'•ošinilia plačana v gotovim. Posamezna številka Din !•—, NOVE t p Vsi svet. 2 S Ver. duSe MBER 16 S Otmar 17 N 23. pob. 18 P Odon € 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 3 N 21 fpob. 4 P Karel $ 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor 24 K 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. © 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin SO S Andrej 10 N 22. pob. ® 11 P Martin 12 T Avr^lij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold V 30 dneh 30 številk za 12 Din „GIiAS NAMOI>A" EJUBL) ANA — NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Št. 201 Izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 19. novembra 1935 Današnja številka vsebuje i Osiješka sodba Obravnava proti morilcem kralja Aleksandra Govor notr. ministra dr. Korošca Nujnih naravnih zakonov ni Jubilej šole na Grabnu Beda kmetov v črni Organizacija zun. trgovine Rokopisov ne vračamo LetO I. Osiieška sodba Welika napetost na Dalšnesn Vzhodu Če naši državljani, pridobitniki in in-dmtrijci, spadajo pod oblast strogih zakonskih predpisov, kadar se kaj pogreša proti interesom države, zakaj ne bi enako spadali tudi predstavniki tujega kapitala ... Menili so, da bodo s pomočjo svojih vidnih zvez in zaradi uglednega socialnega polašaja mogli vse skupaj potlačiti ... (Iz govora drž. tožilca dr. Mauroviča.) Po šestmesečnem postopanju je danes osiješko sodišče izreklo obsodbo proti številnim osebnostim, ki so z raznimi kaznivimi dejanji oškodovale državo za ogromno premoženje. Družba Našiče je največje podjetje v državi. Povprečno ima 7500 stalnih delavcev in 4000 sezijskih. Njene obrate vodi 21 ravnateljev in prokuristov, zaposlenih je 200 uradnikov in 629 nameščencev. Parnih žag ima podjetje v naši državi 9, s skupno 4300 k. s. Nadalje razpolaga Našička s 612 km železniške proge, z 2 parobrodoma in 13 slepi. Od leta 1924. do 1934. je nakupila Našička za 265 in pol milijona dinarjev gozdov na javnih dražbah. Državi je plačala za eksploatacijo njenih gozdov v desetih letih 57 milijonov dinarjev. Kakor pa je podjetje samo po svoji razsežnosti ogromno, tako je tudi takozvana »našička afera« največji proces, kar jih je kedaj bilo v Jugoslaviji. Že enkrat smo podčrtali dejstvo, da bi celo Staviski ostrmel, če bi slišal, kako so znali delati glavni junaki Našičke. Vse ogromne dimenzije tega strahotnega ropanja in sistematične plenitve jugoslovanskega narodnega premoženja nam stopijo pred oči šele, če ves ta proces pregledujemo in analiziramo. Že samo zasliševanje generalnega direktorja Nasičke, Sohra, je ugotovilo, da je plačala, družba v petih letih skoro 37 milijonov dinarjev za podkupnine. Seveda so gospodje te izdatke knjižili kot »diskretne«. Samo v letu 1929/30 je izplačala družba 18 milijonov podkupnin. V štirih letih je Našička dobavila državi pragov, drv in drugega materiala za 135 milijonov dinarjev, skupna vsota vseh faktur pa je znašala v tem času 1.135,000.000 Din. Preiskava je pokazala, da se je udomačil čisto določen sistem podkupovanja pri prevzemanju lesa in materiala. Tako so Člani komisije dobivali 10 do 50 par od vsakega prevzetega železniškega praga, prometno osebje po 5 Din od vagona, gozdni svetniki po 10.000 Din na leto, občinski beležniki, sreski načelniki in drugi uradniki manjše vsote od 500 do 3000 Din. Toda glavni dobitek, ki je bil seveda najmanj dvajsetkrat večji od teh majhnih »napitnin«, je šel tujcem v malho. Milijarde in milijarde vrednosti ležijo v haših gozdovih in rudnikih in vsako tuje podjetje, ki izkorišča le en naš rudnik ali eno gozdno veleposestvo, doseže na leto na desetine milijonov čistega dobička in plačuje tudi 100°/o dividendo, kakor potrjuje Bor. ne od gozdov, ne od rudnikov, temveč morajo naši davkoplačevalci marsikatero lete še doplačati 1; . In zakaj? Odgovor je lahak“— Našička. In v tej Našički aferi leži prokletstvo vsega hašega uboštva. Končno pa je vendar pričel sveder pra-rice vrtati tudi v ta korupcionistični granitni blok, ki je dosedaj veljal za nepre-hiagljivega, kakor je to izjavil sam državni tožilec dr. Maurovič. Današnji proces je t>rva eksplozija mednarodno povezane korupcije, ki se je z naj ogabne j širni sredstvi pokopala v našo državo in desetletje v njej dejansko gospodarila. Je pa to tudi prva eksplozija našega domačega korupcionizma, ki se je v vsej pogojni dobi tako strahotno razbohotil po naši državi. Osiješko sodišče je sodilo po Pravici in po zakonu. Ni bilo tu obzirov na Jnsoke položaje prizadetih, in kar je glavno °ne »veze«, ki tako rade preprečijo vsak dmeljit vpogled za kulise in razkrinkanje •hivice, nepoštenja in zločinov, te »veze« so “«Povedale. Vsa jugoslovanska javnost mno želi, da bi odpovedale za vedno, j Vemo tudi, da je našička afera predstavama najtrdnejši blok korupcionizma, zato J/di prav nič ne dvomimo, da bodo tej eks-pT^iji sledile druge v vseh aferah in aferi-vfn, kjerkoli je imei korupcionizem plodoma tla. j. Našička afera in njen zaključni epilog im, a 7 sebi visoko moralno injekcijo vse-& našemu narodu, ki je že obupoval nad štenvlco ’n skoro pričel dvomiti ali je poko,, ■,e v resnici čednost in ne naivnost, ka-ironjA0 . že Iako redki pojav ocenjevali Pašpc-110- ln resno, premnogi opazovalci Predr , MV!.leRa življenja. Kakor je Staviski pAf- .i11* francoski narod in ea usmeril nn Pot: rj _X-, . -----~*~.*^v* &cv WOillCXAl I L X /’** r' Kod steza jo Japonci svoje roke? Na sliki vidimo ozemlje Severne Kitajske, in sicer severno in južno Kitajskega zidu. Severni del je že v japonskih rokah. Južni de! severne Kitajske, t. j. takozvana demilitarizirana cona južno Kitajskega zidu, pa se je te dni izrekel za samostojnost in neodvisnost od Nankinga pod japonskim vodstvom. Poročila pravijo, da 1)0 ta avtonomnost proglašena že jutri. Nankinška vlada pa pripravlja vojaški odpor proti tej japonski akciji. »Avtonomna zveza severne Kitajske« Tokio, 18. novembra. Agencija Havas poroča: Čeprav se v japonskem zunanjem ministrstvu ne potrjujejo vesti, ki bi kazale na to, da Japonci podpirajo avtonomistični pokret v severni Kitajski, vendar priznavajo merodajni faktorji v ministrstvu, da so zelo Položai v Airiki Pariz, 18. novembra, r. Imenovanje generala Badoglia za vrhovnega poveljnika italijanske vojske v Vzhodni Afriki je v Parizu izzvalo veliko pozornost. »Temps« sodi,, tla bodo skušali sedaj Italijani bolj naglo prodirati proti Abesiniji. De Bono, pravi list, je skušal čimbolj prizanašati italijanski vojski. Ker pa se je sedaj ves svet postavil proti Italiji, so se v Rimu odločili, da čimprej izvojujejo odločilno zmago proti Abesincem in tako prisilijo neguša k pogajanjem na bazi. ki bi Italiji omogočila doseči stvarne koristi. O borbeni izjavi fašističnega Velikega svela proti sankcijam pravi list: Če se vpošteva, da so bile sankcije sprejete soglasno, spričo dejstev. da je Italija prekršila določbe pakta DX je obžalovati, da jili Italija izkorišča za vzbujanje borbenih občutkov italijanske javnosti proti onim državam, ki so izvršile samo svojo mednarodno dolžnost. Bad®glio že na potu Rim, 18. novembra. AA. Dosedanji načelnik italijanskega glavnega generalnega štaba maršal Badoglia bo bržkone že danes odpotoval iz Napoli ja v Vzhodno Afriko. Pariz, 18. novembra. Agencija Havas poroča, da prispe maršal Badoglio 26. ali 27. na severno abesinsko fronto. V Masavi se bo sestal z maršalom De Bonom, ki bo takoj nato odpotoval v Italijo. Sodeč po tempu, v katerem se vrši abesinska koncentracija, odločilne bitke ni pričakovati pred koncem decembra. Možno je, da se bo dotlej skušalo abesinsko vprašanje rešiti po diplomatski poti. Berlin, 18. novembra. DNB poroča iz Addis-Abebe: Odstavitev generala de Bona ni na- sodba brez dvoma vlila našemu narodu novega poguma in predvsem nove vere v poštenost, ki mu je danes tako potrebna. Ta nauk smo plačali drago, mnogo predrago, vendar ne bi bila cena tega prav nič previsoka, če bo tudi uspeh tak, kakor ga želi ves narod. dobro obveščeni o prodrobnostih tega pokreta. Med drugim so izjavili, da bodo severne kitajske pokrajine ustanovile svojo avtonomno državno zajednico z imenom •»Avtonomna med-pokrajinska zveza severne Kitajske«. Oblast v teh deželah se bo orientirala docela proti komunistom. Nadalje naglašajo v zunanjem ministrstvu, da bo Japonska eventualno akcijo nankinške vlade proti avtonomistom smatrala kot prekršitev pogodbe o premirju, sklenjene v Tanku ju, in pekinškega sporazuma. Iniciativo za ustanovitev avtonomne severne Kitajske je dal general Sungcejuang. Vse kaže, da je o svojih načrtih obvestil vrhovno poveljstvo japonske vojske. Avtonomna severna Kitajska bo bržkone sklenila vojno zvezo z Mandžurijo, ki bo naperjena •proti komunistični akciji. Nadalje se potrjuje, da bo proglas o ustanovitvi avtonomne severne Kitajske izdan že 20. t, m. Peking, 8. novembra, a. Včeraj je takozvana mongolska konjenica zavzela. šest okrajev vzhodnega Čaharja. Okupirano ozemlje obsega rudnike železa in se razteza do železniške proge, ki vodi proti Suji Juanu. Vse kaže, da gre za »mongolsko avantgardo«, ki so jo organizirali Japonci iz delov bivše armade vzhodno-azijske lige. Pariz, 18. novembra. Agencija Havas poroča: Kakor znano, stopijo danes v veljavo sankcije proti Italiji. Nekateri listi izražajo spričo tega svoje obžalovanje, da La valu ni uspelo s svojim posredovanjem med Rimom in Londonom omogočiti kompromis še pred današnjim dnem. Listi naglašajo, da se v Rimu ne dajo prepričati. da bo Laval tudi v bodoče skušal pasre- Zataaj ß?e£ooSio in ne De Bono? pravila posebnega presenečenja v krogih abesinske vlade, ker je znano, da je ras Desta s svojimi četami pri Lugerandiju prizadejal velike izgube italijanskim četam. V tem porazu vidijo enega izmed vzrokov za odstavitev maršala de Bona. Boji na severu Asmara, 18. novembra. Vojni poročevalec DNB je oddal po radiu naslednje poročilo: Na severnem bojišču je armijski zbor generala Maravigne nadaljeval prodiranje vzdolž reke Takaze. Manjši oddelki abesinske vojske so ponovno prekoračili reko, a SO bili vsakokrat zavrnjeni. Na nekem mestu ob reki je prišlo do hujšega spopada med prednjimi stražami in je bil poveljnik abesinskega oddelka vjet. Letala vršijo izvidniške polete do jezera Ašangi. Napadalna letala so bombardirala Anla-lo. Vse kužev da je nasprotnik že evakuiral to mesto. Pred veliko bitko na jugu Addis-Abeba, 18. novembra. AA. Merodajni faktorji danes niso prejeli nikakih vesti s fronte. Pričakuje se pa. da bo v kratkem prišlo do velike bitke blizu Dagabura v Hararski deželi. Delavcem groze Asmara. 