovoljcev in Svetovni dan zdravja; gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 30. 4. Galerija Volk Celje: prodaj - na razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 29. 4. Knjižnica Laško: razstava Razglednice – zapisi spominov; do 6. 5. Mestna galerija v Kultur - nem centru Rogaška Slatina: fotografska razstava Nikogaršnja zemlja avtorice Ines Krivec; do 3. 5. Jakijeva hiša – Galerija Na- zarje: razstava akademskega sli- karja Tomaža Perka, Retrovizor; do 7. 5. Galerija Velenje: razstava 3. kamen od Sonca; do 20. 5. 24 Št. 16, 20. april 2017 ZANIMIVOSTI Foto: GrupAFOTO TEDNAVeč glav več ve.Z Malo potjo na veliki poti Ernest Večko na svojem najdaljšem »caminu« – 3.400 kilometrov iz Celja do portugalske obale Kaj pomeni pot in kaj vsak človekov korak vztraj- nosti, tišine in predanosti, je spoznal že pred leti. S slepim prijateljem je preho - dil nepredstavljive razdalje po Sloveniji in Evropi. 18. aprila je Ernest odšel na svojo najdaljšo pot doslej. Na poti do portugalske oba - le bo peš romal tudi do Fa- time in Lurda. Ernest se je po izgubi službe na prelomu tisočle - tja posvetil prostovoljstvu. Delal je v društvu telefon za klic v stiski, v društvu Ozara, Hospicu in še kje. Na ta način je spoznal tudi Borka Kregarja. S slepim pri- jateljem sta se peš odpravila iz Celja do jadranske obale, Borko pa je bil tudi prvi, ki mu je povedal za znamenito romarsko pot Camino. »Ta - koj sem začel raziskovati in odločitev, da jo bova preho-dila skupaj, je kmalu dozo-rela.« Prvo pot čez Francijo sta prehodila v 24 dneh. Večina ljudi zanjo potrebuje najmanj 30 dni, mnogi si pot razdelijo na več obvladljivih delov. »Ampak to so tisti, ki hodijo zato, da trpijo. Mid-va sva šla na pot uživat,« se pošali Ernest. Z Borkom sta kar štirikrat prehodila pot kurirjev in vezistov, ki pove - zuje vse večje kraje v državi. Pod geslom Objemi Sloveni - jo sta domovino obhodila, kolikor je bilo mogoče ob meji. Na poti Z brajlovo pi- savo po Sloveniji sta obiska- la vsa društva slepih in sla-bovidnih od Murske Sobote do Kopra. Peš sta se napotila tudi do Medžugorja in na- prej do Makarske. Leta 2010 pa je Ernest sam, brez da bi na poti počival en sam dan, prehodil 2.700 kilometrov iz Celja do Atlantika. »Tiste tri mesece sem vsak dan pre- hodil pot, enako razdalji od Celja do Rogaške Slatine,« se spominja Ernest, kot vse skupaj ne bi bilo nič poseb-nega.Tokrat na pot z društvom Mala pot V času vsestranskega pro- stovoljnega dela se je Ernest Večko srečal tudi z Majdo Smrkolj, ustanoviteljico dru- štva za pomoč in lepše ži - vljenje Mala pot. Temelji in osnovno vodilo društva izha- jajo iz življenja Male Terezije. Letos se spominjamo 120-le- tnice njene smrti. »Člani na- šega društva na različne nači - ne spremljamo ljudi v stiski, preizkušnjah, zadnjih dneh življenja, pri velikih izzivih in težkih nalogah. Tokrat bomo spremljali Ernesta na veliki poti. Morate se strinjati, da gre res na dolgo in zahtevno pot,« je dejala Smrkoljeva. Že sam zven besede pot Ernestu prižge lesk v očeh. »Ampak španska beseda camino zveni še veliko bolje,« se nasmeh- ne. »Verjamem, da se naša pot začne ob rojstvu, potem jo korak za korakom ubiramo sami. Če se kam napotimo ali tudi ne.« Kako bo prehodil več tisoč kilometrov, se Er - nest ne obremenjuje preveč. Po njegovih izkušnjah je bolj pomembna kondicija v glavi kot tista v nogah. »Ne vem, če mi bo uspelo prepešačiti celotno pot do Lizbone, ker se moram do konca julija vr - niti. Ampak to tako ali tako ni najbolj pomembno.« Večino ljudi, ki jih na poti srečuje, predstavljajo pohodniki ali celo turisti. Ernest bi se to - krat rad karseda približal pojmu romarja. Na dan bo predvidoma porabil le pet evrov in kot pravi, je še to preveč. Stik z ljudmi na poti je pomemben, v domovino pa lahko pričakujemo le kakšno sporočilo, da je z njim vse v redu. Čas za dolg pogovor in poglobljena razmišljanja bo, ko se bo vrnil. StO Foto: GrupAErnest Večko je na svoj najdaljši »camino« odšel 18. aprila ob jutranjem svitu. Ko pomlad prehiteva v gaju Trdoživi od rojstva Ustvarjalnost na ogled Friderik je tokrat naročil vrtna opravilaŠt. 16 / Leto 72 / Celje, 20. april 2017 str. 28 str. 35 str. 45str. 30-31 Foto: GrupA 26 Št. 16, 20. april 2017 INTERVJU Bina Štampe Žmavc je Celjanka, pisate- ljica, pesnica, dramatičarka in režiserka. Na ljubljanski fi lozofski fakulteti je štu- dirala primerjalno književnost in z odlič- nimi profesorji, ki so po njenem mnenju imeli neizmerno svetovljanskost, srkala znanje sveta. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče, kjer je bila re- žiserka, dramaturginja in avtorica besedil. Čeprav piše poezijo tudi za odrasle, je njen najob- sežnejši opus del za otroke in mladino. Zanj je prejela številne tuje in domače na-grade (za Muca Mehkošap-ka je dobila drugo nagrado Janusza Korczaka v Varšavi leta 2000, za Škrata s preve-likimi ušesi nagrado Parole senza frontiere v Trentu leta 2004, medtem ko je za knjigo Cesar in roža dobila leta 2010 večernico). Je ena najpo- membnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. »Njene zbirke so ves čas aktualne in v neposrednem spoprijema- nju z brutalno realnostjo, ki nas obkroža,« je zapisano v novi slovenski antologiji Portreti sodobne slovenske literature 1991–2016. Ko sva se srečali na predstavitvi mono- grafi je Portreti sodobne slovenske literatu- re 1991 - 2016, v kateri ste tudi omenjeni s fotografi jo in z zapisom, ste mi rekli, da je izid takšne knjige praznik za literate. Je takšnih praznikov premalo?»Botanika je poleg poezije moja največja obsedenost« Bina Štampe Žmavc o poeziji, ki se ne sme deliti na moško ali žensko, in o brezčasnih popevkah, ki ji polepšajo dan Tudi v založništvo se je pritihotapila kapita- listična miselnost in je izid takšnih monografi j res praznik, saj je to velik založniški zalogaj. Da sem še v času svojega življenja uvrščena v knjižne preglede, pomeni, da ni vse zaman, kar sem naredila, in da sem pustila nekje sled. Kot ženska seveda vedno pogledam, koli- ko je predstavnic nežnejšega spola v takšni monografi ji, in vedno znova razočarano ugotavljam, da smo tudi na literarnem po- dročju v manjšini. Ste se kdaj kot ženska počutili manjvredno v odnosu z moškimi? Seveda, še vedno je tako. Ko sem stopala v ta svet literature, se mi niti ni sanjalo, da je tako težak za ženske. Poezija je v slovenskem prostoru zelo zaprt krog in čisto patriarhalen. Dobra literatura se po mojem mnenju ne sme ločiti na žensko in moško. S tem se nikoli ne bom strinjala. Loči se lahko na dobro ali zanič. Nič pa ni narobe, če se v pesmi čuti, ali jo je pisala ženska ali moška roka. Poglejmo primer ameriške pesnice Emily Dickinson, ki velja za največjo pesnico vseh časov. Ko sem leta nazaj študirala primerjalno književnost, sem obupa- no iskala kakšno njeno prevedeno pesniško zbirko – ali tudi v angleščini. Ni je bilo mogoče najti, čeprav je eden največjih pesniških duhov. Zdaj so kar tri založbe prevedle njene pesmi, ker je v kinematografi h fi lm o njenem življe- nju. In smo spet pri pop kulturi, ki je preprosto povedano ne morem več prebavljati. Ker se mi zdi, kot če bi pojedla preveč hitre hrane in ne bi mogla več. A vseeno je bolje, da je o njej posnet fi lm, kot da ga sploh ne bi bilo? Seveda. Tisti, ki je še niso poznali, jo imajo zdaj prilo- žnost spoznati in prebrati kakšno njeno poezijo. Emily Dickinson ni bila priznana niti v ZDA, imela je srečo, da je bila rojena v ugledni bogati druži- ni, ki je podpirala njeno ustvarjalnost. Emily je bila zaprta večino časa v sobi in je pisala. Edina nagrada, ki jo je dobila v času svojega življenja, je bila nagrada na vaškem sejmu za peko kruha. To vse pove, kje so bile ženske v literaturi. Zato ženske pogosto pišejo pod moškimi imeni. Mislim, da tudi to ne pomaga, saj v tem sodobnem svetu ne moreš ubežati vsem mogočim preverjanjem. Enkrat sem poslala besedilo pod moško šifro in nikomur se ni sanjalo, kdo bi bila. Kot prvi ženski mi je uspelo priti v fi nale za Grumovo nagrado. Vedela sem, da je besedilo dobro, a vedela sem tudi, da če bom poslala kot ženska, mi ne bo uspelo. Prav zabavala sem se. Kaj se je kasneje zgodilo z besedilom? Bilo je uprizorjeno v SNG Maribor. Uprizori- tev je bila zelo lepa, a žal samo na malem odru. Virginia Woolf je v znamenitem femi- nističnem eseju Lastna zapisala: »Ženska mora imeti denar in lastno sobo, če hoče »Vse napišem v rokopisu na papir. Na predstavljam si, da bi pisala poezijo na računalnik, ker pred njim otrpnem. Midva se ne bova nikoli udomačila. Zame je to tujek, je zgolj tehnično pomagalo, da se stvari napišejo.« 27 Št. 16, 20. april 2017 INTERVJU pisati leposlovje.« Zofka Kveder je dala zadnji denar, da je imela svojo sobo za ustvarjanje. Imate svojo sobo za pisanje in ali ste si jo morali izboriti? Jaz imam zdaj žal vso hišo sama. Ponavadi tako pišem kar na kolenih kjerkoli v hiši, nekje, kjer se počutim najbolje sama s sabo. Muca je moja zelo nagajiva družba, ki najraje na svetu brca moje radirke in svinčnike. Lju- bosumna je na moje knjige in jih grizlja. Od jeze, ker se ne ukvarjam z njo, mi razmeče vse belež- ke. Ko smo bili še družina in smo ži- veli v bloku, nisem imela svoje sobe. A mi ni bilo težko, ker sem gostovala v sinovi sobi. Tista sobica mi je bila zelo ljuba. Ko smo se preselili v hišo, sem bila nesrečna in sem kot mačka mlade nosila svo- je stvari iz sobe v sobo. Nikjer se »Tomaž Pengov bi lahko bil naš Leonard Cohen, če mu ne bi življenja uničili naši kanonski sokoli, ki bedijo nad vsemi, ki so nadpovprečni. Njegova besedila so presunljiva, da vedno zajočem, ko ga slišim peti. Mislim, da se mu je zgodila grozna krivica.« nikoli nisem pustila sama. Ponavadi sem pi- sala v dopoldanskem času, ko sta bila v šoli. Navdih ste tako morali zadržati do tre- nutka, ko ste bili sami. A to ni dovolj, saj je treba še veliko obrtniškega znanja. Seveda. Navdih ali ideja nista nič. To še nič ne pomeni. To je mogoče začetek, nato mo- raš imeti veliko discipline. Kajti mene nih-če ni preverjal, ali gledam v zrak ali pišem. Vendarle je bila v meni močna sila, ki me je vlekla v pisanje. Kot ste pravilno sklepali, za dobro pisanje je potrebno določeno znanje. Pisanje zahteva kilometre časa. To je kombinacija talenta in vaje.Tako je. Če nisi poklican, potem je bolje, da tega ne počneš. A treba je res veliko disci- pline. Pogosto začnem pisati zgodaj zjutraj, ko imam še svežo glavo in je najbolj prosojna za vse vibracije, ki prihajajo skozi. Včasih do dvanajstih napišem le nekaj vrstic. Hočem povedati, da potrebujem veliko časa, če ho-čem res kaj dobrega napisati. Ali je bila poezija kdaj vaš beg?Nikoli nisem tega tako jemala in razmišlja- la. Bila je zgolj nepojasnljiva nuja že od malih nog, da se zakopljem in berem knjige. To je bilo zame nekaj tako običajnega, kot je dru-gim športno udejstvovanje. Branje poezije je bila moja obsedenost. Pri štirih letih sem v SLG Celje gledala prvo predstavo. Nato sem Šolski sistem je odpovedal na celotni črti. Zdaj že otrokom s priporočilnimi seznami jemljejo sanje in domišljijo. V četrtem razredu sem si vzela knjigo Lawrencea Ljubimec Lady Chat- terly, ki ima precej prizorov z odkrito erotiko. Knjižničarka mi je samo pomežiknila in sem jo dobila. Mislim, da takšno vrhunsko umetni- ško delo ne more škoditi otroku, lahko pa mu škodijo nasilni fi lmi na televiziji in igrice na telefonih. Otrok ne loči, kar je res in kaj ni. Zanj je vse fi kcija. To je popačen svet, v katerem se ubogi otroci ne morejo znajti. Mislim, da mora biti vsaka dobra literatura povezana z etiko. Brez te zame nobena umetnost ni sprejemljiva. V vaših delih je veliko etike?Če ničesar drugega, je etike veliko.Zaljubljeni ste v šansone. Romana Kra- njčan in njen mož sta uglasbila vaše pesmi in nastal je album Manjka mi, manjka s pridihom šansona, džeza in klasične glas- be. Kako ste bili zadovoljni? Takrat je bilo obdobje, ko se mi je zdelo, da bi lahko Romana zapela moje pesmi. Pri nekaterih jima je uspelo, pri večini niti ne. Glasbeniki so še veliko bolj vase potegnjena in zaprta skupnost. In še mnogo bolj samoljubni, kot smo pesniki in pisatelji. To je tako zaprta skupnost, da ji sploh ne moreš priti blizu. Do zdaj še nisem našla skladatelja, s katerim bi bila resnično zadovoljna, da bi znal prebrati poezijo, da bi imel občutek za ritem, da bi znal prisluhniti besedilu in na to narediti glasbo. Tukaj moram nadaljevati o slovenski popevki. Večina starih popevk je enostavno neposlu- šljivih. Naše stare popevke, ki jih neprestano vlačimo na dan, je čas povozil. Ne morem jih več poslušati, čeprav sem stara, kaj šele mladi. Zakaj bi morala poslušati Poletno noč, če mi ne pomeni nič? V tistem času je bila res nekaj vrhunskega, a zdaj so iz tega besedila naredili fetiš. Samo dve besedili lahko izpostavim kot vrhunski glede glasbe in besedila. To sta Orion Gregorja Strniše in Lastovka Milana Jesiha, ki ga nikoli ne omenjajo. Lastovka je bila napi- sana za predstavo Naivne lastovke. V glavni vlogi je igrala moja sestrična Meta Vranič. To sta besedili, ki nista v letih ničesar izgubili. Četudi jih zapojejo druge osebe, se niče- sar ne spremeni. Seveda. Šokirana sem bila, ko je Lastovko zapela Maja Martina Merljak. Interpretirala jo je tako pretresljivo, da me je sezulo. Navdušena sem bila. Pa sem zelo zahtevna poslušalka. Ne morem mimo Tomaža Pengova, ki bi lahko bil naš Leonard Cohen, če mu ne bi življenja uni-čili naši kanonski sokoli, ki bedijo nad vsemi, ki so nadpovprečni. Njegova besedila so pre- sunljiva, da vedno zajočem, ko ga slišim peti. Mislim, da se mu je zgodila grozna krivica. Vas navdušujejo mladi literati?Seveda. Saj nisem kritična do mladih pesni- kov. Virginia Woolf je o slavi rekla: »Bodimo pazljivi, da ne hvalimo tistih, ki so slavo že dosegli.