Leto ifll, štev. 105 Ljubljana, nedelja i. maja Poštnina pavšal Irana. Cena 3 Din s= Ighaja ob 4. »jutra), p Stane mesečno Din »5—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knafiova ulica Itev. 5/L Telefon Stev. jt, ponoči tud: Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, PreSernova ulica št. 54. — Telefon 6t. 36. Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon it 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu 1 Ljub-Jana št 11.841 . Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. LJubljana, 8. maja. Za prihodnji teden se napovedujejo na dnevnem redu Narodne skupščine korupciiske interpelacije. Obeta se nato večdnevna skupščinska debata o korupciji, ki bo nanovo razburjala in žalostiia vso pošteno javnost v naši državi, izven nje pa metala sramotne reflekse žalostnega stanja in gnilobe našega notranjega življenja. Obe vladni stranki, ki sta na korirp-cijskih aferah direktno in indrrektno pri' zadeti, iščeta z velikim trudom izhod iz mučne situacije. Za nju ni le vitalnega pomena vprašanje, v koliko bo držal generalni pardon. ki so si ga obljubili korupcijonisti pri skrpanju novega «sporazuma» RR, marveč tudi vprašanje, kako zabrisati pred množicami vo-lilcev soudeležbo in angažman pri ko rupcijskih aferah. Zlasti v veliki zagati je radičevski del vladne koalicije, ki je hotel s prstom kazati na drugega, a se je jedva po parmesečni udeležbi na vladi sam izkazal za tako nečuveno umazanega, da mu je že na podlagi ma-teriiala, ki ga je prejšnja vlada spravila v javnost, neizbrisno pritisnjen na čelo žig korupcije. Dandanes se po vseh državah obilno piše o korupciji, ki je menda res naj-grša in najepasnejša povojna cvetka. V naši državi smo že toliko čuli in čitali o korupciji, da človek že res ne ve. kdo je tisti, ki ima še Čiste roke, in kie je sila, ki bi bila zmožna izčistiti Avgijev hlev in napraviti red. po katerem hrepeni vsak količkaj iskren in rodoljuben državljan. Dasi so bili napadi .in protinapadi ostri in neusmiljeni, je po bobnečem zoper nem ognju vendarle vedno ostalo vse pri starem grešnem stanju. Bojimo se. da tudi to pot inter-pelacijska debata v Narodni skupščini ne bo zapustila drugega kakor še večji kup moralnega gnoja, ki bo še bolj moreče pritiskal na vse ozračje. Menda je dosedaj edini Svetozar Pribičevič pravilno zagrabil vprašanje korupcije v naši državi. Na svojem 70. shodu v Novem Bečeju Je naglašal kot najžalostne.iše dejstvo v našem javnem življenju, da se radi korupcije nihče resno ne razburja, nasprotno, da se korupcija porablja med vladnima strankama kot sredstvo izsiljevanja. Svetozar Pribičevič je dejal, da pomenja ta politika izsiljevanja med dvema koalirani-ma strankama, da moreš tudi krasti, če si z vlado; šele kadar si proti njej, te preganjajo kot tatu in lopova, on je pa s tem tudi povedal, da korupcije pri nas ne bo konec, dokler bo ona služila samo kot sredstvo za izsiljevanje in pobijanje političnih nasprotnikov. Čudna je morala, ki se ie v naši državi udomačila glede na korupcijo. Vsi drugi zločini se po kazenskem zakonu zasledujejo in kaznujejo radi nemorale in kvarnosti za družbo. Po «krivičnem» pravu znači tudi vsako izsiljevanje zločin. Korupcija se niti ne tretira kot zločin. n"i se ne smatra izsiljevanje ž njo kot hudodelstvo. Prišli smo celo že tako daleč, da se s sredstvom in z orožjem korupcije ustvarja v državi federalistična fronta, dasi je korupcija pri-lično obče zlo m dasi unitarizem in obstoj države nimata s korupcijo nobene zveze, pač pa imata interes, da se ona temeljito iztrebi. Baš dejstvo, da je korupcija postala najbolj priljubljeno bojno sredstvo zlasti za vse demagoge, je krivo, da se pri nas vsak in tudi resen nastop proti korupciji že v naprej diskreditira. Hudiča se toliko časa izganja z Belcebu-bom. da postane javna pozornica izmučena tako, da niti ne opazi, kdaj se je korupcija na škodo naroda in države zakrila z medsebojnim general-pardo-nom. nakar ona zopet lahko posluje. Tudi interpelacije, ki so vložene v Narodni skupščini, so v veliki opasno-sti, da postanejo plen strankarske demagogije in novo sredstvo za strankarsko eksploatacijo. Ako Narodna skupščina ne bo znala varovati svojega dekoruma in ne bo hotela razumeti svoje naloge, da je treba obstoječe ko-rupcijske obtožbe reševati strogo stvarno in samo s stališča največje državne potrebe, da se to strašno gorje Jugoslavije razčisti in odstrani, potem je škoda za vse ogromno razburjenje in škoda za čas, ki se ga s tem ubija. Kakor v vseh slučajih, je tudi v tem stališče samostojnih demokratov jasno in odločno. Interpelacija, ki jo je vložil v Narodni skupščini klub SDS dne 26. marca na predsednika vlade, ministra financ, ministra notranjih del in mini-tra saobračaja. je tako precizna, da ie moral celo Stjepan Radič priznati, da ie od vseh vloženih interpelacij najbolj Precizna. Ona predlaga za vse naštete slučaje korupcije anketo, a zahteva tudi zakon za pobijanje korupcije. Ona ie strogo stvarna, principijelna. napram vsem krivcem neizprosna, dasi brez vsake animoznosti in brez najmanjše špekulacije na strankarsko ali politično zlorabo. Tudi v vprašanju korupcije ure SDS svojo ravno linijo, od katere ne more kreniti niti na levo niti na desno. Državni interes gre tudi tu preko interesov poedinih strank in celo preko interesov poedinih oseb. Znaki skorajšnjega preokreta Situacija spletk in intrig, predhodnica preokreta. — Radičevci glasujejo že z opozicijo proti radikalom. — Razpoke v «kom-paktnosti» radikalskega kluba. Beograd, 8. maja, h. Navzlic vsem demantijem je položaj vlade vse prej kot jasen in razčiščen. Situacija je dejansko bolj zamotana kot kdaj poprej. Ni znosnega razmerja med radikali in radičevci, a tudi med radikali samimi ne. Kot dokaz za napetost med obema vladnima strankama služi zlasti današnje glasovanje pri volitvah v medpar-lamentarno delegacijo, kjer so radičevci odklonili dr. Velizarja Jankoviča In oddali skupaj z opozicijo Svoje glasove za Ljubo Jovanoviča. Ta nastop radičevcev ne more ostati brez posledic Vaš dopisnik se je v tej stvari obrnil za informacije na obe strani. Eden Radičevih ministrov je izjavil: »Odklonili smo kandidaturo dr. Velizarja Jankoviča za predsednika medparla-mentarne delegacije, ker je ta gospod osumljen korupcije. Zahtevali smo. da bodi kandidat drug radikal. Andra Stanič. To zahtevo pa so zavrnili radikali, mi pa nikakor nismo njihovi sluge.» Radikali se hud u je jo. da se radičevci boli in bolj približujejo opoziciji in izjavljajo. da bo to rodilo večje posli dice. Po daljši konferenci, ki jo je imel gospod Uzunovič s svojimi tovariši, so se odhajajoči ogorčeno izražali zaradi nelojalnega zadržanja radičevcev. Za razpoloženje med samimi radikali je pa več kot značilen nastop med notranjim ministrom Maksimovičem in poslancem Dragovtčem v kuloarjih parlamenta. V taki atmosferi je nemogoče, da bi uspevalo normalno politično življenje. Videti je, da se nihče ne pripravlja za delo. pač pa se zbirajo moči za nove boje na obeh straneh. Dejansko je v vladnem in parlamentarnem delu že popoln zastoj. Vse gibanje — kar je za oceno položaja najbolj značilno — je posvečeno zakulisni politiki in spletkam. Zakulisne spletke so vedno predhodnice preokreta. Jasnost se bo pokazala šele Po končanju zakulisnega delovanja, ko nastopijo zopet konkretni dogodki. Vse kaže. da bo to prav kmalu, ker se situacija v dosedanji napetosti tudi z najboljšo voljo in z največjo silo ne da več vzdržati. Beogrtd, S. mata. p. Kako. znano ie Lj. Jovanovič podal ostavko kot predsednik od bora za interparlamentarno Unijo. Odbor bi se bil moral danes ob pol 10. sestati, da izvoli novega predsednika; toda zaradi konference med radikali In radičevci se le utegnil sestati šele opoldne. Radičevci so na tej konferenci izjavili, da za predsednika ne marajo nobenega pašKSevca, niti dr. Velizarja Jankoviča. niti dr. Laze Markovida. niti dr. Dragntina Kojlča. temveč želijo Jo-vanovičevea Andro Staniča. Radikali so nato zapreti!! radičevcem vendar so končno nekateri radičevski ministri popustili. Radičev klub pa nikakor ni hotel popustiti. Pred volitvljo novega predsednika Je dr. liohnjec predlagal, na] se glasuje tajno z listki, dočim so radikali zahtevali, da naj bo predsednic izvoljen per aclamationem. Z večino glasov ie bH sprejet predlog opozicije za tajno glasovanje. Liuba Jovanovič je dobil 14 glasov, dr. Velizar Jankovič 12 glasov, dr. Kosta Kumanudj 1 glas, ena glasovnica Je bila prazna. Razvidno le Iz tega, da je celotna opozidja razen SDS glasovala z radičevci za Ljirbo Jovanoviča. Radikali so kompaktno glasovali za svojega kandidata. samostojni demokrat dr. STgian Budl-savljevič je oddal prazno glasovnico, dr. Velizar Jankovič pa je glasoval za davido-vičevca dr. Kumanudija in Ljuba Jovanovič za sebe. To glasovanje ie bilo sprejeto s številnimi značilnimi komentarji Eden Izmed aktivnih članov vlade je izjavil vašemu dopisniku, da rezultat glasovanja dokazuje, da so radikali kompaktni, pač pa da so radičevci povsem nezanesljivi zavezniki. Beograd, 8. maja p. Po seji medparlamen-tarrrsga odbora, na kateri je bil Izvoljen za predsednika Ljuba Jovanovič, je šel min. predsednik Uzunovič k predsedniku radikalne stranke Pašičn in ga o tem obvestil. Beograd, 8 maja r. Danes dopoldne je v kuloarju Narodne skupščine okoli 11. minister Boža Maksimovič srečal poslanca Mi-lutina Dragoviča In zahteval od njega po-iastiila za verzije, ki jih Dragovič širi o njem. Dragovič je namreč pripovedoval, da je minister Maksimovič ob priliki nekega razgovora z radikalnimi poslanci v hotelu »Parizu« pristal na to, da vstopi v kabinet Ljube Jovanoviča kot notranji minister. Na vprašanje Maksimoviča, zakaj proti njemu intriguje je Dragovič odgovoril: »To niso intrige, temveč re.micč.' To sem čul in to ponavi.iam.« Maksimovič ie začel pretiti, toda Dragovič je vztrajal na svoji izjavi rekoč: »Ne gre ti po sreči, Boža! Preveč mogočen si postal. Glej, bili so v radikalni stranki tudi Todorovič in Veličkovič in Belimarkovič, pa jih danes ni nikjer. Tudi Marko Trifkovič je v Srbiji vodil volitve. Pa ie ostal sam brez mandata. A tudi tebe bo narod pogoltnil!« Ničesar mi ne morete« ie odvrnil Maksiroovi «jaz sem večji radikal, kakor mnogoteri tvoji radikali!« Ob tem prepiru se je v skupščinskem hodnika zbralo obilo poslancev, novinarjev in ostalega občinstva- Klub SDS za zaščito učiteljev in profesorjev ! intervenirala pri ministru pro-j učiteljev in profesorjev. — Mi-Sčenost stavljenih zahtev ter je reparacijo krivic. Včeraj je deputacija kluba SDS svete radi Radičevih persekucij nister je priznal popolno uprav obljubil energično Beograd, 8. maja p. Včeraj se je oglasila oficijelna deputacija kluba SDS, obstoječa iz poslancev V i 1 d e r j a, dr. Kriz man a in dr. Žerjava pri ministru prosvete Miši Trifunovi-ču, ki je vložila pritožbe radi učiteljskih in profesorskih persekucij. ki jih je vršil prejšnji minister St. Radič. Deputacija ie zahtevala reparacijo vseh neštetih krivic, vzpostavitev preišnjega stanja ter izplačilo odškodnin. Minister Trifunavič je izjavil, da popolnoma uvi-deva upravičenost teh zahtev. Zsgi-tovil je deputaciji. da bo vse viseče slučaje takoj suspendiral, po koncu tekočega šolskega leta pa bo odredil vzpostavitev v prejšnji stan. Klub samostojnih demokratov je sklenil pazljivo stati na straži, da se te obljube do kraja izvedejo ter da se prepreči zlasti odpor državnega radičev-skega podtajnika dr. Basarička. Včerajšnja seja Narodne skupščine Včerajšnji dan je potekel v Narodni skupščini brez incidenta. — Ministri so le odgovarjali na razna vprašanja poslancev. — Začetek debate o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Beograd, 8. maja r. Današnja seja Narodne skupščine je kakor ob.čajno pričela okreg pol 11. Po sprejetju zaipisnika je finančni minister dr. Ninko Perič odgovarjal na vprašanja poslanca Škutfa o proračunskih postavkah za vzdrževanje katoliške cerkve. Minister je pGbijal navedbo, da bi se katoliška cerkev v naši državi zapostavljala. Navzlic argumentiran i m navedbam ministra dr. Periča se poslanec Škuij z odgovorom ni zadovoljil. Ker poslanec 9.. Uroič ni prisostvoval seji, je bšlo z dnevnega reda odstavljeno njegovo vprašanje o razdelitvi davkov na Hrvatskem in v Slavoniji. Fin. minister dr. Perič Je nato odgovarjaj na vprašanje zem. Ijoradntka Dimitrije Vnj;ča o poslovanju DetoiSke družbe za promet s špiritom, ki je z zakulisnim poslovanjem iz Zassreba prisilila nekatere tovarne špirita v državi k ustavitve delovanja, dodam tovrstne tvorni' ce, adružene v kartelu Hrvatske ta Slavonije, delujejo s polno kapaciteto. Minister Perič je odgovoril, da mu ni znano, da bi obstojaj kak karte! tvornic špirita, pa čeprav to vprašanje deloma spada v k mpe-tenco ministra za trgovino ta Industrijo ter ministra za socljalno politiko. cb'jiAlja,. da bo zaSčitil drižavne interese. Poslanec Vu. jič leptšctra z navedbo, da je poslovanje te- ga karte! a možno, ker v njegovem ravnateljstvu sedita državni p-vdtajnik finančnega ministrstva Andra Petrovič in generalni ravnatelj neposrednih davkov Robiček. Napada tovarno Vlad;mirja Arka v Zagrebu, hvali pa solidno posbvanje tvanričaija. Petra Tesliča v Zagrebu. Narodna skupščina je nato prešla na glavno točko dnevnega reda: na zakonsko osnovo o trgovinski pogodbi z AvS:rijo. M;ni-ster za trgovino in industrijo dr. Ivan Kra-jač Je v daljšem govoru priporočaj pogodbo, ker da Je dobra v vseh posameznostih, posebno pa v carinskem deta. Zatrjeval ie, da Je to prva ugodna trgovinska pogodba naše države s sosedno državo. k| je Cisto industrijska, dočim smo mi kmetijska država. Prvi Je po ekspozejn mtntetra dr. Krajača govoril klerikalec Zebot. ki Je v i me mi svojega kluba Izjavil, da bo glaraovaJ proti, nakar Je bila seja Narodne skupščine ob 1. zaključena, prihodnja pa napovedana za ponedeljek dopoldne z nadaljevanjem debaite o trgovinski pojodbl z Avstrijo. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din Splošna stavka v kritični fazi Umik delavskih voditeljev na drugo obrambno črto. Novi nemiri. London, 8. maja s. Dosedaj ie bilo v Londonu lo malo nemirov, In sicer samo v revnejših delih mesta. V raznih krajih dežele se delavci vračajo na delo, toda le v manjšem številu, z druge strani pa se drugi pridružujejo stavki. Značilno je, da tudj peki, postreščki In drogi zapuščajo delo. Brezposelnost narašča. Glede Izgledov za konec stavke vlada precejšen pesimizem. Domnevajo, da voditelji strokovnih organizacij preprečujejo prizadevanja parlamentarnih vodij delavske stran' g za vzpostavitev pogajanj. Vsi znaki kažejo, da se umikajo delavski voditelji na drugo obrambno črto, k; bi jo tvorila stavka pekov in stičnih organizacij. Do resnejših nemirov Je zopet prišlo v Glasgov-u in Edinburghu. V GIasgowu so neodgovorni elementi napadli transport kruha. Med vožnjo je bil napaden brzovlak Berwlck-New Castle. Množica približno 400 oseb ie metala kamenje proti vlaku. En spre vodnik in en kurjač sta bila ranjena. London, 8. maja. b. V treh bolnišnicah je zmanjkala danes elektrika, tako so postale operacije skoraj nemogoče, ker ni bilo do« volj svetlobe. Vrhovni svet anjlsških strokovnih orga* nizacij je pozval vse delavce, ki še ne stav« kajo, naj oddajo pet odstot._ov plače za stavkajoče tovariše. Scvernoirska vlada je uveljavila zakone, ki prihajajo v poštev, kadar je dežela v stiski Pariz, 8. maja. b. Upravna komisija splo* šne f anco-ke zveze strokovnih organizacij je sklenila finančno podpirati angleško stavko. Solidarnost naših delavcev z angleškimi Beograd, 8. maja p. Današnje »Novosti« pišejo, da je osrednji delavski sindikalni odbor Jugoslavije izdal proglas delavcem v naši kraljevini, naj zbirajo prispevke za stavkujoče tovariše na Angleškem. Za jutri dopoldne ie povabila delavska sindikalna zveza podružnice grafičnih delavcev ter zastopnike bančnih, trgovinskih in industrijskih nameščencev k seji, na kateri bodo razpravljali o stavki v Angliji in o skupni akciji solidarnosti z angleškim; tovariši. Nejasna politična situacija v Evropi Francija išče novo kontinentalno zvezo z Italijo ali Nemčijo? — Rusija ne jamči poljskih meja proti Nemčiji. — Afera nemško- ruske pogodbe. Haag, 8. maja s. Francoski novinar Sauer vvein objavlja v listu »Amsterdamer Tele-graph« poročilo iz Pariza v katerem pravi, da Išče Francija novo kontinentalno antan-to. Francoska diplomacija je sicer še na strani Anglije, toda francoski narod nima do svojega zaveznika onstran Kanala nobenega zaupanja več. Po nvnenju Sauerwelna obstoilta samo dve možnosti: antanta z Nemčijo ali z Italijo Nemčija predlaga ustanovitev gospodarskega bloka, ki bi mogel obvladati trg ter kljubovati ameriškemu kapitalu. Kot protluslu-go pa zahteva razveljavljen je versailleske m?rov?i,v pogodbe določb glede Alzacije-Lorene. Sauerwein prihaja do sklepa, da ie Evropa bližja katastrofi kakor Pa rešitvi. Dunaj, 8. maja s. Oseba, ki ima zveze z berlinsko vlado, ie dala berlinskemu poročevalcu lista sNeue Freie Presse« nastopne izjave o nemško-ruski pogodbi: Nemška državna vlada prvotno, ko se ie Izjalovil sprejem Nemčije v Zvezo narodov, ni nameravala skleniti nemško-ruske pogodbe. Pridržati si jo je hotela za kasneje. Rusija pa je delala na to, da se sklene pogodba. Nemčija je bila šele tedaj za to pripravljena ko je od sovjetov dobila zagotovilo, da Rusija ne bo zajamčila Poljski njenih mej proti Nemčiji Izmenjava misli med nemško vlado In zavezniki o tej pogodbi traja še dalje. Nemška vlada le dobila t« dni od angleške stran) formalno zagotovilo, da Anglija ne vidi v pogodbi nič takega, kar bi povzročilo nevoljo. Težave dela samo še francoska vla da. Belgijski zunanji minister Vandervelde skuša posredovati. Nemška vlada Je slej-koprej odločena vztrajati na svoj! prošnji za sprejem v Zvezo narodov, pričakuje pa, da bodo Iocarnske države storile vse poti ebno, da se odstranijo vse težkoče. Nemška vlada in parlamentarna kriza V torek se bo odločila v parlamentu usoda dr. Luthrove manjšinske vlade. — Nejasno stališče vladnih strank. Berln, 8. maija d. Ko munisti Sni predlog glede nezaupnice vladi je še povečal krizo, v kateri se nahaja državni kabinet že dalj časa. Državni kancelar dr. Luther, proti kateremu je naperjena nezaupiica, je izjavil, da takoj odstopi, ako glasuje za predlog le ena vladna stranka. Ker so pa demokrati trdno odločeni glasovati za komunistično nezaupnico, je demisija kabineti a takarekoč sklenjena stvar. Demokrati pa vežejo svoj pristanek h glasovanju na pogoj, da se na kakršenkoli način spravi spor radi vladne naredbe o državni zastavi s sveta. Tudi drusod se opaža enaka želja, vendar še ni niti sledu o kaki možnosti, da se ta spor poravna oziroma da se doseže kompromis. Stvar je še bolj zamotana s tem, da je večina cen&ruma voljna podpirata komunistični predlog glede nezaupnice kabinetu, definitivnega sklepa kot pri demokratih pa še ni, Za ponedeljek je sklicana seja odbora stranke, na kaireri se bo o tem sklepalo. Kakor se pa razbere iz pisave cen-tammskih listov, bo odbor najbrž sklenil za podpiranje komunističnega predloga. Vsi ministri so solidarni z državnim kan-celarjem. Zato bo prva posledica, ako pro-dro komunisti s svojo nezaupnico, da odstopi ves kabinet. Ne ve se še, kakšno stali- -g=S- Zakonski načrti o mednarodnih konvencijah za zaščito delavstva Beograd, 8. maja. p. Ministra za socijal-no politiko in za zunanje posle sta predložila Narodni skupščini tri zakonske načrte o konvencijah za Mednarodni delovni urad. Prvi zakonski predlog vsebuje konvencije o brezposelnosti, o zaposlenju žaesk pred in po porodu, o minimalni starosti pomorščakov, o nedeljskem počitku, o obveznem zdravniškem pregledu tn o postopanju z domačimi in inozemskimi delavci pri nezgodah. Drugi načrt se nanaša na konvencije o nezaposlenosti pomor-ščakov v primeru brodoloma, o omejitvi detovnih nr v industriji, o pravici združevanja poljskih delavcev, o nezgodah poljskih delavcev, o troorabi svinčenega belila v slikarstvu tn o deta v pekarnah. Tretji zateoneki predlog ima le eno konvencijo, namreč o spremembi Sena 393. versailleske mirovne pogodbe glede sestave upravnega odbora Mednarodnega delovnega urada. Po tem predlogu naj bi se število zastopnikov delavcev zvišalo od 12 na 16, število delodajalcev pa od 6 na 8. Vlada upa, da dobi v na ta način razširjenem odbora enega zastopnika. šče bodo zavzeli nemški nacijonalisti. Bržčas ne bodo glasovali, ker ne bodo hoteli nastopiti proti vladi, ki je vendar izdala naredbo o zastavi, kar jim prihaja le prav v svojih zahtevah, da bodi črno-belo-rdeča 'crcbojnca državna zastava, kot je bila za nemškega cesarstva, dočim smatrajo frank-furtarico za simbol republike. Sedaj nastaja vprašanje, kdo prevzame novo vlado, ako odstopi sedanji kabinet. Vladna koalicija nima večine v zbornici. Sodelovanje nemških nacijonalcev in nemške ljudske stranke ni prajv mogoče, ker je na poti vodja slednje stranke, dr. Strese-mann, ki ga nacijonaici ljuto sovražijo. Tudi takozvana weimaTska koalicija socijalnih demokratov, centruma in dem>kratov ne prihaja v poštev, ker ima še vedno približno dvajset glasov premalo za večino v državnem zboru, hkrati pa tudi ne more raičirnati na dobrohotno nevtralnost nekaterih drugih strank in strančic. Ker bo težko spraviti novo, delazmožno vlado skupaj, stopa vprašanje razpusta zbornice vedno bolj v ospredju. V torek j; interpeiacijski dam v državnem zboru in na tei seji pride komunistična nezaupnica na glasovanje. Ta dan ie lahko za vlado ;n parlament usodepoin. Nezadovoljstvo davido-vičevcev z Davidovičem Beograd, 8. maja. r .Današnje <.Vreme, ponovno objavlja Informacije, da v vrstah Davidovičevih demokratov vlada precejšnje valovanje in da bo v kratkem prišlo do raznih razčižčeaj_ Poslanca Voja lla-rinkovič in Kosta Timotijevid sta vrlo ne. zadovoljna z vodstvom .Ljube Davidovima in stremita za tein, da bi se stranka priključila radikalom. «Vreme» podčrtuje, da vse te informacije aiso neosnovane, in dostavlja, da ožja Davidovičeva okolica skuša preprečiti akcijo obeh nezadovoljnežev Marrnkoviča in Timotijeviča. V davidovi čevskih krogih se zadnje dni posebno po-vdarja, da je treba sklicati širši glavni od-bor Davtdovičeve stranke v svrho razčiščen j a odnošajev z dr. Vojo Marinko^fčen.' ji Koeto Timotijevlčem. Korupcija s koncesijami Beograd, 8. t aja. p. Današnji «Xaro dajalnam suhega mesa, da jim preskrbi za 80.000 Din dovoljenje za točenje alkohol* nih pijač. Zato je bil podpisan ul-az « t«, terim se Stoianovič uookoiL Ljubljanski poslanec in predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je snoči v »Ljudskem domu« poročal svojim ljubljanskim somišljenikom o poliliičnem položaju. V dvorani se je zbralo, dasirav-no je bilo razposlanih toliko vabil, kolikor ima tajništvo SLS zabeleženih v Ljubljani svojih somišljenikov od zadnjih skupščinskih volitev, samo kakih 300 pristašev. Sestanku je predsedoval dr. Ivan Stanovn.fc, čegar oiče, bivši klerikalni poslanec, hodi sedaj na Radičeve shode. Dr. Korošec je napravil takoj spočetka poklon uradnikom, ki pa jih je bilo navzočih morda komaj deset, ter pričel nato na dolgo in široko razkladati, kake strašne skrbi za koristi njihovega stanu je imel s svojim klubo-m vred že od nekdaj. Govoril je, da se je vedno in povsod uipiral redukcijam ter premeščanju v druge pokrajine države .Naito je govoril o delavskem vprašanju, o davku na ročno delo, o neznosnem položaju delavstva pod pritiskom kapitala, ter naglašal, da Slovenija kot industrijska dežela nima dovolj kruha za svoje delavstvo, vsled česar se mora izseljevati v druge pokrajine ki tudi v inozemstvo. Žalostno je, da naš človek ne more dobiti za-slombe pri naših inozemskih konzulatih, ako jo išče s prošnjami, spisatiiitrti v latinici. Ker je prišlo na shod tudi nekaj obrtnikov, je dr. Korošec seveda tudi tem zatrjeval, da je Jugoslovanski klub vedno podpiral obrtništvo in njegovo zadrugarstvo, a žal vlade niso dale slovenski obrti, posameznikom kakor tudi ne zadrugam takih kreditov in podpor, kakor so jih dajale svojim (srbskim) obrtnikom, ki so morali seveda biti radikali. Vsak brivec, ki je bil dober radikalni agitator, je dobil po 20 do 100 tisolč Din kredita iz dohodkov državne razredne loterije. Narodna banka ni doslej pokazala nobenega umevanja za potrebe pre-čanskih obrtnikov. Splošno vse stanove pa je prizadel zlasti taksni zakon. V Beogradu se je Jugoslovanski klub prizadeval, da se ustanovi poleg političnega parlamenta še gospodarski parlament Ta ideja je naletela na živahen odmev med prečani. Dr. Korošec je nato govoril o težavah trgovskega stanu, za katerega ima poleg zmanjšanja davkov največji pomen zmanjšanje železniških tarif, ker je celoten gospodarski razvoj v državi odvisen od prometnih olajšav. Kot posebno važno je pov-d ar j al stabilnost valute, v katero ne zaupa. Vlade bi morale bolj skrbeti za stabilnost valute, kakor pa za potrebe ozkega beograjskega trgovskega kroga. Nadalje je dr. Korošec zahteval, da se mora podpirati tudi industrija, ki je v Sloveniji vdomačena, kakor je domač naš industrijski proletarijat. Zatem se je dr. Korošec bavil tudi z ge-reJiKskim svetom v Ljubljani in se vpraševal, kako je mogoče, da še vedn> obstoji. Kot vzrok je navajal, da imamo v Sloveniji dva demokratska velika župana dr. Baltiča in dr. Pirfcmayerja, ker pa gre med radikali ena struja z demokrati, druga pa z drugimi neizrazitimi opozicij o,nalci, si zna- Dr. Korošec o brezuspešnosti klerikalne politike Na snočnjem shodu somišljenikov SLS je dr. Korošec demago-ško razkladal česa ni dosegel kot ljubljanski poslanec. — Zvra-čal je krivdo na druge, a je v polnem obsegu potrdil le nesposobnost svoje politike. jo demokrati pomagati. Zato so jim vlade, v katerih so bili radikali, rade izročile Slovenijo v ekspLoataoijo pod njihovo diktaturo v škodo večinske plemenske stranke. Dr. Korošec je napadel tudi Narodno obrano, češ da so se v vse domorodne in najvažnejše organizacije, ki so patrijotičnega značaja, znali vriniti elementi, ki na škodo splošnosti krijejo interese posameznikov, kar se godi tudi v Narodni obrani. Zatrjeval je nadalje, da so se klerikalci branili proti hišmonajemninskemu davku in prosili za kredite v svrho zidave potrebnih stanovanjskih hiš. Seveda dosegli niso ničesar. Dir. Korošca so prosile za intervencijo razne stavbne družbe, toda Beoerad ni hotel dovoliti kreditov. Dr. Korošec, ki ni mogel ničesar izposlovaiti svojim prosilcem, seveda ni omenil zadruge »Stan in dom«, ki jo je podprla mestna cbčina ljubljanska pod gerentskim svetom, kakor tudi ne občinske stanovanjske akcije v Ljubljani. Ako bi morala ljubljanska občina čakati na intervencije ljubljanskega poslanca, bi se v Ljubljani sploh ničesar ne gradilo. Dr. Korošec je seveda zatrjeval, da so klerikalci iz svojih opozicijskih klopi dosegli za Slovenijo vse, kar se je dalo doseči. To baje priznavajo v Beogradu vsi drugi poslansiki klubi. V Sloveniji pa seveda ne opažamo, da bi klerikalci sploh kaj dosegli, K političnemu položaju je izjavil, da se vrši razcep posameznih parlamentarnih klubov. Svoječasno se je razcepila demokratska stranka, ko se je ločil od nje Sv. Prl-blčevič, sedaj pa vre v radikalni stranki Četudi je odiletel iz radikalne stranke samo Ljuba Jovanovič. vendar pa ima mnogo prijateljev, ker je med radikali 60 poslancev izvoljenih potom policajev. Teh 60 poslancev čaka, kdo bo dobil mandat za volilno vlado, ter se ne nagibajo niti na Paišičevo, niti na Uzunovičevo, niti za sedaj na Jo-vanovičevo siiraai. Nekaj podobnega se godi v stranki St. Radlča, ki samo čaka, kdaj bi pognal dr. Nikiča in dr. Šuperino. O vprašanju, zakaj ne vstopijo klerikalni poslanci v vlado, je izjavil, da se to ne zgodi zaradi tega, ker je bilo 30 klerikalnih poslancev izvoljenih na slovenskem pro. gramu, ki ga ne smejo zatajiti, na drugi strani pa ne morejo najti v parlamentu skupin, ki bi hotele sodelovati pri uresničenju idealov klerikalne stranke. Dr. Korošec je izjavil, da se bližamo novi vladni krizi, ki jo hoče Pašič čim prej izzvati, da bi prišel zepet v položaj, da sestavi novo vlado sam. Vendar pa je danes na podlagi informacij Jugoslovanskega kluba gotovo, da volilne vlade ne bo sestavljal Pašič. Jugoslovanski klub pa stremi v prvi vrsti za tem,, da se reši v državi gospodarska kriza, ki postavlja v ozadje vsa druga vprašanja. Ko je dr. Korošec končal svoj govor, se je dr. Stanovnik zahvalil za obisk, zboro-valoi pa so odšli domov prav tako učeni, kakor so prišli v »Ljudski dom«. Vse. kar so čuti, je bilo samo potrdilo o nesposobnosti in zafuranosti dr. Koroščeve politike. Poslovno krščanstvo Klasičen dokument sejmarstva z mašami Nedavno je klerikalna mladina nastopila v svojem dijaškem glasilu »Križu na gori« proti takazvanemu poslovnemu krščanstvu, fcl si kupuje nebesa z denarjem. Ta nastop klerikalne mladine je zbudil v javnosti precej pozornosti hi sam vseučiliški profesor dr. teol. Aleš Ušeničnik se je čutil prisiljenega podali tej mladini v škofovem glasilu »Slovencu« nekaj naukov, med katerimi se je tudi Citate, da mladina v svojem idealizmu obJčajno pretirava. Maj prispevek k Ilustraciji poslovnega krščanstva nudi tudi letak, ki ga v tisočih izvodih razširjajo na Štajerskem in ki Je bil tiskan v mariborski tiskarni sv. Cirila. Podpisan Je pod njim dekan Jožef Cerjak iz Slovenske Bistrice, ki poziva k pristopu v stavbno družbo za zgradbo »Sirotišnice Srca Jezusovega« v Slov. Bisfirici. Namen je lep, toda način, s katerim se vabijo ljudje k vstopu v to družbo, je popolnoma kra-morski, ker se ž njim kar na debelo baranta z mašami, kar se imenuje »duhovna dobrota družbe«. Oklic namreč pravi: »Za ustanovnike, dobrotnike in ude se opravlja vsako leto po 24 večnih maš, za nabiralce pa 12 večnih maš več, torej skupaij 36 maš. Opravljajo se te maše za ustanovnike, dobrotnike in ude vsak prvi in vsak drugi petek v mesecu, za nabiralce pa vsalk tretji petek v mesecu. Glede maš se je izvršila sprememba: povišalo se je število maš in za opravljanje maš so se določili trije petki vsakega meseca, da si dneve lažje vsak zapomni. Mašna ustanova bo potrjena od škofijstva in vlade, kar zagotavlja, da maše ne bodo nikdar prenehale. Glej, za tako mašno ustanovo bi moTal šteti dandanes več tisočakov, tukaj te stane le 10 dinarjev, katere daruješ za stavbo sirotišnice. Te večne maše se opravljajo za vse družbenike skupaj, a zato imaš po nauku sv. Alfonza Lig. in dirugih cerkvenih pisateljev ravno toliko duhovnih dobrot od njih, kakor če bi se brale samo zate, ker so duhovne dobrote sv. maš neskončno veljavne. (Muller III. str. 24.) Vrh tega se moli javtio v župnijski cerkvi v Slov. Bistrici vsako nedeljo in praznik za žive to rajne člane cerkvene družbe- Vodstvo družbe bo skrbelo za to, da bodo nedolžni otročKi mnogo molili za svoje dobrotnike ter darovali za nje sv. obhajila. Teh moditev in večnih maš postanejo deležni tudi TajmkS, aiko kdo za nje plača le 10 dinarjev. Imate padle vojake, ki počivajo v »tujini. Radi bi skrbeli za njihove grobove, ko bi mogli do njih, ali bi vedeli, kje počivajo. Pa skrbite vsaj za njihove duše! Pošljite to malo vsotico — kot njihovo dedščino — da bodo deležni toliko duhovnih dobrot — večnih maš. Morebiti jih zelo potrebujejo.« Ali ne vzbuja taka pisava naravnost domnevo, da more biti deležen posebnih duhovnih dobrot samo tisti, ki živi v tsko srečnem položaju, da odrine za maše gotovo vsO"o denarja? Bogataš, ki mu je par stotakov malenkost, si lahko privošči te duhovne dobrote, siromak, ki nima niti za vsakdanji kruh, si jlih seveda ne mrtre. SJe. K vprašanju korupcije pa moramo posebej pripomniti, da še danes ni povsem razjasnjeno, kako Je bilo s klerikalnimi moderci, svilenimi ženskimi srajcami ter nogavicami, naročenimi iz Amerike po znani klerikalni prehranjevalni akciji po vojni. «Mi in samo mi!» Žalostno sedi SLS v kotičku in razmišlja o svoji brezpomemirnosti. Pri največjih odločitvah v državni politiki se na stranko, ki Je s pomočjo prižnic, izpovedi in oltarja izsilila tz Slovencev od 26 celih 20 mandatov, toliko ozirajo kot na lanski sneg. Še nikdar ni bila popolna impotentnost SLS tako razvidna kakor danes. Korošec sicer klopotee vali z Davidovičem, z Jovanovič-Pižonom in muslimani, a ti razgovori »pod lipo« so postali že del zabavne rubrike. Po porazu Ljube Jovanoviča je prispela politika SLS menda definitivno na kant. Koliko mora biti razočaranje klerikalnih zaupnikov, katerim je dr- Korošec še pred enim tednom zatrjeval, da bo Ljuba Jovanovič dobil na svojo stran 30 do 80 radikalskih poslancev, nakar bi skupno ž njim in še s kom drugim osnovali svojo vlado. Kaj sedaj? Ali more verjeti tudi najbolj navdušen piistaš dr. Korošca, da bodo rešili klerikalno strank j prgina kaki Nastasi Petroviči ali Ljube Jovanoviči, ki samega sebe ne morejo več rešiti politične smrti? Dr. Korošec svoje nerazsodne politike drugače ne more zaključiti, kakor da reče: Amen! Kje so časi, ko je vladal v SLS izrek: »Mi to samo mil« Klerikalna stranka na poti navzdol Polom klerikalne avtonomistične politike. — Razkroj klerikalne stranke. — Brezuspešna krparija klerikalne stranke. večinska stranka ni dosegla ničesar za rešitev gospodarskih in socijalnih vpra- Slovenska klerikalna stranka preživlja hude čase. Demagoške obljube njenih voditeljev, ki so ji z zlorabo vere in cerkve priborile večino slovenskih poslanskih mandatov, se sedaj nad njo bridko maščujejo. V vrstah klerikalne stranke narašča z vsakim dnem nezadovoljstvo nad vedno večjimi neuspehi politike dr Korošca in njegovih traban-tov Razne struie. kmečka, delavska ter mladih inteligentov se očitno in tajno bore med seboj ter očitajo druga drugi krivdo za politične neuspehe in nazadovanje klerikalne stranke. Vse to je posledica neizpolnjenih želja in obljub voditeljev klerikalne stranke. Razvoj razmer v naši državi je pokazal, da so imeli prav oni, ki so se od vsega početka borili proti klerikalni demagogiji. Pred tremi leti je dr. Korošec v Ljubljani na shodu klerikalnih zaupnikov govoril pred bližnjimi volitvami: «Ako zmagamo, se nam bodo odprla vrata, bomo mogoče prišli že bodoče leto do svoje avtonomije in do avtonomije drugih narodov, ki žive v tej državi.