18. novembra. AA. »Qnniidien de Uritrea« je objavil danes opomin delavcem, ki so zaposleni pri gradnji cest in v katerem opozarja na rok delavnih pogodb. Kakor se zatrjuje, je nastalo med delavci veliko vznemirjenje, ker oblasti stalno odlagajo njihov povratek v domovino. Pristojne vojaške oblasti opozarjajo delavce na to, da morajo biti disciplinirani v interesu italijanskega napredka in jim grozijo, da bodo izdali slroge odredbe proti onim. ki se ne bodo vedli primerno, ko se vrnejo v Italijo. Naknadno se je izvedelo, da so blizu Aksuma našli obširno korespondenco, ki sla jo vodila abesinski cesar in ras Sejnin. Iz pisem se vidi, da so se Abesinci pripravili na energično obrambo. Izjava japonskega vojnega ministra Japonski vojni minister je dal poročevalcu lista »Niči Niči« izjavo, da bo japonska vojska nastopila z vso odločnostjo v primeru, da bi maršal Čangkajšek skušal s svojo vojsko preprečiti proglasitev avtonomije severno-ki-tajskih dežel. Drugi listi so objavili poročila iz Tientsina, da je japonska vojska v Kvantunu pripravljena na vsako eventualnost. Listi naglašajo, da bo poveljstvo japonske vojske v Kvantunu uradno opozorilo kitajske oblasti, da bo s silo ustavilo kitajsko vojsko, če bi skušala prodreti v severno-kitajske pokrajine, da bi preprečila proglasitev avtonomije severnih pokrajin. List »Hoči Šimbun« poroča, da je kitajska vlada pooblastila generala Fengjusjan-ga, da zbere sto tisoč vojakov za akcijo prot: avtonomistom v severni Kitajski. Tokio, 18. novembra. Polslužbena japonska agencija Rengo poroča, da bo pojutrišnjem razglašena avtonomija severnih kitajskih dežel. Tokio, 18. novembra. AA. Listi so objavili tajno rusko-kitajsko pogodbo proti japonskemu prodiranju na Kitajskem. dovati za sporazum med Italijo in Anglijo spri čo katerega bodo postale sankcije brezpredmetne. »Journal« poudarja, da so bde sankcije ne-obhodno potrebne zaradi afirmacije načela vzajemne pomoči proti napadalcu. List naglasa, da nihče nekaznovano ne sme prekršiti pakta DN in napasti državo, ki je ta pakt podpisala. Sankcijska akcija ima služiti predvsem bodočnosti. ko se bo lahko s tako proceduro preprečila vojna tudi v Evropi. »Oeuvre« zameri DN, da se ni pokazalo še bolj aktivno, zlasti pri določitvi namena sank-dijske akcije. DN bi moralo razviti veliko propagando tudi s pomočjo svoje radio oddajne postaje Italijan: samo zaradi tega pravilno ne razumejo sankcijske akcije. Italijanska vojna proti Abesiniji je čisto kolonialnega značaja. To dejstvo kaže na nesorazmernost Mussolinijevih zahtev naoram italijanskemu narodu in koristi, ki jih lahko Italija pričakuje od svoje eventualne zrna: e v Abesiniji. Tudi sneči je zasedal Veliki fašistični svet Rim, 18. novembra. AA. Veliki fašistični svet nadaljnje svoje zasedanje nocoj ob 22. Na nocojšnji seji bodo proučili notranji in zunanje politični položaj. Nato bo veliki fašistični sve' po vsej priliki prešel na finančna vprašanja. Rm. 18. novembra. Agencija Stefani poroča: Ker se prično danes izvajati sankcije, so na vsel javnih in zasebnih poslopjih po vsej Italiji razobesili zastave, kakor določa sklep sobotnega sestanka velikega fašističnega sveta. Rim. 18. novembra. Havas poroča: Davi so bile okrašene vse hiše z zastavami. Mladeniči v skupinah hodijo po prestolniških ulicah in nadzorujejo, ali so vse hiše in trgovine brez razlike razobesile zastave. Od časa do časa se zbirajo sprevodi z zastavami na čelu. Sankcifska vihra — nevaren moment Laval ni ippef... Kal tedaU M Italiji prepevalo pesmi in vzklikajo proti sankcijam »i-J3 ve%cl,'"4S.novefaibra. AA. Baoes je Aiku-en-Provenće sol učen dan. Že od petih zjutraj je bilo čuti po ulicah povečan promet, ker,,so z vseh strani, zlasti iz Pariza in Mar-seillp prihajali avtomobili z novinarji in draginji osebnostmi, ki bodo spremljali sedhnji procw.,.. „ , . . Pred vhodom v mesto je moral vsakdo pokazati svpje,tlistinp. Današnji’ ■jutranjiki iz Pariza in Marseilla posvečajo dolga poročila procesu, pišejo o sestavi sodišča, o marsejski tragediji, o organizaciji vstašev itd. Listi poudarjajo, da so vsi obsežni,ukrepi radi tega procesa potrebni in na mestu. Glede obtoženca Mija Kralja, ki je simuliral blaznost, listi poudarjajo, da je normalen. Že suoči je prispelo v Aix en Provence kakih sto francoskih in tujih novinarjev in 30 kinematografskih in fotografskih operaterjev. Ves čas procesa bo sodišče razpravljalo od devetih do 12. dopoldne in od. 14. do 18. popoldne. Sodišče je sestavljeno tako, kakor so listi že poročali. Predsednik je De la Broie, sodnika sta Peruggi in Cantes, njun namestnik Male stini. Državni tožilec je. Rolle, njegov pomočnik pa Sere. Pričetek obravnave Aix en i’foVeaee; 18.: novembra,t AA. ; Ob 8.40 so v sodno dvorano pripeljali obtožence Pospi-šila, Kralja in Rajiča. Obtožence je spremljalo sedem orožnikov. Ko so obtoženci zavzeli svoja mesta, so jih številni fotografi in kinooperaterji posneli Z Vseh strani. Pospišil je bil sprva zelo svež in je s smehom ogledoval občinstvo. Prav tako se je malone histerično smehljal Kralj. Rajič pa je zelo slab in vdrtih oči. Izgleda zelo slabo in je podoben živemu mrtvecu. Nato je k obtožencem pristopil njihov zagovornik Desbons in spregovoril z njimi nekaj besed. Ob 9.10, sp že, bili novinarji in občinstvo na svojih mestih. Pospišil je miren, Kralj se dalje smehlja, Rajič pa je tako slab, da ga je moral pri zamenjavi mesta s Pospišilorn podpreti orožnik. Na galeriji so bili svetnik francoskega poslaništva v Beogradu Knobel, jugoslovanski konzul v Marseilleu Lazarevič in odvetnik našega pariškega poslaništva Nikolič. Naši: novinarji so dobili najlepša mesta lil! pred predsedniško mizo, vzporedno s klopmi porotnikov. Ob 10.20 so prišli v dvorano sodniki. Najprvo njihov predsednik Dela Broie v rdečem plašču s Imrmelinastim ovratnikom. Za njim so prišli sodniki in državni tožilec. Prisotni vstanejo, da počaste navzočnost sodnikov. Nato objavijo, da je seja otvor jena. Predsednik povzame besedo in v kratkem, toda zelo jasnem in odločnem govoru opozori vse prisotne, da se bo sodilo o zelo važni stvari, v kateri mora ostati francosko pravosodje na višini svojih tradicij. Predsednik nato obsoja udeležence marsejskega atentata in pravi, da je gostoljubna Francija s tem atentatom doživela Kihi udarec. Nato je s povzdignjenim glasom nadaljeval: Ne morem otvoriti teh razprav, ne da bi vas pozval, da ohranite, čeprav ste pretreseni, med procesom, na j traja še tako dolgo, dostojanstvo, potrpežljivost in mirno tišino, (lovor ho t« o krvavi in skrivnostni tragediji 9. oktobra 1934. Ne da bi bili spoštovali zakone gostoljubja in civilizacije, so tujci podlo ubili v naši državi našega proslavljenega gosta, velikega vojaka iz svetovne vojne, visokega prijatelja Francije, ravno v trenutku, ko je stopal na naša tla, sredi ovacij vsega francoskega naroda, oh uri, ko je kot svojo prvo pot v spomin na žrtve skupnega gorja hotel prižgati sveče pred spomenikom, ki ga je postavil v spomin naših vojakov, ki so padli na vzhodu. Ta strašni zločin je terjal še drugo žrtev: umor velikega služabnika naše domovine Louisa Barthouja. Ta zločin je združil v smrti velikega suverena in velikega državnika, ki sta neprestano delala za mir. Potrebno je, da bo z vašim dostojanstvenim nastopom to zasedanje poslednji izraz spoštovanja spominu suverena, bolesti- kraljice in mladega kralja Jugoslavije. Izraz spoštovanja mora bili spominu Louisa Barthouja. apostolu zbližanja med narodi, izraz spoštovanja bolesti njegove družine. Naj bi z načinom, polnim globokega spoštovanja in luge, ki se bo z njim manifestiralo vaše globoko spoštovanje, francoski narod še enkrat manifestiral skupnost z narodom Jugoslavije v istih simpatijah in v isti bolesti. S solzami se tu klanjam pred bolestjo N j. Vel. kraliice Mariče in izražam vse snoštovanie sodišča v Aixu en Provence Nj. Vel. kralju Petru II., nasledniku viteškega kralja Aleksandra. Nato povzame v veliki tišini besedo državni tožilec Rolle, ki se takisto s svoje strani pokloni spominu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedihitelia in spominu pokojnega francoskega ministra Barthouja. Nato se dvigne odvetnik obtožencev Desbons, ki z drhtečim glasom in ves razburjen pravi: Pridružujem se besedam g. predsednika kot star bojevnik in se klanjam spominu starega bojevnika, ki je izgubil svoje življenje v Marseillu, Ob 9.15 je bila volitev porotnikov. Istočasno je sodišče določilo tolmače. Prisotna sta dva tolmača, Miljutinovič, jugoslovanski dijak in neki 'francoski oficir. Predsednik pozove tolmača, naj vpraša obtožence, ali jih sprejmejo za svoje tolmače. Rajič in Kralj odklonita, da bi jim bil Miljutinovič tolmač, s francoskim oficirjem se pa zadovoljita. Isto stori Pospišil- Predsednik prekine raipmvo Branilec Desbons navaja nekatere pripombe, Predsednik ga opozori z besedami: Pazite na zakon in bodite stvarnejši. Ker se je Desbons v svojem ogorčenju tako razburil, da je dvakrat skočil predsedniku v besedo, ko je govoril, je predsednik prekinil sejo in s sodniki in državnim tožilcem zapustil dvorano. Odvetnik Desbons ostane na svojem mestu in začne nekaj pisati. Ob 9,30 se Ja razprava nadaljevala Seja je bila prekinjena, da bi se duhovi nekoliko pomirili. Ko se je seja nadaljevala, je povzel besedo državni tožilec Rolle in izjavil: Desbons je hotel govoriti o tolmaču Miljuti-noviču, ki je tu navzoČen in ki se mu ne more pripisovati takšne kvalifikacije, ki mu jo pripisuje Desbons. Govoril je pa o drugih tolmačih, ki se ne tičejo sodišča, ker za razpravo ne pridejo v poštev. Državni tožilec prosi, naj se razprava nadaljuje v popolnem miru in dostojanstvu, Brez incidentov na tem procesu ne bo — vendar pa bo treba storiti vse, da bo teh incidentov čim manj. Aix en Provence. 