Leto 1899.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru
Kos LXXIV. — Izdan in razposlan dne 22. septembra 1899.
Vsebina: St. 175. Ukaz, s katerim se razglaša pravilnik za ustanovitev in preosnovo delniških družeb na polju industrije in trgovine.
115.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance, trgovino, pravosodje in poljedelstvo z dne 20. septembra 1899. L,
niške družbe, na katere se naj razteza ta pravilnik v zmislu spredaj stoječega odstavka.
Komanditne družbe na delnice niso predmet tega pravilnika.
Prvi del.
s katerim se razglaša pravilnik za ustanovitev in 0 ustanovitvi in preosnovi delniških družeb. preosnovo delniških družeb na polju industrije in
trgovine.	§• 1 •
Da se olajša ustanovitev in preosnova delniških podjetij na polju industrije in trgovine, se iz-vršujč cesarski paient z dne 26. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 253) razglaša nastopni pravilnik.
Ta pravilnik se razteza na vse delniške družbe, ki so trgovinske družbe, izvzemši liste družbe, pri katerih je obrat bančnih, kreditnih ali zavarovalnih Opravil, gradnja ali obrat plovstvenih prekopov ali železnic (vštevši lokalne, male in cestne železnice) ali obrat parnega plovstva predmet podjetja.
Za ustanovitev in preosnovo delniških družeb Splošno določno, je potrebno dovolilo države, in za to naj veljajo predpisi cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852.1.
(drž. zak. št. 253), zakona z dne 17. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 1 iz I. 1863.) in drugih semkaj merečih zakonov in ukazov, in pa nastopna določila.
§■ 2.
Prošnja za dovolilo delniške družbi' lahko 1‘V'1'
J	niških družeb.
namerja ali	prošnje n dovo.
Hlo v obče.
a) odobiilo za ustanovitev delniške družbe same ali
Ako se v nastopnih določilih omenjajo delniške družbe v obče, razumeti je v tem samo take del-
ft) pooblastilo za pripravljalne naredbe (§. 7 cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852.1.).
(älovontach. )
158
Prošnja 7.a račasna dovolila.
Vsako tako prošnjo je izročiti političnemu deželnemu oblastvu, v čigar upravnem okolišu naj ima namerjana delniška družba svoj sedež, in osebo ali osebe, ki se potegujejo za to dovolitev, je določno oznameniti v prošnji z navedbo imena, stanu ab stanovališča, eventualno firme in sedeža vsake izmed njih.
Ako se poteguje kaka odprta trgovinska družba ali kaka komanditna družba sama ali v zvezi z drugimi osebami za tako dovolilo, doprinesti je uradni prepis vpisa v trgovinski vpisnik, nanašajočega se na prosečo družbo.
Ako prosi več oseb skupaj za kako poprej omenjenih dovolil, imenovati je v prošnji tisto osebo ali tiste osebe, ki so poklicane, da zastopajo prosilce za dovolilo pri razpravi o prošnji, iu pa zlasti da vzprejemajo oblastvene odloke in razsodbe v tej stvari.
Prošnjo morajo podpisati vsi prosilci za dovolilo; ako jo podpišejo pooblaščenci, priložiti je prošnji potrebna pooblastila v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
§. 3.
Za pooblastilo za pripravljalne naredbe, to je za začasno dovolilo, da se naredi delniška družba, je prositi v primerih, omenjenih v zakonu (§. 15 cesarkega patenta z dne 26. novembra 1852. 1.). Zlasti je tudi vložiti tako prošnjo, ako se naj izdajo javni pozivi in razglasi, da se dobé podpisi za delnice.
V vlogi za začasno dovolilo, da se naredi delniška družba, je natančno oznameniti razloge, iz katerih se prosi za to dovolilo, in je razložiti načrt podjetja v njegovih osnovnih.črtah; h kralu je doprinesli osnutek družbene pogodbi! (ustava) vsaj v najbistvenejših določilih v pet izvodih.
Zlasti naj ta osnutek obseza:
1.	ime in eventualno firmo prosilcev za dopustilo in oseb, ki naj sicer zastopajo kake koristi delniške družbe do njene stalne ustanovitve;
2.	firmo in sedež družbe ;
3.	do oči o predmetu podjetja;
4.	višino osnovne glavnice in posameznih delnic ter delniških deležev;
5.	določila o kakovosti delnic, ali se glase na imetnike ali na imena, in pa morda pripuščeno iz-premembo iz ene v drugo vrsto;
6.	določila o načinu vplačila delnic (ali se vplačajo delnice cele ali deloma);
7.	določila, kako se postavi in sestavi načelstvo ;
8.	določila o načinu sklica, o sklepčnosti in sklepanju ustanovnega občnega zbora in predmete, o katerih sklepati je poklican ta občni zbor.
V osnutek je nadalje, ako naj se ustanove stvari v nastopnem oznamenjene vrste, vzprejeti dotična določila, in to:
9.	ako se izdadô delnice različnih vrst, skupni znesek delnic vsake vrste s povedbo kakih posebnih pravic, ki gredo posameznim vrstam;
10.	ako se namerjajo apporti ali ustanovilne pridobitve (§. 7), v §. 20 navedene podatke;
11.	ako se namerjajo v prid posameznih delničarjev ali drugih oseb posebne koristi, vrsto in izmero teh koristi, naznanivši dotične osebe;
12.	ako naj delničarji poleg glavničnih vlog, določenih z družbeno pogodbo, prevzamejo obveznosti za ponavljajoče se, ne v denarju obstoječe dajatve, v §. 30 zahtevane napovedi.
§• 4.
Politično deželno oblastvo ima parvico v imenu ministrstva za notranje stvari dodeliti začasno dovolilo za ustanovitev delniške družbe v okviru tega pravilnika; pri tem naj se v vseli primerih, ki segajo v področje drugih državnih oblastev dežele, dogovori s temi oblastvi, kolikor se da po kratkem potu.
Oblastva so pri tem dolžna dotične prošnje, kakor hitro moči, odkazati v rešitev, in politično deželno oblastvo naj, ako zoper dodelitev takega
začasnega dovolila z ozirom na predpise obstoječih zakonov in ukazov in zlasti tudi tega pravilnika ni nikakih pomislekov, to dovolilo vroči prosilcem za dopustilo navadno najdalje v tridesetih dneh, raču-naje od dne, ko se je vložila po predpisih tega pravilnika povsem opremljena prošnja, in naj hkratu o tem sporoči ministrstvu za notranje stvari, pred-loživši prepis dovolilnega pisma in prepis enega izvoda osnutka pravilnih določil (§. 3). Ako bi se spredaj omenjenega roka v kakem posameznem slučaju ne moglo držati, naj politično deželno oblastvo še pred pretekom roka poroča ministrstvu za notranje stvari o vloženi ' prošnji in o vzroku zadržane rešitve.
Ako so po sodbi kakega oblastva, poklicanega za odločbo, vzroki, da se odbije prošnja, naj politično deželno oblastvo predloži prošnjo takoj, in to vsekako še pred pretekom poprej omenjenega roka ministrstvu za notranje stvari, ki potem odloči, in to v primerih, v katerih se sega v področja drugih ministrstev, v porazumu s temi ministrstvi.
S tem začasnim dovolilom za ustanovitev delniške družbe se dodeljuje prosilcem za dopustilo pooblastilo za pripravljalne naredbe za ustanovitev namerjane družbe po določilih §§. 16 do 19 cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852.1. in zlasti dovolilo za izdajo javnih pozivov in razglasov, da se dobé podpisi za delnice.
Dodelivši začasno dovolilo za ustanovitev delniške družbe je izraziti pogoje, po kojih izvršitvi se more prositi za odobrilo delniške družbe same. Kot take pogoje je zlasti predpisati ugotovitev, da se dobi s podpisi delniška glavnica, ki jo je vplačati v gotovini, in pa, ako načrt namerja apporte ali ustanovilne pridobitve, pojasnilo nanj nanašajočih se razmer v zmislu §§. 8 do 10.
Ako prosilci za dopustilo nameravajo izdati javne pozive ali razglase, da dobé podpise za delnice, naj ti pozivi ali razglasi obsegajo vsaj v g. 3 pod št. 1 do 12 oznamenjena bistvena določila osnutka pravil.
Začasno dovolilo za ustanovitev delniške družbe mine, ako se ob dodelitvi dovolila ni izrečno določil kak drug rok, v enem letu, računaje od dne dovolilnega pisma, ako se v tem roku ni vložila prošnja za dokončno dovolilo za ustanovitev delniške družbe same pri političnem deželnem oblaslvu. To oblastvo ima pravico pripustiti, da se podaljša ta rok izje-
moma iz tehtnih razlogov, in vsako tako podaljšbo je naznaniti ministrstvu za notranje stvari.
§• 5.
V prošnji za dokončno dovolilo za ustanovitev delniške dražbe je natančneje pojasniti načrt za uresničenje opravilnega podjetja nameravane družbe, ki ga najprej namerjajo prosilci za dopustilo, in je v obče razložiti okolnosti, merodajne za izmero višine napravne, oziroma delniške glavnice. Pri delniških družbah, določenih za stavbna podjetja, ki jih je zgraditi polagoma, je navesti tudi čas, kdaj naj se podjetje začne, v katerih glavnih oddelkih naj se nadaljuje in izvrši.
Prosilci za dopustilo so dolžni doprinesti vsa pomagala, ki bi bila morda potrebna v pojasnilo načrta za uresničenje opravilnega podjetja.
Prošnji je nadalje priložiti osnutek družbene pogodbe (ustava) v deset izvodih brez popravkov poleg predpisom primernih kolkov, da se dostavi odobrilni pristavek na dva izdatka pravil. Ustav mora biti sestavljen jasno in natančno, izogibaje se protislovij in mora ustrezati po svoji vsebini členu 209 trgovinskega zakonika, in pa ostalim semkaj merečim določilom tega zakona in drugih obstoječih zakonov in ukazov, zlasti tudi predpisom tega pravilnika (§. 13, §§. 19 in naslednji).
