P.b.b.
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl
LETO XV./ŠTEVILKA 14	CELOVEC, DNE 8. APRILA 1965	CENA 2.— ŠILINGA
Boj za jugovzhodno Azijo
Japonski sc je v drugi svetovni vojni leta 1941 in 1942 z naglim vojaškim pohodom posrečilo zasesti brez posebnega odpora Francosko Indokino, del angleške Burme, večji del Holandske, Indonezije, Malajo s Singapurjem, ,,azijskim Gibraltarjem”, in pritisniti na vrata Avstralije. Ko so združene zavezniške sile začele stiskati Japonsko in je la pod strahotnim učinkom ameriške atomske bombe na Hirošimo in Nagasaki položila orožje in se predala na milost in nemilost zmagovalcem, so evropske kolonialne sile skušale obnoviti svojo oblast nad svojim nekdanjim kolonialnim ozemljem v jugovzhodni Aziji. Zaradi porazov, ki so jih doživele njihove sile v spopadu z japonskimi v začetku vojne v Azji, je vera v njihovo nepremagljivost padla, prebujajoči se nacionalizem, ponekod podpihovan od komunističnih agentov, je obnovo kolonialne oblasti zavračal in zahteval neodvisnost.
Velika Britanija je kmalu spoznala, da se novemu toku ne bo mogla uspešno upirati in je dala svobodo „Indijskemu cesarstvu”, Burmi in Cejlonu, Nizozemska se je branila in skušala ohraniti oblast nad Indonezijo, pa morala na ameriški pritisk končno tej priznati neodvisnost Nadalje se je upirala Francija.
V tem je dotlej nemočno Kitajsko komunizem organiziral v trdno diktaturo, ki je v korejski vojni pokazala, da je sposobna kljubovati uspešno tudi mogočni Ameriki. Politično praznino, ki je nastala v jugovzhodni Aziji s porazom evropskih kolonialnih sil in nato s porazom Japonske je z azijske celine na ven začela izpolnjevati rdeča Kitajska, z morja pa Amerika, nesporno do one dobe prva vojaška, gospodarska in politična sila sveta.
Amerika je leta 1950 nastopila naglo in odločno v Koreji, ko je komunistični blok preskušal njeno voljo braniti svobodni svet. Napadalce je pognala nazaj na njihove izhodne položaje, nato pa sklenila t- njuni premirje. Ti so smatrali to za svojo zmago, kajti dejansko so obdržali vse, kar so imeli, in za njihov napad jim ni bilo treba plačati previsoke kazni. V ameriški popustljivosti so videli ameriško slabost, ki so se jo odločili izrabiti, kjer se bo priložnost le jxmudila.
Kitajci so začeli na debelo podpirati komunistično Osvobodilno fronto v Francoski Indokim. Francija se je v stiski obrnila za pomoč na svoji zaveznici Ameriko in Anglijo. Amerika ji je pomagala finančno in z vojnimi potrebščinami in bila pripravljena, ko je bilo očitno, da Francozi sami ne morejo preprečiti komunistične zmage, poseči v Indokino tudi vojaško, če bi se za to odločila tudi Velika Britanija. Churchill je začkvni načrt teda-'•jega državnega tajnika Dullesa zavrnil. Francozom ni ostalo drugega, kot se pogoditi s komunističnimi uporniki in njihovimi podporniki ter se umakniti iz Indokine. V Ženevi je bil sklenjen julija '954 dogovor o novi ureditvi Indokine. Razdeljena je bila v štiri neodvisne države: Kambodžo, Laos, Južni in Severni Vietnam. Te naj bi ostale nevtralne.
Dogovora se praktično ni držala nobena stran, čeprav so ga po vsem sodeč komunisti začeli prvi očitno kršiti. V Severnem Vietnamu so uvedli trdo komunistično diktaturo, iz Južnega Vietnama in iz Laosa pa so potegnili le del svojih oboroženih oddelkov, drugim pa so naročili, naj poskrijejo svoje orožje in se potuhnejo kot mirni prebivalci. Komaj je bil komunistični režim v Severnem Vietnamu za silo utrjen, že je začel organizirati upor proti zakonitim vladam Južnega Vietnama in Laosa.
