LETO XXVI. ŠT. 16 PTUJ, 26. APRILA 1973 CENA 1 DIN Ob delavskem prazniku prvem maju Kot vsako leto ob prazniku dela 1. maju tudi letos, ko ta dan praznujemo v času velikih revolucionarnih družbenih spre- memb, ugotavljamo, da se kljub raznim problemom in težavam, s katerimi se srečujemo, v našem družbenem življenju nekaj bistveno spreminja in da je prišel čas, ko je brez superlativov in visoko donečih besed potrebno preiti k deja- njem. Ustavne spremembe, to je uveljavljanje delavskih amand- majev, ki revolucionarno pose- gajo v spreminjanje proizvajal- nih odnosov so tu, so del nas in postajajo naša tvomost ter naS jutrišnji kruh. Te spremembe pomenijo odločen premik na- prej v nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih od- nosov ali z drugo besedo rečeno, da bodo te revolucio- narne spremembe pogojevale še hitrejši razvoj proizvajalnih odnosov in političnega sistema na temeljih socialističnega sa- moupravljanja. To pa pomeni, da mora delavec s kladivom v roki ali pri stroju, na traktorju ali za plugom in vsepovsod, kjer ustvarja dobrine, postati gospo- dar v svoji organizaciji združe- nega dela, ker bo le na ta način lahko zastopal interese delav- skega razreda na vseh področjih in vsepovsod. Tudi v naši občini so delovni ljudje kljub začetnim težavam z vso prizadevnostjo in dosled- nostjo pristopih k uresničeva- nju ustavnih dopolnil. To pa je sočasno sprožilo že dalj časa prisotna razmišljanja o novih suverenih oblikah združenega dela in integracije medsebojnih ekonomskih in materialnih od- nosov skozi ustavna dopolnila. To pa na drugi strani pomeni nadaljnje hitrejše reševanje: razvojnih, kadrovskih, kultur- nih, šolskih, stanovanjskih, so- cialno-zdravstvenih in drugih problemov ter vprašanj, ki so še vedno močno prisotna. Do sedaj uspešno prehojena pot, delovni, družbeni in pohtični uspehi, predvsem pa odločnost in neomajanost de- lavskega razreda, nam je neiz- podbitno jamstvo, da bomo z vztrajnim, stalnim in nenehnim bojem proti tehnokratizmu, birokratizmu in vsem tistim, ki to bogato pot polno revolucio- name vsebine hočejo ovirati tudi uspešno prehodih. Zato naj bo ta in vsi bodoči prazniki dela dejanski odraz zmag delavskega razreda v boju še za bolj humane in pogloblje- ne samoupravne socialistične družbene odnose. Danilo MASTEN OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, PTUJ vabi na prvomajsko proslavo in zaključek delav- skih Športnih iger 1972-73 ki bo danes, v četrtek, dne 26. aprila 1973, ob 19. uri v .ptujskem gledaUšču. Program izvajajo: dpd „SV0B0DA" ptuj komorni moški zbor ptuj folklorna skupina „vinko korže" cirkovce Na proslavi bodo na svečan način podeljena priznanja, pokali in prehodni prvomajski pokal občinskega sveta zss Ptuj najboljšim ekipam osnovnih organizacij sindikatov, ki so aktivno sodelovali v delavskih športnih igrah sindUcatov občine Ptuj 1972-73. Vsem občanom, še posebno pa članom sindikatov in njihovim družinskim članom želimo prijetno praznovanje delavskega praznika 1. maja! VABUENI! vreme do nedelje, 13. maja 1973. Mlal bo v sredo, 2. maja ob 21.55, prvi krajec pa v sredo, 9. maja ob 13.06. Napoved: do 30. aprila bo spremenljivo vreme. Neki^j dežja bo v četrtek, 26. aprila. Izdatneje bo deževalo 29. apnla. V ponedeljek, 30. aprila so verjetne krajevne plohe. Delno sončno, brez dežja bo prvega in drugega maja. Od 3. do 5. maja bodo izdatne padavine in ker se bo ob zapadnih vetrovih močneje otoplilo, bo v višjih legah sneg hitro kopnel, Zato bodo reke nevarno narastle. Od 6. do 13.maia bo ves čas lepo vreme. Le v petek, 11. maja bodo verjetno plohe. Alojz Cestnik cSkupS^čina &hčine ^tu^ z DRUŽBENO-POLITIIČNI/MII ORCANUZACIJA/m VAM ŽELI; fptl vasQ.m hatu, skablja iti htu^ili h^cavnosiili! 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 V spomin junaku borbe in dela v Kidričevem OSREDNJE SLOVENSKE PROSLAVE OB 20-LETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA v nedeljo, 22. aprila je bilo v Kidričevem veliko ljudsko zborova- nje. Slavnostni program je potekal takole: - ob 8. uri je bila v veliki dvorani TGA Boris Kidrič" skupna slav- nostna seja skupščine občine Ptuj, krajevne skupnosti Kidričevo in družbeno političnih organizacij omenjenih krajev. Na seji, ki jo je vodil predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak, so podelili štirim organi- zacijam in enajstim občanom ptujske občine priznanja OF. - ob 9.30 so prikorakale na slavnostno mesto pred spomenik enote članov ZB, enote JLA, teritorialne obrambe in ekipe civilne zaščite, gasilskih enot mladine, tabornikov in planincev. - ob 10. uri je bil pozdravni nagovor predsednika občinske kon- ference SZDL Zdravka Tumšeka. Sledil je slavnostni govor predsedni- ka izvršnega sveta SRS Andreja Marinca, v katerem je na kratko opisal življenjsko pot velikega fevolucionarja Borisa Kidriča, ki je začel svojo aktivnost v vrstah SKOJ- a s šestnajstimi leti. Med drugim je dejal: ,,Kidrič je dobro vedel, da je revolucionarno osvobo- dilno ljudsko gibanje lahko uspešno le, če v njem deluje organizirano zavestno revolucionarno jedro. Prav tako pa je dobro vedel, da takšno gibanje in vodstvo ne more biti enostaven prispevek KP. Zato je lalo geslo OF: da je vsak komunist istočasno in predvsem tudi aktivist Osvobodilne fronte. Ali niso ta izročila Kidriča in Osvobodilne fronte v polni meri aktualna tudi danes? Lahko smelo trdimo, da pomenijo celo več kot samo snov za zgodovinske primerjave." Nadalje je govoril o Kidriču - gospodarstveni- ku in o njegovi vsestranosti in skrbi za celovit političen, socialni in kulturni razvoj. Zraven tega je govoril tudi o srednjeročnem razvoju kmetijstva in poudaril: „Zastopamo stališče, da postane osnovni nosilec razvoja gospodar- stvo samo, ne pa država z davčnim zajemanjem sredstev in njihovo distribucijo". Nadalje je govoril o naših odnosih s sosednjo Avstrijo, ki se - ne po naši krivdi - ne razvijajo najboljše. Ob koncu svojega izvaja- nja je Andrej Marine zaželel delovnemu kolektivu in občanom Kidričevega obilo uspehov v gospo- darskem, političnem in kulturnem razvoju in zaključil: ..Poimenovanje po Borisu Kidriču - revolucionarju in ljudskemu voditelju vas trajno obvezuje. Prepričan sem, da ste in boste to poslanstvo tudi v bodoče častno izpolnjevali." Spomenik - delo mladega aka- demskega kiparja Viktorja Gojkovi- ča - je odkril Janez Kostanjevec, uslužbenec TGA Boris Kidrič, in ga predal v varstvo predsedniku KS Kidričevo Antonu Kosiju, ki je prebral pozdravno pismo, katerega so poslali tovarišu TITU. K spomeniku so položili venec, enota JLA pa je izstrelila častno salvo. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali: učenci osnovne šole „Boris Kidrič" Kidri- čevo, združeni pevski zbor DPD Svobode Majšperk in Kidričevega ter godbi na pihala TGA „Boris Kidrič" in DPD „Svoboda Ptuj". Popoldne je bil v Kidričevem partizanski miting. Tekst in loto: M. OZMEC TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN Prof. Fran Alič Prof. Frana Aliča ni več. V soboto, 21. aprila smo se poslovili od njega. Dosegel je starost skoraj 85 let kljub temu pa je odšel prekmalu in nepričakovano. Izšel je iz Poljanske doline, iz bližine Tavčarjevega doma, iz goratega sveta, ki je dal življenje marsikateremu slovenskemu pisate- lju in pesniku. Rodil se je 18. decembra 1888 v Gorenji vasi pri Škofji Loki. Ze v rani mladosti seje srečeval z revščino in s pomanjka- njem. Izkusil je vso trnovo pot dijaškega življenja od svoje domačije pa vse ven v daljnji svet. A vselej se je uspešno prebijal, saj je bil vselej odličen od osnovne šole pa do mature v Kranju. Imel je nepremag- ljivo močno voljo, da je lahko dosegal, kar je hotel. Slovencu v takratni mačehovski Avstriji ni bilo lahko, preriniti se naprej, posebno še tedaj ne, če je bil kdo doma iz revne hiše. Le z veliko energijo, voljo in vztrajnostjo si mogel takrat uspeti. Na Dunaju je hotel študirati pravo. To bi bil poklic, ki gaje želel izvrševati, pa mu usoda ni bila naklonjena. Tedaj je dunajska univerza razpisala štipendijo za študij klasične filologije. Dobil je štipendijo in ta je na mah^ spremenila smer njegove življenjske kariere. Svojih učiteljev na katedri klasičnih jezikov se je vedno, pozneje spominjal z velikim spošto- vanjem. Dali so mu mnogo solidnega in bogatega znanja in pridobili so ga docela za klasično jezikoslovje, da je študiral z navdušenjem. Tedaj je I. svetovna vojna pretrgala njegov študij in je moral k vojakom, a šele po štirih letih te krvave drame se je mogel vrniti v domovino. Ko je tedanji ravnatelj Vajda iskal na ptujski gimnaziji sodelavce in profesorje, je bil prof. Alič med prvimi, ki se je prijavil. Dobil je namestitev in ostal v Ptuju celih 54 let. Starodavno mesto s svojimi mnogimi zgodovinskimi spomeniki je bilo kot nalašč zanj torišče, kakor si boljšega ni mogel želeti. Tu so bila klasična tla, tu je bila anrična kultura, tuje bila zgodovina. Na gimnaziji v Ptuju je našel enakomisleče navdušene mlade znanstvenike, ki so pomagali dvigati ugled te šole. Profesor Alič se je lotil sedaj dela ne samo na šoli, ampak tudi pri zgodovinskem društvu, muzejskem društvu in drugod. Kot profesor je bil dober tovariš in mentor mlajšim. Njegova strogost je bila mnogokrat le navidezna; saj je dober profesor predvsem tisti, ki mladini mnogo daje za življenje, jo spodbuja, da se čimbolj napreza in izkorišča svoje sposobnosti v korist družbi in domovini. Ne le kot profesor, ampak tudi v zasebni družbi si je pridobil ugled, zato je bil imenovan za prosvetnega inšpektorja klasičnih jezikov v Beogradu, kot neposredni naslednik prof. Antona Sovreta, leto nato pa kot ravnatelj ptujske gimnazije. Druga svetovna vojna mu je prizadejala velike bolečine. Sina je imel zaprtega in mu je grozila smrtna kazen a ljubljeno Vidko so mu ustrelili zaradi sodelovanja z OF. Vsa zadnja leta po vojni je še vedno marljivo delal. Imel je svoj urnik, svoj delovni program, katerega se je strogo držal. Spremljal je še vedno napredek znanosti in literature, se zanimal za naše šolstvo. Pomagal je vsakemu, ki je prišel k njemu, z raznimi prispevki in nasveti. Imel je toliko bogatih izkušenj in znanja da so se ljudje radi zatekali k njemu po pomoč in po nasvete. Po svoji vestnosti, načrtanosti in natančnosti je bil zgleden. Zadnje mesece je bolehal a skoraj do zadnjega je upal, da si bo vsaj toliko opomogel., da bo lahko hodil brez palic. Slednjič je spoznal, daje vsako upanje zaman in se poslovil od prijateljev in znancev. Tako je končno odšel od nas za vedno. Naj mu bo žemljica lahka! A. P. JUGOSLAVIJA BO NADALJEVALA POT SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE USMERITVE IN NEUVRŠČENE POLITIK - TITOV EKSPOZE NA SEJI ZBORA NARODOV SFRJ V ponedeljek, 23. aprila je bila v domu sindikatov svečana seja zbora federacije, ki jo je pričel predsednik Zvezne skupščine, Mijalko Todorc- vič. V okviru prve seje zbora federacije je predsednik Jugoslavije in predsednik ZKJ, Josip Broz-Tito, podal ekspoze, v katerem je razvojno analiziral vsebinske tokove notranje in zunanje politike, pouda- ril je pomen ustavne reforme in krepitve samoupravne socialistične ureditve, ki je temelj našega sedanjega in bodočega razvoja. Omenil je problem nacionalizma, ki se je obdržal samo še v oblikah posameznih izpadov in kršitve in odmika nekaterih od idej enako- pravnosti vseh jugoslovanskih in drugih narodov, ki živijo v naši državni skupnosti. , V vsakem bojii proti nasprotnikom enakopravnosti naših narodov, kakor tudi tistim, ki delajo nestrpnost med našimi narodi, je potrebno imeti v ospredju ideje in cilje našega delavskega razreda in ravno on mora odločno. nastopiti proti vsemu tistemu, k ruši njegovo enotnost." Nadalje je Tito poudaril, da naša notranja in zunanja politika namerava preusmeriti in bo naprej ostala samoupravna socia stična in neuvrščena. ,,Še nadalje , bomo borih za svetovni mir, mirno reševanje problemov br vojaškega vmešavanja močnejših zadeve manjših in za miroljubi sožitje med vsemi narodi." Do 2 seje predsedstva ZKJ smo imeli Jugoslaviji mnogo problemov nacionalizmo m, je rekel Tito, zars katerega so mnogi zunaj naše drža dobili vtis, da se pri nas odmikan od samoupravljanja in da 1 jugoslovanska politika spremen: svojo dosedanjo smer. Vendar kratkem času od odkritja priznanja napak, tako v druž kakor v njenem vodstvu, se je državi marsikaj že popravilo znova smo pokazali, da znar čuvati in ceniti sadove naše pretel* revolucije in da ni sile, ki bi j lahko uničila. Tito je dal tudi priznanje Edvan Kardelju za njegovo sodelovanje j oblikovanju novega ustavnega sis' ma, ki se je pokazal uspešen in ga potrebno v celoti čim prej uvelja^ ti. „Cim prej moramo reafirmiri idejne in moralne vrednote na revolucije", je rekel Tito, kajti le je zagotovilo, da bo naše delo naprej uspešno. Vehko zanimanje za ekspo predsednika Jugoslavije na zbo federacije so pokazali predstavni tujega tiska, kajti s tem so b demantirane govorice zadnjih nek mesecev, ko se je govorilo, da se jugoslovanski politiki in usmeri; pripravljajo večje spremembe in se namerava Jugoslavija zunanjepc tično preorientirati. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 Delavcu omogočiti Icontrolo Na seji občinske konference ZKS Ptuj v četrtek 19. aprila 1973 popoldne v Narodnem domu v Ptuju so pod predsedstvom Franca Za- dravca obravnavali vprašanja delav- ske kontrole, poročilo o delu medobčinskega sveta ZKS Maribor, kadrovska vprašanja in sprejeli sklepe v zvezi s finančnim in materialnim poslovanjem občinske organizacije ZKS. Konferenca je tudi soglasno verificirala predlog kandidatov Uršiča iz Idrije, Franca Salija iz Novega mesta in Edija Pogorevca iz Raven na Koroškem za nove člane CK ZKS. Prav tako so soglasno potrdili kandidaturo Vinka Hafnerja za člana predsedstva ZK Jugoslavije. DELAVSKA KONTROLA Uvodna razmišljanja za razpravo o delavski kontroli je imel sekretar komiteja Franc TETIČKOViC, kije naglasil, da je uresničevanje delavske kontrole v neposredni povezanosti z uveljavljanjem ustavnih dopolnil. V dosedanjem samoupravljanju smo premalo skrbeli za kontroliranje izvrševanja sklepov in nalog. Delavci so izgubljali pregled nad poslova- njem, s tem pa tudi nad razpolaga- njem z rezultati svojega dela. Samoupravna delavska kontrola je sestavni del samoupravljanja in ena od funkcij samoupravnega sistema, ki se doslej še ni v celoti uveljavila v nobeni naših delovnih organizacij. V nekaterih delovnih organizacijah že razmišljajo o oblikah te kontrole; dočim ponekod kažejo za to nerazumevanje ali celo odpor, ki ga utemeljujejo z raznimi 'lažnimi „argumenti". V nadaljevanju svojega poročila je obširneje govoril o problemih uveljavljanja delavske kontrole v organizacijah združenega dela, ali je treba ta organ institucionalizirati, o odnosu med organi delavske kontro- le in organi upravljanja, o njihovi sestavi, volitvah in vsebini dela; svoje izvajanje pa je končal z besedami: Obsežen je spisek nalog, ki so lahko predmet kontrole. Učinkovito in praktično kontrolo delavcev bodo izoblikovale izkušnje, zato tudi nestrpnost ne bi prispevala k uspešnemu oživljanju te, doslej zanemarjene funkcije samoupravne delavske kontrole. V razpravi se je prvi oglasil Jože VlDOVlC, član konference in direktor podružnice SDK Ptuj, kije ugotovil, da bo sistemska uvedba samoupravne delavske kontrole po- menila višjo stopnjo v razvoju delavskega samoupravljanja, zato mora biti tudi statusno urejena v samoupravnih aktih. Za njeno učinkovitost bo potrebna objektiv- na in dobro organizirana obvešče- nost samoupravljavcev, opredelitev osebne odgovornosti za uspešnost odločitev in sodelovanje z organi, ki varujejo zakonitost, zlasti pa sodelo- vanje s Službo družbenega knjigo- vodstva. V razpravi so sodelovali še Danilo Masten, Jože Friedl, Ludvik Turin, Vlado Makovec, Karel Lončar in Franc Zadravec, ki so nakazah več različnih vprašanj in nalog na posameznih pockočjih delavske ontrole. Slavko SORŠAK, sekretar medob- činskega sveta ZKS Maribor, je v svoji razpravi in v odgovorih na vprašanja poudaril, da smo vprašanje delavske kontrole po nepotrebnem nekoliko zakomplicirali, ker jo različno tolmačimo. Na drugi strani pa gre tudi za odpor določenih struktur, ki še vedno upravljajo z dohodkom. Delavska kontrola ni nekaj izven samoupravljanja, ampak je ena od njegovih najpomembnejših delov. V tezah druge faze ustavnih sprememb je nakazano, da bo to institucionaliziran organ z opredelje- nim področjem dela; v samouprav- nih aktih vsake delovne organizacije pa ga bo treba konkretizirati. Organ delavske kontrole bo podrejen delovnemu kolektivu kot celoti, ker ga bo ta tudi izvolil, ne pa delavskemu svetu ah kakemu drugemu organu. Priporočil je tudi, da bi o teh pomembnih vprašanjih organizirali čimprej razprave v delovnih kolektivih. Po razpravi je občinska konferen- ca ZKS sprejela sledeče sklepe: 1) V organizacijah ZKS, zlasti v TOZD in v organizacijah združenega dela, so komunisti dolžni obravnava- ti idejne osnove samoupravne delavske kontrole. 2) V ta namen poslati organizaci- jam ZKS uvodno poročilo in razpravo s seje občinske konference ZKS, ki naj bo v pomoč pri organiziranju razprav in konkretiza- ciji nalog. 