Nadalje je prošnji priložiti izkaz o podpisih zneska delniške glavnice, ki gaje vplačati v gotovini (§. 6) in pa, ako se namerjajo apporti ali ustanovilne pridobitve, v §§. 8 do 10 tega pravilnika ozna-menjene priloge.
§• 6.
Vloživši prošnjo za dokončno dovolilo za ustanovitev delniške družbe je predložiti začasni izkaz o ugotovitvi, da se dobi delniška glavnica, ki jo je vplačati v gotovini. V ta namen je doprinesti pismene izjave prosilcev za dopustilo ali tretjih oseb o podpisih za delnice (podpisne izjave) v izvirniku ali v poverjenem prepisu z imenikom podpisovalcev delnic vred, v katerem je razvidno ime, stan in stano-vališče, eventualno firma in sedež vsakega pod-pisanca delnic in število delnic, ki jih je podpisal.
Prošnje za dokončno dovolilo.
Podpisovanje delniško glavnice.
Apporti in usta-IIovilne pridobitve — javnost.
Apporti in usta-novilne pridobitve — pravne razmero.
Apporti in usta-novllno pridobitve — poroÄUo
ustanovnikov.

Vsaka podpisna izjava mora obsezati vsaj v §. 3 pod št. 1 do 12 oznamenjena določila ustava in od podpisanca podpisano izjavo, da se za primer dopustila in ustanovitve nameravane delniške družbe obvezuje, prevzeti in v gotovini vplačati podpisane delnice; pri tem je v izjavi povedati število in vrsto podpisanih delnic, njih prevzemni kurz, čas in zneske ustanovljenih vplačil.
Ako se je podpisovanje delnic provzročilo po javni subskripciji, priložiti je tudi izvode izdanih javnih pozivov ali razglasov v izvirniku ali poverjenem prepisu.
§• 7.
Ako se po ustanovilnem načrtu vloge, ki niso v gotovini, vložijo na delniško glavnico (apporti), ali ako naj delniška družba, ki se ustanovi, prevzame naprave, ki sicer obstoje ali ki jih je narediti, ali druge imovinske predmete (ustanovilne pridobitve), tedaj je skrbeli, da se naredé zadosti očitne vse za presojo teh transakcij merodajne razmere, in to sprejemši dotična določila (§. 20) v ustav, v javne pozive za podpisovanje in v podpisne izjave, nadalje predloživši vse na to transakcijo se nanašajoče priloge osnovalnemu občnemu zboru (§. 13), in pa položivši te priloge v trgovinski in obrtni komori (§. 14).
§. 8.
Ako se namerjajo apporti ali ustanovilne pridobitve, pojasniti je pravne razmere, obstoječe gledé predmeta vloge ali prevzetja, predloživši nanje se nanašajoče priloge (izpiske iz zemljiških knjig, rudarskih knjig, knjig naftnic, trgovinskih vpisnikov itd., potem privilegijske in patentne listine, pogodbe itd.).
vzetja, osebo, od katere naj družba pridobi predmet, število delnic, ki jih je dati za vlogo, ali največinski znesek odškodnine, ki jo je dati za predmet, ki se prevzame, naznanivši vsa bremena, ki jih morda prevzame družba, in druge načine in pogoje, s katerimi naj se opravi vloga ali prevzetje. Ako naj družba prevzame premične stvari, ko jih množina se še ne more določiti ob času, ko se vlaga prošnja za dopustilo, navesti je v poprej omenjenem poročilu vsaj odmerne podstave za določitev prevzemne cene teh stvari.
Prosilci za dopustilo naj v svojem poročilu nadalje razložijo bistvene okolnosti, ki kažejo, da je prevzemna cena za predmete, ki jih je vložiti ali prevzeti, primerna. Ako naj kako obstoječe podjetje preide na družbo, povedati je v poročilu prosilcev za dopustilo tudi obratne vspehe tega podjetja v zadnjih dveh opravilnih letih.
Poročilo naj podpišejo vsi prosilci za dopustilo, in pa osebe, ki hočejo opraviti dotično vlogo na delniško glavnico ali jo prenesti na družbo, ki se ustanovi.
§-. 10.
Vrednostna razmerja apportov ali ustanovilnih pridobitev in povedbe, narejene o tem v poročilu ustanovnikov je zadostno pojasniti (zapuščinski popisi, pogodbe o prejšnjih pridobitvah, podatki o davčnih zneskih i. e.); prosilci za dopustilo lahko dado poročilo ustanovnikov tudi preskusiti po dveh posebnih preglednikih v zinislu predpisov, obseženih v tem paragrafu. Ako prosilci za dopustilo na drug način ne pojasné zadostno omenjenih vrednostnih razmerij in podatkov v poročilu ustanovnikov, sme državno pravdništvo v posameznem primeru to pre-skušnjo po preglednikih zahtevati, da dodeli zaprošeno dovolilo.


Apporti In us1*' n o vil n e prld°' bltvo — vred' uostnn razmeri*
Dalje je predložiti kake že sklenjeue pogodbe,
ki merijo na pridobitev imovinskih predmetov po Postavivši la preglednika, je paziti na nasled-družbi, v izvirniku ali v poverjenem prepisu.	nJe predpise:
§. 9.
Ob apportih in ustanovilnih pridobitvah naj prosilci za dopustilo v posebnem pismenem poročilu natančno oznamenijo predmet vloge ali pre-
Vsaka trgovinska in obrtna komora naj najdalje v dveh mesecih po razglasu tega ukaza naznani političnemu deželnemu oblastvu imenik tistih oseb, ki so po mnenju komore pripravne, da se porabijo za preglednike za preskušnjo načrtov za ustanovitev delniških družeb v zmislu določil tega ukaza, in naj vsako leto najdalje v mesecu februarju naznani
izpremombe, ki nastanejo v imeniku. Imenik je sestaviti v skupinah po glavnih vrstah važnejših industrijskih strok; pri tem naj skupine, in pa število izvedencev, ki jih je imenovati v vsaki skupini, določi deželno oblastvo zaslišavši komoro. Imenik naj komora dopolni in razširi na vsakokratno zahtevo deželnega oblastva.
Imenike, ki jih sestavijo trgovinske in obrtne komore, naj ima politično deželno oblastvo odprte, da jih lahko vsakdo vpogleda.
Prosilci za dopustilo naj volijo preglednike iz imenikov, ležečih pri političnih deželnih oblastvih, izvedencev, ki so jih predlagale trgovinske in obrtne komore za dotično ali kako sorodno industrijsko stroko, in to navadno iz vrste tistih, ki jih je imenovala trgovinska in obrtna komora, v koje okraju se namerja sedež družbe, ki se ustanovi, ali v koje okraju leži kako podjetje, ki ga družba pridobi.
'»Silo
■aC8lc<1'
fcï«*t*Poro.
Sftr
Preskušnja preglednikov naj se razteza zlasti na pravilnost in popolnost podatkov, obseženih v poprej omenjenem poročilu prosilcev za dopustilo, in na primernost odškodnine, ki jo je dati za predmete, ki se vložijo ali prevzamejo. 0 izidu pre-skušnje naj preglednika pismeno poročata, razlo-živši preračunske podstave za izmero vrednosti.
§. 11.
Politično deželno oblastvo naj prošnje za dokončno dovolilo za ustanovitev delniških družeb predloži, kakor hitro moči, ministrstvu za notranje stvari, in to redno najdalje v štirinajstih dneh in naj pri tein izreče svoje misli o načrtu z ozirom na razmere, ki jih je po §. 14 cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852. 1. pogledati, predloživši motiviran predlog.
Ako se v posameznem primeru iz posebnih razlogov ni moči držati poprej oznamenjenega roka, naj politično deželno oblastvo še pred pretekom tega roka poroča ministrstvu za notranje stvari o vloženi prošnji in o vzroku, zakaj se jo zakešnila pred-ložba.
§• 12.
O prošnjah za dokončno dovolilo za ustanovitev delniških družeb odloča ministrstvo za notranje stvari, in to v primerih, v katerih se sega v področja drugih ministrstev, v porazumu s temi ministrstvi.
Dovolilo se dodeli vedno tedaj, ako načrt podjetja ustreza zahtevam obstoječih zakonov in ukazov, zlasti tudi tega pravilnika, in ako ne nasprotuje nobeden v §. 14 cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852. 1. navedenih vzrokov.
Ako bi državna uprava spoznala, da je potrebna izprememba družbene pogodbe (ustava) v obče ali v posameznih določilih, naj prosilci za dovolilo pred izdajo odobrilne listine doprinesejo tem zahtevam ustrezajočo novo izdajo ustava v deset izvodih brez popravkov, da se pripiše odobrilni pristavek.
Ako se dodeli dovolilo, se izroči koncesionarjem odobrilno pismo in en izvod družbene pogodbe (ustava), opremljen z odobrilnim pristavkom v izvirniku. Ministrstvu za notranje stvari se pridržuje pooblastiti od slučaja do slučaja politično deželno oblastvo, da izda odobrilno pismo in dostavi odobrilni pristavek na ustav v imenu ministrstva.
Dovoljuje se vedno s pogojem, da je znesek delniške glavnice, ki ga je po ustavu ob ustanovitvi družbe vplačati v gotovini, pred vpisom družbe v resnici docela vplačan, in da se osnovalni občni zbor vrši oziraje se na določila §. 13. Ako bi se ti pogoji ne izpolnili, se odvzame dovolilo.
Dodeljeno dovolilo mine, ako se v odobrilni listini ni izrečno določil kak drug rok, v letu dni, računaje od dne odobrilne listine, če se v tem roku ni izposloval vpis družbene pogodbe pri pristojni trgovinski sodniji. Ta rok lahko ministrstvo za notranje stvari izjemoma podaljša iz tehtnih razlogov.
Ministrstvo za notranje stvari razglaša dodelitev vsakega dokončnega dovolila za ustanovitev delniške družbe v časniku „Wiener Zeitung“. Ako je sedež namerjane družbe izven Nižeavstrijskega, naj politično deželno oblastvo dodeljeno dovolilo razglasi v doličnem uradnem deželnem listu. Enako
Dokončna dovolila.
je tudi prestanek dodeljenega dovolila razglasiti po preteku roka, določenega v prejšnjem odstavku.
