Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lip DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA. posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. -— Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 30 Trst - Gorica 25. julija 1952 Izhaja vsak petek Borec II. armade V kakšnem smislu ? Ko je prišel dosedanji genovski, prefekt dr. Vitelli v Trst, da prevzame mesto. Višjega upravnega ravnatelja pri Zavezniški vojaški upravi, mu najbrž ni bilo pravv da ;e bil deležen neoporečnega uradnega sprejema, pri katerem pa ni bilo ne tistega pompa ne množic, ki naj bi iz tega napravila »zgodovinsko manifestacijo«. Sicer je kasneje to deloma nadoknadil z raznimi obiski, toda tudi pri prvem srečanju je s čustvenim izbruhom jasno nakazal, da mu je nekaj manjkalo. Ko se je namreč na sprejemu srečal z zastavonošo tržaškega italijanskega iredentizma, županom Bartolijem, ga je ginjeno objel in vzkliknil: »Ko objemam Vas, objemam vse Tržačane. Vračam se v Trst z dušo borca II. Armade, ki se je v davni dobi, v letih 1919 do 1922, mogel baviti z izvajanjem mirovne pogodbe glede odrešenih dežel in vprašanj, ki sc s to zemljo v zvezi, laz sem tukaj, pripravljen na vsakršno delo, na vsako žrtev, da bi se mogel baviti s civilno upravno službo, za katero želim imeti popolno odgovornost tako do zavezniškega poveljstva kakor do vlade, od katere sem odvisen.« Prepuščamo njegovemu okusu, da presodi, v kolikor so bile te besede primerne za kraj in priliko, ob kateri so bile izgovorjene. To ni bil namreč noben sestanek iredentističnega društva, temveč nastop službč gospoda dr. Vitellija, ki je v tistem trenutku postal funkcionar Zavezniške vojaške uprave. Tako z-saj pravijo londonski sporazum.'.. Vitelli pa je podčrtal, da se vrača v Trst ne kot civilni uradnik, temveč predvsem kot nekdanji okupator. Za deber del tukajšnjega prebivalstva ni bil to noben vljuden pozdrav, temveč odkrita grožnja, Je to v duhu pomirjenja? Toda zanima nas še nekaj drugega. Pravzaprav je to tisto, kar b’ danes radi vprašali. Gospod dr. Vitelli je dejal, da se je v letih 1919 -1922 »mogel baviti z izvajanjem mirovne pogodbe« v teh krajih Torej mu je nedvomno Znano, da smo se Slovenci prav ta mesec spominjali obletnice požiga našega Narodnega doma v Trstu, saj pad-i dogodek v čas, na katerega se san: sklicuje. Najbrž tudi ve, da je ta kakor še mnogo drugih računov med Italijani in tukajšnjimi Slovenci, še vedno odprt. Na strani ki je, če drugače ne, vsaj pravna naslednica tistih, ki so to škodo povzročili, ni bilo še nikogar, ki bi se spomnil, da je treba to vprašanje urediti. Povsod v Evropi so podobni računi že izravnani, le v Trstu čakamo in čakamo. Sedaj pa je prišel v Trst gospod dr. Vitelli, ki je bil po lastni izjavi v tem času zaposlen v teh krajih »z izvajanjem mirovne pogodbe'<. Kot tak se nedvomno spominja proglasa, s katerim se je ob svojem prihodu obrnila na tukajšnje Slovence tista 11. Ariruida, kateri je tudi sam pripadal in je še danes na to ponosen. V tem proglasu so bile obljubljene vse mogoče pravice in jamstva: enakopravnost, šole, svoboda kulturnega izživljanja itd. Toda plakati po zidovih še niso dobro obledeli, ko je bila beseda že prelomljena! Ali dr. Vitelli to lahke zanika? Daleč smo od tega, da bi trdili, da je za to odgovoren gospod dr Vitelli, ki je bil takrat mlad uradnik, šele na začetku svoje kariere Toda dana mu je bila možnost, da to dogajanje lahko cd blizu spreni-Ija. Lahko, je videl, kako je nad obljubljeno umerjenostjo in pravičnim .postopanjem prevladal Giun-ta s 'svojilni »squadrami d'azione« ricinovim oljem, batinami in požigi. Kaj misli torej dr. Vitelli o tem0 Izjava, ki jo je dal dr. Vitelli ob svojem prihodu, ko pravi, da s-Vrača »kut borec 11. Armade«, je, namreč presplešna, da bi dala od-govarjfLjače pojasnilo. Dr. Viteili je poklican, da z besedami in dejanji pokaže, če je prišel v te kraje izvajati politiko miru in sožitja, kakršnega so takrat tudi Italijani ob-liubili, kakršno je danes predpisano tudi v Statutu Svobodnega tržaškega ozemlja, čigar začasni n-rudnik je postal, ali pa je prišel i-te kraje, da nadaljuje tam, kjer je Giunta nehal. * * * Spremembe p tržaški uprapi Listi poročajo, da se o tržaškem vprašanju spet na veliko razpravlja, in sodeč po teh znakih je na vidiku nova italijanska politična o-fenziva. Tarchiani je imel daljši razgovor v Washingtonu, a predmet razgovora so hili: 1) vprašanje italijanskega izvozu v države težke valute, 2) vprašanje ameriške pomoči v orožju, ki se, kakor pravi Tarchiani, brez italijanskega pristanka ne bi smela podeliti Jugoslaviji, ir. slednjič 3) vprašanje čim večje italijanske udeležbe pri upravi Trsta. Medtem so nam pa najavili prihod Diega De Castra. On ni uslužbenec Zavezniške vojaške uprave, ampak je uslužbenec italijanske vlade. On ni, kakor doslej šef italijanske misije, markiz Carrobio, predstavnik neke tuje vlade nalik francoskemu ali švicarskemu predstavniku, ampak je uradnik, dodeljen tukajšnji upravi, uradnik italijanske vlade in kot tak sodeluje pri upravi Trsta. To pa pomeni znatno spremembo glede prejšnjega stanja, čeprav prihaja le v svoj-stvu svetovalca-»adviserja«. Težko je verjeti, da De Castrovega mišljenja ne bodo uvaževali, ker bi bilo sicer smešno, da so ga sploh, postavili. Zato je dokaj verjetno, da to imenovanje pomeni prav tisto, kar ie naglasil Tarchiani, in to je, da brez njegovega predhodnega pristanka Zavezniška vojaška uprava ne bo mogla sprejeti nobene odločitve. Ali pa to pomeni tudi, d-i je Zavezniška vojaška uprava ■dolžna pristati na vse pobude, ki bi potekle od De Castra? Tako daleč menda še ni. Eno je ra gotovo: De Castro bo delal po navodilih italijanske vlade in itaii-ians-ka vlada i$ v Londonu vendarle odkrito postavila na laž genera’a Wintertona (kakor- je izjavil Guer-riero v Corriere della Sera: »Win-terton e un mentitore«) in .dosegla svoje. Zato moramo računati s tem. da bo svojo akcijo še pojačala in aneloameriške uslužbence postavila pod energični pritisk. Drugače si ne moremo tolmačili nove iniciative škofa Santina ka-. kor namig De Gasperiju, da je treba povesti preiskavo o postopanju Droti katoliški duhovščini v coni B. Znana ie stvar, da je dolžnost Cerkve, zavzemati se za potlačene. V tem primeru vrši tržaška Cerkev svojo dolžnost s prav posebnim navdušenjem, saj gre za jugoslovansko upravo in za italijansko duhovščino. V tem primeru tržaška Cerkev nastopa z navdušenjem, kakrš- nega ni prav nič pokazala tedaj, ko so bili tlačeni Slovenci, tlačitelji pa bili Italijani. Skip.tka: čim šibkejša je osnova italijanskih teženj v tržaškem prebivalstvu, tem 'bolj mrzlično je prizadevanje italijanske vlade, da bi Evropo postavila pred gotovo dejstvo. Politiko nasilja izvajajo sedaj kar brez krinke. Dogodki v Tržaškem Lloydu .ter v Jadranski zavarovalni družbi - Riunione Adriatica di iSicurta so očitni znaki likvidacije starega Trsta. Finančna vprašanja prehajajo pod kontrolo italijanske vlade. Vsa prizadevanja gredo za tem, da bi mednarodno osamili Jugoslavijo. In za vsa taka prizadevanja je pač De Castrp prav primerna osebnost; Istran je ter s tem begunec in strasten nacionalist kova 1900. leta, torej politična okamenina. V teoriji pristaja sicer na to, da bi se Slovanom podelile vse mogoče pravice, v praksi pa istočasno preprečuje, da bi se te pravice tudi zares dale. V Trstu se torej ponavlja isto, kar se ie dogajalo v Avstriji po letu 1867. V teoriji je obstojal člen 19, ki je jamčil enake pravice vsem narodnostim, v praksi so pa Nemci skozi 50 let izigravali zakone, kadar je šlo za koristi Slovanov. Stvari so šle tako daleč, da je Avstrija naposled razpadla, in sicer razpadla po krivdi onih, ki so imeli največ interesa na njenem obstanku. 