18. novembra. AA. Po prekinitvi seje se je nadaljevalo zasliševanje vseh obtožencev. Do konca te seje je trajalo zasliševanje obtoženega Kralja. Odvetnik Desbons je pri vsaki priložnosti skakal v besedo in večkrat prekinil predsednika. Zmerom je govori! o isti stvari, to je, da so bile izpovedbe obtožencev v preiskovalnem zaporu storjene na nedopusten na-'i'n'-, ,av tako je odvetnik Desbons zahteval, da student Miljutinovič ne bo za tolmača. Predsednik^ sodišča Dela Broie ni sprejel izvajani odvetnika Desbonsa na znanje, temveč se’ je s tolmačem zadovoljil. Pri zaslišbi sami je Kralj prekliceval vse, kar je bil priznal v prejšnji preiskavi. Priznal Ljubljana, 18. novembra. AA. 18. t. m. se je vršil občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik zveze, notranji minister dr. Anton Korošec. Na tem občnem zboru je imel minister dr. Anton Korošec tale govor: Letošnje leto bo najhujše leto za nas v gospodarskem oziru. Izdatki ostanejo isti, dohodki so pa čedalje manjši. To velja za posameznike kakor za državo. Državni proračun bo letos sestavljen na drug način, kakor je bil to običaj. Sestavljen bo redni proračun, ki bo obsegal redne dohodke in redne izdatke, izredni proračun bo pa obsegal izredne izdatke, investicije. Redni proračun bo uravnotežen. Od izrednega proračuna se bo pa izvršilo le tisto, za kar bo kritje. Računati je treba s tem, da bodo dohodki od davkov manjši zaradi slabih gospodarskih razmer, zlasti zaradi suše. Pred vsem bo pa treba skrbeti še za podporo pasivnim krajem, ki so v hujšem položaju, kakor prejšnja leta. V Sloveniji prideta v poštev kot pasivna kraja Bela Krajina in Haloze vse do šrrvar-skega sreza. Svetovna kriza se ni izboljšala, in dokler ni splošnega zboljšanja, tudi ni pričakovati, da bi se stanje pri nas bistveno izpremenilo. Nas zlasti pritiska denarna kriza. Nekateri zavodi, in sicer večji, imajo nekaj denarja in prometa. Toda večina jih je v hudi stiski. Po vojni so bili sicer časi, ko so zadruge imele dovolj denarja, celo majhne zadruge so razpolagale z milijoni in so zato ponujale denar vsakomur, kdor ga je le hotel. Tega je zdaj konec. Vračamo se k majhnim zadrugam in majhnim bilancam. Med ljudstvom je nekaj denarja. Ta pa ne pride v zadruge, ker do njih zdaj ni zaupanja. Denar gre zdaj v nogavice, gre tudi v državno Hipotekarno banko in v Poštno hranilnico. Denar v nogavicah je neproduktiven, državna Hipotekarna banka in Poštna hra- Beograd, 18. novembra. AA. Belgijski poslanik na našem dvoru grof Romery de Visnet je dal poročevalcu agencije Avale lole izjavo: Belgija je pristala na sankcije. Zakaj? Preprosta stvar. Belgija je prav iako kakor Jugoslavija zasnovala svojo zunanjo politiko n« DN. Sprejeli smo obveznosti do te visoke mednarodne ustanove. Podpisali emo pakt DN. Zato smo ga dolžni spoštovali. Ker se iialijansko-abesin-ski spor ni dal urediti ne neposredno med sprtima strankama ne preko arbitražnega odbora, je stopil v veljavo člen. 10 pakta DN. DN je označilo napadalca. Predložili so in sprejeli so sankcije. Belgija je nanje pristala. Spoštovali smo svoj podpis in izpolnili svojo besedo. Sicer pa izvajamo samo gospodarske sankcije pod 1, 2 in 3. Vprašanje vojaških sankcij odpade, Iver ne bi bile možne. Toda posebno želim poudariti, da smo, če smo pristali na gospodarske sankcije je, da je res vstaš in da je prisegel voditelju vstašev, ni pa priznal, da bi se bil na Janka Puszti ali v njeni okolici ukvarjal s čim drugim, kakor s kmetijstvom. Tudi ni priznal, da bi bil imel lažno ime, in je tajil, da bi bili imeli uniforme in da bi bili motorizirani. Predsednik sodišča Dela Broie in državni tožilec Rolle sta pa opozorila na protislovja teh izpovedb s prejšnjimi Kraljevimi izpovedbami. Proces se nadaljuje. V začetku zasliševanja Mija Kralja je obtoženec izjavil, da ne mara odgovarjati na vprašanja. Predsednik vpraša obtoženca, kako in kdaj je postal član vstaške organizacije in ali je prisegel, da bo izvršil vse ukaze. Mijo Kralj je naposled s sklonjeno glavo odgovoril: Postal sem član vstašev leta 1933 s Paveli-čevim posredovanjem in prisegel. Na nadaljnja vprašanja je skušal Mijo Kralj odgovarjati izbegavajoče. tako je na predsednikovo vprašanje, ali je bil med tistimi, ki so se vadili na Janka Puszti, odgovoril najprej, da je bil samo v okolici Janka Puszte, nato je pa dejal, da je bil pri neki priložnosti tudi na Janka Puszti sami. ' Državni tožilec Rolle pravi: Biii ste na posestvu. in sicer na posestvu, .kjer so se ljudje vsak dan vadili Streljanja. Ko je zagovornik Desbons skušal osporavati prejšnja obtoženčeva priznanja, je predsednik pripomnil, da so Kralj in drugi obtoženci to že priznali pri preiskavi. Predsednik je pri tem dodal, da se mu zdi, da imajo obtoženci namero tajili vsa svoja prejšnja priznanja. Nato je predsednik vprašal obtoženega Mija Kralja, ali so teroristi obsodili na smrt blagopokojnega kralja Aleksandra. Obtoženec je izjavil, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Nato je predsednik vprašal obtoženca, ali je v dunajskem zaporu prišel k njemu neki polkovnik. vodja vstašev. Miio Kralj je molčal, nato je pa izpovedal, da ni dobil nikakega obiska. S tem se je končala dopoldanska razprava. Popoldne se bo razprava nadaljevala. nilnica pa denar jemljeta ter ga v isti meri ne vračata. Toda če kdo sprejme, mora tudi dajati. Zato bi ali država morala podpirati zadružništvo, ali morajo pa državni zavodi dajati kredite tudi v vseh krajih in vsem ljudem, ki kredite potrebujejo. Zadružništvo se mora zdramiti in mu je treba pomagati. Tega se zaveda tudi država m kmetijski, minister študira in dela načrte za^ izboljšanje. Denar za podpiranje zadružništva se mora dobiti. .Pojavljajo se zdaj kritiki, ki pravijo, da ni biio prav, da se je denar dajal temu in onemu, in so zdaj nastale izgube. Kritikovati je danes lahko. Toda tisti, ki danes kritikujejo, se takrat, ko’se je denar dajal, niso oglasili. Ni bilo zdravo, da se je zadružništvo razvijalo v veliko. Zato se je treba vrniti k :na-lemu. zadružništvu, ki bo polno ljubezni do bližnjega in ki bo pripravljeno pomagati potrebnemu. Treba se je navaditi majhnega obsega in dela s skromnimi sredstvi. Naše gospodarstvo je zdaj pred vprašanjem, kakšne posledice bodo imele zanj sankcije proti Italiji. Izvoz lesa ni prepovedan, in tako glede najvažnejšega na,šega izvoznega blaga ostane še dalje možnost izvoza. Izmed predmetov, ki nas zadevajo, je edino izvoz konj prepovedan, toda ta izvoz bi se itak moral omejiti, ker se že kaže pomanjkanje za domačo potrebo. Vprašanje zadružništva ni rožnato, toda zato ni treba izgubljati pameti, temveč je treba držati, kar se držati da. Sicer bo nekaj brodolomcev, toda kar se bo dalo izboljšati, se bo izboljšalo. Ne smemo kloniti duha, v skromnosti moramo skrbeti drug za drugega. Zadružni ideal — ljubezen do bližnjega — mora ostati. Nergače, ki nas v našem optimizmu ovirajo, moramo izločiti, ker branijo drugim, da gredo po poti svojih idealov. Ostanimo zvesti idealu zadružništva, ki je: Ljubezen do bližnjega. proti Italiji, fo storili ne zaradi kakšne antipatije ali kakšnega sovražnega čuvstva, ki bi mu boleli dati izraza do te države ali do italijanskega naroda. Nikakor ne! Italijansko-abe-sinski spor je zadeva, ki se nas, prav tako kakor vas, tiče le posredno kot člana DN. Belgija izvaja sankcije zgolj zato, ker je tako kakor v preteklosti tudi zdaj hotela izpolniti svoje obveznosti. Izvajanje sankcij proti Italiji nas je v ostalem zelo hudo zadelo. Hoteče dokazov? Italija je ena izmed redkih držav, s katero je naša trgovinska bilanca aktivna. Ko smo prepovedali izvoz v Italijo, smo se zavedali, da bo naša država utrpela znatne izgube, ki jih bo iežko nadomestiti. Na vprašanje o razmerju med Jugoslavijo in Belgijo je g. poslanik izjavil: Naši politični odnošaji so odlični in se mi zdi. da ne morejo bili boljši. Naše medsebojno go- Govor ministra dr. Korošca ns otožnem ztooru Zadružne zveze fzlava beigmkega ^©slamka Gospodarske odnošaje med Belgijo in Jiigcslavijo ovira sama nezadostno medsebojno spoznavanje spodarsko razmerje je dobro in ima vse potrebne pogoje, da se še dalje razvije. Smo dve državi, ki se dopolnjujeta. Jugoslavija je kmetijska država, Belgija pa je znatno industrializirana država, Mi smo med kupci jugoslovanskega izvoza na šestem mestu. Le eno je, kar se zdi. da ovira naše gospodarske odnosa je, in to je nezadostno medsebojno spoznavanje naših dveh narodov. Moramo mnogo delati v tem smislu, v obeh državah je -treba razviti dobro organizacijo propagande, V Beogradu in Bruslju smo ustanovili posehms odbore za pospeševanje gospodarskih stikov med Jugoslavijo ih Belgijo. V teh odborih sede ugledne osebnosti iz gospodarskih krogov obeh držav. Dosedanji uspehi so vredni velikega priznanja,, toda mnogo se da še storiti. Sodila .spšašiiki a^erf ■ Osijek, 18. novembra. AA. Danes dopoldne je bila razglašena razsodba v Na.šički aferi. Obsojeni so: Dr. Svetozar Gr gin, na pol drugo, let,o ječe, dr. Filip Schlesinger na dve in pol leta ječe, Žita Živa novic na tri leta ječe in trajno izgubo državne službe, Adolf Schlesinger na sedem let ječe, Aleksander Sohr na osem let ječe, Alfred Čučka na eno leto in osem mesecev ječe, Viktor. Guttman -na eno leto in štiri mesece ječe, dr. Zvonimir Bratanič na dve leti ječe, Krvin Lovrič na. eno leto - zapora, 'Alfred, Spitz na eno leto in šest mesecev ječe, Maor o Sulič na štiri leta ječe in trajno izgubo državne službe, dr. Nikola Nikič na štiri leta ječe, izgubo državljanskih pravic in trajno izgubo javne službe, dr. Dragoljub Jevremovič na tri leta ječe, izgubo državljanskih pravic in izgubo državne službe za vedno, Ervin Sartoli na eno leto ječe in izgubo državljanskih pravic za tri leta, Zoltan Herzog na eno leto in štiri mesece ječe, Filip Winter, Rihard Baumgartner, Hinko Bedenič, Josip Fišer, Grajner Julij, Aladdr Leimdorf er po osem mesecev zapora, Geza Fe j te na eno leto zapora. Feo-dor Bukovala, Dragutin Cakarević, Vladimir Čemi, Miloš Cirkovič in Franc Istenič po dva meseca zapora, Pavel Fekete na en mesec zapora, Mirko Fridmau na tri mes'ece zapora, Aleksander Kezič, Viktor Kladnik, Trajča Kotevič in Lazar Ciril po en mesec zapora.. Gligorij Lisa. Djordie Markovič. Milutin Mar-tinovič in Grigorij Mišič po pet mesecev zapora, Galeb Midič na tri mesece zapora, Dragomir Nedeljkovi/: na en mesec zapora, Jovan Ničiforovič na dva meseca zapora, Franjo Ogorelec na šest mesecev zapora, Dimitrij Pastuhov na dva meseca zapora, Viljko Kajman na deset mesecev zapora. Milisav Stiso-vic na tri mesece zapora, Pavle Čiring na tri mesece zapora, Mihajlo ZtCravjev na tri mesece zapora. Ostali obtoženci pa so bili oproščeni. Aca Stanojevič je obolel Beograd, 18. novembra, h. Aca Stanojevič, šef Jugoslovanske radikalne zajednice, je včeraj nenadoma obolel na influenci. Kakor smo doznali, njegova bolezen ni nevarna. Vendar so starega Aco Stanojeviča prepeljali v sanatorij Vračac, kjer bo ostal do končnega ozdravljenja. Zacfgfltg vmti Pokima Akesinsev v Makali London, 18. novembra. Reuter poroča iz Addis-Abebe: Abesinska vlada uradno izjavlja, da je v zasedenih krajih v pokrajini Enderti blizu Makale prebivalstvo napravilo pobuno proti Italijanom. Italijanski letalci so uporniške vasi bombardirali. Abesinski vdor v Eritreja Addis-Abeba, 18. novembra. Havasov posebni dopisnik poroča: S poučene strani se doznava, da se je nekemu abesinskemu oddelku, ki pripada vojski rasa Sejnina, posrečilo odbiti napad desnega krila italijanske voj'ke. la oddelek stoji zdaj med Aduo in mejo. Njegove lege še ni moči točno določiti. Podpjral bo na zapadu čete dedžasa Saileja, ki stoji ob reki Seliti. Tej abesinski koloni se je posrečilo pravarati čete generala Maravigne o svojih pravih namerah: vse kaže, da prodira dalje proti Eritreji. Splošna mofeiii^dia v Mandžuriji Pariz, 18 novembra. ! tava s poroča iz Pekinga: Po vesteh iz Tientsina je Mandžurija proglasila splošno mobilizacijo. Danes je v Cam-hajhuan prispel velik transport japonskega vojnega materiala. Med drugim je prišla pošiljka 18 letal. Jurij II. se vrača Atene. 