Ob vsaki dodelitvi dokončnega dovolila za ustanovitev delniške družbe sporoči državna uprava en izvod odobrenega ustava trgovinski in obrtni komori, v koje okraju se namerja sedež družbe.
predložiti od vseh koncesijonarjev podpisano potrdilo, da se je znesek, ki ga je ustavu ob ustanovitvi vplačati na te delnice, istinito docela v gotovini izplačal in da je za delniško družbo na razpolago. Ako se je vplačevalo pri kaki tretji osebi, bančnem zavodu ali na kakem drugem mestu, doprinesti je tudi njihova potrdila v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
Ustanovni občni zbor.
§• 13.
Predno se družba vpiše v vpisnik trgovinske sodnije, naj koncesijonarji skličejo ustanovni občni zbor tistih, ki so podpisali delnice, da sklepajo o ustanovitvi delniške družbe, in naj to naznanijo najpozneje osem dni poprej političnemu deželnemu oblastvu, v čigar upravnem okolišu bodi sedež nameravane delniške družbe, in se opravi ustanovni občni zbor. Iz posebnih vzrokov se sme poprej omenjeno naznanilo političnemu deželnemu oblastvu s privolilom tega oblastva opraviti tudi v krajšem roku, predno se vrši zborovanje.
V	ustavu delniške družbe je vzprejeti določila o načinu sklica, o sklepčnosti in sklepanju ustanovnega občnega zbora, o vodstvu predsedstva v tem zboru in o predmetih, ki naj se pridržč njegovemu sklepu, oziraje se na naslednje predpise :
V	področje ustanovnega občnega zbora spada zlasti :
Nadalje je ustanovnemu občnemu zboru predložiti poročilo ustanovnikov o kakih apportih ali ustanovilnih pridobitvah (§. 9), priloge za presodbo njih vrednostnih razmerij, eventualno poročilo preglednikov o tem (§. 10), potem kake pogodbe, kise nanašajo na pridobitev dotičnih imovinskih kosov ali na prevzetje posebnih obveznosti sè strani delniške družbe in preračun ustanovnega potroška, iz katerega je spoznati povračila, ki pridejo na skrb družbi, posamezno po njih višini in vrsti, in pa imena sprejemnikov.
Večino, ki je potrebna, da se sklene ustanovitev delniške družbe, je v ustavu navadno določiti tako, da mora obsegati vsaj eno četrtino vseh, ki so podpisali delnice, in eno četrtino vseh delnic, ki se izdadö. Tudi ako se je dosegla v ustavu predpisana večina, velja ustanovitev družbe za odklonjeno, ako naj po vsebini družbene pogodbe opravlja eden ali več podpisancev delnic, vloge na delniško glavnico drugače nego s plačili v gotovini, ali naj sicer prenaša imovinske predmete na delniško družbo, ki se ustanovi, in ako se je polovica glasov, oddanih od ostalih, ki so podpisali delnice, izrekla zoper ustanovitev.
1.	sklep o ustanovitvi in o dokončnem določilu vsebine družbene pogodbe (ustava) v obliki, ki jo je odobrila državna uprava;
2.	volitev udov prvega nadzorovalnega sveta ali prvih računskih preglednikov (§. 37);
3.	volitev prvega načelnika, ako se po ustavu ne postavi na drug način (§. 34, 6. odstavek), in pa eventualno volitev udov prvega ravnateljskega sveta (§. 36).
Ako se določila ustava, ki se predloži ustanovnemu občnemu zboru v dokončno sklepanje, razlikujejo v točkah, oznamenjenih v §. 3 pod št. 1 do 9, od tistih določeb, ki so se dale podpisovanju delnic v podstavo, ali ako naj se v §. 3 pod št. 10 in 11 oznainenjene določbe izpremené v ustavu v škodo družbe, zahtevati je v ustavu za dokončno ustanovitev določil družbene pogodbe po ustanovnem občnem zboru soglasen sklep vseh podpisancev delnic, ki so prišli na ta zbor. Ako bi se ustanovila v podpisni izjavi neomenjena dolžnost delničarjev za ponavljajoče se dajatve (§. 3, št. 12), dokazati je privolilo vseh, ki so podpisali delnice.
Na ustanovnem občnem zboru je nadalje gledé tistega zneska delniške glavnice, ki ga je pripraviti
s plačili v gotovini, dokazati z dokazili, oznamenje-	Sklepi ustanovnega občnega zbora potrebujejo
nimi v S. 6, da so se delnice podpisale, in o tem notarske ali sodnijske posvedočbe; posvedočbi o
ustanovnem občnem zboru je tudi priložiti priloge, omenjene v 4. ali 5. odstavku tega paragrafa, v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
§. 14.
Z‘lZr Koncesionarji naj političnemu deželnemu oblastvu, v čigar upravnem okolišu je sedež družbe, ki se ustanovi, predložijo poverjen izdatek posve-dočbe o ustanovnem občnem zboru, s prilogami v poverjenih prepisih vred, oznamenjenimi v §. 13, v 4. in 5. odstavku.
Državno nadzorno oblastvo položi te izdatke s prilogami vred, ko jih je pregledalo, pri trgovinski in obrini komori, v koje okraju je sedež družbe, vsakemu na vpogled.
Te ustanovne spise in pa po §. 16, zadnjem odstavku, in §. 17, zadnjem odstavku trgovinski in obrtni komori sporočene spise o zvišanju delniške glavnice delniških družeb (§. 12, zadnji odstavek in §• 15, četrti odstavek) je redno hraniti in na razpre-gled imeti pri trgovinski in obrtni komori in trgovinska in obrtna komora naj vsakemu dovoli vpogled v te spise.
§• 15.
Pr
“'ikhMr zt Vsaka izprememba družbene pogodbe (ustava) VemombI kake delniške družbe potrebuje odobrila države sodbtV“0 pu' P° predpisih §.21 cesarskega patenta z dne 26. no-U8ta' vembra 1852. 1. in člena 214 trgovinskega zakonika.
Prošnje delniških družeb za odobrilo izpre-memb pravil morajo bili pravilom primerno podpisane in se morajo vložiti navadno pri političnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu je sedež družbe. V nujnih primerih se lahko taka prošnja vloži tudi neposredno pri ministrstvu za notranje stvari.
Takim prošnjam je priložiti zlasti naslednje priloge:
1.	en izdatek sodnijske ali notarske posve-dočbe o občnem zboru delničarjev, ki je sklenil do-tično izpremembo družbene pogo ibe, dodavši dokazila o pravilom primernem sklicu in sklepčnosti tega občnega zbora, in pa podavši dokaz, da se je
storil sklep občnega zbora z večino glasov, predpisano v ustavu, oziroma izpolnivši kake druge zahteve po zakonu ali pravilih;
2.	tri izvode sestave, v kateri stoje namerjana izpremenjena določila pravil primerjalno nasproti dosedanjemu besedilu teh določil;
3.	izdatek dostavka brez popravkov obsegajočega izpremenjena določila k ustavu, ali novi izdatek tega ustava brez popravkov v deset izvodih s predpisom primernimi kolki vred za dostavek odobrilnega pristavka na dveh izdatkih. Ako se namerja sprejeti izpremenjena določila v dodatku k veljajočemu ustavu, predložiti je tudi izvirni izvod veljajočega ustava z dodatki vred, ki so morda že odobreni.
Za ravnanje s prošnjami za odobrilo izpre-memb pravil veljajo zmislu primerno določila §. 11 in 12, odstavkov 1 do 4, 7 in 8.
Ako bi državna uprava spoznala, da je potrebno izpremeniti besedilo posameznih določil novega ustava, izkazati je vnovično sklepanje občnega zbora o besedilu, izpremenjenem po tem, ako občni zbor, ki je sklenil izpremembo ustava, ni že pooblastil načelnika ali kakega drugega organa družbe, da opravi take prenaredbe.
Dodeljeno odobrilo mine, ako se v odobrilnem pismu ni izrečno določil drug rok, v šestih mesecih računaje od dne odobrilnega pisma, če se v tem roku ni izposloval vpis odobrene izpremembe družbene pogodbe na pristojni trgovinski sodniji. Ta rok lahko ministrstvo za notranje stvari izjemoma podaljša iz tehtnih razlogov.
§. 16.
Zvišanje družbene delniške glavnice ima vedno Zv|.anj(! ll(,]ni.k0 za pogoj izpremembo društvene pogodbe (člen 209, glavnico, št. 4 in člen 214 trgovinskega zakonika) in zato je pred izvršitvijo vsakega takega zvišanja izposlovati odobrilo države, ako dodelitev tega odobrila ni izrečena že v ustavu.
V prošnji za odobrilo zvišanja delniške glavnice je dokazati, da sc je to zvišanje sklenilo pravilom primerno, in nadalje je splošno razložiti okol-nosti, ki kažejo, da je primerno pomnožiti napravno glavnico družbe v nameravanem znesku, in je nazna-
Apport! ob novi Izdaji delnic.

niti namerjane načine oddaje in vplačila delnic, ki se izdadö na novo. Hkratu je predložiti bilanco družbe za zadnje opravilno leto.
Izdajaje nove delnice je gledati na predpise po zakonu in pravilih, in pa na določila tega pravilnika in na kake posebne pogoje, ki jih je postavila državna uprava ob dodelitvi odobrila.
Vsak odobren sklep družbe, kateremu je predmet zvišanje delniške glavnice, je naznaniti pristojni trgovinski sodniji v vpis.
Čim se je delniška glavnica zvišala, naj družba izpremeni besedilo določil ustava, nanašajočih se na delniško glavnico, po §. 24 tega pravilnika.
Prošnji za državno odobrilo izpremenjenega besedila pravil (§. 15) je dodati, ako se je delniška glavnica zvišala z novo izdajo v gotovini vplačanih delnic, naslednje priloge:
1.	Imenik podpisancev delnic (§. 6, 1. odstavek) ;
2.	podpisne izjave podpisancev delnic: v njih morajo biti povedani dan, katerega je družba sklenila povišati delniško glavnico, nadalje število in vrsta delnic, ki jih je prevzel vsak posamezni pod-pisanec, prevzemni kurz delnic in čas in zneski ustanovljenih vplačil;
3.	od vseh udov načelništva družbe podpisano izjavo, v kateri se potrjuje, da so podpisanri delnic ves znesek vplačil, ki jih je vplačati na vnovič izdane delnice, vplačali družbi v gotovini. Ako so se vplačila na delniško glavnico vplačala pri kaki tretji osebi, bančnem zavodu ali na kakem drugem mçsln, doprinesti je tudi njih potrdilo.