« To se nenehno dogaja v Sloveniji. Kanonski stari pisci še vedno ne pustijo bli- zu mladih pesnikov ali pisateljev. Seveda je nekaj mladih navdušujočih, saj redno berem literarne revije. V zadnjem času me je zelo nav- dušila Veronika Dintinjana s pesniško zbirko V suhem doku. Ona je res presežek. Njene pe- smi so moja meditacija pred spanjem, s katero preženem tesnobo in samoto. Ali še pojete?Ne več, samo v kopalnici. A kot srednješolka ste s šansoni Edith Piaf potovali po nekdanji Jugoslaviji? Takrat sem res. Na tiste čase imam krasne spomine. Vsepovsod sem bila lepo sprejeta. Še zdaj imam pokal iz Zrenjanina, ki sem ga dobila kot najboljša gostja. Takrat sem bila stara šestnajst let. Bilo je nepozabno lepo. Nosili so me po rokah. Ko gledam nazaj, se mi zdi, kot da to nisem bila jaz. Ali ima posluh za glasbo kaj skupnega z dobro poezijo? Zagotovo. Poglejva v antiko. Orfej bil pe- snik in glasbenik v eni osebi. Mislim, da ima še vedno, četudi govoriva o prozi, prepozna- ven ritem. Dober roman mora imeti dober ritem. Pisatelja Murakamija recimo takoj prepoznam, prav tako tudi Rotha. Kaj pa slovenski romanopisci?Priznam, da zelo slabo berem slovenske pi- satelje. So nekateri romani, ki se mi zdijo dobri, recimo nekateri Jančarjevi romani in zgodnji Lainščkovi. Predvsem me zanima sodobna dramatika. Zadnja generacija je presunljiva, Rok Vilčnik ima posebno širino. V njegovih delih je presežek lepote in bolečine, kar danes zelo pogrešam pri dramatikih, ki pišejo zelo obrtniško. Kakšna je vloga pisateljev v sodobnem času? Se jih upošteva? Bojim se, da pisatelj ali pesnik nimata no- bene posebne vloge. Ne delam si utvar, da bi lahko kaj spremenila. V pretresljivi pesmi o pozabljenih otrocih sem napisala: »In pesnik, ki gleda ta svet in nima ničesar mu dati. / Le k svetli pesmi pripet objema ta svet kakor mati.« To je vse, kar lahko pesnik naredi ali podari kakšno pesniško zbirko. Da ste zaljubljeni v šansone, ste že raz- krili. Ali lahko pogovor zaključiva v slogu slavne pesmi Edith Piaf z naslovom Niče- sar ne obžalujem? Je bilo vse poplačano, pozabljeno, pometeno stran? Radi bi tako rekla, a žal kar nekaj stvari ob- žalujem. Lagala bi vam, če bi rekla karkoli dru- gače. Kar poje Edith, je samo pesem, navdih nekega trenutka. Tudi meni se včasih zdi, da ničesar ne obžalujem. A če pogledam splošno na svoje življenje, vedno bolj razmišljam, da bi bila srečnejša, če bi ostala v glasbi. Kot drugo mislim, da bi bila najsrečnejša kot krajinska ar- hitekta. Takrat še nisem imela svojega vrta, da bi se tako zalezla v botaniko kot zdaj. Botanika je poleg poezije moja največja obsedenost. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA najraje na svetu brca moje radirke in svinčnike. Lju- bosumna je na moje knjige in jih grizlja. Od jeze, ker se ne ukvarjam z njo, mi razmeče vse belež- ke. Ko smo bili še družina in smo ži- veli v bloku, nisem imela svoje sobe. A mi ni bilo težko, ker sem gostovala v sinovi sobi. Tista sobica mi je bila zelo ljuba. Ko smo se preselili v hišo, sem bila nesrečna in sem kot mačka mlade nosila svo- je stvari iz sobe v sobo. Nikjer se »Bila je zgolj nepojasnljiva nuja že od malih nog, da se zakopljem in berem knjige. To je bilo zame nekaj tako običajnega, kot je drugim športno udejstvovanje. Branje poezije je bila moja obsedenost.« nisem počutila tako, kot bi se morala takrat, ko ustvarjam. Na koncu sem majhno pisarniško mizo privlekla v kot spalnice in tam sem ostala. Ali pišete na papir ali na računalnik? Vse napišem v rokopisu na papir. Na pred- stavljam si, da bi pisala poezijo na računalnik, ker pred njim otrpnem. Midva se ne bova nikoli udomačila. Zame je to tujek, je zgolj tehnično pomagalo, da se stvari napišejo. Vidim pa, da je literatura, ki jo ljudje ustvarijo na računalnik, drugačna. Verjetno bomo starodobniki izginili, saj postajamo dinozavri pisanja. Zdaj vam pri pisanju nagaja muca. Ali sta vam pri pisanju nagajala tudi otroka? Kako ste usklajevali vlogo pesnice z vlogo mame? Na začetku je bilo zelo težko. Ko je bil sin majhen, sem se sesula od izčrpanosti, saj sem takrat še delala v otroškem gledališču in sem ga nosila s sabo na vaje. Poleg tega sem sama skrbela za celotno gospodinjstvo. Na prvem mestu sem bila mama in sinova se še zdaj pritožujeta, da so drugi otroci prihajali domov v prazna stanovanja in so si lahko kaj privoščili, onadva pa tega nista mogla, ker sem bila vedno doma. Ko sta bila majhna, ju bila redna obiskovalka gledališča vso osnovno in srednjo šolo. Zame je bilo posvečeni hram. Tam sem doživela nepojmljive trenutke, ki jih zdajšnja generacija ne more doživeti. So tudi vaši starši tako radi hodili v gle- dališče? Da, zelo. Včasih sta iz Gajev, kjer smo stanovali, tudi v najhujši zimi šla v mesto v gledališče ali kino. Moja starša namreč ni-sta imela varstva in sta me vzela zraven na predstavo. Spomnim se predstave Othello Williama Shakespearja, ki me je prevzela za celo življenje. Še zdaj vidim prizore z odra. Pogoste kritizirate priporočilne sezna- me, kaj je za otroke primerno za določeno starost. Vaši starši bi popolnoma pogrnili na tem izpitu, saj so vas v gledališče peljali gledat letom neprimerno predstavo. Mislim, da so ti priporočilni seznami ome- jevanje ljudi. Kdo so ljudje, ki sezname pri- pravljajo? Poleg tega so v potrošniškem svetu v ozadju vedno založniški interesi, se pravi denar. Zgrozim se, ko poslušam pogovor gi- mnazijcev. Še vedno mislim, da je bila naša generacija veliko boljša v splošnem znanju. 28 Št. 16, 20. april 2017 REPORTAŽA Trdoživi od rojstva Dvojčici Mici Koštomaj in Fani Ferant sta praznovali devetdeset let malo drugače Živahni in čili, polni energije, pripravljeni na smeh in šalo ter na vse, kar še lahko prinese življenje. Takšni sta dvojčici Mici Koštomaj in Fani Ferant – nekoč sta se pisali Kovač – ki jima na prvi pogled ne bi prisodil, da sta 6. aprila praznovali že devetdeseti rojstni dan. Sorodniki so jima tokrat pripravili prav posebno presenečenje. Ogledali sta si, kako v tovarni Emo Novum danes izdelujejo posodo, in tudi sami preverili, če še nista vsega pozabili. Dobro jima je šlo, saj desetletij v nekdanji »širfabriki«, kot so rekli tovarni emajlirane posode, pač ne moreš kar tako izbrisati iz spomina. Sestri radi hodita na izlete in nekoč sta se prijavili, da bosta šli z upokojenci na Madžarsko. Fani je prišla prespat na Ljubečno k Mici, saj naj bi naslednje jutro zgodaj krenili izpred tamkajšnjega gasilskega doma. A ker sta hoteli na avtobusu sedeti čisto spredaj, sta šli peš do pekarne Geršak, da bi tam prvi ujeli avtobus in dobili najboljši sedež. A glej ga, zlomka, avtobus je pripeljal po drugi strani. Ko so ju navsezgodaj zjutraj ostali potniki iskali doma na Ljubečni, so lahko domači povedali le, da sta šli na izlet. Ker avtobusa nista dočakali, sta se vrnili vsaka na svoj dom, Fani je šla kar peš na Hudinjo. Ko je prišla domov, se je peš odpravila še k zdravniku, kjer je po dveh urah čakanja ugotovila, da ta dela popoldne. Zdaj so na srečo na voljo taksiji in je tovrstnih zapletov manj.20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Zadovoljni, da se jima je uresničila želja, da sta po dolgih letih spet videli tovarno, kjer sta delali od najstni - ških let. Čeprav je bilo delo težko, so se znali sodelavci tudi poveseliti, se spominjata dvojčici.V Emu sta začeli delati leta 1942, ko še nista dopolnili niti petnajst let. V emajlirnico so ju razporedili in tam se je bilo treba kljub vročini hitro zasukati, saj je bil tekoči trak neusmiljen. To je bil čas, ko je bil lastnik tovarne še Westen. Mici se spominja, da je bil čas za malico, ki so jo morali prine - sti s seboj, samo deset minut in še te so morali potem pri delu nadoknaditi. Iz tistega časa je tudi anekdota, ko se je lastni-ku med ogledom proizvodnje odvezal čevelj in mu ga je Fani morala zavezati, v zahvalo pa je dobila vrečko bonbonov.Francoski inkubator ju je rešil V tovarno je bilo treba oditi sredi noči, saj se je delo začelo že ob štirih zjutraj. »Vsak dan sva pešačili z Ljubečne in na- zaj, pozimi v visokem snegu in slabo obuti, da sva imeli noge, kot bi naju koprive opekle, in sva polni ivja izgledali kot de-dek Mraz,« se spominja Fani. Na poti sta kdaj srečali Nemce, ki so spraševali po partizanih, in obratno. »Za Nemce sva povedali, za partizane pa ne,« razložita sestri, ki ju je vse to, kar sta morali prestati, utrdilo, zato tudi znata ceniti vsak lep trenutek življenja. Že ob njunem prihodu na svet pri sedmih mesecih no- sečnosti ni bilo zanesljivo, če bosta sploh preživeli, saj je ena imela le približno kilogram in druga pol kilograma več. Na srečo sta se rodili v Franciji, kamor je oče odšel s trebuhom za kruhom in kjer so takrat že imeli inkubatorje. Ko sta sho- dili, sta morali na kar nekaj operacij zaradi deformiranih nog, ki so bile posledica meh- kih kosti. A trdoživi Slovenki nista le preživeli vsega tega, ampak sta zdravi in bistrega duha dočakali visok jubilej. Družina se je v Franciji po- večala še za eno članico, nato se je vrnila domov, ko sta bili dvojčici stari pet let. Na vpra- šanje, ali znata kaj francosko, zato hitro povesta: »Da, jesti in piti!« Ena na kolesu, druga peš Fani je v tovarni delala vse do upokojitve, medtem ko je Mici po rojstvu sina Marjana in hčere Jožice ostala nekaj let doma, saj ni imela varstva zanju. Dolgo je skrbela tudi za očeta, saj je mama umrla, ko je imela komaj petinštirideset let. Tudi njuna moža sta bila za- poslena v Emu. Mici je svojega poznala že iz otroštva, saj je bil iz soseščine, medtem ko se je Fani zagledala v Trbovelj - čana, ko so se z vlakom vozili na morje. Poročila se je nekaj let kasneje kot Mici in rodil se je sin Veni. Obe sta že dolgo vdovi. Moža sta menda imela občasno težave pri prepozna- vanju, katera je prava, pove- sta v šali, medtem ko so ju v otroštvu označili z trakovoma različnih barv, do so ju ločili, tako zelo sta bili podobni. Mici zdaj živi skupaj s hčer - ko in z njenim možem Iva-nom na Ljubečni, medtem ko je Fani v bloku na Hudinji. Če prva še vedno pridno kolesa - ri, je druga bolj navdušena za pešačenje. Saj ji drugega ne preostane, v njenem bloku ni dvigala in do petega nadstropja je 88 stopnic. Ko so jo spraše- vali, zakaj si ne najde kakšnega prijatelja, je povedala, da bi si ga že, a kaj, ko večinoma lah- ko prilezejo samo do tretjega nadstropja, višje pa ne. Aktivni vsak dan Zadovoljni sta s svojim ži - vljenjem in tarnanja ni slišati. Posebnih zdravstvenih težav nimata, presenetljivo imata še vedno svoje zobe! Če bi bila pokojnina malo boljša, ne bi bilo slabo, pravi Fani, ki se zna kljub temu poveseliti v dobri družbi skupaj s sestro, s katero sta tesno povezani že vse življenje. »Včlanjeni sva v društvo upokojencev na Ljubečni in na Hudinji in greva povsod,« povesta, njuni bližnji pa dodajo, da zagoto- vo večkrat praznujeta kot oni, še za pusta se našemita. Zato ne preseneča, da sta bili tudi v času praznovanja rojstnega dne zelo zaposleni, saj je bilo treba proslaviti na različnih koncih. Mici pravi, da je pe - tek njen dan, saj se takrat se- stajajo v društvu, igrajo karte, pikado ali kegljajo na ruskem kegljišču. In pri tem je zelo dobra, saj je prvakinja obeh društev upokojencev. Aktiv - na je tudi v skupini Starejši za starejše, ki obiskuje tiste, ki potrebujejo pomoč. Fani pa ima poleg tega še svoj krog prijateljic, s katerimi se dobiva vsak ponedeljek na kavici in klepetu. »Čenč pa ne prena - šamo!« hitro pojasni. Na vprašanje, ali si še kaj posebnega želita, povesta, da imata lepo življenje in da jima nič ne manjka, želita le, da bi bili zdravi. Njuni bližnji pa kljub temu že razmišljajo, kako ju bodo presenetili za stoti rojstni dan. Zagotovo bo spet nekaj posebnega, kar si posebni gospe tudi zaslužita. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Mici Koštomaj (levo) in Fani Ferant je v imenu podjetja Emo Novum sprejel Janko Goršek. Dobre volje ni manjkalo ves čas obiska. Fani je pomagala pri izdelavi džezvice in jo dobila za spomin … … Mici je poprijela pri čajnikih in eden od njih zdaj krasi tudi njen dom. V znamenju praznika Pogovor z županom Ivom Suhoveršnikom Občinski prazniki so pri - ložnost za inventuro, ko v občinah ponavadi presoja- jo o tem, kar je bilo postor - jeno ter kar še mora biti. Tako je tudi v Mozirju, ki praznuje na jurjevo. To je na dan, ko so v starih časih sklepali najpomembnejše posle in ženitne pogodbe ter opravljali prisege novih tržanov. Časi in ljudje so se spre- menili, bistvo ostaja isto. To je želja po napredku. Novo proračunsko leto je. Katere naloge si je občina zadala za letos? V proračunu so upošteva- ne naloge, za katere je ob - čina zadolžena. V prvi vrsti so zagotovljena sredstva za naše zavode, od varstva otrok, šole in knjižnice do sociale in zdravstva. Zago - tovljena so tudi sredstva za vzdrževanje cest in naša društva, nekaj denarja – žal premalo – ga ostane za na- ložbe. Zadnje obdobje večjih razpisov za njihovo sofinan-ciranje ni bilo. In katere so letošnje nalo- ge na naložbenem področju?V ospredju je nova čistil- na naprava, projekt treh občin, ki bo končan maja. Drugi večji projekt je gra- dnja krožišča pri avtobusni postaji, ki naj bi bilo do - končano do sredine junija. V letošnjem proračunu je tudi lani opravljena preno-va štirih kilometrov ceste v Lepi Njivi. Kaj je občina postorila od lanskega občinskega praznika, kaj je od takrat bolje? Nekaj je bilo postorjenega na regionalni cesti, vključe- na je bila tudi občina. Gre za prehod za pešce pri Šol- ski ulici in proti pešpoti ob Savinji. Postavljeni sta bili tudi avtobusni postajališči pri cinkarni. Za novo gasil - sko cisterno bomo v treh letih plačali po petdeset tisoč evrov, prvih petdeset tisoč smo že lani. Lani smo reševali torej tudi problem ceste v Lepi Njivi in sanirali nekatere plazove. Pred zimo smo med drugim še asfalti- rali kilometer krajših cestnih odsekov in urejali ter vzdrže - vali ceste. Občina Mozirje je v pre- teklosti poskrbela za zelo velike naložbe, kar je pov - zročilo, da je bila med naj- bolj zadolženimi. Kako je z razdolžitvijo? Občina je bila res precej zadolžena. V tistem času smo obnavljali trško jedro in gradili športno dvorano, prav tako smo morali vzpo- staviti cestno povezavo čez Šmihel do Golt. Velikokrat rečem, da se nismo zadolže - vali, da bi to pojedli in popili, ampak gre za naložbe dolgo- ročnega pomena, ki so bile nujne. Posojilo smo redno odplačevali tako, da ima - mo danes približno štiristo evrov dolga na prebivalca. To nas ne uvršča med najbolj zadolžene občine. V vaši občini je turistična dejavnost živahna vse leto, pozimi nudite tudi zimsko rekreacijo na Golteh. Kako ste zadovoljni s turizmom na Golteh in kako se vklju-čujete? Na Golteh je nov večinski lastnik. V projektu ostajajo občine, ki mejijo na Golte, in še nekaj drugih občin. Ta center je za našo občino po- memben, večinoma je na ob - močju naše občine. Ko smo morali urediti povezavo med Mozirjem in Goltmi, nas je to sicer obremenilo. Kot sem slišal od direktorja, je bila le - tošnja zima na Golteh zelo uspešna. Golte imajo velike načrte tudi s turizmom v poletnem času. Hotel naj bi postal del verige eko hotelov Evrope in naj bi bil tako še bolj zaseden. Kako gledate na tretjo razvojno os in zaplete v povezavi z njo? Mislim, da smo na kon - cu vsega tega in da je vlada končno sprejela različico, ki je za občine Zgornje Savinj-ske doline in seveda tudi za občino Mozirje najbolj ugo- dna. Po tej različici se nam tretja razvojna os najbolj pri - bliža. Pomembno je, da smo bliže avtoceste, saj bomo na ta način še bolj zanimivi za turizem in gospodarstvo na- sploh. Ne smemo pozabiti na BSH, KLS in še druga podjetja naše doline. BRANE JERANKO Foto: GrupA Župan Mozirja Ivo Suhoveršnik PRODAJA NOVIH STANOVANJ V MOZIRJU večstanovanjska stavba PODROŽNIK MOZIRJE POMEMBNE LASTNOSTI OBJEKTA: • kvalitetna izdelava • preverjeni detajli • energetsko varčna zasnova • možnost parkiranja v garaži • shrambe v pritličju ali mansardi • urejeni zunanji skupni prostori • izredna lokacija, vznožje Zgornje Savinjske doline, 15 km od avtocestnega odseka Ljubljana - Celje SGP Graditelj d.d. Maistrova ulica 7 / 1241 Kamnik +386 1 831 88 00 / +386 51 655 600 www.podroznikmozirje.si / prodaja@sgp-graditelj.si 30 Št. 16, 20. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Št. 16, 21. april 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU Delovni čas: pon., sre., čet. in pet. od 8. - 12. ure ter od 15. - 19. ure sobota od 8. - 13. ure torek in nedelja zaprto Marjana Moško in žensko frizerstvo Marija Rah ten s.p., Cesta v L oke 14, 3330 MO ZIRJE 031 332 632 Leta 1978 je ob odprtju gaja igral Ansambel Slavka Avsenika. Poleg tega, da za nastop ni zah- teval nobenega plačila, je parku prinesel veliko slavo s pesmijo, ki jo je napisal prav za ti priložnost. Pesem V Mozirskem gaju je še danes med priljubljenimi Avse- nikovimi skladbami. Ta torek so v parku ob prisotnosti njegove dru - žine Slavku Avseniku v spomin in zahvalo posadili drevo.V Mozirskem gaju vsako leto pripravijo tri večje dogodke. Prvi se bo z razstavo pomla - dnega cvetja, strupenih kač in otroških risanih junakov začel že to soboto. V avgustu pripra- vijo razstavo rezanega cvetja in največjih kač na svetu. Vsako jesen se v parku pomerijo še največje buče – dosedanja re-korderka je tehtala kar šeststo kilogramov. Tesarska, krovska in kleparska dela. Izvedba in prenova streh Trgovina Zagožen s.p., Ljubija 121, 3330 MOZIRJE 041 748 199 Slemenšek Šivalni stroji in pribor, gasilni aparati, plin, barve za les in še mnogo več ... Obiščite nas! Ko pomlad prehiteva v gaju V Mozirskem gaju že cveti množica tulipanov, narcis in drugega cvetja – V park po novem na obisk vse štiri letne čase Za skoraj vse ljudi je Mo- zirski gaj najlepši del Mo- zirja, za večino najlepši park naše regije, za neka- tere celo najlepša zname - nitost Slovenije … Leto- šnje prehitevanje pomladi se zelo pozna tudi tam. Pred nekaj dnevi, ko smo obiskali gaj, je že cvetela množica tulipanov, narcis, mačeh in drugih cvetlic. Za obiskovalce je gaj odprt od prvega aprila in do prve oktobrske nedelje. »Nato gaj pripravimo za naslednje leto in posadimo čebulice tuli- panov,« je povedal Darko Bele, predsednik Ekološko- hortikulturnega društva Mozirski gaj, ki ima na skrbi mozirsko znamenitost. Od lani je oktobra in novembra drugače, kot je bilo prejšnja leta, saj se je Mozirski gaj takrat začel pripravljati na prvo Božično bajko Sloveni - je. Lani je v njem zasvetilo pol milijona božičnih lučk, letos jih bo dvakrat toliko. Božična bajka se je izkazala kot zgodba o uspehu, saj je gaj takrat obiskalo približno dvajset tisoč obiskovalcev. Čez leto se jih je zvrstilo petdeset tisoč. Mozirski gaj je nastal na zemljiščih nekdanje trške gmaj - ne, kjer je že nastajalo odlagališče odpadkov. Mozirski vrtnar Jože Skornšek in predsednik turističnega društva Ivan Zupan sta dala pobudo, da bi na tistem mestu pripra- vili prvo jugoslovansko razstavo rezanega cvetja. Odmevna razstava je nato botrovala nastanku Mozirskega gaja.Mozirski gaj je doživljal tudi zelo hude čase. Leta 1990 ga je uničila katastrofalna poplava, zato je bil eno leto zaprt. Po tej katastrofi je nastal še večji in še lepši park. V zemljiški knjigi je bilo zemljišče do pred nekaj leti v lasti Vodne skupnosti Savinja – Sotla, ki je že zdavnaj prene- hala delovati. Pred desetletjem je postala lastnica Občina Mozirje. Društvo Mozirski gaj je pridobilo koncesijo za tridesetletno upravljanje tega parka.In kako bo letos? Od 27. aprila bo že dolgo vnaprej uradno napovedana devet- intrideseta velika razstava tulipanov. »Zaradi zgodnje - ga toplega vremena tulipani že dobro cvetijo. Bojim se, da bodo za praznike v za- ključnem delu cvetenja,« je pred koncem prejšnjega tedna povedal predsednik Bele. »Težko je predvideti, ali bodo tulipani, ki cvetijo deset dni, cveteli ravno za prvomajske praznike, ko smo prosti. Zato smo pre - cej gredic posadili z lepimi doma vzgojenimi mačehami, da bodo lahko obiskovalci uživali v vsakem primeru,« je napovedal predsednik. Posebnost parka je seveda tulipan, imenovan mozirski gaj. Je visoke rasti in rumeno rdeče barve. Gaj že desetletja kupuje čebulice tulipanov na Nizozemskem, v deželi tuli - panov. Kupuje jih več dese - tletij, z izjemo prvega leta, to je otvoritvenega leta 1978, ko je Mozirjanom združenje ni-zozemskih vrtnarjev sto tisoč čebulic podarilo. Za tridese- tletnico gaja so na Nizozem- skem vzgojili tulipan Mozirski gaj, ki je poznejše sorte. Vetrni zvončki V Mozirskem gaju bo to- rej tudi letos živahno skoraj celo leto, vse štiri letne čase. Tako bosta med drugim av - gusta razstava rezanega cve - tja in od septembra razstava jesenskega cvetja ter buč. Takrat bo tudi tekmovanje za najtežjo v Sloveniji vzgo - jeno bučo. Treba je omeniti, da je lani najtežja buča teh-tala 697 kilogramov. Da privabi čim več obisko - valcev, pripravi društvo Mo-zirski gaj vsako leto kakšno novost. Letos bodo to vetrni zvončki, največji v Evropi. »Narejeni bodo iz petih alu-minijastih cevi in uglašeni v istem duru, kot so zvonovi župnijske cerkve v Mozirju,« napoveduje predsednik Bele. Najdaljša cev bo dolga šest metrov in najkrajša tri metre. To seveda ne bo edina doda- tna popestritev Mozirskega gaja, saj želi društvo v park privabiti čim več mladih družin. Mlajše otroke cvetje manj zanima, zato jih bodo med prvomajskimi prazniki pozdravljali Disneyjevi juna- ki in minioni, in sicer vanje preoblečeni najeti študenti. Za otroke bo na voljo tudi igra lov za zakladom. Prav tako bodo predstavljeni zani- mivi plazilci, kače, kuščarji in pajki, ki jih bo pripeljalo društvo Bioexo. Poleti starejši, pozimi mlajši V poletnem času namreč med obiskovalci prevladuje srednja in starejša generaci- Gredica naše medijske hiše Na Nizozemskem je bil vzgojen poseben tulipan, imenovan Mozirski gaj. 31 Št. 16, 20. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU Zlata plaketa Mihalinčevi Pred bližnjim praznikom Mozirja sta bila izbrana letošnja občinska nagrajenca. Zlata plaketa bo podeljena uspešni slovenski atletinji, domačinki Maji Mihalinec. Še eno letošnje občinsko priznanje, denarno nagrado, bo prejelo Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje. Višino denarne nagrade določa občinski svet. Ta je na svoji zadnji seji odločil, da bo letos znašala 1.250 evrov. BJ ja, med božično bajko je bilo največ mladih družin in starih staršev z vnuki. »Vedno več obiskovalcev je tudi iz Avstri-je in s Hrvaške,« opaža Bele. Nizozemske in belgijske goste najbolj zanima etno- grafski del Mozirskega gaja. Park služi obenem tudi kot majhen muzej na prostem, kjer so predstavljene različ-ne stavbe, od kašče do žage venecijanke. »Menim, da je sprega hortikulture in etno- grafije izjemna ideja nek - danjih načrtovalcev parka,« poudarja predsednik. Potrebna so seveda vedno nova finančna vlaganja in gaj se financira sam, predvsem iz vstopnine. Nekaj gredic v parku imajo nekatera podje- tja, ki jih sponzorirajo. Zelo pomemben je tudi delež slo-venskih vrtnarjev, ki podari-jo večino cvetja za poletno in jesensko razstavo. In dela v parku zato ne zmanjka. Ena delavka je v gaju zaposlena, ostalo delo opravijo člani dru - štva, večinoma upokojenci. V parku delajo tudi posamezni občani, ki opravljajo družbe-no koristno delo. BRANE JERANKO Foto: GrupA Sekvoja, ki je bila posajena ob odprtju Mozirskega gaja, leta 1978. Anton Grobler, ki opra - vlja naloge župana v času svojega prvega mandata, ima bogate delovne iz - kušnje. Kar trideset let je delal v gospodarstvu, sicer pa prihaja iz kmečke dru- žine. Danes deluje na hme - ljarsko usmerjeni kmetiji. Izkušnje in izvor vplivajo tudi na njegovo župansko vizijo – njegova cilja sta ra- zvoj podeželja in upiranje projektom, ki bi v lokalni skupnosti in Savinjski do - lini škodljivo vplivali na okolje in prebivalstvo. Občina Tabor ni velika, a ima kljub temu v turistič - nem smislu velik potencial, tudi zaradi dobrega povezo-vanja. Kaj bi izpostavili kot največje prednosti na po - dročju turizma in kateri so neodkriti biseri vaše občine? Občina Tabor površinsko ni tako majhna, saj meri 35 kvadratnih kilometrov. Ima-mo 1.745 prebivalcev v sed-mih naseljih. Naše glavne prednosti so neokrnjena narava ter goz- dovi z mogočnimi drevesi, ki našo občino »krasijo« že stoletja in so vredni ogleda. Gora Krvavica ima izrazito posebno podobo in izstopa iz Zasavskega hribovja pod Čemšeniško planino. Malo za njo se skriva Zajčeva koča, ponos Planinskega društva Tabor. V naselju Pondor je kužno znamenje, imamo turistični biser Rib - nik pri Lisjaku in še bi lahko našteval. Zgodovinsko smo tesno povezani z žovneškimi grofi, saj je bila pod gradom Ojstrica utopljena Veronika Deseniška. V prostorih po - šte, ki jo vodimo in je v po-stopku odkupa, imamo tudi svoj Tic, kjer prodajamo do-brote z naših kmetij. Katere so največje pred- nosti občine? V čem se raz-likuje od ostalih? Je majh- nost slabost ali je lahko tudi prednost? Lokalna skupnost je od- maknjena od neprijetnih procesov in poti, ki tako ali drugače vznemirjajo EU. Naši občani živijo v miru in varno. Imamo vodovodne vire, ki so na voljo tudi dru- gim lokalnim skupnostim. Vsi se med sabo poznamo in si pomagamo. Želim si, da bi tako tudi ostalo. Občina se sooča z rela- tivno visoko zadolženostjo, »Občani živijo v miru in varno« Intervju z županom Občine Tabor Antonom Groblerjem ob občinskem prazniku Dobitniki občinskih priznanj Nagrajenci so iz vrst gasilskih društev, iz čebelarskega društva in društva podeželske mladine. Županovo pri- znanje bosta letos prejela medobčinsko društvo invali-dov s sedežem v Žalcu, ki je lani praznovalo šestdeset let, in občanka Milica Ribič. vendar se z njo v svojem mandatu zaenkrat dobro spoprijemate. Kakšen je bil dolg na