18. novembra, b. Današnji atenski listi prinašajo obširna poročila o prihodu kralja Jurija TI.' v Grčijo. Kralj Jurij II. je danes dopoldne prispel v Firmen. Na železniški po-Maii sta ga dočakali njegovi dve sestri princesi Irena in Jelena. V Firence so spremljali kralja Jurija poleg članov oficijelnoga grškega odno-jlanstva tudi predstavniki italijanskega kralja. K,a.J Jurij II. bo ostal v Firenci do jutu ziiitraj-Odtod bo odpotoval v Brindisi, kjer se bo vkre na ladjo, ki ga bo odpeljala v Grčijo. Ladjo, kateri se bo vračal kralj ponovno v svoto o™', vo. bodo spremljale italranske bojne ladje, čakuje se. da bo kralj Jurij 11. stopil na S'‘ tla v netek ali soboto 22. oziroma 23. novem- Vremenska Novi Sad: Prevladuje oblačno in eme po vsej kraljevini. Dežuje v ra, a j ih m deloma v sredini države. Temp ra se je precej dvignila, minimalna C, maksimalna Omišalj 18 C. g. Dunajska vremenska napoved: Oblac vine, ponekod sneg. 70 let stari ameriški senator Borah, ena ixmed najmočnejših osebnosti sodobne Amerike, potuje po iVmeriki in agitira zase, kajti prihodnje leto bo Booseveltor protikandidat pri volitvah novega predsednika. Naš Korotan Usoda slovenskih obiin na Koroškem Dolgoletni slovenski župan Rainer odstavljen Gotovo zadovoljstvo vlada med prebivalstvom, ako stoji na čel« občine mož dobrega gospodarskega uma, kremenitega značaja, do katerega imajo vsi občani zaupanje, in ki tudi s svojim delom dokaže, da je mož na svojem mestu. V stari demokratično «rejeni avstrijski državi so zastavili t«di koroški Slovenci vse svoje sile, da so dosegli čim večjo število zastopnikov v občinske odbore. Pri občinskih volitvah po plebiscitu pa se je pokazalo, da je v sredini na-, rodno zavednih Slovencev veliko mož, do katerih so imeli popolno zaupanje tudi tisti volilci, ki so pri deželno- in državnozborskih volitvah oddali svoje glasove drugim — nemškim strankam in s tem dokumentirali svojo politično in narodno pripadnost k nemštvu. Na ta način je bilo mogoče in je razumljivo, zakaj so koroški Slovenci še pri zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile spomladi teta 1932., dobili tretjino vseh odbornikov in 14 županov v slovenskem ozemlju. Po uvedbi avtoritarnega režima pa so se tudi na tem polju razmere močno spremnile in sicer v škodo slovenskega življa. Država je razpustila komunistično, socialno-demokratično in nato še narodno-socialistieno stranko in s tem razveljavila tudi mandatarje vseh teh strank. Prišlo je do tega, da nekateri občinski zastopi niso bili več sklepčni, ker je odpadla večina odbornikov. Za te občine j j imenovala deželna vlada komisarja, ki nikakor ni bil v vseh slučajih domačin, temveč pripadnik druge občine ali uradnik deželne vlade. Oktobra lanskega leta je bil sestavljen novi koroški deželni zbor v smislu stanovske reorganizacije države. Ta je izdelal občinski zakon, glasom katerega mora biti občinski odbor isto-tako sestavljen po principu vseh v občini biva-jočiti stanov. Začetkom je bilo predvideno, da bodo občinski zastopi imenovani že začetkom tega leta. Toda razvoj je pokazal, da so občinski zastopi faktorji v javni upravi, na katere je treba polagati največjo pozornost, kajti ravno ti tvorijo na'globokejšo vez med ljudstvom in oblastjo. Radi tega sta imela deželna vlada in domovinska fronta težko nalogo, najti in nominirati osebe, ki bi v polnem obsegu odgovarjale temu namenu, in da se je pri imenovanju občinskih mandatarjev primerno upoštevala sila krščansko-socialnega in hajmverovskega kroga. Pri imenovanju občinskih odbornikov za slovenski del Koroške pa je bilo treba upoštevati tudi slovensko narodno manjšino, ki predstavlja še danes skoraj tretjino prebivalstva. Ker se krščanski socialci na tem ozemlju do danes niso mogli uveljaviti, je postala edina hajmver zastopnica vseh volilcev, ki so pri prejšnjih občinskih volitvah oddali svoje glasove različnim nemškim političnim strankam. Zatorej je postal položaj Slovencev v upravi občin znatno slabši, kajti slovenski mandatarji imajo v novih, od deželne vlade imenovanih odborih samo enega zastopnika, medtem ko jih je poprej bilo tri, štiri, da celo pet. Pod pritiskom hajm-vera je bilo na pr. mogoče, da je v novi katoliški Avstriji bil izvoljen v občini Bekštanj, ki je največja slovenska občina z nad 3000 volilci, in ki je bila do zadnjih občinskih volitvah pod vodstvom slovenskega župana, pred kratkim umrlega posestnika Franca Meriljna. za župana oseba, ki biva šele nekaj let v občini in ki je v izključno katoliški občini — protestant! V nadi, da se je za Slovence v občinskih zadevah rešilo, kar se je pri tem položaju sploh dalo rešiti, je teden po končanih plebiscitnih slavnostih bil razpuščen novo imenovani občinski odbor občine Logaves. Občina, ki je bila ’iarodno zavedna in ki je po plebiscitu'nepre-hehoma stala pod umnim vodstvom župana Haiderja, ki je bil za časa plebiscitnih bojev od 'eniške strani mnogo preganjan in pretrpel j.drugimi koroškimi narodnjaki internacijo v ^jDlhofu, je prešla čez noč v nemške roke. 0. .;-''”', j« prešla Y°cinske posle je prevzel župan sosedne občine de-’ kapetan Heinz Erian, ki položaja v po-s zelni občini nikakor ne more poznati in ki se 1. a®^enskim prebivalstvom nikakor ne more ple}/'n? 'e neki župan Rainer, ki je vso dobo po boŠil • u .7 najlepšem redu vodil občinske Vej; . j!*, užival ne samo pri svojih občanih tem-Vefe, vršila sodna obdukcija v mrtvašnici pri Sv. Vidu, kamor so truplo prepeljali. Ordinaciie čudežnega zdravnika Maribor, 18. nov. Včeraj so v neki mariborski gostilni prijeli 50 letnega Franka Berdela, ki si je nadel ime čudežnega zdravnika. Možakar hodi od gostilne do gostilne in prerokuje ljudem iz astrologije ter daje celo neka zdravila. Seveda prejema zato prostovoljne prispevke. Mož postave je zaplenil Berdelu zdravniške in astrološke knjige ter nekak aparat za preiskovanje srca. Smrten padec v prepad Ptuj, 18. novembra. 71 letna posestnica iz Podvineev je šla v nedeljo obiskat svojo hčer Plastič Marijo v Novo vas pri Ptuju. Ko se je zvečer ob 5. uri poslovila, je odšla po bližnjici proti domu. V gozdu pri Podvincih pa je zgrešila pot in padla v 6 m globok jarek. Pri padcu ni dobila težjih poškodb, pač pa se je zarila z obrazom v blatno dno in se tako zadušila. Obdukcija se ne bo vršila, ker je razvidno, da je nesreča nastala po naključju. Truplo je bilo pripeljano na pokopališče v Rogoznico. Drzno razbejništvo Limbuš, 18. novembra. Razburljivo razbojništvo je bilo izvršeno v nedeljo zvečer v Limbušu. Pozno zvečer so se pojavili pri posestniku Curicu neki neznanci z namenom, da izropajo klet, v kateri je bilo vino in jestvine. Da bi pa bili nemoteni pri svojem tatinskem poslu, so Curičevega sina, ki je bil sam doma zvezali, usta pa so mu zamašili e cunjami. Vendar kljub temu niso uspeli, ker so Nli prepodeni. Studeniški orožniki vneto zasledujejo razbojnike in je upati, da bodo kmalu v rokah pravice. Zagorie Občni zbor »Glasbenega društva«. Zadnji občni zbor »Glasbenega društva« je otvoril in vodil društveni predsednik Kopriva Janez. Iz tajniškega poročila gdč. Berger Marte je razvidno, da je delovanje društva zastalo glede na prejšnja leta. Moški in mladinski pevski zbor je vodil g. Kopriva, salonski orkester in mladinski salonski orkester g. Kulot, ki poučuje tudi klavir. Blagajniško poročilo Stepišnika Fr. je izkazalo malenkosten prebitek. Vseh članov ima društvo 65. Po pregledovanju knjig je dal nadzorni odbor svojo razrešnico. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Stepišnik Franc, za podpredsednika pa g. Golob Franc. Odborniki so gg. Godina Srečko, Majer Tone, Kalan Jože in Mrnuh Ivan. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Kolenc Lojze in Krenčič Franjo. Tajnika in blagajnika bo društvo izvolilo na svoji prvi odborovi geji. Želimo, da bi uspelo novemu odboru ponovno oživeti delo v društvu, zagorsko javnost pa prosimo, dr. društvo podpira. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. 19. novembra, torek: Zaprto. 20. novembra, sreda: Frak ali Od krojačka do ministra. Red Sreda. 21. novembra, četrtek: Otroci. Red C. OPERA 19. novembra, torek: Manuele Nitouche. — Red A. 20. novembra, sreda: Aida. Red B. Metlika Smrtnu kosa je zadnje dni pokosila kar dve mladi članici S. K. J. Naraščajnica Vera Jutraž, hčerka gostilničarja v Metliki, je podlegla operaciji na kliniki v Zagrebu. Pripeljali so jo v Metliko. Njen pogreb pa je dokazal, kako priljubljena je bila. — V Gra-dacu pa je umrla agilna sokolska delavka s. načelnica Pezdirc Ančka iz znane narodne napredne družine iz Gradaca. — Prizadetim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. Jovan Krstič iz Sarajeva v Sarajevu v zgodovinski perspektivi. X Osebna vest. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani sta bila po službeni potrebi premeščena ing. Sadar Vinko, banovinski kmetijski svetnik V. položajne skupine za sreske-ga kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Kočevju in ing. Wenko Boris, ban-novinski višji kmetijski pristav VI. položajne skupine za sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu. X Motorni vlaki, ki so se zadnjič z Danskega peljali mimo Ljubljane v Beograd, kjer jih je naša železniška uprava šele prevzela od danske tovarne, se v Ljubljano seveda še niso vrnili. Prav za prav pa tudi nimamo nobene pravice čakati nanje, ker nam je od vseh šestih vozov težjega in lažjega tipa obljubljen le en voz težjega tipa. Tudi tega še ni nazaj, ker pač vsi trije težki vozovi baje vozijo med Beogradom in Pančevom, okrog Novega Sada in v okolici Niša, vozovi manjšega tipa nas pa itak ne zanimajo, kje so, ker za naše proge sploh ne pridejo v poštev. Kakor smo poročali, je naši železniški direkciji obljubljen težji voz, da bi vozil na progi Vrhnika—Ljubljana—Kamnik, nato bi pa rada železniška direkcija z motornimi vlaki zboljšala tudi promet od Ormoža dalje na vseh prekmurskih progah, saj vozovi, ki smo jih kupili na Danskem, ne zdrže znatnejših vzponov in so zato porabni le v ravninah. KINO SLOGA! Jutri premiera! Donski kozak Jutri! DON JOSE MOJICA Jutri! X Svečanosti Akademskega Aerokluba v Beogradu. V nedeljo dopoldne se je vršila vBeogradu velika svečanost Akademskega Aerokluba. Svečanosti je prisostvovala ogromna množica akademikov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane ter tisočera množica beograjskih dijakov in ostalih meščanov. Odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. je bil zrakoplovni polkovnik g. Branko Naumovič in odposlanka Nj. Vel. kraljice Marije dvorna dama ga. Srskičeva. Blagoslovitev motornega letala in zastave letal je izvršil pravoslavni prota Košta Ljefelič. Novo letalo je dobilo ime »Zlatibor«. X »Misel in