* Zgodilo se v teh letih ni ničesar. Avtonomistične zahteve so ostale neizpolnjene m politični položaj za uresničenje klerikalnega avtonomističnega in federalističnega programa je slabši kakor kdaj prej. Razen maloštevilnih hrvatskih federalistov okoli dr. Trumbiča ni danes stranke, ki bi hotela odkrito izpovedovati svoja avtonomistična načela. Res je sicer, da St. Radič s svojimi ljudmi še vedno goji prikrito svoje separatistične in federalistične nagibe, toda zanašanje na te nagibe spričo znanega Ra-dičevega veternjaštva, kakor se zanaša dr. Korošec, je samo znak politične nerazsodnosti klerikalnih voditeljev ali pa njihove bojazni pred sodbo pristašev, ki bi lahko opustitev avtonomi-stičrfth zahtev smatrali za popolno likvidacijo klerikalnega progTama. Poraz avtonomistične politike klerikalne stranke priznavajo danes že njeni voditelji in tudi sam dr. Korošec, ki v svojih govorih in izjavah samo se zaradi lepšega omenja avtonomistične zahteve svoje stranke. . V svoji državnopravni borbi je pod vodstvom dr. Korošca klerikalna stranka izgubila v politični javnosti ves ugled, kar ie vzrok, da kot slovenska Drugi dan falzifikatorskega procesa Senzacijonalne izpovedi generala Haitsa. — Tajno povelje o ialzifikaciji častnikom že 1. 1924! sodnem, upravnem, policijskem aparatu. v vojski in diplomaciji, vse to so člani tajnih organizacij, ki se medseboj podpirajo vedno in povsod. Tajna društva so tedaj država v državi, so fak-tično madžarska država sama. Iz tega miljeja se je razvila ponarejevalska afera, zato bi ji skoro ne bilo mogoče priti do dna. Baš tajne madžarske organizacije pa pomenijo stalno oviro, da bi prišle na površje zmernejše stranke. S svojim prikritim terorjem držijo v šahu vso javnost in hipnotizirajo celokupno politično življenje v državi. Madžarski narod se bo težko, težko izmotal iz njihove strahovlade. šanj. V naivni veri, da bo dr. Korošec res čez noč izvojeval avtonomijo za Slovenijo, se klerikalci z rešitvijo povojnih gospodarskih in socijalnih vprašani sploh niso resno bavili ali pa samo v toliko, v kolikor jim je to služilo za njihovo demagoško separatistično agitacijo med volilci. Veliko naraščanje moči SDS, ki je zasnovala svojo politiko na edinstvu vseh Jugoslovenov, dokazuje, da se vrši preorljentacija ljudskih množic v smeri od separatizma, avtonomlzma In federalizma proč. Naj se love dr. Korošec s svojimi tovariši kolikor mu je ljubo, za raznimi Jovanoviiči, Petrovi§i. Radiči in drugimi fantomi, naj koketira z Nemci in Madžari, kolikor hoče, naj bodo njegove kombinacije s političnimi mumijami še tako bujne in njegova prerokovanja še tako vabljiva, za mislečega človeka. ki računa z dejstvi, so zgolj prazna tolažba za Obupane pristaše in samo-prevara. Ljudje, ki so sedem let želi samo neuspehe, ki so ves ta čas korakali od poraza do poraza, ki ne tnorejp pokazati niti na najmanjšo svojo pridobitev za koristi Slovenije, ne morejo nuditi nobenega jamstva, da bodo v bližnji bodočnosti napravili to, česar v sedmih letih niso mogli in znali. Nesoglasja v klerikalni stranki osebni spori in medsebojni očitki krivde, ki so med klerikalci danes na dnevnem reu, so logična posledica zavožene klerikalne politike. To je znak demorali-zacije, razpadanja. Stara barka se potaplja. Nesposobnost klerikalnih voditeljev ni škodovala samo splošnim interesom Slovenije, ampak uničuje tudi to, kar so podedovali od svojih sposobnejših prednikov. Zato ni čudno, da zaipuščajo klerikalno stranko njeni pristaši. Spoznavajo pač, da stranka, ki ne izpolnjuje svojega namena, zanje nima nobenega pomena več. Revolucija v Nikaragui Washington, 8. maja. b. Liberalci so v Nikaragui zopet proglasili Sancasa, ki mu je general Chamorra preprečil prevzem vla. de, za predsednika republike. Politične beležke Nesoglasja med slovenskimi radikali »Jutarnjii list« poroča iz Ljubljane, da se odmevi spora med Pašičem in Ljubo Jova-•novičeim opažajo tudi med slovenskimi strankami. Znano je, da je dr. Korošec že davno iskal zaslombe pri Ljubi Jovanoviču za svojo politiko, pri čemer je z gotovositjo računal, da bo prišlo preoalislej do razkola v radikalnih vrstah in da bo Jovanovičeva zmaga dvignila tudi njega iz politične izolacije v večjo politično aktivnost ter morebiti tudi v vlado. V tem smislu je pisal tudi njegov tisk. pa tudi dr. Korošec Je že pred tedni izjaviil da opozicijskega bloka ni več, kar pomeni, da je že tedaj računal na sedanji preokren med radikali. Nadalje poroča »Jutarnji list«, da so se tudi v vrstah slovenskih radikalov zaičeli pojavljati spod med pristaši Pašiča in Ljube Jovanoviča. Razočarani klerikalci Klerikalci so mncvgo računali na akcijo Lj. Jovanoviča proti Pašiču že prej. pre dno so se v javnosti začele pojavljati obtožbe proti Pašičevemu sinu zaradi korupcije. Ko pa je došlo do odkritega spora med Ljubo Jo-vanovičem in Pašičem, so pričeli misliti, da njihova pšenica že zori in da bodo jutri že sedeli z Ljubo Jovanovičem v vladi. Ljuba Jovanovič pa je ostal osamljen zlasti potem, ko je obžaloval v širšem glavnem odboru radikalne s/tranke svoje napade na Pa-i šida. S tem so padli v vodo vsi klerikalni ! upi. Klerikalci so seveda sedaj razočarani I ta so jezni na vse, samo na tiste ne. ki so jim zbujali njihove upe. Seveda je SDS v prvi vrsti kriva, da Lj. Jovanovič ni potegnil za seboj nobenega radikalnega poslanca in da sploh ne pride v poštev za kako resno politično kombinacijo. Včerajšnji »Slovenec« namreč piše: »Ni ga večjega zadoSčenja zanjo, kakor da Jovanovič v borbi zmper korupcijo ni mogel potegniti za seboj večine.« Ali so morebiti samostojni demoikratS zakriviti, da Je Ljtiba Jovanovič prosil Pašlča za odpuščanje in da ni vztrajal pri svojih prvotnih trditvah, ki Jih Je označil v pismu, poslanem dalmatinskim radikalom? Klerikalci naj se zahvaffio za razočaranje Ljubi Jovanoviču samemu, če jHi Je pustil na cedilu, samostojni demokrati ga vsekakor niso silili, na se Pašiču pokloni. Kar se pa tiče trditve, da si SDS ne žel! zmage onih, ki so proti korupciji, pripominjamo samo. da se klerikalci ne dru-žSjo z Ljubo Jovanovičem zaradi boja proti korupciji, ampak iz političnih ozirov. ker so upali, da bodo lahko z radikali, ki bi jih potegnili za seboj, sklepali kravje kup. Budimpešta, 8. maja. s. Zanimanje javnosti za falzifikatorski proces je danes vidno popustilo. Senzaoiija dneva je bila izjava Goroja, lei je v nasprotju s svojimi dosedanjimi trditvami večkrat povdarjal. da Je delal na direktno povelje svojih nad-rejenih oblasti, da ga je poklical k sebi ge-neral HaJts ter mu uradno sporočil, da ima za nJega nekako misijo. Tudi njegove izjave o ulogi Telefciija so vzbudile precejšnjo pozornost. Goro je odločno zanikal, da mu je Tedeki rekel, da je ves falzlfika-torski načrt neizvedljiv in da bi bilo najbolje podati negativno mnenje. Med opoldanskim odmorom sta prinesla dva sodna uradnika v dvorano veliki orvoj. v katerem je bilo 6000 komadov falziffka-tov, ki so bili zaplenjeni na zapadnem kolodvoru. Po odmoru je bilo zaslišanih več nameščencev kartografskega zavoda, ki so vsi izpovedali, da so ravnali na povelje. Uradnik Josiip Haala je trdil, da je bilo v kartografskem zavodu izda.no dnevno povelje, v katerem se je sporočilo, da se Izvršujejo v zavodu tajna dela, o katerih se mora varovati najstrožja tajnost. To povelje se je na zborovanju prečiitalo vsem častnikom že leta 1924.. torej v času, ko večina nameščencev še nI imela pojma o falzifika-cijah. Ko je spomladi 1925 Goro pozval posamezne nameščence k sodelovanju, je bilo vsem takoj jasno, da gre za akcijo, ki je bila v dnevnem povelju že naznanjena in da Je ta akcija popolnoma uradnega ZU ju General Hajts je odgovoril na te izjave, da on ni izdan nobenega povelja, temveč da Je samo naprosil nameščence, naj se v interesu patrijotičnih ciljev udeleže te akcije Razprava se je ob treh. popoldne odgo-dilla na pondeljek V Budimpešti se je pričel proces zoper ponarejevalce frankov. S tem je stopila v formalnem oziru v končni stadij ona znamenita afera, ki je povzročila toliko presenečenja in ogorčenja •po vsem svetu, kakor že dolgo noben drug dogodek ne. Dobro ie še v spominu, kako težKO je šlo vladnim gospodom v Budimpešti od rok preiskavanje v ponarejevalski aferi, ki se je pričela z odkritjem francoske policije v Haagu. Da ni francoska vlada tako energično intervenirala, zahtevajoč strogo preiskavo na temelju materijala, ki so ga proti volji odločujočih budimpeštanskih krogov spravili na dan francoski policijski organi, nikdar ne bi ponarejevalska afera zavzela tolike dimenzije in madžarska gospoda ne bi stopila pred evropsko javnost v tako strahotni luči. Danes je Madžarska najreakcijonar-nejši kot Evrope. Madžarska je danes ona država, ki je še vedno prav tako sovražna obstoječemu stanju, kakor ob zaključku svetovne vojne. Bilo bi napačno, vse Madžare taksirati enako. Tudi med njimi, tudi v političnih strankah je ljudi, ki ogledajo z nejevoljo počenjanje vodilnih strank, ki so uvidevni in spravljivi ter želijo sprave s sosedi in miru. Toda vodstvo državnih poslov in gospostvo nad javnim mnenjem pa imajo ekstremisti in šovinisti, orli elementi, ki imajo na svoji težko obloženi vesli vse, kar se je hudega zgodilo v Madžarski napram domačim ali manjšim nasprotnikom. Matica teh elementov pa so madžarske tajne družbe. Danes je v državi vsega skupaj nič manj kot devet tajnih družb, ki delujejo vse v smislu osnovnih dveh stremljenj madžarske desnice, v smislu naci-jonalnega šovinizma in antisemitizma. Vse to so tajne zveze; vsaka ima svoje posebno ime, svoja pravila, svoje spe-cijalne cilje. Njihove organizacije so silno razpredene, toda izvedene zelo rafinirano. Med seboj se v vsaki organizaciji pozna le po štiri, pet njenih vodij; ostale člane pozna samo oni, ki jih je pridobil. Seveda se tudi člani ne poznajo med seboj. Toda sleherni član, ki se pridobi za tajno društvo, se zaveže ob sprejemu s posebno prisego pred črnim duhovnikom, da se bo ravnal po pravilih organizacije. In ta pravila niso igrača. Tajne organizacije principijelno ne priznavajo obstoječih državnih zakonov, marveč le lastne postave; te organizacije obsojajo na smrt in izvršujejo smrtne obsodbe. Gorje mu, kdor bi ne izpolnil zapovedi, ki se je stavila nanj ali kdor bi Izdal skrivnosti organizacije nepravim faktorjem; smrtna obsodba ie normalna kazen. In koliko ljudi je že podleglo pobesnelim članom tajnih madžarskih nacionalističnih organizacij, koliko pristašev opozi-cijonalnih, zmernih strank je že izgubilo življenje na zahrbten način. In koliko jih je, ki vedo grozotne stvari, a si ne upajo na dan, z njimi, ker jim je sicer krogla iz zasede sigurna. A najvažnejše je, da pripadajo domala vsi vodilni madžarski politiki tem tajnim družbam ter izpolnjujejo njih želje. Dalje velika večina onih, ki odločajo v Ekspoze Litvinova Na seji centralnega izvrševalnega komiteja sovjetske Rusje je te dni pred-stavitelj komisarijata za vnanje zadeve podal ekspoze o vnanji politiki sovjetske vlade. V Evropi se zelo opozarja na fakt, da tega ekspozeja ni podal sam komisar za vnanje zadeve Cičerin, marveč njegov namestnik Litvinov. Ni sicer gotovo. ali se je to zgodilo slučajno — pred govorom je bil izrečno Cičerin sam označen kot govornik — ali pa se je zamenjava izvršila namenoma. Ne da se pa prezreti, da je govor Litvinova mnogo mirnejši nego so običajno ekspo-zeji Cičeronovi, ki se nič ne izogiba prav ostrih odstavkov zoper Anglijo, Zvezo narodov in druge faktorje današnjega političnega reda v Evropi in na svetu sploh. Litvinov je govoril zmerno, kar je tembolj značilno, ko je sovjetska Rusija ravno zadnji čas dosegla tako velik uspeh z berlinsko pogodbo. Berlinska pogodba je Rusijo rešila izolacije, s katero ji je zapretil locarnski sporazum ter pristop Nemčije k Zvezi narodov; z berlinsko pogodbo je celo Zveza narodov izgubila glavni del opasnosti, ki jo je mogla pomeniti za sovjetsko Rusijo. Sicer je tudi Litvinov ponovil znano trditev, da je Zveza narodov za njene glavne činitelje, osobito Anglijo, samo sredstvo, s katerim naj se v določenem trenutku sovjetska vlada. Tudi je dejal Litvinov, da pomeni berlinska pogodba zastrupitev locarnskega duha in locarnske pogodbe, s čemer se seveda potrjuje merilo, s katerim so sosedje Nemčije ocenjevali rusko-nemško pogodba in proti čemer so se v Nemčiji tako trdovratno branili Ali v nadaljnem Litvinov ni izrekel zoper Anglijo onih običajnih ostrih obdolžitev. s katerimi nastopa Cičerin dosledno, marveč je govoril o Angliji mnogo mirneje in z obžalovanjem konstatiral, da se odno-šaji do nje nahajajo še vedno v isti zagati; ali izjavil je, da je opažati v zadnjem času vendar v oficijalnih angleških govorih znake nove orijentacije napram sovjetski državi in da se bo Rusija potrudila, dase rusko-angleško razmerje reši iz zagate. Prav tako spravljivo je govoril tudi o odnošajih do severnoameriške Unije. O odnošajih do ostalih evropskih držav je govoril Litvinov zelo optimistično in mirno. Baltiškim državam je sovjetska vlada ponudila garancijske pogodbe. Poljski je zagotavljal, da je iak-tično edinole sovjetski režim garancija poljske svobode. Optimistično se je izrazil tudi o francosko-ruskih pogajanjih. dasi je znano, da pogajanja med francosko in rusko gospodarsko delegacijo nikakor nočejo dovesti do ugodnih rezultatov in so zlasti na francoski strani z njih potekom zelo nezadovoljni. O Kitajski, kjer je zadnji čas boliše-viški vpliv doživel poraz, je dejal Litvinov, da se drži Rusija, kljub svojim simpatijam za nacijonalno osvobodilno gibanje načela, ne se vmešavati v notranje kitajske zadeve. Nekateri sodijo, da so voditelji sovjetskega režima nalašč izbrali zmernejšega Litvinova za vnanji ekspoze, nego ostrejšega Cičerina in da se kaže v tem tendenca sedanjega zmernega vodstva komunizma, ki hoče pod Stalinovim vodstvom tako v notranji kot v zunanji politiki čim spravljivejšo smer. Boji v Siriji Pariz, 8. maja. s. Kakor poroča Agencts Havas iz Damaska, je bilo pri vojaški ak* ciji v mestnem delu Midan 50 upornikov ubitih. Veliko število sumljivih oseb je bi> lo aretiranih. Vojne operacije v Maroku Madrid, 8. maja. k. Uradno poročajo: Danes dopoldne so se zopet pričele vojno operacije v Maroku Naši so zasedli grič Asgar v sektorju Agidrr in Timegart v selt« torju Mellila. Proslava Ivan Cankarjeve 501etnice rojstva v ljubljanski drami Društvo slovenski leposlovcev je po proslavi Prešernovega jubileja priredilo sinoči v istem slogu proslavo Cankarjeve 50 letnice rojstva. Predavanje jubilarjevega bratranca in urednika Cankarjevih zbranih spisov, g. dr. Izidorja Cankarja je bilo elegantno po svoji obliki in velezanimivo po svoji vsebini; oprto na citate in jubilarjevih spisov, na globoko bratsko ljubezen ter polno razumevanje stremljenj stavljenega poeta, je bilo to predavanje sprejeto prav posebno toplo in hvaležno. G. dr. Izidor Cankar je izvrsten govornik in stilist, zato je dosegel največji uspeh. Nadaljni program, ki smo ga priobčili že opetovano s predavatelji vred, se je razvijal točno in gladko. Morda ni bila vsaka točka srečno izbrana, nego bi se lahko nadomestila z dragocenejšo, niti ni bilo izvajanje vsake točke dobro, toda vse točke so bile sprejete z aplavzom. Zlasti učinkovita je bila pridiga iz Martina Kačurja, ki jo je g. župnik Fr. S. Finžgar krasnoslovil na vsesplošni užitek zares izborno. Tudi «Anastasius v. Schiwitz» v recitaciji g. Fr. Albrech-ta, dasi nekoliko dolg. je bil sprejet z zadovoljstvom. Razumljivo je, da nekateri nastopajoči gospodje in dame ne obvladujejo svojih glasov kakor ruti-" nirani odrski deklamatorji, niti ne razpolagajo z užigajočim in prepričajočim temperamentom; zato se je tuintam izgubila beseda in je utonil stavek ter je ostal dojm medlejši za poslušalce, nego je to — čutil recitator ali recitatorica. Toda trudoljubnost vseh sodelujočih za-služuje polno priznanje, ki so ga bili brez izjeme tudi deležni. Gledališki oder je bil izpremenjen z zelenjem, zastori in jubilarjevo smrtno masko v okusen salon, ki je po svoji opremi in barvi učinkoval pietetno in prav okusilo. Gledališče ie bilo natlačeno polno na vseh prostorih ter so bili v pritličju na strani ob sedežih postavljeni celo stoli. Udeležba s strani dam, mladine in odrasle inteligence je bila torej najlepša. Priredba ie trajala skoraj do 11. ter jo je smatrati za povsem posrečeno, torej veledostojno nepozabnega pokojnika. K današnjemu gasilskemu prazniku Sv. Florijan je že od nekdaj zaščitnik gasilcev, zato je tudi pri nas vkoreni-niena navada, da je vsakoletna Florijano-va nedelja gasilski praznik, dan gasilskih zborovanj, manifestacij in veselic. Lepa navada je to, kajti z njo se vsako leto otvarja novo gasilsko življenje, novo delo za blagor bližnjega m domovine. Kako velike, prostovoljne in brezplačne žrtve prinašajo naši gasilci na altar domovine, razumejo najbolje pač oni, ki poznajo siromašne razmere posameznih gasilcev ter obupno grozovitost ognjenih katastrof. Dokler je v našem preprostem narodu toliko idealnega človekoljubja in požrtvovalnosti, se nam ni treba bati za njegov obstoj. Treba pa je. da se to blagodejno človekoljubje. ki ga širi v največji meri ravno gasilska organizacija, vsestransko podpira; kajti nikakor nam ne more in ne sme biti vseeno, če to prepo-trebno gasilsko delo napreduje, ali pa hira. Od zadnjega vaškega župana pa gori do ministrskega predsednika", vsi bi se morali zanimati za razvoj in napredek tega humanitarnega dela, kajti narodi in države se cenijo in merijo ravno po humanitarnih institucijah, ki iih imajo. Danes imamo za celo Slovenijo enotno gasilsko zvezo pod imenom ♦Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana«, ki je bila takoj po prevratu ustanovljena iz bivšili gasilskih zvez. Vsa gasilna društva, ki tvorijo sedanjo gasilsko zvezo, so organizirana na Podlagi enotnih društvenih rjavil, imajo enotni gasilski kroj ter enotni vež-bovnik in poslovnik. Društva so razdeljena v posamezne skupine, gasilske župe imenovane. Zveza šteje danes 544 včlanjenih gasilnih društev, razdeljenih na 35 gas. žup s približno 18.000 mož-gasilci. Zveza izdaja svoj strokovni list •Gasilec«, ki pa se vsled pomanjkanja sredstev ne more razviti tako, kot bi bilo želeti in izide le okrog štirikrat na leto. Vse to ogromno organizacijsko delo pa sloni le na par idealnih možeh in obžalovanje vredno je dejstvo, da se naša inteligenca tako brani vstopa v to brezplačno, pa neobhodno potrebno in koristno organizacijo. Ljubljana je bila matica slovenske Gasilske organizacije in to mora tudi ostati. Kakor so ognjišča gasilskih organizacij velika mesta drugih držav, tako morajo iti tudi iz Ljubljane organizacijske niti širom cele Slovenije. Priporočljivo bi bilo, da mestna občina ljubljanska svojo gasilsko reorganizacijo nadaljuje ter jo potom svojih organov širi tudi preko mej Ljubljane, kajti dežela nima te prilike kot jo ima mesto; treba pa je, da je delo skupno in enotno. Tako Ljubljana sama. še bolj Pa dežela potrebuje novega požarnega reda, potrebuje rednih dohodkov za vzdrževanje gasilstva, potrebuje še to in ono. zato pa je treba složnega in Osnega dela. Tako veliki župan ljubljanske kakor mariborske oblasti se na vso moč trudita, da gasilska organizacija uspeva in napreduje, kar je na vsak način vse hvale vredno. Obe oblasti se zavedata, kolikega gospodarskega pomena je ta organizacija za naš narod. Tudi vojno ministrstvo se zanima za to organizacijo, ker ve, da ni neobhodno potrebna le v miru, ampak tudi v vojni. Premalo pa se zanimajo za to organizacijo različna druga ministrstva. Gasilna društva ne uživajo niti popolne taksne in davčne prostosti, niti že- lezniške agodnosti, niti carine prostega uvoza gas. potrebščin itd., itd. Treba pa je tudi sicer večjega javnega umeva-nja za gasilsko organizacijo, kajti naša država je v tem pogledu še dokaj velika ledina. Čast možem, ki kljub vsem težkočam in oviram vztrajajo ter širijo vzvišeno idejo ljubezni do bližnjega med naš narod. Bodite nam pozdravljeni ob praznovanju svojega patroua — in tisočera vam hvala' MVBUAlVtKI DVOR Z razstave francoske grafične umetnosti Prednaznaniio : „Jo3na, mSUjonArjeva lici" Veliki super First National-filra tvormca velefilma .Črni angel'. Velikanski smeh, izborna zabava. Kolosalni uspeh je vzbudil HARRY LIEDTKE velefilm „lož brsz spanja". Veseli in tragični doživljaji kontrolorja spalnih voz na progi Beriin-MQnchen. Film se predvaja prvič v Jugoslaviji v Liubljani ter istočasno vzbuja velikanske uspehe v večjih inozemskih kino-gledallščih. Harry Liedtke je v komični vlogi nedosegljiv, ker on je edini, ki Vam nudi fino duhovito in elegantno komiko. FIlm ni za mladino primeren 1 — Danes v nedeljo predstave ob pol 11, dop. in ob 3, pol 5, 6, pol 8. in 9. V ponedeljek ob 4, pol 6., pol 8. in 9. laiSn L 1895, veli kpožar na Igu io smodniiš-nici ma ljublajnskem polju, leta 1906 klavnica, leta 1907 velik tovarniški požar v Kranju leta 1908. Ltd. Kolikokrat se Je | žriivoval ter se izpostavljal nevarnosti, a i brez vsakega plačila tn kr-ez vsega diruge-I ga. Vesel, kakor je danes, je bil, če je mo-i gel kaj dobrega storiti Zato pa mu je Ma i usoia mila lil da&iravno je bila njegova življenjska pot strma in utrudljiva, vendaT ni nikdar omagava! iiaibou: Venerini dragon. Rodil se ie 11. maja 1856. leta v Bušni-cah p;i Toplicah na Dolenjskem. Kot čev-ljarsici pomočnik je prišel leta 1875. v Ljubljano ter nastopil službo v takral.nem deželnem zavodu. Vsled svoje zmožnosti An pridnosti je postal kmalu poslovodja; 1. 1SS0 pa je začel samostojno izvrševati čevljarsko obrt ter jo izvršuje še danes. S sviojo varčnostjo ta marljivostjo si je po dolgotrajnem delu pridobil poleg lepega premoženja ta imetja tudi Častitljiv sloves. J Svojo rodbino je vzgojil v sltnogo narod-| nem duhu ter jo s skrbno čuječlm očesom povedel na prav odlična mesta. Leta 1879. jc vstopil v ljubljansko gasilno društvo ter je od tega časa posvečal ves svoj prosti čas človekoljubnemu delti. V dolgotrajni dj)i svojega članstva je opravljal najrazličnejše društvene funkcije nele v ljubljanskem društvu samean, temveč tudi pri osta-j Id organizaciji slovenskega gasilstva, a naj-J bolj zadovoljnega se je vendar počutil te-j daj, kadar je mogel opravljat: delo navadnega gasilca. Za njegovo veliko požrtvovalnost in vztrajnost ga je društvo imenovala svojim častnim članom, mestna občina ljubljanska pa svojim meščanom. Lansko leto pa je bil odlikovan tudi z zlato svetinjo za državljanske zasluge. Spominjamo se ga na današnji gasilski praznik l;er mu kličemo k sedemdesetletnici njegovega rojstva: Ositani še dolgo čil in zdrav med nami ter bodi nam vzgled vztrajnosti in človekoljubne požrtvovalnosti! Dr. Fran Kandare, prvi predsednik S. K. Ilirija in eden izmed ustanoviteljev kluba, ki je sedaj odbornik. Dr. Janko Berce, sedanji predsednik S. K. Ilirija, ki je že od ustanovitve kluba deloval v njegov procvit. Jože Robrmaan, eden od ustanoviteljev in najbolj požrtvo« valnih in nesebičnih športnih delavcev v prvih letih obstoja S. K. Ilirija. Duflos: Pastirska igra, po sliki Bouchera. Bonnet: Poprsje žene, po sliki Bouchera Navodila za fotografe asaatarja izšla Cena Din 16'— Drcgerija A. Kans sinova, Židovska ul. Reklame ne potrebuje ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. — — — Najstarejši ljubljanski gasilec o Kaj premore skromnost in vztrajnost, bi nam znal in mogel povedati naš današnji jubilant — sedemdeseti-taik — gospod Fran M e d i č, čevljarski mojster v Ljubljani Mož, ki je s svojo neusahljivo pridnostjo prehodil težko pd: revnega, vaškega vajenca in pomočnika ter se le z vztrajnim delom svojih rok povzpel do svojega današnjega uglednega mesta, zasluži po vsej pravici našo .pozornost in spoštovanje. To pa tem bolj, ker ni živel in ne živi le sebi in svoji rodbini, ampak ima vsikdar odprto srce spioh za vsakega, zlasti pa za nesrečneže. Fran Medic je danes najstarejši član »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« in društvo ie danes j ponosno nanj, kajti v njem ima živ vzgled vztrajnosti ter vzgled nesebičnega in požrtvovalnega, res pravega gasilskega dela. Ze dolgih 47 let je. kar J a prostovoljno stopil v človekoljubne vrste ljubljanskega gasilstva, a še danes, pri svojih 70 letih, odtehta s svojo pridnostjo in vestnostjo marsikaterega mlajšega gasilca. Ni skoraj gasilske akcije, katere bi se z mladeniško či-iostjo ne udeležil tudi naš jubilant Medič. On je prava knjiga zgodovine ljubljanskega gasilstva. Kolikokrat je pustil svoj« delo ter hitel na pomoči N; bik) ognja, kaj iele večjega požara v Ljubljani in njeni okolici, da bi ga n« pomagal gasiti tudi gasilec MedK. Natančno ve, kdaj je bilo kaj hujšega in nevarnejšega, tn po vrsti vam našteje požare, pri kojih gašenju It soameriškega tujskega prometa takorekoč v svojih rokah, mu daje smer in potrebna navodila. Ta faktor se je sedaj oglasil sam ter izrazil željo, da naša drža. va. stopi v vrsto onih evropskih dnžav, v katere je tok ameriškega turističnega gibanja posebno usmerjen. Neka atneriško-angleška družba v Lon. donu izdaja že doigo vrsto let knjigo »The American Directory — Whos Who ta Euro-pe« (v *slovenščini bi se reklo: »Ameriški kažipot in kdo je kie v Evropi«). Ta knjižica se tiska v 30.000 izvodih (350—400 str.) ter je posvečena izključno ameriški ta angleški turistiki. Vsebina knjižice obstoja iz popisov znamenitih dežel ter je d« sedaj obsegala samo Anglijo, Francijo, Italijo, Španijo in Belgijo. Omenjeno založništvo se je pa sedaj od. ločilo, da v svo-j delokrog vzame tudi -Jugoslavijo. Že letos v Juniju Izide nov ka- žipot, ki bo vseboval popis Jugoslavije, njenih znamenitih krajev, letovišč, kopališč, hotelov, kavarn, bančnih zavodov, velepod-jetij itd. Te knjižice se bedo vsako leto do-polnjevale in na novo izdajale. Tako je led prebit in naša država stopa v krog onih dežel, katere so deležne poseta najboljše s i Utirani h turistov — Amerikan-cev in Angležev. Jasno je, da bo to dejstvo v marsičem koristilo naši domovini ne samo v moralnem, temveč tudi v materijal-nem oziru. Priporočilo v taki publikaciji kakor je »American Directory« nekaj odtehta, ker Angiosasi vsega sveta polagajo nanj zelo veliko važnost. Vlomilci in tatovi Nekaj o onih, ki so, in jih ni. Ljub Jana, S. maja Vsepovsod je polno sumljivih subjektov, ki hočejo živeti na škodo ta kvar poštene družbe. Dnevno prihajajo na ljubljansko policijo prijave o vseh mogočih tatvinah, vlomih in cestnih roparskih napadih tudi z dežele. Na stotine takih prijav prejema enako kot polioija tudi žandarmerijska komanda. Zandarmerijske stanice na deželi vrše sicer budno svojo službo, toda nemogoče je prijeti vse sumljive elemente in jih odločiti od človeške družbe. Zločini se dogajajo v temnih nočeh, noč pa ima svojo moč ln lopovi se znajo spretno umikati roki pra. vice. Ko se je pred nekaj dnevi peljal zidarski delavec Alojzij Debeljak iz LJubljane s kolesom domov v Smlednik, sta mu prišla v gozdu med Pimičami in Smle-dnikrm nasproti dva slabo opravljena moška, ki ju je Debeljak vljudno pozdravil, želeč jima: Dober večer! V odgovor pa sita ta dva skočila k njemu in zakričala: »Daj novac!« Debeljak je odvrnil, da nima denarja, česar mu pa mlajši od napadalcev ni verjel ter se je zakadil vanl Naletel pa Je slabo, kajti napadenec ga je podrl na tla. Drugi le nato skočil Debeljaiku za hrbet in ga zagrabil za tilnik. Toda Debeljaku se je posrečilo napraviti okret ta le treščil nato na tla še drugega napadalca, nakar se je vse. del na kolo in se brzo oddaljil. Napadalca sta pobegnila po ponesrečenemu napadu v gozd in ju zasledujejo sedaj orožniki. V eni zadnjih noči je vlomil v stanovanje Štefanije Klanjšek v Plete-rjih 411etni, že veokrait kaznovani Mihael Ban, ta ji odnesel gramofon s ploščami in več obleke v skupni vrednosti nekaj nad 2.000 Din. Vlomilec le pobegnil s plenom brez sledu. 241etni Josip Petrič ln 231etni Alojzij Les-jak, oba iz Dobernič, sta obiskala v noči na sredo gostilniške prostore Marije Kančeve v Podsmreki pri Brezovici ter si nabrala cele koše raznih dobrot; jestvta, pijače, cigaret itd. Poiskati sta si znala tudi vsakovrstno obleko in različno orodje. Nekaj dni prej pa sta tička vlomila še v dve gostilni v d ob rov ski občini in si nabrala tamkaj v družbi 25Ietaega Ignacija Rozmana z Viča veliko denarja in raznih vrednosti. V §t. Jurju cb j. ž. pa je obiskal te dni posestnika Martina Kompolška ter Alojzijo Au-žner Karel Moškatevc, ki se izdaja tudi za Sketa, ter jima odnesel več gotovine in vrednosti. Krasti pa mu je pomagala tudi neka okoli 30 lett stara ženska, s katero se klati okrog po deželi. Naštel; smo tu sam-o nekaj slučajev, kajti ako bi hoteli pisati o vseh ta popisaiti vse, bi izpolnili celo knjigo. Raznih delomržne. žev v mestu in na deželi kar mčgota. Organiziranj so v družbah, ki se nastanijo za nekaj časa v tem okraju, da potem izgine, jo in strahujejo ljudstvo zopeit na drugem okrožju. Kot zvrstne pomagačice jim v neštetih slučajih služijo tudi razne propadle ženske. Skrivajo se vsa kaj radi v temnih gozdovih, pa tudi v skednjih zunaj na poljih. vsaj dotlej, dokler jim ne pride na sled crožništvo. 1911 / S. K. Ilirija /1926 Mnu F. H6RS0L nas!. se nahaja sedaj Wolfova ulica 5> Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskariia. Ustanovljeno 1887. 8S-a-ll •DUH 10« v špecijalni luksuzni izdelavi 10/22 HP, .4-5 sedežni, jeklena karoseiija, porabi 8 I bencina na 100 km Brezkonkurenčm* cene Zahtevajte cenik pri zastopstvu JUCO-AUTO, Ljub« liana, Dunaiska cesta štev. 3b Telelon 2i6. da eden par nogavic z žigom ta znamko (rdečo, modro ali Zlato) 83-a vili „klju£" traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga kliuč* so ponarejen^ Ljubljana, 8. maja. Dne 9 maja 1911 se je zbralo v restavraciji »Pri Roži« v Židovski ulici ne baš veJiko število mladih navdušenih ljudi, ki so ustanovili Slovenski Football klub »IIi* rija«, predhodnika današnjega jubilanta S. K. Ilirije. Ustanovitev kluba ni imela v šir« ši javnosti večjega odmeva. Šport se je ta« krat smatral pri nas še za nekaj nepotreb« nega. Toda ustanovitelji tega športnega kluba, ki so si postavili za cilj organizacijo tedanjega športnega gibanja naše mladine, se niso strašili preziranja in drugih težkoč. S krepko voljo in velikimi žrtvami so ho« dili svojo pot, ki so si jo začrtali. Njihovo prizadevanje in njihov trud ni bil zaman. Ti pijonirji slovenskega športa so pravilno razumeli cilje ln idejo športa, ki se da obe« ležiti v teh«Ie besedah nemškega športnega pisatelja Meyer«Absberga: »Šport ni iden« tičen z enostavno vežbo telesa. Kakor sočlovek razlikuje od svoje okolice po svoji duši, tako postane vežba telesa šele takrat šport, ko se ji pridruži živa ideja. Ako iz« gine ta ideja,' postaja nezmiselna tudi vežba telesa in športna kultura postane civiliza« cija.