■, Poprej omenjena dokazila o podpisovanju in vplačevanju na novo izdanih delnic položi državno nadzorovalno oblastvo hkratu z odobrilom izpremenjenega besedila pravil pri dotični trgovinski in obrtni komori (§. 14) vsakemu na vpogled.
*
§. 17.
Ako naj se ob izdaji novih delnic opravljajo vloge drugače nego v gotovini, priložiti je prošnji za odobrilo povišanja delniške glavnice, oziroma
stem pogojene izpremembe družbene pogodbe razen dokazil, oznamenjenih v §. 15, št. 1 do 3, naslednje priloge v poverjenih prepisih:
1.	v §. 8, v 1. odstavku oznamenjena dokazila;
2.	pogodbe, ki se nanašajo na prevzetje vlog po družbi;
3.	predpisom §. 9, 1. in 2. odstavka, primerno poročilo, ki ga morajo podpisati tiste osebe, ki hočejo opraviti vloge, potem vsi udje načelništva in, ako je kak nadzorni svet, tudi udje nadzornega sveta;
4.	dokazila o vrednostnih razmerjih apportov. Glede pojasnila teh vrednostnih razmerij naj zmislu primerno veljajo predpisi §.10.
Prepis ali odtisek pod št. 3 omenjenega poročila je vsakemu delničarju izročiti na njegovo zahtevo najpozneje tri dni pred dnem občnega zbora, ki naj dokončno sklene o prevzetju apportov.
Hkratu z odobrilom izpremembe pravil, nanašajoče se na dobavo apportov, položi državno nadzorno oblastvo dokazila, omenjena pod Št. 2 do 4 pri dotični trgovinski in obrtni komori (§. 14) vsakomu na vpogled.
§. 18.
Osnovna glavnica se sme delničarjem deloma zuU.ijo ^ vrniti samo na sklep občnega zbora; ta sklep potre- gl,vnle* buje za svojo veljavo državnega odobrila (člen 248, odstavek 1 trgovinskega zakonika), za čigar dodelitev so merodajni nastopni predpisi:
Ako se zaprosi odobrilo za znižanje delniške glavnice, je najprej dokazali, da se je dotični sklep občnega zbora storil pravilom primerno (§. 15, št. 1). Nadalje je pojasniti okolnosti, ki kažejo, da je potrebno znižanje delniške glavnice, in pa finančne razmere družbe, predloživši zadnjo družbeno bilanco, in je razložiti namerjane načine znižanja delniške glavnice.
Odobreni sklep, znižati delniško glavnico, se sme izvršiti le, oziraje se na tista zakonska določila, ki so merodajna za razdelitev družbene imo-
vino, ako se dražba razpusti (člen 248, odstavek 2 trgovinskega zakonika).
Čim se je znižala delniška glavnica, naj družba izposluje izpremembo besedila ustavnih določil, nanašajočih se na delniško glavnico. Prošnji za državno odobrilo izpremenjenega besedila pravil (§. 15) je priložiti naslednja dokazila:
1.	potrdilo trgovinske sodnije o prijavi sklepa, znižati delniško glavnico za vpis v trgovinski vpisnik (člen 243 trgovinskega zakonika);
2.	dokazilo, da se je nameravano znižanje delniške glavnice trikrat ob različnih časih razglasilo v javnih listih, določenih za razglase družbe, in da so se v teh razglasih pozvali upniki družbe, naj se oglasé pri družbi (člen 243 trgovinskega zakonika) ;
3.	od vseh udov načelništva družbe podpisano izjavo, da se je delniška glavnica znižala oziraje se na zakonske predpise in zlasti varujé zakoniti trimesečni rok, računaje od dne tretjega razglasa v javnih listih.
Spredaj stoječi predpisi gledé delovitega vračila delniške glavnice veljajo zmislu primerno za vsako znižanje v pravilih določenega nominala delniške glavnice, bodisi da se opravi opustivši izdajo vseh delnic, ki jih je izdati po pravilih, s tem da pridobi družba nekaj delnic, ne gledé na slučaj, da se po pravilih polagoma odkupijo delnice (§. 33), s kolkovanjein nominala delnic na izgubo ali oprostivši delnice, ki se niso docela vplačale, ostalih, v pravilih določenih vplačil.
Drugi del.
0 uredbi delniških družeb.
§. 19.
^•'“uovuiki.	V pravilih je navesti z imenom tiste osebe,
katerim se je dodelilo dovolilo ustanoviti delniško družbo.
''""«ik "8l“"<"-	Ako naj družba po ustanovilnem načrtu ob
ustanovitvi družbe dodeli v prid posameznih delni-
čarjev ali drugih oseb posebne prednosti, povedati je v ustavu vrsto in izmero teh prednosti, imeno-vavši osebe.
§• 20. '
Ako naj se apporti, bodisi ob ustanovitvi Apporte družbe (§. 7), bodisi ob novi izdaji delnic (§. 17), dobé na delniško glavnico, se morajo v ustavu določiti predmet vloge, oseba vložnika, znesek delnic, ki jih je dodeliti za vlogo, in povračila, ki ga je morda drugače dodeliti.
Enako se morajo, čim se namerjajo ob usta- u»tanoviine. u-novitvi družbe ustanovilne pridobitve, v ustavu do- dobltTe-ločiti predmet prevzetja, oseba, od katere prevzame družba predmet, in največinski znesek povračila, ki ga je dodeliti za predmet, ki se prevzame, s po-vedbo vseh bremen, ki jih je morda prevzeti družbi, tudi tedaj, ako predmeta ni prinesti v družbo v obliki vloge na delniško glavnico. Pri tem je v ustavu določiti vsaj izmerne podstave za določitev prevzemne cene, ako naj družba, ki se ustanovi, prevzame premične stvari, kojili množina se v času, ko se postavlja ustav, še ne more določiti.
Spredaj oznamenjena določila pravil lahko v poznejšem času dobé zgodovinsko obliko, povsem pa se ne smejo nikdar izločiti iz ustava.
§. 21.
Firma delniške družbe ustrezaj predpisom Firm», trgovinskega zakonika (člen 18 in naslednji).
Ako naj se v firmo delniške družbe sprejme dosedanja firma imetnika kakega trgovinskega podjetja, ki ga je pridobila družba, izkazati je privolilo dosedanjega imetnika trgovine, da se sme nadalje imeti prejšnja firma.
Ako naj se poleg udov načelništva poveri podpisovanje firme tudi uradnikom družbe, izraziti je v ustavu, da morajo osebe, ki ne pripadajo načelništvu, podpisujé firmo, pristaviti podpisu pristavek, ki kaže prokuro.
Oblike za izkaz udov načelništva in uradnikov družbe je določiti v ustavu.
(Slovenian h.)
159
§. 22.
Sed6Ž-	Ustav mora za sedež družbe imenovati določen
kraj, ki je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Sedež družbe se sme izpreme-niti samo na podstavi poprejšnje izpremembe ustava. V ustavu za sedež družbe oznamenjeni kraj mora soglašati s krajem trgovinskega zavoda družbe (člen 19 in 210, št. 2 trgovinskega zakonika).
§. 23.
Področje.	Določivši predmet podjetja v ustavu se opiše
namerjano področje družbe. Izvršujč opravila pa je delniška družba podvržena občnim predpisom, izdanim za ta opravila. Družba ima torej, ako hoče obratovati podjetja, za katera je potrebna posebna pravica ali državno dovolilo, dolžnost, po obstoječih predpisih dobiti to pravico, oziroma izposlovati dovolilo.
obligacije.	Zlasti je potrebno tako državno dovolilo za
vzprejem zajma z izdajo delnih zadolžnic (parcijal-nih obligacij). To dovolilo dodeljuje finančno ministrstvo v porazumu z ministrstvi, udeleženimi po oddelkih.
§. 25.
Ustav naj obsega določila, ali naj se delnice vrsta (delniški deleži) glasé na imetnike ali na imena, ali ll>elnlsU j ako naj bodeta dopustni obe vrsti delnic (delniških deležev). V zadnjem primeru je v ustavu določiti tudi kako določeno število delnic (delniških deležev) ene ali druge vrste, in pa kako dopuščeno izpre-membo delnic.
Ako se glasé delnice (delniški deleži) na ime, preskrbeti je v ustavu, da se piše delniška- knjiga, oziraje se na zadevne zakonske predpise (člen 223, oziroma 182 in 183 trgovinskega zakonika).
Ako se smejo na ime glaseče delnice (del-nilški deleži) po vsebini ustava prenašati samo s privolilom družbe, izraziti je v ustavu, ali ima na-čelništvo družbe samo za se pravico za dodelitev tega privolila ali je pri tem vezano na odločbo kakega drugega družbenega organa (nadzorni svet, ravnateljski svet, občni zbor).
Izdaja delniških deležev se more dovoliti samo izjemoma iz posebnih razlogov. Ona je vsekako dopustna samo, ako in v kolikor so delniški deleži izrečno omenjeni v ustavu, in število delniških deležev, oziroma delnic, ki so razdeljene v deleže, je v ustavu ustanoviti po številkah.
Pravico družbe izdati delne zadolžnice je po-očiliti v ustavu; dotična določila pa se lahko sprejmejo v ustav še-le potem, ko se je v posameznem primeru že izposlovalo državno dovolilo za vzprejem dotičnega ob ligacijskega zajma.
§. 24.
Delniška giav-	Delniško glavnico je ustanoviti v ustavu
v višini, primerni opravilnim potrebam družbenega podjetja.
Pri tem je povedati višino delniške glavnice v ustavu vedno po stanju istinito izdanih delnic, pri čemer je navesti število in imenski znesek delnic, eventualno po njih vrstah, in pa znesek vplačil, opravljenih na delnice, in v ustavu v zgodovinski obliki razložiti izpremembe, ki so nastale v izmeri delniške glavnice, v vrsti, številu in imenskem znesku delnic, od kar obstoja družba.