Združene države so bile edina sila, ki je bila sposobna in voljna zastaviti pot komunistični napadalnosti v jugovzhodni Aziji, kot jo je preje z Organiziranjem NATO ustanovila v Evropi Združene države so najprej začele nuditi pomoč protikomunističnim beguncem iz Severnega Vietnama, ki so hoteli v svobodo na jugu. Nato so finančno •n vojaško podpirali Južni Vietnam pod vlado ^.go Dinh Diema. Temu je v kratki dobi uspelo napraviti za silo red v Južnem Vietnamu, poslati cesarja iz dežele in uvesti republiko. Izglodalo je, da se bodo razmere v novi republiki postonno ustalile. To seveda ni šlo v račun komunističnemu žševememu Vietnamu. Organiziral je Osvobodilno
Berlin začasno zaprt
Reaktivni lovci tipa „MIG“ motijo letalski promet
Komunistična Vzhodna Nemčija je v ponedeljek začasno zaprla vsak promet na avtocesti, ki pelje iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin. Zapora se je začela brez vsakega naznanila ob .pol desetih dopoldne in je trajala nepretrgoma do 13. ure. Tako je Zahodni Berlin zopet postal središče zanimanja svetovne politike. Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija so takoj po zapori sklepale o proti-merah. Opazovalci so prepričani, da gre pri tej zapori samo za oviranje vzhodnonemških oblasti proti zasedanju Bundestaga, ki se je začelo v sredo v Zahodnem Berlinu.
Trije zahodno-berlinski .poveljniki so o-stro protestirali proti zapori. Vzhodnonemška tiskovna agencija AND je objavila, da smejo poslanci Bundestaga prestopiti Vzhodni Berlin samo .pod pogojem, če podpišejo na conski meji izjavo, po kateri se odrekajo ,,revansistični po'li,tiki“ Bonna.
Istočasno so čakale na obeh preglednih točkah avtoceste Helmstedt—Berlin kilometer dolge avtokolone na odpravo. Napetost je dosegla svoj višek, ko se je zvedelo, da namerava nek ameriški vojaški konvoj s silo priti v Berlin. Ker pa so oblasti Vzhodne Nemčije ukiniile zaporo že ob 13. uri, ni prišlo do tega.
Na obeh preglednih postajah Marienborn in Neubabelsberg se je pričelo v ponedeljek zjutraj s strašnimi zamudami. Vzhodnonemški organi so namenoma prav po.časi odpravljali in pregledovali avtomobile. Obi-
čajno so odpravili v eni minuti do 600 avtomobilov, v ponedeljek zjutraj pa so rabili odpravni organi za sedem avtomobilov celo uro. Zgodilo se je celo, da organi niso odpravljali čakajočih avtomobilov, kot da jih vdbče ne bi bilo.
Vzhodnonemške oblasti so utemeljevale, da so zaprle meje zaradi sovjetsko-vzhodno-nemških manevrov na področju avtoceste v Berliin. Tudi letalski promet v in iz Zahodnega Berlina je oviran. Vzhodna Nemčija je javila, da bodo v času manevrov njih letala krožila v višini 1500 in 3000 metrov. Zahodne letalske družbe so zato naprosile, da bi njih potniška letala letela nad omenjeno višino. Ameriške radarske naprave so zaznale v zračnem prostoru reaktivne lovce „MIG“. Neki reaktivni lovec je letel samo par sto metrov nad letališčem v francoskem delu mesta Berlina. Neki zapadni poročevalec je izjavil potem, da pomeni to pravo
OBJAVA
V	soboto, 10. aprila 1965 bo na Državni gimnaziji za Slovence „Dan staršev". Vsi profesorji bodo v času od 13. do 16. ure na razpolago.
Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 10. julija 1965. Ustne in pismene prijave so vsak čas možne.
Ravnateljstvo
•kršitev mednarodnih letalskih varnostnih določb.
Tudi ladijski tovorni promet v Zahodni Berlin so zaprli. Ta zapora pa bo trajala do petka opolnoči.
