■ v	VB
Izčrpano premoženje nekdanjega Bohorja
Noko odnesel poraz z Loko
		"l.i	
90,6 95,1 95,9 100,3			
IMUj	DN INPEI		IK FEK
EMM
T i
On
VBsmv^ômm
REZERVIRAJTE SI OGLASNI PROSTOR

ST. 89 - LETO 65 - CELJE, 12. 11. 2010 - CENA 1,25 EUR
TE MAR GA TEDI IN RADIA CEUE
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Kako nevarno je živeti v Celju?
V javnosti je kar nekaj prahu dvignilo nedavno poročilo okoljevarstvenikov o katastrofalnem stanju okolja v Celjski kotlini. Lokalna oblast njihove trditve zavrača.

Najbolj energijsko učinkovita nadstandardna stanovanjavSIoveniji
Ce najdete boljšega, vam stanovanje podarimo!
4 AQO EUR/^ \	^ „
J	^ ^ EUR/^ ^^ ^^^ informacij o stanovanjih in ogledih pokličite na 051 365 287
08012 24 • www.mik-ce.si • www.milcstanovanja.si
Za smrt dveh delavcev
v	.|V	.	I	..
se nihce m odgovarjal
Gnojevka je tekla iz pipe
^ Mercator Center Celje
Opekamiika 0. Celj«, tel. it 03/42« BO 00
Od rtovambra do 30. novambra 2010
Razstava slik
Dimnikarji
danes in včeraj
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Na zdrav(ljen)je!
Martinovo se običajno raztegne kar na dva konca tedna. Ponekod se sicer že leta trudijo, da temu prazniku dodajo vsebino, da ob tem prikažejo stare običaje, pripravijo kulturni program Večinoma pa gre za prireditve, ki častijo novo vinsko letino in imajo zabaven oziroma pivsko-prehrambeni značaj. Kar samo po sebi ni narobe. Problem nastane, ko udeleženci takšnih praznovanj pozabijo na pravo mero in po možnosti proti jutru z avtom odvijugajo proti domu. Če imajo srečo, s takšnim obnašanjem dočakajo tudi naslednje martinovo. Če ne, postanejo del žalostne prometne statistike. Ta je sicer boljša, kot je bila lani v tem času, vendar se je več kot sto nesreč še vedno končalo s smrtjo udeleženca. Delež alkoholiziranih povzročiteljev še vedno znaša dobrih 10 odstotkov, v povprečju jim namerijo 1,51 promila.
Pred dobrim letom je takratni minister za zdravje šokiral javnost s predlogom, da bi morali vsi pijani vozniki, ki bi povzročili nesrečo, sami plačati vse kasnejše stroške zdravljenja in rehabilitacije. Morda res nekoliko skrajen ukrep, ki v praksi ni zaživel, se pa upravičeno zastavlja vprašanje, kaj bi bilo sploh učinkovito v družbi, ki je zelo tolerantna do pitja. Zlasti ko je to povezano z zabavami, druženjem, s praznovanji. Takrat je alkohol nujen za dobro voljo. Ko isti alkohol pri nekaterih sproži nasilje, ko zaradi njega človek ne funkcionira več v vsakdanjem življenju in ko zaradi njega umirajo na cesti, nastanejo problemi. Takrat se večina začudeno sprašuje, kako je do tega prišlo.
Po predlogih novih cestnoprometnih zakonov naj bi še zaostrili obravnavo pijanih voznikov in strožje kaznovali, menda celo bolj kot v sosednjih evropskih državah. Pa je tovrstno zastraševanje res edini način omejevanja pijancev? Koliko stroge kazni sploh zmanjšajo divjanje in netolerantnost ter pijanost za volanom? Če je alkohol eden največjih zdravstvenih problemov v Sloveniji, bi se ga zagotovo morali lotiti še kako drugače kot samo z represijo v prometu. Zadnja raziskava Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana namreč kaže, da je poraba alkohola v Sloveniji za 6 odstotkov višja kot v sosednji Hrvaški, da najraje posegamo po vinu in pivu in da ga nadpovprečno veliko pijejo mladi med 20. in 29. letom. In kar je prav tako zaskrbljujoče - uporabniki alkohola nadpovprečno radi vozijo hitro. Do takrat, ko ti mladi prvič sedejo za volan, pa je veliko let, ki jih očitno družba ne zna izkoristiti za vzgojo, izobraževanje in spreminjanje ustaljenih vzorcev v glavah. Pa tako strastno se je lotila kadilcev, medtem ko ji pri alkoholu nekako ne gre .
Murkova listina za zabukovške in libojske »knape«
Dobitnik Murkove listine je letos Etnološko društvo Srečno Zabukovica-Liboje s prof. dr. Jožetom Hribarjem na čelu. Kot vsako leto je tudi letos Slovensko etnološko društvo na god sv. Martina podelilo Murkove nagrade, priznanja in listine. Podelitev je bila včeraj v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
V nekdanjem rudarskem revirju Zabukovica-Liboje so prenehali z rudarjenjem v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Pred šestimi leti pa se je zbrala skupina nekdanjih rudarjev in začela razmišljati o ohranjanju izročila. Zasnovali in uredili so rudarsko muzejsko zbirko in se povezali v Etnološko društvo Srečno. Društvo se je povezalo z bivšimi rudarji, organiziranimi v rudarsko četo, ki jo sestavljajo večinoma člani Društva upokojencev Zabukovica-Griže. Več kot 40 nekdanjih rudarjev sestavlja skupino častnih članov društva.
Rudarska muzejska zbirka ima svoj sedež v Kulturnem domu v Grižah. Sestavlja jo čez 300 razstavljenih eksponatov in je zasnovana po sodobnih muzeoloških načelih. Poleg te so uredili še rudarski muzej na prostem pred Osnovno šolo v Grižah in rudarska parka v Zabukovici in Libojah. Osrednja osebnost Etnološkega društva Srečno je Jože Hribar, montanist in univerzitetni učitelj v pokoju, ki skrbi za strokovno delo in delovanje rudarskega muzeja. MJ
PETEK
SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK
MSWMMHm
16 11 17
Za najbolj občino
zeleno
Mestna Občina Velenje ter občine Žalec, Vransko in Dobrna so nominirane za najbolj zeleno občino v Sloveniji. Na razpis, ki ga je pripravila Fit media v sodelovanju z okoljskim ministrstvom in s slovenskimi občinami, se je prijavilo 47 občin po Sloveniji. Razglasitev najbolj zelene občine bo v sredo na Vranskem.
Namen projekta je spodbuditi drugačno zeleno ravnanje na ravni države, še posebej v lokalnih skupnostih, in pokazati na primere dobre prakse. Občine so odgovarjale na vprašanja o upravljanju z odpadki in vodami, o energetski varčnosti, prostorskem načrtu, zelenih površinah in drugih aktualnih okoljskih temah. Strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Dušan Plut, je na osnovi dodatnega vrednotenja in empirično preverljivih statističnih podatkov občine razvrstila in nominirala v tri kategorije, in sicer v kategorijo mestne občine, občine z več
in občine z manj kot petsto prebivalci.
Komisija je ugotovila, da še vedno pridelamo preveč odpadkov na prebivalca, prav tako je zaskrbljujoč nizek od-
stotek ločevanja odpadkov, na področju ravnanja z vodami, zlasti v manjših občinah, zamujamo pri urejanju kanalizacijskih omrežij, pozitiven primer pa je, da večina občin klasične žarnice pri javni razsvetljavi zamenjuje z varčnimi in za zelene projekte namenja več proračunskih sred-
stev, je ugotovitve navedla direktorica Fit medie Vanesa Čanji. Na zaključni prireditvi bodo poleg razglasitve nominiranih občin znani strokovnjaki spregovorili o nekaterih najpomembnejših okolj-skih problemih.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Med nominiranimi za najbolj zeleno občino je poleg Žalca, Vranskega in Dobrne tudi Mestna občina Velenje.
Strokovnost še za leto dni zaupana Škrabl Močnikovi
Svet zavoda celjske bolnišnice je na torkovi seji za vršilko dolžnosti strokovne direktorice bolnišnice za obdobje enega leta imenoval Frančiško Škrabl Močnik. Škrabl Močnikova je štiri leta delala kot strokovna direktorica celjske bolnišnice in se je znova prijavila na razpis.
Program dela Škrabl Močnikove za naslednje mandatno obdobje štirih let ni v celoti zadovoljil vseh članov sveta zavoda, zato so se soglasno odločili, da ne bodo opravili izbora strokovnega direktorja, temveč Škrabl Močnikovo imenovali za vršilko dolžnosti strokovne direktorice za obdobje do enega leta. Člani sveta so se zato tudi odločili, da o izbiri strokovnega direktorja ne bodo glasovali. _bbUgo-tavljali smo namreč pomanjkljivost v tistem delu programa, ki se je nanašal na ukrepe racionalizacije, izrabo delovnega časa zdravstvenih delavcev, naročanje bolnikov in spremljanje čakalnih dob in kazalce, s katerimi bi lahko merljivo ugotavljali doseganje zastavljenih ciljev,« je odločitev utemeljil predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje Anton Zorko. Poleg tega sedanji strokovni direktorici poteče mandat že čez dva dni in ni bilo več časa, da bi zahtevali dopolnitve programa, še navajajo v sporočilu iz celjske bolnišnice. Njeno imenovanje izhaja tudi iz dela in rezultatov, ki jih je v prejšnjem mandatu dosegla. Omenjena je namreč v preteklosti opravila veliko delo na področju razvoja medicinskih strok, posebej razvoja kardiologije, saj celjska bolnišnica zagotavlja invazivno kardiološko dejavnost za celjsko regijo in širše.
MJ, foto: GrupA
Rotnik razrešen
Nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je včeraj razrešil prvega moža družbe dr. Uroša Rotnika. Za novega direktorja družbe je bil z včerajšnjim dnem imenovan dosedanji izvršni direktor proizvodnje v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) Simon Tot. Uradnih razlogov za odstavitev še ni, po včerajšnjih napovedih pa naj bi sindikat danes začel s protestno stavko.
Doktorski študij v Celju
Na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju bodo jutri, v soboto, začeli izvajati doktorski študijski program, že v začetku tedna pa so prva predavanja doktorskega študijskega programa poslovnih ved poslušali študenti v ljubljanski dislocirani enoti.
Tako zdaj fakulteta, ki je nastala konec leta 2008 iz Visoke komercialne šole Celje in ima študijske enote še v Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Kranju in od letos tudi v Slovenj Gradcu in Rogaški Slatini, izvaja akreditirane programe na prvi, drugi in tretji bolonjski stopnji študija. Visokošolskim in magistrskim programom komerciale, poslovne informatike in turizma se je tako pridružil še bolonjski doktorski študij poslovnih ved, v katerega je vpisanih 24, od tega v Celju 13 kandidatov.
Konec tedna, v četrtek in petek, bo Fakulteta za komercialne in poslovne vede v Celju pripravila drugo mednarodno znanstveno konferenco Znanje in poslovni izzivi globalizaci-je, ki se je bo udeležila tudi vrsta priznanih predavateljev iz tujine. Letos bo s 93 članki sodelovalo 122 avtorjev iz Romunije, Bolgarije, s Hrvaške, iz Srbije in Slovenije.	IS
Frančiška Škrabl Močnik
J
Simbio, d.E>.P. Tehariha«
3DDG CïLje
Tel.: »Mi 131425«K Fh. 131 1 £ dnPDB^iribilD.st www.fimbio.ii
(odsli
NAROČILO ^ ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE

» pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni polcličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
NOV^ ITEDN^K
l-DOGODKI
3
Plazovi
požirajo
milijone
Sanacija plazov kot nikoli končana zgodba - Pol milijona evrov škode tudi na državnih cestah na Celjskem
Na predlog ministrstva za okolje je vlada včeraj obravnavala poročilo o nujnih sanacijskih ukrepih na nekaterih zemeljskih plazovih ter tudi predlog razdelitve interventnih sredstev za letošnje poplave. Kot je bilo pričakovati, je predlagan denar vlada tudi potrdila, sicer pa v nekaterih občinah že vedo, kje je njihovo mesto oziroma koliko denarja bodo dobile iz razdelilnika. Znana je tudi ocena škode na železnicah in državnih cestah.
Če pogledamo najprej oceno škode po septembrskih poplavah na železnicah in državnih cestah, ki so jo pripravili na ministrstvu za obrambo: na železnici škodo ocenjujejo skoraj na 3 milijone evrov, od tega so na progah oziroma postajah na Celjskem utrpeli za približno 50 tisoč evrov škode, največ seveda v Laškem. Poleg škode zaradi plazu v Zidanem Mostu sta kot poškodovana objekta navedeni tudi postaji Rimske Toplice in Celje-Čret.
Več je škode - opredeljena je samo kot stroški vzpostavitve prevoznosti - na državnih cestah, kjer so med oškodovanci praktično vse občine s
Celjskega, skupno pa je škoda v Sloveniji presegla 4 milijone evrov. Med večjimi oškodovanci so v Laškem, kjer škodo na cestah ocenjujejo na več kot 212 tisoč evrov, v Kozjem skoraj na 84 tisoč, v Štorah na 40, v Šentjurju pa na več kot 33 tisoč evrov. V Gornjem Gradu škoda dosega skoraj 8 tisočakov, v Velenju in Celju pa so jo ocenili na več kot 6 tisoč evrov. Podobna oziroma manjša je tudi škoda v večini drugih občin na Celjskem.
Prijavljeno škodo je že verificirala državna komisija, ki ugotavlja, da škoda zaradi septembrskih poplav presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Ta-
Ob vsem denarju, namenjenem interventnim delom na plazovih, še vedno ni povsem jasno, koliko denarja bo terjala dokončna sanacija plazu Majland v Zidanem Mostu.
de na državnih cestah in železnici.
Trije plazovi s prednostjo
Že v preteklih letih je tudi na Celjskem ostalo nesa-
V gradivu je podan še predlog razdelitve interventnih sredstev za nujne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnjo škodo. Iz tega naslova bodo največ, 28 tisočakov, prejeli v Laškem. V Šmarju pri Jelšah naj bi še letos prejeli 16 tisoč evrov, po 12 tisoč pa v Mozirju in Nazarjah. Na seznamu sta še občini Dobje in Podčetrtek, ki jima je vlada za nujno sanacijo plazov namenila po 8 tisoč evrov.
ko je že dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna, na potezi pa bo ministrstvo za promet, ki bo, ko bo sprejet ustrezen sklep, moralo pripraviti program odprave posledic neposredne ško-
niranih nekaj plazov, ki bodo na vrsto prišli letos in prihodnje leto. Tudi zato so pri pripravi predloga nadaljnjih aktivnosti upoštevali obseg plazenja, stopnjo ogroženosti, vrsto ogroženih objektov
kot tudi intenziteto plazenja. Razpoložljiv denar (ki ga je, roko na srce, precej malo) bodo zato prednostno porabili za nadaljevanje že začetih sanacij ter sanacijo plazov, kjer obstaja objektivna možnost, da pride do hitre porušitve objektov v primeru izjemnega poslabšanja vremenskih razmer.
Gre za tri plazove na Celjskem, in sicer plaz v bližini Kozjega, ki je poškodoval cesto, v zgornjem delu plazišča pa sta poškodovana stanovanjski objekt in objekt kmetijskega gospodarstva ter v celoti odnešena dovozna pot do domačije. Občina je že pridobila projektno dokumentacijo za dopolnilne ukrepe za sanacijo plazu, ocenjena
vrednost dopolnilnih ukrepov pa presega 194 tisoč evrov, ki pa jih bodo zagotovili prihodnje leto.
Ob župnijski cerkvi v Preboldu se je sprožil plaz, ki je poškodoval temelje cerkve, opredeljene kot kulturni spomenik. Občina je pridobila projekt za sanacijo plazu in stabilizacijo temeljev, ministrstvo za kulturo pa bo izvedlo sanacijske ukrepe na poškodbah objekta. Projektantski predračun za sanacijo plazu presega 41 tisoč evrov, dela na plazu pa naj bi se končala prihodnje leto.
Kot smo poročali tudi v NT, je v občini Slovenske Konjice plaz podrl eno od stanovanjskih hiš. Ocenjena vrednost sanacije plazu in sanaci-
je stanovanjskega objekta bi bistveno presegala vrednost poškodovanega objekta in zemljišča, zato je občina začasno rešila problem nastanitve družine v občinskem ne-profitnem stanovanju. Kot je znano, je občina v sodelovanju z upravičenci iskala rešitev z nakupom nadomestne nepremičnine. Vrednost njenega nakupa s stroški rušitve poškodovanega stanovanjskega objekta in začasne nastanitve znašajo skoraj 77 tisoč evrov. Zato bodo, po predlogu Mopa, občini Slovenske Konjice za nakup nadomestnega stanovanjskega objekta zagotovili ta denar iz letošnjega proračuna.
US
Foto: Grup A
Se bodo Zemljakovi lahko vrnili na svoje?
Septembrska povodenj, ki je prizadela Laško, je bila še posebej usodna za štiričlansko družino Zemljak z Vrha nad Laškim. Zaradi grozečega plazu so jo morali evakuirati iz domače hiše. Seveda pa Zemljakovi želijo nazaj, na svoje.
Kmalu je postalo jasno, da je zemljišče, kjer stoji hiša, preveč ogroženo, zato bi bilo
življenje v njej kljub sanaciji zelo nevarno. Zemljakovi se zato še ne morejo vrniti domov, čeprav si seveda želijo nazaj na svoje, kjer jih čakata posestvo in poln hlev živine. Obstaja pa možnost, da bi v bližini ogrožene hiše, tam, kjer je zdaj garaža, vendarle zgradili novo domovanje. To možnost je pred kratkim preveril tudi geolog, ki je na lokaciji
O pomoči Laščanom, prizadetim v septembrskih poplavah, je razpravljala tudi komisija za socialna vprašanja in elementarne nesreče pri Območnem združenju Rdečega križa Laško, ki se je sestala s predstavniki občine in centra za socialno delo. Rdeči križ je takoj po poplavah popisal stanje na terenu ter ga dopolnil s podatki o ogroženosti s plazovi. Ti so poleg deročih voda namreč prizadeli kar nekaj gospodarskih poslopij ter ogrožali nekaj hiš. Med najbolj ogrožene bo v Laškem Rdeči križ razdelili za okoli 25 tisoč evrov sredstev, od tega okoli 19 tisoč v obliki naročilnic ter za 6 tisočakov materialnih sredstev. Pomoči bodo deležni tudi vsi krajani Majlanda pri Zidanem Mostu. Rdeči križ pa bo krajane z vprašalniki, ki jih bo posredoval gospodinjstvom v Majlandu, spodbudil, da sami izpostavijo tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Glede na to, da se približuje zima, naselje pa je še vedno težko dostopno, bo verjetno v tem kraju treba pomagati tudi pri dostavi ozimnice, še posebej starejšim, bolnim in invalidom.
opravil ogled in vrtine ter predlagal občini, da naroči še katastrski posnetek parcele, kar so v Laškem tudi storili. Zdaj čakajo še na končno poročilo o možni gradnji. Po še neuradnih informacijah naj bi bil tam teren dovolj stabilen, poročilo pa naj bi bilo dokončano v sredo. To bo tudi osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zemljakovim, ki so trenutno nastanjeni v nepro-fitnem stanovanju v Rimskih Toplicah, so pomoč pri gradnji že napovedale humanitarne organizacije.
PM
Po septembru 2007
V ministrstvu za okolje (Mop) so pripravili pregled nujnih ukrepov, ki so jih na nekaterih zemeljskih plazovih izvajali lani in predlani. V pregledu opravljenih del je omenjenih tudi nekaj plazov na Celjskem. Tako so za plaz v Dobju oziroma v Škarnicah namenili slabih 64 tisoč, za plaz na Klancu v občini Dobrna pa skoraj 167 tisoč evrov. Sanirali so tudi plaz v Kozjem, natančneje v Gubnem, za dobrih 38 tisoč evrov, za sanacijo dveh plazov v Selu nad Laškim in ob potoku Mišnica pa so namenili več kot 60 tisočakov. Več kot pol milijona evrov je »požrl« plaz Sedlarjevo, kjer so morali zaradi spremenjenih raz-
mer sanirati brežine reke Sotle. Sanacija dveh plazov v občini Rogaška Slatina, gre za plazova v Zgornjem Gaberniku in v Levstikovi ulici, več kot 231 tisoč evrov, za plaz na Brdu v Slovenskih Konjicah pa skoraj 56 tisočakov. Za sanacijo plazu Škofija na lokalni cesti v Šmarju pri Jelšah je država namenila več kot 197 tisoč, za plaz pod enim od stanovanjskih objektov v Štorah pa več kot 47 tisoč evrov. Saniran je bil tudi plaz na Lipi pri Frankolovem, in sicer za skoraj 62 tisočakov, medtem ko je sanacija dveh plazov v občini Zreče, gre za t. i. plazova Resnik, zahtevala več kot 166 tisoč evrov.
Sem uporabnik kabelske televizije Elektra Turnšek - kako se moram pripraviti za
prehod na digitalni signal?
Vsi naročniki na kabelsko televizijo Elektro Turnšek ne boste obèutili sprememb. Analogno kabelsko televizijo boste še naprej lahko spremljali na obstojeèih TV sprejemnikih. KRS bo še naprej oddajal analogni signal. Evropska direktiva se nanaša samo na prizemeljsko oddajanje (DVB-T) televizijskih programov. Priporoèamo pa vam, da naredite prehod na digitalno kabelsko televizijo (oziroma digitalni signal), ki omogoèa boljšo sliko, ostrejši zvok in mnoge dodatne funkcije, ki jih sedaj nimate možnost uporabljati: elektronski programski vodiè, gledanje programov v veè jezikih, možnost izbire podnapisov ... Za dodatne informacije nas lahko obiščete v našem naročniškem oddelku na Mariborski cesti 86 v Celju ali nas kontaktirate na spodaj navedene kontakte. Veselimo se vašega obiska ali klica.
Vaš kabelski operater
www.turnsek.si 03 42 88 198
4
GOSPODARSTVO
O cetîs'
Izčrpano premoženje nekdanjega Bohorja
Stečajni upravitelj napoveduje več tožb, tudi morebitne odškodninske tožbe zoper nekdanje vodstvo šentjurske družbe Bohor žaga in furnirnica
Stečajni upravitelj šentjurskega podjetja Bohor žaga in furnirnica v stečaju Brane Gorše je na pristojnem sodišču napovedal vložitev več tožb. Kot pravi upravitelj, je nekdanje vodstvo s težavo, zamudo in pomanjkljivo izročalo dokumentacijo. Vseeno pa ugotavlja, da so lastniki in poslovodstvo že leto pred stečajem načrtno izčrpali premoženje stečajnega dolžnika.
Kot opozarja Gorše, sicer ne razpolaga z vso poslovno dokumentacijo dolžnika, ki se je ustvarila do dneva začetka stečajnega postopka. »Iz pregleda poslovanja izhaja, da so lastniki in poslovodstvo načrtno izčrpali premoženje stečajnega dolžnika v obdobju, ki naj bi segalo več kot eno leto pred začetek stečajnega postopka, ki ga je predlagal sam dolžnik, pri tem pa spregledali, da v obdobje izpodbijanja šteje uvedba postopka in ne sam začetek postopka,« navaja stečajni upravitelj in opozarja, da je bilo premoženje dolžnika, sestavljeno iz nepremičnin, premičnin (osnovna sredstva), zalog in terjatev prodano za bagatelne vrednosti. S tem je bilo ustvarjeno preko 3 milijone evrov izgube. Nepremičnine so se sicer prodajale z zavezo kupca, da bo poravnal
vzpostavljene hipoteke na nepremičninah, vendar tega ni storil in vsi upniki so svoje terjatve prijavili v stečaju.
Tako so bile nepremičnine, knjigovodsko ovrednotene z oslabitvijo na 1,7 milijona evrov, prodane za približno 340 tisoč evrov, glavni del terjatve do enega kupca pa je bil potem prodan z znatnim popustom. »Ker gre za povezane osebe, sta tako objektivni kot subjektivni element izpodbojnosti podana. Ustvaril se je položaj, ko dolžnik nima premoženja, s katerim bi lahko vodil vse možne izpodbojne tožbe,« navaja Gorše.
Pod črto
Kot je najavil stečajni upravitelj, bo zoper poslovodstvo in morebitne lastnike vložena odškodninska tožba za poravnavo razlike nastale škode. Če škoda ne bo plačana, bo vložena tudi ustrezna kazenska ovadba.
V izrednem poročilu pa pod črto Gorše med drugim omenja družbo T5, ki ima v šentjurski družbi 9,8-odstotni lastniški delež. Njen lastnik in direktor je Bojan Karner. Slednji je, tako upravitelj, v obdobju izpodbojnosti v družbi Bo-hor žaga in furnirnica zasedal položaj predsednika uprave
Pogled na območje nekdanjega Bohorja v Šentjurju
družbe ter imel ločeni, 39,7-odstotni lastniški delež. Skupaj z lastniškim deležem družbe T5 je tako imel v lasti 49,5, torej skoraj polovični delež v
šentjurski žagi, glede na njegov položaj v družbi in razpršenost lastništva pa je imel pomemben vpliv na poslovne odločitve.	US, foto: StO
Ljubljanski odvetnik Gorše še ni napovedal, kdaj in proti komu bo vložil odškodninske tožbe. »Trenutno je zadeva v fazi ugotavljanja in poizkušanja izvensodne rešitve,« pravi stečajni upravitelj.
Neplačani prispevki kot Pogača dobrodošlice jara kača
Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da zgodba o neplačevanju prispevkov za nekdanje delavce Steklarske nove še zdaleč ni končana.
Tako tudi ni bila izpolnjena obljuba predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je med obiskom v Steklarni Rogaška napovedal, da bo nepla-
čane prispevke nase prevzela država. Nekdanji zaposleni Steklarske nove pa opozarjajo, da imajo zaradi neplačanih prispevkov težave pri upokojevanju z benificirano delovno dobo, prav tako so prikrajšani pri dohodnini. Spomnimo, da je okrožno državno tožilstvo v Celju pred časom znova zavrglo kazensko ovadbo zoper oba nekdanja direktorja Steklar-
ske nove, češ da je neplačevanje prispevkov dovolila republiška davčna uprava. Zato so v eni od odvetniških družb na okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah vložili predlog, da sodišče zasliši nekdanja direktorja in stečajnega upravitelja ter opravi poizvedbe na pristojnem davčnem uradu, zakaj je dovolil odlog plačila prispevkov. Na tej osnovi se bodo odločili, ali bodo zoper odgovorne vložili obtožni predlog.
US
Do jutri je na Skopskem sejmu, ki je v lasti velenjske Skupine Era, na ogled sejem Agrofood 2010.
Sejem združuje več kot 100 je predsednik uprave velenj-
razstavljavcev iz šestih držav s področja kmetijske mehanizacije, semenarstva, vinogradništva in vinarstva, živilske industrije _ Ob odprtju
ske Ere Gvido Omladič poudaril vlogo kompetenčnega centra, katerega osnovni namen je združevanje in prenos znanja tako na področju
kmetijstva kot tudi širše, na področjih energetike, ekologije in turizma.
S Celjskega na sejmu v Skopju sodelujejo Geodetski zavod Celje, Era Good in Pivovarna Laško.
US
Ponudbe do 10. decembra
Stečajni upravitelj Elkro-ja, nekdanjega šiviljskega giganta na Prihovi, Stevo Ra-dovanović je, skladno s sklepom sodišča, objavil vabilo k dajanju nezavezujo-čih ponudb za prodajo premoženja družbe Elkroj v stečaju. Gre za več nepremičnin na Prihovi, trgovske lokale v Velenju, Celju in Krškem, počitniško hišico v Čatežu ter različne stroje in opremo. Vse navedeno so poskušali prodati že na javnih dražbah, ki pa niso bile uspešne, zato se je upravitelj odločil za zbiranje ne-zavezujočih ponudb. Na na-
NA KRATKO
slovu Elkroja na Prihovi jih sprejemajo do 10. decembra, glavni kriterij pri izbiri najboljšega ponudnika pa bo ponujena cena.
Esotech v Srbiji
V velenjski družbi Eso-tech so na osnovi mednarodnega razpisa pridobili pomemben posel v Termoelektrarni Ugljevik. Esotech bo po pogodbi z Elektroprivredo Republike Srbske izvedel projektiranje in izgradnjo naprave za čiščenje odpadnih vod v tej srbski termoelektrarni. Naprava bo obsegala čiščenje odpadnih vod in transporta žlindre, čiščenje komunalnih in me-
teornih odpadnih vod ter eliminacijo odpadnih olj iz tehnoloških vod. Dogradili naj bi jo do konca prihodnjega leta, vrednost naložbe pa je 3 milijone evrov. To je že drugi večji okolj-ski projekt Esotecha na trgih bivše Jugoslavije, saj so lani izdelali investicijsko-tehnično in okoljsko projektno dokumentacijo za blok 7 v TE Tuzla. Sicer v velenjskem Esotechu kljub zaostrenim gospodarskim razmeram poslujejo stabilno. Za letos načrtujejo, da bodo prihodki presegli 20 milijonov evrov, do konca leta pa si obetajo še nekaj naročil doma in v tujini.	US
Letošnji sejem v znamenju makedonske tradicije
Še mesec za Rogaško les
Okrožno sodišče v Celju je za en mesec podaljšalo rok za preizkus terjatev v stečajnem postopku v me-stinjski družbi Rogaška les. Kot je navedel stečajni upra-
vitelj Harald Karner, zaradi velikega števila, gre za 135 prijavljenih terjatev, ni mogel pravočasno preizkusiti vseh prijavljenih terjatev. Po novem mora stečaj-
ni upravitelj osnovni seznam preizkušenih terjatev predložiti do 13. decembra. Družba Rogaška les je v stečaju od letošnjega julija.
US
panmri tm/M/Mm tímsm
^AKTUALNO
5
Kako nevarno je živeti v Celju?
V javnosti je kar nekaj prahu dvignilo nedavno poročilo mednarodne okoljevars-tvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) oziroma Civilnih iniciativ Celja (CIC) o onesnaženosti Celjske kotline. V poročilu navajajo, da je stanje na območju Celja katastrofalno, pri tem pa se sklicujejo na podatke iz študij različnih strokovnjakov. Da z navedbami zavajajo in strašijo javnost, pa so prepričani na Mestni občini Celje, enako menijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo.
»Območje stare cinkarne je zaradi vsebnosti kadmija in ostalih strupov najbolj onesnaženo območje v Sloveniji. V Celjski kotlini je sedem tisoč hektarjev prekomerno onesnažene zemlje, od tega 2.800 hektarjev obdelovalne. Z nitrati in drugimi strupi je onesnažena pitna voda iz zajetja v Medlogu. Reki Hudinja in Vo-glajna sta zastrupljeni s težkimi kovinami in z vsemi mogočimi strupi. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja Slovenije. V Celju beležimo do 50-krat višje maksimalne koncentracije polutantov glede na neonesnažena območja Slovenije
To je le nekaj navedb iz poročila, ki so ga avtorji v sredo podrobno predstavili na novinarski konferenci. Boris Šuštar iz CIC je na njej postregel še z nekaterimi šokantnimi podatki: »Vsa zemlja v Celju je kontaminirana s kadmijem, svincem, cinkom, z arzenom in ostalimi polutanti. Iz vse strokovne literature je popolnoma jasno, da je kadmij eden najhujših strupov za človeško telo. Je genotoksičen in kan-cerogen. Zato je tudi umrljivost za rakom v Celju toliko večja od povprečja v Sloveniji in zato je več tudi bolezni dihal in ledvic. Onesnažen zrak s težkimi kovinami zastruplja in mori, saj kar 80 ljudi na leto umre zaradi tega, ker niso sprejeti ukrepi za zmanjševanje onesnaženja s prašnimi delci PM10. Vsa navedena dejstva so povzročila 25 odstotkov večjo umrljivost za rakom leta 2003 in 30 odstotkov večjo
umrljivost za rakom leta 2004, kot je povprečje v Sloveniji.«
»To je zavajanje!«
Pripisovati večjo umrljivost za rakom v posameznih letih le enemu dejavniku, je zavajajoče in nestrokovno, pravi predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in avtorica članka o zdravstvenem stanju prebivalcev na območju Celja Nuša Konec Juričič. Kot pojasnjuje, podatki, da je bila v letu 2003 in 2004 umrljivost za 25 oziroma 30 odstotkov v UE Celje višja kot v Sloveniji, držijo. Ne moremo pa kar enostavno sklepati, da je raka v Celju več zaradi onesnaženega okolja, dodaja. »Okolje je namreč le eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo zdravje. Zato je treba te podatke gledati v širši luči. Naraščanje števila novo zbolelih za rakom je med drugim tudi posledica zgodnejšega odkrivanja raka, večje osveščenosti in staranja prebivalstva. Več umrlih v določenem letu zaradi raka tudi ne pomeni, da je bilo v tem letu okolje tisto, ki je povzročilo smrt, niti da je bil tedaj vpliv okolja kaj večji kot sicer. Res je, da določeni okoljski dejavniki lahko povzročijo raka. V kolikšni meri in pri kom, pa bo treba osvetliti z raziskavo, ki
Območje stare cinkarne označujejo kot najbolj onesnaženo območje v Sloveniji.
zabeležena obolenja tako pri otrocih, mladini kot pri odraslih bolezni dihal, ki zajemajo širok spekter bolezni, od navadnega prehlada do hude astme. Pri čemer je ta slika že nekaj let značilna tako za Ce-
Po kazalnikih, ki jih na ZZV Celje spremljajo o zdravju, bolezni ali umrljivosti, celjska regija, pa tudi UE Celje bistveno ne odstopata od slovenskega povprečja. Razveseljivo je, da umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v UE Celje, regiji in Sloveniji kontinuirano in značilno upada. CIC na drugi strani navajajo, da obstajajo povezave med izpostavljenostjo prašnim delcem PM10 (količine naj bi bile v Celju močno prekoračene) in povečano stopnjo umrljivosti in obolevnosti za boleznimi srca in ožilja.
bo upoštevala čim več možnih zornih kotov in za katero je potrebnega tudi kar nekaj časa,« pravi Konec Juričiče-va. Na ZZV v sodelovanju z onkološkim inštitutom analizirajo podatke o novo zbolelih za rakom, po posameznih vrstah raka za desetletno obdobje, s čemer želijo s podatki, ki so na voljo, dodatno osvetliti problem raka na Celjskem. Analiza bo zaključena do konca meseca.
Res je tudi, dodaja Konec Juričičeva, da so najpogosteje
lje kot za regijo in celo Slovenijo. »Dihala so izpostavljen organ, ki burno odreagira na okoljske vplive, zrak, viruse, bakterije _ Težave z dihali so za človeka moteče, zato ponavadi hitro poišče pomoč v ambulanti. Mnogih drugih zdravstvenih težav človek ne opazi tako hitro.«
Očitki zreli za ovadbo
Nad navedbami v poročilu AAG so ogorčeni tudi v Mestni občini Celje, na katero leti
Stanje v Celju je katastrofalno, pravijo okoljevarstveniki. Z desne: predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard ter predstavnika CIC Boris Šuštar in Aljoša Bonajo
kar nekaj očitkov. »Lokalna oblast je dovolila navoz tisoče ton gradbenih odpadkov in strupov z območja stare cinkarne na travnik zraven hiš v Bukovž-lak, s katerimi se dokazano zastrupljata zrak in podtalnica,« v poročilu navaja predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard. Še več. Lokalni oblasti očita tudi, da si je »v popolnoma degradirano okolje dovolila zgraditi sežigalnico komunalnih odpadkov in blata iz komunalne čistilne naprave, kar dodatno onesnažuje okolje«. Boris Šuštar iz CIC pa dodaja, da sta občina in država premalo naredili za okoljsko sanacijo Celja in da problem pometata pod preprogo.
Da gre za natolcevanja in laži brez dokazov, odgovarja vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer. »MOC je ogromno postorila na tem področju. Kakovost zraka v Celju se je v zadnjih desetletjih močno izboljšala. Trudimo se zmanjšati tudi tranzitni promet skozi mesto, čeprav je to stvar države. Kar se tiče starih bremen, jih MOC ne mora sama sanirati, se pa teh problemov zaveda. MOC je v preteklosti naročila in plačala ogromno analiz, ki so jih opravili pooblaščeni inštituti in fakultete. Te študije so danes tudi osnova vsem, ki pripravljajo podlage za nov Zakon o sanaciji Celjske kotline. Na podlagi teh analiz je mestni svet sprejel tudi program varstva okolja, v katerem so predvideni ukrepi, ki jim MOC sledi in s katerimi se bo stanje še izboljševalo,« našteva Kramer.
Ostro zavrača tudi vse ostale očitke na račun občine. »Glede očitkov, da je celjska podtalnica zastrupljena, mislim, da bi bilo treba celo koga kazensko ovaditi, ker seje strah med ljudi. Ta podatek je laž. Vsa pitna voda, ki je v celjskem omrežju, je strogo kontrolirana. Medloška podtalnica, ki ima nekoliko
prekoračene nitrate, se čisti in se le v določenih segmentih dodaja pitni vodi, kadar te ni dovolj iz virov v Vitanju in na Frankolovem. Prav tako ni res, da sta reki Hudinja in Voglajna zastrupljeni. Na območju MOC smo ogromno postorili za vodotoke. Pričakujemo, da bo Savinja v Celju v letu ali dveh spet primerna za kopanje,« navaja in zanika, da bi občina kdajkoli deponirala kontaminirano zemljo na divja odlagališča. »Če je to kdo počel, ga je treba kazensko ovaditi, ne pa kazati s prstom na občino. Napačno je tudi govoriti o tem, da je toplarna ena najbolj zgrešenih evropskih naložb. Z njo se je zmanjšalo število neurejenih zasebnih kurišč. Zanjo imamo tudi okoljevars-
niki ponavljajo do onemoglosti in računajo na to, da bo stokrat ponovljena laž resnica postala. Civilne iniciative Celja zagotovo ne bomo omagale pri opozarjanju na to neodgovorno ravnanje do okolja, narave in zaščite zdravja ljudi. Izkoristili bomo, kot do sedaj, vse formalne in neformalne stike pri obveščanju domače in tuje javnosti, kot tudi stroke in politike,« sporoča Boris Šuštar.
V Alpe Adria Green pa napovedujejo, da bodo poročilo z vsem dokaznim gradivom posredovala tudi ustanovam EU in od njih zahtevali, naj se aktivno vključijo v reševanje tega problema, saj v AAG menijo, da država Slovenija ni sposobna sanirati okolja v okolici Celja. Sicer pa je gra-
V CIC menijo, da je bilo okljevarstveno dovoljenje Cinkarni Celje s strani Agencije RS za okolje izdano zaradi kapitalskih interesov ter da je to dovoljenje neverodostojno in neobjektivno. Zaradi tega nameravajo zadevo prijaviti pristojnim organom v Sloveniji in s tem seznaniti evropski komisariat za okolje in komisariat za konkurenčnost.
tveno dovoljenje, kar pomeni, da izpolnjuje najstrožje evropske predpise. Če je kaj narobe glede odlaganja titanove sadre na deponijo Za travnikom, pa je zelo čudno, zakaj je potem cinkarna dobila okoljevarstveno dovoljenje _ Skratka, naše analize in študije kažejo, da Celje ni najbolj onesnaženo mesto v Sloveniji. Res je, da so na območju stare cinkarne povečane količine kadmija in svinca v tleh, ampak te snovi ne sevajo v zrak. Te snovi so za ljudi škodljive samo, če se pra-šijo. Zato je treba to območje samo primerno zaščititi.«
Kot butalci!?
A v CIC in AAG vztrajajo pri svojem. »Res smo kot pri butalcih, ko vrhovni butalec sprejme odločitev, da z dokumenti dokazana dejstva ne držijo in to njegovi podpor-
divo o onesnaženosti tal v Bu-kovžlaku Boris Šuštar že izročil evropskemu komisarju Janezu Potočniku. Dokumentacijo so iz Potočnikovega kabineta nato v pregled in presojo posredovali Generalnemu direktoratu za okolje pri Evropski komisiji. Direktor direktorata Julio Garcia Bur-gues se je odločil, da bo di-rektorat prijavo glede črne deponije v Bukovžlaku obravnaval v okviru tožbe zoper Slovenijo zaradi neustreznega ravnanja z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida v cinkarni in ostalih kršitev evropske okoljske zakonodaje. »Trdno smo prepričani, da neodzivnost in neučinkovitost slovenskih inšpekcijskih služb in organov pregona v Evropski komisiji ne bosta tolerirani,« še pravi Šuštar.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Prekrški so sestavni del tekme _
sodniki pa so tisti, ki za nedovoljene ali, če hočete, nešportne prekrške sankcionirajo igralce,« je v pogovoru o položaju v gradbeništvu izpostavil predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust
»Ko so na poti navzgor, nogometaši ne potrebujejo predsednika, povzdigujejo jih navijači in ulica. Zdaj ko so na dnu, se morajo praktično skrivati, da pridejo varno od štadiona do doma. In to zagotovo ni v redu!«
Po napovedih Umarja lahko letos pričakujemo 1-od-stotno gospodarsko rast, še vedno pa je gradbeništvo eden slabših kazalnikov. Tudi zato, ker podjetja najprej rešujejo svoje poslovanje in probleme, šele nato se odločajo za naložbe. »Zaenkrat še ne vidimo izhoda,« pravi predsednik upravnega odbora delniške družbe CM Celje Marjan Vengust, ki opozarja, da poleg finančne krize v ospredje prihaja tudi kriza vrednot.
»Praktično vsi varčujejo in gradbeništvo ne more na lahek način do posla. Poleg tega so pred časom makroeko-nomisti gradbenike napotili na nepremičninski trg, ker je bila napovedana velika potreba po stanovanjih, danes pa od te stanovanjske sheme in varčevanja ni učinkov,« je pripovedoval Marjan Vengust. »Želje in potrebe so, kakšna pa bo realizacija, je odvisno od veliko dejavnikov.«
V kakšni kondiciji je CMC?
Celoten sistem je naravnan tako, da se prilagaja situaciji na trgu. Sodelujemo na vseh možnih natečajih v Sloveniji in izven. Kriza je prišla hitro, praktično na vseh trgih, in s tem preprečila uresničevanje poslovne vizije Skupine CMC. Vseeno uresničujemo gospodarski načrt, vendar bo realizacija pod načrti. Delno lahko to pripišemo dolgi zimi in tudi deževju. Ne glede na vse pa obvladujemo stroške, kar je naša vsakodnevna naloga, zaradi česar imamo tudi možnost, da preživimo.
Kakšen pa je položaj delavcev?
Povsem se držimo branž-ne in podjetniške kolektivne pogodbe. Ne gledamo, kdo je tujec, kdo Slovenec temveč gledamo na človeka. Izpolnjujemo medsebojne obveze, ki so zapisane v kolektivnih in tudi individualnih pogodbah. Vsi zaposleni upamo, da bo tako tudi v prihodnje. V družbi nenehno skrbimo, da poslovni sistem prilagajamo razmeram na trgu. Že pred časom smo zapisali, da ima socialna varnost zaposlenih prednost pred nabavo opre-
Kot je pred kratkim v Velenju povedal premier Borut Pahor, bi našli trge za nastope slovenskih gradbenih podjetij, ki pa ne dobijo bančnih garancij za posle v tujini. Pahor je ob poudarjanju transparentnosti napovedal ukrepe tudi v tej smeri.
me in ostalimi naložbami v družbi. Ta dogovor spoštujemo.
Ko pogledamo po regiji, se zdi, da je na gradbiščih vedno pogosteje prisoten napis vašega podjetja. Ali ste pridobili posle Vegrada?
V CMC posla iz naslova Ve-grada v tem trenutku nimamo. Projekte smo pridobili na javnih natečajih ali so posledica lastnih naložb, kot so bloki Žibernik v Rogaški Slatini, Lipa v Štorah in Toskan-ska vila na Dolgem mostu v Ljubljani. Odsotnost Vegra-da se pri zaposlitvi kapacitet v tem trenutku v naši družbi še ne pozna. Prevzem poslov za drugim izvajalcem ni enostaven. S prevzemom poslov prevzemaš tudi garancije in vstop v takšne projekte ni preprost. Tudi postopki uvedbe v posle so zapleteni. Je pa res, da Vegrad Skupini CMC dolguje približno milijon evrov.
Ne moremo mimo izjemno umazanih poslov, ki jih v zadnjem času odkrivajo v Vegradu: sta delo in odvoz materiala do hiše znanca ali prijatelja v resnici vsakdanja praksa, kot to poslušamo?
Če sem odkrit, sem tudi sam presenečen. In prepri-
čan, da se to ne dogaja povsod. Očitno so nekateri mislili, da ni kontrole, da lahko počnejo vse. Ampak resursi v gradbeništvu so mer-Ijivi in se jih da učinkovito nadzirati. Res je, da je povezavo dveh težje odkriti in kon-troIirati. Ampak sIej ko prej se očitno stvari odkrijejo in najdejo. Rekel bi, da sem za veIiko stvari izvedeI iz medijev in ne morem verjeti, da je tako.
Bi se strinjali, da ste z dogajanjem v Vegradu in z drugimi aferami »umazani« v vseh gradbenih podjetjih?
Vse mogoče se dogaja in kadar je tekma, če rečem po športno, je tudi prekršek sestavni del igre. Razsodniki so tisti, ki deIijo kartone in izključujejo igralce, ki na igrišču igrajo nedovoljene igre. Za pridobitev poslov so v igri razIični pristopi. Pogodba je Ie eIement, zgoIj sIuži ciIju, da naročnik dobi objekt, iz-vajaIec pa ga zgradi. KoIiko je v tem poslu ali, če hočete, na športnem poIju raznih prekrškov, tudi udarcev za hrbtom, je težko razkriti, še manj razčiščevati v medijih - gre za odnos posameznikov v igri. V družbi, kjer vladata medsebojno zaupanje, spo-
»y Sloveniji preprosto ni pozitivnega trenda. Govorimo le o negativnih dogajanjih, pozitivnih vzorov pa ne izpostavljamo. Želim si, da bi spoštovali drug drugega, si postali sosedje in skupaj navijali za svoje tudi takrat, ko nam ne gre najboljše. Žal pa so vrednote zašle.«
štovanje stroke in vrednot, bi bilo vsem lažje. Postaviti moramo praviIa in sankcionirati prekrške.
Marsikaj se opravičuje z obstoječo zakonodajo.
Sodnik je tisti, ki razsoja in deIi kartone. Zato bi morali tisti, ki posegajo po ne-dovoIjenih sredstvih, dobiti rdeči karton in se umakniti s trga. Potem bi biIo tudi za ostale bistveno lažje.
Omenjali ste že stanovanja, ki ste jih gradili za trg. Ste jih »napolnili«?
Če si nekdaj v poI do enega Ieta prodaI nepremičnine, se zdaj ta čas podaIjšu-je na pet let. Objekti so zgrajeni, primerno vzdrževani, povpraševanje je in sIej ko prej jih bomo prodaIi. Zavedamo se, da ne gre čez noč. Ampak tudi ta stanovanja bodo dobila svoje kupce. Če bi šIi v sistem razde-Ijevanja, bi imeli v 14 dneh poIno, ker je veIiko potreb. Res je, da se ekonomska stiska pozna na trgu, čeprav se nepremičnine vseeno prodajajo.
Po mnogih pripombah zoper celjsko tržnico se zdaj zdi, da so se tako kupci kot prodajalci navadili na razmere.
Mi smo partnerji z MO Ce-Ije. Objekt je bil tehnično pregIedan in ima uporabno dovoIjenje, praksa pa je po-kazaIa, da bi biIo dobro še kaj postoriti. Zato smo odpravili najbolj pereče prob-Ieme, da smo Iahko ustregIi tistim, ki tržnico uporabljajo. Naš ciIj je, da objekt ži-
vi, seveda pa Iahko še kaj do-deIamo in dodamo. Vendar za rešitve, ki posegajo globlje v projekt in so bolj ob-čutIjive, potrebujemo sogIas-ja mnogih, saj gre za objekt v mestnem jedru. Potem je tu še umazana podrobnost: nekdo mora biti pripravIjen deIa popIačati. Se pa res veliko dogovarjamo in poskušamo probIeme, ki so moteči, čim prej odpraviti v zadovoljstvo najemnikov in upravIjavca.
Kot predsednik nogometnega kluba verjetno z zadnjim nogometnim obračunom, ko so se Mariborčani sprehodili skozi Celje, niste najbolj zadovoljni. Tudi letošnje nogometno dogajanje še zdaleč ni podobno pravljici.
Če odgovorim hudomušno: pred dnevi sem v klubu povedaI, da imam dve novici. SIaba je, da smo deseti, dobra pa, da lahko gremo samo navzgor. Kar se tiče igralcev, ekipe in deIa, si ne za-sIužimo več, vendar v malenkostih nismo imeli športne sreče. Je pa res, da je ekipa precej v krču, da ne zaupa sama sebi. IgraIci potrebujejo pozitivno spodbudo, marsikaj jim ne gre na roko, ampak zagotovo bodo prišli boljši časi. Bi pa re-keI, da bi Iahko mnogi raz-misIiIi, kako pomagati. Res je, da se števiIčno skromna uprava muči s financami, z vzgojo, vzdrževanjem, s servisiranjem _ s praktično še enim podjetjem, ki jemlje energijo, denar in čas. Ma-Io je takšnih, ki pridejo ponudit, da bi pomagaIi. Idej je ogromno, ampak od teh kIub ne more živeti in zmagovati. Čarobnega kIjuča pač ni, sta Ie trdo deIo in pogo-
vor o tem, kaj storiti, da bo boIje. Zato bi Ie žeIeI, naj se vsak med nami vpraša, kaj je narediI, da bo jutri boIj-še.
Pred časom smo vas mediji, vsaj tako je izgledalo, razglasili za kandidata za celjskega župana. Na volitvah se ni najbolje izšlo, tudi za člane mestnega sveta ne.
Ostajam predsednik sveta Mestne četrti Hudinja. Osebno menim, da mora biti posIovni sistem družbeno odgovoren. Torej ne zgoIj za pridobivanje dobička, temveč je naše posIanstvo tudi družbena odgovornost do okolja. Torej da sodelujemo v kulturi, športu in tudi politiki - zakaj ne? Pomembno je ne samo kritizerstvo, temveč se je treba pogovoriti, kaj bomo narediIi za ohranitev deIovnih mest in ustvarjanje novih ter kako bomo izpeIjaIi reforme, da bomo preživeIi jutrišnji dan. Ne vidim se v poIiti-kanstvu, temveč na mestu, kjer bi s svojimi 35-Ietni-mi izkušnjami Iahko pripomogel, da bi Celje kot regija še boIje opravIjaIo svojo funkcijo, predvsem na področju gospodarstva. Po črnem scenariju Alposa od Rogaške SIatine do CeIja praktično ne bo več kolektiva z več kot dvesto zapo-sIenimi, spomnimo pa se koIektivov, ki so zaposIo-vaIi na tisoče Ijudi. DeIov-na mesta so preprosto izgi-niIa. Brez gospodarstva bo celoten sistem ogrožen, bolj kot se v tem trenutku morda zavedamo.
Vaše ime je na lestvici, bolj proti dnu sicer, najbolje plačanih slovenskih me-nedžerjev.
CMC je po prihodkih nekje na 49. mestu, prejemek predsednika upravnega odbora pa na 82. mestu. Osebni prejemek doIoča in kon-troIira skupščina Iastnikov in je uravnan znotraj ceIot-ne skupine. Upravnemu odboru in izvršnim direktorjem ni biIo izpIačanih nobenih drugih nagrad iz na-sIova dobička. Še pred nekaj Ieti sta posIovni sistem vodila štiričlanska uprava in petčIanski nadzorni svet. Danes posIovni sistem zastopa, upravIja, nadzira in vodi tričlanski upravni odbor. Smatram, da je pIača primerna glede na odgovornost, 120 milijonov evrov reaIizacije skupine in tisoč zaposlenih v skupini.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Marjan Vengust je CMC prevzel leta 2003, že prej pa je bil v tem 950-članskem kolektivu član uprave. Njegovo ime je tesno prepleteno z različnim dogajanjem v Celju, med drugim je že več let predsednik Nogometnega kluba CMC.
NOV^ ITEDN^K
TUALNO
7
Kako z analognega na digitalno?
Kaj v praksi pomeni prehod na digitalno oddajanje TV-signalov?
Ob viku in kriku, ki nastaja zaradi prehoda na digitalno oddajanje TV-signa-lov, še vedno mnogo ljudi ne ve, kako in kaj - torej, če je treba kupiti nov televizor, namestiti ustrezen pretvornik (uradno se mu reče de-kodirnik za MPEG-4) ali kaj drugega.
Sicer bodo v ponedeljek, 15. novembra, ob 19.30 lahko gledalci sami videli, kako in kaj. Takrat bodo namreč poskusno izklopili analogne oddajnike, da jih bodo opozorili, naj si, če je to potrebno, pravočasno zagotovijo ustrezno tehnično opremo. Gledalci z »nepravimi« TV-spre-jemniki, ki signal sprejemajo preko sobne ali strešne TV-antene, v tem času ne bodo mogli videti 2. programa RTV SLO, Kanala A in TV3. Mrk bo trajal samo 15 minut, saj je dan D 1. december, ko bodo po celi Sloveniji izklopljeni vsi analogni oddajniki.
Torej, kaj storiti? Menda velja kot pribito, da naročnikom oziroma gledalcem kabelske televizije ali v primerih, ko za prenos signala skrbijo internetni ponudniki, ob napovedanem prehodu ni treba storiti nič. »Glede digitalne KTV našim naročnikom ne bo treba narediti nič. To pomeni, da bomo v enaki obliki oddajali
Digitalni zemeljski sprejemnik HD MPEG-4 potrebujete, če zdaj TV-signal sprejemate s pomočjo strešne ali sobne TV-antene.
naprej,« pravijo v Elektru Turnšek.
Če ste »na anteni« _
Najprej uradna verzija: DVB-T oziroma »Digital Video Broadcasting - Terrestrial«, kar pomeni »digitalna video radio-
Sofinanciranje digitalnega pretvornika je predvideno tudi za vse tiste osebe, ki imajo stalno odločbo RTV SLO o oprostitvi plačevanja RTV-prispevka iz naslova invalidnosti, obenem pa tudi odločbo centra za socialno delo o denarni socialni pomoči ali varstvenem dodatku, ki velja krajše, časovno omejeno obdobje. Ministrstvo poziva potencialne upravičence, naj do 18. novembra predložijo prijave.
difuzija - prizemna« je mednarodno standardiziran način prenašanja televizijskih signalov slike in zvoka iz oddajnikov na zemlji v digitalni tehniki s pomočjo radijskih valov. Ta tehnologija omogoča prenos več programov v enem televizijskem kanalu, kjer pa zaenkrat še v analogni tehniki prenašajo samo en program. DVB-T lahko sprejemamo na več načinov, in sicer s televizijskim sprejemnikom, ki ima vgrajeno DVB-T enoto z deko-dirnikom za MPEG-4. Druga možnost je zunanja DVB-T enota (»set-top box«), ki jo vključimo med sprejemno an-
V Sloveniji oddajajo DVB-T-signal, kodiran po sistemu MPEG-4. V sosednji Avstriji, Italiji in na Hrvaškem uporabljajo starejši sistem mPeG-2. S sprejemniki, ki jih prodajajo v teh državah in so namenjeni samo sprejemu po sistemu MPEG-2, ni možno sprejemati DVB-T-signalov, ki jih oddajajo v Sloveniji.
teno ter katerikoli televizijski aparat s SCART-vmesnikom. Zunanja enota mora imeti vgrajen MPEG 4-dekodirnik.
Seveda lahko že povedano poenostavimo. Gledalcem, ki TV-programe spremljajo preko sobnih ali strešnih TV-an-ten (te ne glede na prehod na digitalno tehniko ostajajo v oziroma na vaših stanovanjih in jih kljub pretvorniku ne smete odstraniti!), ostajata dve možnosti: ali že imajo primeren TV-sprejemnik, ki je opremljen s pretvornikom oziroma z dekodirnikom, ali pa morajo tega namestiti. Tako »na oko« se v TV-sprejemniku ne vidi, če je usposobljen za digitalno televizijo - torej velja nasvet, da počakate do poskusnega ponedeljka, ko bo-
ste lahko ugotovili, ali še imate sliko ali je nimate več. V kolikor boste na svojih televizorjih opazili šum oziroma sliko brez programa, se bo kasneje pojavil napis, ki vas bo opozoril, da si morate do 1. decembra priskrbeti digitalni pretvornik.
Torej morajo za nakup pretvornika poskrbeti samo gledalci, ki nimajo _bbusposob-ljenega« TV-sprejemnika. Pretvorniki so naprodaj v različ-
Da bi prehod za potrošnike potekal čim bolj tekoče, so v Zvezi potrošnikov Slovenije pripravili posebno brošuro Digitalna televizija - kar je koristno vedeti in poznati.
Na Celjskem bodo izklopili naslednje analogne oddajnike: Boč, Celje -Grad, Laško 1, Ljubno, Mozirje, Nova Štifta, Pod-sreda, Pohorje in Rogaška Slatina. Res izjemoma, na območju t. i. belih lis, bo sprejem digitalnih TV-signalov omogočen do konca junija 2011.
nih trgovinah, njihova cena pa znaša med 40 in 60 evri.
Tudi pomoč države
Gledalci, ki so v socialni stiski in zato oproščeni plačevanja RTV-prispevka, bodo pretvornik MPEG-4 dobili zastonj. »Kot je znano, je ministrstvo že konec junija pisno pozvalo socialno šibke, ki so opravičeni plačevanja RTV-prispevka, da izpolnijo vprašalnik, na podlagi katerega jim bo ministrstvo omogočilo brezplačen prejem digitalne-
Digitalizacija prinaša večjo izbiro programov in boljšo sliko.
ga pretvornika. Okoli 3.100 upravičencev je na naslov ministrstva poslalo izpolnjene vprašalnike, ki izkazujejo, da TV-signal sprejemajo preko sobne ali strešne antene in so torej upravičeni do brezplačnih pretvornikov. Prvih 800 upravičencev bo pretvornike prejelo na dom predvidoma danes, preostali po 15. novembru,« je pojasnila Nataša Ger-keš iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za visoko šolstvo.
Po podatkih RTV SLO se je število oseb, ki so od julija do novembra pridobile status oprostitve plačila RTV-pris-pevka, zelo povečalo, s tem pa tudi število upravičencev za brezplačen prejem digitalnega pretvornika. Zato bo ministrstvo tem osebam naknadno poslalo vprašalnike, s katerimi bo ugotovilo, koliko jih je še dodatno upravičenih do brezplačnega digitalnega pretvornika. Ker predvidevajo, da bo kupljenih digitalnih pretvornikov premalo, bodo nakup sofinancirali v višini 50 evrov. Upravičenci morajo izpolnjene vprašalnike ministrstvu vrniti do 18. novembra.
URŠKA SELIŠNIK Foto: Grup A
Dražje normalno poslovanje
Druga zgodba, ki je prav tako povezana z »oboževalci« televizije, je precejšen bes nekaterih naročnikov znotraj Kabelsko-razdelilnega sistema Elektro Turnšek. Vzrok je preprost: naročnino oziroma storitev so podražili za 2 evra oziroma 16 odstotkov, kar seveda ni malo. Kot pravijo v Elektru Turn- vih vsebin. Dvig mesečne na-
Odprta vrata novih prostorov
Koronarni klub Celje (KK), ki letos praznuje 25-letnico delovanja, je minuli četrtek v Gregorčičevi 6 v Celju na stežaj odprl svoja vrata. Člani so ponosno razkazali nove in prenovljene prostore, ki so jih letos dobili v uporabo.
Navzoče je uvodoma poz- pot, razširjeno dejavnost klu-
dravila podpredsednica koronarnega kluba Sonja Oc-virk. Na kratko je opozorila na zgodovino, prehojeno
ba in nove pridobitve. Sledilo je predavanje strokovnega vodje KK Celje prim. Janeza Tasiča na temo Sr-
ce v jeseni, virusi in respiratorne težave.
Člani kluba, Mojca Šporn, Milan Kukovec, Jožica Caj-hen in Anica Krajnc, so pripravili tudi slikarsko razstavo, ki je vzbudila veliko zanimanje in pohval.
BA, foto: SHERPA
šek, v podjetju skrbijo, da obstoječim in novim strankam nudijo kakovostne storitve za primeren denar. »V poslanstvu kakovosti in nenehnih posodabljanj KRS-sistema je cena mesečne naročnine prenizka za normalno poslovanje,« opravičujejo podražitev.
»V zadnji četrtini leta smo ponudili še večje število TV-kanalov že v začetni digitalni shemi (75) ter ponudili dodatne možnosti gledanja zanimi-
ročnine dodatno utemeljujemo z rastjo stroškov avtorskih pravic za obstoječe TV-progra-me v celotni programski shemi. Poleg obogatitve nabora TV-programov (TiJi - otroški program, Balkanika music TV
-	glasbeni program, ZDF HD
-	informativni program, Food network, Pink.si, POP Brio smo naročnikom ponudili nove internetne pakete z večjimi hitrostmi,« navajajo v Elektru Turnšek. »Iz navedenega je raz-
vidno, da intenzivno skrbimo za nenehen razvoj kabelskega omrežja in vanj vključenih storitev. Ob analizi stroškov (stroški poslovanja, obratovanja, avtorskih pravic in najema optičnih povezav) pa prejšnji znesek mesečne naročnine ni več pokrival vseh stroškov poslovanja, ki jih ima naše podjetje pri zagotavljanju pogodbeno določenih storitev do naših naročnikov.«
Minimalna mesečna naročnina, ki jim še omogoča ekonomsko opravičljivo in legalno poslovanje, tako po novem znaša 14,50 evra z DDV, kot pa dodajajo v podjetju, so bila obvestila o povišanju mesečne naročnine na kabelsko televizijo poslana naročnikom z dvema zadnjima računoma.
US
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Dan D za griško šolo
V prostorih Občine Žalec so v sredo podpisali pogodbo za največjo naložbo na področju vzgoje in izobraževanja v občini. Gre za dolgo pričakovan podpis za gradnjo Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem ter zunanjo ureditvijo. Vrednost pogodbenih del znaša 5,4 milijona evrov. Nov šolski objekt bo velik približno 5 tisoč kvadratnih metrov.
Ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar pred načrtom, s katerega je razvidno, kako bo nova šola zgledala.
Pogodbo sta podpisala v imenu naročnika župan Občine Žalec Janko Kos in v imenu izvajalca del, podjetja CM Celje, predsednik upravnega odbora Marjan Ven-gust. Šolsko ministrstvo bo za projekt prispevalo 1,5 milijona evrov, ostalo bo strošek občine. Naslednje leto bodo objavili tudi javni razpis za nakup opreme v vrednosti med 1,2 in 1,5 milijona evrov. V ta namen bo treba zagotoviti proračunska sredstva in se dokončno dogovoriti za pomoč ministrstva. Občino čaka še izbor izvajalca nadzora, razmišljajo celo o super nadzoru. »Denarja v proračunu ni in ga bomo morali zagotoviti le s pametno postavljenimi prioritetami. Manjši projekti bodo zaradi tega morali še nekoliko počakati,« o financiranju projekta pojasnjuje župan Janko Kos. Predstavnik podjetja CM Celje Marjan Vengust zagotavlja, da bo-
do dela končana v letu dni po podpisu pogodbe. »Imamo izkušnje s tovrstnimi gradnjami, zato ne pričakujemo težav. Šolo bomo zgradili po najnižji možni ceni,« zatrjuje Vengust. Dela naj bi se začela čez približno deset dni.
Ravnatelj griške šole Franci Žagar ni skrival navdušenja nad začetkom del, saj zlasti kolektiv šole nestrpno pričakuje nove prostore. Učenci pouk obiskujejo v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, kjer kljub dobrim pogojem primanjkuje ustreznih prostorov.
Kot je znano, Žalčani zadnjega pol leta niso imeli uspeha z oddajo javnega naročila za gradnjo griške šole. Državna revizijska komisija je julija razveljavila razpis na zahtevo Cestnega podjetja Kranj, ki se je pritožilo zoper diskriminatoren razpis. Da je razpis netransparenten, krši načela zagotavljanja konkurence ter vsebuje neprimeren rok za oddajo ponudb, se je kasneje pritožil še eden od ponudnikov. Najugodnejši ponudnik, podjetje CMC, je bil med 18 prispelimi ponudbami končno potrjen prejšnji teden.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Blažen med ženami
V občini Štore so na volitvah presegli celo raven najrazvitejših severnih držav. Župan Miran Jurko-šek namreč sedi v novem občinskem svetu med nič manj kot sedmimi svetnicami, ki predstavljajo polovico občinskega sveta.
Štorske svetnice so celo porazdeljene po skoraj vseh političnih strankah, ki so zastopane v občinskem svetu. V 14-članskem občinskem svetu je seveda še marsikaj novega, med drugim je izgubila dolgoletno večino SDS, ki ima po novem pet svetnikov (doslej jih je imela osem). Kljub temu ostaja SDS v Štorah stranka z največ svetniki. Na novo je v občinskem svetu z dvema
svetnikoma Neodvisna lista za razvoj, ki je na volitvah podprla županskega kandidata Jurkoška, s po enim svetnikom pa sta na novo še SLS ter NSi. Levica je v štor-ski občini po volitvah zastopana še nekoliko slabše kot doslej: LDS ohranja vnaprej dva svetnika, SD pa ima po novem le še enega svetnika (doslej dva).
Bo moral župan Jurkošek v novih razmerah skleniti kakšno koalicijo? »V najpomembnejših zadevah, ki se tičejo razvoja občine, bo večino vsekakor treba zagotoviti. Koalicija se je nekoliko izoblikovala že v sami podpori h kandidaturi za župana, vendar računamo na širšo koalicijo, vsekakor
pa na dobro delo vseh svetnikov v korist občine Što-
ca.
Spet lahko drsate
Na drsališču v celjskem Mestnem parku se nocoj (petek) ob 20. uri začenja sezona rekreativnega drsanja, ki bo trajala do marca.
Kljub temu, da so drsališče lani v celoti prenovili, je bilo na njem tudi pred odprtjem letošnje sezone potrebnih nekaj posegov. Podtalnica je med septembrskimi poplavami namreč poplavila obtočne črpalke, pri čemer je nastalo za več kot 10 tisoč evrov škode.
Novosti na drsališču v letošnji sezoni niso predvideli. Cene, urnik in ostalo ostaja nespremenjeno. Drsanje bo danes brezplačno. Ob sobotah in nedeljah boste zanj odšteli 3 evre, ob petkih pol evra več, za predšolske otroke pa je cena drsanja 2,5 evra.
S ponedeljkom se bo začela tudi sezona rekreativnega plavanja na zimskem kopališču v Golovcu, kjer je bil zadnje tri tedne zaradi popravila zaprt veliki bazen. BA
Dolgo pričakovan stisk rok ob podpisu pogodbe za začetek gradnje griške šole med žalskim županom Jankom Kosom (desno) in predsednikom upravnega odbora CMC Marjanom Vengustom.
POPRAVEK
V prejšnji, 88. številki NT je v članku »Tudi na črno-be-lem platnu bil in ostal umetnik« prišlo do neljube napake. Podpredsednik Šahovskega društva Šentjur se piše Darko Plahuta in ne Zupanc. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
O travniških sadovnjakih
V Podčetrtku je danes, 12. novembra, zadnji dan dvodnevnega posveta o Vlogi in pomenu travniških sadovnjakov v prihodnje, ki ga je pripravil zavod Kozjanski park v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom iz Celja.
Strokovni sadjarski posvet, ki je v okviru evropskega projekta Od vijeglavke do soka, je v celoti namenjen obravnavanju pomena in vloge travniških sadovnjakov z naravovarstvenega, krajinskega in kmetijskega vidika. Tako bodo predavatelji drugi dan posveta predstavili pomen travniških sadovnjakov v sistemu varstva narave in v ekološkem kmetovanju, prav tako bodo predavali o njihovem vzdrževanju, ugotavljanju kondicijske vrednosti, zatiranju hruše-vega ožiga ter o tepkah. Posvet, ki je namenjen najširši javnosti, je v Termah Olimia.
Prvi dan posveta so med drugim predstavili travniške sadovnjake v Kozjanskem parku, Krajinskem parku Kolpa, v Narodnem parku Risnjak ter nasploh na sosednjem Hrvaškem.	BJ
V Štorah so z zadnjimi volitvami dosegli idealno zastopanost žensk v politiki. Župan Miran Jurkošek bo vodil občino, kjer je kar polovica svetnic žensk.
re,« odgovarja župan Jurko-šek. Podžupana namerava imenovati do konca mese-
BRANE JERANKO
Občina Laško,
Mestna ulica 2, 3270 Laško,
ki jo zastopa župan Franc Zdolšek, na podlagi 30. člena Statuta Javnega podjetja Komunala Laško,
razpisuje delovno mesto:
direktorja Javnega podjetja Komunala Laško
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj
-	predložen program dela podjetja
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	izpolnjevanje splošnih zakonskih pogojev.
Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj. Mandat direktorja traja štiri leta in je po preteku tega mandata lahko ponovno imenovan.
Pisne vloge z vsemi navedenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško z oznako »Prijava na razpis za direktorja JP Komunala Laško - ne odpiraj«. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku.
Informacije o izvedbi razpisa dobite pri Martini Časl, na tel. št. 03/733-87-13.
Občina Laško
NOV^ ITEDN^K
IZ NAŠIH KRAJEV
9
OB ROBU
V Merinci se z vodo v teh dneh oskrbujejo s pomočjo cistern.
Iz pipe tekla gnojevka
Na Vranskem iščejo krivca za onesnaženje pitne vode
Na območju Vranskega in dela občin Polzela ter Bra-slovče je v ponedeljek zvečer prišlo do onesnaženja vira pitne vode. Zato je treba do preklica vodo za prehrambene namene prekuhavati. Onesnažen je lokalni vodni vir Merinca pri Vranskem. Do onesnaženja naj bi prišlo zaradi gnojenja nad vodnim zajetjem, iz katerega je onesnažena voda stekla v javni vodovod.
Iskanje krivcev za onesnaženje lokalnega vodnega vira je delo za inšpektorje. Kmetje so kmetijske površine nad vodnim zajetjem pogosto gnojili. Čeprav ne gre za vodovarstve-no območje, je občina o ravnanju kmetov večkrat obvestila kmetijski in zdravstveni inšpektorat. O strogem upoštevanju predpisov varovanja vode jih je pred dvema mesecema opozorila tudi odgovorna oseba za oskrbo lokalnega vodovoda v Merinci Marta Kos. Okoli 40 gospodinjstev v Me-
rinci se namreč oskrbuje z vodo iz svojega zajetja, s katerim tudi sami upravljajo in zanj plačujejo posebno dajatev. Krajani vedo povedati, da je voda velikokrat imela neprijeten vonj. Iz pipe je, zaradi domnevno izjemno agresivnega gnojenja, pritekla zelena, penasta voda z izjemno odvratnim vonjem. »Vodni vir ni zanesljiv za javno oskrbo in je primer slabe kmetijske prakse. Zakon dopušča, da se krajani o načinu vodooskrbe odločajo sami. A vse kaže, da jih bo v prihodnje treba priključiti na javni vodovod,« pravi vranski župan Franc Sušnik.
Da je voda, pomešana z gnojnico, pritekla v javno vodovodno omrežje, naj bi bil kriv nekdo od krajanov. Odprl naj bi ventil, ki povezuje lokalni in javni vodovod. Do rezervoarja z vodo so imeli dostop le trije krajani, odgovorni za čiščenje rezervoarja. Kosova odločno zavrača vse sume, da bi kdo od krajanov
Občinski svet Dobje v rokah opozicije
Sedem svetnikov občine Dobje se je ta teden zbralo na prvi konstitutivni seji.
Občino bo v tem mandatu vodil Franc Leskovšek. Med svetniki pa sta na njegovi listi SLS le Franci Le-skovšek ml. in Branko Uduč. Ostalih pet, Magdalena Doberšek in Natalija Plemenitaš Fuchs z Neodvisne liste za Dobje ter Edi Kovačič, Karl Čadej in Matej Gračnar iz SD, je že pred tem sklenilo koalicijo. Da se bo moral v tem mandatu župan podrediti glasovalne-
mu stroju občinskega sveta, je bilo jasno že na prvi seji. Kljub nekaj drugačnim predlogom je svet z večinsko podporo v komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določil Doberško-vo, Plemenitaš Fuchsovo in Gračnarja. Slednji bo komisiji tudi predsedoval.
StO
nezakonito odprl ventil in na takšen način ogrozil zdravje ljudi in povzročil nevšečnosti. Kot pravi, je ventil odprt že vrsto let in so ga v enem od sušnih obdobij odprli ravno na pobudo žalskega Javnega komunalnega podjetja (JKP), ki je za zadostno oskrbo dodatno potrebovalo tudi vodo iz rezervoarja v Merinci. Sušnik ob tem poudarja, da bi komunalno podjetje moralo preprečiti tako obsežno onesnaženje vode. Vzrok zanj oziroma sum storitve kaznivega dejanja ugotavljajo tudi žalski policisti. Delavci komunalnega podjetja so onesnaženi vir izločili iz vodne oskrbe, očistili vodovodni sistem, odvzete vzorce vode pa poslali na analizo.
Nadejajo se, da bi občani danes že lahko uporabljali pitno vodo za prehrambene namene. »Treba je narediti vse, da občanom čim prej zagotovimo pitje neoporečne vode, šele nato bo prišlo na vr-
Povečujejo
zmogljivost
doma
Konec leta 2005 so na Vranskem pričeli izvajati domsko varstvo za starejše. Trenutno v Zavodu sv. Rafaela, ki mu domačini rečejo Naš dom, živi 42 stanovalcev. Se pa za potrebe domskega varstva zavod ponovno širi.
V neposredni bližini doma raste nova hiša, ki bo na podlagi koncesijske pogodbe nudila različne vrste oskrbe in nege še dodatnim 24 starejšim iz bližnje in daljne okolice. V novogradnji, ki bo namenu predvidoma predana januarja prihodnje leto, bo možnost namestitve v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah.
TT
sto čiščenje lokalnega vodovoda in zagotavljanje pitne vode v Merinci,« pojasnjuje vodja enote vodovod v podjetju JKP Žalec Iztok Pusovnik. V Merinci se z vodo v teh dneh oskrbujejo s pomočjo cistern.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
V smradu je težko saditi rožice _
Ko bi kdo hotel vedeti, kako težko je biti novinar?! Naj se človek še tako ozira za cvetličnimi gredicami in za goro padajočim sončkom, smrad z vseh koncev in krajev ti ne da prav uživati v družbi spoštovanih bralcev in poslušalcev. In tako »skrajno podla, nekorektna, ponižujoča in pod mero dobrega okusa« radovedna novinarska sodrga brska po delovanju javnih inštitucij, se sprašuje, kam gre davkoplačevalski denar, v čigavem interesu delujejo prvi med enakimi, od volivcev izvoljeni, in podobne neslanosti. Zabavni šund med ležanjem na plaži in kratkočasenje med čakanjem v čakalnici pri zobozdravniku - tega naj se držijo. Kje piše, da lahko človeku gledajo pod prste? Komurkoli. Ker zagotovilo, da bi nekdo dal za svoje delo in službo tudi zadnjo kapljo krvi, bi moralo biti dovolj. Saj je vendar jasno, da ljudje vedno povedo, kar v resnici mislijo!
Ob številnih in pestrih odzivih na enega mojih zadnjih člankov sem se resnično zamislila nad »mero dobrega okusa in vrednot«. Problem, ki se je izkazal za vseslovensko neurejeno črno luknjo, je izbruhnil na način, ki si ga pred objavo ne bi zamislila niti v sanjah. V žolčnem izlivu, ki nima praktično nobene zveze s tem, kar si kot novinar zapisal in za čimer stojiš, se najdejo očitki o nepomembnih sorodstvenih vezeh, rumenih medijih in celo, da imaš zaradi nekega obskurnega člančiča na vesti človekovo življenje. Ja, se globoko strinjam. Tožba za duševne bolečine je več kot na mestu.
Bizarnost pa se nadaljuje na vseh ravneh. Ljudje, ki so na čelu določenih inštitucij, zavodov, organizacij ki bi morali določena stališča in informacije vsak trenutek stresti iz rokava, ker so odgovorni tudi javnosti, so šokirani. Novinar hoče odgovor hitro in to po telefonu! Saj ne vem, kaj mi je bilo. In potem sem povedano celo citirala. Res je vrag, če lahko »vsak, ki ima pet minut časa, briše čevlje vate«. V časih, ko v družbi marsikaj ne »štima«, je kritični glas velikokrat samo še novinarski. Da je ta mnogim odveč, je jasno. A dokler se bralci zavedate, kako pomemben je, je vredno pretrpeti tudi kakšno duševno bolečino.
SAŠKA T. OCVIRK
MIRO SIMČlC
ŽENSKE V
TITOVI
SENCI


