1956
saver
<dj
bret
1EV1
Vrbi
i slO] *i rie v
iiovs orW ) K3' aria ! novi 1M.15
pesti11
il
<a oj mi.
>1 i n* liortf
v <
18.5
Radi
eva*
'IlOSl
KNJIŽNICA
__________________ VIA CEPPA N« 9
TRIESTE
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, ha šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir: polletna 500 lir; trimesečna 260 lig: mesečna 00 lir. Uredništvo m uprava: Trat, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-04(1 in _ 44-047. Depisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA P LOČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNI» PARTIJE T.O.
2. stran je posvečena deželam socializma
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 50 (376)
TRST - SOBOTA, 10. DECEMBRA 1955
CENA 20 LIR
Bližnje
volitve
Bližajo se upravne volitve : It j e po vojni in prve po prilli italijanske uprave v Trst. 'ložaj se je v marsičem me-1, zalo pa se bodo uprav nell tve vršile v novem vzdušju.
prav gotovo ti i ugodno za »dne stranke, ki nosijo prejšnji del odgovornosti za vse, r se na Tržaškem dogaja.
Vladne stranke so v zadnjem el»u že začele svojo volilno kam-njo na podlagi prilastitve and" 1 maloštevilnih ukrepov v ^rist Trsta in pritiska na vlado uresničenje obljub, ki so bi-tako svečano dane ob prihodu 'Ve uprave v Trst. Demokri-‘)«hi se pa še posebej zavedajo, so zelo upadle med Tržačani apatije do njih in da obstaja varriost težkih izgub. C e predamo vso novejšo tržaško zgo. lvino, pridemo do zaključka, ima Trst staro laično trudilo 2610 in da niso klerikalci nikoli a f* Preteklosti pomenili velike si-jdSjj Zato je bilo tem čudovitejša j' 'odi hnaci j a demokristjanov na o-Le* 'jih volitvah. Za človeka, ki pa „1 Upošteval politični moment, popi Mio nič čudnega, ker je bilo
liven Pio. 1	' v' -	---:---,r
isti j i U
da bo večina nacionaliste usmerjenih ljudi volilo ti-1 stranko, ki se je predstavlja. / kot najboljša zagovornica vr-
'vzeojlve Trsta Italiji. Toda za tretje ‘itvc je ta moment odpadel J u r h li-g tega se je pojavilo veli-
1.
vi.
-, “ g u ga se je pujuvnu »n-* 6sko razočaranje zaradi vlad-brezbrižnosti in zaradi po-Jbjjfjkanja konkretnih ukrepov pozitivne politike v korisl - 5 Ma. Zato je predvideti, da n v do morali demokristjani zelo »Ogo napraviti, da ne bi v Tr-11 doživeli velikanski poraz, '»v gotovo, da bomo na teh vo. | lvoh opazili še večji, odkritejši 'sig cerkvenih predstavnikov v 'bino bitko. To pa pomeni, da u bat' ' volilna borba srditejša.
I Bližnje volitve postavljajo to-i pred komuniste izredno vela č in odgovorne naloge. Ne '''mo pozabiti, da se bodo j *i nasprotniki z vso silo in Vsemi sredstvi zagnali proti vi. 0[ |U. da bi nas osamili, da bi p'ilP 'U onemogočili sleherno pove-ro v drugimi demokratičnimi ; “pinomi 7,c resolucija Cen-«Sbj ''nega komiteja KP govori, da U vel komunisti napravili vse za ' pob ,figo čim širše demokratične «S'' 'ute, ki naj bi porazila naie! P Injaške sile in jim onemogo-;ehefl » nadaljevanje sedanje po. W politike. Zato bo potreb-' [i da se komunisti zavedajo, «flj ' bi njihova inzolacija pomest- ni izolacija edine sile, ki so ' pe1/ . uspešno zoperstavi demo-irlj> * bstjanskcmu reakcionarnemu 6„0' 'lupolu in pustolovskim ter 1 J if»jiKi nacionalističnim posku-''i fašistov in monarhistov. .Komunisti moramo v tej vo-kampanji, kot smo tudi do tj, postaviti v ospredje borbo Rešitev gospodarskih proble-|v Trsta, ki jih vlada, še naj-|nj pa desnica ni v stanju rc-i kar smo opazili v enem H delovanja italijanske upra-„i. Postaviti moramo z vso silo va - fašanje s poslovanja demokratih načel, ki jih vsebujeta in Listina o človeških c b6(| btricah. Z isto močjo moramo j daviti vprašanje dosledne ,fbc za obrambo slovenskih na-10Igi) bnib pravic in za uveljavitev ■letni f
)tl-
.lev^A fUvni
INTENZIVNE PRIPRAVE ZA NOVO SINDIKALNO ORGANIZACIJO
snolim nnsioun
« m «i aj a unirli
Pravila za izvolitev delegatov in pristop neorganiziranih delavcev Pripravljalni odbor sestavil svoj izvršni organ - Zborovanja Delavske zveze - C GIL za popularizacijo manifestacije
Nadaljuje se delo za Sindikalno konstituanto, ki ima nalogo, da ustvari novo sindikalno organizacijo, katera bo sestavni del CGIL. Nova sindikalna organizacija, ki bo izšla iz Konstituante, bo najučinkovitejše orodje za o-brambo interesov in uresničenje teženj tržaških delovnih ljudi.
Konstituanta' ima nalogo da razpravlja o sindikalnih m gospodarskih problemih, obenem pa da izvoli vodstvo nove sindikalne organizacije m delegate, ki bodo zastopali Trst na IV. kongresu CGIL.
Naslednje organizacije, ki so že pristopile k CGIL, so sestavile Pripravljalni odbor Konstituante:	Delavska zveza
OGIL, Sindikat italijanskih železničarjev, zveza poštnotele-grafskih uslužbencev, carin skih nameščencev; uslužbencev INA.M, italijanska zveza pomorščakov in italijanska
zveza nameščencev v električnih podjetjih.
Pripravljalni odbor je takole sestavil svoj izvršni odbor; predsednik je on. -Fernando Santi, tajnik CiGIiL; v njegovi odsotnosti predseduje on. Domenico Marchierò, ki je član vodstva CGIL,; čTani: Ernesto Radich, Bonomo Tominez, Franc Gombač, Paolo Ferrari. Giuseppe Muslin za Delavsko zvezo; Giovanni Pagliari za železničarje in državne nameščence in uradnike, Armando Stanich za pomorščake, Rosario Amato za IN AM in uslužbence javnih ustanov, Giorgio Canciani za nameščence električnih podjetij.
Pravila za udeležbo na Kon-stituanti so naslednja:
1.	Konstituanta je sklicana za 28 in 29. januarja 1956.
2.	Vsak strokovni ali kate-gorijski sindikat bo izvolil po enega delegata za vsakih 50 članov ah odlomek petdesetih, ne manj pa kot 2 delegata.
1 Abnega statuta, ki ga hočejo
DZ0
pos
Odvzemanje volilne pravice na osnovi okrožnice bivše Scelbove vlade je skrajno protidemokratično in v protislovju z obstoječimi zakoni
isebno italijanski konzer-.	.... in reakcionarni krogi
c. l,r< (Zreti in spraviti v zgodovin vtoh11 i ar},jv podpisanih in takoj e 'to raztrganih mednarodnih II
■Ini 6
ine K £e se v Trstu postavlja z vso j K^j /' vprašanje poraza nazadnja-’ri À sil, kar pomeni poraz do-PreA(|l (Vnje demokristjanske pol i 11 -J in onemogočitev desničarske Mjavitve, je to tem Važnejše m- podeželskih občinah. Demo-istjani bodo očividno skušali i vsak način zmagati v milj-P(I,jJjK občini, skušali bodo mešati tr JNie v dolinski, napeli pa \ vse sile, da bi dobili v ioVelCl’ ."ii- roke nabrežinsko občino, '-od'1'0 p je bilo opravljenega že pre-[i baznarodovalnega dela, Milj-34' '« in dolinska občina morata 'lati v demokratičnih rokah, v
(jflHrežinski p» ie treha l,repre-ia je'.l> zmago demokristjanov, ki n j 1 prav gotovo pomenila v go-Igr ‘"Barskem in narodnem oziru "vn nesrečo.
A na volitvah bo treba pred-j , paziti, da se ne bo stopilo ‘0fjn’ "tla nacionalizma in šovinizma 1 da se bo razkrinkal vsak lak ' "skns, ki bi otežil rešitev sle-
»m
mbr»
mi
n#

•‘rilega vprašanja pri nas. Go-j.V| pa smo, da bo s strani ila-Moških vladnih in desničar-..'j1 strank prišlo do naeionali-'''Oib izbruhov, ki bi izzvali 'nionlistične odgovore na sionski strani.
hi bilo v korist sodnikov Trsta in v veliko ško-vseuiu našemu prebivalstvu, ,av posebno slovenskemu. Važ-prav demokratične si-ejo v tej važni bilki
„	....vnost in pogum. Tako
l4_n lahko uspešno kljubovale Protnikom in jih porazile.
Ss_____________________________


Volilna komisija v Trstu je v zadnjem času črtala iz volilnih seznamov imena številnih prebivalcev, ki so redno volili bodisi leta 1949 kakor tudi leta 1952. Brisanje volivcev iz volilnih imenikov, se vrši na osnovi zloglasne notranje o-krožnice, ki jo je bivša Scel-bova vlada poslala volilnim komisijam. Z omenjeno okrožnico je bivša Scelbova vlada odredila, naj se brišejo iz volilnih imenikov osebe, ki so bile kdaj koli obsojene na pogojno kazen, a niso bile deležne ugodnosti, ki so jih nudile razne amnestije.
Vsebino omenjene okrožnice je mogoče na različne načine tolmačiti. Tako se dogaja, da črtajo iz volilnih seznamov državljane, ki so bili morda še pred prvo svetovno vojn > obsojeni na malenkostne pogojne kazni. Med drugim je bila nekemu Tržačanu odvzeta volilna pravica zaradi tega, ker je bil še leta 1911 obsojen na tri krone globe zaradi «tatvine». Nekemu drugemu meščanu je bila odvzeta volilna pravica zaradi tega, ker je leta 1907 obsedal 24 ur v ječi. Nek primer se nanaša ce lo na kazen, ki je bila izrečena še v prejšnjem stoletju in sicer v letu 1899. Ze ti primeri dokazujejo za čem teži omenjena okrožnica, namreč za odvzemom volilne pravice tisočem državljanov, ki po veliki večini pripadajo revnejšim slojem.
Do sedaj so v Trstu brisali iz volilnih seznamov okrog 600 volivcev, toda, sodeč po abecednem redu seznama, je lahko predvidevati, da bo število brisanih naraslo na okrog 2000 votivnih upravičencev.
Zaradi omenjene Scelbove
okrožnice se je že mnogo govorilo in pisalo. Proti njej se je vzdignil po vsej Italiji val protestov. Tudi v parlamentu se je o njej govorilo, toda do-
slej še ni prišlo do njene razveljavitve.
Zloglasna Scelbova okrožnica je v resnici skrajno protidemokratična in izzivalna.
Proti krivičnim odredbam na osnovi zloglasne Scelbove okrožnice pa je možen priziv Prizadete osebe lahko zahtevajo od apelacijskega sodišča na področju, kjer imajo stalno bivališče, da jih rehabilitira. Prizadeti volivci na Tržaškem naj naslovijo tozadevno prošnjo na Apelacijsko sodišče v Trstu. V prošnji naj zahtevajo rehabilitacijo v smislu člena 178 in. sledečih kazenskega zakonika z vsemi učinki, ki jih predvideva zakon.
Za vsa podrobnejša pojasni? la se prizadeti lahko obrnejo tudi na pravni urad Komunistične partije, Trst, ul. Capitolina 3.
3.	Neorganizirani ali pa v drugih sindikatih organizirani delovni ljudje, ki želijo biti prisotni na Konstituanti, lahko naprosijo posamič ali kot skupina Pripravljalni odbor, naj jih pripusti na Konstituanto. Pripjravljalni odbor pa bo sklepal o tem, dodeljujoč jih h kategorijam, kot obstajajo v CGIL zato, da lahko izvolijo svoje delegate na podlagi gornjih pravil.
4.	Delegati bodo na Konstituanti zastopali toliko delavcev, kolikor glasov so prejeli, ko so bil.i izvoljeni.
5.	Izvolitev delegatov za Konstituanto se bo vršila po pravilih statuta CGIL in volilnega pravilnika, priloženega k statutu.
Pripravljalni odbor bo razdelil med neorganizirane delavce, ki se hočejo udeležiti Konstituante, pristopnico, ki jo je treba podpisati. Podpis pod pristopnico pa ne velja kot avtomatični pristop k novi sindikalni organizaciji, ki bo izšla iz Konstituante, niti ne kot obveznost za poznejši pristop.
V	tem času v sindikatih, ki že pripadajo CGIL, se pospešu je pripravljalno delo. Po plenumih, strokovnih sestankih in sejah glavnih odborov sindikatov je Delavska zveza, organizirala večje število zborovanj, na katerih se bo Konstituanta popularizirala
Danes, jutri in pojutrišnjem se bodo vršila naslednja zborovanja:
Danes ob 16.15 v ul. Romolo Gessi za delavce Tovarne strojev; govoril bo on. Mar-chioro, član Izvršnega CGIL, predsedoval bo dr. Paolo Sema.
Jutri, v nedeljo 11. t. m. ob 11. na trgu Giuliani bosta govorila on. Marchierò in Franc Gombač, predsedoval bo Ernesto Radich.
V	ponedeljek 12. t. m. ob 16. na trgu med ul. Broletto, D’Alviano in S. Marco za delavce ladjedelnice Sv. Marka bo govoril on. Marchierò, predsedoval 'bo Bonomo Tominez.
Vlada še vedno koleba
v zvezi z važnimi problemi
Anahronistično zadržanje do ljudske Kitajske
V petek je predsednik Jugoslavije odplul iz Šibenika na jahti «Galeb», da se poda na obisk v Etiopijo, kjer se bo zadržal več tednov. Po obisku v Etiopiji se bo podal tudi v Egipt.
Z imenovanjem zadnjih petih ustavnih sodnikov s strani -predsednika republike Gronchija se je rešil eden izmed težkih problemov, ki so se vlekli od 1948 dalje. Gronchi je imenoval starega senatorja De Nicolo, t. j. prvega predsednika republike, Castelli Avolia, Perassija, Capogras-sija in Azzaritija. V kratkem se bo ustavno sodišče sestal't pod predsedstvom De Nicole. Tako se je zaključilo zadnje dejanje te bitke, v kateri so bili desničarji in desno krilo demokristjanov s Scelbo na čelu popolnoma poraženi.
Ce je bilo to kritično vprašanje rešeno, se postavljajo danes pred italijansko vlado in državo druga, zapletena in težka vprašanja. Eno izmed teh je profesorsko. Tridnevna stavka je popolnoma uspela, vlada pa še vedno nasprotuje zahtevam šolske fronte. Zato pa je pričakovati še drugih akcij; pravi se celo, da misli šolska fronta proglasiti teden dni trajajočo stavko. V vsem tem času je vlada dovolj zgovorno pokazala nerazumevanje in preziranje do te kategorije slabo plačanih in zelo malo upoštevanih ljudi. CGIL je pozvala vse delovne kate-
gorije na podporo profesorjem ki so si s svojim odločnim zadržanjem zaslužili priznanje ljudskih množic.
Zunanji minister Martino se je vendarle vrnil s svojega obiska po vzhodnih deželah, t.j. v Siamu, na Japonskem itd. Njegove izjave ob vrnitvi pa so popolnoma razočarale javnost, ker je dejansko ostal na pozicijah, ki jih je zastopal še pred časom, t. j. še pred začetkom procesa pomiritve v svetu Glede Kitajske pa je kar samozavestno izjavil, da «ni še prišel čas za njeno priznanje. Bolj trmoglavi m kratkovidni kot tako je nemo goče biti. Italija,, ki bi mora J a po svoji važnosti, legi in zgodovini igrati v svetu važno
OB 14. OBLETNICI USTRELITVE VELIKEGA DELAVSKEGA VODITELJA
Tomažičevo življenje služi
za vzgled komunistom in demokratom
15. decembra poteka 14-letni-ca ustrelitve tovariša Pinka To maiiča. Njegova smrt v cvetu mladosti je pomenila veliko izgubo zìi slovensko in italijansko antifašistično gibanje c naši pokrajini, predvsem pa za komunistično partijo, ki je imela v njem dobrega, vzestega, doslednega in izredno sposobnega voditelja. Istočasno pa je iz nje. gove smrti kljub vsej žalosti, ki jo je rodila med tistimi, ki so ga osebno poznali ali so ga slišali imenovati, t. j. med vsem našim ljudstvom, vzklilo v srcih in mislih tisočev in tisočev anti. fašističnih in komunističnih bor. cev še večje sovraštvo, še večji odpor, še večja odločnost proti zakletemu sovražniku našega ljudstva, proti besneči fašistični zveri.
Iz krvi Tomažiča, tega svetle, ga lika neustrašenega borca s«
vlogo, se je dejansko uvrstila	__
med dežele, ki ne vodijo in ni- pravice delovnega ljudstva, je majo samostojne zunanje po- zraslo na tisoče novih bojevni-
litike. In to je zelo žalostno za Italijo.
V torek je predsednik republike Gronchi obiskal pape ža. Zanimivo je, da ga je spremljal zunanji minister Martino. Nekateri krogi pravijo, da je s tem Gronchi hotel podčrtati, da je papež glavar tuje deže'e in da je treba ta njegov obisk v tem smislu vokviriti.
kov, ki so si zadali nalogo, da dosežejo to, za kar je živel in junaško umrl tovariš Tomažič. Niti v zadnjih trenutki svojega življenja ni Tomažič pozabil, da je komunistični voditelj, da je človek posebnega kova. Se v zadnjih trenutkih svojega življenja. ko je vedel, kaj ga čaka in ko je bil gotov, da mu fašistični oblastneži ne bodo na noben način prizanesli, je delal za
PROCES PROTI FURLANSKIM PARTIZANSKIM KOMANDANTOM
Partizani objasnjujejo
fašistična kriminalna dejanja
Fašisti nastopajo na sodišču, kol da bi ne bili ničesar zakrivili - Proces žali protifašistično gibanje Italije
to, da pridobi za stvar delavske, ga razreda, za svetle ideale socializma ljudi, ki so šli z njim v smrt. Tisti, ki so imeli priliko zvedeti za zadnje dni Tomažiča, vedo poveilati, da je vlival moralni pogum svojim sotrpinom Vadnalu, ' osu, Bobku in Ivančiču in jih prepričeval o veličini komunistične ideje, o neizbežnosti zmage delavskega raz. reda, o neizbežnosti zmuge socializma po vsem svetu. Vlival jim je zaupanje in ljubezen v prvo deželo socializma, u Sovjet-
nisi, ki je vse svoje življenje po. svetil stvari pravičnosti, stvari teptanih in izkoriščanih. Tik pred smrtno salvo fašističnih pušk je. zakričal: a Dol s fašizmom! Živela Sovjetska zveza!» Samo svinčenke so mu odsekale glas, ki je prepričal r teku kratkotrajnega življenja na stotine in stotine starih in mladih delovnih ljudi o pravilnosti socialistične ideje, v duhu katere se je že iz mladih nog vzgajal.
