f teu. 273. 9 Unbllanl, o torek, dne 26. novembra 1907. Leto mu. Velja po poŠti: u cck> leto naprej K 26'— za pol leta „ « 15 — za ietrt leta H „ 6 50 za en mesec „ M 2*20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20*— za pol leta „ „ 10— za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1*70 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod iez - dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne Vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188. J"** Današnjg Številka obsega 4 strani "^C Kulturne borbe. Umetno razburjenje, ki so ga zagnali judje in njihovi liberalni hlapci in gojenci po vseh časnikih, se ne poleže. Najprej so zastokali vsled Luegerjevega govora dunajski judje, nato je zastokalo vse liberalno časopisje,in zanimivo je videti, kako so tudi naši slovanski listi in politiki odvisni od centralne judovske komande. »Rdeči Prapor« in Mandičev »Balkan«, »Narod« in »Slovenija« — vsi čisto natančno pojejo isto judovsko-liberalno pesem proti od dr. Luegerja grozečemu »pokle-rikaljeniu« visokega šolstva. Mi se ne čudimo, kajti lansko leto o tem času so še gospodje a la Hock, Kuranda in Masaryk sanjali, da bodo začeli v Avstriji gospodariti po francoskem načinu in »Svobodna šola« je že videla bajonete, s katerimi bo krščanske šole praznila in uvajala svojo svobodo. Zdaj pa je prišlo naenkrat drugače, in krščanska stranka se nikakor ne pripravlja, da bi prepustila bojno polje nasprotnikom, ampak pogumno kaže na grdo rano, ki jo kažejo naša vseučilišča, ter zahteva, da se tudi tukaj umakne starodavni sovražnik krščanskega ljudstva. Dunajski judovsko-liberalni profesorji, ki so že nastopili z javnim pismom proti dr. Lu-tgerju, so včeraj v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča imeli svoj protestni shod. Na tem shodu so pa gospodje pokazali, da jim manjka temeljnih logičnih načel, in da ne bodo prepričali onetfa, ki ni že itak zaslepljen od liberalnih strankarskih načel. Prvi govornik, profesor Meyer-Liibke, je govoril, da morajo biti vseučilišča vzvišena nad vsako vero in stranko. Drugi govornik, znani prof. Jodl, je pa govoril ravno nasprotno in je proglašal vseučiliške profesorje kot poklicane zastopnike liberalizma proti krščanskim socialcem. Jodl je rabil stare liberalne fraze o rimski kuriji, o sovraštvu proti izobrazbi, o kierikalizmu itd. Proslavljal je učnega ministra dr. Marcheta izrecno kot pristaša liberalne stranke in izjavljal, da morajo vseučilišča obdržati svojo popolno svobodo. Protestiral je proti vsaki avtoriteti, ki bi omejevala svobodo znanosti, ter je proglasil vseučiliške profesorje — seveda liberalne — kot najvišjo avtoriteto, kot »varhe najvišjih duševnih dober« in kot »poklicane nosivce kulture«. Kot tak je proslavljal nemško napredno stranko kot edino stranko, ki more braniti »svobodno znanost«. Nato so sklenili navzoči profesorji resolucijo proti zahtevam katoliškega shoda. Jodl je znan kot gostobeseden čvekač; katerega modroslovno naziranje ie tak sam- melsurium, da mora biti mož nujno pristaš one svobodne misli, ki je svobodna od vsake logike in doslednosti. Da tak zmedenec govori v imenu dunajskega vseučilišča, je žalostno znamenje za razmere, ki tam vladajo. Vseučiliški profesorji protestirajo torej proti vsaki verski avtoriteti in proglašajo sebe za najvišjo avtoriteto. A kateri izmed njih naj nam bo avtoriteta, saj dva v modroslovnih vprašanjih enako ne učita! Glede temeljnih vprašanj človeštva vlada na vseučiliških sto-licah popolna anarhija, vsak uči drugače, in večina profesorjev si niti svojega lastnega mnenja ne upa povedati, ampak samo citira čisto protislovne nauke raznih filozofov brez vsake kritike. Preko mnogih katederskih ko-rifej na avstrijskih vseučiliščih je že davnaj šla znanost svojo pot, ne da bi se oni tega zavedli, in ko je svet šel naprej, životarijo oni še dalje kot žalostni ostanki liberalne dobe. Hvala lepa za take avtoritete! Profesorji protestirajo, da se napadajo »nosivci znanosti«, češ, v učenjakih se napada znanost sama. Isti liberalni gospodje so pa bili vedno zadovoljni, ako se je napadala cerkev, češ, da če se napada cerkev, se ne napada vera. Isti gospodje profesorji pa niso niti poučeni o tem, kaj je dr. Lueger v resnici govoril. Ali so pa morda nalašč molčali na dr. Lu-egerjevo očitanje, da je škandal, ako je izmed 8 profesorjev 7 judov in ako se pobijajo katoliško misleči dijaki. Na to so molčali judovski liberalci in njihovi krščanski služabniki. Pa vsi niso pod judovskim jarmom, l aka izjema je dvorni svetnik prof. J. M. Pernter, ravnatelj c. kr. centralnega zavoda za mete-reologijo in geodinamiko. Ta jc proti svojim kolegom objavil odkrito pismo, v katerem pove, zakaj ni prišel na zborovanje in kaj bi bi! povedal, čc bi bil prišel. Zato pove javno po časopisju. Dvorni svetnik Pernter, eden prvih učenjakov naše monarhije, se poteguje za enakopravnost vseh dijakov, tudi katoliških, in protestira proti politično fanatiziranim teoristič-nim skupinam med dijaštvotn, ki si prisvaja pravico za najsurovejša nasilstva. S sklepom proti utnešavanju učni organizaciji tujih oblasti v visoke šole hočejo narediti iz univerz državo v državi, zato da bi sedaj na njih gospodujoče liberalne večine mogle izključevati od učenja vsakega katoliškega profesorja. Čemu pa protestirajo liberalci proti ume-šavanju politične stranke v vseučiliška vprašanja? vprašuje dvorni svetnik Pernter. Saj ie pravo liberalno načelo, da ie šola »politi-kum«, in žalibog so se ravno za šole vedno najbolj bojevale politične stranke. Vedno je bila najvažnejša točka v liberalnem progra- mu, polastiti se vsega šolstva, in če so danes vseučilišča domena liberalizma, je to ravno posledica dejstva, da se je liberalna politična stranka polastila vseučilišč. Da bi se kaka politična stranka odrekla vplivu na vseučilišča, je utopija. Torej liberalci niso čisto nič upravičeni kai protestirati. Mi pa slovenske liberalce vprašamo, čemu se oni vlečejo za judovsko-nemško-libe-ralne klike na vseučiliščih? Cenejši sladkor. Dunaj, 24. nov. V pogodbenem odseku je dozorelo vprašanje. Avstrijska vlada je že davno obljubila, da zniža davek od sladkorja. Toda v finančnem ministrstvu so možje, ki stiskajo mošnje, kakor najhujši skopuhi, in pritiskajo davčni vijak, kakor turški paše ali kitajski mandarini. Člen 13. avstro-ogrske pogodbe pa govori o indirektnih davkih, ki so doslej na Ogrskem in v Avstriji urejevali po enakih načelih. Nova pogodba pa v toliko izpremeni ta enaka načela, da sme vsaka država zvišati ali znižati indirektne davke, ne da bi morala isto storiti tudi druga. To je važna določba v novi pogodbi z ozirom na davčni načrt, ki se bode moral 1. 1909 izvršiti z novim zakonom o direktni osebni dohodarini. Torej v pogodbenem odseku so zahtevali poslanci raznih strank, da se mora znižati davek od sladkorja. V tem vprašanju so edine vse stranke, kajti nikjer na svetu ni davek od sladkorja tako visok, kakor v Avstriji. Na Angleškem n. pr. iznaša davek od meterske-ga stota sladkorja 9 K 68 v, na Nemškem 16 K 45 v, v Zedinjenih državah 20 K 69 v, na Francoskem 25 K, na Ruskem 27 K, v Avstriji pa 38 K- Za leto 1908 preračunava vlada davka od sladkorja 130 milijonov kron. Pribiti pa moram, kar naj bi si zapomnili tudi gotovi pamfletisti, da je Badenijeva vlada brez državnega zbora z znanim § 14 1. 1897 zvišala davek od sladkorja za 4, torej na 26 K, in vlada Thun-Kaizl z naredbo z dne 17. julija 1899 št. 130 pa za celih 12, torej na 38 kron. Pri nas doma pa so ob vsakih volitvah zadnjih osem let kričale liberalne kavke, da so »klerikalci« podražili sladkor, petrolej, sol itd. Finančna uprava, ki jc za 1. 