TFTO BREZ MASKE 2.
VELIKA USPESNICA -KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI
Uspešnica Mira Simčiča Žensice v .Titovi senci radilcalno spreminja podobo Josipa Broza Tita l(Ot velilcega bonvivana in ženskarja. "Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana.
Za naročnike Novega tednika cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR !
NAROČILNICA
nepreklicno naročam nepreklicno naročam
izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poštnina. Izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika),
po ceni 29,99 EUR + poštnina.
_ Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Informacije: 03/4225-100
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Letošnji nagrajenci Občine Laško so grbe in priznanja prejeli na petkovi osrednji prireditvi ob občinskem prazniku.
Poklon zaslužnim
■ v v
Lascanom
Laščani so se v petek družili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, na kateri je laški župan Franc Zdol-šek podelili tudi najvišja priznanja občine - zlate, srebrne in bronaste grbe.
Kar nekaj je bilo letos takšnih, ki so se jim Laščani želeli zahvaliti za uspešno delo ter prispevek k razvoju in promo-
ciji kraja. Bronasta grba sta tako šla v roke športnikov. Prejela ga je Mateja Hohkraut za odlične dosežke na področ-
ju športnega plezanja; med drugim je že osvojila šest naslovov državne prvakinje, trenutno pa je v boju za skupno zmago, saj je v prvi tekmi državnega prvenstva že osvojila 2. mesto med vso slovensko elito. Za dolgoletno delo pa so se z bronastim grbom zahvalili Smučarskemu klubu Zlatorog Laško, ki je v 30 letih delovanja med drugim vzgo-
Občina Laško je v okviru občinskega praznika v soboto pripravila še slavnostno otvoritev obnovljenega doma svobode ter prizidka k obstoječemu objektu v Zidanem Mostu. Letos se je občina v kulturnem domu po lanski obnovi dvorane lotila še obnavljanja ostalih prostorov, popolnoma je preuredila knjižnico, ki je sedaj bistveno razširjena, ter uredila nove prostore za krajevno skupnost. Prizidek h kulturnemu domu pa je namenjen lokalnemu gasilskemu društvu. Gasilci so v njem dobili novo garažo ter druge prostore za svojo dejavnost. Delno so obnovo krili tudi s sredstvi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
jil preko 3.200 smučarjev in 1.200 učiteljev smučanja.
V petek so bili podeljeni kar štirje srebrni grbi; z dvema so se Laščani poklonili alpinizmu in sicer alpinistični legendi mednarodnega slovesa Frančku Knezu, ki je v karieri opravil več kot pet tisoč
vzponov, okoli 700 prvenstvenih, ter Jožetu Zupanu, ki je bil med drugim tudi član znamenite odprave na Mt. Everest leta 1979, predvsem pa je ljubezen do gora prenašal na mlajše rodove v rodnem Laškem. Srebrna grba sta si prislužila še Ivan Medved za dolgoletno delo na področju godb na pihala v Laškem - trenutno vodi godbo Vrh nad Laškim, ter Andrej Brun-šek za odlične športne dosežke v streljanju z orožjem različnega kalibra - med drugim je postal občinski, regijski, državni in evropski prvak.
Kar dva zlata grba
Zlata grba je Občina Laško letos namenila kar dvema rojakoma, ki vsak na svojem področju skrbita za promocijo in živahen utrip v občini. Tako ga je na petkovi slovesno-
Laščani so v čast občinskemu prazniku pripravili še slavnostno sejo laškega občinskega sveta, otvoritev razstave slik Kulturnega društva Rimljan in prve prireditve v okviru 14. Martinovega v Laškem.
sti prejel Jurij Gorič za svoje življenjsko delo na področju zborovskega petja. Gorič je v karieri vodil kar 30 različnih zborov, med njimi tudi šolske, s svojim delom pa je vplival za glasbeno pot številnih občanov ter veliko prispeval k ohranjanju zborovskega petja, pa tudi slovenske kulture in jezika. Prav tako zlati grb je prejel Janko Remic. Remica je v kraj pripeljala služba v Pivovarni Laško, do osamsvojitve pa je aktivno deloval v številnih organih podjetja, občine in republike. Velik pečat je pustil tudi v laškem planinskem in turističnem društvu ter v celjskem rokometnem klubu.
Na petkovi slovesnosti so se s priznanji zahvalili še tistim domačinom, ki najbolj vzorno prispevajo k urejenosti krajev s skrbjo za okolje, domače hiše in vasi. Kristalne grbe pa so prejele zlate maturantke Maja Likar, Julija Podbev-šek in Katarina Žagar.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Mi
LAŠKO - Tradicionalno, 14. martinovanje ta konec tedna pripravljajo tudi v Laškem, kjer so se zavetniku z Martinovo sveto mašo že poklonili ob njegovem godu. Laščani bodo nocoj ob 18. uri v Knjižnici Laško lahko prisluhnili domoznanskemu predavanju dr. Vita Hazlerja, ki bo spregovoril o vinskih kleteh na Slovenskem. Jutri, v soboto, bo živahno že čez dan, saj se bodo pohodniki ob 9. uri z Aškerčevega trga podali na tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah. Ob 18. uri se bo v kulturnem centru začelo 9. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice. Obeta se tudi prikaz starih običajev z naslovom Ko je mošt vino postal.
Osrednje dogajanje bo v nedeljo, ko bodo na Aškerčevem trgu ob 8. uri odprli Martinov sejem, ob 10.30 uri pa bo v farni cerkvi sv. Martina sledila praznična sveta maša. Vrhunec dogajanja bo po maši ob 10.30, ko bo na trgu sledil še prikaz Martinove nedelje. PM
PONIKVA - Nocoj bodo v Kulturnem domu na Ponikvi odprli letošnje Martinove dneve in razstavo Ob bistrem potoku je mlin. V programu bodo nastopili otroški pevski zbor iz OŠ Blaža Kocena na Ponikvi ter Blaže in Nežica iz tamkajšnje dramske skupine. Sledila bo obvezna pokušina mladega vina in domačih dobrot. Jutri bodo v prostorih turistično olepševalnega društva odprli razstavo likovnih del Vanje Glavač, zvečer pa bo v cerkvi sv. Martina koncert Koroški pu-šeljc MePZ Danica iz Šentpri-
moža na Koroškem in instrumentalnega tria Korotan. V nedeljo po maši bo sledilo druženje ob prazniku s pihalnim orkestrom Šentjur, popoldne pa bodo v kulturnem domu na Ponikvi Martinove dneve tudi uradno zaključili.
SLIVNICA PRI CELJU - V nedeljo, 14. novembra, se bodo planinci z Bukovja, Javorja in Grobelc odpravili na Martinov pohod na Sv. Heleno. Tam bodo ob 9. uri začeli igrati vaški godci. Sledila bo maša, nato pa pokušina novega vina in prikaz starih šeg in običajev. Nastopila bo folklorna skupina, prali bodo sode, krstili novo vino, izbrali vinsko kraljico, prepevali napitnice in še bi lahko naštevali. Popoldne pa so organizatorji povabili k »odprtim vratom gorc« na pobočju Sv. Helene, med katerimi se bo mogoče popeljati tudi s konjsko vprego. Od 15. ure dalje pa bo na prireditvenem prostoru rajanje z ansamblom Kovinarji. StO
ŠTORE - V kulturnem domu bo martinovanje z Avse-nikovim abonmajem polk in valčkov, kjer bodo nastopili vokalna skupina Kompolčani ter ansambla Ekart in Unikat. Prireditev, ki jo pripravljata občina in ŠKD Rudar Pečov-je, bo v nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri.
ŠMARJE PRI JELŠAH -Martinovanje bo pred kulturnim domom v nedeljo, 14. novembra, ob 11. uri. Prireditev bo s kulturnim programom ter pogostitvijo Društva kmetic Ajda in vinogradnikov.
PODČETRTEK - Med mar-tinovanjskimi prireditvami v
občini bosta jutri, v soboto, Pozdrav martinovemu pri Kleti Imeno ter Martinov pohod vinogradniškega društva. Prireditev pri Kleti Imeno bo od 15. do 18. ure, ko bo krst mošta, strokovna predstavitev ter po-kušina letošnjih moštov, povezana z dobrotami Društva kmetic Ajda ter glasbenim in zabavnim programom. Na prireditev v Imeno se lahko od-
pravite z Martinovim pohodom, ki ga pripravlja vinogradniško društvo. Udeleženci pohoda se bodo zbrali ob 12. uri pred samostanom Olimje ter se napotili na prireditev čez Imensko Gorco.
SLOVENSKE KONJICE -Martinovanje 2010 bo v soboto, 13. novembra, ob 11. uri na Mestnem trgu. Na stojnicah bodo različni izdelki, po-
nudili bodo pijačo in jedačo, prav tako pripravljajo bogat kulturni in zabavni program. Martinovanje organizirajo vinogradniki, center za kulturne prireditve ter občina. BJ
VOJNIK - Vinogradniško-vinarsko društvo občine Vojnik prireja jutri (v soboto) ob 9. uri martinovanje s kratkim kulturnim programom pred
Kmetijsko zadrugo Celje, enota Vojnik. Program bo popestrila tudi vinska kraljica.
DOBRNA - Na Dobrni bodo martinovo obeležili s koncertom ženske vokalne zasedbe KUD Dobrna. Po koncertu, na katerem bo nastopil tudi moški pevski zbor KUD Dobrna, bo tudi degustacija vin. Prireditev se bo v kulturnem domu začela ob 19. uri. MK
BU£jfyica/do dobregcuajHomobUcu

NOV^ ITEDN^K
IZ NAŠIH KRAJEV
11
Konjičanke imajo premalo besede
V Slovenskih Konjicah se občinski svet v novi sestavi maj dve ženski.
Z nekaj pretiravanja je mogoče reči, da v Občini Slovenske Konjice volitev skorajda ne bi potrebovali. Dosedanji župan Miran Gorin-šek, ki je prejel zavidljivih 78 odstotkov glasov, namreč ostaja tudi nov župan, popolnoma isto število svetnikov ohranjata obe najmočnejši stranki. V 23-članskem občinskem svetu ima SDS kot doslej sedem svetnikov ter SLS še naprej pet. Več svetnikov kot v starem občinskem svetu imata stranki De-SUS ter SD, izgubili so jih LDS, Zares in NSi. V občinski svet se je z enim svetnikom na novo pojavila SNS, iz njega pa je odšla svetnica Stranke ekoloških gibanj (SEG), dr. Marinka Vovk.
Župan Gorinšek pravi, da računa, da bodo lahko vsi
je na ustanovni seji sestal , kjer sta med svetniki ko-
skupaj delali kot doslej. »Formalne koalicije v smislu podpisovanja listin v prejšnjem mandatu nisem imel in je tudi ne nameravam imeti. Tudi neformalne koalicije ni bilo,« odgovarja župan. Veliko mu pomenijo sestanki z vodji svetniških skupin, s katerimi se sestaja vsaka dva meseca ter se z njimi pogovori o problemih ter o vsem aktualnem. »Ljudje morajo dobiti informacije, sicer imajo slab občutek ter menijo, da jih želi nekdo prepeljati žejne čez vodo,« pravi Gorinšek, ki namerava z rednimi sestanki z vodji svetniških skupin seveda nadaljevati. Konjiški podžupan ostaja Bojan Pod-krajšek (SDS).
BRANE JERANKO
Konjiški občinski svet v novi sestavi. Z zastopanostjo žensk se Konjičani ne morejo ravno pohvaliti.
Odlični mladi gasilci na Celjskem
Ob vseh gasilskih tekmovanjih v mladinskih vrstah velja, da je nastop na mladinski gasilski olimpijadi, ki jo pripravljajo vsaki dve leti, eden največjih uspehov za posamezno društvo. Kot kaže, ima za nastop na naslednji olimpijadi, ki bo prihodnje leto v Kočevju, imenitne možnosti več desetin s Celjskega.
Pred kratkim so v Kočevju Tako se bodo za nastop na pripravili izbirno gasilsko mla- olimpijadi potegovali mladi
Mladi gasilci in gasilke PGD Rečica ob Savinji
dinsko tekmovanje, s katerega se je prvih pet najbolje uvrščenih desetin uvrstilo v dodatne kvalifikacije. Te bodo marca 2011 in takrat bo tako v fantovski kot dekliški konkurenci znana po ena desetina, ki bo branila slovenske barve na olimpijadi v Kočevju. Med več kot 50 najboljšimi desetinami iz cele Slovenije so izjemen uspeh dosegle tudi desetine s celjskega območja.
gasilci iz Andraža nad Polzelo, z Rečice ob Savinji, iz Kristan Vrha in Tepanja - torej so s Celjskega kar štiri desetine od petih, ki imajo možnosti za nastop na olimpijadi. Tudi pri mladinkah najdemo kar precej »naših« desetin, in sicer so se v dodatne kvalifikacije uvrstile mladinke z Go-milskega, iz Andraža nad Polzelo in Nove Cerkve. Kot zanimivost omenimo, da so mla-
dinke z Rečice ob Savinji ob odlično izvedeni vaji in tudi štafeti pristale na »slabem« 6. mestu. Za uvrstitev v kvalifikacije jim je zmanjkala samo poldruga točka, kar po mnenju poznavalcev kaže izjemno znanje, motiviranost in pripravljenost slovenskih mladinskih gasilskih vrst. Seveda se v teh rezultatih skriva tudi dobro delo mentorjev, ki mladim pomagajo pri pripravah na tekmovanje.
Zadnja mladinska gasilska olimpijada je bila lani v Os-travi na Češkem, kjer so mladinke iz Zbilj zmagale, mladinci, desetina PGD Rečica ob Savinji, pa so pristali na nehvaležnem 4. mestu, še vedno pa v domačih logih veljajo za »zlate olimpijce«.
US
S koncertom Ekofest v Žalcu
za Anžejeve
Kulturnica Gaberke bo na dobrodelnem koncertu, ki bo v nedeljo, 14. novembra v dvorani gasilskega doma v Gaberkah, zbirala sredstva za pomoč družini Anžej, ki jo so jo ognjeni zublji oropali doma.
Pred kratkim je družini Anžej pogorela stara domačija, mama Marija in sin Franc pa sta tako ostala brez strehe nad glavo. Nova hiša, ki so jo pričeli graditi pred več kot 20 leti, je namreč šele v tretji fazi izgradnje ter ni primerna za bivanje. Letos spomladi je Mariji umrl tudi mož, zato je stiska matere in sina, ki zaradi slabega zdravja težko delata, še večja. Na vrata pa
trka še zima. V Kulturnici Gaberke so se zato odločili, da priskočijo na pomoč. Prva sredstva so podjetja že prispevala in dela na novi hiši so se že lahko začela, vendar je treba zbrati še toliko, da bosta Anžejeva do zime lahko v toplem domu. Zanju bo po 5 evrov prispeval vsak obiskovalec koncerta, toliko namreč znaša vstopnina za prireditev, ki se bo v nedeljo pričela ob 15. uri. Igrali bodo ansambli Modrijani, Roka Žlindre, Ta pravi faloti, ljudske pevke Gaberški cvet in sekstet Vigred iz Dobrne. Na koncertu bodo zbirali še dodatne prostovoljne prispevke.
PM
Prvi konec tedna v novembru je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil še zadnji letošnji Ekofest, radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini.
Tokrat so pripravili eko trž- letič Vpliv čustev na telesno
jih čajev Gregorja Blažiča. V Gotovljah je bila v soboto dobro obiskana kmečka tržnica s sejmom, v soboto, 13. novembra, pa bo od 9. do 12.
ure domača kmečka tržnica v Grižah in pod Obrezovim kozolcem v Zaloški Gorici ter 20. novembra v Žalcu.
TT
nico in bio bolšji sejem v prostorih Ekomuzeja, predavanja Iztoka Šajteglja na temo Efektivni mikroorganizmi, Ane Mi-
zdravje in Čari vrta, o čemer so govorili predstavniki društva Ajda. Zanimiva je bila tudi delavnica in predstavitev div-
www.radiocelje.com
Z delavnice in predstavitve divjih čajev Gregorja Blažiča - Št. 89 - 12. november 2010