Tisti, ki so poznali Tomažiča, ko je imel sestanke po Trstu,
Pred porotnim sodiščem v Vidmu se nadaljuje proces proti skupini 6 furlanskih partizanskih komandantov. Kot je znano so obtoženi, da so 30. aprila 1945 ustrelili 11 fašistov.
Na razpravi, ki je bila v ponedeljek, je bil kot prvi zaslišan Bruno Travani, bivši komandant brigade «iAlthOs», znan pod imenom Zambo. Ta je v svojem govoru orisal zločine, ki so jih fašisti zakrivili na pordenonskem področju. Od teh, naj navedemo le nekatere: Fašisti so aretirali neko mater in j,i zagrozili, da jo bodo' ustrelili, ako se njen sin ne vrne od partizanov Sin se je res vrnil a fašisti so ga ustrelili, poleg njega pa tudi njegovo mater. Prav tako so ubili komandanta Mosco, potem ko so ga zvabili na raz-
ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE
Prizadevanja za dvig produktivnosti in za izboljšanje živ jenjske ravni
V	ponedeljek se je sestala Ljudska skupščina republike Slovenije. Razpravljala je o raznih vprašanjih, večinoma gospodarskega značaja ter sprejela več tozadevnih zakonov.
V	debati, ki se je razvila so poslanci govorili predvsem o tem, kako naj bi dosegli stabilizacijo gospodarstva in obe nem dvignili življenjsko raven prebivalstva. Važna sta bila zlasti govora predsednika Skupščine! Marinka in podpredsednika vlade dr. Breclja.
Predsednik Marinko je v svojem govoru med drugim dejal, da se gospodarstvo Slo-venije v sklopu gospodarstva
Skupna deklaracija
Burme in Sovjetske zveze
id ha
decembra se bo otvori-v 'Moskvi zasedanje Vrhov-fovjeta ZSSR.
V sredo se je zaključil obisk Bulganina in Hruščeva v Burmi, kjer sta se zadržala še,st dni. Ob odhodu z letališča Mingaladon so oba sovjetska državnika- in ministrski ore Isednik Burme U Nu poudarili uspehe obiska, in poglobitev sovjetsko-burmskega pr’-
jateljstva in sodelovanja Na letališču je velika množica ljudi pozdravila sovjetska voditelja. Tudi ob priliki obiska v Burmi sta bila Bulganin in Hruščev sprejeta z množičnimi manifestacijami, ki so dokazale prijateljstvo, ki ga goji burmsko ljudstvo do Sovjetske zveze.
Pred odhodom sta Bulganin in U Nu podpisala skupno deklaracijo, v kateri se pravi, da bosta obe deželi poglabljali stike in prijateljske odnose, da se bosta vedno držali načel
vzajemnega spoštovanja, ozemeljske nedotakljivosti in suverenost nenapadalnosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve, mirnega sožitja in gospodarskega sodelovanja. Deklaracija poudarja, da bosta obe deželi podprli akcije za rešitev indo kitajskega vprašanja v duhu sklepov ženevske konference, za mirno združitev Koreje, da zahtevala vrnitev Formoze Kitajski in podelitev sedeža OZN legitimnim predstavnikom Kitajske Deklaracija nadalje pravi, da je treba rešiti vprašanje razorožitve in prepovedati jedrno orožje.
Sovjetska državnika sta še isti dan prispela v Indijo, kjer bosta obiskala Kašemir in nadaljevala razgovore z Nehrujem v Novem Delhiju. V ponedeljek ali torek bosta odpotovala v Afganistan.
Jugoslavije nahaja v prelomnem obdobju, da je zato treba videti vzroke, ki so povzročili nekatere gospodarske težave, ki so negativno vplivale pred vsem na položaj delavca in nameščenca Ne bi bilo prav
—	je nadalje govoril Marinko
—	da bi govoril o kakem zavoženem gospodarstvu, kot se to včasih sliši, pač pa da je prišlo do že omenjenih težav zaradi tega, ker sci preveč gradili, da so bile investicije preobsežne in nesmotrno uporab ljene. Tako nerealno uporabljanje sredstev je nujno mora. In poslabšati položaj na tržišču. Priporočal je nadalje, da je nujno potrebno, da imajo v Jugoslaviji pred očmi predvsem interese celote. Pozival je poslance, naj ne bodo na področjih samo nekakšni advokati ozkih interesov in naj ne skrivajo volivcem objektivne stvarnosti, če je za njihove lokalne interese nevše-čna.
Marinko je nadalje priporočal, naj se poveča skrb za dvig proizvodnosti dela, kar spada v prvo vrsto neposrednih vprašanj, ki so v najtesnejši sveži z razvojem gospodarstva Slovenije in Jugoslavije in dvigom življenjske ravni prebivalstva.
Podpredsednik vlade Brecelj pa je v svojem govoru med drugim dejal, da je resolucija IV. plenuma Socialistične zveze Jugoslavije rezultat posvetovanja Izvršnega komiteja ZKJ in govora predsednika republike in razprave o tem referatu, ki je dala 'jasne smernice, v čem je treba spremeniti dosedanjo gospodarsko dejavnost v Jugoslaviji. Treba se je nujno lotiti reševanja nalog — je nadaljeval Brecelj — in sprejeti konkretne ukrepe, ki naj prično takoj učinko-
vati v smeri sprememb.
predvidenih
Nadalje, je dejal dr. Brecelj, je treba v pripravah proračuna za finančno leto 1956 imeti pred očmi investicijsko področje, katero je treba zmanjšati. Treba je odločiti o vseh tako-imenovanih ključnih objektih in o dodelitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, glede ni njih ureditev odnosov med njimi in ljudskimi odbori med republiko in federacijo ter urediti plačilni sistem s ciljem, da se dvigne proizvodnost dela. Treba je nadalje usmeriti investicijsko politiko za pospeševanje kmetijstva za dosego čimhitrejše proizvodnje prehrambenih proizvodov ter izboljšati zadružno in občo trgovino Vse te postavke je treba usmeriti obenem tako, da bo prišlo do čimprejšnjega izboljšanja življenjske ravni industrijskega in mestnega prebivalstva.
Podpredsednik Brecelj je nadalje govoril o proračunu LSS Poudarial je, da se mora proračunsko leto kriti z obračunskim letom. Kot je znano, znaša letošnji proračun za Slovenijo 9 milijard 470 milijonov dinarjev in je za 40 odst. višji od lanskega, to pa zato ker je vanj vključena tudi postavka nanašajoča se na gradnjo avtomobilske ce ste Ljubljana - Zagreb. Do konca oktobra je bilo potrošeno 66 odst. proračuna.
Za tem je dr. Brecelj kritiziral skrb predstavniških in upravnih organov do vprašanj proizvodnje same in do delovnih odnosov. Trdil je, da ako ne bodo uspešno reševali vprašanj proizvodnosti dela, bo zaman trud za rešitev osnovnega vprašanja, ki danes teži delovne ljudi Jugoslavije, to je vprašanje življenjske ravni.
govor. K truplu so nato pripeljali njegovo ženo, ki je bila noseča. To so kasneje v ječi tako mučili, da je splavila, zaradi česar so ji komaj rešili življenje in je morala ostati nad 40 dui v bolnici. Nadalje je Zambo povedal, kako so po težkih borbah, ki so se bile pri Azzanu fašisti zajeli 6 ranjenih partizanov, katere so nato skupno z mrtvimi borci naložili na oklopne avtomobile in jih odpeljali na neki most ter vse skupaj vrgli v reko. Isti fašistični banditi so aretirali vojnega invalida prof. Ter/a Drusina, ki je bil odlikovan Z zlato kolajno. V ječi so ga strahovito mučili. Partizani so ponudili nemški komandi pet nemških častnikov v zameno za njegovo izpustitev. Toda še predno se je to zgodilo, so ga fašisti odpeljali iz ječe, ga mučili in končno odpeljali na most čez Livenzo ter ga vrgli v vodo.
Na torkovi razpravi je govorila žena enega izmed ubitih fašistov, Evelina Canzian, ki je prav za prav povzročila proces proti partizanom. Ta je med drugim povedala, da se je njen mož, predno se je vrnil v Pordenone, «boril proti Slovanom» v Dornbergu na Goriškem. Povedala je, da so se fašisti iz Dornberga vrnili raztrgani m lačni ter da so med njimi nekateri bili tudi ranjeni
Zelo značilno je bilo tudi pričanje brata enega izmed ju-stificiranih fašistov Cappellina, ki je bil svojčas obsojen zaradi fašističnega delovanja, a je sedaj na svobodi. Ta je, poskušal prikazovati, da je bil njegov brat, za katerega je znano, da je počenjal grozodejstva v okolici Pordenona, ustreljen od partizanov zaradi njega. Dejal je, da je ponosen na to, da je bil pri «črnih srajcah», da ni ničesar takega zagrešil zaradi česar bi moral biti kaznovan in da je prav zaradi tega tudi sedaj na svobodi.
Sledile so še druge priče, po večini iz vrst fašistov, ki pa niso kdovekaj posebnega povedale. Govorile so kot bi bili fašisti «nedolžna bitja», ki niso nikomur nič hudega storila. Da pa temu ni tako nam dovolj zgovorno j>otrjujejo grozodejstva, ki smo jih bežno omenili v tem sestavku, kakor tudi v onem, ki je bil objavljen v prejšnji številki našega lista.
O tem, kaj so fašisti počenjali, kamorkoli so prišli, pa dovolj jasno in nedvomno priča zgodovina. Mi vsi vemo, da je to resnica, katere ni mogoče spremeniti. Povsem jasno je, da so sile, ki bi hotele to resnico spremeniti, zato pa je prišlo do procesa proti partizanom in ne le do sedanjega temveč do številnih procesov proti partizanskim borcem, ki so nesebično stopili v borbo proti fašizmu in ki so ga z združenimi močmi tudi strli.
Kot je znano bo sedanjemu procesu v Vidmu sledil še drugi, na katerem bodo sodili par-
tizanske borce «Beneške če-1 te A 'Ne moremo preko dejstva, da i sedanji proces, i proces proti partizanom «Beneške čete» predstavlja resno žalitev vsega protifašističnega in osvobodilnega gibanja in da ti procesi so v resnici tem večji nesmisel, ker se dogajajo prav ob desetletnici zmage nad fašizmom.
V petek sta se uradno združila dva največja ameriška sidikata, t. j. CIO in AiFL,, ki zastopata 18 milijonov delavcev.
nega žarišča razvil bollori svet brez izkoriščanja, brez krivic, brez socialnih razlik.
Na zadnjem potovanju, ko so ga fašisti jmljali na opensko stre. lišče skupno z ostalimi štirimi mučeniki, je znal Tomažič biti tako močan, vetler in moralno vzvišen nad svojo osebno usodo, da je. s svojim pogumom prepričal ostule štiri obsojence, naj skupno z njim pojejo «Internacionalo». Fašisti sami niso nič mogli proti temu.
In na strelišču je Tomažič dokazal, kako zna umreti komu-
sko zvezo, dokazoval jim je, da ko -je ie [6.leten mladenič usta-se bo iz tega prvega socialisti^ navijai mladinske komunistične
aktive, ko je bodil po Krasu in po vsej Primorski bodrit ljudi, jim dajal navodila za nadaljnjo borbo in vlivat vero in zaupanje v neusahljive vire ljudskega odpora in delavske vztrajnosti, vedo, kako ga je vsak človek globoko spoštoval. Tomažič je bil voditelj v pravem pomenu beseite. : učil se je od delovnih ljudi in jih učil, učil se je iz knjig in iz vsakdanjega življenja, znašel se je v vsakem položaju, v ječi. v ilegali in na svobodi, v inozemstvu in na domačih tleh. Imel je globoko znanje, govoril je več jezikov,
• posvetil se je preučevanju ekonomije in politike, teorije in živ. I jen ja v tovarni in na vasi. 'te kot mladeniča so ga tovariši in ljudje smatrali za voditelja. In tega so se zavedali tudi fašisti, ki so ga prvič aretirali že kot 17-letnega fanta, nato po izgonu iz Jugoslavije, kjer ga monarhi-stične oblasti niso hotele pustiti zaradi njegovega vztrajnega delovanja na zagrebški univerzi in med delovnimi ljudmi, tretjič po izgonu iz Avstrije, kamor se je bil podal, da skuša doseči Španijo, kjer se je bila junaška borba -proti Francu in nacifašističnemu napadu. Končno so ga fašisti zaprli 2. junija 1940 in ga v zaporu strahovito mučili, da bi ga strli in ga prikazali pred množicami kot slabiča. Tomažič pa se je zadržal v zaporu in na procesu, kot se je držal vse svoje življenje in kot se je držal v zadnjih trenutkih tik pred ustrelitvijo : pogumno, dosledno, vzorno kot skala, ki je ne morejo izpod-nesti ne izpoiljesti najhesnejši morski volovi.
Jutri, v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri se bodo na opensko strelišče podale delegacije partije, množičnih organizacij in demokratje, da počastijo spomin komunističnega voditelja
Pinka Tomažiča
in njegovih antifašističnih tovarišev, ki so bili ustreljeni 15. decembra 1941.
Na kraju inučeništva bosta v imenu Izvršnega komiteja Komunistične partije na kratko spregovorila tovariša
Marija Bernefič in Giovanni Postogna
Komunistična partija Tržaškega ozemlja organizira dve konferenci o življenju, delu in borbi PINKA TOMAŽIČA
V	SLOVENŠČINI SE BO KONFERENCA VRŠILA V ČETRTEK 15. DECEMBRA OB 20 V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V UL. MADONNINA 19 (vstop tudi v ul. Capitolina 3).
V	ITALIJANŠČINI SE BO KONFERENCA VRŠILA V PETEK 16. DECEMBRA OB 20 V DVORANI V UL. TIZIANO VECELLIO 6.
Na obeh konferencah bo govoril tovariš
Karel Šiško vic
Tovariš Pinko Tomažič bo o-stal v večnem spominu komunistov in demokratov, Slovencev in. Italianov našega ozemlja. Prav posebno bo ostal njegov nauk, ki ga je razširjal me>l KAREL SISKOVIC
i Nadaljevanje na IV. strani)
Zakaj so prepovedali
povorko za Tomažičevo proslavo?
Nezdružljivost fašističnih zakonov za javno varnost, ki še vedno veljajo v Italiji, z demokracijo in republikansko u-stavo je prišla ponovno do iz-razaob priliki prirejanja Tomažičeve proslave, ki bo jutri na Opčinah. Organizatorji so sporočili, da nameravajo or ganizirati po Opčinah do strelišča povorko, v katero naj bi se uvrstili demokratje, ki nameravajo počastiti spomin svojega junak,a. Kvestura pa povorke ni dovolila, češ, da je na Opčinah ena edina «uradna proslava», t.j. proslava 71 tal cev, za katero se povorka dovoljuje. Tak izgovor je smešen in vse prej kot demokratičen. Ali pa morda je kdo, ki ga vznemirja dejstvo, da se proslavlja Tomažič, ki, je bil sojen od Posebnega sodišča in umorjen od fašističnih razboj
nikov? Tomažič je junak, ki ga naše ljudstvo proslavlja zaradi njegovega življenja in njegovega poguma, je borec za svobodo proti fašizmu, je tudi on eden izmed tistih, ki so s svojo krvjo prispevali k zlomu fašizma, iz katerega je zrasla republikanska Italija. Namesto da bi se ovirale njegove proslave, bi bilo morda bolj umestno da bi se ga spomnile tudi oblasti, nesle na kraj njegovega mučeništva vsaj en venec. S5 bolj umestno pa bi bilo, da bi se ga vlada spomnila in mu dodelila kakšno odlikovanje Občina pa naj bi po njem imenovala kakšno tržaško ulico, rajši kot da jih v tolikem številu imenuje po slavnih rimljanskih neznancih in po bota-niških kategorijah. Najboljše pa bi bilo, da bi se enkrat za vselej zbrisal iz italijanskih
zakonskih zbirk fašistični zakon o javni varnosti,
Francija pred volitvami
2. januarja bodo v Franciji parlamentarne volitve. Tako je bilo odločeno po nenadnem razpustu parlamenta, ki ga je povzročil ministrski predsednik Faure. Volitve se bodo vršile po sistemu vezanih list Faure, ki je bil izključen iz radikalne stranke, se bo skoraj gotovo povezal z desnico, Mendes-France pa skuša organizirati centrističnolevičarski blok z vključitvijo socialdemokratov. Socialdemokratski državni svet je odbil predlog Komunistične partije za skupni nastop na volitvah. Ta odločitev je ustvarila veliko nezadovoljstvo med širokimi socialdemokratskimi množicami
Zgodovinski grad Hradčani v Pragi
starodavni zgodovinski grad Hradčani v Pragi, simbol slavnih tradicij češkega naroda. V gradu biva sedaj predsednik L.R. Češkoslovaške
LETOS H) TEKA STOLETNICA SMRTI NAJVEČJEGA POLJSKEGA PEsNlKA
A. Mickievvicz pesnik in borec
za svobodo poljskega naroda
Poljski narod proslavlja letos stoletnico smrti svojega velikega pesnika Adamu Mickieivicza. Spominjajo pa se ga tudi v drugih deželah, posebno v slovan skih. kjer se njemu na čast prirejajo razstave njegovih del ‘n spominske svečanosti. Poljska mu je v spomin posvetila «Leto Mickieivicza», d oči m si Unesco in Svetovni svet miru prizadevajo v popularizaciji njegovega plodnega življenja in njegovih stvaritev.
