187. Številka. Ljubljana, v soboto 16. avgusta. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI NAROD. Itbaja vsak dan ivcter, izira&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za » v s t ro-o«er »k « dežele za vae leto 15 i»l' leta 4 gld.. /.a jeden mesec 1 gld. 4 > kr — Za Ljabljano brez pošiljanja na dona za vse ieto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 (5Id 10 kr. Za pošiljanje m d«HH računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tnje dežele toliko već. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od eetimtopne petit-vrste po 6 kr £e se oznanilo j&denkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih nlicah st II Oprav nifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani, 16. avgusta. Pred nekaterimi dnevi objavili smo vest, da se mislita dva prvih vodij konservativnih veleposestnikov umakniti političnemu življenju. Izrekli smo takoj, da bi 8 slovanskega stališča ne bilo posebno žalovati, ako se knez Schwarzenberg io grof Gani Martinic ne bodeta več brigala za politično življenje. Vladi na Dunaji pa to ni posebno ugajalo. Grofa Taaffea glavno prizadevanje je bilo, gojiti starega plemstva koristi. Za nobene prejšnje vlade plemenitniki neBo tako hitro napredovali, kot baš pod s.danjo. Plemenitniki so pa tudi bili najboljša opora sedanji vladi. Da neso češki knezi, grofi in baroni podpirali sedanje vlade tako zveBto, bi se Že gotovo bila zrušila. Zaradi tega nam je pa lahko umevno, da se vlada boji, da se dva glavna voditelja konservativnega veleposestva umakneta političnemu življenju. Trgovinski minister marquis Baquehem, ki je že večkrat imel kak kočljiv, a zaupen posel, pose-til je ta dva plemcnituika na njijnib gradovih. Ni nam znano, kaj se je ž njima pogovarjal, niti to, kaj je opravil. O tem moremo le sklepati iz raznih okoliščin in dogodkov. Da je pa pri tem imel važne posle in izrecno naročilo, si pa lahko mislimo. Potovanja njegovega nikakor nesmo bili posebno veseli. Markiz nam Slovanom nikakor ni prijazen in misija, za katero so ga izbrali, je gotovo kolikor toliko naperjena proti nam. Jedenkrat imel je že podobno misijo in takrat je kmalu potem odstopil Češki namestnik general baron Kraus, ki je bil Slovanom vedno kolikor toliko naklonjen in pravičen, in prišel je na mesto njegovo mož stare plemenite rodbine grof Thun, kateri Češčine niti ne govori in se tudi Čehom nikdar ni kazal posebno prijaznega. Namen sedanjemu potovanju je bil najbrž ta, da si vlada zagotovi podporo čeških plemenitnikov. Prigovarjal je omenjenima plemenitašema, da se Se ne odtegneta političnemu delovanju. Dosegel je najbrž svoj namen, kajti vesti o tem, da omenjena gospoda odložita Bvoje mandate, so utihnile. Markiz se je natančno dogovoril o nadaljnjem postopanji in kar so visokorodni gospodje ukrenili, izveBtno ne bode Češkemu gibanju v prid. LISTEK. Nedeljsko pismo. Velike gore imajo dolgo senco, veliki možje pa se odlikujejo po krilatih besedah. Gospod doktor Keesbacher ni toliko velik, kakor dolg mož, vender pa bode skoro imeniten zaradi jedne same krilate besede. Zagrešil jih je že več, a meni prihaja baš danes jedna na um, namreč krilati izrek njegov o naši „Zvezdi". Nekoč, ko je bil menda posebno dobre volje, rekel je, da je »Zvezda* zaduhla in da v njej ni dobro biti. Čuvši ta izrek, zmajeval sem z obema ramama, danes pa ves skesan priznavam, da je doktor KeeBbacher velik, ali vsaj dolg prorok pred Bogom in pred ljudmi. Jedva je preteklo jedno leto, odkar je izustil duhovite te besede, in že se vrsti slučaj za Blučajem, ki vsi dokazujejo, da v „Zvezdi" res ni dobro biti. Najprej povozili bo nekega kolesarja, oziroma vihikel njegov, potem prišla je na vrslo stara baba, katero je fljakar povozil in jej razparal vso obleko, Pred vsem je bil ministrov »amen, napraviti razkroj mej plemstvom m drugimi narodnimi zastopniki in ustvariti tuk položaj, da bode vlada vsaj nekaj časa mogla izhajati brez Staročehov. Ta namen se je tem ložje posrečil, ker fevdalni plemenitniki nikdar neso bili posebno naklonjeni češkemu narodu. Taaffe hoče sedaj s pomoč|o veleposestnikov in Nemcev doseči, da deželni zbor vsprejme vsa| one predloge glede sprave, za katere ni treba dvetretjiuske večine. Nemci z veleposestniki imajo namreč v deželnem zboru večino. Seveda s tem se ne bode napravila prava sprava na Češkem, temveč se budo narodne strasti še bolj razburile, ko bodo Čehi videli, kaka sprava se jim hoče usiliti, da trajna sprava ni glavni smoter, marveč le oni politiški uspeh, ki ga je grof Taaffe z besedo „duichfretten" tako izvrstno krstil. Vlada bode pa tudi poskusila sklopiti v državnem zboru novo stranko, obstoječo iz konservativnih Nemcev, poljskih in Čeških grofov; na to stranko se bode v bodoče opirala. Grof Taaife je že dolgo sanjal o taki stranki, toda osnovati je ni mogel, ker 8e zlasti češki veleposestniki neso hoteli odločiti od drugih staročeških zastopnikov. Sedaj se pa kaže, da se bode uresničila presrčna želja TaarI-3ova. Da ni trgovinski minister dosegel svojega namena, bi Taaffe ne postopal toli prezirno z Riegrom. Podpora Riegrova sedaj ni več tolika, kakor nek daj, lahko jo pogrešajo, zato se ž njim ni treba pogajati. Bližnja bodočnost utegne za nas biti nevesela, a ne za dolgo. Brez nas bodo le malo časa izhajali. Konservativni fevdalci niti v planinskih de Želah nemaj o več prejšnjega upliva in zveza mej Nemci, Poljaki in češkimi fevdalci je tako nenaravna, da ne more biti dolgotrajna, zlasti, ako bodo ostali Slovani složni vsaj — v opoziciji. Od bratov Slovakov. Kako tužno je stanje ogerskih Slovakov, ali „ Slovencev", kakor se sami imenujejo, znano je slehernemu, ki se le malo peča za Slovanstvo. Vsak njih korak, ki ga store v probujo bednega naroda, šteje se jim v greh, očita se jim panslavizam, Če se le oglase v duhu Slovanstva, ter ne hote naroda svojega prepuščati neusmiljeni madja- sedaj pride pa še strela in hkratu pobije dve žrtvi. Ali nema dr. KeeBbacher res pravo, da v „Zvezdi" ni dobro biti ? Ako te ne povozijo, pobije te strela, varen nesi ne na tem, ne na onem konci. Tem povodom bilo je zanimivo gledati in poslušati občinstvo, kako je na lici mesta ogledavalo in tipalo ominozni divji koBtanj in kako je ostroumno ugibalo, je li sploh umestno vedriti pod div-jim kostanjem. Dasi v Ljubljanskega mesta kroniki še nikjer ni zabeleženo, da bi bila strela še kdaj udarila v Lattermanov drevored, aH pa v „Zvezdo", so vender nekaterniki trdili, da „divii kostanj strelo nase vleče", kakor smereka in pa oreh. Popolnoma varni pred strelo so nekda bukev, gaber, meklGn in še par druzih dreves. „In pa brinjev grm!" začul se je vmes ženski glaB. — „Zakaj pa baš brinjev grm?" — „Ali ne veste, da ima vsaka brinjeva jagoda krišček. V križ pa nikdar ne treskne. Če ima človek le par brinjevih jagod v žepu, ga nikdar strela ne zadene", hitela je zatrjevati omenjena ženska, jaz pa sem jo z zanimanjem poslušal, kajti sedaj sem izvedel, kako se varovati strele, par brinjevih jagod, pa dobro. Za brinje vi grm se doBlej nesem mnogo brigal, rizaciji. Samo na cerkvenem polji ohrauili so si Še polje, kjer se branijo silnemu navalu madjarskega elementa, ki jih skuša ugonobiti. A tudi tu imajo biti hude boje za najnaruvneje pravice svoje, kakor nam to jasno kaže poročilo, katero čitamo v Dunajskih in IV-timskih novinah, pod naslovom: Iz slovaškega zbora. Poslednja skupščina zbora evangeljskega cerkvenega okrožja onkraj Dunava v Liptovu — St. Mi-kulašu bila je burna. Najprej se je razpravljalo o sklepu glavnega zbora glede pisave matic. Prvi govornik je bil Pavel Mudrouv, ki je zahteval, poživljajoč se na narodnostni zakon, da se tudi v bodoče pišejo matice v slovaškem jeziku. Matija D u 1 a rekel je, da glavni zbor ne more uničiti sklepa okrožnih zborov. Akoravno bo mnogi govorili za službeni državni jezik (madjarski namreč) sklenil je zbor z večino glasov, da se imajo matice pisati tudi v bodoče v slovaškem jeziku. Potem se je ostro razpravljalo o sinodi. Tu-ročki podžupan Benickv očital je pristašem narodne stranke, da hote zmagati na cerkvenem