letnik XIX številka 11 november 1981 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Nova delovna zmaga Ko se soočamo za našo delovno orgartizacizo s pomembnim datumom, 21. novembrom, se nam začne vselej odvijati trak naše prehojene poti od nastanka tovarne in začetka obratovanja do sedanjega trenutka. Ko si čestitamo k prazniku, se spominjamo dolge prehojene poti, ki je zahtevala naporov, poguma in odpovedovanja, hkrati pa tudi omogočila, da se je naše življenje in počutje spreminjalo na bolje. S skupnim delom smo ustvarjali pogoje za našo osebno srečo in srečo naših družin, hkrati pa tudi z rezultati našega dela soustvarjali pogoje za razvoj naše samoupravne socialistične družbe kot celote, kjer je človekova osebnost osnovna vrednota dogajanja in spreminjanja. Pri razvoju naših družbenoekonomskih odnosov se seveda nismo nikoli izolirali, zato tudi nismo neobčutljivi za dogajanja v zunanjem svetu, ki je še vedno poln nasprotij, kriz lin pretresov. V pogojih gospodarjenja, ki so se začeli zaostrovati že v preteklem letu, se še bolj kot doslej slabšajo tudi v naši DO pogoji poslovanja. Problemi se poglabljajo v preskrbi s surovinami in reprom ate riali, kar otežuje normalno proizvodnjo. Le-ta pa vpliva na neugodne materialne tokove im zastoje v planirani im dogovorjeni oskrbi predelovalcev in potrošnikov aluminija. Povratno se vzročni zaplet odraža v nedoseganju načrtovanih materialnih okvirjev poslovanja v planu poslovanja TGA za leto 1981. Sprotno prilagajanje spreminjajočemu stanju nas je v tekočem gospodarskem letu spodbujalo k pospešenemu utrjevanju obstoječih dohodkovnih povezav in vzposta- (Nadaljevanje na 2. strani) aluminij 2 Storimo, kar se še storiti da Do ko-nca nas ločita le še dva meseca in zaključili bomo s poslovanjem za leto 1981 ter pričeli z novimi močmi bitko za čimvečje proizvodne rezultate v letu 1982. Ker smo skozi vse mesece redno sledili našim uspehom (ali tudi neuspehom), je treba poudariti le to, da smo prav v tem letu naleteli na mnoge težave in probleme, ki so nas pestili enkrat po eni pa zopet po drugi plati. Se še spominjamo, kakšne probleme smo imeli z nabavo premoga, kavstičnega luga, pe-trolkoksa, kvalitetnega boksta da seveda pri tem ne pozabimo mazuta ikot pomembne surovine za proizvodnjo glinice. Prav gotovo se bomo predvsem glimi-čarji (seveda z ostalimi v delovni organizaciji) spominjali na trpke tri dni, ko je bil dimnik kotlarne le nemi opazovalec na Dravskem polju. V času remonta, ki je seveda občasno nujen za VT parne kotle, smo še bolj spoznali, kaj pomeni nabava novega VT parnega kotla ne le za TOZD Tovarno glinice, ampak za celotno delovno organizacijo. Omeniti je treba prav tako izpad kalcinacijiskih peči, ko je obratovala le ena sama kalci-nacijska peč, in smo prav v tem času glede na zaloge glinice, potrebne za proizvodnjo aluminija v obeh elektrolizah, trepetali ne le gliničarji, ampak ni bilo vseeno tudi ostalim vodstvenim organom in delavcem v ostalih TOZD — predvsem v TOZD Proizvodnja ter Predeiava aluminija. Zaloge glinice so kopnele, sama peč pa ni zmogla vsega, kar je bilo v teh trenutkih najbolj potrebno. Transportne naprave za transport glinice (predvsem elevatorji v skladišču glinice) so bile v ne- Ozki trak (Nadaljevanje s 1. strani) vijanju novih na linijah reproduk-cijskih povezav in soodvisnosti z drugimi OZD. Dogovarjanja in spreminjanja v tej smeri so dala nekatere konkretne otipljive rezultate. Ob tem pa moramo ugotoviti, da se ti rezultati še ne odražajo v taki meri, da bi nadomestili vsaj približno izpad dohodka, ki nastaja v sedanjlih pogojih poslovanja. Z vso intenzivnostjo se zato trudimo nadaljevati aktivnosti za učvrstitev in razširitev dohodkovnega povezovanja. Za nadaljnje uresničevanje nalog na tem področju je zlasti pomebno, da smo v letu 1981 v reprodukcijskem krogu aluminija podpisali samoupravne sporazume — o združevanju sredstev za MPPA1 — o ustanovitvi Plansko poslovne skupnosti potrošnikov in proizvajalcev aluminija — o vsklajevanju temeljev planov v okviru plansko poslovne skupnosti. Probleme v proizvodnji in poslovanju bomo zmogli obvladati le tako, da se z vso prizadevno- stjo vsak izmed nas trudi s svojim delom, delovno in tehnološko disciplino in odgovornostjo, v okviru svojih nalog, doprinesti čim več k boljši kvaliteti in večjemu obsegu proizvodnje in poslovanja. Zastoji v oskrbi z repromateri-ali in zaostrene razmere na področju realizacije izvoza in potreb uvoza so v veliki meri vplivali tudi na dokončanje investicije v novi livarni, kar je eden od prepletajočih vzrokov neizpolnitve zastavljenih ciljev v poslovni politiki za leto 1981. Začetek poskusnega obratovanja v novi livarni, ki ga uvajamo hkrati s praznovanjem tovarniškega praznika, nas obvezuje, da v najkrajšem možnem času zagotovimo proizvodnjo v obsegu zmogljivosti naprav in normalne kvalitete, kakršno trg sprejema. Naša nova delovna zmaga nas naj spodbudi, da bomo strnjeni uspešno nadaljevali delo, ki nas je kalilo vsa leta doslej. K prazniku naše tovarne iin dnevu republike bomo tako dodali najlepšo čestitko. Franjo Gnilšek, glavni direktor inehnem remontu, kar vse še kako kaže na dotrajanost oziroma preobremenjenost določenih transportnih naprav v TOZD Tovarna glinice. Prav gotovo tukaj ne gre za kakršnokoli pretiravanje, če poudarim, da smo mi, ki s temi napravami delamo, bili kar precej zaskrbljeni, imeli pa smo prav takrat precej fizičnega dela pri nenehno zasipanih elevatorjiih in drugod. Razumljivo vse to spada v opravilo del in nalog, ki jih ima sleherni izmed nas, vendar je tega — in to napornega ter težkega dela v prahu, bilo le preveč, predvsem še za nekatere izmene, ki imajo manjše število delavcev v izmeni zaradi bolniških, letnega dopusta, upokojitev, premestitev. Če sem prej omenil, da imamo do novega 1982. leta le še dva borna meseca, potem nam je lahko jasno, da ne bomo mogli nadoknaditi vsega, kar smo po svoji, to je po subjektivni ali objektivni krivdi zamudili glede na stanje, ki nas je skozi celo leto spremljalo. Že ob polletnem penodičnem obračunu smo bili trdno prepričani, da nas v drugi polovici leta čakajo še zahtevnejše in odgovornejše naloge, na katere smo se tudi pripravili, čeprav se določenim težavam iz objektivnih razlogov nismo mogli izogniti. Vsekakor pa smo dolžni, da se po svojih močeh le potrudimo, da vsaj nekoliko ublažimo težko stanje, ki' nas je doletelo im tudi prizadelo. O tem smo se lahko seznanili tudi prek naših NOVIC, s katerimi so mas naši najodgovornejši poslovodni organi sprotno seznanjali o problemih in težavah, pa tudi o doseženih uspehih oz. proizvodnih rezultatih. Zavedamo se našega stanja, vendar je tudi v takšnih situacijah vsako tarnanje odveč in je le lažja ublažitev problema v naši delovni disciplini in tistem zalaganju, ki ga sleherni izmed nas v TOZD im DO lahko da od sebe. Nismo edini ne v SRS nit! v SFRJ, ki nas pestijo takšni problemi, ampak se z enakimi ali še hujšimi ukvarjam tudi drugje. Kot sem poudaril, s skupnimi močmi, prizadevanji In dosledno delovno disciplino bomo kos ublažiti tudi te težave, ki nas pestijo in nam ne bodo prizanesle niti v prihodnjem 1982. letu. če je v slogi in skupnih prizadevanjih tudi pot do rezultatov, potem za vse nas ni več odlašanja. France Meško Praznujmo enaindvajseti november tako, da ne bomo ponosni le na našo preteklost, temveč tudi na našo skupno prihodnost. Jubilej revolucije JAJCE, AVNOJ, TITO, NOVA JUGOSLAVIJA — besede, ki niso samo besede, temveč svetli simboli naše preteklosti — naše revolucije, simboli težkega boja za svobodo in pravičnejše življenje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To je simbol, za katerega so mnogi žrtvovali največ, kar so mogli — svoje dragoceno življenje. Čeprav vse, predvsem seveda starejše generacije, še kako dobro poznamo zgodovino ustvarjanja nove Titove Jugoslavije, pa ni niti malo odveč, da se spomnimo ob letošnjih jubilejih tudi teh zgodovinskih dogodkov. 