V	torek so vzhodnonemške oblasti zopet zaprle avtocesto Helmstedt—Zahodni Berlin. Zapora je trajala od 9. do 13. ure. Tudi neko sovjetsko reaktivno letalo je tega dne preletavalo Zahodni Berlin. Nad letališčem Tempelhof je letelo samo v višini 150 metrov in s tem kršilo mednarodne določbe za zračni promet. Razen tega vmesnega dogodka se je vršil letalski promet iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin neovirano. Pa tudi železniški promet se vrši neovirano.
Predlogi za mir v Vietnamu
Ves svet je v skrbeh zaradi dogodkov na Daljnem Vzhodu v Viefnamu. Ker velike države nočejo nič storiti v prid miru v Vietnamu, ‘so te dni storile prvi 'korak v tej smeri nevezane države. Šestnajst teh nevezanih dežel je stopilo na plan z mirovnim pozivom. Ta mirovni poziv so izdelale nevezane dežele na neki konferenci sredi marca v Beogradu. Minuli teden pa so ta
Federalistična unija evropskih manjšin Narodnemu svetu koroških Slovencev
V zvezi z volitvami v koroški deželni zbor je izrazil generalni tajnik Federalistične unije evropskih manjšin Povl Skade-igard odboru Narodnega sveta iskrene čestitke. Iz pisma je razvidno, kakšnega pomena je bil samostojen nastop koroških Slovencev pri deželnozborsfcih volitvah. Čestitke zastopstva evropskih manjšin smatramo tudi kot veliko priznanje zadržanju naših volilcev ter ga vsled tega dobesedno objavljamo:	*
„Sehr geehrte Herren!
Es liegt mir am Herzen, Sie zum Wahl-ergebnis bei der soeben erfolgten Land-tagswahl in Karnten aufrichtig zu begliick-wiinschen. Ein Stimmergebnis von 4272 Stimmen ist unter den aktuellen Umstan-den, wo die beiden groBen osterreichischen Parteien mit ali ihren Mitteln um die Macht kampfen und wo lokale nationalisti-sche Krafte (ich denke an den Kreis um den „Siidpress“) oft so iiloyal und hetze-
fronto, ki je začela boj proti zakoniti vladi Južnega Vietnama. Z njegovo obsežno in stalno podporo se je Osvobodilni fronti posrečilo dobiti pod svoj vpliv precejšen del podeželja.
Ameriški vojaški in drugi svetovalci v Laosu in Južnem Vietnamu položaju niso bili kos. Ta se je bolj in bolj slabšal. Predsednik Kennedy je odločil, da se v „džupglah Laosa ne izplača boriti” in je sklenil leta 1962 dogovor o „nevtralizaciji” Laosa. Na osnovi tega dogovora so postali komunisti postopno gospodarji dveh tretjin Laosa. S tem so izboljšali tudi svoje zveze med Severnim in Južnim Vietnamom ter razširili boj proti vladi Južnega Vietnama. Predsednik Kennedy se je odločil za obsežno ameriško pomoč Južnemu Vietnamu in zatrjeval, da se bo tam odločno uprl komunističnemu poskusu dobiti deželo pod svojo oblast. To zatrjuje sedaj tudi predsednik Johnson. Bombardiranja vojaških oporišč v Severnem Vietnamu naj bi
risch das bodenstandige Slowenentum be-kampfen, meines Erachtens sehr zufrie-denstellend. Wenn auch in Betracht genom-men wird, daB die slovvenische Bewegung in Karnten organisatorisch geteilt ist und aus diesem Grund teilweise slovvenische Stimmen einer nicht-slowenischen Partei zukommen lieB, finde ich das erreichte Er-gebnis sehr beruhigend.
In den Kreisen der FUEV sind wir im-mer froh, vvenn eine nationale Minderheit ihre Lebenskraft auch mit staatsrechtlichen Mitteln bevveist. Ich bin uberzeugt, auch im Namen des Prasidenten der FUEV er-klaren zu diirfen, daB Sie mit dem Einsatz der Karntner VVahlgemeinschaft der euro-paischen Minderheitensache einen sehr gu-ten Dienst geleistet haben. Mit dem Aus-druck meiner vorziiglichen Hochachtung bin ich mit herzlichen GriiBen
Ihr
Povl Skadegard,
Generalsekretar."
bila dokaz odločne volje Amerike prisiliti Severni Vietnam, da bo končal svoj napad na Južni Vietnam.