polji, ker ne mogo na političnem. Te besede izzvale so pravi vihar mej slovaškimi rodoljubi. Zahtevali bo, da predsednik vzame besedo govorniku ; to se je tudi zgodilo, in Benickv ni mogel podkrepiti potrebe sinode. Pavel Mudronv je proti sinodi, ker bi mogla biti pogubna za cerkev in avtonomijo. Martin Szentivanv, Arpad Ki-sely in dekan Bodic k y bili so za sinodo. Vitalis je rekel, da bodeta on in njegov drug Kiselij sodelovala pri sinodi četudi okrožni zbor zaključi drugače. Miloš Stefanovič izjavil je, da jim sinoda nima predpisavati nikakeršnih zakonov, ter da se bode umaknil samo državni sili. Odločno zani-kuje, da bi v cerkvi h i l i p a n h I a v i k t i. Tudi drugi govorniki so se potožili, da jih zaradi tega dolžć, ker branijo svoj j ezik, svojo narodnost, zato neso nikakor panslavisti. Ko-nečno je rekel škof Baltik, naj okrožni zbor izdela osnovo, po katerej bi želel, da se snide sinoda. Tako se je tudi sklenilo. Ob vprašanji, je li pauslavizem kanonišk prestopek, govoril je Tren-čin8ki nadzornik Dohraany. Govornik je rekel, da panslavizma ni, da je to samo dozdevanje. Karlo Samarjay in Trsztyenszky sta mn pritrje- čeludi nesem neprijatelj opojni, iz brinjevih jagod skuhani tekočini, specifično kranjskemu brinjevcu, a odslej ga bodem spoštoval. Postavil ga bodem v iBto vrsto, v kateri se nahaja bezeg, pred katerim je treba zaradi splošne koristnosti njegove sneti pokrivalo, kadar koli gre človek mimo njega. Saj ima brinjev grm razven tega, da nam daje ostro vonjajočega brinjevca, brinjeve jagode zoper strelo in za kislo zelje, še drugo skrivnostno lastnost, poBebno važno za hribolazce. Brinjeva vejica na klobuku je namreč radikalno sredstvo proti neki neprijetni, pereči boli, katera često nadleguje hribolazce in proti kateri se sicer domače zdravilo priporoča — lojeva sveča. Brez omenjenega dogodka v „Zvezdi", bil bi pa pretekli teden izredno dolgočasen. Došli so sicer vojaki, a ti so vedno na vajah in se v potu bvo-jega obraza uče, kako bodo branili domovino, kadar bo treba. Ker je vrhu tega baš sedaj par tisoč ljudij odsotnih iz Ljubljane, zato bo ulice prazne, in ni ga navadnega javnega življenja. Zato je po letoviščih, posebno na gorenjsko stran bolj živahno, zlaBti odkar velja kilometarski tarif. Vso polno se meščanov razkropi po slikovitih gorenjskih vala. Ko jo Benickv hotel nekoliko razjasniti, kaj je panslavi/em, neso ga pustili govoriti. Na to se je sklenili, da se ima glavni zbor naprositi, da ovrže sklep, po katerem se panslavizem zmatra za kanonišk prestopek Končno je predložil Dohmanv, da se utemelji kaka zaklada z imenom škofa Baltika. On sam daroval je za to 100 goldinarjev. Iz kratkega tega poročila je razvidno, kako mučno je stališče zavednih slovaških rodoljubov in njihovo delovanie v prid ubogemu zatiranemu dobrodušnemu a žalibog preveč golobje-krotkemu narodu slovaškemu. Navdaja pa nas vender misel, da njih trud ni zaBtonj, da narod, ki šteje nad tri milijone, ne hode tako brzo podlegel nasprotnikovi sili, da tudi ubogim Slovakom napočijo bolj i časi, da tudi njun zašije žarki dan. Y. Politični razgled. EVol r«t iij 4' dežele. V Li uhlja ni, 16. avgusta. Veško ar taška up rava, Oncijozna glasila so priporočala, da bi se češki in nemški zastopniki sešli pred začetkom zborovanja deželnega zbora, da se sporazumiju glede sprave, mej drugim v koliko bi se Čehom dovolil češki notranji jezik pri sodiščih. Mladočeški listi pa odločno zavračajo ta predlog, ker se Čehi ne morejo pogajati s stranko, ki je s Scharschmidovim predlogom hotela ponižati češki narod. Pogajati hočejo se le z Dunajem. Vlada je hotela izogniti se tej neprijetni zadevi s tem, da je svetovala Čehom, da se z Nemci sporazumijo. Hotela je odvaliti teško odgovornost s pleč. Sedaj bode pa le morala sama pokazati barvo, je li za Čehe, ali ne. Češke ulttae pri sodiščih na Češkem, Nemški listi vedo povedati, da so se zadnje mesece češke uloge pri nemških okrajnih sodiščdi na Češkem jako pomnožile. Celo pri tacih sodiščih kjer poprej ni bilo več let češke uloge, so uložili Češki odvetniki tožbe v češčini. Nemški listi trdijo, da se delajo tožbe za izmišljene terjatve, da le morejo nemčka sodišča reševati češke uloge. „Narodni List v - tudi priznavajo, da se množe češke uloge in pravijo, da je to odgovor na naredbo pravosodnega ministra z dne 3. februvarja, po katerej ni treba sodnim uradnikom v nemških okrajih znati Češčine. V nanje države. Kilo hode novi pozutinjski škof'* To vprašanje se sedaj pretresava po poljskih in nemških listih. Stolna kapiteljna Poznanjpki in Gnezenski sta že predložila vladi svoje kandidate. Vladi pa noben teh kadidatov ne ugaja, ker so Poljaki. Vlada vsekako hoče, da bode novi škof Nemec in je tri svoje kandidate predložila Vatikanu. Sedaj se više pogajanja o tej zadevi mej Vatikauom in prusko vlado in njih izid bode najbrž tak, da pruski Poljaki dobe Nemca za Škofa. GoMognac o JTemČiji iti Rusiji. Cassagnac primerja v svojem listu Nemčijo in Rusijo. Francoski politik piše, da mora nemškemu cesarju vojska pripraviti vojno, ruskemu cesarju pa je vojska le za ohranjenje miru. V Nemčiji je vojska nad vse, v Rusiji se pa vojska sme /.bol jise vati le v razmeri z drugimi panogami narodnega življenja. Nemčija je po tem takem velika vojašnica, Rusija pa velik narod. Aleksandru III. bode odmenjeno odlično mesto v zgodovini. Emancipoval je narod svoj, dal mu modre in koristne svobodščine. Omečil je svojo absolutno oblast z neizcrpljivo človekoljubnostjo. Le njemu se ima Evropa zahvaliti, da krajih in dasi ob nedeljah in praznikih vozi poseben vlak iz Medvod v Ljubljano, je vender poštni vlak še vedno prenapolnjen in državna železuica bode, da ustreže zahtevam prometa, morala omisliti najmanje še petsto vagonov. Pri toliki obilici vozečega se občinstva vožnja ni posebuo ugodna, a marsikdaj je vender zanimiva. Ne treba druzega, nego da mirno v kupeji Bediš in poslušaš in čul bodeš, kako se nekateri ljudje brbljavi. Vse svoje osebne razmere razkladajo prav na glas ne meneč se za to, da mnogo ljudij posluša. Taku sem se zadnjič vozil z učencem Merkurijevim, ki je svojemu tovarišu mej drugim tudi pripovedoval, da pojde kot član tilhar-moničnega društva na Dunaj na slavnost nemških pevcev. „Kaj pa pravi tvoj šef k temu, saj je Slo-venec?" vpraša ga tovariš. — „E, kaj, moj šef se za to nič ne briga. Sicer pa umetnost ne pozna narodnosti". — Če je tako, zakaj pa neste šli poslušat Slavjanskega, zakaj . . . .?« Naslednjih besed nesem dobro urael, iz vsega govora pa sem razvidel, da so Blovenski trgovski Šefi vse drugače tolerantni v narodnem oziru, nego-li nemški in da pomagajo vzgajati nemštva pijouerje. Tužna nam majka! s. ni v velikem plamenu, kateri hi podnetila trojna zveza, njemu jedino ima se zahvaliti Francija, da se v miru okrepčava in se jej ni bati, da bi jo uničili. I »t trati je Udov. Varšavski policijski načelaik dobil je ukaz, da iztira iz Varšava vse tuje Žide. Vsled tega ukaza iztirali so 15 nemških, 18 avstrijskih, 7 turških, 6 perzijskih, 3 rum unske, 1 bolgarskega in 1 grškega podanika židovske vere. To bode zopet hrup po židovskih novinah o zatiranji Židov v Rusiji. Aiujlija in Portttffalsko. Mej Anglijo in Portugalsko doseglo se je po polno sj>ora/utuljenje zastran afriških zadev. Anglija je že pod|>isala dotično pogodbo, ki se bode kmalu razglasila. Tako se je rešila stvar, ki je po zimi bila vzbudila toli hrupa. Artjentimjn. Po poročih iz Amerike je pričakovati nove ustaje. Pristaši dr. Celtnana, ki je bil prisiljen odložiti predsedstvo, se baje pripravljalo, da napravijo ustajo proti sedanji vladi. Posebuo v provincijah moćno delujejo pristaši prejšnje vlade. Dopisi. Izpod * u iio.sh 12. avgusta. (Ne vesela znamenja.) Neko čudno hrepenenje po drugi domovini, naudaja naše ljudstvo. Pred nekaj leti tega pač ni bilo. Če je kdo, in to ne pred mnogimi leti omenil kaj o Ameriki in o tamošnjem naseljevanji so tukajšnji prebivalci vse to z nekim občudovanjem poslušali ter niso mogli razumeti, kako se morejo vender nekateri, in Se celo s celimi družinami odločiti, da zapuste svoj