GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NAOSTR. > IbLUKON IT. 19« ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANU PTUJ BlbV. MJW333m UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV Nfi VRAČAMO ^ «. TISKA MARIBORSKA r!SKARNA Cena din 8.— §tcv. 32 — Leto V. PTUJ, 8. avgusta 1952 Ko se je v Egiptu kralj Faruk ne- pričakovano odpovedal prestolu in je v Perziji znova prevzel upravljanje dežele »sovražnik Velike Britanije 5,1,. i.v dr. xvi^b^ux^, so v i-«naoim pd tudi v Washingtonu takoj izjavili, da gre zgolj za »notranja vprašanja« obeh držav, ki dosedanjega toka dogodkov v obeh deželah ne bodo izprememlL Vendar te ugotovitve morda drže za Perzijo, nikakor pa ne za vroča egip- tovska tla. V Veliki Britaniji se že uradno krogi z bojaznijo ozirajo na sleherni korak, ki ga namerava storiti egiptovska vlada v duhu onih zahtev, ki jih je ob dr- žavnem prevratu postavil general Na- gib bej. Egiptovska vlada je že zaple- iiila ogromno Farukovo imetje, ki je obsegalo poleg štirih palač še okrog sto tisoč hektarjev plodne zemlje. (O denarju, ki ga je naložil v tujih ban- kah, in ki presega 20 milijonov egip- tovskih funtov, doslej še ni nobenih odločitev.) Borba proti pokvarjencem v vojski in državni upravi se je že pričela. O tem pričajo tudi »čistke«, ki jih je po lastni preudarnosti pričela največja egiptovska stranka Vafd med svojimi vrhova, da bi se — kot trde v Kairu — pozneje lažje dokopala do ve- čine v parlamentu in morda celo do vladnega stolčka. V Londonu so v tej zvezi sodili, da bo prišlo kmalu do ne- sporazuma med vafdisti in sedanjim vladnim predsednikom, oziroma gene- ralom Nagibom. Toda izjave generala Nagiba, da se strinja s prizadevanji Ali Maherjeve vlade in da je iz raz- govorov z vafdističnim prvakom Nahaz pašo spoznal, da se osebno strinja z nameni sedanje egiptovske vlade, so te pomisleke kaj hitro odpravili. Medtem ko se ameriški, uradni krogi bolj zanimajo za odnos nove vlade do predvidenega poveljstva za srednji Vzhod, kamor naj bi se slednjič tudi vključil Egipt, pa se v Londonu boje ostrejšega kursa zoper britanske čete na področju Sueškega prekopa. Boje se, da bo general Nagib uvedel slej- koprej diktatorsko oblast, ki bo tudi »dostojno« zastopala protibritansko li- nijo. Pričakovanja, da bo prišlo do medsebojnih pogajanj glede nerešenih vpra.šanj (vprašanje Sueza in Sudana), so po vsem tem sodeč vsaj za sedaj padla v vodo. Perzijski vladni predsednik dr. Mo- sadik je popolnoma prevladal s svojim v^plivom v parlamentu. Parlamentarni predsednik je i>ostal verski fanatik Ko- šani, s pomočjo katerega se je Mosa- dik znova dokopal na predsedniško mesto. Dosegel je nadalje, da so za- plenili imetje bivšega predsednika Sul- taneha, ker je povzročil smrt večjega števila Mosadikovih pristašev. Perzij- ski vladar (šah) sme v bodoče spreje- mati tuje predstavnike samo z dovo- ljenjem dr. Mosadika in se čuti sedaj kakor uieta zver v kletki. Parlament je nadalje odobril Mosadiku za dobo šestih mesecev, da po svoji uvidevno- sti izvede gospodarske in finančne re- forme ter reši na ta način deželo brez- poselnosti in lakote. Sedaj se pogaja za pomoč Mednarodne banke za raz- voj, po nekaterih njegovih izjavah pa bi sodili, da je pripravljen tudi na anglo-perzijska pogajanja. K temu ga je napotila že svoj čas ameriška vlada, podobne napotke pa je najbrže sprejel tudi sedaj. V Trstu se iz drieva v dan bolj čuti delovanje novih italijanskih direktor- jev v civilni upravi anglo-ameriške vo- jaške uprave. Pojavljajo se obrazci z italijanskim grbom in napisom »Repu- blika Italija«, četudi je uporabo itali- janskih tiskovin s posebno določbo le- ta 1947 prepovedal poveljnik anglo- ameriške cone. Italijanski in njim pod- rejeni tržaški iredentisti ee na vso moč trudijo, da bi pred svetovno javnostjo čim prej pokazali cono »A« kot svojo navadno provinco. S tem v zvezi je tudi zapostavljanje slovenskega tiska, ki ga čuti predvsem edini odločni borec 2a slovenske pravice v Trstu »Primor- ski dnevnik«, medtem ko se na zahteve slovenskih staršev glede novih sloven- skih šol v anglo-ameriški vojaški upra- vi sedaj sploh nič več ne zmeni. Jasno Pa je, da takega stanja slovensko pre- bivalstvo ne bo moglo več prenašati in da bo moralo dobiti zadoščenje pri oblasteh, ki upravljajo to področje kljub Svojemu popuščanju imperialističnim italijanskim željam v imenu OZN. Po vesteh iz Budimpešte pripravljajo ^ Baranji novo Izselitev. Tokrat bodo ^jeli predvsem židovske družine. Spi- ske izseljencev so že naredili, obsojenci Pa v strahu pričakujejo vsako noč, da se bodo pojavili odredi tajne policije s svojimi temnimi avtomobili. V mestu ^onolulu so se te dni sestali zunanji 'i^inistri tako imenovanega pacifiškega pakta — ZDA, Avstralije in Nove Ze- landije. Med sklepi, ki so jih doslej sprejeli, je eden najvažnejših, da v ^lanstvo ne bodo sprejeli nikogar več. S tem so zadovoljili željam Avstralije, da ^sj avstralskega agresorja Japonsko v P^kt ne vključijo. Zahodna Nemčija Je ^ova spožila vprašanje Porurja, katere- mu se nikakor ne mara odreči, vsaj pod takimi pogoji ne, kakor si zamišlja Francija, ki sedaj po pogodbi s porur- sko vlado izkorišča njegova rudna bo- gastva. Korejska pogajanja so znova zašepala in ni nikakih izgledov za sko- rajšnje podpisovanje premirja. »Agil- nejši« pa so postali naši kominformi stični sosedje, posebno Bolgari, ki sku- šajo z vtihotapljanjem svojih agentov v naše obmejne vasi izzvati nerede Vendar se njih nakane niso posrečile. Potrebna je reorganizacija vinogradniškega zadružništva v zvezi 8 splošno reorganizacijo na- šega zadružništva, o kateri se zadnje čase toliko piše in govori (odprto pismo CK KPJ vsem organizacijam, plenum OF in občni zbor republiške zveze kmetijskih zadrug) se mi zdi nujno postaviti v javno diskusijo tudi vprašanje nadaljnega obstoja dveh za- družnih podjetij v ptujskem okraju. V mislih Imam Vinarsko zadrugo In Za- družno založno klet, podjetje OZKZ, oziroma OZZ. Obe podjetji nosita zadružno firmo, vendar imata po mojem mnenju v svojem bistvu prav malo skupnega z resnično socialistično zadružno mislijo, kakršno so nam nakazali omenjeni fo- rumi. Vinarska zadruga dela še danes po Istih principih, kot leta 1939, ko je bila ustanovljena s pomočjo klerikalnega kapitala, ki je imel z ustanovitvijo za- druge tudi svoje posebne račune; bavi se predvsem z odkupom, šolanjem in prodajo vina ter deloma s preskrbo reprodukcijskega materiala (galica, apno, trs je), kar jo spreminja v svojem bistvu v navadno trgovsko podjetje (ali ni smešno, da dobavlja galico Vi- narska zadruga in jo prodaja preko svojih nakuE>ovalcev, v sosednji ali celo isti hiši pa dela tudi trgovina splošne kmetijske zadruge, ki prav tako prodaja galico?). Skratka, mislim da seje način dela Vinarske zadruge pre- živel (čeprav s tem nočem trditi, da ni zadruga v preteklosti opravila svoje pozitivne in našemu gospodarstvu ko- ristne naloge) in da je za to zadnji čas, da se poišče nova, sodobnejša sociali- stična pot. Po dosedanjem načinu poslovanja pa imam občutek, da tudi Zadružna za- ložna klet nI mnogo na boljšem. Vprašam se, aH smatrajo tovariši iz vodstva tega podjetja, da jim daje upravičeno pravice do zadružnega na- slova dejstvo, da izplačujejo kupljeno vino preko splošnih kmetijskih zadrug in tam odvajajo za ta mešetarski posel 0,50—0,75 din provizije od litra? Ali ni to še zdaleka bolj kot Vinarska zadruga trgovsko podjetje, ki nosi vsaj za en- krat popolnoma neupravičeno zadružno firmo. Ali je v skladu z načeli naše socialistične demokracije, da je bilo organizirano zadružno podjetje, ne da bi o njegovih ciljih, metodah dela itd. obširno razpravljali s člani kmetijskih zadrug, katerih podjetje bi naj to bilo. Ali ne smrdi vse to po starem, admini- strativno-birokratskem poslovanju te bivše OZKZ, o kateri je bilo že to- liko povedanega? Ali se ne zdi vsem, ki jemljejo vpra- šanje zadružništva resno in čutijo v njem enega osnovnih temeljev naše graditve socializma, do skrajnosti praV; smešno, da imamo v Ptuju dvoje pod-' jetij, ki obe nosita zadružni naslov in; se bavita obe z odkupom in prodajo vina? Mogoče bo tu rekel kdo — konkurenca je vedno dobra. To je res, toda poglejmo, ali je obstoj dveh takih podjetij pameten in naši zadružni mi- sli koristen. Ce namreč hočemo, da to ne bodo navadna trg. podjetja, temveč zadruž. trgovska podjetja, potem je nujno, da postanejo to podjetja tistih splošnih kmetijskih zadrug, oziroma njihovih vinogradniških odsekov, v katerih de- lokrogu je proizvodnja vina osnovna gospodarska panoga. Mislim, da imamo takšnih zadrug v območju Ptuja 10. S tem bi prenehalo dvcjno zadružno član- stvo, ki je danes popolnoma nesmisel- no, podjetje pa bi postalo res pravo zadružno trgovsko podjetje, ki ga bo vodil upravni odbor, izvoljen od dele- gatov vinogradniških odsekov splošnih kmetijskih zadrug, ki bodo podjetje osnovala ter mu tudi v celoti s svo- jim premoženjem, vlogami članov in njihovo garancijo dala finančne vire in jamčila za potrebne kredite. To podjetje se bo seveda moralo v kon- kurenci z ostalimi podobnimi podjetji boriti za to, da bo doseglo na trgu čim ugodnejše cene in tako tudi pla- čevalo odkupljeno vino po najugod- nejših cenah. Pri tem bo seveda nujno ustvarjalo tudi dobiček, ki pa ga bo upravni odbor na osnovi statuta pod- jetja razdeljeval po vloženi količini in kvaliteti vina vinogradniškim odse- kom; ti ga bodo morali uporabiti iz- ključno za dvig našega vinogradništva (nabava mehanizacije, urejanje vzor- nih vinogradov, trsnic, šolanje kadra itd.). Na ta način se bodo okrepile splošne kmetijske zadruge, ki bodo soudeležene tudi na eventualnih