3) Zveza komunistov, sindikati, samoupravni organi in vodstva organizacij združenega dela so dolžna opredeliti vsebino, organizi- ranost in delovanje samoupravne delavske kontrole v samoupravnih aktih vzporedno z uveljavljanjem ustavnih dopolnil. Pri tem tudi ugotoviti, do kje smo v delovnih organizacijah prišli pri uveljavljanju ustavnih dopolnil. F. FIDERŠEK. NEPOTREBNA PANIKA MED OBRTNIKI^ Sestanek obrtnikov, ki ga je prejšnji teden sklicala Občinska konferenca SZDL Ptuj, je bil pri- pravljen v pravem trenutku, so menili udeleženci. Na njem so obravnavali osnutek zakona o oseb- nem delu in prav zaradi nepoznava- nja novega predloga je prišlo v zadnjem času do prave panike med obrtniki, ki so celo že začeli odpuščati svoje delavce, češ da jim bo novi zakon tako ali tako vzel večino dosedanjih pravic in možno- sti. Po zadnjem posvetovanju so te bojazni in dileme izginile,^saj je Zoran Polič, član izvršnega odbora RK SZDL, ki je razlagal osnutek zakona, ptujskim obrtnikom pove- dal, za kaj gre in kaj so bistvena določila novega zakona o osebnem delu. Osnutek zakona o osebnem delu v bistvu ni nič posebno novega, je dejal Zoran PoUč. Že leta 1967 je imela RK SZDL posebno konferen- co, na kateri so razpravljaU o obrtništvu. Že takrat so poudariU, da je zasebno delo potrebno, po- sebno ob vse bolj rastoči industrij- ski proizvodnji, ker jo zasebno delo dopolnjuje. Tudi ustavne spremem- be - 24. amandma govori o tem - so podčrtale koristnost in potreb- nost obrtniškega dela. Tudi to ie dokaz, da si družbeni dejavniki prizadevajo urediti to področje, so poudarili na sestanku. Dejstvo, da se obrtniki vse bolj povezujejo z industrijo z maloserij- sko proizvodnjo in z drobnim delom, govori v prid povezovanju obrtnikov z gospodarsko zbornico, so nadaljevali. Ob zaposljtvi tuie delovne sile je najbolje, če obrtniki sklepajo kolektivne pogodbe, vsi navzoči pa so pozdravili tudi pred- log za ustanovitev samoupravnih razsodišč, ki bi naj urejala osnovna razmerja in strokovne spore. Z novim zakonom bodo občine dobi- le precej kompetenc, zato bodo morale tam, kjer tega še nimajo, formirati ustrezne strokovne služ- be. Novost osnutka zakona je tudi pogodbena organizacija združenega dela, ki jo lahko obrtnik ustanovi, ko doseže dohodek, ki je 3-krat večji od povprečnega letnega do- (Nadaljevanje na 5. strani) TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN S V obravnavi idejnost pouka Na ponedeljkovem posvetovanju predstavnikov kultumoprosvetnega zbora slovenske skupščine, vodil jih je Miloš Poljanšek, predsednik zbo- ra, ravnateljev osnovnih in srednjih šoi v občini Ptuj, predstavnikov XlS-a, Zavoda za šolstvo - enote Maribor in direktorja pedagoške akddemije v Mariboru, dr. Vladimir- ja Bračiča, so obravnavali idejnost pouka v naši šoli, ocenih so skupščinski dokument, ki govori o tem, napore in prisotnost zavoda za šolstvo v ofenzivi vseh družbenih sil za doslednejše vsebinsko in idejno posodobljanje šole in kako pedago- ške službe sodelujejo z občinskimi službami, inšpekcijami ter družbe- nopolitičnimi organizacijami. Izčrpen in odkrit pogovor res ni mogel zaobjeti vseh dimenzij, ki jih postavlja idejnost .pouka, vendar so razpravljalci dokaj dobro osvetlili razpoloženje na terenu, prizadevanja učiteljev in njihove napore za vsebinsko in idejno posodobljanje šole. Govorili so tudi o vseh vplivih, ki otežujejo ali zavirajo socialistič- ne, vzgojne in idejne smotre pouka. Navzoči so se strinjali z oceno, da posebno v osnovnih šolah prizadeva- nja za idejnost pouka niso bila nikoU prekinjena, da pa so bila ta skoraj enaka kot prizadevanja celot- ne družbe. V zadnjih letih so nekoliko upadala. V ospredje sta stopila strokovnost in izobraževalni smoter, vsi pa so si bili soglasni, da šola ni in ne more biti idejno nevtralna, ker vsaka družba postav- lja šoli tisto vlogo, ki ustreza njenim temeljnim načelom. Največji pri- manjkljaj v zadnjih letih je opaziti v kadrovskih šolah, saj ne dajejo primernih, svetovno nazorsko obli- kovanih učiteljev. Tako stanje je deloma posledica neprivlačnosti po- klica učitelja, ker smo ga v zadnjem času razvrednotili, da pa se stvari izboljšujejo, dokazuje lanski vpis na pedagoške gimnazije, ko je ta po več letih zopet kvantitativno in kvalita- tivno zopet tak, kot mora biti v kadrovske šole. Podatek, da je na pedagoško akademijo v zadnjih letih prihajalo le 5 do 10 % študentov, ki • so bili člani ZK, pove, kako smo kadrovske šole zanemarili. Za pravilno svetovno nazorsko opredelitev učencev in dijakov sta po mnenju večine razpravljalcev bistvena dva elementa: učiteljeva osebnost, njegova pohtična naravna- nost in izvenšolska aktivnost, ki s svojimi neposrednimi oblikami in velikimi možnostmi daje mnogo pogojev za pravilno usmeritev mla- dega človeka. Ob slabih materialnih pogojih naših šol, prenatrpanosti, večizmenskim poukom, neprimer- nih prostorih in še več pomanjklji- vosti pa ni čudno, da je cerkev napolnila »prazen prostor" in razvi- la vse mogoče aktivnosti. Zato pa bo treba njeno dejavnost omejiti v okvire zakonskih predpisov, saj so verske skupnosti razvile tudi kultur- ne, športne in zabavne dejavnosti, kar je izven njihovih pristojnosti. Socialistična patriotična vzgoja mora biti trajna platforma za celotno izobraževanje, so poudarili na koncu, to bo trajno izhodišče vsega časa, tudi takrat, ko bodo pripravljali in sprejeli reformo celot- nega vzgojno izobraževalnega proce- sa, ki ga je čas očitno že prerasel in ga je treba nujno temeljito spreme- niti. M. Munda NEPOTREBNA PANIKA MED OBRTNIKI (Nadaljevanje s 4. strani) hodka kvalificiranega delavca v SR Sloveniji. Pogodbena organizacija združenega dela je neke vrste prehod od obrtniškega dela k industrijski proizvodnji. Tako de- lovno organizacijo ima obrtnik pra- vico voditi, zaposU pa lahko delav- cev, kolikor hoče. Zakon mu tudi zagotavlja, da dobi vsa vložena sredstva vrnjena z obrestmi in da lahko delovno organizacijo zapusti, če hoče. V živahni razpravi so obrtniki največ razpravljali o amortizaciji delavnice in o socialnem zavarova- nju, ki se sedaj ne priznava kot odbitna postavka od obrtnikovega dohodka, tako kot se delavcem v družbeni proizvodnji. Na koncu pa so tudi poudarili, da zakon sam po sebi še ne bo uredil vsega, če ne bodo skladno z njegovim sprejet- jem urejeni tudi predpisi, ki zaseb- nike spremljajo vsak dan. Ob tem so mislili predvsem na davčno politiko in na odnose z bankami. M. Munda. Dohodki in sporazumi v ormoški občini Osrednja tema razprave na četrti seji občinske konference ZKS Ormož je bila razprava o analizi uresničevanja delitve dohodka in osebnih dohodkov po določilih samoupravnih sporazumov in uskla- jevanje organizacij združenega dela z določili delavskih amandmajev za vse delovne organizacije ormoškega območja. Analizo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je izdelala komisija za družbeno ekonomska vprašanja pri komiteju ZK Ormož. Cilj komisije je bil, ugotoviti dejansko izvajanje omenjenih spreje- tih aktov v letu 1972. Poprečni osebni dohodki niso prava podoba stanja v neki organizaciji združenega dela, ugotavlja komisija, ker je vsa stvar močno odvisna od števila zaposlenih nekvalificiranih in pol- kvalificiranih delavcev. Ugotovitve se zato nanašajo na posamezne kvalifikacijske strukture zaposlenih. Analiza ugotavlja in konferenca je "potrdila, da je bilo v Ormožu glede uresničevanja samoupravnih spora- zumov o delitvi dohodkov mnogo storjenega, kljub temu pa zaradi slatje akumulativnosti delovne orga- nizacije ne dosegajo višine osebnih dohbdkov, ki so določene s samoupravnimi sporazumi, razen pri najni^ih kategorijah zaposlenih. Značilno je, da so najbolj porasli osebni dohodki tudi kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem, medtem ko so se zaposlenim z srednjo, višjo in visoko, šolo le minimalno povečali. Nekvalificirani in polkvalificirani delavci so najbolje nagrajevani v TP Zarja in SVL obrat Jeruzalem Ormož. Najvišji po sporazumu možni osebni dohodki so bili razen enega primera izplačani nižji od dopustnih. Analiza nam torej pove, da so osebni dohodki po sporazumih bih lansko leto poprav- ljeni predvsem v korist produktivnih (neposrednih) delavcev, predvsem kvahficiranih, ki so v veliki meri odhajali iz ormoškega območja. Tudi druge pravice, izvirajoče iz samoupravnih sporazumov so bile analizirane. Regresi za hrano in dopuste ter drugi dodatki, ki Sripadajo zaposlenim za podaljšano elo ali bivše nadure, za delo ob nedeljah, za zdravju škodljivo ii težko delo, se v ormoških delovniii organizacijah uresničujejo. Ogledali so si tudi izplačevanje dnevnic, določenih po sporazumih in dejan- ske pa tucU kilometrino za osebna vozila in terenske dodatke. V zvezi s tem so ugotovitve pozitivne pravta- ko pa tudi glede tako imenovanega minulega dela. Na tem področju še ne vemo točno, za kaj pravzaprav gre. Samoupravni akti ormoških delovnih organizacij določajo razne oblike, izvirajoče iz minulega dela. Tako dajejo ob odhodu v pokoj članu delovne skupnosti posebno nagrado, posamezniki dobivajo tudi nagrade za stalnost in dodatek na staž. Ustanavljanje temeljnih organiza- cij združenega dela je v ormoških organizacijah združenega dela že dodobra zaživelo, mnogo dela pa še čaka. V vseh delovnih kolektivih s področja gospodarstva in negospo- darstva, tudi v nekaterih tako imenovanih dislociranih obratih, so bile že formirane posebne komisije, ki so pripravile predloge o bodoči organiziranosti podjetij in zavodov. Po znanih predlogih bi naj bile vse delovne organizacije formirane kot samostojne TOZD razen obrata Jeruzalem, kjer bo samostojna TOZD za področje lastne proizvod- nje in druga za področje kooperaci- je. Tudi obrati, katerih matična podjetja so zunaj občine, bodo postali samostojne temeljne organi- zacije združenega dela, razen v dveh primerih. Najbolj sporno je vpraša- nje ormoške pekarne, ki je sedaj sestavna enota TOZD INTES Maribor. Glede na število zaposlenih in proces proizvodnje so člani konference smatrali, da so dani vsi pogoji za samostojno temeljno organizacijo združenega dela. Obe analizi sta pokazali velik napredek na področju uresničevanja določil ustavnih amandmajev in samoupravnega dogovarjanja. Anali- za o delitvi dohodkov je bila ugodno sprejeta v vseh organih ZK še posebej, ker je narejena za vse lansko leto in zajema vsa področja združenega dela. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 Samoupravno dogovarjanje vse bol) prisotno Koordinacijska komis^a zborov zvezne skupščine za ustavna dopol- nila dokončuje delo. Predvidevajo, da bo drugi del ustavnih sprememb in z njim novo, integralno besedilo nove ustave v javni razpravi od maja do septembra letos in da bo nova ustava sprejeta Se pr^d koncem letošnjega leta. Druga faza ustavnih sprememb bo uredila tudi komunal- ni sistem in zapis naj bo prispevek vse bolj aktualnim vprašai\jem o bodoči organiziranosti občanov v krajevnih skupnostih. Ob sedanji organiziranosti in pristojnosti krajevnih skupnosti občani ne morejo zadovoljevati vseh svojih interesov, ker so sveti krajevnih skupnosti preozki organi, v več primerih gre tudi za odtujevanje samoupravnega odloča- nja, največkrat pa centri moči, ki imajo sredstva, odločajo v imenu „baze", tistih, ki so sredstva ustvariU. Ce naj delovni ljudje v krajih, kjer živijo, samoupravno urejajo in se' dogovarjajo o vseh problemih in vpraSanjih, ki zadevajo njihov družbeni standard in sploh vse družbeno življenje izven delovne organizacije, bodo morale krajevne skupnosti dobiti novo podobo, organizacijsko strukturo in pred- vsem več materialnih sredstev. Za tak, nov sistem, pa bo kljub novi ustavni ureditvi gotovo šc potrebna velika borba. . Primeri" iz nekaterih krajevnih skupnosti - spomnimo se samo Smarij pri Jelšah in Zreč nam kažejo, kako se krajevna samoupra- va vse bolj poglablja in kako se zamisli o samoupravnem dogovarja- nju občanov z delovnimi organizaci- jami vse bolj uresničujejo. V občini Slovenska Bistrica smo priča velikim razlikam v krajevni samoupravi. Nekateri so že naSli nove, svoje poti in načine, ki se res šele morajo preveriti v praksi, drugi pa še vedno tavajo in se borijo poleg pravic za razpolaganje s sredstvi, ki so jih sami ustvarili tudi za boljSe in bojj široko dogovarjanje. Zanimivo je organiziranje krajevne samoupra- ve na Pragerskem in na Zgori^i Polskavi. V obeh primerih je pobudnik kr^evna konferenca SZDL, kar je uresničevanje doku- menta ,,SZDL danes", ki SZDL opredeljuje kot prostor za najširše samoupravno dogovarjanje vseh družbenih dejavnikov in ne samo kot eno od družbenopolitičnih organizacij. Na Pragerskem so jprl KK SZDL ustanovili stalne komisije, v katerih so predstavniki iz vseh področij in iz del. organizacij. Komisije skrbijo vsaka za svojo specialnost: za socialna vprašanja, šolstvo, komunalo, kulturo, gospo- darstvo in šport. Lahko bi rekli, da gre pri tem tudi že za neke vrste delegatski sistem, ker KK SZDL ob koordiniranju dela in reševanju vseh vprašanj privablja strokovnjake in predstavnike - delegate - zaintere- siranih področij. Poleg tega so vpeljani tudi že politični aktivi, ki dajejo vsemu dogovarjanju politično platformo. Približno enako poizku- šajo krajevno samoupravno dogovar- janje uresničiti tudi na ZG. Polskavi, fjeveda piilagojeno svojim pogojem in potrebam. Tipičen primer, žal predvsem v negativnem smislu, je krs^jevna skupnost Slovenska Bistrica. Res tudi tam v zadnjem času poizkuS^o stvari premakniti na bolje, vendar so predlogi občanov, naj bi vs^ zvedeli, koliko sredstev zberejo in kako se trosijo, naleteli na hude odpore. Skladi (prispevek za mestno . zemljišče, komunalni sklad, sklad za novogradnje, za kanalizacijo in samoprispevki občanov ter delovnih organizacij) so v rokah ozke skupine ijudi, ki odloča o njihovi razporedi- tvi, poleg tega pa so še razdrobljeni in se večkrat trosijo nenačrtno. Občani na razporeditev teh sredstev nimajo nobenega vpliva. M. Munda Slovesne zaobljube mladih vojakov ptujske garnizije v petek, 20. aprila je bila v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju svečana zaobljuba mladih vojakov. V tem svečanem trenutku jim je govoril njihov pove^nik, polkovnik Albin Stok. Dekleta iz Ekonomske srednje šole in Gimnazije Dušana Kvedra pa so jim čestitala in podarila rdeče nageijne. V imenu ZMS Ptuj in drugih družbeno političnih organizacij je govoril Zvone Masten, predsednik občinske konference ZMS Ptuj. Prisotni so bili aktivni družbeno politični delavci ptujske občine, med njimi tudi predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak. - CEMZO - Fpto: M. Ozmec Danes seja SO OrmoZ Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak je sklical za danes, 26. aprila, 40. skupno seio občinskega zbora in zbora delovmh skupnosti skupščine občine Ormož. V eni osrednjih točk dnevnega reda bodo odborniki obravnavali poroči- lo o zaključnih računih ormoških delovnih organizacij za lansko leto. V uvodu te^a poročila beremo, da so stabilizacijski ukrepi povzročili u^dna družbeno ekonomska giba\ nja, v katerih je prišlo do počasnega vendar vztrajnega usmerjanja gospo- darstva v začrtane družbene tokove. Za nemoteno odvijanje delovnih procesov je predvsem važna likvid- nost gospodarskih organizacij, na katero pa so lansko leto še vedno vphvale neposredne inflacijske tež- nje, povečana proizvodnja in proda- ja ob nesorazmernem povečanju obratnih sredstev pa tudi omejen kreditni potencial poslovnih bank. Gospodarska aktivnost delovnih organizacij je v letu 1972 povzročila zelo ugodno naraščanje stevUa za- poslenih. Tako je bilo v družbenem sektorju konec septembra zaposle- nih 2148 delavcev, kar je v primerja- vi z istim mesecem leta 1971 za 6,3 odstotke več, Odstotna povečanja so v občini Ormož v obravnavanem obdobju večja, kot je bila dinamika zaposlovanja v republiki. Pomembno je še, da nobena delovna organizacija v letu 1972 ni^ poslovala z izgubo. V nadaljevanju seje skupščine bodo odborniki obravnavah še poro- čilo o delu upravnih organov občin- ske skupščine, delo občinskega javnega pravobranilstva Ptuj, raz- pravljali o sprejetju nekaterih odlo- kov ter obravnavali predloge komisi- je za volitve in imenovanja. jr EKSPRESNA KEMICNA ČISTILNICA VIKTORIJA SEGULA — Ptuj, Slov. trg 9 Se v nadalje priporočam svoje storitve in prosim cenjene stranke, da sproti prevzemajo očiščene predmete. TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN T ZBOROVANJE NA BOČU Jutri, 27. aprila, bo na Boču pril Poljčanah, privlačni izletniški to-' čki, množično delavsko zbo rova-1 nje, ki bo posvečeno 27. aprilu, i dnevu OF in delavskemu prazniku,^ l.maju. ; Na predvečer slovenskega prazni-; ka, danes, 26. aprila, bodo poljčan-1 ski planinci ob razglednem stolpu ' na vrhu Boča pripravili velik ognje- j met in kresovanje, jutri bodo s' slavnostmi začeli ob 9. uri dopol-! dan. Najprej bodo odprH cesto na ] Boč, ki bo omogočala izletnikom,; da se bodo z avtomobih pripeljali ] vse do planinskega doma na planja- i vi pod vrhom, pa tudi gozdarjem ; bo v veliki meri olajšala delo, ko ] bodo spravljah les z bočkih pobo- j čij. Pol ure pozneje bo avto rally. i CUj tega privlačnega tekmovanja bo : na Boču. i Ob 11. dopoldne se bo začelo: zborovanje pri planinskem domu. i Na njem bodo podelih zaslužnim , družbenopolitičnim delavcem obči-'^ ne Slovenska Bistrica priznanje 0F,| položili bodo venec ob spomenik NOB