1
Ponedeljek in torek, 15. in 16. november, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec SVOBODNI ZAKON,
komedija, Nataša TIč Ralijan, Tadej Toš, za gledališka abonmaja in izven.
Vstopnice za izven 15,00 EUR. Žlahtna komedija in i/a/ifni l(omedijant 20101
Petek, 19. november, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec 3-JE DEDI.SMO,
Reporter Milan, stand-up komedija za odrasle.
Vstopnice 14,00 EUR.
Torek, 23. november, ob 17. uri v Domu II. slov. tabora Žalec DEJMO NAREST EN ŠOV,
hip-hop predstava, Kazina, za mladinski abonma in izven
Vstopnice za izven 7,00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
12
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
72 ur brez kompromisa
V Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini je bila pred dnevi doslej najdaljša delovna akcija v projektu Recikel-bicikel, imenovana 72 ur brez kompromisa.
Na domačiji Lenkovih, po domače Ropretovih v Lokah, kjer imajo prostor za popravilo in prenavljanje koles, so mladi tri dni preurejali zbrana stara kolesa, ki so jih prispevali občani iz raznih koncev Slovenije. Gre za del evropskega projekta Mladi v akciji, v katerega se je z izvirnim projektom Recikel-bicikel vključila skupina ljubljanskih študentov že pred ne-
kaj meseci. Od takrat je več kot 200 mladih sodelovalo v več akcijah, delavnicah in drugih aktivnostih.
Da so kolesa popravljali in prenavljali prav v tem delu Slovenije, so zaslužni član skupine Dejan Lenko in njegovi starši, ki so mladim tudi odstopili prostor. Glavnim akterjem akcije so na pomoč priskočili mladi prostovoljci iz Celja in petih evropskih držav, ki delujejo v projektu EVS (Evropske prostovoljne službe). Akciji pa sta se pridružila tudi dva izkušena poprav-Ijavca koles iz ljubljanskega Roga. Kot so povedali
Udeleženci iz šestih evropskih držav so urejali stara kolesa.
udeleženci z Nizozemske, s Slovaške, Portugalske, Hrvaške, Madžarske in iz SIo-venije, je biIo v akciji nadvse prijetno. V treh dneh de-Ia so uspeIi popraviti in prenoviti 15 koles.
Koordinator projekta Franc Bačar je pojasniI razloge za projekt: »V Sloveniji kar 45 odstotkov Ijudi živi na območjih prekomerno onesnaženega zraka s prašnimi deIci. Predvsem v urbanih središčih veIik deI prašnih delcev prispeva promet. SIovenija je zato že prejela opozorilo Evropske unije. V urbanih središčih
se soočamo s slabo urejenim prometom in dnevno gnečo. Še vedno se v večini avtomobilov vozi samo voznik. Vedno več Ijudi je prekomerno težkih in debeIih. Trenutno smo v krizi, zato narašča brezposeInost. Namesto da bi popravili kakšno staro še uporabno stvar, to stvar raje zavržemo in kupimo novo. Tipičen primer takega ravnanja so kolesa.«
Prenovljena kolesa so in bodo podeIiIi nekaterim študentom iz tujine, nekaj znanim Slovencem, za večino ko-Ies pa bodo na dražbi zbiraIi prostovoljne prispevke. Te bo-
do nameniIi sociaIno ogroženim mIadim v SIoveniji.
Pri izpeIjavi njihovega projekta Iahko pomaga prav vsak . Če imate kakšno staro, rabIjeno koIo, ki sameva v kIeti in se na njem nabira prah, jim ga Iahko podarite. O zbiraInih akcijah sproti obveščajo tudi na svoji internetni strani www.recikeI-bicikeI.eu ali preko facebooka. Kot pravijo, pa bomo najbolj po-magaIi, če bomo tudi sami kdaj zamenjaIi avto za ko-Io in k temu spodbudiIi tudi svoje bIižnje.
DARKO NARAGLAV
Del že obnovljenih koles, ki bodo kmalu našla novega lastnika.
Ko so čarovnice dobre
Na golf igrišču v Olimju so na 6. mednarodnem humanitarnem turnirju čarovnic zbrali za socialno ogrožene učence OŠ Podčetrtek štiri tisoč evrov. Na turnirju je sodelovalo 65 golfistov iz treh držav, med njimi je bila za naj čarovnico izbrana Mira Dobravc, ki je najboljše »put-tala« kar s čarovniško metlo. »Golfisti imamo radi te sni smo, da lahko pomaga-
kraje in Ijudi, zato se zavedamo, da temu okoIju za svoje prijetno počutje doI-gujemo še nekaj več. Pono-
mo tistim, ki najboIj potrebujejo pomoč,« pravi Andrej Baloh, ki je za dogodek najboIj zasIužen in je s
soprogo Darinko Boršnik
prevzeI tudi organizacijo ve-Iikega dogodka. RavnateIj OŠ Podčetrtek Darko Pepev-nik pravi, da bo zbrani denar zagotovo prišeI v prave roke. GoIfiste je pozno v noč zabavaIa pevka Nina Puš-lar, ki se je odpovedaIa honorarju v korist pomoči potrebnim.	BJ
Izročitve elektronske varuške so se takole veselili predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje Aleš Peperko, mlada družina Slapernik-Kirin in predsednica kluba Mozaik Petra Zlatoper.
Pomoč družinam
Članice celjskega Lions kluba Mozaik so uspešno izpeljale tradicionalno dobrodelno jabolčno stojnico, ob kateri so s prodajo domačih dobrot - peciva, jabolk, oblitih s čokolado in karamelo, domače marmelade ^ - zbirale pomoč za gluhe in naglušne.
»ZeIo smo biIe presene- Ia, z brezpIačno izposojo stoj-
Ček za štiri tisoč evrov sta prevzela ravnatelj Darko Pepevnik in župan Podčetrtka Peter Misja. Izročili so ga organizator turnirja Andrej Baloh in njegova soproga Darinka Borštnik ter gostitelj turnirja Stanko Amon.
čene, ko smo izvedeIe, da stane eIektronska varuška, pripomoček za varovanje otrok za gIuhe mIade družine, kar 260 evrov. MIade gIuhe družine si ta pripomoček zato težko privoščijo in prav zato smo se Ietos odIočiIe za tovrstno pomoč mIadim družinam,« pojasnjuje odIočitev za Ietošnjo akcijo predsednica kIuba Petra Zlatoper.
Ker je sobotna dobrodeIna jaboIčna stojnica Iepo uspe-
nice je k uspehu prispevaIo tudi podjetje Biro Ogis, so družini SIapernik-Kirin eIek-tronsko varuško že podariIe. Vzporedno je čIanica Sonja Punčuh izpeIjaIa še akcijo v SIovenskih Konjicah. S čIa-
nicami Mozaika in sodeIav-kami je zbraIa pomoč za mamico, ki pričakuje dvojčke, in sicer od vozička za dvojčke, eIektronske varuške do drugih stvari, ki so potrebne ob rojstvu otrok.
ČIanice Mozaika se že pri-pravIjajo na decembrske do-brodeIne akcije, ko bodo na-daIjevaIe prodajo Iastnih iz-deIkov in prideIkov na stojnicah.	BS
Leo kluba Mavrica in Celjski vitezi pa sta združila moči in v goste povabila Lada Bizovičarja, ki je na nedeljski mono-komediji Fotr razvnel in od srca nasmejal do zadnjega sedeža napolnjeno dvorano Celjskega doma. Izkupiček od prodanih vstopnic, ki znaša 5.700 evrov, bodo namenili dvema družinama iz Laškega, ki so ju prizadele nedavne poplave.
NOV^ ITEDN^K
IZ NAŠIH KRAJEV
13
Listine
■ ■ v ■
podpišejo, denarja ne dajo
Občina Podčetrtek je tožila ministrstvo za sklenitev pogodbe ter uspela
Vlada je na svoji seji pred nekaj dnevi soglašala, da državno pravobranilstvo upošteva tožbeni zahtevek Občine Podčetrtek. Občina je namreč septembra vložila tožbo proti ministrstvu za okolje in prostor za izpolnitev pogodbe za državno sofinanciranje gradnje vodovoda Škofja Gora, za kar sta obe strani podpisali sporazum že predlani.
»Po sporazumu, ki smo ga podpisali, je Občina Podčetrtek opravila vse, kar je bilo potrebno, vendar država nato pogodbe z občino ni podpisala. Kljub večkratnemu posredovanju in prošnjah na ministrstvu nikakor nisem uspel, zato smo se odločili za tožbo ter smo zdaj tudi uspeli,« je zadovoljen župan Podčetrtka Peter Misja.
Občina je v skladu s podpisanim sporazumom z ministrstvom za okolje in prostor morala izbrati izvajalca za vodovod Škof-ja Gora ter z njim skleniti gradbeno pogod-
bo, o čemer je redno obveščala ministrstvo. Vso potrebno dokumentacijo je občina ministrstvu posredovala lani septembra, nato pa na ministrstvu na pozive iz Podčetrtka niso več odgovarjali. Po letu dni, letos septembra, je Občina Podčetrtek proti ministrstvu za okolje in prostor vložila na Okrožnem sodišču v Ljubljani tožbo za izpolnitev pogodbe, kar je bila zanjo zadnja rešitev. Znesek za gradbena dela za vodovod Škofja Gora, ki so zdaj že končana (občina mora vodovod od izvajalca del le še uradno prevzeti), znaša 294 tisoč evrov ter je od prvotnega celo prepolovljen. Po medsebojnem sporazumu mora država plačati 60 odstotkov vrednosti.
Gre za prvo tožbo Občine Podčetrtek proti državi, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi v nekaterih drugih občinah.
BRANE JERANKO
Varčujem z Elektrom Celje, d. d.
Hladni potratnež - zamrzovalnik
Zamrzovalnik je naprava, ki je namenjena zamrzovanju in dolgotrajnemu shranjevanju živil pri nizki temperaturi. Poleg hladilnika sodi med največje porabnike električne energije v gospodinjstvu. Zamrzovalnik razreda A je učinkovitejši od razreda D vsaj za 39 odstotkov.
V trgovinah so dobavljive tri različne izvedbe zamrzovalnikov. Zamrzovalna skrinja ima preprosto izvedbo in veliko izkoriščeno uporabno površino. Slabosti zamrzovalne skrinje so velika zasedenost talne površine in omejen pregled nad shranjenimi živili v primerjavi z zamrzovalno omaro. Zamrzovalno omaro odlikujejo velika preglednost nad shranjenimi živili, manjša poraba prostora in lažje čiščenje. Kombiniran hladilnik z zamrzovalnim delom je zelo primeren v manjših stanovanjih. Pri dražjih in večjih modelih imata hladilni in zamrzovalni del ločena hladilna sistema (2 kompresorja). Pri ločenih sistemih lahko v času čiščenja zamrzovalnega dela zamrznjena živila preložite v hladilnik in s tem ohranite kakovost živil. Pri izbiri velikosti zamrzovalnika je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot so: število družinskih članov, potrebe po shranjeval-nem prostoru in velikosti razpoložljivega prostora.
Nasveti za varčno rabo zamrzovalnika:
- Zamrzovalna skrinja je veliko varčnejša od zamrzovalne omare. Vendar nikar brez potrebe ne kupujte velikih naprav, kajti
na pol prazna zamrzovalna skrinja potrebuje skoraj toliko električne energije kot polna.
Zamrzovalnika ne postavljajte na balkon ali kakšen drug prostor, neposredno obsijan s soncem, ampak v klet ali drug hladen prostor, saj povečanje temperature prostora poveča porabo električne energije.
Zamrzovalnik odtalite in očistite najmanj enkrat do dvakrat na leto. Pravilna nastavitev temperature je zelo pomembna, saj le tako lahko ohranite visoko kakovost živil. Zadošča nastavitev temperature na - 18° C. Vsaka dodatna stopinja znižanja temperature v zamrzovalnem prostoru pomeni 5 odstotno večjo porabo energije.
Poskrbite za zadostno kroženje zraka in s tem zadostno hlajenje kondenzatorja in kompresorja.
Vrat zamrzovalnika ne odpirajte prepogosto in ne za daljši čas. Poskrbite za dobro tesnjenje vrat, netesna ali poškodovana tesnila je potrebno zamenjati.
V zamrzovalnik polagajte ohlajena živila, najboljše je, da jih predhodno ohladite v hladilniku.
Upoštevajte navodila proizvajalcev o največji dovoljeni količini zamrzovanja. Zamrzovalnika v času prekinitve električne energije ne odpirajte.
Robert Romih
mm
Zmanjšajte stroške ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalkel
Subvene i oni ramo vam nakup toplotne črpalka, v obdobju dvehi l&t m podarimo električno energijo v vrednosti SO ox. 400 EUR
Elektro Cilje
Klicni center Elektro Celje d.d, Telfibr;(03)«01 300
www.elekt™-ce Ije.si
PùiL'biiù fmnudbûsmù pfipj-ďi/ili v^odclojjnju i (jo^lciMnim pjrlntfjKTi
Atlas Trading, d.o.o,, ki Le- ukiiirji s prodaje irvgrjdnjo kjkovoíMriti toptoinih irpjlk.
® atlas
Tehnične ^veiov^nje: [03] ^ 5SÀ12
brezplaira ,r\ta linija; 080 20 65
www.atlas-trading.si
Mlada, a pomembna
V razmeroma mladi celjski župniji sv. Jožefa praznujejo letos 50-letnico ustanovitve. Župnija je nastala leta 1960 v težkih razmerah, danes pa je na Jo-žefovem hribu mogočen Dom sv. Jožefa z duhovno-prosvetnim središčem, or-glarsko šolo in domom za starejše.
Pol stoletja delovanja je za župnije razmeroma malo, vendar so na Jožefovem hribu od nekdaj drugačne razmere. K danes blizu štiri stoletja stari romarski cerkvi so prišli leta 1852 na Slomškovo pobudo lazari-sti, ki so se v skladu s svojim poslanstvom povsem posvetili misijonom in duhovnim vajam ter seveda številnim romarjem od blizu in daleč. Zaradi tega niso na Jožefovem hribu nikoli imeli svoje župnije, območje pa sta si do leta 1960 delili mestna župnija sv. Danijela in teharska.
Za lazariste so se hudi časi začeli med 2. svetovno vojno, ko so jih nacisti izgnali v Srbijo. Po letu 1945 je povojna oblast stavbe lazari-stov nacionalizirala, vendar jim je ostala cerkev s svinjakom, ki so ga predelali v zasilno stanovanje. Da bi lazaristi na Jožefovem hribu sploh lahko ostali, je mariborska škofija leta 1960 ustanovila novo župnijo, za katero so se dobri časi začeli leta 1990. Takrat jim je celjska občina še pred de-
nacionalizacijo vrnila veliko hišo, v kateri so bila nazadnje stanovanja, nato pa so začeli z njeno obnovo za dejavnosti današnjega Doma sv. Jožefa. Zraven so zgradili še dom za starejše občane.
Za 50-letni jubilej župnije so na Jožefovem hribu septembra, na praznik župnijskega »žegnanja«, pripravili slovesno mašo, zadnjo nedeljo je v cerkvi sledila še slovesna akademija. Današnji župnik, lazarist Jože Pla-ninšek, ki je najbolj zaslužen za razcvet novih dejavnosti na Jožefovem hribu, je zaradi njih v nagovoru poudaril pogled v prihodnost. Domači škof, dr. Stanko Li-povšek je omenil, da je
Dom sv. Jožefa pri pastoralni dejavnosti škofiji v veliko oporo, celjski župan Bojan Šrot pa je poudaril zelo dobro sodelovanje z občino. V kulturnem programu je, ob orgelski spremljavi, nastopil basbaritonist Luka Debevec iz Argentine. Zelo obiskano nedeljsko praznovanje so zaključili z marti-novanjskim druženjem pred cerkvijo.
BRANE JERANKO
Celjska župnija sv. Jožefa je edina, kjer je bil današnji kardinal lazarist dr. Franc Rode kaplan in pozneje župnik, saj se je sicer bolj posvetil profesorskemu in drugemu duhovniškemu delu. Enega najpomembnejših duhovnikov katoliške Cerkve s Celjem od takrat še vedno povezujejo prijateljstva z nekaterimi celjskimi verniki. V Celje se zato rad vrača.
S slovesne akademije za 50-letnico celjske župnije sv. Jožefa. Nastopil je basbaritonist mednarodnega slovesa Luka Debevec iz Argentine, ki nastopa v znamenitem teatru Colon ter je po izobrazbi tudi filozof.
Knjiga o očetu partizanu
Branko Zupanc je napisal šesto knjigo, tokrat o očetu partizanu Ludviku Zupan-cu - Ivu z naslovom Noč pada na Dobrovlje.
V knjigi je šestintrideset zgodb, ki jih je v dolgoletnih pripovedovanjih slišal Branko Zupanc, mnogo jih je tudi prepisal in uredil iz zabeležk in dnevnika, ki ga je pisal oče med vojnim časom. V knjigi so tudi zanimive fotografije, pet anekdot, spisek prejetih odlikovanj in priznanj ter poezija, ki jo je pisal Ludvik Zu-panc s partizanskim imenom Ivo.
Knjigo je izdalo Združenje borcev za vrednote NOB Celje. Uvod z naslovom Spomini štajerskega prvoborca je napisal dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter spis končal: »Noč pada na Dobrovlje zato ni le knjiga spominov štajerskega prvoborca Ludvika Zupanca - Iva, temveč tudi knjiga spomina na njegove mrtve starše, padle soborce in vse ostale, ki so v letih 194-1945 krvaveli in trpeli v boju za slovenski narodni obstoj.«
Branko Zupanc je doslej napisal in izdal pet pesniških zbirk (Modre sence, Tišina samote, Sipine življenja, Padajoči veter in V nekem času), zadnja leta pa je predvsem znan kot odličen pisec besedil za mnoge slovenske narod-
Branko Zupanc
nozabavne ansamble. Tako so njegove uspešnice Jesen ihti in Mamina ruta (Ansambel Braneta Klavžarja), V vetru je tvoj nasmeh (Ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji), Ne moreš imeti vsega (Spev) _ Doslej je napisal več kot dvesto besedil ter dobil dve prestižni nagradi; Souvanovo nagrado za življenjsko delo (2006) in nagrado Marjana Sta-reta za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil (2008).
Ludvik Zupanc se je rodil leta 1923 v Migojnicah pri Žalcu v rudarski družini, v partizane pa je z mnogimi prijatelji iz Savinjske doline odšel 26. julija 1941. Od šestega leta je telovadil pri Sokolu, že od trinajstega leta je bil član Svobode v Zabu-kovici, kjer je delovalo več mladinskih sekcij. Julija 1941 so dobili vsi komunisti in člani Skoj poziv za umik v ilegalo in tako je odšel tudi Ludvik Zupanc v 1. Savinjsko četo.
Knjigo o očetu partizanu je pisal leto dni, v naslednjih tednih pa jo bo predstavil na številnih prireditvah. Zdaj se bo lotil vojne zgodbe družine Hribar z delovnim naslovom Rdeči sneg na Igrišah.
TONE VRABL
14
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Občinski svet Rogaške Slatine v novi sestavi. V 20-članskem svetu imajo štiri stranke po štiri svetnike.
Štirikrat štiri
Sestava 20-članskega občinskega sveta v Rogaški Slatini se za razliko od sosedov v Šmarju pri Jelšah ni bistveno spremenila. Po štiri svetnike imajo štiri politične stranke: DeSUS, SD, SDS in SLS.
Med večjimi političnimi strankami sta DeSUS in SLS na zadnjih volitvah rezultat nekoliko izboljšali ter LDS poslabšala. Prav tako je za prihodnja štiri leta Rogaška Slatina ostala brez svetnika NSi, ki je v sosednjem Rogatcu najmočnejša stranka. Tudi v Rogaški Slatini bodo imele ženske v prihodnjih štirih letih nekoliko manj politične besede kot doslej, saj jih sedi v novem občinskem svetu le še pet, kar je vseeno več kot v nekaterih drugih večjih okoliških občinah. V starem slatinskem občinskem svetu je bilo namreč osem svetnic, kar je bilo približno polovica.
Prav tako zanimiva je izobrazbena struktura novega občinskega sveta: en doktor znanosti ter trije magistri znanosti. Med
slednjimi so predavatelj na mariborski univerzi dr. Miran Ul-bin ter županska kandidatka mag. Andrejka Flucher (od županskih kandidatov je bil med svetnike izvoljen tudi Anton Plevčak), mag. Jasna Junkar, sicer zaposlena v šmarski upravni enoti, in mag. Bojan Pirš, direktor medobčinskega komunalnega podjetja OKP.
In kako bo lahko vodil občino v novih razmerah župan, mag. Branko Kidrič? »Za lažje odločanje si bomo v upravi za seje občinskega sveta prizadevali pripravljati čim kakovostnejša gradiva, z dobrimi predlogi. Ocenjujem, da bo občinski svet tudi v novi sestavi podprl projektni pristop pri sprejemanju pomembnih odločitev za razvoj občine.« Slatinčani koalicijske pogodbe niso doslej še nikoli podpisovali in tudi v prihodnje tega ne nameravajo. Novih podžupanov župan še ni imenoval, po statutu pa ima slatinska občina lahko dva.
BRANE JERANKO
Dvojni praznik v Šmartnem ob Paki
V	Šmartnem v teh dneh obeležujejo občinski praznik in hkrati pripravljajo tudi niz prireditev v okviru martinovega. Včeraj so podelili občinska priznanja, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi v naslednjih dneh.
Tako bo nocoj v novi dvorani Centra za mladinski turizem Marof, ki so jo ob občinskem prazniku odprli včeraj zvečer, Koncert generacij. Začel se bo ob 20. uri, na njem pa bodo nastopile zasedbe Glavna enota, State fiction, Inmate ter Chateau. Najbolj živahno bo v Šmartnem jutri, ko bodo pripravili Veselo Martinovo soboto. Že ob 7. uri se bodo najbolj zgodnji podali na pohod po Martinovi poti. Ob 9. uri se bo v Paški vasi začela Martinova likovna kolonija. Ob isti uri bodo odprli Martinovo kmečko tržnico, ki bo odprta do 12. ure, pri čemer bo ob 10. uri tudi martinova-nje z ustvarjalnimi delavnicami in nastopi za otroke. Glavno dogajanje v Martinovi vasi se bo začelo ob 15. uri in trajalo pozno v noč, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali predstavitve vozov, se udeležili raznih iger, licitirali gosko, seveda bo sledil tudi vinski krst z razglasitvijo kletarja leta. V večernih urah se bodo v Šmartnem zabavali z ansamblom Spomini.
V	nedeljo bo ob 10. uri slovesna sveta maša v farni cerkvi sv. Martina, nato bo ob 16. uri v dvorani Marof še koncert za otroke s Foxy teens in z Davidom Gromom.
PM
Blagoslov konj
V graščinskem parku na Frankolovem v nedeljo organizirata Krajevna skupnost Frankolovo in konjeniki blagoslov konj, ki bo ob 11.30. Organizatorja obljubljata, da ne bo manjkalo ne hrane ne pijače, pa tudi konji bodo dobili kos posoljenega kruha.	MK
V šmarski šoli lovijo sonce
V Šmarju pri Jelšah se končuje gradnja velike sončne elektrarne na strehi osnovne šole.
Skupna moč šmarske sončne elektrarne znaša 235 kilovatov, letno pa bo proizvedla 270 tisoč kilovatnih ur električne energije, kar zadostuje za potrebe 40 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Šmarska elektrarna, ki jo gradi podjetje Bisol iz Latkove vasi, bo na električno omrežje pri-
ključena konec meseca. Občina je z Bisolom, ki je bil med tremi ponudniki najugodnejši, sklenila pogodbo o ustanovitvi služnosti za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončne fotonapetostne elektrarne, po zapletih pa je investitor začel delati septembra. Zaradi začetka pouka in razgibane strehe je bila montaža fotovoltaičnih modulov zahtevna, vendar jo je investitor opravil v petih dneh.	BJ
Streha OŠ Šmarje pri Jelšah, ki je med največjimi v državi, je že bistveno spremenila svojo podobo.
□ DRI TELEFON
Javne
nepremičnine
Bralka se pritožuje, ker so na spletni strani Gursa med različnimi podatki pri »vrednotenju nepremičnin« za njeno in partnerjevo premoženje objavljeni osebni podatki z letnico njunega rojs-
tva ter s stalnim prebivališčem. Zaradi morebitne zlorabe podatkov jo to zelo moti, zato prosi za pojasnilo.
Ema Pogorelčnik iz Geodetske uprave RS odgovarja: »Na spletni strani http://e-prostor.gov.si, na javnem vpogledu v podatke o nepremič-
ninah, so objavljeni podatki. Podatki o lastnikih teh nepremičnin (ime, priimek, naslov in letnica rojstva) so javni, če so lastniki vpisani v zemljiški kataster ali kataster stavb. Vpis lastnika v zemljiški kataster ali kataster stavb se izvede na podlagi podatkov zemljiške knjige, ki je prav tako javna knjiga. Da so omenjeni podatki javni, določa 114. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 -Odločba US). Če pa je lastnik fizična oseba in evidentiran
le v registru nepremičnin, tak podatek na podlagi odločbe ustavnega sodišča ni javen.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-158.
NIZKOENERGETSKI STANOVANJSKI IBLOKŽIBERNIK-ROGAŠKASLATINA
mmiSSnBMšn
CMCeUe
CESTE MOSTOVI CEUE<Ld.
DruSjaza nizke in visoke gradnje
m KODIIMG
Označevanje izdelkov in embalaže
Zaradi širitve poslovanja in nadaljnje načrtovane rasti družbe vabimo k sodelovanju nove sodelavke/sodelavce:
- vodja računovodstva in financ
K sodelovanju vabimo sodelavca, ki bo prevzel vodenje aktivnosti na področju ocenjevanja finančnega stanja družbe, priprave mesečnih in letnih finančnih planov poslovanja.
Delo bo obsegalo tudi nadziranje in vodenje poslovnih knjig, izvajanje plačilnega prometa in finančnih tokov. Idealen kandidat je strokoven, visoko motiviran, samoiniciativen ter ima izkušnje na primerljivem delovnem mestu. Pričakujemo poznavanje slovenskih in mednarodnih računovodskih standardov in poznavanje davčne zakonodaje. Sposoben mora biti odlične komunikacije, imeti mora dobre organizacijske sposobnosti, izkušnje z vodenjem ter izkušnje s timskim delom. Poleg znanja slovenščine se od kandidata pričakuje aktivno znanje angleščine. Idealen kandidat ima vsaj VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri ter ustrezne vodstvene izkušnje. Novim sodelavcem nudimo zahtevno, izzivov polno delo v domačem okolju, stimulativno plačilo za delo ter možnost nadaljnjega poklicnega in osebnega razvoja.
Vašo ponudbo pričakujemo na:
Koding, d.o.o., Ulica frankolovskih žrtev 1b, 3000 Celje.
www.radiocelje.com
NOV^ ITEDN^K
KULTURA
15
Triangel prinaša novo energijo
Regionalna kulturna naveza Celja, Velenja in Žalca
Direktorji celjske hiše kulture Polona Marovt, Festivala Velenje Barbara Po-korny in Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek so predstavili skupno regionalno kulturno navezo, ki so jo poimenovali Triangel. Gre za povezavo dveh javnih in zasebnega zavoda iz treh občin, ki si bodo izmenjevali lastne produkcije, skupno ustvarjali nove in poskrbeli za skupno promocijo teh prireditev.
Triangel je s podpisom pisma o nameri nastal sredi junija, ko so partnerji začrtali prve poti uresničevanja skupnega interesa na področju razvoja ter promocije kulture, produkcije in postprodukcije ter turističnih produktov, vezanih na kulturno ponudbo v savinj-sko-šaleški regiji.
»Ugotovili smo, da imamo v vseh treh občinah ogromno izkušenj, a še več ambicij na področju lastne ustvarjalnosti, predvsem glasbeno deficitarnih zvrsti, kot so opera, muzikal in opereta. Želimo si utrditi položaj na kulturnem področju, zlasti
z lastnimi produkcijami. Triangel bo omogočil izmenjavo gostovanj lastnih projektov, verjamem pa, da se bo sodelovanje širilo tudi na skupne produkcije. Zelo si želim, da bi skupaj ustvarili muzikal za otroke na temo Pike Nogavičke, ki bi ga predstavili javnosti leta 2012 kot partnerji Mariboru pri izvedbi programa evropske prestolnice kulture. V tem projektu smo Velenjčani zadolženi za otroške in mladinske projekte. S celjskimi izkušnjami in z glasbenim kapitalom, ki ga ima celotna regija, bomo, verjamem, naredili odličen produkt,« je razloge za sodelovanje v Trianglu opredelila Barbara Pokorny.
»Vsi trije partnerji smo v preteklosti že sodelovali, zdaj smo to sodelovanje opredmetili. Gre zlasti za del, ki obsega lastno produkcijo v tem prostoru. Triangel je nastal za čas enega leta, pri čemer že razmišljamo o širjenju. K sodelovanju bomo povabili še ostale, ne zgolj iz regije, ampak tudi iz evropskega prostora, pri pripravi projektov
za širše razpise, ki presegajo nacionalno raven. Hkrati želimo regiji nekaj dati -skupno sinergijo v skupnem, le našem projektu. Želimo se predstaviti ne kot ustvarjalci zgolj enega mesta, ampak prostora, ki nas druži in ki ima izjemen ustvarjalni potencial,« opredeljuje razloge za nastanek Triangla vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja.
»Več glav več ve. Naše operete so bile dobre, a za nadaljevanje produkcije v tej smeri rabimo novo idejo, novo energijo in to kolegi iz ostalih dveh zavodov imajo. To je začetek nečesa novega. Prav tako ni zanemarljiv trženjski vidik, saj moramo kljub temu, da smo zavod, ki ne dela dobičkov, pokrivati stroške. To je lažje, če je partnerjev več in če skupno ustvarjajo neko novo sinergijo,« dodaja Matjaž Juteršek.
Vsekakor je Triangel nakazal smer povezovanja kulturnih produkcij, ki obeta dodano vrednost za občinstvo v vseh treh občinah in širše.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Triangel so predstavili (z leve) vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja ter direktorji Festivala Velenje Barbara Pokorny, Hiše kulture Celje Polona Marovt in Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek.
Ena pomembnejših vsebin, ki jo v svoje delovanje in kulturno ponudbo lokalnih skupnosti in regije želijo kontinuirano vključevati vsi trije podpisniki, je glasbeno-scenska produkcija (opera v Celju, opereta v Žalcu in muzikal v Velenju). Sodelovanje pa se obeta tudi pri drugih regijskih ustvarjalnih projektih. Prvi bo že Božična pravljica - predpraznični koncerti v vseh treh občinah z Zborom in Orkestrom Hiše kulture Celje, Otroškim pevskim zborom Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in zasedbo Tuned Fish. Sledilo bo sodelovanje pri pripravah in promociji žalskega Bum festa, v okviru katerega bodo pripravili vrsto uvodnih koncertov različnih tolkalnih zasedb. Čez leto dni pa obljubljajo skupno produkcijo operete Grofica Marica, ki nastaja v koprodukciji Žalčanov in hiše kulture. Vmes bo še kopica izmenjav lastnih produkcij.
^ koncerta skupine Shyam, ki bo v Clubu Te-razza v soboto ob 22. uri.
Posavski rokerski kolektiv Shyam je po nekajletnem premoru spet na odrih, tokrat z novim albumom Skriti sij ljudi. Lani so predstavili pesem Gumijasto srce, zdaj pa izdajajo še drugo skladbo s tega albuma Color Deluxe. Na albumu je 14 pesmi, v katerih so Shyam zvesti svoji začrtani poti ter zvoku. Prav s Color Deluxe se vračajo h koreninam: ostajajo pikri, samokritični, mistični, a neobremenjeni. Vstopnina: 8 EUR.
NE ZAMUDITE
^ komedije Tunel - trgovina s samomorilskimi pripomočki. Kot tekmovalno predstavo na Novačano-vih gledaliških srečanjih v kulturnem domu Zarja Tr-novlje jo bo v petek (danes) ob 19.30 uprizorila gledališka skupina KD Pameče-Troblje. Predstava na komičen način obravnava samomor, skozi zgodbo o nenavadni trgovini, pisani na kožo Slovencev. Obisk je dober in prodaja cveti, toda pripomočki ne upravičijo zaupanja kupcev. Predstava se je uvrstila na Linhartovo srečanje - festival gledališ-
kih skupin Slovenije, ki bo v začetku oktobra. Vstopnina 7 EUR.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Nove
Borijeve
karikature
Ivan Skrt, klavir
V knjigarni Antika v Celju je na ogled majhna, a izvrstna razstava petih novih karikatur samosvojega celjskega umetnika Bo-rija Zupančiča.
Na karikaturah je Bori upodobil Primoža Trubarja, Mateja Bora, Lecha Waleso, Ni-kolaeja Ceausescuja in Melhior-
WWW. radiocelje.cotn
ja Babnika - Milča. Bori Zupančič je tako razstavil po enega reformatorja, vizionarja, revolucionarja, diktatorja in vaškega pesnika in boema. »To so vse dimenzije, ki so nekje notri, v meni in to so tudi dimenzije, ki so v okolju, v katerem bivam,« je ob odprtju razstave povedal Bori.
Izvrstne karikature z natančno Borijevo risbo, polno detajlov, primerno poudarjajo lastnosti upodobljenih oseb. A ob odprtju ni ostalo le pri razstavi karikatur. Bori se je zbranim ob kitari predstavil tudi kot kan-tavtor, s svojimi pesmimi.
BS, foto: SHERPA
Mistično glasbeno popotovanje v neskončnost z diplomantom slovitega lionservatorija Čajkovski, pianistom Ivanom Škrtom...
Program:
Ginastera, Debussy. Granados, Liszt, Ščedrin, Ravel, Skrjabin
Prodaja vstopnic: www.eventim.si in uro pred koncertom v Narodnem domu.
-O
C/} ^ m
^ M