Od družbe izdane delnice in delniški deleži niso delivi (člen 207, 3. odstavek trgovinskega zakonika).
§• 26.
Ako je v delniški družbi izdati različne vrste Delnice delnic, je v ustavu natančno ustanoviti posebne pravice, ki gredo posameznim vrstam, zlasti gledé razdelitve čistega dobička ali družbene imovine.
Ako se namerja izdaja delnic, katerim naj gre prednostna pravica do čistega dobička pred drugimi delnicami družbe (prednostne delnice), paziti je navadno na naslednja pravila:
1.	Prednostne delnice ne smejo znašati več nego dve tretjini vse delniške glavnice.
2.	Prednostne dividende, priznane prednostnim delnicam pred ostalimi delnicami, ni izmeriti više nego s pet odstotki nominula prednostnih delnic.

3.	Ako naj se manjkajoči zneski prednostne dividende, ki je v prejšnjih opravilnih letih docela ali deloma izostala, poplačajo iz čistega dobička poznejših opravilnih let, tedaj je v ustavu določiti največje število opravilnih let, za katero sme nastopiti tako doplačilo dividende, in to največ z zadnjimi petimi opravilnimi leti.
§. 27.
Delnice ali delniške deleže je navadno posta-' viti na imenski znesek vsaj 200 kron.
Izjemoma se smejo za mala podjetja krajevnega pomena postaviti na ime se glaseče delnice ali delniški deleži na manjši znesek, toda ne na manje nego 100 kron.
Ako pade imenski znesek delnic vsled delovi-tega vračila delniške glavnice, kolkovanja delnic na izgubo ali razveze ne povsem vplačanih delnic od ostalih vplačil, pod zgoraj ustanovljeno minimalno mejo, zložiti je delnice v titre z imenskim zneskom, ki ustreza spredaj stoječim predpisom, navadno hkratu z znižbo imenskega zneska starih delnic. Tako zlaganje se mora vsekako provzročiti, predno izda družba nove delnice.
§• 28.
Vplačevanje	Način vplačevanja delnic je ustanoviti
v ustavu; pri tem je gledati na naslednja pravila :
Delnice, ki jih izda družba, je vplačati navadno v gotovini.
Vloga na delniško glavnico, ki se opravi drugače nego v gotovini, je dopustna samo v toliko, v kolikor je to izrečno omenjeno v ustavu (§. 20,
1.	odstavek).
Izdaja delnic pod imenskim zneskom ni dopuščena.
Delnice je navadno popolnoma vplačati pred ustanovitvijo družbe, oziroma pred izdajo delnic.
Izdaja ne popolnoma vplačanih delnic se sme izjemoma le tedaj dopustiti, kadar se pokaže tak način dobave napravne glavnice potreben iz po-
sebnih razlogov z ozirom na predmet družbenega podjetja in na kakovost opravilnega obrata.
Delnice, na katere so se opravile vloge drugače nego v gotovini, se smejo izdajati le kakor delnice, ki so se po vrednosti popolnoma vplačale.
Za ne popolnoma vplačane delnice naj znaša prvo vplačilo na vsako delnico navadno vsaj 40 odstotkov imenskega zneska delnice. Vplačilo manjše kvote imenskega zneska delnice, toda ne manje nego 25 odstotkov od njega, se sme od slučaja do slučaja dopustiti z ozirom na posebno kakovost opravilnega obrata družbenega podjetja.
Prvo vplačilo na vsako delnico naj nadalje navadno znaša vsaj 200 kron. Izjemoma se sme za manjša podjetja s krajevnim pomenom, kojih delnice se glasé na imena in se smejo prenesti samo s pri-volilom družbe, ustanoviti znesek prvega vplačila na delnico, z manjšim zneskom, nego 200 kron, toda ne manje nego 50 kron.
Ako je izdajna cena delnic večja nego njih imenski znesek, se mora ob prvem vplačilu na delnice vplačati tudi veči znesek.
Za ne popolnoma vplačane delnice imetnikov je izdati začasnice, na katerih je poočititi znesek opravljenih vplačil. Začasnice naj se navadno glasé I na imena. Še-Le ko so se delnice popolnoma vplačale, se morejo začasnice izmeniti za delniške titre, glaseče se na imetnike. Za začasnice veljajo slično določila §. 29 o delniških titrah. Ako se za nepo-polnoma vplačane imenske delnice ne izdajajo začasnice, temveč takoj delniške titre same, je znesek opravljenih vplačil poočititi na delniških titrah.
§. 29.
Obrazec delnic (delniških deležev), ki jih je izdati, potrebuje odobrila državne uprave in ga je priložiti ustavu.
Delnice (delniško deleže) naj družba podpisuje kakor firma, vendar se lahko naredi podpisovanje delnic v ustavu še razen tega odvisno od ozira na posebne predpise. V ustavu se lahko določi, da zadostuje za firmiranje delnic (delniških deležev), da se napravijo podpisi imen z mehanskim razmnoževanjem.
Obveznost delničarjev za ponavljajoče se dajatve.
Nova izdaja delnic.
V besedilu delnic (delniških deležev) se morajo oznameniti pravice delničarja (eventualno ka-zaje na zadevna določila ustava). Zlasti naj besedilo delnic ali delniških deležev še obsega:
1.	ako se je podpisovanje titer naredilo v ustavu odvisno od ozira na posebna določila, ta določila;
2.	za delnice, na imena se glaseče, kojih prenos je po ustavu vezan na privolitev družbe, v pravilih določeno zahtevo za tak prenos;
3.	ako se obvežejo delničarji za ponavljajoče se dajatve poleg glavnične vloge, ustanovljene v družbeni pogodbi, določila o tej obveznosti in obseg dajatev (§. 30);
4.	ako naj se izdadö različne vrste delnic (delniških deležev), navedbo različnih vrst delnic, ki jih je izdala družba, in pa oznamenilo vrste, kateri pripada dotična delnica sama.
§. 30.
Ako se obvežejo delničarji za ponavljajoče se, ne v denarju obstoječe dajatve poleg glavničnih vlog, ustanovljenih v družbeni pogodbi, izraziti je v ustavu način in obseg teh obveznosti, in pa kake dogovorne kazni, določene za primer, da bi se ne izpolnile obveznosti. Taka določila pravil so dopustna le izjemoma zlasti pri kmetijskih industrijskih podjetjih, ako in v kolikor je izvršitev družbenega podjetja odvisna od prevzetja takih obveznosti sè strani delničarjev. V vsakem takem primeru naj se delnice glasé na imena, in v ustavu je določiti, da se smejo delnice prenesti samo s privolilom družbe.
Določilo pravil, s katerim naj se izrazi doslej v družbeni pogodbi neomenjena obveznost delničarjev za spredaj oznamenjene, ponavljajoče se dajatve, se more vzprejeti v ustav samo s privolilom vseh delničarjev.
§• 31.
Ako so v kaki družbi nepopolnoma vplačane delnice, je izdaja novih delnic dopustna samo potem, ko so se popolnoma vplačale delnice prejšnjih izdaj.
Ako se delniška glavnica zviša z oddajo novih delnic, se pridržuje v ustavu sklepanje o načinih oddaje delnic, ki se izdadö na novo, in zlasti o ustanovitvi oddajnega kurza, občnemu zboru.
Pri tem je v ustavu izraziti, da se ta kurz ne sme nikakor ustanoviti pod pari (§. 28, 4. odstavek) in da ga je vsakikrat tako voliti, da se izlu-pilo, ki se dâ doseči ob novi izdaji delnic, kolikor moči neprikrajšano dovede delniški družbi.
Z omejitvami, obseženimi v spredaj stoječih določilih, se lahko že v ustavu prizna delničarjem preddobavna pravica do delnic, ki se izdadö na novo. Drugim osebam, nego vsakokratnim delničarjem se v ustavu ne more pridržati preddobavna pravica do delnic, ki se izdadö na novo.
§■ 32.
Odplatna pridobitev lastnih delnic ali delniških deležev (začasnic) sè strani kake družbe, je dopustna samo v naslednjih primerih:
1.	ako in v kolikor se tako pridobé, da se zniža delniška glavnica (§. 18) oziraje se na zakonite predpise;
2.	ako in v kolikor se pridobé, izvršujč v ustavu omenjeni odkup delnic iz čistega dobička (§• 33);
3.	ako in v kolikor se pridobé izvršilnim potom, da se izterjajo lastne terjatve dražbe.
V primeru, navedenem pod št. 3, in pa ako izgubi delničar svoje pravice, izvirajoče iz podpisa delnic in vplačanih delnih vplačil, vsled zamude pravočasnega vplačila izterjanega zneska v prid družbe (člen 220 trgovinskega zakonika), ali če družba sicer brezplačno pridobi svoje delnice ali delniške deleže (začasnice), se morajo pridobljene delnice ali delniški deleži (začasnice) kar najhitreje dalje prodati ali, ako se to ne dâ izvršiti, se mora delniška glavnica (§. 18) primerno znižati, oziraje se na zakonite predpise.
Tekom leta izvršene pridobitve in prodaje je poočititi v letnem poročilu.
§• 33.
dî“i°lik'lp	V ustavu se lahko izjemoma omeni postopen
odkup delnic za imenski znesek, če mora družbi pripadajočo imovinsko snov opravilni obrat naravno docela ali večinoma porabiti ali če obstoja imovina družbe iz časno omejenih pravic.
Načine takega odkupa je v ustavu natančno določiti, in pri tem je zlasti gledati na naslednje predpise :
1.	Delnice se smejo odkupiti samo iz čistega dobička, razpoložnega po letni bilanci.
2.	Tako polagoma je delnice odkupiti navadno z žrebanjem. Izmero, v kateri naj se odkupijo delnice, je ustanoviti v ustavu samem ali v posebnem odkupnem črtežu, podvrženem državnemu odobrilu. V ustavu pa se more tudi določiti, da jemlje družba vsakikralni počrtežni razdolžni kvoti primerno število delnic, v kolikor zadošča letni čisti dobiček, iz prometa, prostoročno nazaj kupivši, ako je te delnice dobiti pod imenskim zneskom. Tako dobljene delnice je uničiti.