29. novembra 1943. leta se je v zgodovinskem Jajcu zbralo kar 240 delegatov jugoslovanskih narodov na drugem zasedanju AVNOJ-a in sprejelo za jugoslovanske narode zares zgodovinske in daljnosežne skl epe, kot so: Sprejeli so odlok o vrhovnem in zakonodajnem ter izvršilnem ljudskem predstavniškem telesu Jugoslavije in o Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije NKOJ, kot’začasnih organov vrhovne oblasti NOV. Odvzeli so pravice jugoslovanski vladi v tujini ter prepovedali vrnitev kralju Petru II. v domovino. Sprejeli so odločbo o graditvi Jugoslavije po federativnem načelu državne skupnosti enakopravnih narodov. Odloki z II. za- Ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — vodstvo DO — uredniški odbori sedanja AVNOJ-a v Jajcu so jasno pokazali trdno odločnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, da si čisto sami povsem po svoje krojijo svojo usodo in prihodnost. Pa čeprav mnogim našim zaveznikom to ni bilo povsem po volji, so glede na našo odločnost spoštovali sklepe z II. zasedanja j Jajcu Pri vsem seveda moramo poudariti še to, da so bili na tern zgodovinskem zasedanju sprejeti še mnogi drugi pomembni odloki in sklepi, vendar pa so že prej našteti osnovni pokazatelji bili resnični pokazate ii smeri razvoja dogodkov, ki so se začeli v Jugoslaviji nekaj let prej, v sami zgodovini pa še več kot stoletje prej. Pariška komuna ter na podlagi znanstvenega proučevanja zgodovine človeštva dven genialnih mislecev Marxa in Engelsa, je prvič v zgodovini osnovan znanstveni temelj o možrtosti osvoboditve delavskega razreda, tega ogromnega zasužnjenega razreda, s strani peščice kapitalistov in drugih izkoriščevalcev. Tako je torej bila pred osemintridesetimi leti v ognju in krvi druge svetovne vojne rojena naša socialistična federatvna republika Jugoslavija. Za,es težki in hudi so bili takrat časi za vse jugoslovanske narode, ki pa se jih le-ti niso ustrašili, ampak so takoj sledili pozivu svoje narodne zavesti, da do končne zmage nadaljujejo svoj neenaki boj za svobodo in lastni obstoj. V veličastni narodnoosvobodilni vojni proti fašističnim zavojevalcem ni bila samo osvobojena domovina, temveč hkrat' izvojevana tudi socialna revolucija. Naša republika, ki je stara že močna tri desetletja in se hitro bliža četrtemu desetletju, je v tem času ogromno napredovala in vse te spremembe so vsako- dnevno več kot vidljive in naši rezultati otipljivi. Zelo v'soka je bila cena naše prave resnične svobode, saj je za njo moralo žrtvovati dragocena življenja prek 1,700.000 Jugoslovanov, in prav zato moramo toliko bolj ljubiti in čuvati njeno neodvisnost in neuvrščenost ter resno skrbeti za njen nadaljnji še uspešnejši razvoj. Vse trenutne težave, ki nas pestijo, moramo s skupnimi močmi premagovat', kot smo to storili v času težke borbe za lastni obstoj in dragoceno svobodo. Mnogi se še vedno tega nočejo zavedati, kot da so pozabili na tista težka leta, na katere nihče izmed nas in naše bodoče generacije ne bi smeli nikoli pozabiti. Z našim vestnim delom in odločno disciplino pa bomo tudi najboij dostojno proslavili ta naš jubilejni praznik republike, ki ga letos praznujemo še toliko bolj svečar no v letu jubilejev, kar pa lahko najbolj dostojno proslavimo le z novimi delovnimi zmagami. Če se še bežno ozremo nazaj na prebrođene dogodke v minulih letih, potem bomo kaj lahko in hitro ugotovili, da-naša pot ni bila niti malo lahka, saj so težave prihajale prav od vseh strani. Razni politični in gospodarski pritiski blokovskih držav, kot tudi nervane katastrofe od povodnji, potresov in ostalo, je vsebolj zaviralo naš hitrejši razvoj. Toda kot v času NOV smo tudi v takih prime,rih bili vedno ,na pravem mestu in z lastnimi močmi ter pomočjo naklonjenih narodov v svetu, naši domovini izšli1 kot zmagovalci. Če pri vsem tem še omenim znan pregovor, ki je bil za nas v času NOV še kako pomemben (pa je še tudi danes), potem bomo ugotovili našo pravo vrednost in tudi na žalost ugotovili nekaj, kar mno- gi danes več ne znajo ceniti. Pregovor namreč pravi takole: »Kadar človek ni zdrav, zna ceniti zdravje, kadar ni svoboden, zna ceniti svobodo.« In res je tako. Mnogi danes namreč mislijo, da je svoboda tisto, čemur oni pravijo svoboda, da lahko delaš kar hočeš. Toda temu ni tako, čeprav še vedno vsakodnevno naletimo na take primere v naši vsakdanji praksi v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, občinah pa tudi med našimi kmetijskimi proizvajalci. Toda to je le kot delno spoznanje, da se bomo morali obnašati drugače. Če danes govorimo o našem prazniku revolucije, potem nam mora biti jasno samo eno: nenehna ter neizrposna borba proti inflaciji, večja prizadevanja v smeri dviga naše proizvodnje in usmeritve v izvoz in podobno. Le tako bomo tudi na najbolj dostojni način proslavili jubilejno leto oziroma naš 29. november dan republike, ki ga moramo proslaviti le z mnogimi delovnimi zmagami ter tako dokazati vsem, ki nišo za naš sistem, da je le-ta še kako dober in v redu, da pa ga moramo vsi skupaj tudi dosledno uresničevati in tako vsi skupaj doprinesti k naši gospodarski stabilizaciji! Vsem članom naše DO v okviru SOZD »UINIAL« želiim prijetno praznovanje dneva republike! France Meško aluminij 3 Izvozno uvozna problematika Vsi opažamo, da je v obdobju zadnjih šestih mesecev vse več problemov okrog uvoza nujno potrebnih repromaterialov, rezervnih delov in seveda tudi uvozne opreme. Republiške institucije predvsem SISEOT (samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino) in banke nam omejujejo uvoz v kar največji možni meri, saj ne izpolnjujemo naših deviznih planov, kakor tudi plana združevanja dela in sredstev v SOZD Unial glede skupnega deviznega prihodka kot tudi deviznih prilivov. S plani DO in 'SOZD Unial smo v začetku leta točno opredelili naše devizne prihodke — izvoz, odhodke — uvoz ter devizne prilive «n odlive. Kot DO smo se v konjukturnem obdobju odpovedali lastnemu izvozu . primarnega aluminija, ker smo verjeli obljubam vseh predelovalcev, ki jih oskrbujemo z našim aluminijem, da bomo s skupnim izvozom Al-polizdelkov dobili kot DO ravno toliko ali pa še več deviznih sredstev potrebnih za naš uvoz. Normalno je takšna odločitev pravilna, saj ni v nacionalnem interesu, da se izvaža primarni aluminij, ki ga v Jugoslaviji vsa leta krepko primanjkuje, ampak 'izdelki višje stopnje aluminijske predelave. 2al pa ugotavljamo, da se predelovalci niso zavedali, da morajo dosledno izpolnjevati svoje obljube, vse sile usmeriti v izvoz —- v obdelavo zunanjih trgov, da ta skupni izvoz in devizni priliv med njimi in našo DO zagotovi nemoteno oskrbo naše DO tako z uvoznimi repromateri-ali kot uvozno opremo. Plan izvoza naše DO je bil v letošnjem letu postavljen bistveno nižje kot v predhodnih letih, saj smo računali le na izvoz Al — hidrata, specialnih glinic, odlitkov iz TOZD LLBK in rondelic iz nove livarne. Redna proizvodnja rondelic iz znanih vzrokov še ni stekla, v ostalem izvozu pa smo izpolnili več kot 70 % plana SOZD. Absolutno vzeto pa predstavlja ta postavka v izvoznih planih zelo malo, saj dosega komaj 1 mio. US $. Skupni izvoz z DO Impol že vso leto občutno zaostaja za našim skupnim pianom. V devetih mesecih je DO Impol izvozila vsega 3.263 ton od planiranih letnih količin v višini 12.230 ton. Vrednostno znaša ta skupni izvoz 296,7 milionov din v primerjavi s celoletnim planom 834 milijonov din. V te količine in vrednosti pa ni vključen izvoz storitev DO Impol, pravtako pa tudi ne izvoz 1.100 ton Al Fe vrvi, ki so že prevzete od tujega kupca, ne pa še odpremljene. Zaskrbljujoče je tudi stanje deviznih prilivov, ki omogočajo devizno likvidnost naše DO tako s strani DO Impol kot tudi ostalih združevalcev, ki jih oskrbujemo z našim metalom: to so različne livarne in DO Đuro Salaj. Samoupravno sporazumevanje o združevanju deviz je potekalo izredno počasi. Zaradi njihovih deviznih težav nam je SISEOT odobril v I. polletju 3 milijone US $ terminskega nakupa deviz, ki nas je takrat rešil iz trenutnih težav, vendar moramo ta sredstva do konca leta vrniti banki. Devizni priliv v desetih mesecih zaostajajo daleč za planiranimi. Neto devizni priliv s strni DO Impol je v tem obdobju znašal 5.343.190 US $ kar je samo 50,8 % zadnjega korigiranega — znižanega letnega plana. Devizni prilivi ostalih kupcev izven SOZD pa so znašali 1.273.763 US $, kar pomeni samo 22,6 % znižanega letnega plana. Posledice vsega opisanega: to je velikega zaostajanja izvoza in deviznih prilivov so uvozne restrikcije, ki nam onemogočajo normalen uvoz repromaterialov in rezervnih delov v kolikor ne bomo dosegli planiranega mesečnega oz. letnega deviznega salda. Tega pa po vsem razpravljanju o povečanju izvoza v DO Impol, zmanjšanju našega uvoza repromaterialov in opreme nikakor nismo bili v stanju doseči. Prisiljeni smo bili pristopiti k novemu planu prodaje za zadnji kvartal, ki predvideva interventni