in razglasili rezuhate avto ■ rallyja, nato pa se bo začelo j ljuddco rajanje. Na proslavi bodo^ sodelovali godba na pihala iz Polj-i čan, pionirji in poljčanski planinci. Prireditelji, občinska konferenca! SZDL, občinski svet ZSS Slov,; Bistrica, občinska konferenca ZMS | in planinsko društvo Poljčane pri-i čakujejo mnogo udeležencev, zato] se temu primerno pripravljajo. Mo-i toriziranim obiskovalcem slavnosti,' priporočajo pa tudi popoldanske i krajše izlete do razglednega stolpa] in lovske koče, posebno še zato,] ker je prav te dni Boč s svojo i specifično floro izredno privlačen, i Ce bo jutri slabo vreme, bo: zborovanje v nedeljo, 29. aprila. M. Munda ABSOLVENTI VPŠ V GORENJU V ponedeljek, 16. aprila je v Ptuju uspešno končala večerna pohtična šola, ki sta jo skupno organizirala komite ObK ZKS in DU Ptuj. Program šole je obsegal 62 intenzivnih izobraževalnih ur s predavanji o temeljih obče sociolo- gije, o političnem in ekonomskem sistemu SFRJ, o samoupravljanju, zavestnih subjektivnih silah jugoslo- vanske družbe, o zgodovini marksiz- ma, mednarodnih odnosih in SLO. ■*5olo je obiskovalo nad 30 slušateljev, ki^ so mnogo pridobili, kar jim bo koristilo v praksi pri delu in v družbenem udejstvovanju. Ob koncu šole so opravili tudi preizkus znanja s posebnim vprašalnikom, ki je obsegal odgovore na vse obravna- vane teme; izpolnih pa so tudi vprašalnik o organizaciji in delu šole. Potrdila o uspešno končani večerni politični šoli je prejelo 25 slušateljev^ ki so redno obiskovali predavanja in uspešno opravih tudi preizkus znanja. V petek, 20. aprila pa so absolventi VPS, skupno s predava- telji in člani komiteja, imeli še študijski izlet v Velenje, kjer so si ogledali našo najbolj znano tovarno bele tehnike »Gorenje". Nad tem, kar so videli v modernih in avtomatiziranih obratih in slišah v razgovorih z vodilnimi strokovnimi delavci in predstavniki družbeno- političnih organizacij v podjetju, so bih Ptujčani nadvse presenečeni. Zvedeli so, da se je podjetje začelo razvijati iz male obrtne delavnice v vasi Gorenje, ki je leta 1953 imela le 13 zaposlenih; danes pa je to industrijski gigant z nad 5.500,^ delavci. Poleg bele tehnike (gospo- dinjski stroji in oprema), proizvajajo tudi kmetijske stroje in opremo, kar imenujejo ,.zelena tehnika", ukvar- jajo pa se tudi z lesno predelavo in z drugo proizvodnjo. Dnevno izdelajo v okviru celotne organizacije združe- nega dela nad 6 tisoč večjih strojev. Večino proizvodnje izvažajo, saj uživa podjetje velik ugled tako na zapadnem kot na vzhodnem tržišču. Predvsem velja omeniti, da je to kolektiv mladih, saj je poprečna starost vseh zaposlenih le 25 let, nad polovico ali 55 odstotkov zaposle- nih so ženske. Poprečni osebni dohodek je 1.860 din, najnižji OD za normalno delo v polnem ^ delovnem času pa je 1.290 din, ki ga imajo le nekvalificirani delavci - začetniki. Preveč bi bilo, če bi naštevali vse, kar so tam slišali od bruto proizvodnje, količinskem izvozu na posamezna tržišča, uspešnega rese-' vanj a problema stanovanj za delav- ce, organizacije dela, uveljavljanja ustavnih dopolnil, oblik obveščanja delavcev, izobraževanja samouprav- Ijalcev pa do oblik dela družbeno- pohtičnih organizacij v kolektivu. Vse to je Ptujčanom dalo misliti, koliko smo izgubili s tem, da že pred leti nismo omogočili Gorenju, da bi odprlo svoj obrat tudi v naši občini, za kar so v Gorenju imeli interes, žal pa pri naših gospodar- stvenikih ni bilo dovolj razumeva- nja. Upajmo pa, da vse še ni zamujeno in da bo k temu prispeval tudi ta obisk organizatorjev in slušateljev večerne politične šole. F. Fideršek, Organizacija, ki je vzgled! Pred kratkim so ptujski gasilci pregledali svoje delo. Zbrali so se na občnem zboru, ki so mu predhodile konference v desetih centrih v občini, tako da je ob preverjanju dveletnili rezultatov vsakega gasil- skega društva sodelovalo povprečno po šest gasilcev. Tudi ta širina priča o dobri organiziranosti občinske gasilske zveze Ptuj, rezultati njenega dela v preteklih dveh letih pa to potrjujejo. Občinska gasilska zveza Ptuj povezuje 56 terenskih in 5 industrijskih gasilskih društev. Kljub pičhm finančnim sredstvom je ptujska armada požrtvovalnih, hu- manih in človekoljubnih ljudi v zadnjih dveh letih dosegla take uspehe in rezultate, ki zavezujejo. V zadnji mandatni dobi so ptujski gasilci kupili 13 novih avtomobilov, 18 motornih brizgaln, da naštejemo samo največje investicije. Samo lani so društva kupila opreme in orodja za 620.000 din, od tega pa so sama zbrala kar 440.000 din. Ta podatek pove, kako gasilska društva vse bolj čutijo potrebo po izpopolnitvi opreme in orodja, da bi bila čim bolj kos vsem nesrečam. Posebno še zato, ker gasilci danes ne posreduje- jo samo ob požarih, ampak povsod tam, kjer je njihova pomoč potrebna: ob poplavah, potresih, prometnih nesrečah in v vojni. V zvezi z zadnjim nastaja tudi nova oblika povezave med gasilskimi enotami in enotami vseljudskega odpora in civihie zaščite. Gasilci vse bolj prispevajo s svojo opremo in strokovno pripravljenostjo k obrambni pripravljenosti družbe. Tudi zaradi tega so ptujski gasilci v preteklem mandatnem obdobju posvetih posebno pozornost vzgoji kadrov in boljši strokovni usposob- ljenosti svojih članov, saj so samo lani organizirali več kot deset tečajev. Lani so ptujski gasilci sodelovali pri gašenju 46 požarov in s svojim posredovanjem so po približnih ocenitvah obvarovali premoženje v vrednosti 2,600.000. Poleg tega so gasilci še sodelovali ob lanskih poplavah v Mezgovcih, iz Drave so potegnih avtomobil in črpali so vodo ob poplavi Grajene v tovarni- ške prostore Sigme. Ob koncu svojega zbora so gasilci sprejeli sklepe in ugotovitve, med katerimi naj omenimo vključevanje pionirjev in žena v gasilske vrste, odgovornost krajevnih skupnosti za delovanje gasilskih društev na njihovem območju, o tekmovanjih gasilskih desetin in o predlogu za DAN GASILCEV, ki bo letos verjetno v Šikolah. Samo še en podatek ob koncu: Občnega zbora občinske gasilske zveze Ptuj se je udeležilo 98 % delegatov! Kdo se še lahko pohvali s tako disciplino in vestnostjo? M. Munda i KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ PRED REFERENDUMOM Kaj ugotavljajo in predlagajo volil- ci terena SZDL Breg? Občani v tem predelu krajevne skupnosti nadalju- jejo, oz. izpopolnjujejo svoje že začeto delo, predvsem pri dograditvi cest, kanalizacije in celo vodovoda ter drugih pomembnih zadev z namenom, da se čimbolj povežejo s centrom mesta in z sosednjo krajev- no skupnostjo. Na zboru so ugotovi- li, da je obračun dela krajevne skupnosti za preteklo obdobje doka- zal zaupanje občandv in da vse to zagotavlja nov program dela za naslednjih pet let, za kar bomo glasovah v naslednjem mesecu. V tem okolju se predvideva nekaj večjega: NOVO KOPALISCE - „izvir tople vode", ki ne bo služilo samo temu okolju, ampak vsem občanom. Zato so posebej opozorili na izdelavo načrtov, da ne bodo v kratkem času nastala ozka grla, kar bi otezevalo turistični razvoj. Zra- ven teh programskih nalog za bodočih pet let so volilci zahtevali še druge ureditve, kakor so pločniki ob glavni magistralni cesti, ureditev ceste ob Dravi in obrežja ob Dravi, nadalje ureditev parkirnega prostora na Zadružnem trgu ter nadaljevanje asfaltiranja MUnske ceste do pod- jetja „Intes". Veliko kritike je bilo prav zaradi neurejenih prehodov za pešce na Mariborski cesti. Rogaški cesti in Zagrebški cesti, označitev in uredi- tev poti za kolesarje, ureditev prehodov za šolo, vrtec in prečkanje ceste v trgovino. Neurejene so avtobusna postajališča, nujno je potrebna razširitev, namestitev voz- nih redov in prostorov za čakanje. Zelo so neurejeni prostori pred lokali na Bregu, primer trg. podjetje Mercator, Perutnina in gostinsko podjetje Breg. Občani so zahtevali asfaltiranje regionalne ceste proti Majšperku do priključka na Hajdini, asfaltiranje ceste Ob Studenčnici, ureditev razsvetljave na Rogaški cesti, določitev nove lokacije za podjetje Surovina, ureditev Stu- denčnice, prepoved odlaganja od- padkov ter spuščanja odplak v potok. Proučiti možnost za ureditev delne kanalizacije za celotno ob- močje desnega brega Drave, ureditev in čiščenje ribnika in okolice v Turnišču ter prepoved odlaganja odpadkov ob ribniku. Občani so govorili, daje potrebno pri krajevni skupnosti okrepiti služ- bo negovalk za obolele in onemogle člane na območju krajevne skupno-, sti. (se nadaljuje) j 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 Sedanja varčnost in hranilniška tradicija Letos 13. aprila je minilo leto od dneva začetka rednega hranilniškega poslovanja „MESTNE HRANILNI- CE" v Ptuju kot oddelka Kreditne banke Maribor-Ptuj v na novo urejenih in opremljenih prostorih poslovno-stanovanjskega dvonad- stropnega poslopja na oglu med Miklošičevo uUco in Titovim trgom, ki je zgrajeno za namene hranilniške in posojilniške službe že 1931/32in je ostalo kljub zgodovinskim spre- membam za hranilno službo tudi danes. Zgodovina tega poslopja sega v čas od 5. maja 1910 dalje, ko je bila v Ptuju ustanovljena Kmečka hranil- nica in posojilnica po zaslugi ustano- viteljev, da bo nujno potrebna zlasti kmetom in obrtnikom v nekdanjem ptujskem okraju in bo imela nalogo gospodarsko krepiti kmete in poma- gati tudi obrtnikom zlasti v času po I. svetovni vojni in po nastanku Jugoslavije in tudi pozneje ne glede na gospodarski in pohtični položaj v državi. Ustanoviteljem nove Kmečke hra- nilnice in posojilnice vPtuju je bilo še 1910. leta jasno, da bo samopo- moč kmetov in obrtnikov z varčeva- njem učinkovitejša kot pričakovanje na kakršnokoli pomoč takratnega gospodarstva in oblasti. Ustanovili so zato novi zavod, sprejeli ob ustanovitvi 5. 5. 1910 nova pravila in začeli s složnim delom in nesebično požrtvovalnostjo in so vztrajali tudi med prvo svetovno vojno ter obranih novi zavod tudi za čase nastanka Jugoslavije. HRANILNIŠKO POSLOPJE IZ LETA 1932 Iz let 1931/32, ko je nastajalo in nastalo v Ptuju na prostoru nekda- nje male stare vojašnice potrebno in dobro zasnovano hranilniško po- slopje pa tudi, ko je pritiskala vsa prizadevanja za gospodarski napre- dek k tlom težka gospodarska kriza, bi danes še našli priče vsega tega doživljanja. Mnogo vsega pove ohra- njena knjiga zapisnikov sej načelstva in nadzorstva Kmečke hranilnice in posojilnice Ptuj za leto 1932 in 1933. Ti potrjujejo, da so jemah v teh letih krize kmetje, obrtniki in drugi poklici posojila od 500 do 21.000 din predvsem za izplačilo dediščin, za nakup zemlje, za odprtje trgovine, manj pa tudi za druge namene. V teh dveh letih je bilo malo novih vlog varčevalcev, več pa prošenj za posojila, pa tudi posojilojemalcev, ki niso mogli po- sojil v redu vračati, niti plačevati 9 % obresti. Nastalo je tudi vpraša- nje, kako bodo spravili pod streho novo začeto gradnjo hranilniškega doma, ko sta ustavila gradnjo zaradi krize in finančnih težav graditelja Zivic iz Maribora in Treo iz Ptuja. To skrb je prevzel tajnik zavoda Ferdo Fras in je prevzeto nalogo speljal do konca. Za vsa dela in opremo je bilo izplačanih nad 1.040.000 takratnih din in 10. 10. 1932 se je začelo poslovanje v novem lastnem poslopju Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju. 22 let obstoja, razvoja, težav in skrbi Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju preživeli ustanovitelji Ferdo Pšunder, Jurij Kuhar, Martin Top- lak, Ivan Vršič, Anton Pihler in Alojz Zelenik so se spomnili na otvoritveni slovesnosti preminulih soustanoviteljev Jožefa Ozmeca, Ma- tija Žgeča, Janeza Vrabla in Janeza Krefla, obenem pa so se zahvalili vsem članom zavoda, članom načel- stva in nadzorstva, pa tudi posojilo- jemlacem, ki so v redu izpolnjevali do zavoda prevzete obveznosti za vse sodelovanje, pomoč in oporo zavodu. Že z ustanovitvene seje 5.5.1910 pa tudi z otvoritvene svečanosti 10. 10. 1932 je ostal glavni poudarek ustanoviteljev, naj bo ta zavod in pozneje tudi novi dom draga dediščina mlademu rodu, naj ga ohrani in čuva ter v njem blagonosno gospodari. VARČEVALNA TRADICIJA V NEKDANJEM OKRAJU IN SEDAJ V OBČINI »MESTNA HRANILNICA" v Ptu- ju ima še sedaj mnogo prič o delu in uspehih „Mestne hranilnice" v Ptu- ju, ki je začela z delom takoj po osvoboditvi v tem hranilniškem poslopju, pa tudi Zadružne hranilni- ce in posojilnice v Ptuju kot predhodnice Kreditne banke v Ptu- ju. Da izpolnjuje svoje naloge »Mestna hranilnica" Ptuj tudi od 13. 4. 1972 dalje lahko potrdi dnev- no od 7.-18. ure 500 do 600 strank, ki jim streže kolektiv 6 zaposlenih z vsemi posh v zvezi z dinarskimi in deviznimi vlogami pa tudi ob sobotah od 7. do 12. ure. Ze prej Kreditna banka Ptuj in sedaj Kreditna banka Maribor-Ptuj sta priznavali hranilniški službi v svojem poslovanju častno mesto in rezultati so potrdili, da zaslužita zaupanje in priznanje za solidno poslovanje. Še vedno pripisujejo kmetje in delavci, vlagatelji svojih prihrankov pri »Mestni hranilnici v Ptuju" varčeva- nju pomen samopomoči v prizade- vanjih do večjih gospodarskih uspe- hov v občini pa tudi do izboljševa- nja lastnega standarda. Vsa doseda- nja tradicija varčevanja v ptujskem bivšem okraju in v sedanji občini pa tudi v občinah na območju Kredit- ne banke Maribor-Ptuj potrjuje, da je nastala hranilna služba na trdni osnovi, na zaupanju v blagonosno gospodarjenje s privarčevanimi sred- stvi. Kreditna banka Maribor-Ptuj pri- pisuje „Mestni hranilnici" v Ptuju iz leta v leto večji pomen, ker pomenijo na njenem" območju za varčevanje zbrana sredstva vedno večji del denarnih sredstev prebival- stva, ki jih varčevalci brezskrbno hranijo v hranilnici, ko pa jih del potrebujejo, jih dvignejo in porabi- jo. JV. Notranjost „Mestne hranilnice" v Ptuju Tekmovanje bistriških gostincev Na pobudo Turističnega društva Slovenska Bistrica je bil pred krat- kim v hotelu Planina Slovenska Bistrica zbor gostincev družbenega in zasebnega sektorja v občini. Po več letih razdrobljene dejavnosti na področju gostinstva je bil minuU zbor prvo uspešno srečanje, ki so se ga udeležili vsi gostinci, predstavniki družbenega in privatnega sektorja. Osnovni vzrok takšnemu odzivu na zbor gostincev je bil dobro pripravljen dnevni red, ki je udele- žence seznanil z najnovejšimi spre- membami v gostinskem poslovanju. Zaključena pa je bila tudi akcija za najlepše urejeno okolje v letu 1972 ter kvaliteto nudenja gostinskih storitev. V uvodnem delu so se prisotni seznanili s kulturnim uživanjem alkoholnih pijač, spremembami v davčni politiki in z novim zakonom o sanitarni inšpekciji. Po poročilih pa so gostinci postavih najodgovor- nejšim za posamezna področja, šte- vilna vprašanja, na katera so dobili tudi željene odgovore. Podelitev priznanj in praktičnih daril najuspešnejšim gostinskim obratom v družbenem in zasebnem sektorju v občini je bil od vseh udeležencev težko pričakovan, saj so v preteklem letu mnogi posvetili urejenosti in kvalitetni postrežbi veliko pozornosti in tudi finančna sredstva. Tekmovanje je vodila po- sebna komisija v okviru turističnega društva, ki se je odločila podeliti prvo mesto, s tem pa tudi diplomo in praktično darilo gostinskemu objektu Dravinja v Poljčanah, drugo mesto je osvojil grad Statenberg. Posebno nagrado je prejel hotel Planina v Slovenski Bistrici, ki je v tem obdobju renoviral svoje notra- nje prostore. V zasebnem sektorju pa je s sobami za tujce osvojil prvo mesto obrat iz Zg. Polskave, med obrati brez sob za tujce pa Franjo Trček iz Vrhol. Uspeh tekmovanja v letu 1972 je spodbudil gostince, da bodo s podobnim tekmovanjem letos nadaljevali. VH Nagrade za najuspešnejše Foto: V Ji. TEDNIK — ČETRTEK. 