1906 izkazala 146 milijonov prebitka, pa se upira poslancem, češ, da bode treba deželam odkazati več državnih dohodkov, zvišati plače poštnim uslužbencem ter znižati poštne in telefonske pristojbine. To je vse res. a vnavzlic temu bode morala vlada znižati nečuveno visok sladkorni davek. Za bodoče leto se računa, da se bode doma porabilo sladkorja 342 mi- lijonov meterskih stotov. Ko bi se torej sladkorni davek znižal le za eno krono od met. stota, izgubila bi država okroglo 3 5 milijona kron na leto. Ako se zniža davek za osem kron, izgubi država 28 milijonov na leto. Nekateri poslanci pa zahtevajo, naj se davek zniža kar za 16 kron, od 38 na 22, kakor je bil do leta 1897. To pa bi izneslo 56 milijonov, ki bi jih finančna uprava morala pokriti z drugimi dohodki. Mi ne smemo upati, da bodo prihodnja leta tudi tako bogata in rodovitna, kakor I. 1906. Vlada se je odločno uprla zahtevi, da bi se davek od sladkorja znižal kar za 16 kron. Pač pa je vlada pripravljena znižati sladkorni davek za osem kron, in sicer s 1. septembrom 1908. Opravičeno je pa upanje, da se z znižanjem davka pomnoži konsum sladkorja, kakor se je to zgodilo v Nemčiji in Franciji. Ako se to zgodi, more finančna uprava v kratkem času zopet nekoliko znižati sladkorni davek. Ta ljudska zahteva ie narodnogospodarskega, socialnega, pa tudi političnega pomena. Kdor se še upira pogodbi z Ogri, morda se ž njo sprijazni, ako se prepriča, da je nova pogodba omogočila znižanje sladkornega davka. Živila so povsod jako draga. Sladkor pa smemo z vso pravico prištevati živilom. Torej ustreže vlada splošni ljudski zahtevi, ako brez vsake občutne škode za fiskus zniža ta davek, ki pride v korist izključno le konsu-mentom. Vlada pa je dolžna to storiti zato, ker si vsled bruseljske pogodbe prihrani na leto 13 milijonov, katere je izdajaJa sladkornim baronom v obliki premij. Znižanje sladkornega davka pa posredno pospešuje sladkorno industrijo, ki že sedaj preživlja nad 20.000 delavcev, in pa poljedelstvo, kateremu sladkorna pesa donaša lepe dobičke. Vlada torej ne more imeti nobenih finančnih pomislekov in drugih izgovorov. Do, ut des! Parlament vladi dovoli pogodbo s |X)gojem, da vlada zniža sladkorni davek. S L. J." na Goriškem za delavstvo. K tozadevnemu poročilu o shodu zaupnikov »S. L. S.« v Gorici dne 25. t. m. naj navedemo doslovno resolucijo, ki je bila soglasno sklenjena z ozirom na nečuvene dogodke v Nabrežini in v Tržiču. Resolucija se glasi: 1. Zbor zaupnikov »S. L. S.« na Goriškem sc čuti solidarnega z delavci v nabrežinskih kamenolomih. — Delavci so sedaj odpuščeni, brez dela, ter izpostavljeni najhujšemu pomanjkanju. Zbor zaupnikov se obrača po svojih poslancih na vlado, da takoj priskoči brez- umi Črni oltez, (Zgodovinska povest. Češki spisal V. Beneš Tfebizsky. Preložil Danimir.) In vendar je bil on vedno še vitez križa, ni smel popustiti svoji strasti, saj je obljubljal in prisegal nekoč večno čistost. Bil je vitez, zato ni smel s krivo prisego oskruniti znak svojih slavnih očetov Zirotinccv. Johanitje bi ga vrgli iz svoje sredine, križ bi mu strgali s prs in na veke bi bilo prekleto njegovo ime. »Odprite vrata«, je velel gradnik oprodam, počivajočim v mehki travi na dvoru, »gospod že gre«. Takoj sta se dvignila dva izmed njih ter odstranila težki, železni zapah, ledva so se odprla velika dobova vrata, je skočil Habert s svojega bistnega vranca ter naglo korakal k oni zgradbi pod belini stolpom, hitro je odpahnil težke, z železom obite duri in že je stal v prostrani, dolgi dvorani vitežki. Bila jc to zares starogotiška stavba. Visoka, ozka okna so le skopo puščala žarke solnčne na osivele stene, po katerih jc bilo kroginkrog razobešono staro orožje in stari rodbinski znaki posameznih članov reda Jo-httnitskega. Tam v pročelju med okni proti zapadu je visel križ, umetno delo rezbarsko, nad vhodom pa ie bil postavljen veliki, mojstrsko izdelani znak reda johanitskega srebrni, osmerokrajni križ v rdečem polju z krono vojvodsko, okoli katere jc bil povešen rožni venec. Habert je hodil po dvorani gor in dol, hipoma se ie zagledal skozi okno tje v veliki, beli dom, katerega pročelje je bilo vse ob-rastlo z vinsko trto, in zopet so zablodilc njegove oči daleč nekam na zapad k onim višinam. na kojih se jc razprostirala dolga vas z visoko cerkvijo, a vedno se je zopet obrnil v stran z obupom na obrazu. Bil je danes na pogrebu svojega očeta; toda ni se vrnil več na Žirotin, ampak naravnost s Tine, kjer so pokopali njegovega očeta, jo je mahnil zopet proti Trebizu, v spremstvu edinega sluge. V neprestanem diru je jezdii po cesti, na nikogar se ni oziral, in ljudje, ki so ga sreča-vali, so z začudenjem pogledovali za tem »črnim vitezom«. Toda njo, to devo, ki je bila revna podoba Elmire, jc moral uzreti in videti njeno zardelo lice; tudi ona ga ie spremljala celi čas s svojimi očmi, dokler ni izginil za grajskimi vrati. Davno je poznal že to dekle, še predno je nosil beli križ; saj se je ustavljal edino njej na ljubo v Tfebizu, kadar je jezdil na trdnjavo k Johanitom. Toda ona jc bila tedaj še mlada deklica. Začela se je še le razvijati v krasno cvetlico; sedaj pa se ni mogel več brigati zanjo, ni smel, četudi je vsled tega divjala strašna burja v njegovih prsih. »Elmira — Ljudmila«, jc zaklical v razburjenosti. Prsa njegova so dihala težko, tako težko, kakor bi sc inn hotelo zlomiti oprsje pod navalom teh nesrečnih čuvstev. Tukaj ga nikdo ni poslušal, mogel si je olajšati srčno bol. »Oče moj, ti si hotel le najboljše«, tako je tožil Habert, »da si branil nekoč svojemu sinu, odreči se na veke svetu, kajti težko je kljubovati njegovim silnim napadom. Ti si poznal vročo kri Zirotinccv, ki ne pozna mej, kadar se razburi. Saj sem to skusil tudi sam. Danes smo položili tebe v hladno žemljico, toda kmalu polože tja tudi Haberta, tvojega ljubljenca, vem to, vem, kajti težek, pretežek je križ, ki ga moram nositi. Toda čast in slavo Zirotinccv ne oskrunim nikoli. Da bi mogel sedaj stati tam kje pred Akonoin, v najgostejšem dežju saraccnskih strel, tam bi mi morebiti na veke olehčalo, tam bi potihnil divji boj, ki razsaja v mojih prsih. Na dvoru so si pripovedovali sluge o čudnem obnašanju Habertovem. Lc oni starček, ki ga jc vedno in vsepovsodi spremljal, kadar jc kam jezdil, si je udaril z roko po čelu, kakor bi mu nenadoma nekaj zasvetilo v glavi: »A, že vem, zakaj je v takem diru jezdil okoli njihovega domovja,« je govo*il tiho sam zase. »Uboga Ljudmila! Kako jc zardela, ko jc dirjal mimo nje! Da bi vsaj pustila te meglene nade! Ko bi mi ne bilo žal mojega gospoda, hotel bi ji nekaj povedati, česar ne ve, gotovo bi jo ozdravil. Toda sam vrag to ve, lk)g mi grehe odpusti, da sem tjiko boječ. Kako bi ji vendar mogel to povedati, moral bi lagati; veni, da jo ima rad kakor svoje lastno oko, kakor ono Saracenko, da, šc več, mnogo več. Veruj mi, deklč, nc bode dober konec to. niti s teboj, niti z njim. Sam Ik>g vaju varuj!« Tfebiz je že v tedanji dobi imel to raz-tezo, kakor dandanes. Ze takrat je stala na vzhodu vasi bela kapelica s podobo sv. Trojice in krog nje štiri velike lipe, izmed katerih so jedno šele pred nedavnim posekali. Cerkve šc tedaj ni bilo; sezidali so jo šele v minulem stoletju. Tisti dom, katerega pročelje je obrnjeno proti kapelici in v spomladi se vedno odeja v bujno zelenje vinske trte, jc stal že takrat ob koncu ribnika. Še dandanes je na dobrem glasu, šc dozdaj si je ohranil daleč naokrog veljavo, ki jo jc imel že davno radi velikega bogastva svojega. Seveda se tedaj po svoji stavbi še ni razločeval toliko od ostalih posestev, krila ga je še slamnata streha, kakor vse druge. Zvečer je izginila ta mrtva tihota, ki je vladala popoldan po vasi. Zdelo se je, da niti žive duše ni več v vasi. Ko pa je bilo zašlo solnce, je dobilo to tiho selo vse drugo lice; oživelo jc po vseh domovih in hišah, ki se kakor nepretrgana mreža vijejo skoro v kolo, posebno živo jc postalo v zgoraj omenjenem posestvu, na tem velikem dvoru je bilo posebno glasno. Smeh, veselo petje se je glasilo, in posli so se zabavali med seboj na različen način. Saj so se vrnili s polja, nadelali so se dosti celi popoldan in zakaj bi zdaj nc smeli popustiti vajeti svoji sveži, mladeniški krvi! Tudi gospodar se je žc vrnil in ko je šc marsikaj na dvoru pospravil, je stopil v hišo. Tukaj jc bilo tiho kakor v grobu. Samo tam ob oknu, ki jc obrnjeno proti vasi, je slonela mlada dcvo.ika; ni zapazila prihoda očetovega. Njene modre sanjeve oči so neprestano zrle tja za kapclico črez te nizke, slamnate hiše. poselnim delavccni na pomoč z denarno podporo, dokler nimajo v domovini primernega zaslužka. 