'Nemci so to uvideli, toda bilo je prepozno. Zdi se nam, da prav enako tudi Italijani ne uvidevajo, kolikšne aoristi bi bil prav za Italijo, za njeno bodočnost in njeno varnost obstanek Svobodnega tržaškega ozemlja. To je pogum! Srbska akademija znanosti je odklonila sprejem treh režimskih kandidatov za svoje člane Se vsem je v dobrem spominu, 'sako pokorno je Slovenska akademija -znanosti v Ljubi.ani sprejela v svoje članstvo razne vidnejšo partijske funkcionarje. Vsem svobodoljubnim Slovencem je to popuščanje na j višje slovenske znanstvene ustanove že takrat zapustilo v srcih kaj grenak občutek. Glavni slovenski znanstveniki so namreč s tem klecnili, brez zunanjega znaka odpora. Za visoko znanstveno ustanovo ie to ponižanje madež, katerega to težko oprati. Zato je pa pred dobrim tednom dni izzivala 'precejšnje presenečen' o vest, da je Srbska akademija znanosti odklonila sprejem progresivnega književnika Milana Bogdano- Bilanca tržaškega pelesejma Bučni prižigalci kadila pred žrtvenikom Italije so grobarji tržaške blaginje V nedeljo 13. t. m. točno ob polnoči je tržaški sejem zaprl svoja vrata. Zato lahko mirno in stvarno zaključimo njegovo bilanco. Giornale di Trieste je v enem od svojih »pametnih« člankov naglasil. da ima »italijansko mesto Trst« vsaj .toliko pravice razobesiti italijansko zastavo, kot jo ima Zagreb, da razobesi . . . jugoslovansko. Clankopisec je kot se vidi iz-redno dobro poučen, o jugoslovanskih prilikah, ali ni? za to. Važno je le, da se Giornale di Trieste. smatra poklicanega, govoriti v imenu Trsta in da pri tem Trst primerja in vzporeja z Zagrebom. Ali prav glede tega bi imeli nekaj povedati. G-otovo ni dvoma glede Zagreba, kot ni nihče dvomil glede Posarja, da bi bilo v primeru plebiscita vsaj 99 odstotkov glasov oddanih ,za priključek k domovini. Alt p,r taka nedvomnost obstoja tudi glede Trsta? Volitve od 25. maja 195!? na to vprašanje zgovorno odgovarjajo, kajti komaj s 40.000 novopečenimi glasovalci, pripeljanimi iz Italije, so mogli doseči pičlih 58 odstotkov večine! ilz tega moremo mirno -zaključiti, da je dobra polovica pravih Tržačanov proti priključitvi k -Italiji. Vzporejanje 99 odstotnega Zagreba s 50 odstotnim Trstom dokazuje torej že precejšnjo, porcijo hrabrosti. Toda niti zemljepisni položaj Trsta in Zagreba ne dovoljuje tak" primerjave. Zagreb ie v srcu Hr-vatske in ie nosilec hrvatskega narodnostnega čuta, donim leži Trst Trst spet p ospredju Kljub diplomatskim in parlamentarnim počitnicam se spet nekaj plete okrog Trsta in tako imenovanega njegovega »vprašanja«. Prejšnji teden smo čitali Titovo iz.javo tujim časnikarjem, da Jugoslavija ne bo dala zaenkrat nobene pobude za ureditev tržaške zadeve, ker mora zdaj, Italija pokazati pripravljenost, da se pogaja z Jugoslavijo, zaradi česar naj da Italija pobudo za nove stike z beograjsko vlado v tem vprašanju. Za to Titovo izjavo je beograjska Politika z dne 15. julija obširno pisala pod naslovom Posledice o položaju v Trstu. Med drugim je posvetila precejšnjo pozornost nedoslednosti angleške politike in tiska v zavzemanju stališča do tržaškega vprašanja. Politika navaja kot primer take nedoslednosti pisa-nie londonskega Dailv Telegraoha. ki se ie naiprei zavzemal za razdelitev STO-ia, mesec kasneie pa nepristransko ugotavljal, da ItalHn razen šovinističnih nima v Trstu nikakršnih interesov, in nri tem pribil dejstvo, da bi Trst v primeru razdelitve prav gotovo propadel. Pisanje Dailu Telearariha seveda ni ostalo prikrito italijanskim vladnim krogom. De Gasperi se ie talko* Potrudil, da coda nekai izjav o Trstu rimskemu dooismku om»-nieneea londonskega lista. De Ga-sreri ie iz’avil. da Italiia želi, da tal v korist atlantske vzaiemnosll nrišlo do zijližania z Ju-goslaviio, če bo Blede tega maršal Tito pokazal enako dobro volio. Pri tem pa ie De. Gasperi podčrtal potrebo po skupnem stališču Velike Britanija in Italije glede Trsta in na splošno tudi glede sredozemskih vprašani. Kako si De Gasperi tolmači enotno anglo-italijansko stališče o . Trstu in Sredozemlju, pa nam takoj sam pojasnjuje: »To pomeni, da morajo naši zavezniki iz Atlantske zveze in Evropske obrambne skupnosti podpreti Italijo. Njenih 50 milijonov prebivalcev tvoi;i življenjsko postojanko za demokratsko omiko jugovzhodne Evrope.« Izgleda, da De Gasperi ne more preboleti klofute, ki sta mu jo dali Grčija in Turčija, ko sta odklonili neposredno sodelovanje z Italijo pri obrambi jugovzhodnega sredozemskega področja, kajti preveč izkušeni imata z italijansko vojsko in premalo zaupata v njeno sposobnost, da bi branila skraino delikaf) ni prostor jugovzhodne Evrope. D" Gasperiia so vrgli skozi vrata jugovzhodne Evrope, ker v niei za res nima kpi iskati; vrača se ra vanjo skozi okno. da bi iugovzhod-nim evroosk;m »barbarcem« vsiljeval svoio omiko s pomoč’o britanskega pritiska. Ali se bodo Britanci vpregli v klavrno vlogo, ki iim jo hoče naprtiti iznajdljivi De Gasperi? Prepričani smo, da ne. Vsaj tak^ nam nravi sam Dailu Telenravh, ki zaključuje svoj članek z željo, da bi glede Trsta prešlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, čeprav nakazuje tudi smer sporazuma v smislu razdelitve našega ozemlja List namreč zaključuje takole: »Najboljša usluga, ki jo morejo nuditi skupni stvari prijatelji Jugoslavije in Italije, je ta, da izgla-dijo pot za orijateljski sporazum o razdelitvi Ozemlja.« izven periferije Italije ali — če že hočemo sprejeti Cammaratino »že-nijalno izmišljotino« — na sami p? riferiji I-talije. Zato ne moremo istovetiti središče s periferijo in o-cenjevati enega z istim merilom kot -drugo. Zato so zvočne fraze člankopis-ca v Giornale di Trieste samo izraz bolnega duševnega stanja, izraz onega, . kar naj bi Trst po skromni želji člankopisca moral biti. Toda to tolikanj zaželeno stanje, ne le da se proitivi zemljepisnim, ampak tudi gospodarskim potrebam ter gospodarski nalogi :ii funkciji Trsta. Trst pač ni -tisto, za kar ga Giornale di Trieste krsti.... 