26. aprila 1973 STRAN 9 Pester mesec mladosti v maju, mesecu mladosti, kot so ga mladi poimenovali po rojstnem dnevu njihovega največjega vzorni- ka, voditelja in prijatelja, je običaj- no višek aktivnosti in dela mladih. Različne manifestacije, prireditve, tekmovanja in slovesnosti se vrstijo kot na tekočem traku. Tudi letos bo tako, saj je Občinska konferenca ZMS Ptuj že izdelala podroben program prireditev, ki se bodo začele jutri, 27. aprila, zaključile pa 26. maja. Jutri bo aktiv ZMS iz Rogoznice pripravil pohod po poteh Slovenje- goriške čete, ki se ga bodo udeležili mladi iz vseh mladinskih aktivov v občini. Poleg tekmovalnega značaja ima pohod še večji pomen zaradi prenašanja revolucionarnih tradicij med mlade. Udeleženci bodo začeli svojo pot v Ljudskem vrtu v Ptuju, zaključili pa jo bodo v Mostju.Med pohodom bodo obiskaU spomenike NOB in se preizkusili 'tudi v orientacijskem pohodu. Ves mesec maj bodo potekala športna tekmovanja. Mladi se bodo pomerih v malem nogometu, roko- metu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in v šahu. Najboljši bodo dobih priznanja in pokale OK ZMS. 6. maja bo dvojna velika sloves- nost. Pionirji bodo sprejeU zvezno štafetno paUco. Dopoldne ob 11. uri bodo v ptujski vojašnici začeli s kulturnim programom, po njem pa bo okoU 1100 pionirjev stopilo v članstvo ZM. Po tej slovesnosti se bodo skupno odpravili proti trgu Mladinskih delavnih brigad, kjer bodo Ptujčani ob 13.30 uri sprejeli sedem lokalnih in zvezno štafetno palico. Na, trgu bodo pripraviU kulturni program in pahce s pozdra- vi predsedniku Titu svečano sprejeli. V prvi polovici maja bodo člani predsedstva OK ZMS Ptuj po osnovnih šolah predavali novo spre- jetim mladincem o vlogi in nalogah mladinske organizacije, cel mesec pa bodo tekla tudi predavanja o sploš- nem ljudskem odporu, obrambi SFRJ in o patriotični vzgoji. Ta predavanja bodo v vseh večjih centrih ptujske občine, namenjena pa bodo mladim od 16. do 20. leta. 25. maja, na dan mladosti, bodo pripravili zaključna športna tekmo- vanja, na slavnostni seji OK ZMS pa bodo podelili priznanja in pokale za delo v zvezi mladine in za športne uspehe. Naslednji dan, ko bodo zaključili bogat program majskih praznovanj, se bo okoh 40 mladincev iz delovnih organizacij udeležUo srečanja mla- dih v Varaždinu. Ta manifestacija bo v okviru prireditev ob 12. tednu bratstva in prijateljstva sedmih slo- venskih in hrvaških občin. M. Mundai TUDI V MAJŠPERKU PRIMANJKUJE STREHE Primemo stanovanje je najvažnejši in osnoviii pogoj za človekovo delo. Skoro dve tretjini življenja je najtesneje povezano z našim bivali- ščem. Kvaliteta in velikost stanova- nja ne vpliva samo na zdravstveno stanje, na možnost počitka in razvedrila, na družinsko harmonijo, temveč je splošno človekovo telesno in duševno počutje, ki se pozitivno ah negativno odraža v družbi in službi, odvisno od njegovega stano- vanja. Pomanjkanje stanovanjske površi- ne je zelo problematično v vseh večjih naseljih. Tudi Majšperk pri tem ni izjema, posebno še, ker ima zelo skromen fond družbenih stanovanj. V zadnjih desetih letih je bila aktivnost usmerjena le v gradnjo zasebnih hiš, in to je tudi vse, kar daje kraju sodobnejšo podobo in videz rasti. Tovarna stroj il in TVI sta svoječasno zgradili 4 četvorčke, nekaj pozneje je takratna občina Lešje zgradila manjši stanovanjski blok, leta 1960 pa TVI nekoliko večjega. Vendar ga komaj polovico koristi za svoje zaposlene, drugo polovico zasedajo druge delovne organizacije. Razgovori, predlogi, razprave, moledovanja, prepričevanja, doka- zovanja o potrebah stanovanj se vrstijo in ponavljajo že dolga leta. Ne smemo pa zanikati, da ni bilo tudi obljub. Prosvetni delavci so dolgo sanjali o lastnem stanovanjskem bloku, kakršnega večina šol na podeželju v občini že ima. Le v tem delu Haloz so ostali brez njih. Ko bi jih morali začeti graditi, se je stanovanjska politika spremenila. Tudi za delavce postaje mihce je stanovanjski problem vedno bolj pereč. Omilih so ga na ta način, da jih je nekaj zgradilo lastne hišice, nekaj pa jih še gradi. Tudi učitelji so si in si še pomagajo na tak način. Vendar to ni trajnejša rešitev. Uslužbenci so namreč že v zrelih letih in bodo začeU odhajati v pokoj, za nove pa stanovanj ne bo. Tudi delavci v zdravstvu in trgovini vedrijo več ali manj pod tujimi strehami. Stanovanjske potrebe v tovarnah so problem zase. Več kot polovica vodihiih uslužbencev in strokovnja- kov se vozi od drugod, v neposredni bližini tovarne pa stanuje prav malo delavcev. Pri KS je formiran poseben odbor za gradnjo stanovanj. Ta je v kraju trenutno tudi najbolj aktiven in je upati, da bo izmed vseh ostalih najprej dosegel vidnejši uspeh. Odbor dela v sodelovanju s TVI, kjer se direktor tovarne Franc Lašič zelo intenzivno zavzema za akcijo. Da bi v čim krajšem času zamašili najhujšo stanovanjsko stisko, predvi- devajo, da bi še v letošnjem letu pričeU z gradnjo večjega bloka z 20 do 25 stanovanji ali pa dveh manjših z 9 do 12 stanovanji. Razveseljivo je, da ima tovarna za začetno fazo že zagotovljena sredstva. Želja je, da bi s to gradnjo istočasno vsaj zasilno rešili stanovanjske probleme tudi drugih zavodov in podjetij v kraju. V kratkem bodo sklenih s predstav- niki teh organizacij tudi dogovore glede potreb kakor tudi glede finančne soudeležbe. Upati je, da bodo odločujoči forumi teh organi- zacij vsaj tokrat imeli posluh za tako sodelovanje. Odbor sedaj pripravlja za ta objekt lokacijo in ureja lastništvo gradbenih parcel. Predstavniki orga- nizacij menijo, da bi bil v dolgoročnejšem urbanističnem na- črtu zazidalni okoliš urejen v Majšperku, .zemljišče na Bregu, kjer stoji tovarna - večina namreč tudi to naselje smatra za Majšperk - pa naj bi ostala rezervirana za eventuelne industrijske objekte. Odbor ima tudi nalogo pripraviti dolgoročnejši, vsaj petletni načrt, v katerem je treba precizneje predvi- deti in analizirati potrebe po stanovanjih za tovarniške delavce in uslužbence, prosvetne delavce, de- lavce postaje mihce, zdravstva in trgovine. Vsi, ki živijo v nezadovolji- vih stanovanjih in tisti, ki jih še nimajo pa želijo, da bi se jim želje kmalu uresničile, organizatorji pa upajo, da bo njihova prizadevanja z vsem razumevanjem podprl tudi občinski solidarnostni sklad. Ivan Smolej Franca šegula iz Dragoviča ni več Pred dnevi je juršinski okohš pretresla žalostna vest, daje nanado- ma umrl Franc Segula, 46-letni delavec iz Dragoviča. Pokojnik je imel 8-člansko druži- no in je svoje otroke lepo vzgajal. Bil je aktiven v mnogih organizaci- jah, posebno dober član RK in krvodajalec. Vaščani ga bodo ohranili v lepem spominu. P. J,; DANES V ČETRTEK, 26. 4. 73 Danes dopoldne je v zgradbi skupščine občine Slov. Bistrica 30. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Slov. Bistrica, na kateri bodo najprej potrdih zapisnik skupne 29. seje, nato pa se bodo seznanili s poročih o delu stanovanjskega podjetja Slov. Bistrica za leto 1972, poročilom sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanj- ske zadeve. V nadaljevanju pa bodo razprav- ljali in sprejeli odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Sprejeli bodo tudi odlok o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta - borca NOB, kot pogoj za pridobitev pravic do varstvenega dodatka. V zaključnem delu bodo odgovar- jali na vprašanja odbornikov najvid- nejši družbeno politični in gospo- darski predstavniki bistriške občine* VHi 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 V GASILSKE VRSTE VEČ MLADINE IN ŽENA V soboto, 14. aprila 1973 je bil v Domu JLA v Slov. Bistrici občni zbor Občinske gasilske zveze, ki se ga je udeležilo okoli 50 delegatov gasilskih društev in predstavnikov občinskih gasilskih zvez iz sosednjih občin. Med udeleženci pa so, bili tudi predstavniki družbeno nolitič- nih organizacij občine. Na zboru so predvsem ugotovili, da je bila dejavnost v 1972 letu doslej najuspešnejša v vsem obdobju delovanja gasilskih organizacij, ki so v celoti izpolnile zastavljene progra- me, med katerimi je bilo na prvem mestu usposabljanje kadrov in izpopolnjevanje opremljenosti dru- štev. Rezultat tako uspešne dejavno- sti in predvsem budnosti članov vseh gasilskih društev je tudi manjše število požarov, manjša pa je bila tudi materialna škoda. Ne samo v požarih, pomagali so tudi ob vseh večjih priložnostih, med katerimi tudi v zmanjšanju škode ob elementarnih nezgodah. Trenutno deluje na področju občine 11 ' prostovoljnih gasilskih društev in tri industrijska. Skupno štejejo blizu 600 članov. Med njimi pa je opaziti še vedno premajhno število žensk, mladine in pionirjev. Lani je bila v okviru kongresnega leta zelo razgibana tudi tekmovalna aktivnost. Tako so se društva kakor tudi posamezne ekipe udeleževala številnih tekmovanj in prireditev v krajevnem občinskem, medobčin- skem pa ludi repubUškem okviru. Med najuspešnejšimi prireditvami zadnjih nekaj let na področju severovzhodne Slovenije štejejo tudi praznovanje 100 obletnice PGD Slov. Bistrica in udeležbo bistriških gasilcev na nekaterih mednarodnih prireditvah. O uspehih in široki dejavnosti gasilstva na področju te občine pričajo tudi številna prizna- nja in osvojeni pokali. Doseženi rezultati niso samo plod boljše opremljenosti večjega dela društev, ampak izredne prizadevnosti vsake- ga posameznega gasilca kot društev kot celote, ne nazadnje pa tudi tesne povezanosti med društvi in občinsko gasilsko zvezo. Po pregledu dosežene dejavnosti v preteklem letu so delegati sprejeli na osnovi dosedanjih uspehov in nalog, pred katerimi so, okvirni akcijski program. Med najpomembnejše naloge so si postavih še tesnejše povezovanje in vključevanje v program SLO pri Skupščini občine Slov. Bistrica, nadaljnje izboljšanje opremljenosti v gasilstvu, izobraževanje članstva, kjer prav te dni poteka tečaj za častnike, v številnih tečajih in predavanjih pa bodo seznanjali s sodobnejšo gasilsko opremo in dejavnostjo tudi vsa društva. Poseb- no pozornost bodo morali posvetiti vključevanju novih članov, pred- vsem iz vrst žena in mladine. Skromna je tudi udeležba kadrov z visoko in višjo izobrazbo. . Vodstva delovnih kolektivov bodo morala v še večji meri prisluhniti potrebam možnostim delovanja in opremljenosti gasilskih društev v njih. Letos bo v občini tudi več pomembnih gasilskih jubilejev, s tem pa tudi svečanosti in proslave, ob katerih bodo tudi gasilska tekmovanja. Ob zaključku občnega zbora so delegati izvolili novo vodstvo zveze: 15 članski upravni in 5 članski nadzorni odbor. Za predsednika zveze so ponovno izvolili Ivana Laha, prav tako so dosedanjem poveljniku Ivanu Ferku ponovno zaupali nalogo poveljnika. Vsi člani gasilskih društev so sklenih nadaljevati akcijo širjenja glasila Gasilski vestnik, vključevanja v krvodajalske akcije kakor tudi, druge dejavnosti. Foto in tekst: V. Horvat Bistriški sindikati in SLO Sindikalne organizacije imajo v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti pomembno mesto. Zato bo treba ugotoviti, kako so v odborih za SLO in družbeno samozaščito v delovnih organizacijah zastopani sindikati, kako in koliko sodelujejo ter kako sta SLO in družbena samozaščita zastopana v samoupravnih aktih delovnih organizacij, so poudarili na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS Slovenska Bistrica. Da bi to področje dobilo v samoupravnih aktih delovnih organizacij ob ustanavljanju TOZD ustrezno me- sto, bodo bistriški sindikati pripravili ciklus predavanj v osnovnih organizacijah o tej temi, se na posebnem posvetu o tem pogovarjaH tudi s predsedniki in potem enotno zastopab skupno stališče. Za SLO je pomembno tudi športno sodelovanje in rekreacija delavcev, zato bodo delavske športne igre in rekreacijo še popestrih in razširili. Ko imajo komisije za SLO in družbeno samozaščito vse družbe- nopolitične organizacije in SO, bo treba njihovo delo uskladiti in narediti enoten koncept, da ne bo prišlo do večtirnosti in drobljenja. Za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu so določili 3.000 din, te dni pa bodo v delovnih organizacijah začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Maja letos bodo pri Treh kraljih na Pohorju organizirali seminar za vodstva osnovnih organizacij sindi- katov, načrtujejo pa tudi skupno z ZK posvetovanje o uvajanju delavske kontrole v delovnih organizacijah. M. Munda KAJ VEŠ O PROMETU? Na občinskem tekmovanju osnov- nih šol o poznavanju cestno prometnih predpisov in obvladanju kolesa v javnem prometu in na pohgonu je sodelovalo 78 tekmoval- cev in tekmovanja se niso udeležili samo predstavniki OŠ Kidričevo, Cirkovci, Majšperk, Videm in Gorišnica. Tekmovalci so bili uvrščeni v štiri težavnostne stopnje; od najml^ših pionirjev do tistih, ki obiskujejo zadnje letnike osemletke. I. in II. skupino so sestavljali mlajši pionirji, III. skupino peti do šesti razred in IV. skupino sedmi do osmi razred. Največ znanja, dobre volje in kondicije so v III. in IV. skupini pokazali učenci osnovne šole Tone Znidarič iz Ptuja. Zmagovalci med posamezniki so prejeh lepe nagrade in to v IV. skupini: 1. Branko Kumer - ponny kolo 2. Matej Kravos - ročno uro 3. Branko Drevenšek - fotoaparat III. skupina: 1. Jernej Sumen - ponny kolo 2. Matjaž Požlep - ročno uro 3. Matjaž Pen - fotoaparat Nekateri posamezniki so praktič- no vožnjo opravili tako dobro, da so si pridobili celo pozitivne točke, kajti na testiranju so bile za praktično vožnjo predvidene samo kazenske točke za napake, vendar so nekateri vozili celo bolje, kakor je bilo predvideno. Skupinske pokale pa so v III. skupini prejele šole: T. Znidarič, Ivan Spolenjak in šola F. Osojnik, vse iz Ptuja. V četrti skupini pa je bila razvrstitev naslednja: T. Znida- rič, F. Osojnik in Cirkulane. Konkurenca med posamezniki je bila zelo izenačena in velika in težko se je bilo odločiti, kdo je dober in kdo ni. Tudi zanimanje za tekmovanje je bilo veliko, nekatere skupine so prišle na tekmovanje, kar same, brez šolskega vodstva. \ Junija bo v Lenartu medobčinsko prvenstvo zmagovalcev za področje Vzhodne Slovenije, medtem ko bo republiško prvenstvo komaj prihod- nje leto. Da se je pionirsko tekmovanje lahko normalno odvija- lo, gre zalivala predvsem Komisiji za prometno vzgojo na šolah, ptujski prometni miUci in podjetjem: Izbira, Merkur, AMS Ptuj in Kidričevo, ki so podprla to občinsko tekmovanje. , »Nestrpnost pred startom" TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN 11 LICENCIRANJE PLEMENSKIH ŽREBCEV, BIKOV iN MERJASCEV V PT. OBČINI Posebni medobčinski komisiji SO Ptuj sta opravili licenciranje pleme- njakov za sezono 1973. Komisiji sta pregledali 12 žrebcev ter jih od tega uvrstili 7 v 1. razred, 1 v 2. razred, 2 pa v 3. razred in ji s tem priznali za sposobne za plemenjenje. V težje dostopnih predelih občine plemeni trenutno 7 bikov (6 v Halozah in 1 v Slov. goricah). Komisija jih je ocenila 6 v 1. razred, 1 pa v drugi razred. Komisija pa je licencirala tudi 54 merjascev, od tega v 1. a razred 8, v 1. b razred 33 in v 2. razred 13 merjascev. Skočnina plemenskih merjascev je sedaj 50.- din. REJCI PLEMENJAKOV IN PLE- MENILNIH MEST REJCI PLEMENSKIH ŽREBCEV SO: Boštjan DREVENŠEK, Lovrenc na Dr. polju 26; Alfonz MOHORIC, Brengova 10, Lenart; Franc ZUPANiC, Sp. Hajdina 58; Ivan MOHORiC, Drbetinci 7 Anton PESEK, Prepolje 76; Ivan IVANUSA, Krčevina 7, p, Miklavž pri Ormožu Franc VALiC, Moškanjci 22; Franc KRABONJA, Sodinci 21, p. Vel. Nedelja Anton PESEK, Prepolje 76, p. Starše; Jožef SUMAN, Zg. Žerjavci 26, p. Lenart REJa PLEMENSKIH BIKOV, ki plemene v prirodnem pripustu so: Janez KOSTANJEVEC, Gibina 26, P- Vitomarci Ivan ARNEJClC, Cirkulane 43 Anton PLAJNŠEK, Kočice 51, p. Zetale Stanko KOLAR^ Žetale 80 MUan KOPŠE, Zetale 10 Jože POTOČNIK, Nadole 50, p. Žetale Franc KORŽE, Stoperce 76; REJCI PLEMENSKIH MERJAS- CEV SO: - na območju Slovenskih goric: Marija MOHORIC, Gabemik 10, p. luršinci Ana ŠOŠTARIČ, Hlaponci 3, p. Juršinci Martin MURSEC, Biš 58, p. Trnovska vas Mimica SEGULA, Polenci 41, p. Polenšak Pavel KONDRIČ, Kukava 13, p. Juršinci Ludvik KRAMBERGER, Slavšina, 6 P' Vitomarci Janez DOUNAR, Vitomarci 29 Janez MOHORIČ, Gomila 1, p. Destemik Otihja FRIC, Gomilce 5, p. Destemik Marija ŽAMPA, Levanjci 10, p. Desternik Neža KRAMBERGER, Ločič 7, p. Trnovska vas Rudolf ŠAMPERL, Črmlja 15, p. Trnovska vas Franc KUMER, Bišečki vrh 56, p. Trnovska vas Ana KOVAČEC, Juršinci 16 Jožef KOLENKO, Nova vas 49, p. Ptuj - na območju Ptujskega polja: Janez TOMAŽIČ, Muretinci 25, p. Gorišnica Liza LAH, Moškanjci 54 Jože PRELOG, Mala vas 2, p. Gorišnica Marija KOLARIČ, Bukovci 108, p. Markovci Janez CIMERMAN, Pacinje 22, p. Moškjanci Marija ČEH, Podvinci 15, p. Ptuj Janez STRELEC, Prvenci 21, p. Moškjanci Stanko CUŠ, Mezgovci 41, p. Moškjanci Pavla PIGNAR, Zamušani 16, p. Gorišnica Franc KEKEC, Nova vas 42, p. Markovci IgnacELENIK, Spuhlja 9, p. Ptuj Janez VRATUŠA, Formin 31, p. Gorišnica Stanko PETEK, Dornava 139, p. Moškjanci Angela POLANEC, Sp. Velovlak 25, p. Ptuj Janez MEŽNARIČ, Stojnci 66, p. Gorišnica Konrad BEZJAK, Markovci 61 - na območju Dravskega polja: Štefan VOGRINEC, Zg. Hajdina 66, p. Ptuj Avgust PURG, Jurovci 8, p. Videm Janez ROGINA, Pobrežje 2, p. Videm Janez PETER, Pobrežje 76, p. Videm Franc PAL, Barislavci 13, p. Lovrenc Ivan MEDVED, Cirkovce 34 Štefan HERGAN, Sp. Jablane 15, p. Cirkovce Ivan KOLAR, Šikole 41,* p. Pragersko Anton ZAJC, Apače 22, p. Lovrenc Maks BERANIČ, Lovrenc 46 Anton STRMŠEK, Šikole 12, p. Pragersko Anton MEDVED, Mih ovce 15, p. Cirkovce Stanko ZAFOŠTNIK, Župečja vas 53, p. Lovrenc - na območju Haloz: Rozina SATLER, Gorca 8, p. Podlehnik Dominik SVENŠEK, Zakl 30, p. Podlehnik Ana SELINŠEK, Soviče 21, p. Videm Jakob FURMAN, Lešje 14, p. Majšperk Marija VIDOVIČ, Repišče la, p. LeskoveC Jože BRATUŠEK, Mala Vamica 1, p. Leskovec Ivan ARNEJČIČ, Cirkulane 4 3, Terezija MEDVED, Sestrže 19, p. Majšperk Stanko JAZBEC, Žetale 14 Marija KOKOT, Gorenjski vrh 29, p. Zavrč Nepremišljenost je botrovala težki nesreči v težki prometni nesreči je v petek, 20. aprila okoh 8. ure zjutraj izgubil življenje Ludvik Šeruga, dolgoletni vzorni voznik reševalne postaje in zdravstvenega doma Ptuj; poškodovana pa je bila tudi njegova žena, ki se je nahajala v istem vozilu. V petek zjutraj je Šeruga končal svojo nočno dežurno službo na reševalni postaji, nakar se je s svojim vozilom fiat 1300 odpravil proti svojemu domu na Videm pri Ptuju. Z njim se je peljala tudi žena Marija. Na klancu in rahlem ovinku mu je nasproti po njegovi strani pripeljal težki tovornjak ZTP, kateremu se ni dalo izogniti, čeravno je Šeruga s svojim vozilom delno zapeljal z asfaltnega cestišča. Čelno trčenje je bilo tako močno, daje bilo osebno vozilo popolnoma uničeno in je voznik Šeruga na kraju nesreče tudi podlegel teScim poškodbam. Preiskava o krivcu nesreče je v teku, prav gotovo pa bo voznik tovornjaka težko razložil, zakaj seje odločil za prehitevanje na klancu in v ovinku, kjer je to prepovedano; zakaj ni prilagodil hitrosti razmeram cestišča, ki