« Ta živa športna ideja naših prvih športnih organizatorjev je premostila vs« zapreke in težkoče in 9. maj 1911 je postal mejnik v življenju naše mladine. Ustanovitev »Ilirije« je pravzaprav zače« tek našega športa. Rad" teda moramo tudi poudarjati veliki pomen 15Ietnice Ilirije. Iz majhnega kroga prvih športnikov je nasta« la velika organizacija. Danes lahko gleda s ponosom na svoje dosedanje delovanje, ki ni bilo sebično. Imelo je pred očmi samo koristi našega ..aroda, predvsem koristi na« še mladine. Naglasiti pa moramo tudi, da v športu ni mesta za tradicije. Jubilej »Ilirije« se n« sme slaviti brez svete obljube sedanjih njenih članov, da ne bodo ostali samo pri dosedanjih uspehih. Mnogo nam Se manj-fea, da bomo lahko brez strahu stopili kot enakovredni v krog drugih športnih narodov, ki so med prvimi. Današnja »Ilirija« ima dovolj dobrih in agilniih delavcev, ki bodo to obljubo izvedli. V tej zavesti se pridružujemo tudi m! čestitkam z želijo, da bi bilo bodoče delovanje S. K. »Ilirije« še koristnejše in uspešnejše. Nekaj podrobnosti o delovanju S. K. Ilirije V prvih letih svojega obstoja je Ilirija gojila samo nogomet Svojo prvo tefcmo leta 1911 je igrala v Kranju proti SK Kranj ter zmagala s 5 : 2. Kmalu pa je ©topila v stik tudi z zunanjimi klubi. Predvsem je bila navezana na hrvaške klube, ker so nemški klubi izvajali proti njej nekak boj. kot, čeprav je bila Ilirija včlanjena v avstrijskem nogometnem savezu. Leta 1911 je igrala samo še eno tekmo. V letu 1912 je nastopila pri 7 tekmah, leta 1913 že pri 19. V tem letu je gostovala tudi znamenita praška Slavija. Omeniti bi bilo treba v tem letu tekmo s Haškom, ki ga je Ilirija porazila s 3 : 1. Tudi v letu 1914 je dosegla prav lepe rezultate. V tem letu se je preselila na sedanje Igrišče. Mied vojno je njeno delovanje počivalo. Po vojni je po zaslugi gg. inž. Bloudka, dr. Berceta in E. Betetta zopet oživelo. Od leta 1920 je nje-no nogometno moštvo nepretrgoma prvak Slovenije. V tem času je odigrala večje število lepih tekem z inozemskimi klubi, s katerimi je dvignila zanimanje za nogo. met med Širšim občinstvom. Prva in rezervna moštva so od ustanovitve kluba do danes odigrala 407 tekem. Zmagala so pri 254, izgubila pri 110 tekmah, ostale so končale neodločeno. Doseženi seore znaša 1526 : 663 za Ilirijo. Po prevratu se je v klubu ustanovilo še šest športnih sekcij, in sicer lahkoat-letstea, hazena, teniška, plavalna, stnuška in drsalna. Ilirtjans/ki lahkoatletd so si priborili prvenstvo Slovenije v letih 1920, 1921 in 1924, lahkoatletinje pa v letih 1923 in 1925. Leta 1925 sti je klub priboril žensko lahkoatletsko prvenstvo države. Veliko zaslugo ima Ilirija s teim, da je uredila pri nas lepi hazena šport, v katerem ima prvenstvo od leta 1920 dalje. Hazena družina Ilirije je odigrala od leta 1920 56 tekem. Zabila 330, prejela pa 195 golov. Zelo uspešno delujejo smuška, teniška in drsalna sekcija, dočim je plavalna sekcija nekoliko popustila. Prostor nam ne dopušča, da bi mogli na široko opisati vse delovamje jubilanta. Iz istega vzroka tudi ne moremo navesti imen vseh onih zaslužnih delavcev, ki so dali ves svoj trud za prospeh svojega klu. ba, doprinesli mnogo materijelnth žrtev ter skrbno vodili Ilirijo do letošnjega Jubileja. čitartelji našsga lista, ki so točno zasledovali in registrirali naše športno gibanje, so lz vseh naših dosedanjih poročil lahko razvideli zasluge, ki si jih je pridobil S. K. Ilirija. Večkrat smo grajali, toda tudi ta graja je dokazala živahnost in idealna prizadevanja, katera je S. K. Ilirija pokazala v javnosti Program jubilejnih prireditev Jubilejne prireditve so pričele včeraj z juniorskim nogometnim turnirjem. Ostali program je nastopni: Nedelja 9. maja: ob 10. uri: Slavnostna glavna skupščina v sejni dvorani mestnega magistrata. — Ob 14 uri: Slavnostna otvo« rifev jubilejnih prireditev na športnem pro« štoru in sprejemanje čestitk — Ob 16.30 uri: Zaključni tekmi juniorskega turnirja (I. par premaganca, IL par zmagovalca I. kola). Sreda 12. maja: Ob 15 uri: Jubilejni na« rodni lawn tennis turnir (nadaljevanje vse naslednje dni do vključno 6. maja). — Ob 17. uri: Eventualne izločilne tekme ljub« Ijanskih prijavljencev za mednarodni moški lahkoatletski miting in narodni ženski lahkoatletski miting, Id se zaključi 13. ma« ja dopoldne. Četrtek 13. maja: dop. in pop.: Od 8. ure dalje nadaljevanje lawn tennis turnirja. — Ob 11. uri: samski cross»oountrv 1 km. — Ob 14.30 uri: Mednarodni moški lahkost« letski meeting Petek 14. maja: ob 14. uri: Nadaljevanje lawn turnirja. — Ob 18. uri: Nogometni turnir za nokal mesta Ljubljane, I. kolo: Ilirija : Primorje. Sobota 15. maja: Ob 14. uri: Nadaljeva« nje lawn tennis turnirja. — Ob 15. uri: Ha« ženski turnir za jubilejni pokal S. K. Ilirije, I kolo: Mura : Ilirija; Ask : Atena. — Ob 17.30 uri: Nogometni turnir za pokal me« sta Ljubljane, I. kolo: Hašk (Zagreb) : Haj« auk (Split). Nedelja 16. maja: ob 8. uri: Nadaljeva« nje in zaključek Iawn tennis turnirja. — Ob 14. uri: Zaključni tekmi hazenskega turnirja za jubilejni pokal S. K. Ilirije (L par premaganca, II. par zmagovalca I. kola). — Ob 16. uri: Zaključni tekmi nogometne« ga turnirja za pokal mesta Ljubljane (I. par premaganca, II. par zmagovalca I. kola). — Ob 21. uri: Zaključek proslave, razdeli« tev daril in družabni večer v dvorani Ka« zine, Kongresni trg. Jubilejni nogometni turnir juniorskih moštev V I. kolu zmagovalca Ilirija in Gradjanskl. Včeraj popoldne se je na igrišču Ilirije odigralo I. kolo mladinskih pokalnih te« kem, in sicsr so i;as'opili junio*ji Ilirije in Hermesa ter zagrebškega Haška in pa Gradjanskega. Mladinske tekme, so pri nas vedno nudile dokaj dober nogomet in radi tega vzbujale v športnih krogih občo pozornost. Zato je vladalo tudi za včeraj« šnjo tekmo precej zanimanja, le žal da je skrajno neugodno vreme pokvar.Io priča« kovani športni užitek Obe tekmi sta se namreč. vršili ob silnem nalivu in je bila radi tega tudi udeležba naravnost minitnal« na. Ilirija, ki je povabila na svoj jubilej, kar dve mladinski moštvi iz Zagreba, vče« raj v gmotnem pogledu gotovo ni prišla na svoj račun. Deževno vreme je seveda močno vplivalo tudi na potek igre, kajti moker teren je onemogočil, da bi naš no« gometni naraščaj v polni meri pokazal vse svoje vrline. Kljub temu pa moramo povda riti, da sta tekmi pokazali, da razpolagajo naši klubi s prav dobrimi mladinskimi moč« mi, ki bodo gotovo še igrale važno vlogo v bodočem razvoju našega nogometa. V na« s topnem naj podamo kratko poročilo o sa« mem poteku tekem: Lirlja : Hermes 5:1 (1:1) Ilirija proti Hermesu ni postavila v boj svojih najboljših mladih nogometašev, ker je gotovo hotela rezervirati sveže sile za današnji nastop proti Gradjanskemu. Ven« dar pa je moštvo Ilirije v vsakem pogledu nadkriljevalo svojega protivnika in z lah« koto odločilo igro v razmerju 5 : 1 sebi v prid. V prvi polovici igre sta si bili obe moštvi skoraj enakovredni in mladi Her« mežani so prav krepko razdirali vse napa« dalne akcije Ilirije. V kombinacijskem po« gledu je seveda imela vodilno vlogo Ilirija, le pred golom je pokazala malo odločno« sti. Tako se je igra ob prvem polčasu celo zaključila z neodločenim rezultatom 1 : 1. V drugi polovici pa je Ilirija prešla v ofen« živo in stalno oblegala vrata svojega na« sprotnika. Hermes bi gotovo doživel še večji poraz, da ni imel izvrstnega golmana, ki je ubranil dokaj ostrih strelov in celo dve enajstmetrovki. Tekmo je sodil g. Fink. Na zelenem polju so se nato pojavili v lepih dresih zagrebški juniorji. Gradjanskl : Hašk 3:1 (0:1) Gradjanski ima dobro vigrano mladin« sko moštvo, ki je tudi fizično krepko raz« vito. Hašk razpolaga nasprotno s fizično šibkejšim moštvom, ki pa ta svoj .nedosta« tek nadomešča z elanom, vztrajnostjo in hitrostjo. Mladi Haškovci so na vse gle« dalce napravili prav dober vtis in je v pr« vem polčasu ugajala zlasti njihova napa« dalna vrsta, Id je izvedla mnogo prav čed« nih kombinacij, ki so bile kronane s tem, da je Hašk v prvem polčasu vodil z 1 : 0. Tehnično dobro moštvo pa ni moglo kiju« bovati do konca igre svojemu nasprotniku, ki je tudi v vsakem pogledu zadovoljil in zmago zaslužil. Gradjanski, ki se v prvem polčasu kar ni mogel povsem razviti, je z igro, ki jo je predvedel v drugem polčasu ob najhujšem nalivu dokumentiral, da raz« oolaga z odličnim mladinskim moštvom. Hašk skoraj ni prišel več do veljave in ta« ko je Gradjanski po lepih napadalnih akci« j ah dosegel v malih presledkih 3 gole in s tem zasluženo zmagal. Tekmo je sodil dobro g. Vodišek. Po včerajšnjih igrah sodeč obeta biti da« našnja finalna tekma med Ilirijo in Grad« janskim silno zanimiva, kajti moramo re« či, da je Ilirija enakovreden protivnik Gradjanskega Če se celo mladim nogome« tašem Ilirije posreči premagati zagrebške nogometaše, bo to v jubilejnem letu zanje pač najlepši uspeh. Tekma med Gradjansldm in IUrijo se vrši ob 17.45, ob 1630 pa se bosta borili za tolaiilni pokal juniorski moštvi Haška in Hermesa. Slavnostni občni zbor SK. Ilirije se vrši danes ob 10. uri v magistratni sejni dvo« rani, nakar še enkrat opozarjamo cenj. ljub ljansko občinstvo in svoje članstvo. — Od« bor. S. K. Ilirija, Sporočamo cenj. občinstvu in v6em športnim klubom, da je zaj utriob 14, napovedana slavnostna otvoritev jubi« lejnih tekem preložena na 16. uro pred ju« morskimi nogometnimi tekmami. Isto zade« va seveda tudi v programu predvideno spre jemanje čestitk. — Odbor. Razstavo jubilejnih daril jc priredil S. K. Ilirija v okusno opremljenem proda« jalnem salonu tvrdke Korsika na Aleksan« drovi cesti. V isti bodo razstavljena vsa da« rila SK Ilirija kakor tudi njemu naklonjena. S. K. Ilirija (tenis sekcija) priredi v okviru slavnostnih prieditev ob priliki klu« bove petnajstletnice dne 12. maja 1926. in sledeče dni jubilejni nacionalni Lawmtes nis turnir. Program tekem je nastopni: a) L gospodje posamezno: 2. dame posamez« no; 3. gospodje v dvoje; 4. dame in go» spodje v dvoje; 5. gospodje posamezno (po mladek). b) Z izenačenjem: 6. gospodje po« samezno; 7. dame posamezno. Uprava tur« nirja: Predsednik in vodja turnirja prof. M. Seunig, namestnik predsednika ravna« telj R. Sark, vrhovni sodnik in handicaper polkovnik v p. M. Bleiweis, namestnik vr« hovnega sodnika Z. Švigelj, tajnik Vlad. Germ, blagajnik T. Sepetavec. Po dosedaj sprejetih prijavah bodo pri turnirju tekmo« vali najboliši tenis igrači Haška, Zlatarske« ga SK., ISSK. Maribor, TKD. Atene in SK. Ilirije. Permanentna vstopnina k turnirju za nečlane 25 Din, za člane SK Ilirije in dijake 15 Din; dnevna vstopnina analogno 10 Din in 5 Din; dnevna vstopnina za člane tenik sekcije SK. Ilirije, ki ne sodelujejo pri turnirju 2 Din. — Uprava turnirja. S. K. Idrija. Redna odborova seja je mesto v torek v pondeljek dne 10 maja ob 20. v klubovem tajništvu. Radi jubilejnih prireditev prosim polnoš-tevilne in točne udeležbe. — Tajnik. Včerajšnje zunanje tekme ZAGREB: Tekma med Haškom in turin. skitn klubom Juventus je končala z zmago Italijanov s 5 : 2. DUNAJ: Izida prvorazrednih tekem sta; Slovan : Admira 6 : 3 (3 : 2), Floridsdorfer AC. : WAC 2 : 2 (1 : 2) PRAGA: DFC. : Viktorija Plzenj 4 : 2 (1 : 0), Viktorija Žižkov : Liben 7 : 1. /iSK. Primorje. Lahkoatleti v ponde. ljek vsi na obvezni sestanek ob 18.30 pri Kačiču radi določitve treningov in udeležbe na lahkoatletski proslavi SK. Ilirija. — Na> čelnik. Odbor T. K. Skala sklicuje svojo redno glavno skupščino za 12. maja (sredo) ob 19.30 v posebne prostore Ljubljanskeg? dvora. Sokol «Sokolski Glasnika št. 8. je izšla prve. ga maja. V uvodniku poziva starešinstvo celokupno članstvo, da dostojno praznuje stoletnico rojstva Svetozarja Miletiča, veli. kega baditelja vojvodinskih Jugoslovenov za časa avstro-ogrskega robstva. — Nasled. nji odstavek prinaša vsemu članstvu tužno vest o smrti brata Jaše Nenadoviča, staroste moravske župe v Nišu. — Daljše je po. ročiilo načelnika JSS na glavni skupščini v Djakovu. ki obravnava Izčrpno vse važ. nejše tehniške zadeve iz 1. 1925. — Poro. čilo o poteku svečanosti ob priliki pode. litve meča kralja Aleksandra I. Sokolstvu v Beogradu ln Ljubljani zaključuje vrsto člankov, nakar sledi uradni del saveznega organa. Pod zaglavjem »VIII. vsesokolski zlet v Pragi» se obvešča članstvo o stanju predpriprav za ta ogromni zlet, poleg tega pa se nahajajo tamkaj tudi znana navodila glede vstopnic na tribune. — Nato slede poročilo o sejah starešinstva in razni razglasi starešinstva lin tehniškega odbora »Glasnika Je pričel prlobčevati v rubriki *Iz župe» krajša poročila o delovanju žup in društev sploh o važnejših dogodkih po posameznih eokolsklh edlnicah. V 8. šte-vttki čltamo poročilo iz Prijedora, o župi Dušana Silnega v Beogradu, društvih Vin-kovcl tn Vukovar. — Vsemu članstvu toplo priporočajoč savezno glasilo, opozarjamo na dejstvo, da Je čas, da se zopet dvigne število naročnikov na vsaj 10 % vsega članstva. Storite svojo dolžnost vsi! Tehniški odbor JSS se je sestavil i/, prednja/kov tn prednjačic vseh štirih ljubljanskih društev (matica, I., II. in Siškal. Sestava njegova Je poleg predsednika, načelnika JSS dr. Murnika ter načelnlce Jož? Trdinove sledeča: tajnik je br. Aleksa Kostnapfel, zapisnikar Fr. Ahčin, knjižničar E. Lovšin, predsednik odseika za tiara, ščaj in deco Bojan Dremik; ostali člani TO so bratje: T. Burgstaler, Stane Vidmar, Rudolf Ryška, Vinko Kocjan, Stane Trčck Jakob Jesih in Josip Smrtnik ter sestre: Adela Mužinova, Elza Skalarjeva in Marija Varogova. — Zastopnik zdraniškega odseka v TO je brat dr. Alija Košir, pro-svetnega odbora pa Josip Jeras. Sokolske iupe se že prav pridno pripravljajo na župne zlete; pa vsaj Je l»tos z ozirom na praški zlet doba za nastope omejena večinoma samo na junij — v«e prireditve v juliju in naslednjih mesecih bodo že pozletne Z-upa v Bjalovaru priredi svoj zlet 13 junija v Vlroviticl, bačka žup a ima svoj zlet že 21. maja v Senti, beog-aj-ska pa isti dan v Zemunu. Banaška žttpa priredi dvodnevni župni zlet letos v Velikem Bečkereku, datum pa še ni točno določen. Zagrebška župa ne priredi letos zle ta cele župe, pač pa vrsto okrožnih prireditev v Sisku, Pakracu in Krškem. Dijaški sokolski klub v Zagrebu se ie ustanovil na inicijativo dijaštva samega. hoče v svojem zanimanju za sokolsko de'c dodobra proučiti celi sokolski sestav in ustroj, da se tako popolnoma pripravi svoje kasnejše delovanje v društvih, ka-mor ga bo usoda po dovršenih študijah zanesla. Vsak tnteliigent, ki hoče delati t Sokolu, Ima prilike za to dovolj, vendar pa dosega mnogo večje uspehe ako je na to deflo od poprej pripravljen kot pa da se mora vsemu šele učiti. — V tem smisl'J hočejo zagrebški bratje dijaki poleg svojih rednih članskih dolžnosti po društvih vršiti še v posebnem krožku nekailco podrobno delo v prospeh sokolske misli — Tudi v Ljubljani bi bil tak akademski sokolski krožek na mestu. Sokol I. v Ljubljani praznuje drugo leto svojo 201etnico smotreoega in sistematičnega dela v vzhodnjem koncu Ljubljane Ker je pričakovati, da bo tudi dota na Taboru do tedaj popolnoma gotov, V,o združila ob slavnostnih dneh večja prireditev gotovo vse prijatelje tega društva «3 Taboru. Ponovno opozarjamo vse sokolsko članstvo na dolžnosti prijav za Prago do 15 t. m. Železniški odsek JSS prične namreč s 16. majem s statistiko vseh prijav bo na podlagi točnih poročil sestavil program voženj za celokupno državo uredil sporazumno z našimi, avstrijskimi in češkoslovaškimi železnicami ogromno delo prepeljave 6500 oseb iz Jugoslavije v Prago. — Društvo in vse članstvo naj to točno upošteva — kdor bo zakasnil, bo kasen 1 češkoslovaško Sokolstvo ima v Neme-ji, Franciji, Bolgariji itd. nekaj društev, k! so tudi včlanjena v ČOS potom Zamejce župe. Početkom aprila se je vršil v Pragi jupmi občni zbor. Naloga «Zamejne župe je v marsikaterem oziru mnogo težja oi drugih žup. Društva so raztresena po rajnih državah in ravno tako župni funkcionarji. Sedež župe je v Pragi, kjer se stikajo vse vezi posameznih društev v Hamburgu, Berlinu, Draždanih, Parizu, Sofiji. B" -nos Alresu itd. Skupno število lanstva zna ša 1196, naraščaja 90 ln 136 dece. Lužiiko srbsko Sokolstvo se udelež' zleta v Pragi z okoli 300 udeležniki Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas! Domače vesti * Kralj na Bledo. Z ©sirom na poročilo beograjskega lista »Pravda«, da h pričakovati kralje« prihod na Bled že 15. t. m. nam od dobro poučene strani poročajo, da pride Njegovo Veličanstvo na Bled šele koncem junija ali začetkom julija. * Imenovanje v finančnem ministrstvu. Naš ožji rojak dr. Konrad S m 1 d Je Imenovan za namestnika generalnega direktorja carin. * Z ljubljanske univerze. Glasom odloka ministrstva prosvete ie Imenovan docent ljubljanske univerze, inž. Ignacij M a J d e 1 za izrednega profesorja tehnfčnc kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. * Emil Hanmant častni doktor beograjske univerze. Na filozofski fakulteti beograjske univerze je bila predvčerajšnjim na svečan način izročena diploma častnega doktorja znanemu slavistu in prijatelju Jugoslovenov, francoskemu profesorju Emilu Haumantu. Slavnostni izročitvi diplome so prisostvovale mnogoštevilne ugledne beograjske osebnosti + Proslava 50 letnice Ivana Cankarja v Beogradu. Beograjska i-Pravda« opozarja na proslavo 50 letnice rojstva našega Ivana Cankarja ter pripominja, da bodo tudi beograjski prijatelji tega slovitega slovenskega pisatelja priredili ob tej priliki dostojno spominsko slavnost. Dolžnost ministra prosvete pa ie — pravi omenjeni Hst — da ukrene potrebno, da se na vseh naših srednjih šolah prirede predavanja o Ivanu Cankarju. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 43. številki pravilnik o pogodbenih državnih po štah v naši kraljevini ter naredbo velikega župana, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za zdravilišče Bled. Zdraviliško takso mora plačati vsak tujec, ki prebiva od dne 1. maja do 30. septembra v zdraviliškem okraju. Taksa znaša po 5 dinarjev za osebo in dan. Taksie prosti so otroci do 12. leta In služabništvo. * Imenovanje v poštnem ministrstvu. Za člane poštno-brzojavnega sveta so imenovani načelniki Stjepan Dekanič. Milan Gjor-g}3vič, Milan Popovič, dr. Dragotin Frank, Milan Riznič in Miloš Kovačevič, za namestnika pa Marij Osana in Zivojin Pau-ncvič. Kadar se v komisiji razpravlja o stvareh, ki so v zvezi s poštno hranilnico, se povabi na sejo ttrdi tajnik poštne hranilnice Julij Pele. * Prvi spomenik kralja Petra v Sloveniji. Kranj se prfpravlja, da 1. avgusta odkrije spomenik našemu prvemu kralju, Petru I. Velikemu, Osvoboditelju z vso slovesnostjo Ker ie spomenik dar vseh slojev na Gorenjskem, ter prvi v Sloveniji, opozarja prijazno cela Gorenjska že sedaj in vabi vljudno na to domoljubno slavnost ves narod brez razlike. Skoro gotovo počasti sam naš kralj domorodno svečanost, katera bodi ponosen Izraz pristne narodne misij In neskaljenega svobodoljublja ter čistega navdušenja nad narodnim osvobojenjem in ujedinje-njem, pa iudi prisrčno razodetje globoke hvaležnosti in odkritega spoštovanja do našega narodnega vladarja. * Ustanovitev »Zvez* tržkih In zdraviliških občin v Sloveniji« se Je vršila dne 4. maja v Narodnem domu v Mariboru. Novo ustanovljeno društvo ima namen ščititi in pospeševati interese teh občin. Društvo ie velikanske važnosti zato je bil ustanovni občni zbor dobro obiskan in je že večina štajerskih trgov prijavita svoj pristop. Želeti b! bilo, da se društvu priklonijo vsi trgi in zdravilišča obeh oblasti, da bi tako društveno vodstvo z večjo močjo lahko pov-darjalo važnost in obstojno upravičenost teh občin. Kakor znano, se pripravlja nova občinska zakonodaja in Je nujna potreba, da te občine organizirano branijo svoje pravice in stavijo primerne predloge. Na občnem zboru Je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik g. Josip Drofenik, Št. Jurij ob juž. žel., podpresednik Vinko Vabič, Žalec, tajnik g. Ivan Vidgaj, Rog. Slatina, blagajnik dr. Ivo Stojan, Ljutomer, odborniki gg.: dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Ivan Gajšek, Šmarje pri Jelšah, J. Neaman, Marenberg, dr. Lenart Boecto, Gor. Radgona, Matija Goričar, Mozirje. Namestniki gg. I. Mikuš, Gornji grad, Jos. Brlisg, Rogatec. Nadaljna pojasnila daje in sprejema prijave tajništvo zveze v Rogaški Slatini. * Kongres bančnih uradnikov. V Beogradu se bo vršil dne 23. maja kongres bančnih uradnikov iz ceie naše kraljevine. Kongres bo sklepal o organizaciji bančne stroke ter o regulaciji plač bančnih uradnikov. * Znižanje pristojbin^ za brzojavke v Italijo. Minister pošte in brzoiava je na podlagi sporazuma med našo in italijansko poštno upravo odredil, da se za brzojavke v relacijah med Reko in vsemi postajami naše kraljevine ter med Sušakom in vsemi postajami v Italiji uporablja notranja brzojavna tarifa, ki je vel avna v državi, kjer je biu brzojavka izročena. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana dr. Smail Hadži Mulič, zdravnik zavoda za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani, in dr. Ladislav Ha-raminčič, zdravnik v Rimskih Toplicah. * Letna sezona v Rogaški Slatini se ie pričela ze 1. maja in se ne prične šele 15. maja, kakor smo te dni pomotoma poročali * Mesto stalnega jetniškega zdravnika Je razpisano pri jetnišnici okrožnega sodišča v Novem mestu. Nagrada znaša 6000 dinarjev letno. Ponudbe je predložiti do 25. maja predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. * Člane Jugoslov.-češkoslov. Lige v LJubljani, Maribora in Celju opozarjamo, da se Jim sedaj ob sokolskem zletu nudi najugodnejša prilika, da posetiio Prago. Ker so itak vsi člani Sokola, naj se prigiase nemudoma pri Sokolu, da se udeleže zleta- Kolikor smo informirani, bodo izletniki imeli te-Ie udobnosti: brezplačni vizum češkoslovaški in avstrijski, 50% popust na Jugosiovenskih ta avstrijskih železnicah In 60% popust na češkoslovaških železnicah. Potovanje v Pra go bo torej tako poceni, kakor "še nikdar ni bilo. Člani Lige, ki so Sokoli, naj ne zamude te ugodne prilike. Prijavijo naj se brez odlaganja pri Sokolu, obenem pa radi evidence tudi pri Jugoslov.-češkoslov. Ligi v Ljub liani, da jih zabelež? kot udeležence na kongresu Lig tz Češkoslovaške in Jugoslavije ki se vrši ob času vsesokolskega zleta v Pragi. ♦ Podržavljanje tvornlc za Izdelovanje vži galic. Uprava državnih monopolov prouča-va vprašanje odkupa beograjske tvornice vžigalic In cigaretnera papirja. Sestavljena je posebna komisija, ki se bavi s tem vprašanjem. Na podlagi elaborata bo komisija razpravljala o projektu, po katerem naj bi država prevzela vse tak« tvornice v svoje roke. Povod za to je dalo dejstvo, da se vkljub strogi kontroli še vedno ponarejajo banderole. * »Hrvatski pjevačkl dom«. Hrvatska pevska zveza ie sklenila, da zgradi v Zagrebu trinadstropno palačo, ki naj bo »Hrvatski pjevačkl dom«. V domu bodo nastanjeni: predsedstvo zrveze, predsedstvo pev ske župe. »LishisV.i«, društveni prostori, ar hiv, čitalnica, pevska šola hi prostori za posamezna pevska društva. Gradbeni troš-ki za projektirani »Dom« so proračunjeni na pet milijonov dinarjev. * Nadaljna delna rešitev nedeljske kri žanke: 26 Čar. — 27. Tko. — 28. So. -29. Oje. — 30. Je. — 31. d. d. _ 32. Eni. — 33 San. — 34. Apo. — 35 On. — 36. Li. Loj. 37. Kid. — 38. Nana. — 39. Kino. — 40. Mak. 41. Ak\ — 42. Kub. 43. Tik. Tul. -44. Uk. — 45. Korent. — 46. Rostov. — 47. Neo. — 48. Tara. — 49. Rese, Rudnik. — 50. Ulm. * V Preserjn pri LJubljani odkrijejo v ne deljo 16. maja lep spomenik svojim 56 padlim vojnim žrtvam. Po maši se bo vršil žalni obhod, nato pa govori bivši vojni ku-rat g. Bonač. Fantovski pevski zbor zapoje žalostinke in ža'ostno »Oi Doberdob«. Ker so Preserje Jako priljubljena Izletna točka in imajo ugodne železniške zveze, je upati obilne udeležbe. Marsikdo bo našel tovariša Iz svetovne vojne s katerim se bo popoldne lahko zaupno pogovoril. kuniti si moderni d mski plašč, bodo nedvomno prav zadovoln o izbra e iz novodošle poš like najmodernejših damskth plaščev pri tvruki Fran Lukii Pred žkofijo štev. 19. 86-a * Hišnj (domači) delavci in njih zavaro vanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam pošilja sledeče pojasnilo: Zakon o zavarovanju delavcev v §-u 3 določa, da so obveznemu zavarovanju za sluča; bolezni in nezgod (dokler ni še uvedeno starostno in invalidno zavarovanje) zavezane tudi osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali v svojem lastnem stanovanju po naročilu ali na račun drugih oseb, ki se bavijo z obrtjo, trgovino ali industrijo In to tudi takrat, če nabavljajo surovine in pomožni materija! take osebe same in kljub temu. ako dela o tupatam tudi na svoj račun. Taki hišni (domači) delavci so večinoma čevljarji, kro jači, šivilje ki izdelujejo obleke, čevlje Itd. za razne večje trgovine, tovarne itd. Delodajalci prijave takih oseb opuščajo in s tem kršijo predpise zakona o zavarovanju delavcev. Da odvrnejo od sebe občutno škodo, je v tnteresu podietnikov. da zadoste prijavnim dolžnostim. * Za Jeršenovičev spomenik. Od 11. do 30 aprila so poslali: po 500 Din: neimenovani iz Celja; po 300 Din neimenovani iz Celja; po 200 Din gg. Baebler Baltazar, rudarski svetnik v p. in Čater Ivo, v®letrgo-vec, oba v Celju po 100 Din: gg. Bizjak Jo-ško, nadučltelj mestne osnovne šole v Celiu Snšnik Rihard, lekarnar v Ljubljani, Krali Drago, ravnatelj Celjske posojilnice v Celju Diehi Robert, veletrgovec v Celju in Podružnica Prve hrvatske štedionice v Celju; po 50 Din: gg. Jagodič Josip, trgovec v Celju, Vrabič Ferdo, lekarnar v Šoštanju, Se-lišek Leopold, ravnatelj podružnice Prve hrv. štedionice v Celju in neimenovana iz Celja; po 20 Din: gg. ČerneJ Božidar, viso-košolec v Celjn. Skupaj 1920 Din, skupno s prejšnjimi tremi zbirkami 6870 Din. Ker Je nagrobni kamen že naročen, se prosijo vsi oni. ki nameravajo še kaj prispevati, da to nemudoma store. Prispevki se naj naslovijo na podružnico Kreditne banke v Celju z opombo »Za Jeršinovičev spomenik« aH Pa na naslov: Franc Mravljak. profesor v Celju. * Pospeševanje živinoreje In občinski pro račun! v mariborski oblasti. Mariborsko veliko županstvo nam le poslalo na naš tozadevni svoječasni članek sledeče pojasnilo: Res je. da spadajo gotovi posli pospeševanja živinoreje v delokrog občin. Zlasti skrb za nabavo in vzdrževanje bikov Je njihova naloga, ker Je posameznik ne more Izpolniti brez očitne škode za svoje gospodarstvo. Zato vsebuje tudi še danes v Mežiški dolini veljavni koroški zakon za pospeševanje žlvinor8j« z dne 26. 10. 1902 posebno določilo, da mora občina nabaviti In vzdrževati toliko bikov, v kolikor ni potreba po licen-clranih bikih krita s strani posameznikov. 140 cm širok volneni Stol: — pre-šnja cena meter Din 130*—, sedaj samo Oln 78 — pri Tekstilbazarju, Ljubljana, Krekov trg 10. 3748 FIMI ŠEVRO vseh velikosti aru a Samo pri Ljubljana Hazpalllja H tudi po poitnsm ponatis. Radi tega le tudi popolnoma pravilno, da so posamezne občine v Mežiški dolini v svo-Jih proračunih votirale za povzdigo živino rele znatne zneske. NI pa resnica, da bi oblasti črtale v občinskih proračunih pozicije za povzdigo živinoreje, češ da niso uteme Ijene, temveč je r«s, da Je za potrjevanje proračunov občin Mežiške doline pristojen edinole veliki župan mariborske oblasti, ki Pa le črtal v teh proračunih samo on« postavke. katere so občine določile za podporo kmetovalcem In te tudi samo radi tega ker niso v zakonu utemeljene. Ostale postavke za povzdigo živinoreje In kmetijstva v obče Pa se niso črtale, ampak so se samo z ozirom na faktJčne potr«be v občini re-stringirale za prav malenkostne vsote In to tud) samo v občinah Mežica in Črna. Odobrena zneska za povzdtgo živinoreje znašata v Mežici 30.000 Din v Črni pa 20.000 Din t. J. toliko, da presegajo celo v to svrho določene zneske celih okrajev. * Emil Brichta — mrtev. Kakor smo že včeraj poročali, ie pred štirimi dnevi izgi nil fz Zagreba uradnik na tamkajšnjem iuž-nem kolodvoru, naš rojak Emil Brichta. rodom Ljubljančan. Predvčerajšnjim Je načelnik postaje Južni kolodvor preiel brzojavno obvestilo orožniške postaje Rakov potok, da so seliaki našli pod ruševinami Okič-gra da truplo mladega moža. Po listinah, ki so jih našli pri njem. se je ugotovilo, da je mrtvec Emi' Brichta. železniški uradnik iz Zagreba. Blizu njega so našli revolver Brichta ie torei cela dva dneva blodi! okoli Samobo-ra in starodavnega Oklč-grada.. Brez dvoma ie vodil v svoji duši težko borbo. ki mu ie krčila srce. Revolver ie konča! tragedik) mladega življenja. * Potopljen Italijanski parobrod. Pri dalmatinskem otoku Pelagruž se Je potopil italijanski parobrod »Centauro«. ki Je plovil proti Italiji. Parobrod je naletel na greben, ki ni vidljiv, ker se nahaja pod morsko površino. Voda je vdrla v notranjost ladje, ki se Je kmalu potopila. Posadko pa je rešila ladia. ki je v isti smeri plula proti italijanskemu obrežju. * Zmečkala ga Je skala. Med Jablanico in Drežnico v Hercegovini ie v kamnolomu tvrdke »Granit« delavec Sulio Holetič klesal obseden kamen. Nenadoma se ie v pre-ceišnji višini utrgala skala, padla na nesrečnega delavca ter ga popolnoma zmeč- * Strela ubila mesarskega vajenca. Ob priliki zadnje nevihte je v Račah v marfbor skem okraju udarila strela v hlev posetni-ka Brgleza ter ubila med hlevskimi vrati stoječega mesarskega vajenca Franca Dolenca. Vkljub poizkusom umetnega dihanja nesrečneža ni bilo mogoče spraviti k zavesti. Zdravnik dr. Rysinski je ugotovil, da je nastopila smrt * Štirje požari v Beogradu. Beograjska kronika Je zaznamovala predvčerajšnjim štiri požare na raznih krajih mesta, ki so bi!| zaradi močnega vetra z velikim naporom omejeni Ob sedmih zjutraj ie začelo goreti v trgovini Milana Milovanoviča. Ko ta požar še ni bil lokaliziran, Je bilo gasilno društvo obveščeno, da ie v plamenu trgovina izvozne tvrdke Malič, Stojič & Ccmp. v bližini kolodvora. Istodobno se ie blizu klavnice vnel vagon sena; na drugem kraju Beograda, na Velikem trgu. pa se le pojavil požar v trgovini Josipa Bojoviča. Tako je bil skoraj istodobno Beograd na štirih krajih v plamenu. * Za dame neobhodno potreben Sanoform se dobi v vseh lekarnah ta drogeriiah. 158 * Pension Vila Lncia v Aleksandrovu na otoku Krku, z vsem komfortom tik ob kopališču vabi cenjene goste. * «PEKATETE» ie danes vsakdo! Ali hočeš ti delati izjemo? Pokusf različne, sal Je velika izbira in dobe se v vseh trgovinah. * Stavbna družba d. d. se le preselila dne 1. maja iz Levstikove ulice 19 v svoje lastne poslovne prostore Vrtača 5. 564 " Najboljša vina poskusite edino na vinski razstavi v Ormožu, ki se vrši ob priliki okrajne obrtne gospodarske razstave v Ormožu od 8. do 15. avgusta. 563 * Za letoviščarJe lepa poletna bivališča v zdravem krapi z izvrstno oskrbo onevno 40 Din ni naslov Marija Holzer, Gornja Polskava. pošta Pragersko. * Čajanka! Zahteva te povsod najizdat-nejše čajne mešanice »čaianka«. Glavna zaloga pri tvrdkj Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. * Občudujemo lo vsled njene lepe opreme. Poželimo jo vsled njenega Izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena: našo »Mirim« čokolado. * Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca. ledvic in jeter. Izven glavne sezone Izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte. * Tamburaš, mesečna revija za tambnra-ško glasbo (založba M. Modic. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1) prinaša v 2. In 3. številki razen zanimive priloge pa rti turo »Tiha noč« (valček). Celoletna naročnina na Tam-buraša znaša 120 Din, posamezna štev. stane 12 Din. 559 * Bolujoči na želodca, črevih in Izmenjavi snovi, bolni na krvi, koži In žlvdb dosežejo z uporabo »Franc-Jožefove« grenčice oreje ns prebavljalne razmere. Specijalisti na gla su potrjuiejo. da so z učinkovanjem staro-prtiskušene »Franc Jožefove« vode v vsakem pogledu zadovoljni. Dobi se v lekarnah in drogerijah. * Pozor fotograil-amaterji. Pravkar je Izšla obširna in priročna knjiga »Navodila za amater-fotografe«, ki le v tem obsegu do- S. K. ILIRIJA Danes ob 16. uri slavnostna otvoritev na igrišču Nato II. kolo lun. nogometnega turnirja HAŠK - HERMES GRADJANSKI - ILIRIJA amr Ob vsakem vremenu! slej večje delo te široke v slovenščini ter bo dobro služila vsem amateriem. Ker le edini namen založništva velika potreba po tovrstni slovenski knjigi in pa propaganda fotoamaterstva ter ie cena za naše razmere prav nirka. knjigo toplo priporočamo našim amaterjem. Dobiva se za ceno Din 16. v drogeriii Anton Kane sinova Ljubljana, Židovska ulica 1. Po pošti 2 Din več. 567 * Trgovcem In občinstvu! Vsi gremiii in trgovske zadruge so prejele večje število srtfk loterije Društva »Trgovske akademije« v Ljubljani. Dobiček loterije Je namenjen za fond za zgridbo trgovske akadem'je, našega edinega trgovskega učiteljišča v Siiivtriji. Dolžnost vsakega zavedaeg* :r-g ivca «e, da priskoči društvu pri tej akciji na pomoč vsaj s tem. da prevzame pri svojem gremiju večje število srečk, da iih az-Peča v svoie-n lokalu ali v družbi ali ob Pri liki kake prireditve bodisi sam, ali po svo-rih znancih. Naj ne bo zavednega trgovca, ki bi ne razpečal vsai 100 srečk. Pri 885 dobitkih od 50 do 100.000 Din ie srečka za 10 Din kot darilo dobremu odjemalcu nij-trivlačnejša in najcenejša reklama, za trgovca mala žrtev, za odjemalca lahko velik dobitek Srečke loterije Društva »Trgovska akademija« se morejo dobiti v vsaki večji trgovini. 