'Na tržaškem sejmu je prišla do izraza samo. ena želja: kako bi se mogel Trst kar najpopolneje vključiti ali bolje uvrstiti v italijansko narodno'gospodarstvo. Ce še pa t-o vključevanje ali uvrščevanje ujema s posebnimi tržaškimi koris1-mi, to za prireditelje ni važno, tem važneje ali pa najvažneje vprašanje je pa za nas. Kaj smo pravzaprav razbrali n-; toliko s prazne fasade kolikor izza kulis sejmske prireditve? Grabežljivo težnjo Italije, da bi s polip-skimi lovkami privila nase onemogli in zmrcvarjeni Trst. Saj smo prav te dni prisostvovali gonji in lovu za dosego večine -delnic zavarovalnice Riunione Adriatica di Si-curtž, to je one zavarovalnice, ki jo je leta 1837 osnovalo Ilirsko zavarovalno združenje skupaj z raznimi grškimi in levantinskimi »tra-pecami«, in ki jo zdaj ponosno predstavljajo kot proizvod italijanske stvariteljske dejavnosti. Nadalje so bile prav te dni izvršene spremembe v Tržaškem Lloydu, ki naj bi se pretvoril v »italijansk « Lloyd z glavnim sedežem v Genovi, in sicer v oni isti Genovi, v katero so tudi bratje Cosulich morali prenesti svojo povojno, drugo »Austro-Americano«. In prav te dni je prišlo spoiredno z novo pridobitvijo Vitellija do zborovanj gospodarstvenikov Treh Benečij (!) v Trstu, na katerem so sklepali o načinu, kako oropati Trst tudi zad-nieea ostanka one gospodarske neodvisnosti, brez katere bi ostal telo brez pljuč. Vsa ta dejstva pa sestavljajo bistveni del bilance letošnjega tržaškega sejma in s tem najzgovornejši izraz .tiste politike žrtvovanja Trsta in življenjskih koristi Srednje Evrope na ljubo neki vedno boli brezobzirni skupini italijanskih kapitalistov. Monopol v zavarovalnicah, monopol v tržaškem pomorstvu, monopol v denarnem prometu, zadušitev vsake tržaške iniciative, .hkratu pa subvencioniranje tiska in kulturnih ustanov samo zato, da bi uspavali Tržačane, jih žejne prepeljali preko reke in jih dovedli v carstvo večnega gospodarskega nepotizma. Tržačani so ra lahko duševno leni in doiemliivi za razne sugestije, toda samo do neke mere, Z e volitve od 25. maia so dokazale, da more težnia tržaškega javnega mišlien n r^knzati -tudi nasprotno pretežnost ;>lede one, na katero bi nas zaradi niene nestalnosti rad privedel Giornale di Trieste. Trije tedni tržašjieaa seima so mnogim odprli oči. Italijanske zastave in mobilizaciia vseh merodajnih in nemerodajnih činiteliev nam vendarle niso mogle zakriti dejstva, da je italijanski objem Trsta. objem vampirja in da so bučni prižigalci kadila pred žrtvenikom Italije pravzaprav grobarji tržaške blaginje. Naj nam bo torej dovoljeno vprašanje:'Ali anglosaksonski urejevalci Srednje Evrope ne uvidevajo, r..< .caj tukaj v Trstu pravzaprav gre; in kaj oni tako ravnodušno zamujajo? Čudna so pota usode... Ta mesec bo dobila Jugoslavija v okviru ameriškega načrta za vzajemno obrambno pomoč 35 havbk' sovjetskega izdelka, kalibra 122 mm, ki so jih zaplenile ameriške čete komunistom na Koreji. Havbice se nahajajo sedaj v pristanišču 'Norfolk na vzhodni obali Združenih držav. Titovi vojski bodo služile kot nadomestni deli -za havbice istega: izdelka, ki jih je že doslej uporabljala. viča ter progresivnih slikarjev Marka CelePoniviča in Petra Lu-oarde med dopisne čla-ae akademije. Seveda so bili vsi trije režimski kandidati. Nepokorščina Srbske akademije je izzvala co.čajen val protestov; o tem so govorili na mitingih, mobilizirali so vse režimske organizacije, od gledaliških igralcev, preko književnikov pa tja d d novinarjev. Z združenimi m-čmi zlivajo po naročilu -na častitljive znanstvenike vso običajno godljo, kakršno .pač premore totalitaristično izrazoslovje, kadar želi svojega nasprotnika uničiti. Režimska glasila trde, da je tale postopek »zloraba svobode in demokracije«!!! Pri totalitarcih je namreč »demokratično« samo poslušati, kdor pa dela po svoji volji in prem sleku, ie pa »škodljiv in nedcmokiatičen element«! Vsekakor je odločitev Srbske a-■kademije znanosti pogumna in pomembna, saj je to v zadnjem času eden največjih 'zunanjih in uradnih znakov odpora v najvišjih krogih srbskega izobraženstva. Izvajanje londonskih sklepov Področni poveljnik general Win-terton je sporočil, da je sprejel predlog italijanske vlade o imenovanju dr. A. Vitelli a za višjega u-piavnega ravnatelja pri ZVU. Prav tako je področni poveljnik sprejel predlog imenovanja dr. A-dolfa Memma iz Turina za ravn$-telja za notranje zadeve in dr. Lena Sartorija iz Benetk za ravnatelja za finance in gospodarstvo. Potrjena je vest, da bo italijanski politični -svetovalec pri ZVU Diego De Castro, Istran španskega porekla, profesor turinske univerze in predsednik Narodnoosvoibodilne-ga odbora za Istro in Dalmacijo!... flii demokracija - ali homunizem Titovsko - komunistična partija, njeni izrodki kot Ofarska fronta, Ljudska fronta itd. s svojim glavnim glasilom Primorskim dnevnikom ne morejo preboleti udarca, ki so ga doživeli s porazom v Nabrežini. Ta udarec je dvojni. Udarec za prestiž tržaških titokomunistov, ki ne morejo opravičiti pred g<>-spodarji v Ljubljani, kako to, da niso bili v stanju prekaniti nekomunističnih Slovencev in se polastiti važne devinsko-nabrežinske občine. Se hujši odjek pa je imel ta pora', ker so končno nabrežinski dogodki, odprli oči vsem onim Slovencem, ■ki so še mislili, da je mogoče pri nas s komunisti skupno pošteno delovati. Dvoletna propaganda za enotnost in skupnost vseh Slovencev, ki so jo titokomunisti zagnali čez tržaško ozemlje in ki so jo podpirali tudi nekateri Neodvisni ter novo filo-tiiovsko krilo SKSZ, se je pri zadnjih volitvah sama razkrinkala kot enostavna lažna maska za širjenje komunizma med nekomunističnimi Slovenci pod varljivim geslom e, notnosti in skupnosti. Titokomunisti so šli na volitve na deželi pod Listo slovenske skupnosti z že vnaprej preračunanim namenom izkoriščanja drugih skupin, posebno Slovenske demokratske zveze kot glavne resne protivnice titokomu-nizma. Koliko je bilo titokomunistom skupne slovenske koristi, za skupno manifestacijo tržaškega slovenstva pri tržaških volitvah, so dokazali s tem, da so zadnji hip odklonili, izključno iz svojih strankarskih interesov, povezavo Slovencev v tržaški občini. Koliko je bilo titokomunistom za lojalno in pošteno skupno delovanje z ostalimi Slo venci od Slovenske narodne liste, so dokazali s svojim gangstrskirn, napadom dan pred volitvami v Primorskem dnevniku od 24. junija 1952 na Slovensko narodno listo v Trstu, kjer so pozivali nekomunistične Slovence in pristaše SDZ. SKSZ in SNS, naj obrnejo Narodni listi hrbet in naj volijo za komunistično titovsko Italijansko-slovan-sko ljudsko fronto. Na ta zahrbten, podel način je morala Demokracija odgovoriti s posebno jzdajo od 24. junija. Zgodilo pa se je, da so nekateri ljudje od SKSZ to našo obrambo v silobranu celo obsojali. Sodbo naj st o tem vsak dela sam. In ta napad so izvršili v soboto pred samimi volitvami, ko so računali, da Demokracija ne bo več mogla odgovoriti, prav tisti titokomunisti, ki dve leti bobnajo v svet geslo c) »enotnosti in skupnosti vseh Slovencev«. To so tisti ljudje, s katerimi smo šli v dobri veri na deželi na Listo slovenske skupnosti in smo jim prepustili v vseh občinah polovico kandidatnih mest, kljub -temu d-i smo nekomunistični Slovenci imeli 1949. leta v slovenskih občinah dvakrat več odborniških mest kot oni. In ti ljudje imajo še obraz stopili pred slovensko javnost in očitati Slovenski demokratski zvezi bese-dolomstvo! Samo zato ker so pristaši SDZ v Nabrežini pravočasno spoznali nakano in se uprli poskusu titovcev in njihovih novih zaveznikov, spraviti v občinski odbor trojanskega konja in s tem spraviti občino v titokomunistieno odvisnost. To je torišče, okoli katerega se suče vsa diskusija o Nabrežini in volilni kampanji, to je začetek in konec