Aduni Miqkiewicz se je rodil 24. decembra 1798 v Zaosju v Litvi, kjer je tulli študiral, se spoznal z življenjem in kot 14-letni deček videl pohod Napoleo. novih armad proti Rusiji. Videl je potrebo in upanje za osvobo-
KRATEK ZGODOVINSKI
pregled Češkoslovaške
tlite v Poljske izpod takratnega ruskega, avstrijskega in pruske, ga suženjstva. Iz rodnega kraja je odšel na vseučelišče v Vilno, kjer se je začela njegova pesniška pot. Tu je ustvarjal prva ile-
ADAM MICKIEVVICZ
Na podlagi številnih arheoloških odkritij je ugotovljeno, da >e bilo ozemlje zgodovinskih kompleksov, iz katerih je nastala Češkoslovaška, to je Češka, Moravska, Slezija in Slovaška, obljudeno že v prazgodovinski dobi Prvi spomini o življenju Slovanov segajo v peto stoletje in pričajo o precejšnji kulturni zrelosti teh narodov. V sedmem stoletju se je ustanovila na današnjem ozem'iu Češkoslovaške prva -kupina slovanskih plemen, k: ji je bil na éelu'kralj Samo, v dcve'em stoletju pa imamo že pravo državo: Veliko Moravsko. Njeni knezi so poklicali iz Bizanca duhovnika Cirna m Metoda, ki sta oznanajala kr-ščmko vero, obenem pa je dal Ciril narodu prvo pisavo: glagolico. Po razpadu Velike Moravske, je ostala slovaška ločena od češke dežele skoro tisočletje, čeprav je bila ves ta čas z njo kulturno pove-zana.
V desetem stoletju se je skoro vse politično življenje usmerilo na zapad, kjer je -na Češkem zrasla pod vladavino Premyslov nova fevdalna država, ki se je v trinajstem stoletju še posebno okrepila vsled razvoja svojih mest, obrti in tr invine ter postala tako ena izmed najmočnejših držav Evrope. Splošna kriza, ki jo je preživljal fevdalizem v pet najstem stoletju, se je še posebno občutila na Češkem, kjer je zraslo močno ljudsko proti-fevdaltlo gibanje. Temu gibanju je bil na čelu verski in socialni reformator Jan Hus, ki so ga dale visoke cerkvene o-blnsti leta 1415 sežgati na grmadi. Glavne sile tega gibanja so bile siromašne ljudske množice mesta in podeželja, meščani in malo plemstvo. Cilj gi banja je bil osvoboditev izpod zatiranja in izkoriščanja s strani velikih fevdalcev, v prvi vrsti cerkve, ki je bila najmočnejša fevualna sila. po
borbe proti ostankom fevda-lizma, ki se je vžgala po vsei Evropi. Čeprav je ta. borba doživela poraz zaradi izdajstva voditeljev buržoazije, je vendar pomenila razvoj političnega življenja in narodnih teženj Cehov in Slovakov. V devetnajstem stoletju smo priča silnega razmaha češke kulture, ki ima svoje najboljše predstavnike v pisateljici Boženi Nemcovi, skladateljih Bedrichu Smetani in Antonina Dvoraku ter drugih. Češka buržoa-zija je vedno bolj bogatela s tržiščem, ki ga je dajala na razpolago Avstro-Ogrska, se bratila z nemško buržoazijo in tako docela opustila borbo za narodno neodvisnost in svobodo. V tej dobi pa se je začela vzbujati zavest delavskega razreda, ki je postala podlaga za narodne in demokratične težnje in pozneje za ustanovitev češke socialdemokratske stranke.
Razpad A.vstro-Ogrske in borba češkoslovaškega ljudstva sta leta 1918 omogočila ustanovitev Češkoslovaške republike. Toda pričakovanje ljudstva, da bi iz nie po vzgledu Rusije zrasla socialistična država, se ni uresničilo, ker se je vele-buržoaziji posrečila začasna zmaga, za kar so pomagali tudi desničarski socialdemokratski voditelji. Leta 1921 se je ustanovila Komunistični par-tja CSR, ki je vodila ves čas buržoazne republike neizpro-sno borbo za pravice izkoriščanih množic. Jeseni 1938 leta je doseglo izdajstvo buržoazije vrhunec, ko je s sporazumom v Monakovem izročila deželo Hitlerju. Gladko je odbila obenem ponudbo pomoči s strani Sovjetske zveze, ki je bila pripravljena na podlagi prejšnjih obvez pohiteti- na pomoč proti načističnemu okupatorju. Seveda ni narod nikoli odobril te kapitulacije in se je vsa leta okupacije boril kljub terorju proti nacistični zveri, ki je divjala v deželi. Vodilne sila odpora je bila tudi tokrat kniriu-
veliko število veslaških krožkov. Veletovarne so zgradile delavcem kakih 50 palač za fizkulturo.
Nove stadione gradijo za račun sindikatov v Astrahanu, Saratovu, Rigi in drugih mestih. V Moskvi je «Spari,ak» začel graditi stadion, kjer bo prostora za 25.000 gledalcev. Razen tega so začeli graditi ob vznožju Leninovih gričev v Moskvi stadion Lužniki, ki
se bo razprostiral na površini 160 hektarov.
....... .. , . ......
junaških bojih, pod vodstvom nistična PartLa.
Jana Žižke in Prokopa Velikega je bila Husova armada leta 1434 poražena od združene koalicije visokega češkega plemstva in premožnih meščanov, ki so se ustrašili ljudskega revolucionarnega gibanja.
V šestnajstem stoletju so pri šli na češki prestol Habsburžani, ki so postali absolutni gospodarji dežele. Tako je padla dežela v pravo dobo mračnjaštva, ko so Hasburžani zaplenili skoro vso zemljo, jo dali tujcem in začeli z raznarodovanjem in prisilnim izseljevanjem vseh nekatoličanov. Ista usoda je doletela slovaški narod.
I Ljudski odpor je dosegel vrhunec s slovaško vstajo 1944 leta in splošno vstajo Praža-nov leta 1945. Sovjetska zveza je to vstajo podprla. Narodi CSR ne bodo nikoli pozabili, da je bila Rdeča armada tista, ki jih je rešila pred smrtno nevarnostjo.
Leta 1848 se je narod aktivno udeležil revoluciornarne
20.000 športnih naprav v Z.S.S.R.
Sovjetska zveza ima danes 20.000 športnih naprav: stadionov, plavalnih bazenov, smučarskih skakalnic itd Od *eh imajo samo sindikati nad tisoč stadionov, stotine središč za zimski šport, telovadnice in
TRIPTIH MIRU
(Delo madžarskega slikarja Istvana Csóka)
Montažni oddelek tovarne traktorjev URSUS na Poljskem
la, ki so vedno izražala resnico, lepoto in bistvo življenja. Bila so prežeta s hrepenenjem po osvoboditvi Poljske, kar prihaja prav posebno do izraza v njegovih uKrimskih sonetih», ki «e prištevajo med vrhove poljske lirike.
Po umiku Napoleona izpred Moskve propadejo vsi upi za o-svoboditev. Zalo se. pričenjajo ustanavljati tajne organizacije proti carju, v katerih se aktivno udejstvuje tudi Mickieivicz. Zaradi svojega domoljubnega delovanja je pozneje izgnan v Rusijo.
Novo dobo romanticizma so v poljski književnosti odprle «Balade in romance», ki so izšle 1822. in 1823. leta v dveh zvez-
kih.
V lirično-dramski pesnitvi «Predniki» (Dziady) pa je bilo z vso silo izraženo trpljenje nezveste ljubezni. Za času svojega bivanja in delovanja v domoljubnih organizacijah je spesnil najpopularnejšo pesem «Oda in mladost», ki je bila prevedena tudi v slovenščino. V ujej izraža vero v revolucionarno poslan, sivo mladine. Za časa pregnanstva v Rusiji je Mickiewicz sodeloval z dekabristi. Takrat je ustvaril pesnitev «Konrad VPal-lerod». V pregnanstvu so mu bili ožji prijatelji Puškin. V ja-zemski, Rilejev, Zukovski.
Lela 1829 je Mickiewicz s pomočjo prijateljev zapustil Rusijo, šel skozi Nemčijo, Svico v Italijo, kjer je zvedel o vstaji, ki se je začela v domovini. Zaman je iskal poti . za povratek. V Dresdenu sreča poljske emigrante na poti v Francijo, ki ga u poznajo s tragedijo domovine. To ga navtlahne za pesnitev tretjega dela «Dneva vernih duš», v kateri je podana vsa teža suž-nosti poljskega naroda. Njegovo največje delo «Pan Tadej», objavljeno leta 1834, prikazuje hrepenenje po srečni domovini iz otroških let, obuja spomine na staro Poljsko iz dobe Napoleonovega pohoda na Rusijo, ko so zažareli upi, da bosta Poljska in Litvu osvobojeni in zedinjeni.
Poljskim emigrantom je posvetil knjigo «Poljski narod in poljsko romarstvo». Leta 1841) se je za stalno nastanil v Parizu, kjer je držal predavanja o slovanskih literaturah in pri «Tri. bun narodov» sodeloval in širil ideje svobode vseh evropskih na. rodov, bičal krivice in laži. Med slušatelji je imel tudi Chopina, Georgesa Sanda, Victor Hugoja.
Ko se je leta 1848 po vse) Evropi razširila vstaja, je. Mickiewicz prihitel v Italijo, kjer je izbruhnila revolucija. Prišel je z namenom, da bi tu organiziral legije Poljakov in v avstrij.
ski vojski zajetih Slovanov. V času krimske vojne je prišel v Carigrad, da bi preko Dalmacije in Avstrije pohitel s poljskimi četami za osvoboditev domovine.
Toda njegove velike načrte in nade je 26. novembra 1855 nenadoma prekrižala smrt. Umrl je za kolero, ko mu je bilo 57 let.
Velike pesnitve Adama Mi-ckiewicza so spremljale poljski narod na vsej njegovi dolgi in krvavi poti junaških borb za narodno in socialno osvoboditev. Vlivale so narodu poguma in vero v končno zmago, ki je bila dosežena s pomočjo sovjetskih narodov skoraj sto let po smrti velikega revolucionarnega pesni, ka.
Angleški strokovnjaki obiskali sovjetski kolho:
pje
»Vaša posestva so dobro upravljana in zelo produktivna,, je izjavil vodja delegacije Newgent - Obisk kmetijske razstave in akademije za kmetijstvo
Pred kratkim je obiskala Sovjetsko zvezo angleška delegacija kmetijskih strokovnjakov. De egacijo je sestavljalo 2l6 članov.
Po obisku stalne kmetijske ■ razstave ZSSR je delegate sprejel akademski ravnatelj Cicin, ki je dal delegatom naslednje podatke o delovanju razstave, kateri predseduje.
Najboljši razstavljale! prejmejo za nagrado vozila, radijske sprejemnike, motociklje, šivalne stroje, ure in druge koristne predmete. Vrednost nagrad, ki so bile letos razdeljene, je presegla 100 milijonov rubljev. Dnevna udeležba obiskovalcev se suče okrog 4.500 oseb, ki prihajajo iz najrazličnejših pokrajin dežele. Ker se vsak obiskovalec ustavi pov-
VELIK RAZMAH URBANISTIKE V Z.S.S.R.
800 novih mesi
v manj kol 40 letih
Za časa sovjetskega režima, to je v manj kot štiridesetih letih je bilo zgrajenih v ZSSR približno osemsto novih mest in nad 9.100 ilelavskih centrov.
Gradnja novih mest in delavskih središč se je posebno pospešila v pokrajinah, ki so bile iz gospodarskega in kulturnega vidika bolj zaostale, kot v Sibiriji, na Daljnem vzhodu. Srednji Aziji, Kazahstanu itd. Mnogo starih mest se je docela spremenilo. Nastali so novi stanovanjski bloki, izboljšane so bile javne usluge in povečalo se je število prebivalstva.
Kot rezultat tega je mestno prebivalstvo v ZSSR poraslo za trikrat. Od prejšnjih 26 milijonov je prišlo v zadnjem času na 60 milijonov. Sovjetska mesta se razvijajo kot središča, ki
indulsilo hogastuo Bolgarije se izkorišča e prid ljudstva
Rudniki železa so se izkoriščali še za časa Turkov in Rimljanov - Razvoj bolgarske težke industrije zahteva polno Izkoriščanje podzemeljskih zakladov dežele
Ze v starem veku so se v nekaterih krajih Bolgarije kopale rude. Z e v dobi Trakov se je kopala železna ruda. Rimljani pa so najbolj izkoriščal, železno rudo v okolici Samo-kova. V teku arheoloških raziskovanj so se našli dokazi tega delovanja. Neki relief, ki je bil najden pred kratkim, govori o kopanju železne rude v letu 2116 naše dobe. Rudo so kopali sužnji, ki so bili last rimljanskega cesarja Karakale. TUdi v srednjem veku so se bolgarska rudniška bogr-stva izkoriščala, najbolj pa so jih izkoriščali Turki, ki so potrebovali veliko železa za svojo številno vojsko.
Po osvoboditvi Bolgarije izpod petstoletnega turškega suženjstva se rudniki niso izkoriščali v polni meri. Ker Bolgarija in imela svoje težke industrije in je bila na splošno
bolj poljedelska dežela, pridobivanje rud ni bilo bistvenega značaja. Zaradi tega so ležišča ostala skoraj neizkoriščena.
Od začetka XX. stoletja do prve svetovne vojne so se na Bolgarskem pridobivale le male količine bakra, svinca, cinka, železa, mangana, hroma itd. V dobi od 1931 do 1935 se je proizvodnja znižala na minimum. Samo od 1937 dalje so se lotili resnejšega pridobivanja rud a to je bilo zaradi naraščajočih potreb nacističnega vojaškega stroja.
Zaradi političnih in družbe, nih sprememb na Bolgarskem "e je začela voditi nova politila. Graditi se je začel socializem, kar je predpostavljalo in predpostavlja izgradnjo fežke industrije, ki pa po svoji strani potrebuje velike količine kovinskih in nekovinskih rud. Zaradi tega se je v tem zad-
Romunske žene se uveljavljajo
na vseh področjih javnega življenja
31 žena v veliki narodni skupščini, 32.500 v ljudskih svetih
Razne ustave, ki so se vrstile v Romuniji, so vedno potrdile stanje podrejenosti ženskih množic. Tako je ustava iz leta 1886 poročeni ženi celo jemala pravico do dediščine od zapuščine po možu Nič boljše niso bile poznejše us*a-ve, bodisi iz leta 1923, kot iz leta 1938.
Ustava ljudskega demokratičnega režima pa je prinesla za ženo korenite spremembe Danes je romunska žena sestavni del socialnega telesa. Poleg kolhoznice najdeš ljudske svetovalke v pokrajinskem ali rajonskem merilu, učiteljice in delavke, državne funkcionarke in mnogo drugih, ki delajo v sektorju socialnega skrbstva, otroških jasli in vrtcih, v bolnicah, tovarnah in podjetjih.
Ustava L. R. Romunije potrjuje in jamči pridobitve žena v režimu ljudske demokracije. Člena 83 ip 96 se v celoti in dosledno izvajata in tako imamo žene, ki so aktivne v socialni proizvodnji, imajo do. stop v vse sektorje javnega življenja in so enakopravne z
vsakim državljanom. Ne dela jo se razlike zaradi spola, glavno vlogo igrajo sposobnost, inteligenca in volja
Velik je doprinos, ki ga daje žena v političnem življe nju. V veliki narodni skupščini je 31 žena, 32.590 žena je v ljudskih svetih, 7.400 ljudskih odbornic in 155 v sodstvu V letih 1948-1951 je bilo odlikovanih in nagrajenih 2018 žena za njihovo delovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Zena ima vse možnosti, da izboljša svo jo poklicno kvalifikacijo, V letu 1951 se je 20.000 žena še posebno odlikovalo v proizvodnji in to v svojstvu inženirjev in tehnikov.
Zena zavzema odgovorna mesta tudi v ustanovah in podjetjih. 6.400 žena je v odborih zadrug, 86 ravnateljic v tovarnah, kakih 1000 profesoric, predavateljic itd. Država ščiti in podpira družino z vsakovrstnimi olajšavami, med katerimi je najbolj učinkovito izstavljanje posojil delavcem za gradnjo lastne hiše. V ta namen je n. pr. dala država leta
1951 55 milijonov lejev. Porodnicam je zagotovljen porodniški dopust in sicer 35 dni pred in 45 dni po porodu. Ra, zen tega dobivajo matere mno-.goštevilne družine še posebne podpore. V prvih treh mesecih 1953. leta je izdala država iz tega naslova 21 milijonov lejev.
Nad 1000 otroških jasli in vrtcev, številni domovi mate-c in klinike, široka zdravstvena mreža in vse druge u stanove za zaščito matere in otroka, so pripomogle, da je Cetinska umrljivost padla v le tu 1950' za 50%.
Romunske žene imajo svojo organizacijo, ki šteje nad 2 milijona članic. Zenska organizacija izdaja tri revije: «Satennca», «Femeia» in «Dol-gozo No», ki se tiska za žene avtonomne madžarske pokrajine. Od dveh in pol milijonov nepismenih, ki so se naučili pisati - in brati, je bilo 60% ženi. Tudi pri. tej veliki nalogi je izvršila romunska ženska organizacija svoje važno poslanstvo.
njem desetletju začelo pospeševati pridobivanje rud. Z znanstveno pomočjo Sovjetske zveze in z delom domačih geologov šo se dosegli znatni rezultati. Odkrila so se nova ležišča, povečalo se je izkoriščanje starih.
Danes se opaža, da se1 iz leta v leto povečuje proizvodnja kovinskih in nekovinskih rud. 1950 se je v deželi pridobilo 15 krat več rud kot 1939. 1951 se je proizvodnja povečala še za 55% več kot 1950, 1952 za 27% več itd.
Ti uspehi so postavili *eme-Ije za razvoj kovinarske industrije, ki je bila prej neznatna. V prvi petletki so se zgradili številni taki industrijski objekti, med katerimi so tovarna za predelavo bakra, kovinarska tovarna Lenin, ki je eden izmed največjih socialističnih industrijskih objektov na Bolgar, skem. in še druge tovarne. Na Bolgarskem se proizvajajo železo, lito železo, valjano žele-jeklo itd. Ta proizvodnja
so opremljena z vsemi najmodernejšimi javnimi uslugami.
Zu mestna prebivalstvo se je zgradilo potrebno število šol, bolnic, trgovin, gledališč itd. Od leta 1940 da 1953 se'je v mestih omrežje vodovodov in kanalizacije povečalo za štiri krat, podvojila se je površina asfaltiranih in tlakovanih cest.