560 * «Ljutomerčan<>, znana zadruga ljuto-merskSi vinogradnikov, ki ima 20 minut od postaje Središče ob Dravi svojo obsežno klet, je dobila v svoje prostore zopet večje partije Izvrstnega sortiranega vina, kakor tudi vina mešanih vrst. Najboljše kapljice so sedaj iz slovitih goric admontskega samostana Rizling in šipon sta prava bisera iz 1. 1925. Obiščite centralno klet »Ljutomer čana« v Obrežju pri Središču, In naslovite tie vsa vprašanja glede vzorcev, cen itd. Na tisoče hI zajamčeno pristnih vin gre zadružnim potom vsako leto skozi to centralno klet. Pridite tudi vi, poskusite vina in jamčimo Vam, da postanete naš trajni odjemalec. Cene so zmerne in blagu primerne. V Ljubljani točita gg. P. Košak in J. Miklič pristnega Ljutomerčana naših zadrugarjev in sicer »muškatni silvanec«. — Vinarska zadruga »Ljutomerčan«. i Vsled slabega vremena se vrši danes Jurjevanje v Elitnem Kinu Matica. Pridite občudovat bravure Jurjevega prekrasnega bel a. Iz Ljubljane u— Slavisti z beograjske univerze v Ljub liani. V petek je prispelo s Sušaka v LJubljano 13 slušateijic in 15 slušateljev slavističnega oddelka beograjske filozofske fakultete. Visokošolce iz Beograda, ki so že 16 dni na naučnem potovanju po državi, sta sprejela in pozdravila v imenu ljubljanske univerze dekan filozofske fakultete prof. dr. Radojčič in profesor srbohrvaščine dr. Sto-jičevič. V spremstvu ljubljanskih filozofov so si ogledali izletniki v petek Licejsko knjižnico, kjer jim je govoril ravnatelj dr. Šleb-inger, popoldne so se povzpeli na Grad, včerai so posetili muzej ter Narodno galerijo in zvečer Cankarjevo proslavo v drani Slušatelji izletniki stanujejo v Akad. kolegiju. Istotarr jfhi je šla tudi akademska menza na roko pod vodstvom neumorne in za vsako ekskurzijo požrtvovalne gospe ravnateljeve Jeranove. Slušateljice ie sprejela pod streho »Mladika«. V slučaju lepega vremena si Beograjčani ogledajo še Bled, nakar se povrnejo jutri preko Zagreba v prestolico. u— Prihod Češke filharmonije v LJubljano češka filharmonija se pripelje jutri v pondeljek, ob 16. uri 40 min Sprejema na kolodvoru se udeleže mestna občina, češkoslovaški konzulat, zastopniki pevskega zbora in orkestralnega društva Glasbene Ma-tioe. K sprejemu vabimo tudi ostalo občinstvo. i— Koncert Češke filharmonije. Opozarjamo posetnike jutrišnjega koncerta, da ie začetek točno ob 8. utI, ker se koncertanti po koncertu takoj odpeljejo. Občinstvo prosimo, da pride sigurno do tričetrt na 8. uro, ker bodo radi mnogobrojnega občinstva težave z garderobo. Garderoba bo namreč sa mo na obeh straneh v predsobi in na levi strani dvorane, desna stran pa je rezervirana samo za godbenike. u— O prvi pomoči pri nezgodah bo predaval danes, ob 10. dop. v kfnu Matica mest nI fizik, g. dr. Rus. Svetujemo In poziva no vse občinstvo, da se zanimivega predavanja ponoštevitao udeleži. Da bo predavanje res nekaj prvovrstnega, nam jamči že ime g. predavatelja saimega. Gospod doktor M. Rus, mestni fizik in šef-zdravnik rešilne postaje v LJubljani, bo podal občinstvu iz svoje bogate prakse obilo potrebnih navodil; zato naj nikdo ne zamudi predavanja. Začetek točno ob 10. dopoldne. u— »Iz bratske Jugoslavije: Bela Ljubljana«. Pod tem geslom prinaša češki ilu-strovani list »Česky Svet« dve lepi sliki iz LJubljane: prva predstavlja Marijin trg s Prešernovim spomenikon in cerkvijo sv. Nikolaja v ozadju, druga pa pogled na Grad strehe »Ljubljanske kreditne banke«. Pod drugo sliko je to-le besedilo: Eden iz pogledov na Ljubljano z ljubljanskim Gradom, kjer so med vojno mnogi politični preganjan ci okušali slasti avstrijskih" persekucij za svoje slovansko prepričanje. u— Recitacijski večer na šentjakobskem gledališkem odru. V torek, dne 11. t. m. priredi na šentjakobskem gledališkem odru. ob osmih zvečer, mlada slovenska generacija recitacijski večer. Recitira: režiser dramskega gledališča g. Milan Skrbinšek odlomke iz večjih del: Frana Oniča »Ljubljanskih marginalij«, Jerneja Stanteta dramo »Noči« in Vladimirja Premruja »Nevernika Tomaža«. Vstopnice pri blagajni. Vabimo našo Javnost, da se temu pozivu odzove. u— Sokolsko društvo LJubljana II. priredi v sredo dne 12. t. m ob 20. uri v telovadnici na realki mladinsko akademijo. Nastopita moški in ženski naraščaj ter moška in ženska deca. Vabimo vse stariše ter prijatelje mladine. Vstop prost! u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 vlom, 2 tatvini, 1 prestopek kalienja nočnega miru, 2 prestopka sanitarnih predpisov 1 telesna poškodba, 1 popadljiv pes, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prestopek zglaševai-n-ih predpisov, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Vlom pri frančiškanih. Kušar Ana, tai niča pri frančiškanih, kakor Jo imenuje policijsko poročilo, Je prijavila v petek popoldne. da se ie med opoldanskmi urami vtihotapil v društveno dvorano frančiškanov nepoznan zlikovec s pomočjo ponarejenih ključev. Odprl je mi-zni predal ter ukrade! 1000 Din. iz neke omare pa je pobral več kovanega italijanskega denarja. u— Bonačeva hiša v Šeler.burgovi uiici se preziduje. Zato je vhod v odvetniško pisarno dr. Franc Zupanca in dr. Janko 2i rovnika iz Knafljeve ulice št. 2. £68 u— Najboljši In najtrpežnejš; češki čevlji Tup-Top in Baly-Švica, se dobe le v trgovin1 Žibert, Prešernova ulica, Ljubljana. 540 * Uprava »Ženskega Sveta« opozareia. da ne razpošlje majske številke lista onim naročnicam, ki nimajo poravnane vse naroč- nine za 1925. 57U Iz Maribora a— Čudna kupčija. Mariborski saiiatorij Petrovo selo baje kupuje državna oblast za dispanzer, oziroma otroško bolnico za ceno 1,300.000 Din. Po strokovnjakih se je dognalo, da je ta cena naravnost horendna, ki nikakor ne odgovarja cenam hiš v Mariboru. Sanatorij je namreč preurejena enodružinska stanovanjska hiša, kakoršnili je danes v Mariboru za ceno 300.000 Din na prodaj cel ducat, če privatnik vrže milijon dinarjev proč, velja za potratnega človeka, če pa to delajo oblasti, komurkoli na ljubo, je to zapravljanje javnega denarja, vredno obsodbe v javnosti. a— Tlakovanje Ernspielerjeve in Meljske ceste. Mariborska gradbena sekcija je razpisala diugo Javno licitacijo za tlakovanje Einspielerieve in Meliske ceste ter dvorišča carinarnice. Licitacija bo 29. t. m. Proračun celokupnih dei znaša okrog 4 milijone dinarjev. Prva licitacija, ki se Je je udeležilo pet tvrdk je bila brezuspešna, ker so bile vse ponudbe večje od dovoljenega proračuna. a— Za olepšavo mesta. Novi odbor mariborskega Olepševalnega društva s: je pod predsedstvom podžupana dr. Lipolda že napravil načrt del, ki jih namerava društvo s pomočjo mestnega stavbenega urada izv* šit; v bli-žnji bodočnosti. Poleg očiščenj: nasadov v frarku in posutja cest s peskon1 bo društvo popravilo sprehajališča na Kai-varijo, dalje bo zgradila novo uto pri Treh ribnikih, v mesenem parku poleg godbenega paviljona bodo namestili elektriino obloč-nico. a— Likvidacija mariboiske zadruge. Osred nja zadruga ze vnovčevanjc živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru se ie te dni razpustila. a— Posestno gibanje. Ana Straschili je prodala Alojziju Uranjeku svojo enonad-stropno hišo na Pristanu št. 6. — G. Gonil- Celja nik ie prodal Josipu Reismanu liišo v Laj-terspergu št. 240 in 5 zemljiSdh parcel, a— Mariborska podružnica Jugosloven- ske Matice ima v pondeljek 10. t. ti. ob 20. v gornji dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor. a— Tiskarski škrat nam je napravil v včerajšnjem članku »Mariborski zasebni na-stavljenci proti odpravi osemurnika« neljubo napako. Zborovanja se je udeležilo 200 oseb in ne 20. a— Promenadni koncert. Vojaška godba priredi danes ob 11. dopoldne v Mestnem pt-rku promenadni koncert v korist cvetličnega nabiralnega dne Protituberkulozne lige. a— Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo vabi v svrho ustanovitve krajevne društvene skupine v Mariboru vse člane in vse še neorganizirane upokojence in upokojenke na sestanek, ki ki se bo vršil v nedeljo dne 9. maja ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Pri tej priložnosti se bodo sprejemali tudi na novo pristopivši društveni člani. Kdor pristopi kot redni član društva Pred volitvami, se more teh že tudi udeležiti. Vsak kj dobiva od države kako preskrbnino pod katerimkoli imenom more postati društveni član. Pristopnina znaša 3 Din enkratno članarina 2 Din mesečno, plačljiva polletno naprej v januarju in juliju vsakega leta. Za ta prispevek dobi vsak član mesečnik »Državni upokojenec« kot obvestilo o društvenih zadevah. Ako hoče kdo na deželi pristopiti k društvu ali za njega kaj plačati, »aj kupi pri najbližniem poštnem uradu čekovno položnico za 25 par in plača nanio na naš kont. št. 12.450 za »Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo« odpadajočo pristopnino in članarino. Položnica služi kot prijava, priznanica pa velja kot potrdilo izpolnjene članske dolžnosti. Društvo ima med drugim namen, doseči ureditev pokojnin na podlagi z novimi zakoni določenih plač. a— Ograja iz ukradenih desk. Vojaško oblastvo je ovadilo Frančiško Z., stanujočo v Einspielerievl ulici, ker ie odlomila od plota, ki je last erarja, nad 5 m ograje. Pametna Frančiška je s temi ukradenimi deskami dopolnila svojo ograjo okrog hiše. a— Umobolni carinik ta šoier. K članku pod tem naslovom v včerajšnji številki smo prejeli iz vrst tovarišev in prijateljev nesrečnega g. Mencingerja dopis, da je ta vest vzbudila pri njih splošno sočutje. Ne-• srečni carinik je bil v Mariboru znan kot dobrosrčen Gorenjec. Preteklo nedeljo ie bil še z družbo v Pekrah, toda že tedaj ie bilo opaziti na njem sumljive znake duševne obolelosti. Njegovi znanci mu želijo skorajšnje okrevanje. Iz e— Brezplačno cepljenje zoper koze. Županstvo okoliške občine Celjske razglaša, da se bo vršilo v torek 10. In sredo 11. t. m. brezplačno cepljenje zoper koze. Cepljenje bo oba dneva v uradnih prostorih na Bregu in se začne vsakokrat ob 8. zjutraj. Raz-ven onih otrok, za katere so se poslali pozivi. je prinesti tudi one, kateri so se šele doselili v okoliško občino in še niso bili cepljeni, tet oni, pri katerih dosedaj cepljenje ni imelo uspeha. Otroci naj bodo čisti In snažno oblečeni. e— Vremenska razmotrlvanja. Mesec maj se je upeljal zelo slabo. Neprestani nalivi vmes pa žarko solnce škodujejo sadju, zlasti pa hmelju, kateremu preti že na več krajih peronospera. V soboto zjutraj se je bleščala bela snežna odeja precej nizko po vseh hribih in gričkih celjskega okraja. Zmrzli zapečniki so si začeli celo zopet kuriti. Šolska mladina težko pričakuje lepih dni, da poleti na majniške Izlete, staro in mlado pa nestrpno želi toplejših prijaznejših dnevov. e— Prezidava hiše v Prešernovi ulici v Celju. Kakor smo že poročali, je začel novi lastnik prejšnje Bachove hiše v Prešernovi ulici, kamor se preseli po dovršenem delu zadruga »Lastnj dom«, s prezidavo iste. Na enkrat pa je delo obtičalo. Kakor čujemo, je temu kriv najemnik, ki se noče vsaj za trenotno umakniti iz prvega nadstropja, da-si je pripravljen lastnik plačati za ta čas hotelsko sobo. Toliko uvidevnosti bi že lahko pričakovali od organa, katerega dolžnost je podpirati vsako gradbeno akcijo. e— Vajeniška razstava v meščanski šoli. Danes dopoldne so razstavljeni v meščanski šoli vsi pismeni in risarski izdelki vajencev in vajenk tukajšnje obrtno-nadalje-valne šole. Ob enajstih ie zaključek šolskega leta in razdelitev spričeval in nagrad, katere so naklonile obrtne zadruge. Vstopnine ni. e— Cvetlični dan celjske požarne brambe, kateri je bil določen za nedeljo, 9. t. m. ie preložen na 6. junij, e— Majniškl izlet Sokolskega društva. Celjsko Sokolsko društvo priredi danes majniški izlet k Celjski koči. Odhod ob devetih dopoldne od kapucinskega mostu. Obleka civilna z znaki. Izlet se vrši samo v lepem vremenu. e— Društvo slovenskih sodnikov. Danes ob 10. dop. bo v dvorani št. 17. okrožnega sodišča v Celju občni zbor »Društva slovenskih sodnikov«. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Sklepno predavanje se bo vršilo v pondeljek, dne 10. maja ob 20. uri v drž. trgovski šoli v Celju. Predaval bo upravitelj mestne osnov ne šole g. Joško Bizjak o »Probudinem« izletu v italijanska mesta: Florenca, Rim, Na-polj in Benetke. Predavanje se bo ponazorilo z mnogimi svetlobnimi slikami. Mladini pod 16. letom vstop ni dovoljen, sicer se pa vabi tudi nečlane. »Jeitejeva prisega« v Celiu. Nar. žel. glasb, društvo «Drava» iz Maribora priredi v Celju v četrtek dne 13. t. mt ob 16. koncert, ki se bo vršil v Celjskem domu. Izvajali se bodo moški in ženski zbori ter P. H-Sattnerjeva »Jeitejeva prisega«. Kot solisti sodelujejo g. pater Kamilo Kolb (bas) Iz Zagreba in g. Avgust Živko (tenor) iz Maribora. Dalje nastopi društveni tercet s harfo (harfa-violdna-čelo). Da ie poset koncerta omogočen tudi okoličanom, se vr§i isti že popoldne. e— Umrli so meseca aprila v Celju: v me stu: Pukmeister Genovefa, mestna reva 75 let; Plevnik Angela, zasebnlca, 32 let; Ka-pus Albina, hišna posestiica, 86 let; VVaida Franc, davčni upravitelj v p., 54 let; Maler-hermann Antonija, zasebnlca, 66 let. V celjski javni bolnici: Sušeč Terezija, služkinja iz Sv. Andraža, 25 let; VVeissenbach Filip, opekarski delavec iz Škofje vasi 45 let; Kline Marija, občinska reva iz celjske okolice; Kračun Pavla, brezposelna iz Oelja, 27 let; Bovha Ludvik, posestnikov sin Iz Slivnice 17 let; Kidrič Terezija, kočarjeva žena iz Sv. Petra na Medvedovem selu, 37 let; Zaje Matija, delavec iz Loke pri Zidanem mostu, 51 let; Haler Antonija, dnina-rica iz Škofje vasi 63 let; Podplate® Franc, občinski revež iz Ponikve 52 let; Ilar Franc jetnik, 30 let; Podkoritnik Filip, prevžitkar iz Petrovč, 60 let; Žnutar Jožefa, posestni-kova žena iz Rečice, 39 let; F-luks Matija, kočar i-z Dobia, 41 let; Pekošak Zofija, delavčev otrok iz Št. Vida, 4 leta; Jelen Antonija, delavčeva žena iz Velike Pirešice, 26 let; Riboč Viktor, kolarski pomočnik iz Žič, 18 let; Vrečko Franc, delavec iz Trbovelj, 19 let; Karrrjuzel Neža, hišnica iz Celja, 67 let; Kaleb Katarina, občinska reva iz Žg. Zreč, 74 let; Lipovšek Ignac, kočarjev sin iz Žusnv 3 leta; Haas Marija, žena finančnega preglednika iz Laškega, 38 let; Jazbinšek Jožefa, občinska reva iz Celja, 57 let; Vengust, najemnikova hči iz Bezovi-ce, 13 let. V invalidskem domu: Sadar Iv. invalid, 50 let. V vojašld bolnici: Teleki Pero, redov 8 čete, 39 pp., Božič Ladislav, redov 11 čete 39 pp., Štefanovič Ljubomir, redov rekrut mit r al. čete 39 pp. in Mihajlo-vič Simon, redov, rekrut 12 čete 39.pp. e_ Občni zbor Savinjske podružnice SPD V torek, dne 11. t. m. ob 8. zvečer se bo vršil v restavraciji Narodnega doma v Celju občni zbor savinjske podružnice SPD. Dnevni red je sledeči: Poročilo načelnika, poročilo o društvenem delovanju, blagajniško poročilo, sklepanje o povečanju koče na Korošici in dopolnilne volitve v celjski od- S6e- Vsesokolski zlet v Prago. Bratje in sestre, ki se hočejo udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, se moraio javiti najkasneje do 10. t. m. pri br. tajniku dr. Mejaku ali pa potom dopisnice na Sokolsko društvo v Celju. nepremočljive ter najboljše kakovosti in vsa druga oblačila kupite v resnici najceneje in najboljše po res tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavievi cesti it. 2 37438 Iz Trbovelj t— Pri stavbnem podjetju Ročaku si je zlomila roko delavka 1. Kastelčeva. _ t— Na zahtevo državnega pravdmstva v Celju je bil včeraj zjutraj aretiran in od. peljan v zapor g. Turnšek, bivši rudnišKi podjradn^^ mesec so zaklali v Trbovljah 135 glav živine. Cene za 1 kg mesa so zna. šale do 19 Din. L., t— Na dnevnem kopu Agnes je bilo od* puščenih od dela 18 delavcev. t_ Na epidemičnem utripu tunika je zbolel rudar Jurij Kostajnšek, njegovo sta. nje je brezupno. Bolezen te vrste se navad, no pojavi v Glažuti, ki je kakor nalašč ustvarjena za epidemije kljub največji pa. žnji trboveljskega desinfektorja. t— Sira sestanek bivših vojakov iz sve« tovne vojne radi odkritja spomenika v Tr« bovljah se bo vršil danes dne 9. dopoldne pri Forteju na Vodah. t_ Obrtno društvo je sklicalo za jutri ob 7. zvečer 4. redno člansko zborovanje v gostilni g. Rudolfa Pusta vulgo Španca. Na dnevnem redu je med drugim obrtniška sa« mopomoč in društveni izlet v Hrastnik. t— Vse zemljiške spremembe se imajo naznaniti te dni zemljarinskemu katastru v Celju. Iz Litije Dežne plašče Prepričajte se' Ml\(\0 tOM M IMa & O. INU, Milil - MM UMIti Prepričajte^! moče 129 Osram - vsakovrstne najceneje Je ClOf^C* Palafarr.dftneb.nl«. t— Okrožno tajništvo dem. stranke (z oddelkom «Brezplačna svetovalna pisarna) opozarja kraj. organizacije, naj obvestijo somišljenike, da je pisarna okrož. tajni« štva v Meškovi hiši I. nadstr. v Litiji. Obra čajte se v vseh gospodarskih in drugih vprašanjih na omenjeni naslov, ki vam je po svojih močeh v vsem na razpolago. t_ Politična šola demokratske stranke kaj lepo napreduje. Predavanja se vrše redno vsak torek in soboto v tednu. Za« nimanje za to šolo je veliko. Dosedaj so o gospodarskih in političnih temah kaj lepo in razumljivo predavali gg. Prešern, Čimer« man, dr. Rape, dr. Urbane, prof. Majcen in prof. Kropivnik. — V soboto 15. t. m. je v Sokolskem domu zaključek politične žo« le, katerega se udeleže vsi gg. predavatelji in g. minister n. r. dr. Gregor Žerjav. S predavanji so nam dali gg. predavatelji globok pogled v politiko in življenje samo ter nam je pokazali takšno, kakoršno je. Želeti je le, da tudi druge krajevne orga« nizacije posnemajo litijsko s prireditvijo politične šole. .. t— "Edinost* mladinska organizacija v Litiji, se je zopet oživela in pričela z de« lom. — K tamburaškemu zboru so pristo« pile nove agilne moči in upamo, ko pride« jo še novo naročeni instrumenti, da dobi« mo tudi mi naprednjaki lep tamburaški zbor. — Veseli smo nad tem pokretom na« še mladine in želimo le, da trdno vztraja v započetem delu. t— Na Florijanov sejem v Litijo dne 4. t. m. so prignali 170 volov, 62 krav, 55 lun« cev, 5 telic, 2 teleta, 30 ovac in 10 koz. Kupčija je bila slaba, ker ni bilo razen ljubljanskih mesarjev nobenega tujega kup ca. Živahno je bilo le v gostilnah, ker Je cel dan po malem deževalo. Tudi med kra« marji ni bilo posebne kupčije, lo kramar z dežniki se je pohvalil. t— Vlom v zaklenjeno barako. V noči od petka na soboto 8. t. m. so doslej 8e neznani storilci vlomili v zaklenjeno Brod« nikovo barako pri mostu v Litiji in odnesli iz nje vse pecivo in jestvine. Brodnik je imel svojo barako le slabo zaklenjeno in s slabim zapahom zavarovano proti vlomu, kar je pa prevejanira vlomilcem kaj dobro« došlo in so mu z lahkoto odnesli vro za« logo. Brodnik >e oškodovan za 1500 Din t— Dramtičm odsek Sokola pripravlja igro «Zora, dan in noč«. Danes, 9. t m. gostuje odsek v Vevčah s Igrami cMrak« in •Poslednji mož». — Gledališka sezona se bliža koncu. Malo je bilo letoa predstav, ker so se litijski igralci zdramili fele na spomlad, dočim so ugodno priliko po zimi prespali — Med litijskimi diletanti so ne« katere dobre moči in radi posečamo nji« hove prireditve, samo nudite nam večkrat kaj lepega. . Iz Zagorja ob kavi z— Ob priltki krstne slave S. Pribičeviča sta kraj. organizaciji Zagorje in Kotredež priredili skupno pri županu Drnovšku v Potoški vasi družabni večer, na katerem je podpredsednik na kratko poročal o uspehih in delu našega voditelja SDS Pribičeviča. Navzoči so z zanimanjem sledili izjavam in navdušeno pozdravljali strankinega pogla« varja. Poslani sta bili tudi ob obeh krajev« nih organizacij brzojavni čestitki. Vkljub najhujšemu nalivu so oddaleč prišli kmet« je iz Kotredeža, tako, da je bila udeležba zelo razveseljiva. Kotredež se lepo razvija in je danes kraj. organizacija ena najbolj agilnih. Predvsem gre zasluga županu Dr« iiovšku in njegovemu zvestemu pomočni« ku g. Pirnatu, ki z neumornim in nesebič« nim gospodarskim delom koristita celi ko« tredežki dolini. Krajevna organizacija si je omislila godbeni odsek, ki ga spretno vodi stari muzikus Jezernik Jože. Fantje so ime« li komaj nekaj vaj in so že sedaj pokazali toliko spretnosti, da je brez dvoma priča« kovati najlepših uspehov. Imeli smo priliko slišati tudi domače pevce. Vsi ti naravni talenti so počivali skozi dvajset let v me« gli. Ves čas ni bilo nikakega razmaha v Kotredežu. Po naravi krasna romantična dolina je bila zavetišče pretepačev tako, da so bili izleti semkaj naravnost nevarni. Danes je Kotredež kakor noč in dan. Na« rodno zavedni možje so kraj čez noč spre« menili. Kotredežanom vsa časti Le tako naprej, bodočnost je Vaša! z— Krajevna organizacija v Zagorju se \kljub vsem intrigam od strani nasprotni« kov krasno razvija. Naši nasprotniki so vpeljali v kraj novo metodo streljanja iz zasede. Tako so n. pr. anonimno pisali na vojni okrug, da naj se pokliče k vojakom Kušar Slavoj, češ, da je Iump itd. Pisali so v maternem imenu in je vsa ta umazanost izgledala, kakor, da bi lastna mati prosila, naj ji sina čimprej vzamejo v vojake. Ubo« gi materi, ki že itak težko pogreša svojega sina, so napravili s tem še večjo bol. G. Kušar jim je bil le radi tega trn v peti, ker je bil agilen tajnik LTnije. Tudi šolskega upravitelja g. Goloba so se hoteli znebiti. Znano nam je, okoli koga so hodili takrat, ko se je za božjo voljo prosilo, naj se ga spravi ven. Nič ne bo pomagalo; tudi «ofi« cijelna zahvala« ne. Mi 6mo bili kavalirji, vkljub temu, da smo imeli gradiva dovolj, da udarimo, vendar tega nismo storili. Če pa se dela tako, potem boste snedli kašo, ki ste jo skuhali. Matija led razbija — svo« je megle pa ie ne bo mogoče nikdar raz« biti. Da nam ne bo pozneje kdo kaj očital! — Še neko podlasico imamo v kraju, ki prav spretno manevrira z intrigami. Sve« tujemo, naj pazi, da se ne vjame v past lastnih intrig. Iz Ptuja j— Odborova seja sreske organizacije SDS se bo vršila v četrtek, dne 13. t. m. ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Vabi« mo vse odbornike, da se seje gotovo ude« leže. Na dnevnem redu je rešitev važnih tekočih zadev, zlasti posvetovanje o poglo« bitvi naše organizacije. j— Krojaško obrt je preselil g. Miha To. manič iz mesta na Breg v svojo lastno hišo. Želimo mu mnogo uspeha. j— Olepševalno društvo izvede podalj« šanje električnega voda od hiralnice do ribnika in dalje do svoje gostilne v Ljud« skem vrtu. Tako bo tudi to lepo spreha« jališče ob periferiji mesta električno raz« svetljeno. Zadružna elektrarna proučuje tudi priključek Nove vasi mimo Brenčiča do Bračičeve gostilne, Macunove in Celot« tijeve opekarne, potem proge Vičava.Hin« tze in na Bregu do Turnške grajščine, Draženc in ev. Št Vid. Iz Prekmurja Premestitev. Gospod sodnik Franc Šte« fancioza, dosedaj sodnik v M. Soboti, je bil s 5. majem premeščen v Dolnjo Len« dava «Slovencu» v odgovor. aSlovenec-c je pri« nesel pred kratkim notico o sokolskem do« mu iz M. Sobote, ki jo je posnel iz »Mor« szke Krajine*, dasi se sicer nič kaj prijaz« no ne gledata z g. Kuharjem. V tej notici trdi, da hoče, soboško sokolsko društvo za« menjati svojo stavbno parcelo, ki je vred« na 60.000 Din s prostorom, na katerem je drž. ljudska šola z dvoriščem vred, ki je vreden 300.000 Din, zlobno pa je zamolčal, da je sokolsko društvo pripravljeno pla« čati razliko vrednosti obeh parcel. Koncentracije klerikalcev v M. Soboti. Ker je g. Klekl popolnoma pogorel v len« davskem srezu, kjer mu je njegovo lastno seme zraslo črez glavo, koncentrira sedaj svoje čete v M. Soboti. Njegove «Novine» se že tiskajo nekaj tednov v M. Soboti, v začetku tega tedna pa je prišel za njimi tudi njih glavni urednik, kaplan Jerič. Iz« gleda, da bo tudi Klekl sam kmalu zapu« stil nehvaležni dolnjelendavski srez in po« stavil svoj tabor v M. Soboti. Radičevskj agitatorji v Prekmurfu. Zad» nje čase so se zopet pojavili v Prekmurju Radicevi agitatorji Eden izmed njih se vzdržuje v M. Soboti. Zanimivo na stvari je to, da še vedno agitira z republiko, dasi je njegov šef prisegel kralju. Neverjetne razmere. Kakor smo zvedeli iz zelo verodostojne strani vladajo pri ne« katerih občinah soboškega sreza popolno« m« neverjetne razmere. Tako si na pr. ne« katere občine, oziroma njih gerentski so« sveti, nočejo nabaviti niti najpotrebnejših uradnih knjig in tiskovin, ki bi jih morale imeti tudi tedaj, če bi bili v teh občinah iz« voljeni občinski odbori. Ker je srezko po« glavarstvo očivldno brez ugleda in moči, prosimo g. velikega župana, naj napravi red. Danes! Popolnoma novo! S1LVER KING najlepši filmski igralec v senzaci onalnem filmu »» I Danes! Darujte za sokolski Tabor! Do skrajnosti napeto filmsko delo polno senzacij, ki prekašajo vse dosedaj predvajano. Višek napetosti je ;cena: Boj divjega bika z prekrasnim konjem ter smrtno-nevaina borba močnega Harryja z diviim bikom. Krasni naravni posne ki — Intrige m zlobnost na fJoti idealne ljubezni — Originalen beg nedolžno osumljenega iz meksl-kanskih zaporov — Lepi igralci — Sijajni momenti — Izvistna igra. ^■STST? ».Pat i" Patachan na plaži" Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol 8« in 9. uri. Prednaznanilo: Buster Keaton (Človek, ki se nikoli ne smeje). ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. Naši onstran granic p— Manifestacija za «trpečo» Dalmacijo. V Kopru je bilo veliko zborovanje črno* srajčnikov. H koncu je govoril tudi sred. nješolski ravnatelj Dalmatinec Domiakusič. Ko je omenil Dalmacijo, so se dvignili vsi črnosrajčniki, vsklikali so in ploskali, ko je končal, so znova z vsem hrupom povdar. jali, da bo Dalmacija italijanska. «Živel imperij alizem«! p— ccPodeštatU morajo biti izključno fa* šisfi. Na zborovanju političnih tajnikov v Gorici so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da morajo biti «podeštati» v obmejni pokraji« ni edino le fašisti Dosedanje župane so označili za ostanke z avstrijsko mentalite« to in eksponente političnih skupin. k— Jugosloven z avstrijskim srebrnim denarjem. Po Celovcu je hodil Jugosloven Josip Trušnovič. ki je imel v svojem na« brbtniku 30 kg avstrijskega srebrnega de« narja. Železniški orožniki so ga prijeli in izročili mestni policiji. Trušnovič je naku« pil oni denar baje v Jugoslaviji. p— Jugosloven, ki nabira podpise kraljev in državnikov. V Trstu se je mudil te dni Jugosloven Josip Mikulec, ameriški držav« ljan, rojen 1878., ki hodi po svetu z veliko knjigo, v katero nabira podpise kraljev in državnikov. Podpisani so: italijanski kralj Viktor Emanuel, Mussolini, predsednik Zc« dinjenih držav Coolidge, Francozi Doumer. gue, Briand, Foch, japonski admiral Togo in ministri ter princi japonski itd. Potova« nje Mikuleca financira družba, ki je interes sirana na zbirki. p— V Gorici je bilo te dni odpuščenih iz obnovnega urada 45 nameščencev, ker niso bojevniki. Med Goričani je napravilo to silno mučen vtis. p— Solkan bi Italijani radi priklopili h goriškemu mestu. Že dalje časa nagovarja, jo Solkance, da bi se izrekli za pridružitev, pa zaman. Te dni se je vršilo v Solkanu zborovanje, na katerem se je razgreval pro= fesor Lorenzoni iz Gorice za pristop Sol. kana h goriški občini. Vsi navzoči ftolkan« ci so glasovali proti predlogu. p— Obsodba idrijskega komunista. 171et» ni dijak Viktor Kogej iz Idrije je bil pred sodiščem v Gorici obsojen na 3 mesece in 22 dni zapora ter 100 lir globe, ker je v noči na 6. novembra 1925. lepil jpo Idriji oglase, ki so pozivali k proslavi 7. novem« bra, to je oni dan, ko so sodrugi sovjet« ske Rusije zmagali suženjstvo in buržuje. Obtožen je bil podpihovanja k sovraštvu med razredi s pomočjo tiska in na način, ki je nevaren javnemu redu. Kogeja ni bi« lo k razpravi. Prečitala pa se je njegova izjava, s katero priznava, da je komunist in da je res lepil one pozive po Idriji Di. jak Kogej je bil doslej v idrijskih zaporih. p— «Italia Redenta». Izvrševalni odbor društva «Italia Redenta« v Rimu je imel sejo, v kateri so premotrili lanske prejem« ke in izdatke. Za vzdrževanje okoli 90 azi« lov, 12 dispanzerjev in drugih inštitucij v novih provincah -e je potrosilo nad 2 mi« lijona lir. Sprejeli so se sklepi «v korist otrok« zlasti v Julijski Krajini. p— V Opatiji je bilo letos do 6. maja 9263 tujcev. Sedaj biva tam gostov 794. Med njimi je jugoslovenski poslanec Bo« goljub Kuzjandžič in poljski nadškof Sta« iiislav Zdzitowiecki p— In contumaciam je bil obsojen v Ko« pru bivši župnik na Premu Ignac Žgajnar, jugoslovenski državljan, na 4 mesece za« pora in 4019 lir globe, ker jc kuhal, kakoT trdi obtožba, skrivoma žganje Župnik se nahaja v Jugoslaviji. p— Radi hujskaških in razburljivih vsklu kov, izvršenih baje v nekem javnem loka« lu v Ospu v lanskem novembru, je bila ob« sojena družba iz Trsta: R. Logar, Jos. in Ivan Kapelj, Kariž, Ferluga, Furlan in Jakin vsaka oseba na cn mesec zapora. p— sMilizia Balilla». Tako se imenuje fašistovska organizacija vojaškega znača« ja, v katero sprejemajo dečke v starosti od 7 do 14 leta V Trstu se vpisujejo sedaj dečki iz ljudskih in srednjih šol. Ge-,lo or« ganizacije je: Italija nad vse in pred vsemi Dopisi TRZIN. Prostovoljno gasilino društvo v Trzinu priredi danes ob priliki svoje 20'.ei-nice Florijanovo slavmost, združeno z letno župno skupščino, slavnostnim občnim zborom in veliko vrtno veselico. TRŽIČ. Kakor čujemo, je telegrafično prestavljena z osn. šole v Tržiču na os-n. šolo v Soro učiteljica gdč. Tončka Malije-va. Proti takemu premeščanju mora tisti, ki pozna razmere, vzdigniti svoj glas. Vemo, da je radi vrnitve učitelja g. Vidra na dekliški šoli učiteljic nad potTeba in ne nasprotujemo premeščeni u kot takemu, protestirati moramo pa proti temu, da se prestavi domačinka, ki je delavna kot mravlja tudi izvem šole- ki ima mater vdovo in živi ž njo, ki študira dalje na konzervato-riju, želeč ga dokončati. Na mestu pa naj ostanejo učiteljice Ljubljančanke, ki jih Tržič sploh ne pozna, ki lete vsako prosto minuto v preljubo Ljubljano, ki ne primejo izven šole za nobeno delo, kaj še, da bi skušale spoznati kraj in njegove razmere. Ostanejo naj take, ki jim ie učiteljska služba nekak priboljšek, ki okrog govoričijo, da.jim ni treba služiti in so vrhu vsega še poročene in 'to prav dobro. Proti takemu zapostavljanju krajevnih razmer in prilik pa moramo resnično ugovarjati in smo trdno prepričani, da nas merodajm faktorji uslišijo. RADOVLJICA. S prireditvijo Remčevega »Zakletega grada« je tukajšnji dramatični odsek sokolskega društva plodonosno zaključil zimsko sezono. Originalna romantična snov igre, v kateri se obravnava trpljenje našega naroda v 16. stoletju, ko so divjale kuga, lakota in vojske, ljudstvo pa •teptale trde pesti graščafeov, je oba večera privabila v Sokolski dom precejšnje število občinstva. Igra ie pod skrbno režijo br. Špicarja zelo dobro uspela ter so se vsi igralci potrudili, da vdahnejo življenje nastopajočim osebam. Posebno so se odlikovali br. Špicar v vlogi grofa de Vacano in s. Splcarjeva v vlogi grofice Katarine in s. Peganova v vlogd Marjetice.. Posebno pa je treba pohvaliti igro Sholaria (br. Koben-taria), Križaja (br. Keade) in Vrabca (br. Sroeniu), ki so težke vloge popolnoma obvladali in podali maikantme tipe tedanjih dni. Vsi kmečki značaji so bili z razumom to z ljubeznijo podani. Ob sklepu sezoce želimo, da sokolsko gledališče tudi v bodoče z isto vztrajnostjo širi pr os vet o med našim narodom ter da z novimi silami vrši po začrtani poti svoje nesebično delo. BOROVNICA. Veselica podružnice UJNZ v Borovnici se bo vršila danes 9. maja ob 16. uri popoldne v Sokolskem domu v Bo- rovnici. Na programu je ples in prosta zabava. Sodelujejo tudi pevci-železničarji iz Ljubljane. Začetek ob 16. uri. Vstopnina 7 dinarjev za osebo. Veseli Borovničani vabijo vse prijatelje lepe borovniške okolice prav prijazno na prireditev v Sokolskem domu ter jih zagotavljajo, da bodo v nj h družbi uživali priznano gostoljubnost Bo-rovničanov in se prijetno zabavali cb zvokih godbe in ubranega petja na domači zabavni prireditvi. PriTeditveii odbor. KRŠKO. Prostovoljno gasimo društvo v Krškem priredi danes dne 9. maja svoio običajno veselico. K mnogoštevilnemu obisku vabi odbor. 558 REČICA OB PAKI. Tukajšnji kmetijski tečaj priredi v četrtek 13. t. m. točno ob 3. popoldne v prostorih g. Josipa Pe riča ljudsko igro s petjem »Deseti brat«. Med odmori svira domači tamburaški zbor. Občinstvo vabimo od blizu in daleč k prav cbilni udeležb'. RAJHENBURG-SENOVO. Dne 3. maja se je ustanovil za rudniški okoliš Rajhen-buT-Senovo »Akcijski odbor«, sestavljen te vseh političnih in strokovnih organizacij, ki ima namen, posredovati za reducirano delavstvo in uradništvo ter olajšati njih obupno socijakto stanje. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Zobenica Bogdan, podpredsednik Brilej Miha, 'ajnik Jeriček Blaž, odborniki: Petretič Ludvik, Sadar Leopold, Rainer Milan, Škrberr.e Josip, namestniki: Rihtar Jože. dr. Benedičič Franio, Demšar Lovro, SadaT Anton. Baš Franc Kovačič Peter, Leopold Satler. Akcijski od-bor ima v ponedeljek dne 10. t m. točno ot 7. zvečer v rudniški restavraciji na Senovem prvo redno sejo in se prosijo gg. odborniki za točno udeležbo. Predsedsrvo. Jutri, ponedeljek, 10 i m. točno ob 8. ari Kolesa samo pri Goreti PalaCa LJublj. Kreditne banke 100.000 Din . 