začetku, kakšen je trenutno in kakšne so želje do konca mandata?Zadolženost je v povprečju slovenskih občin. Na začetku mandata so težavo predsta - vljale zapadle obveznosti, skoraj pol milijona evrov, in so nas hromile na vseh po -dročjih. Stanje se je izbolj - šalo. Do leta 2031 bo težava javno partnerstvo za prizidek za popolno osnovno šolo. Po - godba za projekt ima aneks, ki dviga obroke z letnim dvi- gom življenjskih stroškov. S finančno disciplino in z ome - jitvijo nenujnih stroškov pa se da veliko doseči. Na prihodnjih volitvah ne nameravate kandidirati, a vendar – kaj si boste najbolj zapomnili, kateri so najve-čji izzivi, pritiski in katere so največje radosti župan - skega dela? Najbolj si bom zapomnil umazano volilno kampanjo v drugem krogu za župana in nepripravljenost oziroma odklonitev primopredaje po- slov predhodnika ob nastopu mojega mandata. Neprijetna je bila tudi zapora ceste Re -zana–Grajska vas lani točno na dan državnosti, ki se je vlekla dva meseca. Žal bo re- šitev možna samo s prisilno razlastitvijo. Največje težave so omejitev sredstev, nižanje povprečnine in priznavanje števila prebi - valcev v lokalni skupnosti, ki zaostaja za dve leti. Tre - nutno nas je 1.745. Država pa nam računa glavarino za 1.640 prebivalcev, in sicer po podatkih statističnega urada. »Gledano na prst« pomeni, da smo bili v desetih letih prikrajšani za pol milijona evrov. Smo sredi razvojne perspektive 2014–2020, a še ni bilo poštenega razpisa. Največje zadovoljstvo je, ko občani sodelujejo z mano, kot člani društev ali posamično. EVA POPOVIČ Foto: SHERPA Z združitvijo različnih želja do skupnega cilja V občini Tabor živi 1.745 prebivalcev v sedmih naseljih. Prav vsi se zavedajo narav - nih danosti občine in mnogi jih s pridom izkoriščajo. Tako je v občini več turističnih kmetij in različnih ponudnikov turističnih storitev. Ne glede na prepogosto slovensko nevoščljivost pa so se občani naučili sobivanja vseh konkurenčnih ponudb. In ne le to – ugotovili so, da se lahko spretno dopolnjujejo in celo združujejo ter tako besedo o naravnih biserih občine prenesejo dlje. V Turističnem društvu Gušt se tako združuje več ponudnikov turističnih kmetij, kulina- ričnih kotičkov in izdelovalcev edinstvenih izdelkov. Še več, nekatere lahko turisti spoznajo na čudovitem izletu s kočijo po občini. Turista namreč ne zanima, kje poteka meja med sosedoma, vesel je, da je ne opazi in da opazi le enovitost narave ter danosti občine Tabor.Kmetija Lukman Kmetija Lukman, ki se sicer ukvarja tudi z biodinamičnim kmetovanjem, je v tem krogu zaslužna za vožnjo izletnikov. Sakramozo in Akcion vas popeljeta po občini, na postojan-kah potrpežljivo čakata, da si ogledate vse zanimivosti in opravite nakupe, nekje vmes pa pričarata pravljičen občutek sobivanja z naravo.Turistično društvo Gušt je prve izlete organiziralo lani. Letos se lahko z Akcionom in Sakramozom prvič po tej poti popeljete to soboto, 23. aprila. Prihodnja izleta dru - štvo načrtuje 7. maja in 21. maja. Izlet, ki traja približno tri ure, se začne ob 13.45.Pot izletnike vodi skozi vas Pondor in mimo Ranča Islander, med njo pa si lah-ko ogledate tudi cerkev sv. Jurija v Taboru.EP Foto: GrupA 33 Št. 16, 20. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kmetija Hrašar Sakramozo in Akcion vas najprej odložita pri kmetiji Hrašar. Lastnik Bogdan se s kmetijstvom ukvarja že pet - indvajset let. Goji šparglje in jagode, zadnjih nekaj letu tudi češnje. V želji, da bi bili nekoč vsi njegovi pridelki pridelani ekološko, opušča uporabo vseh pesticidov. Pot je dolga, a Hrašar se zaveda, koliko da-nes štejeta naravno pridelana sadje in zelenjava. Kmetija Hrašar navduši tudi otroke, ki se najdlje zadržijo pri hotelu za žuželke.Kmetija Laznik Do naslednje postojanke se vam že nekoliko oglasi želodček. Če ne prej, se vam to zgodi, ko zavonjate suhomesnate izdelke, ki jih pripra-vljajo na kmetiji Laznik, in ovčje sire kmetije Čebelarski muzej Antona Pepela Upokojenka Mira Pepel vas na naslednji postojanki pričaka z okusno medico, medenjaki in medeno kavo. Še z medenim okusom v ustih si lahko ogledate če - belarsko muzejsko zbirko. Čebelarsko društvo Tabor letos praznuje 110. oble - tnico delovanja. Že prastric Mire Pepel se je ukvarjal s čebelarstvom, danes pa je v njegovi hiši na ogled raz- stava zgodovinskega čebe- larskega orodja. Kmetija Lukman Kmetija Lukman, ki skrbi za pre - voze s konjsko vprego, sicer ni ena izmed postojank Guštovega izleta, a z veseljem vas bodo sprejeli. Družina Lukman vas poduči o bi- odinamični pridelavi zelenjave, otro - ci so navdušeni nad ogledom Kurje vasi, Račjega dvora, Zajčjega dola, družina pa si želi, da bi na »zemlje-vid kmetije« uvrstili še Kozji rog. Prav vse, tako mlajše kot starej- še, očara pravljična kočija, s katero zakonca Lukman vozita neveste pred oltar, slavljence na zabave presenečenja ali le zaljubljence v skrite kotičke, ki jih ponujata ob-čina Tabor in okolica.Novak iz Zajasovnika. Nekaj za pokušino je ob prihodu pripravljeno, po ogledu kmetije pa za vas odprejo tudi vrata svoje trgovine. Lastnik kmetije Adi Laznik je sicer tudi predsednik Turističnega društva Gušt. Pra- vi, da je pravi »gušt« okusiti prave savinj- ske specialitete, bivati v domačih sencah, se družiti ob ribniku, poslušati glasbo lokalnih muzikantov, se voziti s konjsko vprego, s kolesom uživati v naravi in spoznati ljudi, ki delajo z ljudmi za ljudi. 34 Št. 16, 20. april 2017 OGLASNO SPOROČILO Praznično obdarovanje za veliko nočRadio Celje je na veliki petek pripravil javljanje iz Citycentrovih trgovin. Poslušalkam in poslušal- cem Radia Celje so iz vsake trgovine predstavili njihovo aktualno ponudbo, jim za-stavili nagradna vprašanja in podelili čudovite nagrade trgovin, ki so se odzvale na- šemu povabilu. Skupno so nagradili kar štirinajst po - slušalcev. Foto: SHERPA Darja Lesjak, vodja nakupovalne- ga središča in Nena Horvat, vodja marketinga Citycentra Celje, že vabita na majski dogodek Na kolo.V Müllerju ponujajo bogato izbiro lastnih blagovnih znamk in prestižnih imen. Trendovska oblačila, nova kolekcija in akcije – vse to vas pričakuje v trgovini Only.Esprit, znamka, ki ponovno osvaja vse generacije. V Čokoladnem ateljeju Dobnik lahko izbirate odlične tortice, pralineje, bonboniere in še marsikaj iz različnih vrst čokolade. Čas za kolo? Tek? Rolanje? Brž se odpravite v Hervis, kjer vam bodo prijazno in strokovno svetovali.Sreča vas čaka, le srečko kupite na prodajnem mestu Loterije Slovenija. Za moderne pričeske, klasiko, barvanje, striženje ali umetelno spete lase poskrbijo v Frizerskem salonu Dok.Studio Dormeo, kjer lahko izberete ustrezno ležišče, posteljnino, a tudi kuhinjske pripomočke ali obutev. 35 Št. 16, 20. april 2017 REPORTAŽA Ustvarjalnost na ogledDevet slovenskih šol na Festivalu lepote Festival lepote je vsako- letna predstavitev ustvar - jalnosti dijakov slovenskih frizerskih, tekstilnih in oblikovalskih šol. Vsako leto je v drugem kraju, letos je bila gostiteljica Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Šol- skega centra Celje. Prire - ditev je sodila tudi v sklop praznovanja celjskega ob - činskega praznika, zato so sodelujoče šole za spomin prejele občinsko darilo, ki- pec celjskega viteza, ki ga je podelil župan Bojan Šrot. Na odru Narodnega doma so dijaki devetih slovenskih srednjih šol, ki izobražujejo za frizerske, tekstilne in obli-kovalske poklice, s privlačni- mi nastopi in z dramatični - mi plesnimi koreografijami predstavili svoje kolekcije. Letos jih je navdihnil film in tako so na odru zaživele modne kreacije in pričeske v stilu katere od prepoznavnih filmskih mojstrovin. Preseli-le so nas v čase tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so ple- sali čarlston, ali v prihodnost, kakršno lahko le slutimo. Celjski dijaki tretjih letni- kov frizerstva in ustvarjanja modnih oblačil so plesno uprizorili pravljično zgod- bo, kjer vedno zmagata dobro in ljubezen. Kot je povedal ravnatelj šole Igor Lupše, se mladi in mentorji na dogodek pripravljajo več mesecev, kar je za mnoge ve - liko bolj zanimivo kot zgolj sodelovanje pri pouku. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Skupinska fotografija za konec uspešne predstavitve na Festivalu lepoteDijaki celjske šole in njihova pravljična zgodba o dobrem in zlem Kreacije dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo LjubljanaOblačila prihodnosti? Tako so jih zasnovali mladi iz Maribora, ki obiskujejo tamkajšnjo srednjo šolo za oblikovanje. Pri tem jih je navdihnil film Igre lakote. Z glasbo, oblačili in s pričeskami v stilu muzikala Chicago so se predstavili mladi iz Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole Šolskega centra Kranj.Film Brivnica je navdihnil dijake iz Srednje šole Sevnica. 36 Št. 16, 20. april 2017 AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 15. Gal Rednak 4. Č, GCC16. Laura Marcen 4. Č, GCC17. Matej Fajs 4. H, GCC18. Žiga Pinter 4 A, GL20. Ines Pusovnik 4. I, GCC21. Matevž Metulj 4. J, GCC14. Katja Žerjav 4. B, GCC 29. Aleksandra Borovnik 4. C, SZŠC30. Žiga Voga 4. D, SZŠC31. Mojca Podkrajšek 4. D, SZŠC32. Anže Čmak 4. E, SZŠC2. Matija Cvikl 4. C, I. GC3. Ana Gošnjak 4. C, I. GC4. Nino Anderluh 4. Č, I. GC20. Ines Pusovnik 19. Samantha Brecl 5. Zala Županič 4. Č, I. GC21. Matevž Metulj 1. Timotej Šket 4. B, I. GC6. Rene Grdadolnik 4. F, I. GC7. Urša Krajnc 4. F, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC 36. Anita Mernik 4. KTB, SZŠC33. Tinkara Kozovinc 4. E, SZŠC34. Ana Ajdnik 4. KTA, SZŠC35. Valentina Škorjanc 4. KTA, SZŠC37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠCI. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC) GIMNAZIJE CELJE – CENTER (GCC)SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC)Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kan- didata, ki je predstavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tista maturanta, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni majski krog tekmovanja.Prvima dvema fi nalistoma sta se pridružila še dva, aprila boste izbirali še zadnja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter Suzuki in pametni telefon iPhone – pomerila v začetku junija.Sto točk učiteljev 19. Samantha Brecl 4. H, GCCFoto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 22. Janja Skarlovnik 23. Amadej Canjuga 37 Št. 16, 20. april 2017 AKCIJA 23. Amadej Canjuga 4. I, GCC 42. Matic Fideršek 2. PTI, SZŠC24. Peter Lesjak 43. Nina Borinc 2. PTI, SZŠC25. Neja Doberšek 8. David Dmitrašinović 4. G, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC28. Mitja Petek 4. C, SZŠC9. Alja Urbanček 4. G, I. GC 27. Lucija Loger 4. B, SZŠC 38. Sašo Bobik 3. FB, SZŠC13. Valerija Špoljar 4. A, GCC11. Eva Drenik 4. H, I. GC 24. Peter Lesjak 4. A, SZŠC 37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠC12. Matija Ocvirk 4. A, GCC10. Nejc Aristovnik 4. H, I. GC 41. Adrijana Popović 3. GB, SZŠC39. Iris Novak 3. FB, SZŠC25. Neja Doberšek 4. A, SZŠC 40. Gašper Zupanc 3. GB, SZŠC26. Andraž Romih 4. B, SZŠCGlasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata! Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec RUMENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAGRADE Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone!26. Andraž Romih 27. Lucija Loger 23. Amadej Canjuga Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja, do 1 1. ure. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 4. maja. 38 Št. 16, 20. april 2017 ŽIVALSKI SVET Pred tednom smo poročali o dru - ženju krajanov Ljubečne, ki so jih povezale štorklje. Ob našem obisku, ko smo spremljali njihovo prazno- vanje letošnjega prihoda štorkelj, je bila sicer v gnezdu le ena ptica, zbrani so predvide- vali, da je to »štrk«, ki vsa - ko leto prileti malo prej in uredi »domovanje«. A letos se v njem dogajajo čudne reči, poročajo krajani.Negotovi štorkljini dnevi Potem ko je samec pometal iz gnezda vsa jajca, se je par pomiril in uprizoril svatbeni ples.Že v začetku je bilo dogajanje neobičajno, ugotavlja Milan Brecl, ki živi v neposredni bližini droga in gnezda na njem. »Letos je bilo čudno, saj gnezda ptica ni pospra- vljala in obnavljala. Po krivici smo ›štrka‹ že proglasili za lenega. Vsak dan smo pričakovali ›partnerico‹. Minilo je nekaj dni, minil je teden, štorklje pa še vedno ni bilo. Ta ki je bila in smo zanjo mislili, da je samec, pa je le poležavala v gnezdu in le redko odletela na bližnje travnike. Toda 15. dan malo pred 13. uro smo si oddahnili. Priletela je še druga štorklja.