izvoz primarnega aluminija. Del Vlivanje ozkega traku tega smo v oktobru že uresničili, vendar bo takšen izvoz v tako kratkem času izredno težko uresničiti. Povpraševanje po metalu je po svetu izredno majhno, temu primerne pa so tudi trenutne zelo nizke cene. To pa pomeni, da bo celotni prihodek kot tudi dohodek ob koncu leta občutno manjši kot smo planirali. Delavski svet DO je o tej problematiki razpravljal in potrdil naše predloge o rešitvi iz sedanjega stanja. Ti sklepi morajo biti za vse nas strogo zavezujoči, slabe izkušnje iz deviznega poslovanja oz. skupnega izvoza v letošnjem letu pa dobra šola pri planiranju za novo leto. Nikakor si ne bomo smeli več dovoliti, da proizvodnja ne bo pravočasno oskrbljena z uvoznimi rezervnimi deli ali rep ramatetiali, da nam oprema leži v carinskih skladiščih, vse to pa zaradi neizpolnjevanja izvoznih planov oziroma obvez. Niko PAUKO, dipl. ing. Plani Družbenopolitične organizacije so za leto 1982 planirale akcije in jih tudi ovrednotile. Nanizane' so stabilizacijsko in planirane po aktivnostih prejšnjih let brez razširitve. Morda je česa preveč, prav gotovo pa česa tudi premalo, saj so nam te aktivnosti potrebne za obstoj kot delo in kruh. Še pred končnim sprejemanjem jiih prek časopisa posredujemo do vsakega delavca, da jiiih pregleda im o njih razmisli ter poda pripombe. Zelo zaželjeno pa bi bilo, da bi se o načinu dela družbenopolitičnih organizacij razpisali tudi v glasilu Aluminij in s svojimi prispevki pomagali pri prioriteti akcij glede na stabilizacijski program. Redne dejavnosti izvršnega odbora osnovnih organizacij sindikata: Flonorarji in prispevki Bančno poslovanje PTT stroški Naročnine časopisov Pisarniški material Dnevnice Potni stroški Srečanja DPO grupacij Reprezentanca Spominska darila upokojencem Proslave Dotacije šolam: Leskovec, Žetale, Izobraževanje SKUPAJ 280.000 din 7.000 din 2.000 din 30.000 din 10.000 din 30.000 din 30.000 din 60.000 din 20.000 din 150.000 din 150.000 din Kidričevo 60.000 din 100.000 din 929.000 din Komisija za kulturo 1. ogled predstav v Mariboru ali Ptuju 50.000 din 2. gostovanje poklicnih gledališč in amaterskih skupin 60.000 din 3. koncerti instrumentalnih skupin 40.000 din 4. odkup vstopnic za prireditve kulturnih srečanj v Ptuju 30.000 din 5. izobraževanje dramske in folklorne Skupine 50.000 din 6. nakup rekvizitov in podobno 20.000 din 7. stroški propagande 10.000 din 8. kulturna srečanja med člani TOZD in DSSS TGA 40.000 din SKUPAJ 250.000 din Komisija za šport in rekreacijo 1. Tenis 40.000 din Nogomet 20.000 din Košarka 5.000 din Namizni tenis 7.000 din Rokomet 5.000 din Odbojka 3.000 din Šah 7.000 din Kegljanje 40.000 din Smučanje 50.000 din Plavanje 220.000 din Strelstvo 20.000 din Pikado 1.000 din Skupaj rekreacija II. Tradicionalna srečanja med OO 418.000 din 20.000 din Tekmovanje v MNL delavcev TGA vključenih v NK Aluminij 50.000 din Tekmovanja v LLBK Trbovlje 20.000 din Turnirji v počastitev krajevnega praznika KS Kidričevo in tovarniškega praznika 20.000 din lil. Aluminiada v Mostarju 220.000 din IV. Vzdrževanje objektov za dejavnost 70.000 din Nabava opreme za dejavnost na stadionu (dresi, trenirke, kopačke, copati) v skl. NK Aluminij 40.000 din Nabava ostale opreme za dejavnost 30.000 din aluminij 4 SKUPAJ 888.000 din Livni stroj Pomoč v nujnih primerih zaposlenim materam In materam samohranilkam 5.000 din Srečanje med TOZD Trbovlje — športno 15.000 din Športna tekmovanja med letom (rekreacija) 5.000 din Izlet v neznano 20.000 din Praznovanje 8. marca (proslava z nageljčkom) 25.000 din Skupaj 70.000 din Aktiv krvodajalcev V letu 1982 bo Aktiv krvodajalcev TGA potreboval finančna sredstva v višini 296.000 din. — Za hrano ca. 180.000 din — Za prevoz ca. 100.000 din — Za prenočišče ca. 16.000 din Skupaj za 200 članov 296.000 din Moški pevski zbor 1 Plačilo pevovodje s prispevki 2. Povračilo potnih stroškov pevovodje 3. Nakup inventarja (omara za notni material in 4. Stroški pogrebov (naromestila za ure, prevozi, 5 Stroški 'sodelovanja na revijah pevskih zborov — Ptuj — Starše — Stična (2 dni) — Šibenik (TLM) 6. Povračilo potnih stroškov pevcem na vaje in proslave 7. Ostalo SKUPAJ Godba na pihala TGA 1. Hranarina za vaje z dajatvami 2. Hranarina nastopov z dajatvami 3. Honorar kapelnika neto 4. Dajatve na honorar kapelnika 5. Notni material 6. Popravilo instrumentov 7. Nabava novih instrumentov 8. Avtobusni prevozi na nastope 9. Stroški obveščanja in prevozni stroški 10. Aktivne rekreacije 3 dni 11. Stroški ogrevanja in elektrika SKUPAJ Zveza borcev NOB 1. Obisk spominskih krajev Jasenovac, Kozara itd. 2. Nakup spominskih knjig in pogostitev članov ZB ob odhodu v pokoj 3. Strelsko tekmovanje z DPO in KS Kidričevo ob Dnevu borca ! j 4. Obisk bolnih članov, venci itd. 5. Sodelovanje z aktivi ZB Slovenije (prevozni stroški, dnevnice) SKUPAJ 50.000 din 15.000 din obleke) 10.000 din malica) 45.000 din 5.000 din 6.000 din 40.000 din 60.000 din 40.000 din 10.000 din 281.000 din 80.000 din 70.000 din 50.000 din 29.000 din 10.000 din 25.000 din 50.000 din 100.000 din 30.000 din 20.000 din 15.000 din 479.000 din 35.000 din 10.000 din 5.000 din 3.000 din 3.000 din 56.000 din Ovrednoteni program dela OO ZSMS TGA za leto 1982 1. Smučanje 2. Tovariško srečanje z mladimi iz Trbovelj 3. Dan žena 4. Delovne akcije po TOZD in TGA 5. Karavana mladih — udeležba na osrednji proslavi dneva mladosti 6. Športna in kulturna srečanja 7. Organiziranje izobraževanja mladih (seminar) 8. Obiski DO s katerimi sodelujemo 9. Sodelovanje z JLA »Dušan Kveder« iz Ptuja 10. Dan mrtvih 11. Pomoč otrokom osnovnih šol nad katerimi imamo patronat (dedek Mraz) SKUPAJ 15.000 din 7.000 din 4.000 din 20.000 din 12.000 din 20.000 din 20.000 din 15.000 din 20.000 din 3.000 din 15.000 din 151.000 din Kaj se dogaja ob zborih V prejšnji številki našega glasila se je sodelavka spraševala: Kaj se dogaja na dan pred referendumom? V tozdu Vzdrževanje pa so postavili posnemanja vredno vprašanje: Kaj se dogaja na zborih? Na postavljeno vprašanje pa so tudi nedvoumno in jasno odgovorili in po imenih napisali tiste, ki ravnajo v nasprotju s svojimi samoupravnimi pravicami in se obnašajo tako, da se sprašujemo ali so vredni, da z nami združujejo svoje delo. Pravica delati z družbenimi sredstvi kot osnovna in neodtujljiva pravica vsakega delavca pomeni, da delavci skupaj in enakopravno odločajo o vseh najpomembnejših vprašanjih, ki so določena v 13. členu Zakona o združenem delu. Delavec Željko KE-SAR, ki opravlja dela pri vzdrževanju lomilcev skorje, gotovo ni doumel duha Zakona o združenem delu, saj bi sicer na opozorilo na svoje samoupravne pravice in dolžnosti ne odgovoril: Prijavi me na sončno upravo! Vendarle pa je mogoče tega delavca razumeti, če zavestno noče izvrševati svojih pravic. S tem sicer kaže, da nasprotuje samoupravnemu sistemu, nad takim odnosom ni sicer nihče navdušen, vendar pa ima naša samoupravna demokratična družba tudi do takih delavcev toleranten odnos. Delavci sami pa imajo možnost poiskati si delo zunaj sistema združenega dela. Nikakor pa ni mogoče razume- ti Janeza KUŽNERJA, ki je menda zaklenjen v sobi lomilcev skorje igral karte, Antona CENARJA, ki je menda bral Sportske novosti, pa Srečka POSEDIJA, Konrada VOČANCA in Jožeta TILU JA, ki so bili v času zbora v isti sobi, saj že samo dejstvo, da se na tak način odpovedujejo svojim neodtujljivim pravicam, kaže, da niso ravno pripravljeni prispevati k upravljanju temeljne organizacije in izgradnji našega samoupravnega sistema. V isti temeljni organizaciji so ugotovili, da se zbora niso udeležili delavci iz skupine orodjarjev: Ivan KOVAČIČ, Ivan MALINGER in Viktor MERTÜK. Ti delavci so sicer bili na seznamu prisotnih, vendar so preverili prisotnost in ugotovili, da jih ob preverjanju na zboru ni bilo. Odveč je poudarjati, da je opisano ravnanje v nasprotju s socialistično moralo. Značilno pa je, da ti delavci s svojo odsotnostjo z zbora kažejo na dozdevno močno razvito politično zavest, žal v nepravi smeri, ne kažejo pa tudi tako razvite delovne zavesti. Nihče od njih ni ostal in opravljal svojih del, kar bi bilo edino logično. Kdor se namreč ni udeležil zbora, tudi ni imel razloga zapuščati dela, še najmanj pa brati časopisa ali celo igrati kant. Jasno je, da bo zoper vse delavce, ki so neupravičeno zapustili svoja dela, uveden disciplinski postopek. B. R. Ali je razporejanje brez objave dopustno Odbori za kadrovsko splošne zadeve temeljnih organizacij so na različne načine razporejali delavce, nekateri so pred vsako razporeditvijo dela objavili in nato izvedli izbirni postopek, drugi pa so delavce razporedili na predlog direktorja. Dilema ali je ta drugi način dopusten in skladen z zakonom, je dokončno rešena s pravnomočno sodbo Sodišča združenega dela SR Slovenije. V tozdu Proizvodnja aluminija je namreč o tem vprašanju nastal spor, ki ga je reševalo sodišče združenega dela. Delavec, ki ni bil razporejen, je pa izpolnjeval zahteve za zasedbo dela, je namreč sprožil spor in zahteval, da se dela objavijo tako, da bi imel vsakdo možnost prijaviti se. Prvostopno sodišče je ugodilo zahtevku in ostro kritiziralo prakso razporejanja brez objav. Drugostopno sodišče pa je po pritožbi sprejelo argumente temeljne organizacije, razveljavilo prvostopno odločbo in zavrnilo zahtevo po objavi. Zlasti je zanimivo jasno stališče in obrazložitve: »Temeljna organizacija ni dolžna objaviti prostega dela, če predhodno ni določeno, da se zaradi potrebe delovnega proce- sa poveča število delavcev.