2 Zbor zaupnikov nalaga svojim poslancem sveto dolžnost, naj se varuje domače delavstvo pred invazijo tujcev, ki domačemu delavstvu jemljejo in izpodkopujejo kruha. V dosego te naloge je potrebno, da se uvede visok delavski davek za vse delavce iz tujine. 3. V Tržiču dela vlada nov arzenal na stroške avstrijskih državljanov. Pri tem toli patriotičnem delu so uposleni v veliki večini sami Italijani iz Italije. Slovencev ali avstrijskih Lahov sploh ne sprejemajo. Zbor zaupnikov zahteva po svojih poslancih od vlade, naj ista takoj potrebno ukrene, da dobe zaslužka v arzenalu v prvi vrsti domačini in šele potem tujci. Te resolucije so bile sprejete soglasno ob velikem odobravanju. O stvari se bo še mnogo govorilo z ozirom na to, ker je dogodek z nabrežinskimi delavci nov. Šele v soboto opoldne so bili odpuščeni delavci po številu do 1000 delavcev, ki imajo po večini svoje družine. Položaj delavstva je brezupen. Doma ni zaslužka in prisiljeni so, seliti se od doma. Mnogo jih je že poprodalo svoje imetje in gredo v Ameriko, ker doma ni kruha za nje. Pri delih v arzenalu v Tržiču jih ne sprejmo; liberalni mogočnjaki v Nabrežini jih nočejo. — Položaj, v katerem se sedaj nahajajo ti ubogi reveži, nosi na vesti rdeča soc. demokracija in surovi liberalizem. O tem bomo še pisali. Dolžnost naša je, da pomagamo, kar se doseči da. Poslanci »S. L. S.« na Goriškem imajo stvar v roki in upati je, da bo vsaj nekaj mogoče doseči za delavstvo, ki je postalo žrtev kapitalizma in brezštevilnih hujskačev. »S. L. S.« je na delu. GOVOR MINISTRA GESSMANA. V nedeljo je imel Gessman zopet shod, na katerem je izjavil, da se je krščanska soc. stranka zato odločila poslati svoje člane v ministrstvo, ker zahtevajo državne koristi, da se nagodba z Ogrsko na vsak način sprejme. Več se v nagodbi sedaj ni dalo doseči in zato to vprašanje še ni definitivno rešeno, ampak samo odloženo za 10 let. Neobhodno je potrebno za delovanje državnega zbora in vlade, kakor tudi za rešitev socialnih problemov, da se oblažijo narodnostna nasprostva. KONFERENCA VSEUČILIŠKIH REKTORJEV. Dunaj, 25. nov. V sredo bo konferenca vseh rektorjev avstrijskih vseučilišč. Posvetovali se bodo o vseh napetih visokošolskih zadevah. PROTIAVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA. Četrtek popoldne je v Vidmu svirala godba na trgu Vittorio Emanuele v proslavo rojstnega dne laške kraljice vdove Margherite. Med godbo se je na bližnjem trgu Mercato vecchio zbralo pod vodstvom členov ireden-tovskega društva »Trento-Trieste« vse polno videmskih meščanov in dijakov. Razvili so črno-žolto zastavo, jo vrgli na tla, teptali jo in opljuvali in jo ootem sežgali z urnebesnim kričanjem »abasso 1' Avstrija! M ... per 1'...! Viva la Venezia Giulia irredenta!« itd. Vladnih organov ni bilo nobenega blizu, pač pa so iz oken ploskali demonstrantom in odobravali njih početja. Po sežganju črno-rumenega kosa bombaževine zahtevali so demonstranti naj jim godba svira italijansko kraljevo koračnico, kar se jim je storilo. Demonstracija je bila vprizorjena povodom dogodkov na dunajskem in graškem vseučilišču. PORTUGALSKA PRED REVOLUCIJO. London, 25. nov. Kakor poročajo iz Madrida, grozi na Portugalskem meščanska vojska. Kralj in ministrski predsednik računajo lahko le še na maloštevilne frankoriste. Vse druge stranke, posebno bivši monarhisti, konservativci in disidenti so sklenili priklopiti se republikancem. Izmed vojaštva so ostali zvesti le še tisti bataljoni, kateri sedaj varujejo kraljevo palačo, vsi drugi in tudi mornarica, čakajo le še znamenja in sc bodo uprli. Kraljevi odlok od sobote vstanavlja nov tri-bunal za politične zločince. Ta obstoji iz enega sodnika in dveh prisednikov. V zadnjih dnevih so ustavili izdajo desetih časopisov. Bero lin, 25. novembra. Telegrami iz Madrida opisujejo položaj v Portugalski kot jako resen. Rezervisti so se upoklicali. Časopisi se še vedno suspendirajo. Danes bo neki španski senator interpeliral vlado glede položaja na Portugalskem in zahteval, da ostane Španija nevtralna, naj se zgodi v Portugalski, kar hoče. ZAROTA PROTI ČRNOGORSKEMU KNEZU. Belgrad, 25. nov. Na zahtevo črnogorske vlade in srbskega ministra za zunanje zadeve je bil aretovan visokošolec Bozovič. Na Cetinju zaprti Rajkovič je namreč izjavil, da mu je pri njem najdenih 17 bomb dal Bozovič. ORGANIZACIJA KATOLIČANOV V ITALIJI. Prva številka velikega katoliškega časopisa v Milanu »L' Unione« bo izšla dne 8. decembra t. 1. Milanski nadškof priporoča vernikom kar najtopleje, da naj moralno in gmotno podpirajo ta list. Nadškof je izjavil, da je on na posebno željo sv. očeta poizkušal ze-diniti milanske katoličane in to se mu je, kakor sedaj vidi, tudi posrečilo. ZOPET RUMUNSKI UREDNIK OBSOJEN. Iz Budimpešte poročajo, da je bil pred porotno sodnijo obsojen urednik rumunskega lista »Lupta«, Bazilij Macrea, radi »hujskanja proti ogrskemu narodu«, na šest mesecev ječe in na 1200 K denarne kazni. ZALOGA RUSKIH REVOLUCIJONARJEV V BEROLINU. B e ro 1 i n, 25. nov. V hiši socialističnega občinskega odbornika Kersena je našla policija veliko zalogo orožja in tiskovin za ruske teroriste, kakor tudi 3000 samokresov in nešteto eksplozivnih patron. Nadalje so našli električni motor za izdelovanje takih vžigalnih vrvic, s katerimi je mogoče iz daljave razstreliti poslopja in železnične tire in mnogo grozovitih dum-dum bomb. DINAMIT V KONSERVATORIJU. Peterburg, 25. novembra. Velike di-namitne mase so našli v soboto zvečer v tesno napolnjeni dvorani konservatorija ob času neke sinfonične skušnje, ki jo je vodil Oskar Friess. Storilec, ki je uradnik konservatorija, je pobegnil. VSEUČILIŠČE ZAPRTO. Odesa, 25. nov. Ker so dijaki poskušali predavanja preprečiti, je rektor vseučilišče začasno zaprl. ROPARSKI NAPAD NA SAMOSTAN. O s k o w , 25. nov. Dvanajst mož močna roparska četa je napadla samostan Krypetsk. Pri tem je bilo šest oseb ubitih, dve ranjeni; trije roparji so bili vieti, eden je bil pa od bombe, katero jc pri sebi nosil, raztrgan. BEROLINSKA NRAVNOST. Vladni krogi se trudijo, da bi Maksa Har-dena predstavili kot nepomenljivega blebe-tača, a »Koln. Volkszeitung« objavlja zanimive podatke, da je bil Harden zaupnik Bis-marekov, s katerim je bivši kancelar jako zaupno občeval, tako da je vedel za vse tajnosti berolinske kamarile. Listi zahtevajo, da se stvar ne potlači, ampak da državno pravdništvo brezobzirno nastopa. Proti bivšemu poveljniku polka »garde du corps«, grofu Hohenau, se je na povelje cesarjevo začella preiskava zaradi nenrav-nosti. Da je poveljnik istega polka general Kassel moral prositi za umirovijenje, se potrjuje. CENTRUM. Pri občinskih volitvah v Aachenu so zmagali kandidati katoliškega centra z 2140 do 2190 glasovi. Socialni demokratje so prišli le na 130 glasov, liberalci se niso niti prikazali, ker so zadnjič pogoreli s 142 glasovi. Tudi v drugih mestih zapadne Nemčije se je pri občinskih volitvah centrum dobro obdržal. MAROŠKI NEMIRI. Tanger, 24. novembra. Neka brzojavka poroča, da so šerifske čete brez vsakega najmanjšega boia dospele v Mazagan in so bile od Muley Hafidovih uradnikov navdušeno sprejete. Slišali so se klici: »Bog daj zmago Abdul Asizu!« Tudi prebivalstvo je zadovoljno s povratkom v stari red ter se ni upiralo. ROOSEVELT ZOPET PREDSEDNIK? Ha m b u r g , 25. novembra. »Hamburger Zeitung« poroča iz Ne\v Yorka, da je vest, da se je Roosevelt odpovedal zopetni izvolitvi predsednikom neresnična Roosevelt je izjavil na nekem shodu bivših filipinskih vojakov, ki je bil 20. t m., da se sam ne bo poganjal še za nadalnje predsedstvo, pač pa morebiti glede na sedanjo gospodarsko krizo na ljudsko zahtevanje, prevzame še enkrat predsedništvo. ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV V INDIJI. K a 1 k u t a, 25. nov. Sprevodniki železniške proge Bengalen-Nagpur so danes zopet začeli opravljati službo. Tudi štrajkujoči v Asansai so sklenili iti zopet na delo. Nemiri na Kitajskem. Šangaj, 25. nov. Nemiri v provinciji Tsche-Kiang se vedno bolj razširjajo, posebno se v tem odlikuje okraj Šansingfu. Čete, katere so bile poslane, da vdušijo nemire, so bile premagane. To gibanje, katero ima proti-d;nastični značaj, so povzročili dijaki, ki so se vrnili iz Japonske. Dnevne novice. Državne podpore vsled uim. Z Dunaja se nam piše: Letos so toča, suša, črv, povo-denj in druge uime na Kranjskem napravile kmečkim posestnikom mnogo stotisočev škode. V raznih krajih je vsled suše in črva tudi veliko pomanjkanje živinske krme. Županstva in zasebniki so se obračali na svoje poslance s prošnjami, naj jim izposlujejo izdatne podpore. Kranjski poslanci smo v juniju, juliju, oktobru in novembru v zbornici vložili skupaj 36 nujnih predlogov, naj vlada na podlagi poročil dovoli revnim kmečkim posestnikom, oziroma občinam izdatne podpore. Pripomnim, da je državni zbor za tekoče leto 1907 v ta namen dovolil tri milijone kron. Od tega kredita je vlada izplačala že okroglo dva milijona kron. In čuite! Od teh dveh milijonov kron je dežela Kranjska dobila le nekaj tisočakov, in sicer večinoma še vsled uim lanskega leta; edino podobčina Račina je vsled letošnje toče dobila 3500 kron. V sežanskem okraju na Goriškem ob kranjski meji je toča potolkla dne 15. julija, torej isti dan. ko v sosedni Vremski dolini na Kranjskem. Sežanci so že davno dobili 10.000 kron podpore in tudi seno se jim ie žc razdelilo vsled pomanjkanja krnic, dočim kranjska vlada še odposlala ni svojega poročila na Dunaj. Včeraj sem bil opetovano v ministrstvu, kjer pa ni ne duha nc sluha o kakem poročilu. Imajo pač v rokah naše nujne predloge, toda podpore morejo določiti in nakazati le na podlagi poročil in predlogov, ki jih sostavi deželna vlada. In naravnost škandal je, da je ravno kranjska deželna vlada v tem oziru najpočasnejša. In ne samo to! Kranjska vlada tudi dosledno od osrednje vlade zahteva raz-merno najmanj podpor. Drži se namreč načela, da le skrajna beda opravičuje državno podporo. To je povsem subjektivno stališče, ki ga druge deželne vlade ne poznajo. Lačnemu daruj kos kruha, dokler je še živ in ni še umrl lakote. Zadolženemu kmetu pa pomagaš v bedi, ko mu ni še zapel boben pred hišo ali pa zažvižgal vlak v tujino. Poslanci brusijo pete od urada do urada, toda v mnogih pisarnah so gospodje, ki nimajo ne časa, ne smisla za ljudsko bedo, ki leto in dan gospodinji pod kmečkimi krovi. Toliko sem hotel in moral javno odgovoriti na razna vprašanja. Govorili pa bodemo glasneje ob drugi priliki in dokazali, da nismo in nočemo biti nikomur slinasti mameluki. — Poslanec Žitnik. + Milostni čin vladarjev. — Amnestija za vojaške nabornike, ki so se odtegnili naborom in one, ki so zamudil vojaške dolžnosti. Dunaj, 26. novembra. »Naredbeni list za armado« razglaša danes Najvišje pomiloščenje povodom 60-letnega jubileja cesarjevega in sicer amnestijo za vse one, ki so se odtegnili vojaškim naborom ali pa zamud!!! vojaške dolžnosti. Najvišji odlok je datiran dne 26. novembra 1907 in se glasi: 1. Vsem onim vojakom armade in vojne mornarice, ki sc nahajajo v zaporu zaradi tega, ker se niso odzvali poklicu v vojno službo ali ker so se ji odtegnili z dezertijo, opusti sc dne 2. decembra 1907 vsaka nadaljna, oziroma ostala kazen. 2. Vsem pripadnikom armade in vojne mornarice, ki so v preiskavi zaradi omenjene krivde, ki so jo zakrivili pred 2. decembrom 1907. dalje oni, katere se kazenski zasleduje, oziroma ki šele pričakujejo kazenskega postopanja ali pa tudi disciplinarne kazni, opusti se vsako nadaljtio postopanje in vse kazni, in sicer onim, ki še niso v preiskavi pod tem pogojem, da sc v teku dobe od 2. decembra 1907 do 1. decembra 1909 javijo osebno (prostovoljno) katerikoli bodisi politični ali pa vojaški oblasti avstrijske države. 3. Vsem onim pripadnikom armade in vojne mornaricc, ki morajo radi hudodelstva dezercije na podlagi sodnega izreka vsled podaljšanja aktivne službe služiti čez postavno službeno dobo, odpusti se obveznost podaljšanja službe z 2. decembrom 1907, in sicer onim ki že služijo in pa onim, ki imajo šele pričakovati kazni. 4. Opustitev preiskave in kazni pa se ne nanaša na one. ki so zakrivili hudodelstvo ali prestopek po § 6. z dne 28. junija 1890., oziroma zak. člena XXI. iz leta 1890., in pa prestopek po § 4., zakona za Bosno in Hercegovino. 5. Vsi ki so bili v onem času, ko prosijo za amnestijo, kot beguni razglašeni, torej pri svojih oddelkih črtani — izgube svoje šarže, ki so jih imeli ob času dejanske službe. 6. Vsem, ki bodo deležni amnestije v smislu točke 1. in 2. všteje se ona doba med tem časom, ko so se v evidenci vodili kot beguni, — v službeno dobo. — Zamujeno vojaško akt vno službo in osemtedensko službo morajo pa nadomestiti v teku splošne službene dobe. — Zamujenih orožnih vaj ni treba nadomestiti. 7. Če pridejo v stik z delikti, ki pridejo v poštev pri amnestiji, še druga kaznjiva dejanja, — ne izključuje to kaznjivih oseb od amnestije, če se obsodba še ni izvršila. — Vendar pa ostanejo odgovorni za druga kaznjiva dejanja, ki pri amnestiji ne pridejo v poštev. — Konjska bolezen na Gorenjskem. Poslanci Demšar, Pogačnik in tovariši so v petek vložili nujni predlog zaradi škode vsled konjskega smrklja v okrajih Kranj in Radovljica na Kranjskem. Predlog se glasi: »Znano je, da se je ob času zidave bohinjske železnice zanesel konjski smrkelj v naše kraje. Železniško podjetje je oddajalo vožnjo tujim voznikom, dasiravno so bili domači vozniki pripravljeni za nižjo plačo prevzeti to vožnjo. Ti vozniki so po svojih konjih zanesli in razširili to bolezen pri nas. Našim kmetovalcem je bil odvzet precejšen zaslužek. Ta zaslužek bi že preboleli, če bi imeli od nove železnice vsaj kake koristi in če bi se ne bile pokazale še druge slabe posledice tega gospodarstva, tef je veliki stroški pri popravljanju cest in pa konjski smrkelj. V selški dolini je ta bolezen posebno hudo gospodarila. Okolu 30 konj je bilo pobitih vsled sumljivosti smrklja, za katere niso dobili prizadeti posestniki nika-ke odškodnine. Škode je do 40.000 kron, ko se pa škoda, ki so jo imeli posestniki vsled kontumaca, ne da poravnati. Kar pomnimo, se ni slišalo v teh krajih o taki bolezni, in se je zanesla k nam po krivdi vlade. Ta škoda je tem večja, ker so bili letos kmetovalci že vsled vremenskih nezgod hudo prizadeti. Podpisani zahtevajo, da naj podeli vlada prizadetim primerno podporo. — Roparski napad. Dne 23. t. m. pozno zvečer se je peljal Janez Springer, posestnik iz Dol. Straže na Dolenjskem, iz Žužemberka domov. Došel je po poti dva njemu neznana popotnika ter ju na njuno prošnjo vzel na voz. Toda ta priiaznost bi ga bila kmalu spravila v nesrečo. Eden izmed popotnikov, ki je sedel pri njeni na kozlu, se mu je pričel dobrikati in mu pripovedovati, kako ga ima rad. Sprin-gerju se je taka liubeznjivost seveda nekam čudna zdela, ko naenkrat začuti, da mu stiče njegov »prijatelj« po žepih. Zgrabil je že tudi za njegovo denarnico. Springer si je bil sedaj seveda v svesti, s kakimi liudmi ima opraviti. Zgrabil je nadležnega soseda za vrat ter ga hotel pahniti z voza. Toda sedaj je skočil drugi popotnik k njemu in oba sta ga pestila, nai jima izroči denar. Ker Springer istega ni hotel kar tako dati, so se nekaj časa ravsali ter pri tem vsi trije popadali z voza. Pri tem sta ga roparja spustila. Springer je to porabil, hhro skočil na voz in pognal ter jima srečno z denarci utekel. Kdo sta bila roparja, ni znano. — Na občnem zboru društva »Edinost« v