med/Jtlu pohraifittZ/f.-
Ponedeijek, 15. 11., 20.00, Narodni dom Celje
www. hisakulture.si
ra^ocelje
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Z Gambrinusem
^^^ Laščanu na gostinsko-turi-^^^^ Zl^Xt^X stičnem zboru zlato in srebro
Na nedavnem 57. gostinsko-turističnem zboru Slovenije se je Laščan Bogdan Deželak, sicer zaposlen v laški Thermani, ponovno odlično odrezal in osvojil kar dve medalji. Najbolj je blestel pri pripravi pogrinjka, specifičnem načinu strežbe in tudi v poznavanju vin. Deželak je na tradicional- je hmelj zeleno zlato, mizo
ni prireditvi, ki vsako leto združi vso gostinsko in turistično stroko, ponovno dokazal, da sodi v sam vrh. Posebej je blestel v kategoriji razstave omizij, kjer je moral pripraviti svečano omizje za 4 do 6 oseb na določeno temo. V uri in pol ter s svojim inventarjem je tako moral pripraviti omizje v skladu z naslovom 185 let pivovarstva z Gambrinusom. Predvsem ga je pritegnila simbolika, saj po legendi ravno Gambrinus velja za izumitelja piva - pijače, ki je stara več kot tisoč let. Tako je v skladu z mislijo, da
pogrnil z zlatim prtom in pivo predstavil tudi z drugimi simboličnimi podrobnostmi, v cvetlični aranžma pa vključil ječmen, pšenico in hmelj. Za vsakega gosta je pripravil še šatuljo z bronastim odlitkom Gambrinusa, ki je vsebovala zrna žit in storže hmelja. Rdeča nit zamišljenega kosila je bilo pivo, zato je vsako jed poimenoval po imenih piv Pivovarne Laško; Golding, Cvetnik, Laško Zlatorog, Termalni desert in Bandidos.
V drugem delu tekmovanja se je preizkusil v angleškem
načinu strežbe v razkosavanju jagnječjega hrbta za dve osebi s primerno prilogo pred gostom. Skupno je Deželak za ta podvig osvojil 98,24 točke od 100 možnih ter prejel priznanje z zlato medaljo.
Vse o vinu -dovolj za srebro
Sledilo je še eno tekmovanje, ki se ga je Deželak udeležil kot sommelier prve stopnje (šolanje je končal spomladi). To je zajemalo test iz poznavanja slovenske in evropske vinske zakonodaje ter splošno znanje o postrežbi vina in ostalih pijač. Nato je moral sodobnemu meniju s petimi hodi priporočati ustrezna vina z vsemi podatki, praktični del pa je bil sestavljen iz kar treh delov. Med drugim je tako mo-
Bogdan Deželak je za pripravo omizja osvojil zlato medaljo.
ral opisati izžrebano vino, o katerem ni imel nobenih podatkov, postreči izžrebano vino v improvizirani restavraciji, pri čemer je komisija oce-
njevala tudi odpiranje in nali-vanje, v zadnje delu pa je bilo treba komisiji k vinu priporočati še jedi. Po celodnevni preizkušnji je ocena Deželaka znašala 92 točk, kar je bilo dovolj za srebrno medaljo, zlata pa se mu je izmuznila le za las.
Kljub temu je vodja strežbe in recepcije v hotelu Hum izjemno zadovoljen z rezultatom, saj se je preizkusil v mednarodni konkurenci tekmovalcev z dolgoletnimi izkušnjami.
PM,
Foto: Atelje Jolanda Sojč
Na tekmovanje so prišli Bogdana pozdravit in mu čestitat člani bobnarske skupine laške godbe in laške mažoretke, ki so na prireditvenemu prostoru naredili nepozabno vzdušje.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcijeVcdllO kilj ( Za ) kuliaill vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Med vsemi, ki boste kupon izpolnili, bomo 23« novembra izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostilnici La Storia v Celju. Izkoristite priložnost, da se naučite malih skrivnosti velikih kuharskih mojstrov pri pripravi italijanskih specialitet. Kako pripraviti odlično pico iz krušne peči se bomo naučili 29. novembra ob 13. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo ob 10.15 v oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje. Vsak torek odlične recepte objavljamo tudi v Novem tedniku. Na našem oglasnem oddelku je na voljo knjiga Kuharske bukve, v kateri so recepti naših poslušalk in poslušalcev.
NOV^ ITEDN^K
IZ NAŠIH KRAJEV
17
V jeklo zapisana severna meja
Zatem ko se je 70 posameznikov s Celjskega (nekateri so se na akcijo odzvali tudi iz Ljubljane) na družabni spletni strani facebook pretekli teden odločilo s hrano pomagati delavcem Vegrada v velenjskem samskem domu, so tokrat s svojo »misijo« nadaljevali. Pred tednom dni so na- bić iz Studia Vizual Celje
mreč zbrali 710 evrov, za ta denar nakupili hrano, tokrat pa so delavce vsaj malo razveselili še na drugačen način. Frizerka Irena Ri-
je ponudila, da bo delavcem brezplačno uredila frizuro. Ribićeva sicer ni želela, da se o njenem simpatičnem podvigu piše ali govori, ven-
Zoreta Smajlović in Irena Ribić sta delavce vzeli v »svoje roke«.
Glavni odbor SVIZ Slovenije bo s 4.500 evri pomoči olajšal težave otrokom iz družin delavcev iz Vegra-da, ki so se zaradi izgube zaposlitve znašle v težkih finančnih razmerah. Otroci se bodo lahko tako brezplačno udeležili tistih dejavnosti v okviru programa šole, za katere morajo sicer prispevati starši sami.
www.radiocelje.coni
Bo Šentjur nekoč dobil tudi Malgajev trg? - Za Korošce heroj, za Šentjurčane samoumeven
116 let je minilo od rojstva borca za severno mejo, pesnika in narodno zavednega Slovenca Franja Malga-ja. S priložnostno proslavo so počastili spomin na domoljuba iz Hruševca, ob tem pa odkrili tudi jekleno obeležje, ki zaokrožuje podobo kamnitega Malgaje-vega spomenika. Tudi zaradi besed pod kipom bi se morali mimoidoči večkrat spomniti zgodovinske vloge svojega rojaka.
Kip je pred več kot desetimi leti nastal pod rokami umetnika Kiarja Meška. Zdaj so mu ob vznožju dodali še jekleno konstrukcijo s silhueto severne meje in z verzi Jožka Jagra. Ljudski pesnik izpod
Rifnika jih je zapisal ob 20-letnici Malgajeve tragične smrti. Avtorica dodatka k spomeniku je arhitektka Jana Špendl. »V jeklo izrezane črke simbolično predstavljajo prestreljenost. Z izbiro materiala pa smo se trudili, da ne bi preveč posegali v izvirno kiparjevo stvaritev.«
Podžupan občine Šentjur Cveto Erjavec je med drugim predlagal, da bi Mestni trg pred občino preimenovali v Malgajev trg. Prepričan je, da bi k večji cenjenosti šentjurskega rojaka pripomogla že lepša ureditev trga pred spomenikom in promocija njegove rojstne hiše. Pred kratkim so v tistem delu mesta na novo asfaltirali cesto, Malga-
jevi sorodniki pa so obnovili streho na njegovi rojstni hiši.
Gostja proslave je bila tudi direktorica knjižice dr. Franca Sušnika s Koroške mag. Jana Oder. Korošci se glede na količino zbranega materiala o Malgaju še bolj zavedajo pomena te zapuščine in zvesto negujejo njegov spomin. V Šentjurju pa za to skrbi predvsem Domoljubno društvo Franja Malgaja, ki mu predseduje Darja Jan. V prihodnje želijo na tem področju spodbuditi predvsem občino in osnovne šole. V tisti, ki v Šentjurju nosi Malgajevo ime, si je od lanske jeseni mogoče ogledati stalno razstavo z naslovom Slovenec sem!
SAŠKA T. OCVIRK
Spomenik Franju Malgaju je pred dobrim desetletjem izdelal kipar Kiar Meško, jeklena konstrukcija pa je delo arhitektke Jane Špendl.
Postrigli delavce
dar si takšna humana akcija zagotovo zasluži nekaj vrstic. V Velenju je več ur s svojo sodelavko Zoreto Smajlović takole »polepšala« več kot 30 mož. Kot nekakšno darilo, saj se večina te dni zaradi praznikov v svoji domovini odpravlja k svojim družinam.
Foto: GrupA
Franjo Malgaj se je rodil 10. novembra 1894 v Hruševcu pri Šentjurju. Bil je najmlajši izmed desetih otrok, njegov oče pa je kljub bornem zaslužku železniškega delavca poskrbel za izobrazbo vseh sinov. Ob začetku prve svetovne vojne 1914. je postal vojak 87. polka in je skozi šolo za rezervne oficirje poleti 1915 prispel na italijansko fronto. Leta 1916 je Malgaj samoiniciativno s peščico vojakov v nočnem napadu osvojil strateško točko Monte Zebia, ki so jo Italijani iztrgali Avstrijcem in za ta podvig prejel najvišje odlikovanje - zlato medaljo za hrabrost in postal poročnik. Novembra 1918 je bilo sklenjeno premirje z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, vendar se je kljub temu nemška vojska pripravljala za odhod v Mežiško dolino. Narodni svet s Prevalj je poslal po pomoč v Celje, kjer pa takrat ni bilo dovolj vojakov. Malgaj je tako zbral z bojišč vračajoče se Šentjurčane, Teharčane in Savinjčane. Zavzeli so Mežiško dolino in vzpostavili demarkacijsko črto. Malgaj je s svojo četo odbijal napade. 6. maja 1919 je umrl zaradi eksplozije ročne granate, ki jo je nosil za pasom. Avstrijci so ga po javnem zasramovanju pokopali v Guštanju, danes Ravne na Koroškem. Jeseni 1919 pa so njegovi sorodniki poskrbeli za prekop. Z velikimi častmi so ga pokopali na šentjurskem pokopališču.
18
SPORT
NOVI TEDNIK
Noko odnesel poraz z Loko
S tekmo Trima in Krke se danes začenja 9. krog rokometnega državnega prvenstva. Celjani in Velenjčani bodo nastopili jutri. A bolj kot tekmi odmeva odstop celjskega stratega Zvonimir-ja Serdarušića Noke.
Na dan, ko so z žrebom določili pare rokometnega pokala, je za pravo presenečenje poskrbel trener Celja Pivovarne Laško Zvonimir Ser-darušić Noka, ki je podal nepreklicno odstopno izjavo. Klub je posredoval njegovo obrazložitev odstopa: »V zadnjem času sem z igralci opravil številne razgovore z namenom, da igro dvignemo na višjo raven. Prav nobeden od teh očitno ni zalegel in vse skupaj je odšlo predaleč, zato je edina rešitev moj odstop, da se nekaj spremeni,« je bilo zapisano v sporočilu za javnost. Tiskovni predstavnik Miha Pan-telič nam je podal podoben odgovor, le da je še dodal, da so vsakršne špekulacije o imenu Nokinega naslednika nepotrebne, češ da bodo iz kluba že sporočili, kdo bo novi trener.
A vendar se moramo dotakniti nekaterih namigovanj. Legendarni trener Zvonimir Serdarušić, ki je Celjane prvič vodil ravno proti Škof-ji Loki letos februarja, je podobno kot pred leti Kasim Kamenica zapustil oba položaja, tako mesto selektorja kot mesto klubskega trenerja. Njegovo ime kljub slabim rezultatom celjske ekipe še vedno odmeva po Evropi, saj je človek, ki je nemški Kiel popeljal na sam vrh evropskega in svetovnega rokometa. A v Celju se mu ni izšlo po načrtih. Verjetno je bila nervo-
ta liga prvakov in srečanje s francoskim Chamberyjem.
Brez Žvižeja tri mesece
Za nameček so državni prvaki ostali še brez izkušenega Luke Žvi-žeja, ki je na tekmi v Škofji Loki staknil poškodbo tetive, ki se je iz-
Za »pivovarje« Zvonimir Serdarušić Noka gotovo ne bo več stiskal pesti.
za, ki jo je doživljal, tudi vzrok zdravstvenih težav, ko je moral za nekaj časa delo v klubu prepustiti drugim. Kot da se ni vklopil v naše okolje, je bilo slišati te dni v mestu ob Savinji. Res je, da je bil vajen brezkompromisnih zahodnoevropskih borcev, sploh Nemcev, a kot Balkanec bi moral poznati menta-liteto naših igralcev, sploh ker jih je veliko izbral tudi sam. A ni se izšlo in rezultat tega je njegov odstop.
Kdo bo prevzel vajeti?
Zdaj se že od torka pojavlja vprašanje, kdo ga bo nasledil. V medijih je takoj zaokrožilo nekaj imen. In sicer najprej sta se pojavila nekdanji trener Gorenja Ivica Obrvan
in Zdravko Zovko, ki smo ga v Celju že videli. Vodstvo kluba je vsekakor v nezavidljivem položaju in vsak dan sestankuje po več ur, a trenerja še ni izbralo. S pomembno funkcijo, z mestom glavnega trenerja, naj bi se spogledoval celo Edi Kokšarov, ki mu Serdarušič letos ni namenil mesta, kot ga je bil vajen v preteklosti. Kot alternativa se omenja celo upokojeni Miro Po-žun, ki je Celjane vodil tudi v letu 2004, ko so bili evropski prvaki.
Kakorkoli, uprava kluba lahko trenerja imenuje vsak čas ali pa bo še čakala nekaj dni. A pred »pivo-varji« sta pomembni tekmi. Prihodnji teden se bodo namreč v lokalnem derbiju merili z vodilnim Gorenjem, 21. novembra pa jih čaka-
Luka Žvižej bo z igrišča odsoten tri mesece.
kazala za precej hujšo, kot se je zdelo sprva. Ker je za odpravo vzroka poškodbe nujen operativni poseg, ga bodo v celjski bolnišnici danes tudi opravili. Žvižej pa bo z igrišča odsoten približno tri mesece.
Prvenstvo gre naprej
Rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so v minulem krogu doživeli hladen tuš v Škofji Loki, bodo tokrat gostili ekipo Slovana. _bb-Pivovarji«, ki zasedajo 3. mesto na razpredelnici, imajo vknjiženih pet zmag in dva poraza, medtem ko imajo Ljubljančani precej slabše razmerje, saj imajo odigrano tekmo več, zmagali pa so le dvakrat, šestkrat pa izgubili. Tekma se bo v Zlatorogu začela ob 18.30. Moštvo bo najverjetneje še vedno vodil »začasen« trener Herman Wirth.
Gorenje Velenje, še edino neporaženo letošnje moštvo, odhaja na gostovanje v Šmartno, ki je zadnjeu-vrščeno. »Nikogar ne smemo podcenjevati, zato smo se cel teden tudi na to tekmo maksimalno pripravljali. Fantje morajo vedno dati vse od sebe, še več pa takrat, ko igramo z ekipo, kot je Šmartno, ki proti nam dejansko nima česa za izgubiti, zato bo verjetno igralo zelo sproščeno,« je v pričakovanju tekme dejal trener »os« Branko Tamše.
Znani pokalni pari
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so v torek izžrebali četrtfi-nalne pare pokala Pivovarne Union. Celje Pivovarna Laško, ki je branilec pokalnega naslova, se bo 8. decembra pomerilo z ekipo Trima Trebnje. Gorenje Velenje bo gostovalo pri Krki v Novem mestu, preostala para pa sta še Koper - Slovan in Škofljica - Ribnica.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
m\
AREIMA
AKmo/ZHuiac
PORTRE
Maximiliano Klebčar

KARIFRA
Začetki
Moja nogometna kariera se je začela pri šestih letih v otroškem klubu Tiro Suizo v domačem kraju Rosario. Oče, ki meje redno spremljal na vse treninge in tekme, je želel, da bi postal športnik, zato sem se odločil za igranje nogometa. Od 12. leta sem treniral v klubu Central Cordoba de Rosario, kjer sem ostal do 21. leta in tam
S' ral tudi za prvo člansko moštvo. Nato sem kratek čas ol leta) igral v regionalni ligi, od tam pa me je pot vodila v Vietnam, kjer nisem ostal dolgo, saj sem se poškodoval, zato sem se vrnil domov v regionalno ligo. V sezoni 2010/11 sem podpisal polletno pogodbo z NK Celje.
Klubi do zdaj
Tiro Suizo, Central Cordoba, Coronel Aguirre, Huracan Quirquinchos, Independiente de Bigand
Naj gol
Naj gol sem dosegel v klubu Independiente de Bigand. Prejel sem podajo iz centra ter gol dosegel z glavo. Zmagali smo z dvema igralcema manj.
Naj veselje
Igranje za prvo ekipo v klubu Central Cordoba. Naj žalost
Poškodba gležnja. S poškodovanim gležnjem sem sicer inral ip pn mpvr natn vm ^p riv;i mp^pra rph;ihilltir;il