je bilo mokro in spolzko in zakaj se ni prepričal ah je nasprotna stran v vsej vidni dolžini 150 m prosta in da s prehitevanjem ne bo ogrozil ostalih uporabnikov cestišča, oziroma da bo lahko svoj tovornjak brez težav ustavil na svoji strani cestišča brez zanašanja na nasprotno stran, kakor je izjavil, ko je pričel zavirati, ko je opazil osebni avto, ki mu je pravilno vozil nasproti. Takšen je bil Šerugov fiat po nesreči 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 SREČANJE V ZAVRČU bo ostalo v lepem spominu V nedeljo, 15. aprila popoldne je gostovala v Zavrču Seljačka sloga iz Preloga v Medžimurju. S prireditvijo je bila počaščena obletnica osvobo- ditve in ustanovitve OF Slovenije in so bili obnovljeni spomini na žrtve iz tega kraja, ki so padle v boju proti fašizmu in okupatorju. Kot sta podčrtala v svojih nagovorih predstavnika Ob SS Ptuj Jože Križančič in Cakovec Vladimir Kapun, je bila prireditev organizi- rana v okviru letošnjih srečanj bratstva in prijateljstva občin Cakovec. Koprivnica, Krapina, Or- mož, Ptuj, Slov. Bistrica in Varaždin, ki predstavlja nadaljevanje srečanj in manifestacij že dvanajst let. To srečanje bo ostalo tudi domačinom v dolgotrajnem in lepem spominu. Vaščani so z zanimanjem poslušali stare narodne pesmi in sledili svatovskim navadam spodnjega Medžimurja ter so tako spoznah kulturno dediščino krajev, ki so preživeli njihovi podobno preteklost, ki živijo podobno sedanjost in težijo k enaki bodoč- nosti. Svojstvena melodika medžimur- skih napcvov je ustvarila pri poslušalcih svojstven vtis, katerega izraz je bilo dolgotrajno odobrava- nje. Gosti pa so bih prijetno presene- čeni zaradi več stvari: Okolje - haloški griči z vinogradi in s po slemenih razsutimi hišicami nudijo pejsaž, kot ga niso navajeni na svoji ravnici v spodnjem Medžimurju. Vaščani so napolnili dvorano in disciplinirano sledili programu. Po* zornost poslušalcev je terjala od izvajalcev, da so se še bolj potrudili. Ti pa so peli in igrali kot malokdaj in so bili veseli, da so imeli komu kaj pokazati. Ob povratku so se ustavili v Ptuju," kjer so bili gostje Ob. sind. sveta. Srečanje se je zopet razvilo v pravo manifestacijo bratstva, prijateljstva, sloge in želje po še boljšem medsebojnem spozanju in sodelova- nju. Predsednik Ob SS Ptuj Danilo Masten in predstavnik Ob SS Cakovec sta ocenila srečanje kot nujnost, ki izvira iz zavesti ljudi z obeh straneh meje, da tvorijo skupaj eno veliko skupnost, za katere interese je nujno medsebojno spoznavanje in izmenjava dobrin vseh vrst. VNi Nastop folklorne skupine in tamburaškega orkestra iz Preloga v Zavrču. Foto: Kosi Previdna vožnja med praznilci Število vozil v času velikonočnih in majskih praznikov se je kar za štirikrat povečalo, zato organi cestne prometne mihce priporočajo pazljivo vožnjo in čimveč previdno- sti, ker je na cesti mnogo utrujenih voznikov-zdomcev, ki so prevozih tudi do 2.000 km na poti domov, pravtako je za volanom mnogo vinjenih oseb. Začela se je tudi že turistična sezona in glavne ceste proti morju so močno preobreme- njene, zato priporočajo vzporedne ceste. Število smrtnih in težkih prometnih nesreč se je skoraj potrojilo. Predvsem bodite previdni „novopečeni" vozniki in tisti, ki ste si kupih nova vozila in še ne poznate njihovih lastnosti. Glavni mejni prehodi so zatrpani z nekaj kilometri dolgimi kolonami in najbolj obremenjene ceste so od italijanske meje proti Ljubljani,in Mariboru; od avstrijske meje prek Maribora proti Zagrebu in Beogradu ter še cesta od Ljubljane proti Gorenjski in Avstriji. Ker se vsi držijo pravila, da je treba iti ponoči na dolgo progo, so trenutno naše ceste bolj natrpane in nevarne ponoči, kakor podnevi. . SLOVENSKA BISTRICA ZA SPOMINSKI DOM V KUMROVCU Na predlog OK ZMS in Občinske- ga odbora ZZB NOV Slovenska Bistrica se je prejšnji teden v Slovenski Bistrici sestal odbor zj zbiranje sredstev za dom borcev jn mladine v Kumrovcu. V odboru so predstavniki vseh družbenopolitič. nih.organizacij, SO in društev. Ko so se dogovarjali za akcijo zbiranja prispevkov, so poudarili potrebo po enomi politični akciji^ ki jo bodo zasnovah prek delovnih organizacij in KK SZDL ter pravilni razlagi ideje, ki je vzniknila med borci v Kumrovcu in v Ljubljani, navdušeno pa so jo podprli vsi narodi Jugoslavije. Ko je predsednik Tito 21. aprila 1972 polagal temelj, ni kamen za spominski dom, je dejal, da „od tod, iz tega spominske- ga doma, bosta odsevala bratstvo in enotnost, ker bodo sem prihajali borci in mladina iz vseh krajev, Žehm, da bi bilo to v korist temu kraju in vsej naši domovini . . ." Akcijo v delovnih organizacijah bosta vodila skupščina občine in sindikat, v krajevnih skupnostih pa bodo formirali koordinacijske odbo- re, ki jih bodo vodili borci in mladina, vključili pa bodo tudi druge krajevne organizacije in dru- štva. V Slovenski Bistrici predvide- vajo, da bodo zbrah 180.000 din, Predsednik občinskega odbora je Maksim Peklar, predsednik Ol)č, odbora ZZB NOV, podpredsednik pa Drago Mahorko, predsednik OK ZMS, M, Munda Buldožer je že obljubljen Kot drugje, si tudi prebivalci ob občinski cesti od Runča prek Ključarovec in Sardinja želimo, da bi uredih cesto od Ključarovec do Sardinja, oz, od prve hišne št. Lunovca, (do Vel, Nedelje je že urejena) to je c, 0,75 km. S tem bi nam bilo omogočeno spravilo mrličev k Vel. Nedelji, saj jih sedaj! moramo voziti okrog skozi Ormožj ali Vičance, kjer je 10 km dalje kot je po bližnjici čez Sardinje, Sicer v suhem vremenu in poleti še gre, v slabem in blatnem pa nikakor ni mogoče drugače kot okrog po daljS poti. Kako pa je šele otežkočeno spravilo bolnikov iz Sardinja in Lunovca! VeUkokrat so jih prinašali na lestvah k cesti v Ključarovec, koj še niso imeli nosil. Sedaj te imajo,^ vendar tudi tako prenašanje za bolnika ali porodnico ni prijetno, zraven tega pa še zamudno, posebno, ko gre za nujno in hitro pomoč, Ce v teh hribih kje nastane ogenj, se gasilci ne morejo prebiti pO bližnjici, ko pa pridejo nekaj km naokrog pa s slamo krita hiša, kot jih je po hribili največ, pogori dO tal. Zato je nujno, da bi teh nekuj metrov ceste uredili tudi pO Sardinju, kar je velike važnosti za tf predele. Buldožer je baje U] obljubljen, ljudje pa bodo prijeli' tudi za lopate in motike m tako upamo na boljši prevoz v sili, ki smO ga tako potrebni, | KOTLARSTVO LUDVIK SOLOSI Ptuj, Vošnjakova Izdelujem izdelke iz valja- ne pločevine, bakra in me- denine. Dela izvajam po naroČilu iz visoko kvalitet- nega materiala. XEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN 13 Častniški tečaj gasilcev v organizaciji Občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica poteka te dni v Slovenski Bistrici tečaj za gasilce-častnike. Za razliko od po- dobnih tečajev iz pretekhh let se tega udeležuje veliko gasilcev iz 14. gasilskih društev. Spodbudna je ugotovitev, da so tečaji lepo obiska- ni in da kljub težavnim nalogam, ki jih udeleženci rešujejo, ni odstopil še nobeden. Trenutno obiskuje tečaj 52 gasilcev, ki bodo v maju opravili zaključne izpite za prvi semester, v katerem so opravih okoh 80 ur ^ praktičnega in teoretičnega pouka. Posebno pozornost so v tem obdob- ju posvečali civilni zaščiti, gradbeni- štvu in praktični uporabi gasilskih aparatov ter uvajanju novih obhk gašenja in tekmovalnih pravil. Drugi del častniškega tečaja bo v mesecih november in december ter v januarju 1974, ko bodo polagah zaključne izpite. Nad 50 novih gasilskih časnikov bo za razvoj gasilske dejavnosti v občini Sloven- ska Bistrica velika pridobitev. Tekst in foto: Viktor Horvat Gasilci, bodoči častniki pri praktičnem delu Konferenca mladine KS Kidričevo Ob krajevnem prazniku in v spo- min na velikega revolucionarja Bo- risa Kidriča je bila v soboto, 14. aprila I. konferenca mladine KS Kidričevo. Njen namen je bil zdru- žiti in koordinirati delo mladine interesnih skupnosti in sekcij na območju naselja Kidričevo 1, Kidri- čevo II, vasi Apače in Kungota. Mla- dina omenjenih aktivov je s polno- številno udeležbo potrdila to za- misel, ki je klila že leta in se je sedaj s pomočjo KS Kidričevo končno uresničila. O problemih mladih so govorih predstavniki vseh aktivov. Vsekakor je najbolj pereč problem aktivov naselje I in naselja II prostor. Mar- sikdo vprašuje, kako je mogoče, da naselje ob tako velikem industrij- skem gigantu kot je T GA, ne zmore prostorov za mladino.ladina nima sobe že približno 6 let. Takrat je bi- la res aktivna. S tem pa ni rečeno, da ni tudi danes, mladi so vsestran- sko aktivni, naj omenim samo TVD Partizan Kidričevo, strelsko sekcijo, tabornike in folklorno skupino DPD Svobode. Morda pa mladina ni ,,ak- tivna" samo za to, ker ne prime več za kramp in lopato, kot je to bilo pred leti ob graditvi kopališča in krajevne razsvetljave? Takrat so mladi z veseljem stopih v akcijo v upanju, da bodo dobih prostore. Toda ostale so le obljube. Lani so mladi priskočiU na pomoč pri ure- jevanju igrišč pri kopališču, pri či- ščenju naselja in pri okraševanju z lučkami pred novim letom. Vendar se ni nič spremenilo. Prostora za mlade v Kidričevem ni. Na konferenci so izvoUli za no- vega predsednika aktiva naselje I. - Marjana Zafošnika, za predsed- nika mladine KS Kidričevo pa je bil izvoljen MIRO KOVAC. Oba sta med najbolj aktivnimi mladinci v Kidričevem in vsi upajo, da bo odslej med mladimi več delovnega vzdušja, kot ga je bilo do sedaj. Predpogoj pa je prostor. -CEMZO-«. Več tekmovanj v Središču Ob XIX. krajevnem prazniku krajevne skupnosti Središče so tamkajšnje organizacije pripravile več tekmovanj. V nedeljo pred praznikom je bilo na dvorišču osnovne šole, v organizaciji središke strelske druži- ne, tekmovanje članov strelskih družin s področja vse občine Ormož. Izmed trinajst petčlanskih ekip je zmagala strelska družina iz Podgorc in tako že drugič zapored osvojila prehodni pokal, ki ga podeljuje krajevna organizacija SZDL Središče. Druga je bila ekipa Središče II, tretja pa Središče III. V tekmovanju so sodelovale vse strelske družine z območja občine. V Središču so tudi razglasili rezultate občinskega tekmovanja posameznikov v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. To visoko priznanje je že tretjič zapored osvojil Branko Veseljko iz Središča in dobil zato zlato puščico iNa središki praznični dan, 11. aprila je bilo v Središču tekmovanje v streljanju s pištolo in polavtomat- sko puško za člane rezervnih vojaških starešin. Tekmovanja so se udeležile petčlanske ekipe vseh šestih krajevnih združenj ZRVS s področja občine Ormož. Zmagala je ekipa krajevnega združenja Ivanj- kovci z doseženimi 298. točkami, drugi so člani krajevnega združenja ZRVS Miklavž z 280. točkami, tretji pa so rezervni starešine iz Src'i?čn z 263. točkami. Med posamezniki si I. m II. mesto dehta Jože Fergula iz Ivanjkovec in Alojz Viher iz Tomaža. Oba sta dosegla po 70 točk. III. mesto je zasedel Jože Horvat iz Velike Nedelje (68 točk). Tekmovanje je organiziralo krajevno združenje rezervnih vojaških starešin Središče. V počastitev središkega krajevne- ga praznika so se rezervni starešine pomerih tudi v šahu. Zmagala je ekipa iz Ivanjkovec. jr Nova lekarna Mestna lekarna Ptuj je v želji, da bi prebivalcem okolice Kidričevega prikrajšala nepotrebno pot po zdra- vila v Ptuj, odprla 16. aprila novo lekarno, ki je v nekdanjili prostorih krajevne skupnosti Kidričevo, v neposredni bhžini kidričevskega zdravstvenega doma. Mestna lekarna Ptuj, enota Kidričevo posluje sedem ur dnevno in sicer od 7. do 14. ure in če bo dovolj obiskana, bo uvedla tudi nočno dežurno službo. Lekarniška enota v Središču ob Dravi pa začasno ne posluje, ker lekarna ni mogla dobiti sunovanja za svojega magistra v Središču, niti v Ormožu, čeravno je lekarna in zdravstvena služba za vsak kraj zelo potrebna in marsikdaj lahko pravo- časno nabavljeno zdravilo reši življe- nje; še mnogo je krajev, ki imajo do lekarne tudi po nekaj deset kilo- metrov in bi si jo želeli, medtem pa marsikje, kjer bi jo lahko imeh, ne morejo nuditi niti osnovnih pogojev za poslovanje, čeravno je njen obstoj splošno družbenega in huma- nitarnega pomena. 14 STRAN TEbNIK — Četrtek, 26. aprila 1973 O varstvu odraslih oseb že v antični sužnjelastnišlci družbi je bilo organizirano ubožno skrbstvo, ki je obsegalo najbolj nujno materialno oskrbo ostarelih, onemoghh, defektnih in otrok brez staršev. Tudi skrbniško varstvo sega daleč nazaj, zavodsko ■ oziroma domsko varstvo pa je novejša oblika sociahiega varstva. Ce je naša sociahstična družbena skupnost osvojila načelo, da mora imeti vsak član te skupnosti zagotovljeno socialno varnost, po- tem bi bili nujni učinkovitejši ukrepi, da bi to načelo re;s uresničiU. Žal pa vse prepočasi •prihajamo do spoznanja, da s socialno varstveno dejavnostjo rešu- jemo osnovni življenjski obstoj določene kategorije občanov. Socialno varnost zagotavljamo z družbeno denarno pomočjo. Vendar tistim, ki iz kakršnihkoli razlogov niso materialno preskrbljeni, z njo še ne nudimo osnovnega življenjske- ga minimuma. Res je sicer, da smo v zadnjih nekaj letih zabeležili znaten premik na boljše, vendar je kljub temu ob precejšnji nominalni razliki povprečne mesečne denarne pomo- či realno povečanje še vedno premajhno. Bistven korak naprej naj bi bil dosežen z realizacijo družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči, ki ga je večina slovenskih občin že sprejela. Družbeni dogovor določa osnovna načela za dodeljeva- nje družbene pomoči in njeno višino. Den,arno pomoč bi naj zagotovili vsem nepreskrbljenim občanom, tistim, ki so nesposobni za pridobitno delo in nimajo premoženja ali rednih dohodkov in tudi nimajo svojcev ah drugih oseb, ki bi jih bile po zakonu ali pogodbi dolžne preživljati. Denarna pomoč bi po družbenem dogovoru za nepreskrbljene osebe brez drugega vira za preživljanje morala znašati najmanj za polovico varstvene pokojnine (lani 680 din), torej 340 din. Ob realizaciji družbenega dogovo- ra bi lahko govorih o minimalni socialni varnosti, vendar je še vedno odprto vprašanje, kako zagotoviti dovolj finančnih sredstev. Družbeni dogovor samo predvideva, da se sredstva zagotavljajo v občinskih proračunih ali skladili, ekonomsko slab.Mii; občiiiaiu pu bi pu posebnih ekonomskih in socialnih kriterijih sredstva prispevala tudi SR Slove- nija. V občini Slovenska Bistrica so lani dosegh povprečno mesečno denarno pomoč komaj 205 din, vendar še vedno niso zajeli vseh nepreskrbljenih občanov. Po popisu iz leta 1971 bi družbeno pomoč potrebovalo še 350 ostarelih oseb. Toda kako zagotoviti dovolj sred- stev? Ker objektivno ni pričakovati, da bi po sedanjem sistemu lahko pokrih vse potrebe in da bi bile družbene pomoči primerno visoke, bodo morale socialne službe iskati dodatne vire za preživljanje nepre- skrbljenih občanov. Pri tem pa bodo morale pomagati tudi krajevne skupnosti, posebno v tistih prime- rih, ko imajo nepreskrbljene odrasle osebe, njihovi otroci pa so zmožni skrbeti za svoje starše. Ni namreč mnogo primerov, ko otroci neupra- vičeno odklanjajo pomoč, starši pa se težko odločajo za sodno uveljavljanje preživnine. Vsa problematika okoli dodeljeva- nja družbenih denarnih pomoči je le kurativno socialno varstvo. Preventi- ve je bolj malo ah je sploh ni. Zato bi morali iskati večje možnosti za zaposlovanje, posebno žensk, kajti osebe, ki so leta in leta prijavljene pri službi za zaposlovanje in zaposUtve ne dobijo, slej ko prej nastopajo kot potencialni kandidati za družbeno denarno pomoč. M. Munda Kako v SZDL? Sociahstična zveza delovnega ljud- stva Slovenije in njena bodoča,; organiziranost je bila osrednja tema i razgovora članov izvršnega in nad-j zornega odbora občinske konferen-j ce sociaUstične zveze ter predstavni-1 kov drugih družbenopolitičnih orga- nizacij občine Ormož na razgovoru prejšnji četrtek. Med drugim so prisotni sklenili, da mora sociahstič- na zveza postati resničen kreator in koordinator vseh družbenih dejav- nosti, v njenih okvirih pa morajo najti mesto tudi vse organizacije in društva. Potrebno je upoštevati mnenje vseh, pozneje pa se boriti za enotno uresničevanje sklepov. Pred občinsko konferenco SZDL Ormož je toliko neposrednih nalog, da bo v kratkem potrebno profesio- nalizirati delovno mesto sekretarja. Na splošno je sedanja organiziranost občinske konference DZDL takšna, da ustreza potrebam. Z novim delegatskim sistemom, ki ga uvaja- mo v vsa področja dejavnosti naše samoupravne družbe, bo potrebno iuui OK SZDL organizirati po teh načelih. Ob koncu so udeleženci razgovora spregovorili še o nekaterih proble- mih kadrovske politike ter soglašali s predlogom, po katerem bi Zorana- Pohča izvohli za podpredsednika, Milana Kučana pa za sekretarja repubUške konference sociaUstične zveze. jr Delavska univerza LUDVIKA ŠERUGE v SL Bistrici deluje NI VEČ vse uspešneje Kljub temu, da je Delavska univerza v Slovenski Bistrici skozi vse leto zelo delovna, so rezultati njenega dela najvidnejši v zimskem obdobju, ko počivajo vsa težja domača in poljska dela in imajo občani več časa za osebno izobra- ževanje in izpopolnjevanje znanja. Zimsko obdobje še posebno skrbno izkorišča vedno večje števi- lo kmetijskih proizvajalcev, ki si želijo v tem obdobju pridobiti kar največ koristnih in predvsem prak- tičnih izboljšav v svoji proizvodnji. Delavska univerza je predvsem na