« Že na prvi stopnji je temeljna organizacija dokazovala, da ni potrebno povečati števila delavcev, ker je število delavcev v temeljni organizaciji že tako večje od planiranega. V isti obrazložitvi je sodišče tudi potrdilo že znano dejstvo, da se sodišče ne more spuščati v oceno primernosti razporeditve posameznih delavcev na določena dela. Iz tega vidika je povsem brezpredmetno sprožiti kakršenkoli spor samo zaradi tega, ker je odbor za kadrovsko splošne zadeve k nekim delom razporedil enega delavca, ne pa tudi drugega, ki je mogoče tudi izpolnjeval pogoje. Takih brezpotrebnih sporov je bilo namreč več, pa bi se jih lahko izognili, ko bi vedeli, da je izbira konkretnega kandidata izključna stvar odbora za kadrovsko splošne zadeve in da delavski svet, kot drugostopni organ, pa tudi sodišče združenega dela, lahko preverja samo, ali niso bili kršeni materialni ali procesni predpisi. Poudariti je potrebno tudi, da je drugostopno sodišče jasno izreklo, da ni razlogov za grajo, (Nadaljevanje na 6. strani) aluminij 5 Ne dovolimo presenečenja Pred drugim občinskim samoprispevkom za financiranje gradnje šolskih prostorov Izoblikovati celovito osebnost, ki bo lahko v slehernem trenutku s svojim strokovnim znanjem pomagala pri doseganju ciljev združenega dela in hkrati aktivno sodelovala pri razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, je postalo temeljno vodilo usmerjenega izobraževanja. Odgovornosti za dosego tega cilja pa ne moremo naprtiti samo na ramena tistih delavcev, ki neposredno sodelujejo v procesu izobraževanja, ampak jo moramo prevzeti tudi na sebe, kajti le tako bomo dosegli zastavljeno nalogo. Vse bolj postaja jasno, da samoupravno združeno delo in usmerjeno izobraževanje ne stojita več vsak na svojem bregu, ampak se združujeta v plodno ravnico tem bolj, čim bližje sta si. Seveda pa pod to prispodobo ne gre razumeti samo naklonjenosti združenega dela izobraževanju in izobraževanja združenemu delu, ampak plodno sodelovanje temelječe na dohodkovnih odnosih in vzajemnem znanstveno-tehničnem sodelovanju. Samo takšen odnos bo krepil temelje našega samoupravnega sistema in hkrati prispeval k začrtanim ciljem usmerjenega izobraževanja. S tem bo zagotavljal kadre, ki bodo usposobljeni spoprijeti se z vsakršnimi delovnimi in družbenimi nalogami im ki se bodo zavedali, da cilj njihovega dela ni samo zagotoviti svoje osebne potrebe, ampak tudi potrebe širše družbene skupnosti. Jasno je, da tako zastavljenih ciljev rti mogoče doseči v kratkem času in samo s pripravljenostjo prisluhniti težavam mlade generacije. Nedvomno ima pri tem pomembno vlogo naš vzgled in pripravljenost za konkretne akcije, kar pri mladih vspodbuja njihov aktiven odnos do dela. Prav gotovo se vsi spomnimo navdušenja, ko je množica mladih prvič prestopila novi »hram učenosti» v Ptuju, za katerega smo se izrekli z referendumskim »DA« pred petimi leti. Gotovo ne bomo sedaj dopustili, da bi bilo razočaranje mlade generacije v ptujski občini toliko večje. Dokažimo svojo zavest in šestega decembra izrecimo svojo pripravljenost za zgraditev druge faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja, zgraditev Osnovne šole v Lovrencu in razširitev Osnovne šole Ivana Spo-lenjaka v Ptuju, saj nam le tako naši otroci oz. bodoči sodelavci ne bodo nikoli mogli očitati, da smo od njih zahtevali preveč, dali pa premalo. Dosedanji uspehi obvezujejo Utesnjenost in nefunkcionalnost prostorov, v katerih je potekal pouk ptujskih srednjih in poklicnih šol, sta bila poglavitna razloga, ki sta narekovala korenite spremembe. Omogočili pa so jih delovni ljudje, ki so se z visoko odzivnostjo 93,5 % in 87,0 % potrditvijo odločili na referendumu pred petimi leti, da z lastnim deležem pomagajo k čim hitrejši rešitvi omenjenih problemov. Z referendumsko zbranimi sredstvi, ukrepljenim s krediti bank in prispevki združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti smo do sedaj zgradili novo sodobno Osnovno šolo v Markovcih itn v Trnovski vasi, ter prvo fazo Srednješolskega centra, kar je veljalo 220 milijonov din. S temi investicijami pa še zdaleč ni rešen prostorski problem osnovnega in srednjega usmerjenega izobraževanja v občini. Šolska poslopja niso bila stara več kot 100 let samo v Markovcih in Trnovski vasi, ampak tudi drugod. Prav tako Center srednjega usmerjenega izobraževanja ne more biti samo 66 novih učilnic, knjižnica, upravni prostori in večnamenski prostor ter dijaški dom. S svobodno menjavo dela ne bo mogoče zbrati sredstev za dokončanje začetnih investicij, zato je razpis referenduma za drugi občinski samoprispevek za financiranje načrtovanega programa gradnje šolskega prostora v občimi Ptuj nujen, njegov uspeh pa je na eni strani zavest vseh občanov, da je mladi generaciji potrebna pomoč, ki se bo bogato obrestovala, na drugi strani pa bo uspeh referenduma dokaz naše sposobnosti, da dokončamo začeto delo in ne omagamo na sredini poti, kajti dosedanji uspehi že pomenijo garancijo pravilnosti naše odločitve. Naloge so jasne Število učencev, ki so se vključili v srednje usmerjeno Izobraževanje je naraslo od 1163 v šolskem letu 1970/71 na 2522 v šolskem letu 1981/82. Ta podatek je že sam po sebi dovolj prepričljiv, da ni treba posebej govoriti o hitrem naraščanju mladih v izobraževalnem procesu. S tem je tudi tesno povezano njihovo vključevanje v združeno delo. Seveda pa procesa izobraževanja ne gre razumeti zgolj samo pri ,š-v.Žsedjzogl knjigi, ampak vsestransko razvijanje mlade osebnosti. Prav na tem področju je v okviru Centra srednjega usmerjenega izobraževanja še bela lisa. V prvi vrsti primanjkuje učilnic, kjer bi potekalo nemoteno izvajanje programa za nekatere proizvodne poklice, ki pomenijo novost v ptujski občini — metalurška šola. Poleg tega ie sedanji Center brez igrišč io telovadnic, kar je precejšnja pomanjkljivost, kajti telesna ku'tura je neizogiben del razvoja mlade osebnosti. Prehrana je naslednje področje, kjer srednješolci še nimajo zagotovljene vsakodnevne toole malice. Ob tem je treba zgraditi tudi zaklonišča. Z referendumskim uspehom šestega decembra 1981 se bo posvetila zelena luč za rešitev omenjenih pomanjkljivosti. Ob tem pa je neizogibno poudariti, da se bo iz teh sredstev financirala še izgradnja nove Osnovne šole v Lovrencu in prizidek Osnovne šole Ivana Spolenjaka v Ptuju. Rešitev nakazanih problemov bi omogočila večjo strokovnost in popolnost pri izvajanju učnih programov, kar ni v interesu samo šole ali učencev, ampak celotne družbe, saj potrebuje ljudi, ki bodo sposobni v vsakem trenutku s svojo strokovno usposobljenostjo in samoupravljal-sko zavestjo rešiti probleme, ki (Nadaljevanje s 5. strani) ki jo je prvostopno sodišče izreklo odgovornim delavcem temeljne organizacije zaradi dozdevnega kratenja neodtujljivih pravic delavcev, samovolje in tehnokratskega odločanja. Sedaj, ko je razrešena dilema okoli tega spornega vprašanja, menimo, da je primerno, da pokličemo tudi druge odbore za kadrovsko splošne zadeve, da zmanjšajo število objav. S tem bodo prispevali k stabilizacijskim prizadevanjem, kajti objava, zlasti pa objava v časopisu, stane precej, pa tudi papir in čas delegatov odbora, je omembe vreden, samoupravne pravice delavcev pa s takim načinom poslovanja niso kršene. Branko RESNIK, dipl. iur. Posluževanje peči jih bo pred njih postavilo združeno delo in družba. Viri financiranja zastavljenih nalog v naslednjih petih letih so razdeljeni po naslednjem ključu: (v tisoč din) Občinski samoprisp. 