10 Din lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva .Trgovska akadem ja' v L ubljani lOOa 885 dobitkov od 90 do 100.000 Din. cu življenja otrpnilo v nepremičnem filozofskem sistemu. Njih svobodno doživljanje je bilo s tem ustavljeno in se je poslej vršilo — ne več po zakonih njihove najgloblje duhovitosti, — marveč le še po zakonih njihovega sistema. Cankar ie v tem smislu ob koncu svojega življenja bolj nedotaknjen kakor ob početku. Vse. kar doživlja. d^ivlja «Na klancu« Cankarjeva rojstna hiša na Vrhniki. — Aleš iz Razora, Po fotografiji dr/a. Skaberneta Hana Frčajeva, Cankarjev model za istoimeno osebo v i Alešu iz Razora». — (Po fotografiji.) neposredno, pristno, iskreno, z vsent svojim bistvom, popolnoma do svoie. Poslednja njegova knjiga »Podobe iz sanj» je zbirka liričnih pesmi v prozi, ki govore o Cankarjevem doživetju vojne. Če primerjam to sveto knjigo z mračnimi protestnimi spisi samega Tolstega, napisanih v rusko-japonski vojni — kolikšna razlika! Pri Tolstem ogorčenost, celo sovražnost, ostro očitanje in srditi kriki vzvišena samovoljno izločene osebnosti zoper vršeče se grozovitosti; pri Cankarju pa strah zbeganega srca, žalost, sram udeleženega, usmiljenje in — naraščanje ljubezni do ljudi, do vsega živega: tolikšno naraščanje, da sramežljivo zatajevana ljubezen poruši vse jezove in se razlije preko vsega življenja kot božji hiši je imel Cankar ves čas ko je studi* ral v Ljubljani, hrano. Cankar je bil kot deček zelo šibek i in majhen. Bil je pa zelo živahen in zelo I nadarjen. Pri šolskih prireditvah je bil 1 vedno prvi. Rad je deklamiral ali igral, ! za kar je vedno žel veliko pohvalo. Kot šolarček je bil zelo marljiv, prikupljiv ter se je zelo lahko učil. S svojimi drob* nimi očešci je znal tako ljubeznjivo po* gledati, da se je vsakemu namah pri« i kuoil. Pisatelj Cankar je bil tudi po znača* ; ju, ne samo po obrazu in po obnašanju docela podoben svojemu očetu Jožetu Cankarjtf. Pogled na cerkev sv. Lenarta izpred vrat Cankar* jeve hiše blagoslov, ki za vsako kapljo v trpljenju prelite krvi obeta tisočkratno plačilo v bodoči sreči in radosti. V tej ekstatični ljubezni pa se Cankarju razodevajo take globine človeškega srca. kakršnih še ni gledalo nobeno oko. Primerjajte to njegovo knji. go s katero koli knjigo svetovne lite-I rature, ki govori o vojni, videli boste, ; da je ui niti ene,' v kateri bi se izra-j žala tako pristna, tako priprosta. res-I nična in nedotaknjena človečnost kakor v Cankarjevi Ta neomadeževanost je Cerkev sv. Pavla na Vrhniki s pokopališčem, kjer sta pokopana Cankarjeva roditelja .. . Kdo bi pel in pisal, kadar je duša slabe volje, kakor meglen večer? — Družbe ni in je tudi prav nič ne pogret kam. Tako se mi zdi, kakor da so vsi ljudje izpremenjeni, nezaupni, nekako vase zakleknjeni. Prav z nikomur se ne da govoriti odkrite besede, prijatelji so postali tujci. Zato je najboljše, da živi človek sam zase in da se v samoti po> govarja s svojimi mislimi, pa naj bodo lepe ali žalostne . . . Upam, da bo kma> lu konec teh strahov, ki zdaj ubijajo Gabrijel Jelovšek: Cankar in njegovi predniki Stari oče pisatelja Ivana Cankarja je bil Jakob Cankar, roj. 1801, umrl 8. fe* bruarja 1885. Poročen je bil dvakrat. Druga Jakobova soproga Barbara, roj. leta 1811. je bila pisateljeva stara mati. Cankarjev stari oče je bil posestnik ma» le hišice, stare hišne številke 141, seda* nje 94. Bil je zelo majhne postave, čo« kat, jako priden, marljiv in vesten kro» jaški mojster, silno dobrovoljen člo« vek, ki ni nikogar žalil. Tudi Barbara Cankarjeva je bila maj* hne postave, ter ravno tako dobrovolj* na kakor njen soprog. Stari oče Ivana Cankarja je slovel kot najboljši krojač v vrhniškem sod« nem okraju ter je hodil po hišah, kjer so imeli dijake v šoli, ter delal v prvi vrsti za one gospode dijake, kateri so odhajali iz vrhniške enajste šole v Ljub* ljano v 3. razred ljudske šole. Bil je znan tudi pod imenom dijaški «Regi* mentsschneider«. Vsi, mladi in stari, so ga imeli zelo radi. Jakob Cankar je imel v obeh zako* nih menda 16 otrok. • Oče pisatelja je bil Jože Cankar, ro* jen 24. I. 1842. Ko se je poročil z Nežo Pivk, roj. leta 1843., je stanoval v hiši, po starem št. 14, sedaj št. 99. Nekaj let pozneje je prevzel očetov dom na Klan* cu stara št. 141, sedaj št. 94. Tu je po* tem prebival v srečnem zakonu s svojo blago ženo Nežo, dokler ni postal trgo* vec ter se preselil v hišo stara št. 207, sedanja št. 188. Ker se- prej nikdar ni pečal s trgovi* no, je trgovina propadla. Izgubil je vse premoženje. Tudi Jože Cankar je bil izboren kro* Močilnik ob Vrhniki, kraj, katerega Cankar stalno omenja v svojih spisih velike svetove in mala ljudi . . . s j: večja moja nesreča je, da sem preveč odkritosrčen: kar zdaj napišem, si nihče ne upa natisniti. Ako pa bi hinav* ščino uganjal, bi se mi tako zdelo, ka* kor da bi sam sebi v lice pljuval. Potrt peti bo treba; čas mine hitro vsakemu, kdor ima dovolj misli in v svojem srcu dovolj bogastva. (Iz neobjavljenega pisma Ivana Can* karja svoji nečakinji Zori Počovi med vojno.} jač, zelo priden delavec ter je marši* katero noč žrtvoval svojemu poklicu. Bil je tudi velik prijatelj slovenskih knjig ter je silno rad čital slovenske ča* sopise. Bil je na splošno znan kot zave* den Slovenec. Vrhnika je bila tedaj po* polnoma v rokah nemškutarjev. Jože Cankar se ni bal nobene zamere, se ni skrival za noben grm ter je vedno jav* no nastopal za slovensko stvar. , Ko so 1. 1876. pokojni Franc Kotnik, Tršar, Urbane, Ignac Javornik in še ži* eJoŽ© «-<____1^'i.i— ^ j^iSči l j O'— Q Po fotografiji iz njegovih zadnjih let veči Gabrijel Jelovšek ustanovili vrh* niško Čitalnico, je bil tudi Jože Cankar soustanovitelj in odbornik te ustanove. Od tega ni imel seveda nobenih kori* sti, pač pa veliko izgubo, ker so nem* škutarji planili z največjo srditostjo na vsakega, katerega so mogli zmleti. — Kljub temu, da se mu je mnogo dela odpovedalo, pa ni izgubil poguma. — Ostal je še vedno čitalniški odbornik. Kako je ' -ogumen, kaže sledeče: Či* talnica je imela 120 članov. Radi veli« kanskega pritiska vrhniških nemškutar« jev pa so kmalu po ustanovitvi društva razen devetih članov vsi odstopili. Skli* canega občnega zbora se je udeležilo samo pet oseb. Med temi je bil tudi Sgnacij Marko Jelovšek, risba Ivana Cankarja iz otroških let Jože Cankar. Občni zbor je sklenil z zlatim črkami napraviti velik napis «Či* talica*. Ta nar.!s ,.c tako blagodejno vplival, da je Čitalnica zopet pridobila okoli 70 članov. Jože Cankar je umrl na Vrhniki 31. avgusta 1. 1914. Nesrečna špekulacija njenega moža v trgovini pa je silno potlačila blago ženo. • Ivan Cankar je obiskoval štiri leta vrhniško ljudsko šolo, potem je šel v Ljubljano v realko. Da je Cankar sploh mogel študirati, je omogočila v veliki meri gospa Franja Tavčarjeva. V njeni Josip Vidmar: Ivan Cankar Ivan Cankar je poleg Prešerna najčistejši glasnik slovenske narodne duše. Če je Prešeren postavil temu božanstvu klasičen temcelj. ciu je Cankar postavil prijazno cerkvico, ki krona zeleni grič naše domače zemlie. Skromna je ta cerkvica, ali v resnici to ni več ponižna cerkvica, temveč res pravo božje domovanje, «vse do vrha natlačeno z nezaslišanim bogastvom. Tujec, ki gre mimo. vidi beraško bajto, še ne sluti sijaja, ki se vanv, zaklenjen skriva pod slamnato streho in za razpadlim zidom.® V obeh božjih vežah p.a živi isti duh, ista prisrčno preprosta in prozorno čista človečnost, ki ie prav radi svoje čistosti tako neulovljiva, neopazna in neopaženo kakor prozorno steklo v prozorni studenčnici. Cankarjeva beseda pozna vse barve, lahko je vesela ali žalostna, lahko je liubeča ali ogorčena, lahko ie skromna ali prešerna, lahko davdušena, nejevoljna in bridko zasmehujoča: toda vselej je zvesta čistemu duhu cerkvice na zelenem gričku. Ta duh ji vdihuje čustva in jo vzpodbuja k sarkastičnemu smehu. Mnogi veliki pisatelji drugih narodov ljubilo ali sovražijo človeka radi njegovih, družabnih, državljanskih, plemenskih in verskih vrlin ali napak — Cankar ga vselej ljubi samo radi njegove človečnosti in sovraži ali zasmehuje radi pokvarjene človečnosti v njem. Človek je zanj beseda vseh besed. Vnanja čast in dostojanstvo, znanost, državni-štvo, dogmatični filozofski in verski sistemi in vse. kar kakor koli omejuje notranjo človeško svobodo in zatem-njuje sijaj srčnega ognja, mu je «*tuja učenost«. Koliko velikih pisateljev je proti kon- plačilo za njegovo brezmejno zvestobo in vdanost samemu sebi. Zvestoba in vdanost samemu sebi pa ie edini zakon vse umetnosti in edini zakon pravega Človeškega etosa. Cankar nam ie vzor najzvestejšega služabnika umetnosti in bkratu v duševnem svetu vzor najbolj napornega in vnetega izvrševanja poglavitne človeške dolžnosti: služiti duhovnosti, ki je človeku izročena. Njegovo književno delo je nesmrtna priča te grenko sladke, radostao-tragične službe. Vladimir Levstik: Značaj Ivana Cankarja Tista črta v značaju Ivana Cankarja, ki jo je vsak najpoprej opazil, je bila osvajajoča prisrčnost, združena z ne« običajno iskrenostjo izražanja misli. Nikoli ga nisem zalotil na hlimbi, nikoli na neresnici. V svoji neposredni odkri« tosti je umel biti tudi rezek, oster in celo vehementen; toda nihče, kdor ga je hotel prav razumeti, ni mogel iti uža« ljen od njega. Zla v njegovem srcu ni bilo in njegovi sovražniki so postali sa« mo tisti, ki niso zaslužili njegovega pri* jateljstva. Bogato je vračal simpatijo za simpa« tijo. Med ljudmi, ki so mu kazali ljube« zen in uvaževanje, se je dobro počutil; ako je trajalo znanje z njimi le količkaj časa jih je obdal pomalem z glorijo vsakotere popolnosti. Tako si lahko dobU od Cankarja za samo eno dobro besedo več, nego si bil vreden s kožo in kostmi. Prii-telj je bil zvest, vedno posten, nikdar ne zahrbten, zmerom nesebično požrtvovalen, nikoli ne v zadregi za bodrilno besedo, za pameten svet. y družbi: duhovit, poln domislic in razposajenih paradoksov, v katerih je njegova neuspavna tvornost oddajala svoj prebitek. Nasproti ženskam: ne« žen, vselej pripravljen poveličevati. V izvestnem pogledu: sramežljiv do skraj« nosti, nedostopen za vse, kar vpliva brutalno, bodi v besedi, bodi v dejanju. Pri pijači: Slovenec. Pri denarju: ko« munist, v dajanju še rajši, nego v je« manju. Sam nasproti sebi: kot umetnik strog, kot človek uverjen o svoji ceni. V raz« igranosti poznih ur ne brez častihlepja, zmožen, da se pohvali sam, ako drugi pozabijo. Pri takih prilikah se ie zlasti rad pobahl s svojo mladostjo: vsi drugi smo bil starci, on edini je bil mlad in svež! Obči temperament: brezskrben, ka« kor ptič, solnčna duša, nepoboljšljiv optimist. In je vzlic timu rekel na smrtni po* stelji: «Oh, kako rad umrem...!» Ta strašni vzdih umirajočega Cankar« ja je menda že pozabljen. Izgubil se je tudi med fofotom žalnih zastav in med koračnicami pogreba na narodne stro« ške. In vendar pomeni ta .'zdih, da je največji umetnik slovenske besede kljub svoji moralni in stvarni zmagi iz« krvavel n šentflorijanskih tleh... Hinko Smrekar: Kako sem ilustriral Cankarjeve knjige O I. Cankarju bi lahko napisal celo knjigo spominov, na tem mestu pa po* dajam komaj par naglih skic. L. 1904. smo se sestali s Cankarjem člani dijaškega umetniškega društva «Vesna», ki je sprejemala iz domovine razna mala naročila in je razpisala v to svrho natečaje za svoje člane. Takrat je šlo za naslovno stran knji« ge «Gospa Judit». Cankar nas je obiskal v društvenem lokalu, pravi luknji, da na kratko oriše vsebino knjige. Sprejeli smo ga z naj« večjim spoštovanjem, ki je bilo že bolj »svetemu strahu« podobno. Saj je bil Cankar takrat dobro ali slabo razum« ljeno geslo mladine. Vesnjani — kaj« pak — smo ga po lastnih žalostnih iz« kušnjah pač najbolje umeli. Cankar je to živo občutil, in se je prešerno raz« živel v naši družbi. V prosti zabavi se je kmalu raziskril Cankarjev nagli pe« reči humor, ki pa ni bil vsakemu po« godu, ker ni ničemur in nikomur, naj« manj pa navzočim prizanašal. Marsikdo se radi tega ni nikoli prav dobro poču« til v njegovi družbi. Ljudi so poleg tega še vznemirjali nagli skoki njegovega razgovora in negotovost, kdaj »resno* misli, kdaj ne. Njegova ironija je bila včasih zelo maskirana. Takoj sem občutil, kaj naju veže in kaj naju loči. Bil sem zanj na zunaj premiren, preredkobeseden, predolgo« časen, on pa zame prenervozen! Nje* gov pogovor je vedno skakal po stran« poticah, in preskakoval, jaz pa sem vedn bolj ljubil miren, premočrten, poučen razgovor. Po potrebi sem kako «žaltavo razdrU, ki je dostikrat s ča» som postala «krilata». V svoji notra* n j osti pa sva si bila vseskoz v glavnem edina in do konca prijatelja brez res« nega in daljšega prepira. Za me se je takoj zanimal, ker je A. G. Matoš ne* ) mojo karikaturo, razstavljeno v Beogradu na I. jugosLo« venski razstavi sprejel z velikim odo« bravanjem. Takrat je Cankar po lastni izjavi Matoša cenil višje od sebe. Deset let pozneje se je njegova tozadevna sodba izpremenila. Najbrž je poleg atihe simpatije« to priporočilo in «močno»ženijalna«, ge« ometrično«ekspresijonistična stilzacija načrta za ovoj «Gospe Judit» dalo po« vod, da se je Cankar odločil zanj in zame. S tem «velečastnim uspehom« je bila moja tovarišija več ali manj neza« dovoljna. Jaz z načinom osnove risbe kmalu nato takisto, ker sem tisto «že« nijalnost» v treh mesecih prebolel. — Kakšna škoda! Poslej sva s Cankarjem stalno, z več« jimi ali manjšimi presledki občevala, če drugače ni šlo, vsaj pismeno. Na« pravil sem na njegovo željo tekom let več načrtov za ovoje in nekaj risb za notranjo opremo knjig, ki mu jih je za« ložil L. Schwentner. Te robe bi se bilo še več nabralo, a glavna ovira je bila ta, da je založnik imel upravičeno gmot« ne pomisleke. In je kljub temu strogo skrbel za lepo in solidno izdelavo in opremo knjig. Vselej sem iznova do« živel Sch\ventnerjeve štiri žalostno« skrbne preglede: prvič je zastrmel kvi« šku, drugič v stran, tretjič v tla in če« trtič v pogajalca. Cankarja je veselilo, da sem se za njegove spise toliko potrudil, da sem za vsak načrt prej napravil več skic na izbiro. Pravili so mi, da jih je na Du« naj nosil s seboj po kavarnah in jih razkazoval in razlagal prijateljem in znancem. Njegovega veselje sem bil vesel. Manj pa so mu ugajale moje izvršene risbe. Skice so bile pač bolj bežno«im« provizirane, lahkotne, — in Cankar je kar gorel za francoske risarje, posebno za karikaturiste. V rodu Smrekarjev pa je že od nekdaj mnogo inženjerjev in arhitektov. Nekaj tega je plulo pač tu« di v moji krvi — odtod moja zahteva po strogi jasnosti obrisov in oblik in po mirnosti potez. Ta zahteva je včasih zašla celo v pedantnost. Kadar se je to zgodilo, je bilo celo meni samemu ne« ljubo. Koliko težavnejši je ta način ob« liko^anja in koliko več trajnega, stro« gega študija zahteva nego zabrisane in valoveče improvizacije impresijonistič« nega značaja, ki lahko prikrijejo mno« go netočnosti ne negotovosti znanja — to ve le strokovnjak enakega kova, ki ima dovolj vesti, da stvar prizna. Tako sva torej prišla s Cankarjem že takoj pri «Krpanovi kobili« navzkriž. Ugajal mu je pač samoiastni, od zapi« sane besede se razlikujoči način ilustri« ranja, manj pa so mu bile všeč umir« jene in umerjene poteze izvršenih risb. Pokopala sva mnogo zanimivih pro* jektov. Najbolj škoda se mi zdi name« ravanega spisa «Konkurza». V večji družbi pri bokalu vina sem stavil pred« log, naj umetniki vseh strok napovemo konkurz in ustavimo vso produkcijo, češ da nas bodo rojaki za ta sklep mor« da dobro nagradili. Cankar se je širo« ko zarežal, se za hip s svojimi perečimi očmi zamisli in udaril ob mizo: «Jaz bopi tekst napisal, ti pa napravi risbe!» In smo se koj s Schwentnerjem pogo« dili. V dobrem tednu sem napravil por« tretne risbe naših veličin (sedaj so v lasti Narodne galerije!), Cankar pa je začeti spis zaklenil v miznico in ga nekam zamešal. Založnik se je najbrž oddahnil — jaz pa sem risbe prodal magistratu. Tako je šlo mnogo «idej» rakom žviž« gat. Recite, kdo obžaluje? Občinstvo? Kritika?? Karel Širok: Cankar zadnjikrat v Trstu Objavljeno je bilo v listih: Pisatelj Ivan Cankar pride predavat iz Ljubljane v Trst: predavanje bo v soboto, 20. aprila 1918., v veliki dvorani »Delavskega doma« v ulici Maddonnina; predmet predavanja: »Očiščenje in po-mlajenje«. K predavanju je vabil odbor «Liudskega odra«, ki mu je bil duša dr. Ferfolja. Cankar je prišel in se pohvalil, da ima predavanje že napisano. Dejal sem mu, da ne verjamem. Da mi dokaže nasprotno. je odprl kovčeg. v katerem ie ležalo nekaj listov in nič drugega. Nato je vzkliknil razigrano: »Pa nesite ta kovčeg Vi. ki ste mlajši od mene!» Izročil mi je kovčeg. ki je bil lahek kakor peresce. Nesel sem mu ga. bogme, od srca rad. Zavili smo v zakotno gostilno. Ki ji ne vem imena, v začetku ulice Roma-gna. Komaj pa smo izpili kozarec vina, že je naznanil dr. Ferfolja omizju, da mora Cankar »domov*, da se odpočije. Na žalost smo se morali posloviti od Cankarja. Nerad je odhajal in dejal je smehljaje, da se mora pač pokoriti svojemu gostitelju. Cankar je bil gost pri Ferfoljevih. Nekaj dni kasneje mi je pravila gospa: »Zaprla sem Cankarja v sobo. sicer bi ne bilo predavanje napisano.® Odvrnil sem: »Saj ga je že napisal v Ljubljani!* A gospa: «Kaj še! Komaj polovica ie bila napisana!« Naslednji dan, v soboto. 20. aprila ob 8. uri zvečer je Cankar nastopil s predavamem. Prišla ga je poslušat sko-ro izključno inteligenca: delavci so bili redki. Pa saj so bili skoro vsi v strelskih jarkih! Dvorana je bila slabo razsvetljena. Ob nastopu je bil Cankar burno pozdravljen. Izpregovoril je dobesedno takole: »Prijatelji Tržačani! — Predno vam spregovorim o velikih in važnih stvareh. ki so v živi zvezi z življenjem našega slovenskega naroda in z življenjem nas vseh. vam sporočim. Tržačani, pozdrave iz Ljubljane! Nekoč je rekel ljubljanski župan Ivan Tavčar lepo in resnično besedo: — Ljubljana je srce Slovenije, Trst na so njena pljuča!— Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala! Brez Trsta brez morja bi bila svobodna, samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu, pokopana za vekomaj. Kdor pride iz Ljubljana k vam. čuti. da pride domov, da stoji na domačih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enih misli. Pozdravljeni!» Cankar je nato črtal predavanje s težavo. Prinesli so mu svečo. Dvakrat ie opozoril navzoči vladni komisar predsednika. naj Cankarju pove. da sega predaleč. Predavanje «Očiščenje in pomlaje-nje» je bilo krasno sestavljeno, vendar ni napravilo zaželjenega vtisa radi večkratnega prekinjevania. ki sta ga zakrivila razsvetljava in vladni komisar. Pole? tega ie bilo predavanje zelo zgoščeno in marsikdo mu ni mogel slediti. Tudi so bile nekatere misli povedane po ovinkih, zakaj bila je tedaj vojna doba v najhujšem metežu... (Rokopis tega predavanja, ki je pisan z navadnim svinčnikom, hranim jaz.) Po predavanju smo se našli v spodnji veži. Iz »Delavskega doma» smo odšli — kakih deset nas je bilo — naravnost v »Narodni dom», kjer je bil v prostorih »Glasbene Matice« nekak čajev večer »Slovenskega planinskega društva«. Kdo je predlagal, da bi šli tja, ne vem. Člani in prijatelji »Planinskega društva« so bili zbrani v večji sobani, naša družba s Cankarjem in dr. Ferfoljo pa si je izbrala prostor v mali sobici zraven. Ko je izvedel predsednik «Plan. dr.», da je v sosedni sobici Cankar, je pozdravil Cankarja. Cankar je dejal omizju: »Spodobi' se. da odgovorim!« In vstal je. Dr. Ferfolja je stopil k njemu in mu zašepetal: «Tu ostani Ivan! Ne govori! Užalil lih boš!« — Cankar pa se ni dal prepričati: stopil ie k vratom in, obrnjen poti sobani, se je zahvalil za pozdrav in izrekel za Slovence pohvalne in tolažilne besede. Ob zaključ- ku govora so vsi. tudi dr. Ferfolja. živahno aplavdirali. Naslednji dan po kosilu smo se napotili Cankar, proi. Joža Lovrenčič in jaz k Sv. Jakobu. Pri prigrizku je bil Cankar zelo skromen: ko smo ga silili, naj vendar še vzame, ie dejal: «Ko bi v Ljubljani povedali, koliko sem sne-del. bi se vam vsi smejali. Nihče bi vam ne hotel verjeti.« Dalmatinskega belega vina Pa se ni branil. Ves čas je bil zgovoren, dobre volje in družaben. Razgovarjali smo se celo popoldne o vsem mogočem, predvsem o vojni, o Slovencih in o slovenski literaturi. Cankar je tudi recitiral Kettejevega »Pijanca«. Postali smo živahni in Cankar nas je prosil, naj zapojemo. In zapeli smo. Tudi je predlagal, da se pobratimo. In pil je bratovščino z mano in mojim bratom po kranjski navadi — z »eksom« in poljubom. Kn se je stemnilo, smo se napotili v mesto. Spotoma mi je Cankar dejal: »To pa ni bilo lepo od tebe. da mi nisi matere pokazal.« Začudil sem se: »Kako da ne?!» — «Vse je, kakor v sanjah!« je vzdihnil. postal ves otožen, slaboten in star. Molče srno korakali po ulicah. Šli smo najprej k Ferfoljevm. od tam pa v ulico Romaena, kjer je bila zbrana precejšnja družba Cankarjevih če-stilcev. Kakor hitro smo sedli, ie že bil Cankar zopet ves živahen. Med njim in dr. Ferfoljem se je vnel šaliiv besedni dvoboj, ki je bil tako nagel in duhovit, da smo vsi umolknili Cankar je nato dejal: «Pa bi kaj zapeli! Narodne, seveda!« Družba je zapela. Cankar ie molče poslušal. Še tisti večer smo ga spremili na postajo. Odpeljal se ie m ni ga bilo več nazaj. Tisto nedeljo. 22. aprila 1918., je stal poslednjikrat ob morju. Dne 15. maia 1918 mi je pisal med drugim: «...Z veseljem se spominjam na tisto tržaško popoldne... Pozdravite mi vse tržaške prijatelje...» Te besede so bile zadnje, ki sem jih prejel od njega. A. M.: Ivan Cankar v ljubljanski bolnici Zadnje dni svojega življenja je preživel Ivan Cankar v ljubljanski bolnici. Na internem oddelku, kjer so pred njim umrli že Aškerc, Grohar, Haram-baša, Borštnik itd., je sklenil svoje življenje dne 11. decembra 1918. tudi Ivan Cankar. Cankar je bil sprejet v ljubljansko bolnico prvič dne 29. oktobra 1918. in sicer na kirurgični oddelek radi poškodbe na glavi, katero je dobil pri padcu po stopnicah. V bolnični matični knjigi je vpisan pod tek. štev. 742 iz 1. 1918. s sledečimi podatki: I. C. pisatelj, 42 let, rk., roj. na Vrhniki, prist' v Ljubljano, kongresni trg številka 5. Na kirurškem oddelku se je Cankar zdravil 21 dni nakar je bil dne 18. novembra 1918. (diagnoza Haemoroha-gia traumatica) ozdravljen odpuščen. Kmalu zatem . dne 25. novembra je bil Cankar ponovno sprejet v bolniško oskbro, tokrat na interni oddelek. V bolnični matični knjigi je vpisan z istimi podatki, pod tek. štev. 8114 iz L 1918. Cankar se je lečil radi svoje za-vratne bolezni že poleti leta 1918. na Bledu in se nekoliko zboljšal, vendar je ves čas pokašljeval. Ko je bil sprejet v bolnico, je bil pa že neozdravljivo bolan. Bilo je Ie še vprašanje časa, kedaj bo sklenil. Bil je telesno jako slab, skrajno shujšan in bled. Njegov upadel, bledi obraz s temnimi lasmi kostanjeve barve in krepkimi brki, velikimi od vročine zapalienimi očmi, belimi, zdravimi zobmi, je dajal na belem perilu lep plemenit izraz. Tudi ni bilo videti v njegovem obrazu, da je takn nevarno bolan. Bolniku se je posvečala posebna paž-nja, tako v simptomatičnem zdravljen-nju, kot v dijeti in skrbni bolniški negi. Bolezen se je naselila Pri njem v desnih pljučih, ki so bila ob sprejemu že razpadajoče, kavernozne. Le*/a pljuča so bila samo kataralično infici- rana. Ves čas oskrbovanja na internem oddelku je imel visoke vročine, ki so mu izpodjedale zdravje Iz postelje ni moge vstati in samo so pomočjo strež-ništva se je lahko nekoliko vzdignil. Kako brezupno ie bilo Cankarjev n stanje, o tem priča zabeležba ordinujoče-ga zdravnika v popisu bolezni z dne 3. XII. z kratkimi besedami: »Status idem. Pacijent propada.« Kot bolnik je bil Cankar vedno dobro razpoložen. Sicer ni veliko govoril, sprejel pa je zdravnika vedno smehljaje ter delal dobre in slabe dovtipe. Njegove zahteve do strežništva so bile minimalne. Sploh je bil skrajno skromen. Videlo se je, da nerad povzroča ljudem delo radi samega sebe Dobro se je zavedal da ie neozdravljivo bolan, toda ta zavest ni motila njegovega dobrega razpoloženja in njegove euforije. Zavž:-val je malo hrane, in še to izbrano. Zdravila je jemal redno, brez najmanjšega odpora. Skratka, bil je idealeD bolnik. Bolnik Cankar je bil pravi prototip bolnika Aškerca. Med tem, ko se je Aškerc do zadnjega boril s svojo ener. gično naravo, in ie padel kot pravcati borec, je Cankar mirno, udano čakal konca. Umrl je Ivan Cankar dne 11. decembra 1918. ob četrt na 2. zjutraj. Zdravniška diagnoza se glasi: Tbc et gangra-ena pulmonum. Takoj zjutraj so mu posneli še na internem oddelku masko, nakar so prepeljali truplo na mrtvaški oder v Narodni dom. Na kirurg, oddelku sta bila za časa Cankarjevega oskrbovanja zdravnika primarija gg. Dr. Fr. Derganc in dr. Stoje, na internem oddelku pa je zdravil Cankarja takratni in sedanji predstojnik oddelka dr. Ivan Jenko in njegov dolgoletni sekundarij dr. Ruprecht. Strežniško službo so izvrševale sestre reda sv. Vincencija Pavlanskega. Nekatere od teh so še sedaj na svojih mestih, tako n. pr. prednica internega oddelka s. Dominata Kranjc, ki se Cankarjevega oskrbovanja še prav dobro spominja. Poleg zavodnega strežništva sta stregla bolniku tudi njegov brat in njegova sestra, predvsem požrtvovalno pa gdčna Milena Rohrmanova. Brat in sestra sta bila navzoča tudi ob smrtni uri. Ivan Cankar se je oskrboval v II. plačilnem razredu.Pri prvem sprejemu v bolnico je sam plačal na račun oskrbnih stroškov 150 kron, pozneje pa je komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave na prošnio zdravnika drja. Kraigherja in predlog bolniškega upraviteljstva z odlokom z dne 1. XII. 1918. štev. 12.793 dovolila brezplačno zdravljenje v II. plačilnem razredu. Ležal je Cankar v posebni sobici na zadnji strani internega oddelka s posebnim vhoio®, tako, da so se obiski vršili nemoteno in ob vsakem času. prva uporaba Vam dokaže, da je ni creme nad CREME M0US0N Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! b za prt v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - LlBbiiona Ustanov. I. 1879. L- 89 '.J F r. Lipah: Zadnji spomini na Cankarja Pisati o Cankarju ravno v teh časih, je človeku neprijetno že zato, ker jo bo težko dnesel sumničenju, češ, po« glejte no, še temu se je bilo treba šo« piriti s Cankarjevimi spomini! Poleg tega pa so mi ravno ti spomini, tu in tam sicer manj živi, vsi tako nekako zaprti, da jih nerad obešam na zvon, tako samo srcu namenjeni in tako tvoji notranjosti, potrebni, kakor tista blaže« na večerna ura, v kateri je umrl zate ves svet in greš in čitaš Cankarjevo novelo. Bil sem v Cankarjevi družbi tisti ve« čer, ko se je ponesrečil. Toda njegovo bolezen in njegovo smrt so spremljali, tako burni politični dogodki, doma in po svetu, da smo se zavedali — baš «Preporodovci« — Cankarjeve tragedi« je komaj pri pogrebu, če ne celo šele pozneje. V mladini je vse vrelo, dasi ni vedela natančno, kod in kam. Ta mladina je bila povračilo očetov, in de« dov, ki v najbolj zgodovinskih trenot« kih niso vedeli ne kod in kam... Iz zadnjih njegovih dni se še sporni« njam par momentov, ki zvene sicer kot vesela anekdota, toda niso anekdota in tudi vesela ne. Meni se je zdel, kakor da ne veruje v vse, kar se je godilo pred njegovimi očmi, kakor da nima nobenega smisla več za vse, kar diši po tem svetu. Njegov sarkazem je bil s solzo Zalit in je segal že onkraj naše priljubljene subjektivne resnice, ljub« Ijanske domačnosti in drugih naših vr« lin... Segal je že onkraj vsega posvet« nega, zakaj Cankar se je poslavljal od sveta... * V kleti smo sedeli in se dobro imeli. Družba je bila vesela in sama zase. Nekdo od sosedne mize bi se očividno rad seznanil s pesnikom. Mimogrede naj omenim, da to ni bilo tako težko. Toda, ko bi nesrečnik vsaj govoril ta« ko, kakor mu je bilo od Boga dano! Ne! «Dovolite namreč, moje ime, da se vam predstavim, gospod Cankar, jaz sem, takorekoč, doktor...« Cankar mu je dal roko, umolknil in nastal je odmor, ki ni nič prida obetal. Končno pa mu pravi: «Kaj ste vi, gospod?« «Doktor, gospod Cankar!« Cankar: •Doktor?! Tako? No, le bodite!« In se je obrnil v stran in ni več go« voriL Družba se je zasmejala, še «dok« tor« se je poskušal zasmejati, toda Can« karjev obraz je postal resen ju žalo« sfcea.—. Pozneje nekoč smo zopet sedeli pri kozarcu. Zopet bi se nekdo od sosedne mize rad seznanil s Cankarjem. To je bil očividno študent. Sam je sedel in venomer gledal na Cankarja. Imel je dolge lase in črno pentljo; iz žepa mu je gledal šop papirjev. Torej očividno pesnik. Milan Pucelj, ki ga je poznal in še bolj poznal vse bolečine mladega literata, ga je povabil k mizi in ga pred« stavil Cankarju, češ, da «je gospod tudi pesnik.« Cankar je mladeniča skoro predrl s pogledom in vzdihnil: «Kaj? Vi ste tudi pesnik? O ti reva ti!