3.	Za delnice, odkupljene z žrebanjem, se lahko izdajo njih posestnikom užitnice. Tem užit-nicam, ki stopijo na mesto odkupljenih delnic, je v ustavu izrečno priznati pravice delnic, toda z merilom, da se en del letnega čistega dobička, ki se oznameni v ustavu, določa najprej v plačilo dividend ne odkupljenim delnicam in da se, ako se družba razpusti, še ne odkupljenim delnicam priznava prednost do likvidacijskega izkupila v višini imenskega zneska delnic. V besedilu užitnic, ki naj se glasč ali na imena ali na imetnike, se morajo jasno poočititi pravice, ki gredo njih posestnikom. V ostalem veljajo za obrazec užitnic slično določila §. 29.
zaklad Namesto postopnega odkupa delnic se lahko |C0, v ustavu omeni tudi zbirka razdolžnega zaklada za delnice, ki se zalaga iz letnega čistega dobička. Ako bi se ta zaklad o danem času istinito porabil za raz-dolžitev delnic, ozirati se je na predpise, obstoječe za znižanje delniške glavnice (§. 18).
§. 34,
V	ustavu je družbeni organ, ki naj prevzame posle načelnika v zmislu členov 227 in naslednjih v trgovinskem zakoniku, izrečno oznameniti za takega.
Za ude načelništva se morejo postaviti samo samosvoje osebe.
Postavljaje načelništvo se je kolikor moči ozirati na tiste osebe, ki se po poklicu bavijo z neposrednim vodstvom opravilnega obrata družbenega podjetja.
V	vsakem primeru pa je v ustavu načelništvu varovati tak vpliv na notranje oskrbovanje, ki je v soglasju z njegovo zakonito oblastjo, zastopati družbo na zunaj. Zlasti je poklicati načelništvo za odločbo in odredbo v vseh stvareh, ki s predpisi trgovinskega zakona ali ustava niso pridržane sklepu občnega zbora ali niso s posebnimi določili pravil odkazane drugim družbenim organom.
Ako je načelništvo sestavljeno iz več udov, je v ustavu določiti tudi način sklepanja.
Ude načelništva naj navadno občasno postavi ali neposredno občni zbor delničarjev ali po določilih ustava v to poklican organ družbe, čigar ude je volil občni zbor delničarjev. V ustavu pa se lahko tudi določi, da imenujejo ude prvega načelništva ustanovniki družbe.
V pravilih določena poslovna doba vsakega uda načelništva naj se navadno ne ustanovi na dalje nego na pet let, vendar se lahko v ustavu omeni pripustnost zopetne izvolitve istega uda po preteku v pravilih določene poslovne dobe. V ustavu je določiti, da mine poslovna doba udov načelništva z občnim zborom, na katerem se sklene o zadnji letni bilanci, ob koje sestavi so morali poslovati udje načelništva.
V ustavu je nadalje za slučaj, da bi se število udov načelništva znižalo pod najmanjše število, praviloma zahtevano za sklepanje in zastopanje, preskrbeti, da se izpraznjena mesta takoj zopet od-dadô. Pri tem se lahko v ustavu določi, da se kako meslo, izpraznjeno po izstopu kakega uda načel-
ništva pred pretekom njegove poslovne dobe, začasno do stalne dopolnilne volitve namesti z opcijo sè strani ostalih udov načelništva.
Če pripada načelništvu veče število oseb, se lahko v ustavu preskrbi, da postavi načelništvo za neposredno vodstvo opravil iz srede svojih udov eksekutivni odsek, čigar področje se ravna po oblasti, ki jo o tem dodeli načelništvo.
Ustavne določbe, glede področja eksekutivnega odseka in drugih pooblaščencev so le dopustne, ne kraté predpise členov 231, 2. odstavek, oziroma 234 trgovinskega zakonika. -
§• 35.
Omejitve udov	V ustavu je ustanoviti, da udje načelništva brez
načelništva.	• v •• i . i i	i
privolila družbe ne smejo začeti obrata kakega pod-jetja, istovrstnega z družbenim podjetjem, za svoj ali tuj račun, ali da ne smejo vstopiti v kako istovrstno podjetje kakor osebno odgovorni družabniki ali prevzeti posle udov načelništva, nadzornega sveta ali ravnateljskega sveta pri kaki drugi istovrstni delniški družbi; pri tem je v ustavu tudi določiti, kateri organ družbe (načelništvo, ravnateljski svet, nadzorni svet, občni zbor) je poklican dodeliti to privolilo.
Za pravna opravila med družbo in kakim udom načelništva je v ustavu pridržati privolilo ravnateljskega sveta, nadzornega sveta ali občnega zbora, ne kraté predpise člena 231, 2. odstavka trgovinskega zakonika.
§• 36.
Ravnateljski svet. Poleg načelništva se v ustavu lahko preskrbi, da se postavi poseben družben organ — ravnateljski svet, — kateremu se, ne kraté predpisov člena 231, 2. odstavka trgovinskega zakonika, po ustavu odkazuje odločba v posameznih važnih stvareh, ki ne segajo v področje občnega zbora, oziroma na čigar privolilo se veže načelništvo za posamezne posle. Ustav naj v takem slučaju obsega bližnja določila o posameznih, področju ravnateljskega sveta odkazanih opravil, in pa o sestavi in načinu sklepanja ravnateljskega svetil. Ravnateljskemu svetu se v uslavu tudi lahko izroči, da postavi načelništvo,
z uvetom. da voli ude ravnateljskega sveta vsakikrat za pet let največ občni zbor delničarjev, oziroma prvikrat ustanovni občni zbor podpisancev delnic.
§• 37.
V ustavu vsake delniške družbe je poskrbeti, da se postavi organ za preskušnjo letnih računov pregled»#* družbe, in pri tem je gledati na naslednja pravila:	c
Ako se postavi nadzorni svet, prepustiti mu je vsekako v členu 225 trgovinskega zakonika omenjeno področje. Nadalje se lahko v ustavu določi, da je, ne kraté predpisov člena 231, 2. odstavka trgovinskega zakonika, potrebno privolilo nadzornega sveta za posamezna opravila, ki se oznamenijo v ustavu, Končno se lahko nadzornemu svetu v ustavu izroči, da postavi načelništvo. Nadzorni svet mora imeti vsaj tri ude.
Ako ni v družbi nadzornega sveta, postaviti je preglednike računov, ki naj preskušajo letne račune in bilance na podstavi vpogleda v knjige družbe in naj o tem vsako leto poročajo občnemu zboru delničarjev. Postaviti je vsaj dva preglednika računov.
Volitev udov nadzornega sveta ali preglednikov računov se pridržuje ob ustanovitvi družbe ustanovnemu občnemu zboru podpisancev delnic, pozneje pa občnemu zboru delničarjev.
Ako je v ustavu poskrbljeno, da se postavi nadzorni svet, vzprejeti je za slučaj, da naj voli isti občni zbor vsaj tri ude, v ustav naslednja določila gledé volitve udov :
Od ene tretjine na občnem zboru zastopanih glasov se mora zahtevali, da so voli za vsako mesto nadzornega sveta, ki ga je popolniti, ločeno. Ako se pokaže, predno se začne voliti za poslednje mesto, da se je vsaj tretji del vseh oddanih glasov pri vseh poprejšnjih volitvah oddal v prid iste osebe, toda brez vspeha, se mora ta oseba brez daljnega glasovanja proglasiti izvoljeno za zadnje mesto. Ta predpis ne velja za volitve udov nadzornega sveta tako dolgo, dokler je v nadzornem svetu kak ud, ki je bil izvoljen z manjšino, kakor je poprej povedano.
Poslovno dobo udov nadzornega sveta, oziroma preglednikov računov je ustanoviti prvikrat samo za čas do konca občnega zbora delničarjev, na katerem se sklepa o letni bilanci za prvo opravilno leto družbe, pozneje pa ne za dalje nego na pet let; pri tem pa se lahko v ustavu omeni pri-pustnost zopetne izvolitve izstopajočih udov nadzornega sveta, oziroma preglednikov računov.
Poslovna doba udov nadzornega sveta, oziroma preglednikov računov naj mine, ko se konča občni zbor, ki sklepa o letni bilanci, katero preskusijo nadzorni svet, oziroma pregledniki računov.
Postavljanje udov nadzornega sveta in preglednikov računov lahko občni zbor delničarjev prekliče vsaki čas.
Načelništvo je v ustavu obvezati, da za slučaj, ako udje nadzornega sveta ali pregledniki računov izstopijo pred pretekom svoje poslovne dobe in ni namestnikov, ki bi jih zastopali, takoj skliče občni zbor, da se opravijo potrebne dopolnilne volitve.
V ustavu je ustanoviti, da udje nadzornega sveta in pregledniki računov ne smejo biti hkratu udje načelništva ali uradniki družbe ali da se ne smejo udeleževati neposrednega vodstva opravil družbe.
Za ude nadzornega sveta ali za preglednike računov se morejo postaviti le samopravne osebe.
§• 39.
V ustavu je področje občnega zbora jasno in določno opisati.
Zlasti se občnemu zboru vsekako pridržuje:
1. za dobo vsaj treh let, odkar se je vpisala družba, sklepanje o pogodbah, s katerimi naj pridobi družba naprave, ki obstojé ali se naredé, trajno določene v njenem opravilnem obratu, ali nepremične predmete za odškodnino, presegajočo znesek petega dela osnovne glavnice, in pa izpre-membe takih pogodeb na dolg družbe, ako ne gre za pridobitev nepremičnin po posilni dražbi;
2.	odobritev letnega računa, sklep o razdelitvi čistega dobička in o odvezi načelništva;
3.	volitev udov nadzornega sveta, oziroma preglednikov računov;
4.	ustanovitev kake nagrade za družbene organe po §. 38;
5.	sklep o izpremembi predmeta podjetja, o nadaljevanju družbe čez prvotno določeno dobo, o povišanju ali znižanju delniške glavnice in pa sploh o izpremembi določil ustava;
6.	sklepanje o načinih oddaje novih delnic, ako se poviša delniška glavnica;
§• 38.