Trstu so bili izvoljeni: Predsednikom dr. Otokar Rybaf; odborniki: Ante Bogdanovič, Alojzij Goriup, dr. Gustav Gregorin, Može Peter, dr. Josip Mandič, Anton Miklavec, dr. Edvard Slavik, Dragotin Trošt, dr. Josip Wil-fan; 'namestniki: Valentin Cibic, Ferdinand Ferluga, Josip Gregorič, Franc Košuta, Martin Pečar, Dragotin Pertot, Anton Sancin Dre-jač, Josip Urbančič, Josip Nagode; pregledovala računov: Ivan Prelog, Gracijan Stepan-čič, dr. Josip Abram. — Poročil se je danes v Šmartnem pri Litiji dne 26. t. m. g. Vinko Jovan, učitelj in organist v Špitaliču, z gospico Louizo Gra-dišek. Novi par je poročil ženinov brat č. g. kaplan kamniški Janko Jovan. — Znižanje sladkornega davka. V parlamentarnih krogih menijo, da bo za podlago vladnega sklepa predlog poslanca Lichta, naj se sladkorni davek stopnjevaje znižuje. Znižanje se bo pričelo s 6 kronami, potem se bo pa davek zniževal z ozirom na pomnožitev konsume. — Dve velikanski mini bodo koncem tega meseca zažgali v Sesljanu na Botanjeku. Ena je dolga 28 m in ima znotraj »sobo«, kamor bodo djali 28 tonelat smodnika. Druga pa je dolga 32 m. V to bodo djali še več smodnika. — Uboj. Poroča se nam iz Gorice: V ponedeljek zjutraj so našli pri Ravnici nad Solkanom na cesti ubitega mladeniča iz bližine Ravnice. Kako se je dogodil zločin, še ni znano. — Nevaren vojak. Dezerter Ogrizek od 97. pehotnega polka, ki je pred osmimi dnevi v Rakeku napadel zidarja Slačka in je potem pobegnil, je pri Sv. Katarini pri Reki potolkel s kamni nekega trgovca na tla ter ga oropal. Včeraj smo poročali, da so Ogrizka orožniki pri Postojni prijeli. — Zoper avtomobile. Vsled došlih pritožb raznih društev, korporacii in občinstva, da avtomobilisti s svojim brezozirnim drvenjem po cestah in ulicah v mestih in na deželi ovirajo promet, stavljajo življenje občinstva v nevarnost, izdalo je ministrstvo pretekle dni na vsa deželna predsedstva strog ukaz, da je proti imenovanim voznikom z avtomobili v vsakem slučaju strogo postopati in jih brez-ozirno kaznovati. — Mi se pa le čudimo, da se ta šport do zdaj še ni obdačil in da državni zbor k temu divjanju po cestah še ni nastopil, kakor se je to v par drugih državah že zgodilo! Naložite temu divjaškemu športu davek, pa bo kmalu imel »kolesa zavrta«! — Iz Spodnje Šiške. Predavanje, katero je priredilo društvo »Dobra gospodinja« v nedeljo v svojih društvenih prostorih, je bilo kot prvo zelo dobro obiskano. Vse navzoče matere in očetje so sledili z zanimanjem predavanju g. Vekoslava Ravnikarja o »Vzgoji otrok in veri. Po predavanju je bila diskusija. Pri diskuziji oglasil se je k formalnemu popravku g. nadučitelj Javoršek. Rekel jc, da se on popolnoma strinja z izvajanji g. predavatelja, da nima k temu nič drugega pripomniti, kakor to, da večina ljudskega učiteljstva, gotovo pa vsi starejši učitelji, kakor tudi on, stoje na tem stališču, da mora biti vzgoja otrok versko-nravna. Z ozirom na to zavrača trditev predavateljevo, da bi danes učiteljstvo hotelo izločiti vero od poduka. To ie le nekaterih mnenje, ne pa večine. — G. predavatelj vzame to na znanje ter se po končni debati o vsem predavatelj in g. nadučiteij Javoršek strinjata. — Za svoje predavanje je žel gosp. Ravnihar vsestransko odobravanje in priznanje. — Nasprotniki se niso udeležili predavanja in žal da nc. Naščuvali so nekaj sokolskc-ga naraščaja, da je pred društvenim poslopjem vpil. Otroke so poslali »demonstrirati«, sami so se pa poskrili. Res, pravo junaštvo in zavednost jc to. O stvari spregovorilo se bo še na pristojnem mestu. — Ubegli župan. Franc Leva, župan na Velikem Lušinu, je nenadoma izginil. Dognalo se je, da se je podal čez Reko v Ameriko. Zaradi njegovega bega je baje več oseb znatno oškodovanih. Njegov beg je provzročil veliko pozornost. — Ogenj v Mostah. V nedeljo popoldne ob pol 5. uri je izbruhnil ogenj v Erbežnikovi žganjarni v Mostah. Ogenj so takoj pogasili, le nekoliko so streho razkopali. Na lice mesta so takoj prihiteli vojaki žrebčarji. — Kartanje po gostilnah prepoveduje novi zakon, kateri bo v kratkem stopil v veljavo na Rumunskem. Tudi pri nas bi bil tak zakon zelo koristen, posebno v Ljubljani, kjer se po mnogih gostilnah igra po cele noči prepovedane igre in to celo od oseb, katerih dolžnost je, paziti, da se kaj tacega ne godi — Vsled preobilo zavžitega žganja je umrl v Rudniku 28 let stari krojač Jožef Ci-merman. V dušku je izpil tričetrt litra žganja, katerega mu je kupil posestnik Franc Dermelj. Takoj nato se .ic Cimerman zgrudil in čez eno uro umrl. — Od državne železnice. Izstopil je iz službe pri državni železnici volonter gospod Alojzij Škof. — Prestavljen je stavbinski komisar g. Julij Haas iz Ljubljane v Beljak, prometni vodja v Ajdovščini g. Franc Janoušck je prestavljen v Split, adiunkt na Javorniku g. Jakob Koch pride za predstojnika v Prva-čino, g. Rudolf Wagner pa iz Prvačine v Trst, uradniški aspirant g. Leopold Ruard pride iz Bleda k oddelku 8 ravnateljstva državne železnice. — Klasična slovenščina. Iz dežele se nam piše: Te dni smo dobili od c. kr. davkarije takoinienovane stanovavske izkaze, da jih izpolnimo. V tem izkazu pa čitamo stavek, do-slovno preveden iz nemščine, ki jc vreden, da ga doslovno priobčimo: »Otroke hranjence ie j izkazati v stolpcu 8, hranščino. ki jo plačujejo, ! in pa po podnajemnikih in nočevavcih plače-vano najemnino (španščino!!) je povedati v stoplcu 9.« — Kdor je preskrbel to prestavo. zasluži gotovo diplomo — neumnosti. — Akcijo za podržavljeni« železnic bo železniški minister Derschatta v kratkem zopet nadaljeval. — Imenovana je za provizorično učiteljico v Boh. Bistrici gdčna. Uršula Potočnik. — Št. Janška železnica je v toliko gotova, da je že precej delavcev zapustilo kraj. Nekaj mesecev bodo še delali 17 metrov visok nasip pri Dulah in zarezo pri Vinji Gorici. Po-stajna poslopja so že pod streho. Železnica se otvori prihodnjo pomlad ali začetkom poletja. — Prevoz sena brezplačen. Ooriškemu odboru je baje došel od železniške uprave odlok, da bo prevoz sena na Goriško brezplačen. — Strašni Italijanski razbojnlštvi. Pulj, Z5. novembra. Včeraj so v Galežanu (italijansko selo) ubili na razbojniški način nekega našega človeka. Razmrcvarienega so ga vlekli izven Galežana in ga zasuli s kamenjem. To so tisti Galežanci, ki so izzvali poboj na Velem hribu, radi katerega je več hrvaških žrtev obsojenih v ječe. To so tisti Ga-ležanci, ki so jih italijanski listi slikali kot nedolžna jagnjeta, da morejo bolj kričati o hrvaškem barbarstvu. — Istega dne so neznani lopovi napadli nekega vojaka, ki je stal na straži, in ga s kamenjem iz zasede težko ranili. Vojaka so prepeljali v bolnišnico. — Srebrno poroko je praznoval pri Sv. Ivanu pri Trstu gospod Josip Nagode s soprogo Marijo. — Lepo zrelo jagodo je našel predvčerajšnjim vinski trgovec gospod Josip Lenče na vrtu svoje vile Terezine na Bledu, bližnje gorovje je pa že več tednov pokrito z debelim snegom. — Vlak povozil je v Trstu gluhega Filipa Potočnika, ki ie nosil po Trstu kruh in je bil znan po celem Trstu pod imenom »Filip od kruha« ali »Narodni koš«. Prepeljali so ga v bolnico, kier je umrl. Železniška nesreča. V nedeljo ponoči so na postaji v Prestranku skočili štirje vozovi tovornega vlaka, ki se je sestavljal, iz tira. Vozovi so zaprli oba glavna tira. Vozovi so Vozovi so zaprli oba glavna tira. Osobni vlaki št. 31 in 36, kakor tudi brzovlak št. 3 so imeli zaradi tega precejšnje zamude. Poškodoval se ni nihče, razbila sta se samo dva voza. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Požigaiec., Zvečer 18. septembra okoli devete ure zvečer je posestnica Marija Bergant na Dvorju ob svitlem večeru pobirala na kakih 400 korakov od hiše oddaljeni njivi krompir. Naenkrat zapazi na vzhodnem koncu svoje hiše neko luč, katera je vedno večji posta-iala. Urno je letela gledati in opazila, da je mrva v podstrešju vsa v plamenu. Urno je tekla v hišo, zbudila svoja dva otroka in go-stinjo Heleno Not, ki so vsi trdno spali in bi brezdvomno postali žrtve ognja, da jih ni gospodinja zbudila. Zgorela je hiša s pohištvom vred, skrinja, v kateri je bilo 50 K gotovine, moževo tesarsko orodje in obleka. Zažig je provzročil Janez Urh, 35 let stari delavec iz Dvorja, ki je po dovršenem zločinu iz vasi pobegnil. Cez tri dni se je pa Urh sam zglasil pri sodišču v Kranju in priznal, da je on provzročil pri Mariji Bergant požar. Spočetka se ic zagovarjal, da so se mu v hlačah vnele vžigalice in ogenj provzročile, konečno je pa priznal, da je nalašč zažgal s tem, da je gorečo cigareto v seno vrgel. Povod temu je bil par dni pred tem dogodkom neki spor med njim in Heleno Not, ker mu je ta očitala, da je vzel neki koš. To je Urha tako vjezilo, da je še isti večer, kakor sam priznava, proti Francetu Slugi se izrazil, da mora še nocoj nekaj narediti, proti priči Francetu Seršenu je pa opetovano rekel, da mora nekaj napraviti. da bo prišel v »arest«. Francetu Slugi je Urh tudi opetovano tožil, da nima denarja, ne obleke in stanovanja ter ne ve, kaj bo počel pozimi. Urh je bil hudodelstva po krivdoreku porotnikov krivim spoznan in na deset let težke ječe obsojen, katero kazen je s pravim zadovoljstvom sprejel in takoj nastopil. Svojega sina ubil. Soseda Peter Loinbar in Blaž Šavš, posestnik v Bašelju, sta si bila v nasprotju, ker je slednji vporabljal v potrebi za vožnjo Lx>mbarjev travnik. Dne 16 septembra t. 1. je zopet vozil 15 let stari Šavsov sin Anton čez dotični travnik gnoj. Lombar mu je vožnjo prepovedal, a Blaž Šavš je odločno svojemu sinu ukazal, da mora vzlic prepovedi čez sosedov svet naprej voziti. Fantič se ni hotel z Lombarjem prepirati, ter je šel z materjo mlatit na skedenj. Ko Blaž Šavs vidi. da ga sin Anton neče ubogati, se je raztogo-til in vzel je cepec, šel na skedenj in sina tako hudo po glavi udaril, da mu je prebil lobanjo in je fant še isti dan umrl. Obdolženec priznava. da je udaril sina, zagovarja se pa s tem. da ga jc le hotel kaznovati zaradi njegove neubogljivosti. On trdi dalje, da ga je hotel udariti le po hrbtu, ker se pa sin v tem hipu nekoliko sklonil, zadel ga je na glavo. Oprati hoče svoj čin tudi z nadaljnim zagovorom, da mu ni on prizadejal smrtnonosno rano, marveč jc sin po zadobljenem udarcu legel v sobi na klop, iz katere je padel in sc na levem Čelu sam poškodoval. Izvedenca zdravnika sta to Šavsovo trditev popolnoma ovrgla in Potrdila izrecno, da jc ravno rana na desnem sencu smrtonosna, in da nobena okvara ni nastopila vsled padca. Obtoženec Je bil oproščen. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Nasledek gostilniškega prepira. Danes, 25. t. m. je sedel na zatožni klopi pred novomeškim porotnim sodiščem Jakob Pungerčar. star 18 let, sin posestnika iz Gabrijel pri Tržišču. Sam sc je prijavil pri sodišču, da je dne 29. septembra v noči s krepelcem ubil Jožefa Novljana, kmeta iz iste vasi, starega 52 let, iz jeze in v pijanosti. Dne 29. septembra so pili v neki krčmi, v družbi tudi Novljan in Pungerčar. V mraku je Novljan zmirjal, kakor po navadi v svoji preširnosti in bahavosti, ko se je navžil sladkega vina, Pungerčaria s »smr-kovcem«. Vnel se jc prepir in prevročekrv-nega fanta so posadili na sveži zrak hladit se. Zolč razžaljenega sc pa le ni polegel in fante si je poiskal krepelc ter ždel za voglom krčme na svoi plen. Neka stara ženica, klicana kot priča, ga je, ko ga je videla okrog laziti, opomnila: »Jaka, to se ne bo dobro izteklo.« Jaka pa se ni brigal za govorjenje stare pitije in je še dalje okrog voglaril in se še celo podstopil pogledati v gostilno ter vprašati: »Ali še zmiraj pijo?« Okrog devete ure odšel iz krčme Novljan v spremstvu svoje žene in nekoga drugega, seve niso šli vsi skupaj, ampak drug za drugim. Zdajci se je prikazal ob vogalu Jaka in s krepelcem stopil proti odhajajočim. Zena Neža ga je v strahu pokarala in mu dejala: »Jaka, pusti ga v miru in pojdi lepo domov!« Jaka Pungerčar pa jc planil nc meneč se za besede starikave žene in udaril Novljana po levi strani nad zatilni-kom. Udarieni se je zgrudil k tlom, vendar sc je šc dvignil in odšel domov, Jaka pa je pobegnil, ker je mislil, da je zadostno obračunal za vse psovke, ki mu jih jc v življenju prizadel bahavi Novljan. Doma je ležal Novljan v poluzavesti in tarnal, da ga glava boli in ga na sencu trga. Okrog ene ure ponoči jc zaspal in se ni več prebudil. Zdravniška izvedenca sta konštatovala. da je vsled jako krepkega udarca od zadaj počila senčna kost nad levitn očesom in iz tega vzroka tudi senčna žila nad levim kotom ter polagoma izkrvavela, sesedena kri pa je pritiskala na okenca tr.ožgan, kar je povzročilo v kratkih štirih urah otrpnenje možgan. Tudi najhitrejša pomoč bi ne zamogla za gotovo oteti življenja v tem slučaju. Porotniki so stavljeno jim vprašanje, jc-li Jakob Pungerčar s sovražnim namenom zadal težko rano Novljanu. vsled česar je slednji moral umreti, enoglasno potrdili. Ker je trži-ški župan pohvalil fanta kot pridnega in miroljubnega delavca in ker še ni bil nikdar kaznovan, vrhutega se še sam prijavil sodniji in se odkrito kesal dejanja, ki ga ni namenoma izvršil v ti obliki, torej le kriv uboja spoznan, ga je sodišče obsodilo na tri leta težke ječe, poostrene z enim postom vsak tretji mesec in s trdim ležiščem v temnici vsakega 29. sept. v teh treh letih. Zena Neža ie zahtevala za odškodnino tisoč kron in povrnitev pogrebnih stroškov. Utemeljevala je zahtevo s tem. da jo ie preživil mož, da je polslepa na levo oko, da nima popolnega deleža pri hiši v smislu ženitovanjskega pisma, ker ni nič otrok iz njunega zakona. Sodišče je odmerilo zahtevek na 500 kron in pogrebne stroške: torej na 582 kron. JtslersRe mttit š Zborovanje »Slovenske krščansko-soc. zveze« za Štajersko se vrši pojutrišnjem v Ptuju. Po zborovanju se vrši zaupni pogovor, h kateremu pridejo tudi drž. posl. Benkovič. Korošec in Pišek. Somišljeniki, dobrodošli! š Korlček Linhart — vsenemški gromov-nlk. V nedeljo se je vršil v Ptuju shod nem-škonacionalnega društva za Avstrijo. Bivši socialni demokrat in »Narodov« sotrudnik Korlček Linhart, je v družbi znanega poštnega uradnika Pogatschnigga in državnega poslanca K. H. Wolfa, nastopil kot vsenemški gromovnik ter mu je bil od zborovalcev izrečen »treudeutscher Dank.« Shod je protestiral proti vsaki izpremembi volivne reforme za štajerski deželni zbor, češ, da bi bila vsaka izprememba Nemcem v škodo, zavzel se je za izgrede nemških dijakov v Gradcu in na Dunaju in protestiral je proti slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Korlček Linhart sc torej jako dosledno »razvija«. š Na Polzeli je sklical Franc Mlakar, podpredsednik »Kmečke Zveze« zaupen shod, kateri je bil jako dobro obiskan, in to celo od mnogih dosedanjih nasprotnikov. — Slišal se je eden glas: Na strani »Kmečke Zveze« je prostor za vsakega zavednega slovenskega kmeta. — Na svidenje še večkrat! š Samoumor ali zločin. Pri Vojniku so niašli nezavestnega Martina Korena, ki ima prestreljena prsa. Ali se je zgodil samoumor ali zločin, bo dognala preiskava. š V celjskem volivnem okraju so imeniki volivcev razpoloženi na ogled in v svrho reklamacije od 20. do 28. novembra. Somišljeniki. takoj preglejte in reklamirajte, kjer treba. š Celjska »Domovina« se hoče z nami kregati glede imenovanja poljskega ministra ter trdi, da je »za poljskega ministra imenovan Dzicduszycki, ki je leta 1897 poslal policijo v avstrijski parlament.