Cepru v je obseg mestnih gradenj na visoki ruvni, niso potrebe prebivalstva še v celoti krite. To pa zaradi velikanskega razdejanju, ki so ga povzročili nacistični okupatorji v zadnji vojni. V teku vojne je bilo porušenih približno 70 milijonov kv m stanovanjske površine v mestih, to je približno dva milijona stanovanj. Nadalje je bilo delno ali v celoti požganih
70 tisoč vasi in 25 milijonov o-seb ostalo brez strehe. F o vojni se je zaradi tega delalo pred-vsem na tem, da se čim prej obnovi zadostno število stanovanj, škili hiš in zgradijo nove.
Tako je Itilo samo v letu 1954 zgrajenih stanovanjskih hiš v skupni površini nad 32 milijonov kv m. V teku so veliko dela, da se čimprej poveča graditemi imovina. V Moskvi narašča obseg stanovanjskih gradenj vsako leto za približno 100.000 km v. V letošnjem načrtu je bilo predvidenih nud 1 milijon kv m, to je nad 25.000 novih stanovanj.
prečno 6 dni, je istočasno prisotnih od 26 do 30.000 oseb. Razstava razpolaga s 60 hoteli s 30.000 posteljami. Potne stroške obiskovalcev plačajo kolhozi in sovhozi.
Na kmetijski akademiji ZSSR «Lenin» so se angleški gostje srečali s predsednikom, akademikom Lysenkom, ki jim je obrazložil ustroj te znanstvene ustanove.
Lysenko je povedal, da ima akademija 13 zavodov za znanstvena raziskovanja v raznih pokrajinah, razen tega še nad 1.100 raziskovalnih centrov, ki jih obiskuje 4.000 študentov, med temi 300 inozem-
i HdDNn
Varšavska. tovarna plošč «Muza» pripravlja ob priliki proslav na čast Mickiewicza registracijo njegovih najboljših poezij, ki jih bodo recitirali izbrani poljski igralci. Tako bo šla v prodajo serija 13 plošč z odlomki iz del «Pan Tadej», «Predniki», «Konrad Wallenrod», «Krimski soneti».
Ministrstvo za kulturo bo nabavilo večji del diskoteke Mickiewicza, ki bo služila kot didaktični material za šole.
Enemu izmed gostov, ki ga je vprašal, ali se akademija ukvarja tudi s posvetovalno dejavnostjo, je Lysenk-o pojasnil, da je dala slednja sam'1 letos nad 6.000 specifičnih nasvetov in. da je tesno povezana s kmetijsko proizvodnjo. Člani akademije pogostoma o-biskujejo kolhoze, sovhoze in strojno-traktorske postaje
Vodja angleške delegacije Newgent je vprašal, če obstajajo še druge slične znanstvene ustanove in če prejemajo inozemske publikacije, ki se ukvarjajo s temi problemi. Predsednik akademije je o-brazložil, da obstaja 108 višjih kmetijskih zavodov in da imajo razne republike kot Ukrajina, Belorusija in druge svoje kmetijske akademije. Kar se tiče inozemskih publikacij, ima samo knjižnica približno 50.000 knjig in revij tujih avtorjev.
Delegati so pozneje obiskali kolhoz «Luč», ki se nahaja v bližini Moskve. V kolhozu so se zelo zanimali ža gospodarska vprašanja. Povedali so jim, da se je ta kolhoz ustanovil leta 1930 na podlagi prostovoljnega pristopanja kmetov. Leta 1950 se je povečal z vključitvijo dveh drugih kolhozov in tako ima danes približno 1.500 hektarov zemlje. Polja obdelujejo s pomočjo strojno-traktorske postaje
Kar se tiče donosa živinoreje, je dala lansko leto vsa ka od 200 krav. ki jih ima kolhoz, povprečno 4.317 kg. mleka Letos bo ta proizvodnja še večja.
Delegati so se zanimali tudi
za prejemke napravijo povprečno 400 Vlade lovnih dni na leto. Za vsal delovni dan prejmejo 13 ru®
Ijev v denarju, 1 liter mie'1*
2 kg. krompirja, 4 kg. po v rt»’ in 0,1 kg mesa.
Gostje so si nato ogled» vse naprave kolhoza ter stati’ vanje kolhoznice M. Kozlov
večin
lahko
Polož-
ta-haj
bival:
slabši
druži
Času
ki jih je prisrčno sprejela. Jreb
Pred odhodom je vodja dl V
treb
takoj
legacije napisal v knjigo časi nih gostov izjavo-. V izjs' Rih i pravi, da je prejel na vsa‘,5l> he s« stavljena vprašanja ze'o fe® batna pne odgovore. V zaključku 1 Poseb še dodal naslednje bese111 «Vaša posestva so dobro f prnvljana in zelo produkt' vna. Čeprav je osebje mnoS1 številno, je delo dobro P|! čano».
Letalo na atomski pogoi
Sovjetska revija «Tehn’'1 za mladino» je objavila član»
profes-irja Pokrovskega, ki i0(1
opremljen z risbo, v kater»1 se pravi, da sovjetski zn»1 stveniki izdelujejo letalo atomski pogon, ki ga bodo doglednem času preizkusili-
Provi Poskc faj n v dar ti. pr tiekaj valsh lsih, 1 lil ie bi borzi Po \
ttiu. cene 780-8C Chiet v Pu več c Peka! .Plače Vzj
IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE
Načrti za izkoriščanje soni1* |jg s( energije so v ZtiSR v fazi Hvisni: spešenega preučevanja. DO^jDisati rezultate so do sedaj doSe" jdelek s «sončnimi ogrevalniki» 2 kopalnice, «sončnimi kuh’11'3, mi» in posebnimi aparati sušenje sadja, in povrtnin.
TELEVIZIJSKI PROGRA^j,
Med ZSSR, na eni strani, ' liko Britanijo in ZDA na dr" gi, ;e bil sklenjen s poraz"
za medsebojno izmenjavo \ $taja levizijskih programov Sp°r‘ dostn zum predvideva redno odd»!
vesti, koncertov, športnih ' da
znanstvenih dokumentarjeV’
LAHKA INDUSTRIJA V SOVJETSKI ZVEZI
V prvih fl mesecih tekoč^ ^ leta je proizvodnja lahke " "rže dustrije ZSSR, porasla za 8-." milijonov rubljev v primerl(j istim obdobjem lanskega Načrt proizvodnje je bil f»
sežen, kar se tiče1 bombažu blaga za 74 milijonov metr", kar se tiče volnenega blag» P za 3,7 milijonov metrov.
klora tam Hušii »gene bo le čal i, lov n Pol r vitve
ane:
da si Zateč Citali Tot
če. c
°d la k j ih ie pt ta kt Riu c draži
Paviljon bivše kraljeve palače, ki ga je ljudska oblast P,r uredila za dom počitka bolgarskih pisateljev
pa je podlaga za nadaljnji razvoj težke industrije, ki bo o-mogočila deželi skok naprej v povečanju ljudskega blagostanja.
Toda vse to ni drugega kot začetek tega razvoja. Drugi petletni načrt od 1953 do 1957 predvideva še večje izkoriščanje rudarskega bogastva. Na koncu 1957 se bodo morale rezerve cinka in svinca povečati za približno 4 krat, rezerve bakra za 6 krat, železa za preko 20 krat. Pomnožila se bodo raziskovanja ležišč mangana. kositra, niklja, molibdena itd.
Za zadostitev vseh potreb nove bolgarske industrije se predvideva, da se bo na koncu 1957 nakopalo za 260% več svinca in cinka, 330% več bakra, 290% več železa (vse to v primeri s 1952).
Na ta način bo proizvodnja teh rud popolnoma krila potrebe dežele. Po drugi strani bodo pridobljene nekovinske rude krile od 30 do 40% potreb.
Vzporedno s povečano proizvodnjo rud, s povečanim izkoriščanjem starih in ,z otvoritvijo novih rudnikov, se bodo zgradile velike metalurške tovarne, ki bodo spremenile Bolgarijo v deželo moderne industrije in naprednega kmetijstva.
I. KARAIVANOV
11 let obstoja svobodni ;
in demokratične Albaniji
LR Albanija je 29. novembra razvila
rodoljubi so se morali boriti
proslavila 11. obletnico osvoboditve. Ta mala dežela, ki ne šteje niti poldrugimilijon prebivalcev in je velika približno
proti tujim osvajalcem, in domačim fašističnim hlapcem, u
kot Slovenja, je v letih obsto- živali pa so pomoč bratskih ju-ja ljudske, oblasti dokazala, goslovanskih narodov, ki s o vo-kako lahko mali narod ohrani dili isto borbo proti istemu so-
fónti cukrarno v Maliku, dL trično centralo «Lenin», k'
$
svojo neodvisnost kljub vsem spletkam mednarodne reakcije.
Albansko ljudstvo je v teku stoletij dokazalo svojo svobodo! jubnost, ko je kljubovalo Turkom in ni nikoli, niti v najtežjih dneh turškega suženjstva klonilo pred vsakovrstnimi težavami. Ko je Albanija po tolikih stoletjih vendarle po prvi svetovni vojni postala vsaj formalno svobodna, njeno ljudstvo ni imelo »d te svobode prav nič dobrega, ker so na oblasti ostali isti mogotci kot prej. Kralj Zogu je bil dejansko lutka v rokah tujih sil, ki so skušale napraviti iz Albanije nekak blazinjak, po katerem naj bi vsi stegovali roke.
Po okupaciji Albanije s strani fašistične Italije (aprila 1939) je albansko ljudstvo začelo svojo oboroženo borbo za svobodo, ki se je prav posebno
vražniku Po 'porazu Hitlerjevih hord na Balkanu, kar je prišlo prav posebno do izraza 2 osvoboditvijo Beograda s strani Rdeče armade in jugoslovanskih partizanov se je Albanija popolnoma osvobodila in začela misliti na bodočnost, ki bi bila različna od preteklosti pod turškim jarmom in Zogovo monarhijo.
Danes, 11 let po osvoboditvi je albansko' ljudstvo lahko ponosno na svoje uspehe, ker je končno postalo gospodar svoje usode, svoje zemlje in svoje bodočnosti. Danes se Albanija s pomočjo Sovjetske zveze in ostalih dežel ljudske demokracije razvija v napredno in moderno deželo s svojo industrijo in z razvitim poljedelstvom. Mala, prejšnje čase zaostala Albanija je zgradila važne industrijske -objekte kot tekstilno tovarno «Stalin» v Ti-
binat za predelavo lesa v basami, bombažne tovarn6^ Fieri, Patovu, Rogorcine, ^ bačno tovarno v Skradrd
mentno tovarno
v Valonii
stilnico nafte v Cerriku. L
je industrijska proizvodnja
predvojne-
gVOJU
krat večja od banija ima končno tudi železnico, Tirana je post11*" , po in moderno mesto. 6 j nja ljudstva je stalna skrb banske vlade, življenjska ., ven, ki je bila enkrat ena
med najnjzjih na svetu, 5, J
povečala. Analfabetizem, -zajemal pred vojno 80% v? prebivalstva, je bil odpr8v*J ji
sr ,
zrasle so nove osnovne m ■ , nje šole, Tirana je celo d°
svojo medicinsko fakultet1" ^ Albansko ljudstvo je °b
obletnici svoje osvoboditve ko ponosno na delo, ki "a v teh letih znalo opravit’- ^ mali narod lahko služ' j-vzgled vztrajnosti, navdus odpora in velikega zaupa svoje lastne sile.
(
ba
Pa;
so
V
jej.
do:
Pri
Vse
15°
ma
pa.
di
vu
be
je
zdi
rut
pr<
io
sul
Ule
r se Pri ti : '"81 čis Pa Čin spi
i Rje
10. DECEMBRA 1965
DELO
STRAH 8
e velikanska špekulacija?
V zadnjih dvajsetih dneh se je opazilo nenavadno narašča-f nje cen oljčnega olja. Narašča-'\TJ nje se je pojavilo po vsej Ita-J»fliji in je zelo zaskrbelo ljudske množice, ki so na ta način Prikrajšane svojih zaslužkov, ker morajo potrositi veliko več denarja za vzdrževanje Ce naraščanju cen oljčnega olja dodamo še podražitev soli, kave >v, I1 in plina, ki je bila odrejena od 0 d* vlade in potrjena od vladne vsa' Večine v parlamentu, si bomo
Jja
Ivo
I ril* nleW
vrt11'1
• letta stan'
lahko ustvarili sliko težkega Položaja, v katerem se danes nahajajo revnejši sloji prebivalstva. Ta položaj je še slabši, če pomislimo, da se družinski stroški v zimskem izlov Času večajo zaradi večjih pola. treb po oblačilu in kurjavi.
ja d čas
V Trstu se je podražitev olja takoj opazila kot v vseh dru-iz/s1lfh italijanskih provincah. O-l)ij se je začelo dražiti nenadoma. kot da bi bil nekdo dal Poseben znak. V nekaterih Provincah so cene olja tako Poskočile, da jim je bilo skoraj nemogoče slediti iz dneva v dan. V nekaterih mestih, kot n. pr. v Napoli, je olje celo za nekaj dni izginilo in je prebivalstvo živelo kot v vojnih časih, ko olja ni bilo in ko ga bilo treba iskati na črni borzi.
Povprečno je olje poskočilo
sa 5° ) izd
;kU i esed< iro f dukti
inož1 o P|!
D noli je
3 .. boi
:h0*
-lan6
ki j »d 200 do '250 lir po kilogra-
iter6' zna1 lo " odo sili-
E ;on6” aif D o* los61 ti z’
.n®!
ati in.
jaM1
li, ve
a < raz"11
5p°rS
,ddal
A
n _-
;OČW be.
ietmv
ag»f
niu. V Imperiji (Liguria) so cene narasle od 450-570 na 780-800 lir po kilogramu, v Chieti (Lazio) od 530 na 840, Pugliji, kjer se pridela največ oljčnega olja, pa so ga v nekaterih krajih nekaj dni Plačevali celo po 1000 lir kg.
Vzporedno s podražitvijo o-Ija so začeli takozvani «neodvisni» in «informativni» listi "j, Pisati, da je letošnji oljčni pri-1 'delek zelo slab, da so kmetje Plorali pobrati oljke pred ča-Som zaradi napadov «oljčne blušice» itd. Nekatere tiskovne Agencije so znale povedati, da bo letošnji pridelek olja znašal le poldrugimilijon kvinta-!ov namesto običajnih dveh in bol milijona. Poleg te ugotovitve so začeli praviti, da ob
vo *£ staja še druga t.j. obstoj neza-
dostnih zalog olja.
Ti časopisi so prihajali in še
tih 11 danes prihaiajo do zaključka, jev.
da se bo moralo prebivalstvo taleči k semenskemu olju in Stalim maščobam.
Toda dejstva govore druga-, i- Čeprav je res, da bo naj-... brže proizvodnja precej nižja i 8-7® od lanske, iz številk iz prejš-ineri i ie»
njih let je razvidno, da se je ie pojavila takšna kon unktu-I pr1 ta kot letos in da se kljub le-’ niu olje ni tako vrtoglavo podražilo, kot se sedaj dogaja.
Proizvodnja olja se je stalno gibala okoli 2' milijonov kvin-talov na leto z maksimumi od 3.458.000 kv. leta 1953 in minimumi od 1.98-8.000 kv leta 1952. Torej ne odgovarja resnici, da bo letos milijon kvin-talov manj olja kot druga, leta, marveč povprečno le pol milijona. C e pa pomislimo, da je bila proizvodnja iz leta 1952 skoraj enaka letošnji in da se kljub temu ni opazila takšna podražitev, prihajamo do zaključka, da je treba poiskati kakšen drug vzrok, ki bo verjetnejši.
V Pugliji, t. j. v deželi, kjer se pridela največ olja, so bile pred manj kot mesecem dni cene olja normalne. V Bariju so se gibale okoli 55-56.000 lir za kvintal, petnajst dni pozneje pa so že skočile na 73.000 za finejše olje in na 55-58.000 za povprečno olje.
Septembra sploh ni bilo o-paziti kakšnega posebnega znaka, podražitve ali krize. Nasprotno prav zaradi prezgodnega pobiranja oljk so monopolisti, ki se stekajo okrog družbe Gaslini in Costa, plačevali kmetom 4500*5000 in v najboljših primerih 7000-7500 Ur za kvintal oljk.
Poleg tega se je dogodilo še nekaj pomembnejšega. Kot smo že v začetku napisali, so trgovci v začetku po prvih znakih podražitve ustavili preskrbo srednjim in malim trgovcem, tako da je olje za nekaj dni izginilo s trga. Po tem izginotju so trgovci na debelo opozorili srednje in male trgovce, da bodo čez nekaj dni ponovno dobili olje a po višjih cenah. Na ta način se je dogodilo, da so še pred dvema tednoma v Bitonto v Pugliji plačevali oljčno olje pomešano s semenskim po 850 lir kg
Vse to dokazuje, da gre za velikopotezno operacijo monopolistov, ki na en ali drugi način kontrolirajo vso produkcijo in dobavo oljčnega olja. Ce bi se bila ta podražitev pojavila januarja ali februarja, ko bi v resnici šlo za nov pridelek olja, ki je manjši, bi se še lahko reklo, da je treba vzrok podražitve poiskati v manjšem pridelku. Ker pa se je podražitev olja pojavila prav v tem trenutku, t.j. brez prave zveze s pridelkom, ker so veletrgovci začeli držati olje po svojih skladiščih ali ga prodajati po višjih cenah, je zelo razumljivo, da gre za icolosalno špekulacijo nekaterih krogov, ki hočejo na tak način zaslužiti težke denarce. Očividno obstaja že v naprej sestavljen načrt podražitve n:i podlagi določene propagande,
ZA NASE KMETE
Koledar za december

e
, eiejj
f
irh6,
-nii I
iet° nja e- . svoJ
ala 11 01^ <rb*
t»
ta
;n3
S*
■u
19
n .j dob1” et0, ob ve l1 & -iti. iži
,ania
POLJEDELSTVO
Kdor ni še preoral praznih, za spomladanske setve določenih njiv, naj ne odlaša in stori to, ko vreme dopušča in dokler ne zmrzrte zemlja v gornji plasti. Cim-,bolj se zemlja obrača, več nam vrača. Nobeno obračanje zemlje ne donaša toliko koristi kakor jesensko ah predzimsko. Zorana zemlja navzame dovolj vlage tudi v globokejše plasti, ki pride prav posebno v slučaju suše. Mraz zorano zemljo pretrese, kepe zdrobi in zrahlja. Kdor zorje že jeseni al Pred zimo svoje njive, opravlja spomladi mnogo lažje vse obdelovanje nego oni, ki pušča svoje njive čez zimo nezorane
Vse poljsko orodje, ki je pozimi ne rabi, je dobro očistiti in shraniti v suh prostor. Mokrota in vlaga škodujeta orodju, ker leseni deh Začnejo gniti, železni pa rjaveti. Pokvarjeno in polomljeno orodje je treba popraviti.