vsega spora. Ali naj pod krinko »skupnosti in enotnosti« spet zavlada na Tržaškem in Goriškem nad slovenskim javnim življenjem politični monopol titoko-munizma, z vsemi nasilji, prevarami in metodami, ki so bistvo vsa-kega nasilnega režima? Ali naj se spet vrne med nas zloglasna in za kulturen narod sramotna doba političnih ugrabljanj in likvidacij? Goriški Katoliški glas je v številki od 17. julija 1952 istega mišljenja kot mi. Titovskega slepomišenja in varanja mora oitl konecI To nase stališče nima ničesar proti Jugoslaviji kot matični drža- vi vseh Slovencev in Jugoslovanov. To državo in njeno zunanjo državno politiko, ko zastopa državne koristi jugoslovanskih narodov, bomo vedno podpirali. Zato pa še nismo dolžni podpirati in odobravati njenega notranjega komunističnega režima in njegovih metod. Tem manj pa zamejske ekspoziture tega komunističnega režima, ki med /.a-j ■mejskimi Slovenci na ozemlju zahodnih demokracij ovirajo Slovence v njihovi borbi za dosego njihovih pravic, -ker dajejo našim narodnim sovražnikom v roke pretvezo, da z nami po krivem postopajo kot s »slavokomunisti«. VESTI z GORIŠKEGA Dečjo zaposlitev,brezposelnim Na seji občinskega sveta v četrtek 17. t. m. je nas svetovale g. Bratuž iznesel zadevo de.avSiU.i središč, ki jih ima goriško županstvo samo pet, namesto deset, kjii-•kor bi jih smelo imeti glede- na število brezposelnih. Vseh brezcoseU nih v pokrajini je namreč pribi iž-j no 12 Lsoč, od teh j.ir je v goruki občini ena četrtina, to je 3 tisoč. Zato pritiče goriški občini deset delovnih središč od štiridesetih, ki jih je pristojno ministrstvo dovolilo lv-gor iško pokrajino. Nato je g. Bratuž prosil tudi za pojasnilo v zadavi osmih milijonov lir, ki jih je občinski svet volil k; ' predujem delavskim središčem z:i nakup orodja in sploh materiala za delo, dokler vlada ne nakaže že določenih zneskov. Zgodilo se je namreč, da so delavci v središčih stali precej časa križem rok, ker niso imeli materiala za delo, kljub omenjenemu volilu osmih milijonov lir predujma, in je potem kamenje za delo preskrbel neki delavec, da niso delavci v središčih še naprej sedeli. G. Bratužu je odgovoril odbornik g. Polesi, da je županstvo zdaj ž-’ zaprosilo za pet novih središč za delo. V zadevi osmih milijonov lis in pomanjkanja materiala v omenjenih središčih pa je dal nejasen odgovor, ki je dišal po zadregi! Značilno je dejstvo, da od vsen tako imenovanih zastopnikov proletariata v občinskem svetu, od ko-minformistov do titovcev in do italijanskih socialistov, ni nihče vedel za zadevo, ki jo je sprožil naš svetovalec g. Bratuž, niti je niso na četrtkovi seji podprli! Soča in Primorski dnevnik op pišeta, da bodo v Pevmo postaviii telefonsko kabino »na pobudo svetovalca tov. Pavlina«, ko ves svet ve, da je pobudo dal le naš g. Bratuž i za telefonsko kabino i za napeljavo vode, toliko je res, da so se vsi večinski italijanski svetovalci in ves italijanski tisk besno vrgli na g. Bratuža in ga zmerjali, d:, laže, ko govori, da županstvo zanemarja potrebe našega prebivalstva1 Da g. županu ne gre po volji naš g. Bratuž, in raje jemlje s seboj na Oslavje »tov. Pavlina«, razumemo..., saj je g. Bratuž edini, ki na sejah občinskega sveta ne molči in mu »nagaja« — in edini, ki sn vneto zanima za potrebe našega ljudstva, toda pripisati »pobudo« tov. Pavlinu namesto g. Bratužu, kot to delata Soča in Primorski dnevnik, presega mejo dostojnosti! Zupan pa se je spet pretekli teden lahko prepričal, da je g. Bratuž govoril resnico, ko je zahteval večkratno škropljenje ulic. Pret kli teden so namreč nekateri ita'..-janski listi iznesli v javost pritožbe meščanov zaradi prevelikega prahu, ker ulic zadostno ne škropijo! Seja obč. suera y So^odnjah V ponedeljek 21. t. m. je bila seja občinskega sveta v Sovodnjah, na kateri so odobrili sklep odbora 8. februarja 1952 v zadevi potrošniškega davka na blago »ad valo-rem« za tekoče leto 1952 in pa davek na živino za prihodnje leto 1953. Občinskemu zdravniku so te delno odobrili zahtevo po izplačilu prevoznih stroškov in stroškov za rabo zdravniškega orodja. Nato so imenovali komisijo za pregled računov leta 1951, v kateri je tudi naš svetovalec g. Venceslav Černič. Rupenskemu župniku, g. Reji. pa so odobrili nagrado v znesku 2> ■tisoč lir. Na seji so sklenili podpreti reso- lucijo pokrajinskega sveta v zade- vi vrnitve sovodenjske in štever-janske občine pod goriško okrajne sodnijo in davkarijo. Med slučajnostmi so obravnavali tudi zadevo uiadnika anagrafskega urada, ki ne vrši službe redne. Zupan in tai-nik sta pojasnila, da sta omenjent.-mu uradniku daia dovoljenje, do zlasti ob sobotah lahko pusti službo predčasno iz zdravstvenih razlogov in dokler ne pride do pritožb ‘Zdaj mu bedo to dovoljenje vzeli. Tu moramo omeniti, da je pritožbo občinstva zaradi tega uradnika objavila že Demokracija od preteklega tedna. Pobudo za resolucijo pokrajinskega sveta za vrnitev so* vedenjske in števerjanske občine v območje goriške sodnije in davk 1-rije je dal pa naš pokrajinski svetovalec g. Bratuž. Vsega tega g. ;li-pan Ceščut in Primorski dnevnik od 23. t. m. nista omenilk in kmalu bomo čitali v Soči in Primorskem, dnevniku, da so vse pobude dali kaki njihovi »tovariši Pavlini«.... Obmejno trpvina 'Trgovinski odnosi med Slovenij ) in Goriško v smislu videmskega sporazuma obtičijo prepogostem.) na mrtvih točkah in so na splošno premajhni, da bi učinkovito posegli v rešitev gospodarskega položaja na Goriškem. Ce bo šlo tako naprej, bo od vsega sporazuma o-staio samo še večkratno snidenje med slovenskimi in italijanskimi trgovskimi predstavniki, ki pohajajo po Bovcu, Ljubljani, Vidmu m Gorici in ne pridejo do nobenega pametnega zaključka, ki bi lahko vsaj deloma rešil resno vprašanje 'goriškega gospodarstva. V, to vprašanje spada tudi zadeva dvolastništva, ki ni še dokončno in jasno rešeno. Jugoslovanska <-iblastva zavlačujejo z reševanjem posameznih prošenj v nedogled ali pa jih zavračajo s praznimi izgovori in imajo raje neobdelane ili pa slabo obdelane njive, kakor do bi dale ta posestva v obdelavo in upravo pravnim lastnikom, ki :>o črpali iz te svoje 'zemlje ne le svoj vsakdanji kruh, ampak še vse osta- lo za kritje stroškov in davkov. Čigava last je doberdobsko jezero? Do leta 1882 je doberdobska' občina upravljala vse zemljišče okoli jezera in prodajala kmetom palud-je, ki je na jezeru zraslo. Omenjanega leta 1882 pa je občina jela dajati kmetom vsako leto tudi nekai pašnika okoli jezera, ki so zato plačevali dogovorjeno najemnino. Leta 1939 pa je občina te parcele prodala kmetom, ki so jih do tedaj uživali, in tako je to zemljišče postalo zasebna last. Vse je šlo v najlepšem redu, dokler ni pred kratkim goriška Finančna intendanca jezero, to j? zemljišče, ki ga pokriva voda, prodala nekemu zasebniku brez redno javne dražbe. Ko je občina za to izvedela, je župan g. Ferletič takoj nastopil ir. se temu početju uprl. Finančna intendanca je pogodbo res preklicala, a istočasno izjavila, da pojde jezero redno na dražbo na tržiški sodniji, kar se je pred kratkim tudi zgodilo, in sicer izgleda, da je jezero kupil neki doberdobski rojak za samih 30.000 lir. Doberdob-čani nismo