Del ameriške dejavnosti in članov Kongresa se iz strahu pred večjim spopadom boji vsakega odločilnega nastopa proti Severnemu Vietnamu. Ta bi lahko privedel do kitajskega in celo ruskega posega v vojno. Pri tem je očitno, da Rusija kot država v Vietnamu nima posebnih interesov, če bi jih tam Kitajska dobila po prstih, bi ji celo dobro delo. Kot vodnica svetovnega komunizma, za kateri položaj se Sovjetska zveza prepira sedaj s Kitajsko, mora seveda braniti ,,napadeno članico socialističnega bloka”.
Komunizem po vsem svetu, v Aziji pa še posebej, upošteva le odločnost in moč. Popustljivost diktatorjem in diktaturam ter umikanje pred njimi se ni nikdar obneslo, to dokazuje posebno lepo zgodovina zadnjih 30 let.
.poziv poslale državam: Združenim ameriškim državam, Sovjetski! zvezi, Veliki Britaniji, Franciji, Rdeči Kitajski, Poljski, Kanadi, Severnemu in Južnemu Vietnamu in Vietkong gveriJcem.
Čeprav vsebina predlogov tega mi zmama, sodijo, da nima preveč dzgledov za uresničitev. Združehe države so že večkrat daile razumeti, da se prej ni možno raizgo var jati, dokler komuni stični napad v Južnem Vietnamu ne preneha.
Na drugi 'Strani pa 'tudi Rdeča Kitajska noče nič vedeti o mirovnih pogajanjih, dokler se ameriške vojaške sile ne umaknejo iz Južnega Vietnama. V tej zvezi je omeniti, da .se Indonezija tega mirovnega poziva ni udeležila, čeprav se sicer še zmerom označuje kot nevezana država.
Deželni zbor se bo sestal v ponedeljek
Dne 5. aprila sta se zedinili obe glavni stranki SPOe in OeVP v deželi glede razdelitve referatov v deželni vladi. Kot v zadnjih letih, bo tudi za naprej obdržala OeVP referat za gradnjo cest im kmetijstvo. Stranko bosta tudi v bodoče zastopala v vladi namestnik deželnega glavarja inž. Truppe ter deželni svetnik Herbert Bacher. Na podlagi doseženega sporazuma med SPOe dn OeVP bo sklican za prihodnji .ponedeljek koroški deželni zbor, na katerem bc izvoljen po predlogu socialistične stranke za deželnega glavarja Hans Sima.
Volitve na Predariskem in Nižieavstrijskem
V nedeljo, dne 4. prila 1.1., so bile občinske volitve na Predariskem in v Nižji Avstriji. Medtem, ko je ostalo razmerje med obema glavnima strankama na Nižjem Avstrijskem skoro enako, je socialistična stranka utrpela na Predariskem težke izgu-bu. Temu se ne čudimo, kajti znano je, da se je prometni minister Probst Predarlča-nom zelo zameril. NI bil namreč pripravljen 'imenovati novo ladjo na Bodenskem jezeru „VorarIberg“. Na račun socialistov je močno napredovala Avstrijska ljudska stranka. Dobila je 85 mandatov več, kot pri zadnjih občinskih volitvah. Socialisti so nazadovali za 21 mandatov, FPOe pa 5 mandatov. Še večji .poraz pa je doživela stranka svobodnjakov na Nižjem Avstrijskem.
Politični teden
Po svetu ...
NASERJEVA PODPORA IRAKU
V Iraku že dalj časa vre. Kurdska plemena se stalno upirajo iraški vladi, ki zahtevajo svojo avtonomijo. To pa seveda slabi vladno moč. Ker pa se zdi, da je iraški problem egiptovskemu predsedniku Naserju zelo važna zadeva za njegovo državo, že dalje časa pošilja iraškemu predsedniku Arefu vojaško pomoč Pred par tedni je poslal Naser v Irak egiptovske čete, 14.000 vojakov. Pretekli teden pa je prišlo tja še nadalijraih 6000 mož. Tako ima sedaj iraški predsednik Aref na razpolago močno egiptovsko vojaško podporo, ki nai bi mu stala pri morebitnih notranjih težavah na razpolago.