ŽIVINOREJA
Ob nastopu mraza je treba posvetiti živini posebno Pažnjo in skrb. Važno je, dn so hlevi in svinjaki topli. V mrzlih prostorih potrebujejo živali več hrane in nam donašajo manj dohodkov. Primerna hlevska gorkota za vso živino znaša povprečno 15° C, prenizka je, če znaša manj kot 11° C, previsoka pa, če znaša nad 18° C. Zaradi tega je treba imeti v hlevu toplomer. Poleg primerke gnrkote pa je skrbeti, da ■le v hlevu in svinjaku tudi Z(lra.v in čist zrak Tudi perutnino je treba zavarovati pred mrazom. Kokoši morajo biti v primerno toplem, suhem kurniku in imeti primerno krmo.
Prašiči naj imajo mir, naj se krmilo ob določeni uri s Primernimi krmili, ohranja-h se jim mora tek z menjavanjem krmil, piiejo naj ie eisto in svežo vodo. svinjak Pa naj bo snažen. Na ta način se bodo dobro in hitro spitali.
TRAVNISTVO
Naj se nadaljuje z brana-kjem, s čiščenjem maha in znojenjem. S kamenitih m
zaraščenih travnikov (pašni kov) naj se počisti kamenje in naj se iztrebi nepotrebno grmovje. Kjer je po travniku opaziti mnogo gladeža, se ta lahko uniči, če se stopi nanj, če se pritisne stran in če se nanj potrosi nekonko kalijeve soli, na kar nava dno usahne.
VRTNARSTVO
V tem mesecu bo rlajveč dela s prekopavanjem. Ce je zemlja primerno suha, jo je treba prekopati in preorati. Tudi za napravo in pripravo zimskih gredic te zdaj najbolj primeren čas. Vrhu zimske solate je priporočljivo napraviti streho iz slame ali sirčia. Streha mora biti odprta proti jugu. Zimski radič, peteršilj in druga zelenjava, ki bi lahko trpela vsled mraza in slane, naj' se pokrije z listjem, šir-čjem ali pa lisnatim vejevjem Proti hudemu mrazu naj se kardi zavijejo s slamo Za gredice je treba pripraviti gnoj in kompost. Rastline v gnojnih gredicah naj se včasih zmerno zalijejo. V času, ko ne zmrzuje, naj se gredice odprejo, da pride k rastlinam svež zrak.
VINOGRADNIŠTVO
Ni dobro za vino, če se v kleti skupno z vinom hranijo kislo zelje, kisla repa ali kakšen drug tak pridelek.
CVETLIČARSTVO
Snažimo lepotične grme. pri tem pazimo posebno na to, da odstranimo star les, ki ne da cvetja. Občutljive trajnice pokrijmo i listjem, če tega nismo- še storili. Enako velja za. vrtnice, ker ne vemo, kakšno' bo v/eme. Lahko se posadimo čelni ire hijacint in tulipanov, če nismo tega še stordì v novembru. Gomolje dalij ;n begu-nij moramo redno pregledovati in varovati pred pie-snobo. Vlažne gomolje obrni-'nimo narobe in jih potrosimo z ogljenim prahom, ki vsrkava preobilo vlage ter onemogoča plesen in gnilobo. Sobne rastline zalivajmo prav malo. Varujmo jih prepiha in prepogostega menjavanja toplote..
Enakomerna toplota najbolj prija sobnim rastlinam.
določenih alarmnih klicev in vskladiščenja zalog. Sama italijanska konfederacja trgovcev je opozorila srednje in male trgovce, naj ne dopuščajo špekulacij in naj ne plačujejo po višjih cenah olje, ki jim ga ponujajo. Toda konfederacija je povedala v svojem komunikeju, da bo država, stavila na razpolago določene količine olja in da bodo v kratkem pri spele v Italijo večje količine ameriškega olja. Ali ni ludi prihod ameriškega olja v zvezi s to podražitvijo? Ali nima* jo v tej podražitvi prste vmes tudi ameriški trgovski krogi, ki hočejo razpečati v Italiji svoje velike zaloge?
Pri vsem tem je vlada ostala pasivna. Napravil se ni niti
en korak za odpravo tega stanja, ki je že tako težko prizadelo delovne sloje
OB 37-LETNICI NJEGOVE SMRTI
Ivan Cankar-buditelj
slovenskega delovnega ljudstva
Naj plodovite jši slovenski pi• | peresna deteljica slovenske mo-satelj in nesmrtni učenik slo- j derno».
renskemu ljudstvu Ivan Cankar i se je rodil 10. maja 1876 na '
Cankar je študiral na dunajski tehniki le nekaj casa, na-
Vrhniki pri Ljubljani, ljudske kar se je predal časnikarstvu in
šolo je obiskoval v rojstnem kraju, pozneje pa ga je peljala mati na realko v Ljubljano, kjer je maturiral leta 1890, nakar se je odpravil na dunajsko univerzo študiral tehniko.
Cankar je začel pisati zelo zgodaj. Že t) tretjem razredu srednje šole je spesnil nekatere pesmi. Vzora sta mu bila Prešeren in Gregorčič in njegov tedanji profesor Levec ga je o-pozori! tudi na Aškerca, pesnika krepkih balad, ki so bile tedaj, kot pravi Cankar, «bojna fanfara svobode vesti in mišljenja». V zadnjih letih ljubljanskega šolanja se je seznanil s Kettejem, Murnom in Župančičem, kar je blagodejno vplivalo na vse njihovo poznejše delo in za kar jih imenujemo «štiri-
NE GLEDAJO SE INTERESI NAŠEGA MESTNEGA GOSPODARSTVA
Razvoj dogodkov v Trgovinski
zbornici do nezadovoljive rešitve
Kapitalistični krogi so do zadnjega skušali stoodstotno vsiliti svojo voljo - Do neke mere je bil vodilni organ TZ formalno demokratiziran - Zakaj se hoče po vsej sili prezirati obstoj Delavske zveze in slovenskih kmetov?
Pred kratkim je Generalni va, je prišel v Trst on Ma.la-
vladni komisar imenoval predsednika in izvršni odbor Trgovinske zbornice in na ta način se je zaključilo to težko vprašanje. Novi predsednik je prof. Pier Paolo Luz-zatto Fegitz, znani statističar m gospodarstvenik na naši u-niverzi.
Vprašanje prenovitve vodstva Trgovinske zbornice se je postavilo že pred letom dm. ker je rok starih izvršnih organov zapadel, a tudi ker je bilo treba spremeniti sestavo izvršnega organa in postaviti na predsedniško' mesto človeka, ki ne bi bil velik krajevni kapitalist. V resnici v izvršnem organu je bila ogromna večina sestavljena iz predstavnikov veletrgovcev in inclu-strijcev t.j. iz predstavnikov najbolj reakcionarnih tržaških slojev, dočim so bili predstavniki obrtnikov in malih posestnikov le neznatna manjšina. De ovne ljudi pa je predstavlja le dr. Novelli, tajnik liberinske Delavske zbornice. Posebno, a zaradi tega ne mnnj važno vprašanje, je bilo kmetijsko; predstavnik kmetijstva je bil dr. Leo Brunner, veleposestnik iz goričke pokrajine in Toskane, zatorej popolnoma tuj na našem področju; predstavnik malih posestnikov pa je bil g P aro vel, ki je bil posestnik a ni bil neposredni obdelovalec. Poleg tega pa je izhajalo, da sta dva italijanska predstavnika zastopala tržaške kmete, ki so v svoji ogromni večini Slovenci.
Predsednik Trgovinske zbornice je bil kap. Antonio N. Co-sulich, ki je bržkone največji gospodarski mogotec v Trstu in ima velike interese tudi v Genovi in v Južni Italiji, kar ga je večkrat postavljalo v nasprotje s tržaškimi interesi.
Trgovinska zbornica je bila že po svoji zunanjosti v rokah baronov tržaškega gospodarstva, neminljivih družin za sebnega brodolastništva, industrije in trgovine, zvestih av-strijakantov najprej, pozneje pa italijansko in fašistično u-smerjenih, ki so po 1943 postali uslužni napram nacistom in so po osvoboditvi pokleknili pre-i angleškim in ameriškim okupatorjem.
V teku borbe za nova imenovanja je prišel do izraza in je razburil mesto zakulisni sporazum med najvišjimi eksponenti krajevnega kapitalizma in strankami vladnega centra (OC, PSiDI, PRI in PLI) glede razdelitve vplivnih sfer: krajevnim kapitalistom gospodarski organi javnega značaja (Trgovinsko zbornico, Ve'esejmsko ustanovo, Ustanovo za industrijsko luko) in prvenstvenost v državnih podjetjih (Jadranske ladjedelnice, Lloyd, Arzenal) ter stran kam vladnega centra monopol v občinskem odboru, pokrajinskem odboru, 'Aeegatu, ECA, itd.
Ko se je vprašanje postavilo na tak način in se je odkrilo ozadje sporazuma med krajevnimi kapitalističnimi baronijami in strankami vlad nega centra, so posegla v borbo vsa združenja malih in srednjih trgovcev, obrtnikov industrijcev, delovnih ljudi in številne politične stranke. Celo demokristjani in socialdemokrate so intervenirali proti kap. Cosulichu, da bi tako prikrili svojo težko odgovornost. Formulirala se je zahteva po demokratizaciji Trgovinske zbornice in njene odcepitve od krajevnih velein-dustrijcev.
Ko je bila borba najbolj ži-
godi, najbolj kvalificiran pred. stavnik italijanske Coniindu-strije, katera je najbolj vztrajna nasprotnica naše luke, in tajnik liberalne stranke. Ob svojem obisku je skušal vsiliti potrditev kap. Cosulicha ali pa vsaj doseči imenovanje takih ljudi, ki bi bili zvesti Confindustriji.
Borba, in polemika sta doživeli dramatične trenutke, v teku katerih so vladne oblasti zavlačevale nova imenovanja, očividno v pričakovanju sporazuma med predstavniki Con-fIndustrie na eni in demokristjani ter socialdemokrati na drugi strani.
Rešitev z novimi imenovanji ima brez dvoma nekaj pozitivnih strani, ker je bil kap. Cosulich izključen iz Trgovinske zbornice in ker je bil novi izvršni odbor razširjen z vključitvijo prestavnika trgovcev na drobno in predstavnika malih industrijcev. Vsaj v teo riji se bodo mogle manjše gospodarske kategorije uspešno zoperstaviti velekapitalistom, s katerimi so vedno v nasprotju.
Toda Trgovinska zbornica ima v sedanjem položaju še vedno določene pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo pomen njenega sedanjega sistema predstavništva, kar pa dokazuje, da se oblasti ne morejo še o-tresti vladajočih krogov. Demokracija v Trgovinski zbornici je prazna beseda:	kap.
Martinolich, ki predstavlja kakih 20 pomorskih družb, ima en glas prav tako kot g. Zi-giotti., ki, je predstavnik 6100 trgovcev na drobno; tako g. Paschi, ki je predstavnik nekaj stotin veletrgovcev ima en glas kot g Valdemarin, ki zastopa približno 5600 obrtni-
kov, da ne govorimo o dr. No-velliju. ki bi moral zastopati približno 100.000 delavcev.
Nobene novosti pa ni na področju kmelijstva: dr. Leo Brunner z Goriške še dalje zastopa tržaško kmetijstvo; male posestnike zastopa dr. Rustia-Traineri.ki ni niti neposredni obdelovale;. In to jfc težka pomanjkljivost, ker se je zavestno hotelo prezreti dejstvo, da so tržaški kmetje v svoji ogromni večini Slovenci, in se je na ;a način grobo prezrl Posebni statut. Zveza malih posestnikov in Kmečka
zveza, ki zastopata skoraj v celoti krajevne kmete, sta odločno protestirali proti lej krivici.
Zelo težko pa je dejstvo, da zastopa tržaške delovne ljudi le liberinska Delavska zbornica. Delavska zveza-CGIL je intervenirala pri vladnem komisariatu pred imenovanjem in je protestirala po imenovanjih.
Zaradi vse ;a tega je nemogoče smatrati, da se je vprašanje Trgovinske zbornice zaključilo in rešilo.
UMBERTO SAJOVITZ
pesni šini in. A o niu je naslednje letu umrla mati, se je vrnil na Vrhniko ter z izkupičkom zbirke svojih pesmi «Erotike», ki jih je ljubljanski škof Jeglič pokupil in jih dal sežgati, poplačal stroške materinega pogreba.
beta /808 se je Cankur spet podaI na Dunaj, kjer je preživel 11 let, a ni se vpisal na tehniko, marveč se popolnoma posvetil književnosti. Postal je pisatelj po poklicu, prvi med Slovenci, ki je živel le od pisateljevanju. Po 11-letni odsot. nosti se je Cankar povrnil v do. movino ter se nastanil v Ljubljani.
Piro Cankarjevo delo je bila pesem balada « Ivan Kacijnnar», podpisana s psevdonimom Tro-šan. To pesnitev je Cankar napisal kol domačo nalogo že ti petem razredu realke, a jo je tedanji njegov profesor, slovenski pesnik Levec, dal natisniti v Ljubljanski zvon (1893), zn kar je dobil Cankar svoj prvi honorar 1 goldinar.
Po prvi izdani knjigi pesmi «Erotika», ki je izšla leta 1899, je Cankar opustil pesnitev ter se lotil črtic in novel, ki so mu bile primernejša oblika za njegova stvar jan ja. Ustvaril je biseri■ slovenske proze. Njegova dejavnost je bila ogromna. Vsa njegova književnost je izraz nje. ga samega v odnosu do vsega, kar ga obdaja. «Mojc oči», pravi Cankar, «niso mrtev aparat, moje oči so pokoren organ duše, moje in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva».
7,e iz njegovih prvih kakor vseli poznejših del seva bič sa-tire na nezdrave razmere, ki so bile v navzkrižju s koristmi slovenskega in vsega delovnega ljudstva. Zavedal se je okrutne resnice, da spada njegov narod z njim vred med izkoriščane, ki jih življenje kruto pritiska h 'f). "°IJ ' tlom. Skozi vsa njegova dela se h" ' Pr,’l vleče nit borbe delovnega človeka za obstanek. Odločno se zavzema zato. da se je treba proti
krivicam boriti ne samo s tako imenovanimi zakonitimi sredstvi, temveč pravi, da ima brezpravni proletariat pravico si priboriti če treba tudi z revolucijo boljše življenje, kar je najlepše opisal e povesti «Hlapec Jernej in njegova pravica».
Ivan Cankur je živel in umrl kot pravi proletarec, sin preprostega ljudstva. Njegovo življenje je bilo od rojstva do smrti ena sama borba proti izkoriščevalcem, proti ozkim razme. ram slovenskega mračnjaštva. Zaradi svojega aktivnega političnega udejstvovanja — bil je tudi socialistični kandidat pri volitvah zlasti še zaradi svojih revolucionarnih govorov, so ga tedanje avstrijske oblasti preganjate in ponovnokrat zaprle. Tudi v Trst je Cankar večkrat prihajal predavat. Prvič je predaval v ulici Madonnina pod okriljem Ljudskega odra leta 1907 ter v svojem govoru poudaril, da edina pot proletariata je brezobziren boj, dokler ne palle poslednja barikada, dokler ne bo dosežen poslednji cilj, to je popolna socialna in politična svoboda, znkaj brez teh ne more biti niti kulturne svobode!
Iz'Kaliningrada je odpotavala posebno opremljena ladja «03», ki je namenjena v Antarktiko, kjer bo sovjetska ekspedicija pod vodstvom profesorja Somova vodila razna raziskovanja v okviru mednarodnega geofizičnega leta 1957 - 1958. Sovjetska ekspedici a v Antarktiki je prva le vrste in bo sodelovala z ostalimi ekipami znanstvenikov, ki se odpravljajo iz drugih dežel sveta na to še zelo malo raziskovano celino. Sovjetska ekspedicija je moderno opremljena, ladja «Ob» pelje letala, helikopterje, avtomobile, sestavne dele barak in vso znanstveno opremo, ki bo služila za preučevanja.
Med prvo svetovno vojno je bil nekaj časa zuprl na Ljubljan. skem gruda skupno s tržaškimi slovenskimi in italijanskimi rodoljubi. Slabe gospodarske razmere in politična preganjanja so mu silno izpodkopali zdravje. Pripetila se mu je poleg lega še nesreča, da je padel in se težko ranil na glavi, za kar je v svojem 12. letu starosti 11. decembra 1918 umrl v ljubljanski bolnišnici. Njegov pogreb je izpričal, da ga je slovensko ljudstvo dodobra spoznalo in sposto, vaio, kajti v njem smo izgubili ne le največjega pisatelja, temveč tudi odločnega borca za nov družabni red.
Cankarjev svetovni in politični nazor je bil zgrajen na živ-Ijenskih izkušnjah ter ni nikoli krenil ml svoje prave poti Njegove preroške besede so du nes bolj žive, kot so bile kdajkoli prej ter ne zvenijo le v slovenskem merilu, temveč še daleč preko slovenskih meja, ko pravi: «Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar...!».	— sto
Nove slovenske knjige
Ivo Minatti: Pa bo pomlad prišla, pesniška zbirka. Izdal Slovenski knjižni zavod.
Mika Waltari: Egipčan Si-nuhe, roman. Izdala Državna založba Slovenije
Ivan Prijatelj:	Slovenska
kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, monografija z obravnavo časa od 1848 do 1895. Izdala Državna založba Slovenije.
Koledar kmečke knjige 1956. Izdala založba Kmečke knjige.
Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, II. zvezek (Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljenja frankovskega fevdalnega reda do začetka kmečkih uporov). V tisku založbe Kmečka knjiga.
POLTSKI FILMI V CSR
Koncem oktobra se je vršil povsod na Češkoslovaškem teden poljskega filma. Samo na Češkem in Moravskem je bilo 1397 filmskih predstav, ki se jih je udeležilo 360.553 'gle dalcev.