delo«. Uredništvo sporoča na številna vprašanja, da je prva številka novega letnika že v tisku in da izide ta teden. Med drugim bo vsebovala zanimivo razpravo senatorja Ivana Hribarja o Stjepanu Radiču in Antoninu švehli ter nastopno predavanje docenta drja. Stojana Bajiča »O osnovnih problemih delovanega prava«. X Vseslovanska razstava fotoamaterjev. V nedeljo so otvorili v Zagrebu Prvo vseslovansko razstavo umetniške fotografije.. Razstavljenih je 299 umetniških fotografij članov 14 mednarodnih fotoamaterskih klubov. Kapital v zimi '——-----------==- Lutz X Koncert nemških pevskih društev. — V Glasbenem zavodu v Zagrebu so nemška pevska društva priredila koncert in obenem manifestirala za slogo narodnih manjšin v Jugoslaviji. Po poročilih zagrebških časopisov so se izredno izkazali nemški pevci iz Ptuja in Maribora. Često čitamo v tujih listih o zapostavljanju narodnih manjšin v Jugoslaviji. Nedeljski koncertni večer Nemcev v Zagrebu je pač najboljši demanti vseh takih podval. Narodne manjšine žive pri nas svoje samostojno življenje in nihče jih v njih kulturnem življenju ne ovira. Nasprotno, še podpiramo jih. Iz Maribora je sodeloval Männergesangverein, iz Ptuja pa Gesang-verein der deutschen Mindercheit. Koncert sta vodila prof. Herman Fritsch in dr. Edvard Bučar, dirigent pevskega društva iz Ptuja. X Utopljenec je Anton Zelič iz Loke. V soboto je Sava naplavila pri Zagrebu truplo neznanega moškega, starega okoli 40 let. Ugotovili so, da je utopljenec čevljarski pomočnik Anton Zelič, rojen 1893 v Loki pri Zidanem mostu. Pred dnevi smo že poročali, da je nenadoma izginil in svojim sosedom izjavil, da si bo končal življenje. V smrt je šel, ker že dolgo ni imel službe in je moral z rodbino vred stradati. X Žrtve raka. V preteklem tednu je v Zagrebu umrlo 44 oseb, in sicer 14 žensk in 30 moških. Med umrlimi jih je bilo največ starih do 20 let. Največ žrtev je zahteval rak. Med umrlimi je bila nastarejša Zagrebčanka, 99 let stara Katarina Šajn. X Samomor delavca. V Vrabču pri Zagrebu so našli obešenega Jakoba Poglaja iz Vele Luke. Zaradi bede si je delavec Poglaj vzel življenje. Pri njem so našli tri poslovilna pisma, in sicer na neko Rozo Bauer na Dunaju, drugo na Alojzijo Zeicher iz D. M. v Polju pri Ljubljani, tretje pa na Rozo Domi-trovič iz Kustošije. Uuibiiana DNEVNA PRATIKA Torek. 19. novembra: Katoličani: Elizabeta. — Pravoslavni: 6. novembra, Pavle. DEŽURNE LEKARNE Leustek, Resljeva cesta 1 — Bahovec, Kongresni trg 12 — Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * Poglobljevalna in regulačna dela v Ljubljanici in Malem grabnu, pri katerih je zaposleno večje število delavcev, ki jih mora drugače podpirati mestna občina, radi nestalnega in deževnega vremena že nekaj dni počivajo. Družinski očetje, ki so bili zaposleni pri teh delih, so sedaj radi ukinitve dela ostali brez zaslužka in brez dohodkov. Plačilo, ki so ga prejemali za svoje delo, je zadostovalo komaj sproti za hrano in _ stanovanje njim in njihovim svojcem. Vsi se sedaj zatekajo za odpomoč na mestni socialno politični urad, da jim pomaga vsaj za najnujnejšo hrano, dokler se delo zopet ne začne. Potreba je nujna, sredstev pa ni. Kako bi prišel že sedaj prav denar, ki se ga upamo nabrati v nabiralnih dnevih 30. novembra in 1. decembra s prodajanjem kuponov po Din 1, 5 in 10, če bodo vsi Ljubljančani storili svojo dolžnost in pokupili kupone vsak po svoji zmožnosti. Druga težka naloga pa čaka mestno občino, da preskrbi revno deco s potrebno obleko in obutvijo. Tudi za to se že pripravlja posebna akcija in bomo o njenem osnutku in programu v kratkem poročali. * Martinovo gos so v nedeljo seveda prav slavnostno obhajali tudi v neki gostilni v Trzinu. Pa je bil neki vinski bratec tako vnet, da je mesto v gosje bedro zasadil svoj nož globoko v koleno svojega dobrega prijatelja Rebola Antona, ki so ga danes pripeljali šivat v splošno bolnico. Zaradi nerodne pomote z nožem se bodo pa fantje zmenili pri sodniji. * »Sočin« 225. družabni večer. Prostorna dvorana »Soče« pri »Levu« je bila v soboto zvečer samoobsebi umevno nabito polna članov, med njimi pa je bilo tudi mnogo gostov s prav prominentnimi imeni. Sočani so otvarjali že XVI. sezono svojih družab-nih večerov, ki že daleč slove po svojih odlično izbranih predavanjih in predavateljih. Otvoritev nove sezona je bila posebno svečana, ker je predaval častni predsednik g. dr. Dinko Puc o za vse aktualni temi. Večer je pričel mladi pevski zbor »Soče« pod vodstvom skladatelja g. Rožanca, ki je spet pokazal lep napredek svojega marljivega zbora. Predsednik g. dr. Anton šaplja je otvoril sezono s kratkim nagovorom o ogromnem kulturnem delu, ki ga ima društvo za seboj, saj je bilo že 225. predavanje na sobotnem večeru, obenem pa se je zahvalil vsem predavateljem ter naznanil, da bo_ tudi to zimo vsakih 14 dni družabni večer s petjem in predavanjem, ki so za nje KINO SLOGA! Jutri premiera! Donski kozak Jutri! DON JOSE MOJICA Jutri! zagotovljeni že najbolj znani predavatelji. Vsestransko zanimivo in na široko razpredeno predavanje častnega predsednika g. dr. Dinka Puca o državah v gospodarski borbi, ki smo ga v glavnih črtah objavili v včerajšnji številki, je trajalo skoraj dve uri, vendar se je pa vsem poslušalcem zdelo še prekratko, ker je tako globoko poseglo v probleme, ki se dandanes tičejo slehernega, zlasti so pa ob sedanjih dogodkih pereči še prav posebno za vse članstvo »Soče« in njih rojake. Zahvala nadzornika g. Urbančiča zaslužnemu častnemu predsedniku je prišla prav vsem iz srca, saj so udeleženci družabnega večera po predavanju razpravljali le o njegovi resni vsebini in celo za res lepe pesmi pevskega zbora niso bili več nič kaj dovzetni. Upamo, da bodo tudi drugi predavatelji tako odkrito in jasno posegli v aktualna vprašanja, pri tem pa, kakor g. dr. Dinko Puc, poslušalstvo bodrili z zdravim optimizmom, ki je vsem tako potreben. " Modna revija v Trgovskem domu od 1. do 4. decembra t. 1. s sodelovanjem nad 60 salonov oblačilne stroke in 150 modelov bo izredna atrakcija, o kateri bo govorila vsa Ljubljana. * Ljudska univerza v Ljubljani vabi vse one, ki so se priglasili v tečaj italijanskega jezika, da se zglasijo v sredo 20. t. m. ob pol osmi uri zvečer na drž. trgovski šoli v Gregorčičevi ulici. Maribor A Narodno gledališče. Torek 19. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Red B. Sreda 20. novembra ob 20. uri; »Jenkova proslava«. Četrtek, 21. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Red C. Znižane cene. A »Putnikovi :c izleti. Od 22. do 24. t. m. z avtokarom na mednu-odno razstavo kubanske umetnosti na Dunaju. Dne 27. in 28. t. m. zadnji letošnji dvodnevni izlet v Gradec. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku';. A Opozorilo davčne uprave. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja prizadete, da je že potekel skraini rok za plačilo naslednjih davkov: II. polletnega obroka zemljarine, IV. če-trtletneoa obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (navšaliranega). rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka in vojnice. Potekel pa je tudi rok za plačilo uslužbenskega davka z izredni'" 'Rorinosom in izredno davščino za bednostni fond za mesec oktober 1935. Davčni zavezan"1 se opozarjajo, da plačujejo že zapadle davke in takse v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjatev. A Naj t»« srečno! Včeraj Na se poročila v Mariboru trgovac Ernest Rudolf Fcrnari in gospodična Elza Pečnikova. A Vsiljiva tovarišica. Posestnica Marija Pre-ložnikova od S'T. Urbana je snoči prenočila v Mariboru v Vetrinjski ulici. Tam se ji je vsiljivo pridružila neka nepoznana mladenka ter se ji ponudila, da bo z njo prenočila, češ, da ji bo krajši čas. Mladehka, ki je vedela, da ima Preložnikova precej denarja, saj jo je videla na trgu prodajati sadje, je med spanjem izmaknila Preložnikovi denarnico v kateri je bilo samo 70 Din drobiža, kajti stotake je imela na varnejšem mestu. Seveda je mlada tatica še tekom noči neznanokam izginila. A Defravdant in tat. Pred štirinajstimi dnevi je ISletni pekovski vajenec Mirko brez slovesa zapustil svojega mojstra Ivana Vrenka v Krčevini ter mu je poneveril pri raznašanju kruha 1700 Din. Te dni pa je najbrže isti vajenec ukradel mojstru 650 Din vredno obleko. Za nepoštenim vajencem poizvedujejo. A Aretiran kolesarski tat. Te dni so orožniki v Slov. Bistrici aretirali 29 letnega delavca Franca L. iz Oplotnice, ker je znan kot spreten kolesarski tat. Izročen je bil v slovenjebistriške sodne zapore.. A Krstna predstava »Majde« bo v kratkem. »Majda« je nova slovenska opereta, ki jo je tekstovno po Rnafličevi veseloigri »Kmečki teater« priredil Ferdo Delak, obenem režiser krstne predstave. Uglasbil jo je prof. mariborske »Glasbene Matice« Marijan Kozina, ki bo tudi sam dirigiral. Scenski načrt in sceno samo je izdelal ljubljanski slikar Ljubivoj Ravnikar. Mariborska javnost pričakuje krstno predstavo tega dela z napetim pričakovanjem. A Zobotehniki so zborovali. Preteklo nede-deljo je bilo v Zagrebu zborovanje zobotehni-kov in dentistov iz vse Jugoslavije. Zborovanja so se udeležili tudi nekateri Mariborčani in je težave mariborskih zobotehnikov v temperamentnih izvajanjih iznesla Mariborčanka V a Kovačeva . A V Rušah imajo zvočni kino. V soboto zvečer je bila v Rušah prva predstava Sokolskega zvočnega kina. Uprizorili so originalno rusko opereto »Pastir Kostja«. Rušani so pokazali za novo moderno pridobitev veliko zanimanja. A Grajski kino. Danes veličasten film, ki je po vsem svetu vzbudil ogromno zanimanje »Križarji«. Film o križarskih vitezih, ko so evropski narodi vodili krvave borbe v sveti zemlji za Kristusov grob. A Kino Union. Danes? muzikalična šlager-veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustavom Frö-lichom in Lido Baarovo ter dunajskim komikom Rudolfom Carlom. Sledi najboljši film z Josef Schmidtom »Moj najlepši dan '. C©Pe El Umrla je v soboto 16. t. m. 82 letna Vodlak Marija, upokojena učiteljica. Njen rojstni kraj je Sv. Miklavž pri Ljutomeru. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16 na Mestno pokopališče. Žalujočim tudi naše iskreno sožalje! H S kolesa je padel preteklo nedeljo 29 letni Gorišek Ivan, mesarski pomočnik iz Čreta, ko se je peljal s Teharja v Celje. Pri padcu si je zlomil levo ključnico. E3 Zlomljeno desno roko ima 69 stari dninar Rožanc Ivan iz Št. Jurja ob j. ž. V gostilni Herman v Št. Juriju ga je namreč 16. t. m. nekdo z vrati tako sunil, da mu je zlomil roko. ■ Voda že narašča. Zaradi močnega naliva preteklo nedeljsko noč je voda že znatno narasla, zlasti pritoki Savinje. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel^'azao Danes nepreklicno zadnjikrat liioiitor Film veselja, smeha in dobrega razpoloženja! Če ga še niste videli oglejte si ta program danes! Danes ob 16., 19.15, 21.15 Krasen nov zvočni tednik. Danes zadnji dan nagradnega natečaja 2G0 Din v gotovini in dvoje tolažilnih nagrad’ Braslovče Sadjarska podružnica v Orlivasi je priredila preteklo nedeljo 10. t. m. poučen pešizlet v graščino žovnek, ki je sedaj Westnova last. člani so si ogledali moderne gospodarske naprave, predvsem pa hlev z govejo živino. Tu so občudovali krave-molznice, katere imajo baje dnevno 30 1 mleka. Vse je brezhibno in krasno urejeno, a za našega navadnega posestnika-kmeta nedosegljivo in nepraktično, ker je zvezano z nekritimi stroški. Sokolska četa v Orlivasi se že z vso vnemo pripravlja na akademijo, ki bo 1. decembra v gasilnem domu v Trnavi. Spored akademije bo zelo pester. Za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolo v Braslovčah se je pokazalo precejšnje zanimanje ter se je vpisalo večje število fantov in deklet, ki bodo v teku zimskih večerov obiskovali predavanja. Otvoritev šole bo danes dopoldan v bra-slovški šoli. Mammk Epidemija škrlatinke in davice. Več obolenj v mestu samem pa tudi v okolici je prisililo tukajšnje oblasti, da so izdale najstrožje ukrepe zaradi omejitve nadaljnjega razširjanja bolezni. Tako je ukinjen pouk na osnovni šoli za 5 dni, kajti največ bolnikov izvira iz vrst šolske mladine. Protituberkulozna liga je priredila v nedeljo v prostorih Narodne čitalnice Nušičevo štiri-dejanko: »Gospa ministrica«. Čisti dobiček je namenjen fondu protituberkuloznega dispanzerja v Kamniku. Koncert, ki naj bi se vršil 23. t. m. ob priliki SOletnice občinskega tajnika in kapelnika mestne godbe v Kamniku g. Ulmana, je preložen na se nedoločen dan v mesecu decembru radi prezaposlitve jubilanta. KINO SLOGA! Jutri premiera! Donski talk Jutri! DON JOSE MOJICA Jutri! 0 Tvrdka Stermecki ima zaposlenih tudi okrog 30 krojačev, ki delajo obleke tudi po meri. Na občnem zboru Združenja krojaških mojstrov in mojstric, ki se je vršil preteklo nedeljo dopoldne v hotelu «Pošta», je neki krojaški mojster ostro nastopil proti konkurenci tvrdke Stermecki. 0 Razpis službe je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva, iz katerega je razvidno, da bo pri mestnem parnem in kadnem kopališču sprejeta blagajničarka, na okoliškem pokopališču v Čretu pa je prosto mesto grobarja. Ptuj Hesreče. Kampi Franc, lOletni sin Špeharja in posestnika iz Zgornje Hajdine, si je pri klanju svinje močno ranil desno roko. — 331etna Brumen Marija, žena posestnica iz Vitoinarcev, je spravljala s konji steljo domov. Na slabi poti se ji je prevrnil voz in jo vrgel v obcestni jarek, kjer si je zlomila desno roko in zadobila tudi druge notranje poškodbe. — Uletui Čoki Bojemir, učenec meščanske šole v Ptuju, si je na izletu zlomil desno roko. Sekiro ji je vrgel v nogo. Toplarn Martin, pocestnik iz Šinkov, je v prepiru vrgel za svojo ženo sekiro, ter jo močno ranil na desni nogi. Nevarna grožnja. Ko je Belšak Marija, posestnica iz Zagorcev, peljala iz gozda drva, jo je napadel Holc Franc iz Zagorcev ter jo hotel udariti s topim delom sekire po glavi. Udarcu se je spretno izognila, tako da je namesto nje zadel le njeno kravo. Na tleh ležečo Belšakovo pa je močno obdelal s petami in brcami. Sedaj ima besedo sodnija. Neki trgovec iz Maribora je v soboto z avtom zavozil v bencinsko črpalko pred magistratom in jo močno poškodoval. Teharie Popravila ceste, ki vodi od železniškega prelaza (Pišek) proti trgovini Kolar in delno tudi ona, ki vodi proti bivši Lečnikov! hiši, je nujno potrebna, zato prosimo, da naj se za to stvar občina zavzame, čiščenja in popravila je potrebna ta cesta zlasti ob sedanjih jesenskih in deževnih dneh. Več vagonov koruze je naročila tukajšnja občina, katero bo v kratkem dobila in brezplačno razdelila med najrevnejše občane, katerih je tudi pri nas mnogo. Ta korak prav toplo pozdravljamo in pričakujemo uresničenja. Obenem naj omenimo, da so tudi brezposelni potrebni pomoči iz bednostnega fonda. Radio Torek, 19. novembra. Ljubljana: 11.00 Šolska ura: Sueški prekop (g. dr. V. Bohinec) — 12.00 Reproducirana glasba — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 13.15 Radijski jazz — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Koncert radijskega orkestra — 18.40 Vzgojni pomen naroda (g. dr. Stanko Gogala) '_■ 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Koncertni večer, prenos iz Sarajeva — 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 22.15 Angleške plošče. Stanje našega radia. O stanju našega radia smo potrebni že enkrat odkrite in strokovne besede. Našli smo jo v članku nedavnega odločilnega sodelavca v vodstvu naše postaje. Izšel je v novi, 26. številki tednika »Radio Ljubljana«, nanj izrečno opozarjamo. Vsak poslušavec bo našel tu izvajanja, ki jih sliši morda prvič v tej zvezi inso velevažna! — K lepim oddajam v novem tednu je prispeval nekaj dr. A. Dolinar, dalje Vilko Ukmar itd. Zelo zanimive so slike o običajih v Ziljski dolini. »Radio Ljubljana« je glasilo poslušavcev, ki izhaja že sedmo leto, in nudi vsakemu naročniku zavarovanje za primer smrtne nezgode, ter pri nas edinstveno zavarovanje aparata zoper defekt. — Mesečna naročnina je samo 12 dinarjev. — Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva 7. ofesor Joliot iz Pariza in njegova žena Irl i1'* liot-Curie, hči najditeljice radia gospe tun ) sta dobila lansko Noblovo nagrado za Uc» ■« ’ kor jo je dobila za fiziko pred 32 le Tt*mio fnfitkt «-Asnu Piirie-Skoalovi * < Gospodarstvo Or^anKsdla zmame Srg&vlne IßpesIlQg sa institut Nedeljski »Jutarnji list« je objavil članek o Organizacij naše zunanje trgovine, odkoder posnemamo naslednje vrstice. Ko so v poslednjih letih začele skoraj vse države iz devizno in trgovinsko političnih razlogov uvajati razne obrambne ukrepe, so se pojavili tudi pri nas glasovi proti naši tradicionalni liberalni trgovinski politiki. Finančno ministrstvo je potom Narodne banke dejansko uvedlo cel niz ukrepov devizno političnega značaja, ki so bili potrebni za izvedbo trgovinskih sporazumov, vendar pa je ostala liberalistična osnova naše trgovinske politike še nadalje nedotaknjena. S čedalje večjo poostritvijo trgovinsko političnega režima v vseh državah, s čemer so zlasti naši agrarni proizvodi naleteli na velike ovire, je bila končno tudi naša država prisiljena poseči po enakih merah na nekaterih področjih izvozne trgovine. Tako se je n. pr. osnovalo »Privilegirano izvozno društvo« za organizacijo žitnega izvoza in opija in razdelitev dogovorjenih sadnih kontingentov za Nemčijo, poleg tega pa je bil osnovan Urad za kontrolo izvoza živine in živnskih proizvodov, ki kot sestavni del Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine porazdeljuje kontingente za Avstrijo, ČSR. Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo. Kljub vsem pomislekom proti načrtnemu gospodarstvu, je vendar treba priznati upravičenost uvajanja takih ustanov kot edino uspešne ukrepe proti raznim sistemom uvoznih dovoljenj, deviznih omejitev, kontingentiranja, kompenzacijskih poslov in podobnih devizno trgovinskih in političnih ukrepov pri omejevanju uvoza. To pomeni prav za prav pravičnejšo razdelitev izvoznih kontingentov, med tem ko ie na drugi strani ostal uvoz iz drugih držav v našo državo svoboden in ga razen politično deviznih in carinskih formalnosti ne ovirajo kakršnekoli druge okolnosti, število pristašev načrtnega gospodarstva pa iz razumljivih razlogov pri nas čedalje bolj narašča. Kot glavni razlog se običajno navaja usmerjenje v nekaterih izvoznih panogah. Ker je naš izvoz skoraj v celoti agrarnega značaja, uvoz pa industrijskega, je posebno vidno, da izhajajo pristaši načrtnega gospodarstva predvsem iz vrst kmetijstva, nasprotniki pa iz vrst industrijske proizvodnje. Za rešitev tega vprašanja, ki bi bila v skladu z mednarodnim položajem, je bilo na večih mestih iznesenih že nešteto konkretnih predlogov, od katerih zasluži naj-večjo pozornost predlog Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. V duhu smotre-nega gospodarstva je zavod za pospeševanje zunanje trgovine izdelal in že predložil vladi načrt za organizacijo Izvoznega instituta kraljevine Jugoslavije. Predlog predvideva točen delokrog instituta, ki naj bi se gibal v mejah gospodarske propagande, organizacije in kontrole zunanje trgovine in standardizacije proizvodnje, namenjene izvozu. V pogledu organizacije zunanje trgovine naj bi institut razdeljeval kontingente, kontroliral kompenzacijsko izmenjavo blaga s tujino, nadzoroval uvoz in sodeloval pri sklepanju trgovinskih pogodb. V to svrho bi se moralo pri institutu osnovati nekoliko oddelkov po vzorcu že obstoječega urada za kontrolo izvoza živine. Predlog vsebuje vse podrobne odredbe in navodila za kunkcioniranje predlaganega brsti tut a in njegovih posameznih oddelkov. V svojem poročilu za leto 1934 navaja zavod za pospeševanje zunanje trgovine med drugim tudi nujno potrebo reforme zastarelega z"kona o organizaciji zavoda za pospeševanje zunanje trgovine od 30. novembra 1929. Na ta način so bile osnovane namreč tudi v tujini podobne gospodarsko trgovinske ustanove. Z osnovanjem izvoznega instituta bi na eni strani sicer nikakor ne bil dokončno porušen liberalen princip naše trgovinske politike, temveč bi se ta politika na ta način samo smotreno prilagodila današnjim razmeram na mednarodnem trgu ter bi naši izvozni trgovini omogočila stalen razvoj in ji utirala pota na mednarodni trg. Predlog je za enkrat še predlog, vendar pa bi ga bilo treba s stališča napredka naše zunanie trgovine še podrobno proučiti in seveda tudi oživotvoriti. Kupilla s kromplriem Ptuj, 18v novembra. Sadna kupčija, ki je bila letos zelo živahna, je sedaj v glavnem končana. Jabolka, ki so pri nas razmeroma dobro obrodila in so se tudi lahko prodala in so nudila našemu kmetu precejšen vir dohodkov in mu vsaj deloma odpomogla iz težke gospodarske stiske, katera ga tlači že par let. Da je Ptuj važen center sadne trgovine, kaže dejstvo, da se je na ptujski postaji naložilo tekočo jesen nad 140 vagonov jabolk, katerih glavni kupec so bili Čehi in Nemci, le par vagonov jih je šlo v Avstrijo m Italijo. Med izvoženimi sortami jabolk so prevladovali mošančki in kanade. Cena jabolkom je bila razmeroma še ugodna ter so se prodajali od Din 2 do ?