• • •
J®*'1» družbo* Ustav obsegaj jasna določila o tem, ali dobivajo 'smiom. U(jj(; pretisjojnišiva, oziroma kakega iz njegove srede postavljenega eksekutivnega odseka, potem udje ravnateljskega sveta ali nadzornega sveta ali pregledniki računov kako odškodnino za svoje delovanje v obliki deleža Čistega dobička (tantijeme) ali v drugi obliki ali naj svoje posle opravljajo brezplačno.
Sklep o odkazu v pravilih določenega deleža čistega dobička in o ustanovitvi višine kake druge nagrade se pridržuje občnemu zboru. Samo gledč nagrade predstojništvu ali eksekulivnemu odseku se lahko, ako ta nagrada ne hodi v deležu čistega dobička, določi v ustavu, da njeno višino ustanovi ravnateljski svet ali nadzorni svet.
7. sklep o razpustu družbe zlasti tudi, ako se družba združi s kako drugo delniško družbo (člen 215 in 247 trgovinskega zakonika).
Od določil, obseženih v št. 1, so dopustne izjeme za družbe, pri katerih je kup ali prodaja ne-primičnin predmet podjetja.
Vsak sklep, ki zadeva kak predmet, ozname-njen pod št. 5, potrebuje za svojo veljavo državnega odobrila po §§. 15 do 18.
Razpustiti se sme delniška družba, združivši jo s kako drugo delniške družbo (zgoraj št. 7), samo z državnim odobrilom.
Področje občnega zbora.
Sklic občnega zbora.
§• 40.
Določila ustava o sklicu občnega zbora naj ustrezajo nastopnim predpisom:
Občni zbor delničarjev je sklicati najmanje enkrat na leto (redni občni zbor). Redni občni zbor je sklicati, oziraje se na predpise §. 50, 1. odstavka.
Razen tega je občni zbor sklicati v primerih, izrečno določenih v zakonu in v ustavu, in pa vselej tedaj, kadar se to pokaže potrebno v prid družbe.
Občni zbor se mora sklicati v roku, ki ga je v ustavu določiti s 30 dnemi največ, tudi tedaj, kadar to sklene občni zbor, ali ako kak delničar ali nekaj delničarjev, ki izkažejo, da imajo deseti del delniške glavnice ali v ustavu določen manjši delež delniške glavnice, kakor je predpisano po ustavu, zahtevajo sklic občnega zbora v vlogi, ki so jo podpisali, z navedbo namena in vzrokov.
Delničarju ali delničarjem, ki imajo vsled spredaj stoječih predpisov pravico zahtevati sklic občnega zbora, je v ustavu priznati tudi pravico, v vlogi, ki so jo podpisali, naznanivši vzroke zahtevati, da se sprejmejo predmeti v dnevni red prihodnjega občnega zbora, ki ga je razglasiti, ako dokažejo to zahtevo v dobi. ki jo je po pravilih ustanoviti, pred razglasom sklica občnega zhora.
Občni zbor naj navadno skliče načelništvo. Ako je v ustavu družbe postavljen nadzorni svet, ima tudi on pravico in dolžnost sklicati občni zbor, ako je to potrebno v prid družbe (člen 2125 trgovinskega zakonika). V ustavu se lahko določi, da imajo poleg načelništva, oziroma nadzornega sveta tudi še drugi organi družbe pravico sklicati občni zbor.
Kako je sklicati občni zbor, je ustanovili v ustavu.
Pri tem je v ustavu predpisati, da je namen občnega zbora ob sklicu naznaniti, kolikor moči določno oznamenivši posamezne predmete, o katerih naj se sklepa. Zlasti je v ustavu določiti, da je namerjane izpremembe ustava z njihovo bistveno vsebino navesti v razglasu; pri tem je, ako je zanje treba ločeno glasovanje posameznih vrst delnic, poočititi tudi to okolnost v naznanilu.
Razglas, s katerim se skliče občni zbor, obsegaj nadalje kraj in čas, v katerem se bode vršil
občni zbor, in v pravilih določene predpise, kako se morajo delničarji izkazati o svoji pravici glasovanja.
Občni zbor se sme sklicati samo na sedežu družbe, ako ustav izrečno ne omenja tudi drugih krajev, katere je v ustavu imenoma navesti, kjer se sme vršiti občni zbor.
Rok za razglas sklica je v ustavu odmeriti na 1 4 dni pred dnem, katerega se vrši občni zbor; pri tem ni vračuniti zadnjega dneva.
§• 41.
V ustavu je določiti, da je vsakemu delničarju Javnost«
, .	.	.	, • J •	J J	.v	občnemu*
na zahtevo najpozneje tri dni pred dnem občnega zbora izročiti en izdatek predlogov, pripravljenih za občni zbor.
Razen tega je v ustavu ustanoviti, da se mora vsakemu delničarju, ki ima pravico glasovanja, na zahtev dovoliti vpogled v vse za občni zbor pripravljene predloge in priloge v enakem času v opravilnem prostoru družbe.
§. 42.
V ustav je vzprejeti določila, kako se naj del-ničarji izkažejo o svoji pravici glasovanja za občni zbot^ zbor (vpis delničarja v družbeno delniško knjigo pri	%
delnicah na ime, položba delnic itd.).
Ako je v ustavu tako urejeno, da je izvrševanje glasovalne pravice odvisno od položbe delnic do kakega določenega časa pred občnim zborom, poskrbeti je v ustavu, da se varuje ob sklicu občnega zbora delničarjem doba vsaj osem dni za po-ložbo delnic, in da se mora najpozneje v času, v katerem se sklene imenik delničarjev, ki so položili delnice za občni zbor, dovoliti vsakemu delničarju, ki ima pravico glasovanja, vpogled v ta imenik v opravilnem prostoru družbe.
lit
ïii
§. 43.
Vsaka delnica daje imetniku en glas, ako tlruž- Giut>»»i“jj bena pogodba ne ustanavlja kaj drugega.	'lc**boi*i
«

Z ustavom se lahko ustanovi, da daje le določeno število delnic glas. V takem primeru pa se mora pri delniški glavnici z vsaj 1,000.000 kron in več priznati za delnice, ki imajo skupaj imenski znesek 10.000 vsaj en glas, in pri delniški glavnici z manj nego 1,000.000 kron za delnice, kojih imenski znesek skupaj znaša eno stotinko delniške glavnice.
Tistim delničarjem, ki imajo manjše število delnic, nego je po pravilih potrebno za izvrševanje enega glasu, se lahko v ustavu pridržuje pravica, postaviti skupnega pooblaščenca, kateremu se po številu delnic, ki ga zastopa, prizna glasovalna pravica na občnem zboru.
Izvzeto ni. da se v ustavu omeji število glasov, ki gredo enemu delničarju, z ustanovitvijo največega zneska ali z določilom stopnjevanj.
Ako se izdajejo delnice z različnim imenskim zneskom ali različne vrste delnic, določiti je glasovalno pravico tako, da gre enakemu delnemu znesku delniške glavnice brez razlike imenskega zneska ali vrste posameznih delnic enaka glasovalna pravica. Ako se izdajejo užitnice (§. 33, št. 3), vzprejeti je v ustavu tudi jasna določila o glasovalni pravici užitnic.
§. 44.
V ustavu je izrečno določiti, da morejo del-kla*čencii,. ničarji svojo glasovalno pravico izvrševati tudi po pooblaščencih, bodisi da so ti pooblaščenci delničarji ali ne. Hkratu je v ustavu natančno ustanoviti, v kakšni obliki je pooblaščence posvedočiti.
Za ne samopravne in za juristične osebe je zakonite, oziroma ustavne zastopnike pripustiti tudi brez posebnega pooblastila.
§. 45.
'»‘«bor,.	Sklepčnost občnega zbora je v ustavu vsekako
vezati na uvet, da imajo na občnem zboru navzoče osebe pravico izvrševati glasovalno pravico za najmanjši znesek delniške glavnice, ki ga navadno ni f	z manj ustanoviti nego z eno desetino.
(Sloronluch.)
V	ustavu se lahko določi, da je za primer, ako je ostal občni zbor nesklepčen, sklicati drug občni zbor, ki je brez ozira na višino zastopane delniške glavnice sklepčen za vse predmete, ki so bili na dnevnem redu prvega občnega zbora, ako se v razglasu sklica drugega občnega zbora izrečno opozori na to okolnost. Za tak zbor se more v ustavu odmeriti rok za razglas sklica (§. 40, zadnji odstavek) na osem dni, rok za položbo delnic (§. 42, 2. odstavek) na pet dni.
V	ustavu je določiti, da je na občnem zboru položiti spisek došlih delničarjev ali zastopnikov delničarjev z navedbo njihovega imena in stanova-lišča, in pa zneska delnic, ki jih vsak zastopa, in števila glasov, ki gredo vsakemu, in da je vsakemu na občni zbor došlemu delničarju ali zastopniku delničarjev na občnem zboru dovoliti vpogled v spisek.
§. 46.
Ustav mora določno oznameniti predmete, Sklepanje, o katerih se na občnem zboru ne more sklepati že z navadno večino glasov došlih delničarjev, temveč samo z večo večino glasov ali po drugih zahtevah, in pa obsegati natančna določila, kako je opraviti volitve, ki naj jih opravi občni zbor, in kdo bodi predsednik na zboru.
§. 47.
Za sklepanje, omenjeno v §. 39, št. 1, o po- Poznejše usta-godbah tam oznamenjene vrste naj ustav predpisuje, no'rt'l,‘ da je občnemu zboru predložiti predpisom §. 9,
1. in 2. odstavka ustrezajoče poročilo, ki ga morajo podpisati prodajalci in vsi udje načelništva in, ako je nadzorni svet, tudi nadzorni svet.
Sklep, s katerim se taki pogodbi privoljuje, je j v ustavu vezati na kvalifikovano večino, ki mora I znašati vsaj tri četrtine na občnem zboru oddanih glasov in obsegati eno četrtino vse delniške glavnice.