ustvar- jenih devizah. Poleg tega pa bo od- pravljeno tudi sedanje smešno stanje, da splošne kmetijske zadruge na ob- močju Haloz na pr. s svojim osnovnim produktom — vinom — soloh nimaio opraviti in je za to seveda nujno, da so več ali manj samo trgovine, do ka- terih pa člani ne čutijo posebnejja in- teresa. Z osvojitvijo tega predloga, ki je popolnoma v skladu s splošno linijo našega nadaljnjega gospodar- skega razvoja In z borbo za socialistič- no demokracijo, je seveda obstoi dveh podjetij v Ptuju goli nesmisel. (Vinar- ska zadruga v Ormožu naj postane zadružno trgovsko podietje kmetijskih zadrug ormoškega okoliša na istem principu.) Čimprejšnja združitev obeh podjetij v enotno zadružno trgovsko podietje omenjenih 10 zadrug je zara- di bližajoče se trgatve in s tem glavne odkupne sezone kričeče nujno in ne- odložljivo. Ce je res kaj na tem, o čemer nekateri poznavalci prilik go- vore, da je namreč močna zavora re- šitvi tega problema vprašanje, kdo bo v zadružnem podjetju uslužben in kdo bo izgubil ta ali oni naslov, potem bi rekel sledeče: tisti bo ostal, ki je bolj sposoben in ki je s svojim dosedanjim delom pokazal, da hoče vložiti vse svoje znanje in sposobnosti za procvit vinogradništva in kmetijskega zadruž- ništva sploh. Torej še enkrat: enotno zadružno trgovsko podjetje z vinom, ki ga ustanovijo in financirajo kme- tijske zadruge oziroma njihovi vino- gradniški odseki (ne pa OZKZ). Vodi ga upravni odbor, ki ga izvolijo dele- gati splošnih kmetijskih zadrug, ki so podietje ustanovili. Podjetje se bori, da doseže čim boljše cene, ves odkup in izplačevanje pa se vrši preko vino- gradniških odsekov, ki za to ne dobijo mešetarskih procentov, temveč so t>o vloženi množini in kvaliteti vina de- ležni na ustvarlenem dobičku, ki ga uporabilo izključno za pospeševanje vinogradništva. Vse ostalo (vprašanje rennjdnkciiskeea materi^l^V na n^^r rešujejo vinogradniški odseki, ki bodo po potrebi imeli v okviru OZZ tudi svoj osrednji vinogradniški odbor in si ustanovili tudi centralno trsnico. Gori obdelani problem, kot že re- čeno, zahteva rešitve. Ce ga prizadeti v najkrajšem času ne bodo sposobni spraviti z mrtve točke, potem bo mo- ral Okrajni ljudski odbor v Ptuju v korist razvoja našega zadružništva in \inogradništva z zakonitim odlokom postaviti stvari na nove temelje! Do nadaljnjega sečnja lesa ni dovoljena V zadnjem času je izsekavanje goz- dov zavzelo tak obseg, da je ogroženo pravilno In smotrno izkoriščanje gozdov. Prekomerni poseki ogrožajo že osnovne gozdne fonde, poseki zadnjega časa pa presegajo v veliki meri že normalni letni prirast, vsled česar lahko na- stane nepopravljiva gospodarska škoda Zaradi tega se do nadaljnjega sečna dovoljenja za posek v nedržavnih goz- dovih in v tistih državnih gozdovih, ki so v upravi državnih organov izven gozdnih gospodarstev, ne bo izdajala. Prošnje za posek &e do preklica tega začasnega navodila ne bodo reševala. i»3s, ki je bil na podlagi pravomočni> sečnih dovoljenj že odkazan za posek, smejo do preklica kupovati samo repu- bliška podjetja (LIP, Slovenija-les In Kooperativa) oziroma tudi kmetijske zadruge, ki pa smejo les prodajati na- prej samo republiškim podjetjem. Rdeči križ sDoroča: Nemški urad za obveščanje svojcev padlih vojakov nemške vojske v Ber- linu išče svojce ali sorodnike nasled- njih padlih ali pogrešanih vojakov: 1. svojce Antonič Antona, roj. 5. 10. 1920 v Pavlovcih? Hajdina pri Ptuju? 2. svojce Horvat Ivana, roj. 4. 11. 1920 v Markovcih, zadnji naslov: Za- bovci 85, Markovci, Ptuj — očeta Hor- vat Franca: 3. svojce Horvat Jurija, roj. 3. 11. 1926, zadnji naslov Spuhlje 89 b, Ptuj — očeta Horvat Ivana; 4. svojce Hrušič Franca, zadnje bi- vališče Lovrenc, okraj Ptuj; 5. svojce Rodošek Konrada, roj. 16. 1. 1926, zadnje bivališče Zgornji Velovlak, Ptuj — očeta Rodošek Antona; 6. svojce Tumšek Gregorja, roj. 17. 10. 1925 v Slovenji vasi, zadnji naslov: Siebendort! 20 ;?) Ptuj. Prosimo sorodnike omenjenih voja- kov, da se čimprej javijo pri Okrajnem odboru rdečega križa v Ptuju. Njihove točne naslove bomo potem sporočili nemškemu uradu za obveščanje svoj- cev padlih ali pogrešanih vojakov, ki bo poslal družinam stvari njihovih padlih ali pogrešanih članov. Spremljajmo delo društva rezervnih oficirjev 2e precej časa je, odkar so si re- zervni oficirji v ptujskem okraju orga- nizirali svoje društvo. Namen tega dru- štva je, da svoje člane združuje, goji tovarištvo in jugoslovanski patriotizem ter da usposablja rezervne oficirje v vojaških vedah, da bodo pripravljeni, če bo treba braniti domovino. Oficirji so se v velikem številu od- zivali povabilu na ustanovni občni zbor, kjer so si tudi Izvolili svoj odbor. Re- zervni oficirji v Ptuju so si v okviru odbora ustanovili svoj pododbor za čla- ne v Ptuju in okolici. Pododbor je za- čel z delom, predvsem s praktičnimi vajami na terenu In s predavanji iz vojaških strok. Vsakih 14 dni imajo njegovi člani vojaško vajo ali pa pre- davanje. Večina tov. rezervnih oficirjev se je z voljo do dela vključila v društveno delo. Te tovariše vidimo pri vseh vajah, povsod radi pomagajo in so tudi sploh disciplinirani člani in dobri tovarkši. Zal pa nekaj tovarišev še vedno ne ra- zume velike važnosti, ki jo ima Dru- štvo rezervnih oficirjev v naši družbi. Čeprav so bili večkrat pozvani, da naj uredijo svoj pristop v dništvo s plača- njem članarine in izpolnitvijo pristojne kartoteke, se ti tovariši — k sreči so le manjšina — do sedaj še niso zavedli, da s svojim zadržanjem zavirajo delo Društva rezervnih oficirjev. Tudi pri vajah na terenu teh tovarišev ni videti. Društvo rezervnih oficirjev se bo prav zato še bolj trudilo, da bo v društvu vladalo veselje do dela, disciplina in pravo tovarištvo. Zato pozivamo vse tovariše, ki so nam dosedaj pomagali, pa še bolj one, ki se niso Izkazali, da se še bolj vključijo v društveno delo, predvsem uredijo svoje obveznosti do društva In postanejo njegovi disciplini- rani člani. Društvo razglaša svoja obvestila za- časno na oglasni deski OF pred MLO v Ptuju, v kratkem pa bo dobilo svojo oglasno desko. Uspešen potek iluorograiiranja Fluorografska akcija poteka v pta]- skem okraju nad vse zadovoljivo. Nekaj zastoja je povzročila nepričakovana okvara enega aparata, ki je delal na le- vem bregu, ki pa Je že popravljen ter že nadaljuje z delom. Zamujene terene bo obiskal po tem, ko bo v naprej do- ločenem času obdelal predvidene kraje. Aparat, ki je začel z delom na desnem bregu je že obdelal prebivalstvo občifc Lešje, Makole, Zetale, Podlehnik, Le- skovec in Cirkulane, te dni pa je v Za- vrču in okolici. Ljudstvo Je v ogromni večini pravil- no razumelo pomen in namen te letos najvažnejše zdravstvene akcije. Povsod se je odzvalo vabilu k fluorografiranju skoraj 100 odstotno, tako da lahko oce« njujemo dosedanji potek akcije kot po- polnoma uspel. Najvzomejša organiza- cija Je bila Cirkulanah, kjer ni iz- ostal nikdo. Kot rečeno, Je nastal zaradi okvare aparata, ki Je začel z delom na levem bregu, zastoj ter so tukaj pregledani šele kraji v občinah Ptuj (deloma), Vur- berk in Destemik. Skupno je tako pre. gledano v okraju že okrog 20.000 ljudi. Pred dnevi si Je ogledal delo in orga- nizacijo fluorografskega pregledovanja član delegacije iz Burme, ki Je obiskala Jugoslavijo ter se o vsem pohvalno izrazil. Gostinski obrati okraja so ustanovili svojo zbornico Gostinska mreža ptujskega okraja je dokaj gosta, saj obstaja 106 obratov v raznih sektorjih. To je razumljivo če upoštevamo naravne pogoje za turizem in gostinstvo, ki so v okraju. Da pa bi bili ti pogoji s strani gostinstva še bolje izkoriščeni, je potreben njegov splošen dvig. Strokovna organizacija bo te na- loge laže in uspešneje reševala, kakor jih je dosedanje Združenje ter preje še Uprava za turizem in gostinstvo pri Po- verjeništvu za trgovino. Ustanovna skupščina gostinske zbor- nice je bila 24. julija v prisotnosti se- kretarja OK KPS tov. Tramšeka, člana Sveta za gospodarstvo tov. Ogorelca, direktorja Okrajne zadružne zveze tov. Vobiča ter 63 članov dosedanjega Zdru- ženja gostinskih podjetij. Zbranim je pomen ustanovitve go- stinske zbornice predočil tov. Ogorelec, nje važnost pa je poudaril sekretar tov. Tramšek. Navzoči so izvajanju obeh so- glasno pritrjevalL Skupščina je izvolila predsednika upravnega odbora tov, Arbesa ttreb-1 no. da o začetem problemu spregovori! še kak objektiviii gospodarstvenik, bo-i disi s področja Haloz ali pa iz vrsti mcrodajnih okrajnih gospodarskih or-i ganov. O dopustu pred potekom odpovedi Svet za ljudsko zdrav.stvo in socialno ' politiko pri Vladi FLRJ je izdal k čl. i 12 Uredbe o materialni oskrbi sledeče j pojasnilo glede izkoriščanja rednega letnega dopusta oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju. Ce je delavec ozir. uslužbenec brez svoje krivde začasno ostal izven de- lovnega razmerja in je izpolnil pogoje za redni letni dopust, mu mora pod- jetje ali urad ozir. ustanova omogočiti, da izkoristi dopust še pred potekom odpovednega roka. To se pravi, da podjetje ali ustanova takega delavca ozir. uslužbenca razreši dolžnosti toliko dni pred potekom odiJovednega roka, kolikor dni dopusta mu pripada. Pre- jemki pa se mu Izplačajo do poteka odpovednega roka. Ce podjetje ali usta- nova takemu delavcu ali uslužbencu ne omogoči, da bi pred potekom od- povednega roka izkoristil dopust, je podjetje dolžno plačati odškodnino za neizrabljeni letni dopust in to za 14 dni. V slučaju, da delavec ozir. uslužbe- nec, ki brez svoje krivde ostane za- časno izven delovnega razmerja, do po- toka odpovednega roka ni izpolnil po- gojev za redni letni dopust, ne pride v poStev za dopust, Če pa delavec