Predsednik Naser namreč smatra iraško vprašanje za silino važno politično zadevo, kajti sicer se ne bi odločil za tako drago in z vojaške -strani nevarno dejanje. Naser ima tretjino egiptovske vojske tudi že v Jemenu.
Razlogi, da je moral Naser zopet poslati v Irak svoje vojaške enote, pričajo, da je položaj iraškega predsednika Arefa precej omajan ih oslabljen. Na drugi strani pa se mu kurdska plemena stalno upiralo, ker hočejo svojo avtonomijo, dočlm jim to osrednja vlada v Bagdadu odreka.
mesta ubila 21 in ranila okrog 183 ljudi. Od Američanov sta bila ubita dva, več pa je bilo ranjenih. Po zatrdilih iz VVashing-tona je eksplozija bombe povzročila veliko materialno škodo.
Ameriški krogi izražajo vznemirjenje in so presenečeni zaradi eksplozije prea vede-posLainlčtvcm, ki je bilo izredno dobro zastraženo, saj so računali na nekaj podobnega. Zato ocenjujejo ta dogodek tudi kot udarec ameriškemu prestižu v Južnem Vietnamu.
Kmalu po tem bombnem napadu gverilcev so Amerikanci prešli v veliki napad na severu in jugu Vietnama. Tako je vzplamtela verna na vseh frontah Vietnama. Medtem ko je več kot 100 ameriških in južno-. vietnamskih letal bombardiralo Severni Vietnam, so druga ameriška letala napadala položaje gverilcev v Južnem Vietnamu z nepalskimi 'bcimibami. Končno so napadli Amerikanci tudi s helikopterji ozemlje, ki ga držijo v rokah komunistični gverilci v Južnem Vietnamu.
V Saiigcnu samem pa so se vršile zaradi bombnega napada gverilcev močne demonstracije meščanov, ibi so zahtevali, da naj se Američani sedaj maščujejo za žrtve, ki so padle v zvezi z bombnim napadom na ameriško velepoisilahištvo.
Kitajci pa označujejo bombni napad na ameriško veleposlaništvo kot razveseljivo novico za ves revolucionarni svet. V sporočilu, ki -ga je izdal pekinški ljudski časopis, je rečeno, da se je lotila zmeda vseh velikih in malih poglavarjev v Wash:ngtomu.
Za vojaške operacije, ki so jih izvedli Amerikanci v zadnjih dneh preteklega tedna na celem ozemlju Vietnama, so spravili v dejavnost preko 200 letal in 25 helikopterjev. Pri teh letalskih napadih so imeli Amerikanci, posebno kar se tiče heliikoip-iterjev, precejšnje izgube: sestreljena sta bila dva helikopterja, dva Amerikanca sta bila ubita, vsi ostali helikopterji pa so bili poškodovani. Izmed 'napadalnih leta! pa je bilo po ameriških vestih uničeno samo eno njihovo letalo, medtem ko pravijo Scverno-vietnamoi, da so sestrelili 12 ameriških letal.
Letalski napadi ameriških bombiTkov in lovcev so bili zopet naperjeni proti radarskim napravam v Severnem Vietnamu. Dva cilja sita billa tudi na otokih v kitajskem morju. Pri letalskem napadu z napalskimi bombami na vietkonško oporišče v Južnem Vietnamu so ameriška letala zanetila 80 'kvadratnih kilometrov veliko področje. Na tem področju je bil v tistem času baje cel pollk gverilcev.
Ameriški uradni krogi so zatrdili, da ti letalski napadi niso bili v nobeni zvezi s silovitim bombnim napadom na ameriško veleposlaništvo.
in pri nas v Avstriji
Aref hoče namreč sedaj spomladi preiti v glavni .napad proti Kurdom, da bi j.h tako prisilil, da bi se odrekli svoji avtonomiji. Zato pa je v tem slučaju nujno, da :ma zaščiten hrbet pri tej vojaški dejavnosti. To zaščito mu more pa nuditi samo Naser.