V ustavu je omeniti, da se mora prepis ali odtisek v 1. odstavku omenjenega poročila izročiti vsakemu delničarju na zahtevo najpozneje tri dni pred dnem občnega zbora, ki naj dokončno sklepa o dotičnih pogodbah.
IGO
%. 48.
IzPpr™iimle	Ako 8re za izpremembo ustava, je v ustavu za
veljavnost sklepa občnega zbora navadno zahtevati, da imajo na občnem zboru navzočne osebe pravico glasovati vsaj za eno tretjino delniške glavnice, in da glasuje zato večina ne manje nego treh četrtin oddanih glasov.
Za primer, da je več vrst delnic z različnimi pravicami, je v ustavu ustanoviti, da potrebuje vsaka izprememba ustava, kateri je predmet zvišanje ali znižanje delniške glavnice ali izprememba dosedanjega razmerja različnih vrst delnic, sklepa občnega zbora, pri katerem naj delničarji glasujejo ločeni v skupine po vrstah delnic in naj za vsako posamezno skupino zmislu primerno veljajo v 1. odstavku ustanovljene zahteve sklepanja. Ustav lahko stavi za veljavnost takega sklepa razen tega še druge zahteve.
Predpisi spredaj stoječega odstavka naj veljajo tudi tedaj, kadar so poleg delnic izdane užitnice za izžrebane delnice (§. 33, št. 3) in kadar je sklenili izpremembo pravil, ki zadeva pravno razmerje užitnic napram delnicam.
Tudi za primere, navedene v tem paragrafu, se more v ustavu kaj določiti v zmislu §. 45, 2. odstavka.
Izprememba predmeta podjetja se ne more skleniti z večino glasov, ako to ni izrečno dovoljeno v ustavu (člen 215 trgovinskega zakonika).
§. 49.
Rnčun-ki «kiep.	Načelnišlvo je dolžno skrbeti, da se pišejo po-
trebne knjige družbe.
Koncem vsakega opravilnega leta, čigar začetek in konec je določiti v ustavu, se mora sestaviti računski sklep, ki naj sestoji iz obratnega računa (računa dobička in izgube) in iz bilance.
Načela, po katerih je sestaviti bilanco, se morajo določiti v ustavu.
Računski sklep, ki obsegaj vso upravo družbe, se mora sestaviti oziraje se na zakonite predpise in
s skrbnostjo rednega trgovca. Zlasti je postavili vsa aktiva in pasiva po vrednosti, katero jim je istinito dati ob času, ko se sestavlja bilanca.
Pri imovinskih kosih, ki so po svoji kakovosti podvrženi obrabi ali znižanju vrednosti, je stvarni cenitvi primerno odpisati njihovo zapisano vrednost in to v računskem sklepu primerno izraziti. Opravo potrebnih odpisov je ustavno urediti in, ako treba, v ustavu določiti ključ, po katerem naj se odpisuje.
Delniško glavnico je tudi tedaj, ako se po pravilih polagoma odkupujejo delnice iz čistega dobička (§. 33), pisati v bilanci tako dolgo v praviloma ustanovljeni višini med pasiva, dokler se ni znižala ta delniška glavnica (§. 18), oziraje se na zakonite predpise.
§- 50.
V	ustavu je poskrbeti, da predloži načelništvo Predloil računski sklep vsako leto rednemu občnemu zboru delničarjev z računskim poročilom vred, in to najpozneje v prvih šestih mesecih vsakega opravilnega
leta. Izjemoma se more pri posameznih delniških družbah z ozirom na posebno kakovost opravilnega obrata dovoliti, da se ustanovi v ustavu rok za predložilo bilance občnemu zboru najdalje na dvanajst mesecev po preteku opravilnega leta.
V	ustav je vzprejeti določilo o tem. da je en iz- ! datek računskega poročila z bilanco in računom do-dohička in izgube vred izročiti vsakemu delničarju
na zahtevo najpozneje tri dni pred dnem občnega zbora, ki naj sklepa o odobrilo bilance.
Za sklepanje o odobrilu bilance je v ustavu predpisati, da je to sklepanje preložiti, ako se to na občnem zboru sklene ali z navadno večino glasov, ali ako to zahteva manjšina, ki zastopa vsaj deseti del vse delniške glavnice, očitaje pogreške določenih postavkov v bilanci. Preložiti je v zadnjem primeru na lako dolgo, da se je o grajanih postavkih dalo potrebno pojasnilo.
§• 51.
Ob ustanovitvi družbe se lahko v ustavu določi, u»*‘ da se ustanovilni stroški, ki jih je v njem natančno
^delltHv čistega dobička.
ßeaervni zaklad.
popisati, razdelé kakor izdatki na prva opravilna I da se dopolni dividenda, ki jo je izplačevati delni-
leta, in to na največ pet let. Kakor taki razdolžni usta-novilni izdatki se smejo pripuščati samo stroški, ki jih je v gotovini olj ustavitvi družbe treba poplačati, vštevši javne davščine, ki jih je opraviti vsled ustanovitve.
Z računskim sklepom za prvo opravilno leto je občnemu zboru predložili podrobni sklepni obračun o vsem ustanovilnem potrošku.
§. 52.
Načela, po katerih je izračunih in izplačati čisti dobiček, je v uslavu natančno določiti. Delničarjem se sme samo to razdeliti, kar se pokaže za prebitek bilančnih aktiv, ko se je potrebno od njih odpisalo in so se vsa pasiva odračunila.
Ob razdelitvi čistega dobička ima obvezna dotacija reservnega zaklada (§. 53, št. 1) prednost pred vsemi drugimi odkazi.
carjem, do največega zneska, ki se ustanovi v ustavu in ki v enem opravilnem letu ne sme presegati pet odstotkov vplačane delniške glavnice. Za ta primer je v ustavu ustanoviti, da se sme ta dividenda izplačevati samo, ko so se založile vse bilančne izgube družbe, in da se v 1. odstavku pod št. 2 in 3 omenjeni zneski nikakor ne smejo porabljati v izplačilo kake dividende.
Razen spredaj omenjenega reservnega zaklada se lahko v ustavu poskrbi, da se naredé še drugi zakladi.
V družbi nabrani zaklad se sme v razdelitev med delničarje, ne gledé na primer, da se delniška glavnica deloma nazaj izplača, oziraje se na zakonite predpise, porabljati v obče le v toliko, kolikor je to dopustno po ustavu, in le v obliki izplačila izredne dividende na sklep rednega občnega zbora na podstavi letne bilance.
§■ 54.
§. 53.
Za vsako delniško družbo je v ustavu poskrbeti, da se naredi reservni zaklad v založbo kakih izgub. Temu reservnemu zakladu je pridružiti :
1.	od letnega čistega dobička vsaj dvajseti del tako dolgo, dokler reservni zaklad ne presega desetega ali v ustavu določenega višega dela osnovne glavnice;
2.	zneske, ki so se dosegli ob ustavitvi družbe ali ob zvišanju osnovne glavnice z izdajo novih delnic za viši nego imenski znesek čez njega in čez znesek stroškov, nastalih z izdajo delnic;
3.	zneske, ki so jih vplačali delničarji za to, da so ser jim dovolile prednostne pravice za njih delnice, v kolikor se ne sklene porabiti jih za izredne odpise ali v založbo izrednih izgub.
V ustavu je ustanoviti obliko, kako se objavljajo razglasi, ki izhajajo iz družbe.
Zlasti je pri tem tudi določiti, kateri organ naj izdaja te razglase, ne gledé na primer, uravnan že v §. 40, 6. odstavku, in kdo jih naj podpisuje.
Nadalje je v ustavu imenovati tudi javne liste, v katere je vzprejemati razglase družbe. Vsekako je v ustavu določiti „Wiener Zeitung“ in vrhu tega, ako je sedež družbe izven Nižeavstrijskega, dotični deželni uradni list za vzprejemanje družbenih razglasov; vendar se lahko v ustavu ukaže, da se družbeni razglasi sprejemajo razen v spredaj imenovanih listih, tudi še v drugih javnih listih, ki jih je navesti v ustavu.	*
§. 5.5.
Določila §. 48, 1. in 4. odstavka naj slično Dokler reservni zaklad ne presega zneska de- i veljajo tudi za sklep občnega zbora da je razpustiti setega dela delniške glavnice, se sme porabljati | družbo. Sklep da je združiti delniško družbo s kako sploh samo v založbo izgub. V ustavu se lahko do- i drugo družbo se ne more storiti z večino glasov, ako loči, da se sme vsakokratni prebitek reservnega za- |o to ni izrečno dovoljeno v ustavu (člen 215 trgovin-klada čez poprej omenjeni znesek porabljati za to, ! skega zakonika).
Razglasi..
Razpust tn likvidacija družbe.
V ustavu je omeniti, da so oblasti občnega zbora in nadzornega sveta, oziroma preglednikov računov v veljavi tudi v dobi likvidacije.
Obseg oblasti likvidatorjev se uravnava z določili trgovinskega zakona (člen 244, 2. odstavek, oziroma člen 137 in naslednji). V ustavu je izraziti, da se nepremične stvari po likvidatorjih brez privolila občnega zbora ne morejo drugače prodajati nego na javni dražbi.
Tretji del.
Splošna določila.
§. 56.
Delniške družbe so po določilih cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 253) in zadevnih zakonitih predpisov podvržene nadzorstvu državne uprave, ki se uradoma izvršuje v varstvo javnih koristij.
Stalni nadzorni organ se postavi za delniško družbo samo izjemoma tedaj, kadar je taka naredba potrebna iz važnih javnih ozirov.
Pravica delničarjev ali drugih udeležencev, da jih zastopa državna uprava, ne velja, in ako je tako, se jim mora prepustiti, da se za svoje zasebne pravice napram družbi potegnejo po civilni pravdi.
'§• 57.
Določila tega ukaza veljajo za obstoječe delniške družbe le v toliko, kolikor se ne upirajo veljajoča družbena pravila.
§• 58.
Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, katerega se razglasi.
Tliun s. r.	Ruber s. r.
Kast s. r.	Kaizl s. r.
Di Pauli s. r.
Prehodna določila.
Veljava uka*»*