ozir. uslužbenec dobi ponovno zaposlitev, mu pri novem de- lodajalcu pripada pravica do dopusta, seveda ne v koledarskem letu, v kate- rem je bil zaposlen, temveč v nasled- njem letu. V tem pogledu se šteje, da delavcu ozir. uslužbencu delovno raz- merje pri prejšnjem delodajalcu ni pre- nehalo glede pravic, ki so odvisne od delovne dobe. Vse to velja pod pogo^ jem, da se je delavec ozir. uslužbenec v času brezposelnosti redno in pravilno javljal pri posredovalnici za delo. Člani družine začasno nezaposlenega delavca ozir. uslužbenca imajo pravico do izkoriščanja ugodnosti za vožnje na letni dopust, če imajo legitimacijo za znižano vožnjo. Legitimacijo potrdi po- sredovalnica za delo namesto deloda- jalca In KSS kot sindikalna podiTižnica. PostopeK pri odpovedih Zelo pogosto se pojavljajo primeri, ki pričajo o tem, da ni Jasno, kdo je upravičen In dolžan odločati o odpo- vedih. Zato dajemo tozadevno pojasnilo. Mnogi prizadeti vlagajo pritožbe zo- per odpoved na Republiško državno arbitražo O odpovedih odloča samo arbitraža pri OLO ali pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS. Kdaj Je pristojna Okrajna, kdaj Ronubliska arbitraža? N. pr. podjetje namerava odpovedati službo 10 delavcem in 2 uslužbencema. Vzemimo, da ic KSS pristal, da »e od- pove 5 delavcem in 1 uslužbencu. Tem 6 osebam podjetje lahko odpove. Vsaka Izmed teh 6 oseb pa se lahko pritoži na Okrajno arbitražo — ne na Repu- bliško. V slučaju, da podjetje vztraja, da se odpove še ostalim 5 delavcem in 1 uslužbencu, mora podjetje pred odpo- vedjo predlagati Republiški arbitraži, da odloči, kateri izmed teh G oseb se ne sme odpovedati, fiele tedaj podjetje lahko odpove. Toda ta oseba nima pri- tožbe niti na Okrajno niti na Republi- ško arbitražo. Cc pa Arbitraža odloči, da se neki osebi ne sme odpovedati, ji podjetje sploh ne more odpovedati. Vzemimo, da je Krajevni sindikalni svet pristal, da se odpove 8 delavcem in 1 uslužbencu. Tem delavcem in uslužbencu podjetje lahko brez nadalj- njega odpove. Vsak prizadeti ima pra- vico pritožbe na Okrajno arbitražo (ne na Republiško). Glede ostalih dveh delavcev in enega uslužbenca mora podjetje, preden od- pove, predlagati Republiški arbitraži, da odloči, kateremu se sme ozir, se ne sme odpovedati. Iz vsega tega sledi, da Republiška arbitraža odloča samo takrnt. kadar naj se odloči, že preden se odpove. Za vse pritožbe je pristojna e ig stranka rediti niti kur, niti zajcev, l^aj šele svinje. Sedaj pa, ko je za ptuiskj muzej vedno večje zanimanje s stra- ni domačih in inozemskih obiskoval, cev, so napravile stranke na Domini, kanskem trgu pravo smetišče in gnoj, no jamo svinjskih odpadkov. Te od- padke imajo po drvarnicah skupno s svinjami že nad tri mesece, ker nima, jo drugje prostora. Obenem pa se na teh odpadkih redijo miši in podgan**, ki jih pred leti na Dominikanskem trgu sploh nismo poznali. Lani jo ^go- Jlteljica'^ svinj tov. Kamplova ob prili, iki, ko je izpustila svinjo na dvorišče in Je svinja pustila odpadek ter na opozorilo stranke, da naj ga odstrani, izrazila sledeče mnenje o svinjskih od- padkih: »če nimaš .putra*. pa si lahko ta odpadek namažeš na kruh!« Letos imajo stranke, ki posedujejo svinje, vsak večer sestanek in obroku- jejo vsakega, ki gre mimo njih. češ da je ta tisti, ki jih je dal v časopis. Naj- bolj pa obrekujejo seveda Koledniko- ve, Potočnikove in Fridlo\'e zato. ker so si že leta in leta v stalnem nasprot- stvu zaradi teh svinj. Vse ostale stran- ke .se zgražajo nad njihovim početjem, toda le-te mislijo, da so one hišni go- spodarji, pri tem pa ne spoznajo, ka- ko slabo higienske posledice lahko pri- nese njihova malomarnost. Joiica Potrč, Ptuj, Dominikanski trg I| PoŠta na Polenšaku ne more biti trgovina z jajci in tobač- nimi izdelki Polenšak, 24. julija (Vet). Po daljšem opazovanju In razpravljanju o donosnem drobnem trgovskem poslu Gracer Matilde, upravnice tukajšnje pošte in bivše trgovke, Je treba spre- govoriti besedo, dve tudi Javno, da ne bi še dalje trpel ugled pošte in Kme- tijske zadruge in da« ne bi od tega Gracerjeva še dalje imela koristi. Dolgo ni moglo ostati prikrito, da Je Gracerjeva na pošti nakupovala od kmetovalcev Jajca in v zameno zanje jemala od KZ v odsotnosti poslovod- kinjc KZ tobačne izdelke ter jih pro- dajala »zanesljivim« odjemalcem. Vsa- komur Je bilo Jasno, da tega nI delala iz človekoljubnosti ali mogoče iz vne- me za razvoj zadružnega gospodarstva, temveč iz svojega pohlepa po izrednih zaslužkih, ne glede na to, da bo za- radi nje trpel ugled pošte in Kmetij- ske zadruge. Ta trgovina z jajci in ci- garetami se ni mogla vršiti molče. Gra- cerjeva Je načrtno, počasi in previdno pletla pajčevino nezaupanja mod de- lovnimi ljudmi, da KZ ni tako po- žrtvovalna za ljudstvo kot je bila ona kot trgovka, da so lahko ljudje v nje- ni trgovini dobili vse in ob vsakem času dneva in večera in da so ji pu- stili za to uslužnost tudi nekaj zaslu- žiti. Ni čudno, da smo na občnem zbo- ru KZ Polenšak slišali predloge za privatno trgovino na Polenšaku, katera naj bi bila vedno odprta ... Na Polenšaku je dovolj ljudi, ki so že ocenili Gracerjevo iz Časov '»veli- kega rajha«, ko je bila še trgovka v Središču, in njene načrte iz sedanjosti ter jim ne bo težko tega početja pre- prečiti, zlasti še, če Jih bodo podprli še poštni predstojnik in zadružni od- borniki. Napredek prostovoljnega gasilskega diustva Stojnci Stojnci, 27. julija (OT). Danes je bil v Stojncih gasilski nastop in po njem prosta zabava, katere se je udeležilo lepo število vaščanov, pa tudi obisko- valcev iz drugih krajev. Okrog 15. ure je bil začetek gasilske- ga nastoi>a, ki ga je pričel poveljnik društva s pozdra\Tiim govorom, v""ka. terem je seznanil ljudstvo s pomenom nastopa in celotne priredi-tve. Prve so na to nastopile pionirke v enotnih oblekah, ki so s kretnjami in petjem prikazale navzočim, kaj zmore mladina, če hoče in če ima dobre vzgo- jitelje. Po nastopu pionirk je nastopila skupina mladih fantov-gasilcev z le- stvami, za temi pa odrasla dekleta. Na- stop te skupine je bil sijajen ter je na. letel na splošno odobravanje. Pripomniti je treba, da je uspeh na* stopa v največji meri pripisati dobremu vodilnemu kadru ter samozavesti član- stva. Po nastopu se jo pričela prosta zaba« va, ki je privabila marsikaterega mi- moidočega na dobro vinsko kapljico, ki je po svoji kvaliteti odgovarjala današ- njim cenam. Zanimivo je, da je pri- reditev potekala v popolnem miru, kar v teh krajih ni navada. Društvo je priredilo vključno s to letos že dve prireditvi z namenom, da bi si pridobilo potrebna sredstva. KUNC META: Pohlepno *o se zazrli ognjeni zublji v Golarjevino. Tisoč isker je zapra- ščalo pod nebo. Med ognjem In vetrom se Je trgal jok mlado Golarke, ki so Jo Nemci med psovanjem In krohotom gnali pred seboj. Nekdo Jim je bil izdal, da se shajajo na Golarjevlnl »banditj«. Krvavi soj Je bllsnil skozi mala okna na Ilorjakovini. Prestrašeno Je Horjač- ka planila preko mostovža: '^JoJ. fanta, brž v Glol>el! Takoj bodo Nemci tu!« Sam trenutek in že Je pritihotapila vlažna Globol dve senci preko osojne Poseko na Veliko OJnico med lesje. Tonka pa je sklicala še Kokotčevlh pot otrok in Suhadolčanova dva, pa Jih kar s silo potisnila skozi vrata zapušče- ne žole, ki je sosedovala HorJakovinL Ko so pridrli Nemci v šolo. je Tonka pravkar skončala na tabli napis: >Hell Hitler!'' Ce bi mogla izliti Tonka ves gnev sveta v ti dve besedi, izlila bi ga. Svoj gnev In gnev vasi je zlila vanje. Neme In pokončne so stale črke na tabli in bolščale v Nemce in Nemci so bol- ščali vanje. Z nedolžnimi obrazki je sedelo Kokotčevih pet in Suhadolčano- va dva v klopeh in z dale^ vidnimi črkami so se povsod blesteli nemikl napisi. Topo so strmele črke in bruhale neviden strup in zasmeh. S pnUaltim sovraštvom so zdele v zvezkih, nespa- metni Frici pa so dojeli le to, kar so dojele njih oči In njih bes se je umak- nil nekaj korakov za okope. »Da, Tonka Jih uči nem.5ko». so hiteli povedati otroci. Banditov pa, bogme, nigo videli prav nobenih. Z naglimi tiogledi so pregledali Nemci šolo In okolje in odtopotali. Horjakova hlSa Je udušlla njihovo nasajeno in oholo kri- čanje. Tihi in plašni &o obsedeli otroci. Samo za hip Je zmagoslaven smeh hu^nll Tonki preko lica. Z na^o kretnjo je zbrisali napis na tabli. Pretrgani kriki so prihajali s Horja- kovine k otrokom. Ob vsakem kriku so se zgroženo stresli. S temnimi očmi Je stala Tonka med njimi in roka Ji j«; bila stisnjena v pest. Ce bi jo kdo zdaj pogledal, bi bridko In ponosno po-n^^slil:, ■-Saj to ni več otrok; gnev in pogum odraslega je v njej!« In ti zaskrbljeni obrazki okoli nje, mar so to obrazi otrok"! Trdo se je bilo življenje usta- vilo ob njih in jim vklesalo v srca mo- drost in izkušnje odraslih, vlažna Glo- bel pa je porajala upornost in so- ^Taštvo do tujca. Nad vsemi mislimi pa »o stolovale besede učiteljice Alene, ki Jih je izrekla ob slovesu in, ki Jih je tov. Branko tolikokrat ponavljal: »Domovina nI mrtva! Vstala bo, lepša kot kdajkoli!« Zamolkel udarec s Horjakovine Je v lahno tresočem se odmevu zdrsel ob šolskem zidu. Otroci so napeto prisluh- nili. Le kaj se dogaja tam.l Bleda Je stara Horjačka sledila gi- bom nadutih Nemcev. V kleti so izbili čep Iz soda, da Je sadjevec s curkom siknil Iz njega. Vdrli so v kaščo in razbili omaro in skrinio. Vse so pre- taknili. rBanditon?!^ Ko so se lotili male skrinje, se Horjačka ni mogla več premagati. Morala jo dati dušek bes- nemu zasmehu in jo svoje sovraštvo oblikovala v skromno besede, kažoč skrinjo- -Keine Bandit! Bandlt gross!-^ Pol pekla sovraštva Je vrinila v te be- sede in pol neba tihega zadoščenja. Surovo Jo je odsunil vojak, pretop. da bi pogledal za vratca Hor'ačklnega srca. -Kein Sneck!