II. kongres sovjetskih arhitektov
V	Moskvi se je vršil II. kongres sovjetskih arhitektov. Pričakovanje za ta kongres je bilo veliko ne samo v Sovjetski zvezi temveč po vsem svetu. To zanimanje je izviralo iz diskusije, ki je že več mesecev trajala med sovjetskimi arhitekti in v kateri so trčile Številne tendence. Predvsem pa je zanimanje izviralo zaradi kritik, katerim so bili podvrženi s strani vlade in KP nekateri arhitekti in nekatera dela novojnih let.
Na kongresu je bilo predvsem govora o preusmeritvi arhitekture. O položaju in nalogah 'e v svojem poročilu govoril Pavel Abrosimov, tajnik zveze sovjetskih arhitektov. Najprej je orisal veliko delo, ki je bilo po vojni opravljeno na gradbenem področju, nato pa je prešel na bistvo vprašanja. Dejal je, da so se po vojni številna arhitektonska vprašanja reševala na način, ki je bil nasproten socialističnemu realizmu. Številni arhitekti so ignorirali bistvene predpostavke industrializiranih grad-denj. Zelo počasi je napredovalo uvajanje betonskih pre-fabriciranih delov v gradnji industrijskih objektov, po drugi strani pa se ni varčevalo s kovinami. Kakovost načrtov za vaške hiše in druga poslopja ne odgovarja sedanjim potrebam Izboljšati je treba tudi gradnjo stanovanjskih hiš v sovhozih, ki so bili' v zadnjem času ustanovljeni na na novo obdelanih ozemljih.
V	marsikaterem mestu so bili gradbeni načrti revidi.aru, prav posebno po lanski konferenci gradbenih delavcev. Proizvajalni stroški so bi'i znižani z odpravo vseh arhitektonskih čudaštev. V zaključku svojega poročila je A'brosi-mov podčrtal, da se morajo gradbeni načrti diskutirati z ljudstvom zato, da ne pride več do takih čudaštev, do katerih je prišlo marsikje.
Na kongresu je govoril tudi predsednik akademije za arhitekturo v ZSSR prof, A V. Vlasov, ki je bil pred kratkkim kritiziran od vlade in KP. V'asov je govoril o osnovnih nalogah znanstvenikov v arhitekturi v zvezi z modernimi potrebami. Kot je znano, je vladna in partijska kritika doletela Vlasova v ZDA, kjer je s skupino sovjetskih arhitektov preučeval ameriške gradbene metode. Na poti domov so proti njemu ameriški in francoski listi uprizori'! kampanjo izsiljevanja, ki ji je sledil odkriti policijski pritisk. Na ladji, s katero se je peljal v Francijo, ga je neki agent policije pozval, naj ostane na zahodu in naj zaprosi za poli-'ično zatočišče. Ob svojem prihodu v Pariz pa je bil deležen ogabne provokatorske manifestacije, ki je bila verjetno organizirana od ameriške in francoske tajne policijske službe. Nad t0 epizodo se je javno mnen'e zgražalo. Vlasov pa je proti temu že v Parizu odločno protestiral in se začudil, da se je nekaj takega dogodilo v Franciji, to je v deželi s slavno demokratično zgodovino in tradicijo.
II. kongresu sovjetskih arhitektov so poslali pozdravno pismo tudi jugoslovanski arhitekti.
Praška klaviristka Eva Ber-nathova je bila na umetniškem obisku v Bolgariji, kjer e nastopila na uspelih koncertih v Sofiji, Plovdivu in Stalinu.
VSEBINA PREJŠNJIH POGLAVIJ - Bi vinarjev Ste/an je bil ujaht od tere». Toaa mnogo je moral potrpeti zaradi očeta, ki je bil pijanec in zapravljivec. Kljub temu pa se ni nikoli spozabit nad tem, tla je oče njegov pa naj bo takšen, kakršen je. Ze mladilt let je ljubil Smrekarjevo Franico, ki je bila hči-edinka zelo premožnih ljudi, imel je ve. lik obzir do nje. Predstavljal si je, da ju ločuje prevelika socialna razlika in da bi se zato njegov sen ne mogel nikoli, uresničiti. Toda tudi Franica je ljubila Stefana...
«E. to zeleno vzamem,» reče dekle in kupi Mago, ki je bilo Stefanu pogodi. Potlej mu reče :
«Zdaj lil pa rada očeta poiskala. Ali ga nisi nikjer videl?»
«Na živinskem semnju bo najbrže.»
«Jaz se malo boj ini sama med živino hodili. Ali greš ti z menoj, če utegneš, da najdeva očeta?»
Uincje se, da je Štefan to od srca rad storil, teni rajši, ker je videl, da bi Peter tudi rad šel z njo, pa ga ni prosila.
Šel je pred njo in delal pot v gneči. Vse se je moralo razmikati njegovima komolcema ; razrival je može, da so godrnjali, in zdelo se mu je, da bi v tem hipu lahko prijel in daleč zalučal vola, ki se ne bi hotel umakniti.
Pridela skozi gnečo na ono stran, na prostor. Deklica ugleda očeta, ki je iz krčme pri šel, in tudi Smrekar zapazi svojo hčer ter ide k njej.
«Tako vretje, da bi ne bila prišla med živino do vas, da mi ni Štefan pomagal,» reče dekle očetu.
«Mn boš pa odpustka kupila,» odgovori Anton, in obrnivši se k Štefanu vpraša : «Kaj pa svojega starega nisi še nič videl?»
«Očeta? Nič!» Odgovori Štefan.
«Glej g», tam-le gre. Pijan je že kakor krava in ves krvav. V krčmi so pripovedovali, da je pri nekem kupu ukanil za dva goldinarja, zato so ga stepli.»
Res je stari Brašnar taval med ljudmi sem 'er Ije, krvav po lieu. kamižolo je imel od rame nizdol razparano. Vsi ljudje so se mu smeiali.
Ko je sin Štefai: to videl in vpričo Franice slišal, da je bil oče tepen zaradi sleparstva, ie otrpnil, da ni vedel kam pogledati. Nekaj časa stoji kakor pribit, potem sc naglo obrne
Josip Jurčič
SO
S
EDOV SIN
,(‘r sc zgul>i med ljudmi. Zdi se mu, kakor | da bi vsi ljudje za njim kazali : glejte, ta je 1 * rasna r jev ! Nikomur si ne upa v oči pogledali. Kakor bi bil sam kaj pogrešil, beži ven iz semnja.
Ko j<‘ prišel s trga, nehote zavije s poti, sede na samotno mejo na kamen, podpre glavo v dlani, in v mislih videč svojega krvavega, zasramovanega očeta, se ta krepki mladenič razjoka, kakor otroče osmih let.
Zakaj je šel v semenj, da je to videl? Za-kaj njegov oče ni tak, kakor so drugi, zakaj ni pošten? Poslednja misel mu je prišla zdaj prvič in prvič je za hip čutil v sebi vzdigovali se nenaraven, bridki čut, ki ni bil s četrto zapovedjo v nikaki pravilni zvezi. Pa samo za hip. Takoj se mu misel spreobrne in reče : kaj bi storil, kaj bi dal. ako bi našel besedo, katero bi očetu govoril, da bi se ga prijela ter bil potem drugačen? Strašno je to! Drugi očetje žele sinove spreobrniti, na pravo pot zasukniti. a tukaj sedi sin, pošten sin, nepoštenega očeta !
Naglo vstane, ozre se okrog sebe in prepri-čavši se, da ga nihče ni videl jokati, si obriše solze ter se napoti domov.
VII.
X7"šaka praznota ima nekaj žalostnega in otož-? nega v sebi. Brašnarjeva hiša je bila od znotraj prostorna; javorova že malo črviva miza je bila nekdaj po dolgem in povprek vsaj za dvanajstero družine umerjena. C.c so torej okiog mize sedeč večerjali samo trije : Stefan, hlapec Rraž in teta Marjeta, so čutili morda, kako pusto je videti na velikem prostoru tako malo ljudi, in molčali so vsi, eden bol j od drugega, da ni bilo slišati nego ropot z žlicami in počasno, premišljeno hojo stare lesene ure za vrati.
«f\nst bodi Bogu ! » reče teta Marjeta, ko je bila večerja v kraju, ter naglo pristavi ; «Zdaj pa le molit pa spat ! Blaž, nič ne hodi
rose otepat in kričat po vasi ! »
loda hlapec Blaž ni bil voljan sitne tete poslušat ; mislil si je: dan je gospodarjev, noč je moja, in poišče si med drugimi krpami na peci kamižolo, vrže jo čez pleči in odide na vas k tovarišem, ki so bili že zbrani za Smrekarjev im plotom icr se kmalu potem vzdignili in proli sosednji vasi grede zapeli :
Mesarja bom vzela, bom zmerom vesela, bo tele zaklal, srce mi poslal, al pa še oboje...
Štefan navije uro, natlači pipo tobaka, zažge jo s trščico na leščerbi, ki visi nad mizo ter ide potem v hlad pred hišo na klop sest. Lepa svetla noč je; čuje se petje vaških fantov, ki čez polje gredo. Štefan po glasovih zna, kateri je v družbi, katerega ni. Odkar je gospodar, ne zahaja več redno med nje.
Eden izmed sosedov pride čez vrt, sede k njemu ria klop, poprosi ga «luknje» tobaka ter se začne pomenkovati o kupčiji na predvčerajšnjem semnju, o današnjem vročem dnevu itd.
V hiši teta Marjeta pospravlja in pogleduje k peči na klop, kjer spi stari Brašnar. Prišel je iz semnja pijan. Gane se, zastoka in vstane s trdega ležišča na golt klopi.
«IJj, gniloba gnila ! » zahudi se teta Marjeta. Bašnarju se zazeha, mame si oči ter krivenea za omizje Tam podpre suho brado in upre zardele oči v Marjeto. Ko vidi, da Marjeta n e če videti, kaj ima to pomeniti, zagodrnja :
«Nii, ali bo kaj?»
«Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da bi te pes povohal,» reče Marjeta, pa gre vendar ter prinese s peči skledo, katero jame Brašnar, n a j prvo malo ogledujoč, menda nečislario jed, naposled vendar počasi prazniti.
Marjeta nekaj časa molče gladi in zgiblje p re. obleko, potem pa naglo preslane, zagrne z zastorom oči ter začne na glas jokati.
«Teh gobcev pa res ni treba. Kaj tuliš ! », reče Brašnar. «Kaj ne bi!» odvrne stara sestra. «Nisi še dosti globoko nas pokopal, treba nam je bilo .se te sramote, da si se pogoljufil in te po semnjeh pretepajo. Da bi te bili vsaj ubili, ti nesnaga grda ! Ali nimaš nič srama več...»
« Precej mi molči ! Kaj to tebe briga!»
«Briga naju s Štefanom, briga ! Nisem ga še videla jokati, ubogega siromaka, odkar je zra-- tel, samo snoči, ko mi je pripovedoval, kako grdobo si v semnju naredil in kako so s teboj delali. Sram le bodi ! »
Ko Brašnar to sliši, vrže žlico iz rok. Jesti ne more več, njegova sestra še dalje toži, on pak leže ter ne odgovori ničesar. Mogoče je, da gn je vendar malo ganilo, ko je slišal, da je bilo sinu hudo zaradi njega.
Vili
T judje še vendar niso tako hudobni, kakor XJ včasih mislimo. Naše kreposti sicer pišejo res radi v vodo, ali naših slabosti in pregreh tudi zmerom ne urezujejo v kamen, sčasoma je sem ter tjc tudi pozabijo.
Tako so v Brašnarjevi nezgodi v poslednjem semnju nekaj dni po vsem okrožju govorili. Dobil se je kdo tudi, ki je pošteno dejal : «Ne bičajmo ga s kamenjem, saj imamo vsak svoje breme. Mož je bil morda pijan, pa ni vedel, kaj dela, in če je tudi dva goldinarja zmaknil kaj, za vino mu je bilo treba». A kmalu so ljudje to reč bolj ali manj pozabili.
Štefan se je nekaj dni ljudi ogibal. Mislil je, da vsakemu, kdor ga bode videl, na um pride, kako je njegov oče malovreden človek. Zlasti Smrekarjevi Franici je s poti hodil, četudi ga je sree bolelo.
Nekega dne, ko je na polje šel, pa jo je vndar moral srečati. Sesia sta se na razpotju, in Franica ga je še malo pripočakala. da je prišel do nje.
«Zakaj si bil ondan iz semnja tako naglo pobegnil? Lahko bi se bil peljal z nama z
očetom,» reče.
Štefan zardi. Deklica, ki se je morda do-( mislila, da mu opomin na semenj ne more bili prijeten, prevrže govorico na drugo stvar in reče:
(Sledi sedmo nadaljevanje)
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljudmi, med deluvci in kmeti. Ostali bodo njegovi pozivi na enotno borbo slovenskih, in italijanskih delovnih ljudi, na proletarski internacionalizem. O-stala bo njegova predanost Sovjetski zvezi, do katere je gojil ljubezen in zaupanje, ker je videl v njej vzor in svetilnik za delovne ljudi vsega sveta.
Tomažič je tudi stalno pouda. rjal, da se Slovenci na našem ozemlju ne morejo in ne smejo odtujiti od italijanskih množic, ker bi to pomenilo samomor. Prizadeval si je, da bi razširjal med Slovenci zavest, da je rešitev narodnostnega vprašanja odvisna le od skupne borbe slovenskih in italijanskih množic. Tega niso naši ljudje pozabili za časa narodnoosvobodilne, borbe, ko so v krvi prekalili slovansko-italijansko bratstvo, tega ne pozabljajo danes, ko položaj zahteva še večjih naporov in žrtev za dosego tistih pravic, ki jih slovenski živelj na Tržaškem, Goriškem in Beneškem ne uživa.
To je lik Tomažiča kot komu. nista, kot komunističnega voditelja. To je lih Tomažiča kot Slovenca, ki je nesmrtnih marksist ično-leninističnih idejah našel edino pot, ki lahko nudi vsem narodom in tudi slovenske, rešitev vseh problemov.
Naj bo tovariš Tomažič za vzgled starejšim in mlajšim komunistom, ki se danes borijo za mir, demokracijo in socializem, naj jim *bo za vzgled, kot je bil za vzgled borcem proti fa-šizmu za časa ilegale in partiza. nom za časa narodnoosvobodilne vojne.
V nedeljo 18. decembra zvečer bo v glavni dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19
Družabni večer „Dela“
ki ga organizira uredništvo našega lista.
Točnejši spored in uro bomo objavili v prihodnji številki.
že danes pa opozarjamo vse naše bralce in njihove družine, vse sodelavce, dopisnike, simnatizerje in prijatelje našega lista na naiavljeni družabni večer.
Vse prav prisrčno vabimo, da se udeležijo v polnem številu ter jim že v naprej želimo, da bi se v skupni družbi prav dobro počutili.
Vstop z vabili, ki bodo pravočasno razposlana.
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracij^ organizira za soboto 10. decem bra ob 20.30 javno konfet eneo, ki 'do v glavni dvorani v ul. Madonnina 19. O povnini obnovitvi mučeniškega mesta Varšave bo govoril arhitekt Di Cagno iz Rima, ki bo svoje predavanje opestri z diapozitiv ami.
DELO
SKUPNA RESOLUCIJA ZVEZE MALIH POSESTNIKOV INEKMEČKE ZVEZE
Za pravično zastopstvo
kmetov v Trgovinski zbornici
Tajništvi Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze sta pred kratkim sklenili, da skU četa skupen sestanek odborov obeh kmečkih organizacij. Lo tega sklepa je prišlo zaradi nujne potrebe skupnega protesta proti krivičnemu oblastvenemu imenovanju za odbor Trgovinske zbornice takih predstavnikov kmetov, ki dejansko ne morejo zastopati interese tukajšnjih kmetovalcev
V izvajanju sklepa, sta se v nedeljo sestala na sedežu Kmečke zveze oba odbora, ki sta se sporazumela in sestavila enotno protestno resolucijo. Odborniki obeh organizacij so razpravljali o novonastaem položaju. Uvodoma je tajnik ZMP Grbec pozdravil prisotne ter izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do skupnega sestanka. Tajnik ZM'P je nato prikazal kot lažnjivo trditev lista «II Coltivatore Giuliano», ki pravi da sta ZMP in KZ namišljeni kmečki organizaciji. To skuša namreč trditi dr. Rustia-Traine, ki je bil imenovan v Trgovinsko zbornico, kot predstavnik slovenskih kmetov. Dejstvo je, da so odbor niki njihove organizacije trgovci, inženirji, odvetniki in eden celo duhovnik. In ti nai bi torej bili predstavniki naših slovenskih kmetov? Skor > vsak dan se godijo našim kmetom krivice, toda za to se -i ljudje sploh ne brigajo Njim je poglavitna stvar le, da so v vseh komisijah, ki imajo nalogo braniti kmečke koristi.
Tudi tajnik KZ je opisal krivice, ki se godijo našim kmetom in prikazal kako se jih povsod zapostavlja. Posegli so v diskusijo še drugi odborniki. V zaključku so odobrili resolucijo, ki se glasi:
Spričo dejstva, da niso bili upoštevani predlogi in' upravičene zahteve kmetovalcev Tržaškega ozemlja v zvezi z imenovanjem zastopnikov kmečkih Interesov v Zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo, sta se 4. decembra 1955 sestala na skupni seji izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in ugotovila:
1.	da je bil pri imenovanju predstavnikov za kmetijstvo v Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo storjen še eden izmed mnogih primerov zapostavljanja in podcenjevanja kmečkega gospodarstva;
2.	da kmečko gospodarstvo v primerjavi z drugimi dejavnostmi nazaduje, čeprav obstajajo objektivni razvojni pogoji in to predvsem zaradi pomanjkanja koor dtntranih pobud in zaradi nesode-
lovanja oblasti s predstavniki kmetovalcev;
3. da se nadaljuje še vedno socialna in še posebno nacionalna diskriminacija napram kmečkemu življu v nasprotju z določili posebnega statuta pa tudi ustave italijanske republike.