« A zgodba se ni nadaljevala tako, kot so krajani pričakovali. Izkaza- lo se je, da ptič, ki je priletel prvi, sploh ni bil samec. Štorklja v gnez-du namreč ni dovolila drugi, da bi stopila v gnezdo. Ta je odletela na streho gasilskega doma in po nekaj minutah znova poskusila prepri - čati štorkljo, da je njen par - tner. Samcu je to uspe- lo po skoraj eni uri »dogovarjanj«. A drame še ni bilo konec. Štorklja je imela že tri jajca, ki jih je začela valiti. Samec pa s tem ni bil zadovoljen. Iz gnezda je vrgel vse tri, ki so se razbila na pločniku in v vrtu Breclove hiše. Nato se je začel njun svatbeni ples in kasneje parjenje. Samec je vmes »skočil« še na bližnje mokrišče in prinesel ne- kaj vej za dograditev doma. Ugibanja Zakaj je vrgel jajca iz gnezda, krajani le ugibajo. Največ jih za- govarja tezo, da je najbrž sumil, da ga je »varala« s katerim od »štrkov« iz vojniške ali šentjurske občine. »Upamo, da to ne drži, ampak da je zaslutil, da jajca niso oplojena in da bi bilo valjenje brezplodno delo,« pravi Milan Brecl. Karkoli, vse skupaj je neobičajno. Zakaj je prva priletela štorklja? Kje je tako dolgo letal »štrk«? Vprašanj je ve-liko, pravih odgovorov pa ni. Je to še eden od najav uničenja narave in življenja v njej, ugibajo domači-ni in navajajo zapis v sarajevskem časopisu Avaz, po katerem se je po - dobno zgodilo v Brodskem Varošu. A ni le izvrgel jajc, celo gnezdo je razdrl. Krajani so opisali, da kaj takega niso še nikoli doživeli, če - prav štorklje pri njih gnezdijo že več desetletij. Brecl se zato skupaj s krajani sprašuje, ali ptice morda čutijo kaj več, kot vemo ljudje in ali je njihovo drugačno obnašanje znak za spre- membe. »Je to njihov opomin, da se človeštvo zave, da narave ne gre spreminjati po željah tistih, ki jim samo kapital pomeni vse?« Starejši bi rekli narobe svet. Upa- mo, da so to samo »izredni« dogod-ki, ki ne napovedujejo še večjih na- ravnih sprememb. Naj bodo štorklje na Ljubečni znova posebne, vendar naj to ne postane praksa. Nekateri krajani namreč pravijo, da je bil le- tošnji »eksperiment« štorkelj za njih preveč stresen. TC Foto: MB 39 Št. 16, 20. april 2017 BRALCI POROČEVALCI BRALCI FOTOGRAFIRAJO Bralci vseh vrst Že doslej smo vedeli, da so naši bralci vseh starosti, foto- grafija Eve Matić pa nas je prepričala, da vsebine zanimajo celo kosmatince. Takole je namreč fotografirala svojo hčerko Katarino Juh iz Šmartnega v Rožni dolini, ko je listala časopis skupaj s svojim mucem Sivčkom. Otroški vrtiljak in živalska stran sta jima bila verjetno najbolj všeč.Limone z domačega dvorišča Kljub lanski spomladanski pozebi je limonovec naše zveste bralke Fanike Brečko iz Gotovelj spet zacvetel in obdržal sadeže, ki so bili jeseni še drobni in zeleni, čez zimo pa so se v garaži odebelili in pričeli zoreti. Zdaj lepe rumene bio limone že razveseljujejo družinske člane in njihove prijatelje, saj jih je dovolj za vse. V prazničnih dobrotah so bile več kot dobrodošle. Drugačen dan v celjskih podjetjih Najboljše učenje in spoznavanje česa novega je izkušenj- sko učenje. Na tak način otroci dobijo največ izkušenj ter sami pridejo do spoznanj, bistva. Že dolga leta tretješolcem iz OŠ Vojnik to omogočita podjetji Dinos in Vivapen. Učenci OŠ Vojnik ter POŠ Socka, POŠ Nova Cerkev in POŠ Šmartno v Rožni dolini si v obeh podjetjih ogledajo način de-lovanja. Vsako leto jih toplo sprejmejo. Ta malce drugačen dan začnejo v podjetju Vivapen, kjer jim po prisrčnem pozdravu prikažejo, kje se začne pot nalivnega peresa. Sledi najbolj za-nimiv del: ogled proizvodnje in vpogled v postopek nastajanja pisal, ki jih otroci vsakodnevno uporabljajo. Učenci ob razla- gi vidijo, kako nastanejo posamezni sestavni deli nalivnega peresa, flomastrov, rezervoarji za pisala ali »bombice«, kako poteka pakiranje v končno embalažo … Nad vsem videnim so navdušeni in hitro spoznajo, da večino pisal iz njihove peresnice (razen barvic) izdeluje to celjsko podjetje. Najbolj veseli so daril, ki jih pripravijo v podjetju. Nato se odpravijo še v bližnji zbirni center kosovnih odpadkov Dinos. Tam spoznajo, kakšen je začetek recikliranja v praksi. Učenci vidijo postopek priprave za predelavo folije, papirja, železnih stvari, gume, stekla. Prese - nečeni so nad količino in velikostjo zbranega. V praksi vidijo, kaj se zgodi s papirjem, ki ga pridno zbirajo v šoli. Dopoldne, polno močnih vtisov in občutkov, se prehitro konča. Takšnega načina učenja naj bo v šolah čim več. Obema podjetjema se za sprejem še enkrat zahvaljujemo in jima želimo veliko poslovnih uspehov. NATALIJA MAŽIČ, POŠ Šmartno v Rožni dolini 40 Št. 16, 20. april 2017 BRALCI POROČEVALCI Zastopa in prodaja za Slovenijo. 5L empty:- 14.01.2015 15:22 Uhr Seite 1 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)Kajuhovke – državne prvakinje v šahu Dijakinje I. gimnazije v Celju zadnja leta po- segajo po najvišjih mestih v šahu. Tudi na le- tošnjem državnem srednješolskem prvenstvu v šahu, ki je bilo 12. marca v Kranju, ni bilo nič drugače. V zmagovalni ekipi, ki je osvoji-la naslov državnih prvakinj, sta šahirali Klara Drofenik in Ines Ermenc.V ekipi dijakov so našo šolo zastopali David Opalič, Kevin Goršić, Jure Preložnik in Eva Pe- tauer, ki si je za izziv izbrala igranje v kategoriji dijakov. V močni konkurenci aktivnih šahistov so osvojili osmo mesto. NP Foto: Jože Petrak Zajc Zlati, srebrni in bronasti v angleščini V močni konkurenci – na državno tek- movanje se je po šolskem in regijskem uvr- stilo 69 tekmovalcev – so dijaki I. gimnazije v Celju dosegli izjemen uspeh: zlato pri- znanje in 4. mesto je dosegla Nika Jeromel, Jan Hartman in Tim Zaveršek sta osvojila srebrno priznanje, trije dijaki, Grega Batič, Jan Kopinič in Tanja Belej, pa so osvojili bron. Na državnem tekmovanju, ki je bilo 20. marca v Ljubljani, so sicer podelili 13 zlatih in 28 srebrnih priznanj. Kot zanimivost do- dajmo še, da je imela državna prvakinja le dve točki več od Nike Jeromel, kar kaže na izjemno močno konkurenco. Med zlatimi je Nika tudi edina dijakinja iz celjske regije, sre- brni pa so na Celjskem skupno trije. Grega Batič se je letos potegoval za najvišja priznanja tudi na državnih tekmovanjih iz španščine in latinščine. Uradnih rezultatov za ti dve tekmovanji še ni. Da so kajuhovci najboljši v celjski regiji, so dokazali že na regijskem tekmovanju, kjer so se v konkurenci 77 dijakov na prva tri mesta zavihteli Nika Jeromel, Grega Batič in Jan Kopinič. Velik uspeh je že uvrstitev na državno tekmovanje, kamor je uspelo šestim kajuhovcem. NP Foto: osebni arhiv Savinjčani na državni kvizRazstava ročnih del Društvo upokojencev Škofja vas je organiziralo razstavo ročnih del. Skupina šteje dva- najst članic in za vse izdelke na razstavi so se trudile, zato je vsak dragocen, saj je bilo vanj vloženega veliko truda in časa. Mnogo je treba potrpljenja in dobre volje ob lepoti, ki nastane pod prsti, ki so že nadvse vešči. Tako so nastali izdelki, ki smo jih ponosno postavile na ogled. Pri vsem delu, ustvarjanju sta vendarle pomembna druženje in izmenjava idej, vzorcev ter misli ob naši vsakdanjosti, kjer se tudi izgubljajo skrbi, ki so premnogokrat v naših mislih. Da je naša razstava dobila prostor v Kulturnem domu Škofja vas, se moramo zahvaliti Ivici Kos. Predsednica društva Milica Les in vodja skupine za ročna dela Jožica Šega se trudita in načrtujeta razstave ročnih del tudi v prihodnje. ML Na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki je bilo 8. aprila v Šmihelu nad Mo- zirjem, se je pomerilo sedem ekip s Celjskega. Ekipe so tudi na regijskem kvizu, tako kot prej na občin- skih tekmovanjih, odgovarjale na teme prašičereja, vožnja s kmetijsko in gozdarsko meha- nizacijo, varstvo gozdov pred podlubniki ter praznično leto slovenskega kmeta. Zmagala je ekipa Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v sestavi Blaž Jelen, Matjaž Kramer in Andraž Pod- pečan. Z zmago si je ekipa pri- borila udeležbo na državnem kvizu, ki bo v Svetem Juriju ob Ščavnici. TT Ekipa Društva podeželske mladine Spodnja Savinjske dolineZ leve: Grega Batič, Nika Jeromel, Tanja Belej, Jan Kopinič, Jan Hartman in Tim Zaveršek 41 Št. 16, 20. april 2017 BRALCI POROČEVALCI KUPONJe vaπ hladilnik prazen? Napolnite ga brezplaËno! V akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com.Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleæenec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail:NaroËniπka πtevilka Novega tednika (Ëe ste naroËnik):©tevilka TU© KLUBA (Ëe ste Ëlan):LastnoroËni podpis: Kupon poπljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preπernova 19, 3000 Celje.Po odigranem ligaškem delu tekmovanja košarke na vozičkih v sezoni 2016/17 so se štiri najboljše ekipe uvr- stile na zaključni turnir, ki je bil v soboto, 8. aprila, v špor- tni dvorani Golovec v Celju. Za naslov najboljšega so se pomerile ekipe društev para- plegikov Maribor Palfi nger Marine, Ljubljana Merca- tor, Celje Thermana in Novo mesto. Košarkarji celjskega društva paraplegikov Celje Thermana so osvojili naslov državnega prvaka. Finale društev paraplegi- kov, katerega organizator je bila Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, izvajalec pa Društvo Zlato iz Slavonske Požege Pevci Mladinskega pevskega zbora Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško so na materinski dan nastopili na mednarodnem pevskem tekmovanju Vallis aurea cantat v Slavonski Požegi na Hrvaškem. Odlično so se odrezali, saj so prejeli zlato priznanje in se od 27 zborov uvrstili med pet najboljših ter se potegovali še za veliko nagrado. Na tekmovanju so sodelovali v kategoriji tri- in večglasnih ljudskih pesmi. Za to priložnost so dali izde-lati tudi nove obleke, v katerih so dekleta naravnost blestela. Morda je tudi to pripomoglo k temu, da so prejeli še posebno priznanje za umetniški vtis. Zborovodkinja MATEJA ŠKORJA Foto: MPZ Trubadurji Celjani ponovno postali državni prvaki Veselje košarkarjev DP Celje Thermana ob osvojenem naslovu državnih prvakov (Foto: Peter Planinšek)paraplegikov jugozahodne Štajerske, se je igralo po siste- mu »play offa«. Prvi polfi nal-ni dvoboj je bil rezerviran za organizatorje turnirja – ekipo iz Celja in ekipo iz Maribora, kjer so boljšo igro prikazali igralci domače ekipe in se tako zanesljivo uvrstili v fi - nale. V drugem polfi nalnem dvo- boju sta se pomerili ekipi zdaj že bivših državnih prvakov v sezoni 2015/2016 DP Lju-bljana Mercator in ekipa iz Novega mesta. Boljši so bili Ljubljančani, ki so jih v fi nalu že čakali Celjani. V fi nalnem dvoboju je orga- nizatorjem igra stekla veliko bolje kot njihovim nasprotni-kom. Celjani so z jekleno voljo in z željo po zmagi prikazali, kako se igra odlična košarka na vozičkih in na koncu proti tihim favoritom slavili s 47:40.Za Celjane je to že tretji na- slov državnih prvakov v za- dnjih letih igranja košarke na vozičkih. Zasluge za zmago pripisujejo večletnemu napor-nemu treningu, ki se je obre- stoval z največjim uspehom društva v košarki na vozičkih. Celotna ekipa upa in si želi, da bo z nadaljnjimi treningi, pod generalnim pokrovitelj- stvom družbe Thermana La- ško, dobro igro uspela kronati z lovoriko tudi v naslednji se-zoni. JH DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Tokratni nakup je šel v Novo Cerkev Vsako sredo ob 12.15 iz studia Radia Celje pokli- čemo nekoga, ki iz Novega tednika izreže kupon in ga pošlje na naš naslov. Tokrat je bila srečna izž- rebanka naše akcije Jože- fa Žičkar iz Nove Cerkve. Praznikom primerno smo voziček postavili na štartno mesto v okolico suhomesna- tih izdelkov, katerih sosed je tudi oddelek svežega mesa. In Jožefa je znala štartni položaj več kot izkoristiti. Nakupila je namreč za približno 175 evrov. Verjetno je k visokemu znesku nakupa pripomogla tudi dodatna minuta, ki je Jožefi v voziček poleg mesa prinesla še nekaj drugih živil, s pomočjo katerih je preživela lepe praznike. So pa tik pred vrati novi pra- zniki. Se boste tudi vi z našo pomočjo dobro založili in se pripravili nanje? Ste že izpol- nili kuponček? Pošljite nam ga čim prej. Morda boste nasle- dnjič brezplačno nakupovali prav vi! SAŠKA PUKL Foto: SHERPA 42 Št. 16, 20. april 2017 VRTNARIMO 20. ČE korenina 21. PE korenina do 15. ure, od 16. ure cvet 22. SO cvet 23. NE cvet do 12. ure, od 13. ure list 24. PO list 25. TO ----- 26. SR ----- Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč- nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.Jagode – dar bogov Lahko so tudi v koritih namesto rož Če jagode gojimo z dovolj znanja, nas predvsem me- sečne razveseljujejo celo poletje in toplo jesen. Pred-vsem si želimo lepih rdečih in sladkih plodov. Predsta- vili vam bomo nekaj sort, ki jih v Vrtnariji Toplak gojijo že vrsto let. Za dober pridelek moramo upoštevati nekaj osnovnih vrtnarskih pravil. »Za rast po- trebujejo veliko sonca, zato jim izberemo sončen prostor, ne glede na to, ali jih gojimo na gredi ali v loncu. Več kot dobijo sonca, večje in bolj okusne sadeže obrodijo,« pravi vrtnarski mojster Tomi Toplak. Poskrbeti mo- ramo za dobro odcedna tla. Če imamo v vrtu težja ilovnata tla, Toplak svetuje, da jih sadi- mo na gre- Za gredo ali korito, bogato s pridelkom jagod, obiščite Vrtnarijo Toplak, kjer vas bodo oskrbeli z vsem, kar potrebujete, za uspešno vrtičkanje. vili vam bomo nekaj sort, ki jih v Vrtnariji Toplak gojijo že vrsto let. Za dober pridelek moramo upoštevati nekaj osnovnih vrtnarskih pravil. »Za rast po- trebujejo veliko sonca, zato jim izberemo sončen prostor, ne glede na to, ali jih gojimo na gredi ali v loncu. Več kot dobijo sonca, večje in bolj okusne sadeže obrodijo,« pravi vrtnarski mojster Tomi Toplak. Poskrbeti mo- ramo za dobro odcedna tla. Če imamo v vrtu težja ilovnata tla, Toplak svetuje, da jih sadi- mo na gre- Za gredo ali korito, bogato s pridelkom jagod, obiščite Vrtnarijo Toplak, kjer