-? Je Javil ostalim. Od?li so Frici. Z Golarfevine Je le tu in tam snlesal ognjeni zubelj v krošnje dreves. Ko Je priATsal preko Velike Ojnice dež. se Je veter potuhnil. ★ Previdno sta se iz Globptt izluščili dre senci: Branko In Franc«^! Razcapana In mokra sta se hotela zariti kar v seno. Horiarka na ju 'e nagnala v izbo. Da bi prejrnf^la mraz iz kosti svojih :>fan- tov' in vlago Iz njunih can. Je name- tala polno naročje drv v veliko krušno peč. Cane so na d-ogu nad nečjo kar žehtele vlago in že je toplota lezla v kii Tonka Je pristavila na ognjišče kotlič, v katerem je kaj kmalu prijetno brbralo. Udarjanje dežnih kapelj in brbranje v kotliču se je zlilo v rahlouspavajočo pesem in čedalje bolj redkobesedna sta »fanta« zanihala vsak v svoje misli. Brankov pogled je begal skozi okno. Z motnim sojem so gledala osolzena okna zapuščene šole v mrak. Kaj ni za temi okni nasmejan obraz?! Al ena, uči- teljica?! Vzdihnil Je in boleče je hre- penenje tipalo v srce. »Branko, čemu misliti na jutri, če vasuje danes sreča pri naju? Cemu po- tegniti zastor skrbi pred srce, če pinije sonce v nJem?! Jutri, pojutrišnjem se, pooblači nebo morda samo od sebe, to- da danes, Branko, Je sonce!« Ali Je bilo danes, ali je bilo včeraj, ali je tega že davno, ko je bila Alena izrekla te besede?! Alena! Daleč je in čas so je daleč od- maknil od sreče. Komaj, komaj še slutiš i sonce za črnino, ki je prevesila živ-; Ijen^e. | Alena! Kaj nI bilo včeraj še, ko ji Je^ hotel govoriti, pa se ga je oberoč okle- nila in so se n1ene oči globoko poto- pile v njegove?! Po+em je šla ... V «ivino tiste pomladi pa Je postavila drobno lučko vere: »■Domovina ni mrt- va! Vstala bo, lepša kot kdajkoli prej!« Njega In druge Je zajela v to vero. Kot odseksjna Je obstala misel Bran- ko, Francfe, Horjačka in Tonka so se spogledali z naglim pogledom. Udušen krik Je planil Horjački iz grla. Se cve- tice na okenski polici so preplašeno obračale svoje cvetne glavice v mrtvi dan, S plašnim utrinom Je tiktakala stara stenska ura. Nič se ni ganilo, slutnja nečesa zlega Je hromila ude. 2e Je resnica udarila v slutnjo. Tisoi bodečih isker pršeč se je zaprnšil ognjen pajek s silnim pokom med nje. S krvavečimi nogami Je gazil v raz- dejanje, silil preko sten in na peč in si predel krvavo mrežo po vsej hiši. Ognjeni snopi so se razvezovali, divje krohotajoč jo drvel prasket za Bran- kom, ki ga Je nevidna sila vrgla med gredo butaric v zadverju. Od tu se je pobral omamljen in z razbito roko in se zmalil skozi okno ter se stisnjen ob svinjaku vrgel v grabo. Se dvakrat, tri- krat se je prekotaUl in že dosegel re- šilno grmičevje. Med begom se je ob Branku ustavila misel: Dobričevo delo' Kaj ni pred dnevi grozil, da pošlje nad »ušivce«. »razcapance« Nemce.! Branku Je bilo. kot da se dviga v njem za cel" goro grenkobe in najraje bi v bolečini zakričal na ves elas: »Ha, Dobrič. 1« upiiani se v sreči! Potoni si roke v bra- tovsko kri! Vriska', izdajalec!« Grozeče le šelestelo v krošniah dre- ves . . Bilo je. kot bi se veter kroho' tal In bi s tisočerimi glasovi odmeval*' od vsepovsod: »Izdajalec! Izdajalec!« Se majhen razpon in vlažna G^ohe'b" stisnila Branka v svoje vame. mračn« gube. Toda čujl Prostaško kolcanj* Ptuj, 8. avgusta 1952 .PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 Kdo }e upravičen do soc. podpor splošnega skrbstva? podpore splošnega skrbstva so v glav- nem deležne soc. ogrožene osebe, ki so j2gubile pogoje in možnost samopre- jl^rbe zaradi starosti in onemoglosti, pesroče, siromaštva ali drugih vzrokov. preskrba teh oseb je v zakonu o jjudskih odborih prepuščena najnižjim ypravnim enotam — ljudskim odborom piesl in občin, pri katerih je uveden J novim gospodarskim in finančnim (istcmom tudi nov sistem finanslranja ^er morajo občine kriti svoje potrebe jz lastnih sredstev, ne več iz dotadj okrajnih proračunov. Kriterij za podeljevanje soc. pomoči jz sredstev splošnega skrbstva je pred- vsem delanezmožnost in nepreskrblje- nost. Po splošnih navodilih se smatrajo za delanezmožne one osebe, ki zaradi sta-j fosti, onemoglosti, telesnih ali dušev-' iiih defektov niso v stanju, da bi se; preživljali z lastnim delom. Za dela-' nezmožne je smatrati tudi matere a večjim številom otrok, ki se zaradi te-, ga ne morejo zaposliti. Nepreskrbljene | 60 tudi osebe, ki so brez premoženja in brez dohodkov, iz katerih bi se mogli preživljati, niti nimajo svojcev, ki bi jih bili po zakonu dolžni vzdrževati. ★ Ce proračunska sredstva občine niso zadostna, da bi krile potrebe za soc. podpore, odn. da bi nudili delanezmož« nim in nepreskrbljenim osebam sred- stva za preživljanje, morajo poiskati druge izvenproračunske finančne vire ali take oblike pomoči, ki bi pomoč v denarju nadomestili ali izboljšali (fi- nančni viri iz prireditev, zbiranje pre- hrambenih artiklov in sUčno). Obhke pomoči morajo bitd take, da podpiranec ne bo imel občutka, da pre- jema pomoč individualno, temv«© da je to skrb in izraz obveznosti, ki jih ima socialistična skupnost do svojih nepreskrbljenih članov. Nikakor pa se ne smemo vrniti na oblike stare pre- živele družbe, to je na beračenje, pre- fikrbovanje od hiše do hiše in slično. ★ Po zakonu je v prvi vrsti dolžna skrbeti za svoje delanezmožne člane dnržina sama, to je: a) starši svoje otroke in njihove po- tomce (vnuke in pravnuke), b) otroci svoje starše in njihove pred- nike (stare starše in prastare starše), c) bratje in sestre svoje mladoletne brate in sestre, č) očim In mačeha tvoje mladoletne pastorke, razen če imajo ti sorodnika, ki Jih mora in more preživljati, d) pastorki svojega očima in mačeho, ce »ta jih ta dalj časa preživljala, e) mož in žena drug drugega, če eden izmed njih ni sposoben za delo in se ne more sam preživljati, f) prevžitkarje so dolini oskrbovati prevzemniki posestev. ★ Podpore sploSnega skrbstva so ali trajne ali pa »o le enkratne, če pride kdo v trenutno stisko zaradi bolezni ali nesreče. ★ Stalna podpora ee podeljuje, kadar je stanje soc. ogroženosti trajno. Deležni so te podpore: a) delanezmoinl in nepreslorbljenl odrasli, slepi gluhonemi, dvilnl inva- lidi, duševno defektni itd.; b) nepreskrbljeni otroci brez staršev In brez drugih svojcev, otroci staršev, ki ne skrbijo zanje, bilo da so nezna- nega bivališča ali na prestajanju kazni, moralno zaostali otroci, duševno in te- lesno defektni ter vzgojno zapuščeni otroci. Ker so flnanča sredstva za te soc. pomoči skromna, je važno, da občine \'«ak posamezni slučaj na seji občin- skega odbora ob prisotnosti krajevnega sveta za ljudsko zdravstvo in soc. skrb- stvo vestno in pravlčtio pretresejo, ker le tedaj bodo upravičeni deležni po- moči po svoji dejanski potrebi. SKUD »Jože Lacko« na delu med ljudstvom v nedeljo, dne 3. avgusta 1952 je go- stovala godba na pihala SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja pod vodstvom dirigenta Stucla Jakoba v Ormožu in pri Veliki Nedelji. Prvi koncert je bU namenjen bolni- kom protituberkulozne bolnišnice v Ormožu, ki je trajal nad eno uro. Na- vzoči bolniki z bolniškim osebjem in upravo so z zanimanjem sledili progra- mu in so izkazali prirediteljem veliko hvaležnost za koncert, ki jim je bil prirejen brezplačno. Popoldne ob 16. uri Je bU koncert v zadružnem domu pri Veliki Nedelji. Kljub veliki vročini se je zbralo v za- družni dvorani nad 100 poslušalcev. Zvečer ob 20. uri je bil prirejen kon- cert za mesto Ormož in okolico. Obsežna dvorana je bila poj>olnoma razprodana. Poslušalci so nastopajoče nagradili z aplavzom. Kot priznanje nastopajočim so dirigentu, ki je ormožld domačin, poklonili šopek cvetlic. Ta dan, ki je bil namenjen tudi kot Izlet godbenikov v Prlekijo, so godbeniki odigrali re- kordno število komadov in sicer 35 po številu. R. J. Zakaj je godba SKUD »Jože Lacko« prenehala s koncerti v parku? Ptujski godci so po dolgih diskusijah vendar pristali, da bodo Ptujčanom vsak četrtek zvečer priredili koncert v Mestnem parku. Prvič so želi nekoliko slabši obisk, vendar je drugič ptujska javnost napolnila ves prostor okoli pa- viljona. Vsi smo bili veseli, da imamo vsaj nekaj razvedrila med tednom. Tudi godci niso igrali slabo, pač pa so pokazali, da tudi oni razumejo želje Ptujčanov in so zato vložili precej tru- da, zato pa so tudi želi buren aplavz. Toda ptujski godci so komaj čakali prilike, da se svoje naloge čimprej otresejo. Kot nalašč jim je prišel članek Vohljača v »Totem listu«, v katerem pravi Vohljač, da so imeli v parku sa- mo svoje vaje, ker jim je v dvorani SKUD — prevroče. Mislun, če je Voh- ljač to povedal v šaljivem tonu, da za- radi tega ni treba kar prenehati s kon- certi, pač pa primemo odgovoriti v ka- terem koli drugem listu, ali pa, v šali, v »Totem listu«. Ptujski godci morda vedo, da je Vohljač moral preklicati že marsikatero svojo neslano šalo in zato bi mu primerno v istem tonu odgovo- rili, na kar upam, da bi takoj popravil svojo napako. Ptujčani težko čakamo, da bi SKUD ponovno jo-ičel s svojimi koncerti v parlcu in upamo, da godci ne bodo v bodoče zamerili raznim šalivim čia- kom na njihov račun. Ta mesec in morda še drugi, v kolikor bo vreme naklonjeno, upamo, da bomo še lahko poslušali koncerte, kljub rahločutnosti godcev in »brezobzirnosti« Vohljača. -ik. Žrtev neprevidnosti Ptuj, 31. julija 1952 (FV) Danes po- poldne se je zgodila v Dravski ulici v Ptuju smrtna nesreča. Na vozu slame i5ta se peljala voznik in Stiriinsedemde- setletni Tomanič Jakob iz Skorbe pri Hajdini. Na ovinku pri mestnem vinar- skem muzeju je po nerodnosti starček Tomanič, ki je sedel na zadnjem koncu voza padel na tla In se pri tem težko