« Toda v njegovem pogledu in glasu je bilo toliko žalosti in prikritega trp« ljenja, da se ni nihče zasmejal, pač pa se zamislil v Cankarjeve besede. Zami« slil se je vanje tudi mladi poet in strah ga je postalo. • Neko noč pred usodnim dnem sem blodil s Cankarjem po Ljubljanskem polju. Spodaj je šumela Ljubljanica, tam proti Šmarju je Molnik sanjal o svobodni domovini. V zraku je pozva« njala nova pesem, ki je še ni slišalo naše uho. Hodila sva po blatni cesti. Cankar ni govoril skoro nič in še pred« no sem opazil, naju je pokrila gosta megla. Lepe so včasih takt jneglene no« či v ljubljanski okolici Luna je sijala tako močno, da se ti je zdelo megleno morje, kakor snežene plasti, vse bele in lahke, kakor v sanjah. Narava te je hotela povzdigniti vate, proč od zvezd, le k zemeljskim tlom in proti tebi sa« memu. Njiva in pot in zopet njiva, vst» v miru in otožnosti. Naenkrat, še predno sva ga zapazila, je stal pred nama sredi meglenega mor« ja križ, teman, visok in razprostirajoč krvave roke v objem njivam, polju in vesoljnemu, trpečemu svetu. Cankar je postal za hip in nato zaše« petal: «Stopi naprej in me počakaj...!» Vsa tajnost tega trenotka me je gna« la par korakov dalje, nato pa sem se ozrl in pogledal... Tam je stal pesnik pod križem, dvigal roke, kakor da ga hoče objeti, govoril nerazločno in glasno ihtel .. . Preblodila sva megleno noč in ko je zjutraj posijalo solnce, sem ga videl, kako je stal v zamazanem površniku na oglu pred «Unionom», gledal ljudi, mladino in rojstvo nove države. Zdelo se mi je, da mu igra krog usten prav rahel nasmeh... Zvečer sem bil še v njegovi družbi, toda ni govoril mnogo in ko sem se poslavljal, ni hotel na no« ben način domov, kakor da se boji ne« česa. To je bilo zadnjikrat, da sem ga videl. Zakaj dan na to je že ležal v bolnici Ne, še enkrat sem ga videl. Prvič na mrtvaškem odru. Komaj sem si priboril dostop do odra. Vse je bilo lepo ozalj* šano in močno bogato. Debele sveče, šopki, venci in trakovi, kar največ pre« more naš mali narod. Tam sem se pre« rival, da bi ga prav natančno videl. Zdelo se mi je, da ima oči prav narahlo odprte, in droban svečin žarek se mu je vlival naravnost med trepalnice. Kro» pili so ga modrijani, narodnjaki, zaplot* niče. Vse se je gnetlo pred njim. In takrat se mi je zdelo, da so njegove trepalnice prav narahlo pomežikovale. Udri sem jo po stopnicah navzdol in se nisem več upal gor. « Ko je bil končan pohod k sv. Križu, ko so pevci odpeli in govorniki dokon« čali govore, je ostal grob še za trenutek odprt. Na Ljubljansko polje se je spu« ščala megla in oblaki so se podili po nebu. In glej, prav ta trenutek, prav ta zadnji hip so se oblaki razgrnili in luna je posijala še enkrat v odprti grob. Nato se je stemnilo... Ko smo prišli v mesto, se mi je zde« lo, da sredi večernega vrvenja zopet vidm na oglu «Uniona» Ivana Cankar ja v površniku, kako gleda vračajoče se pogrebce in posluša njih pogovore in jim nalahko pomežikuje... Češka filharmonija v Ljubljani Božo Lovrič: Vaclav Taiich Kdor je le enkrat videl Vaclava Talicha pri pultu, je moral občutiti, da se pri njeni pojma življenja in umetnosti docela krijeta. Orkester se pod njegovo taktirko naravnost zvija. Valovi violin se dvigajo in padajo. Poslušalec je kakor v vrtincu; umakniti se mu ne more. Ta tok zgrabi časih tudi dirigenta. Poslušalec ie v strahu, da ga bo ugonobil. A baš v takih viških se razodene vsa Talichova veščina, moč in žilavost. Naenkrat se vse skupaj obrne. Dirigent seče visoki val in naravna smer proti kopnu. Nevihta odjenjuje — a krmar, dirigent ie izčrpan in zlomljen, blizu omed-levice. Dal je vse, kar ie imel. Instrumenti «o mu izpili moč. Predlani je moral Taiich radi fizične izčrpanosti vodstvo orkestra za nekaj časa opustiti in se podati na odmor. Srce mu je opešalo, roka se je utrudila, napor bi ga bil kmalu skončal. A to ie bila zani dobra šola. Zdaj del? razumno, z ekonomijo. Ne da se obvladati več izključno čuvstvu. Dobil je nekakšen zmisel za mero, kar je v prid celoti. Tudi potovanje v Italiio mu je mno-fo koristilo. Tam se je seznanil z na boljšimi dirigenti sedarposti. Marsikatero tajno oju je odkril kapelnik Molinari. Vrnil se je domov jasnejši v izdelavi in munumental-nejši v formi. Nepozabne so zlasti njegove interpretacije C. Francka, Suka. Regerja, Dvo?aka, Vivaldimja. Straussa in Bacha. Tu vstajajo zvoki muzike kot stolpi gotske katedrale. Kakor malo kdo je doumel Taiich Dvoraka in pokazal vso njegovo neposrednost. Orkester mu poje neverjetno zvonko. Širino nadomešča z globino, pozornost posveča obsegu, ne pa jaivosti zvoka. Celo v ff se trudi doseči uravnovešenost. kajti brez nje orkester kriči, grmi in se krohota — po e pa ne Taiich je mnogo študiral Beethovna. Doslej mu je najbolj uspela overtura »Eg-monta« in »Lenore«. Doživeli smo pri tem zmago: trobente so klicale kakor da zovejo k slavnim delom. V »Egmontu« najdemo pred iinalom tiho, neopredeljeno mesto. Zvoki prihajajo kot iz daljave, kakor iz drugega sveta. Baš ta kratki — na videz neznatni — prehod .ie obdelal Talih naravnost mojstrsko. To je mistika, čista mistika. Za hip si pogledal v tajne, ki se sploh ne razkrivajo. To ie blisk, kateremu sledi takoj zopet temi. ki postane še gostejša, neprodirnejša. A potem je orkester zopet zavrel, se razlil čez brezove, polomil vse ovire, kakor da hoče preplavati ves svet... Kakršen človek, takšen umetnik. Tega naziranja je Taiich. Brez čistoti in naivnosti umetnik ni zmožen prejemati vtisov, brez vtisov pa je umetnik mrtev stvor. Umetnik je večen otrok, ki se mu svet razodene vsak dan v novi podobi. K skladbam koncerta Češke filharmonije Znameniti Talichov orkester, ki zavzema med drugimi slavnimi evropskimi simfoničnimi udruiženji (Concerts du Conserva-toire in Colomie v Parizu, Philharmonia na Dunaju, Gewandhausorchester v Leipzigu, Concertgebouw v Amsterdamu. Moskovski orkester. Londonska tilh. družba, orkestra državne berlinske in milanske opere itd.) zelo odlično mesto, prihaja k nam s klasičnim programom, s katerim je v prošlih dneh dosegal izvrstne uspehe na koncertni turneji do Italiji. Skladbe, ki nam jih bodo dali na tako težko pričakovanem ponedeljkovem koncertu, smo po večini že čuli v Ljubljani, zato nam ie zelo žal, da se visoko umetniška družba s svojim vodjo - mojstrom ne more ustaviti z dvema prireditvama, ki bi nam posredila recimo komponiste Stravinskega, Honeggerja, Re-spighija in druge take. ki jih v Liubljani še nismo imeli prilike slišati. Tako se bo to pot naše burno zanimanje osredotočilo predvsem na izvedbo, na visoko lepoto in stvariteljsko silo. odkrivajočo sodoživlja-nje umetnin, ki tih tehnično in vsebinsko še nismo čuli tako podanih. Oglejmo si v bežnih potezah glavne točke jutrišnjega sporeda. Prvi ie Beethoven s svoio VII. sin-fonijo. ki io ie pod ŠkeTjancem lani izvajalo Orkestralno društvo naše Glasbene Matice. Ta večno mlada klasična umetnina a - dur je doživela krstno predstavo na dveh dobrodelnih koncertih, ki iu ie dne 8. ine 12. decembra leta 1813. v veliki dvorani univerze na Dunaiu priredil znani izumitelj rretronoma, dvorni mehanik Mal-zel. Ostalih osem simfonij velikega Beethovna je posebej na programu vseh orkestrov, ki goje visoko orkestralno muziko. Richard VVagner, ki ie rad teoretiziral o glasbenih delih, imenuje sedmo sinfonijo, prekipevadčo iskrene radosti in prešernega, bujnega razpoloženja, — »apoteozo plesa«. Zakaj vsi deli te velike skladbe so polni karakterističnih plesnih ritmov, ki se v močno kontrastralnih inštrumemaMh barvah in poudarkih razgibavajo v monu-mentalno pestrost in dinamično podčrtano veličastnost. Podrobni razbor in razlaeo tem iz vseh štirih stavkov te grandiozne sinfonije ie v 76. številki prineslo lansko »Jutro«. Te analize zdaj ne bomo še enkrat tiskali, samo opozarjamo nanjo ob tej priliki. Po tempih je mojstrovina razdeljena na te glavne označbe: vivace, allegretto, scher-zo, allegro con brio. V splošnem ie prvi stavek ekspozicija v plesno razpoloženje (daktilska mera), pestro muzikalno rajanje, drugi stavek je liričen, saniav. močno občuten, v tretjem delu (scherzo. presto) prevladujeta humor, glasbena dovtionost. zad-nii stavek Pa se požene v razbrzdane vrtince muzikalnega izražanja grotesknega veseljačenja. divjega plesa, ki ga Wagner primerja enajsti plesni variaciii švedske vile Glag. plesom nočnega duha in nego-vih vojščakov, ko z vrtečimi se pravljičnimi postavami »zaraiajo tudi stoli in mize. kozarci in vrči. starci in starke, slepci in hromci. 'da. celo otroci v zibeli« ... Vitezslava Novaka, znamenitega avtorja tudj že pri nas znanega »Viharja«, glasbena Pesem za veliki orkester »V T a t r a h« (opus 36), ie skladateHevo drugo orkestralno delo iz leta 19?>1. Prvič jo ie izvajal Oskar Nedbal. v Jednotv pro orchestralni hud-bu v Pragi. Skladatelj je kompozicijo nato predelal in preinstrumentiral. V novi obliki ■o ie drugič poda'o isto orkestralno udru-ženje leta 1907. pod Reissigom. Tri leta pozneje ie skladba rzšla v Univerzalni ediciji. Programnost te kompozicije podaja sledeče slikan'® Tater: »Tesno razpoloženje pred grozečim viharjem. Belosive megle se plaziio po raz-ruvanih. strašnih gorskih ščitih. Solnce še za trenutek prodre mrakove in razsvetli ta vznešeno žalostni kameniti krai. Ali že se megle zopet nagosto, preteče strnejo. Bliski se krešejo. Vihar divia besen in grozovit. Buta ves razlnčen ob silne, nepremagljive stene Tater ... Po mogočni borbi se vrača spet mir. Zaha.iaioče solnce zlati vrhove gorskih velikanov in iz daljave se oglaša zastrto večerno potrkavanie. V biserno tkanem plašču se Noč sklanja nad taterske skale ...« Skladba se odlikuje po bogatem orkestra! nem sredstvu, primernem polifonem poda-ianiu in neobičajno plastičnem izražanju. Richarda Straussa muzikalno pesnitev »Don Juan« (op. 20) so zbudili odlomki iz istoimenskega poema Nikolaja Lenana, ki jih je komponist postavil za moto svoji programatičn: skladbi. Ta načrtni prolog obsega Don Juanov samogovor. prožne, strastne, ognjevite verze, ki se v njih onemogli uživač. doživljajoč še enkrat čare zapletenih avantur, spominja svojih zmago-vanj. V mladostni ogenj se mu vzdigne in še enkrat razžari skoro ugaslo ognjišče, nato pa se z zlomljeno ljubezensko silo mraz in temina naselita vanj... Sukovo Serenado za godalni orkester je pri nas leta 1922. pod prof. Jera:em izvajalo Orkestralno društvo. Skladba je štiridelna: andante con moto. allegro (scherzo), adagio in allegro molto. Vsi štirje stavki so izredno melodiozni in temperamentno povdarieni v ritnih. Polni so zdaj pritajene lirlčnosti, zdai drznega fantovskega zanosa. Skladatelj Suk ie izrazno možnost godalnega korpusa znal potanko izrabiti v močno ekspresivno zvočnost. —n. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 9.: «Druga mladost«. Izv. Pondeljek, 10.: Zaprto. Torek, 11.: «John Gabriel Borkman. D. Sreda, 12.: «Jakob Ruda». Premijera. Slav* nostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob 501etnici rojstva. Izv. Četrtek, 13.: «Kar hočete®. Izv. Petek, 14.: «Jakob Ruda». F. Sobota, 15.: «Ladja Tenacity». Premijera Izv. Mariborsko gledališče Nedelja, 9.: «Greh». C (Kuponi). Zadnjič v sezoni. Pondeljek, 10.: Zaprto. ToTek, 11.: «Veseli kmeta. Premijera E. Sreda. 12.: «Možiček» in «V vodnjaku«. A Zadnjikrat v sezoni. Narodno gledališče v Ljubljani počasti spomin 501etnice Cankarjevega rojstva v drami v sredo dne 12. maia ob 8. uri zvečer. Vprizori se »Jakob Ruda«, delo, ki je bilo med njegovimi dramami prvo natisnjeno in vprizorjeno. Že v niem se kažejo vse poznejše vrline našega največjega dramatika. Globoko etično pojmovanje življenja, bister pogled v svet, ostra karakterizacija z duhovitim, naravno tekočim dialogom. Režijo vodi g. Milan Skrbinšek. ki nastopi v naslovni vlogi. V ostalih vlogah sodelujejo gg.: Saričeva. Medvedova. Lipah, Cesar, Krali itd. Ljubljanska opera v Splitu. Zadnja predstava. Ljubljanska opera ie včeraj, v soboto, odpotovala iz Splita domov. Poslovilna predstava Hatzejevega »Povratka« je uspela krasno. Občinstvo je bilo navdušeno in se kar ni moglo ločiti od naših pevcev in dirigentov. Ovacije. ki niso hotele ponehati, so pokazale, kako se je ljubljanska opera v kratkem času priljubila med splitskim prebivalstvom, kf ie obsipalo celokupen ansambl s košarami cvetia in vedno nanovo klicalo goste pred zastor. — O tem, tako srečno uspelem gostovanju, prinaša zagrebški »Obzor« vrlo simpatično poročilo s podrobnimi rezultati vsake posamezne predstave. Korespondent lista hvali našo opero na vso moč in povdarja, da je ljublianska opera na svoji turneji odlično predstavila visoki nivo slovenske kulture. — Ravnatelj Polič ie dirigiral v Splitu tri večere zaporedoma in je vsako pot dosegel veleodlične uspehe. — Tudi kapelnika gg. Balatka in Neffat sta se na turneji častno izkazala. — Predstava »Zvedavih žensk« v četrtek zvečer, je bila brezhibna, triumiirali so vsi nastopajoči solisti in ves večer so bili v ospredju gospa Poličeva. g. Zupan in g. Šubel.i. Listi hvalijo zlasti okusno režijo g. Bučarja. Alfred Cortol v Ljubljani. V ponde. Ijek, 17. maja koncertira v dvorani Filharmonije znamenit! francoski pianist Alfred Cortot, umetnik svetovnega slovesa. Interpretiral bo pri nas skladbe Vivaildija, Chopina. Sain - Saensa. Debussyja, Albe. niza in Liszta. Vstopnice za ta Izredni koncert bodo od 10. t. m. dalje v pred-prodaji v Matični knjigarni. Vsi, ki si žele visokega umetniškega užitka,' naj si jih pravočasno preskrbe. 'o stovanskem svetu Današnje stanie slovanskega vprašanja Rastoče zanimanj« za slovansko vprašanje in za vzajemno sodelovanje slovanskih narodov je napotilo »Klub Omladfaft-fu - Devadesatnilkfl« v Pragi. da je priredil 30. aprila sestanek zastopnikov v Pragi žl večih slovanskih narodov, združen s prijateljsko večerki v Stovanskem hotelu Be. ranek, v svrho, da bi se porazgovorili o stanju slovanskega vprašanja in zavzeli o njem svoje stališče. Predsednik vseuč. profesor dr. B. Nemec ie v svojem otvoritvenem govoru pozdravil udeležence in se spominjal prve« ga slovanskega shoda napredne omladtne 1 1891. Tudi danes je slovanska misel va. goreča in aktualna. Skliceval se je na izjavo liivSeea nemškega kancelaria Beth. mann«Hollwega, da je prišla ura odločilne* ga boja rr>«i germanskim in slovanskim svetom. Toda svetsfca vojna te borbe ni odločila, pač pa je iz Slovamstva izločila Rusa jo. Za bolgarskega poslanika M i h a 1 -č e v a ki je odpotoval, je prečita 1 njegov govor Drof. Alfonz M u c h a. Mihalčev je v svojih izvajanjih s psihologičnega stališča orisal "se ono, kar zlasti združuje slovanske narode, in razložil težkoče slovanske poH+ike radi političnih sporov med slovanskimi narodi O razmerju Bolgarov k Slovanom je poudarjal, da Bolgari nikdar ne pozabijo (pa so že enkrat pozabili!), da je njih osvoboditev posledica slovanske vzajemnosti. Naglašal je svoje trd« no prepričanje, da se izmirtio in sporazumi Bolgari in Jugosloveni, in izrekel željo. da bi Cehi s svojim posredovanjem pospešili to izm&rjenje. Izmed Jugoslovenov je govorili vseuč prof. dr. Matija Murko. V svoji lepo zasnovani in logično izvedeni razpravi je uvodoma naglašal, da je od Jugcslbvenov-Hrvatov v 30 letih prošlega stoletja izšel ilirski pokret. ki je Imel za cilj združitev vseh Slovanov. Ta pokreft se je nadaljeval pod »jugoslovenslkim« imenom in, korakajoč rolko v roki s Čehi, končno izvojeval ustanovitev danačnie .TugiOf^aviije. Treba je iskati sintezo zaipada z vzhodom, im to bo cilj Slovanstva vobt-e. Izmirjenje z Bolgari je potrebno, zakaj Bolgar je če. trti jugoslovenski brat, in tega še pogreša Jugoslavija. Potrebna je praktična vzajemnost med Slovani. Za to le treba uvesti v šole pouk slovanskih jezikov in iz« dajati informativne knvfJge o kulturnem življenju posameznih slovanskih narodov. Lužički Srb Č v ž je opisal žalostni po« ložaj Lužičkih Srbov, poudarjali na pri tem, da Lužica veruje v boljšo svojo bodočnost, ker je trdna njena vera v ujedinjeno Slo. vanstvo. Cziko-svski, ataše poljskega poslaništva v Pragi, je rarefkeil ^eljo, da bi se stavanofilstvo izpopolnilo s siovanoznanjem. V to svrho se naj v šole uvede pouk o Slo-vanstvu in slovanskih narodih. K vzajemnemu spoznavanju lahko v izdatni meri prispeva časopisje, ki ga naj z vestmi zalaga med slovanska informacijska novinarska agencija, katero je treba čim najprej ustanoviti. V vzajemnem stiku naj bi delovala slovanska gledališka in filmslka podjetja, sistematično se naj prirejajo umetniške razstave. Praga je za osredotočenje tega dela kafkor nalašč, v nji se mora ustvariti središče za duševno simbiozo slovanskih narodov. Zastopnik ruske emigracije vseuč. pro-fesor dr. S p e k t o n s k i j je izjavil v besedah, prože-tih od žalosti nad tužno usodo njegove domovine, a v krepki veri, da ni propadel, marveč se pripravlja k novemu življenju, svoje prepričanje, da je smatrati sedanjo krizo Rusije za bolezen mladosti. V ruskem narodu baš pod vlado internacijonale narašča narodna zavest Zgodovina in kultura Rusije sta slovanski in ni nobenega dvoma, da stopi Rusija zopet v kulturne in politične stike s svobodnimi slovanskimi narodi. Emigracija v inozemstvu mora povedati to, česar ne smejo povedat! zasužnjeni brati doma: Bili smo slovamofili, postali smo Slovani! Ruska stvar je slovanska stvar Vseuč. prof. dr. K o 1 c je v dopisu raz« ložil stališče Ukrajincev z ozirom na slo. vannsko vprašanje. Beloruskemu vprašanju bo posvečen, kakor Je naznanil predsednik dr Nemec, poseben večer Prof. Taborsky je s češkoslova« škega stališča obširno razpravljal o slo-' vanski vzajemnosti, zlasti pa o praktičnem medseboinem sodelovanju slovanskih narodov. Zanimivo je, da je Havličkov pro« gram slovanske politike, kakor ga je leta 1850 definiral v svojem »Slovanu«, še danes aktualen in da s-e je mnogo točk tesa programa že uresničilo. Referent je podal celo vrsto nasvetov in predlogov za praktično izvajanje slovanske vzajemnosti, zlasti pa je priporočal ustanovitev slovanske čitalnice v PTagi. kar bo mogoče izvesti. čim bo dograjeno novo poslopje praške mestne knjižnice. S tem so bila izvajanja slovanskih kulturnih dela/vcev, ki so jim navzoči često pritrjevali in spremljali s ploskanjem, zaključena, resumS, ki je bil poverjen dr. Ant. H a j'n u, pa je bil odgoden do prihodnjega eestanlka. Prireditve, ki je bila v vsakem oziru prav dostojna manifestacija, so se udeležile številne odlične osebe političnih, literarnih in umetniških krogov, ki stoje v službi slovanske ideje. S. K. S. — V spomin narodnemu mučeniku. Dne 1 t. m. so v Trvštatu na Moravskem odkrili spominsko ploščo Antoninu Grmeli in Josipu Miillerju, ki sta bila dne 12. decembra 1914. kot prva češka borca za svobodo po avstrijskem prekem sodu obsojena v simrt na vešalih. Smrtna sodba ie bila še istega dne izvršena v Madorvicah v Galiciji. Antonin Grmela ie bil eden izmed prvih češkoslovaških dobrovoljcev. ki so na ruski strani osnovali češko dobrovolisko četo takozvano »češko družino«. Rusi so takrat porabliali češke dobrovolice večinoma za izvidniške službe. Taiko ie poslal tudi poveljnik 3. ruske armade Grmelo in niego-vega tovariša Jos. Miilleria za bok nemške j armade z r.alogo, da doženeta nieno številnost in njene načrte. Često .ie izdvel 1 slično misijo z največjim uspehom, to pot pa mu ni bila sreča mila. Pri Chrzanovcih so rfega in njegovega tovariša uieli. postavili oba "red vojni preki sod in tu obsodili na smrt. Kot prvi je bil obešen Grmela, za njim pa Miiller. Niiju krvnik pa ie bi! njih rojak čepek, ki je dobil nagrado za svoje krvniško delo' 20 kron. Grmela in Miiller sta bila prvi žrtvi v borbi za svobodo češkega naroda in tema dvema mučenikoma narodne misli so 1. t. m. v nidiu rodnem kraju sedai odkrili skromno spominsko ploščo, da bi ostal niiiu svetel spomin ohranjen še v poznih, rodovih. — Manifestacija za slovansko ujedinje-nje. Politični klub »Omladinaru-Devatde-satroilkfi v Pragi je priredil v petek 30. aprila zvečer v dvorani Svobode v Beran-kovem »Slovanskem hotelu« na Vinohra-dih manifestacijo za slovannsko ujedinje. Pred manifestacijo je bila ob 20. skupna prijateljska večerja. Prvi je govoril senator prof. B N e m e c o kongresu slovanske napredne mladine v Pragi leta 1891 O vzajemnih odnošajiih med slovanskimi narodi v sedanjosti in v bodočnosti so razpravljali poslanik Dimitrij Mihalčev za Bolgarijo, vsenč. prof dr. Matija Murko za Jugoslavijo, pravnik Iv. C u ž za Lužiške Srbe, vseuč. prof. dr. M. S z y j k o w s k i za Poljsko, vseuč. prof. dr. Evgenij S p e k. torskij za Rusijo in prof Pr. Tabor-s k f za češkoslovaško. Končni reznmS je imel poslanec dr. Antonin Hajn. Na to je operni pevec Vaclav Chmel dovršeno lepo zapelSmetamovo »Ne kamenujte pro-roky« in Šnajdr-Trnovskega »V šetci sme Slovania.« — Prirediiv je prekrasno uspela in napravila na številno pristno občinstvo I globok utls. Takšne prireditve bi bile [ umestne tudi po drugih slovanskih krajih. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (504 m. 10 k\V in KONIGS\VU. STERHAUSEN, 1300 m. 2 kW). BRESLAU (418 m. 10 k\V). DUNAJ (531 m. 7 k\V), RIM (425 m. 2 k\V), BRNO (521 m. 2.5 kW), DAVENTRV (1600 m 25 kW). NEDEUA. 9. V. BERLIN 20: Uvod v opero »Prodana neve. sta« za 11. maj . 20.30: Koncert vojaške kapele. BRESLAU 20.25: Vesele pesmi. (Sopran in tenor; spremlja klavir.) DUNAJ 19: Koncert. — 1 Rossini: Stabat mater, za soliste, mešani zbor in orke« ster. — 2. Andreas Romberg: Pesem o zvonu (Schiller), za soliste, mešani zbor in orkester. 21: Koncert. RIM 20.50: Domenico Ciinarosa: »Gianni« na in Bcrnardona«. (Muzikalna drama.) BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Mev« erbeer: Afričanka. 2. Verdi: Ples v maskah. 3. NVagner: Tannhauserf 20: Češke pesmi. DAVENTRY 20: Zvonenje in večernicc. 21.25: Koncert orkestra in solistov. PONEDELJEK. 10. V. BERLIN 20.20: HaussReimanov večer. — 1. Suppe: Uvertura opere »Die Frau Mei« sterin«. 2. Recitacije. 3. Vir. (Poletna godba.) 4. Recitacije. 5. Putpurri iz operete »Kneginja Čardoša«. BRESLAU 20.25: KI ' ski koncert. — Schumann, Brahms, Chopin, I.iszt. DUNAJ 21.20: Regerjcv večer Koncertne . akademije. RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon» cert. BRNO 19: Orkester tamburinov. 19.30: Pesmi. Nato zopet koncert tam« burinov in pesmi. DAVENTRY 20.50: »Figarova svatba«. Dru« go dejanje. 22: Komorna glasba in recitacije. TOREK. 11. V. BERLIN 20: »Prodana nevesta«. BRESLAU 20: »Prodana nevesta«. DUNAJ 20.15: Večer veselih predavanj. RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni kon« cert: Spontini, Tosti, Mascagni, Vival« di, Puccini, Boito. BRNO 18.40: Poročila o Vsesokolskem zletu v Pragi. 19: Koncert: 1. Novak: Sonata heroica. 2. Janaček: Dnevnik pogrešanega. 20: Arije in dueti iz francoskih oper. DAVENTRY 20: Balade. Koncert. (Sopran, alt, vijolina in klavir.) 21: Pesmi. 21.15: Koncert kraljeve aviatike. — 1. Mackenzie: Velika vojaška koračnica. 2. Royal Air Fone, koračnica. SREDA. 12. V. BERLIN 20.30: Veseli dialogi in dueti. BRESLAU 20.10: Max Reger: 1. Uvertura. 2. Variacije in fuga v Mozartovi temL 3. Študija za balet. DUNAJ 20: »Corregidor«. Opera v štirih dejanjih. (Hugo Wolf.) RIM 20.40: Odlomki iz opero »Manon. (Massenet) BRNO 19: Orkestralni koncert. 1. Puccini: Dekle z zlatega zapada. 2. Leoncavallo; Bajazzo. 3. Rossini: Othello. 20: Ura veselih pesmi in recitacij. DAVENTRY 19.25: Tretji Schumannov ve. čer. 20: Koncert orkestra in solistov: We« ber, Franck, Saint«Saens, Wagner, Ra» vel, Debussy, Borodin. ČETRTEK. 13. V. BERLIN 20: »Katastrofa«. (Nadaljevanje.) 20.30: Koncert. 1. Strauss: Burieska. 2. Rimsky»Korsakov: Cappriccio Espa« gnol 3. Čajkovski:: Peta simfonija, c> mol. BRESLAU 20.50: »Pri čaju«. Veseloigra v treh dej. DUNAJ 20: »Deklica iz predmestja«. Bur« ka v treh dej. (Nestroy.) RIM 20.40: Koncert vesele glasbe. BRNO 19: Orkestralni koncert: 1. Mozart: Non Juan. 2. Mozart: Čarobna piščal. 3. Beethoven: Egmont. 4. Beethoven: Andante. 5. Mendelsssohn: Škotska simfonija. 1. stavek. DAVENTRY 20: Alcock: Koračnica Nor. manov PETEK. 14. V. BERLIN 20:30: Pisan večer. (Orkester, so« listi, recitacije.) BRESLAU 20.25: Koncert šlezijskega Dc« želnega orkestra DUNAJ 19: Program iz Državne opere, ki pa še ni določen. RIM 20.40: Veliki VVagnerjcv večer. Izvaja« jo se odlomki sledečih del: Rienzi, Wal« kura »Die Meistersinger«, Večni mor« nar, Lohengrin, Tannhauser, Gottcr« dammer-ng, Tristan in Isolda, Parsifal, Rensko zlato. BRNO 19: Koncert orkestra tamburinov. 20: Odlomki iz operete »Netopir«. DAVENTRY 20.15: Peti Schumannov ve. čer. 21.45: Operna glasba. Anatole France: Iz „Epikurjevega vrta" O ženski. Krščanstvo je storilo veliko uslugo ljubezni, ko je iz nje napravilo greh. Izključilo je žensko cd duhovništva. Boji se je. Kaže, kako zelo je nevarna. Ponavlja s svetopisemskim propoved-nikom: »Ženske roke so podobne lovče-vim mrežam, laqueus venatorum.« — Opozarja nas. naj ne stavimo nanjo našega upanja: »Ne opirajte se t>b trs, ki ga pripogiba veter in ne polagajte vanjo svojega zaupanja, kajti vsako meso je kot zelišče in njegova slava mine kot ovenejo poljske cvetke.« Boji se zvijačnosti nje, ki je pogubila človeški rod: »Vsaka hudobija je majhna v primeri s hudobijo ženske. Brevis omnis malitia super malitiam mulieris.« Toda s tem da kaže pred njo tak strah, jo dela mogočno in strašno. Da razume človek ves zmisel teh maksim ie treba, da je občeval z mistiki. Treba je. da mu je potekala mladost v pobožnjaškem ozračju. Treba ie. da je oohaial tajne pobnžnosti. izpolnjeval bogoslužne vaje. Potrebno je, da je z dvanajstimi leti prebiral tiste vspod-budne knjižice, ki preprostim dušam odpirajo nadnaravni svet. Treba je. da je poznal zgodbo sv. Frančiška Borgie. ko razmišlja ob odprti rakvi kraljice Izabele, ali pa prikazen opatice Ver-montske svojim hčeram. Ta opatica je bila na glasu, da je svetnica, ko je umrla; in redovnice, ki so z njo delile njena angelska dela. so bile uverjene, da se nahaja v nebesih in klicale so jo rta pomoč v svojih molitvah. Toda prikazala se jim je nekega dne. bleda, z obleko vso v plamenih: »Molite zame,« jim je dejala. »Ko sem za mojega življenja sklenila nekega dne roke v molitev, sem pomislila, da so lepe. Zd?; se za to zlo misel pokorim v mukah vic. Spoznajte, hčerke moje, oboževanja vredno dobroto božjo in molite zame.« V teh drobnih spisih otroške teologije se nahaja na tisoče zgodb te vrste, ki vse previsoko cenijo čistost, da ne bi obenem napravile naslade neskončno j dragocene. j Zaradi njihove lepote je Cerkev napravila Aspazijo, Lais in Kleopatro za hudičevke, za dame iz pekla. Kakšna slava! Svetnica celo ne bi ostala zanjo neobčutljva. Najskromnejša m najstrožja ženska, ki noče nobenemu moškemu kaliti miru, bi ga hotela ugrabiti vsem. Njen napuh se prilagodeva opreznostim. 1 ki jih Cerkev uporablja napram nji. Ka- dar ji kriči sveti Anton: »Poberi se. žival!« ji ta groza laska. Vshičena je, ker je nevarnejša, nego more sama pomisliti. Toda ne laskajte si preveč, drage sestre; niste se pojavile na tem svetu že popolne in oborožene. Ob vašem nastopu ste bile lepo ponižne. Vaše prednice izza časov mamuta in orjaškega medveda niso imele nad lovcem iz skalnih duplin moči. kakršna je dana vam nad nami. Takrat ste bile koristne, bile ste potrebne; niste bile nepremagljive. Da govorim naravnost: v teh starodavnih dobah in še dolgo potem vam je nedostajalo dražesti Bile ste takrat podobne moškim in moški so bili podobni zverinam. Da je bilo iz vas mogoče vstvariti strahotno čudo. kakršno ste dandanes, da ste mogle postati ne-brižen in neomajeno vladajoč vzrok žrtev in zločinstev. vam je bilo t-eba dvojnega: civilizacije, ki vam je dala tančice, in vere. ki je nam vcepila tan-kovestnost. Odtlej je stvar urejena ve ste tajnost in ste greh. O vas sanjamo in za vas deremo v pogubo. Vzbuiate nam poželjenje in strah; na svetu se je pojavila ljubezenska blaznost. Nagon, ki vas nagib k pobožnosti. ie ne7motljiv. Imate pač dovolj povoda, da ljubite krščanstvo Podeseto-rflo je vašo moč. Poznate svetega Hieromina? V Rimu in v Aziji ste mu vlivale tako grozo, da je šel, da vam ubeži. v divjo puščavo. Tam, kjer se ie hranil s surovimi koreninami in ga ie solnce tako obžgalo. da ga ni bilo več kot počrnela koža. prilepljena na kosti, tam vas je našel zopet. Njegova pustinja je bila polna vaših podob, še lepših od vas samih Kajti dovolj so že preizkusili asketi resnico, da so sanje, ki jih vzbujate ve. boli zapeljive, če je to sploh mogoče, kot resničnost, ki jo morete nuditi. lii-jeronim je z enakim gnusom od.sran.ial spomin na vas in vašo navzočnost. Toda zaman je vstrajal v postu in v molitvi; polnile ste z omamljivinri slepimi vse njegovo življenje, iz katerega vas je bil pregnal. Takšna je moč ženske nad svetnikom! Dvomim, da bi bila njena moč tako silna napram stalnemu obiskovalcu Moulin-Rougea. P-"*ite. da del vaše oblasti ne izgine obenem z vero in da česa ne izgubite, ko prenehate biti — greh. Odkrito povedano, ne verjamem, da je racijonalizem koristen za vas. Na vašem mestu bi jaz ne ljubil fiziologov, ki so indiskretni in ki nas prenatančno tolmačijo. ki vam razlagajo, da ste bolne, kadar mislimo, da ste cduševljene in ki vašo vzvišeno sposobnost ljubiti in tr- peti imenujejo »prevladovanje refleksnih gibanj«. To ni način, na kakršen o vas govori »Legenda Aurea«: tam vas nazivi jejo: bela golobcia. lilija prečista in roža ljubezni. To ie prijetnejše, kot če trdijo, da ste histerične, da trpite na halucinacijah in na tnrtvičnosti. kot se to čuje dan na dan. odkar je zavladala zmagoslavna znanost. Končno še: če bi bil ženska, bi mrzil vse. ki.vas hočejo emancipirati in vas žele napraviti možu enake. Tirajo vas v propast. Lep dobiček za vas, če ste enakovredne kakemu advokatu ali apo-tekarju! Pazite: že ste se oropale nekaterih delcev vaše tajinstvenosti in vaše dražesti. Ni še vse izgubljeno: še se ubijajo zaradi vas; toda mladi fantje, ki sede v tramvajskem vozu, vas puste, da morate stati na pločniku Vaše če-ščer.je umira, izgineva obenem s starimi bogačastji. Mašim rodbinam orlporoiamo KOUNSKO lilo izvrsten pr datek h kavi. K splošni stavki na Angleškem London med stavko. — Prostovoljci prihajajo pred naborni urad v Whl-tehall ponujat vladi svojo pomoč. Množice prostovoljcev, večinoma brezposelni, ki jih sprejme vlada v službo. Vhod v Hyde-ParK, ki ga straži policija. William Mitchell-Thompson, višji komisar in ravnatelj brzojavne službe, ki mu je vlada poverila težko nalogo pre« skrbe z živili v času stavke. Komunistični poslanec Saklatvala, ki ie bil te dni obsojen na dva meseca je& in oa visoko globa Kako so bili umorjeni člani ruske carske rodbine Boljševiška zverstva in nečloveško ravnanje z nesrečnimi žrtvami. Krvava jekaterinburška tragedija, ki ;e zahtevala življenje vseh članov rodbine zadnjega ruskega carja Nikolaja II.. prekaša po svojih grozotah vse slične eksekucije, kar jih pozna zgodovina. Znano je. da so boljševiki ustrelili tudi carjevega brata velikega kneza Mihaila Aleksandroviča. Druge člane vladarske hiše Romanovih so boljševiki pomorili leta 1917. in 1918. tam. kjer so jih pač ujeli. Poboj članov carske rodbine pa se je izvršil blizu mesteca Alapajevska pri Jekaterinburgu. Podrobnosti o tem umoru opisuje sedaj švedski častnik J. Sflndenberg v helsingforskem švedskem dnevniku «Huiwodstadsbladet» v naslednjem: Za caričino sestro Elizabeto Feodo-rovno, ki se je umaknila še pred okto-bersko revolucijo v neki samostan blizu Moskve, se boljševiki do velike noči leta 1918. sploh niso zmenili Nekaj dni pred veliko nočjo so pa prišli v samostan in zapovedali veliki kneginji, da mora takoj zapustiti samostan in odpotovati z njimi. V spremstvu dveh zvestih nun so jo posadili v umazan vagon III. razreda in odpeljali pod močno vojaško eskorto v Jekaterinburg. Iz Jeka-terinburga so jo odpeljali v Alapajevsk, kjer so jo internirali v neki šoli. Kmalu nato so pripeljali v Alapaievsk tudi velikega kneza Sergeja Mihajloviča in Konstantina Konstantinoviča ter sina v Petrogradu ustreljenega kneza Pavla Aleksandroviča - Vladimirja Pavloviča. Aretirane člane carske rodbine so boljševiki močno zastražili in samo enkrat na teden jim je bilo dovoljeno hoditi v bližnjo cerkev. Dolgčas so preganjali s tem, da so delali na jetniškem vrtu. V juniju leta 1918. se je režim poostril in posečanje cerkve jim je bilo strogo prepovedano. Vsem aretiranim so vzeli civilne obleke in jih prisilili obleči jetniške halje. Obe omenjeni nuni so pozvali boljševiki v Jekaterinburg. kjer so ju postavili pred revolucionarno sodišče. da bi izsilili kako kompromitu-jočo izjavo o caričini sestri Obljubili so jima svobodo, če bi hoteli pričati zoper Elizabeto Feodorovno. Toda sodišče svojega cilja ni doseglo. 14. junija so odpeljali iz Alapajevska soprogo kneza Ivana Konstantinoviča. hčerko pokojnega srbskega kralja Heleno Petrovno, dočim je ostal njen mož v zaporih. 