sicer proti temu, da je jezero odkupil domačin, ali vendai-se nam čudno zdi,, da dražbenih r-klicev in pogojev niso javili tudi županstvu za potrebno razglasitev v vednost vseh Občinarjev. V soboto 19. t. m. so, kakor po navadi, lastniki kosili paludje n svojem zemljišču, ki so ga bili, ka- NOVICE z VIDEMSKEGA Hoiia maša našega rojaha na gišariah Višarje so 17. julija doživele velik praznik. Takšnega še v svoji dolgi •zgodovini najbrž ne. Novomašniku, beneškemu Slovencu Lovrencu Pe-tričiču, sta pri sv. daritvi stregla dva koroška novomašnika, edina letošnja v krški škofiji, Slovenec Franc Krištof iz Sv. Jakoba v Rožu in Nemec Wilhem Jajch. Ganljivo je bilo, ko je pri sv. maši, poleg očeta in brata, bil navzoč tudi častitljivi 80-le.tni mons. Ivan Petričič, kanonik iz Čedada, dalje posebni zastopnik krškega škofa žihpoijski dekan Košir, trbi-ški dekan mons. Fontana, skoraj vsi slovenski duhovniki videmske nadškofije ter vrsta celovških bogoslovcev, duhovnikov in drugih vernikov. Gospod novomašnik izhaja sicer iz Gorenjega Brnasa v Benečiji; študiral je v domačem semenišču in slovel kot najpridnejši bogoslovec. Kljub temu se je, revež, v zadnjem letu, znašel na cesti. Zato sr je g. Lovrenc, ves goreč za duhovniški poklic, obrnil na krškega škofa za sprejem v celovško semenišče. Ta ga je sprejel z odprtimi rokami. Tudi koroški bogoslovci, Slovenci n Nemci, so nadarjenega m vrk-ge. fanta takoj vzljubili, ker je imponiral s svojim blagim beneškim značajem in izredno kulturo. Zato je tudi v tako velikem številu prihitela, poleg skoraj vseh beneškoslovenskih duhovnikov, cela vrsta slovenskih ter nemških bogoslovcev in duhovnikov s Koroške na njegovo novo mašo na Vi-šarjah. Navzočih je -bilo nad 50 duhovnikov in bogoslovcev ter romarjev brez števila. Pozdravne besede mu je spregovoril zastopnik -krškega Škofa, dekan Košir, ki je dejal, da se krška škofija raduje, da je dobila novega božjega služabnika iz krajev, od koder so v prvih stoletjih prihajali (iz Ogleja) na Koroško misijonarji, in kjer je bil prvi škof koroški mučenik sv. Mohor. Med mašo je krasno prepeval vi-šarski zbor, pomnožen s številnimi letoviščarji. Slavnostni govor je, imel žabniški župnik, preč. gosp. Jožef Simič v treh jezikih: v slovenskem, italijanskem in nemškem. Po maši so beneški duhovniki priredili novomašniku sorojak.i primerne »ojceta«, pri katerih je vladalo najlepše razpoloženje in kjer so se vrstili nagovori, napitnice in pesmi v slovenskem, nemškem, italijanskem in furlanskem jeziku, v najlepši kristjanski slogi, kakor na kakšnem cerkvenem zboru. Vsi navzoči so uživali lepoto katoliške cerkve, ki pobratuje narode: Lepo je poudaril škofov zastopnik, dekan Košir, da v narodnomešanih in obmejnih krajih se mora duhovnik naučiti, če hoče biti res katoliški duhovnik in uspešno delovati v vinogradu Gospodovem, vse jezike svojih vernikov. Pohvalil je novomašnika, ki je v tem katoliškem duhu v enem letu popolnoma obvladal še nemški jezik. Dejal je pa, da bo najbolj -uspešno deloval v jeziku, ki ga je navadila lastna mati, ker to pride najbolj od srca. Tako katoliško ne znajo govoriti v nekaterih drugih katoliških škofijah! Tako je novomašnik, ki je moral pokusiti grenkobo duhovniške Kalvarije že preden je postal duhovnik, doživel na Sv. Višarjah veliko zadoščenje in veselje, ki ga bo podpiralo pri duhovnem delu med ko-; roškimi brati. Vrlemu Benečanu čestitamo in mu želimo obilo sreče! kor omenjeno, odkupili že leta 193'J. Kar naenkrat pa so se po.avili o rožniki in kmete prisilili, da so košnjo ustavili. Po^bili so jih tudi, naj se zglase v kasarni v nede-, ljo 20. t. m. S kmeti lastniki se je k orožnikom podal tudi župan g. Ferletič, ki je ugovore kmetov, (la so pač lastniki, energično podprl ia zahteval, naj puste kmete pri miru in jih- ne ovirajo pri njihovem 1^-lu na košnji. Tako se je tudi zgodilo! Zadeva z jezerom se mora temeljito razčistiti, da se ugotovi izvir-, na lastniška pravica istega, 111 vzrok, zakaj se je Finančna inden-j danca odnosno sodnija poslužila tihega postopka za prodajo jezera, namesto da bi dražbo javno razglasila tudi na občinski deski! tioui odpusti v podgorski predilnici? Vedno pogosteje se širijo glasovi, da namerava vodstvo podgorskih predilnic odpustiti še veli-ko število delavk, zlasti iz predilniškega oddelka. Nekateri govorijo kar o 750 delavcih, ki so v nevarnosti, da izgube delo. Koliko je resnice na *eh govoricah, je težko ugotoviti, a dejstvo je, da se kriza v teh tovarnah veča iz dneva v dan in da so odpusti ter formalni dopusti na dnevnem redu, in to kljub zagotovitvam g. župana in drugih o-blastev, ki so za trdno obljubila, da bo vlada preskočila na pomoč. Odkup žita Kmetje, ki niso dolžni oddati žita, ga lahko prodajo kmetijskemu konzorciju v Gorici in podružnicam na podeželju, ki daje za vsak štet 6 tisoč lir predujma. To ni dokončna cena, ampak samo predujem. Zadnja leta se ie večkrat izkazalo, da so bili kmetijski konzorciji najboljši odjemalci žita: plačevali st. ga dosti bolje -kot privatni trgovci. Specialisti v iNlijo Krajevni Urad za delo sprejem:-prijave specializiranih delavcev za radioaparate in televizijske aparate, ki bi se radi izselili v Anglijo. Vsi prizadeti morajo imeti izoriče-valne listine, s katerimi lahko dokažejo svojo stroko. LOV 10. avgusta se odpre lov na divjačino v nizkih predelih, in sicer samo na stalno divjačino, dočim se-lov na ptice selivke in druge se-livce odpre šele 7. septembra, ko se začne lov tudi v alpskih predelih. Fahetf iz Jugoslavije Kakor poroča Slovenski poročevalec z dne 9. julija t. 1. lahko pošiljajo zasebniki v inozemstvo pakete z živili v teži do 5 kg. Take pakete lahko pošljejo vsak mesec enega. Pomoč študentom Za italijanske študente prirejajo razne italijanske organizacije poletne tečaje, na katerih pripravljajo študente na jesenske ponavljalne izpite. Mi doslej še nismo imeli takega tečaja, čeprav so naši dijaki tudi potrebni pomoči pri svojem študiju, zlasti pri pripravi na jesenske izpite, ki so včasih odločilni ne le za eno šolsko leto, ampai- morda za vso nadaljno • življenjsko pot. ’ . Zaiadi tega predlagamo profesorskemu zboru, ki je za to predvsem poklican, da preuči konkretno možnost takega tečaja, ki bo brezdvom-no v korist naši šoli in ki bo spi-e-jet z veseljem in razumevanjem od vseh prizadetih. Za Narodni domu Trstu Dne 23. julija je bila spominska svečanost ob priliki 32. obletnice požiga Narodnega doma v Trst-u. Svečanost je priredil Odbor za slovenski orednji kulturni dom v Trstu. O njej bomo poročali v prihodnji številki. Prošnjo za vojno pokojnino ali invalidnino do 31 ♦ avgusta t. 1. Cl. 118 zakona od 10. avg. 19,>0 štev. 648 določa, da zapade po dveh letih, odkar je stopil ta zakon v veljavo, rok iza vložitev prošnje za priznanje in tizpiačilo vojne pokojnine in drugih denarnih nakazil, ki jih predvidevata člena 107 in lu;-> omenjenega zakona vo.,altom in svojcem vojakov. To določilo velja tudi v zadevi čl. 53 navedenega zakona, ki predvideva povišek pokojnine -za primer, da so se zdravstveni pogoji vojnega pohabljenca poslabšali. Gori navedeni -zakon je bil objavljen 1. sept. 1950 in je stopil takoj v