poškodoval. Tovariš Pečnik je bil takoj pripravljen nezavestnega ponesrečenca prepeljati v bolnišnico, vendar mu tudi takojšnja zdra\'niška pomoč ni rešila življenja, saj je vsled prehudih notra- njih poškodb in velike krvavitve že čez eno uro umrl. V zadnjem času smo zasledili v Ptu- ju precej resreč (utopljenci itd.). Vpra- šamo se, kdo je kriv nepotrebnih žrtev? Po treznem premisleku ugotovimo, da so si ponesrečenci krivi tega največ Kami, zaradi svoje malomarnosti in ne- previdnosti, i Dr Praunseis Karel: O želodčnih boleznih Skoraj vsak Izmed nas je ie Imel večje ali manjše težave z želodcem. Manjše težave rc pojavljajo v glavnem po prekomernem zau^ivanju hrane, pi- jače in nikotina. Je nevšečnosti ne trajajo dolgo, eden aH dva dni, če pase taki grehi stalno ponavljajo, pa zapu- ščajo v želodcu večje posledice. S tem nočem reči, da izvirajo vse želodčne bolezni iz preoblofitve želodca s hrano in pijačo ali strupi, ki prihajajo od zunaj. Poznamo tudi celo vrsto notra- njih vzrokov, ki povzročajo obolenja želodca, to so strupi, ki nastajajo v tele!?u pri nalezljivih boleznih ali pa pri obolenjih ledvic, srca itd. ZelodiJnIh obolenj Imamo celo vpfito. od navad- nega akutnega katarja preko raznih kroničnih vnetij In čirov do najtežjega, to je raka. Od leta do leta opažamo, da se množijo obolenja na želodcu. Z ozirom na važno nalogo, ki jo opravlja želodec, Imajo tn obolenja velik po- men za posameznika kot za skupnost. Posameznik, ki boleha leta In leta na želodcu, telesno hira In Izgubi veselje do dela In celo do Mvljenja. Sčasoma postane nespo.soben za delo in g tem pade v breme ?ku))nostI. Oglejmo si malo bliže najvažnejša felodCna obolenja. Najpogostejši so razni katarji, pri katerih razlikujemo akutne In kronične. Vzroki za te ka- tarje so, kot eem že prej omenil, zu- nanji In notranji. Pri zimanjih vzrokih gre ža kemično, toplotno, mehansko ali bakterialno (s kužnimi klicami) dra- ženje želodca s hranili. Pride lahko do močnega nadraženja, če se zaužije večja količina hrane, v kateri se nahaja dosti nadražljivih tvarin. kot so n, pr. poper, paprika, gorčica, hren, čebula, česen itd. Taki bolniki tožijo o celi vrsti težav, kot so tišČanje v želodcu, slabost, bruhanje. neje.5čnost, suha usta, ne- ugoden duh Iz u.st itd. Zdravljenje ta- kega od zunaj povzročenega katarja je enostavno. Eden do dva dni posta t nekaj lahkega čaja brez sladkorja In nato nekaj dni lahke diete z rižem in dvopekom. V veliki večini slučajev mine tak enostaven akutni katar brez posledic. Kronični katar je že težje obolenje !n poleg želodčnega čira (rane) eno najbolj pogosto obolenje želodca. Lahko nastopa kot samostojno obolenje ali pa spremlja druga obolenja želodca, n. pr. želodčno rano ali pa obolenja drugih organov. Nekateri zdravniki-znanstve- nikl pripisujejo kroničnemu katarju velik pomen pri nastanku rane ali celo raka. to se pravi, da tak katar pri- pravlja dno za razvoj teh dveh težkih obolenj. Drugi pa zopet to mišljenje zavračalo, tako da so mišljenja delicna. Vzroki kroničnega katarja so različni: pogosto nadrazenje s hrano, ki vsebuje mnogo kužnih klic (bakterij), potem kemične okvare z raznimi tvarinami, kot so alkohol, nikotin, stalno jemanje zdravil, cesto uživanje ostrih začimb itd. Cesto je tak katar tudi posledica uživanja prevroče hrane aH pa premalo zgrizena hrana (i)omanjkanje zob). Tudi kronične nalezljive bolezni, kot so Jeti- ka, sifilis, kronična gnojenja, imajo za spremstvo okvare v želodčni sluznici in končno tudi pomanjkanje vitaminov B in C. Zdravljenje kroničnega želodčnega katarja obstaja v glavnem v tem, da se odstranijo vsa jedila, ki dražijo sluz- nico, prvenstveno pa nikotin In alko- hol. Velike važnosti je dietna hrana. Ta mora biti dobro zgrizena, ne sme biti prevroča niti prehladna, jesti je treba v Čoščih in malih obrokih, tako da se želodec naenkrat ne preobremeni. Pre- ma.stne jedi, začimbe in dišave je treba opustiti. Dajejo se se razna zdravila, kakor pač slučaj zahteva. Kot želodčni čir označujemo večjo ali manjšo razjedo (defekt) na želodčni sluznici. To je jako razširjena bolezen in pribl. pet odstotkov ljudi v Evropi in Ameriki boluje na njej. Tudi v na- šem okraju je dosti takih bolnikov in je to obolenje velikega socialnega po- mena. Nazori o nastanku želodčnega čira so različni. Poznamo celo vrsto dejstev, ki vplivajo na nastanek čira, vendar niti za eno ne moremo trditi, da je odločilne važnosti. Nekateri po- lagajo največ važnosti na motnje v sa- mem želodcu, drugI zopet dajejo večjo važnost motnjam izven želodca. Od že- lodčnih motenj pride v glavnem v po- štev kislinski faktor, češ da prevelika množina želodčne kisline razjeda sluz- nico. V novejšem času pa polagajo naj- več važnosti nastanku čira motnjam v živčnem sistemu. Temu nazlranju V prilog govore opažanja zadnjih let, posebno za časa vojne, ko je velik del ljudi obolel \^led raznih razburjenj na želodčnem čiru, tistim pa, ki so že bili bolni, pa se je stanje poslabšalo s tem, da so nastopile krvavitve ali pa pre- drtje želodca. Navajajo se še razni drugi vzroki. Tako vidimo, da je mnogo vzrokov in da se več takih vzrokov združi ter tako povzročijo rano. Te želodčne rane nastopajo v glavnem v mladih letih med 20. in 35. letom sta- rosti, in sicer pogosteje pri moških, v razmerju 4:1. Taki bolniki tožijo o topih bolečinah pod žličko, ki se izža- revajo na levo stran ali v hrbet. Bo- lečine nastajajo najčešče pri praznem želodcu. Cim se nekaj poje, bolečine prenehajo. Te težkoče nastopajo perio- dično na spomlad in jesen. Kadar pa postanejo bolečine stalne, jo to znak raznih komplikacij, to se pravi, da je razjeda že prejedla vso želodčno steno in prodira v okolico (jetra, trebušna slinavka). Kadar rana prej6 steno večje žile, pride do težkih in življenjsko ne- varnih krvavitev. Cesto pride tudi do tega, da razjedena želodčna stena poči in vsebina želodca se razlije v trebušno votlino, kar ima za posledico smrtno vnetje trebušne mrene, če ni ta- kojšnje operativne pomoči. Kakor po tem kratkem opisu vidimo, je to relo resno obolenje, ki ga zdra- ] vimo 2 dieto in zdravili ali pa z \ operacijo. Na prvo terapijo dobro rea- j glrajo sveže rane, medtem ko stare, | kronične rane ali pa take, ki so že prešle na druge organe, ne moremo več zdraviti z dleto, ampak je potrebna operacija. Posebno važno je, da želod- čni bolniki, ki nekega dne začutijo ne- i nadne, neznosne bolečine v zgornjem I predelu trebuha, pridejo takoj k zdrav- j niku in v bolnišnico, ker so te nenadne ; bolečine znak, da se jim je želodec ; predrl In jih lahko reši samo čim- \ prejšnja operacija. V prvih osmih urah j .<50 uspehi operacije po predrt ju želodca skoraj stoodstotni. Po preteku osmih ur ; pa smrtnost naglo narašča. j Najtežja želodčna bolezen je pa vse- ^ kakor rak. Običajno se razvija po 50. , letu starosti. Opisani pa so tudi slu- • čaji pri znatno mlajših ljudeh, pa tudi pred 20. letom življenja. Za nastanek raka Imamo zopet več mišljenj. Si- gurno pa je, da se razvije gotovo šte- vilo želodčnih rakov na podlagi čira. Razpoznava raka na želodcu ni lahka, ' ker bolniki dalje časa nimajo nikakš- ' nih Izrazitih težav. Bolniki tožijo v za- ; .četku v glavnem le na pomanjkanje ; apetita, po zauživanju le majhnih ko- j ličin hrane čutijo že prenapolnjenost i želodca. Skoraj tipična pa je odvrat- nost mesa S časom se težave pojača- jo, bolniki močno hujšajo, pojavijo se bolečine in končno tudi izbruhanje temnordeče do črne želodčne vsebine, ' ki je podobna kavni vsedlini. Ta temna barva prihaja od krvi, ki se iz raka- stih ran primeša želodčni vsebini. To i je seveda že pozni stadij, kjer se ne da več pomagati. Zato je nujno, da po 40. letu življenja vsakdo, ki več tednov boluje na nejasnih tegobah v želodcu, posebno pa ljudje iz družin, kjer se' pogostoma pojavlja rak, poiščejo zdrav- ' nika. Zdravnikova dolžnost pa je, da ' z vsemi razpoložljivimi sredstvi pri : sumu na rakovo obolenje bolnika pre- iskuje in na ta način obolenje čimprej odkrije. Važno je namreč, da takega bolnika čimprej e operiramo. Tudi pri kolikor toliko upravičenem sumu na raka, ki se s preiskavo ne da ovreči^ j je treba trebuh odpreti in se z očmi prepričati o stanju želodca, kajti ope- racija je brez nevarnosti, medtem ko! je pa spregledan zgodnji stadij raka; za bolnika katastrofalen. Matere — varujte svoje otro- ke pred poletnimi otroškimi driskami! ] še vedno oboleva In umira zaradi j poletnih črevesnih obolenj — drisk —i pri nas mnogo malih otrok. Krivda I leži menda največ v nevednosti naših ^ mater. Zato nekaj nasvetov, ki bodO; našim materam zlasti na deželi zelo! koristni. ! če opazite, da je dobil otrok drisko' — redko blato — ali pa celo bruha, \ takoj pokličite krajevno babico ali me-^ dicinsko sestro, ki vam bo dala potreb- ^ na navodila. Do prihoda babice ali se-| stre pa takoj prekinite z dosedanjo j hrano, posebno pazite, da otrok ne dobi j nikakega mleka, moke, sladkorja, ma-i žčobe, zelenjave in sadja. Dajte otroku ■ samo lahek ruski, kamilični ali lipov | čaj, slajen z nekoliko saharina aH pa j grenkega. Dajajte čaj v majhnih koli-; činah in večkrat. Po 12 urah prehrane i s čajem bo babica ali sestra odredila: \ V težjih primerih prevoz v bolnišnico; ali pa bo poklicala zdravnika na dom. [ V lažjih primerih pa bo odredila ko-i renjevo dieto, ki se pripravlja na sle- i deči način: pol kilograma korenčka i dobro operite, ostrgajte, zrežite na re-j zine in kuhajte tako dolgo, da bo po- j polnoma mehko, ter prav malo ,po- j solite. Nato vse skupaj (z vodo vred) i pretlačite skozi sito ali cedilo, malo j .sladite s saharinom in dajte otroku na- mesto običajne hrane. Število obrokov naj bo isto, kakor je bilo pri redni I hrani zdravega otroka. Med posamez-1 nimi obroki »korenčkove kaše« ponu- j dite otroku večkrat kamiličnega ali slič- ? nega čaja. i Če se kljub vestni domači negi sta- I nje otroka v dveh dneh ne popravi, I morate poskrbeti za takojšnjo zdravni-j ško pomoč! I Ne iščite za bolnega otroka raznih I »nasvetov« in »pomoči« pri tetah, sta- j rih materah in sosedah. Nesite otroka naravnost k zdravniku ali v otroško ustanovo, kjer bodo ukrenili vse po- i trebno In z vsemi sredstvi skušali re- j šitt otroka, če ga bodo le pravočasno j dobili v roke. Invalidi in nakup blaga na obroke 1 V zvezi o Odredbo štev, 290 (Uradni Hst FLRJ štev. 25 z dne 7. 