16. julija 1918. so odstranili iz šole vse aretirane, izvzemši člane carske rodbine. Stražo so znatno povečali Ob 10. «večer so se pripeljali pred šolsko poslopje člani alapajevskega sovjeta in zapovedali aretiranim članom carske rodbine, naj sedejo na pripravljene vozove. Veliki knez Sergej Mihajlovič je to zahtevo odločno odklonil, nakar so ga zvezali in vrgli na voz. Prvi umor je bil izvršen že med potjo. Neki vojak je potegnil revolver in ustrelil v glavo velikega kneza Sergeja, ki se je ves čas upiral. Cez nekaj ur se je ustavila eskorta s člani carske rodbine v gozdu pri globoki jami. oddaljeni od Alapajevska približno 10 angleških mili. Prva žrtev je bila velika kneginja Elizabeta Feodorovna. Boljševiki so jo privlekli na rob brezdna in jo smeje pozvali, naj sama skoči v prepad. Ker se je upirala so ji vojaki zavezali oči in jo pahnili v jamo. Za njo so vrgli v jamo nuno Barbaro. h kateri so privezali poprej truplo, velikega kneza Sergeja. Nato so sledili po vrsti bratje Ivan, Igor in Konstantin. ki so jih boljševiki med neslanimi dovtipi pometali v jamo. Ko je bilo delo končano, so vrgli vojaki za žrtvami v jamo več ročnih granat in odšli, ne da bi se zmenili za to. da-li so žrtve mrtve ali ne. V bližnjem grmu je bil skrit neki delavec, ki je po odhodu boljševikov iz Alapajevska pripovedoval podrobnosti zverske eksekucije narodni vojski. Čez nekaj dni so poslali boljševiki na lice mesta komisijo, ki je potegnila trupla iz globeli. Zdravniki so ugotovili, da so živeli nekateri člani carske rodbine v jami še najmanj 8 ur, ker jih granate niso ubile. Rešiti se pa niso mogli, ker so si pri padcu zlomili roke in noge. Delavec, ki je to pripovedoval, je omenil, da se je čulo iz jame še dolgo potem, ko so vojaki odšli, stokanje žrtev. Veliki knez Sergej je imel na rokah vse nohte odtrgane in njegovo truplo je bilo pokrito z ranami. Trupla so pokopali najprej v Alapajevsku Potem so jih koičakovske oblasti odpeljale v Čito, naposled pa v Peking, kjer so pokopani v nekem samostanu. Trupli velike kneginje Elizabete in nune Barbare je dala prepeljati angleška vlada na svoje stroške v Jeruzalem in pokopati blizu božjega groba. Newyorško pismo Je«en v pomladi. — Gradnja novih podzemskih železnic. — Najnoveiša m da newyorške Miss. - Zadnii tren^tk' v življenju bandita Chapmana. Newyork. koncem marca Kljub temu, da imamo oficijelno pomlad že dobrih par tednov, pa je o ka ki resnični pomladi v Newyorku in okolici bore malo znamenj. Vreme je hlad. no. dnevi večinoma mračni in pusti na rava še popolnoma mrtva: za melanholijo in pesimizem naravnost idealni pogoji. Drevje v parkih moli žalostno v nebo svoje golo vejevje, na katerem ni še niti sledu novega brstja. — Izprehod po zoologičnem vrtu v Bronx parku: Zveri leže len^ v svojih gajbah: primati gorile, orangutani in šimpanzi. ti čudo-viti pol-ljudje afriških džungel ki vzbujajo drugače s svojo inteligenco in vi. soko razvito možnostjo miselne iznajd ljivostl strmenje obiskovalcev, sede sedaj otopelih in brezizraznih obrazov v svojih kletkah, podobni resigniranim filozofom. To je ena stran Newyorka in zakasnele vigredl ki jo občutijo čuteči ljudje Na drugi strani pa so podjetniki in hladni računarjl ki jim popolnoma zadostuje. da se je udejstvila pomlad s tem, da je sneg skopneL Stavtoniki grade z mrzlično naglico kolosalne »nebopraske minerji rijejo pod zemljo in raztrelju-jejo z dinamitom soliden granit, ki tvori fundamentalni temelj tega modernega Babilona, da narede labirinte novih podzemskih železnic, kjer bodo zdrdrali vlaki v najbližji bodočnosti. Parne lo pate puhaje kopljejo in nakladajo na tovorne avtomobile kamenje, prst in gramoz do tai porušenih hiš. ki so jih podrli da na njih mestu z grade nove modeme palače. Vesel in značilen pojav je. ko človek vidi da se Amerikanci pri gradnji teh železobetonskfh kolosov ne ozirajo več samo na praktično stran poslopij, marveč da jim je sedaj i mnogo na tem. da je tudi pogled nanje prijeten estetične-mu okusu. Tipični ameriški nebotičniki, podobni visokim, neokusnim škatljam, so stvar preteklosti. Vse te nove železobe-tonske velikane grade sedaj v Pueblo-slogu. kakor so gradili Pueblo-Indijanci svoja skalnata bivališča. To je: petnajst do dvajset nadstropij gre navpično kvišku, vsaka tri ali štiri nadaljnja nadstropja Pa so pomaknjena nekoliko v notranjost stavbe. In pogled na skupine teh gigantov je res čudovit, posebno ponoči, ko so vrhovi osvetljeni od nevidnih električnih žarnic. Zdi se, kakor ]yi stal človek ob vznožju silnih Dolomitov ali veličastnih Koloradskih kani-onov. V zadnjem času so postali Amerikanci v pogledu mode zelo neodvisni in zdi se. da se ne oziraio mnogo na predpise pariških modnih diktatorjev in despotov. Drže se pač pravila: Nismo otroci in znamo sami hoditi. — No. treba e priznati, da se razumen Amerikanec ln Američanka nadvse lepo. preprosto in okusno oblačita. Toda ameriške da-mice nameravajo iti letos do skrajno sti. Sklenile so. da bo vsa njihova plesna toaleta tehtala 16 unč ali — en funti [n sicer: šolnčki 9 unč, »obleka« (lahka svila) 2 in pol unči — pet unč pa preostane za nogavice in ostale delikatno-sti, ki so še potrebne moderni Evini hčerki! V splošnem bo moški svet s to najnovejšo modo ameriških gospodičen najbrž popolnoma zadovoljen: drugo vprašanje pa je, če bodo ž njo zadovoljni tudi njih zaročenci in možje? . . . • Dne 6. aprila so v državi Connecti-cut, ki meji na državo Newyork, obesili v tamošnji kaznilnici bandita Chapmana. ki je pred dvema letoma oropal poštno pošiljatev za okroglo dva milijona dolarjev. Obdolžili so ga, da je ob neki priliki ustrelil nekega policista, česar mu pa niso nikdar dokazali toda so ga kljub temu obsodili na smrt. Izpovedi prič so si protislovile: zagovarjali so ga najboljši odvetniki, ki so se z vsemi legalnimi sredstvi boriK za njegovo življenje. Toda vsa njihova obupna borba je bila zaman. Chapman je do zadnjega trdil da je bil že s trenotkom. ko so ga nrijeli. obsojen na smrt. ker je bila baje taka želja izvestnih krogov. In kakor se zdi. je imel prav. Njegova justifikaciia je zbudila splošno pozornost da ne rečem ogorčenje, širom Unije. Sedaj pričenjajo prihajati na dan čudne stvari. Newyorško časopisje je uvedlo temeljito preiskavo o tej zadevi ter dognalo in javno pribilo. da je državni pravdnik, ki je spravil bandita na veša-la, zapeljal priče h krivemu pričevanju! Tako je med drugim štirim policistom-svedokom naroČil,, kaj naj izpovedo in kaj naj zamolče. Cela stvar je postala javen škandal, ki se ne bo dal na tihem potlačiti. Zdaj je zadeva v rokah sodišča v Washingtonu, in kakor kažejo vsa znamenja, se bo vršila še nekaka post mortem-obravnava. Chapman je postal čuden idol javnega mnenja, v očeh nekaterih pa celo nekak mučenik. Bil je mlad, komaj 381e-ten mož. finih manir in vljudnega vedenja. Kljub svoji slabotni telesni konsti-tuciji pa je moral imeti jeklene živce in nič ga ni moglo pripraviti iz ravnovesja njegove mirnosti. V zaporu se je poglabljal v pravo ameriškega kazenskega zakonika. čital ie v prevodih dela francoskih. ruskih in nemških klasikov ter z velikim razumevanjem analiziral in študiral duše, dejanja in nehania sedmerih obsojencev v Andrejevi »Povesti o sedmih obešenih« ... V smrt je šel brez besed in s stoičnim mirom. A. S. Poizkus valenja predpotop- Ameriški arheolog Chapman Andrews se je napotil pred časom v puščavo Gobi iskat važne arheološke predmete. Po dolgem iskanju je izprevidel. da se je njegova nada precej izjalovila. Zato pa je naletel na nekaj drugega, kar je mogoče še bolj zanimivo, kakor ostanki starodavnih palač in drugih zgradb. Naletel je namreč na večjo količino prastarih jajc dinozavra. Učenjak je poslal jajca v Newyork. kjer je nastalo nepopisno zanimanje za najdbo. Vseučilišče v Colgatu ie kupilo od paleonto-loškega muzeja v Newvorku eno jajce in je plačalo zanj 5000 dolarjev Pruie-sor Jonteston. ki predava na zavodu, je prišel kmalu nato na neobičajno misel. V radovednosti, če je jajce še latentno živo, je skonstruiral ogromen aparat za valenje, očisti! lupino kamenite navlake in položil jajce v aparat s primerno temperaturo. No. kakor poroča londonski «Daily Myror». se je profesorjev eksperiment obnese! tako-!e: Temperatura v jajcu je narastla. po par dneh nervoznega pričakovanja pa ie pad!a pod normalno stanje in je končala vse iluzije prevaranega profesorja. Učenjak ie odprl jajce in našel v notranjščini rnonstruoznn žival z ogromno, neproporcijonalno veliko glavo. Noge so bile čisto zakržlja-le. Tako je končal profesorjev eksperiment s splošnim razočaranjem Zdaj nima univerza v Colgatu niti jajca, niti dinozavra, profesor Jonteston pa ie izpostavljen roganju in posmehovanju. za marsikoga ;e: preskrba z oblačili. Za mnoge tega vprašanja ni, ker so našli vir, kjer se elegantno oblačijo z vsemi oblačili, sebe in svojce na najboljši in nailažji način, to ie: ori tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Bolnica in hotel pod eno streho Američani so začeli zidati hote!e in bolnice pod enim krovom. Tak tip do-slei neobičajne zgradbe predstavlja orjaški hotel Palmer House v Chicagu. Kdor si v tem hotelu pri obedu pokvari želodec, mu ni treba sesti v avtomobil in se peljati k zdravniku. Dovolj je, da pristopica do lifta. ki ga dvigne visoko nad hotelske prostore, kjer se nahaja bolnica in kjer ga zdravniki lahko takoj operirajo. Bolnišnica v hotelu, nastanjenem v nebotičniku, je najnovejši poizkus organizacije. ki skuša zvezati praktično udobnost z dobrimi poslovnimi interesi. V Ameriki je namreč statistično dokazano, da prihaja največ pacijentov iz hotelov. Posebno od hotela Palmer si zdravniki obetajo mnogo dela. Hotel ima že doslej 1000 prostorov, ko pa bo popolnoma dovršen, bo razpolagal z 2200 sobami. Število služinčadi znaša že sedaj nad 2000 oseb. Ce priračunamo k temu še osobje v bolnišnici, zdravnike, strežnike in druge uslužbence, bo v hotelu Palmer stalno zaposlenih okrog 5000 ljudi, kolikor ima pri nas prebivalstva že srednje veliko mestece. Bolnica v Palmerhousu se nahaja v 6. nadstropju ter ima 11 velikih prostorov. Seveda nima ta ustanova namena konkurirati zdraviliščem ali bolniškim napravam, ki morajo skrbeti za paci-jente v slučaju vsake bolezni. Namenjena je v prvi vrsti gostom, ki večkrat zbolijo in ki jim kaže prihraniti muke transporta in druge sitnosti V drugi vrsti pa je bolnica namenjena tudi hotelskemu osobju, ki mora čestokrat izčrpano in izmučeno zapustiti službo in oditi v zdravniško oskrbo. Načelo bolnice in hotela pod eno streho je torej eminent-no trgovskega pomena in bo tej svrhi nedvomno prav dobro služilo. Meč Karla Velikega Zakladnici dunajskega dvora grozi nenadomestna izguba. Meč Karla Velikega, ki se je uporabljal pri vseh obredih in slavnostih kronanja cesarja rimskega imperija z nemškimi podaniki, bo moral najbrže preiti v drugo posest. Meč zahtevajo Madžari. Pogajanja za finančno izenačenje med Madžarsko in Avstrijo so se sedaj ustavila baš na tej točki in samo od izročitve tega dragocenega predmeta je odvisen rezultat likvidacije zadev denarnega značaja. Meč Karla Velikega je posebno dragocen. Roč je obložen z zlatom in okrašen z dragimi kamni. Na Dunaju se seveda trudijo, da bi predmet ostal tudi naprej v dosedanji posesti, toda zahteve Madžarov, ki imajo očividno političen značaj, so tako energične, da jih bo težko odbiti. Sploh tvori vprašanje razdelitve zgodovinskih predmetov, ki so bili v posesti nekdanje avstro-ogrske mpnarhije, še vedno sporno vprašanje med vsemi nasledstvenimi državami. Republika bo morala radi tega utrpeti še marsikako bridko izgubo in med temi izgubami bo bržkone tudi meč Karla Velikega. Palača novega muzeja v narodnem parku v Tokiiu Stavba je stala 8,600.000 jenov. Kraljestvo mode Črno-bele kombinacije moda visokega poletja Četudi je bela barva v primeri z minulimi poletji skoro povsem izpodrinje-na iz okvira mode. se bn vendar vzdržala v. eni obliki: v kombinaciji s temno modro in posebno še s črno barvo. Številne možnosti teh kombinacij so dobro preizkušene in priljubljene, a ravno za letošnje poletje se na tej osnovi obetajo najboljši učinki. Povda-riti pa je treba predvsem, da ie ravno pri kombiniranju teh kontrastov treba ravnati po točnih modnih direktivah. Crno-bele kombinacije se ne nanašajo samo na obleke, marveč tudi na plašče in kepe. In temu primemo bodo te kombinacije letos izražene tudi v najrazličnejših materijalijah, predvsem se- veda v svili, v garniturah belega kine-škega krepa in črnega žoržeta. Naši modeli predočujejo varijacije elegantnega promenadnega kompleta. Enostavnost teh črno-belih kreacij je elegantno učinkovita, posebno še, če se z njimi sklada tudi ostala oprava: klobuček naj bo iz grosgraina ali modne slame ter opremljen z enostavnim trakom; čeveljčki morajo biti črni ali vsaj diskretno garnirani s kako temnejšo barvo, pod nobenim pogojem pa se ne smejo nositi beli čeveljčki; istotako je glede nogavic pripomniti, da je bela barva docela staromodna in da je torej navzlic črno-belim kontrastom treba izbrati nogavice v mesni barvi. Pomladanski ženski klobuk tricotini: sama lahka pokrivala, čudo« vito lahka, kakor jih dosedaj če ni bilo. V barvah prevladuje zelena, vijoliča« sta in rdeča, pa tudi medlo rožnata, le* seno*rožnata in absintovo«zelena. Tako se na kratko glasi pariško po« ročilo o letošnjih pomladanskih klobu« k:'h, katerih vzorce predočuje naša sli» ka. Za nemško modo (Berlin in Du= naj) pu se glede klobukov glasi devi« za: Svila, slama in čipke polagoma od« previjajo klobučevino. In še to je zna« čilno za nemško modo, da skuša vztrajno lansirati širokokrajnike. POLETNI KOMPLET, ki ga z malimi žrtvami izgotoviš sama. zahteva le tanko modno blago in lepo svilo: pongis, foulard ali vzorčast kine-ški krep. Obleka je lahko spričo velike veljavnosti vzorčastega materijala vrlo enostavna, a vendar ne bo zgrešila apartne učinkovitosti. Tak komplet se v poletju dobro obnaša doma kakor tudi v kopališču in na letovišču. Letošnji ženski kiobuki so kopije moški pokrival, kakor so jih nosili ali jih še nosijo v različnih deželah. Tako vidimo oblike, ki spominjajo na špan» ski sombrero, rusko čepico, orijental« ski turban, vidimo vzorce izza Louisa XIV., izza direktorija in L 1830. Opažamo na letošnjih ženskih klo= bukih veliko raznolikost v formi, a vsem tem oblikam je lastna obsežna, polna kalota (Kappchen). Primer: ba= tet, ki podeli obrazu svežost in mlas dost. V tem je novost: nič več klasičnih, stereotipnih, po istem vzorcu izdelanih kalot. Enoličnost je izgubila svoj čar. Kalote so postale individualne: šifona« ste. drapirane, mozaične, opremliene s transverzalnimi in diagonalnimi zgibi in spete z iglami, brošami, juveli. Vzlic temu s trdi, da se italijanskemu iavoau tekstilne-ga blaga v Jugoelavi.fi deda jo vedno večje f.ežkoče. Za votoeno blago so težikoče v novi carinski tarifi, ki ima povišane postavke piše, da namerava kamniška tvor. nioa smodnika ta meaec odpustiti 40 delavcev. S tem v zvezi se govori, da bo tvor. niča premeščena v Srbijo. AH se ta premestitev popolnoma resno pripravlja, naim ni znamo. = Na zadnji evinjski sejem v Celju se je prignalo 146 komadov svinj, od katerih je bilo prodanih 93 komadov. Cene so bCe naslednje: 5—6 tednov stari prasci 130, 6 do 7 tednov 150, 7—8 tednov 225. 10—12 tednov 325, 12—16 tednov 500—670 Dim za komad. Na svinjske sejme v Celje so začeli prihajati tudi tuji kupci in je kupčija precej živahna. Izbera Je običajno precej veliika. = Za oddajo veleprodaje tobaka fn cigaretnega papirja v prodajnem rajonu Krško se bo vršila licitacija 2. Junija t. 1. ob 11 dopoldne pri Upravi državnih monopolov v Beogradu. Licitacfijeki pogoja so razvidni fe razpisa, ki je na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljana. 8. maja. CURIH. Beograd 9.11, Berlin 123 05, New Vork 517, London 25.10, Pariz 16.25, Mflam 20 70, Praga 15.31, Budimpešta 0.00723S tri' četrt, Bukarešta 1 80, Sofija 3.72, Dunaj 72 95. TRST. Devize: Beograd 44.10—44.30, Dunaj 352—355, Pra«a 74—74.30, Pariz 78.25—78.75, London 121.20—121.40, New York 24.92—25.02, Curih 483—485, "Budimpešta 0.0349—0 0352, Bukarešta 8—8.50. Valute: dinarji 43.75—44.25, dolarji 24 08—24.95, 20 zlatih frankov 95—98, zlata lira 480.16 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.40, v Londonu (popoldne) 274, v New Yorku (7. t. m. po borzi) 1.76 ln pol. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v neposredni bližini glavnega kolodvora lastnik: Vaclav Stengel se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-borna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 3016 a ca Mestni stavbenik Pavel Bren Novo mesto :: se priporoča za vsa nadtalna in i I k temu sorodna dela. Cene zmerne. Pisarna Graaac! ;wo. J" Rude Dolničar gostilničar Vera Dolničar roj. Forte poročena ii?36-a Trbovlje-Maribor, 5 maja 1926 r \m JAK sn S1H LJUBLJANA Cospostetska cesta St S Najboljši šivalni stroji in pletilni ssroii — Izborne konstrukcije in alee^ntnj izvršitev i tovarne v Lmcu Ustanovljena 1867 Vezenje poučuje brezplačno, - Posamezni deli ko n šivalnih strojev l>ietni garancija. Pisalni stroji Adler in Urania. .-\uiei ni VJiama. — Kolesa iz prvih tovarn DDrliopp, Stvrla, Waffenrad, Kajser. HAJii^ji ZA OČI 'SMRT ZU13E¥IM' ahtevajte samo origmaln „Smrt iulje-vinua"! U apotekama m drogerjnma 1 zavo 10 Dinara LABORATORIJA LAMICO« Seograd Kondina 11 159 •—— izredna novost? - Patentna preproga-postelja ki ne potrebuje modroca in 10 vsaka osoba iahko nosi na rokah in ki je potrebna v vsak* hiši in hotelu kopali-ču n ladji stane samo Din 390-- po poštnem povzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja, za zgl3v iiike in blazine kg Din 60'—, rol-belo kg Din 100- 10 v Josip Brozovic kemička čistiona perja Zegi-eb, 3oš-iowičewa ulica šte». <8. ; m p r^pnnmnmnnniTra: 1111»11 u n n B m n m 1 □CE •9 Pošiljale p3 povzetju! Blago, katero ne konvenira, se v 14 dneh izmenja ali denar vrne. „WEKA" eksportna hiša za praktične stanovanjske potrebe. Maribor J. »1. Canharisva ulica štev. 2. n itf Vi plase 1 moški, .z močne angleške gum.rane tkanine Din 220, double 360, impreg. cover-coa; -.00, dež jopa i 00, us-njati suknjič 860. utročja trumi pelerina 100, damski gjm> plašč 250, Kakoi tud> jlače, obleke, površnikt tei sploh vso konfekcijo raz-><_. zelo znižani ceni veletrgovina v sTERMhCKI CELJE STEV 20 vzorci manufaKture se pobijejo v pogled, ■lustriran; cenik s čez 1000 slikami p? • astonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu orimerno povrnitev vožnje. -r^ovci engrc cene □ Zdravilišče * Bogaška * Slatina. Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznanl zdravilni vrelci: O | »TEMPEL« | »STYRI A« | | »DO NA T« | Zdravljenje vseh elodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srea, ledvic in jeter. Sezona: MA3 -SEPTEMBER. Cene zmerne. V pred in posezoni znaten popust Koncertira. vojaška godba Največja udobnost Radio. - Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. >622 a Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. aaaaoaamaxe]ixaxpttrrnxiljljl» juui n trmaomjifljulb inc]Dnntxr zana Din 72*—, boljša izdaja v poifran- coski vezav Din 100-—, poš nina Din 3 —. (P va knjiga Dekamerona ima v istih izdajah enake cene). Mirko Pretnar; ¥ pristana. Broš. D n 24—, v celo platno vezana Din 32—, poštnina Din 150 več ivan Lah: Fepe!nk. Narodna pravljica v šestih dejanjih Zbirke .Oder* 14. zvtzek. Bros Din 18—. poštnina 75 para. H. Sienkiewicz: Potop. 1. del Zgodovinski roman lz poljščine prevel dr. R. Mole 1926. Strani 598. Broš. Din 110 —, v pol platno vezana Din 124—, v celo platno Din 134-—, poštnina Din 6"— več" Kmetova M.: Večerna pisma. Broš. Din 16 —, celo platno Din 24 —. Thoma L.: lotkin rojstni dan. Bioš. Din 12-- Br. Nušič: Hala daea. (Oder 15. zv.) 0 gemsaarim^ : c c D D L D 0 C B E E E E E E E □ E B E Priporočamo novo izdaje romanov t Cyclaraen Breg. 22 Din, ve*. 27 Din. pošt 1-25 Din Agitator Broš. 18 Din, ve*. 23 Din. pošt 1*25 Dta Izdala Jih |t Tiskovna raflrnga v Ljubljani iaaxnni.ll »JJI II H U ILLIULJLJULJULJUL^^ ZAHVALA. Vsem onim, ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega soproga, očeta in sina, gospoda IVANA ŠTORA naša topla hvala. Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Perku za njegovo izredno pozornost do pokojnika v njegovi boie2ni. Gasil društvu, Sokolu v Mostah, gg p-, veem za genljhre žalostinke, društvu cest. železničarjev, darovalcem krasnih vencev ter vsem ostalim, ki so v tako mnogobrojnem številu počastili spomin blagega pokojnika. Se enkrat vsem presrčna hvala. NOVI VOD MAT, dne 8. maja 1926. 3731-a Žalujoči ostali. uj rra.n.m'i'ULE uijnminmmmi'n pri Brežicah. 3494 a Rad oaktivna therma do -f- 42° R proti rheumi, isch as m drugim slič-nim boleznim Sezona se prične s 15. maiem. (Do 15. iun ja 25°/o popusta pii sobah). Zeiezmska postaja Brežice ali Dobova Prijave na .Upra vo Čitežkih toplic v Brežicah*. Sričar $ ulica št. 3. Na javni sodni dražbi se bo prodala v ponede jek. dne 10. maja ob 10 do-old'ie pri sodišču v Ljubljani, soba št. 16 dvonadstropna Mša aa F«Iar> !lnem trgn štev. 3 v Ljubljani Hiša leži v sredini mesta nasproti frančiškansk cerkvi In ima dva lokala. 3/44-a Zahvala. Za vse dokaze toplega sočutja ob bolezni in smtti in za obilno udeležbo ob pogrebu našega nepozabnega soproga, oiir. očeta, gospoda izrekamo vsem in vsakemu posebej tem po om najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 8. maja 1926. Žalujoči ostali. Otvoritveno naznanilo. Vljudno obveščam spoštovano obč nstvu. da sem otvoril H&B na Kes!je*i cesti 2 (Mal!yjeva hiše) trgovino mm in Moijainega b\m Sp< štovane gospodinje dobe pn meni vedno prvovrstno in sveže blago po najnižjih cenah. Zagotavljam vestno in točno postrežbo ter se priporočam cenjeni naklonjenosti. S spoštovanjem Ciril Brajer. Erapinske Toplice kra! Zagreba. Hrvatska. 42" C termalna roda In blato zdravijo revmo, protttt. laohlu tenske bolezni i. t. d Soba . polno oskrbo dnevno Cm 50-— do 80 — za osebo. V pred- In posezoni znatni popusti. Volaika godba In drnge zabave. Ko-peljl v h 151, lastna elektrlfina razsvetljava I. t d. Pojasnila obvestila in prospekte daje kopeltfns j uprava Ilraplnske TopUoe. i- ^ .-C. ^ i:.-i. ■ ^ BLAGAJNICARKA, VAJENEC, (pic-coio) iu TOČiLBiiK (Schankbursch) za rtstavracijo v Ljubljani se išče. Ponudoe na anončni zavod .APOLO', Ljubljana, Stari trg štev. 19/11 ,-.fc86-a A I * I t i?r©im©s8vslnžbo v deliiiatesno trgovino in to« čiinžco vešča prodajalka s pr:njerjo Iravoiio. — Ponudbe aa upravo „Jutra" pod ..VSiČA". 36bi3-a s/2» HP, v dobrem stanju, general. rep. in novo lakiran se ceno proda. — Naslov pove uprava »Juha", 3-9>a Na vagone in na drobno bukova >n hrastova drva ter bukovo og!ie astne produkcije, vsakovrsten ohrogH les, dalje trboveljski preme g. trateč po konkurenčnih cenah pri tvrdki B. Marušič, Liubljana — Sv. Petra cesta štev. 40, Najceneje in najbolje si za pomlad iti poletje oskrb te raznovrstno usnie kakor n. pr. boks od 14 Din napre, pri tvrdki Fran Erjavec Ljubljana, Stari trg itev. 11 a. Preprliajte se o tem! 3356 * Gaston Leroux; s7 Prikazen v Operi »Čemu tedaj toliko besedi... Gotovo ga ljubite. Vaš strah, vaša groza, vse to je tudi ljubezen, ljubezen najslajše vrste! Tista, ki je ne maramo priznati!« je trpko razlagal Raoul. »Ljubezen, ki zadrhtite pri misli nanjo... Pomislite vendar: človek, ki prebiva v palači pod zemljo!« Zakrohotal se je ... »Ali hočete, da se vrnem tja?« ga je osorno prekinila deklica... »Pazite se, Raoul; rekla sem vam že, da me potem ne bo nikdar več nazaj!« Strašna tišina je zavladala med njimi tremi... dvema, ki sta govorila, in senco, ki je poslušala ... »Preden odgovorim,« je končno dejal Raoul s počasnim glasom, »bi želel vedeti, kakšno čustvo vam tedaj zbuia. ako ga ne sovražite ..« »Grozo!...« To besedo je bruhnila s tako silo. da je zadušila ječanje noči. »Strašno pri tem je,« je nadaljevala z rastočo vročico, »da me je groza pred njim in ga vendar ne sovražim. Kako naj ga sovražim. Raoul? Zamislite si Erika na kolenih pred menoj v jezerskem bivališču, pod zemljo. Obtožuje se in se proklinja in me prosi odpuščanja!... Priznava prevaro! Toda ljubi me! Pred noge mi polaga neizmerno. tragično ljubezen!.. Ukradel me je iz ljubezni!... toda spoštuje me, plazi se pred menoj, ječi. plaka!.. In ko vstanem. Raoul. ko mu rečem, da ga morem samo prezirati, če mi brez odlašanja ne vrne prostosti ki me je je oropal: mi jo — kdo bi verjel? — ponudi.. Takoj lahko odidem! Pripravljen je. pokazati mi tajinstveno pot... Toda . . toda vstal je. in tedaj sem se spomnila, ako ni fantom, ne angel, ne duh, da je še vedno Glas. zakaj pel je!... Poslušala sem ga... in ostala sem!... Tisti večer nisva govorila nobene besede več... Prijel je za harfo in glas človekov, glas angelski je zapel Desdemonino romanco. Pri spominu, da sem jo tudi sama že pela, me jt postalo kar sram. Prijatelj, glasba ima moč, da ob njenih zvokih izgine ves zunanji svet in ostane samo njen čar Pozabila sem na svojo čudno zgodbo Živel je edino Klas in v opoju sem mu sledila na harmoničnem poletu kakor Orfejeva čreda! Vodil me je v bol in radost, v muke in v veselost, v smrt in v zmagoslavno svatova-nje . Poslušala setn .. On pa je pel... Pel je neznane stvari... novo muziko, ki je zbudila v meni čudni učinek sladkosti, koprne-nja, spokojnosti... muzika, ki je razburkala dušo, pa jo polagoma zopet pomirila in jo odvedla na prag sanj. Zaspala sem. Ko sem se zbudila, sem ležala sama na naslanjaču, v preprosti sobici, opremljeni z vsakdanjo poteljo iz mahagonovca, s stenami, prevlečenimi s jouyškim platnom. Razsvetljevala io je svetlljka, stoječa na starinski komodi. Z dlanjo sem si otrla čelo, kakor da hočem odgnati zle sanje... Žalibog sem se hitro prepričala, da nisem sanjala! Bila sem jetnica. Iz svoje sobe nisem mogla nikamor drugam kot v nadvse udobno kopalnico z gorko in mrzlo vodo. Ko sem se vrnila v sobo, sem zagledala na komodi z rdečilom pisan list, ki me je popolnoma poučil o mojem žalostnem položaju in bi mi pregnal zadnji dvom o resničnosti dogodkov, če bi bilo sploh še potrebno: »Ljuba Kristina!« je stalo na listu. »Bodite popolnoma brez skrbi za svojo usodo. Na svetu nimate boljšega in spoštljivejšega prijatelja od mene. V tem trenutku ste sami v stanovanju, ki je namenjeno vam. Odhajam v mesto, da nakupim perilo, ki ga boste morda rabili.« »Nobenega dvoma ni več, da sem padla v roke blazniku! Kaj se zgodi z menoj? Koliko časa me misli ta ničvrednež še držati zaprto v svoji podzemeljski ječi?« Tekala sem po malem stanovanju kakor brezumna in iskala še vedno izhod, ki ga ni bilo nikjer Grenko sem si očitala svojo glupo praznovernost in z grozovito naslado sem se posmehovala dovršeni nedolžnosti, s katero sem sprejela skozi stene Glas glasbenega duha . Taka neumnica se pač mora pripraviti na najnezaslišanejše katastrofe in jih tudi po vsej pravici zasluži. Mikalo me je, da se bijem. in začela sem se smejati in obenem jokati sama nad seboj. V takem stanju me je našel Erik. Potrkal je naglo trikrat na steno in mirno vstopil skozi vrata, ki jih prej nisem opazila Pustil jih je odprta. Obložen je bil s škatlami in zavitki. Brez naglice je odložil svoj tovor na posteljo, medtem ko sem ga obkladala z žaljivkami in ga pozivala, naj skine to masko, če si domišljuje, da skriva pod njo obraz poštenega človeka. Odgovoril mi je: »Nikdar ne boste videli Erikovega obraza.« Pokaral me ie. zakaj se nisem še umila in napravila ob tem poznem času. Blagovolil me je obvestiti, da je že dve popoldne. Dal mi je pol ure časa, da popravim, kar sem zamudila Pri ten, se ie potrudil, da je navil mojo uro in jo naravna! po svoji. Povabil me je, naj pridem nato v jedilnico, kjer naju čaka imenitno kosilo. Bila sem silno lačna Zaloputnila sem vrata za njim in stopila v umivalnico. Oborožila sem se z ličnimi škarjami, ki sem jih našla na umivalniku, in se odpravila v kopel. Odločena sem bila, da se umorim, če bi se Erik ne obnašal kot pošten človek, potem ko seje izkazal blaznega. Hlad vode mi je izvrstno prijal in ko sem sc zopet pokazala pred Erikom, sem storila modri sklep, da ga ne bom dražila in ne žalila, marveč se mu po potrebi celo dobrikala, samo da mi čim prej vrne prostost. Erik je sam začel razlagati, kakšne načrte ima z menoj, češ da me hoče pomiriti. Preveč da mu je všeč moja družba, da bi se je kar takoj odrekel, kakor je trenutno privolil prejšnjo noč spričo ogorčenega izliva moje groze. Zdaj pa sem gotovo že uvidela, da se mi ga ni prav nič treba bati. Ljubi me, toda rekel mi bo to le, v kolikor mu sama dovolim. Cel ostali čas pa bo minil v glasbi. »Kaj se pravi to: »ostali čas«? Odgovoril mi je odločno: »Pet dni.« »In potem bom prosta?« »Prosti boste. Krstina, zakaj ko poteče teh pet dni, boste zgubili strah pred menoj in tedaj se boste včasih vrnili, da posetite ubogega Erika!...« Glas, s katerim je izgovoril zadnje besede, me je globoko pretresel. Čutila sem v njem tako resničen, tako pomilovanja vreden obup, da sem vsa ginjena uprla pogled v masko. Oči nisem mogla videti za krinko in to je le še povečalo čudni občutek nelagodnosti, s katerim sem motrila to skrivnostno krpo črne svile. Toda izpod tkanine so zdrknile po maskini bradi ena, dve, tri, štiri solze. Nemo mi je pokazal sebi nasproti sedež za malo, okroglo mizo sredi sobe, kjer je prejšnjo noč igral na harfo. Sedla sem vsa vznemirjena. Vendar sem zaužila z veliko slastjo nekaj rakov in perot-nico piščanca ter izpila kozarec tokajca, ki ga je, kakor mi je rekel, sam prinesel iz koenigsberških kleti, kamor je nekoč zahajal Falstaff. Sam pa ni ne jedel ne pil. Vprašala sem ga, odkod je in če ime Erik ne kaže skandinavskega pokolenja. Odgovoril mi je. da nima ne imena ne domovine in da si je ime Erik nadel čisto slučajno. Vprašala sem ga, zakaj ni našel drugega načina, da mi razodene svojo ljubezen, marveč me je ugrabil in me zaprl pod zemljol »Težko je,« sem dejala, »ljubiti v grobu.« »Človek ima «sestanke» pač tam, kjer mu je to mogoče!« Nato je vstal in mi prožil prste, zakaj želel mi je razkazati svoje stanovanje. Toda s krikom sem izmaknila roko. Tisto, česar sem se dotaknila, je bilo vlažno in koščeno obenem in spomnila sem se, da diše njegove roke po mrliču. »Oh. oprostite mi!« je zaječal. Odpahnil je vrata pred seboj. »To je moja oba,« je dejal. »Dokaj zanimiva je... če jo hočete pogledati?« Penzija 55-60 Din Milo podnebje, izleti v okolico, Kopanje I solnčenje itd. Priporoča se 108 Dinko Radii, vlasnli. LJi-JLJl. i' I II I. •■ I' H <-. ---------M-• ■-■----- Originalne potrebščine zo OPflLOGRflPH. Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUDVIG BARAGA 112 |V LJUBLJANA, Selenburgova ulica 5t. 6. Telefon 41. 980 Stioant kamgarnt tn ševijott r veliki izbiri po ugodni ven * 8ob it e # v obče znara, naa 50 tet obstoječi manuf trgovini M. Stiihiaui ,&ri Škofu" Ljubuana Zunanjim naročnikom se vosuja tudi do oošti i. sobi, kuhinja, soba za siuš. kinjo in pritlkline v sredi mesta se zamenja za večje v bližini Kongresnega trga preti nagradi. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod ,S A 3* 347 » m Damske platnene čevlje po Din 95- sledečih barv: bele, sive, rjave, drap ln črne i leseno ah usnjeno peto dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 6. Pošilja se tud po poštnem povzetju. 68- EVMATIZ ZAHVALNA IZJAVA Gospodu dr. 1. Rahlejevu Beograd, Kosovska ul. 43. Bolan sem že dolgo let na revmatizmu m n takeg* bitja na svetu, kateremu bi mogel želeti bolečine, ki sem lih jai pretrpel Zdravilo sem uporablja lako kot ste mi Vi v svojem navndiiu naznačil' in v stini sem ozdrave popolnoma in dobro Ne preostaja mi diugo kot da se Vam najtop eje zahvalim. Ne moiem kar prosto Izreči svoio nai globljo zahvalo za Vaše zdiavilo .Radio Balsamika* Prosin da mi nošljete še eno stekleničico za slučaj, če se mi bolezen povrne. Zadnji čas je pršlo k meni nebro l|udi, k sem jim dal Vašo adreso. Zahvaljujem se Vam Še enkrai za Vaše odlično zdravilo m ozdravljenje. Tisočkrat hvala I Vaš vdam klijent Jakob Hrovatin, gostilničai, Velike Lašče Zdravilo .Radio Balsamika• izdeluje, prodaja in razpošilja laboratorij »RADIO BALSAMIKA\ oo povzetju Beograd. Kosovska 43. 106 E9SSB{5!9SS!SSISSBBEamBSiBBS riTpiTriTri^ ie najboljša pomočnica marljive gospodinje. E]0EElE]E30SQ0BI!]B00000n 300B0E0BOL V ponedeljek dne 10. maja ob y2 9 uri dopoldne se bodo prodali v Lfnblgani na Mirja št. 11 sledeči predmeti: parna lokomobila ca 12HP, električni motor 10 HP, dvigalo za opeko pri stavbah, razni stavbni materijal in potrebščine za stavbenike, dalje različno pohištvo kakor: omare, stoli, zavese, podstavki, ure, preproge, jedilni servisi i. t d. Knpoi se vabijo. ■MSI a feJ l—J anomi .H JI .».p i T^[?n(rifrifiHPHH?rifrirrifr^ ^^□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Dni fgaziaanilo preselitve, STAVBNA DRUŽBA D. D. preje v Levstikovi ul. 19 nosluje od 1. maja t. I. v svojih lastnih prostorih n 33 Vrtača štev. 5 R Družba prevzema vsa v njeno stroko spadajoča dela, R Kakor: stavbena, mizarska, tesarska, ključavničarska in □ -olarska. — Nadalje prodaja razni stavbni materijal, □ Kakor: zidno in strešno opeko, skrilj, kamen lomljenec, □ mavec, vsakovrsten stavbni les i. t. d □ Točno in solidno delo pri izredno ugodnih cenah •.. inDDnnnnaaanaannnnDDDaaaaDanaDnDaDaDnaDcaju Prva slovenska restavracija fn pension Jilla Lydia" Gradež Novo zidana hiša s krasnimi sobami in vrtom ob morski obali. Pred in po sezoni znižane cene. 3742-a Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog Josip Petric sodni aficijal o pok. v petek, dne 7. t. m. preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši danes ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Štepanja vas 74. na domače pokopališče. Stopanja vas, dne 8. maja 1926. j735-a Žalujoči ostali. Potrtim srcem naznanjamo da je naš predobri •oprog in oče, eospod JOSIP iCilAVAl«JA uradnih (viakovodja) drž. žel. med izvrševanjem službe v Boh. Bistrici v 45. letu svoie starosti dne L maja 1926 nenadoma preminul. Maša zadušnica se bode brala pri čč. oo. frančiškanih v torek dne 10. maja 1926 ob 9. popoldne. ZAHVALA. Za tako obilno tolažbo in iskreno sočutje ob usodnem udarcu prebridke, nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga in očeta bodi izrečena tem potom srčna zahvala vsem on.m, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Nadalje vsem darovalcem vencev in šopkov, kakor tudi za iskreno izražanje sožal a •istmeno ali pismeno. — Posebno se pa zahvaljujemo za usluge in požrtvovalnost g. Alb. Bruhmenu, jugosl. delegatu, g. Bizjaku, nač. v Boh Bistrici, g Žemlji, nač. post. Ljubljana, gl. kol., gg. okr. glavarju in zdravniku iz Radovljice, gg. Kuštrinu, BOhmu, Mediji ter vsem, ki so pripomogli urediti prevoz in tako časten pogreb po kojnika. — Nadalje č. g. duhovniku v Boh. Bistrici, >ei. godbi ter vsem stanovskim tovarišem. 3732-a Vsem še enkrat srčna hvala! LJUBLJANA-BOVEC, dne 9. maja 1926. žalujoči ostali: Narila tavanja, soproga, Ma. Dan ca. hčerki Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najraanjli znesek Din 5*—. Ženltve, dopisovanje ter »glasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din 10'—t Zastopnice ženskih društev najprisrčneje vabim k važnemu sestanku ki bo t torek, 11. maja ob 5. mi t restavraciji Zvezda — Franja Tavčarjeva. 12608 Olepševalno društvo v Ptuju vabi na svoj občni zbor ki te vrti danes ob 3. uri popoldne v društveni Švi-carijl v Ljudskem vrtu. 12739 «Bajtar» registrovana stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, sklicuje sestanek vseh članov v restavraciji »Miklič* poleg glavnega kolodvora na dan 13. t. m. ob 9. uri. — Sestanek je obvezen za člane, ki so kupili parcele. 12672 Inštruiram matematiko in klasične jezike, specijelno za nižje razrede srednjih Sol. Ponudbe na upravo «Jutra> pod »Pouk*. 128Ž6 Radi spopolnitve italijanščine se iSče konverzacija po možnosti v večernih urah. Ponudbe z navedbo honorarja na upr. »Jutra* pod značko »Konverzacija*. 12798 Pouk T italijanščini In nemščini se daje. Naslov pove upr. »Jutra*. 12909 dobe' l Dobra kuharica snažna, poštena in zanesljiva, ki kuha popolnoma samostojno, ali pa se ji tudi malo pomaga — samo da opravlja tudi dru^a hišna dela, stara 25—33 let, se sprejme. — Ljubiti mora otroke. V pomoli ji Je ie postreinica__Naslov pove uprava «Jutra». 12781 Učenka (šteparica) te sprejme takoj na Krekovem trgu 10, IL Dadstr. 