veljavo. Vendar ' svetujemo prizadetim osebam, naj morebitno prošnjo vložijo do 31. avgusta t. !. In ker je -lahko primer od poedin-ca do poedinca različen; svetujemo vsakomur, naj se pobriga vsaj za pregled svojega primera in vzame kak nasvet, da se ne bo kesal, ker morajo v nekaterih primerih prositi za določilo in izplačilo tudi tisti, ki so sicer prošnjo že vložili. Rdeča Vipava... V nedeljo 20. t. m. so se mnogi izletniki kopali v Vipavi od Rupe do Soče. Naenkrat so zapazili, da je voda rdeča, in zbežali so na suho. Menijo, da sc vodo pobarvali lrstniki zemljišča in njiv ob Vipavi, katerim delajo taki nedeljski izletniki veliko škodo! Izplačevali bodo posestva, lema v Jugoslaviji Rmski senat je odobril zakon, po katerem to vlada začela z odplačevanjem vrednosti v Jugoslaviji ležečih posestev italijanskih državljanov. Tatovi na delu V noči na 21. t. m. so neznanci vdrli v vilo Ribi v ul. Virgilio in odnesli veliko zlatenine in drugih, dragocenih predmetov visoke vrednosti. Se isto noč so tatovi okradli brivcu Mezzorano na korzu Italia, nekaj brivskih Škarij. Pustili pa so na mestu denar, ki je bil v nekem predalčku, in brivske britve. Čudno! V Coneglianu pa je policija v *o-rek zjutraj 22. t. m. prijela 19-lel-nega Jurija Budaia iz Standreža pri Gorici zaradi tatvine avtom ib;-» lov.! Požar uničil tvrdko „Gatnino“ V torek 22. t. m. ob 12,05 uri ja iz neznanih vzrokov izbruhnil požar v tvornici asfaltnih predmetov »GAMMA« v Tržiču in jo uničil, kljub pomoči, ki. so je- za pc-gasitev nudili -oinjegasci iz Tržiča, Gorico, in Trsta. Škodo cenijo na 20 do .30 milijonov lir. Trgovska zbornica Poletni u-rnik trgovske zbornice, iki bo trajal do konca avgusta, je od 9. d>o 14, ure. Stranke imajo prost vstop le v dopoldanskih urah. Smrtna kosa V soboto 5. t. im. so pri našem jezeru našli mntvo 73-letno Justino. Marušič, o kateri so listi pisali, da je bila doma iz Doberdoba. V resr. nici pa je omenjena nesrečna starka bila doma iz Dola. Strokoma Solo v Trstu Dijaki III. razreda državne nižje, trgovske strokovne šole v Trstu so polagali nižji tečajni izpit. Izdelali so naslednji: BIZJAK Julij, PAHOR Drago, CRISMA Marija, COK Miranda, EMILI Marija, GIOVANNINI Renata, KRAVANJA Bruha, MALIC Silvana, MARGON Brigida, MAH-SICH Gizela. Nove knjige V upravi lista je naprodaj pred kratkim izišla knjiga Dimitrija Je-ruca » VEČERNE PESMI « Cena za izvod je 400. lir. I Z S L C) V E N I T E VOJNI INVALIDI Po -novi uredbi zvezne vlade bodo vojni invalidi ter invalidi državne varnosti in narodne obrani-* be prejemali mesečno invalidnin- >, invalidski dodatek in eventualni o-t-roški dodatek. Invalidski dodatek znaša 3.000 din mesečno in ga bodo prejemali le invalidi, ki n-iso zaposleni odnosno ne prejemajo pokojnine. Najvišja mesečna invalidnina znaša 13.000 din. Prejemajo jo invalidi prve skupine s 100 odst. invalidnostjo. Najn-ižja pa znaša 600 din in jo prejemajo invalidi X. skupine z 20 odst. invalidnostjo. Invalidski prejemki se izplačujejo deloma v industrijskih bon-ih. KOČEVJE Okrajni odbor ;e sprejel proračun za tekoče leto, ki znaša 110 milijonov din. Proračuni občinskih odborov v tem okraju pa znašajo skupno 17,218.000 din. Izdatki se krijejo — v proračunu — z dohodki. Za obnovo vodovoda in tlakovanje cest je predvidenih 18,000.000 din. Za obnovo zgradb in šol v o-kraju pa 5,000.000; za prosveto in kulturo 30,478.000 din: za socialno zaščito 18,179.000 din; za zdravstvo 25,801.000 din. »Levji delež dohodkov bodo dali delavci v obliki 833 milijonov din družbenega prispevka, od katerega odpade na okrajni proračun 58 milijonov 306.000 din.« RADIO LJUBLJANA Vsako soboto ob 23.25 -ima ljubljanski radio posebno oddajo za slovenske izseljence. Oddaja traja do 24. ure. PROGA BEOGRAD-BAR V načrtu je zgraditev velike železniške proge, ki bo veizala Jadransko morje (Bar) z Beogradom. Ta proga 'bo dolga 510 km, bo imela kakih 70 postaj in nad 80 km ipredorov. Dela bodo trajala od 5 do 6 let. IDRIJA Slovenska vlada ie izdala p-red kratkim odlok o ustanovitvi višje gimnazije v Idriji. Doslej je imela Idrija samo nižjo gimnazijo, ki je bila zelo obiskovana; vse kaže, du (bo gimnazija lepo uspevala, saj je že sedaj prijavljenih za V. razred nad 50 študentov. S tem bo nekako popravljena krivica, ki so jo naredile italijanske dblasti, ki so ukinile slavno idrsko realko, ki je u-spešno delovala cd leta 1900. TOLMIN Najvišji odstotek umrljivosti po tuberkulozi odpade na Tolminsko. Zdravniki se že dc-lgo -trudijo, o a bi odkrili vzrok temu pojavu, . njegovo teme, da je moral svoje vzhičeno razlaganje kar prekinit' — -naši, malčki pa so bili to opažih in se hudomušno režali.... Po tem ugodnem presledku so jo že ubrali k morju v pristan devinske mladine, kakor so krstili prelesten zalivček z mivko, po kateri lahko brodiš v polmetrski višini sto in več metrov daleč na visoko morje. Tu se začne kopanje. Morje z jodom ne š-tedi, eni izkazujejo svoje plavalne umetelnosti (no, dva, tri metra plavanja, to bi bilo že za olimpijado!). Drugi se poi.zkušavajo držati na vodi (kajpak z eno nogo na tleh). Tretji si mečejo vodno žogo. No, malce prepira je tudi treba, saj nismo ravno v cerkvi, si mislijo. Med njimi so pozorne nadzornice, pa bistre oči zaščitne sestre, ki vse vidi. Ko se natrudijo, ležejo v senco, se lepo med sabo tiho menijo (menijo - tisočglavi množici na kakem volilnem zborovanju). Ce ni prevroče, sledi kar pri morju malica, drugače pa -doma v šoli. Pa je kakor blisk opoldne in v mladih -trebuščkih -zakruli. Znamenje, da ■se je treba spraviti na kosilo, ki so ga neutrudne kuharice že pri-nrevile. Mesnata juha, fižolove juhe, ječmenček, zabeljeni krompirii, paradižnikove omake, omlete, ia-bolični zavitki (se ve po dva obroka za velikane). Pa kai bi našteva- li vse te dobrote. Da iih vidite po komai tedenskem prebivani-u med nami v Devinu! Zagoreli so kakor črnci iz Sudana iz veselih ust se vam rezilo ogrlice snežnobelih zob. perice ne Jtedlib -s svoiim trudom, da le vidiio svoie varovance v vedno čistem perilu. In. da ne pozabimo: v nedeUo so io malčki ubrali koraižno -mimo Silvana peš v Med- lo vas, kier ie bil tabor. Vodstvo -koloniie jim je preskrbelo vse u-podnosti. Pripelialo hm ie cradol-gi 'abolčni zavitek (84 za slaščice norih ustec in kar ie bilo še spremnega osebia). Zeini pa so vam bih. da nikoli tega. -Globok vodnia-k so ro v“č dese.tlethh neprestane polpete do dna izpraznili! Pa kai bi še codr-ohneip opisovali niihovo le-tenanip. Vsi so srečni in bi kar vedno hoteli ostati v kolonih. Poštni nehira-lnik vam je dnevno poln dopisnic, razglednic in pisemc, k!. jih nato golobi odnašajo njihovim mamicam, -bratcem, sestricam, očetom, pa stricem in tetkam čez hribe in doline. To -bi vam bila zanimiva knjiga, ko bi jih izdali. Pravi pisatelji svojih nežnih čustev! Sedem, osemletniki bi že kar lahko svoje učiteljice poučili, kako je treba napisati prisrčen pozdrav mamici, očetu, sestrici. In kar je poglavi-tno: vsi so zdra- vi ikakor morske ribe ali tiče v naših kraških logih. Pa kako ne, ko pazi -toliko čuječih oči nad vsak njihov gib doma. pri kopanju, na igrišču, na sprehodu. Slovenskemu dobrodelnemu društvu je treba le