5. 1952) o dovoljenju kreditov za kupovanje indu- strijskega blaga. Navodilom k odredbi o dovoljenju kreditov za laipovanje in- dustrijskega blaga Ur. 1. FLRJ etcv. 25 z dne 7. 6. 1952) in razpisom Sveta zai ljudsko zdravstvo in socialno politiko^ FLRJ štev. 1891 z dne 4. 7. 1952 dajemo: sledeča pojasnila: 1. Vsak vojaški vojni Invalid, vdova, sirota aU starši padlega lahko po ome- njeni uredbi vzame pojasnilo pri sede- žu Narodne banke ali trgovskem pod- jetju, ki prodaja industrijsko blago na obroke ra nakup industrijskega blaga. 2. Vsi pogoji za nabavo kredita pri Narodni banki ali kredita za nakup blaga pri trgovskih podjetjih so isti za invalidske upravičenec kot za ostale. 3. Mesečno povračilo dolga je dovo- ljeno v višini Invalidskih prejem- kov. Za invalidsko prejemke štejemo invalidnino brez otroških doklad in brez invalidskega dodatka. Na otroške doklade aU invalidski dodatek ni do- voljena prepoved Izplačila, ker so ti dohodki nestalnega značaja. 4. Kako lahko invalid vzame posojilo na invalidnino pri sedežu Narodne ban- ke aU v trgovskem podjetju? Invalid izpolni predpisani obrazec za nabavo posojila, katerega sopodpišeta 2 po- roka, poleg tega izpolni in podpiše tudi menico. Podjetje aH sedež Narodne banke, pri katerem je bil %'zet kredit za nakup industrijskega blaga s strani invalida, pošlje overovljen prepis proš- nje ozir. pogodbe za najem kredita In- j validski upravi. Upravičenec pa dostavi Invalidski upravi v popravek invalid- sko izplačilno knjižico. 5. Način odplačevanja kredita. V pri- | meru, da jo invalid vzel posojilo pri | sedežu Narodne banlxe, bo Invalidska uprava označila v izplačilni knjižici, da jc invalidnina izplačljiva samo pri ome- njenem sedežu banke in označila pra- vico in višino odtegljaja na račun vze- tega kredita. Tako si bo banka sama odtegnila vsak mesec določeni znesek na račun posojila. V drugem primei-u pa, da je invalidski upravičenec vzel posojilo za nakup industrijskega blaga pri podjetju, bo Invalidska uprava po- pravila knjižico tako, da bo zmanjšala invaHdnino v izplačilni knjižici za eno četrtino in to četrtino nakazovala vsa- komesečno bančnemu sedežu podjetja, pri katerem je bil nabavljen kredit. Posojilo daje Narodna banka v Ptuju In Ormožu in pa trgovsko podjetje »Preskrba« v mestu Ptuju in Ormožu. strojnice se je strmoglavilo za njim, ognjeni curki grizejo v zgoščeni mrak. Vse razločncje kljuje bolečina v raz- trgani roki . . . Skoraj sproščeno vzdihne: še korak in krila ga bo Glo- bcl . . . Se korak . . . Ognjen brizg Ustavi Branku misel in bolečini v roki se pridruži druga še vse silnejša tik ob srcu . . . ♦ Ognjeni pajek je spredel svojo mre- žo nad vso Horjakovino. Stara gospo- darica — Horjačka — leži zmaličena v ognjeni krsti. Nemo obtožuje belina; njenih mrtvih oči. S trdim, neusmilje-j nim stiskom kveči kadeče se zidovjei tri trupla, dušeč dim se plazi preko njih. Ni več Tonke, pogumne Tonke. j Odcvele so rože na njenem mladem i obrazu, smrt je vtisnila svoj pečat vanj. \ Tisoč strahotnih senc je vzplahutaloi v zgoščeno temo in z nemimi kriki slavijo mrtvaški pir. » V mavričnem slapu pomladnega cveti a 3e obležal negibno Branko. Preko Dola se je plazila tihota, kot da so prene- hala biti vsa srca. Izza Velike cjnice Se je kradel skozi temni zastor obla- kov zadnji krajec. Komaj zaznavno se je zganil Bran- ko. Težke veke so se razklopile za eno Samo razo. Divje je plesal pred njo ^adnji krajec. Za hip se je ustavil, za Wp samo in že se je zavrtel ponovno ^ svoj divji ples, tako divji, da je bila nebu samo ie svetla, nemima lisa * cikcakastim robom. ^ Srdita bolečina kljuje nekje pri srcu In v ramenu. Za trenutek je bolečina popustila, jasno se je ujel zadnji kra- jec v Brankov pogled. Jasno se Je za trenutek spojila misel bolečine z mi- slijo: Dobrič! Toda že je bolečina spet tu. Hujša in hujša postaja, črni, vljoU- častl In zeleni kolobarji se sukajo v divjem plesu pred očmi In mesec po- staja zabrisan madež. Vse niže In vse niže se nagiba nemirna hl5a, že se je nagnila tik nad Branka. Tok — tok — tok, udarja z votlimi, zamirajočiml udarci srce, kot iz daljne dalje. Tik pred Brankovimi očmi je tema preve- sila nemirno liso, prevesila utrujeno misel. Ko se je zadnji krajec obesil v ožga- ni štrcelj nekdaj mogočne Horjakove lipe, je srce spet s kratkim, s posled- njim sunkom potrkalo v Brankove misli: Alena je ob njem in Šopek cvetic mu pripenja na prsa in zarja Je v njenih očeh. Nekje nad njima se bočl mavrica in r vetru plapolajo zastave. »Branko, moj Branko, zdaj bo ostala sreča za vedno pri naju! Poglej, pri nas vseh bo ostala Kako strašen je bil ves ta čas, zdaj, zdaj pa Je vse tako čudo- vito!« S soncem v očeh gleda scena, s son- cem v očeh hitita skozi plapolanje za- stav bodočnosti v objem. Ni več senc, odplazile so se s premaganim sovra- gom in sončna luč niha v vsem blesku nad svobodnim narodom. Pisana mav- rica se boSi nad resnico — bratstva. V strnjeni vrsti korakajo In pesem zmage in svobode doni iz njihovih grl. Ob Branku je najdražja. Z rahlim dotikom se ga je oprijela in uvrstila sta se s ponosnimi koraki v strnjeno vrsto onih In vesel pozdrav Svobodi in Domovini se zliva s srebrnimi zvoki v plapolanje zastav... ★ Strt je sovrag... čas je prekalil Zalesje: klen, zdrav In ponosen rod živi v njem. Z začudenjem so nekoč vpraševali: »Domovina?« in prvi kHc iz tujine jih je omamljal: »Domovina!« Prepolna so srca od sreče in lepote, ki jo zdaj iz- žareva ta beseda, tisočkrat prečiščena v ognju najhujšega ponižanja in trp- ljenja. Zalesje je klicalo učiteljico Aleno In j vrnila se je. Prav do oddaljene postaje! so prišH Zaleščani, da jo — tzgnanko — prisrčno sprejmejo med se. Aleni je bilo, kot da jo hoče val mešanih ču- stev kar zadušiti. Ob pogledu na mrtvo Horjakovino pa je le morala zbrati ves svoj pogum in svojo voljo, da ni klo-* nila pod knuto žalosti. Tiho šepeta veter v krošnjah vlažne globeli. Pisan slap pomladanskih rož je prerasel Brankov grob Ob njem je Alena In njeni drhteči prsti ljubkujejo mehke cvetne glavice. Ve. da sta Bran- kova misel in delo prerasla Zalesje. ve, da Je Branko ob njej in ona ob njem. Se nekaf besed k članku „Kai pa naše trsničarstvo'' K članku »Kaj pa naše trsničarstvo?«, objavljenem v »Ptujskem tedniku« v št. 30 dne 25. 7 1952 se oglašam kot vinogradnik, ker sem tekom svoje dol- goletne prakse, pa tudi iz spomina na prvo obnovo vinogradov ugotovil, da je ameriška podlaga »rupestris menti- cola-t res najbolj.ša podlaga za vse lege in zemlje, ker najuspešneje prenaša sušo zlasti v kamenitih terenih Trs zraste močan in odporen ter zelo rodo- viten Vse to je lahko dokazati v naj- starejših vinogradih na pr. na bivšem posestvu »Kofler« v Paradižu v Halo- zah Najslabša podlaga je po mojih izkuš- njah Sauvagge, ki je v Halozah zela razširjena. Tudi »riparie« več ne upo- števamo Pes je. da »mentlcola« kasni z zorenjem za okrog 10 dni, kar se pa da z boljšimi sortami popraviti. Ekiinai druga njena napaka je, da ji škoduje suha ostra zima. Sicer pa je vsak trs, cepljen na to podlago, močan, rodovi- ten, napravi letno po dva ločna z moč- nim lesom. Mislim, da bi pri predsto- ječi obnovi vinogradov ostali pri tej vrsti podlage, ker je v dobi zadnjih 50 do 60 let dokazala svoje dobre lastno- sti. Ob tej priliki bi napisal še nekaj besed o delu drž. trsnice v Pristavi. V tej trsnici namreč vzgajajo samo ma- tičnjak, ne pa tudi cepljenk ter rož'e pošiljajo drugam, namesto da bi tu ce- pili in vlagali v trsnico. Tako bi moralo biti za vsako letno obnovo tukaj do- volj cepljenk, ne pa da jih moramo iskati po Slovenskih goricah ter tam drago plačevati neznan trsni material dvomljive vrednosti Janez Emeršič, Paradiž—Cirkuiane Stran 4 .PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 8. avgusta 1952 Slab uspeh gasilske tombole v Moškanjcih Moškanjci, 20. julija (TO). Tom- bola, ki je bila 20. julija v Moškanjcih s prosto zabavo, je prinesla PGD Mo- škanjci namesto dobička — deficit. Društvo je pripravilo 14.000 tombol- skih kart ter dalo znatno vsoto denarja za tombolske dobitke. Kart pa je nad polovico ostalo. Zanimivo je na vese- lici bilo to, da so nekatere strežnice prodajale buteljke po 80, druge pa po 90 din. Nekaterim plesalcem tudi ni bilo po volji, da so jim med pleeom strežnice odnašale z miz buteljke, za katere so zastavili denar. Svoje pripKjmbe k tej prireditvi imajo tudi člani PGD Formin in Zagojiči, ki so bili naslednjega dne povabljeni v Moškanjce, da hi pomagali pospraviti, kar je od prejšnjega dne ostalo. Takole pravijo: »Člani PGD Moškanjci so nas poval)ili, da naj pridemo v ponedeljek zvečer, čemur smo se z veseljem od- zvali. 2e na veseličnem prostoru so nas mlajši gasilci iz Moškanjc mrko pogle- dovali Ko smo se odpravljali domov, so nas ti prijazni vabitelji napadli. Me- tali so za nami kamenje, kole in drugo. Mi se na to nismo ozirali. Odpeljali smo se domov ter ni prišlo do pretepa, kar so oni želeli. Takšne solidarnosti od ga- silcev v Moškanjcih nismo pričakovali. Ne prištevamo pa k mlajšim gasilcem njihovih starejših tovarišev, ki pri na- padu niso sodelovali.