Zaradi tega zahtevata v imenu svojega članstva ki predstavlja ogromno večino tukajšnjih kmečkih gospodarstev:
a)	da se v predsedstvo Trgovinske zbornice imenujejo zastopniki, ki bodo lahko v resnici branili Interese tukajšnjega kmetijstva, ter da se pri tem upošteva nesporno dejstvo, da pripada skoraj 100 odst. tukajšnjih kmetov slovenski narodnosti.
b)	) da se pri imenovanju članov v vse ostale zbornične organe, ki se ukvarjajo s1 kmečkim! vprašanji, imenujejo predstavniki, ki jih bodo predlagali obe podpisani strokovni organizacij,
Slovo od Ivana in Maria Košuta
Kako globoko in plebiscitarno je bilo sočustvovanje vsega Križa z družino Košu-
ta «Kimkovi», ki ji je strašna nesreča iztrgala z enim samim zamahom istočasno očeta in sina, je pokazal pogreb, ki je bil v soboto popoldne. Krsti s posmrtnimi ostanki I-v.ma in Maria Košute, žrtvi prometne nesreče, je pričakovala ob vhodu v vas velika množica domačinov, sorodnikov, prijateljev in znancev Križani so se poslovili od Ivana in Maria s srcem polnim ganotja in sočustvovanjem z vdovo, ki še danes objokuie izgubljena draga — moža in sina. Ob krsti Maria Košute so stopala kriška dekleta v narodnih nošah, na čelu sprevoda pa šolski otroci in vaščani, ki so nosili številne vence. Na pokopališču se je od pokojnikov z do srca segajočimi žalostinkami poslovil tudi domači pevski zbor.
Zaradi “sramotitve zastave*
8 mesecev pogojnega zapora
Obsodba Bogatea in Košute iz Križa kljub kričečim protislovjem prič in ovadbe
V torek, 13. decembra ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah sestanek, na katerem bosta tovariša Franc Gombač in Antonio Gattonar govorila o sindikalni konstituanti in o problemu naraščanja cen.
V sredo sta se morala zagovarjati pred tržaško poroto 2fMetni Ferdinand Bogateč in 21-letnt Silvij Košuta, oba iz Sv. Križa, ki sta prišla na zatožno klop na podlagi ovadbe Ludmile Savi v d Radovan. Obtožena sta bila «sramotitve italijanske zastave». Sodišče je obsodilo Bogatea in Košuto na 8 mesecev zapora pogojno, brez vpisa v kazenski list. Proti razsodbi bo obramba vložila priziv.
Iz obtožnice izhaja, da je Savijeva obdolžila Boga-a, da je 8. oktobra lani strgal z njenega okna italijansko trobojnico in jo vrgel na tla. Košuta pa je bilo obdolžen, da se je v njeni prisotnosti žaljivo izrazil proti vsem izobešenim zastavam.
Na razpravi sta oba obtoženca odločno zanikala, vsako obtožbo. Bogateč je bil ob uri, ko naj 'bi se bilo pripetilo inkriminirano dejanje, doma. O-menjeni je še posebno podčrtal, da nima razloga sovražiti nobene zastave. In prav on je bil med pobudniki, ko se je na predvečer prihoda italijanskih čet sestavil v vasi pose-
ben odbor z namenom, da prepreči v vasi vsako provokacijo ob prihodu čet na naše področje V teni odboru je imel Bogateč predsedniško mesto. Tudi Košuta je izpričal na sodišču nesmisel in neutemeljenost ovadbe, ki jo je smatrali kot izraz stai ega sovraštva Sa-vijeve proti njemu.
Odv. Sardos je s konkretnimi argumentacijami prikazal neutemeljenost ovadbe in pogosta protislovja prič, ki jih je navedla Savijeva. Objasnil je sodišču še drugo pomembno okoliščino, namreč da je ta ženska, imela glavno- vlogo tudi pri nekem drugem procesu, kjer gre za slično obtožbo. Zahteval je tudi, naj se zaslišijo še druge priče, med temi voditelja beguncev Benvenut,-tija, kar pa je sodišče odbilo.
Ze v zadnji številki smo poudarili, da ima ovadba, iz katere je zraste] proces, povsem določeno ozadje in zato bi se slednji sploh ne smel vršiti. In tudi javno mnenje v Križu je upravičeno pričakovalo, da bo- vsaj na procesu razsodba postavila stvari v pravo luč. Ze iz izjav prič Savijeve je
V VOM rekrutirali 10 novih tovarišev
Kampanja za obnavljanje izkaznic se bliža k zaključku, ker hočeio vse sekcije zelo hitro opraviti to delo, aa se potem še z večjo vnemo lotijo pridobivanja novih članov, ki je glaVna notranja naloga partije v tem trenutku. Najboljše sekcije so do sedaj Sv. Ivan s 101% , Devin s 100% in Skedenj s 100% med tzventovar-niškimi celicami (globalno pa je dosegel 94%). Ostale sekcije, ki so na zelo dobrih pozicijah in ki nameravajo v kratkem dokončati svoje delo, so: VOM 96%, Pečar 95%, Tomažič 94%, Sv. Jakob 88%', Milje 82%, Pončana 80%, Sv. Alojz 80%, ILVA 78%, Sv. Vid 75%, Kolonkovec 75% in Maddalena 60%
dalena in Sv Ivan s 5, Barrier t in Sv. Vid s 4, Pečar s 3, Devin z 1 itd. Organizacijski odsek partije je sporočil, da je bilo do sedaj na novo včlanjenih v partijo 97 demokratov. Ze ta prva številka nam dokazuje, da so še velike možnosti za razširitev partijskih vrst.
Kljub temu je treba pripomniti, da se morajo nekatere sekcije zbuditi, ker še niso poslale podatkov na center. Predvsem gre tu za podeželske sekcije, o katerih se ve, da so že opravile dobro delo, niso pa še poslale novih podatkov, tako da ni jasno, če so se ali se niso premaknile s prejšnjih pozicij.
Kar se tiče rekrutacije so se do sedaj najboljše odrezale naslednje sekcije: prednjači Sv Jakob z 12 novimi člani, za njim prihajajo Skedenj z 11 novimi, Milje z 11, VOM z 10. Kolonkovec z 9, Tomažič z 9, Curiel s 6, Pončana, Mag-
Naprave za predelavo smeti bodo šle v roke zasebnikov
Štirislranslca koalicija in dr. Agnelello glasovali za predlog občinskega odbora
Prejšnji petek in v torek je trzašKi občinski svet razpravljal o problemu naprav za prebiranje in predelavo smeti. Diskusija se je zaključila v torek, ko je biio z večino glasov odobreno, da se naprave, ki jih bo zgradila občina dajo nato v najem privatnemu podjetju «Fertile».
noti pre.ilogu so giasovau Komunistični sveiuvaici, socialist tov. temer, dr. UeKieva; muipenaentisu, razen 'i’ouuya ki je glasoval z večino, so se vzurzau. z, večino je glasoval tuoi dr. Agneletto.
Tako je štirisIranska poulična koalicija v občinskem svetu, od podpori dr. Agneleu ta, rešila se en probiem na način, ki gotovo ne bo Kunstu ne občini m ne našim kmetom, Kateri so pri stvari zeio zainteresirani, z, občm-SKim uenarjem boao zgraditi naprave in jih dati nato v najem zasebnemu podjetju, ki bo delalo iz smeti gnojiia in jih seveda prodajalo s kriterjem, da si zagotovi čim večji dobiček. Naprave bodo s.taie 216 milijonov lir, podjetje pa o plačevalo letno le 5 milijonov lir najemnine, dočim so bili predlogi, ki jih je postavit < svojčas Kmetijsko nadzorna št vu vsekakor ugodnejši za občino. Kmetje so bili tudi pripravljeni, da se organizirajo v zadrugo, ki bi upravljala te naprave. Občinski odbor pa ni upošteval stavljenih predlogov in s tem še enkrat dokazal svojo nesposobnost in prezira, nje koristi, ki bi jih imeli naši kmetje, če bi se stvar drugače rešila
V tem smislu je podal glasovalna izjavo v imenu naše skupine tov. Gombač, ki je pribil, da bodo komunisti glasovali proti rešitvi, kot jo je postavil občinski odbor.
Tov. Radich je prejšnji petek iznesel vprašanje najavljenih odpustov v «Esso Standard» in zahteval posredovanje župana. Slednji se je tu
di obvezal, da bo interveniral pri ravnateljstvu čistilnice.
V torek pa je tov. Radich opozoril občinski svet na problem pristaniških delavcev in preziranje njihove sindikalne organizacije s strani pristaniške oblasti. Govoril je nadalje o diskriminacijah proti tržaškim pristaniščnikom glede delovnih tarif. Zupan Bartoli pa je gladko odbil vsako posredovanje, češ da se noče vmešavati v te zadeve.
Vodja naše skupine tov. Rogassi je predložil občinskemu svetu diskusijo in odobritev resolucijo v zvezi s črtanjem volivcev iz seznamov. Naš svetovalec je podprl resolucijo z neizpodbitnimi pravnimi argumenti, ki tudi iz tega vidika potrjujejo neupravičenost takega postopanja. Resolucija postavlja zahtevo, da vladni komisar izda zakonski odlok, ki naj prepreči krivično izvajanje Scelbove okrožnice
O tem vprašanju je občinski svet razpravljal včeraj. O poteku včerajšnje seje pa bomo poročali v prihodnji številki.
Tragična smrt 12-letne dijakinje
V jionedeljek' pojx>ldne se je zgodila na Opčinah težka nesreča, ki je na mah uničila srečo družine Stojkovič-Sosič in silno pretresla vse vaščane, 12-letna dijakinja Lidija Stojkovič se je zastrupila s plinom in umrla.
Do tega dogodka je prišlo po vsej verjetnosti tako-le: L$ dija je po vrnitvi iz šole kot po navadi segrela kosilo (Njena mati Josipina, vdova Stojkovič je namreč zaposlena kot snažilka v neki šoli v Trstu). Medtem, ko je zapirala plin za kuhalnik, je po vsej verjetnosti pomotoma premaknila kljukico plinske cevi za peč. Zato je začel plin uhajati iz nje.
Po kosilu se je uboga deklica zatopila v učenje. Nena-
doma ji je pričelo postajati slabo. To potrjuje pisava na zvezku, ki so ga našli odprtega na mizi. Zato je revica poskušala steči k oknu, da bi dobila sveži zgak. Toda na žalost je biio ze prepozno, se predno je dospela do okna se je zgrudila na tla in obležala mrtva. Svojici so jo našli čez dobri uve uri. Tedaj je bilo vsako prizadevanje popomom.i zaman.
V četrtek popoidne so jo pokopali. Openci in slovenski dijaki iz Trsta so ji pripravili izredno lep pogreb V sprevodu, za krsto je stopala velika množica. Svojci in mladina so pripravili 17 vencev. Pred hišo žalosti so zapeli openski šolski otroci, na pokopališču pa zbor nižje gimnazije iz Trsta. Ob odprtem grobu so se od priljubljene dijakinje poslovili razrednik prof. Zavrtanik, glasbeni učitelj g. Malič in dva dijaka.
Tudi v vrstah ZKM se vrši delo za obnovitev izkaznic. Vodstvo organizacije je razpisalo tekmovanje za čimprejšnjo stoodstotno izpolnitev dela za sekcije, ki bodo rekrutirale največje število mladincev in mladink in za tiste, ki bodo rekrutirale največje število najmlajših.
V četrtem tednu so se najboljše odrezali mladinci iz Sv. Alojza, ki so rekrutirali 10 novih mladincev in tako presegli 100% lanskega članstva; korak naprej so napravili mladinci iz Središča mesta, ki so dosegli 80%, iz Sv. Vida s 75%, iz Sv Križa z 72%. Do sedaj se je uvrstilo v ZKM 80 no-
USPELA STAVKA
v CRDA in Arzenalu
V Aquili bodo volitve od 21. do 23. decembra
vih mladincev in mladink, kar je zelo dober rezultat. V re-krutaciji so se najbolje izkazale sekcije: Središče mesta s 14 novimi mladinci, Bariera s 13, Sv. Ana 12, Milje K).
Ta teden je lestvica Naslednja: v I. kategoriji prve tri sekcije so Sv. Alojz, Dolina in Pečar; v II. Barriera, Sv. Vid, Sv. Križ za mladince, Reco! ; v III. Središče mesta, Sv. Ana, Cebulec za mladinke, Sv. Jakob za mladinke, Skedenj Na ta način je Središče mesta ponovno prišlo do zastavice, sekcija Cebulec pa je prejela želvo zaradi svojega ne dobro opravljenega dela.
V sredo so stavkali od 14. ure dalje kovinarji v vseh kompleksih CRDA in v Tržaškem arzenalu. Da je stavka dobro uspela, pričajo izredno visoki odstotki stavkajočih. V Arzenalu je stavkalo 90% delavcev in uradnikov, med lemi skoro polovica vpisanih v Delavsko zbornico, ki se stavki ni hotela pridružiti. Visoke odstotke beležimo tudi v ladjedelnici Sv. Marka, kjer so v več delavnicah stavkali 100%; nad 80% je stavkalo tudi pri Sv. Roku in Sv. Marku.
Stavka je ona pi Uglašena «zporeuno s rrzičem, Kjer so pristaie na stavko vse sindikalne organizacije. Do zaostrene aKcije je prišio zaradi nepopustljivosti corilindustri-je, ki je razbila pogajanja za priznanje odškodnine za menzo. V Trstu in Miljah pa je imela stavka še drugi cilj. Bita je izraz odločnega protesta proti ravnateljstvu ladjedelnic, ki še vedno omejuje sindikalne svoboščine in ne odneha z represalijami proti delavcem
UelavsKa zveza-CGIL je po uspeh stavki nasioviia vsem delavcem poziv, naj z istim navdušenjem in borbenostjo, ki so jo pokazali v tej stavki, nadaljujejo v vždušju bratske enotnosti v prizadevanjih za dosegu priznanja svojih pravic Sindikat izraža se posebno priznanje delavcem zunanjih podjetji, ki so se v ladjedelnicah kompaktno pridružili v stavki ladjedelniškim delavcem
brežini še vedno živo v spominu vaščanov tragična smrt dveh mladih fantov, ki sta se isto tako ponesrečila z motorjem.
Se pred uro, ki je bila določena za pogreb, se je zbrala izven Nabrežine velika množica vaščanov, ki so prihiteli, ra spremijo k zadnjemu počitku priljubljenega Antonia Janna. Za krsto, ki so jo nosili domači fantje, se je razvil dolg sprevod, ki je šel do cerkve, po cerkvenem obredu pa na pokopališče. Marsikatero oko se je orosilo, ko so začeli polagoma spuščati v grob be io krsto.
Prerani pokojnici naj bo lahka domača gruda, nesrečni materi in vsej žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
Opozarjamo vse volivce, ki so bili v zadnjem času črtani iz volilnih seznamov, da se lahko zglasijo na sedežu KP v u. Capitolina 3, kjer jim bodo dana vsa potrebna navodila in pomoč, da jih zopet vpišejo v seznani.
Urnik od 10. do 12. in od 16. do 18. ure
Delavska zveza-CGIL je poslala parlamentarni komisiji v Rimu,, ki vodi po tovarnah preiskavo o življenjskih pogojih delavcev spomenico o stanju delavcev v Aquili. V spomenici je podrobno obrazloženo stanje, ki ga je ustvarilo ravnateljstvo s svojimi nesocialnimi in nedemokratičnimi nastopi posebno proti sindikalistom Delavske zveze-CGIL,
V dneh od 21. do 23. decembra bodo v čistilnici «Aquila» volitve za novi tovarniški odbor.
Pri tragični nesreči, je ostal živ — kar je res pravi čudež, kot pravijo ljudje — vendarle eden in e aini izmed štirih, ki so se usodnega večera vozili na dveh motorjih. Ta je Mario J anno, ki se nahaje š'e vedno v bolnici m je izven nevarnosti. Upali so, da bo vsaj ta lahko objasnil kako je prišlo do tragičnega trčenja vozil Toda Mario danno se ne spominja ničesar. Ve samo povedati, da je zaradi dežja imel v usodnem trenutku zaprte oči. Tako bo ostalo vprašanje, kako je prišlo do trčenja, za vedno nepojasnjeno.
V Nabrežini konferenca o cenah
Zadnja pot Antona Janna
Skoro ob isti uri kot v Sv. Križu, so v soboto Nabrežine! spremili na zadnji poti Antonia Janna, tretjo žrtev strašne prometne nesreče pri Proseku. Tržaška kronika v resnici ne pomni take nesreče, ki bi zahtevala kar naenkrat tri žrtve. Poleg tega pa je v Na-
Po uspelem zborovanju, ki je ilo na pobudo ZD2 v malt dvorani gledališča «Rossetti», ,-,e zborovanja .o perečem problemu naraščanje cen vrstijo po raznih mestnili okrajih m v okolici.
V Nabrežini bo slično zborovanje v torek 13. t. m. ob 20. uri v tamkajšnji kinodvorani. Prijateljici Sonja Arigler in Jole Deferri bosta obrazložili dejanske vzroke naraščanja cen raznih živil. Nakazali bosta obenem smernice borbe, da se s skupnimi silami prepreči vsaka nadaljna
podra
žiTev osnovnih življenskih potrebščin.
VI torek pa bo slično zborovanje v dvorani v ul. Tiziano Vecellio 6.
Obveščeni smo, da so žene ponekod že sestavile protestne resolucije, ki krožijo po okrajih za podpis. V resolucijah se postavlja zahteva po takojšnjem posr-rdovanju merodajnih oblasti, ki so dolžne preprečiti vsako špekulacijo s cenami življenjskih potrebščin.
Sedanji politični in gospodarski položaj našega Ozemlja postavlja nujne in važne naloge, ki jim mora naša partija posvetiti največjo pozornost Zato je treba vsestransko izboljšati delovanje za politično in ideološko vzgojo. Problem izboljšanja študija in ideološke vzgoje je naloga, ki se tiče vse partije. Za izpolnitev te naloge so odgovorni vsi politični vodilni organi, od Izvršnega komiteja pa do sek> cijskin komiteje]"", da je treba razširiti študij naše doktrine na vse celice. Razen osrednjega tečaja, ki bo začel prihodnji teden in katerega se bodo udeležili kadri in aktivisti partije, je treba da organizirajo sekcije predkongresna diskusijo, to je študij v celicah. Vsak tovariš se bo u-deležil študija, dal bo svoj doprinos za borbo, ki jo vodi naša partija za rešitev mnogo-
PARTIJSKO ŽIVLJENJE
Politična ura
In študij v celicah
vrstnih problemov. Treba je poskrbeti, da bo sleherni član naše partije pridobil čim večje sposobnosti politične iniciativnosti, kar mu bo omogočilo navezan je stikov z delavci drugih političnih struj. Svoje sposobnosti bo lahko razvil le na podlagi študija marksistično - lenv-nistične doktrine in bo na ta način lahko dokazal drugim delavcem, da obstajajo možnosti za uresničitev socialistične družbe, prepričal jih bo o potrebi borbe proti lažnim teorijam nasprotnikov, na katere se opira kapitalizem. Potrebno je, da
se delo ideološke vzgoje povezuje z zahtevami, ki jih narekujejo krajevne politične borbe in zahtevami politike splošne pomiritve na mednarodnem področju. To delo je treba obenem povezati z borbami za gospodarske zahteve, spoštovanje demokratičnih in narodnih pravic in socialnimi zahtevami.