Šele pred nekaj dnevi je prišlo pri jezu Darbandy-Khan, v bližini Suleimanie do ostrih spopadov med Kurdi in vladnimi četami, pri katerih je bil del vladnih čet popolnoma poražen. Sovjetska zveza je poslala iraški vladi v ta namen več reaktivnih 'bombnikov tipa „MIG“ in veliko množino municije.
V	političnih krogih je sprožila veliko zanimanje izjava ameriškega obrambnega ministra Mc Namare. Mc Namara je namreč podal v izjavi osnovne smernice amerikan-ske politike na Daljnem vzhodu. Ameriški zunanji minister je dejal, da želi njegova država, da bi mirnim potom rešili izraelsko vprašanje, dalje da bi pomiril arabski prostor in da bi dobile manjšine na tem življenjskem prostoru njih zahtevane pravice, predvsem kurdska manjšina.
CU EN LAJ POTUJE
Kitajski ministrski predsednik Cu En Lai, ki se je udeležil pogreba umrlega državnega poglavarja Georhgia Deja, je prispel prejšnji teden na tajne pogovore v Albanijo.
Razširitev Cu En Laijevega potovanja — prvotno je nameraval takoj po pogrebu romunskega predsednika oditi domov — najprej v Albanijo, nato pa v Alžirijo, je vzbudilo v političnih krogih živahno razpravljanje. Temu potovanju pripisujejo opazovalci celo močan politični pomen.
Kitajski ministrski predsednik Cu En Lai je izjavil v nekem govoru v glavnem albanskem mestu Tirani, ki ga je objavila tudi albanska tiskovna agencija, da je v bistvu sedaj stvar vseh narodov, da bi že enkrat spravili pod streho mirovno pogodbo z Nemčijo.. »Popolna neodvisnost" pa mora biti zagotovljena. Rdeča Kitajska pa seveda razume pod to besedo Nemčijo, ki naj bi bila pod komunističnim vodstvom. V nadaljevanju svojega govora je kitajski ministrski predsednik Cu En Lai hvalil junaški boj vietnamskega ljudstva in je hkrati tudi zagotovil vso pomoč Kitajske Vietnamu.
Tako po Obisku v Albaniji je Cu En Lai odletel v Alžirijo. Tu se je sestal z alžirskim ministrskim predsednikom Ben Belo. Tu sta oba državnika razpravljala posebno o predstoječi konferenci afro-azijskih držav, ki bo junija in julija letos v glavnem mestu Alžiru. Cu En Lai bo na sestanku — tako menijo politični opazovalci — sprožil verjetno tudi vprašanje Vietnama, kjer naj bi nastopili skupno z drugobarvnimi ljudstvi.
V	VIETNAMU VOJNA NA VSEH
FRONTAH
Vietkong gverilci .so pretekli teden zadali močan udarec Američanom. Pred ameriškim 'veleposlaništvom v Saigonu je eksplodirala bomba, ki je po' vesteh iz tega
KAM PLOVEMO...?
2e zadnjič smo v našem listu poročali o vse obsodbe vrednem obnašanju in delovanju vseučitiškega profesorja dr. Tarasa Bo-.rodajkewycza na Dunaju, ki poučuje na tamkajšnji trgovinski visoki šoli gospodarsko in socialno zgodovino že od marca 1955 in zastruplja mladino s svojimi naus’ v nacističnem nedemokratičnem in antisemitskem (pretirasističnem) duhu.
Ker se je profesor dr. Borodajkewycz zdel nekaterim bistrovidnejšim organom sumljiv glede njegovih škodljivih naukov že pred nekaj leti, so mu nekoliko »pretipali obisti" v zadevi z njegovo preteklostjo. Cuj-te in strmite! Mož je bil že od 1. 1934 član avstrijske ilegalne NSDAP (v kateri je pozneje imel člansko številko 6,124.741), nadalje sodelavec v nacistični poročevalski službi in v SS-vamostnem oddelku itd. Zato je bil 1. 1945 (po osvoboditvi Avstrije) odstranjen z visoke šole kot profesor, čez nekaj časa ga je prevzela v službo sovjet-ska(!) zasedbena oblast, po katere naročilu je obdeloval vire za zgodovino carja Petra Velikega.