vas bodo oskrbeli z vsem, kar potrebujete, za uspešno vrtičkanje. Zakaj vrtnarim Po redni službi in potem ko končno zadostim naj- nujnejšim dnevnim potre- bam svojih treh otrok in moža, absolutno nimam časa še za obisk fi tnesa, masaže, anticelulitnega tretmaja, solne kopeli ali obdelave z vitaminom D. Poleg časa bi mi že po obi- sku zgolj enega od naštetih razvajanj sodobne ženske pošel tudi denar. Zato sem izumila vrtnarjenje, ki je kar vse našteto v enem. Namesto da bi se spet spravila v avtomobil in odpeljala v najbolj tren-dovskih urbanih fi tnes oblačilih v enega sodob- nih templjev vsake prave ženske, navlečem nase stara ponošena oblačila in obujem čevlje za na vrt, nadenem na roke rokavi- ce za enkratno uporabo iz lateksa in planem na eno od gred. Tam se lahko znašam nad zemljo in jo obdelujem po mili volji, se pogovarjam ali kregam sama s seboj namesto s so-delavci ali z otroki in spro- ščam vso nakopičeno nega- tivno energijo celega dne. V redu, priznam, da se vmes znesem tudi nad sosedovo kokošjo, ki slučajno preveč poželjivo kokodaka proti mojim sadikam, ampak psihično se na vrtu znebim stresa celega dne in si »pre- diham« dušo ter »prezra- čim« glavo. Psihoterapija opravljena. Nenehno pripogibanje, pri katerem pač pazim vsaj na to, da ga opravljam na pravilen način, pripomore k utrjevanju mišic zadnjice in stegen. Če ob tem »zle-ti« s »problemskih con« še kakšen gram, je to absolu-tna dodana vrednost tega miganja. Ker je tu in tam treba zbito grudo tudi pre- zračiti z vilami, delajo še mišice rok, ramen in hrb-tne mišice. Te so napete in natrenirane tudi vsakič, ko nesem košaro z nabranimi pridelki v hišo. Nagrada morda ni sladka, je pa zdrava in pridelana doma. Da imam raje takšno mi- ganje na svežem zraku kot v »prešvicanem« in vse prej kot dišečem fi tnesu, je ver-jetno jasno. Če ob tem delu na vrtu sije sonce, je zmaga po-polna. Prištejem še dva plusa. En je namreč tera- pija z vitaminom D, drugi brezplačna solna terapija v soku lastnega potu. In tako trenutki na vrtu postanejo trenutki notra- njega umirjenja, polnjenja baterij in dela za lastno dobro.ben ali si omislimo dvignjeno gredo za jagode. Tla je treba tudi oskrbeti s kompostom. Ker se jagode izjemno rade razraščajo, pri sajenju pusti- mo dovolj prostora. »Tako se bodo vitice lahko razrasle in s tem pomlajevale nasad jagod za naslednje leto. Primerna razdalja med rastlinami je 30 do 35 centimetrov.« Za dober razvoj morajo do- biti dovolj vode in hranil. »Ko začnejo cveteti, jih je priporo- čljivo enkrat tedensko dogno-jiti. Seveda izberemo naravna organska gnojila, brez dodanih kemika- lij. Najpogosteje uporabljamo namenska gnojila za jagode, ki že vsebu- jejo vsa hranila. Zelo priporočljivo je tla po sajenju prekriti z zastirko. Na večjih plantažah uporablja- jo slamo ali rastline sadijo na črno folijo. Vedno bolj se uve-ljavljajo »fi lc« zastirke iz ovčje volne. Prednost ovčjega »fi lca« je predvsem dolga obstojnost, tudi do pet let. Ker prepušča vodo, zemljo ščiti pred izsuši-tvijo in pleveli, zato so jagode popolnoma čiste. In še eno odliko ima »fi lc«: polžem preprečuje, da bi se mastili z našimi jagodami,« pripoveduje Toplak. Jagode lahko po- sadimo tudi v ko-rita, obešanke in večje posode, za sajenje pa uporabi- mo organski substrat z bio certifi ka- tom. V Vrtna- riji Toplak so dali prednost jagodam, ki jih odlikujeta izjemen okus in izjemna aroma. MRL Foto: Vrtnarija Toplak Kraljica med jagodami je maxxima. Sorta je močne, pokončne in goste rasti. Tvori srednje veliko živic, plodovi zorijo od sredine do konca junija. Plodovi so zelo veliki, temno rdeči in odličnega okusa.Gozdne jagode alexandria so cenjene tako zaradi okrasne vrednosti goste rozete z belimi cvetovi kot zaradi okusnih plodov. Ne tvorijo vitic, gosta listna rozeta preprečuje rast plevelom. Drobni rdeči plodovi zorijo vse poletje. Jagode gento obrodijo okusne rdečeoranžne plodove, ki so srednje veliki. Obrodijo dvakrat letno, rodnost je zelo bogata, lahko jih sadimo tudi v korita. Jagode merosa so odlične roza cvetoče jagode za različne vrste nasa- dov, prav tako so primerne za sajenje v posode in korita. Zaradi cvetov je ta sorta izredno dekorativna, rubinasto rdeči plodovi zorijo od junija do prve zmrzali. So zelo sladke in aromatične. Jagode praline so temno rdeče barve in izredno aromatične. Obrodijo srednje velike plodove, ki imajo okus po gozdnih jagodah. Sorto odli- kuje zelo bogata rodnost, prvi plodovi pa so zreli že sredi junija. Je izredno trpežna sorta, odporna na različne bolezni. Plodove uporabimo sveže, primerni so za pripravo sladoleda, za marmelade, lahko jih tudi zamrznemo. Pravilno gnojena trata ostane vse leto sočno zelena in odporna Pomlad – prva pomoč Zmrzal in pomanjkanje sve- tlobe v hladnem obdobju leta za travne bilke pomenita stres. Trata zato konec aprila potre- buje dodatno energijo. COMPO dolgotrajno gnojilo za trate jih oskrbi s potrebno mešanico dušika, fosfatov, kalija in ma-gnezija. Postopno sproščanje hranil omogoča trati trimeseč-no popolno oskrbo. Jagode vzpenjalke imajo zelo močno ra- stoče vitice, na katerih že prvo sezono razvijejo plodove srednje velikosti, sve- tlo rdeče in izredno sladkega okusa. Zreli so v začetku junija, obiramo pa jih vse do pozne jeseni. Sadimo jih na gredice, v posode in korita, lahko so kot viseče rastline, za pokončno rast pa potrebujejo oporo, na katero vitice pritrdimo z vrvico. Spomladansko dognojevanje trat. www.metrob.si Trata spomladi potrebuje dodatno energijo. COMPO dolgotrajno gnojilo za trato. COMPO dolgotrajno gnojilo za trato z uničevalcem mahu. Plantonic. Dvig naravne odpornosti in kondicije trate. 43 Št. 16, 20. april 2017 PODLISTEK / BUKVARNA Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.si ALBUM S CELJSKEGAMarjan Britovšek: Carizem, revolucija, stalinizem Znameniti TeharčaniTeharje okoli leta 1910, fotografija poslana 20. 4. 1913, hrani Osrednja knjižnica Celje. Teharčani imajo bogato in pestro zgodovino, ki je žal premalo znana in zapisana. Kdaj natančno so pridobili plemiške pravice in svobo - ščine, ni znano, ker o tem ne obstajajo pisni viri. Status teharske plemiške občine iz - haja še iz karantanskih ča- sov, ko so bili kosezi vojaški spremljevalci karantanskih knezov. Teharska plemščina (Das Edelthum Tüchern) se je obdržala celoten srednji vek do sredine 19. stoletja, ko se je leta 1848 končalo obdobje fevdalizma v Habs-burški monarhiji. Teharčani so imeli kot ko - seški svobodnjaki posebne pravice in privilegije, ki so se odražali v volitvah svojega sodnika ali sodina (imenova- nega šefon), štirih svetovalcih, imenovanih seniorji, lastnem grbu, imeli so lasten urbar, pečat, sodnijsko knjigo in so lahko sodili sami za manjše zadeve, kot so bile zemljiško- pravdne zadeve, kupoprodaj-ne pogodbe in manjše kazen-ske zadeve. Teharčani so dali tudi veli - ko znamenitih in pomemb - nih osebnosti na kulturnem, publicističnem, šolskem, po-litičnem in športnem podro - čju. Te niso bile pomembne in prepoznavne samo za lokalno skupnost, torej v teharskem okolju, ampak so delovale, službovale in se udejstvova- le tudi v širšem slovenskem prostoru. Pomembne tehar - ske osebnosti so delovale v različnih zgodovinskih in časovnih obdobjih in so tudi pomembno sooblikovale kul- turni, politični, športni ali li - terarnozgodovinski prostor. V naslednjih številkah časopisa bodo predstavljeni Pengarjeva Marjetka in Mlinarjev Janez, Mihael Stojan, Anton Grabič, Mihael Vizjak, Gašpar Vrečer, Josip Pečnak, Franjo Štor, Jo-žef Rebov, Martin Stojan, He-nrik Peternel, Franjo Luževič in Alma Butia. Nadaljevanje sledi. MATEJ OCVIRK Marjan Škoflek (moj mož) je bil tretji, najmlajši otrok Ane (roj. Skarbov - nik) in Ignaca Škofleka. Kot najmlajšega sta ga star - ša nekoliko bolj razvajala v primerjavi z njegovim naj-starejšim bratom Milanom in s sestro Mileno. Ko je Marjanček imel tri leta, sta mu za velikonočno pisanko podarila žive zajčke, katerih je bil seveda izredno vesel. Z njimi se je lahko igral in jih pasel na doma - čem travniku. A zajčki so veselo rasli in pridobivali na teži ter počasi po eden in eden začeli izginjati. A Mar - jančku ni in ni bilo jasno, kaj se dogaja. Kot priboljšek so se znašli pri nedeljskem ko-silu. Domači so pojasnili, da so zajčki postali odrasli in si našli nevesto ter se preselili k njej. Marjanček je kasneje v dar dobil male piščančke, ki pa so prav tako pridno rasli in pridobivali na teži, a so tudi oni odšli … Prispevala: Cvetka Škoflek (Celje)Letos mineva sto let od znamenite ruske revolucije, ki je usodno vplivala na nadaljnji tok svetovne zgodovine in je temeljito politično, ekonomsko, družbeno ter kul-turno preobrazila dotedanjo carsko Rusijo. Pod pojmom ruske revolucije imamo v mislih dve revoluciji leta 1917 – februarsko, ki je pomenila prelom s caristično oblastjo, in verjetno bolj znano oktobrsko revolucijo, ki je spodne - sla postcaristično prehodno buržuazno vlado in nekaj mesecev trajajočo parlamentarno ureditev. Oktobrska revolucija je vodila v ustanovitev sovjetske države, a tudi v tri leta trajajočo državljansko vojno. O tem prelomnem obdobju ruske in svetovne zgodovine na kronološki in sintetičen način pripoveduje knjiga Cari- zem, revolucija, stalinizem. Delo ni le študija in opis dveh omenjenih epohalnih dogodkov, marveč tudi podrobna ana- liza delovanja in družbenega ustroja carske Rusije in med-narodne skupnosti v daljšem časovnem obdobju. To sega od konca Napoleonove vladavine in dunajskega kongresa leta 1815, ki je z oblikovanjem Svete alianse restavriral reak - cionarne absolutistične režime v Evropi, do konca Stalinove ere in procesa destalinizacije. Takšen širok časovni lok, ki ga je zajel avtor v svojem delu, je nujen (čeprav del, ki zadeva obdobje stalinizma, lahko tudi mirno izpustimo) in koristen za razumevanje družbeno-eko - nomskih silnic, ki so privedle do revolucij v takrat še napol fevdalni carski Rusiji, v kateri je z industrializacijo vzpenjajoča se buržoazija nasproti plemstvu zahtevala večjo družbeno moč in vpliv, enako tudi nastajajoči proletariat in vedno bolj nezadovoljni kmetje. Oboji so trpeli zaradi izkoriščanja, ekonomske in socialne bede ter zatiranja političnih pravic in svoboščin. V okviru tako za- snovane obsežne knjige, ki je spisana v dveh delih, se lahko seznanimo tudi s februarsko rusko revolucijo leta 1905, ki je s stavkami in protesti tistega leta usodno načela moč carja Nikolaja II. Socialno vrenje v takratnem Peterburgu, od ko- der se je širilo po vsem ruskem imperiju, je car sprva posku- šal zatreti na krvav način, a je naposled moral popustiti pod pritiski množic delavcev, kme - tov, izobražencev in vedno močnejših liberalno-kapitali - stičnih sil. Ob koncu leta 1905 je bil prisiljen v ustanovitev ustavne monarhije in oblikovanje dume (parlamenta) kot zakonodajnega telesa. Nikolaj II. si je še izposloval, da odloča o izvršilni vladi. Nedokončanost demokratične preobrazbe leta 1905 je bila tudi temelj kasnejših ruskih revolucij leta 1917. Knjiga je res napisana davnega leta 1980, v času še močne- ga socializma tudi pri nas, a zaradi tega ni prav veliko obte- žena z »ideološko prtljago«. Razen če morda koga moti, da je ob zgodovinskem opisovanju takratnih prelomnih dogodkov in družbeno-ekonomskih razmer tudi kar precej prostora namenjenega analizi teoretičnega dela Lenina in nekoliko manj Marxa in Engelsa v povezavi z razmerami v Rusiji. Ob upoštevanju, da ob letošnjem visokem okroglem ju - bileju ruske revolucije te tematike slovenski muzeji novejše zgodovine niso uvrstili v svoje programske projekte, je ta knjiga, čeprav »iz nekih drugih časov«, lahko odličen vodnik za razumevanje prelomnega toka zgodovine, s katerim se v letu jubileja ruske revolucije paradoksalno bolj ukvarjajo na nekoč »osovraženem« zahodu kot tam, kjer je socializem kot posledica ruske revolucije vladal več kot sedemdeset let. RGRevolucija, ki je spremenila svet Triletni Marjanček z velikonočno pisanko, živimi zajčki, na hudinjskem travniku v Celju ob veliki noči leta 1952.Živa velikonočna pisanka Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celjeinfo: 03-426-17-36 (Srečko Maček).Medijski pokrovitelj: Novi tednikVir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. O avtorju: Zaslužni prof. dr. Marjan Britovšek (1923–2008), zgodovi- nar in sociolog, je pripadal prvi generaciji profesorjev Oddel- ka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu, Leipzigu, Moskvi. Od leta 1962 do upokojitve (1993) je na Oddelku za sociologijo predaval predmet socialna zgodovina 19. in 20. stoletja. Znanstveno delo Marjana Britovška je obsegalo raz-iskovanje agrarne in socialne strukture na Kranjskem v času propadanja fevdalizma in širjenja kapitalizma, revolucije leta 1848 v Avstriji, zgodovine mednarodnega delavskega gibanja in stalinizma ter destalinizacije v Sovjetski zvezi. S slednjimi študijami se je umestil med ugledne mednarodne raziskoval-ce stalinizma. Ob knjigi, ki jo obravnavamo, so njegova bolj znana dela še Boj za Leninovo dediščino, Stalinov termidor, Socialna zgodovina – historična sociologija. 