« Tatvine v KZ Vitomarci se ne smejo ponoviti Vitomarci, 26. julija (LO). V razpravah o možnostih in pogojih raz- širitve tukajšnje KZ moramo žal več poslušati o tem, da kmetovalci neradi pristopajo, ker več ali manj verjamejo, da se marsikje v KZ slabo gospodari, da imajo od njih premalo koristi in slično. Te razprave postanejo posebno živahne ob primerih, ko nastane v za- drugi večja ali manjša škoda zaradi tatvine, vloma ali podobno. Pred nedavnim je tukajšnja KZ po krivdi nekaj zlikovcev utrpela večjo škodo, ker ji je bilo iz skladišča, to- čilnice in prodajalne pokradenih stvari za okrog 40.000 din. Prisluhnil sem nekaterim razpravam in se mi zdi po- trebno povedati v zvezi s tem svoje mnenje: Ne dopade se mi, da se je več raz- pravljalo o KZ in njenih uslužbencih kot o povzročiteljih škode. Po življenj- skih izkušnjah in zapažanjih lahko trdim, da še tatovi niso nikdar hvalili svoje žrtve. Delovanje teh zlikovcev se nedvomno ni začelo šele z dnem, ko so lezli sko,zi okna v zadružne prostore, in da niso niti po uspeli akciji molčali. Da zadruga dobro ne - gospodari, so lahko trdili iz lastnega, vedoč, da KZ, iz katere kradejo, res ne bo mogla dalje, temveč da lahko samo propada kljub prizadevanju članstva, odbora in uslužbencev, da bi napredovala. Ko je bila odkrita tatvina, je ljudstvo, če že ne tatovi sami, lahko prejšnje trditve oprlo še na konkretni primer in tega dolžilo bolj odbor KZ in uslužbence, kot pa prikrite sovražnike zadruge. Njihovo delo je bilo toliko lažje, ko- likor slabša je bila budnost poslovodje KZ, ki ni takoj opazil, da mu nastaja škoda v poslovnih prostorih- V kolikor pa so bili tatovi mlado- letniki, bi trebalo spregovoriti resno besedo o njihovih starših, ki so odgo- vorni za početje svojih otrok. V dru- žinah, kjer se govori o zadružnem pre- moženju kot o premoženju marljivih delovnih ljudi, ki si prizadevajo s skupnim delom ustvariti skupna sred- stva za dvig kmetijstva, za izboljšanje življenja članov zadruge in celotne vasi, se ne more pripetiti, da bi otroci vdirali v poslovne prostore take za- druge in ji povzročali materialno škodo. Upam, da se bo v zvezi s tem še kdQ oglasil k odprti diskusiji o naši KZ, članih, uslužbencih in tatovih ter sem prepričan, da bodo člani naše KZ vztrajali na tem, da se škoda čimprej povrne in da se v bodoče poveča bud- nost, da se taki primeri ne bodo več dogajali. Breskve od »Osojnika« Sadjarska zadruga »Osojnik« je ena izmed prvih in najboljših zadrug v ptujskem okraju, katera je poznana si- rom Jugoslavije glede naprednega plan- tažnega sadjarstva. Zadružniki se dobro zavedajo, da da edino plantaža njihov glavni zaslužek. Velike težkoče so imeli v plantaži prejšnja leta, ker niso imeli svojih last- nih strojev, da bi opravili delo pravi čas. Ako bi imeli goseničarja, bi lahko izvršili globoko jesensko oranje, da ne bi plantaža trpela takšne suše, kakršno trpi ravno sedaj v času dozorevanja plodov. Letos gre delo v plantaži dobro naprej, ker si je zadruga nabavila sama traktor-goseničar s 55 KS, kateri jim preorje plantaže in polja v rekordnem času. Za borbo proti rastlinskim Škod- ljivcem in zajedalcem uporabljajo z največjim uspehom Platzovo traktorsko škropilnico. Sadne plantaže so ob pra- vem času in redno škropljene, tako da so plodovi popolnoma zdravi. Kmeto- valci, oglejte si in se prepričajte o uspehih naprednega plantažnega sad- jarstva, kakršno je v sadjarski zadrugi ■■Osojnik«. Ob lanskoletni ptujski raz- .stavi se je marsikateri ljubitelj sadja prepričal o krasoti breskvinih plodov, marsikateri pa tudi ni verjel, da zra- stojo takšni plodovi v severovzhodni Sloveniji, saj so ljudje govorili razne nemogoče stvari, da so bile breskve na- rejene iz mavca in gumija, da so jih uvozili za razstavo iz Italije in Afrike itd. itd. Takšnim nevernim Tomažem so letošnji plodovi dali zopet odgovor* to so uspehi in plodovi plantažnega sadjarstva zadruge »Osojnik.« B. G. ŠPORT Jugoslavija osvojila v nogometu in vaterpolu srebrno kolajno Jugoslavija — Madžarska 2:0 (0:0 Helsinki, 2, avgusta. Na olimpij- skem stadionu sta se danes pomerili v finalni borbi v nogometu Jugoslavija in Madžarska. Tekmo je sodil angleški sodnik Ellis. Jugoslavija je nezasluženo izgubila z rezultatom 2:0, čeprav je bi- la tehnično boljša od Madžarov. Ves prvi polčas so Jugoslovani napadali, vendar niso mogli doseči vodstva. V 35. minuti so Madžari streljali enajstme- trovko, ki jo je Beara sijajno ujel. Ju- goslovanska reprezentanca je še nadalje igrala lepo, toda neučinkovito. Ko je bila naša enajstorica v lepem napadu in stalni premoči, so Madžari po Puska- su do.segli v 70. minuti vodstvo. Po tem golu je bil naš napad razbit, obramba pa je pokazala vse svoje sposobnosti. Tudi danes so Madžari ravno v zadnji minuti dosegli drugi gol. Tako smo po- novno osvojili srebrno kolajno kot v Londonu 1948 leta. v WATERPOLU TUDI SREBRNA KOLAJNA Jugoslavija — Italija 3:1 (0:1) Jugoslovanska vi^aterpolo reprezen- tanca je danes imela priliko, da osvoji drugo zlato kolajno za Jugoslavijo v primeru, da premaga olimpijskega zma- govalca 1948 z visokim rezultatom 5:1., 7:2 itd. Ker so naši waterpolisti dobili samo z rezultatom 3:1 so se plasirali na drugo mesto z istim številom točk kot Madžarska, toda nekoliko slabšo razli- ko v golih. Tako je zadnji dan olimpij- skih iger prinesel kar dve kolajni Jugo- slaviji, dvakrat se je naša zastava ■vila na olimpijskem stadionu v Helsinkih. —ik. Izredno slaba igra v prvem, toda lepa igra Drave v drugem polčasu Drava — Rakičan 9:1 (1:1) Ptu j, 31. julija (-ik). Zadnjo prven- stveno nogometno tekmo na domačem igrišču je odigrala ptujska Drava z moštvom Rakičana iz Murske Sobote, ki je prvo tekmo odločil v svojo ko- rist (6 :4), zato je vladalo veliko za- nimanje med ptujsko športno javnost- jo za to tekmo. Gole za Dravo so do- segli: Milenkovič tri, Sirec Jože tri in Sirec Maks dva ter Herceg enega. Takoj v začetku je Drava pritisnila, vendar ni dosegla gola, zato je popu- stila, in Rakičan je pričel vse bolj ogro- žati Dravina vrata. Drava se ni otresla napada vse do 30. minute, ko je Milen- kovič povedel domače v vodstvo. J^e nekaj minut nato je Rakičan direktno iz kota izenačil — 1:1. Ves ostali del polčasa je bil Rakičan v premoči, saj so bile Dravine vrste popolnoma raz- bite. V tem polčasu Je Rakičan Igral zelo požrtvovalno. V drugem polčasu Je Drava pokazala izredno lepo igro, valila napad za na- padom na Rakičanova vrata in iz mi- nute v minuto zviševala rezultat. V 34. minuti Je sodnik izključil desno zvezo gostov in tedaj Je pričel Raki- čan zavlačevati igro. Vendar so do- segli Dravaši še dva gola in s tem re- zultat 9 :1. Drava je danes zadovoljila samo drugi polčas, dočim Je v prvem ver- jetno na igralce vplivala prevelika vro- čina in podcenjevanje, tako da lahko rečemo, da ni zadovoljil noben igra- lec. V drugem polčasu se Je odlikoval predvsem napad z Milenkovičem in Sircema na čelu, vendar Je tudi obram- ba zadovoljivo opravila svojo nalogo. Zaslužena zmaga Drave Drava — Tekstilec 2:1 (2:1) studenci, 3. avgusta —ik. V da- našnji predzadnji prvenstveni nogo- metni tekmi MNP sta se pomerili mo- štvi domačega Tekstilca in Drave iz Ptuja. Igra obeh moštev je bila precej surova in tudi .sodnik Glavič ni znal pravočasno intervenirati. Sodnik je na- pravil več grobih napak v škodo Dra- vine enajstorice, vso tekmo je vodil pri- stransko in neobjektivno. Pričetek tekme je pripadal domačim, vendar je Drava hitro prešla v napad in že v 4. minuti jo Milenkovič povedel. Dravo v vodstvo. Igra se je zopet odvi- jala na Dravini polovici in vendar je že čez Štiri minute Milenkovič s »ijiaj- nim prodorom povišal na 2:0. Tekstilec tudi po tem golu ni popustil, pač pa še nadalje ogrožal Dravina vrata, ki jih je danes izredno dobro v prvem ter sijaj- no v drugem polčasu branil Gorjup. V 16. minuti je Karaman po nerodnosti lepo podal žogo pred lasten gol in desna zveza Tekstilca jo je prisebno poslal v mrežo. S tem je bil že v 16. minuti postavljen rezultat dneva. Sod-« nik je vse bolj zaviral igro s svojimi pristranskimi odločitvami. V 31. minuti je izključil Dravinega srednjega napa- dalca Milenkoviča, 'vendar tudi sedaj Tekstilec ni znal rezultata spremeniti. V drugem polčasu je sodnik vse bolj oškodoval Dravo, prisodil enajstme- trovko, ki jo je hotela razjarjena pu- blika preprečiti, v^endar tudi ta strel ni prinesel gola Tekstilcvi, ker se je žoga odbila od prečke. Drava je danes pokazala pravo po- žrtvovalno igro saj je igrala samo z de* setimi igralci tričetrt tekme proti ena- kovrednemu nasprotniku. Sodnik je da- nes v vsakem pogledu nasprotoval Dravašem, moštvi pa sta igrali nekoli* ko ostro, vendar fair. ,i Rojstva, poroke in smrti v Juliju LESKOVEC Rojstva: Bračič Terezija iz Gruškovja je rodila hčerko, Topoiovec Ivana iz Gradišča je rodila hčerko, Kmetec Marija iz Zg. Leskovca št, 17, je rodila sina, Bednjički Marija iz Trdobojc je rodila sina, Hvaleč Monika iz Vel. Oki* ča št. 58, je rodila hčerko. Smrtnih primerov v teku tega mese- ca na tem območju ni bilo. Ravno tako ni bila sklenjena nobena poroka. JURSINCI Rojstva: 3 dečki in 5 deklic. Porok ni bilo. Umrli: Holc Franc, posestnik Juršin- ci star 59 let, Majcen Gabriela, posest- nica Bodkovci stara 52 let, Matjašič Anton, vžitkar Zagorel star 78 let, Zmauc Štefanija, Zagorel stara 7 mese- cev, Janžekovič Ana, Kukava in Zavec Jrlijana, kmetica, Polenšak stara 83 let. CIRKULANE Rojstva: 2 dečka in 2 deklici. Poroko .'