Teze za kongres naše partije, ki so temeljna osnova za diskusijo, dajejo material za študij vseh problemov. Sekcije in celice morajo organizirati študij in predkongresno diskusijo v sekcijskih komi-
prišel do izraza absurd, da je sploh prišlo do procesa. Razen tega pa bi bilo moralo sodišče zaslišati še druge priče, kar pa ni .storilo. Zato ni nič čudnega, da smatrajo vaščani, ki dobro poznajo žensko, katera je povzročila proces, obsodbo kot pravi nesmisel.
Ljudska
prosvela
Gregorčičeva proslava v «Kraljiču».
V torek 13. t. m. bo na sedežu PD «Simon Jenko» v dvorani» «Kraljič» v Domu pristaniških delavcev Gregori-čičeva proslava, ki je zadnjič zaradi slabega vremena morala biti preložena. Na sporedu bodo poleg kratkega predavanja in recitacij pesnikovih del še nastop mandolini-stov «Ivan Cankar», dekliškega kvarteta iz Podlonjerja in predvajanje dveh poučnih in zabavnih filmov v slovenščini. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. Poučna zdravstvena predavanja:
v Barkovljah na sedežu PD «Matjašič» pri Rumeni hiši bo prihodnjo sredo 14. t. m. predaval visokdšolec - medicine? Igor Dekleva o raku, o čemer bo predvajanih tudi nekaj po. učnih in drugih filmov. Začetek ob 20. uri. Vstop prost.
v Sa ežu bo predavanje o raku prav tako s predvajanjem filmov v petek 16. t. m. na sedežu PD «Rdeča zvezda». Začetek ob 20. uri. Vabljeni člani in prijatelji. Vstop prost.
Enaki predavanji o raku s predvajanjem filmov sta bili že v prejšnjih dneh in sicer v Ricmanjih 23., pri Magdaleni v Trstu 25. p, m., ki sta obe le po uspeli ter privabili obilo hvaležnih poslušalcev.
Miklavževanja.
Dobro so se obnesla tudi Miklavževanja s kulturnimi sporedi, predvajanjem filmov in obdarovanjem otrok, tako zadnji ponedeljek v Barkovljah, v torek pri Magdaleni in v sredo v Podlonjerju. V Barkovljah naj omenimo hvalevredno obdarovanje otrok s knjigami; vsak osnovnošolski otrok je dobil od Miklavža v dar lepo knjigo, slovenski o-troci slovensko, italijanski pa italijansko. S tem se navaja mladino k čitanju dobre knjige.
TRZASr.I SPORT Nogometni turnir UISP
Rezultati nedeljskih tekem So naslednji: Primorec - Aurora 2-2, Rozandra - Arzenal 8-0; Skedenj - Dacjo 3-0, Vesna -Primorje PK 1-0, Tekma m bila še odobrena, ker je v teku preiskava.
Po nedeljskih tekmah zgleda lestvica tako-le:	Primorje
PK 4 točke, Skedenj 4, Vesna 3, Dacjo 3, Rozandra 3, Primorec 3, Aurora 2, Arzenal 0.
Nedeljska tekma med enajsto-ricarna Vesne in Primorja PK, je gotovo ena izmed najboljših, kar smo Jih videli v letošnjem turnirju. Treba Je priznati, da si je Vesna zmago zaslužila, kot najboljša četa na igrišču, popolna na vseh sektorjih. Vesna razpolaga z mladimi igralci, ki so polni živahnosti in elegance v akcijah, hitri in prožni skozi vseh 90 minut igre. Najbolj ugajajo Krečič, ki ima še velike možnosti razvoja, dober v pasažah le. škoda da se nekoliko preveč zadržuje v driblingu, nadalje Košuta, R., Sosič in vratar Canciani. Ne smemo tudi pozabiti Švaba, ki mu gre zasluga za gol.
Priznati je treba pa, da je bila tudi igra Primorja PK leph. Vsi igralci so pokazali najboljšo voljo, da bi prišli do zmage. Toda niso bili kos nasprotniku, ki razpolaga z mlajšimi in hitrejšim i elementi. Od Primorja PK so se odlikovali Miani; kot pravi steber obrambe, Vatovec, vedno na mestu, bodisi v obrambi kot v razvijanju akcije za napad ter Milič.
Jutri, II. t. m. bodo naslednje tekme: Aurora - Vesna, ob 9. uri v Boljuncu; Skedenj -Primorec, ob H. uri v Bol juncu; Rozandra - Dacjo, ob 14. uri v Boljuncu; Primorje PK - Arzenal, v Nabrežini
MEDNARODNI SPORT
LJUBLJANA — Na Vlil. «Teku republike», ki je bil organiziran v počastitev Dneva republike, je v teku na 4506 m zmagal Mihalič, ki je pretekel progo v 13:49,0; drugi je prišel na cilj Ceraj s časom 14:18,4.
CORTINA Organizacijski odbor za VII. olimpijske zimske igre je prejel skupno 38 prijav držav, ki bodo poslale svoje reprezentance za razne discipline. Zadnje -so se prijavile: Finska, Francija, Grčija, Jugoslavija, Norveška, Libanon, Belgija in Koreja,
RIM — Italijanska nogometna reprezentanca se bo 16. t. m. pomerila z Egiptom, dva dni pozneje, to je 18. t. m. pa z Nemčijo.
	------ -a i, i- i-	1	-i’ .n	"	JJ	-a==				
H n	mBKmmm.	m		mÈÈÈmmà wÈÉmMmm
tejih. Studijsko uro pa je treba organizirati v celicah vsakih 16 dni, za kar naj skrbi io člani sekcijskega komiteja kot tudi sekretar sekcije. V celicah bo imel politično uro tovariš, ki ga bo določil center sporazumno s sekcijskim komitejem.
Na podlagi tez za kongres se bodo obravnavale naslednje teme:
1.
Značilnosti gospodarske krize;
2.	vidiki politične krize;
3.	naša partija za demokratičen režim;
4.	borba za preporod Trsta;
5.	problem zavezništev;
6.	kako naj postane naša partija množična.
Sleherni tovariš mora čutiti dolžnost, da se posveti indivi dualnemu študiju, da se pozanima in prizadeva, kako bo izboljšal svojo in ideološko raven še drtigih tovarišev.
Zaradi dveh tatvin in ilegalnega prehoda meje, je prišel prejšnji teden pred' kazensko sodišče 22-letni Sergij Cuk iz Trebč Obtožen je bil, da je ukradel iz nekega stanovanja v Trebčah par kosov perila, iz nekega avtomobila pa aktovko. Do tega žalostnega koraka sta ga pripravili — kot je priznal pred sodiščem — lakota in pomanjkanje. Zaradi tega je moral prvič v svojem življenju v zapor in nato pred sodišče. Sodniki so vzet i v poštev vse okoliščine in ga obsodili samo na 2 meseca- pripora pogojno, brez vpisa v kazenski
*** j/ neznanih razlogov si je hotela v soboto vzeti življenje 27-letna Giuseppina Oliva od Sv. M.M. Sp. 1-601. Ko je prišel njen mož okrog poldne domov, je našel ženo nezavestno na postelj. Poleg nje je bila prazna steklenica joda. V bolnici so ji izpra-li želodec in jo tako spravili izven nevarnost i.
*** V ponedeljek se je ponesrečil na delu 16-letni mizar Sergij Starc jz ul. Lavarcelo. Krožna žaga mu je precej poškodovala tri prste leve rdke. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico z rešilnim avtom RK. Okreval bo v 15 dneh.
*** Prejšnji četrtek je bil res tragičen dan. Razen treh smrtnih žrtev pri Proseku, je še ena prometna nesreča zahtevala novo žrtev. Nesreča, ki je globoko pretresla vso vas Campore, se je pripetila okrog 8. ure zjutraj. 27-letni Vladimir Millo iz Camper je vozil z vespo skozi Milje. Na zadjem sedežu je sedela njegova 17-letna sestra Adriana. Na križišču ul. D’Annunzio se je mladenič zaletel s skuterjem- v tovornik, ki ga je vozil neki Sto-covaz iz Griže pri Miljah. Pri trčenju sta brat In sestra padla na tla. Dočim se je Vladimir takoj-dvignil, skoro nepoškodovan, je sestra obležala nezavestna. Prepeljali so jo takoj v bolnico, k Jer so ji zdravniki ugotovili veliko rano na trebuhu in pretres -možganov. Prvotno je zglodalo, da ne bo hujših posledic. Toda na žalost se je stanje naglo poslabšalo tako, da je ubogo dekle izdihnilo okrog 11. ure zjutraj.
Težko prizadeti družini naših tovarišev izrekamo tem potom iskreno sožalje ob tragični izgubi ljubljene hčerke.
***Pred prizivnim; porotnim sodiščem se je v torek zaključita razprava proti Glovanniju Bozzo-la, ki je bil obtožen umora trgovca Ollnda Rosai Bianca. Svojčas je blil pred- poroto oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Proti tej razsodbi je vložil priziv, ki ga je s svoje strani vlo-
žil tudi državni tožilec. V prizivu je tožilec še vedno vztrajal na zahtevi, da se Bozzolo obsodi na 23 let zapora Porotno sodišče pa je dalo obtožencu polno zadoščenje, ker ga je oprostilo s formulo, da ni zakrivil dejanja, je pripravil do tragičnega koraka obup, ker je baje radiografija- ugotovila, da je bolan na pljučih.
V dneh od 1. do 7. decembra se Je v tržaški občini rodilo 53 o-trok, umrlo je 66 oseb, porok je bilo 29.
•** V sredo se je obesil v svojem stanovanju 39-letni Friderik Cuk od Sv. M.M1. Sp. 1238. Samomorilca je našla obešenega njegova žena, ki se je vrnila par ur pozneje domov. Zgleda, da ga
Miklavževanje v Ricmanjih
V torek popolane so ricmanjski
ro.i, zbrani v dvorani PD «Slavec» nestrpno pričakovali prihod Miklavža. In priznati je treba, da niso ostali razočarani Njihova neugnanost in nestrpnost Je bila poplačana, čim se je pojavil na odru Miklavž in začel razdeljevati lepa in koristna darila. Seveda ni pozabil niti starejših, ki so isto tako prišli na svoj račun, čeprav ne v tako obilnem številu.
Za dobro uspelo miklavževanje gre zasluga domačemu društvu in sodelujočemu učiteljstvu, m si Je v resnici prizadevalo, da so bili malčki zadovoljni. Pohvale tudi rtemanjskemu pevske, mu zboru, ki je dovršeno sodeloval na prireditvi.
Mnenja smo, da bi morala imeti policija več razumevanja za take prireditve. Zavlačevanje v Izstavitvi dovoljenja je bilo v resnici nepotrebno.
Za teden --- dni —
Sobota, 10. -Nedelja, 11.
Loreisixa Mati božja - Datnas Ponedeljek, 12. - Aleksander j Torek, 13. - Lucija
spuTdijon (Uušaii!
Sreda, 14.
(mlaji) cetr,.uk, 15.
Konrad Petek, j 6. - Evzebij
ZGODOVINSKI DNEVI
Tl. 1918 je umrl veliki pisatelj i-van Cankar, Roju se je lil. 5. 1876 na Vrhniki.
15. 1845 so v Ljubljani izšle Prešernove «Poezije».
15. 1941 so fašisti ustrelili PinK3 Tomažiča in štiri tovariše. '1
HE
10 ODDAJE
TRST A
SOBOTA:	12.55 Jugoslovanski
motivi - 13.45 Ritmični orkester Svvmging Brothers - 16. So-botna novela 19.15 Pogovor z našim1 poslušalkami - 20.48 Zbor Slovenske filharmonije - 22. Blat Arnič: Koncert za violino in ofK.
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 12. Oddaja za najmlajše - 13.30 Glasba po željah - 19.15 Po domovih naših dedov - 20.30 VVolt-Ferrari: «Štirje grobijani».
PONEDELJEK: 14. Grieg: Norveški plesi - 18.30 Z začarane police - 19.15 Radijska univerza ' 20.30 Zbor Slovenske filharmonije - 22. Iz italijanske književnosti In umetnosti.
S
o
TOREK: 13.30 Glasba po' želja!' Drete'
18.39 Koncert baritonista Marijana Kosa - 19.15 Zdravniški vedež - 20.30 Igra ordkester Srč čko Dražil - 21. Radijski oder • Lope de Vega: «Fucate Ovejunai drama v 3 dejanjih.
SREDA:	12.45 - Jugoslovanski
motivi - 18.30 Mamica pripoveduje - 19.15 Radijska univerza -
20.30	Vokalni tercet Metuljček *
21.30	Koncert pianista Gojmir3 Demšarja - 22. Iz slovenske književnosti in umetnosti
ČETRTEK: 19.15 Sola in vzgoja - 20.30 Moški zbor Slovenske filharmonije - 21. Dramatizirana zgodba - 22. Iz italijanskega političnega življenja
PETEK:	13.30 Glasba po že-
ljah - 18.30 Z začarane police * 19 15 Radijska univerza - 21. Tržaški kulturni razgledi - 21.30 Vokalni kvintet.
Gledališče
Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje
V	soboto 10. decembra ob 20,30 in v nedeljo 11. decembra ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI' Oskar VV.uhner: «Pastirček Pete! i-n kralj BrUjantin».
V	torek 13. decembra ob T
uri v kinodvorani v SKEDNJI!-Grimm - Skuca:	«Janko i"
Metka».
Dei ben smeje ki jo niča Vice
1
11 O
OPČINE
Sobota, 10 dec.: «Kontrašpijona-ža» (Comrosptonaggio). Barvni filmi MG-M,
Nedelja, II. dec.: se ponovi.
Ponedeljek, 12. dec.: se ponovi.
Torek, 13. dec.: «Stekleni zoo» (Zoo di vetro)'. Film Warner Bros.
Sreda, 14. dec.: «Šakali» (Gli sciacalli). Film Uni versai.
Četrtek, 15. dec.:	«Osporavam
sin» (Il figlio conteso).
Petek, 16. dec.: se ponovi PROSEK
le ne nico, kazni žensk Vzem Scelb stavi Volil: ki so Preje be zi take konik Vzem ie ja tela j kater slavij Pier, aim lih n zločir Pri asu še b blokr blen ,Jdvze dl ti: C|bsoj “Pgo. na sa krške kazei 'ih. r volih listin nova že čr V •lesrn
bo pi
beimi Volit, dad i bo, i
Sobota, 10. dec. ob 19.30: «Divjak» p0 g(
<11 selvaggio)
bia.
Nedelja, 11. dec. ob novi.
Film. coni®« 16: se P°'
-ukv,
klora
ti»,
Sreda, 14. dec.: «V vrtincu greha» [)0Tne
(Nel gorgo del peccato), izpod 16 let prepovedano.
NABREŽINA
Sobota, 10. dec. ob 20: «Obleganje sedmerih puščic» (L’assedio del-le sette treccie). Barvni fili m MGM.
Nedelja, 11. dec. ob 20: se no nov'
Sreda, 14. dec. ob 20: «Igralka»
Otvoritev
Tržaške knjigarne
V soboto popoldne je bila otv°' rjena v Trstu, v ul. S. Franci' sco 20 Tržaška knjigarna. Uto0' ritve so se udeležili itevi!111 predstavniki slovenskega kultni' nega življenja v Trstu in še drugi povabljenci, med temi tudi jugoslovanski konzul v Trstu Nttjfi Vošnjak z vicekonzulom Cibiceli1-Nova knjigarna je prav okusi0 urejena in napravi že na pr0' pogled na. obiskovalca ugodi" vtis. Razpolaga s precejšnjo iz#' ro knjig pripovedne, znanstven1 in kulturne vsebine, kot ludi z3 n trake.	Po
Poleg knjig ima v zalogi tud1 jndij razne šolske potrebščine in mit n« izdelke z narodno ornamentiki-posebno primerne za darila.
Novi knjigarni bi se morali c betatl najboljši uspehi, posebni še, ker je bilo med tržaškin1’ Slovenci pomanjkanje take knl1' game zelo občuteno.
izgub
'meti
Toi
iem, vilno 'e h evi! sloje-Vice, tnjo Jih -"ubij »ovn
t
d
Konferenca o Sovjetski zvezi
V petek,
16. decembrai o*1 20.30 bo na sedežu Združen!3 «Trst-ZSSR», v ul. S. Nicoli) j» javit t konfMtenca ii-žažJtpi^T
legatuv, ki so prisosTvb’a kongresu Združenja «Ital1!8 ZSSR» v Rimu.
Delegati geom. Škrk, Qóffl bač in Košuta bodo govorili 0 tehničnem napredku v S<)Vie' ski zvezi, važnosti gospod»1' skih odnošajev in o kulturne)1| življenju in delovanju v PrV deželi socializma.
Na zadnjem družabnem v čeru, ki je bil v Domu padi® v Križu, je g. Colomba Ai'bu' nič izgubila zapestnico. T°v ^ riši, ki so zapestnico našli' 5 takoj poskrbeli za vrnitev 1* sinici. V znak hvaležnosti 1 omenjena darovala 2.500 lir nakup ene stolice Ljudskega doma.
za dvora"’ ______
Odimvornl urednik RUDOLF RLAZIC fBiagl) Založništvo «DEL A » p/ 'liska 11 o. RIVA, Torrebianr*
zahvala
Vsem vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali sočustvovali ob tragični smrti naših dragih
ter jih jemo.
Maria in Ivana Košuta
spremili na zadnji poti, se najtopleje zahvalJu
DRUŽINA KOŠUTA
Sv. Križ, 5. decembra 1955.
jleieÉ ir 'ek ta 5 ter D lavo, skup •hedi Ooud telm Wsl ju.
Sodb
1°ba ■ta pe ludo
P s
Jrdi šSlSl jelo iema Je sl mre vPra Srep lega Taj ‘jajc vodi tiek iijsl stva: Bi Del? n in Vpra Msrr tožit etios m | ilrža
o
sam.
*hirr
«kih
*am
Hh
tači
f*elo
N.E
hui
kivi
K
«Pro
'ho
c g
P°m