M JAZ IN KLUB
Uspehi
S Central Cordobo igranje v selekciji do 17 let, kjer sem zbral največ točk; šampion s Central Cordobo v selekciji do 21 let, kjer sem ponovno zbral največ točk.
Nastopi
7 nastopov in 2 gola v 1.SNL Želje
Seveda je prva želja, da bi z NK Celje osvojili čim višje mesto ter da bi tukaj podaljšal pogodbo oziroma podpisal novo. V nadaljnji karieri si želim igrati za kakšen večji italijanski klub.
Publiira
Vedo, da v tem trenutku nismo najboljši, a vendar nas Dodoiraio tako. kot se za oubliko snodobi.
il
DRIIŽARNfí
Stanovanje
Trenutno živim v najemniškem stanovanju v Celju.
Ljubezen
Srečno samski.
Hobiji
Meditacija, gledanje filmov, kuhanje. Prosti čas
Prosti čas namenim počitku, druženju s prijatelji, učim se slovensko ter, če dopušča čas, raziskujem Slovenijo.
Glasba/film
Poslušam argentinski rok in argentinsko cumbio. Od filmov najraje gledam znanstveno fantastiko, kot ie recimo Matrica, in komediie.
NOVI ITEDN^K
I ŠPORT
19
Nives Ahlin je bila najzaslužnejša za zmago Celjank, dosegla je sedem zadetkov.
Najvišje se vedno Celjanke
V	8. krogu državnega rokometnega prvenstva za ženske sta se »udarili« ekipi Celja Celjskih mesnin in Celeie Žalec. Zmaga je pričakovano ostala doma.
V	Celju je bil pravi sosedski obračun. Zmage so se veselile domačinke, ki so z 31:23 ugnale Žalčanke. Po sedmih odigranih tekmah so Celjanke na 5. mestu, medtem ko Celeia letos še ni vknjižila zmage in je zato zadnjeuvrščena na razpredelnici. Najboljši igralki lokalnega obračuna sta bili s po 7 zadetki pri gostiteljicah Nives Ahlin in pri gostjah Tana Sutaj.
V naslednjem krogu, ki bo na sporedu jutri, se bodo Celjanke v Ljubljani spopadle z aktualnimi državnimi prvakinjami, ekipo Krima, ki trenutno uspešno nastopa tudi v elitnem evropskem tekmovanju ligi prvakinj. Ekipa Celeia Žalec je že v sredo zvečer gostila Olimpijo, ki je v preteklem krogu z 41:27 premagala Velenje. Žalčanke so izgubile s 24:38 in tako še vedno zasedajo nehvaležno zadnje mesto. Šaleška ekipa, ki je na 8. mestu, bo tokrat gostiteljica, in sicer v Rdečo dvorano prihajajo Ptujčanke.
MOJCA KNEZ, foto: SHERPA
Celjani proti
državnim
prvakom
S tekmami 17. kroga se bo jutri in v nedeljo nadaljevala 1. slovenska nogometna liga. Do konca jesenskega dela prvenstva ostaja še šest krogov.
Celjani, ki še vedno zasedajo zadnje mesto, so v Lendavi vendarle dokazali, da je treba na njih še kako računati. Čeprav so bili le dve minuti do konca tekme na pragu
četrte zmage, jim je spolzela iz rok po napaki obrambne vrste. Točka je bila prav tako lep uspeh, najbolj pa je razveseljiv dvig forme in učinkovitost napadalcev. »Grofe« zdaj čaka še ena v nizu težkih tekem, saj bodo jutri gostovali v Kopru. Z državnimi prvaki se bodo pomerili na prenovljeni Bonifiki. Simon Klun, ki ie v preteklih letih
^ ■ ■	V ■
Trije »nasi« naprej
V torek so bile odigrane povratne tekme 5. kroga pokala Slovenije. Predzadnje dejanje pred finalnim turnirjem je bilo uspešno za košarkarje Zlatoroga, Hopse in Elektre.
Laščani so ponovno visoko premagali Litijo, ko je bilo 66:84. Trener Aleš Pipan je dal priložnost predvsem mlajšim igralcem, kapetana Miho Čmera in vodilnega strelca prvenstva Vladimirja Paniča pa ni dal v igro, da bosta spočita za jutrišnje prvenstveno. V Treh lilijah se bodo »pivo-varji« pomerili z domžalskim Heliosom, ki je po štirih krogih 1. SKL vodilna ekipa. Zlatorog, ki ima tekmo manj, pa je še edino neporaženo moštvo.
Ena razburljivejših pokalnih tekem je bila v Rogaški Slatini, kjer je Elektra branila prednost 3 točk s prvega srečanja. Tokrat je sicer zmagala domača Rogaška z 59:57, vendar je bilo to premalo za napredovanje v 6. krog, kamor so se uvrstili Šoštanjčani. Moštvo iz Šaleške doline pa bo jutri odpotovalo v Škofjo Loko, kjer se bo merilo s predzadnje uvrščeno ekipo.
Za eno zadnjih štirih mest, ki vodijo na finalni pokalni turnir, se bodo borili tudi Polzelani, ki so se prav tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Na gostovanju v Ilirski Bistrici so bili še drugič boljši od Plame Purja, tokrat z 99:72. V prvenstvu pa se bodo Hopsi v 5. krogu že danes v Ljubljani merili s Slovanom.
Šentjur je v tem krogu prost. »Najraje bi imel, če bi lahko odigrali v tem času kakšno pripravljalno tekmo, vendar je to težko, saj je prostih malo ekip in še te so več ali manj iz tujine,« je dejal šentjurski strateg Damjan Novakovič. Njegova ekipa bo igrala naslednjo tekmo šele 20. novembra, ko se bo merila z Elektro.
MOJCA KNEZ, foto: TimE
nosil dres »kanarčkov«, verjame v uspeh: »Na Koprčane se bomo pripravili kot na vse druge. Niso bavbav, saj jih zelo dobro poznam. Moramo verjeti vase in v Koper oditi po tri točke.« Tekma se bo začela ob 17. uri.
Velenjčani, ki so proti Triglavu vknjižili tretjo zaporedno zmago, skupno šesto, so se na lestvici povzpeli že na 4. mesto. Jutri bodo pričakali Nafto (17.00), ki zaseda 3. mesto in ima 2 točki prednosti. Ob morebitni zmagi bi poskočili že na 3. mesto. Zaradi rumenih kartonov v gostujočem moštvu ne bo Stjepana Cabana, pri domačih pa bo manjkal František Metelka.
MITTA KNEZ
20-letni Mai Kovačevič se ie Zlatorogu pridružil v letošnji sezoni.
Ana Turčinovič ni nastopila na tekmi proti Odeji, saj si je v Vojvodini nategnila vezi v gležnju. Poškodovanim Ines Kerin Mateji Tavić in Leji Jagodič pa sta se na »bolniški« zdaj pridružili še Nika Barič in Maaike Klein.
Na vrhu in
pod njim
Potem ko so v Jadranski ligi celjske košarkarice tik pod vrhom lestvice, so v državnem prvenstvu trenutno na samem vrhu.
V	torek se je s tekmo v dvorani Gimnazije Celje - Center med domačo ekipo in Odejo začel 7. krog državne lige. Igralke Damirja Grgiča so bile od Škofjeločank boljše s 67:33. Tokrat je bila najboljša strelka Anja Klavžar, ki je dosegla 19 točk, s 14 ji je sledila Monika Bosilj, ki je dodala še 11 skokov. Grgič je dal več priložnosti igralkam, ki drugače ne igrajo toliko. Je pa celjska ekipa med tekmo doživela huda udarca, saj sta si gležnja poškodovali kapetanka Nika Barič in Maaike Klein.
V	Jadranski ligi bodo Celjanke tekmo 7. kroga igrale doma, ko v goste prihaja še neporaženi šibeniški Jolly.
MOJCA KNEZ
C^t^. CHTVDDA
PANORAMA
KOŠARKA
Pokal KZS, 5. krog, povratne tekme: Litija - Zlatorog 66:84, Rogaška - Elektra 59:57, Plama Pur - Hopsi 72:99.
1. SL (ž), 7. krog: Celje -Odeja 67:33; Klavžar 19, Bosilj 14, Abramovič 11, Jev-tovič 8, Belak, Barič 4, Čoh 3, Klein, Gaberšek 2; Brd-nik 11, Oblak, Čadež 6.
ODBOJKA
Pokal OZS, četrtfinale, 2. tekma: Nova Gorica - Alian-sa 1:3. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 12. 11.
KOŠARKA
1. SL, 5. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Hopsi (18.30).
MALI NOGOMET
1.	SL, 8. krog, Rogatec: Dobovec - Casino Safir (20).
2.	SL, 5. krog: Nazarje -Slovenske gorice (20).
Sobota, 13. 11.
NOGOMET
1.	SL, 17. krog: Koper - CM Celje, Velenje: Rudar - Nafta (17).
2.	SL, 15. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šenčur (14).
3.	SL - vzhod, 13. krog: Zreče - Šentjur (14).
Štajerska liga, 12. krog, Limbuš: Marles hiše - Šoštanj, Pesnica - Rogaška, Zavrč - Mons Claudius, Šmarje - Peca (14).
ROKOMET
1. SL, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan (18.30), Šmartno - Gorenje (19).
1. B SL, 7. krog, Grosuplje: Sviš - Celje Pivovarna Laško B (19).
1. SL (ž), 9. krog: Velenje - Ptuj (19).
KOŠARKA
1. SL, 5. krog, Laško: Zlatorog - Helios (19.30), Škofja Loka: TCG Mercator - Elektra (20).
1. B SL, 8. krog: Konjice -Rogaška (19).
1. SL (ž), 7. krog: Domžale - GVT Konjice (18).
ODBOJKA
1.	SL (ž), 7. krog, Šempeter: Aliansa - Luka Koper (19).
Nedelja, 14. 11.
NOGOMET
2.	SL, 15. krog, Murska Sobota: Mura - Šmartno (14).
3.	SL - vzhod, 13. krog, Martjanci: Čarda - Simer Šampion, Odranci - Kovinar Štore (14).
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 7. krog: Celje - Jolly (18).
o
a
.M
O
a
t«
iiiniiniii.n(liocelie.coiii
20
PISMA BRALCEV - NASVET
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Razveljavili sodbo
pijanemu _ - 2.
Kot avtorica članka »Razveljavili sodbo pijanemu kršitelju, ki je povzročil tragedijo«, objavljenega 29. oktobra, bi rada zapisala, da sem vesela odziva Višjega sodišča v Celju v 87. številki Novega tednika. Tako vem, da tudi tam berejo naš časopis. Ne obljubim pa, da se bom držala lekcij o novinarskem pisanju, ki mi jih dajejo uradne in državne inštituci-je, ko jim moje pisanje morda ni po godu. Besedila bom vedno pisala tako, da bodo razumljiva vsem bralcem in ne le pravnikom.
SIMONA ŠOLINIČ
PREJELI SMO
Javna
vprašanja _
_ postavljam ministroma Zalarju in Svetliku, predsedniku vlade Pahorju, ustavnim sodnikom in medijem. 9. 11. 2010 sem gledala na POP TV oddajo Preverjeno in doživela največjo sramoto naše prelepe Slovenije. Zakon o dedovanju posega v človekove pravice nas, ki smo upravičenci socialne pomoči in že zdaj živimo pod pragom revščine in dejansko životarimo iz dneva v dan! Službe ne dobimo in mojih poslanih tisoč prošenj za delo nikoli ni padlo na plodna tla.
Le kako si lahko dovolite, da naše šibko socialno stanje izkoriščate in postavljate na bremena naših dedičev in otrok?! Da po smrti upravičenca socialne pomoči obremenite dediče in otroke, ki tako ne bodo dedovali pravzaprav skoraj nič, ker nimamo niti za normalno preživetje, to tudi navedemo pri vsaki vlogi za socialno podporo! Vračati bodo morali torej naši otroci, za katere je čas že zdaj nelagoden, saj starši nimamo služb, nimamo sredstev za normalno življenje. Na primer: moja hči bo mogoče dobila službo čez 15 let. Ker sem mati samohranilka, morebiti bom takrat že umrla, ji bodo najprej naložili breme povračila moje socialne pomoči. Namesto da bi si ustvarila svojo družino, bo morala najprej vzeti kredit za 20 let, potem pa bo že prestara, da bi si ustvarila družino in življenje. Pri tem mi nikoli ne bo odpustila in se bo spraševala, le zakaj se je sploh rodila, če si ne more ustvariti normalnega življenja in plačuje to, ker sta se z mamico komaj preživljali ob socialni pomoči iz dneva v dan!
Kje so socialna država, človekove pravice in svoboščine? Kaj bo z našimi otroki? V naši državi očitno ne sme biti revežev in ljudi, ki živijo na pragu revščine oziroma pod njim. Hkrati ljudje, ki prejemajo socialno pomoč, ne smejo imeti otrok in strehe nad glavo, saj bodo potem njihovi otroci nosili breme in se sramovali staršev, ki so bili Slovenci, ko bodo morali vračati starševsko edino sredstvo za preživljanje - socialno pomoč. Namesto da bi si ustvarili svoje družine in se zaposlili. Tako bodo tudi naši otroci pod pragom revščine! Povečali se bodo samomori, umori, kraje in kriminal! Nedopustno je, da se država Slovenija spravlja na nas socialno ogrožene in nam želi zrušiti celoten sistem in življenje. Tako da nam lahko ostane le, da vsi končamo življenje, da ne bomo strošek prihodnjim generacijam - to pa je temeljna človekova pravica: živeti! Vendar nas država z Zakonom o dedovanju spravlja v propad!
V naši državi Sloveniji so dovoljeni tajkunstvo, neupravičeno pridobivanje premoženja, kraja državnega denarja, poneverjanje listin, utaja davkov. Nobeni osebi, razen g. Šušterju, do zdaj niso dokazali ničesar, imamo torej nesposobne državne tožilce in odlične odvetnike. Tu bi se država morala vprašati in takoj ukrepati! In ne da iz proračuna navedenim goljufom izplačuje ogromne odškodnine in ga tako prazni!
Prosim za vse odgovore in želim, da se Zakon o dedovanju čim prej spremeni, da ne bomo Slovenci izumrli in naši nasledniki ne bodo nosili naših bremen in plačevali naših pošteno pridobljenih denarnih sredstev. V nasprotnem primeru prosim vse socialno ogrožene, da se uprejo z vsemi sredstvi proti oderuški državi. Saj nam bo le tako uspelo, da bomo uveljavili svoje pravice in svoboščine ter da bomo vsi skupaj preživeli!
BR, Šentjur (naslov v uredništvu)
Zakaj moram na deklaracije pisati bio, eko?
Iz leta v leto smo mnogi kmetje, ki se resnično trudimo kmetovati brez zastrupljanja in izkoriščanja naše hraniteljice zemlje, kar je posledično zelo koristno za ostale življenjske oblike, vode, ozračje in tudi za ljudi, vedno bolj diskriminirani in nezaželeni.
Država oziroma strokovnjaki na različnih položajih, ki so večinoma teoretiki, nam nalagajo vedno bolj nerazumljive predpise in zahteve. Finančna pomoč države
je naravnana tako, da jo večinoma dobijo le velike kmetije, ki največkrat tudi najbolj onesnažujejo. Vedno bolj imam občutek, da za državo ekološko kmetovanje ni pomembno. Še manj pa miroljubno kmetijstvo, čeprav ponuja rešitev iz prehranske, kmetijske in še marsikatere krize. Po zadnji ekološki kontroli mi zame nelogična in nepravična zahteva države nikakor ni dala miru, zato sem se odločil, da o tem pišem javno ter prosim za pojasnilo odgovorne za to področje v državi. Do zdaj sem kot proizvajalec na primer bazilike imel lahko na deklaraciji napisano bazilika in da je produkt ekološki, torej kontroliran. Po novem takšna deklaracija ne ustreza več. Naloženo mi je bilo, da moram vse deklaracije spremeniti, kar je povezano z velikimi stroški in izgubo dragocenega časa. Pri vsem tem me je najbolj razočaralo naslednje. Po novem ne sme biti več napisano, če za primer zopet vzamemo baziliko, le bazilika, ampak eko, bio ali ekološka bazilika. Z gotovostjo lahko trdim, da so moja bazilika in vsi ostali produkti, kolikor pač današnje ozračje to dovoljuje, naravni, normalni, takšni, kot so bili nekoč, torej takšni, kot bi morali biti. Če pa mnogi drugi proizvajalci nimajo več naravne bazilike, pa naj država od njih zahteva, da mora biti na njihovih deklaracijah označeno na primer zastrupljena bazilika. Mi lahko odgovorni v državi argumentirajo, zakaj ni tako? Trdim, da bi to bilo logično in pošteno do vseh ter obenem tudi pravilno zapisano in spoštljivo do kupcev.
Več kot 20 let pri svojem kmetovanju ne uporabljam nobene kemije, strupov, škropiv in uspešno pridelujem. Vsako leto imam več sto evrov stroškov z ekološko kontrolo, kar je zame spet nelogično in nesprejemljivo, kajti zopet se mi kradeta denar in čas. Kontrolira se mene, ki imam naravno, normalno pridelavo. Tiste, ki pa zastrupljajo, pa država celo spodbuja k še večjemu onesnaževanju in zastrupljanju z visokimi subvencijami, predvsem za rejo živali, za katero je tudi znanstveno dokazano, da je največja grožnja človeštvu. Že nekaj časa imam občutek, da me sistem kaznuje, ker delam dobro za naravo, živali in ljudi. Resnično se sprašujem, kam vse to vodi in kako se bo končalo.
In še nekaj bi rad napisal. Jeseni se ponekod zahvaljujejo za žetev. In zakaj se imamo zahvaliti? Za zastrupljeno hrano, onesnaženo naravo in vode? Zemlja bi nam res rada dala zdravo hrano in potrebne minerale za naše dobro počutje in zdravje. Rada bi nam še dolgo dajala naravno hrano brez prisile. Kaj pa ji mi dajemo? Strup, ropanje in onesnaževanje. In potem naj se za to zahvalimo. Ali pomislimo kdaj na naravo, živali, na naše bližnje, kako jim gre? Kako gre sosedu oziroma kako gre tistim v revnejših in bolj odmaknjenih predelih? Imajo najnujnejše ali
mislimo le nase in se bojimo za svojo lastnino, ki jo želimo še povečati? Hvaležen sem za streho nad glavo, za hrano in za vse, kar mi daje narava in ponuja zemlja. Morda tudi sami lahko razmislite o tem, kajti vsi imamo večji ali manjši delež za stanje v naravi, ki se iz leta v leto vidno slabša. Ker dogajanja v naravi budno spremljam že več kot 20 let, je zame iz dneva v dan, iz leta v leto resnejše vprašanje, kako dolgo bomo imeli še najnujnejše oziroma kaj za jesti.
STANKO VALPATIČ, Ostrožno pri Ponikvi
Mrtvi ne
potrebujejo
stranišča
Minil je 1. november, dan ko se spominjamo vseh, ki smo jih imeli radi. Pokopališča so na ta dan še bolj obiskana kot sicer in tako je tudi v Grižah.
Pokopališče upravlja Komunalno podjetje Žalec, ki skrbi za urejenost grobov in njihove okolice. Ob vsej urejenosti pa nikoli niso opazili, da na pokopališču ni stranišča, ki bi ga obiskovalci potrebovali še posebej ob praznikih, kot je 1. november, ko prihajajo ljudje tudi iz oddaljenih krajev. Mrtvi res ne potrebujejo stranišča, svojci, znanci pa ob obisku svojih dragih večkrat ne vedo, kam naj gredo ob človeški nuji. V Grižah pokopališče ni majhno, pri čemer bi straniš-
če predstavljalo malenkost k popolni ureditvi pokopališča. Upam, da bodo odgovorni za ureditev pokopališča ugotovili, da bi bilo smiselno nuditi stranišče za obiskovalce grobov v vseh dneh leta, da nam v človeški nuji ne bo treba več iskati kotičkov za drevesi ali prostorov, kjer se lahko skrijemo.
MIHA POLAVDER, Zabukovica
ZAHVALE
Razborski večer
Bil je sobotni večer, ko smo se po ovinkasti cesti s kombijem odpeljali do Raz-borja. V domu, kjer se krajani Razborja zbirajo na kulturnih prireditvah, so svoja likovna dela razstavljale članice Likovnega društva Laško. Nimam te sposobnosti, da bi z barvami in s čopičem izlivala čustva na platno, les, papir _ Imam pa to možnost, da lahko vidim, opazujem in uživam ob po-
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preico 2000 ogiasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUWn)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
gledu na te krasne izdelke. Večer je s prelepimi glasovi popestrila skupina mladih fantov. Piko na i je dodal pater Gržan, ki nam je s prečudovitim in preprostim govorom napolnil dušo. Zelo malo je takšnih večerov ali jih sploh ni, da bi na eni prireditvi lahko uživali ob pogledu na lepe slike, poslušanju prijetnega petja in toliko toplih besed.
Zato bi se rada zahvalila članicam Likovnega društva Laško, ker so mi omogočile, da sem se lahko udeležila tega čudovitega večera in uživala v njihovi družbi.
MARIJA JANC, Laško
»Jaz pa že nisem alkoholik!«
Veliko je razprav o tem, kje je meja med tem, da nekdo je oziroma ni alkoholik. So merilo popita količina alkohola, vrsta alkohola, pogostost pijanosti ali kaj drugega? Bolj pomemben od tega je razlog, zakaj ljudje pijejo.
V navadi slovenskega naroda je, da ob različnih dogodkih nazdravimo s kapljico ruj-nega. Skoraj nikomur se to ne zdi sporno in večina o tem nima slabega mnenja, zdi se, kot da je to skoraj nujno zlo. Mogoče je res pitje ob pomembnih trenutkih zgolj stvar slovenske kulture in dediščine, a je dostikrat izrabljeno in je le izgovor za pitje in opijanje. Malo je tistih, ki pomislijo, da se na takšen način rojevajo alkoholiki oziroma da imajo razlog več za svoje početje. O spornosti pitja se ponavadi spregovori le takrat, ko tisti, ki pijejo, zganjajo nasilje nad drugimi. Takrat je v očeh ljudi vedno kriv alkohol, čeprav je res, da človek, ki v svoji naravi ni nasilen, nikoli in nikdar ne bo nasilen pod vplivom substanc. Veliko se govori tudi takrat, ko se zgodi prometna nesreča in je povzročitelj pod vplivom alkohola. Skoraj nikoli pa se ne govori o spornosti pitja, če je oseba v stanju pijanosti zelo družabna, zabavna in prav prijetna.
Ljudje smo različni in na dražljaje omame reagiramo
drugače. V nekaterih alkohol prebudi nasilno naravo, v drugih družabno, nekaterim se sploh ne pozna. A vsako prekomerno omamljenje je zgolj beg od nečesa in iskanje tistega, kar nam manjka.
Pozabiti na vse, kar boli
Razlog za prekomerno pitje je mogoče najti v nepopolnem osebnem razvoju, konfliktnih občutjih, čustveno odsotnih ali preveč prisotnih starših ter slabi samozavesti. Alkohol prikrije občutja negotovosti, sramu, strahu, krivde in razočaranja. Osebe, ki pijejo, skušajo na ta način zadovoljiti potrebo po nežnosti, ljubezni in potrjevanju. Kljub temu, da lahko imajo ob sebi popolnega partnerja, se slej kot prej ob njem počutijo povsem nepotešeno. Strah in groza jih je, da bi bili zapuščeni in zavrženi, kot so to že bili v preteklosti. Bojijo se, da jih nihče zares ne bi razumel, ljubil in sprejemal ter da se nikoli in nikdar ne bo našel nekdo, ki bi bil sposoben ostati z njimi. S svojim mišljenjem prav odbijajo okolico in slej kot prej prisilijo okolico v to, da se odmakne, s čimer potrdijo svoj strah in dajo razlog za ponovno omamo. V večini primerov se zavedajo tega, da je njihov način življenja in mišljenja za ve-
čino nadležen in nesprejemljiv, a sami to sprejemajo kot svojo usodo, način, ki jim je bil dan in ki se ga ne da spremeniti. Začaran krog, ki prehaja od želje, da bi imeli družino, življenje, ki ga žive povprečni ljudje, do tega, da naredijo prav vse, da to, kar začnejo, uničijo in s tem potrdijo svoje prepričanje, da je to njihova usoda. Zato pitje alkohola postane način, kako pozabiti na vse, kar boli.
Alkohol ubija ljudi na obroke, a se večina tega sploh ne zaveda ali se noče. Najtežje je alkoholika soočiti s tem, da ima probleme. Sam je sicer prepričan, da ni in da se mu godi krivica ter da ljudje okoli njega pretiravajo. Kajti soočenje s tem, da si alkoholik, je hkrati soočenje z lastnim sramom, grozo in strahom, z občutji, pred katerimi bežijo. Če bližnji želijo takega človeka soočiti s problemom, morajo to narediti kot tim in pri tem vztrajati, saj mu s tem vzamejo ves manevrski prostor za laži in izmikanja ter izgovore. Podobno kot vsi odvisniki se bo tudi alkoholik branil in iskal načine, kako se izogniti temu, in bo dokazoval, da ne pije toliko. A vsakdo, ki pije, ker mora, ker njegovo telo rabi, je alkoholik, četudi je to enkrat tedensko, mesečno. Telo je odvisno in o tem ni razprave, saj je vsako dokazovanje o (ne)alkoho-lizmu brezpredmetno.
Mag. ALENKA GABROVEC, Družinski inštitut Eteos
NOV^ ITEDN^K
KRONIKA
21
Prekletstvo Golt se (ne) nadaljuje na sodišču?
Za smrt dveh delavcev po osmih letih še nihče ni odgovarjal - Padla sta 10 metrov v globino
Na Okrožnem sodišču v Celju bi se moralo v sredo nadaljevati sojenje za tragedijo, ki se je 8. oktobra 2002 -torej že pred osmimi leti - zgodila na spodnji postaji nihal-ke Žekovec na Golteh. Med menjavo nosilne vrvi na ni-halki sta v globino omahnila dva delavca in zaradi hudih poškodb umrla.
Delavca, Bojan Mazej in Pavel Herlah, sta bila stara 33 in 30 let, doma sta bila z območja Savinjske doline. Do danes za njuno smrt še nihče ni odgovarjal, po osmih letih njuni svojci še nimajo odgovora na vprašanje, ali bo za to, da sta mlada delavca umrla, sploh kdo kaznovan. Kdaj bodo dobili odgovore, še ni znano. Sredino obravnavo so namreč preklicali, medtem ko datum naslednje še ni javno znan. Na sojenju niso prebrali niti obtožnice.
Usodnega 8. oktobra sta delavca padla približno 10 metrov globoko pri napenjanju nosilne vrvi skupaj z okoli 72-tonsko utežjo. Kriminalistična preiskava nesreče se je končala natančno dva meseca po dogodku. Policisti so takrat ovadili dve osebi, ki so jima očitali kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, kazen po starem zakoniku (na katerega se veže datum kaznivega dejanja) za to predvideva večletno zaporno kazen. V Žekovcu so takrat menjavali jekleno vrv, delo pa je, kot je bilo sklenjeno s pogodbo, izvajalo avstrijsko podjetje Teufelberger Seil Ges. m. b. h. Toda potrebovali so še pomožne delavce. Te so priskrbeli v Sloveniji. Bilo jih je deset, tudi Bojan Mazej in Pavel Herlah sta bila med njimi.
»Dela so bila zavarovana z dvojnim škripčevjem, in sicer z varovalnim škripčevjem na jekleni vrvi, nameščenim na zunanjem delu strojnice, in varovalnim škripčevjem pod utežjo. Ko je bilo napenjanje končano, so delavci začeli vrv montirati na boben 72- ton-
Kraj tragedije, za katero do danes še ni nihče odgovarjal.
ske protiuteži. Vrv je bila nanjo pripeta z vrvnima čeljustma. Prva je varovalna, druga nosilna,« so leta 2002 razlagali izsledke preiskave celjski kriminalisti. Ko so bila dela že končana, gradbeni oder pa umaknjen, je vodja del opazil, da je protiutež ostala previsoko, zato se je odločil, da jo spustijo. »Ponovno je naročil montiranje hidravličnega vitla in varovalnega škripčev-ja ter odredil, da dva delavca odideta demontirat varovalno vrvno čeljust,« so še dodali policisti. Vodja naj bi tja napotil delavca, ki za takšno delo nista bila usposobljena niti nista bila ustrezno varovana. Zraven naj ne bi bilo nikogar, ki bi delo nadzoroval. Mazej in Herlah sta najprej demontirala varovalno vrvno čeljust in po vsej verjetnosti popustila še nosilno čeljust, čeprav ji-
ma slednje ni bilo naročeno. Skupaj z 72-tonsko protiutežjo sta zatem padla v betonski jašek. Umrla sta na kraju nesreče. So pa celjski kriminalisti ob koncu preiskave pred leti jasno dejali, da krivda za nesrečo ni bila na strani lastnikov smučarskega centra. Ker je eden od obtoženih tuj državljan, bo zanimivo videti, ali bo na naslednja sojenja redno prihajal.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ena najhujših nesreč na Golteh se je zgodila leta 1979. Takrat je kabina, v kateri so bili trije in ki se je vzpenjala proti hotelu, padla 20 oziroma 30 metrov globoko in se povsem raztreščila. Trojica je kot po čudežu preživela.
»Neresna« poslanska pobuda?
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je v začetku tedna na Vlado RS naslovila pobudo, da bi v Sloveniji ukinili dve višji sodišči, med njimi je poleg koprskega omenjeno tudi Višje sodišče v Celju.
Kot navajajo poslanci, naj bi bila takšna ukinitev smotrna predvsem z vidika zmanjšanja stroškov, saj naj bi bila štiri višja sodišča za Slovenijo preveč. Pristojnosti celjskega višjega sodišča naj bi se tako prenesle na mariborsko. Argument za takšno pobudo je tudi, še dodajajo poslanci SNS, da je zaradi majhnosti Slovenije in številnih poznanstev onemogočena nepristranskost višjih sodišč.
Več kot očitno pa predlog ne bo naletel na resno pozornost med stroko, saj ga na vrhovnem sodišču sploh ne komentirajo. Nasprotno - menijo, da celjsko višje sodišče dela zelo dobro in da kot tako ponuja kar nekaj primerov dobre prakse, kar bi lahko posnemala tudi druga slovenska sodišča. Zaenkrat tudi ni nikakršne ideje o prenosu pristojnosti. Naj spomnimo, da je pravosodni minister Aleš Zalar letos poudaril uspešnost Višjega sodišča v Celju, ki je imelo lani, v primerjavi z ostalimi najmanj, le 19 zadev sodnega zaostanka. Zavzel se je tudi za boljše prostorske pogoje.
Dvanajsterica (v prvi vrsti) trdi, da nima nič s prodajo droge.
Mirno čakal policiste, njih pa od nikoder?
Celjsko okrožno sodišče: spet o domnevni kriminalni združbi, ki naj bi preprodajala droge
V Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje dvanajsteri-ci, ki ji obtožnica očita preprodajo mamil. Na čelu kriminalne združbe naj bi bil Fadil Omič iz Velenja, ki naj bi tesno sodeloval z ostalimi predvsem pri oskrbi z drogo ter pri varovanju med preprodajo. Enajst oseb, med njimi tudi tujce, so kriminalisti prijeli lani, ko sta pod pretvezo drogo od njih kupovala tajna sodelavca policije.
Gre za eno od sojenj, ki se verjetno ne bo končalo kmalu. Po številnih predlogih zagovornikov obtoženih tudi za izločitev dokazov, na katerih temelji obtožnica, se je sojenje vmes že moralo začeti znova. Zagovorniki namreč izpostavljajo, da je večina do-
kazov pridobljenih s prikritimi metodami dela preiskovalcev na nezakonit način. Odvetniki skoraj enoglasno trdijo, da so policisti v zapisnike vnašali neresnične podatke in s tem zavajali, kar tožilstvo odločno zavrača. So pa kriminalisti vmes prijeli še 12. člana združbe, kar pomeni, da so morali obtožnico pred dobrim mesecem še dopolniti. Sredi oktobra so tako že drugič zaslišali celjskega kriminalista, ki je vodil preiskavo in enega od tajnih sodelavcev policije, čigar identiteta je tudi na sojenju zaradi varnosti ostala zakrita. Včeraj so zaslišali moškega, ki je predlani »izkusil« predoziranje s heroinom. Na vprašanje, ali mu je drogo dal Omič, je priča odgovorila ne
in dodala, da svojega vira ne bo izdala, saj se boji za lastno varnost.
Farsa se dogaja tudi z (ne)prostostjo obtoženih, saj je sodni senat petim odpravil pripor, štirje so odšli na prostost, eden pa iz pripora naravnost v zapor na prestajanje zaporne kazni, ki jo je dobil v drugem sojenju. Po pritožbi tožilstva se je četverica morala vrniti s prostosti za zapahe, njihovi odvetniki pa zdaj spet zahtevajo, da jim pripore odpravijo. Je pa eden iz skupine dvanajstih celo sam prikorakal na sodišče, saj pravi, da je kar en teden doma mirno čakal policiste, ki naj bi ga odpeljali nazaj v pripor, njih pa od nikoder _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
O Kameniku tudi v Zagrebu
Zatem ko so lani septembra na reškem sodišču zaradi prekupčevanja z drogami na osem let zapora obsodili Kristijana Kamenika, je pred dnevi o kazni razpravljalo tudi Vrhovno sodišče v Zagrebu. Kamenik je bil pr-voobtoženi v skupini 12, ki naj bi drogo tihotapili iz drugih držav in jo dostavljali odvisnikom na Reki. Poleg zapora so mu izrekli tudi dosmrtno prepoved vstopa na Hrvaško. Tudi vsi ostali v skupini so dobili visoke zaporne kazni, ves čas obravnav pa so bili v priporu.
Naj spomnimo, da so Ka-meniku poleg zaporne kazni izrekli tudi dosmrtni pregon s Hrvaške. Obsojenim so zaplenili približno 135 tisoč evrov, ki so jih zaslužili s prodajo mamil. Sicer pa se na seji vrhovnega sodišča pretekli teden ni zgodilo nič posebnega, saj se obravnave niso udeležili odvetniki obsojenih, v Zagrebu ni bilo niti Kame-nikovega odvetnika. So se pa na sodbo na Reki pritožili vsi zagovorniki, kot je v takšnih postopkih že v navadi, predvsem zaradi domnevnih kr-
šitev kazenskega postopka in nezakonitih prisluškovanj v kriminalistični preiskavi.
Je pa novica odjeknila v sredo, ko naj bi na ponovni obravnavi vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodbo razveljavili. Natančnih razlogov za tak-
šno odločitev vrhovno sodišče še ni pojasnilo. Kamenik je še vedno tudi glavni osumljenec za štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Ker Kamenika ni v Sloveniji, se to sojenje ne nadaljuje.
SŠol
Umrl po nesreči
Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 27. oktobra v Vojniku, je ta teden v celjski bolnišnici umrl 79-leten moški. Vanj je takrat na prehodu za pešce trčil 25-letni voznik avtomobila. Letos je v prometnih nesrečah na Celjskem tako umrlo že 14 ljudi, od tega trije pešci.
SŠ
Ne pozabite na zimsko opremo vozil
Od 15. novembra do 15. marca in tudi v zimskih razmerah je v prometu obvezna zimska oprema vozil. Voznika, ki predpisane opreme vozila za zimske razmere v tem obdobju nima, policisti kaznujejo s 120 evri kazni, če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, je kazen 400 evrov. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je kazen višja in znaša najmanj 1.200 oziroma 4.000 evrov. Policisti lahko vozniku prepovejo nadaljnjo vožnjo in vozilo izločijo iz prometa, če se voznik predpisov ne drži ali če so na vozilu sneg, led, voda ali druge snovi, ki lahko vplivajo na prometno varnost.
22
I RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 13. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val)
NEDELJA, 14. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Rok Hr-ženjak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Murski val)
PONEDELJEK, 15. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Rok Hrženjak, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
TOREK, 16. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
SREDA, 17. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 19. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Mladi znanstvenik s posluhom za svoj kraj
Rok Hrženjak je mlad, vsestransko nadarjen absolvent ljubljanske veterinarske medicine. Trenutno se ukvarja z raziskovalnim delom na področju ekotok-sikologije, vede o strupenosti kemičnih onesnaževalcev.
Rok je tik pred pridobitvijo naziva doktor veterinarske medicine in stopničko bližje doktoratu znanosti na Biotehniški fakulteti. Zanj je prejel štipendijo Rotary kluba Ljubljana, za svoja raziskovalna dela pa Prešernovo in številne druge nagrade. Ob tem pa ves čas ostaja povezan s svojim krajem, Polzelo. Nič čudnega, da so
Na enem od izletov v gore so Petra povsem prevzele navade in način življenja ljudstva Yao.
Petra prevzelo ljudstvo Yao
Se sprašujete, kaj trenutno počne »filmski« sodelavec Radia Celje Peter Zupanc, ki je marca letos staro celjsko mestno jedro zamenjal za prostranstva Kitajske?
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE	(2)
2.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT	(5)
3.	ANYWHICH WAY - SCISSOR SISTERS	(3)
4.	RHYTHM OF LOVE - PLAIN
WHITE T'S	(4)
5.	FIREWORK - KATY PERRY	(1)
6.	JUST THE WAY YOU ARE -
BRUNO MARS	(5)
7.	HEARTBEAT - ENRIQUE IGLESIAS
FT. NICOLE SCHERZINGER	(3)
8.	RAISE YOUR GLASS - PINK	(1)
9.	FORGET YOU - CEE LO GREEN	(2)
10.	TO THE SKY - OWL CITY	(4)
ga sprva iz čiste mladostniške radovednosti pritegnili Malteški vitezi in rodila se je knjiga Malteški vitezi na Polzeli. Rok je človek, o katerem bomo zagotovo še slišali. Z njim se bo to nedeljo v oddaji Znanec pred mikrofonom pogovarjala Mateja Jazbec.
Foto: TimE
Še vedno raziskuje provinci Guangxi in Guizhou ter številne etnične skupine, ki živijo tam. V zadnjem elektronskem pismu nam je sporočil, da ima novo službo - v enem od podjetij poučuje angleščino, piše tudi, da se še naprej vneto uči kitajščino in da je _ srečen.
DOMAČA LESTVICA
1.	ŽIVLJENJE JE LEPO - ALENKA GODEC	(3)
2.	MAŠ PUNCO - CARPE DIEM	(4)
3.	KRASNI NOVI SVET - VLADO KRESLIN	(3)
4.	POD OBLAKOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(1)
5.	NARAVA - SIDDHARTA	(5)
6.	ZIG ZIG - N'TOKO	(1)
7.	ČUDEN DAN - S'KAKTUS & JERNEJ DIRNBEK	(2)
8.	TULJARIJA - TULIO FURLANIČ	(4)
9.	MALO PREMALO - ANIKA	(2)
10.	KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
COOLER THAN ME MIKE POSNER ONLY GIRL (IN THE WORLD) -RIHANNA
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
GLEDALIŠČE SANJ - PUPPETZ USPAVANKA - BOŠTJAN BRAČIČ
Nagrajenca
Stanko Horvat, Škapinova 7, Celje Cvetka Potočnik, Pohorska 47c, Zreče
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 plus
1.	VSE ENKRAT MINE MIRO KLINC	(4)
2.	10 POMLADI - ZREŠKA POMLAD	(2)
3.	TI NISI TAKA MODRIJANI	(6)
4.	TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI
ZVEN	(1)
5.	ŽENIN BOM PETKA	(2)
Predlog za lestvico
BITI KNAP JE LEP POKLIC - SPEV
SLOVENSKIH 5 plus
1.	JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN - ANS. FRANCA MIHELIČA	(5)
2.	ODPRIVA DNEVU SONČNO
STRAN - CVET	(3)
3.	PRAV VSAK IMA NEKOGA -RIBNIŠKI PUŠELJC	(4)
4.	PRAVA LJUBEZEN - PETRA IN
ROK ŠVAB	(2)
5.	ABRAHAM - ANS. TOPLAR (1)
Predlog za lestvico
KER ON JE VSE TISTO - GORSKI CVET
Nagrajenca:
Žiga Pocajt, Gaberke 107, Šoštanj Marijana Kolenc, Šercerjeva 56, Velenje
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Pop čvek z Vladom Kreslinom
Voditeljica Tanja Seme bo prihodnjo sredo v glasbeni oddaji Pop čvek gostila Vlada Kreslina. Predstavila bosta njegov težko pričakovani album Drevored.
Kreslin je za vse svoje zveste poslušalce pripravil 13 svežih skladb, med njimi tudi najavna skladba Krasni novi svet, ki so nastale v sodelovanju z Mirom Tomassinijem in Galom Gjurinom. Poleg njih je pri albumu sodelovalo tudi mnogo glasbenih gostov. Kako se album Drevored razlikuje od drugih, bodo poslušalci celjskega radia lahko slišali 17. novembra ob 18. uri.
Pogled proti Malemu Predaslju
Predaselj Kamniške
»Ima pa mesto tudi imenitna polja, gozdove, gmajne in skupen ribolov s kriškim gospostvom. Gozd, Bistrica imenovan, sega do visokih snežnikov. Iz njega se preskrbuje z lesom vse mesto, les pa splavijo po reki Bistrici. Tu ima zdaj lovišče knez Turjaški. Sredi gozda je kamnita miza, pri njej so nekoč jedle knežje in druge plemenite osebe, ko so se razveseljevale z lovom.« Odlomek je povzet iz Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske.
Ravno ta knežja miza, ki končala v koritih Predaslia,
- vintgar Bistrice
je bila ob koritih Velikega Predaslja, je burila duhove mnogih zgodovinarjev v 19. in 20. stoletju. Domnevali so, da naj bi pri mizi obedoval celo cesar Maksimiljan, toda pisnih dokazov za to ni, stari zapisi pa navajajo, da je leta 1564 tam obedoval nadvojvoda Karel.
Kasneje naj bi znamenita
miya _ tiirli Firětn-S73 mÍ73 -
o čemer je pisal prof. Matevž Ravnikar v Novicah (leta 1845). Domneval je, da so to storili vojni ubežniki - nasledniki rokovnjačev, zato da bi imeli mir pred številnimi obiski tega zgodovinskega spomenika.
Iz starih zapisov prav tako izvemo, da je bil Preda-selj leta 1793 nekakšen učni poligon Franza Hohenwarta,
ki si je takrat želel obiskati vrhove Grintavcev. Domača lovca, brata Spruk, sta ga bila pripravljena vzeti s seboj, vendar sta se hotela najprej prepričati, kaj zmore. Peljala sta ga v Predaselj in tam z njim vadila hojo nad vrtoglavimi prepadi. Šele ko je bil gospod sposoben brez težav prečkati balvane visoko nad deročo vodo, so se odpravili v gore. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil ravno Hohenwart prvi turist, ki je stopil na vrh Planjave.
Znamenitost
vznožja
Grintavcev
Reka Kamniška Bistrica slab kilometer po svojem iz-
HURGADA
Hotel Mamlouk Palace Resort&Si 13., 20., 27.11., vse vključeno'
SHARM EL SHEIKH
Hotel Sunrise Island View Resort 5* 13., 20., 27.11., vse vključeno
Klasična Turčija in Kapadokija, 10 dni 25.12.	888€
Jordanija in Sirija, 7 dni 27.12.
1.149€
New York, 5 in 6 dni 26. in 30.12.
od 1.429€
Kuba - v novo leto v ritmu Salse, 12 dni 23.12.	od 2.499€
www.palma.sl UUBUANA: 01/24-43-690 • CELJE 03/428-43-00 • KRANJ 04/20-20-880 • NOVO MESTO 07/39-31-460
Dokaj preprost je dostop iz Kamnika, ko se usmerimo za Kamniško Bistrico. Kakšen kilometer pred domom v Kamniški Bistrici zavijemo levo in se peljemo do mostu, kjer parkiramo. Pot lahko nadaljujemo ob levi ali desni strani korit vse do lesenega mostu. Od tam nadaljujemo po lesenih stopnicah strmo navzdol do dna soteske, kjer lahko vidimo bistrost in čistost reke ter naravni most Malega Predaslja. Med večje znamenitosti v njeni bližini sodijo: izvir Kamniške Bistrice, Plečnikov lovski dvorec in Spominski park, kjer so spominske plošče, posvečene gornikom, ki so izgubili življenje v Kamniških planinah. Svojo ploščo ima tudi znan kamniški alpinist Tomaž Humar, kljub temu da se je smrtno ponesrečil v Himalaji.
viru naleti na prvo pregrado. To je kamnit neprepustni prag, ki zapira pot čez celo širino doline in je dolg več kot 100 m. Voda je v tisočletjih izdolbla v triadne apnence prehod, ki je ponekod širok le nekaj metrov, globok do 35 m in imenovan Veliki Predaselj. V njem je zagozdena velika skala, čez katero je speljana steza. Po krajši umiritvi se voda spet razigra v manjših koritih Malega Predaslja. Ta je bistveno krajši in nižji, a tudi širši (visok je do 15 m in dolg do 30 m). Med stenami se je ustavila skala, ki ravno tako ustvarja naravni most. Nekdaj je bil na tem mestu čez reko
lesen most in je po njem vodila pot. V Malem Predaslju je bil nekoč slap. Nastal naj bi leta 1891, ko so se zagozdili hlodi, ki jih niso mogli odstraniti. Tako sta nastala manjše jezero in okoli 12 m visok slap. Ta naravna znamenitost je najverjetneje izginila ob močnem dežju 26. oktobra 1952. Nanjo spominja le še od vode izlizana skalna klada.
Ogled Predaslja zahteva obilo pazljivosti. Vlažna gozdna tla in strme stene ko-
rit so nevarne za usoden padec. Če nismo vešči hoje po brezpotjih in plezanja, je najbolje, da se držimo uhojenih poti. Predaselj ponuja tudi adrenalinski izziv - spuščanje z mini rafti ali samo spust po vrveh v korita ob prisotnosti vodiča.
Omenjena naravna znamenitost je vredna ogleda v vseh letnih časih, poleti se lahko osvežimo v hladni reki, pozimi pa občudujemo s svečami okrašene stene vintgarja.
FRANCI HORVAT
Kozjanci razvajali Ljubljančane
Na prireditvi Ljubljanska vinska pot 2010 sta bili najbolj oblegani stojnici pregovorno gostoljubnega Obsote-lja in Kozjanskega. Imeli so kot ponavadi največ brezplačnega pokušanja različnih domačih dobrot ter drugih zanimivosti.
Ljudski godci kozjanske skupine Ga še ni blu, Vinogradništvo Pečnik iz Sedlarjevega ter vinogradnika Tadeja in Matjaž Plevnik iz občine Šmarje pri Jelšah so dobro poskrbeli za promocijo turistične ponudbe Obsotelja in Kozjanskega, organizacijo dogodka pa so imeli na skrbi Razvojna agencija Sotla, Turizem Podčetrtek in TIC Šmarje pri Jelšah.
Na osmi ljubljanski vinski poti se je ustavilo nič manj kot petnajst tisoč obiskovalcev, ki so zagotovo slišali, da je letošnje leto za vinogradnike polno težav. »Kljub težavam pri negi letošnjih moštov prva srečanja z mladimi vini nakazujejo, da bodo vina prijetnega videza, v vonju oziroma cvetici pa prepoznavno dišavna. V okusu bodo alkoholno zmernejša in prijetno pitna,« ugotavlja udeleženka predstavitve Obsotelja in Kozjanskega v Ljubljani, po vsej Sloveniji upoštevana specialistka za vinarstvo, Tadeja Vodovnik Plevnik, ki je poročena v okolici Šmarja pri Jelšah.
RT
Kozjanskih ljudskih godcev iz skupine Ga še ni blu ob Ljubljanici seveda niso mogli prezreti.
- Č* no - 19 nmiAmlvAV onm -
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I , M I 1 I I M I I I n I I I l I 1,1 1X1 LULLUJ-LJ I,.............Mill
''o va nje v ogla^ri^
031 692
roOREBNA SLUŽBA PttlMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780
PE CEUE www.primozic.si
V TRENUTKIH ŽALOSTI VSE STORITVE NA ENEM MESTU
OB IZGUBI NAJBUŽJIH VAS 24 UR NA DAN OBISĆEMO NA DOMU, PRISLUHNEMO VSEM VAÍIM ŽEUAM OBENEM PA VAM PRIHRANIMO VSE POTREBNE POTI
POKLIČETE NAS LAHKO 24 UR NA DAN IN PRIDEMO K VAM NA DOM
Poslovalnici:
VOJNIK C£L|E
nasproti obane MobNelï
03 781 82 45 03 290 99 06
051 649 780

❖
❖

❖
PREVOZ POKOINIKA
v mrliško vežico ali na upepelptev UREDIMO DOKUMENTACIjO mrliške liste, potrdilo o vzroku smrti,,,, IZBIRA POCREBNE OPREME krsta, žara, križ, žalna knjiga, povečana slika ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO Ikebane, venci, žarni venčkl, šopki,,., OBjAVO OSMRTNIC na iokainem radiu ali časopisu POSTAVIMO MRLIŠKI ODER s svečniki in zavesami na donnu IZKOP. PRIPRAVA IN DEKORACIJA GROBA za klasični ali žarni pogreb * ORGANIZACIIA POGREBNE SVEČANOSTI lastni nosao, ozvočenje,.,. * PRI POGREBU ORGANIZIRAMO pevce, trobentača, govornika, fotografa,,..