zahteve kmetovalcev izvedla v zim- skih mesecih vrsto predavanj s področja živinoreje, pašne košnje, uporabi kmetijske mehanizacije pa tudi šole za starše so bile dobro obiskane. Vzporedno z občasnimi oblikami izobraževanja občanov pa organizi- ra DU Slovenska Bistrica tudi stalnejše obUke, med katerimi so trenutno v toku večerna politična šola, oddelek osemletke, dva oddel- ka srednje komercialne šole in oddelek srednje ekonomske šole. Skupno se v letošnjem šolskem letu redno izobražuje okoh 120 kandi- datov. Občasno se je vključevalo v posamezne oblike izpopolnjevanja znanja do sedaj že nad 600 obča- nov iz skoraj vseh krajev občine. Stalen porast zanimanja občanov za dodatno izpopohijevanje povzro- ča vodstvu DU težave zaradi po- manjkanja potrebnih strokovnih ka- drov in predavateljev. Predvsem na področju družbenopohtične dejav- nosti so zahteve po kadrih vedno večje. Zaradi tega predvidevajo, da bodo za to področje v naslednjem obdobju vključih stalnega strokov- nega delavca. VH Kot bUsk se je prejšnji petek raznesla po Ptuju in okolici žalostna vest, da je v prometni nesreči na Zagrebški cesti v Ptuju izgubil življenje Ludvik Šeruga, poklicni voznik ptujskega zdravstvenega doma, ko je v njegovo vozilo zapeljal voznik tovornega avtomobi- la ŽTP iz Ptuja. Trčenje vozil je bilo tako hudo, da je bil voznik osebnega vozila Ludvik Šeruga, ki je peljal iz smeri Ptuja proti Vidmu takoj mrtev, medtem ko je dobila njegova žena hujše poškodbe ter se zdravi na kirurgičnem oddelku ptujske bolniš- nice. Tragedija je toUko večja, ker je bil LudvDc dolga leta vzoren in vesten voznik ptujske reševalne službe, ki je z vso človeško ter humano zavzetostjo reševal življenja drugim in mnogi se imajo prav njemu zahvahti, da jih je hitro prepeljal do zdravnikov ter jim tako reševal življenja. Bil je lep sončen dan, nedelja, ko so se v hiši žalosti pri njegovi že ostareli materi in hčerki že mnogo pred napovedano uro pričeh zbirati ljudje, da pospremijo pokojnika na njegovo zadnje prebivahšče ~ na pokopahšče v Vidmu pri Ptuju ter se od njega poslovijo. Številna udeležba v pogrebnem sprevodu je nedvomno izpričala, kako je bil pokojni med občani priljubljen, zlasti še med zdravstvenimi delavci, kajti od njega so se prišli poslovit številni ptujski zdravniki, ki so mu tako izkazali zadnjo čast. Akordi žalostink, ki jih je igrala ptujska godba Svobode, so žalostno odmevah tja daleč v pomladansko prebujajoče se Haloze, kraj, kjer se je Ludvik tudi rodil. Od njega so se poslovili člani ptujskega združenja šoferjev kot tudi videmski pevci, ki so mu dvakrat zapeli v slovo in skoraj ni bilo človelca, ki se mu ob tem žalostnem slovesu ne bi orosilo oko, saj mnogi še danes ne morejo doumeti, da je šoferju ptujske reševalne službe tako nenadoma prenehalo biti srce v času, ko je s svojo družino še delal načrte za svojo bodočnost. Naj mu bo lahka domača zemlja, med nami pa bo ost^ v trajneni spominu. F. H. j^lK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN 15 Najuspešnejši mladi kolesarji iz Slov. Bistrice Pretekli teden je bilo na športnem ,oUgonu pred osnovno šolo Pohor- ii odred v Slov. Bistrici letošnje jbčinsko tekmovanje ^,Kaj veš o ,rometu? ", ki ga ze več let ,apovrstjo organizira Komisija za jrometno preventivo pri, svetu za )bčo upravo in notranje zadeve pri jcupščini občine. tekovanja se je udeležilo 14 ekip 2 bistriških osnovnih šol, ki so se na jbčinsko prvenstvo uvrstile po pred- liodnih razrednih, medrazrednih in jolskih tekmovanjih. Člani ekip [ekipo sestavljajo po štirje člani) so pionirji in pionirke v starosti do 15 let. Letošnje naloge tekmovalcev niso |bile lahke. Obsegale so: teoretično |»oznavanje prometa, spretnostno vožnjo s pony kolesom na poligonu in nato se ocenjevalno vožnjo po ulicah mesta. Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole Slov. Bistrica, ki so osvojili prvo mesto v skupini starej- ših pionirjev in dru^o mesto v skupini mlajših. Po večletnem zma- govanju ekip iz Poljčan so tako prevzeli vodstvo bistriški pionirji. V ekipi starejših pionirjev je bil tak vrstni red: 1. OŠ Slov. Bistrica z 12 kazenskimi točkami; sledijo ekipe OŠ Poljčane, 26 kazenskih točk: OŠ Makole 48 točk; OŠ Oplotnica 94 točk; OŠ Laporje 106 točk in OŠ Črešnjevec 132 točk. Med posamezniki v tej skupini pa ie bil najuspešnejši Jože Dobnik iz Poljčan pred Marjanom Fermetom iz Slov. Bistrice in Petrom Potočni- kom iz Makol. V skupini mlajših mladincev je bila najsupešnejša ekipa OŠ Polskava s 83 kazenskimi točkami, pred OŠ Slov. Bistrica 104 točk, Poljčane j 109, OŠ Oplotnica 116, OŠ Makole 118 OŠ Laporje 131, Črešnjevec j 162 in POŠ Slov. Bistrica 186 točk. Med posamezniki v tej skupini so bili najuspešnejši Ivan Gajzer iz Makol in Vasja Podkrižnik iz Slov. Bistrice (oba 7 točk); tretji pa je bil Darko Satler iz Oplotnice z 12 točkami. Prvi najboljši ekipi pri starejših in mlajših mladincih sta prejeli prehod- na pokala, posamezniki pa knjižne nagrade. Drugo in tretje uvrščene ekipe v obeh skupinah pa so prejele diplome. Prve tri ekipe iz vsake skupine so prejele še zlate, srebrne in bronaste medalje po doseženih uvrstitvah. Ekipe OŠ Slov. Bistrica in Sp. Polskava, ki so na občinskem tekmovanju zbrale najmanj kazen- skih točk, so si zagotovile udeležbo na medobčinskem tekmovanju. Vsak izmed tekmovalcev je prejel še značko Pionir — prometnik. Učenci vseh osnovnih šol v občini Slov. Bistrica so pisali tudi spise in izdelali risbe na temo iz prometa. Tri naiuspešnejše bo nagradila po- sebna občinska žirija, medtem ko bodo nekatere izmed teh poslali tudi v Ljubljano na repubhško tekmovanje. Foto in tekst: Viktor Horvat i Poligon je bil najtežji del tekmovanja. Tukaj je bilo zbranih tudi največ kazenskih točk. pričakujemo rekordno število turistov Po podatkih, ki so jih zbrah iz poročil naših konzularnih in turi- stičnih predstavništev v tujini, lahko ^ letošnji turistični sezoni pričaku- jemo rekorden obisk tujcev, ki bodo letovali v državi. Predvsem je močno poraslo zanimanje za počitnice v ^i^goslaviji v nekaterih vzhodno- ^"opskih državah, kot na primer v N*i, DDR, SZ in Češkoslovaški. ^' štirih omenjenih državah'so že ^^Jelili predvideno količino jugo- slovanskih deviznih sredstev, vendar J.^ še vedno veliko prosilcev za Estopne vizume in dovoljenja za letovanje v Jugoslaviji. »udi v zapadnih državah je poraslo zanimanje za letovanje ob Jadranu. Precej bo tudi turistov iz j "^A, vendar bodo to v glavnem naši ^^^Ijenci in njihove družine, ker so ,^ v zadnjih letih močno izboljšale So^ zveze med ZD in našo Porast števila turistov je povsem sumljiv; kajti izboljšala seje naša |t'fopagandna služba in samo za slovensko kmečko ohcet se je v ZDA prijavilo okoh 500 interesen- tov, ki bi zeleh koncem maja prisostvovati tej prireditvi, še več pa bo gledalcev. Mnogo zanimanja je tudi za spUtske in dubrovniške letne igre, Bled in Postonjsko jamo; največ zanimanja pa je za Jadran. Po predvidevanjih bo Jugoslavijo letos obiskalo več turistov, kakor ima Jugoslavija prebivalcev. SLOVENSKA LEPOTICA VSE BOLJ PRISOTNA] TUDI V BISTRIŠKI OBCINI ] Gradnja slovenske cestne lepotice je vse bolj vidna tudi na območju občine Slov. Bistrica, kjer potekajo dela kar na več koncih hkrati. Med manjše objekte te slovenske magistrale spada tudi pravkar dograjeni nadvoz ceste Slov. Bistrica-Ptuj. Nadvoz je dolg 80 metrov in so na njem pred kratkim končali z težjimi deh in že odstranjujejo železno in leseno konstrukcijo, ki se skupno z gradbeniki seli na novo gradbišče na Vrholah, kjer jih čakajo še težje naloge. Gradnja tega nadvoza je trajala od avgusta lani do sedaj. Sedaj pa bodo svojo vlogo pričeh graditelji nasipov, ki jih bodo povezali z betonskim nadvozom in tako ustvarili dokončno podobo hitre ceste Hoče-Leveč na območju bistriške občine. Foto in tekst: Viktor Horvat V počastitev praznika Osvobodilne fronte slovenskega naroda prireja mladinski aktiv ,J^ranc Kramberger" v Rogoznici skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami krajevne skupnosti Rogoznica in pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj IV. TRADICIONALNI PARTIZANSKI POHOD ,J>0 POTEH SLOVENSKOGORIŠKE ČETE" jutri, v petek 27. aprila 1973. Zbor vseh udeležencev pohoda je ob 8. uri zjutraj v Ljudskem vrtu pri Osnovni šoli „Franc Osojnik", Ptuj. Vabimo, da se partizanskega pohoda udeležite! Poleg tega vabimo prebivalstvo, da pozdravi udeležence pohoda v Mostju na kraju, kjer je padla Slovenskogorišča četa 8. avgusta 1942 in ob spomeniku Slovenskogoriški četi, v Mostju ob 11.30 uri. VABLJENI! ŠTAB PARTIZANSKEGA POHODA ROGOZNICA 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila ig O življenju in delu dr. Jožeta Potrča 10. nadaljevanje Dr. Potrč je pripovedoval, da je skupina prostovoljcev, s katero je pešačil od Brega pri Ptuju prek Ptujske gore proti Majšperku in naprej proti Rogaški Slatini, večkrat postajala za kratek počitek. Med prostovoljci je opazil nekaj hitlerjev- cev, ki pa so skupino med potjo drug za drugim zapuščali. Vohuniti jim ni bilo več potrebno, saj so dobivali vesti, da je peta kolona v jugoslovanski vojski že opravila svoje. Armada je v razsulu. Prostovoljci pa so pot le nadaljevali, misleč, da je vojna taktika jugoslo- vanske vojske taka, da se bo vojska utrdila južno od Save in se tam spoprijela s sovražnikom. Dr. Potrč je zato s prostovoljci še vztrajal na poti. Ko pa so čez štiri ali pet dni poti v Novo mesto prispele vesti, da je jugoslovanska vojska v resničnem razsulu, so se prostovoljci razdelih v male skupine in se vroti domu. Nekateri so šli na pot tudi sami. Dr. Potrč se je odpeljal z vlakom v Ljubljano. Od tam pa je v soboto, 12. aprila odpotoval z vlakom proti Ptuju. V Celju so ga Nemci zajeli, čeprav je bil v civilu. STALAG IV. B Z množico vojnih ujetnikov je bil dr. Potrč iz Celja, kjer so noč prebiU v kasarni, odpeljan v Muehlberg ob Labi - Stalag IV. B. Kakor piše v Potrčevi biografiji prof. Janko Liška v knjigi Dr. Jože Potrč: O socialistični etiki in morali, si je dr. Potrč v vojnem ujetništvu, kjer je prebil vsa vojna leta med tisoči jetnikov pridobil velik ugled in spoštovanje. Spoprijel se je z boleznimi, ki so epidemično napadale ujetnike, predvsem tifusna obolenja. Pri svojem zdravniškem delu je bil nadvse požrtvovalen. Obenem pa je vplival na vojne ujetnike tudi politično. Veliko Srbov se je ogrevalo za monarhijo in za Draža Mihajloviča, vse pa je združevalo sovraštvo do hitlerizma. Že od poletja 1941 je dr. Potrč zdravil tudi sovjetske vojne ujetnike. Z brati Žagar je zanje organiziral zbiranje hrane med Jugoslovani iz paketov Rdečega križa, ki jih Rusi niso dobivali. Dr. Potrč je oktobra 1941 nalezel pegavico. Pravil je, da je ozdravel le s pomočjo svojega brata zdravnika Otmarja, ki je bil k sreči v istem taborišču. Dejal je, da so mu med boleznijo pošle vse moči in da ni mogel več sam uživati hrane. Brat Otmar ga je hranil in ga pri tem vneto nagovarjal in silil naj je. Dr. Potrč je le s silno voljo na prigovarjanje brata lahko použil nekaj požirkov hrane. Le počasi se je zdravje izboljševalo. Ozdravel je šele čez štiri mesece. To ie bilo februarja 1942. Nato je ozdravil v jugoslovanskem oddelku francoske- ga lazareta, kjer je bil prej pacient. Bolnike je tolažil z vestmi o uspehih zaveznikov in o uspehih partizanske vojske v Jugoslaviji. O partizan- skemu boju za svobodo v Jugoslaviji so zvedeli od partizanov, ki so jih Nemci v drugem vojnem obdobju pošiljali tudi v Stalag IV. Njihov prihod je bil pomemben, saj so razkrinkali vlogo, ki jo je odigraval v Srbiji Draža Mihajlovič in poročali o Titovi vojski. Razpoloženje večine srbskih vojnih ujetnikov do partiza- nov se je s tem spremenilo v korist partizanov. Od velikih naporov in slabe hrane je dr. Potrč decembra 1944 živčno tako oslabel, da so ga odpeljali v bolnišnico Schmarckau pri Koenigs- bruecku. V taborišče se je vrnil še pred koncem vojne. Po vojni je delal v repatriacijskih bazah Sprem berg, Cottbus, Forst. Bil je sekretar protifašističnega kulturnovzgojnega odbora, že prej, med vojno, pa je zbral komuniste v taborišču v partijsko organizacijo. DOMA Dr. Potrč, tajnik in dr. Nesič, predsednik protifašističnega kul- turnovzgojnega odbora, sta 7. julija 1945 poslala iz taborišča pismo tov. Titu v imenu 3000 jugoslovanskih ujetnikov z željo po vrnitvi. Šele v zadnjih dneh avgusta se je dr. Potrč lahko vrnil v domovino. Dalje prihodnjič V. R. RAZVOJ KULTURNIH DEJAVNOSTI TKS PTUJ Arhivska dejavnost (NADALJEVANJE) Vsi arhivski zavodi stremijo zato po enotnih pogojih za službovanje v arhivih, kar jim je v okvirih samoupravnega dogovarjanja treba tudi omogočiti. Ob opisanem stanju arhivske dejavnosti kaže njen razvoj v prihodnje usmerjati: - sedanjo arhivsko službo velja organizacijsko in strokovno utrjeva- ti. Zaradi skladne in enotne graditve celotne arhivske dejavnosti uveljaviti normative za arhivsko službo; - osnovno družbeno skrb usmeri- ti v pridobitev ustreznih prostorov za hranjenje arhivskega gradiva. To velja tako za urejanje in opremljanje ustreznih skladišč, kot tudi ustrez- nih delavnic in laboratorijev za ureditev in zaščito arhivskega gradi- va; - oskrbeti arhivsko službo z dodatnim številom ustreznih arhiv- skih delavcev, jim omogočiti širše možnosti strokovnega izobraževanja in znanstvenega izpopolnjevanja. Najprej je potrebno razvijati že uveljavljeno preizkušanje strokovne kvalificiranosti za delo v arhivu. Ob takšnih usmeritvah bo ZAP lahko uspešno opravljal obvezno službo varstva arhivskega gradiva in registraturnega gradiva vseh delov- nUi organizacij na svojem območju. Ta služba bi naj zajemala evidentira- nje, zbiranje, urejanje, hrambo, vzdrževanje in varovanje arhivskega gradiva ter strokovno in materialno varstvo. Sočasno pa bo arhivsko gradivo, ki so ga delavci zavoda strokovno uredili in evidentirah, služilo splošni uporabi in je ter bo na voljo v osebne, upravne in strokovno-znanstvene namene. Zavod bo opravljal tudi zr.; stveno raziskovalno dejavnost, k je zbiranje in proučevanje ; objavljanje gradiva za zgodovinj; preteklost ptujsko- ormoškega ok; liša, zlasti še obeh središč, Ptuja; Ormoža. Ob tem bo zavod razvij tudi kulturno-prosvetno dejavnost prirejanjem razstav zgodovinsko-j hivskega gradiva, ki zajema mes Ptuj in Ormož, ter ptujski : ormoško-srediski okoliš. Zgodovinski arhiv Ptuj bo vod evidenco gradiva, ki nastaja delovnih organizacijah ter ga p potrebi sprejemal v svoja skladišč Strokovni delavci zavoda boi gradivo urejali, izločah in i oblikovali v pravo arhivsko gradiv Ob tem bodo sočasno izdaji potrebna informativna sredstv Zavod bo zbiral in pridobil arhivske podatke za zgodovii svojega okoliša, zlasti v arhivih Avstriji, posebno pozornost pa I posvečal arhivom zemljiških gosp stev z delovnega področja zavoč V obdobju srednjeročnega progi ma bodo strokovni delavci zavod; 15 delovnih organizacijah s podre ja gospodarstva opravih strokov popis registraturnega gradiva in sodelovanju s predstavniki delovr organizacij sestavili izločitvene zname z določenimi časovnimi rc za hranjenje gradiva. Osrednja dejavnost zavoda posvečena arhivskemu urejevalnei delu, ki bo osredotočeno v uredi' in novo postavitev dveh a obsežnih a neurejeryh in razsu arhivskih fondov. Le-ta še nista t evidentirana in predstavljata r eno četrtino vsega arhivski gradiva v zavodu. To sta stari ar bivšega okrajnega sodišča v Ptuju obdobja 1855-1945 in gospodai arhiv plemiške rodbine Herbertstf ki zajema obdobje od 1 1740-1940 in se nanaša zemljiška gospodstva: ptujski gi Vurberk in Grad (Oberhnbach Prekmurju. Obe zbirki sta z pomembni in v slabem stat Postaviti ju bo mogoče, ko končana adaptacija prostorov. DIJAŠKI DOM, PTUJ razpisuje na podlagi Zakona o srednjem šolstvu (čl. 37 in 41) ter sklepa 36. seje delovne skupnosti naslednja delovna me- sta: 4 vzgojitelji POŠ POGOJ: višja izobrazba (Pedagoška akademija — smer defektologija, ortopedagogika). Delovna mesta se razpi- sujejo za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati s prakso v dijaških domovih. Prijave z dokazili o strokovnosti in z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi ravnateljstvu Di- jaškega doma, Ptuj, Prešernova 29. Nastop službe 1. 9. 