čestitati k taki vzorno izbranemu nadzornemu ir, organizacijskemu osebju pa kuhin:-ski trojki in vsemu pomožnemu o-sebju. Pa še nekaj ne -smem pozabiti: otroci so me naprosili, naj v njihovem imenu pozdravim njihov--najdražje! I. P. krat videti. Izmed samostojnih c_>-le-tnih točk je omeniti še mornarski -.les »ma-tlo«, ki sta ga lepo in eirkovito odplesali talentirani mladi plesalki Beiosa in Andrejeva, ter duhovito m humoristično navdahnjeno baletno pantomimo »Stražarnica«, v kateri so nastopili Razdorova, Zamfirov in Ostrovski. Vsi trije so bili dobri, še prav posebno pa je ugajala Razdorova, ki je pokazala živahen plesalski temperament in mnogo domiselnosti. iPrav izvirne so bile tudi tako imenovane žive slike v točkah »Ej uhnem«, »Kozaki« in »Sveta Luci-.a«. Bili smo nekoliko skeptični, vendar so ugajale, zlasti slika »Ej uhnem«, v -kateri je moški -zbor dovršeno izrazil žalost in -nesrečno usodo nekdanjih vlačilcev ladij na Volgi. Ruske romance je ob glasbeni spremljavi Visockaje lepo zapela Dičesku. Kalfova pa je dokaza-a svoj zelo lepi, a še nekoliko negotovi glas s Schubertovo serenado. Učinkovit je bil duet Voronkove i:t Ostrovskega v pantomimi »Limonada«. V prisrčen smeh pa je spravil občinstvo duhoviti humoristični nastop »mešanega zbora«. Posrečeni sta bili tudi glasbeni in plesni sliki »Lajna« — insceni-rana slika z ulice — ter zlasti se »Ciganski tabor«, ki je navdušil občinstvo s svojimi plesnimi m glasbenimi vložki v slikovitih in pestrih eksotičnih nošah nastopajočih. V tej sliki so se odlikovale zlasti solistke s svojim plesom iu petjem. Za umetniški uspeh, ki ga je dosegel s svojim prvim nastopom »Miniaturni teater« simpatičnih ruskih beguncev, pa je treba pohvaliti tudi režiserja Ostrovskega in u-pravitelja Čehova, posebno pa še koreografinjo Akinfjevo, scenogra-finjo Razdorovo in odlično glasbeno spremljavo Visockaje. Z ozirom na omejena in več kot skromna sredstva, s katerimi razpolaga »Miniaturni teater«, so -dosegli s svojim prizadevanjem nenavadno velik -uspeh, na katerega so lahko ponosni. Na žalost pa jim prireditev ni dala takega zadoščenja, kakor -so ,ga morda po pravici pričakovli in kakor bi ga -bili zaslužili. Prireditev je bila namreč izredno slabo obiskana, pa še od tega je bili večina gledalcev ruskih beguncev, ki jim je pričaral nastop »Miniaturnega teatra« pred oči iluzijo domovine. Verjetno je -bilo krivo taki izrednemu slabemu obisku tudi ‘c da je bila organizirana prireditev prav v dneh najhuiše vročine, ko se v Trstu vse izogiba prireditev v zaprtih dvoranah, nekoliko pa tudi slaba propaganda. Zaradi tega »-Miniaturni teater« ne sme izgubiti poguma, kajti s tem svojim prvim nastopom je pokazal resno umetniško prizadevanje in si ustvaril prijatelje, zato je gotovo, da bo doživel s prihodnjimi nastopi ob primernejšem času tudi večje priznanje v javnosti. Franc Jeza Sovjetska ..enakost11 - bajka Trditve Kremlja, da vlada v Sovjetski zvezi resnična »enakost« in da je tam dohodek bolj enako in pravično razdeljen kot v Združenih državah, označuje Ameriška zveza dela (AFL), velika delavska organizacija, za bajko. Peter 'Henle, gospodarski strokovnjak AFL, izjavlja, da študija razdelitve dohodkov v -obeh državah dovede do »dramatičnega zaključka, da je neenakost dohodka v Sovjetski zvezi daleko večja kot v Združenih državah«. »Naravno je zaradi pičlih podatkov o Sovjetski zvezi nemogoče izdelati točno primerjavo dohodkov v obeh državah od rodbine do rodbine — navaja Henle. Vendar se lahko vsaj približno primerja med Združenimi državami in SZ odstotek skupnega dohodka, ki odpad0 na posamezne glavne dohodninske skupine. To je najboljši znak enakosti ali neenakosti.« Henle ugotavlja, da odpade v Združenih državah na 2,5 odst. rodbin okoli 17 odst. celotnih dohodkov, medtem ko pride v »proletarski« SZ na 2,5 -odst. rodbin približno polovica celotnih dohodkov. »Nekaj teh dohodkov ie v obliki luksuznih stanovanj, avtomobilov in -letoviških udobnosti, kar vse jp dostopno samo naivišiim možem politbiroia in drugih elitnih skupin«, pojasnjuje Henle. V Sovietski zvezi ima novprečni delavec 8.000 rubliev letnih dohodkov. Z'v)ianisko raven Hudi na visokih komunističnih položajih r*a ceniki za miliion rubliev letnih dohodkov, to se nravi, da dobi funkcionar na višiih mestih 125-krat toliko kot delavec. Henle usotavUa, da se Združene države vedno bolj bližajo enakosti dohodkov posameznih državljanov, medtem ko se Sovjetska zveza vedno bolj odmika od tega. V Združenih državah -je na primer veliki zvezni progresivni dohodninski davek, ki naraste na 88 odst. pri dohodku nad 200.000 dolarjev, močan činitelj za izenačenje dohodkov. V Sovjetski zvezi pa lahko dohodari-na zajame kvečjemu 13 odst. osebnih dohodkov. ]uda vzor za vzhodne Nemce Socialistični list Neue Zeit poroča, da je vzhodnonemški zunanji minister Dertinger primerjal nemško narodno borbo za svobodo z židovsko narodno borbo proti Rimljanom, ter izjavil, da Jezus ni bil patriot. Govoril je o »krščanskem realizmu« članom krščansko-demokratske skupine na vzhodno - berlinskem vseučilišču i,n trdil, da »Jezus ni delal za rešitev židovskega naroda v narodnem smislu«. Juda Iškariot in Baraba pa sta bila partizana in borca odpora, da bi osvobodila židovski narod suženjstva rimskih zasedbenih sila-h. »Juda mora biti vaš vzor«, je dejal Dertinger. Za povečanje vojaške pomoči Ameriško vojaško odposlanstvo, ki je obiskalo Jugoslavijo, se zavzema za povečanje ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji. Na čelu odposlanstva je posebni pomočnik ameriškega obrambnega ministra. Frank C. Nash. Ugotovilo je, da je vojska maršala Tita v odličnem stanju in da Jugoslavija potrebuje najbolj letala in težko orožje. E S TI s TRŽAŠKEGA Zaključna beseda o nabrežinski preizkušnji Končno so pri Primorskem dnevniku obupali nad prazno slamo dialekt.ke javnih tožilcev na oni strani zavese in se deloma vsaj na videz vrnili na dokazno pot. Iztisnili so vzroke malikovljega veta proti enemu Izmed naših odborniških kandidatov, češ da ni govoril na Rad u Trst I. Tenkočutni nosovi so tudi izvohali zakaj, in s pravico-Ijubnostjo »ljudskih sodišč« izrekli svojo sodbo. Naspjctno je pa Prim. dnevnik Egona Floridana lažno obdolžil, da, ni govoril na italijanskem radiu Trst I. zato, da se ne zameri Italijanom. To je zopet laž po komunističnem receptu. Floridan ni govoril na ital. iadiu, ker je volilni odbor v 'Nabrežini sklenil, da se Slovenci ne bodo posluževali laških govorov po radiu, dokler ne bo italijanska lista »Torre« govoriia po slovenskem radiu slovensko. Tako NKVD fantazija, vredna žol-tihj romanov, deluje s polno silo kremeljske dedne obremenjenosti nepretrgoma dalje: od »komisarsKe race« vse do »palutanskih pritiskov«, ki so se kar čez noč prelevili v »intervencijo od zunaj«. U-toogi najemnik prislušne službe, ki brez intervencije iz Ljubljane niti kihniti ne sme, kam vse ga pripeljejo zgolj na ukaze in direktive navajeni možgani! Primorski dnevnik je slovenski javnosti posredno odkril, da se je dr. Tončič dne 13. maja 1952 odrekel obljubljenemu govoru na Radiu Trst I. Casa za pripravo je imel na razpolago polnih 9 dni, g. Egon Floridan