PREDAVANJA V NACISTIČNEM
DUHU — DEMONSTRACIJE
Ker je bilo slišati vedno več obtožb proti profesorju dr. Borodajkewyczu, je sam poslal svojemu pristojnemu rektorju vseučilišča nekako pojasnilno pismo. V njem pojasnjuje, da se v svojih predavanjih ne more ravnati po dnevnem mnenju ljudi; nadalje pravi, da on ni nikdar tajil s ve j e nacionalno socialistične preteklosti in O a človek ne more kar preko noči menjati svojega prepričanja. Nadalje je on mnenja, da spada trditev o eksistenci avstrijske narodnosti med najbolj nerazveseljive ostanke iz 1. 1945. Nadalje je tudi neonacistične in antisimitske (protijudovske) ideje neumorno širil; itd.
Ta svoja nedemokratična, protiavstrijska, velenemška in nacisitom prijazna 'naziranja pa je na žalost smel širiti tudi med svojimi slušatelji. Na ta način so seveda njegovi krivi nauki vedno bolj prodirali v širšo javnost, ki se je začela bolj temeljito zanimati za škodljivo delovanje tega moža. Vsa afera je prišla tudi pred parlament, kjer je nekaj poslancev zahtevalo od prosvetnega ministra, da mora čimprej uvesti disciplinski postopek proti dr. Borodajikewyczu.
Prav tako pa so njegovi avstrijsko in demokratično misleči slušatelji prišli do prepričanja, da ne morejo več poslušati tekih zmedenih in krivih naziranj, zato so pretekli teden (v sredo) organizirali protestne demonstracije proti njemu in zahtevali njegovo odstranitev s položaja univerzitetnega profesorja. Seveda pa kot 'nikjer tudi na tej visoki šoli ne manjka nacistično usmerjenih študentov (nekaj jih je naibrž že itak sam dr. Borodajkewycz »prevzgojil"), zato so sledile protidemonstracije, pri katerih je .prišlo v središču Dunaja (vprav
pred znanim hotelom Sacher) do hudih pretepov in je bilo nekaj oseb ranjenih, med njimi 67-letni upokojenec Ernest K.rchwe-ger zelo težko. Omenimo naj še, da so se demonstracij proti dr. Boirodajkewyczu udeležile tudi različne druge demokratsko usmerjene organizacije.
Njegovo odstranitev je zahteval tudi dunajski občinski svet in Bruno Marek, predsednik dunajskega deželnega zbora, je v znak proteste podal ostavko na svoj sedež v izpraševalni komisiji na omenjen: visoki šoli za svetovno trgovino. Prav tako odklonilno stališče proti škodljivemu delovanju dr. Borodajkewycza so zavzeli tudi skoraj vsi uglednejši avstrijski časopisi.
SMRTNA ŽRTEV DEMONSTRACIJ!
Z veliko ogorčenostjo je vsa dem-kratič-na in patriotska avstrijska javnost zvedela pretekli petek, da je gori omenjen: hudo ranjeni upokojenec Ernest Kirchweger podlegel dobljenim poškodbam. To je po letu 1945 (torej v drugi avstrijski republiki) prvi slučaj, da so politični oziroma sve-tovnonazomi prepiri in spopadi bil" neposredni vzrok smrti nedolžnega človeka. Ta teror in nasilje ceste z gnusom obsoja vsak pošteno misleč človek.
Posebno zaskrbljeno se sprašujejo ob tem tragičnem dogodku zlasti vsi starejši politiki in drugi, ki so doživeli nasilje ulice v času prve avstrijske republike. Med prvimi se je zelo odločno izjavi zvezni kancler dr. Klaus proti takim pojavom in je o-pomnil na obvezo', da je treba »odločno nastopiti proti vsakemu pojavu antisemitizma, bodisi skritemu ali pa javnemu". — Enako odločno stališče je zavzel tudi dr. Gorbach, bivši •kancler in OeVPkgndidat za prihodnje volitve za državnega predsednika. Med drugim je izjavil: »Moja generacija je novejšo zgodovino naše domovine 'bolj pretrpela kot pa doživela; zato se je iz tega naučila, da je treba velike vrednote .svobode, človečanske časti in enakopravnosti z vsemi sredstvi varovati! Protidemokratsike in pro-tisemitske sile na noben način ne smejo spravljati v nevarnost težko pridobljeni mir v naši državi...!“
KDO JE KRIV IN SOKRIV?