44 Št. 16, 20. april 2017 MLADI ZA MLADE Vpliv prostora na učenje Učilnica z žogami Učilnica na prostem Helena Maher Resinovič Maja Rak Dijakova pisalna miza Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Celje – Center Na učinkovitost učenja vpliva več dejavnikov Današnji način življenja in učenja – slednje je pona-vadi pogojeno z usvajanjem ogromnih količin podatkov – mlade sili v to, da veliko časa preživijo v takšnih in drugačnih prostorih, ki so namenjeni učenju. To so šolske učilnice, knjižnice ali domača soba oziroma delovni prostor. Novinarji z GCC smo se odločili, da bomo raziskali, kako različ-ni prostorski dejavniki vpli- vajo na kakovost učenja in na ustvarjalnost dijaka. Šolska svetovalna delavka Helena Maher Resinovič poudarja, da na učinkovitost učenja vplivajo štiri skupine dejavnikov – fiziološki (te - lesno počutje, utrujenost, bioritem …), psihološki (spo- sobnosti, motivacija, frustra - cijska toleranca …), socialni (funkcionalnost družine, vr - stniška skupina) in fizikalni (temperatura, osvetljenost, hrup …). Gre za zapleteno paleto različnih vplivov, ki se prepletajo in pogojujejo bolj ali manj učinkovito učenje. Pomen fizikalnih dejavnikov na uspešnost učenja priznava- jo tudi dijaki. V anketi, v kateri je sodelovalo 240 dijakov Gi-mnazije Celje – Center, je kar 95 odstotkov anketirancev na vprašanje, ali prostor vpliva na sposobnost učenja oziroma na ustvarjalnost, odgovorilo pritrdilno. Glede na rezultat, da se kar 89 odstotkov anke-tirancev uči v svoji sobi, smo o tem, kako naj bodo opre-mljena naša delovna mesta, povprašali arhitektko, profe - sorico strokovnih umetniških predmetov na GCC Majo Rak. »Delovna površina ali pisal- na miza osebe nam sporočata veliko. Predstavljata namreč ogledalo te osebe.« Na vpra- šanje o opremi delovnega pro - stora odgovarja: »Preprostega recepta za oblikovanje najbolj primerne, spodbudne delov - ne površine, ki bi pozitivno in motivacijsko vplivala na učin- kovitost in storilnost dijaka, ni. Kljub temu si je dobro za- pomniti nekaj osnovnih pravil – poleg primernega pohištva moramo biti pozorni tudi na primerno svetlobo (naravno in umetno), temperaturo, bar - ve, materiale …« Ni vsak stol enako dober Maja Rak poudarja pomen urejenosti delovne površine (pri večini dijakov je to pisal- na miza) in zadostne količine prostora ob njej. »Pomanjka- nje prostora za shranjevanje vodi v nered, nepreglednost, zato je smiselno čim bolj raci- onalno izkoristiti prostor nad pisalno mizo in ob njej.« To potrjujejo tudi rezultati anke- te. Četudi si le 17 odstotkov anketiranih redno ureja de- lovno površino in jih le 22,4 odstotka definira trenutno stanje »kot iz škatlice«, kar 77 odstotkov dijakov meni, da se lažje učijo, če je njihova de- lovna površina pospravljena. Kot zanimivost je še odgovor 62 odstotkov anketiranih, ki so stanje delovne površine opisali kot »ustvarjalni ne - red«. Pomemben je tudi stol, na katerem sedimo, ko se učimo. Rakova poudarja, da mora biti udoben, predvsem pa mora nuditi zadostno pod- poro hrbtu. Kot zanimivost dodaja, da je slovit slovenski arhitekt Jože Plečnik za Na- rodno in univerzitetno knji - žnico v Ljubljani namenoma načrtoval neudobne, lesene in trde stole, saj je menil, da ležerno sedenje na udobnem stolu ne omogoča resnega in trdega dela. Pomembna je tudi osvetlitev delovnega prostora, pri čemer moramo stremeti k čim več dnevne svetlobe. Pri desničarjih bi ta morala na delovno površino padati z leve in pri levičarjih z desne. »Naravna svetloba je najbolj prijetna. Ko je ni dovolj, moramo imeti na ali ob delovni površini primer - no svetilo, ki zagotavlja zado - stno in primerno osvetlitev,« še dodaja. Predlaga, da pro - stor opremimo z nevtralnimi, s pomirjujočimi barvami, ki poskrbijo še za dodatno raz- svetlitev. Kljub raziskavam, ki ugotavljajo, da barve, kot so rdeča, modra in rumena, vplivajo na večjo storilnost, svetuje, naj v delovnem pro-storu ne bo preveč barv. Pre- dlaga bele stene in dodaja: »Če obstaja možnost, izberite eno od sten in jo pobarvajte s sivo. Ta daje občutek miru in ravnovesja, prilagaja pa se tudi osvetlitvi z dnevno ali umetno svetlobo.« Tudi anketirani dijaki večinoma navajajo, da se najlažje učijo v prostoru z belimi, s svetlimi (rumena, zelena), z nežnimi in s pastelnimi odtenki. Red- kim ustrezajo močne in kri - čeče barve, kot sta na primer rdeča in modra. V prostoru naj ne bo prevroče Obe profesorici poudarjata pomen temperature, ki naj bi se gibala med 20 in 24 sto - pinjami Celzija, nikakor več, saj nas previsoka temperatu-ra uspava. Izpostavljata tudi odsotnost motečih dejavni -kov, kot so mobilni telefoni, računalniki, televizorji in pre- tirana dekoracija, saj zmanj- šujejo zbranost pri učenju. Maher Resinovičeva pravi: »Zbranost izboljša aktivno učenje, torej podčrtovanje, izpisovanje, postavljanje vprašanj, zato je bolje, če oseba med učenjem sedi in ne leži, na primer udobno zleknjena na kavču.« Pri tem še dodaja: »Vsa zgoraj nave-dena priporočila so koristna, vendar se moramo zavedati, da vsaka oseba razvije svoj slog učenja; nenazadnje ni malo ljudi, ki so študij uspe- šno dokončali, a so se učili na postelji, med goro pomešanih papirjev, v neredu in kupu motečih dejavnikov (hrup, mraz, mlajši bratje in sestre, nesoglasja v družini …).« Kakšna je razlika med učilnico iz leta 1917 in 2017? Učenci in dijaki skoraj več kot polovico delovnega dneva preživimo v šoli, kjer so naše delovne površine prazne šol-ske mize, delovni prostori na trenutke turobne šolske učil- nice, ki se v preteklih desetle - tjih niso pretirano spremeni- le. Morda je tudi to razlog, da se kar 42 odstotkov dijakov, ki so sodelovali v anketi, v šoli sploh ne more učiti, od tistih, ki pa se, se jih največ (32 odstotkov) uči v knjižnici. Ravnatelj GCC Gregor Deleja na vprašanji o pomenu uč- nega prostora in zakaj ta še vedno ohranja konservativno historično podobo, odgovar - ja: »Če izpostavim prostore poučevanja oziroma učilnice, je mogoče zanimiv pogled na ta del vzgojno-izobraževalne- ga procesa usmeriti v vpraša- nje, kako se razlikujeta leti 1917 in 2017. Odgovor na to bi bil zelo zapleten in pred -vsem dolg, a če bi postavili vprašanje, kako se razlikujeta učilnici iz leta 1917 in 2017, je odgovor kratek – se ne, vsaj na splošno in v večini primerov. Pustimo ob strani sodobne tehnologije in se osredotočimo na številna do- gnanja, ki zbranost povezuje - jo s kinestetičnimi dejavniki, izpostavljajo prekomerno se - denje, ki smo mu podvrženi v sodobni družbi, pomanjkanje gibanja, vpliv barv in zvoka na naše sposobnosti pomnje - nja in povezovanja. Vse to v šolski prostor prodira zelo počasi – a ne zato, ker ne bi verjeli ugotovitvam stroke, ampak predvsem zato, ker bi vse spremembe vplivale tudi na utečeno metodiko in didaktiko poučevanja ter po- sledično na veliko učiteljev, vajenih varne in utečene ruti - ne, ob tem pa tudi na vsebine, ki jih oblikujemo skozi učne načrte, da o nacionalnih pre- verjanjih znanja na osnovni in srednji stopnji niti ne izgu - bljamo besed.« Se pa na Gimnaziji Celje – Center trudimo popestriti učni prostor. V eni od učilnic so zdaj namesto stolov fit žoge, ki pozitivno vplivajo na držo. Glede na anketo so odzivi dijakov na to novost zelo pozitivni. V lanskem šolskem letu smo v parku za šolo postavili tudi interak - tivno učilnico na prostem, ki svojo pravo vlogo dobi v spomladanskih in jesenskih mesecih, dijaki pa smo nad njo prav tako navdušeni. Rav - natelj Gregor Deleja dodaja še osebni razmislek: »Menim, da moramo biti na področju oblikovanja spodbudnih uč - nih prostorov in okolij proak - tivni ne glede na to, ali nas sistem pri tem podpira ali ne, zato se na GCC s počasnimi in z varnimi koraki trudimo ustvarjati nove učne resnič - nosti, pa naj bodo to omogo- čanje izkustvenega učenja v šolskem parku, izbirna me - njava stolov s fit žogami ali priprava načrtov za special - no učilnico namenjeno pro- blemskemu in projektnemu pouku, za katero upam, da nam jo bo uspelo uresničiti v kratkem času.« Fizikalnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost učenja, je ogromno in v vseh nasve-tih, kako urediti delovno po-vršino in delovni prostor, se lahko mladostniki hitro izgu - bimo, s čimer izginja tudi cilj, da bi delovni prostor moral spodbujati ustvarjalne pristo- pe k učenju. Zato Maja Rak poudarja: »Če imate možnost, si ustvarite delovni prostor, ki bo edinstven, ki bo vaš, v ka- terem se boste dobro počutili in boste v njem preživeli čim več časa … V tem primeru se bo čas vedno našel tudi za učenje in ta čas boste lahko izrabili optimalno.« Novinarska ekipa GCC 45 Št. 16, 20. april 2017 OTROŠKI VRTILJAK Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvuNa tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z veseljem vas bomo obiskali. sporočite. Z veseljem vas bomo obiskali. Friderik je tokrat naročil vrtna opravila Na obisku v Vrtcu Tabor Otroci so mizo najprej zavzeto zbrusili, po- tem so jo za zaščito še premazali z oljem.»Žiga žaga, poje žaga …« Friderikovo pismo Kdo bi si mislil, da je žagovina lahko odličen material za igranje! Ta dan je bilo odlično poskrbljeno za svež motovilec. Ko so ga po-brali z visoke grede, je nastal prostor za sadike plodovk, ki jih bodo posadili v maju. Nekateri so ta dan prvič držali kladivo v rokah in zabijali žeblje. Znanje pikiranja jim bo kasneje v življenju prišlo še kako prav. Tako so nastale oznake za sadike. Ko je Friderik v začetku aprila spet – kot vsak mesec – priletel iz Krvavice, je majhnim nadebudnežem iz Vrtca Tabor pustil pismo, v katerem jim je naročil kopico del, povezanih z vrtom in okolico. otrok z nara- vo.« In res, otroci so na delovnih posta- jah pikirali paradižnik, papriko in feferone, večji otroci so pi- sali oznake za sadike, nekateri so pobirali in čistili motovilec, spet drugi brusili novo mizico in jo nato premazali z oljem, najmlajši pa so se igrali z žago- vino in oblanci. Učili so se tudi zabijati žeblje in žagati hlode. Otroci so lahko prosto prehaja- li od ene do druge delavnice in se preizkusili v dejavnostih, ki so jim bile bolj všeč. MRL Foto: GrupAVeč kot sto otrok iz šestih skupin in pol je tako ob lepem pomladnem vremenu poprije- lo za raznoliko orodje in pri- pomočke. Na devetih delovnih postajah, kjer so nad njihovim delom budno bdele pozorne oči vzgojiteljic in pomočnic z ravna- teljico Klavdijo Konečnik na čelu, so tako izpolnjevali aprilske naloge. »Te so usmerjene povsem v delo v naravi. Tokrat je naš cilj povezovanje 46 Št. 16, 20. april 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 252Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Vse slikovne šale vir: splet Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laške- ga. Umivanje Sosed: »Peterček, zakaj si danes tako bled?« Peterček: »Mama me je prisilila, da se moram umiti.« Štetje »Koliko let imate, gospa?«»25 jih štejem!«»Pred koliko leti pa ste jih nazadnje prešteli?« Na pravi strani Upokojenci so igrali golf. Vsi so se pritoževali … »Igrišče je predolgo!« je rekel prvi. »Jame so preveč globoke!« je rekel drugi. »Vzpetine so previsoke!« se je oglasil tretji. Nato pa se je oglasil še najstarejši, osemdesetletni Lojze: »Če pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri na-ših letih še vedno na gornji strani trave!« Kot sin Direktor delavca odpusti z besedami: »Res mi je žal, bili ste mi kot sin.« »Kako to mislite? Ne razu- mem …«»Predrzen, nehvaležen, nesposoben in len.« Zaobljuba Gostilniški pogovor dveh prijateljev tik po novem letu: »Pred novim letom sem se zaobljubil, da bom nehal kaditi in da bom pričel hoditi v fi tnes. Že drugi dan mi je žena namesto paketa cigaret poklonila mesečno karto za fi tnes.« »In, si ga že kaj obiskal?« »Ne, že drugi dan sem mesečno karto zamenjal za paket cigaret.« Ne predaleč Babico zmoti neprijeten hrup iz sosednje sobe:»Vnukec, kaj ropota v tvoji sobi?« »Vključil sem tekaško ste- zo, malo bom tekel.« »Kmalu bo večerja. Ne teci predaleč!« Odtenki sive Prijateljici se pogovarjata: »Že danes sem videla 50 odtenkov sive.« »Kako to, če ga še v kinu ni!?« »Poln avtobus upokojen- cev se je pripeljal mimo.« Vaja »Sem slišal, da po novem hodiš v fi tnes.« »Res je.« »Katera vaja ti je najtežja?« »Plačilo mesečne karte!