« »Domovina« ima res mnogo neprostovoljne kronike; naj sc njen politični abecedar bavi s črnogorskimi razmerami ali pa z avstrijskimi ministri. š Skrivnosten slučaj. Iz Škofjevasi poročajo: V nedelk) zjutraj se je privlekel iz gozda k posestniku Cepclu nek mešetar Franc Li-pošek, doma iz Oplotnicc ali Konjic. Imel je težko rano na prsih. Pripovedoval je, kolikor je mogel vsled velike oslabelosti, da se jc vozil iz Celja, kamor ie gonil živino, z nekim neznanim človekom, kateri pa ga je blizu Škofjevasi napadel in mu pognal krogljo prav pod srcem v telo, nato ga pa oropal. Vzel mu je pa le 12 gld. in havelok ter ga nato vrgel z voza. Lipovška so spravili v celjsko bolnišnico, orožništvo pa bode nadalje preiskovalo ta skrivnosten slučaj. š Poročila se je v Mozirju gdčna. Ana Stuler z g. Iv. Plešivčnikom, veleposestnikom v Pliberku. š Zaročil se je g. Janko Lah, učitelj v Smartnem, z gospico Anico Horvat, učiteljevo hčerko pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. š Vlak je povozil pri Poličanah delavca Mat. Znidarja, ki je hotel pred vlakom preteči progo, a je padel. š Pogorela je v Šoštanju hiša gospe Helene Brinšek. Ogenj se je tako hitro razširil, da so se prebivalci hiše le s težavo rešili. š Davek na javne trge! Mestni občini mariborski je bil naložen zemljiški davek na neki — mestni park. Sedaj je to kričečo odločbo upravno sodišče razveljavilo. mm, lj S trnovskega pristana se nam poroča. Ni jc menda ceste, po kateri bi se prevažalo vsak dan toliko teže, kakor se prevaža na trnovskem pristanu iz čolnov. Ker pelje cesta od Ljubljanice v klanec, umevno jc samo ob sebi, da bi uigrala biti cesta v najboljšem stanu. V ta namen je postavil magistrat pred leti mitnico, da iz dohodkov vsake vprežene živine po 4 kr. vzdržuje cesto. Magistrat je pa menda pozabil na blagi namen mitnicc, marveč lepo denar spravi, cesto pa pusti tako zanemarjeno, da je vsaka hribovska grapa boljša. Vsled zadnjega deževja narastla Ljubljanica je upadla ter pustila za seboj polno blata Tu bi bila dolžnost magistrata, da pusti postrgati blato in cesto nasuti. Tako pa se težak, s kamnom ali drvami naložen voz udira do osi, živina silno trpi in šc ljudje morajo po vrhn gaziti po blatu. Kako pridejo vozniki, ki vozijo blago iz čolnov, plačevati od vprežene živine in voziti po skrajno slabi cesti in trpinčiti žival, dočim drugi nad njimi vozijo brez davka po lepi glavni cesti tudi mimo mitnicc. Dobro bi bilo, da bi si to cesto ogledalo tudi društvo za varstvo živali. Včasih smo mislili, da nas magistrat vsled tega tako zanemarja, ker ima Tmovčane in Krakovčane za klerikalce, no, sedaj pa tudi ni boljše, četudi »Narod« piše, da ie »večina liberalna«. Ij Poročil se je danes g. Oskar Šiler, ekspedient, z gdčno. Minko Knafelc. lj Umirovljen je višji poštni kontrolor gospod Jernej Marjanovič v Ljubljani. Ij Vol ukraden. Posestniku Antonu Golu-hu v Gornji Rečici ic ukradel neki okoli 50 let stari moški tri leta starega vola. Vol je rumenkast in je vreden 280 K. Ij Tatvina. Na Starem trgu je pred pro-dajalnico g. Jožefe Zitnikove ukradel neki uzmovič dvoje hlače, vredne 6 K 70 vin. Kon-torist g. Rudolf Marki, ki je to opazil, je skočil k njemu in mu ene odvzel, z drugimi pa je tat zbežal na Francovo nabrežje, vrgel hlače v rešilni čoln, sam pa odnesel pete. lj Čigavi so purani? V realčno dvorišče so v soboto zašli štirje purani, katerih lastnik se do danes še ni zglasil. Ij Našel ie trgovski pomočnik gosp. Josip Penne večjo svoto denarja. Ana Tajanova jc našla zlat prstan. Ij V klet je vlomil na Krakovskem nasipu št. 6 v soboto zvečer neki nepridiprav iz Ljubljane, ki je pa že dolgo vrsto let bival v Trstu. Ker v kleti ni našel drugega, kakor krompir, je menda iz jeze popustil tam srajco, katero je bil poprej ukradel neki stranki. Po ti srajci so dognali identiteto storilca in ga dejali pod ključ. lj Tri prste .ie odtrgal stroj v tovarni Charles & Moline delavcu Francetu Štefetu. Kanite norice, k Roparski napad. Iz Celovca se nam poroča: Pri podjetništvu Doderer za zidanje železnice pri Gorenji Beli uslužbenega akor-danta Giovana Rigetti so 20. t. m. napadli trije neznani moški v gozdu pri Gorenji Beli ter mu uropali 15.000 K in težko zlato verižico od ure. Po tem činu so ga vrgli napadalci po nekem strmem bregu nizdol ter zavalili za njim velik kamen, kateremu se je pa Rigetti še pravočasno ognil. Dosedaj nimajo o storilcih še nobenega sledu. Sumi se, da so bili hrvaški in slovaški železniški delavci, ki so vedeli, da je imel Rigetti večjo vsoto denarja pri sebi. Rigetti sam zasleduje zločince. Sumi se tudi, da je bil eden izmed napadalcev neki Anton Popič, ki je poznan kot zelo nasilen. k V Borovljah so otvorili včeraj zasebni nemški otroški vrtec. Razne stuarl. Nova ustanova Rockefellerjeva. Iz New Yorka poročajo, da jc Rockeffeler naložil 2,600.000 dolarjev za medicinska proučavanja. Dvorni pevec umrl v revščini. Teodor Bertram. nekdaj tako slavljeni operni pevec, je v zadnjem času svoj glas popolnoma izgubil. Pri potopu parnika »Berlin« je utonila njegova žena, malo nato je izgubil vse premoženje. Bertram se je v nedeljo ustrelil. Umrl je tako v veliki revščini pri posestniku nekega hotela v Berolinu, kateri ga je iz usmiljenja vzel k sebi. Trinajst oseb je zgorelo. Dne 25. t. m. je v Ne\vyorku zgorela ena hiša, v kateri so stanovali Italijani. Zgorelo jc trinajst oseb, veliko število jih je pa ranienih. Orožnlški stražmojster — morilec Iz Tarnova poročajo, da je dne 24. t. m. napadel orožniški stražmojster Faller kmeta Mikov- skega in njegovo pastorko in oba umoril. Deklica Fallerja ni marala in to je slednjega privedlo do tega zločina. leiefonsKei m imrnm poroči. ŠKANDALI V DRŽAVNEM ZBORU. Dunaj, 26. novembra. Današnjo sejo državnega zbora je otvoril predsednik ob deseti uri 15 minut dopoldne. Ko stopijo v dvorano ministri z novim poljskim ministrom Abrahamoviczem, ploskajo Poljaki. Iro kriči: »Vun z Abrahamoviczem!« Velik nemir. Ma-lik vpije: »Vun z novim poljskim ministrom!« Poljaki ploskajo, socialni demokratje in Rusini protestirajo. Beck predstavlja novega ministra: »Čast mi je, predstavljati visoki zbornici novega poljskega ministra Abrahamovicza.« Živahno odobravanje pri Poljakih in Cehih, socialni demokratje in Rusini protestirajo. Socialnodemokratični poslanec Brei-ter kaže okoli podobo, na kateri je naslikan Abrahamovicz v policijski uniformi. Pod sliko je napis: »24. novembra 1897 — 27. novembra 1907.« Predsednik pozove Breiterja, naj sliko odstrani. Klici: »Vun z Abrahamoviczem, ki je leta 1897 policijo pustil v zbornico!« Velik hrup. Predsednik pozove reditelje, naj poslancu Breiterju odvzamejo sliko in poslanca Breiterja pokliče k redu. Ropot. Predsednik podeli besedo rusinskemu poslancu Romanczuku. Ropot se ne poleže. Poslanec Iro in drugi vsenemški poslanci dele okolu razglednice, na katerih so naslikani policaji. Predsednik pokliče Irota k redu. Silen hrušč. Romanczuk poizkuša govoriti, a je vedno prekinjen, Iro in vsenemški poslanci dalje dele razglednice s slikami policajev. Socialni demokratje kriče, naj se Abrahamovicz odstrani. Breiter: »Poljaki so pijani!« Predsednik pokliče Breiterja k redu. Malik: »Imenovanje Abrahamovicza za ministra je izzivanje!« Romanczuk konečno poda izjavo proti imenovanju Abrahamovicza za poljskega ministra. Istotako protestirajo poslanci Stand, Michel in socialni demokrat Diamand. Nato zbornica nadaljuje razpravo o nujnem predlogu glede draginje živil. Dunaj, 26. nov. Pred razpravo o nujnem predlogu glede imenovanja novega poljskega ministra pride na vrsto še sedem nujnih predlogov. DR. BENKOV1CEVE INTERPELACIJE. Dunaj, 26. novembra. V današnji seji državnega zbora je interpeliral dr. Benkovič v zadevi stanovanj in uradniškega poslopja v Brežicah in v zadevi položaja uradnikov v Brežicah. ZBOROVANJE PROSTE AGRARNE ZVEZE. Dunaj, 26. nov. Danes je zborovala prosta agrarna zveza. Poslanec dr. Hočevar je v imenu »Slovenskega kluba« ugovarjal proti temu. da bi se melijoracijske zadeve oddale novemu delavskemu ministrstvu. Sklenilo se je, da mclijoracijskc zadeve ostanejo poljedelskemu ministrstvu. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budmpešta, 26. nov. V današnji seji ogrskega državnega zbora je poročal v imenu imunitetnega odseka poslanec Hedervary v zadevi rumunskega poslanca Vajde in je izjavil, da je bila imuniteta poslanca Vajde kršena s tem, ker je vsled grozečih gest poslancev Vajda moral zapustiti zborovalno dvorano. Nadaljnih korakov proti kršenju imunitete odsek ne predlaga, ker niso znana imena poslancev, ki so Vajdi grozili. Poslanec Nagy pravi, da odklanja predlog imunitetnega odseka, ker Vajda ni bil po fizični sili primoran zapustiti zborovalnico, ampak ie temu kriva Ie njegova bojazljivost. Predsednik Just pozove Nagyja k redu radi besede »bojazljivost«. MAŽARI PROTI HRVAŠKIM GOVOROM V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 26. nov. Ko je poslance Nagy dobil danes v državnem zboru ukor. je zakli-cal poslanec Kcckemety: Eljen Nagy. Predsednik: Kdo je zavpil »Eljen Nagy«, ko sem ga poklical k redu? Keckemety vstane. Predsednik d& Keckemetyju ukor in mu zagrozi, da ga prihodnjič izroči imunitetnemu odseku. Narodnostni poslanec Manyu izjavi, da ne akceptira predloga imunitetnega odbora. Nato dobe besedo hrvaški poslanec dr. Lorkovi6. Komaj prične hrvaški: »Visoka zbornica!«, nastane silen vihar. Lorkovič ne more govoriti dalje. Poslanci neodvisne stranke in ljudske stranke poskačejo s svojih sedežev in kriče: Mi ne pustimo tu hrvaški govoriti! Hrvatje naj tu govore mažarski. Predsednik Justh poziva dr. Lorkoviča, naj svoj govor nadaljuje. Mažari kriče: Ne! Ne! Mi več ne trpimo tu hrvaških govorov. Predsednik, vse-dite se vun z dr Lorkovičem! Justh miri in izjavi: Hrvatje imajo v skupnem državnem zboru pravico hrvaški govoriti. Mažari kriče: V zakonu se glasi »tudi hrvaški govoriti«, to sc pa ne pravi, da smejo samo izključno hrvaški govoriti! Lorkovič vsled silnega ropota nc more govoriti. Klici: Mi tu ne bomo več dopustili hrvaških govorov. Justhu ni mogoče napraviti reda. Vrišč jc vedno večji. Poslanci neodvisne stranke razljučeni lete proti Hrvatom. Vsak trenotek ie pričakovati pretepa. Poslanec Zaccaria vpije: Poženimo Hrvate vun! Dovolj je bilo hrvaških govorov! Več poslancev neodvisne stranke s stisnjenimi pestmi rine proti Hrvatom. Situacija postane skrajno kritična. Ministrski predsednik We-ckerle hiti h Hrvatom. Justh v trenotku, ko situacija postane najkritičnejša prekine sejo. Dr. VVeckerle prosi Hrvate naj opuste hrvaške govore, ker je situacija razburljiva- ker lahko pride do dejanjskih napadov in on Hr- vatov ne more braniti. V hodnikih se poslanci razburjeni razgovarjajo, nekateri kriče v zbornico: S silo ie treba zlom.ti hrvatsko ob-strukcijo! V predsedniški sobi se zbero: We-ckerle. Košut in predsednik ter se razgovarjajo o kompromisu. Končno predsednik zopet otvori sejo- Dr. Lorkovič vstane in izjavi, da vsled kompromisa opusti nadaljna izvajanja. Weckerle je izjavljal nato poslancem, da se je dosegel kompromis, več da pove dr. Lorkovič v posebni izjavi. Nato zbornica sprejme predlog imunitetnega odseka in nadaljuje debato o avtonomnem carinskem tarifu. Budimpešta, 26. nov. Več hrvaških delegatov ie dobilo anonimna pisma, v katerih se jim grozi z dejanskimi napadi, ako ne za-puste Budimpešte. Železniški nesreči. Madrid, 26. nov. Pri železniški nesreči pri Valenciji je bilo ub.tih 16 oseb, 40 oseb je bilo ranjenih. Iz Barcelone je došel na pomoč posebni vlak. Praga, 26. nov. Pri Češki Tribavi je skočil s tira tovorni vlak. Več vozov je popolnoma razbitih. silen potres. Salraarkand, 26. nov. O zadnjem potresu se poroča: Razrušenih ie v Salmarkandu 12 sto hiš, od 4000 prebivalcev se je moglo rešiti le 200 prebivalcev, ostali so bili pokopani pod razvalinami. V okolici je potres uničil 27 hiš. obupno dejanje očeta. Praga, 24. nov. Iz Trnovega se poroča: Delavec Mcnčik je vsled bede sunil oba svoja otroka v ribnik ter skočil nato sam notri. Vse tri so mrtve potegnili iz vode. za nasija. Trapani, 26. nov. Dijaki stavkajo v znak protesta proti sodišču za Nasija. Nasijevi privrženci so priredili manifestačni shod in demonstrirali po ulicah, poioč Nasijevo himno. Tudi po raznih drugih sicilskih mestih so demonstracije, pri katerih kličejo: Doli Oiolittil Živel Nasi! JUDOVSKI FRAMASON — RIMSKI ZUPAN. Rim, 26. nov. Ernst Nathan, bivši glavar framasonov, je bil izvoljen za župana s 60 glasovi. iredentarji razžaljeni. Rim, 26. nov. »Tribuna« se huduje, da je bil netakten govor dr. Luegerja veteranom ob slavnosti Radeckega, ker je dunajski župan rekel, da iredentovska nevarnost na jugu še obstoji. IZNAJDBA HRVATA. Newyork, 26. nov. Hrvat Ojuro Kukovac je iznašel mehanizem (zapornico) za vozove in avtomobile, ki se s pomočjo te zavornice morejo takoj ustaviti, ako so tudi v največjem diru. Za nervozne in slabotne, posebno take, ki so vsled prestale bolezni slabotni in utrujeni, bodo gotovo zanimivi veliki uspehi, ki jih je dosegel že mnogo let sloviti Sanatogen. Številne izjave zdravniških avtoritet dokazujejo, da ie Sanatogen potreben in izboren vselej, ko treba okrepiti organizem, posebno pa živčevje. Radi tega še posebe opozarjamo na današnji številki priloženi prospekt tovarne za Sanatogen B a u e r &. C o.. B e r o 1 i n S. W. 48. Slivovko 1902 letnik, razpošilja franko 4 litre za 9 R 60 v., 6 let staro vinsko žganj« 2 litra 5 K 60 v., graščinsko oskrbništvo Goli6, p. Konjice Šta-jarsko. 2498 13-6 Uro z verižico za le iltf. 1'60 dobi vsak krasno srebrno remont. Oloria žepno uro sistem Roskopf patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči tri leta. Vrhutega pozlačeno primerno oklopno verižico za le gld. 1 60 tri kom. z verižicami vred gld. 4 50. Pošilja po povzetju tovarniška zaloga švicarskih ur S. U. Dneh, Krotov J1.95IB. 2573 5 4 Novosti ia ( sar «ar te sezije! A. Lukič Ljubljana, Pred skoaso 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke 1 in deklice po najnižjih oenah. mmmm 2397 18 f perje in puh oprano in očiS&eno l/. kilograma od 45 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. Ustanovljeno 1857., Garniture preprog 2533 za le 6-e golri. 2"60 gariitira obstoječa iz 2 vel. postelj.preprog in I velike namizne preproge iz prakt marog. In lepo barvanega de-sina, rudeče ali olivne, prodaja sedaj po tej izredno nizki ceni trgov, preprog Orendi, Dinaj 1., Lugeck 2. Bogato ilustrirani krasni ceniki na zahtevo zastonj in franko. k__, cffidor želi Kupiti najfinejše sielpeluche in različne %ojuhovinafte jopice, k<*kor tudi večerne plajče s f^imono- rokavi, 2652 naj si kupi sedaj ya 3-1 polovično ceno v dlnglešfiom sfiladišcu oSlc/t O. Jfernatovič, ljubljana, X{e$tni trg 5. Ivan Demšar podKovsRI kovcčln Izdelovale!] vozouu Ljubljani • • # • • • • • MorUe Terezije cesta Jt. 6 priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, VUZUv |ično jn trpežn0 izdelanih, po jako nizki ceni. Sprejme se v pouk tudi več učence?. Predstave ob ponedeljkih, torkih, sredah in pet-kin ob \8. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 3. ', S, in ob 6. uri popoldne ter ob '/,8. uri »e.er. — Cene i I. prostor «0 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. k o-jaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor 5 krajcarjev ceneje. 2333 lj =Kinematosraphe-Thefitre-Francais= bivši Katol. Dom" v veliki dvorani 1. nadstr., Turjaški trg 1. Vsako soboto in sredo nov spored. .....-- •■-••-■•:.—■»; Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob 3., ' ,5. in 6. uri. Cenee I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob '1,8. uri zvečer vrše se pred-i stave kakor običajno, i Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V ARE H" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Speciaiiteta; vSatvaiosr»ft (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Siska (teleton št 187). —— fcliljatue na dom ^prejema rejteuroter „Jrxr«i. 4, III. Uncirgi..« 77 It.gai K.novtfa), m. Li «x>K.t.t 27, IV V i lat- Ha?pl.lri»f 13, V ScbBnbranntrilnrti. 08 i, TI HunpraiMlimr« ii, VII. Uirl.bll.r.IriM. T«, VIII L.rchenl.ld.r.lr.». III, IX Alirr.lr.t • JJ, X. r.**rll«u.lr>«< 9«, XVUI. WlbrlK|.r.lriMi> 1», XIX DUbHruf«. H., pi.tr. M, XIX. Hi.olH..... II. E E C U E ki Cirasj, I, Woltacile to, Atte. Ic&pKeJ t: 20.000.000.