mili rojstni kraj in da se podajo v tako silno daljavo, v čisto tuje kraje. In v malo letih, kakšen gorostazen razloček v tem obziru ! Sedaj je mlado in staro vse naudu-šeno za izselitev, vsem je Amerika nekaka „obljubljena dežela". Nobeno odgovarjanje ne hasne, zaman je vsako opominjanje na žalostne nasledke, kateri utegnejo nastati vsled nepremišljene odločitve za izselitev. Najboljši in najbolj spretni govorniki dosežejo z opominjevanjem toliko, kakor da bi kamenitim kipom govorili. Obupnost, ki je zavladala mej našimi sicer pridnimi in delavnimi domačini, premaguje ter naudušuje vse za Ameriko. Kedo je kriv temu, kje je iskati uzroka tej spremembi? Odgovor je kratek: ubožtvo in pomanjkanje zaslužka jih v to sili. To zlo nam preti s hujšimi nasledki, nego kolera ali kuga. Pri nas imajo pridni delavci v poletji, osobito ob košnji, mnogo dela ali zaslužka, da dela je v tem Času celo preveč v primeri z delavnimi močmi, zato nam te celo primankujejo. Ali to traja le malo časa. — V dolgi hudi zimi pa stalnega zaslužka ni in tako je mnogo njih primoranih iskati si zaslužka po bližnjih mestih in drugih krajih. Oni pa, ki se ne morejo tako lahko ločiti od doma, kjer jim zabranjujejo družinske ali druge razmere, trpijo često veliko pomankanje na jedi in obleki Poletni zaslužek in večino pridelkov, kateri so navadno kaj slabi, morajo obrniti v to, da pobotajo, kolikor le mogoče, stare dolgove; ne preostaje jim torej druzega, kakor trpeti in stradati. Nekdaj bilo je vse drugače, bilo je več prometa, več zaslužka, več denarja. Domači pridelki so se laglje in bolje predavali, jednako bilo je tudi z lesno trgovino, z ogljem in drvi. Boljši gospodarji redili so jio več živinčet ali pa konj, ter so s temi mnogo zaslužili. Potrebovali so več poslov, seveda poleg tega služili so mnogo rokodelci in drugi delavci. Ker pa trgovina vsled pomanjkanja denarja čimdalje bolj peša, ponehava promet in zaslužek so čimdalje bolj manjša, ali je pa že popolnem prenehal. Da, delo in ž njim zaslužek na polji sta se silno skrčila, kajti kmetovalcem dohodki čimdalje bolj usihajo, davki in naklade jim pa vedno bolj ra&tć, zato pa ni čudno, ako jim denarja priman-kuje za izvršitev marsikakega nujno potrebnega dela, vsled tega čimdalje manj zaslužka. Tako nahajajo se pri nas kraji, trgi in vasi, kjer ni sedaj desetine poslov, kakor jih je bilo pred nekaj časom. To dovolj jasno kaže, kako gmotno napredujemo. No, pa saj ui čudo; ako je kje še kak zaslužek, deležni so tega večinoma le taki, ki imajo kaj pod palcem in to tujci. Tu in tam pripeti se, da dobi domač posestnik kako, recimo erarno delo, katero mora pa jako po nizki ceni, to je, za mal zaslužek prevzeti. Da bode imel nekoliko zaslužka, misli u pred začetim delom, a naposled, ako vse zračuni, vidi, da dobička ni. Ker že o tem govorim, omenim naj le umetna dela na državni cesti ter napravljanje gremoza za to. Vse to prevzema se po čudno nizkih cenah. Poleg tega treba je uložiti kavcijo ali zagotovilo, plačati kolke za pogodbo, in za pobotnico, ko se denar dobi, treba je plačati obrtnijski davek in dohodninsko naklado, in morda še kaj druzega. Povedati moram, da se pri predpisovanji dohodninskega davka, v nekaterih krajih že tako postopa, da je nemogoče, kaj zaslužiti. Pač blagor Židom in borzijancem, do njih gospodje od finančne uprave nemajo skoro nobene moči, zato je pa treba drugej bolj pritiskati, pri kmetih, deželanih. Tako torej delodajatelji nimajo zaslužka in tako tudi delavcev dobro plačevati ne morejo. Hirajo in propadajo drug za drugim. Naši ljudje so pridni in delavni, ali vse to nič ne hasne, ako dela, ako zaslužka ni. Vsled tega kakor že rečeno, iščejo ga drugej, ali tega ne morejo vsi. Taki kateri imajo kako bajto, no, recimo hišico in morda malo zemljišča, se poženijo in ostanejo navadno doma ter se mučijo in trudijo, kjer le koli morejo, da si zaslužijo uborno hrano in kakšno capo. Vse se sproti porabi, ali jim pa celo pri-mankuje in to godi se navadno po zimi. Pa tudi kmetom ne gre dosti bolje. Ako kaj več pridelajo, prodajo ter z malim skupilom poplačajo davke in obresti svojih dolgov, in ako jim še kaj preostaje, dajo to za potrebno obleko. Kadar pa malo pridelajo, se pa črez glavo zadolžijo in tako gredo počasi posestva z roke v roko in tako se širi proletarijat, blagostanje na deželi pa čimdalje bolj gine. Vsled tega poprijemlje se naših gospodarjev in delavcev neko obu panje in uvidevši, da jim tu spasa ali rešitve ni, začno se nauduševati za novo domovino, Ameriko. Kakor znamenja kažejo, bati se je, da se bode iz naših krajev mnogo pridnih in delavnih moči preselilo z rodbinami vred v daljno Ameriko. Kaj bode z našim poljem, ako potrebnih delavcev ne bode? Obdelovanje postalo bode silno drago, pridelki so pa vedno cenejši, davki seveda vedno veči. Jasno je, da bodo davkoplačevalci morali pod-leči. Bode pa to državi v korist? To prepuščam dotičnim izvoljencem v pomislek in rešitev. Velika pevska slavnost v Mariboru dne 10. avgusta t. 1. (Konec.) Pevska društva, katera so bila zastopana, bodisi po pevskih zborih ali po odposlancih in de-putacijah pri slavnosti, vsaj v kolikor so se prijavila, so sledeča: „Slovensko pevsko društvo na Ptuj i", s sledečimi pevskimi zbori, ki so tudi vsi izvršujoči člani društva: Maribor, Brežice, Ormož,Krško, Sevnica, P i Ištanj, Kozje, Laški trg, Celje, Žalec, Šoštanj, Ljutomer, S m ari je pri Jelšah, Jarenina, 8v. Križ pri Slatini; Ljubljanske čitalnice pevski zbor; Slov. del. pev. društvo „Slavec" iz Ljubljane ; Graško akaderoično društvo „T r i g 1 a v" ; Litijsbo pevsko društvo: Kamniško pevsko društvo „Lira"; Zagrebško pjevačko društvo „Merkur"; Praško pevsko društvo „Hlahola. Druga društva in korporocije zastopane so bile: koroških Slovencev deputacije; zastopniki hrvatske omladine graške ga vsevčilišča; bralno društvo v K r a n j i; mesto Kamnik po županu g. Močniku; čitalnica iz H u m a preko Sotle; Sokol Celjski; č i t a 1 n i ce: C e 1 jak a, Ormoška, Ptujska, Š m a r i j s k :i. Šoštaujsk a, Ljutomerska in še več drugih; klub slov. bieikli-stov v Ljubljani; čitalnica vGlinjah na Koroškem; hrvatski narodnjaki v Klanje i; podružnici sv. Cirila in Metoda pri Št. Lenartu in y Št. J ur j i pri Celji; kmetako bralno društvo v Jare u i n i; bralno društvo pri Mali Nedelji, itd. itd. Razume se, da so tu imenovana le ona društva in korporacije, ki so se prijavile odboru in za katerih imeua nam je bilo torej mo goče izvedeti. Preostaje nam prijaviti še pozdravila, ki so došla brzojavnim potom, in ki nam kažejo koliko zanimanja je zbudila ta slavnost po vseh slovenskih in slovanskih pokrajinah. Evo jih: Beligrad: Sa sviju predstraža Slavenstva sakupljeni Blavimo sad večerniću Vaše Butrašnje slavesnosti: Vojislav llić iz Stare Srbije, K r uuosla v Nušič iz Makedonije, Dimitrije Džordžir iz Šumadije, Jovan Stefanović iz Praničeva, Miroslav Hubmajer, Jernej Kramar iz Ljubljane. Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 187 16. avgnsta 1890. Be lig rad: Pozdravi jući svoju braću želi si-jajan uspeh pevačkoj proslavi u korist i slavu slavenske pesme. Beogradsko pevačko družtvo. Be lig rad: SrČno Vas pozdravlja stari slovenski pevac inžener RoŠ. H os n a: Probujaj, naudušuj in neumorno deluj, da spraviš Slovenca na dan. Janez Zguba. Brežice: Slavnemu društvu, vsem častitim goBtom gromoviti živio I Agrež, Dekorti, Kocuv*n, Postružnik, Spindlar Devin: Dičnim širiteljein narodne sviesti uz divno geslo: pjesmom k slobodi, kliče srdačni živeli sa drevne Duinske gradine za političko družtvo „Edinost". Mandič. Dunaj: Čeravno daleč od Vas, v duhu sem pri vas, stari pevec vaš, Bog živi nas! Liček. Dunaj: V prijateljski družbi zbrani slovenski učitelji kranjski in na Dunaji bivajoči Slovenci kličejo slovenskemu pevskemu društvu Slava: Adlešič, Bradaška, Golmajer, Gosti, dr. Homan, Maks Homan, Kuhar, Lapajne, Leveč, Likar, Mantuani, Pe-terlin, Pipan, Kant. Reich, Ribnikar, Rozman, Sic, Skala, Starec,Trost, Zupane, Žirovnik. Dunaj: Slovenska pesem glasno oznanuje: Slovenski rod od nekdaj tu stanuje In nikdar se sovražnikovej sili Podal ne bo naš dragi narod mili. Akademično društvo „Slovenija"; Gosti, podpredsednik. Dunaj: Zjedinjuj slovenska pesem ves narod do zadnje vasi. Živeli pevci in pevke ! Dr. Murko, dr. Ploj. Gorica: Ori pesem stoteroglasno, zaneti plamen rodoljubja v srce vsakega Slovenca, utisni mu s čarobno svojo silo globoko v dušo zavest, da moči pojedinčev harmonično združene činijo Bilo velikansko. Čitalnica Goriška. Gorica: „Goriški Sokol" premlad ne more, kakor bi rad, tako daleč sferleti, raduje se danes z Vami, želeč sijajen uspeh ter pošilja iskren bratski pozdrav: Na zdravje! »Goriški Sokol" Kamnik: Buditeljem slovenskega petja trikratni Živio in Slava! Nedvčd. Kostanjevica: Srčen - pozdrav Tebi društvo vrlo, da žrtve Tvoje bi stoteri sad rodile v korist in slavo domovini mili. Oj, da bi oko nebeškega očeta zrlo milostno uvek na te, da nebesa rosile bi srečo na vseh Tvojih potih v meri obili. Bralno društvo Kostanjevsk o. Kranj: Slovenske pesni mili glas Vzbujaj za domovje nas. Čitalnica. Kranj: V imenu zjedinjenih slovenskih abi-turijentov čestilcem Polihimnije zbranim v Mariboru : Slava! Vencajz, Vodušek. Krško: Dokler bo donela po majke Slave preobširnem ozemlji pesen slovanska tudi narod Blovenski propadel ne bo! Tone Ferfila. Ljubljana: Raduje se na ogromnem razvitku slovenskega petja Vam kliče »Glasbena Matica" uaudušeno: JŽivio! Naprej zastava Slave! Franc Ravnikar, prvomestnik „Glasbene Matice". Ljubljana: PrearČni pozdrav vrlemu slavnostnemu odboru in zbranim rodoljubom. Živeli slovenski pevski zbori, sklenite zvezo, da bode vsaj pevsko združena Slovenija. Vojteh Valenta. Ljubljana: Vzajemnosti živlu a spčvu slo-vanskeho hfimave : Nazdar! Česi Ljubljansti. Ljubljana: Živela sloga, prihodnjost naša, ZdravBtvujte I Kalister, Gutnik, Slavko. Litija: V boji za prospeh Slovenstva vzbuja naj nas lepa slovenska, slovanska pesem : Naprej! Pevsko društvo Litijsko. Ljutomer: Zelena Mura pozdravlja šumečo sestro Dravo ter jej zavida današnjo srečo. V duhu Čuje gromovite glasove: Slovan gre na dan! Bralno društvo pri sv. Križi na Murskem polji. Ljutomer: Doni pesem slovenska, drami narod. Ne vdajmo se! Slava pevcem in pevkinjam! Bralno društvo pri Mali Nedelji. Metlika: Službeno zadržan, nemogoče udeležiti se pevske slavnosti, torej kličem: Živila pevska vzajemnost! V duhu sem z Vami. Valentinčič, predsednik .Slavca". Mozirje: Zbranim pevcem in rodoljubom trikratna Slava! Mozirska Čitalnica. Mozirje: S Savinjskih planjav srčni pozdrav zbrauim Slovencem in Hrvatom. Savinjski „Sokol". Neunkirehen: Slava slovenskim pevcem, pojočim gospero in gospodičnam slovenskim in častilcem slovenske pesme! kliče iz Neunkirchena: Stanko Prus, kaplan. Novomesto: Slušaj narod mogočni slovanski zbor! Vzdrami se in kaži svetu, da se na „tleh domačih" Ti glasi! Dolenjsko pevsko društvo. Novomesto; Gojlteljem slovenske pesni kličejo gromoviti Živio! narodni učitelji na Grmu : Albreht, Andolšek, Bregar, Dimnik, Horvat, JegljiČ, Kol-bezen, Likozar, Novak, Ro-jinja, Šiftar, Turk, Zaman. Senožeče: Živeli narodni buditelji na severni meji slovenski! Hinko Kavčič, Trost, Ščavnicar. Sevnica: Gromoviti Živio in Slava pevcem in pevkam! Kisel, Huber, Končan, Piber- nik, Šavnik, Lunaček, Šter-benec. Šoštanj: Slava zbranim pevkinjam in pevcem, Živela slovenska pesem! Šaleška čitalnica. St. Jurij pri Cel j i: Lepo, zbrano petje prouzroči, Da za novo pesem dan napoči. Dr. Gustav Ipavec. Št. Pavel v Savinjski dolini: Krepak pevski pozdrav! Št. Pavelski pevski zbor. Št. Pavel v Savinjski dolini: Slovenski pesmi zaori trikratni: Živeli! Šempavelci. Štore: Silni slovanski spev, neti, goji v slovenskih srcih slovanska čuvstva, plamen ljubezni do Boga in človeka, naroda in domovine. Supan, Stukelj, Pustisek. Toplice Zagorske: V prebujenje in slavo naroda ob mejah Slovenije razlegaj na veke se slovanska pesem Ti! V duhu pri vas: Živeli! Slava 1 Žarko, Sever, Josip Zimmer-mann. Tržič: Kličemo z naudušenjem srčno trikratni Živeli! Bralno društvo v Tržiči. Trnovo: Rojaki prepevajte vedno veselo, Da združenja pevskega blažena slast Olajša težavno nam narodno delo, Razdorov strašansko pomiri nam strast. Prostoslav Kretanov. Vojnik: Doni pesem, brate druži, Domovini vsak naj služi, Kogar tvoja moč budi, Oj, slovanska pesem ti 1 Slava društvu! Slava gostom! Dr. Gregorec, državni poslanec. Vrhnika: Naj dokaže slovenske pesmi mogočni glas, da ste brez seboj prinesene slovenske prsti na domaČih slovenskih tleh. Slava! Živeli! Dr. Marolt, Flis, Komotar, Gruden. Z a d e r: Presrčne pozdrave zbranim pevkinjam, pevcem in vsem navzočnim raz obalov morja adri-janskega: Pukl, Pire, dr. Jan, dr. Pučko, Mulej, Svoboda, Gvajz, So-rica, SvetiČ, Bekvar, dr. Pocek. Zagreb: Hej Slovenci, črna zemlja naj po-grezne tega, kdor odpada! Sojer. Zagreb: Ko pesem nas budi, Slovence naj krepi, Naj ona druži nas. Sedaj in vsaki čas. Celestin. Žižkov: Vsem slovenskim rodoljubom, zbranim danes v Mariboru prisrčen, pozdrav iz zlate slovanske Prage. Kakor v glasbi spaja harmonija vse posamezne glasove v lepo celoto, tako v narodnem oziru naj združi nas goreča Ijubeien v jedno rodbino. Ljubezen rodi, nezloga mori. Bodimo vsak svoj, vsi pa zajedno. Na zdar! Jan Lego, Peter Štefan bo-goBlovec. Beli grad ob Savi avguBta 1890. Slavnemu zboru! Ljubim rojakom iskreni pozdrav ! Na slovenskem obrežji Drave šumeče razlega slavjauskih pesuij se glas. Ta slovesnost znamenit ga pomena prikazuje avetu, kako se probuja, kako se giblje velikan nastopajočega stoletja. On izražava svoje želje — zahteva svoje pravice. — Priznan hoče biti od VBeh narodov Evrope kot popolno ravnopraven, — ker tužui čas, ko je Slovan bil vsakemu tujcu rob — izginja. Ori svobodno slovenska se pesem! ohrabri junake, tolaži in dvigaj duše omrkle — sovražnikom Slovanstva pa pričaj, da živi duh slovenski in da bode živ na veke 1 Živela pesen slovenska! Živele pevke in pevci! A vse v večno Slavo Slavjanstva ! Miroslav Hubmajer. Tako se je na vse strani slavno izvršila v najlepšem redu velelepa ta pevska BlavnoBt. Ker je slov. pevskega društva odbor že sam izrekel toplo zahvalo svojo vsem sodelujočim pevskim društvom in vsem udeležencem, preostaje mi tu samo še izreči popolno priznavanje tudi od strani nas Ljubljančanov g. Drag. Hribarju, za požrtvovalno, nesebično njegovo delovanje, da so je naš separatni vlak tako lepo obnesel in toliko pripomogel k sijajnemu izidu slavnosti, katera ostane v neizbris-Ijivem spominu vsacemu, ki se je je udeležil. J. N. Domače stvari. Fran Kotnik f. Na svojem domu na Vrdu izdihnil je včeraj preblago dušo svojo gospod Fran Kotnik, veleposestnik in tovarnar, v 02. letu dobe svoje. VeBt o njegovi smrti nam ni prišla nepričakovana. Par mesecev Brno že znali, da so mu dnevi šteti, vender se nam je milo storilo, dobivši vest o njegovi smrti, ki je hud udarec za ves njegov okraj in bode vzbudila žalost v srci vsacega, kdor je pokojnika poznal. Pokojni Kotnik bil je mož, kakeršnih je malo, ne le po Slovenskem, nego tudi v večjih narodih. Porojen iz stare imovite rodbine na Verdu, šolal se je v Ljubljani, od koder jo je krenil na tehniko na Dunaj, kjer je završil tehniko in inženersko šolo 1858. leta. Posebno znamenito je bilo njegovo delovanje na obrtnem polji in smelo trdimo, da jednacega tovarnarja, kakor je bil on, na Slovenskem več ni. Njegova parketna tovarna sluje daleč čez slovenske meje, proizvodi njegovi bili so odlikovani na raznih razstavah, največja slava njegove tovarne pa je v tem, ; da je bil pokojni Kotnik svojim delavcem pravi dobrotnik. Ko so mu pred par leti tovarno silno obdačili, hotel je delo ustaviti, a misel, da bi vsled tega nad 100 delavcev izgubilo kruh, ga je napotila, da je še dalje delal, dasi je bil naloženi davek celo za nje- , gove razmere jako čuten. Jednako blažega pokazal se je pri svoji opekarni. Prijatelj ga je bil opozoril, naj si zgradi novo peč „Ringofen", a Kotnik mu je odgovoril: „Da, da, pravo imaš, a kaj potem z delavci!" Usoda delavcev bila mu je bolj pri srci, nego povečani dobiček, ki bi ga rosile solze. Zato bodo na njegovem grobu poleg