«Moj načrt za dieto: peči pecivo za moje prijatelje. Bolj kot bodo debeli, bolj bom jaz izgledala suha. Mimogrede: najdaljša minuta je tista, ko čakaš pred pralnim strojem, da bo končno odprl vrata. Za volanom se počutim kot boginja. Jaz vozim, mož pa moli. Jaz sem bil načrtovan.Jaz sem pa bil presenečenje!Zdaj jo imam malo na levo Ne tako dolgo nazaj sem prvič obiskala celjski urgen- tni center. Pa ne zato, ker bi me zanimalo, kaj je tudi z mojimi prispevki za zdra- vstvo, ki jih plačujem že več kot trideset let, zgradila bol- nišnica. Šla sem, ker sem po- trebovala pomoč. Urgentno. Doživela sem namreč hudo gospodinjsko nesrečo. V prepričanju, da moram kot dobra gospodinja v manj kot eni uri po prihodu iz služ- be na mizo postaviti kosilo in vmes še kaj pospraviti, sem se tistega nesrečnega dne lo-tila najvišje police v »rumpl kamri«. Seveda pri tem ni- sem uporabila pručke, am- pak sem stopila na prste, se stegnila kolikor se je dalo, in začela premikati staro šaro, ki jo tja odlagamo že nekaj let. Neprevidnost se mi je že po nekaj minutah maščeva- la. Polica je skupaj z vsem, kar je bilo na njej, zgrmela name. In nekaj me je hudo usekalo po zgornji ustnici. Sprva sem mislila, da ni nič hudega, a mi je sinov krik po- vedal, da je vendarle nekaj narobe. Pogled v ogledalo je razkril veliko rano, iz kate- re je tako tekla kri, da je bil umivalnik v hipu ves krvav. Samo jod in obliž ne bosta pomagala, sem ugotovila, treba bo šivati. Na hitro sem se oblekla in se v spremstvu sina, da me med potjo od strahu ne bi kam zabrisalo, odpravila v bolnišnico. »Ste padli, gospa,« me je z največjo mero sočutja, kar ga je najbrž premogla, vpra- šala sestra pri sprejemnem okencu. »Ne, nisem vsaka peta, ki pade po stopnicah«, sem zastokala. »Polica me je usekala po ›žnablu‹«! Zgod- bo iz »rumplce« sem potem morala ponoviti še nekajkrat na poti do ORL-oddelka. In vsakokrat so se bolj muza-li. Najbrž se ne zgodi vsak dan, da bi reševali takšno poškodbo. Medicinska se- stra, ki me je pospremila do operacijske sobe, se mi je že kar odkrito smejala. »Veste, ko smo zdajle na napotnici brali, kaj se vam je zgodilo, smo ženske sklenile, da ne bomo več pospravljale,« mi je veselo rekla. »Pa še tole,« je zašepetala, »obleko ima- te obrnjeno narobe.« Pa kaj potem, sem si mislila. Zdajle me čaka nekaj bolj groznega in ne vem, kako bom to pre- stala. Še nikoli v življenju me namreč niso šivali. In se je začelo. Da bi bila moja groza in trpljenje še hujša, se je vse skupaj od-vijalo ob poskočnih taktih veselega radia. Hvala bogu, glasna muzika ni vplivalo na zdravnika, saj je zelo mirno, skorajda v ritmu angleškega valčka, skupaj spravljal mojo razbito ustnico. Svoje delo je opravil odlično. Čeprav sem dobila kar sedem šivov, se mi brazgotina skorajda ne pozna. Je pa res, da zelo na-tančen pogled razriva, kako mi zdaj zgornjo ustnico vleče malce na levo. MATILDA 47 Št. 16, 20. april 2017 RAZVEDRILO Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPONNenavadno zgovorni in ko - munikativni boste, izredno veliko časa boste lahko porabili za krajše poti in drobne oprav - ke. Čas bo hitro mineval. Kljub veliki aktivnosti boste menili, da nekaj še vedno manjka, da nečesa pomembnega še vedno niste storili. Povezavi s preteklo- stjo se ne boste mogli izogniti, zato nima smisla, da to sploh poskušate. V ljubezni bo nežno in romantično. Sonce je že vstopilo v vaš znak in vas bo v prihodnjih dneh ople - menitilo s posebnim sijajem in žarom. Počutje in razpoloženje bosta odlična. Uživali boste v do - gajanju vse do srede, ko bo nasto - pil lunin mlaj v vašem znaku. Kljub občasnemu pomanjkanju (časa, sredstev, priložnosti) ne boste čisto nič negativni. Prav nasprotno, spremljal vas bo prešeren optimizem, ki ga boste uspešno prenašali na okolico. V ljubezni bo čutnost na prvem mestu. Zamujali boste na marsika- terem področju, a vas to ne bo pretirano motilo. Modro boste ravnali, če si boste ustvarili časovno rezervo. Nekdo se bo zelo trudil biti v vaši bližini, kar vam bo ugajalo. Odličnega zaveznika boste imeli v Marsu, ki vas bo dobro razgrel. Potreba po gibanju in več dinamike bo v porastu. Druženje s prijatelji v naravi bo sploh nekaj najboljše - ga. Načrtovanje potovanja raje še malce preložite, ker se bodo okoliščine še spreminjale. Hoteli boste izkusiti nekaj drugačnega, novega in prav nič vam ne bo branilo, da tega ne bi tudi storili. Vaša ustvarjalnost bo v porastu, prav uživali boste ob tem, kaj vse boste sposobni narediti. Prijazna beseda bo na - šla prijazen odziv in povezava z isto mislečimi vam bo dobro dela. V sanjah vas lahko pone-se daleč in prav to bo lepa mo-tivacija in popotnica za naprej. Energija bo nekoliko šibkejša pred luninim mlajem v sredo. Stara ideja bo dobila novo podporo in bo zasijala v vsej ve- ličini. Nekaj težavic, na katere niste računali, se bo pojavilo, vendar se boste odlično spo- padli z njimi. Pravzaprav vam bodo predstavljale prej izziv kot prepreko. Vaš estetski čut in čut za popolnost bosta prišla do polnega izraza. V ljubezni boste romantično razpoloženi in partnerja boste pripravljeni resnično razvajati. Svojo osnovno pozornost boste namenili izboljšanju in nadgra- dnji materialnega ter finančnega stanja. Stabilnost in trdnost ne-kega razmerja bosta na preizku- šnji in precej negotovi boste glede izida. Sicer bodo dnevi izpopol-njeni z veliko dela, gibanja in z različnimi aktivnostmi. Včasih ne boste vedeli, kje se vas glava drži. Manj časa bo za razmišlja- nje in analizo podrobnosti, kar sploh ne bo slabo.Hoteli boste uveljavljati svoje interese in se izraziti na svoj način. Težnja okolice bo drugačna, prav tako se bodo kopja lomila glede pomembne zadeve. Vendar tokrat ne bo - ste popuščali in delovali tako, kot drugi pričakujejo od vas. Dovolj je bilo prilagajanja, ki vas ni nikamor pripeljalo. V ljubezni boste pobudo prevzeli drugače, nežno in zelo ljubeče. Težko se boste otresli prepri- čanja, da vsi zahtevajo od vas preveč. Nek nesporazum bo lahko dobil preveliko veljavo, zato skušajte že na začetku potegniti črto in narediti epi - log. Ne bo pomembno, koliko energije boste vložili v odnos, pomembno bo samo to, na ka- kšen način boste delovali. Par - tner bo izredno občutljiv glede vaših odzivov, zato ravnajte premišljeno. Imeli boste veliko idej in za- posleni boste noč in dan. Pa- zite, da ne boste pregoreli ob tolikšni aktivnosti. Tudi čas za oddih in počitek si morate od- meriti, da bo energija pravilno porabljena. Presenečenje, ki ga boste doživeli v zasebnem ži- vljenje, bo lahko šok ali nekaj pozitivnega. Odvisno od vas, kakšno stališče boste zavzeli. Vsekakor ne bo dolgočasno v ljubezni, kjer se boste raznežili kot že dolgo ne. Z odličnim nastopom boste odprli do zdaj zaprta vrata. Še pred časom bi vam to veli- ko pomenilo, zdaj pa razmi - šljate drugače. Vaš pogled in stališča so se pač spremenili. Z novo samozavestjo boste dobro delovali, vendar bo še vedno prisoten kanček dvoma o pravilnosti vašega početja. S pristno prijaznostjo in z razu-mevanjem boste zelo lepo pre-senetili partnerja. Odlično boste znali pripra - viti druge, da bodo dali vse od sebe. Prav zaradi tega ima sku- pen projekt izjemne možnosti, da uspe odlično. V neki situ - aciji se boste nepričakovano umaknili in zelo presenetili, saj nihče ne bo pričakoval tega. Vaša toleranca bo zelo zanimiv odziv, ki bo dal mi- sliti tudi drugim. V ljubezni bo vroče-hladno. Pustite prete- klost v preteklosti in bo takoj veliko bolje. Dogajanja se bodo precej spreminjala in občutek, da nič ni na svojem mestu, bo vaš po - gost spremljevalec. Nekaj ne- gotovosti lahko hitro preženete s pozitivnim pristopom. Kljub temu se ne boste mogli izogniti čustveni analizi svojega notra- njega stanja. Venera, ki potu-je prav po vašem znaku, vas s počasnim gibanjem usmerja k temu, da bi popravili napake in postavili nove temelje ljube-zenskega življenja. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 62 33 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob www.trik.si Pobarvanka za odrasle Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob avtor PAND AKONE C TEK - MOVANJAOSAMITI SOPR OGEMIL BAR ONIKJUŽNO- AMERIŠKI PTIČ PLEZALE CMES TO V SREDNJI DALMA CIJILJUDS TVO V ZAMBIJIVELIK, POMEM- BEN FILM (EKSPR.)MES TO V BEL GIJI DIŠA VA ZA SLADICEHIND U ISTI- ČNI B OG FOR - NEZZ IJEV VZDEVEK IZOMERNI BUTILEN KRA J NA NOTRANJ- SKEMSIVA TEŽKA KOVINA IGRALNIC A (ANG .) JOHN LENNONKAVARN A (FR.) MOČAN VETERELIJ AH WOOD IVO ZORMAN 3KPESNIK MIN ATTI RES AZEMELJSK O JEDR O PEVE C RESNIK KAR JE VRIS ANODEL ČELADE STARO- EGIPČANSKI BOG RAHITIČEN ČLOVEKLIND A PURL SAMONIKEL ETILNI ALKOHOLZAČR TANA POT POMOR - ŠČAK (REDK O)DRŽA VA V JUGO- VZHODNI AZIJIMEDN AROD- NA OZNAKA EGIPT ABOLNIK V ZDRA VNIŠKI OSKRBINRA VO- SLOVJEKRA J OB SOČI SIRO- MAŠT VO (STAR.)KAR SE NALEPI PESNIC A ŠKERL JAPONSKA NABIRALKA BISEROVNEPRIJETEN POL OŽA J INKOVSKI VLAD AR KRMIL OLAHK O TALJIV A KOVINA POD VED A O IRANSKIH JEZIKIH GOSP AKAREL ČAPEK UREZNIN AAM. IGRAL. (SHAR ON) ČRNOLASE C (SLABŠ.) PREBIV ALEC ASU ANAVELIKA KOLIČIN AČETR TA DIMENZIJ A KATRAN PRAZNO , NEIZPOL - NJENOPOVRŠIN- SKA MERA JED IZ ZME ČKANIH JABOLKTELOVADN A PRVIN A ITALIJ ANSKI PISATELJ (UMBER TO) BARIJ PLIN V ZRAKU BOJ S PES TMISLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA)AMERIŠKI NOBEL OVEC (AL)MLE ČNI IZDELEK OGOREKAMERIŠKI REŽISER (ROBER T) GRUZIJSKI DEN AR GLA VNO MES TO KOLUMBIJEKRA J PRI DIV AČI RIMSKI POET (TIT LUKRE CIJ)NAFTA (ANG .) HROPE Č GLAS (REDK O)HIMAL AJSKA KOZA POR OČEN A ŽENSKA (EKSPR.)AMERIŠKI REŽISER (LEE) IVO SVETIN ANEKD ANJI SLOVENSKI TOLAR NIKELJ INDIJSKA ZAČIMBAURAD ZA CARINJENJE ZIMSKA PADAVINAINDIJSKA ZVEZN A DRŽA VAŽVEČILE C TOBAKA21 5 22 14 10 6 24 3 17 416 11 23 18 2 1 920 19 15 812137 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 241. nagrada: bon za tri obiske fitnesa ali aerobike 2. nagrada: bon za dva obiska fitnesa ali aerobike 3. nagrada: bon za obisk fitnesa ali aerobikePri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 25. aprila. Geslo iz številke 15: Vesela velika noč Izid žrebanja 1. nagrado, bon za kosilo za dve osebi v Hotelu Celjska koča, prejme Niko Drpić iz Braslovč. 2. nagrado, bon za obisk pustolovskega parka za odraslega in otroka na Celjski koči, prejme Drago Lovrenčič iz Žalca. 3. nagrado, bon za pet voženj z bobkartom na Celjski koči, prejme Nataša Krašovec s Ponikve. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.Nagrade podarja TOP-FIT, center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje.Nagradni razpis 48 Št. 16, 20. april 2017 RUMENA STRAN Rada čestitata tudi drugim nagrajencem Zakonca Ćetković sta redna obiskovalca osrednjih prireditev, na katerih 11. aprila Mestna občina Celje podeljuje najvišja občinska priznanja – celjske grbe. Lepo je, da je Vasko Ćetković, akademski kipar in slikar, kot eden izmed prejemnikov zlatega celjskega grba leta 2011 s soprogo Ano vselej navzoč na slavnostni prireditvi. Njegove kiparske stvaritve so v Celju, Slovenskih Konjicah in še kje, kjer so postale zaščitni znak mest in poživile podobo teh območij. Zakonca Ćetković se z rednim udeleže- vanjem podelitve grbov poklonita tudi ostalim dobitnikom priznanj in jim čestitata za njihove ustvarjalne dosežke. Foto: GrupA Da je slavnostna priredi- tev ob celjskem občinskem prazniku z leti prerasla v zelo pričakovan, tudi dru- žabni dogodek, ima najbrž precej zaslug tudi dolgo-letna šefica protokola na Mestni občini Celje Aleksa Gajšek Krajnc, sicer že ne- kaj let v pokoju. Tudi ona se z možem, upokojenim brigadirjem SV Vikijem Krajncem, vselej udeležuje osrednje prireditve 11. apri- la. Po njej se je pomenko - vala z Marijano Kolenko, ravnateljico Osnovne šole Lava, katere učenci so tudi letos sodelovali v tradicio- nalnem projektu Galerije na prostem. Poslikave na velikih plakatih po mestu Kraljica v belem Slovenija ima več vrst kraljic. Vinski se je pred dnevi pridružila še mlečna. Resda pijači, ki ju promovirata, nimata nič skupnega, imata pa obe podobne naloge in vsaka je poznavalka svoje- ga področja. Z znanjem o kmetijstvu in mlekarstvu si je krono pred dnevi v Žalcu prislužila 22-letna Ida Simončič iz Podsrede. Doma je s kmetije in da bi še bolje spoznala mleko in njegovo predelavo, se je vpisala na podiplomski študij živilstva v Ljubljani. V enoletno uporabo je prejela srebrno krono z bi- seri, umetniško stvaritev Zlatarne Celje, in belo obleko z idrijsko čipko modne oblikovalke Maje Štamol. Na dogodku, ki ga je povezoval Boštjan Romih, je Mlekarna Celeia podelili tudi priznanja največjim proizvajalcem mleka. Foto: arhiv Mlekarne Celeia Tuži ima jajca Med nedavnimi prazniki so se v Celju pomerili mladi plesalci na tradicionalni prireditvi Opus 1 – plesna miniatura 2017. Organizirala sta jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Celje. Tomaž Črnej – Tuži, vodja celjske območne izpostave sklada, je imel veliko skrbi zaradi organizacije tekmovanja, a je kljub temu poskrbel za praznično presenečenje. Vsem udeležencem je pred vhodom v Celjsko kulturnico delil »pirhe.« Foto: SHERPA Na tekmovanju in tržnici Na Opusu se je letos odlično odrezala celjska plesalka Ana Cvelfar, ki pleše v Plesnem forumu Celje. Njena mentorica in vodja plesne šole je Goga Stefanović Erjavec, ki je med pripravami na nastop zaposlila svojega moža Dušana Erjavca. Moral je na celjsko tržnico po nakupih, gotovo pa so bili letošnji prazniki zaradi uspeha na tekmovanju še bolj prijetni. Foto: SHERPAOb pivski fontani z vodo V Žalcu je bila pred dnevi revija Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo, ki je namenjena otrokom, mladostnikom in odraslim s posebnimi potrebami. Več kot tisoč nastopajočih iz vse Slovenije se je predstavilo s petjem, pesom in z glasbenimi točkami. Pozdravil jih je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki si je po reviji v spremstvu župana Občine Žalec Janka Kosa ogledal znamenito fontano piva. Za katero pijačo se je kdo odločil, nazorno kaže fotografija. Morda je zato na obrazu enega nasmeh, drugi pa se drži bolj kislo. Foto: TT O kamenčkih k mozaiku praznika so bile tokrat posvečene »častitljivemu jubilejni- ku«, Narodnemu domu, ki letos praznuje 120-letnico obstoja. Foto: GrupA