116,000.— Dosedaj zbrana in neporabljena sredstva 34,110.— Združena sred. OZD 45,100.— Lastna sred. CSUI 8,000.— Delež krajevne skupnosti Lovrenc 2,950.— Delež posebnih oz. republiški izobraževalne skupnosti 61,840.— SKUPAJ : 268,000 — Okrepljeno sodelovanje Da se je ptujski Center srednjega usmerjenega izobraževanja močno približal družbeno opredeljenemu razmerju med proizvodno usmerjenimi poklici in družboslovnimi, je precejšnja zasluga predstavnikov Centra na eni in združenega dela na drugi strani. Nedvomno ima Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo na tem področju zavidljivo mesto, saj so razne povezave med izobraževanjem in delovno organizacijo pognale globoke korenine že pred začetkom usmerjenega izobraževanja. Opravljanje obvezne počitniške prakse je bila do šolskega leta 1980/81 poglavitna oblika sodelovanja. To leto pa pomeni prelomnico, saj je z uvedbo izobraževalnega programa za metalurške tehnike sodelovanje postalo neposredno. Šola je pokazala razumevanje za potrebe delovne organizacije TGA, ta pa ji pri tem nudi vso pomoč tako s strokovnega kot s prostorskega področja, saj strokovnjaki — delavci TGA predavajo določene predmete na tej usmeritvi, učenci pa opravljajo laboratorijske vaje v tovarni. Tako bodo že čez dve leti mnogi izmed njih zamenjali štipendijsko razmerje z delovnim, saj bodo še posebej usposobljeni za področje barvne metalurgije. Te kadre TGA namreč najbolj potrebuje. Tudi v mariborski občini je področje barvne metalurgije precej razvito, to pa nudi dodatne možnosti zaposlovanja, hkrati pa pomeni potrditev začetega sodelovanja, ki se bo z dograditvijo Centra srednjega usmerjenega izobraževanja lahko še okrepilo, saj bodo sodobne učilnice za praktični pouk prvi pogoj za razširitev in dvig kvalitete tega Izobraževalnega programa. Usmerjeno izobraževanje pa nudi še dodatne oblike sodelovanja med Centrom srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj in Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, saj morajo učenci del pouka opravljati v delovnih organizacijah. Tako bo že februarja naslednjega leta prišlo v TGA več kot 200 učencev, ki se bodo vključili v delovni proces in tako začeli proces utrjevanja povezanosti med teorijo in prakso in konkretnega spoznavanja združenega dela. aluminij e Branko VODUŠEK Čestitke jubilantom Glasujmo „ZA” SPISEK ZAPOSLENIH V TOZD TOZD TOVARNA GLINICE JUBILEJNE LISTINE 10 LET Pernat Anton Mikolič Jože Salemovič Radenko 20 LET Bervar Ivan Golob Franc Petrovič Jakob Poznič Dominik Polko Franc Bezjak Alojz Frank Edvard Korošec Avguštin 30 LET Godec Stanislav Mohorko Janez Safošnik Anton 'iar Viktor Fibas Pepca SrlSEK ZAPOSLENIH V TOZD TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA JUBILEJNE LISTINE 10 LET K mpak Alojz B anič Franc Lenart Mihael Murko Alojz Faok Franc Serdinšek Franc iarič Jožef Papdi Mirko 20 LET Loštrek Janez Ronfi Peter Dovhan Jaroslav Majcen Ivan Crenberg Nikolaj Sagadin Anton Samec Franc Hazimali Franc 30 LET Kirbiš Anton Ferk Konrad Lah Franc SPISEK ZAPOSLENIH V TOZD TOZD PREDELAVA ALUMINIJA JUBILEJNE LISTINE 10 LET Ivančič Franc Sagadin Leopold Strašek Jakob Hohnec Ana Muršetk Jože Nežmah Marjan 20 LET Lampret Maksimiljan Metličar Pavla Letonja Janko Aube! Marjan Gregorec Franc Gregorec Vladimir Kovačič Ivan Kovačič Josip Drevenšek Franc 20 LET Bauman Jože Polajžer Franc Turk Alojz Kaučevič Anton Gajšt Franc Lebar Jože Špehonja Ludvik Krajnc Martin 30 LET Kokot Stanko Kuret Jože Vnuk Ivan Fajt Ladislav TOZD PROMET 10 LET Vindiš Stanislav Bauman Vinko Pernek Peter Urbančič Boris 20 LET Cafuta Alojz Gluhak Stjepan Kramberger Anton Na Ptuju je predlagan samoprispevek. Sedaj je odvisno še od staršev ali bodo glasovali ZA ali PROTI. Sprašujem se ali so moji starši ZA ali PROTI. Brž povprašam mamico, kaj ona misli o tem. Mamica: »Mislim, da je uvedba samoprispevka edina možnost za dograditev srednješolskega centra in za popravilo nekaterih osnovnih šol«. Jaz: »Uspelega referenduma se veselim zato, ker bomo s tem pridobili šolsko telovadnico. Po mojem mnenju bo glasovanje uspelo. Maja Dolinar, 3. a XXX Naša šola je zelo stara. Razredi so lepo urejeni. Prinesli smo rože, na stene pa smo dali naše risbe. Skrbimo tudi za čistočo razreda, zato je pri pouku zelo prijetno Težave pa nastajajo pri uri telovadbe. Našo telovadnico uporabljajo učenci druge šole, zato mi ne moremo imeti v njej telovadbe. Naša telovadba je v razredu ali na dvorišču in zato sploh ne poznamo dobro telovadnega orodja. Ker pa imam telovadbo zelo rada, si želim, da bi tudi mi imeli telovadnico. Drage mamice in očki, glasujte za samoprispevek, da bomo lahko nekoč tudi mi telovadili v telovadnici. 2mavc Nataša, 2. a XXX Občani ptujske občine se pripravljamo na referendum. Zgradili naj bi nekaj novih objektov v CSUI. S to gradnjo bodo končane vse težave glede telovadbe na naši šoli. Dijakom več ne bo treba hoditi k nam na telovadbo. Zraven tega naj bi še zgradili prizidek k osnovni šoli Ivan Spo-lenjak in novo šolo v Lovrencu. Mislim in želim, da bo večino občanov Ptuja glasovalo ZA in, da bo referendum uspel. Gavez Darja 3. a OŠ Olga Meglič Ptuj XXX 6. decembra bo v Ptuju referendum. Občani Ptuja se bodo odločili za novi samoprispevek. S tem denarjem bodo nam učencem dogradili in obnovili naše šole. Tudi moja mamica in očka bosta glasovala za samoprispevek. Žižek Sebastjan 3. a OŠ Olga Meglič Ptuj SPISEK ZAPOSLENIH V TOZD TOZD LLBK TRBOVLJE LISTINE 10 LET Cilenšek Konrad Sušnik Silvo Grošelj Jordan Čauševič Agan SPISEK ZAPOSLENIH V TOZD TOZD VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE ZA JUBILEJNE LISTINE 10 LET Širec Franc Galun Stanko Topolovec Janez Golob Alojz Artenjak Neža 30 LET Čuš Vinko Mesarič Janez Kurilič Anton TOZD KONTROLA KVALITETE 10 LET 20 LET Belšak Marjan Kmetec Friderik Potočnik Anton DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH Lampret Jože SLUŽB 10 LET Fištravec Vinko Gajser Marija Premzl Rozika Zajšek Kristina Dovhan Karolina Andrašič Marija Hertiš Silva Bednjički Silva Horvat Roza Jagarinec Ljubica Krajnc Marija Lendero Olga Novak Jožefa Kovač Miroslav Beranič Katica Brenčič Jerica Lozar Angela Vraz Štefanija 20 LET Žagar Marjeta Sagadin Ivanka Stefanciosa Maja Skačej Valter Tomanič Franc Sankovič Aleksander 30 LET Pavlinek Stijepan Ačimovič Matilda aluminij 7 Ker so Kerblerjeve najuspešnejše fotografije prvič izšle tudi v knjigi, sem ga prosila, naj za bralce Aluminija odgovori na nekaj vprašanj. Ko sva se pogovarjala, sem bila z vprašanji zelo skromna, šele kasneje, ko sem poslušala kaseto z najinim razgovorom, so se mi vprašanja porajala druga za drugo. Žal, prepozno. To bom poskušala popraviti ob drugi priložnosti. Tovariš Ker-bler že pripravlja novo zbirko skorajda še neobjavljenih fotografij na temo Koline. In zdaj k razgovoru. Kdo vas je pravzaprav navdušil nad fotoqrafijo? Ste imeli vzornika? Začel sem leta 1953. Fotoaparat sem dobil od mame. V začetku sem se ukvarjal samo s tehniko. Isto leto (torej 1953) sem prvič fotografiraj in izdelal prvo fotografijo. Potem sem vsa leta v gimnaziji 'izdeloval fotografije, nisem pa razstavljal. Nobenih ambicij nisem imel. V drugem letniku na fakulteti sem zbolel in tako dejansko za leto dni zgubil stik s sošolci, ker fizično nisem bil sposoben za študij. Takrat sem se pravzaprav začel ukvarjati s fotografijo. Bij sem član študentskega foto kluba v Študentskem naselju, kasneje v Štud. kolegiju, za tem pa pri grupi Šolt. Leta 1960 sem prvič poslal fotografijo na razstavo. Bil sem sam In moral sem na sprehode in s seboj sem jemal tudi fotoaparat. Namenoma sem začel fotografirati. Vzornika nisem imel nikoli, najbrž je bilo nekaj v meni, nekaj, kar me je sililo v to. Kako postaneš dober fotograf? V tebi mora biti talent, ampak brez stalnega in trdega dela ne moreš postati dober fotograf. Sam talent še nič ne pomeni. Tehnično izdelavo fotografije se da sorazmerno hitro naučiti, veliko težje pa likovno. Danes imamo že povsem svetu visoke šole za fotografijo, ki dajejo dobro osnovno likovno znanje. Amater pa porabi 10 do 15 let trdega dela, da se izšola — to predvsem z likovne umetniške strani. Kako ste doživljali svoje razstave, kje vse ste bili prisotni? Razstavljal sem v 50 državah v svetu, prisoten pa nisem bil