>-50, kakršna je bila pač kvaliteta blaga. Vendar pa so se prekupčevalci kljub pozornosti oblasti in kmetijskih organizacij. prav pridno uveljavljali na tržišču in so od mnogih kmetov, katerim ni bila znana tržna cena, plačevali za prvovrstno blago le Din 1-50 do 2. Slaba stran sadne trgovine tiči tudi v nezadostnem kreditiranju. Mnogo bi koristili našemu kmetu in bi sadno trgovino še bolj poživeli ter s tem okrepili cene, ako bi privilegirani denarni zavodi dali zadrugam in raznim trgovskim organizacijam kakor tudi solidnim tr- govcem na razpolago potreben kredit. Najbolj pa bi bili zaščiteni interesi sadjarja s solidno trgovino na zadružni podlagi. Zalo pač treba stremeti po tem, da si organiziramo izvozne zadruge. Velikega pomena za našega Polanca z Dravskega in Ptujskega polja je krompir, katerega se v tem kraju prav mnogo pridela, četudi so v zadnjem času radi nerentabilnosti pričeli opuščati sajenje krompirja. Letos je bila. vsled velike suše bolj slaba letina in se ga je pridelalo približno za 40% manj kot preteklo leto. Do sedaj, ko je trgovina s krompirjem še v polnem razmahu, se je naložilo v tekoči jeseni na tukajšnji postaji že okrog 150 vagonov. Glavni konsument tukajšnjega krompirja je bila Srbija, kamor je bilo prodanih 50%, v Bosno 80%, 20% pa v razne kraje Dravske in Savske banovine. Dasi je bil letos pridelek krompirja skoro za 40% manjši od lanskega, je bil porast napram lanski ceni komaj za 10% večji. Pozen beli krompir se plačuje od Din 0’65 do 0-73. Industrijski krompir pa se plačuje po Din 0-35 za kg. Kot pri sadju, tako pogrešamo tudi pri krompirju trgovino na zadružni podla,gi. Tudi v te kupčije posegajo prekupčevalci zelo močno ter odnesejo ti glavni dobiček. Obdavčenje podjetij Na vlogo udruženja bank v Beogradu je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva naslednje pojasnilo gled točke čl. 83 zakona o nepo-erednih davkih. Podjetja, ki morajo javno polagati račune, smejo nastale stvarne izgube neobdavčene odpisati, za predvidene izgube pa ustanoviti neobdavčene rezerve. Kot predvidene izgube se smatrajo tečajne razlike pri vrednostnih panirjih, ki izhajajo po podatkih zabeleženih v poslovnih knjigah posameznega podjetja uo stanju na dan zaključka knjige, Ker je po zakonu določeno, da se lahko za take računske izgube ustanovijo neobdavčene rezerve iz tekočih poslovnih dohodkov, se ne sme dovoliti, da bi ostali računski dobički po tečajih vrednostnih papirjev neobdavčeni kot rezerva za eventualne bodoče računske izgube. Računski dobički po tečaju, ki se pokažejo po stanju ob zaključku poslovnih knjig, se lahko zato prvenstvo uporabijo za kritje računskih izgub, ki se v knjigah Pokažejo v istem razdobju, toda le eventualno za druge vrednostne papirje. Iz ieh razlogov računski dobički po tečajih, ki se ne bi upo-,'abili za kritje računskih izgub nastalih pri Ostalih vrednostnih papirjih, nego prenesli v posebni rezervni fond, morajo smatrati kot ®zerva v smislu točke 9., čl. 82., zakona o nevrednih davkih, ter zato obdavčiti. (AA.) Gospodarske Mesti v Naš izvoz perutnine v Anglijo. Anglija je Sala U uvozila iz Jugoslavije 32.000 mte Pip. e perutnine in 29 in pol mte zaklanih zvi^ov- V poslednjem času je za tri pence Otie,a a uvozno carino, kar je v znatni meri Slavj!«° izvoz zaklane perutnine iz Jugo-a.% bi se je sicer lepo razvijal, lep, , , “Gke delniške družbe so v letošn jem ie zal i 5. ? Prav dobrim uspehom, pri večini uuežiti znatne dobičke. Na splošno pa a dob,ček okroglo 5«/«. = Produkcija umetne svile je v Nemčiji narasla od 1933 do 1934 za 42 odstotkov, s čemer je Nemčija slopila na četrto mesto v svetovni produkciji umetne svile. = Podražitev življenskih potrebščin v Madjarski. Na tržišču življenskih potrebščin v Ma-djarski, so se dvignile cene masti, slanini, jajcem in krompirju za okroglo 20°/o. = Zlate rezerve v francoski Narodni banki so se v letošnjem letu do 30. oktobra znižale za 2'24 milijonov funtov šterlingov. Zlato je odšlo v glavnem v Ameriko. = Beograjski velesejem. Poseben odbor pro učnje vprašanje, kako bi bilo mogoče v Beogradu [»staviti veliko, sejmišče, ki bi bilo pripravno za domače in mednarodne velesejme. Zaključke tega proučevanja bo odbor predložil mestni občini beograjski in nadejati se je, da bo dobi) Beograd v doglednem času veliko mednarodno sejmišče. = Uničevanje kave v Braziliji. Po uradni statistiki so v Braziliji uničili do 31. decembra 1933 25,842.420 vreč kave, v letu 1934. 34 milijonov vreč, do 30. avgusta 1935 pa še nadaljnih 35 milijonov vreč. Če io količino kave računamo po najnižji ceni, potem je na ta način Brazilija uničila nad 5 milijard dinarjev. = Nova tvornica kvasa. Finančno ministrstvo je dovolilo »Zadrugi inženjerjev, tehnologov in kemikov «v Beogradu, da morejo osnovati tvornico kvasa v Beogradu. = Izvoz ruske pšenice. Po krajšem zastoju je v preteklem mesecu Rusija spet izvozila večje količine pšenice Ruska pšenica uspešno konkurira na evropskem trgu ameriški pšenici. Od 1. septembra do konca oktobra je Rusija izvozila na zapadno evropska tržišča skupno 819.000 centov napram 133.000 centom v istem razdobju 1934. leta. Poleg tega je Rusija izvozila velike količine ječmena v Ameriko, računa se, okroglo 6 milijonov centov. Rusija je namreč imela letos rekordno letino ječmena, poleg tega pa še v znatni meri olajšuje izvoz okolnost, da se je največ ječmena pridelalo v okolicah morskih luk. DOSPEL JE NOV MALI SIERA Naplačilo Din 180‘— in 18 obrokov po Din 135-— Pooblaščeni trgovci po vseh večjih mestih 9 Enostavno ravnanje Q 3 najmodernejše elektronke @ KRATKI SREDNJI in DOLGI VALOVI Odličen sprejem tudi SAMO NA ZEMLJOVODNIK @ Razsvetljena skala z vpisanimi postajami 4$) Dinamični zvočnik @ Možnost priklopitve na vse jakosti izmeničnega toka Cena v gotovini vsega Din 2250*— H Ugodna obročna odplačila Zastopnik za Dravsko banovino: „SIERA>RADIO"; DRUNO KLEMENČIČ, Ljubljana Miklošičeva cesta 30 = Francoska Narodna banka je zvišala diskontno mero od 3 na . 4%. Nestabilnost tečaja francoskega franka je v poslednjih tednih povzročila znatne izgube zlata ter je bila zato francoska banka prisiljena zvišati diskontno mero, da na ta način obvaruje frank. = žetev riža v Južni Srbiji je letos popolnoma zadovoljila. Kakovost riža je prav dobra, na nekaterih krajih celo odlična. Povprečna cena znaša za kg 3‘80 Din. Po mnenju producentov bo znašala celokupna letošnja žetev okoli 400 vagonov. Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 18. nov. Amsterdam 2974'58— 2989T7, Berlin 1756-08—1769’95, Bruselj 739T8 —744'24, Curih 1424'22—143f29, London 215‘05 —217-11, Newyork 434572—4382'04, Pariz 288'64 -290-08, Praga 18P05—18276, Trst 354'50— 357'58. Curih, 18. nov. Beograd 7, Pariz 20'2675, London 157375, Newyork 307"625, Bruselj 51'95, Milan 24'9250, Madrid 42-—, Amsterdam 208'85, Berlin 12375, Dunaj'56*50. Stockholm 78'0250, Oslo 76*0250, Kopenhagen 67*5750, Praga 12*72, Varšava 57*8750, Atene 2'90, Carigrad 2*45, Bukarešta 2*50, Helsingfors 6'67, Buenos-Aires 0-24625. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 18. novembra. 7°/o inv. pos. 78—79, Vojna škoda 357-50—360—358—362, 40/o agr. obv. 42*50 den., 7l>/o Bler. pos. 70--7r50, 6°/o begluške obveznice 61 den., Agr. priv. banka 230—233, Dunaj-Zagreb 857- 807—862, Dunaj-Beograd 86575—8557.5, Grčija-Zagreb 28-90— 28-60—29-25, Grčiia-Beograd 28‘60—27*90, Priv. kliring London-Zagreb 246*70—248*30—247*50, Priv. klir. London-Beograd 247'80—246-20, Priv. klir. Madrid-Zagreb 590-600—595, Priv. klir. Madrid-Beograd 615—605. BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 18. novembra 1935. Pšenica: bačka 152—155, bačka ladja Tisa in Begej 160—162, slavonska 153—155, sremska 153—156, banaška 152—155. Vse ostalo neizpremen jeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Ne bo - skrbite in posku- j site parketno 1 __ voščilo V.^r- mm s katerim oči-štite Važe parkete vseh madežev, Jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi. Cena škaflji Velika škatli a Odprto po kg Din 10-— Din 18-— Din 24-— Glavna zaloga: R. HAFNER, Ljubljana, Celovška t. 61 Telefon 35-65 MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki išfeje službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna trsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. ČINOVNIK vešč vseh pisarniških del, perfekten knjigovodja tudi kartoteke bilaricist, popolnoma samostojen, korespondent za slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko in • francosko, dober kaikulant in administrator v neodpovedani službi, želi ugodnejšega mesta. Informacije prvovrstne. Gre eveiituelno tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe pod »Do ber namestnik« na upravo lista. SOSTANOVALCA v lepo, snažno sobo v centru mesta, z ali brez zajtrka, iščem. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBICO oddam takoj ali pozneje mirni gospodični. Naslov v upravi »Glasa naroda«. Pridobivajte in sporočajte upravi nove naročnike! Imate prodali, kupiti služite iskati, ponujati posojila zaprositi, posredovati stanovanja iskati, oddajati potrebujete hrano, oblačila, knjige, pouk, razvedrila itd. vse dobite potom najtenejših „Malih oglasov“ v „Glasu naroda“ Kupujte domače blago: li^opon „Tiianik“ orig. 30 7 h--jta- 'M " K " :7* V Zgornji Italiji pri Gorgonzoli sta dve reki preplavili vse ozemlje. Kmetje so rešili živino na višje ležečo cesto. Budimpešta ho izpremenila svoje ime Predsednik revizionistične lige Fran Herczeg je napisal te dni v listu »Pesti Hirlap« članek, v katerem navaja, da inbžemci ne poznajo glavnega mesta Madjarske. Iz Nemčije še vedno .naplavljajo poštne pošiljke v Budimpešto pod imenom »Oten-Pestc. In celo na zapadu Evrope mnogi .zamenjavajo Budimpešto z Bukarešto, ker sta si ti dve imeni precej slični. Zaradi tega Herczeg predlaga, da bi se Budimpešta enostavno prekrstila v Buda, posebno, ker je »pest« staroslovanskega porekla in pomeni peč. V ostalih jezikih pa pömenja »Pest.: kugo. Ime Budimpešta je bilo zakonito ustanovljeno leta 1872. Člankar trdi. da je ime Buda madjarskega ali Piranskega porekla. To pa je pomota, ker so madjarske osebnosti nesporno dokazale, da je ime Buda nastalo od slovanske besede »voda« na »vuda:: in kasneje »Buda«. To je bilo znano že več kakor pred sto leti in zaradi tega je neki veliki reformator' predlagal, naj bi se madjarsko glavno mesto imenovalo Delivar ; kar pomeni v tuvško-madjarskem jeziku »Lepo mesto« ali »Atila-grad.« Toda ta predlog je propadel in verjetno je, da bo propadel tudi Herczegov pred-loe'. Nemogoče je izbrisati slovansko poreklo tega mesta, ki je bilo pred sto leti nemško-srbsko, a od leta 1880. večinoma nemško. V Evropi ni nobenega mesta, katerega prebivalstvo bi bilo v pogledu pokolenj tako zamotano, kakor je slučaj z madjarskim glavnini mestom. Budimp 'Tanska aristokracija je skoro izključno inozemskega porekla in ravno tako tudi večina malega plemstva. V osrednjih uradih je 50 do 70 odst. uradnikov inozemskega t. j. slovanskega, nemškega in romunskega po-rekla, v kolikor niso židovskega. Židov je v Budimpešti nad četrt milijona. Samo sloji, ki so prišli iz province, imajo madjarsko po-kolenje, in imajo službe nižjih kategorij. Zaradi tega zapušča Budimpešta v madjarskem življenju slab vtis. Budimpešta pogostokrat pomeni ožjo Madjarsko in kolikor govori v imenu madjarskega naroda, ne predstavlja volje naroda. Ako bo Budimpešta spremenila svoje ime, bo to povzročilo samo kaos, na stvari pa ne bo ničesar spremenjeno. Drugo bi bilo seveda, ako bi glavno madjarsko mesto izpreme-menilo svojo dušo in se približalo madjarske-mu narodu. Toda gospod Herczog o tem ne razmišlja. Zanimiva imadljivost Neka turška pivovarna je objavila v časopisih naslednji'oglas: »V letnih mesecih 1936 bo vsaka steklenica našega piva opremljena z oštevilčeno etiketo, s katero se lahko vsak naš konzument udeleži vsakomesečnega žrebanja. Po tem žrebanju, ki še bodo vršila pod notarskim nadzorstvom, bodo razdeljeni dobitki po 10, 30 in 60 turških liber.