i britko žalujočih sorodnikov, poleg narodnjakov, ki v njem izgube izboruega rodoljuba, poleg znancev in nepriiateljev, tudi v gostih vrstah stali njegovi delavci in brisali si solze za svojim bivšim dobrim gospodarjem, za i možem poštenjakom, za vrlim gospodom, ki ! je za vsacega imel odprto roko in srca, ki je v vsem svojem delovanji bil uzoren. j*- Tudi mi, ki nam je bil pokojni Fran Kotnik vedno zanesljiv pristaš in soborilec, pridružujemo se v žaloBti mej žalujoče in kličemo : Večen mu bodi spomin! Lahka l mu ze mljica! — (Imenovanja): Pri tukajšnjem c. kr. plačilnem uradu imenovana sta: Oricijalom g. asistent E manue 1 Josin, asistentom g. računski praktikant Valentin Koželj. Davčnim nadzornikom v Kočevji imenovan je c. kr. davčni kontrolor Ivan Kalan. — (Odbor ^Slovenskega pevskega društva") volil je v svojej seji dne 12. t. m. g. Antona Gregoriča podpredsednikom, g. Frana Suhe rja tajnik om, g. Antona O gorel ca arhivarjem in g. Frana Zopfa blagajnikom. — (G o s p. Kari in), kapelan šentjakobski poj de v kratkem v zavod „dell' anima" v Rim. — (Strelsko društvo Ljubljansko) praznovalo je v nedeljo in včeraj poroko nadvoj-vodinje Valerije s svečanim streljanjem. Včeraj streljalo se je tudi po noči („Lichtelschiessen"). Strelišče bilo je lepo okrašeno, od 6. ure do pozne noči svirala je vojaška godba. Občinstva bilo je vse polno. — (Kranjski veteranski kor) praznoval bode ob jednem poroko nadvoj vodinje Marije Valerije in rojstveni god svojega pokrovitelja presvetlega cesarja jutri v nedeljo jako slovesno. O 1 a 8 uri odidejo veterani z zastavo in godbo k crkve-nemu opravilu, katero bode služil gosp. kakonik Z a mej i c. Potem je zajutrek na vrtu pri Auer-ji, kjer bode svirala godba. Popoludne ob 3. uri odidejo veterani iz knežjega dvorca v Gospodskih ulicah z godbo na novo lepo okrašeno strelišče pod Rožnikom, kjer bode ljudska veselica, zvečer ples in ognjemet. Ustopnina 10 kr. — (Upraviteljstvo mestnega vodovoda) je jako obžalujoč opazilo, da se skoro po celem mestu v hišah, ki so bile z vodovodnimi cevmi zvezane, po dnevi in po noči puščajo brez kake potrebe pipe odprte, tako, da je treba že zdaj po noči vodo sesati in po strojih v reservoar vzdigovati. Od zadnje sobote do ponedeljka zjutraj se je n. p. tekom 36 ur, porabilo 2260 kubičnih metrov vode in sicer tekom 24 ur skupaj 1500 kubičnih metrov ali 1,500.000 litrov. Zvezanih je bilo z mestnimi vodovodnimi cevmi 340 hiš torej tretjina celega mesta in jemalo je okoli 10.000 prebivalcev vodo iz mestnih cevij. Na vsako osebo pripada na dan 150 litrov, katera množina vode je res neprimerno in nepričakovano velika. Na Dunaji je vsaki osebi dovoljeno porabiti 34 litrov vode na dan. je torej iz tega razvidno, da je bila poraba vode v Ljubljani Škrat veča nego na Dunaji. Mesto ima na podlagi določil o dobivanji vode dovolj sredstev temu zabraniti, da se voda brez potrebe odtakati pusti in je tudi po § 14 istih določil opravičeno po svojih vodovodnih organih ustaviti vodo, s tem pa se ne-doseže onega higijeuičuega namena, ki ga je hotel velikodušno mestni zastop Ljubljanski doseči, da je namreč vsakemu prosto brez kakega merjenja rabiti vodo. Obračamo so torej do občinstva našega mesta s pozivom, da naj v lastnem interesu svoje služabnike nadzoruje in se varuje brezmerne in nepotrebne porabe vode. — (Kamnjanje sv. Štefana). Po naročilu g. župnika M al en šk a izdelal je in iz Pariza semkaj poslal g. Jurij Šubic krasno sliko, pred-stavljajočo kamnanje sv. Štefana. Slika namenjena za glavni altar v cerkvi „Pri božjem grobu" v Šte-panji vasi, razstavljena je v Giontinijevi izložbi na mestnem trgu. Krasni umotvor je vreden, da si ga vsakdo ogleda. — (B os en sk o-her cego vs ka bataljona) dospela sta včeraj zjutraj ob 8. uri 20 m. iz Trsta v Ljubljano. Pričakovala jih je vojaška godba domačega pešpolka, do šestdeset častnikov tukajšnjega vojaštva, mej njimi podmaršal vitez W a t te k, general S c h i lh a v sky-Bahnbr uck, dež. predsednik baron \V in kler, župan Grasselli in par tisoč občinstva. Ustop bil je na peron vsakemu dovoljen. — Korenjaške postave Bošnjakov še bolj pa Herce-govcev vzbujale so občno zanimanje, še bolj pa se je opazovalo lepo in mirno obnašanje „Novo-Av-strijcev", mej katerimi smo videli uprav klasične obraze. Častniki njihovi so večinoma Srbi in Hrvati, tako oba podpolkovnika. Jako prijetno čulo se je, kako so Častniki mej seboj le srbski govorili in kaj posebnega se je poslušalcem zdelo, ko je podpolkovnik deželnega predsednika srbski nagovoril. Predno je bil še čas, ustopili so bosno-hercegovski vojaki v vozove in z živioklici odslavili se od Ljubljanskega občinstva. — (Od strele zadeti g. Vadna 1), zasebni uradnik pri g. dr. Sajevici, prišel je k zavesti, že govori, in je najboljše upanje, da popolnoma okreva. Tudi okrajnega sodišča diurnist, g. Miiller, počuti se razmerno dobro. — (Duhovniške premembe v Ljubljanski škofiji.) Župnijo Breznico je dobil g. Ant. Hočevar, župnik v Šentjoštu nad Polhovim Gradcem. — Premeščeni so gg.: Janez Nemanjič iz Fare pri Kostelu v Šentjurij pod Kumom; Anton Bojanec iz Šentjurja pod Kumom v Šentjanž; Janez Bolta iz Šentjanža v Ledine kot farni oskrbnik ; Janez Lavrenčič iz Cerkelj v Kranj; Valentin Bernik iz Moravč v Vrhpolje kot Lichten-berški beneficijat; Anton Žnidaršič, novomašnik, pride v Faro pri Kostelu; Franc B ire k, semeniški duhovnik, v Kočevje; Janez Ambrož iz Križevega pri Kostanjevici v Moravče; Vaclav Vondrašek, novomašnik, v Križevo pri Kostanjevici; Valentin Lav t ar, ekspozit v Trnji pri Slavini v Kropo; Matevž P in t ar iz Šentruperta v Trnje kot ekspozit; Janez Šiška, semeniški duhovnik, v Šent-rupert; Franc Košir iz Sentpetra pri Novem Mestu v Škocijan pri Dobravi; Janez Hromeč iz Borovnice v Sp. Log kot farni oskrbnik; Ludovik Schiffrer, semeniški duhovnik, v Borovnico; Anton Tramtć iz Dobrepolja v Šentpeter pri Slavini kot ekspozit; Janez Zakrajšek, novomašnik, v Metliko; Janez Str nad iz Košane v Babnopolje kot farni oskrbnik; Ludovik Jenko iz Trnovega pri II. Bistrici ; v Košano; Franc F e r j a n či č , novomašnik, v Trnovem pri Ilirski Bistrici; Franc K r e k iz Cerknice v Cerklje pri Kranju; Janez Hladnik iz Polhovega Gradca v Cerknico; Vincenc Vidergar iz Spodnje Idrije v Polhov Gradec; Jakob Lebar iz Boštanja v Spodnjo Idiijo; Janez Pavlic iz Metlike v Boštanj; Janez Bartelme, novomašnik, v Preserje; Janez Hu-dovernik iz Preserja na Vače ko JssenhaušI' beneficij at; Valentin E rž e n iz Radovljice v Šentpeter v Ljubljani; Jos. VVrus, novomašnik, v Tržič; Rok Mer čun iz Tržiča v Šentjakob v Ljubljani; Franc Rajčevič, novomašnik, v Brezovec. ,81.« — (Zdravniško vodstvo na Bledu) priredi dne 17. in 18. t. m. v proslavo cesarjevega roj8tvenega dne veliko slavnost, katere čisti donesek je namenjen zakladu za ubožno hišo, ki se ima zgraditi na Bledu. Program: Dne 17. t. m.: Koncert v Lujizini kopeli, tombola v hotelu Mallner, zvečer razsvetljava jezera. Dne 18. t. m.: Maša na otoku, popoludne koncert v Lujizini kope'5 zvečer plesni venček v hotelu Mallnerjevem. — (Nezaupnica.) Središki občinski odbor s svojim županom g. Zadravcem ni več zadovoljen in mu je dal v seji dne 15. t. m. nezaupnico. — (Dijaško veselico) z deklamacijami in predstavo gledališke igre „Slep ni lep" priredili bodo jutri zvečer Cerkljanski dijaki na županovem vrtu. — (Ustanovo za vdovo ponesrečenega gasilca), kakeršno so ustanovile v spomin cesarjeve 40letnice avstro - ogerske zavarovalnice, podelilo je društvo „Donau" na Dunaji vdovi Mariji Bidovc v Kranji, katere mož si je pri nekem požaru kot gasilec nogo zlomil in vsled tega umrl. Ustanova znaša 50 gld. na leto. — (Požar vSmeledniku). Kakor se nam poroča udarila je strela v četrtek zvečer v farovž v Smeledniku, ter je nastal požar, ki je napravil več škode. Pogorelo je baje več voz in hišnega orodja, katero se je nahajalo v shrambi za vozove. — (Iz Trnja na Pivki) se nam piše: V „Slovenskom Narodu" čitam pogosto o nesrečah po streli. Tudi v naši bližini nas je letos strela Že dvakrat ostrašila. V Kleniku udarila je dne 7. julija