1973. Dom s stanovanji ne razpolaga. TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN 17 Koncert ptujskega Icomornega moškega zbora pomačemu občinstvu se je komorni moški pevski zbor Ptiij po j^eh letih, v petek, 20. aprila, predstavil z novim programom. Repertoar je bil zelo zanimiv, saj je li\ izbran tako, da je vsak, tudi zahtevnejši poslušalec v njem lahko našel tisto, kar je njegovemu okusu najbolj ustrezalo. Vse izvajane pesmi jQ se vsebinsko in slogovno prepletale ter dopolnjevale in zato je skoraj nemogoče z gotovostjo trditi, katera je bila najtežja. Morda sta bih jj^d njimi pesmi iz lanskega mednarodnega pevskega-tekmovanja v Gorici: Fraternitatis hymnus T. Zardinija in Pri ljubem Marjana Gabrijelčiča ali Rukovet znanega srbskega skladatelja in prirejevalca :narodnih motivov Stevana Mokr'anj- ca ali pa črnska duhovna pesem Old Man River v harmonizaciji Jeromea Kema, zelo popularnega ameriškega skladatelja lahke glasbe iz obdobja med obema vojnama? Ljubiteljem narodnih pesmi je ^tovo bolj ugajala druga polovica koncerta, kjer so prevladovale slovenske, hrvatske, in makedonske ljudske v priredbah znanih skladateljev, ven- dar tudi te, na prvi pogled lažje pesmi, 7.3. marsikateri zbor predstav- ljajo trd oreh. Vsaka pesem je izražala neko notranjo napetost, ki ni nikjer popuščala, ampak se je celo stopnjevala. Domači tridesetčlanski ansambel se je v vsako pesem docela vživel, bodisi da je bila umetna ali narodna. Že pri prvih taktih je bilo opazno, da se je zbor na ta koncert dolgo in temeljito pripravljal, saj je bila vsaka pesem posebno in enkratno doživetje, katerega z besedami ni mogoče opisati. Občin- stvo se je lahko na lastna ušesa prepričalo, da zadnji mednarodni uspehi niso slučajni, ampak so rezultat neštetih vaj. Nabito polno dvorano Narodnega doma je zbor naravnost fasciniral z jasno dikcijo, čis.o intonacijo, homogenostjo ter ■ do zadnje potankosti izdelano ' dinamiko. Na tem področju je zbor • dosegel tako visoko umetniško ' raven, da je pri poslušanju tujih ' pesmi marsikdo skoraj pozabil, da ' jih izvaja slovenski zbor. Pravilno - programsko politiko ptujskega zbo- i ra je tudi dokazal prisrčen aplavz po ' vsaki pesmi, ki ni bil močan le po narodnih, temveč tudi po umetnih ■ pesmih. Ni treba posebej poudarjati, je bil spored • za eno pesem ■ podaljšan. Izredno toplo so bih pozdravljeni soUsti: Marjan Brglez, ' Anton Hlupič, Anton Pišek, FeUks Polanec in Martin Vinkler. S tem koncertom je zbor tudi proslavil pomemben jubilej: minilo J'^ deset let, kar mu dirigira prof. Branko Rajšter. Iz povprečne- ?2 zbora, ki je imel zelo ozek repertoar, je z njemu lastno vztrajnostjo, natančnostjo in s strokovnim znanjem ustvaril tak amaterski pevski zbor, ki se mirno lahko kosa z vsakim profesionalnim. Seveda, takšne kakovosti nikakor ne bi mogel doseči brez sodelovanja vseh članov zbora, katere veže za današnji čas zelo staromodna vez: ljubezen do lepega petja. Marsikateri občan j h ne more razumeti, kako da po dva ali tri večere na teden „zapravijo" na pevskih vajah in se sprašuje, če res nimajo početi kaj pametnejšega. Ne more doumeti, da 'je za amatersko kulturno udejstvo- vanje potrebna precejšnja mera idealizma, brez katerega ne nastane nič velikega. Zbor se je s skromnim priznanjem spomnil tudi dveh dolgoletnih pevcev: Lojzeta Mlakarja in prof. Arnolda Pavliniča ter Milene Toma- žej, napovedovalke koncertnega programa. Vsem slavljencem je spregovoril in čestital Vladimir Ban, predsednik Temeljne kulturne skup- nosti Ptuj. Koncert komornega moškega pev- skega zbora Ptuj je med domačo javnostjo vzbudil izredno zanimanje, saj ne- pomnimo, kdaj je bila dvorana Narodnega doma tako polna, kot ob tej priložnosti. Bila je popolnoma razprodana, okrog 80 poslušalcev pa je stalo. Med publiko je bilo tudi precej mladine, kar je marsikoga presenetilo. Namreč, mnogo samo tarnajo, da naš mladi rod ceni le dolgolase ansamble, zborovsko petje pa ga ne privlačuje. Ptujski koncert je dokazal prav nasprotno, kajti resnično kvalitetnih prireditev je naša mladina željna in žejna. -e LIKOVNA RAZSTAVA V KLUBU lUILADIH V soboto dopoldne je bila v prostorih kluba mladih odprta hkovna razstava, na kateri so razstaviU svoja dela mladi ustvarjalci ptujskih in okoliških osnovnih in srednjih šol. Razstavljenih je 77 slik, med katerimi prevladujejo akvareli. in 7 plastik, od katerih sta dve izdelani iz mavca, ostale pa iz lesa. Med posamezniki ima največ del ra^tavljenih Peter Vurcer, ki obiskuje osemletko T. Znidarič v Ptuju. Njegova dela so pretežno akvareli, katerih tema je staro mesto Ptuj. Nekaj slik je izdelanih tudi s pomočjo pastelne krede. Slike so precej dovršene, realistične in pri vsseh je čutiti velik vpliv Mežanove- ga stila. Med razstavljenimi deh zelo izstopajo olja Borisa Žoharja, ki jih je kar sedem in so tudi precej velike. Pri njegovih delih se opazi, da ima izreden čut za natančnost in podrobnosti. Zelo poudarja značil- nosti vsakega lika posebej in verjetno bi lahko bil izredno dober litograf v grafičnem podjetju. Morda najbolj dovršena in izrazita shka, ki že z barvami in stilom njihovega nanašanja izraža smisel, je „Ciganka", ki jo je v tehniki tempera izdelala učenka ESŠ Ptuj, Suzana Firbas iz Hajdine. Tema in motiv slike je resda izposojen, vendar je izrazito samosvoje stilsko dovršena in izdelana. Za nakup slike so 86 že javih interesenti. Na razstavi je zastopanih nekaj osemletk kot samostojnih celot in sicer - Majšperk, ki je razstavil 13 Hnorezov; Desternik, ki je razstavil 9 del - nekaj lepljenk, akvarelov in risbe; Dornava, ki je razstavila 6 del - linoreze in akvarele in še Videm, ki je razstavil 5 del - lepljenke, akvarele in tuš risbo. Razstava je odprta še jutri in občanom priporočamo, da si jo ogledajo. Marsikdo ne bo verjel, kaj vse so sposobni narisati pionirji in mladinci. Vstopnine ni. Priporočlji- vo bi bilo, če bi razstavo obiskale tudi šole, kjer je to mogoče. Za čistočo olcolja Pri občinskem odboru Rdečega križa v Ptuju tečejo skrbne priprave na , Teden Rdečega križa", ki bo od 6. do 13. maja, posvečen pa bo prevsem čistoči okolja. Predlagajo, da se v Ptuju določi posebna komisija, ki bo vodila akcijo za _x.,tcčo mesta. V okviru tedna bo 6. maja 1973 tudi tekmovanje ekip prve pomoči. Za tekmovanje se je doslej prijavilo že 28 ekip iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti z območja ptujske občine. Organizator tekmo- vanja, ki bo na dvorišču osnovne šole , Tone Znidarič" v Ptuju, je občinski odbor RK skupno z oddelkom za narodno obrambo pri SO Ptuj. Najboljša ekipa prve pomoči se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo letos v Murski Soboti. Posebno skrb bodo v Tednu Rdečega križa" posvetili 'tudi pridobivanju podpornih članov, ki jih imajo sedaj nekaj nad 500; enako pa tudi kolektivnih članov, teh je sedaj le 12 v občini. Prav bi bilo, da bi samoupravni organi in vodstva delovnih organizacij pokazala več razumevanja za humano poslanstvo organizacije RK in sprejela ustrezne sklepe o kolektivnem članstvu. F. F., 18 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila DR. FRAN BRUMEN Priščavost Nadaljevanje in konec Posebno učinkovito je tuširanje s toplo in dokaj vročo vodo s sledečimi mrzlimi oblivi. Parne kopeli, predvsem pa vroče zračne kopeli in saune dobro pospešujejo izcejanje loja iz lojnic in znojnic. Takim kopelim sledeče masaže in frotiranje dodajo še pomožni mehanski efekt. MASTNE KREME IN MAZILA ŠKODUJEJO. Škodlji- vo je tudi stiskanje nezrelih nabreklin - vodi lahko do nevarnej- ših ognojitev in komplikacij. Koristno delujejo razmastilna in čistilna kozmetična sredstva različ- nih alkoholnih raztopin. Posebno sestavljenih zdravilnih pomad, krem in lotionov je dolga vrsta in jih je dobiti v lekarnah in medicinskih drogerijah. Potrebno je le med njimi najti najuspešnejša, kar pa ni vselej lahka naloga. Umivanje z rezorcino- vim špiritom je pred uporabo mazil oziroma krem priporočljivo. Podne- vi je treba uporabljati take kreme, ki ne kazijo videza obraza. Za dnevno uporabo so zelo primerni različni zdravilni pudri, ki ponavadi vsebuje- jo najfinejše žveplene preparate. Ti kožo obenem dobro razmaščujejo in osušujejo (Sulfuderm-puder, Teer- sulfoderm-puder, Stepin-puder). Ponoči, ko prizadeti ne zahajajo več v družbo, navadno uporabljamo mazila (Aknederm-ungv, Fissan- ungv, Akne-ungv, Stepin-lotio ipd.). Dalje mazila, ki vsebujejo ev. potrebne antibiotike in kortikoste- roidne snovi. Eno novejših kombini- ranih zdravihiih pomad je Neo-Me- drol Lotion. Mnogo je specialnih, že gotovih originalnih pripomočkov. So pa v navadi tudi taka, ki jih v lekarni po Rp. sproti sestavljajo. Mozoljavica - ACNE ROSACEA, ali samo ROSACEA - imenovana je, kot že povedano podobna, toda trdovratnejša nadloga. V nekoliko večjem številu se pojavlja pri ženskah po obrazu, dočim je« moških redkejša. Razvijejo se mozoljčkoni poj ne, toda bolj ploskovite rdečfcj nabreklinice na koži. Značilno j živordeče so obarvani predeli \} ki jih imenujemo eritem. naj intenzivnejši ha najbolj izbo^p delu lica pod ličnicama. Taif;j; sčasoma razvijejo spleti rožnjt nežno razširjenih žil lasnic, ki sei izpod površine kože v o'td pahljačastih, metlastih snopičevjj zelo značihie tvorbe nastopajo tD na nosu in so povsem po dot enakim pojavom pri alkoholtJ Kadar opazimo take eriteme/ ljudeh, ki ne pijejo alkoholnih pit« pomeni to eno fazo rosaio Pogosto opažamo tudi mehurž; ognojitve. \ Po daljšem času se pri mozoljaJ pojavijo dokaj zevajoča ustja koji mešičkov z zastajanjem izločev;!! iz lojnic. Po več let trajajotli bolehanju nastanejo na elefantia«! no povečanem nosu gobaste naW line modrikaste barve. Te spremf be povečan nos razoblikujejc podobo kumarice. - Nesreča, ki' srečo prizadeva le moški sij KADAR SE ZNAKI ROSAcI SKONCENTRIRAJO NA PREI^ . LU BRADE, takrat je zelo umesj pomishti na motnje hormonsf funkcij jajčnikov. ' Pri zdravljenju te, posebno' ženske velike nadloge, je potrel^ POISKATI EV. OSNOVNA QJ LENJA: motnje v krvnem obte' motnje v funkcijah jajčnikov, t' na maternici, mena, čezme^ uživanje mesnih jedi, motnje pif' ve, čezmerno uživanje alkoho pijač. Kakor pri navadni mozoljavial tudi pri tej posestrimi potrel( KOMBINIRANO ZDRAVLJEN po pravilih notranje in ko: medicine. Pogosto je posek uspešno zdravilo Resochin v prin nem doziranju. V ostalem pa glavna napotila podobna onim prvega poglavja v vulgarni mozoi vosti. osebna Uroniha RODILE SO: Viktorija Roškar, Kokolajnščak 10 - Ferdinanda; Ivana Forštnerič, Bukovci 66 - Nado; Marija Grabar, Rabelčja vas 15 - dečka; Marina Šmigoc, Lancova vas 23 - deklico; Marija Štumberger, Stopno 5 — Saško; Elizabeta Lovrenko, Zabovci 96 - dečka; Štefanija Petrovič, Šturmovci n.h. - dečka; Minka Štampar, Lača ves 51 - Stanka; Angela Šilak, Mestni vrh 25 - Mirka; Ivana Vidovič, Sp. Hajdina 2 - Anito; Tatjana Zupanič, Štuki 20 - Sebastijana; Marija Gregorič, Zamušani 60 - Sandija; Matilda Šuen, Bišečki vrh 8 - Majdo; Hermina Horvat^ Žvab 8 - deklico; Antonija Bratusek, Stojnci n,h, — deklico; Zora Langerholc, Cesta Olge Meglic 27 - Loreno. ^ POROKE: Vladimir Aracki, Rogozniška in Zora Rosenfeld, Cankarjeva Anton Kekec, Kicar 45 in Roza Kokol, Mezgovci 9, Jožef Mlak Zakl 8 in Aiigela Intihar, Dole« Albin Milošic, Žgečeva 6 in Mi Ma^ovič, Žgečeva 6. UMRLI SO: Julijana FlJačko, Hauptmanic 1, roj. 1923. umrla 16. 4. 19' Tomislav Toplak, Jadranska 18, 1965., umrl 17.4.1973.; Alič, Srbski trg 3, roj. 1888., u 19.4.1973.; Marija Rauter, obrežju 12, roj. 1897., uH 21. 4, 1973.; Ana Mlakar, Štrafel 2, roj. 1899., umrla 21. 4. 1973. Sejem plastičnega kiča in pločevine Tradicionalni Jurjev sejem, ki je bil v ponedeljek v Ptuju, že dolgo ni bil tako slab kakor letos. Ptujski živilski trg se je spremenil v pravi ..Ponte Rosso", na katerem so prevladovali tekstilni izdelki. In to jc bilo tudi vse, kar je bilo vredno pogledati. Pravih obrtnikov in izdelovalcev ročnih glinenih izdel- kov, usnjenili in lesenih, ni bilo. Bilo je nekaj prodajalcev „suhe" lesene .robe", ki pa je bila izdelana strojno in so jo na sejem pripeljali na Mcrcedcsovcm tovornjaku in še daleč ni bila takšna, kakršno so na .sejem prinašaH Ribničani in Hrvati. Tudi ročnih plctarskiii izdelkov ni bilo. Zelo mnogo pa jc bilo strojnic, napolnjenih s plastičnim kičem - rožicami, podobicami in drugo imitacijsko robo. Letošnji sejem je nudil zelo slabo izbiro pa tudi kupcev je bilo malo. Seveda pa ni na ulicah, pločnikih in hodnikih zmanjkalo vozil zdomcev. Prometna milica je kljub okrepitvam imela dovolj dela k v popoldanskih urah, ko se je mesto že izpraznilo. Slab j letošnji sejem je prav gotovo odraZ"? slabe obveščenosti občanov, pred-! vsem okoličanov o sejemskih dnevih j v Ptuju, čeravno so ti za Ptuj nekaj' edinstvenega in bi jih bilo potrebno: ohraniti v originalni obliki, kot soj bih še pred nekaj leti, ker so za- turiste zelo zanimivi in pvivlačni. ; VELIKO RAZSTAVLJENEGA IN MALO KUPCEV rEDNiK — ČETRTEK, 26. aprUa 1973 STRAN 19 .ekarna je, ekarna bo Lekarniška postaja v Središču . pjavi je v zadnjem letu dni lepo ^vela. Ljudje so se navadili nanjo, nana pa ^^^^ P° aloženosti z zdravili. Približno pred Smi tedni pa je prišlo kot strela z isnega neba. Ljudje so prihajali kot bičajno, toda vrata so bila sklenjena. Težko je bilo dobiti bvestilo, zakaj? Ljudje so sprošč- ali na krajevnem uradu in drugod, jda odgovora niso dobih, ker ga ihče ni vedel. Lekarna je še zmeraj zaprta, zato mo povprašali, kako dolgo bodo lorali ljudje iz Stanetinec, Strigove J drugih krajev hrvatskega Medži- [lurja in ne nazadnje Središčani, loditi po zdravila v Ormož. Zvedeli me c& bodo lekarno v Središču pet' odprh, takoj po prvomajskih iraznikih. Vzrokov, da so lekarno v Središču april, je več. Nikakor niso v tistih pvoricah in čenčah, ki jih ljudje ufljajo že lep čas. Magister, ki je lelal v Središču, je zaradi nove istemizacjje delovnih mest moral iditi v Ormož, kjer zaradi nepreki- ijenega dela skozi ves dan rabjjo dva nagistra, v Središču pa je delovno nesto predvideno za farmacevtskega ehnika. Od uprave lekarne ni lepo, U je vso stvar izvedla, lahko bi iejali čez noč in na vrata ni pritrdila jikakrSnega obvestila o nastali cr^membi. Jr REPUBLIŠKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI (PARTIZAN PTUJ IN KIDRI- JCEVO PRVA) v soboto je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v gimnastiki zi nižje razrede. Na tekmovanju je sodelovalo okoli 400 tekmovalcev iz vse Slovenije, od tega 61 pionirskih ter 17 mladinskih vrst ui tri članske. Velik uspeh so dosegli mladinci TVD Partizan Ptuj in pfonirji TVD Partizana Kidričevo, ki so osvojili prvo mesto oziroma republiška naslova. Kidricani so pustiU drugo uvrščeno ekipo za 1,9 točke, a mladinci iz Ptuja pa so imeli naskoka pred drugo vrsto kar 10,4 očke. Mladinke iz Ptuja so bile Največ tekmovalk je bilo v Mtegoriji pionirk m to kar 37 Tu so osvojile telovadke partizana Kidričevega dvanajsto mesto, Ptujcanke pa so bile prva vrit« devetnajsta, druga pa dvaindvajseta. Ker so ta deTdeta se "".lada, je uvrstitev v sredino v>«n tekmovalk tudi uspeh. ■ „.XP°«eyamo, da je gimnastična 1?^«" podelila na tem tekmovanju ; pokalov in da sta šla kar dva n« področje ptujske občine, je to ji ""'a spodbuda za napredek gimnastike na ptujskem območju. Pro? M.?' ?f"J" *° pripravljali Žun.n^^A*" Clmerman. Erika L °- Prvič v 700 letili Minulu petek zvečer je ormoški klub študentov pripravil uspelo brucovanje v ormoškem hotelu. To ie bilo prvo brucovanje, odkar je klub ustanovaljen in obenem, kot so sami hudomušno imenovali, prvo v 700 letih Ormoža. Slika prikazuje skupino brucov, ki so stopili pred zeleno carstvo in pokazali „kup neznanja", a bili kljub temu sprejeti v študentske vrste. Kolektiv hotela je v sodelovatyu s štuaenti pripravil resnično lepo prireditev, ki je vsem gostom pognala kri po žilah. V programu je bilo povedanih mnogo aktualnih resmc v smešni obliki. Foto: J.RAKUSA šah Na brzoturnirju za prehodni pokal Trgovskega podjetja ,,Izbira" Ptuj za april je sodelovalo 2 2 igralcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Podkraj- šek in Bohak 17^5; Šegula in Majcenovič 16,5; Bozičnik (Kovinar Maribor) 16; Kneževič in Pernat 15; Čič 14; Mayr 1 3,'!; Pešl 11; Šeruga in Fridl 10; Markovič in Kubale 9,5; Srečkovič 7,5 točk itd. Zmagovalec je Podkrajšek, ki je v naknadnem dvoboju premagal Bohaka in s tem osvojil prehodni pokal. Preseneča odličen rezultat mladinca Stanka Šegule, ki je bil ves čas tekmovanja v vodstvu ter je popustil šele tik pred koncem tekmovanja. Štiričlanska ekipa Šahovskega društva Ptuj je v tekmovanju za pokal Maršala Tita na" področju Šahovske podzveze Maribor dosegla izreden uspeh z zmago nad zelo močno ekipo ŽŠK Maribor 2,5:1,5. Bohak je na prvi deski premagal letošnjega prvaka Maribora Mihevca, Šeruga pa rutiniranega Hočevarja. Majcenovič je remiziral z Guzelom, Podkrajška pa Je premagal Klemen- čič. Mihevc:Bohak (Kraljeva Indijka) 1. d4, Sf 6;2.c4,g6;3.Sc3,Lg7; 4. Sf3, 0-0; 5. g3, d6; 6. Lg2, cS; 7. 0-0, Sc6; 8. dS, SaS; 9. Sd2, a6; 10. Dc2, Tb8; 11. b3, bS; 12. Lb2, eS; 13. Sdl, Sd7; 14. f4, f5; 15. e4, De7; 16. efS, gfS; 17. Lc3, e4; 18. Se3, Ld4; 19. Tael, b4; 20. Lb2, Dg7; 21. Lcl, Sf6; 22. Khl,h5;23. Tgl, Tb7; 24. Sfl, Dh7; 25. Lb2, Tg7; 26. Dd2, H4; 27. gh4, Dh4; 28. l34, cd4; 29. Sc2, Sg4; 30. h3, d3; 31. Sb4, Sb7; 32. Sa6, Tf6; 33. b4, Th6; 34. Te3, Sf2+ Beli se vda. V polfinalu tekmovanja za pokal Maršala Tita na področju Šahovske podvzeze Maribor Je ekipa Šahov- skega društva Ptuj po ogorčeni borhi premagala ekipo Kovinarja iz Maribora in se uvrstila v flnale tekmovanja. ^ SD Ptuj: ŠK Kovinar (Maribor) 2,5:1,5; Bohak: P. Krajnc remi, Podkrajšek:Božičnik 1:0, Majceno- vič :Šibila 0:1, Šeruga:Slapriik 1:0. -bj- Dolgolasi Elvis Presley v Evropi Najbolj popularen ameriški pevec, Elvis Presley se je končno odločil za koncerte v tujini; verjetno po priporočilu združenja RCA (Radio Corporation of America) pri kate- rem snema in se je v zadnjem času našlo v škripcih zaradi upada prodaje gr. plošč na vseh področjih glasbe. Ker je Elvis med njihovi zvezdami še vedno najbolj popula- ren, tudi od njega naiveč priča- kujejo. Direktor prodaje RC:A je rekel: „Ne sme se izolirati od svojih oboževalcev, samo v Evropi bi lahko prodali okoli 500 milionov njegovih plošč". Elvis je pričel turnejo ta mesec in kot po tradiciji se je izognil Velike Britanije, v kateri ne želi priti niti kot turist niti kot izvajalec koncerta. Zraven držav v Srednji Evropi bo obiskal še az^ske države. Sedaj nosi dolge lase in ,.b^e" seje ločil od svoje žene Priselile Besulie, s katero ima hčerko Ana-Mario. Ker so ga imeli Amerikanci za vzor drugim razsipniškim pevcem in zvezdicam in ker je bil dober oče in skrben gospodar, večina meni, daje ta novica bila razglašena samo, da bi si pridobil nove simpatije med ženskim svetom, ki jih je izgubil, ko se je zvedelo za njegovo poroko, čeravno so jo predstavniki RCA pet let tajih. Se eno dejstvo je, ki da misliti, to je, da še naprej živi ob svoji , ločeni" ženi in hčerki. _ Nekaj hrvaških združenj se močno trudi, da bo uspelo pridobiti Elvisa za koncerte tudi pri nas v Ljubljani, 2Uigrebu, Sarajevu in Beogradu. 