« Verjetno je, da bo ta iznajdljivost prinesla pivovarni prav lep dobiček. 1 Samopomoč filmskih zvazrl Ameriški tisk neprestano poroča o vsakršnih senzacijah in izkoriščevalnih aferah v Hollywoodu. Včasih so te senzacije popolnoma reklamnega značaja, često pa gre za resnične izkoriščevalne namene. Zavoljo tega so' se odločile hollywoodske filmske zvezde; da si bodo po načelu samopomoči osnovale svojo lastno policijo. Tozadevno so naprosile M. Purvisa, znamenitega čika-škega detektiva, ki ima največ zaslug na tem, da je bil ujet John Dillinger, sovražnik države št. 1, naj jim izvede organizacijo. To idejo, po kateri naj bi bili odstranjeni vsi vsiljivci in izkoriščevalci flmskih zvezd, podpirajo znani filmski producenti. M. Purvis, ki se trenutno nahaja v Londonu, pa se še ni odločil, ali sprejme ali zavrne prošnjo filmskih zvezd. Kako Madžari izumirajo Na higienični razstavi v Pešti so statistike pokazale, da je bilo na ozemlju današnje Madžarske 1. 1880 380.000 porodov, danes pa samo še 199.000. Izmed 3400 občin je že 905 občin uvedlo sistem enega otroka. Tekom 15 let je na Madžarskem umrlo 600 tisoč otrok v starosti enega leta. Statistika pravi, da je umrljivost na Madžarskem petkrat večja, kakor v Novi Zelandiji. Po lanskoletni statistiki umre na Madžarskem dnevno 39 ljudi na tuberkulozi. Trenutno pa je kakor navaja statistika 350.000 jetičnih bolnikov, med katerimi 50.000 takih, ki jih je bilo treba takoj izolirati. Za vse te jetične nesrečnike pa je komaj 6000 postelj na razpolago in še te so komaj dvoodstotno zasedene, ker nimajo bolniki sredstev^ za zdravljenje. Tekom 10 let je na Madžarskem umrlo za tuberkulozo 200.000 oseb. Med 100.000 jih umre za tifuzom 114, 950 tisoč ljudi je okuženih s spolnimi boleznimi, kar v znatni meri omejuje porode. SoM.o!st«» a Petnajstlčtmca sokolskega odm na Viču Prvi početki dramskega udejstvovanja viških diletantov segajo še v predvojno dobo. Kmalu po ustanovitvi viškega Sokola 1909. se je zbralo ~ kaj navdušenih Sokolov-ljubiteljev dramske umetnosti in ustanovili dramski odsek, ki se je takoj lotil dela. Sokol takrat še ni imel lastne strehe in je bil navezan na majhen salon gostilne pri Travnu na Glivicah, kjer so se vršile gledališke predstave tudi _ v prvih letih po vojni. Kljub raznim tehničnim zaprekam se je dramski odsek lepo razvijal. Vidnejši razmah in boljši uspehi pa so se pokazali leta 1920. ko si je Sokol zgradil lasten dom, s prostorno dvorano in primeren gledališki oder s potrebnimi kuli,nami in odgovarjajočo razsvetljavo. Otvoritvena predstava v novem Sokolskem domu, združena z interno otvoritvijo doma je bila 4. decembra 1920. Vrli sokolski diletanti so uprizorili v režiji br. Pavla Borštnika Finž-garjevo narodno igro »Naša kri«. .Predstava je izborno uspela, led je bil prebit in z vedno večjim veseljem so se marljivi igralci udejstvovali na , odrskih deskah. Dramski odsek je kmalu zaslovel, priglasili so se novi igralci in igralke, sledila 11 gostovanja v bližnjo in daljno okolico, pa tudi na Vič so prihajale gostovat bratske igralske družine. Tudi dramski odsek je zadela včasih kriza, ki pa je potekla brez vsakih vidnejših posledic. Odšli so starejši,, prišla je mlajša genera- cija, ki nadaljnje delo starejših, löletni jubilej bo dramski odsek proslavil v nedeljo 24. t. m. s Schönherrjevo »Zemljo« v režiji staroste br. Borštnika. Bratsko vabimo! —at. ICt^IfuiFa Muzrj Tolstega v Moskvi Muzej Leva Nikolaja Tolstega v Moskvi je ustanovilo »Društvo Tolstega« leta 1911., eno leto po njegovi smrti. V Društvo Tolstega so se vpisali vsi tedanji ugledni književniki, umetniki in javni delavci. V muzeju je zbrano vse, kar se nanaša na biografijo in zgodovino Tolstega. Tam so shranjeni portreti in kipi Tolstega, kakor tudi slike iz njegovega življenja in ilustracije k njegovim delom, ki so jih napravili najboljši ruski slikarji. V posebnem jeklenem prostoru se čuvajo velike zbirke originalnih rokopisov Tolstega, originalni rokopisi skoro vseh njegovih književnih del, na tisoče pisem itd. V knjižnici muzeja so zbrana dela Tolstega v 32 jezikih in ogromna literatura o njem. V muzeju so nadalje mnogi predmeti, ki so bili njegova last, n. pr. velik zlat pas, ki ga je nosil Tolstoj v mladosti, ko je bil sodnik za kmete, sveče voščenke, ki sta jih imela pri poroki leta 1862 Tolstoj in njegova žena (ta svatba je opisana v romanu »Ana Karenina« kot svatba Levina in Kitty), kolo Tolstega, dragocena omara za pisalni pribor, okrašena z rodbinskimi miniaturami, ki je bila nekoč last matere Tolstega itd. Vso sobo zavzemajo spomini v zvezi z odhodom iz domače hiše Tolstega in njegove smrti, venci z groba Leva Nikolajeviča itd. Tam je tudi velika Rijepinova slika »Onkraj življenja«. To je kakor neka apoteoza Tolstega, slika Leva Nikolajeviča, obžarjena s sončnimi žarki ob zatonu in zasenčena s cvetočimi jablanami, v nebo uprtim pogledom v momentu molitve ... To je bolj duhovni kakor telesni Tolstoj. Vse zbirke muzeja so urejene po kronološkem redu tako, da ima obiskovalec vtis, ko prehodi šest dvoran muzeja, da koraka skozi celo življenje Tolstega. Ko so italijanske čete vkorakale v Makale, so jih sprejeli abesinski mladeniči z belimi zastavicami in z mošnjami, v katerih so imeli živež. S tem so naznanili, da se mlajajo. I Vam* BiantRT. jfoCtMELi In kakor je bila prožna, je tujka sedla in jela spretno risati načrte, ki jih je smatral v. Berg za največjo tajno. Mož je prebledel: — To vendar ni mogoče?! — Kakor vidite, je prav lahko mogoče in celo resnično! se je zasmejala tujka. Hans v. Berg te bil ves iz sebe. V tem trenutku je bil prepričan, da nima opraviti z nikakim demonom, ampak z bogve kako visoko osebnostjo, ki so mu jo v kdove kakšni misiji poslali iz Berlina. Za-gomazelo mu je po kosteh, ko se je nejasno domislil, da je še pravkar pred to zagonetko v poltenem navalu klečal in s tem morda zapravil svojo karijero. — Tak je torej položaj? se je uslužno priklonil in razmišljal, kaj naj stori. V prvem trenutku mu je šinilo v misli, da bi naročil takojšno telefonsko zvezo z domovino, toda misel se je umaknila, še preden je je mogel prav dojeti. Le kaj tiči za tem nenadnim obiskom? Vsekakor mora biti oprezen, da popravi vsaj to, kar je v šibkem trenutku tako nesrečno polomil. Gospa Reedelandova je strmela in si nikakor ni mogla pojasniti tega vedenja. Ali igra v. Berg komedijo? čemu potem ta čudna zmeda? Ali gre za nenadoma razkrito ljubezensko avanturo? Zakaj radi take malenkosti toliko ceremonij? Saj ni prva niti zadnja! Sredi ugibanja jo je presenetil v. Berg, ki je začel čisto mirno in z nasmeškom odklepati najbolj skrite predale svojega tresorja. Počel je to res tako mirno, kakor da odpira svoj dnevnik. Torej bo Nori na tako lahek način mogoče opraviti usodno nalogo in prinesti v Pariz vse nemške skrivnosti, čudovito, kako se včasih življenje igra s človekom. Ko je prišla sem, se ji ni niti sanjalo, kakšno presenečenje jo čaka. Uporabila je vsa sredstva, kar jih je poznala, da bi z njimi svoji že odhajajoči lepoti pomagala do popolne veljave. Hotela je biti očarljiva in vabljiva kakor nedotaknjeno dekle, da bi tako laže omrežila v. Berga, o katerem je vedela, da podleže ženskim čarom, ako ga človek naleti o pravem času. Zdaj pa vsega tega ni bilo treba. Kakor zrelo jabolko ji je vse padlo oziroma ji pada v naročje. Treba ji je samo sprejemati in odpotovati. Le kdo je bitje, ki ima nad Bergom tako oblast? Med tem jo je ataše prijazno povabil, naj prisede. Kakor učitelj učenkam zemljevid je razgrinjal načrt za načrtom in podrobno pojasnjeval pomen posameznih različic. Gospa Nora je vročično trepetala in hitela z malim aparatom slikati tajne, ki jih je tako radodarno razgaljeval v. Berg. Tujka je ves čas ljubeznivo kramljala, se smehljala in pripominjala, kako se ji zdi tako igračkanje zabavno. Polkovnik v. Berg je bil kakor pijan. Vse mišičje mu je podrhtevalo in njegovo živčevje je bilo napeto, da je vsak hip slišal glasove, ki jih je ustvarjala, oziroma sproti čarala njegova razgreta domišljija. Sproti si je celo odgovarjal na te namišljene glasove, radi česar je bila gospa Reedelandova prepričana, da ni z njegovo pametjo vse v redu, in je toliko bolj hitela s svojim delom . Ko je menila, da je zbrala, kolikor ji je bilo potrebno, se je gospa Nora oprostila, češ da ne bi rada več nadlegovala. Ataše jo je slišal samo kakor v snu in ni niti odgovoril niti se ni zmenil zanjo, ko je odhajala. Tujka je bila zdaj tako blizu njega in je bila tako neizrekljivo lepa, da je videl samo še njo. Za trenutek se mu je medlo zazdelo, kakor da ni nekaj v redu z njim, toda opojna omotica je takoj pregnala medlo svetlikanje te trenutne jasnosti in v. Berg je bil zopet popolnoma v območju čudovite ; sile, ki mu je ravnala misli in želje. — Samo besedo! je trepetal. — Eno samo besedo iz tvojih ust, boginja moja! — Kaj pa naj rečem? — Reci, da si moja — — Tega ne reče nikdar nobena pametna ženska moškemu, sem slišala nekje praviti, — in se ravnam po tem. Ko je bila že zunaj, se je gospa Reedelandova nenadoma spomnila, da bi lahko nabrala še kaj več gradiva. V nadi, da se v. Berg ne zaveda, kaj počne, se je vrnila in jela brez ozira na atašeja naglo pospravljati, kar je bilo zanjo dragoceno. Niti opazila ni, kdaj je tujka izginila. Zate se tudi ni dosti zmenila za srčne izlive do brezumja razpaljenega atašeja, ki je bil v tem trenutku pripravljen dati dušo in telo za en sam viden znak naklonjenosti. V trenutku, ko je menil, da bo objel zagonetno bilje, pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Kakor bi mu bila mahoma padla mrena raz oči, se je zavedel, da proži roke gospe Reedelandovi. čeprav je bil vajen naj' različnejših neprilik in zagat že po naravi svojega poklica, je bil ta trenutek tako v zadregi, da se ie skoraj jezno lopnil z dlanjo po čelu in si začel metl oči, toda bilo je vse zaman. Gospa Nora je resničn0 stala pred njim in se mu zmagovito, prezirljiv0 smehljala. Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, liska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.