v hišo Strunčevo, poškodovala tri osebe ter hišo vžgala. Dne 30. julija pa je na Biljah ubila 21 letno deklico. Revica je seno grabila, kar se pripode oblaki in trešči v deklico. Čudno je to, da je isto deklico strela že lani omamila. — (Iz Loškega Potoka) se nam poroča: Dne 12. avgusta ob 1/9B. uri popoludne bila je tukaj strašanska nevihta, kakor orehi debela toča je uničila skoraj vse poljske pridelke. Škoda jo tem večja, ker je še vse žito bilo na polji, ker ni bilo Še nič požetegu. Tako hude nevihte in toče se še prav stari ljudje ne spominjajo. Posebno zadete so vasi: Hrib, Travnik, Srednjavas in Šegovavas. Tudi veliko drevja je vihar uničil in podrl. — (Iz Postoj ine) se nam piše: Dne 13. t. m. pripetila se je velika nezgoda. Posestnik Anton Jurca iz Bukovja pri Postojini šel je z vozom na polje, da pripelje žito domov. Ko naloži in poveže, požene mu dekle živino, a voz se zvrna na Jurco in ga stlači tako močno, da je dušo izdihnil, predno je došla pomoč. Pokojnik zapustil je 4 otroke. — (Program) konjske dirke v trab 1890. leta prirejene od konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske na Vrhniki dne 6. septembra tega leta. Dirka bode dne* 6. septembra (na dan premovanja konj) popoludne točno ob uri na državni cesti v trgu Vrhniškem in sicer od mostu pred hišo g. Tomšiča do hiše gospe M. Jelovškove in nazaj v skupni daljavi 2400 metrov I. Dirka tri in Štiriletnih kranjskih žreb-cev in kobil. Daljava 1200 metrov. Darila se bodo izplačala le tedaj, ako pride konj vsaj v treh minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v dveh in pol minutah na cilj. Prvo darilo 40 gld. Drugo darilo 20 gld. Tretje darilo 10 gld. II. Dirka starejših kranjskih žrebcevin kota i 1. Daljava 2400 metrov. Darila se bodo izplačala le tedaj, ako pride konj vsaj v Šestih minutah ua cilj. Ako se pa oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 30 gld. Drugo darilo 20 gld. Tretje darilo 10 gld. III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj jedno leto lastnina kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Prvo darilo bode se izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 25 gld. Drugo darilo 15 gld. Tretje darilo 10 gld. Ude leži te v pri dirki je z g lasi t i pismeno ali ustno najpozneje do 12. ure na 6. septembra občinskemu uradu na Vrhniki. Za udeležitev v III. oddelku plačati je pri zglasitvi 1 gld. kot ustop-nino. Pri dirki veljavne določbe. 1. Raz-sojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veščaki. 2, O vseh prepirih razsojujejo z večino glasov razsojevalci. 3. K I. in II. dirki so pripuščeni na Kranjskem rojeni konji od tretjega leta naprej. To je dokazati z listkom, katerega je dobila konjeva mati pri oplemenitvi. K III. dirki so pripuščeni le tisti konji, ki so najmanj jedno leto — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti kranjskega posestnika. To je dokazati z županskim potrdilom. 4. Kdor se ni zglasil v pravem času, ne sme priti s svojim konjem na dirjališče. 5. Ako se zglasijo k vsaki dirki manj nego trije tekmovalci, onda veljajo gorenji predpisi iu pa določila podpisanega odseka. 6. Za konje, ki so nad 9 let stari, ni treba povedati starosti. 7. Dovoljeno je kaki navzoči osobi precej dokazati, da kak konj nema pravice, po gorenjih določilih j dirjati v kateri dirki. 8. Voz je vsakeršen dovoljen in za leto 1890. tudi bič (gajžla.) 9. Tekmovalci morajo biti na dir-jališči, to je pred gospod Tomšičevo hišo pol ure pred začetkom dirke. Tu je voznike naznaniti, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, jne sme tekmovati. 10. Razvrstitev dirjalcev določi žreb. 11. Vsak tekmovalec dirja sam za se, in za vsakega posebe se določi, koliko časa je dirjal. 12. Dovoljeno je vozniku, da mu kdo pomaga pred dirko držati konja, in Bicer pri glavi. 13. Tekmovalci, ki vsem določilom odsekovim nočejo ustreči, izključijo se od dirke. 14. Konja, ki mej vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v trab. Ako konj prestopi prostor mej dvema zastavama (25 m) v galop, ali če pride v galopu na konec, izgubi pravico do darila. Z vsakim tekmovalcem se pelje član odbora kot priča. 15. Ugovore zarad nepravilne vožnje je precej naznaniti razsojevalnemu odboru. V Ljubljani 1. avgusta 1890. Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. Franc Povše 1. r., podpredsednik. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 16. avgusta. „Fremdenblatt" izvedel iz naj pristojnega vira: Hoftmann, polkovnik pešpolku, ki nosi ruskega carja ime, dobil od ruskega carja posebno povabilo k manevrom pri Krasnem Selu. Polkovnik je že odpotoval na Rusko. Dunaj 16. avgusta. Bosensko-hercegov-ska batalijona dospela ob 11. uri pod povelj- stvom svojega podpolkovnika. Na južnem kolodvoru vsprejeli ja Kallav. podmaršal Merkel. komi poveljnik Schonfeld. Pred kolodvorom pozdravljalo občinstvo s „hoch" in živioklici. Razne vesti. * (Dvoboj v francoski vojski.) Kakor javlja „Gaulois" odpravil je vojni minister g. pl. Frey-cinet zaupno okrožnico na zapovedujoče generale vojske, v katerej nasvetuje, aaj se mej častniki ne zmatra dvoboj obveznim niti v slučaji dejanjskega razžalenja. * (Velika nesreča). Mej hudim viharjem podrla se je vsled pogreznenja necega kanala v Crefeldu hiša, v katerej je stanovalo nad 50 ljudij. Iz razvalin izvlekli so 2G mrličev in 3 ranjence, 12 oseb se še pogreša. Upajo jih rešiti, ker se ču-jejo iz razvalin klici na pomoč. Ostali so se rešili, 12 prebivalcev pa ob času nezgode ni bilo doma. * (Dvajset rudarjev) utopilo se je v S o-nori v Severni Ameriki vsled preplavljenja rudnika, v katerem so delali. ♦(Dveletna ubij alka). V Jazovi na Ogerskem igrali so se otroci z raznimi tehtničinimi uteži. Dveletna deklica udarila je štiriletnega svojega brateca s pol kile teškim železnim utežem tako nesrečno na čelo, da se je deček mrtev zgrudil. * (Konjsko meso) se čim dalje bolj uživa v Parizu. Bilo je 1. 1866., ko so ondu odprli prvo konjsko klavnico, danes pa ima Pariz že 132 tacih mesnic. V preteklem letu zaklali so 16.940 konj, 241 oslov in 43 mezgov. Konjsko meso se zauživa najraje s polivko kakor govedina, ter ga tako pri-gotavljajo, da je teško razločiti od govedine. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpč na pomanjkanji slasti, napenjanji, tifičanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov Scidl itz-prašoku. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na D u naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po doželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5(55—10) »ljubimki nor »toj i la vse leto gl1 j mi i : 14. avgusta: Franc Kovač, delavčev sin, 4 mesece, Kravja dolina št. 22, za katarom v želodcu. — Rozalija l'rankar, paznikova hči, 21 dni, Dijaške ulice št. 9, za Bpridenjem krvi. V deželni bolu ici: 12. avgusta: Marija Hutter, gostija, 80 let, za katarom v črevib. Meteorologično poročilo. j Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. t* > a >-t 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7335 mm. 7335 min. 7343 mm. 19 4° C 290° C 21-2° C si. jvz. si. jz. si. jz. jau. jas. obl. 17 0 ram. dežja. ti > iri rH 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7363 mm. Talili mm. 738"0 mm. 15-8° C 21-8° C 19-2° C brezv. al. j z. brezv. megla obl. jas. 0-00 ram. Srednja temperatura 23-21 0*4° pod normalom. in 18-9°, za 38n nad in lID^naosl-^SL "borza dne" 16. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5°/0 marčna renta . . Akcijo narodne banke Kreditne akcije. . . London...... Srebro ...... Napol....... 0. kr. cekini . . . . Neuiuke marke . . . včeraj — danes «ld. 88-35 _ gld. 88-30 >i 8960 — 89-65 i> 109 75 — _ 108-50 n 101 15 — 101-20 T) 980-— — V80 — n 307-75 — n 310 — n 115-20 — a 114-55 n n »'•14 _ n . 