nikjer. Enostavno ni časa in ne sredstev. Razširjenost fotografije je ravno v tem, da lahko prek pošte sodeluješ na raznih razstavah v svetu in tudi samostojne razstave so organizirane na podoben način. Fotografijo sprejemajo različno. Veliko je sredin, kjer še nima pravega mesta, marsikje pa je enakovredna grafiki, slikarstvu... Katere razstave se najraje spominjate? Stojan Kerbler - Haložani Slovenska fotografija si je v zadnjem desetletju ponovno pridobila enakopraven položaj med ostalimi zvrstmi likovne umetnosti, hkrati pa enako uspešno kot pred drugo svetovno vojno prodira tudi v mednarodni kulturni prostor (A. Bassin). Ves ta čas se na domačih in mednarodnih razstavah pojavlja Stojan KERBLER, kot najuspešnejši jugoslovanski razstavljalec. Razstavljal je na 490 domačih razstavah v 120 krajih Jugoslavije in na 580 mednarodnih razstavah v 50 državah. Prejel je 428 priznanj in med njimi tudi: zlato ptico 1971, naziv mojster fotografije FZJ in odličnik Mednarodne organizacije za fotografsko umetnost FFIAP 1972, zlato plaketo Abraševič 1971, red zaslug za narod s srebrno zvezdo 1975 .plaketo občine Ptuj 1976, zlato plaketo »Boris Kidrič« 1976, nagrado Prešernovega sklada 1979, veliko oljenko kulturne skupnosti Ptuj, nagrado »Tošo Dabac« 1981, s prvimi nagradami je bil nagrajen v Bukarešti, Singapurju, Buenos Airesu, Montes la Jolieju, Hook Kongu, Šibeniku, Yakini, San Sebastianu, Geelongu, Oregonu, Landanneu, Ptuju, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Titogradu, Prištini, Novem Sadu itd. V oktobru 1981 je Delavska enotnost izdala prvo knjigo Ker-blerjevih fotografij iz cikla Haložani. Obsega 80 strani, 66 umetniških fotografij in podatke o avtorju. V spremni besedi je Aleksander Bassin med drugim zapisal: ... V času, ki zaobsega danes že dve desetletji, je Kerbler zrasel prav gotovo v eno vodilnih osebnosti slovenske in jugoslovanske fotografije. Pri tem je posebej zanimivo, da je v svojem delu razvil tako rekoč strnjeno kontinuiteto, in to predvsem j svoji široki interpretaciji portreta. Fotografija Stojana Kerblerja si je zagotovila visoko mesto in veljavo s svojo tehnično čistostjo, izraznostjo, ki je tedaj daleč od stereotipnega spogledovanja z všečno romantično meditacijo. Kerblerjev izraziti in hkrati popularni »črni« realizem pogojuje prav njegovo črnobelo izražanje kot pomenska struktura. V že omenjenem dialogu s portretirancem izhaja avtor, potem ko je na eni strani presegel na videz trenutni reportažno dokumentarni zapis, iz lastnih možnosti objektiv izma tehnične narave, po drugi strani pa iz psihološko poglobljene prizadetosti. Prizadetost za vsakdanjik, ki ga Kerbler s posebno skrbjo, v kateri je tudi dovolj interpretativno močna avtorska miselna zavzetost, prečiščuje, izbira, postavlja v ospredje psihološki portret anonimnega posameznika, s katerim se lahko srečujemo vsak dan, skoraj brez izjeme, ob istih kretnjah in ob istih ustaljenih navadah ... STOJAN KERBLER HALOŠKI ČLOVEK ČOVJEK IZ HALOZA MAN FROM HALOZE aluminij s Foto: Srdan Mohorič Danes je fotografija že tako razvita, da igra veliko vlogo originalnost. In najti to je najteže. Vsi mladi nekoga posnemajo, niti ne zavedajo se, pa tudi tako širokega znanja nimajo, da bi ločili med originalnostjo in kopijo. Pri ocenjevanju pa je potrebno upoštevati prav to. Kaj pa finančna plat? Razstave, material — celotna fotografija veliko stane. Daš toliko kot moreš, čeprav po drugi strani skušaš tudi nekaj zaslužiti. Tisto pa ni več osnovna umetniška fotografija, ampak neka druga. To pač storiš takrat, kadar skušaš rešiti kak problem, morda tehnični ali kaj drugega. V letu dni se je material podražil za več kot 300 % in tako bom tudi jaz manj sodeloval na skupinskih razstavah. Poleg vse- ga pa sem bil zadnjih deset let najuspešnejši razstavljalec v Jugoslaviji in nimam več prave motivacije. Moti me tudi to, da nekateri organizatorji razstav nimajo pravega odnosa do fotografije in dostikrat se zgodi, da ti vrnejo poškodovane fotografije. Ste mentor ptujskega foto kluba. Imate kaj talentov? Klub ima veliko uspešnih avtorjev. Kako bodo uspe--vali naprej je odvisno od njih samih. Delati, delati, to je recept. Jaz se dejansko ne ukvarjam z drugim kot samo s fotografijo in to že dvajset let. To mi vzame ves prosti čas, tudi dopust. Fotografiram pa največ doma, se pravi, v ptujski občini. V. P. Razstave se prepletajo, niso vse enake, vendar se iste fotografije večkrat ponavljajo. Mnenje drugih je, da sem največ dosegel s širšim ciklom Haložani, kjer se ponavlja največ tistih tipičnih posnetkov, ki so tudi v tej knjigi. Ste sami izbrali fotografije za to knjigo? Pni izbiri sem sodeloval. Osnovno idejo razporeditve pa je dal Boštjan Pirc. Vse slike so vodoravne in si sledijo kot filmski scenarij — torej od otroka, družine, do smrti starega človeka. Veliko ste razstavljali. Povsod, kjer se pojavite, ste najboljši. Kako gledajo na to ostali razstavljala? Vam zavidajo? Včasih moraš tudi tu kaj prenesti, tudi kakšno neprijetnost. Do konfliktov pride predvsem, če sem član žirije, to pa je pogosto. Toda to je sestavni del ocenjevanja. Težko je ocenjevati. Tu ne moreš dati na tehtnico in kvaliteto odtehtati, ampak s svojim znanjem in poštenostjo skušam oceniti najboljše. Tesnoba, 1970 Otrok, 1976 Ob izidu knjige iskreno čestitamo našemu zvestemu sodelavcu, ki že vrsto let likovno opremlja naše glasilo. Uredniški odbor aluminij 9 Nezgode v oktobru Stavba za izparilce Livni žlebi na delu na poti skupaj TOZD Glinica 4 0 4 TOZD Proizvodnja al. 4 0 4 TOZD Vzdrževanje 3 0 3 Skupaj: 11 0 11 Vzroki: gumi cev, vreteno ventila, rezervar, vroči mazut, tekoči al., el. celica, voziček za prevoz al., prenosnik, grelec phalne mase. TOZD GLINICA 1. Kojc Franc, mat. št. 1146, roj. 19. 1. 1933 iz TOZD Glinice — rdeči del, se je poškodoval 16. oktobra. Pri polnjenju prevoznih posod z al. lugom pri PIČ na de-kantaciji ji je počila gumi cev pri čemer je ponesrečenca poškropilo po glavi in vratu. Utrpel je opekline po obrazu, očeh in vratu. 2. Vajdič Feliks, mat. št. 800, roj. 17. 3. 1931 iz TOZD Glinica — beli del, se je poškodoval 16. oktobra. Pri hitrem vzponu na temelj črpalke pod E3 v vparilni-ci je s čelado na glavi zadel v vreteno ventila. Utrpel je močan udarec in čuti močne bolečine v vratnih vretencih. 3. Bezjak Janez,mat. št. 2217, roj. 5. 8. 1935 iz TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 3. oktobra. Ponesrečenec je čistil rezervoar vode za redčenje. Pri izmetavanju večjih strdkov skozi vstopno odprtino je z roko udaril ob rob odprtine pri čemer si je zlomil sredinec leve roke. 4. Skledar Štefan, mat. št. 4987, roj. 3. 12. 1957, iz TOZD Glinica — beli del, se je poškodoval 2. oktobra. Ponesrečenec je demontiral zamašeno zračno cev z gorilnika II kale. peči. Pri snetju cevi z nastavka mu je brezgnil vroči mazut v obraz. Pri tem je utrpel opekline po levi strani obraza in vratu. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Hojnik Stanko, mat. št. 5602, roj. 10. 6. 1960 iz TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 20. oktobra. Ponesrečenec je na celici št. 435 dodajal sodelavcu pokrov »Jakša«. Pri vzpenjanju na anodni del mu je spodrsnilo in je z desno nogo stopil v vročo glinico ter utrpel opekline v predelu gležnja. 2. Rep Vinko, dat. št. 4117, roj. 12. 3. 1953, iz TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 27. oktobra. Ponesrečenec je hotel sprostiti spono, ki se je zataknila. Ko je stopil na rob anodnega plašča in hotel odviti spono je trenutno popustila tako, da je klin padel v svoje ležišče iz katerega je izpodrinil tekočo anodno maso, ki je ponesrečencu brizgnila v obraz in vrat. 3. Breg Stanko, mat. št. 3021, roj. 8. 11. 1927 iz TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 22. oktobra. Ponesrečenec je stal za črpalnim loncem in se držal za ejektor ter se pogovarjal s sodelavci. Voznik elettro vozička ga ni opazil in je popeljal nazaj pri tem je stisnil s kolesom ponesrečencu nogo v stopalu. 4. Gajič Joviča, mat. št. 5841, roj. 7. 8. 1956 iz TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 15. oktobra. Ponesrečenec je stopil na rob celice pri dvigovanju tokovodnikov ni pa opazil plamena, ki mu je zajel hlačnico delovne obleke tako, da je utrpel lažjo opeklino po desni nogi. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Mateski Boris, mat. št. 5157, roj. 10. 4. 