12705 Zavaroval, uradnika isveSbanega organizatorja, sprejme zavarovalnica v Ljubljani. — Stalna služba, pokojnina in bonitete službene pragmatike. Oferte na upravo »Jutra' pod značko .Zivljenska eksistenca«. 12747 Izdatni postranski zaslužek nudi trgovsko podjetje v Ljubljani sposobnim posredovalcem. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko •Posredovalec«. 12744 Aktivni kakor reducirani javni In zasebni uradniki ki žele svoj prosti čas posvetiti resnemu delu, naj javijo svoj naslov na upr. »Jutra* pod značko «Cas Je zlato«. 12746 Volonterko sprejme gospodarska pisarna T r i 6 u č v Ljubljani-Glince — potom pismenih ponudb. M874 Zastopnik se išče za obiske pri zasebnih strankah. Razpečavanje prvovrstnih novosti, ki se jih rabi v vsakem gospodinjstvu. — Predstaviti pri »Uranus*, dr. z o. z., Ljubljana, Krakovski nasip 26. 12869 Pletilja nogav"c vešča in marljiva, mlado dekle, se išče. Dobi celo oskrbo v hiši in plačo po pridnosti. Ponudbe na naslov: Strojna pletiona, Zagreb, Kaptol 17. 12819 Šlirje dobri zidarji se sprejmejo v stalno delo. Zglasiti se- je v nedeljo med 11.—12. uro v gostilni Medved, Linhartova ulica. 12908 Likarice izvežbane v damskem perilu, se sprejmejo takoj v večje podjetje. — Naslov v upravi »Jutra*. 151 Avtogenskl varilec razumen in brezpogojno samostojen, se išče. Ponudbe na Splošno stavbno družbo, Tezno-Maribor. 11445 Kovaškega delovodjo z izkušnjo, pridnega, sprejmem takoj. Vprašanja na podružnico »Jutra» v Celju 12599 Učenec pošten, z dobro šolsko izobrazbo, kateri ima veselje za trgovino, se takoj sprejme. Josip Rojnik, Polzela. 11415 Damsko frizerko le prvovrstno moč, Bprej-mem. Pbnudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevami na upr. »Jutra* pod »Takoj 630». 12060 Natakarica vešča, se išče za prevzem bifeja na račun, na zelo prometni točki v Mariboru, proti primerni kavciji. — Pojasnila daje oglasni zavod K o t a S i i, Uaribor, Slomškov trg. 1261« Služkinja ■(ara do 30 let, se išče k majlmi družini (2 otroka: 2% in 1 L) za 15. maj. — Znati mora nekoliko kuhati in opravljati vsa hišna dela. Predstaviti se tTeba na Bimski cesti it. 6, pritličje, desno. 12739 Prodajalec ali prodajalka dobro izvežbana moč v delikatesni trgovini, se išče. Dopise na upravo »Jutra* pod Šifro »Delikatesa 728». 12728 300 krojačev sposobnih za samo boljšo kdnfekcijo, potrebujemo. — Pri osebni prijavi se služba lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe se ne uva-žujejo. MebanitSka tvornica očujela d. d., Zagreb, Savska 20. 15698 Mlado, boljše dekle začetnico, išče majhna družina. Ponudbe pod značko «15. maj 641» na upravo »Jutra*. 12641 Dekle ki bi imelo veselje za strojno pletenje nogavic in zna malo šivati, sprejme Kobald, Streliška uliea 24. 12757 Kontoristinja zmožna slov. In nemškega jezika, se sprejme takoj na deželo. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod Šifro »Zanesljiva moč*. Reflektira se le na starejšo moč. 12754 Več krznarskih pomočnikov se sprejme v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Krznar*. 12675 Radio-mehanika eventuelno kot družabnika, iščem. Ponudbe pod šifro »Indukt* na upr. »Jutra*. 12653 Duhovnik srednje starosti, z akademsko spremo, veič jezikov, Išče primerno privatno službo Reflektira v prvi vrsti na •Un in oskrbo. Naslov v Hpravi «Jutra*. 12701 Gospodična samostojna knjigovodkinja, dobra slovenska in nemška korespondentinja ter bitra strojepiska, išče službe. — Cenjene dopise pod značko «Zanesljiva 370» na upravo «Jutra». 12794 Drž. pravdnik _ komercijelno izobrazbo in večletno prakso v trgovsko-industr. podjetju, samostojen knjigovodja in korospon-dent v slov., nem., ital. in franc. jeziku, vešč strojepisja, ieli primerne sinite za popoldanske ure (od 2—7). Ponudbe se prosijo na upr. »Jutra* pod lifro •Zanesljiv 880». 12880 Strojepiska izurjena, z dolgoletno prakso, išče službe. Sla bi tudi kot blapajničarka. Ponudbe z navedbo plače na upravo :Jutra» pod značko »Bln-gajničarka 14». 12868 Trg. pomočnik popolnoflfii izurjen v trgovini mešanega blaga, i&če primerne službe za takoj v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Trezen*. 12600 Elektromonter vsestransko verziran, išče službe. Naslov pove unr. »Jutra*. 12714 Konceptni uradnik in vodja odvetniške pisarne, izvežban, z lžletno prakso, išče s 15. majem primerno službo, najraje v kakem pTOvincijalnem mestu Slovenije. Eventuelno sprejme tudi mesto slov.-nem. korespondenta pri kakem večjem trg.-industr. podjetju. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod «F. K.» na upravo »Jutra* v' Ljubljani. 11449 Prodajalka prvovrstna moč, vajena v manufakturni, špecerijski in delikatesni stroki ter meš. tegovini, zmožna slov. in srbohrv., želi s 1. junijem >rimerne službe v Ljubljani Naslov pove uprava »Jutra* 11263 Zače niča trg. tečaja, želi mesta v kaki pisarni. Naslov v upr. »Jutra*. 12878 Uradnik zmožen več jszikov, knjigovodstva in korespondence želi vstopiti v pisarno večjega podjetja katerekoli stroke. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Trezen in zanesljiv 7071». 12859 Šofer trezen in zanesljiv, izučen ključavničar, star 28 let, išče službe. Zasluženo trimesečno plačo pusti kot kavcijo. Pismene ponudbe se prosi pod značko »Zanesljiv 28» na upr. »Jutra* 12727 Šivilja išče dela; gre tudi na dom. Naslov pove uprava «Jutra» 12721 Delovodja tvrdke splošnega ključavničarstva, pri kateri 6luži že več let, želi premeniti mesto — gre tudi na deželo, event. v Srbijo. Prevzame tudi delavnico v najem. — Ponudbe z navedbo plače prosim na upravo »Jutra* pod »Ključavničarski delovodja*. 12902 Carinski deklarant s pravom na pregled po čl. 40. c. z., išče službe. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Deklarant». 11251 Dve sestri iščeta službe, prva kot natakarica - začetnica, druga kot pomočnica pri kuharici, ker ima veselje priučiti se boljši kuhi — najraje na Gorenjskem. Nastop s 15. majem. Drugo po dogovoru Naslov pove uprava »Jutra; 12907 Prodajala mlajša moč z dobrimi spričevali in priporočili, išče službo v privatni trgovini. Voljna je tudi pomagati pri gospodinjstvu. Naslov pove podružnica »Jutra* v Mariboru. 11215 Blagajničarka išče stalno mesto. Ponudbe pod »Sirota brez staršev* na upravo »Jutra*. 11463 Učenca ali učenko takoj sprejme fotograf 1. Pogačnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 3. 12589 Fotograf, vajenca sprejmem. Naslov v upravi »Jutra*. 11481 (iščejo) Strojnik jugoslovanski državljan, z dobrimi spričevali, vajen parne lokomobile in na bencin, zmožen vseh popravil, želi službe. — Naslov pove uprava »Jutra* 12761 Postrežnica gre snažit na dom po 2 Din na uro. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Po-strežnica». 12778 Slaščičar, vajenca in pomočnika sprejme takoj S o p p e r v Novem mestu. — Hrana in stanovanje v hiši. 12689 Služkinja dobi takoj službo pri boljši rodbini na deželi, če je Sidno, močno in urno do-e, in zna tudi dobro kuhati ter opravljati vsa druga hišna dela. Naslov v upravi »Jutra*. 12870 2 trgovska pomočnika(ici) prvovrstne solidne moči se sprejmeta v Ljubljani De- likatesna siToka ima pred- nost Ponudbe z navedbo dosedanjega službovala in 8 sliko na upravo »Jutra* pod »Stalno 218». 11218 Vpok. žel. uradnik 40 let star. z večletno priv. prakso, zdrav in agilen, išče ob skromnih zahtevah primerno mesto. Vešč je knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških poslov. Cenjene ponudbe pod »Delaven 1500» na upravo »Jufcra*. 12713 Gospa pridna in poštena, išče mesta gospodinje — gre tudi kot blagajn i čarka ali prodajalka. Cenjene ponudbe prosi na upravo »Jutra* pod značko »Hvaležna 43». 12801 Blagajničarka išče me6ta Večletna praksa z dobrimi spričevali. Pomaga event. tudi v pisarni ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Jutra». 11473 Mlad šofer izučen avtomehanik, vojaščine prost. išče službe za takoj ali pozneje. Ob prostem času prime za vsako delo. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra» pod šifro »Mehanik-šofer*. 11454 30.000 Din dam onemu podjetju, ki me stalno zaposli kot strojnika, S roti sigurni garanciji in obrim obrestim. Naslov v upr. »Jutra*. 12695 Prodajalka mlajša moč, išče mesta v trgovini, bodisi v mestu ali na deželi. Nastop po dogovoru. Ponudb« na upr. »Jutra* pod značko .Zanesljiva 736». 12738 Trg. pomočnica začetnica, i i i e kjerkoli službo. Opravlja ta d) druga hllna dela la gre nekaj časa brezplačno. — Cenj. ponudb« pod mačko .Zanesljiva 99» na n pravo .Jutra«. 12707 Uradnik drž. železnic v pok., išče zaupno mesto, event. kot inkasant. Dopfee na upravo »Jutra* pod »K. S. 590». 12590 Železnšnsr! poln, starejši veščak engros in detailu. spreten marljiv in zanesljiv sodelavec, prosi proti zelo zmernim zahtevkom službo v mestu ali na deželi, kak.r skladiščnik, od-premnik ali poslovnik. Ponudbe prosi na upravo .Jutra, sod »Spreten in uspele® 870». 1288S Gospa, vešča bilanc iSle za Junij ia julij začasnega zaposlenja v nradu ali na domu. Ponudbe na upravo «Jutra» ped značko «BSaoM fce». -- Pre ajalka zmožna manufakturne. špecerijske In delikatesne stroke, Bi« mesta v trg«vin!. Cenjene ponudbe se prosi na npr. »Jutra, pod lifro »Pattana ta zanssljivs T3S. 12738 Gospodična (aaistaka) — abeolvenHaj« trgovskega tečaja, ieli pri. nemega mests v pisarni Gre tudi kot Marajaičarka ali strojepiska Bvent. gre 1 me«« brveptačno. On], ponudbe na spravo »Jutra* ped značko »Pridna in po-has m». 18697 Absol. mešč. šole dobra računarica, želi primernega mesta. Ponudbe na upr. «Jutra* pod šifro »Vestna 733*. 12733 Posredovalnica služb Rezika Plahuta Ljubljana, Mestni trg 25/1 ima v evidenci najboljše kuharice, sobarice, natakarice in služkinje Vljudno se priporoča za obilna — tudi pismena — naročila. 12821 Kot prodajalka želim službe v večji trgovini mešanega blaga na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro »Prodajalka 52». 12813 Absolvent zadružne š le z l^letno pisarniško prak-v državni službi, išče mesta pri kakem podjetju v Ljubljani kot praktikant. par mesecev tudi brezplačno — Vešč slovenskega in sr-bohrvatskega jezika popolnoma in deloma nemščine; vojaščine prost. Nastop 1. junija ali julija. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Skromen*. 12816 Šofer oženjen, išče stalno službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 832*. drva — ČEBIN Wolfova 1/11. Telefon 56. 188-11 Pohištvo postelje, omare, pisalna miza, starinske postelje, lestenec itd., se ceno preda. Od 5, Erjavčeva cesta št. IG. 12705 Dvokolesa znamk: Tribuna, Diamant, Favor, Styria, Frera, Bian-chi, Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, pneumatika najfinejše vrste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, K orlovska cesta 4. 104 Projekcijski aparat pripraven posebno za reklamo, se ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra* 12741 Wertheim blagajna št. 3, popolnoma nova, se proda za 6000 Din. Razstavljena pri Ljublj. ko-mercij. družbi v Ljubljani, Bleiweisova 18. 12633 Juta vreča enkrat rabljene, velika množina, vse enake velikosti, ugolno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra*. 12873 Ma ivna s palnica poiitirana, ee proda za Din SoOO. Naslov pove uprava »Jutra.. 12864 Opr va skoro nova, ugodno naprodaj. Dopise na upr. »Jutra* pod »Trgovska oprava*. 12870-b Jfllnmo zajamčeno prvorazr. Dlago v poštnih omotih razpošilja proti povzetju po tvorniSkib cenah stara speei-jalaa veletrgovina JuL Schmidlln i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike! 7962 V Spodnji Šiški, Knezova ulica 36/1 je naprodaj: stavbna parcela suha in peščena, 1100 m» za 12.000 Din; gramofon s 30 ploščami za 700 Din; bakren kotel s pečjo (701) za 700 Din. 11265 Raznovrsten les okrogel in rezan, hrastov, orehov, črešnjev i. dr. v raznih merah, pod ugodnimi pogoji se prodi. — Pojasnila daje A. Planine, Ptuj, Breg 112- 12611 Prodaja Radi pomanjkanja prostora se prodajo poceni: knjige, note, stojala za not«, stojala za cvetlice, vaze, orodje za sadje, noži za sadje, steklenice za vkuhavanje, samovar, slike, stoli, ročna dela, srebrno orodje, žlice, nakit, zavese za okna, blazine, pernice, bele obleke, letne obleke, plašči iz gumija. moško hlače, čevlji itd. Maribor, Aleksandrova cesta 24 — v veži, desno. 12592 Fotoaparat _ objektivom Zeise Jena, Triplet, 1, 4:8, F 50 cm, se ugodno proda. Naslov: Marija Kurmk, Maribor — Ueljska cesta 74. 11461 Dieselmotor 30 HP radi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v upravi »Jutra». 11389 Ot mana in visoka omara naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» 12871 2 fcto-apara'a format 6 X 9 s Zeiss optiko za iilm in plašče lormat lf! x 15 Uni"wcrsalla.planat optika, proda I. Kvas v Celju, Cankarjeva štev. 9. 12515 M dernih spalnic velika zaloga po znižanih cenah. — Matija Andiovic, Vidovdanska 2. 12854 Pivnica § 11, Laško Ee ugodno proda. K hiši spada restavracija, velik senčnat vrt, mnogo stanovanj. etc. Več pove Blaž Zupane v Lačkem. 12696 Žaket s telovnikom, dobro ohranjen. za srednjemočnega gospoda. Be poceni proda Naslov pove uprava »Jutra« 113-',t Mecesnova oprava za špecerijsko in manufak-turno trgovino, skoro nova se proda. — Ponudbe na nasiov: L. Fflrsager, Radovljica, Gorenjsko. 12828 Inventar za slaščičarno se takoj po nizki ceni proda v Kapiteljski ulici 5t. 5. 12841 Kolo prodam za 1300 Din, event. na dva obroka. — Rožanc, Glince 11/12. 12843 Wanderer motor 4 UP, s tremi prestavami, dobrem stanju, proda .. Marušič, Vrhnika. 12844 Tovorni avto znamke »Fiat« enotonski in eden dvotonski, se proda. Ponudbe na poštni predal št. IGO. 11332 Pletilni stroj 8/33 (Widermann) proda Javornik, Studenci pri Mariboru. 11209 Sokolski kroj kompleten, malo rabljen, se proda. Nasiov pove uprava »Jutra». 11480 Damski slamniki najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z Mahnič-Gorjanc. Kopitarjeva ul 1 Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro, skrbno in kar najceneje 133 Zahtevaj samv. «Ides» črnilo t korist Jugoslov Matice 128 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 100 Moško kolo skoraj novo, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra» 12712 Pozor! Pozor! Srebrne krone kupujem po najvišji dnevni ceni. — Sprejemam tudi ure v točno in hitro popravilo proti enoletnemu jamstvu. D. Marinko, tepraganl urar, Ljubljana, Florijanska ul. it. 81. 12771 Elektromotor 8 konj. sil, Schleifringanker 380/220 voltov, tov. nov, se proda za 2500 Din. — Naslov na upravo »Jutra« pod »Komplet.. 12681 Brek štirisedežen, močan in lahek, se proda. — Pojasnila daje dr. Cervinka, Polzela. 12667/a Trgovski pomočnik ali prodajalka prvovrstna moč, za trgovino meš. blaga v trgu na • >»'( njskrni. rpreten ma: u-fakturist (inja), se sprejme takoj ali kasneje. Ponudbe je poslati do 15. t. m. na upravo »Jutra* pod značko »Prvovrstna moč». 12811 Žagovodjo za parno žago popolnoma veščega celokupnega obrata in v vodstvu parnih žag, lesnih skladišč, parjenju, manipulaciji, klasifikaciji in izvozu lesa, priporočam. Je zelo marljiv, absolutno pošten in zanesljiv. Tudi je praktičen ekonom ter vešč slovenskega, nemškega in delonm italijanskega jezika. Star 28 let in neoženjen Nastopi lahko 1. junija t. 1. Drugi podatki iz prijaznosti na razpolago. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »Ravnatelj*. 12777 Izvežbana gdč. išče mesta kot blagajničarka, prodajalka ali kaj sličnega. Ponudbe se prosi na upravo »Jutra* pod značko »Izvežbana*. 12789 Mesto hišnice ali gospodinje, išče žena sredujUa let, ker je isteja vajena. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Hišniea*. 12788 Žena srednjih let vešča vsega hiSnega dela Prodam: kuhinjsko mizo-posteljo (Ta-felbett), elegantno, vit-ečo svetilko za pJektr. ali petrolej, posteljco za dojenčka (Bubykorb) in visoke bele čevlje štev. 26. — Turk, Nunčka ulica 17. 1283Č P. n. restavraterjem in gostilničarjem priporoča svojo bogato zalogo p-^p matih servije ov tvrdka M. Tičar, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani, Selenburgo\ a ul. 1 in Sv. Petra cesta 26. 155 Kopalna kad emajlirana, bakrena p s č, omara iz 3 delov in omara za led, radi selitve proda Vidic, Marijin trg štev. 2. 12901 Lep p-vilj n na Velesejmu, pripraven za zajtrkovalnico,' se po zelo ugodni ceni proda. Naslov v" upravi »Jutra*. 12904 Mobllije za verando, iz bambusa, malo zolo, antičen naetavek z ' malim pre. 12834 Portale 2 izložbena okna ter vrata, že rabljeno, kupim. Naslov v upravi »Jutra*. 12655 Delo ie išče instalacijsko ali popravila motorjev, generatorjev itd. Naslov na upravo »Jutra» pod značko »Najnižja cena» 12884 Stružni in vrtalni stroj (Fresmaschine in Langloch-masehine) za les, kupim. Direktne ponudbe na naslov Peter KobaL Kranj. 11442 Kupim za takojšnjo dobavo večjo količino rezanega lesa tretje vrste, nekaj tudi 1. in II vrste ter vsako količino madrierov za celoletno dobavo proti nepre-klicljivemu akreditivu Nadalje hrastova in brezova drva, potem bukova drva z okroglicami Najnižje ponudbe na upravo »Jutra* Ljubljani pod »Akreditiv 777». 11031 Predelu'em žimn? o spodnje in vrhnje po 37'50 Din in vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. — Na željo pridem tudi na dom. Fran Slavič, tapetniška delavnica, 2abjak štev. 14. 12596 Fot gr fska obr- se odda. Naslov pove upr. »Jutra*. 12872 fXO peCate ^ f etike*©, graverstvo ; SITAR & SVETEKj LJUBLJANA I J>!ra c®' Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograi Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvasorjev trg. Hiša v Sp. Šški z vrtom, vodovodom in elektriko, se radi družinskih razmer ceno proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 15». 12853 Hiša v Kamniku na šuttii štev. 18, enonad-,-tropna, blizu kolodvora, v kateri je stara, vpeljana trgovina, se proda. — Ponudbe z navedbo cene do 20. maja na naslov: Jože Udovč, Lož. 12866 na bencin ali nafto, 2.5 do 5.0 KS. ki je v dobrem stanju, ležeč ali stoječ, se nujno kupi. Tehnične podatke l najnižjo ponudbo izvoli ©e takoj poslati na upravo »Jutra* pod a i .v ' vilko 10. 11230 med 30 do 50 KS, dobro ohranjena, se takoj kupi. Ponudbe z navedbo starosti in tehničnim popisom je takoj poslati na »Jutra* pod št. 10. 11229 Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gredic (te-pih), kakor tudi za okrasitev javnih prostorov, restavracij, postaj, pokopališč itd., priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče št. 12. 12820 168 Nekaj pohištva dobro ohranjenega, se radi selitve ceno proda v Trnovem, Zelena pot štev. 10. 12846 Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizacija P Škafar ? Ljubljani. Rimska e- 11. 270 T. RABIČ *1 Ljubljana ^VgjjSKK^ Kroj mora biti kot iz škatijlce! Tako se zahteva od vsakega Sokola, ki pojde v Prago. Tak kroj in vse druge telovadne oblačilne potrebščine se dobe pri tvrdki Brata Capuder Ljubljana, VPolfova ul. l/II 10990 Tapetnik predeluje: žimnice od 50 Din, otomane od 80 Din in divane od 100 Din. — Brodnik Perinčič, Stari trg 20/L 10486 Stinjslio mast zajamčeno čisto domačo SLANINO soljeno in sušeno SALAMO prvorazredno SIR razne vrste KONZERVE mesnate, od *adja in zele-njadi. kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini !io Udi I droo Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike ei. fira, umi Jurišičeva 6. Sudnička ul. 3, dobavlja privatnikom dvokolesa ibidklie) ■n dele za .ste, šivalne stroje, nogometne žoge, tehnične potrebščine po najnižjih cenah Športna društva mehaniki in obitniki dobe popust. 88 Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik. POZOR 115 ženin! In neveste! Žimnice matrace, posteljne mre-že, železne postelje iztožljive), otomane, divane n tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma Stroj za rezanje tekst tnih vzorcev ročni, se k u p L Ponudbe na upr. »Jutra* pod šitro »Ročni*. 12785 K a p 1 se 4 pare železolitih ne prevelikih nog za vrtne klopi rabljene ali nove, tndi za stole. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Klop*. 12824 Avto rabljen, v dobrem stanju, do 20 HP, kupim. Ponudbe z natančnimi podatki na: Janko A. Krefl, Karlovac. 12814 Kupim hišo visokopritlično ali enonad-stropno z manjšim vnom v Ljubljani, event. manjšo parcelo. V ponudbi je navesti ceno. — Cenj. dopise pod »PlaAam takoj* na upr. »Jutra*. 12842 Več gnoja se proda na Sv. Petra cesti št. 85. 12838 Konja 6—71etnega, dobTega in trpežnega. za hitro vožnio, 15 — 15x/i pesti visokega, kupi dr. Cervinka, Polzela. 12668 Krompir (približno 6000 kg), proda Ivan Vicman. Maribor, Koroška cesta 51. 12753 Prodam ali zamenjam h"š > (vilo) na Dolenjskem, 3 vrtovi, njiva, gozd. motor 0 HP, dinanio. stružnica, telefoni, sodi. Na&lov pove uprava c Jutra., 12885 Lepo posestvo 2 njivi, sadonosnik, gozd, zidana hiša in gospodarska poslopja, 10 minut od postaje Medvode, se proda za 70.000 Din — Poizve se v Grozilni J e s i h, Medvode. 12636 Hiša v Kamnici ■ i i Mariboru, obstoječa iz ob in kuhinje, velike gospodarsko poslopje iii 1' j orala zemljišča, se l>ra.':: '.a 50.000 Din. Lastni]:. Josip Pukl, Maribor, Frankupanova cesta št. 5. 12753 Krasno posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in gozdov, posejano, hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju, blizu kolodvora, se proda za 180.000 Din. Kupci se naj obrnejo direktno na naslov: Viktorija Ptičer, Sevnica ob Savi. 12708 Parcelo v mestu kupim. Ponudbe z navedbo cene in lege na upravo »Jutra* pod šifro »Mirje*. 12657 Enodružinsko hišo (vilo) z električno razsvet-javo in vodovodom v Ljub-ljani, ali na periferiji ku-piin v ceni do 170.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ave*. 11035 Priklopni voz za motorno kolo, najlažji tip, kupim. — Celje, vila «JoSt». 12810 Fotoaparat 18 X 84, z večjim objektivom in atelier-stojalom, kupi Stane 2 a g a r, Golnik. 11353 Projekcijska žarama (Bogenlampe) za kinoaparat », kupi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod <2arnlca». 12861 Kopalno peč na plin. av. vse predmete za montiranje kompl. kopalnice In Midi bele ploščice (kahllce) kupim. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifre »ABC*. 12910 Zlato, srebro m srebrne krone plača po najvišjih cenah r. Čuden, Ljubljana Preiernovs ulica Stev. 1. 41 Vino Nakup najfinejših ljutomerskih vin kakor vina li me-ianlfc nasadov po ngodnib cenah v vsaki množini naj-kulantneje posreduje Vinarska zadruga »Jeruzalemčan* r z z o. z., Ivanjkovci Poslovodja: Josip Janiek. Telefon št. 2. 144 Enodružinska hiša z vrtom in delavnico, naprodaj v kamniškem okraju, četrt ure od postaje. — Naslov pove uprava »Jutra* 12784 10 stavbnih parcel ležečih ob cesti v iložno dolino, nasproti tobaOne tovarno, je po ccni od 15—20 Din m- naprodaj. Kupne ponudbe na upravo «Jutra» pod »Stavbne parcele*. 12790 Lepa hiša v Rušah pri Mariboru, zelo pripravna za kakršnokoli obrt, se proda. Hiia je v najboljšem stanju. Plačila ugodna. — Naslov pove uprava »Jutra* 12817 Proda se vila na najlepšem prostoru pod Rožnikom — velik vrt in z vsem komfortom izdelana Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko * Moderna*. 12836 Majhno posestvo lepo, 2 njivi, sadni vrt. 1 parcela, zidana hiša, velik hlev, pripraven za delavnico in kozolec, vse v dobrem stanju, v vasi Nad-gorica 38, pošta Ježica pri Ljubljani, se proda za Din 50.000. — Pojasnila daje Zupan, Nadgorica. 12833 Mlin vodna moč, Drometen kraj ali posestvo rodovitno, lepa lega, kupi proti gotovini Zagorski v Mariboru, Tatenbachova ul. št. 19. 12802 Hiša v Ptuju dvonadstropna, obstoječa iz 4 stanovanj s 3 6obami, stanovanja za hišnika, lokalov primernih za obrtnika ter z majhnim vrtom, se ugodno proda. — Pojasnila daje Ivan Donaj v Ptuju. Krempljeva ulica štev. 2/II 12612 Prodam posestvo blizu Ljubljane, ob glavni cesti v vasi Ježa št. 22, postaja Črnuče, proga Kamnik. Nova, zidana pritlična hiša, klet. sobe, kuhinja, velika delavnica, pripravna za vsako obrt. trgovino ali gostilno. Poleg gospodarsko poslopje s svinjaki, sked-nom, šupo in hlevom. — Okrog hi6e vrt, njive in polje, 1 oral in 36 sež-njev. Na željo se dobi še 7 oralov zemlje. Naslov v upravi »Jutra*. 12642 Posestvo 28 oralov njiv. travnikov, goada, vinograda, lepa poslopja. pri Mariboru, vilo, gostilno in trgovino proda Zagorski, Maribor. Tatenbachova ulica 8t. 19. 11437 Kupim hfšo ob postajah dolenjskih železnic, v dobrem stanju, z velikim vrtom, zraven pitno vodo. Ponudbe s ceno in opisom na naslov: Franc Prime<^ Gorenji Uozelj pri Kofcev%. 12730 II Realitetna pisarna družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 24 proda: VILO, enonadstropno, novo-zidano, pod Rožnikom, 6 sob, veranda, 1000 m2 vrta, gospodarska stavba — 260.000 Din; HIŠO, enodružinsko, novo, 700 m2 vrta, ob glavni cesti, Šiška, 75.000 Din; VILO, enodružinsko, novo, 6 sob, 750 m* vrta, v mestu — 215.000 Din; VILO, predvojno, 5000 m1 vrta, 5 sob, v mestu Štajerske — 125.000 Din; VILO, novo, 5 sob, 800 m> vrta, tik tramvaja — Din 225.000; HIŠO, enonadstropno, novo, v predmestju. 4 stanovanja, vrt. letni donos Čistih 32.000 Din. — Cena 250.000 Din; HIŠO, visokopritlično, predvojno, 3 parketirane sobe, v Trnovem — Dia 115.000: BRIVNIČO, prometno, v me. stu ves inventar, nerodno KMETSKO POSESTVO. U oralov. na Štajerskem, hiša s 3 sobami, hlev. gospodar, poslopja, gozd — 130.000 Din; o 2, Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji. MEZNARIČ RADO, Maribor. Glavni trg štev. 21 Tel. interurban 476 Brzojav Meznarič Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudbe. v Velika izbira damskih klobukov »v! Pariški „Chic Mirni Sark, Marijin trg st. 2 Atelje palača Kred. banke Išče se lokal irednjevelik, na prometni točki. za mesec avgust. — Najemnino se event. plača 7/eno leto naprej. Cenj. ponn ibe na upravo cjutra* k,J značko »Lep predmet.. 12779 Majhen lokal m prometnem prostoru, se iiče - 1. avgustom. Cenjene ponudbe na upravo cjutra. jed .Lokal 686». 12862 Prostoren lokal n» rngalu Kongresnega trga ji Vegove ulice, &e odda : 1, novembrom t. I. Pojas-ii!a v Vegovi ulici št. 2 pri hišniku. 128-18 mdmsiML Mesečna soba za eno ali dve osebi, se odda s 15. majem. Naslov v upravi cjutra». 12774 Stanovanje išče poročena šivilja brez otrok. Plača 200—800 Din mesečno in dotičnemu naredi vse zastonj. Naslov v upravi «Jutra>. 12773 Družabnika(co) 1 kavcijo 25—30.000 Din ali poslovodkinjo, iščem za trgovino s pekarijo, oiiro-ma jo dam v najem. Pis-niH.n<.' ponudbe pod značko ,Takoj 893» na upravništvo •Jutra.. 12893 Trgovski lokal pripraven za priprosto kon-fekrijo in manufakturo, se odda v večjem industrij, skem kraju Slovenije. — Ponudbe na upravo cjutrai pod 11373 Krasni lokali sredini mesta, popolnoma "Premljeni. posebno priprav-11 za trgovino na debelo, azpoSiljalnico, banko etc., ( prvem nadstropja hiše na ■estnem trgu 17. se pod Sodnimi pogoji skupno ali 'loma takoj oddajo Več e izve v trgovini H Ken-1 Ljubljana. Mestni trg « 17 11S68 Gospodična ki je ves dan zaposlena išče sobo v bližini kavarne cEvropa*. Ponudbe na upr. cjutra. pod cZaposlena.. 12769 Stanovanje 3—4 sob, iščem za takoj. Plačam enoletno najemnino naprej. Ponudbe pod šifro cA. H.» na upr. cjutra*. 12768 Uradnik išče sobo s 1. julijem ali kasneje. — Ponudbe na upravo cjutra. pod šifro cCista». 12776 Posodim 15.000 Din tistemu, ki mi da stanovanje 1 sobe in kuhinje. — Ponudbe na upravo «Jutra> pod 1279S Deložiranec ki bi prevzel posle hišnika, dobi navodila glede pridobitve stanovanja 2 sob in kuhinje. — Vprašanja pod eDeložiranec brez otrok* na upravo . 12829 Zakonski par brez otrok, išče stanovanje 2—3 sob z vsemi pritiklina-mi. — Ponudbe na upravo < Jutra* pod značko * Stanovanje 67». 12831 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče soliden gospod. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «1. junij 840». 12840 Mesečno sobo išče za čimpreje bančni uradnik. — Naslovi naj se blagovolijo pustiti v upr. na upravo o po5*rem povzetja 3711 ■ Kdor oglašuje, tn mpridnie! FRANC ROJC železniški uradnik MILKA RUS hčerka srez. tajnika sta se vzela 8. maja 1926. 3740-a Ji mm b. tjLnuiDD ■■■■■■■■■■■ Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Or. Josip Tlčar: Cena s poštnino vred Din 19-50 Naročila na knjigarno Tiskovne za drage v Ljubljani. »■■■■■■■■■■■■a r--1 T * R * G * O * V * I * N ★ A z mešanim blagom na zelo prometni cesU v Ljubljani, dobro uvedena z večjimi skladišči se proti odkupu blaga in nekaj inventarja takoj odda. Potrebni kapital cca. 75.000 Din. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod ,TRGOVINA 75* do 15. maja t. 1. 3691-a Specijalna mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev FRANC BAR Mubljana, Cankarjevo nabrežje 7> 3710-a Telefon 407. Velika zaloga prvovrstnih Radio-potrebščin. ZAHVALA. • Za izkazano sočutje in sožalje ob priliki izgube našega blagega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda Hln&o flnncerjn izrekamo vsem prijateljem in znancem, kakor darovalcem cvetja in vencev in vsem onim, kateri so blago-pokojnega spremili na zadnji poti, najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena pevskemu društvu .Ljubijanski Zvon" za ginljive žalostinke in vsem ostalim udeleženim društvom in korporacijam. V LJUBLJANI, dne 8. maja 1926. 3730-a Prizadevanje tovarne Poselite prodajalno v otS ulici Osijek Novi Sad Sombor Brod n./S. Maribor Split Zagreb Subotica lfel. Bečkerek Skoplje Dubrovnik Zemun 3695 a LEVER BROS. t.TDH Port Sunlight, ENCLAND. t« 3 GSiSt'. S F? nTmTTTTTrrrmmgnmmimnniimiii n C □ $>er<9inospora • bnzgsSnice orig ..Honplusuttra" in »jVermore!" ter kose H C veletrgovina z ždeznino 34/3 dobavlja promptno .,35ESKU3", P. Majdič ^oom!xaxa3DDDanononxoxDDOC]DD LJ r~, c o C D L G □ Celje. B Znižan cene in največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnihdelov, pr.eumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajlira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-na obroke. - Ceniki franko. „YRIBUNA" F. E.!.., tovarn* dvokoles in otroških vozičkov, L)ubl;ana. Karlov-ska cesta 4. t6 :ev itd. Prodaja V večjem industrijskem kraju na Gorenjskem se išče za dobro idočo trgovino z" mešanim blagom 373S a sotrudnik ki bi bil delaven in zn ožen samostojno voditi obit. Imeti mora večjo vsoto na azpoiago, da o po dogovoiu lahko vlou. Predpogoji so treznost, ag.inose in vestnost v svojem poslovanju- Neoženjeni imajo prednost. R:t renče je poslati na upravo Jutra pod šiiro .Sol den in marljiv*. Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrtano in vezano po Vaši osebni želji bodete najbolje postreženl V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI, ^3.5 Kopitarjeva ulica 6 II. m Tako krasno se pere edino le z milom wGazeIaw To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito In isto-časno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporab. Ijajte samo to irilo, kajti z nJim prati Je prava igrača. Vedite pa tudi, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to za Ves dvojno srečo l LlIMIN kompletna garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom IME. 3.* &§ .^H^^^^^P^Kovinsia industrija BUHL^^mariborss> Proti predtfafilu ali pevzstiu. Cerkven: znanem, armature in surov; odlitki VARILO! Ne pustite se premotiti od nobene Se tako velike reklame, temveč pretehtajte natančno, kje leii Vala usodnost. Ntkdo ne more kal podariti, aretirano reklamo pa morate Vi sami plačati sli z visokimi cenami, ali s slabo kakovostjo. Naši čevlji so iz la usnja v anatomični obliki napravljeni. Kakovost je naSa najboliSa reklama. Zraven tega so pa naSe cene nitje. Prepričajte se v našem prodajalnem lokalu: 153-; Ljubljana, Dunaiska cesta 23 na dvorišču Advokata in kazenska zagovornika dr. Franc Zupane in dr. Janko Žirovnik v Ljubljani naznan ata. da je vhod v ninno odvetniški psarno v Iv. Bonačevi .hiši v Ljubljani, Šelenburgova ultca št 5/11. nadstropje nasproti Narodne tiskarne iz Kn?flO"e ulice šfew. 2 3747-* Najbollia so še vedno PlJBJi ■ it©Sesa z M i C H E L i N pnevmatiko. Solidne cene! Plačljivo na obroke! igro* Vok = Ljubljana ===== POllBŽnlca Slovo mesto. 79-a Kopališki hotel Niivfce (otok Krk) Vodstva: filbiR Zakotnik. 3722-a L- Velecenjenim prijavljenim gostom in reflektantom vljudno javljam, da pridnem 15. maja obratovati, ter ; se vdano priooročam. Albin Zakotnik. Celodn»vna popolnoma oskrba s stanovanjem in kopelmi 55 — 60 Din * Polovična vožnja * Prospekti na zahtevo. ¥arčnjt@ % denarjem posebno pri nakupu blaga za moške in ženske obleke, pri različni« š fon h in cefirjli, plavim in hlačevini! Vse to dobite po Izredno nizki ceni! Oglejte si blago in cene pri ~3Bg Ivan los Šiška, Celovška cesta štev. 63. 3548 a Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta Podružnica: Gorenjsko Srednja vas štev 2. Urejuje in izdaja za Konzorcij cjutra* Adoll Ribnikar. Za Narodni tiskarno dd. kot tiskarnarja trao Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v LJubljani