-P(umimr;tvd
'JERVliMMOiaUAfiUMI» MHACUE9IMNIKDV M^niNUIHNAPlUV	-VRIAFUEDIMMKOV
DIMNIKARSTVO PEČNIK
, . Salek lOa, 3320 Velenle; tel ;(13/a477 9M ^ÍTDO^''^	Fai<;Đ3/B977 998; GSM: 041 616 751
E-mail: pecnik Jlm@iûol.net; wwwjjim nI karîtvo-pecnl k.îî
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 04l-7e7-S26
'MWMrMWM
TMII SPUSI' KRiCmU POUttDNIÍTVD iOÍUAÍi CffiúÍtH. Lp
INSTMÂCUE VE8H0VSEK
WmA VODOVODNIH IN QNTllAlJllH NAPEUAVTRSANAOJAKĐMUIK
nnWiCIII mantel 1U j. Pnussíi vu S^H Jttre. gam. PI l ^Z 307
ACM NEMEC d.a.a. Sed:až 3,3270 Laško
Tel.: 03/56^043 Fax.: 03/56-48-840 E mall: a gm, ne mec@ka bel net.net
GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO EN KAMNOLOM
^JROS^
i !!_
61
not:--«,COM
EXPÎBllfCEl«*
ur	íiííínjEp«lomlhprMíi>m,hi^ítaiimsy
yíww.e!iwiilítpriw.si	........ ^
Tťl; fl}/7a059í0 ______ rtiMw^yiHaiK ntlik Jlniulnin. imtivn^jj (tklit. pljjjiťiiili mjt
GsmiW167S59S EEB BotoîtofiSienieiiKiiJijIoïHinWffelelmm
•	PREKRIVA NJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
■ STAVBNO KL EPARSTVO	* BREZPLAČEN OCLED
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONISLAV ĆA NŽEK d,o.a.
IbP \iW10VBTV0. «UMHSTVO
Peiovje t9.31J0 Store tt!.:03/577-J2-3} fax: 03/B}-00-49 mobittl: 04 t/619 S37 í-řOítťií fcWl/íídií.fdflííJííít- f JJ
NOV^ ITEDN^K
INFORMACIJE
25
rrrri-nriTT, i u I, , m I , m ,J , I, u_j Uuj.dUjLuii
POKIIÍITE NAS!
JLL
MEDIKMIKO
■■ stofitvf in svttovanjc d.o.o. Telefon: 03 Í434 230, P, F,.: Grcgoiiideva S	Mob.: 051 -478 6] O,
JOO!) Celje	e-poita: medtkm iol. n ct
-	samo)}! ji^nijki dcrm^mncncroloSka ambuJanti
-	ulravstvunn Jeîiirsrvo m pru-cdîcs'uJi
-	satnofřloíníiki rdtcYalni prevoïi

VITA-TERM
\arkJ OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
GSM:Đ40 4ei SDS	834 662 www.vttatarm.9l
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO
TOPLOTNE Črpalke
OGREVALNI |N HLADILNI 5157^1
Ji
NILAN

I'J
iM
MANUALNA TERAPIJA
Ii^vA]^í DR, A- VKRSlNlN OUTOPEP REVMATOKIC
FITCX U-OJ? ,. [lUríAjíFiA 130 JI, 1000 LIUBIJANA Iîl_; es ;7>l-57-O0. ost -ÍÉÍ 2Ů2; iPtn: ft'WIHi.flITtSI: t-IMir-^: lltlS!ET-2nET
Matjaž Železník
(i^řiiííí.wdjc kimirja/
gsni:(J4] 714 240
C-pošla: nrnljiiz-iclcinikitisioljiul

xJiUUij
glasbeni center
lifl.: 543 40 Ob, fak»: D3 54ii 4Ú Ë0
MAC-ŽELEZřJtK d.0.0.
MilfiniikFgal2,300CICcI)f Ki. W 541 32 M 10: SI3S255397
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
GiMtiOkvIf, IsníiftDiil Lp.
StíMll?MlSil,3lXJOWjí,SlO
Tfi^ni/Ma^js
Delovni ûs:
ponedeljek-petek 8-14in 16-19 sobota S-12

Brigita Buàrsp.
Stre/ia za t/eř genemdj*
www5tiïlu-nietalkasig]nir04! uz jss M: (M? 71495v bis: Cl}/57 714» -null: iiKUlliaJxKBCg^nel
r--
ŠTORt
ZA IZMERO IN IZOtUVO PREDRAÍUNA kH KLJUC POKUÍITÍ NAÎEGA STROKOVNJAKA Z/V 5ÎR£K£, G. EMILA 6UÍAflJA U ÛSW: 041 622 m.
rOtAfiANJBVSKHJVaSTNARAVNEGJÏKAMNA
PEKORATIVKt KAMEN > KERAMIKA ! SUHdMONTAMnuidull
Jđli)i;ollncs.pL DnunrjeiS.}222))ninï|jc
MUIE
040 601080

Aít^Ji/ f7 AJtWÍW cu M* tr ij
Oi!
'i
Mi
ëlektrotneïanlkfl

servis plinskih peâi
JUNKERS* ĐUDEBUS •VIËSSMANN'UWCAL
• SAUNI« OUVAL
Stanko Fartelj s.p. Go&posks ulica 3" 30 UD Csljc
tel : 0 3/S4 41753,03/4 91 e6Đ6
Vf ww.elekl ro.rsieji a ri I ka - sp ,s; ele kt romersa n i ka. fa rtĚ Ijj^ VOljS, net
oiifm-bbo WWW,PChMLíF-VRSTtJVSE)(.ÍI J WWW.i'ftSTOVSEt.SI DďoevftsTOifsaí.si ^ JURČIČEVA 7, 3310 ZA\£C	}Ěmwnm\ nwíww «ínMí7VT/t.í.	
FIÎE5RADME STENE, SPUSĆEMliTROfOVi, MfNSABBE, POLACSHJE PARKETŮ V IN LAMINATOV, PRENOVA STAMOWANi IN HIS, SUKOPLESHARSTVO, FASADE UŠIVO		
TO-LE
p ESKA NJ E
PESKANJE:
■	V peskslníh komorah
■	na terenu
- barvnih, imíh kovin, plas like, lesa..
■	izdelkov poljubrilh velikostí
OSTALO:
' poliranje manjilh delov
vrtíjí a7i|,2310Žal»cGSM: 041 /7S3 17â;»-nuiil:t(HnutHnlkËivi]J;uHt
predaja,nwrïtnSû,prevoz*. ^^
-sïitownji
Hufiíiířran(í.p.	- íideíavs panuifc
Duijns Kvedtd a, 3iM îfnljw . „^jjjjj -mmrilj
"Vie lA Ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin*
e-nuil: Irentnunítc^imalLonfl
-prii'
-toplotne (ipjllií -liiilektDijF
■ bojlení
-liofulniilu oprana -unuiifobslqjeAltilslniHir -dminiki
. ^ -IZD. KOV. NADSTREŠKOV e-t^Uci; -IZD, RAZNIH KOV. KONSTR, KLJUČAVNIČARSTVO dvoriíCnih vrat in ograj -IZD. KOV. STOPNiiC IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
SeSče 5,3312 Pfebdd
kiju ca vnicarstvo-he rodeï@siol - net
GSM: 041 78 33 80 te!,; 03 705 30 43
Servis in vzdrževanje Kamp vozil in Plovil na terenu
^jï — Marko Lorbar a.p.
I '	1 j,
-	imartnoi/ftožnidotlnl
^^	GSM: 07Ù/S41-639, 05J/74S-8S4
E- m diJ; inark0lDTbsr78^mffll,toiTi
TURBO-TRANS
041 63SS61
LEVÊC 2, 3301 Petrovce
■ilFí.llnl^llifl«^'.!^	.....^ .
.TiímvLizaltíuaTiiSÍSÍjiiň	f
SiiuHirJaiwt .^- ^-.-.-t	- =- J
á	£ i villi.
KOSTERMOINSTAIAOJE M,i«l/7H»H,|nMHl/U«7M,(«;«Hf Sti
ZaVailtiValdomVrilinO: d O m O f i n a 1 tesiratvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAťERí.p. Ul. Sr^iov Janíacjev lia 3212 Vojnik GSM: 041 7S6 MB lelefon/fax: 03 7B1 21 72 e poSu: domoSnalgil-l .Sf	-	Krovstvo -	Stavbno kl«p^r«|vo -	mcKiuio Velu* ůken -	izd^ava nadsrreikov -	Izd«lsva ravnlti In nelenili streh PiHblaUenl íinvet la kr>tlnc: CERAHO, CREATON, TtINDňCH, BRAMAt. LI NO AB, HOSEKU A, TtGOL A, S METAL, ES AL,
il InieiívavMhyríi toplotno - izolacijskih faud; ^
^ Izïltlava napuší«v; Plfsliarjkd oeia: íakljuínadela
' V gradbeništvu;
Zabúkóvšek
ZABUKOVSEK In partnerji d,n«. tile 4, ï2lSL0il
tiporabljamo naslednje materiále: jub, fra^mat, ro«fix, baumit.
luJťiava, proflajfl iaiivBujcl
Tel.doimi 02/761 í
ICROJ/ŠTVO - KOKOt Stonko
USNJENI IZDELKI
po nuo^ilu tcf vu popravila n lun^B.
07 61, GSM: 031/256 603


assra
® g] EPtDfl ©SEÙÛ
ŠIVILJSTVO
KRPic;^^
Maribafsks uiu aa 3000 Celje, ™.:01«4-1Î-ÎÎ5
O0?lftALNI CflS: ppnw^eljék - p«t«k saboti
06:00-iftOO	O7;0Q-13r00
-manjša £KSPR£SNA popravila -"OT^ n ai kf^'ïanje jean s a -oženje oblačit, menjava lactfg.. -popravila usnjenih obtačil
nedelj« In pj-niniki
ZAPRTO
<Pr
Kk
46MW
isasr
■D»
STBOUtïiNI mE0L4ĐVlĐA7AOt«-*
iOÍ«.ITtTHil57EHtH IN OK™JE
ZIt KffilEKCUSKA OCALA
STROKOVNI PflECLCDM KONIMTNe LEÍt
KViLrTÏTWE KQHTWTKf tEŮE
ĆISTim ZA KOhTÍKTOE LÍÍE
5L34ÍÍU DÍJU PnaUNIH PHQI1!VUU.C«V
MARJAN TÉRŽAM.,^
t^aritwrska S4
p,p. 1Û1&. 0? C EUE	t*SÎÏN»nKinMJTOSTOB7*£™MliCH>imF-
Tťri.: {W491 -aa-OĐ. Fax: 03/491-3B-01
DELOVNI CAS: delBwiiW od B.OHS.tB.sotwIa wJ B.0CH2,Wl
nunc MUOMNC,
-	graïlnnje. peitanje In fiirtiièrie sleili in ogftihl
-	(iiWiïJ slrtlenih Mirtirilm., Ijííí {iiifinliíniliii^^nHKUi isMsg
C.L.ci«tmtmiUa2i,323a štnijuf TH.: 03/746 jí 90 Fahi: 03/746 (2 9Í
www.majeranc.tl
-FVCinitLtJiurtiiH |»hii)iii -iJiodiH injjrjhuma -íinnklvnoii
- idslE, fjluíjlt ki kwiHmU ' t«in(iú<itKi;skiinelilii -abdetowmne^îlEHi -litrairunHilj
KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC V 7 DNEHÎ

darko mavrič s.p.
C. toijanikega odnda lia, ^njur l9r.:l>i]74«3CH,7UU7r ru:UT4«3Cai7,7U2ïTB GSM: Ml CIO »t	tJuJfiřM
Hiill:itirk<i@fnn77.iJ tmrfCtUk
IzdelwadtíidkDV ■=
prodaš-ialiHi r-'
JanelnlhnvBi, plf^, -a MfltiL E
LESÉNA OKNA IN VHODNA VflATň ZA VA4 DOM
limaj, i'wiDVdnjp, itfila-^, ríícniaH. dřmor wî^ - v>f ç^viVIl íáiah
Kontakti:
M 03 7C 56 023 Fa* 035726390
HIZjUCTVQ
KORUN
e-mail: mizdritvo.konjn@sÍQl.net; splet: www.mizarst¥í)-komn.M
servis i.i-goviiin
CASE tli
GOJZDNIK STEYR
traktorji, SkrûpJInke hl dr. £ËVl, kardanske gredi cisterne za gnojevko Izdelovanje strojnih delov
KWi/vijc ÍJ7, Mlíllalnr
Td: 03	OS 7I03J&>
cvijiJř/.'
I.........111II n nni Í11 n rm-rr n r r 11111 ■ 1111 ■ 1111111 ■ i
- Št. 89 - 12. november 2010 -
26
PZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Kia sportage
Sportage že na slovenskih cestah
Kiin športni terenec sportage je že na slovenskih cestah, gre pa za novo oziroma tretjo generacijo tega vozila. Zanimiv je tržni načrt za slovenski trg, kajti prihodnje leto bi radi prodali kar tisoč vozil ^
Sportage je dolg 444 cm, oblika je delo Nemca Petra Schreyerja, ki je bil nekdaj pri Audiju. Podoba je sodobna, v
prtljažnik gre od 564 do 1.353 litrov prtljage. Tako kot številni drugi športni terenci v tem in tudi drugih razredih ima sportage 4x4 pogon ali pogon zgolj na prednji kolesni par; menjalniki so trije, dva ročna (5- ali 6-stopenjski), pa tudi 6-stopenjski samodejni. Motorji so trije, dva bencinska (1,4-litrski, ki zmore 99 kW/135 KM, in 2,0-litrski, ki ima 120
Električni i-miev za Evropo
Pri japonskem Mitsubishi-ju so ubrali pametno pot: najprej so naredili štirisedežni-ka s klasičnim bencinskim motorjem z oznako i, zdaj pa je nared še njegova električna varianta z oznako i-miev.
Na japonskem trgu je na voljo že nekaj časa, zdaj pa so začeli proizvodnjo tudi za evropske trge. V dolžino meri 347 cm in je po tej strani mestno zelo primeren. Notranjost dokazuje, da je narejen špartansko, prtljažnik je seveda skromen, posebnega udobja tudi ni.
Električni sinhronski motor ima 49 kW in 180 Nm navora, najvišja hitrost pa je 130 km/h. Litijionska baterija je nameščena v dnu avtomobila, z enim polnjenjem
Mitsubishi i-miev
pa je mogoče prevoziti 150 km dolgo pot. Mitsubishija je mogoče polniti na dva načina; preko običajne vtičnice oziroma električne mreže, kar traja šest ur, z močnejšim tokom pa je baterija napolnjena v dobrih 30 minutah, vendar samo 80-od-
Naše ds zadovo dô:2.2^
Bo subvencioniran nakup električnih vozil?
Vse kaže, da tudi slovenska vlada razmišlja o spodbudah za nakup električnih avtomobilov.
Po nekaterih predlogih naj bi subvencija pri nakupu električnih avtomobilov znašala pet tisoč evrov, morda celo dva tisočaka več. Počasi prevladuje spoznanje, da je Slovenija idealna za električne avtomobile, kajti razdalje so majhne, za zdaj pa tudi električni avtomobili ne morejo prevoziti prav veliko kilometrov. Kot je slišati, je že pripravljen predlog subvencij, ki pa bo moral prebroditi še veliko težav preden se bo morda kot osnutek zakona pojavil v parlamentarni proceduri.
Oktobra skoraj kot lani
Oktobra je bila prodaja avtomobilov v Sloveniji skoraj enaka kot oktobra lani; skupaj je bilo prodanih 4.741 vozil ali 23 manj kot oktobra lani.
V desetih mesecih je bilo skupaj prodanih 7,2 odstotka več avtomobilov kot v primerljivem lanskem obdobju. Oktobra je bil najbolje prodajani avtomobil renault clio (265), sledil je vw golf (195), na tretjem mestu pa je bil opel corsa. Med tovarnami je bil najbolj uspešen Renault, za njim pa sta se uvrstila Volkswagen in Citroen na tretjem mestu.
kW/163 KM) in dizelski (2,0 litra, 100 kW/136 KM).
V najcenejši izvedbi je sportage tretje generacije na voljo za dobrih 19 tisoč evrov, vendar ima pogon zgolj na prednji kolesi. V izvedbi s 4x4 pogonom je najcenejša varianta na voljo za 22.500 evrov, medtem ko stane najbolje opremljena izvedba že 31.800 evrov.
Lexus CT 200h
CT 200h, novi hibrid
stotno. Avto je opremljen s stabilnostnim sistemom ESC in šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, podatki, koliko bo stala vožnja s tem vozilom, pa so nejasni. Znana ni niti cena, verjetno bo za avtomobil treba odšteti od 30 do 35 tisoč evrov.
Japonski Lexus, pred desetletji ustanovljen predvsem za napad na ameriški avtomobilski trg, je sestavni del Toyote. Torej ne čudi, da sta hiši tehnološko in še kako drugače tesno povezani.
Toyota je namreč pionir hibridnega pogona s priusom, Lexus pa prav tovrstni pogon uspešno širi v svojem avtomobilskem programu. Po RX 450h in LS 600h se namreč tej hibridni čredi pridružuje CT 200h, prvi hibrid v niž-
jem srednjem razredu. V dolžino je avtomobila za 432 cm, kar pomeni, da je nekako v sredini nižjega srednjega razreda.
Hibridni pogonski sklop je enak tistemu, ki je na voljo v toyoti prius; gre za kombinacijo 1,8-litrskega bencinskega štirivaljnika s 73 kW/ 99 KM pri 5.200 vrtljajih in elektromotorja s 60 kW/82 KM, kar skupaj prinese tako kot v priusu 100 kW/136 KM. Za shranjevanje elektrike skrbijo nikelj kovinsko hibrid-
ne baterije, ki med drugim omogočajo tudi do 2 km dolgo vožnjo zgolj na elektriko s hitrostjo, ki ne sme preseči 45 km/h. Tovarna napoveduje povprečno porabo 3,8 litra, ki pa bo v praksi težko dosegljiva, medtem ko je najvišja hitrost 180 km/h, kombinirani izpust C02 pa vsega 89 g/km.
Pri nas je avto že naprodaj, na ceste pripelje marca, vse pa kaže, da bo v osnovni izvedbi stal najmanj 27 tisoč evrov.
Citroën lacoste
Citroën in njegov lacoste
Francoski Citroën predstavlja novi študijsko vozilo lacoste.
Že navzven je očitno, da gre za študijo oziroma vozilo za prosti čas, ki v svet avtomobilizma uvaja enostavnost. Prav zaradi tega naj bi avto, če bo kdaj ugledal luč serijske izdelave, poganjal bencinski trivaljnik. V dolžino lacoste meri skromnih 345 cm, potniški prostor pa je zasnovan kot elegantna in praktična ženska torbica.
NOV^ ITEDN^K
ALI OGLASI - INFORMACIJE
27
m™
VOZILA
PRVDAM
PRVDAM
KUPIM
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
LAŠKO, stanovanjska hiša s prizidanim novim delom, l.
2001, K+P+M, skupne bivalne velikosti cca 200 m2 (dve ločeni večsobni stanovanji), parcela 1.819 m2, v strnjenem naselju Marija Gradec, z zelenjavno okrasnim vrtom, dobro dostopna. Cena: 175.000 EUR Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si
DŽIP Ferozo 4^4, letnik 1991, vozen, reg., prodam za 1.000 EUR. Telefon 041 714914.	4744 POLO 1900 sdi, el. paket, klima, 3 vrata, letnik 2002/12, garažiran, prodam. Ostale informacije po telefonu 031 841-800.4778 MEGANE 1.6, letnik 1998, vsa oprema, prodam za 1.450 EUR. Telefon 041 951527. 4785 GOLF karavan 1,8, klima, letnik 1996, odlično ohranjen, prodam za 1.250 EUR. Telefon 041 240-580. 4785 OPEL corsa essentia 1,0 12 V, letnik 2004, prevoženih 81.000 km, prvi lastnik, prodam za 2.700 EUR. Telefon 031 325-642 . 4791
POLAGANJE VSEH VRST PODOV ©□41 558 775
Parketaistvo, polaganje vseh vrst podov Robert Mikola s.p., Pucova ulica 4,3000 Celje
GORENJE Muto, s priključkom za pluženje snega, z velikimi kolesi, kupim. Telefon 5414-993, 041 842-817. 4745 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon (03) 5719-285.	4788
NAKLADALKO Sip, 16 m3, prodam. Telefon 031 761-113.	4799
DVOBRAZDNI obračalni plug, 12 do 14 col, prodam. Telefon 040 123-549. p SKOBELJNI stroj in brus šrotar prodam. Telefon 5709-208.	48i3
TRAKTOR Imt, Zetor ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p
PRVDAM
NA sončni legi na Planini pri Sevnici prodam zazidalno parcelo z vsemi priključki. Telefon 031 513-770. š 675 MANJŠE posestvo ali samo stanovanjsko hišo, v bližini Mestinja, prodam. Telefon 031 340-695.	š 684
HIŠO v Lokrovcu, v velikosti 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
ZAZIDALNO gradbeno parcelo, 770 m2, v Marija Gradcu, prodam. Telefon 041 867-413.	4773
CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče+4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
ŽALEC, Studence. Ugodno prodam stanovanjsko hišo. Vse informacije po telefonu 041 463-048.	p
V OKOLICI Šentjurja prodam hišo z nekaj zemlje. Telefon 5793-140. š 709 NOVAKE pri Novi Cerkvi. Parcelo, 1.300 m2, na njej lesen objekt z elektriko in vodo, izdano dovoljenje za gradnjo manjšega objekta, prodam za 25.900 EUR. Telefon 051 616-614.	4764 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2, garaža, sončno, mirno, prodam za 239.000 EUR. Telefon 051 800-370. 4789 STAREJŠI gostinski lokal prodam. Telefon 041 550-543. 4806
GOTOVINSKAPOSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesece« na osnovi 00,
PE CEUE, Ul. XIV. dhiiiije 14.
03/4257000 PE MARIBOR, Parlizanslia 34, 02/2341000
B0MAnM,dAOM Skmnska 27,1000 IjuUjana
CELJE, Okrogarjeva. Prodamo stanovanjsko hišo, garažo ter gospodarsko poslopje, v Okrogar-jevi ulici v Celju, stan. stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2, zgrajene 1950-1955, obnovljene 1977, ogrevanje na trdo gorivo, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, za 100.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, za 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.	n
CELJE, Celestinova. Prodamo hišo z dvoriščem, v Celestinovi ulici v Celju, leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2, pritličje + I. nadstropje + neizgotovljena mansarda, dvorišče 146 m2, za 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n HIŠO, 160 m2, letnik 1994, ob cesti Dobje-Planina, prodam za 69.000 EUR. Telefon 041 342-182.	p
VDDAM
678.
4678
STANOVANJE
PRVDAM
KUPIM
Zaposlimo

• natakarja
z izkušnjami pri strežbi hrane in pijače.
AGM Nemec, d.0.0.,
Sedraž3,3270 Laško
gsm: 041322 889,tel.! 03 56 48 841
VDDAM
V ŠTORAH, Laška vas, oddam v najem večnamenski prostor. Telefon 031 654-
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, velikosti 121 m2 ter podstrešje v velikosti 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n
OPREMLJENO stanovanje v Celju, v Novi vasi, Pod lipami, oddam. Telefon 051 351676.	p V CENTRU Celja oddam lepo opremljeno trisobno stanovanje za daljše obdobje. Telefon 031 684-600. 4684 ENOSOBNO opremljeno stanovanje (Brodar-jeva ulica), primerno za dva zaposlena ali upokojenca, oddam. Telefon 041 864-311. 4736 OPREMLJENO stanovanje, 72 m2, za tri ali štiri osebe, vseljivo takoj, oddam družini. Prevolnik, telefon 041 650-737. 4759 OPREMLJENO sobo, 4^4, s souporabo kuhinje in kopalnice, ugodno oddam poštenemu študentu, pošteni mamici. Telefon 040 682-552, (03) 5418144. 4782 POPOLNOMA opremljeno trisobno stanovanje v Laškem oddam. Telefon 041 342159, po 12. uri. 4807
PRVDAM
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
NOVA vas, Celje. Prodam garsonjero, 32 m2, z vsemi priključki, 8/10, dva dvigala, cena 35.000 EUR. Telefon 041 950-921. 480i ŽALEC. Stanovanje, 70 m2, blok obnovljen leta 2008, prodam za 93.000 EUR. Telefon 041 679-677, Tanja. 4804 CELJE, Miklošičeva. Prodamo stanovanje v Miklošičevi ulici v Celju, IX. nadstropje, predsoba, spalnica, kabinet, dnevna soba, kuhinja, ločen WC in kopalnica, balkon, uporabna površina 71,40 m2, zgrajeno 1973, obnovljena streha in fasada stavbe, za 89.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.	n
CELJE, Ul. V. prekomorske brigade. Prodamo dvosobno stanovanje v Ulici V. prekomorske brigade, II. nadstropje, uporabna površina 51,30 m2 + klet 1,70 m2, hodnik, manjša bivalna kuhinja z majhno shrambo, dnevna soba, spalnica, WC s kopalnico, zgrajeno 1965, daljinsko ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, javna kanalizacija, za 68.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba-vac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net.	n
CELJE, Zelenica. Prodamo ali damo v najem dvosobno stanovanje v I. nadstropju, 53 m2 (loggia) + klet, leto gradnje 1970, telefon, KaTV, parkirni prostor z odpiralno rampo, za 69.800 EUR oz. damo v najem za mesečno najemnino 220 EUR+ stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
PVDARIM
AKUSTIKA
PRVDAM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 803-452.	4627
AGM NEMEC, d.0.0M Laško
PRVDAM
PRALNI stroj, steklo keramični štedilnik, hladilnik, sušilni stroj, zamrzovalno omaro, peč na drva in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.	4775
PEČ na drva, pralni stroj, zamrzovalno omaro, steklo keramični štedilnik, kotno sedežno, oljno peč, okroglo mizo, 3 stole (les), televizor, mini pralni stroj, 3 kg, zamrzovalno skrinjo, 240 l, prodam. Telefon 040 869-481. 4775
AVTOPRALNICA
DELOVNI 6VS: PON. - PET. 8-17'
SOBOTA 8 -13 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO
Nahajamo se nasproti gostišča Čulk, na Lavi 6 v Celju.
HLADILNIK Gorenje podarim. Telefon (03) 5413-371.	4758
IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336
HEmmiiam
Žnider-s d.[i.D, Ul. Vita Kraigherjii 5. Maňbnr |
GRAI MAT
PRVDAM
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p KERAMIČNE ploščice, na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material, prodam. Telefon gradbeni 041 617-220, keramika 051 617-220. Hojnik, d. o. o., Leskovec 15, Ljubečna. 4628 BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š715 SMREKOVE plohe, 50 mm, 1,5 m3, prodam.
Telefon 041 433-073. ž 128 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 031 696-951.	š 717
350 škarpnikov, 20^40 in betonska okna, eno 100^80, dva 80^60 cm. Telefon 041 259-646.	4820
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, težke od 40 do 150 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732.	š 686
PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 50 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 544653.	š 693 PRAŠIČE za zakol, možen zakol, od 200 do 250 kg, prodam. Telefon 041 915-982.
š 697
BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882.	š 698
PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodam. Telefon 041 928-010. š 702
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