1957 iz TOZD Vzdrževanja strojno, se je poškodoval 27. oktobra. Pri nameščanju prenosnika za pogon elevatola v skladišču glinice mu je stisnilo palec desne roke med prenosnik in podstavek. 2. Sukanec Anton, mat. št. 2501, roj. 1. 1. 1935, iz TOZD Vzdrževanja strojnega, se je poškodoval 20. oktobra. Ponesrečenec je zatezal vijake na sklopki za dvig anode. Tov. Srečkovič Borut je hotel preizkusiti delovanje in je vključil motor. Gred je prijela ponesrečenca za hlačnico in mu privila levo nogo tako, da je utrpel odrgnine pod kolenom. 3. Zemljak Stanko, mat. št. 1506 iz TOZD Vzdrževanja strojnega, se je poškodoval 5. okto- bra. Pri popravilu grelca phalne mase je z roko nevede izmaknil podporo uteži, ki ga je udarila po zadnji strani glave pri čemer je zaradi sunka z nosom udaril v pokrov grelca. Utrpel je močno poškodbo nosu. Vzrok: Neprimeren način dela. Frančka Zajšek Članke za naslednjo številko Aluminija sprejemamo do 5. decembra. Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSUU V TGA KIDRIČEVO V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1981 V TOZD TOVARNA GLINICE: Anton Kokol, Dušan Pišek in Stojan Fideršek. V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Dušan Šegula, Janez Vertič, Stanko ing. Vajda, Jožef Štumberger, Rok Obretan in Milan Cafuta. V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Stanko Pajnkiher, Janez Horvat, Jožef Krajnčič, Darij Kor-nik, Duško Sarkičevlč in Marjan Vogrinec. V TOZD VZDRŽEVANJE: Janez Ivančič, Branko Pompe, Zlatko Ostroško, Marjan Srečko Voda, Jožef Selinšek, Janko Mesarič, Anton Jeza, Vladko Selinšek, Branko Kline, Milan Krajnc in Mar jan M ura j. V TOZD PROMET: Jožef Rajh, Marija Haložan in Janez Cafuta. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Šerif Hozanovič, Sašo Hren, Sara Jurič, Natalija Marinovič, Finka Piljič, Branislava Andraševič, Jelena Cvetkovič in Franc Kreže. IZ JLA SO SE VRNILI: Ivan Hauptman, Jernej Plavčak, Anton Kropeč, Jožef Šef, Drago Štuhec, Alojz ing. Korenjak, Anton Petek, Milan Lubej, Vinko Matjašič, Anton Fideršek, Sašo Hren, Mirko Fruk in Anton Jeza. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1981 IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Silvester Repnik. IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Alojz Herga, Marjan Zidar, Drago Radolič, Hajro Kara-hasanovič, Branko Zelenko in Branko Emeršič. IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Maks Sakelšek. IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Irena Kiseljak in Jožef Selinšek. IZ DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: Antonija Sakelšek, Marija Letonja, Čedo Jankovič, Danilo Klajnšek, Marko Mihelič, Ivanka Rajh, Vida Mlakar in Silva Breznik. IZ LLBK TRBOVLJE: Franc Ber-not, Mehmed Fazlič, Bariča Raj-ner, Nada Tadič, Zdravko Novak, Ratko Banovič in Jerina Jevtič. UPOKOJENI: Olga Lendero iz DSSS. Ivan Papdi iz TOZD Proizvodnja aluminija. V JLA SO ODŠLI: Ivan Cajnko, Milan ing. Tement, Jože Koren, Anton Sagadin, Miran Šalamun, Zvonko Klasinc, Marjan Sakelšek, Vekoslav Cestnik, Jožef Turk, Leon Kozenburger, Rudi Bogdan, Sead Okič in Ilija Ilič. aluminij 10 Kako smo poslovali? Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu oktobru. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1981. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA v tonah PLAN 1981 DOSEŽENO INDEKS TOZD/PROIZVOD Enota mere 1 980 1981 1981/1980 198 1 X I.-X. X I.-X. X I.-X. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 t 9.672 91.576 9.363 98.941 9.813 92.616 105 94 101 101 Kalcinirana glinica t 8.900 87.400 9.146 88.664 9.832 87.970 108 99 110 101 Prodani hidrat t 420 4.240 653 11.116 248 4.016 38 36 59 95 Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t 9.320 91.640 9.799 99.780 10.080 91.986 103 92 108 100 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrol. Al — hala A t 1.711 16.778 1.694 16.852 1.769 16.849 104 100 103 '100 Elektrol. Al — hala B t 2.115 20.735 2.119 20.898 2.164 21.180 102 101 102 102 Anodna masa t 140 21.174 188 20.358 159 21.260 85 104 114 100 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA E aluminij t 310 2.450 232 2.800 301 2.455 130 88 97 100 Al formati (T in H) t 2.800 19.026 1.908 18.638 2.635 19.230 138 103 94 101 Al zlitine — gnetne t 230 4.805 716 6.420 256 4.930 36 77 111 103 — livarske t 500 11.950 1.129 10.556 603 11.644 53 110 121 97 Predzlitine — dom. poraba t 40 803 77 733 35 674 45 87 88 84 — prodaja t — 10 — 67 18 37 — 55 — 370 Drogi za kline t 9 94 3 122 16 80 533 66 178 85 LIVARNA SKUPAJ t 3.889 39.138 4.065 39.376 3.864 39.050 95 99 99 100 Pretapljaoje Al t 59 612 — 482 49 438 — 91 83 72 II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA Proizvod / surovine Pian DOSEŽENO INDEKS mere 1981 X I.-X. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 — Boksit t * 2,520 2,380 2,528 94 100 — Na hidroksid t * 0,09180 0,08940 0,09404 97 102 — Para t 4,450 4,05717 4,28767 91 96 — El. energija kWh 340,673 313,770 330,137 92 97 — Žgano apno t 0,0488 0,01107 0,02924 23 60 Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo t 0,12073 0,11777 0,12106 98 100 -— Para t 0,04289 0,04069 0,04604 95 107 — Al fluorid t 0,00026 0,000203 0,000142 78 55 — El. energija kWh 40,0128 27,93349 30,48342 70 76 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A — Glinica t 1,920 1,92003 1,91995 100 100 — Anodna masa t 0,580 0,56474 0,56967 97 98 — Kriolit t 0,035 0,03168 0,03382 91 97 — Al fluorid t 1 0,035 0,04445 0,04138 127 118 —-El. energija kWh 17,929 17,409 18,069 97 101 Elektrolit. Al — hala B — Glinica t 1,920 1,91988 1,91992 100 100 — Anodna masa t 0,570 0,56999 0,55041 100 97 — Kriolit t 0,035 0,03487 0,03549 100 101 — Al fluorid t 0,035 0,03365 0,03395 96 97 —- El. energija kWh 17,357 17,226 17,207 99 99 Anodna masa — Petrolkoks t 0,67165 0,66323 0,63642 99 95 — Katranska smola t 0,338015 0,34643 0,31753 102 94 — El .energija kWh 145 261 137 180 94 — Mazut t 0,0048 — 0,002804 — 58 TOZD Tovarna glinice V mesecu oktobru smo proizvedli 9. 813 ton Al hidrata AI203 kar je 141 ton več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 101) in 450 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 105). Proizvodnja kaloinirane glinice je 9.832 ton in je v primerjavi z načrtovano večja za 932 ton (indeks 110). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica In prodani hidrat) je v TOZD odvisna od trenutnih možnosti prodaje, tako smo v obdobju I—X proizvedli 87.970 ton kaloinirane glinice (indeks 101) in 4.016 ton Al hidrata (indeks 95). Skupna proizvodnja znaša 91.986 ton in je za346 ton večja od planirane (indeks 100). Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata AI203 v obdobju I—X večja poraba Na hidroksida za 2 %, poraba boksita je enaka 100 %, pare je porabljeno 96 %, električne energije 97 % in žganega apna samo 60 %. Pri proizvodnji kaloinirane glinice smo v času od januarja do oktobra presegli samo porabo pare (indeks 107), tekočega goriva je porabljeno 100 %. Poraba ostalih surovin je manjša od predvidene pni Al fluoridu za 45 % in el. energiji za 24 %. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v oktobru proizvedli 1.769 ton elektrolitskega Al, kar je 58 ton več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 103) in 75 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 104). V elektrolizi B smo proizvedli 2.164 ton elektrolitskega Al, kar je 49 ton več kot v letnem planu poslovanja (indeks 102) in 45 ton več kot isti mesec preteklega leta indeks 102). Proizvodni rezultat obeh elektroliz je v mesecu oktobru 3.933 ton in je višji za 107 ton od predvidenega v letnem planu poslovanja (indeks 103). Proizvodnja elektrolize A in B znaša v obdobju I—X 38.029 ton in presega plan za 516 ton (indeks 101). Poraba surovin v hali A je v obdobju I—X večja od planirane pri Al fluoridu (indeks 118) in električni energiji (indeks 101). Poraba glinice je enaka planirani, anodne mase je porabljeno 98 %, kriolita pa 97 %. Odstopanja oz. prekoračitve so tudi v hali B pri kriolitu (indeks 101), poraba glinice je enaka planirani, anodne mase je porabljeno 97 %, Al formata tudi 97 %, električne energije pa 99 %. Proizvodnja anodne mase je v oktobru samo 159 ton, zaradi generalnega remonta, ki je trajal od 3. 10. do 31. 10. 