pa nekaj ur. O vzrokih odpovedi dr. Tončiča nismo nikdar razpravljali, še manj pa sumničili, ker nimamo za seboj oznovskih vrhpoljskih tečajev. Da bi titovci in njih zavezniki svoja mešetarjenja s kominformisti v Nabrežini (Mari.zza) prikrili svojim čitateljem, iščejo polomljeni zagovorniki alibi svojemu kominfor-mističnemu ljubimkanju in kličejo .na pomoč sam Vidov dan — 28. junij. Zopet pogrevajo svojo lastno izmišljotino, kateri je na dan sv. Petra in Pavla verjetno v dobri veri nasedel tudi sam dr. Ferfo-lja in na podlagi te izmišljotine usmeril svoj ne preveč preračunan korak. Kaj je tam izvedel, nas malo •■zanima. Ce je bil g. Marizza odkrih je lahko povedal samo resnico, da ■namreč SDZ nima s KP nobenih dogovorov in sporazumov: če je bil zapet, je pa lahko samo molčal in prepuščal svojemu sogovorniku, da si ustvarja pametne ali varljive zaključke. Naj titokomunistične in koalira- ne race kvekajo kakor jim drago, dejstvo stoji, da v Trstu samem ni bil storjen nikak sklep, da mora priti dr. Skrk v nabrežinski občm-ski odbor. Krivo je, kar trdi Primorski dnevnik, da je inž. Sancin priznal, da ie bil sporazum dosežen, le da ni bil formuliran na papirju. On je izjavil, da se je v Trstu govorilo, da bi prišel dr. Skrk v upravni odbor, da so tudi, padli tozadevni predlogi, katerim se ni s strani SDZ ugovarjalo, ampak da ni bil storjen v tem pogledu nikak obvezen sklep. Ali tudi če bi bil sklep storjen, ne bi bil vezal Devinčanov in Nabrežincev. katerim Trst v njih lokalnih u-pravnih vprašanjih ne more ukazovati, kakor so nekateri hoteli. G. Terčon je govoril jasno in odkrito resnico. Kdor resnice ne uve-žuje in se vdaja utvaram, si s tem sam gradi napačne zaključke, z j katere tudi edini nosi polno odgovornost. Tako je na Zahodu, gospodje! Mogoče se bodo poklicni politiki sčasoma le naučili, da je med možmi NE, samo NE in DA, samo DA ter prav nič drugegi. Kdor je sam obremenjen z zakulisno mislijo, bo prekanil najprej samega sebe. V Nabrežini se izkušnje OF, s katerimi je ogoljufala vse nekomunistične stranke In ideologije v preteklosti ter jih speljala pod komunistični jarem, niso obnesle, kljub raznim posnemalcem Breclja in Kocbeka, Vidmarja in Marušiča. To je nabrežinski nauk za potnike ir\ sopotnike! Verujemo, da bo ta nauk spametoval prve in podučil druge. S tem tudi načelno zaklju-čirenm nr.brežinsko preizkušnjo, ker smo v teh tednih povedali jasno 'n za vsakogar razumljivo resnico. Velika večina našega naroda ve, zakaj in čemu smo nastali, zakaj in čemu smo rastii in se krepili: seda' ve tudi, da ie tej dokazani večini in še mnogim drugim izven vrst SDZ po preizkušnji z OF in njenimi sopotniki, ki poskušajo prikriti svoj pravi obraz, ki pa je o-stal isti, kakršen je bil, ko so še avno in odkrito vedrili pod streho OF - bolj potrebna kot kdaj koli. Bodočnost bo dokazala, VpVnr •- nedvoumno potrdila preteklost, de, ta večina, pomnožena z novimi tokovi prebujene narodne zavesti ;n. svobodoljubnosti ne bo ogoljufana. Nabrežinskemu občinskemu svetu pa priporočamo kar največjo marljivost in mu želimo čim več uspehov za vse nabrežinske občane. Izkušnje g. ž-upana, ki je po stopnicah in ne z dvigalom dosegel odgovorno mesto in si je te odgovornosti v polnem tudi svest, so najboljše jamstvo za gospodarski, socialni in narodnostni napredek nabrežinske občine. G. dr. Skrk in Draao Legiša bosta sedaj imela najlepšo priliko, da z vsemi svojimi močmi prispevata k skupnim naporom za napredek in blagostanje nabrežin* ske občine. Čudovito gasilno služba Pretekli teden je izbruhnil v Bazovici silovit požar na posestvu Metlikovih, po domače županovih. Ogenj se ie pojavil iz neznanih lazlogov najprej na seniku. Ker sTi). ki je ze- Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 27. julija: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 , Iz delavskega sveta. —19.00 Iz filmskega sveta. 20.00 Slovenske pesmi, — 21.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. —; 21.30 Izbrana lirika., 21.40 Musorgski: BORIS GODUNOV - 1. in 2. dejanje. PONEDELJEK, 28. julija: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Prokofjev: Aleksander Nevski. — 19.00 Mamica pripoveduje. 21.00 Književnost in umetnost. 22.00 Musorgski: BORIS GODUNOV - 3. in 4. dejanje. TOREK, 29. julija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Krajj in ljudje. 20.00 Čajkovski: Romeo in Juliji., 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest. — 22,00 Beethoven: Simfonija .št. 2. SREDA, 30. julija: 13.30 Kulturni obzornik., — 19,00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Sprehodi po morju, 21.00 Slovenski zbori. — 22.00 Liszt: Madžarska fantazija. ČETRTEK, 31. julija: 19.00 Slovenščina za Slovence." — 19.20 Slavni violinisti in pianisti, —j, 21.00 Radijski oder Somerset Mau-gbam: VIKTORIJA - veseloigra v treh dejanjih, nato Večerne melodije. PETEK, 1. avgusta: 13.00 Glasba ,P< željah. — 19.00 Osebnosti in usode naših dni, — 20.00 Slovenske pesmi. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. SOBOTA, 2. avgusta: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 18.15 Knocert ruskih balalajk. — 21.00 Malo za šalo- - malo zares. 22.15, Ameriški zbori. 22.45 Večerni ples. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9 -12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERC1ALE 10-11., TEL. 31-813 Dr. N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ško blatiti mojo nacionalno zavest, da bi s tem opravičevali, svoj zloglasni »VETO«, katerega so iz izključno partijskih in ljudsko demokratičnih vzrokov postavili" glede moje osebe, ko je šlo za reševanje vprašanja sestave občinskega odbora. 4) V pojasnilo mojega splošnega delovanja med volilno kampanjo ugotavljam nadalje, da sem kot načelnik propagandnega odseka LSS za Devin-Nabrežino in kot kandidat nastopil na sledečih javnih volilnih shodih.: v Mavhinjah. Devinu, Sempolaju in Slivnem. Leteče shode pa sem imel po vseh vasen naše devinsko-nabrežinske občine. Ob vseh teh prilikah je moja domovinska zavest prišla — misiim -—" dovolj jasno in nedvomno na dan, vpričo vseh onih zavednih rojakov in rojakinj, ki so mojim be7 sedam sledili, in na katere danes s tega mesta goreče apeliram v globokem prepričanju, da bodo r. zdravo kraško pametjo umeli ločiti pošteno slovensko besedo od navadne »fratelančne« psovke. V Nabrežini, dne 21. julija 1952. Egon FLORIDAN Odgovorni urednik: dr. Janko Jež . Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 Kr dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje ItfiAG AZZINI DEL CORSO TRST, Korzo I Galerija Protti U0 ARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Trgovina z žganjem, likerji in sirupi Jakob Perhauc Trst, ulica S. T. Xidias 6 - Tel. 93-332 sporoča svojim cenjenim, odjemalcem, da bo poslovalnica odprta v času od 21. julija do 20. avgusta samo od 9. do 13. ure mizarji | hmefouGlcI f podjetniki • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vial« Sonnino, 2 4 OBVESTILO Trgovina s čevlji in ostalo obutvijo obvešča javnost, da je zaradi preureditve poslovnih prostorov z današnjim dnem pričela z VELIKO KREDIH) RHZPRODBJO svoje zaloge. TRST« Largo Barriera št. 5-6