PONI žrebičko, pohlevno, višina 82 cm, prodam. Telefon 041 264-132. 4723 RODOVNIŠKE psičke prodam. Telefon 031 507-022.	4740
MARTINOVA kokoš, težki tip, očiščena, težka nad 2 kg, odlična za Martinovo pojedino. Naročila po telefonu (03) 700-1446, farma Roje pri Šempetru. V prodaji tudi težki piščanci in jarkice na začetku ne-
snosti.	4729
NOVO otroško diatonično harmoniko, uglasitev C, F, B, 34 + 2 dodatna gumba, prodam. Telefon 031 485-488. 48i2
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 100 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147.	4732
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice linije 12 ter izločene svinje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.
4733
NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p
iiiniiniir.novitednik.coin
SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSIVO TALNE OBLOGE
TELIČKE simentalke, težke do 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 455 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodamo za 800 EUR. Telefon 051 214-198.
L 454
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 031 215-978. 4751 KOZLIČE in jagnjeta, stara pol leta, prodam. Telefon 040 252-067. 4760 BURSKO kozo, z rodovnikom, težko 80 kg, prodam za 50 EUR. Telefon 041 649414.	Š712 PRAŠIČE, od 100 do 150 kg, prodam. Telefon 031 274-862. š 711
osf:rU s p!incrr\ in topWo
TELIČKO simentalko, 300 kg, brez številke, prodam. Telefon (03) 5773-674. 4779 BIKCA in teličko, sl pasme, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 794-267. š 713 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 041 579-358. š 714 TELIČKO simentalko, težko od 130 do 140 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 5794-287, 051 384-807. š 719 TELIČKI in bikca, simentalci, težke 470, 220 in 200 kg, prodam. Telefon 051 204785.	š 718 LETO in pol staro žrebico, slovenske hladnokrvne pasme, z žigom A-rodovnika, rjave barve, ugodno prodamo. Telefon 031 246-219. 4790 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 041 570159. 4795 TELICO simentalko, 400 kg, lahko brez številke, prodam. Telefon 041 812-961. ž 129 JAGENJČKE za zakol prodam. Telefon 051 350-286. 4798 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in zajce, pasma belgijski orjak, čistokrvni, prodam. Telefon (03) 5739-086, po 20. uri.
4796
TELICE simentalke, breje in pregledane, prodam. Telefon 041 966-791. l 461 TELICO simentalko, težko 600 kg, brejo 7 mesecev in telico, težko 220 kg, prodam. Možna menjava za bikce mesne pasme. Telefon 031 639-370. 4797 PRAŠIČA, celega ali polovico, za zakol, 160 kg, prodam. Telefon (03) 5471-832. 4800 ZAJCE prodam. Telefon 041 232-594.
4802
BIKCA simentalca, starega 10 mesecev, prodam. Telefon 041 269-693. 4805 BIKA za zakol prodam. Telefon (03) 4929610.	4808
SQNllEBKiu.
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
TELICO simentalko, staro eno leto in bikca simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 031 466-467.	4810
TELIČKO simentalko (limuzin), staro 10 tednov, prodam. Telefon 031 579-861. š 721 PRAŠIČE, od 25 do 250 kg, domača hrana, možen zakol pri prodajalcu, izločene svinje in domače purane, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. š 720 TELIČKE simentalke, od starosti 3 tedne do eno leto, prodam. Telefon 031 271-435.	š 722
NESNICE, tik pred nesnostjo in znesene kokoši, ugodno prodam. Telefon 051 397-982.	4819
ŠTIRI mesece staro teličko simentalko prodam za 470 EUR. Telefon 041 259-646. 4821 PONI žrebca, starega 8 let, prodam za 280 EUR. Telefon 070 364-288. 4822 BIKCE simentalce, od 150 do 300 kg, ugodno prodam. Telefon 070 364-288. 4822 BIKCE in teličke, mesni tip in breje krave, prodam ali menjam za kravo za zakol. Telefon 041 258-318.	p
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje/ ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.5i
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
MENJAM
TELIČKO ali bikca menjam za pujske. Telefon 5722-396.	4794
PRODAM
DOBRO uležan hlevski gnoj, iz Savinjske doline, prodam. Telefon 040 252067.	4760 KAKOVOSTNO belo vino virštanjčan, možna dostava v Celje, cena 1 EUR/liter, prodam ali menjam za les za ostrešje. Telefon 051 659-260. p
GOSPE in dekleta vseh starosti, od vsepovsod, iščejo moške. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378, 090 6286 - 1,99 EUR/min.	ž i3i 41-letni moški si želi ljubezni. Če so vaši nameni pošteni, ga spoznajte. Telefon 031 860-668. ž 130 MLAD moški po prijaznem dekletu hrepeni in si trajnega, iskrenega razmerja želi. Telefon 031 807-376. ž 130
PRODAM
ALFE (brzoparilnike), 50, 80, 120, 160 in 200 l, prodam. Telefon 030 929-205. 3627 JEKLENA platišča za fiat, 14 col, štiri in letne pnevmatike, 185/65/15, ugodno prodam. Telefon 041 584-163. 4748 ŠIVALNI stroj, namizni, novo mikrovalovno pečico in mini pralni stroj, za 3 kg perila, še zapakiran, ugodno prodam. Telefon 5483-849.	4755
DRVA, bukova, že razžagana in cirkular na trifazni tok, prodam zaradi selitve. Telefon 031 335-909.	4777 NOVO razkošno biblijo, tisk z zlato barvo, v usnjeni škatli, prodam po polovični ceni. Telefon 070 735-155. 478i SILAŽNE bale, štiri in jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 801-960. L 456 DAIHATSU charade, še vozen ali po delih in kosilnico Alpina, prodam. Telefon 031 858-278, (03) 5796-118. 48ii
5
MOŠKI želi spoznati čustveno, iskreno prijateljico, staro od 45 do 52 let. Telefon 041 969-815.	4734
36-letna zaposlena, zelo simpatična ženska želi prijatelja. Rada imam naravo in ljubezen. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	4776
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n GUME in platišča, za vse vrste avtomobilov, ugodno. Prodaja in montaža. Servis Škorjanec, Gaji 42 a, pri Dinos, telefon (03) 426-0881, 03 426-0885. n UGODNO! Izposoja maturantskih oblek. Barbara Trebovc, s. p., Goričica 12 a, 3230 Šentjur, telefon 031 627-924. 4507 IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 4644 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n TAČKO, Tadej Gaberšek, s. p., oskrba domačih živali in sprehajanje psov. Telefon 041 942-426; www.tacko.si. 4766 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n STOPITE v novo leto z osebo, ki si jo želite, a je doslej niste mogli imeti. Imamo »ključ« vezave, realizacija 28 do 40 dni. Informacije in naročila po telefonu 040 191-488; spletna stran: www.parapsihologija.si. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976. 4803
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še živiš.
Z A H V A L A
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
TEREZIJE GORISEK
iz Doropolja 12 Planina pri Sevnici (19. 10. 1926 - 21. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala dr. Šmidu za zdravniško pomoč v času njene bolezni, župnikoma g. Vengustu in g. Jevšniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Toniju Španu za besede slovesa pri odprtem grobu, pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
Glej, zemlja je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more um^reti.
(S. Makarovič)
Z A H V A L A
Ob slovesu naše drage
TEREZIJE KARO
(1. 10. 1936 - 1. 11. 2010)
se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za spremljanje v času bolezni, duhovnikom za obiskovanje in pogrebno slovo, vsem pevskim skupinam, pogrebni službi Veking, vsem, ki ste čutili z njo in z nami v zadnjih dneh njenega življenja ter vsem, ki ste kar koli darovali in z nami podelili ure slovesa.
Mož Ivan ter hčerka Romana in sin Janez z družinama
4814
H!TRO NAROCiTE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in peticili, zanimivo branje o živijenju in deiu na območju 33 občin na CeljsIcem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilia. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
îïS-«-ciisial
Vsak petek 48 baiwiih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ima in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
www.radiocelje.com
Imela si pridne roke in zlato srce. Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo.
Z A H V A L A
Ob izgubi drage mame, stare mame in tašče
JOŽEF DRNOVŠČEK
iz Zagaja pri Ponikvi
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena ustna sožalja. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, PGD Ponikva, govornici Hermini Sovič za poslovilne besede, gospodu župniku Alojzu Kačičniku, patronažni sestri Meri in celotnemu patronažnemu oddelku ZD Šentjur, ki so ji med njeno boleznijo lajšali bolečine.
Žalujoči hčerki Simona in Dragica z družinama
4823
Srce je om^agalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo ostal.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
ŠTEFANA PETAUERJA
(19. 9. 1936 - 30. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo Špesovemu domu za nego in lajšanje bolečin, bolnišnici Celje, pogrebnima zavodoma Zagajšek in Gekott za pogrebne storitve, Lovski družini Ponikva in ostalim lovskim družinam, rogistom, strelcem za zadnji pozdrav, gospodu Alojzu Kačičniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodoma Romanu Pevcu in Juretu Čretniku za govor ob odprtem grobu, sodelavcem CRI Celje in Alposa ter planinskim društvom. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se od pokojnega poslovili, mu prinašali cvetje in sveče, darovali za cerkev in svete maše. Posebej hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja in pokojnega Štefana pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
Stroke
Celje
Poročila sta se: Indira BE-RIŠA in Bekim HAJDARl, oba iz Velenja.
Žalec
Poročila sta se: Zajneba HERCEGOVAC in Mirhad MEŠA-NOVlĆ, oba iz Prebolda.
Celje
Umrli so: Pankrac JEVŠO-VAR iz Celja, 62 let, Terezija GORlŠEK iz Doropolja, 84 let, Anton KENDA iz Celja, 79 let, Elizabeta GABER iz Celja, 86 let, Paulina RECKO iz Celja, 76 let, Berta DOBER-ŠEK iz Celja, 86 let, Leopold DEBELJAK s Polzele, 79 let, Jožefa GREŠAK iz Laškega, 85 let, Ivana GUČEK iz Spodnje Rečice, 86 let, Dobrivo-je CEKIĆ iz Celja, 65 let, Cvijeta KNEŽEVIĆ iz Celja, 64 let, Božena PLANlNŠEK iz
Celja, 83 let, Alja ŠTEFAN-ČlČ s Teharja, 63 let, Ivana DRGANC iz Celja, 84 let, Ana kopriva iz Drešinje vasi, 78 let, Neža PRlMOŽlČ iz Celja, 85 let, Terezija KARO iz Celja, 74 let, Štefan PETAUER iz Šmarja pri Jelšah, 74 let.
Laško
Umrli so: Ferdinand AŠKERC iz Laškega, 86 let, Matevž KOLAR iz Laškega, 75 let, Leopold JANČlČ iz Tevč, 82 let, Jožefa ČEPERLlN iz Zgornje Rečice, 77 let, Val-burga PUŠNlK iz Celja, 83 let, Ana VERHOVC iz Laškega, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Slavko PlRC iz Šentjurja, 59 let, Terezija VlNDER iz Vojnika, 77 let, Jožefa DERNOVŠČEK iz Zagaja pri Ponikvi, 81 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrla sta: Martin PEZD-EVŠEK z Bobovega pri Šmarju, 61 let, Josip DROFENlK iz Orehovca, 77 let.
Žalec
Umrli so: Kristina ANT-LOGA iz Žalca, 63 let, Frančiška JELEN s Polzele, 89 let, Jožef VlHER iz Podvina, 76 let, Mitja SUŠEC iz Srednjega Doliča, 29 let, Marija ROBNlK s Primoža pri Ljubnem, 85 let, Marija DEŽELAK s Polzele, 74 let, Marija GREGORN iz Ljubije, 99 let.
Mozirje
Umrla je: Andreja UGOV-ŠEK iz Gornjega Grada, 54 let.
Velenje
Umrli so: Marija NOVAK iz Šoštanja, 77 let, Marija SKOK iz Rečice ob Savinji, 83 let, lvana BLAGOTlNŠEK iz Velenja, 83 let, Marija PODRŽAJ iz Borovnice, 80 let, Milena NOVAK z Vranskega, 87 let, Rozalija KUKO-VEC iz Celja, 93 let, Marija ROP iz Velenja, 85 let, Marjan ZOR iz Laškega, 78 let, Julijana GROBELNlK iz Vojnika, 86 let.
n
n
NOV^ ITEDN^K
INFORMACIJE
29
Ljubezen, delo in veselje to tvoje je bilo življenje. Srce tvoje ne bije več, bolečin več ne trpiš. A če solza tvoja bi srce zbudila, zemlja te nikoli ne bi krila.
Z A H V A L A
Ob izgubi ljube mame, ome, babice, prababice, tete in sosede
MARIJE LAHARNAR
iz Razgorja 16 (17. 7. 1921 - 22. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči vsi njeni
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube sosede in sestrične
VALBURGE PUSNIK
iz Jakopičeve ulice 8 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Najlepša hvala kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in Thermani, d. d. Laško. Hvala g. župniku Cirilu za lepo opravljen obred in sveto mašo, hvala pevcem iz Kompol in hvala za odigrano Tišino. Hvala tudi podjetju Veking za lepo organizacijo zadnjega slovesa.
Žalujoči vsi njeni
4818
Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. V našem domu nastala je praznina, in v naših srcih močna bolečina. Tiho tečejo solze lepega spomina.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Z A H V A L A
Ne moremo doumeti, da nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
JOŽICA ČEPERLIN
po domače Jugova Joži iz Zgornje Rečice pri Laškem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, znancem, pevcem cerkvenega zbora Zg. Rečica, društvu invalidov, društvu upokojencev, krajevni organizaciji Rdečega križa, gasilcem PGD Rečica, kolektivu podjetja Gratex, d. o. o. Laško, kolektivu Mercator Polule, članom KZA Aljažev hrib, kolektivu podjetja Inn, d. o. o., za izročena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Hvala za besede slovesa, pevcem iz Zgornje Rečice za zapete žalostinke in gospodu župniku Stanku
Domajnko za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki se je boste spominjali in postali ob njenem grobu z lepo mislijo, podarjenim cvetom ali svečko. In še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej omenili.
Vsi njeni
4780
Ni te več v hiši, ne pred njo, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Z A H V A L A
V 70. letu nas je prezgodaj in nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric
KARL KRAČUN
iz Šmiklavža 3 c, Ljubečna (19. 7. 1941 - 29. 10. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v življenju spoštovali, cenili njegovo življenjsko vztrajnost, požrtvovalnost in skromnost. Srčno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnjo pot njegovega življenja. Zahvala sosedi Zofki Pogorevc, ki nam je pomagala v zadnjih minutah njegovega življenja. Zahvala gospodu župniku Antonu Pergerju za maziljenje pokojnega, gospodu župniku Alojziju Kostajnšku za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Vojnika za odpete pesmi in gospodu Mastnaku za odigrano žalostinko. Hvala pogrebni službi Primožič za organizacijo pogreba in izrečene besede slovesa.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Justika, sin Drago, snaha Aleksandra, vnukinja Špela in vnuk Aleks
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih
rok ostaja. Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora« si želimo. A žal^, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in botra
JOŽETA DROFENIKA
iz Orehovca (23. 1. 1933 - 29. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje,
sveče, svete maše in molitev. Iskrena hvala župniku Podkrajniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem iz Zibike in pevcem okteta Zibika za odpete pesmi ter govorcem gospodu Peterlinu, gospodu Smoletu in gospodu Feldinu za besede slovesa. Hvala osebju ZD Šmarje pri Jelšah, še posebej dr. Veri Čakš in sestri Maji za skrb in požrtvovalnost v času
njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefka, sinovi Stanko, Jožko in Branko z družinami
4816
Oh, tako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo moči ^ Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, nate bo spomin večno ostal.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi našega najdražjega
FRANCA NOVAKA
iz Arclina 15, Škofja vas (18. 7. 1920 - 22. 10. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, ustna in pisna sožalja, darovane maše, sveče in vsem, ki ste ga v tako velikem
številu pospremili na zadnji poti. Lepa hvala ge. Darji Belak za prisrčne krščanske misli in molitve ob večerih pred pogrebom, g. župniku Antonu Pergerju za večletne obiske ob prvih petkih ter za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega zbora za petje pri sveti maši, pevcem Idila za petje ob odprtem grobu in ge. Ivici Kos za besede slovesa. Veliko hvaležnost izražamo za trud pri zdravniški oskrbi g. dr. Stevanu Đorđeviću, patronažni sestri ge. Alenki Lončarevič in celotni patronažni službi in vsemu osebju ZP Vojnik. Hvala tudi pogrebnima službama Raj in Primožič. Posebna zahvala za nesebično pomoč ge. Štefki in g. Janku Ocvirku, ge. Milici in g. Božu Lesu, ge. Majdi in g. Tinetu Kopitarju, družini Krameršek ter ge. Metki in
g. Dušanu Krofliču. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Ob vseh svetih, ob 1. novembru, ko še bolj obujamo spomine na naše rajne, ko je nastopila praznina na našem domu ob izgubi tudi našega dragega očeta in starega očeta, je postal spomin še bolj boleč in žalosten na našo pokojno mamo in staro mamo. Iz kamnite nagrobne plošče nam nemo in tiho besede govorijo, da zate, draga mama in stara mama, svečke že drugo leto ti gorijo.
V S P O M I N
5. novembra je minilo dve leti žalosti in spomina na našo mamo in staro mamo
SILVO NOVAK
(21. 10. 1927 - 5. 11. 2008)
Sedaj ko počivaš z možem Francijem na tem zadnjem domu počitka, vedno bolj spoznavamo vajino veličino, vrednote in družinsko dobrosrčnost. Vedita, da ne bosta ostala sama, vedno vaju bomo obiskovali, prižigali svečke in spoštovali vajine misli.
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri počiva dvoje zlatih src, ki nas neskončno je ljubilo do poslednjega je dne.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
4783

Koliko potiprehodimo, koliko prepadov preskočimo in koliko težkih vrat moramo odpreti, preden v nas dozori preprosto spoznanje: vse, kar je na Zemlji, je zemlja. (Rudi Kerševan)
Z A H V A L A
S hvaležnostjo v srcu, da smo lahko živeli z njo, smo se poslovili od naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
JULIJANE GROBELNIK
iz Novak 21 pri Novi Cerkvi (14. 1. 1924 - 4. 11. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na poti v večni mir ali se od nje poslovili v mislih in srcu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcih: vsi njeni
p
n
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
Spored od 12. do 15. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jaz, baraba - animirana družinska komedija, sinh., 3D
11.30, 14.10, 16.20
Rezervna policista - akcija komedija
11.50, 16.30, 19.05, 21.25, 23.45
Žaga VII - grozljivka, 3D
18.50, 21.00, 23.10
Socialno omrežje - drama
13.00, 16.35, 19.10, 21.35, 23.59
Spet ti - komedija
12.30, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50
Hudič - grozljivka
21.15, 23.15
Zamenjava - romantična komedija 12.40, 16.40, 19.00 Gremo mi po svoje - komedija 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30,23.40 Wall street: Denar - drama 12.10, 15.35, 18.25, 21.10, 23.59 Lahka punca - romantična komedija 13.30, 16.55, 18.55, 20.50, 23.00
legenda: vsak dan petek, sobota sobota, nedelja
znnm.
PETEK in NEDELJA 18.00 Brez imena - drama 20.00 Repriza - drama
SOBOTA 18.00 Repriza - drama 20.00 Brez imena - drama
SLOVENSKE KONJICE
PETEK
18.00 in 20.00 Čarovnikov vajenec - ameriška komedija SOBOTA
20.00 Čarovnikov vajenec - ameriška komedija NEDELJA
18.00 Čarovnikov vajenec - ameriška komedija
cnmi
18.00
18.30 20.00
18.00 20.00
16.00 18.00 20.15
PETEK
Piran - Pirano - zgodovinska ljubezenska drama
Jaz, baraba - animirana pustolov., sinh. Krasni novi novi val 2: Revolucija reloaded - projekcija filmov izbranih mladih neodvisnih avtorjev SOBOTA
Jaz, baraba - animirana pustolov., sinh. Rezervna policista - akcijska komedija NEDELJA
Jaz, baraba - animirana pustolov., sinh. Rezervna policista - akcijska komedija Piran - Pirano - zgodovinska ljubezenska drama
PETEK, 12. 11.
18.00 Knjižnica Laško
Vinske kleti na Slovenskem
domoznansko predavanje dr. Vita Hazlerja
18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga
Bralno-debatni krožek za najstnike vodi Andreja Kac
19.00 Dom krajanov Vrbje
Harmonikarji DU Vrbje
slavnostni koncert
19.30 Celjski dom
komedija v izvedbi KD Pameče-Trobljepri Slovenj Gradcu
20.00 eMCe plac Velenje_
Mamoo-ti vs Pitoni
gledališki improvizacijski večer velenjskih in koroških akterjev
21.30 Local Celje_
Saxotoxin
koncert desetčlanske zasedbe, izvaja džez, funk, soul...
SOBOTA, 13. 11.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Štefanska ohcet pred 60 leti
nastopa Folklorno društvo Sv. Štefan
18.00 Dvorana Prebold_
Ljudski pevci prijatelji 6ŠE
predstavitev DVD-ja z videospoti
18.00 eMCe plac Velenje_
Burma
potopisno predavanje Matjaža Kovača
19.00 Hotel Planja Rogla_
Slikarska dela
odprtje razstave 19. jesenske slikarske kolonije
21.00 eMCe plac Velenje_
Sludge & Mathcore - Žoambo Žoet Workestrao - Grizzly Madams
koncert
22.00 Klub Terazza Celje_
Shyam
koncert
NEDELJA, 14. 11.
19.30 SLG Celje
Ephraim Kishon: Bil je škrjanec
gostovanje Kazalište Virovitica, Hrvaška
PONEDELJEK, 15. 11.
17.00 Knjižnica Velenje
Jesenski možic
ustvarjalno delavnico vodi Vesna Gaber Podhovnik
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Finska in baltske prestolnice
potopisno predavanje Štefana Re-harja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
20.00 Narodni dom Celje_
Glasbena doživetja
koncertni večer s pianistom Ivanom Skrtom

RAZSTAVE
18.00 Železarski muzej Teharje Impresije
odprtje fotografske razstave Andreje Ravnjak
Ni mi žal ...
dobrodelni koncert s šansoni Edith Piaf v slovenskih prevodih, v izvedbi Jane Kvas z gosti
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Tunel - trgovina s samomorilskimi pripomočki
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Celjani so jih poznali, do 16.1.
Likovni salon: razstava Robertine Šabjanič, do 5. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Kje so tiste mejice k'so včasih bile, fotografska razstava ZRSVN, od 7.12.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kontinuiteta sedanjosti, sodobna madžarska fotografija, do 5.12.; fotografska razstava Pokrajine in portreti Roberta Ograjenška in Hermana Čatra, do 18. 11.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva, gostuje muzej Vojvodine, do 31. 12.; Celjski magistrat - Besede z balkona, do 31. 12.
Galerija Volk: likovna dela Milene Kofalt, do 30. 11.
Fotosalon Celje: Theresia Fauland -Nerat in Marjan Laznik: One sculpture more, fotografska razstava, do 25.11.
Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije avtorice Andreje Ravnak, do 19. 12.
Galerija Mercator center Celje: razstava Dimnikarstvo danes in včeraj, celjski dimnikarji, do 30. 11.
Knjižnica Vojnik: Zgodovina psihiatrične dejavnosti v Vojniku, razstava ob 50-letnici ustanovitve, do 15.11.
Kulturni center Laško: razstava Jožeta Denka iz Bakovcev, do 15.11.
Muzej Laško: Prešeren v slikarskih očeh, do 3. 12.
Galerija Velenje: Portret v novejši umetnosti, do 20.11.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Pokrajinski muzej Celje, Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustavain Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
iS.
cc
oeijsi<i rniadinsiii čemer
imw siobednrfa idAj >* o- řťiTi
Festival neformalnega učenja MCC uči:
Sobota, med 9. in 12. uro ter ponedeljek, med 16. in 19. uro: Tečaj arhitekturnega risanja AOS; vodijo Tja-ša Voh in mentorji Društva AOS (160 evrov na udeleženca)
Ponedeljek, med 16.30 in 18.30: Kako naj se dijak uči? _ Za dobro znanje; vodi Tadej Lebič (brezplačna delavnica)
Torek, med 9. in 13. uro: Kako uspešno pripraviti projekt za EU program Vseživljenjsko učenje; vodi Sonja Majcen (brezplačna delavnica)
Torek, med 16. in 20. uro: Hitro branje in učenje; vodi Marija Hrova-tič (cena delavnice 60 evrov)
Torek, med 17. in 19. uro: Plesna delavnica - Popping; vodi Sofiane Ben Matpug (udeležba 4 evre)
Sreda, med 18. in 19. uro: Joga skozi srce; vodi Sara Stropnik (brezplačna delavnica)
Petek, ob 20. uri v P2 (Športni park Šentjur): Potopis Šrilanka
Sobota, ob 14.30 v telovadnici OŠ Franja Malgaja: Rekreacija; košarka, odbojka, možno igranje namiznega tenisa
Sobota, ob 20. uri v P2 (Športni park Šentjur): Wii najt; spoznavanje igralne konzole Nintendo Wii
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO
in Sport
URAD ZA MLADINO
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici ISodprli KuHnmoinfotoaio-iaT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini.
Vsak mesec oiganiziramo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine.
KuHumoinfbtoaia je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, čet, pet 8.00-14.001)
-	sreda; 12.00-18.00h
-	sobota: 10.00-12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374
www.portab.sl
P
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 14. novembra, na Ljubeljš-čico (1.686m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti v Celju se z naročenim avtobusom odpravimo ob 5.00. Prijave v društveni pisarni.
" ia www.radiocelje.com
Kljb študentov občine Celje
Sobota, ob 9. uri, v veliki predavalnici Visoke poslovno-komercialne šole Celje: Maraton znanja - ključ do tujine; brezplačni izobraževalni seminar
Fly-box aerobika: v športni dvorani Zlatorog ob torkih in četrtkih med 20. in 21. uro
Uradne ure:
ponedeljek in torek: 11.00-14.00 sreda: 10.00-16.00 četrtek in petek: 17.00-19.00 sobota: 10.00-12.00
INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE Vsako sredo med 10. in 16. uro.
iiiiiiiiw.noifltednik.coiii
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE
NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dmštvo-sos@dmstvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki
do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOV^ ITEDN^K
PZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Slovarček:
ARAS - turško ime reke Araks; ATAIR - najsvetlejša zvezda ozvezdja Orel; ELEVATOR - naprava za dvig materiala v navpični smeri; IMID - kemijska spojina, imin; SPA - belgijsko mesto s termami; ZEMIN, Jiang - kitajski politik, predsednik Kitajske 1993-99 (r.l926).
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut
2.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje v bazenih Rogaške Riviere
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje v bazenih Rogaške Riviere
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 18. novembra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 5. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 87
Vodoravno: SPLAV, ARENA, LIŠAJ, AM, NE, ŠAMAN, RASE, TOPIČ, CA, TOČAJKA, ROK, SLONAR, OPETNIK, MERYL, BRONHITIS, RANCA, KAR, UČIVO, ED, URNA, TIR, CIK, KERR, OŽE, OPNA, ARETEJ, MINER, LF, PID, PAZ, NADIR, TROSILO, PONVICA, VIR, LISTIČ, MEČ, IHTA, STATIKA, NK, STENICA, MARICA, TARTRAT, MAZAČ.
Geslo: Nedavno umrli filmski legendi.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in bon za veliko klasično pico Go-
Ona: Končno boste dočakali konkretno potezo prijatelja, ki se vse preveč obotavlja izraziti svoja čustva do vas. Prve besede bodo sicer nerodne, a se bosta hitro nadvse dobro ujela.
On: Prepirljivost vas še ne bo minila, zato boste v službi in tudi zasebno precej neprijetni. Nikar se ne čudite, če vas bo marsikdo gledal postrani, saj bo za to imel povsem utemeljene razloge.
stišča Hochkraut, prejme: Marija Krajnc, Koroška 31, 3320 Velenje.
2.	nagrado, bon za ploščo srbskih specialitet z žara za 2 osebi Gostilne Čas v Žalcu, prejme: Rado Bremec, Čopova 2, 3000 Celje.
3.-5.	nagrado, čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Ivo Medved, Topole 4, 3250 Rogaška Slatina; Lara Čede, Ponikva pri Žalcu 36, 3310 Žalec in Robert Repar, Vrhe 32a, 3221 Teharje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
TEHTNICA
Ona: Treba se bo odločiti, a pazite, da ne bodo izdatki spet preveliki, Še vedno ne boste dobili odgovora, na katerega že dolgo čakate. Začnite ukrepati tako, kot sami mislite, da je najbolje!
On: Trezna presoja v poslu vam bo omogočila prednost pred tekmeci, kar boste v veliki meri izkoristili v svoj prid. Prihaja čas, ko vam bodo uspevale tudi najbolj zapletene kombinacije.
Ona: Vse v ljubezni se bo začelo počasi postavljati na pravo mesto in le še vprašanje časa je, kdaj vam bo uspel veliki met, ki si ga tako želite. Potreben bo le bolj odločen pristop.
On: Napako vam bo prijatelj sicer odpustil, a bo med vama ostal trpek priokus po nezaupanju. Zakaj se spuščate v stvari, za katere tako ali tako veste, da jih ne morete obvladati.
DVOJČKA ^
Ona: Nekomu ne bo prav, ko bo zvedel, kako ugodno ste prodali svojo, prvotno pa njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storite, je, da pohitite in poberete vsaj vaš del zaslužka ali pa še kaj več.
On: Presenečeno boste ugotovili, da vam je enkrat za spremembo le uspelo uresničiti ljubezenske načrte, nad katerimi ste že skoraj obupali. Pred vami je prijetno in srečno obdobje.
Ona: Nekdo, ki vam že dalj časa buri domišljijo, vas bo povabil na zabavo, zato ne zavrnite vabila. Preživeli boste čudovit vikend, čaka vas presenečenje. Morda pa to za vas sploh ne bo presenečenje.
On: Bodite pozorni na prijateljičine besede in ji poskusite tudi vi povedati kaj lepega. Zgodilo se bo nekaj zelo neprijetnega, a se boste po temeljitem razmisleku le še smejali. Premislite o nasvetu za počitnice.
Ona: Prijazno povabilo neznanca vam bo polepšalo sicer dolgočasen teden, ki pa se bo ravno zato razvil v zelo prijeten vikend. Ta vam bo ostal v nadvse prijetnem spominu.
On: Poskusili ste, a se ni obneslo. Življenje teče naprej, zato se ne ozirajte na pretekle neuspehe, ampak živite za bodoče uspehe. Partnerka vas bo gnjavila zaradi malenkosti, vam pa bo na koncu prekipelo.
STRELEC ^
Ona: Začelo se bo obdobje, ko vam bo ljubezen ena najvažnejših stvari. Vseeno bi bilo dobro, da bi deloma poskrbeli tudi za ostalo, sicer se vam bo v prihodnosti kaj slabo pisalo.
On: Poslušajte nasvete prijatelja, ki vam je že večkrat priskočil napomočprav takrat, ko sami niste videli prave alternative. Tudi tokrat se bo njegovo mnenje izkazalo za pravilno, s tem pa bo tudi konec vaših težav.
KOZOROG Si
Ona: Pomagali boste prijateljici, ki vas je pred dnevi za pomoč tudi prosila. Delo bo sicer naporno in utrujajoče, a lahko pričakujete hvaležnost in trajno prijateljstvo, ki ne bo kar tako.
On: Prišel bo trenutek odločitve, ko se bo pokazala vaša prava vrednost. Nad rezultati boste presenečeni celo sami. Nekdo vam bo pomagal iz ljubezenske zagate, a bo glavno delo vseeno ostalo vam.
Ona: Privoščite si malo ležernosti in sproščenega klepeta s prijatelji, saj imate precejšnjo prednost v poslu in je tako pravi čas, da naredite kratek premor. Delo vas bo že počakalo!
On: O nekom nimate najboljšega mnenja, a se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boste zmotili, naj vam ne bo nerodno priznati. Ne pozabite na važen sestanek!
DEVICA ýi
Ona: Nekdo vas bo kritiziral, a boste v tej kritiki našli tudi kanček resnice, kar vam bo pomagalo odpraviti pomanjkljivosti. Na koncu bosta postala celo prijatelja.
On: Prijetna zabava vam bo popestrila siv teden, spoznali boste kopico zanimivih ljudi. Nikar ne pretiravajte. Vse ob svojem času in na pravem mestu. Le tako boste na koncu pobrali tisto, kar je v resnici najboljše!
[

Ona: Nič ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delajte tako neprizadeto, ampak priznajte napako, saj boste le tako obdržali tisto, za kar ste se dolgo borili.
On: Neprijetno presenečenje se lahko preobrne v koristno zadevo, zato ne reagirajte prehitro. Dobro premislite pred naslednjim korakom in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam zdi.
Ona: Na delovnem mestu so se pojavile težave, ki jih preveč podcenjujete. Lahko se zgodi, da se boste opekli in le stežka izmazali iz nastale situacije. Nikar preveč ne hitite, ampak lepo počasi.
On: Nepričakovano se boste zaljubili in vse se vam bo zdelo naravnost čudovito. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam k tej sreči pomagali. Dobra prijateljica je včasih vredna več kot bežna ljubimka.
VEDEŽEVANJE
Kapri,s.p,, Plinarniška4,Celje 090 4208

RUMENA STRAN

Dvorana premajhna za vse ljubitelje Modrijanov


Med številnimi gosti, ki so se predstavili s svojimi skladbami in zapeli tudi skupaj z Modrijani, so bili tudi domačini Vitezi Celjski. (Foto: SHERPA)
Modrijani so v goste povabili same odlične glasbenike tako z narodnoza-bavne kot zabavne glasbene scene. Med njimi je bila tudi Elda Viler. Modrijani so ji podarili čudovit šopek in jo po odpeti skladbi pospremili z odra, a je požela tako močan aplavz, da so morali, kot tudi z nekaterimi drugimi glasbeniki, skladbo na željo občinstva zapeti še enkrat. (Foto: SHERPA)
J
ni
% ^mrA
...........
"Ur
m
m
4

>-, JI


A-'V '

Modrijan Rok Švab je na Noči Modrijanov zapel v duetu z Otom Pestnerjem. Odlična pevca bi lahko poslušali ure in ure. Kot Modrijane, ki jih kot lutke vidite v ozadju fotografije in že krasijo stanovanja številnih obiskovalcev tokratnega koncerta v Celju. Dvorana je pokala po šivih, marsikdo je ostal pred dvorano, saj so bile vstopnice že teden dni pred koncertom razprodane. Bomo šli prihodnje leto v Stožice, so se spraševali mnogi ljubitelji odličnih glasbenikov. (Foto: TimE)
Nov košarkarski klub v Laškem?
Zametki novega veteranskega košarkarskega kluba v Laškem?! Ne, prva seja laškega občinskega sveta v novem mandatu. Letošnji županski predvolilni boj bi lahko mirno komentirali v športnem žargonu, saj sta se za županski stolček borila kar dva košarkarja veteranske ekipe Zlatoroga (lani podprvaki na svetovnem prvenstvu v Pragi), Dani Lapor-nik (levo, seveda, ker je iz SD) ter Srečko Lesjak (desno, SDS, naj se vidi). Kot pa ste na rumenih straneh že videli, se pod koši precej dobro znajde tudi župan Franc Zdolšek. Ki je oba protikandidata na volitvah popolnoma nadigral. Sta se pa tako Lesjak kot Lapornik suvereno prebila v svetniške vrste. Lesjak celo s poškodovanim kolenom _ »Še dobro, da sem dovolj visok, da ju bom imel ves čas na očeh,« pa si je verjetno mislil Zdolšek. Mi pa za naslednje lokalne volitve v Laškem predlagamo, da župana izberejo glede na število zadetih prostih metov. Veste, koliko bi »prišparali«?!
Foto: Grup A
Ljubitelj živali
Celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška velikokrat vidimo nasmejanega, v nedeljo pa je bil na Vrhu nad Laškim še prav posebej dobro razpoložen. Po maši ga je čakal še »žegen« konj. Čeprav je bilo teh kar lepo število, se je potrudil do vsake plemenite živali in se pomudil tudi pri lastnikih. Krajani so ga bili še posebej veseli, ker je držal dano obljubo o udeležbi, čeprav so ga na isti dan, kot nam je prišlo na uho, vabili v njegove domače vojniške konce. Pa tudi sicer Lipovšek rad zahaja med Laščane. Ni še dolgo, odkar je vodil mašo v Šmiklavžu, kjer so lepo obnovili tamkajšnjo cerkev, ta ponedeljek pa je na Vrhu nad Laškim prisluhnil tudi predstavitvi knjige o zgodovini kraja izpod peresa dddr. Jožeta Mačka _
Foto: GrupA