1981. Mesečna proizvodnja je za 19 ton večja od planirane (indeks 114) in 29 ton manjša kot isti mesec preteklega leta (indeks 85). Kumulativna proizvodnja je 21.260 ton in je za 86 ton večja od planirane v letnem planu poslovanja (indeks 100). Pri proizvodnji anodne mase je v obdobju januar—oktober porabljeno 95 % petrolkoksa, 94 % katranske smole, 94 % električne energije in 58 % mazuta. TOZD Predelava aluminija V livarni smo v oktobru proizvedli 3.864 ton različnih livarni-ških proizvodov, kar je 25 ton manj kot smo planirali oz. 1 %. V primerjavi z istim mesecem (Nadaljevanje na 12. srani) aluminij n Zimski šport in rekreacija Z vsakim dnem vse bolj diši po snegu in je »smučarska sezona« pred nami. Za vse tiste, ki se pripravljajo na rekreativno smučanje — pred prvimi koraki s smučmi storite čim več za svojo splošno telesno pripravljenost. Vzdržljivost utrjuje vsakršno gibanje, od hoje, teka, planinarjenja, kolesarjenja, plavanja in podobno. Smučanje je šport, kjer morajo biti dobro razvite vse mišice. Organizirane kondicijske priprave za novo smučarsko sezono vodijo dvakrat tedensko v smučarskem klubu Branik v Mariboru. Starostnih omejitev ni! Člani imajo različne ugodnosti na primer: 10% popust pri nakupu smučarske opreme in pri tečajih smučarske šole na Pohorju, brezplačno montažo vezi, cenejšo pripravo smuči v delavnici smučarske šole na Pohorju .itd. Dolgoletni zdravnik Gorske reševalne službe dr. Evgen Vavken je napisal nekaj pravil za smučanje: — če nimate potrebne telesne kondicije, potem bodite na smučanju čim bolj zmerni — nobenega pretiravanja. — svoje smučarsko znanje primerjajte z zahtevnostjo smučišča. — nikar z mrzlim in prezeblim telesom v najhujšo strmino. Nekaj kratkih vaj, počepov in telo se bo ogrelo, — ne divjajte! Prav pri trčenjih so smučarske poškodbe najhujše. Na smučišču mora imeti prednost tisti, ki slabše smuča in ki je najnižje na smučišču, — brž ko ste začutili utrujenost, si nemudoma privoščite počitek. Za manj telesno utrjene, naj bo počitek daljši. Na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, je smučarjem na voljo kar 53 km prog. Proge se delijo po zahtevnosti ter je 23 km zelo lahkih prog, 14 km lahkih, 12 km srednje težkih in 4 km težkih prog. V tej sezoni se ne obetajo Pohorju bistvene novosti v ponudbi. V Certusu so se odločili, da smučarjem ponudijo kar največ v okviru danih možnosti. Na nekaterih mestih bodo postavili kioske, v katerih bo mogoče kupiti tople napitke in manjše obroke hrane (na Arehu pri Cojzarici, pri hotelu Areh, pri Bellevueju, pri hotelu Habakuk in če bo potrebno pri vlečnici Kekec). Če bo dovolj zanimanja bodo uvedli posebni smučarski avtobus. V letošnji sezoni bodo cene vlečnih naprav na Pohorju nekoliko višje. Certus in Pohorska vzpenjača pa sta poskrbela še za nekaj novosti. Tako bo moč kupiti tudi vozovnici, ki bodo veljale pet, sedem, deset ali štirinajst dni. Cene so naslednje: poldnevna vozovnica din — odrasli 150.— — mladina do 14 let 100.— celodnevna vozovnica din — odrasli 200.— — mladina do 14 let 150.— — petdnevna vozovnica (od ponedeljka do petka) 500.— — tedenska vozovnica 850.— — desetdnevna 1.200.— štirinajstdnevna 1.450.— celoletna vozovnica din — odrasli 3.000.— —• dijaki in študenti 2.500.— — mladina do 14 let 2.000.— Za letošnjo sezono napovedujemo mnoge urejene tekaške proge v Sloveniji. Očitno se v smučarskih središčih vse bolj zavedajo pomena teka na smučeh (med ostalim ekonomskega). V Porentovem domu na Krajnski gori bo za goste organizirana tudi redna šola teka na smučeh z urejenimi tekaškimi progami, »učence« pa bodo učili naši nekdanji najboljši reprezentanti. Tudi na Pohorju ali v ostalih središčih bodo urejene tekaške proge. Letos bo mogoče pripeti tekalne smuči že pri zgornji postaji Pohorske vzpenjače, saj je ta delovna organizacija uredila novo traso do Areha, ki je dolga sedem kilometrov. Zdaj pa nekaj ponudb od potovalnih agencij za zimski oddih, CERTUS: Mariborsko Pohorje, Rogla, Bled, Pokljuka, Bovec, Zlatibor — sedemdnevni paket brez žičnice od 3.200.— do 5.750.-— dinarjev. AVIO TOURS: Smučanje v zimskih počitnicah (in ostalih mesecih) ROGLA (hoteh Planja, Rogla, hotel Dobrava, Zreče), sedemdnevni penzioni od 4.250.— din. TTG vas vabi za 29. november: POREČ 4-dnevni aranžman v hotelu Parentium 1.860.— dinarjev MEDULIN 3-dnevni aranžman v hotelu Brioni 1.175.— dinarjev 3-dnevni aranžman v hotelu Belvedere 945.— dinarjev PORTOROŽ 3-dnevni aranžman v hotelu Palače 1.645.— dinarjev Piršev dom 3-dnevni aranžman 975.— dinarjev XXX Izgradnja Štuhčevega doma pri Treh kraljih na Pohorju se bliža h koncu. Uradna primopredaja bo 8. januarja 1982. Naša DO razpolaga s tremi sobami (1/4 in 2/2 sobe). Vsaka soba ima lastno mini kuhinjo in kopalnico. V starem delu doma je kuhinja. Cene obrokov so naslednje: predvidene cene sedanje v zimski cene sezoni 81 /82 enolončnica 50,— 60,— zajtrk 40,— 50.— kosilo 100 — 130,— večerja polni 80,— 100,— penzion 280,— 350.— Mogoča so manjša odstopanja pri cenah, ker še uradno niso potrjene in jih objavljamo kot orientacijo. Urejuje tudi samopostrežni prostor za smučarske potrebščine v spodnjem delu prizidka. Letos prvič organiziramo za naše delavce zimski oddih v Štuhčevem domu pri Treh kraljih. V našem pravilniku o koriščenju počitniških kapacitet še nimamo vključenega koriščenja teh kapacitet po TOZD in zaradi tega predlagam za letošnjo leto razpored po spodnji tabeli: Kapacitete se koristijo v izmenah po 7 dni. V primeru, da TOZD oz. DSSS v danem terminu ne koristi svoje kapacitete, prosto sobo lako koristi tisti prajavljeni delavec, ki ima najboljše pogoje, glede na pravilnik o koriščenju počitniških kapacitet. O navedenem predlogu bo razpravljal delavski svet TGA. Dejanski stroški v domu nam še niso znani in zaradi tega predlagamo enako ceno za prenočišče kot v ostalih naših počitniških kapacitetah, to je 40.— din po ležišču. Seveda bo o tej ceni še razpravljal odbor za gospodarjenje TGA. Prijave za koriščenje teh kapacitet boste lahko izpolnili že v decembru, vsak torek in četrtek v prostorih sindikata TGA od 7 do 10 ure. Želim vam čim več veselja na snegu! Antonija Krajnc TOZD JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL 14. 21. 28. 5. 12. 19. 26. 5. 12. 19. 26. 2. 9. 16. 23. 30. GLINICA XXXX XX XX XXXX XX XX PROIZVODNJA XX XXXX XX XX XXXX XX PREDELAVA XX XX XXXX XX XX XXXX LLBK XXXX XX XX XXXX XX XX VZDRŽEVANJE XX XXXX XX XX XXXX XX PROMET XX XX XXXX XX XX XXXX KK XXXX XX XX XXXX XX XX DS SS XX XXXX XX XX XXXX XX xxxx = štiriposteljna soba xx = dvoposteljna soba Tekmovanje v streljanju (Nadaljevanje z 11. strani) preteklega leta pa smo proizvedli 201 tono manj livamiških proizvodov (indeks 95). Proizvodni program odstopa od planiranega v obdobju I—X pri proizvodnji Al formatov (indeks 101), gnetnih zlitinah (indeks 103) in predzlitinah za prodajo. Proizvodnja E aluminija je dosežena 100 %, livarskih zlitin 97 %, predzlitin za domačo porabo pa 84 %. Skupna proizvodnja livarne znaša v obdobju januar—oktober 39.050 ton in je manjša za 88 ton od planirane (indeks 100) in 326 ton od istega obdobja lanskega leta (indeks 99). V soboto, 7. 11. 1981 so se na tradicionalnem strelskem tekmovanju v počastitev tovarniškega praznika na strelišču v Kidričevem pomerile strelske ekipe iz večih podjetij Ptuja, miličniki, pripadniki JLA in strelci društva invalidov iz Ptuja. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je po hudem jutranjem mrazu začelo tudi snežiti. Tekmovanje je kljub temu potekalo normalno. Zakurili smo si majhen taborni ogenj, kjer smo si lahko segreli premrzle ude. Po končanem tekmovanju smo se zbrali v jedilnici ODP na razglasitvi rezultatov: Ekipna uvrstitev: 1. TGA 2. AGIS 3. GRADNJE Ptuj 4. ŽELEZNIČAR 5. Odd. MILICE Kidr. 736 krogov 6. JLA Ptuj 721 krogov Posamezni rezultati: 1. Ludvik Pašjad TGA 178 2. Zvonko Hajduk AGIS 176 3. Franc Simonič AGIS 172 4. Miran Ivanuša GRADNJE 171 5. Franc BEDRAČ AGIS 170 Prvo uvrščena ekipa je sprejela pokal v trajno last, ostalim ekipam so bile podeljene diplome, enako prvim trem posameznikom. AP 849 krogov 844 krogov 779 krogov 752 krogov aluminij 12 Izdala delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Janez Bedrač — predsednik, Franc Vreže, Lili Hojnik, Pavla Metličar, Viktorija Petauer, Ivan Obran, Anton Zadravec, Franc Selinšek, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbier, dipl. ing. — Tiska in tehnično urejuje: Ptujska tiskarna, Ptuj — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3.000 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/172 z dne 24. oktobra 1975.