20 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila ig ZLATA POROKA V PTUJU Sredi, aprila je bila na matičnem uradu v Ptuju zlatoporočna svečanost. Po 50 letih zakonskega življenja sta ponovno stopila pred matičarja Jakob PETRNEK, roj. 19. 7. 1896 v Sedlašeku in Marija PERNEK, roj. 31. 1897 v Sedlašeku. Poročila sta se 29. januarja 1923 leta pri Trojici (Podlehnik). Zlatoporočenca sta doma v Sedlašeku št. 29. Imata 3 otroke, 5 vnukov in 4 pravnuke. Posestvo sta predala hčerki in zetu in živita pri njima. Zlatoporočencema ob jubileju iskreno čestitamo. Foto: Langerholc naša pisma MOJA SOŠOLKA Moja najboljša sošolka in prijate- ljica je Irena Toš. Živi v Trnovski vasi poleg staršev. Ima brata Dušana, s katerim se imata zelo rada. Darilo, ki ga dobi, venomer skrbno hrani. Je srednje postave, sivih oči, kratkih kostanjevih las. Ljudi, ki jih sreča, lepo pozdravi, kar mi je všeč. Tudi za zvezke in knjige zelo skrbi, da ima vedno čiste. V šoli ni med klepetavimi, saj je raje sama. Z mano gre velikokrat na sprehod. Tudi igrava se skupaj. Upam^ da bova še naprej tako dobri sošolki in prijateljici. Hudo bo, ko se bodo Toševi prreselili v Vitomarce. Toda, ostali bova še v naprej dobri prijateljici. Zofija Slaček, 6. c r., OŠ ,,Tone Žnidarič" Ptuj KNJIGA - MOJA NAJBOLJ- ŠA PRIJATEUICA Ko sem se naučila brati, sem spoznala, da je knjiga dober prijatelj otrok. Začela sem si jih izposojati v knjižnici. V naši knjižnici je bilo bolj malo knjig. Vendar so bile tiste zanimive. Ko sem začela hoditi v Ptuj v šolOj sem se vpisala v mladinsko knjižnico. Do sedaj sem prečitala že enainštirideset knjig. Štiri si bom še sposodila v mladinski knjižnici, potem pa bom hodila v šolsko knjižnico. Iz knjig sem se že mnogo naučila. Rada čitam knjige pisatelja Leopolda Suhodolčana, ker ga poznam. Zelo priljubljena knjiga mi je tudi Lepi janičar, ki jo je napisal Rado Murnik. Letos že šesto leto sodelujem za bralno značko. Vsako leto sem jo osvojila. Vsak večer čitam knjigo. V soboto, ko ne ^em v šolo, tudi zjutraj v postelji citam. Zdaj, ko se bo začela paša, bom lahko prečitala še več knjig. Knjige so moje najboljše prijatelji- ce. Majda Rpškar, 6. c, OŠ ,,Tone Žnidarič' , Ptuj POMAGALA SEM STARCKU Nekega dne sem, se sprehajala po mestu. Bilo je mrzlo. Ceste so bile zaledenele. V mestu je bilo malo ljudi. Prek ceste sem zagledala starčka. Hodil je zelo težko. Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je. Avtomobili so neusmiljeno vozili mimo njega. Tudi ljudje so hodili mimo njega. Nihče ni bil toliko dober, da bi mu pomagal na noge. Šolarji so se mu smejali. Stopila sem na cesto in pomagala starčku na noge. Starček se mi je zahvalil, ker sem imela usmiljenje do njega. Hotel mi je dati dinar, vendar ea nisem hotela vzeti. Starček je odšel proti domu. Otroci so se mi smejali, vendar niso imeli prav. Bila sem ponosna, ker sem storila dobro delo in pomagala starčku na cesti. Doma sem povedala mami in ^tudi ona je bila ponosna name. Božana Lovšin, 5. c raz., OŠ F. Osojnik, Ptuj GROZI NAM NEVARNOST ZASTRUPLJENEGA OKOLJA (Razmišljam) Čez nekaj stoletij bo človeštvo obsojeno na propad. Človek bo uničil človeka. Najbolj umazano okolje imajo: Nemčija, Amerika in Japonska. Te države bodo najprej propadle. Kje bo živel človek? Najprej bo moral človek zgraditi večstopenjsko raketo. V njej bo moralo biti dovolj vode, hrane zraka. Nato bi morali raziska primeren planet, kjer bo mogoč; živeti. Mbral bi vzgajati kultum rastline. Takrat ne bi smel več zida; tovarn ... Za sedaj bi moral človek čisti okolje ter spoštovati naravo. Mori bi razmnoževati iglavce in listavci Ti bi bili človekovi , zavezniki Ponekod ne vedo več, kaj ; narava . . . Sedaj bi lahko izvažali smeti raketami na kakšen nenaseljej planet, npr. pluton. Tam bi odpadi strohneU. Za strupene pline o zgradili rakete sesalce, ki bi plini odpeljale v vesolje, kjer bi izps reli . . . Zaenkrat pa nam ne preostane nii drugega, kot da skrbno čistimo ii negujemo naše okolje. i\leš Friedl, 5. a raz , OŠ F. Osojnik PRIJATEUICA SI JE ZLOMILA NOGO Ko sva iz prišle iz šole, | prijateljica šla k sosedom. Tam so i igrali otroci. Pri igri so teki Prijateljica je hitro skočila i zlomila si je nogo. Kričala je i klicala na pomoč. Pritekla je teta« jo dvignila in jo nesla v hišo. Tami jo oblekli in malo umili. Nato so) odpeljali v bolnišnico z rešilni avtom^ ki je pripeljal na nai dvorišče. Čez dva dni smo šli k njej, njet mama, sosed in jaz. Bila je vesel Prinesli smo ji šopek nageljnov i napolitanke. Ko smo se poslavljali, je bilo hudo. Odšli smo, ostala sama. Čez teden dni sva se zopet vide prišla je domov. Doma je mora dolgo ležati. Večkrat sem šla k nji Sedaj pa pridno hodi v šolo in uči. Dragica Dominko, 7,i OŠ ,,Tone Žnidarič," Pt EKSPRESNA TORTA Dobro vmešajte šest rumenjake in 1/4 kg sladkorja v prahu. Mešaj' z leseno žlico pribhžno pet minu Potem pridenite dve žlici limonine! soka, 20 g kakava ali nastrgar čokolade, 20 dkg zmletih orehov sneg šestih beljakov. Dobljeno maso pecite v nainaz nem in z moko posutem pekač' kot sleherno drugo torto. Medtem naredite sneg iz dV beljakov in 10 dkg sladkorja prahu. Pečeno torto namažite ste snegom in jo še za nekaj mim denite v pečico, da se preUv pos" in malce porumeni. Majšperk in Krapina vas vabita! v okviru XII. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, gostujeta v Majšperku, v nedeljo 6. maja 1973, ob 16. uri v Domu svobode GLASBENA ŠOLA IN NARODNI ANSAMBEL „Brača Benci" iz bratske občine Krapina. Program izvajajo ■ harmonikarski in pihalni orkester, zbor, solisti na harmoniki in kitari ter narodni ansambel „Brača Benci" iz bratske občine Krapina. Občina Krapina letos prvič sodeluje v srečanjih bratstva in prijateljstva. Z našo polnoštevilno udeležbo pozdravimo naše drage goste in prijatelje iz občine Krapina ter jim izrecimo našo prisrčno, tovariško in bratsko dobrodošlico! OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ jEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila 1973 STRAN 21 rezervirano za lutzena Dober den no lepi pozdrof! Moren van povedati, da sen zaj v totih pomladanskih dneh precik na teži gor vzeja. Ne ven kaj mi je tak hasnolo, čista zagvišno pa ven, da j6 tumi precik pripomoga tudi regvant, ki smo ga zodje cajte kuhanega, surovega, pečenega no še pohanega jeli. Vete moja Mica je super kuharca no ve nareti regvant na devet načinof. Samo jas sen tisti bogi vrag, ki moren po štireh kak krava po travnikih lezti no regvant nabirati. Zadnjič me je vidla pri toten deli ena mloda diklina pa me je pitala: , Stric Lujs, kaj se posete . . .? " Nareda sen muuuu, kak hujdi bik, malo navzkriž pogledna no ji nafsezodjo lepo odgovora, da si vitamine nabiran no, da mi je regvant za vroštvo dohtar predpisa. Za dvo dni sen sreča toto diklino z enin butleson kak sta notri v našo gošo lezla. Pita sen jo: ,,Diklina, si greš ti tudi vitamine nabirat . . .? " Ja, je rekla fsa rdeča v nos no Uca. Jas sen jo še opozora, da zaj na spomlod že kače po šumah strošijo no naj pasko mo, da je ne bi slučajno kokšni „z-got" piča . Da si nerno po samo jas jezika brusa, poslušajte, kaj nan je napisa Črni pokec iz okoUce Ormož, ki mi je v pismi priloža en iz cajtng izrezani članek z vejkin naslovon MOŠKI - POPOLNOMA ODVEČ- NA BITJA? Pikec tak piše: Drogi Lujs Najpret sprejmi praf lepe pozdro- ve, seveda, če si se živ. Tak, vidiš pred leti smo se borih za enakoprovnost žena, to pred por dnevi pa sen prešteja v reviji Poljubna tehnika, znanosti in amaterstva članek z naslovon Moški - popolnoma odvečna bitja? V toten članki tak piše: Slaba polovica prebivolcof zemle je moškega spola, pojejo pa zaneslivo več kak polovico razpoložlive hrone. Pri fsen ten ne rodijo potomcof in niti neso neposredno vklučeni v nadaljevoje človeške rase ... no članek se v token za moške zaničevalnen stili nadaluvle naprej . . . Veš Lujs, za tebe, ki pišeš, da maš 128 kil žive voge, mi- je jasno, da poješ za tri ženske. Nemren pa se sprijazniti z očitkon, da moški nesmo neposredno vključeni v razrnnoževoje človeške rase. Kak vidiš, nan moškin grozijo hujdi cajti. Jas te že gnes predlogan naj vsaj tebe zaščitijo za kokšni muzej, da do lehko ženske prihodnjih rodof vidle, kak je moško bitje zgledalo. Lepo te pozdrovlja Pikec Serbus Pikec! Pje s tistin člankon si me resen malo prestraša. Čista zagvišno ga je kokšni ded pisa, ženska pa že ne bi tak po moških vujdrihala. Saj veš, kak gre tisti ženski pregovor: Dedje vrag, pa brez vraga biti nemreš . Jas pa bi vseeno rad pita avtora tistega članka, kak un to misU, da moški nesmo vključeni v nadalevoje človeške rase. Ja krucu fiks, gdo pa so te „kindermaheri", če ne moški. Si ti lekič že vida ali pa pozna kero žensko, ki je od svetega duha spočela . . . Lehko se samo zgodi, da te nadomesti ,,dober" sosid . Drgačič pa sen jas Lujs prleški, popunoma za enakoprovnost med moškimi no ženskami no to tudi zagovorjan. Resen pa je, da momo pri obeh spolih hujdiče no engelčke z roglovi no brez jih. Toti puklasti svet je pač že tak nareti, da se moški no ženske „integrirajo" na fse načine. Poznamo ledicne integraci- je, zokonske integracije, prek krez plot skokaje no se pa še bi lehko našteva. Ti si predlaga, da bi bija jas najboj sposoben za kokšni muzej. Najlepša hvala za tokšno priznoje, samo moja Mica se veš s ten ne bi strijala. Pišeš tudi, da man 128 kil žive voge. Pozoba si omenti, da jas tejko vogan s štampeton no z omoro vred. Pojen resen za tri ženske, to pa še ne pomeni, da zavolo toga na moj račun gdo stroda. Jas se držin tistega pregovora: Kak pri jelu, tak pri delu. Resen pa je, da sen pri jelu rajši kak pri delu . . . Srečno. Fse fkup pozdrovla Lujs iz republike Prlekije. ČLANI SINDIKATOV! Ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju pošilja- mo vsem članom naših osnovnih organizacij sindikatov in njihovim izvršnim odborom članom samoupravnih organov ter drugim sodelavcem najiskrenejše čestitke, z iskreno željo, da veselo praznujejo praznik dela. MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V IN- DUSTRIJI OBČIN PTUJ IN ORMOŽ MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V KMETIJSTVU IN ŽIVILSKI INDUSTRIJI OBČIN PTUJ, ORMOŽ IN SLOVENSKA BISTRICA MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DE- LAVCEV OBČIN PTUJ, ORMOŽ IN SLOVENSKA BI- STRICA MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH OBČIN PTUJ, ORMOŽ IN SLO- VENSKA BISTRICA MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STO- RITVENIH DEJAVNOSTI OBČIN PTUJ IN ORMOŽ OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBE- NIH DEJAVNOSTI PTUJ BISTRIŠKI PLANINCI NA KOMEMORACIJO V GOZD MARTULJEK t v organizacijo Planinskega dru- štva IMPOL Slovenska Bistrica bo v petek. 27. aprila 7 3, odpotovala z avtobusom iz Slovenske Bistrice večja skupina bistriških planincev v Gozd Martuljk, kjer bodo pred spominsko ploščo smrtno ponesre- čenih planincev iz bistriške občine pripravili spominsko komemoracijo. S tem se bodo spomniU tragičnega dogodka pred 21 leti, ko je pet mladih bistriških alpinistov izgubilo življenje v steni Špika. VH JUTRI PRAZNOVANJE OF V ORMOŽU Jutri bo v počastitev dneva osvobodilne fronge slovenskega na- roda v Ormožu slavnostna akade- mija. Svečanost bo ob 9. uri v kinodvorani. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim družbenim delav- cem in nekaterim društvom podelili tudi srebrne značke osvobodilne fronte. v slavnostnem delu programa bo izveden posebni recital. Sodelovala bo tudi godba na pihala in združeni pevski zbori občine Ormož. MAJSKI DRAVSKI BRODAR- Jl PRIPRAVUENI Ptujski ljubitelji čolnarjenja bodo letos ob prvomajskih praznikih organizirali po Dravi več skupin iz Ptuja in Maribora, ki se bodo v čolnih napotile na potovanje na vodi. Še bolj zanimivo popotovanje pa pripravlja skupina ptujskih študen- tov in gimnazijcev, ki se bodo v juniju odpravili po Dravi do Donave in dalje do Črnega morja. Potovali bodo s čolni na vesla in upajmo, da bodo svoj potopis objaviU v našem Tedniku. 22 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 26. aprila i »TUJINA Ml JE VZELA VEČ, KOT Ml JE DALA...« Nikoli več se ne vrnem nazaj, pa če mi dajo dva tisoč mark na mesec. To so besede moža, ki je devet let živel, kot pravi, kar dobro v tujini, doma pa je imel ženo in tri otroke. Sedaj žene ni več, ostali so mu le materine ljubezni željni otroci. Kako je le vse to zmogla, se sedaj sprašuje mladi mož, ki tava po svetu ves strt. Ne joka, iz njegovih oči pa je videti, da se mu nekje v globini solzijo. Kako je zmogla vso to delo z otroci, hiša, vrt, služba in vsa ta le- ta? Skesano mladi mož priznava vso zgodbo, kot bi se s tem hotel opravi- čiti njej, ki ga več ne sliši. Tujina me je zamikala. Najprej sem sklenil ostati šest mesecev, potem še par mesecev in še par in tako seje nada- ljevalo devet let. Domov sem priha- jal le na obisk. Dostikrat meje žena prosila: ostani, ostani poleg nas, ni- koli ne občutiš, koUko je dela in skrbi z otroci, ki jim je treba vsako jutro pripraviti zajtrk, vsak dan kosi- lo, večerjo, oprati, zašiti, odpraviti v šolo in to vsak dan znova. Nisem te- ga občutil, videl sem le vse urejeno, vse pospravljeno, vse v najlepšem re- du, kadar sem prihajal in tudi odha- jal. Sedaj se vprašam, kako sem mo- gel biti tako krut. Potem seje zače- lo, dober zaslužek v tujini, svoj avto- mobil, proste sobote in nedelje . . . vse priznava mladi mož. Nekdo od domačih, kijih v tujini ne manjka, je moje početje sporočil družini. Zeno je strlo, začela si je iskati družbo. Takrat sem ji zameril, danes vem, da ji tega ne bi smel. Vedno je bila sama z otroci, želela si je druž- bo, želela se je z nekom vsaj pogo- varjati. To je trajalo nekaj let. Po tem sem se vrnil. Prijateljsko sva se z ženo ponovno dogovorila, da poza- biva na preteklost, se posvetiva otro- kom in zaživiva znova ... pa je pri- šlo kot z neba: bolezen, smrt ... ne more verjeti mladi mož, daje vse to resnično. Kljub temu, kar je bilo med nama, moram priznati, da sem jo imel vedno rad. Kam se obrnem v hiši, vse je tako prazno, le njene obleke so ostale. ,,Očka, če človek izgubi mamico, izgubi vse na svetu", mi ponavlja najstarejši sin, ki mu je komaj enajst let. Sedaj komaj vem, ktg sem imel. Tako pridne, tako delavne, tako le- pe, mladostne žene ne bom nikjer več srečal. Sedaj komaj vem, kaj je pomenila meni, kohko je bila vredna najinim otrokom. Mladi mož ostaja odprtih oči in ust, kot bi' čakal na odgovor, zakaj se je to moralo zgoditi ravno njemu, ki v svojem brezskrbnem življenju nikoli niti pomislil ni, da kruta uso- da lahko zadene tudi njega . . . MEDOBČINSKI ODBOR OBČINSKIH SVETOV Z\'i[7[ SINDIKATOV HRVATSKE IN ZVEZE SINDIKAro\ SLOVENIJE OBCIN CAKOVEC, KOPRIVNICA, KRAPI NA, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN VARAŽ DIN POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE, $j POSEBEJ PA VSEM PREBIVALCEM SODELUJOČIH Ofi. CiN, ISKRENE ČESTITKE IN NAJLEPŠE ŽELJE 2a VESELO PRAZNOVANJE DELAVSKEGA PRAZNIKA 1 MAJA IN Xn. SRECANJ BRATSTVA IN PRIJATEU STVA! jednik — Četrtek, 26. aprila 1973 stran 23 Nevarno milo Inačice mila, kot sredstva za pranje in čiščenje, so poznali že mnogi narodi pred našim štetjem. Milo je še do dandanašnjih dni ostalo najbolj razširjeno čistilno sredstvo in sredstvo za telesno higieno. Ameriško združenje AMA (American Medical Assosiation) in nekateri angleški medicinski institu- ti pa so pred nedavnim svet opozorili, da je milo zelo nevarno, kajti zraven odUčnih čistilnih last- nosti tudi odlično prenaša vse vrste bakterij, kUc, virusov in drugih mikroorganizmov. Ce si pred vami umiva nekdo roke, ki jih ima okužene s človeku nevarnimi mikro- organizmi, se boste okužili tudi vi. Milo ni nevarno in uničujoče za mikroorganizme, razen če kot doda- tek vsebuje razkužila, tega pa dodajajo samo specialnim medicin- skim milom. Iz tega sledi logičen zaključek, da naj vsak človek uporablja svoje milo, prav tako kakor zobno krta- čko in naj se ne umiva z drugim milom. V javnih lokahh, straniščih, vlakih in podobno pa je potrebno vpeljati avtomate za strganje mila za vsakogar posebej ali pa tekoče milo. V Jugoslaviji je najbolj razširjeno razkužihio milo TRIM (MMM), vendar še to ni popolnoma zaneslji- vo. Predvsem si moramo zapomniti, da je milo samo čistilno sredstvo, ki s pomočjo tekočine odstranjuje umazanijo, nikakor pa ni čistilno sredstvo v smislu odstranjevanja mikroorganizmov, niti ni razkužilo, temveč prenaša okužbe in bolezen- ske klice!