^ta sklenila pred tukajšnjim odborom tov. Kostanjevec Janez, roj. 25 XI. 1929, stanujoč v Pristavi št, 32 in Arnečič Jožefa, roj. 16. III. 1923. sta- nujoča v Slatini št. 75. Smrtnih primerov ni bilo. DESTERNIK Rojstva: Pihler Antonija, kmetovalka iz Jiršovec je rodila hčerko, Kolarič Marija, kmetovalka iz (3omile je rodila hčerko in Zelenik Ana, poljska delavka Je rodila sina. Smrti: Ceh Janez, Vintarovci star 11 dni, Bračič Alojzija, prevžitkarica De- sternik stara 57 let, Murko Alojzija, užitkarica iz Destemika 75 let. Kram- berger Marija, mala kmetica Trnovski vrh stara 73 let, Simonič Franc, krojač Somilce star 63 let, Vajdič Franc, kme- tovalec Bis star 65 let. Zakonske zveze ni bilo. VIDEM Rojstva: Sijanec Marta, učiteljica Vi- dem št. 7 je rodila hčerko, Ciglar Juli- jana, Pobrežje št. 139 je rodila hčerko, Lesjak Terezija, Lancova vas št. 4 je ro- dila sina, Smigoc Anica, Vareja št. 19 je rodila sina, Kokol Terezija, Vareja 19 je rodila sina, Hliš Elizabeta, Maj. vrh 2 je rodila hčerko. Drevenšek Marija, Tržeč 4 je rodila sina, Muzek Marija, Zg. Pristava 42 je rodila hčerko, Skaza Marija Sturmovec 3 je rodila hčerko in Solinšek Terezija, Eorislavci 2 sina. Por»ke: Sakelšek Štefan, delavec roj. 1932. Zp. Pristava št. 7 in Jurgec Ma- rija, delavka, roj. 1932, Videm št. 32. Pintarič Ciril, šofer. roj. 1928, Zg. Haj. dina št. 12 in Brodnjak Marija, trg. po- močnica roj, 1931, Pobrežje št. 124. \ Smrti: Mlakar roj. Planinšek Neža,! roj. 1869 Tržeč 52, Cafuta roj. Trafelaj Amalija, roj. 1894 Ljubstava 12, Rojkoj Ludvik, roj. 1904 Hoče, stanujoč v Ma-I riboru Pobrežje, Osojnikova ulica, na-' plavi j en na desnem bregu Drave v Dravcih dne 25. VII. 1952. Utonil je pred enim tednom v Mariboru pri ri- bolovu. Malek roj. Vidovič Marija, roj. 1873, Popovci št. 19. zavrc Rojstva: Furjan Marija, roj. Karo, je rodila sina 20. julija 1952. Mislovič Neža je rodila sina 21. Julija 1952. Ko- kol Jožefa, roj Slamcršek, je rodila sina 24. Julija 1952. Težak Marija, roj. Venta, je rodila sina 25. julija 1952. Poroke: Ropič Franc, roj. 1928, z Belskega vrha št. 40 in Juršič Marija, roj. 1926 z Belskega ^'rha št. 59. Smrti: Ahačič Nikolaj, roj. 1893, ■ Korenjaka št. 32. Kokot Elizabeta, roj. 1928. s Turškega vrha št. 106. 4 Kmetovalci/ kmetijske zadruge pozorl Za jescsko setev vam nudimo po no- vih znižanih cenah: i Superiosfat, apneni du.šik, kaII|evo .sol, 1 Ceresan za razkuževanje žitaric, Agro-i s«n, Agronal, vprcžne pluge, njivske j brane. Vse vrste raznih plužnih lemežev.l plužnih desk in ostalih rezervnih de- lov, ter vse ostale agrotehnične potreb- ščine za boljše kmetovanje. Strokovna postrežba! Zelo znižane ce- ne! Pridite, prepričajte se! KMETIJSKI MAGAZIN Maribor, Meljska cesta 5) Opekarna Ptuj—Žabjak obvešča svoje odjemalce o novih cenah prvovrstnih opečnih izdelkov, in sicer: zidna opeka ......din 4,35 obočna opeka......din 8,45 strešna zarezna.....din 13,50 strešna bobrovec.....din 10,50 slemenjaki — žlebnjaki . . din 35,— Za II. razred vseh vrst opeke Je 15"/» in za III razred SO"« popusta MARIBORSKE OPEKARNE obrat Ptuj Odbor za gradnjo »Kulturnega doma heroja Jožeta Lacka« z dmžbenimi organizacijami v Ptuju priredi VELIKO TOMBOLO V UUDSKEM VRTU PRI PTUJU 10. AVGUSTA 1952 S PRIČETKOM OB 9. URI DOPOLDNE DOBITKI: 50 TOMBOL V VREDNOSTI 1,730.000 DINARJEV, IN SICER: stanovanjska Jiiša na Tratah, 2 motorni kolesi, radio - aparat, 3 ženska in 3 moška kolesa znamke »Steyr«, plemenski bik, betonska žična ograja 20 m, 2 kompletni kuhinjski opremi, bakreni kotel za kuhanje žganja, junec v teži 200 kg, 4 svinje v teži po 100 kg, 2 kompletni pleteni vrtni garnituri, razno blago za moške obleke (kamgam in fresko), sodi, sobne in krušne glinaste peči, flanela za perilo, vino v sodih itd. 100 DECITERN V VREDNOSTI 300.000 DINARJEV 200 KVINTERN V VREDNOSTI 400.000 DINARJEV 500 TERN V VREDNOSTI 150.000 DINARJEV 5000 AMB V VREDNOSTI 420.000 DINARJEV SKUPNA VREDNOST DOBITKOV 3 MILIJONE DINARJEV TOMBOLSKA KARTA 50 DINARJEV Prispevaj tudi Ti z nakupom tombolskih kart in z udeležbo na tomboli k čimprejšnji zgraditvi doma, obenem poizkusi srečo in Ti želimo glavni dobitek! _____,___________ _______ O d b O r MESTNI KINO PTUJ predvaja: Od 8. do 11. avgusta angl. film »Rumeni metulj« Od 12. do 14. avgusta amer. film »Ti- soč in ena noč« Od 15. do 18. avgusta amer. film »Po- staja Union« Od 19. do 21. avgusta italj. film »Beg v Francijo« * Angleški film RUMENI METULJ Blaga svetloba angleškega poletja se razliva po prijazni pokrajini. Mlado dekle teka po trati in lovi redkega metulja za zbirko svojega strica, pri katerem živi v lepi vili na deželi... Truplo z nožem v hrbtu se v tako idilično pokrajino slabo prilega — po- doba se obrne: idili in preprosti lepoti lova metulja sledi lov na človeka, mo- rilca, obsežen pogon, lov nove vrste z vsemi sredstvi sodobne tehnike. Oblast premišljeno in brezobzirno izvršuje svojo dolžnost — saj gre za umor. Ironija usode hoče, da je osum- ljena umora Sophie Malraux, dekle z metuljnico. Ta zlovešči obrat Je osrednje gibalo napete zgodbe »Rumenega metulja«. Dogodki združijo usodi dveh čudnih osebnosti: čudnega nemira polno So- phie, ki Ji Je tragičen dogodek v zgod- nji mladosti zmedel duševno ravno- težje, in Davida Sommersa, bivšega člana Secret Servicea, ki se trudi, pre- pričan, da Je Sophie nedolžna, da nje- no nedolžnost tudi dokaže in najde pravega krivca. V to vrtoglavo pusto- lovščino ga sili tudi njegovo naravno nagnjenje za posle take vrste. Gnoj in gnojnica na naših kmetijah Ing. Zoreč Egon Znano je, da so pridelki na premno- gih na.ših njivah in travnikih cesto pre- nizki. Krivda za tako stanje leži poleg drugega tudi v pomanjkanju p)otrebnih hranilnih snovi v zemlji. Te dovajamo izčrpani zemlji z domačimi in umetni- mi gnojili. Od domačih gnojil prihajata v poštev predvsem hlevski gnoj in gnoj- nica. Da bi ohranili v gnoju in gnojnici čim več hranilnih snovi, je potrebno smotrno ravnanje. Zavedati se je treba, da je med domačimi gnojili hlevski gnoj najvažnejše gnojilo in osnova ro- dovitosti zemlje ter da je od tega odvi- sen v veliki meri uspeh celotnega kme- tovanja. Po svoji sestavi in posebnem vplivu na zemljo in rastlinsko življenje je hlevski gnoj najpopolnejše gnojilo, V gnojnici so dušičnate in kalijeve soli, ki zelo hitro delujejo, je pa zelo malo fos- fome kisline. Za pravilno hranjenje gnoja je potre- bno poleg primemo grajenega hleva še primemo gnojišče z gnojnično jamo. Velik del naših kmetij še nima pra- vilno zgrajenega gnojišča in še manj gnojnične jame, kljub temu, da je to, če je pravilno zgrajeno, najbolj do- bičkonosna zgradba na kmetiji. Poseb- no je važno, da je zavarovana pred do- tokom deževnice in druge vode, ter da je gnojnična jama neprodušno zaprta. Gnoj je treba vsak dan spravljati na gnojišče, ker je le tako mogoče vzdrže- vali snago v hlevu, in ker se le na ta način omogoča pravilno razkrajanje gnoja na gnojišču. Važno je, da ostane gnoj vedno vlažen, kar se doseže z vsa- kodnevnim tlačenjem. S tem se prepre- či še uha^an.:e dušika iz gnoja, kar je v spravljanju gnoja najvažnejša stvar. SREČKE DRŽAVNE LOTERIJE dobite po vseh ptujskih trafikah! Ne pozabite, da bo 18. in 23. avgusta žre- banje v Sloveniji, da vsaka srečka igra obakrat, da je v Juliju zadel Majšperk zopet 50.000 din, da so Ptujčani julija zadeli več kot pol milijona. Zato si še danes kupite vsaj eno srečko državne loteri.le FLR.T! Zahvala Ob tragični smrti našega ŽITNIK RADOTA . ml. vodnika JIUA iz Ftogoznice, ^ ki so ga valovi Drave potegnili v pre- rano smrt dne 23. julija 1952, se vsem. ki so pokojnega spremili na zadnji poti na pokopahšče v Rogoznici, iskre- no zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni organom LM v Ommožu, ki so truplo pokojnika iztrgali valovom Drave, ter PGD Ptuj za brezplačen prevoz iz Ormoža, tov. Stanku Prejac za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem darovalcem ven- cev in cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Ptuj, 30. Julija 1952. ŽALUJOČE SORODSTVO Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali našo bol ob prerani izgubi našega sina ANDREJA ki nas je zapustil v cvetu svoje mla- dosti. Posebno zahvalo izrekamo Prosto- voljnemu gasilskemu društvu Zagojiči za častno stražo ter vsem gasilcem 3. sektorja za častno spremstvo na nje- govi zadnji poti, dalje duhovščini, cerkvenemu pevskemu zboru ter zboru pionirk pod vodstvom tovarišicc Man- ce, govornikom tov. Rautarju, Staniču, Ojniku, Žnidariču, Prelogu in sošolcu Fegušu za njihove ganljive besede ob odprtem grobu, nadalje vsem daroval- cem vencev in cvetja ter vsem pri- jateljem in znancem, ki so ga sprem- ljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, prav vsem! Ožaloščena družina FEGUš MALI OGLASI PRODAM HISO in posestvo. Ho:-vat Ana, Sp. Velovlak 31, p. Moškanjci. HLEVSKI GNOJ za potrebo v trsnici kupi Vinarska zadruga Ptuj. SVINJSKI HLEV, ugoden za prevoz, prodam. Naslov v upravi Usta. NAJDITELJA evid. tablice S 6548 pro- sim, da proti nagradi javi svoj na- slov Herga Francu, Ormož 117. PRODAM POSNEMALNIK, strelovod, tehtnico in mlin za jabolka. Ljuto- merska cesta 23, Ptuj. PRODAM globok otroški tapeciran voziček. Vprašajte v upravi. POIZVEDBA. Iščem moško kolo črnc barve in rjavo aktovko, kar je mo- ralo biti najdeno v gozdu ob Pra- gerski cesti v bližini Cirkovc. Naj- ditelja prosim, da navedeno vrne proti lepi nagradi v upravi tovarne aluminija v Stmišču ali pa na postaij LM v Cirkovcih. PROSIM NAJDITELJA osebne izkaz- nice in drugih dokumentov na im^ Hvala Stanko, Krčevina 54, da naj- deno vme proti nagradi. TRGOVSKA POMOČNICA s poslovod' sko prakso išče službo. Gre tudi ^ gostilno. Naslov v upravi lista.