9-08 71 5-49 — a 546 rt 56-31 Ormlec, poste restant«." (312—18) Za lovsko sezono priporočam največjo uber lovskih pušk: puško za drobni svinec, brzodvooevke, rlsanloe in kratke brzorlsanloe lastnega izdelka z jamstvom; nadalje dobre Liitttško puško za drobni svineo, salonske pušk t in revolverje. V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo. Oblesja iz najboljše in najlepše orebovine in v vsakeršni obliki ter vse v to stroko spadajoče poprave se hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar naravnost meni pošljejo in ne dado poprej puške kaccmu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni izreče v popravo, kajti s tem se stvar le podraži. Vse neugajajočo se radovoljno zamenja. - Cenik za, puške je na razpolaganje. Z vclespnšrovanjcm Fran Kaiser (633—2) p-aSkar v Ljubljani. Selenburgove ulice. Po soglasuej sodbi odličuili strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odlična zdravilna atudencnica pri vratnik, želodčnih, mehiirnih in obintuih boleznih, pri kntnru. hripuvosti. kašljHiiji, posebno za otroke, polog tega pa tudi (481—10) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseli organičuih in želodec otezujočih primesi, (jilavna zaloga v Ljubljani pri Jtl. E. Supan-n; prodajajo ga nadalje:' M. Kastucr in J. Klauer; v Krmi ji : F. Dollenz: v Logulvi: J. Tolazzl. Dr. Rose životni babam je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče domače sredstvo. (88—16) Veliku steklenica 1 gld., malu 50 kr., po posli 20 kr. več Na vseh delili zavoj u i ne jo moja tu dodanu, zakonito varovana J varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrsko. Tam se tudi dobi 'raško universalno domače mašilo To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škutljicah po 35 kr. in 25 kr. l'o posli I) kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tU dodana zako- nito varstvena znamka. B. FRAGNER, Praga, II. -M-lMI, Mala slnuiii, Ickiiniu ,,|iri <"rnem orlu". j(Ti'' ina razpošiljatev vsak dan. Deček ne pod 14 leti, krepek, s primerno iolnko omiko, vsprejmo se takoj v tukajšnji špecerijski trgovini. — Kje, pove upravništvo tega lista. (618—2) T7" Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v Ulovi York, II a lil more, Južno Ameriko i. t. d., ter se žele hitro, varno in prijetno voziti, d->!..•• natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku, ako se pismeno obrnejo na tvrdko: Karesch & Stotzky v Bremenu koncesijoniran pošiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi: Lahn, Saale, Trave, Aller, Ems, Eidor, Fulda, Werra, Elbe. Vožnja traja le kakih M dnij. Vozniuo zaračuniva izredno ccn6. CTTATJTTnt Ker nemava v Izubijani in na v ***r.. ■ Dnnajt agentov, in se je često zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristanišča, in katere ho zabarautali za počasi vozeče ladije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic. (585-5) Karesch & Stotzky odpravnika ladij v Bremena. 4 Preselitev. Cenjenim gospodom naročnikom in slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem premestil svojo delavnico iz sv. Petra ceste št. 14 v Selenburgove ulice št. 1. Priporoča se toplo v obilo naročbo s spoštovanjem Aleksij Ekar (625—3) krojač. &M*wmm oghis puškar (341-32) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice. Ob jedne m naznanja, da tudi prenareja kresne puško na puške zadovke (Hinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoillja brezplačno ln franko. Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica BERNHARD TICHO, BRNO, Zelny tvli wt. 18 razpošilja po poštnem povzetji (267—20) Raje Crepe ČiBta volna, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—. Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progasto in križaste, dvojno šil "ko, 10 metrov gld. H.—. Pisano praktično blago za domačo obleko, 10 metrov gld. 4.—. Gladkobarvasto modno "olatg-o v vseh novih barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—• Chevron novovrstno, progasto blago, dvojno Široko, 10 metrov gld. 5.50. Trinitnik dobre bazo, 10 metrov gld. 8,80. Črni temo saksonski fabrikat, dvojno širok, 10 metrov gld. 4.50. Domače platno 1 kos 30 vati. 4/4 gb 4.50. 1 kos 30 vati. 5/4 gb 5.50. King tkanina boljša nego platno, 1 kos 30 vatlov '/4 gld. 6.—. Chiffon 1 kos 30 vati., Ia.gl. '».SO, najboljše bažo gld. G.50. Caneva* 1 kos 30 vati. lila gl. 4.HO. 1 k. 30 vati. rudeč gl. 5.20. Prejnat canevas 1 kos 80 vatlov, lila in rudeč, gld. «.—. Oxford ki se sme prati, dobre baze, 1 kos 30 vatlov gld. 4.50. Zephir za srajce najboljše in najpriporočlji-vejšo, 1 k. 30 vati. g) «.50. Raje Rips v vseh barvah, 10 metrov gld. S.50. Boston ki ne sme prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. :i.—. Garnitura iz ripsa obstoječa iz 2 posteljnih pregrinjal in z namiznega prta s svil. resami, gl. 4.—. Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, dva dela, gld. 8.50. Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali in 1 mi/ni prt z resami, gl.ii.5b. Zastor iz jute turški uzorec. kompletni zastor gld. !£.ftO. Holandakl ostanki posobnih preprog 10—12 metrov dolgi, ostanek gld. S.ttO. Novejši francoski D O I L S ki se sme prati, prekrasnu počrk, 10 metrov gl. :l.5b. Platnene rjuhe brez šiva, dobro domače platno, 3 kom. gld. J4.50. Platnene Java-brisače z vozlanimi resami, 6 komadov gld. 2.10. Ženske srajce iz sifona in platna, s lino vezenino, 3 kom. gld. S.50. Ženske srajce iz močnega platna, z zob-častitn obšivom, 6 komadov gld. 8.25. Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, 1 kos Ia. gld. 1.80, Ha. gld. 1.80. Delavske srajce iz Kuniburškega oxforda, kompletno velike, 3 komadi gld. 8.—* Normalne srajce kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Normalne hlače kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.80.____ Letno ogrinjalo •/« dolgo, gld. 1.80._ Šabraka najboljši izdeh-k, 190 cin. dolga, 130 cm. air., gl.l.SO. Cesarskorumena fijakarska šabraka 1 kom. gld. 8.60. I zore i zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BRUNER NEUHEITEN" zastonj in franko. delniška družba za zavarovanje življenja v Berolinu, podružnica na Dunaji. Glavni zastop za Kranjsko in Južno Štajarsko ima FRAN DOBERLET ml. Frančiškanske ulice št. 14. Stanje zavarovalnin koncem leta 1889. 88 ; . milijona mark; stanje premoženja koncem leta 1889. 21 milijonov mark; še nerazdeljeni preostanki dobička koncem leta 1889. 715 tisoč mark. Zavarovanje za slučaj smrti, preskrbovanjo v starosti, zagotovJjonje dot in učnin, dohodkov i. t. d. po nizkih premijah pod najugodnejšimi pogoji. NoizpodbitlJlvoBt polic je pri „Nordsternu" najprej in najbolj razvita. Vojno zavarovanje samo z omejitvijo varujoče varnost družbe in skupnosti zavarovancev do visokosti 40.000 mark brez posebne premije v zavarovanji uštete. Dividenda more se porabiti za znižanje premij in za povišanje zavarovalnine. Dokazi zaupanja so mnoge pogodbe z ohlastvi, industrijelci i. t. d., n. pr. z državno pošto, državno banko, Fr. Kruppom v Essenu in bančnim domom S. Bleich-Jbder-jem v Berolinu. '598—8) Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Oiiviic stiskalnice £n oJivn. mlini Vinske in sadne stiskalnBce (Grozdni mlini lu Marini mlini najnoveje konstrukcije v raznih velikostih. Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnice, plugi itd. Avtomatične klajne stiskalnice. Peronospera-aparatl. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rozllnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. IG. HELLER m-13) WIEN. Praterstrasse Nr. 78, WIEN. Kutalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko. Prokupcem najugodnejši pogoji. Sposol >n i 7.:iKioltiiihi ««i ij o in iro plačajo. ■ St. 14.408. (638—1) mestnega stavbin v I. nadstropji, v na- Zaradi oddaje naprave novega lesenega mostu in nove užitninske ule ravno tam vršila se bode pri magistratu Ljubljanskem 12. url dopoliuliic javna pismena dražba. Načrti, proračuni in pogoji so v pisarni skega urada, v Špitalskih ulicah št. IO vadnih uradnih urah vsakemu na ogled. Ponudbe, v katerih naj bode razvideti posamezne cene in skupni troski, uložiti je do napovedanega časa s priloženim 5°/0 vadijem vsega preračunjenega skupnega zneska. Mestni magistrat Ljubljanski dne 13. avgusta 1890. Županov namestnik: Vončina s. r. V y Ljubljani Mestni trg št. 11 L. Grečel-na lekarja prva in najstarejša alopatična in homeopatična lekarna na Kranjskem, zaloga vseh de sedaj preverjenih tu-iu inozemskih luediciusko-iaruiueevskih preparatov in specijalitet pri Mariji Pomagaj priporoča se slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih 4n že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer: Kapljice za odpravo krca, neprekosljive glodč zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cona steklenici 3H kr., dvanajsto- rici le S gld. Olje is repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro ooivenje las, lase naredi goste, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. Želodčne kapljice Marije 1'oinagaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, celo pri najtrdovratneJHih boleznih, zlasti proti pomanjkanju slasti do jedij, tidčanju v želodci", krču v želodci, motenju prebavljenja, koliki, zagnetenju vranice in jeter, žoltici in zlatej žili, sploh proti vsem boleznim, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljeni a. — Cena steklenici HO kr., dvanajstorici 8 gld. Ustna voda dr. Duflos-a, iz ameriških rastlin pripravljena, jako aromatična, obrani (obe in dlesno čisto, zdravo in varuje pred vsakim zoboboljem, oziroma je ozdravi, zatorej je prvo in naji/.vrstnejšo sredstvo za zobe in dlesno. — Cena večjemu đakonu *J0 kr. Univerzalni jedilni prusek proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zanašanju priznan iu zelo priljubljen. — Cena škatljici z navodom za rabo 35 kr. in 50 kr. Cvet za luskine je najracionalnejše sredstvo za popolno odstrauenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabo *0 kr. Univerzalni zdravski »lili* ima vse kreposti, katere imajo obliži najbolja-s iu najbolj iskane sestave. Racijonalno in mnogokrat preakuseno sredstvo za popolno ozdravljenje vsoh vnetij, ran in oteklin. — Cena škatljici z navodom za rabo 30 kr. Zobna pattta, odoutomnegiim imenovana, v porcelanastih Skatljicuh. Preskušena pasta za polituro in ohrauenje zob. — Skatlja »JO kr. Zobne kapljice po dr. Hager-ji ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odontiu' imenovane. — Steklenica velja 10 kr., dvanajstorica 90 kr. Zobni prašek, bel, po dr. Heiderji, je jako priljubljen in mnogo zahtevan. — Škat- Ijica 30 kr. jpfr Hoiiieopatičiia zdravila. Homeopatična zdravila se preskrbe v posebnoj dobroti in čistosti v najtočnejšein potenco vanj i. V»a zdravila kakor tudi zmletja, stanjšanja in potenco vanj a so vedno sveža in z najuiuenejšo skrbnostjo in lintaučunsljo pripravljena. (5196—16) prej KARL AHČIN ključarski mojster v Ljubljani Francovo nabrežje 13 priporoča svojo izborno zalogo lepo. natančno in trpežno izdelanih £1 1 nili ognjiše, okov za okna in vrata, dalje izdeluje (617—2) železne ograje v vsalovrstn h oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa Ulju »'»rsUa dela po najnižji ceni. — Vsprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, po ceni in zanesljivo. Posebno opozarja na svojo, na Krau|skeui največjo zaloiso elektrotehničnih proizvodov katera omogočuje najzanesljivejšo vpeljavo hišnih telegrafov in telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gg. trgovcem in tovarnarjem v varstvo pred tatovi in v Nvrho hitrega ptiMlovauja. Prec. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posestnikom se priporoča za napeljavo 9MT strelovodov ~W katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovejšem, zanesljivem načinu, popravlja tudi že napeljane pohabljene Ntrelovode, katerih zanesljivost preizkuša z naVlakc za to naročenim ,,eleklroiuetroiu'v — Posamezni deli za napeljavo strelovodov« lilšuih teleuralov in telefonov so vedno na razpolago Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mogočo nizka Lkl 11- L'.' LI L LI ULL I I I. L.Li_L I.L.I 2.1 I I L I L LI L I LLilI.L:LJ.I .L L LI i I L ^Tapecirar ^ln^deka lW— 85) -TcKliiiu tapecirarska kupciju v H.jur>ljnni. ANTON OBREZA f~ ? Ljubljani, Šelenhurgove. ulice & 1, vLJ8*"*^ , priporoča okusno in trdno narejeno zimnice, modroce na peresih, divano, stole, otomane, garniture za saloni.', Jedilne sohe in spalnice; dekoracijo za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, knt.ro rabim, je pri -poznam* dobro in brezhihno, kar iro-IOVO priča moja razsta\a v Rudnlli-11 iimn, in stojim z ozimni na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupc> B, da zahtevajo moj ilnstrovani cenik in uzoree blaga, kar razpošiljam zastonj in franku. S/Z čas stavbe priporoča erw ■ »i wb!> v a igjja» trm w m m *m> ^tv w m *<*g> m m ^mtmm Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po zelo uizki ceul okove za okna in vrata, štorje /a štokodoranje, d rat in cveke, saniokolniee, vezi za zidovje, traverze in start* železniške šine za oboke, znano na jboliši Kamniški Portland in ltonian cement, sklejni papir (I)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedi Ina ognjišča in njih posamezne dele. Pri Btavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—38) WT Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi fn plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva ztnirom sveži Dovskt mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. + I I I i 1 1 I 1 I I I IIM-T I I i I I I I fefcfct Odlikovan ua iimo-ili kuietl|Nkib razHtavah. I'ri/.imii j«» j okey-klubov. Komeuburska živinska rediina štupa a konje« robato živino in ovee, '/, Skatljica 70 kr., fikatijico 35 kr. ces. in kr. priv. restitucijski fluid (umivalnu vodu ^.»t ltonj«?) 1 steklenica 1 gld. 40 kr. KvVizde Silna krma za konje in Kove|o živiuo. — V zabnjčkih po 6 gld. in 3 gld. in v skatljicuh po 80 kr. Kvvizde vaselina za konjska kopita (sredstvo zn »brane- nje kopit). — PnAica 1 gld. 25 kr. Kvvizde kit za kopita (umetno kopito). — Paičica so kr. Kvvizde svinjska štupa za pospeševanje lisboletija iu hitra odpomoč za abujšane živali. — Velika Skatljiea l gld. 26 kr., mala dkktljica 63 kr. Kvvizde umivalno milo M domače iivaii. — Ko» 40 kr., mala pušica 80 kr., velika pusica 1 gld. 60 kr. Kwizde SedlinO milO xa tlMeaJe« poliranje iu ohrauenje sedel iu usnja te oprave. — Puiioa 1 gld. SSSI Da se obvaruješ ponaredb, pazi na gorenjo varBtvene znamko. SSSS FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaj i c. in kr. avstrijski in kr. rumnuHki dvorni zalagatelj za živinozdravniške izdelke. (1^8-6) + ^^^Korneuburška živinska rediina stupa, k:-wi2:xde] c. in kr. priv. restitucijski fluid i,, KVVIZDE zgoraj navedeni izdelki dobč ee pristni v vhcIi lekarnah in droguerijah avitro-Ogereke države + + J Doktor prava I • r mesečno sodnijsko prakso zmožen slovenskega, nem-*• ega, srbskega in nekoliko Taikega jezika, l*ee mesta pri od»unaji: Viktor pl. Trnkčciv, 5 okraj, Ilundsthurmstrasso 118; dr. Oto pl. Trnk6ezy, 3 okraj, Radotzkv-pjatz 17; Julij pl. Trnk6ezy, 8 okraj, Josefstiidterstrasse 30-, > Cirudei (Štajersko): Vendeliu pl. Trukoczv, lukar; nadalje v vseh lekarnah, pri drogalstlh, trgovcih itd; zajamčeno pristna le, če ima gore-njo. oblastveno varovano varstveno znamko. Prokupci Imajo obilen rabat. (453—4) Št. 14.984. (639—1) Pri upraviteljstvu mestnega vodovoda Ljubljanskega je popolniti službo knjigovodje z letno plačo 80 0 gld. Služba se bo iz prva oddala začasno in prosilcem zanjo treba dokazati, da so praktično izurjeni v trgovinskem knjigovodstvu in korespondenciji, pa da so zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu. Prošnje pravilno kolekovane je uložiti do 31. avgusta letos pri tukajšnjem mestnem magistratu. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1890. Župan: Grasselli m. p. Izvrstno pivo prve Graške delniške pivovarne poprej SCHREINEB, & sinovi združeni pivovarni (ioa—2G) Schreiuer v Grafici & Hoid t Fnntigamn prodaja po tovarniški ceni zaloga w Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24 ia'B^n3'SE3.Bl Ljublj; aiia Tržaška cesta štev. 29 priporoča slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno ostekleue, ognju protivne (267-2i) peči v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cen lini k e pošiljam na željo /rameo. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp. [iltji telj in odgovorni urednik: Drag o tin Hribar. Lastnina in tisk „Ndrodne Tiskarne8. 98