ZLOČINEC IZ NACISTIČNIH VRST!
Avstrijska javnost se ob teh žalostnih dogodkih in ob nedolžni smrtni žrtvi upravičeno sprašuje, kdo je mjlih neposredni in posredni krivec. Marsikdo se čudi, zakaj se prosvetno ministrstvo ni že pred meseci bolj intenzivno zanimalo za škodljivo delovanje dr. Borodajkewycza, ga odstranilo z visoke šole in uvedlo proti njemu temeljito disiolipllnamo preiskavo. Saj je lahko dobilo dovolj točne podatke o njegovem protidemokratičnem, nacističnem in antisemitskem udejstovanju in miselnosti, katere še do danes ni dzpremeniii in z njo zastruplja visokošolsko mladino.
Nič manj ostrih očitkov pa ni deležno tudi notranje ministrstvo. Tako je n. pr. zvezni kancler dr. Klaus izjavil: »Če bi po-
SLOVENCI
doma ut po 8w>tu
Sto let stara Slovenka
Dne 20. marca, je slavila svojo 100-letnico roj stva Marija Bogateč iz Križank pr/ Trstu. Vaščani so se spomnili svoje najstarejše šovaščanke z lepim slavjem. Slavljenko je počastil tudi predstavnik tržaške mestne občine, ki ji je v županovem imenu izrekel voščila in ji izročil v dar 40.000 Ur, medtem ko je drugo darilo v znesku 20.000 lir prispevala občinska podporna ustanova ECA.
In vendar je krstni dan neprimerno važnejši in pomembnejši kot rojstni. Slavljenka Marija Bogateč je prejela zakrament sv. krsta že šesti dan po svojem rojstvu, to je 26. 3. 1865, zato je praznovala ta dan v mirnejšem in prisrčnejšem vzdušju. Tisto jutro jo je obiskal domači g. župnik, ki ji je prinesel tudi sv. obhajilo. V spomin na s.oletnico božjega otroštva pa ji je poleg velikega šopka belih nageljnov poklonil tudi lepo sliko sv. Janeza Krstnika. Pri jutranji sv. maši pa so se vs> navzoči skupno z mašnikom Bogu iz srca zahvalil, za vse milosti, ki jih je slavljenki Mariji podelil v dol gib sto letih življenja.
Slikar Janez Vidic na Dunaju
Te dni so zaprli na Dunaju razstava umetniških del slovenskega akademskega slikarja Janeza Vidica. Pokazal je 15 slik na steklo in v batik tehniki. V teh stvaritvah se je umetnik - s''kar približal naivno realističnemu poustvarjanju sveta, vendar z močno izčiščenim prijemom. Razstava Janeza Vidica je bila pod pokroviteljstvom mesta Maribora.
Nov slovenski inženir v Argentini
V San Juanu je končal študije rudarstva ter izostal rudarski inženir Anton Ervin Petek, sin men-doških Slovencev g. Friderika Petka in ge. Štefanije roj. Pavlovčič.
Ciklus predavanj o sodobni evropski in ameriški drami
Vladimir Kralj, profesor na Akademiji za igralsko umetnost, bo imel v okviru prireditev slavističnega društva — podružnica Ljubljana — ciklus predavanj o značilnostih sodobne evropske in ameriške drame. Prvo predavanje z naslovom »Sodobna antidrama” je imel 31. marca.
Tekmovanje v pisanju francoskih nalog
V drugi gimnaziji v Ljubljani je bilo pred kratkim tradicionalno tekmovanje dijakov v pisanju francoskih nalog, ki ga organizira v Evropi Albance Francaise iz Pariza. Letošnja tema naloge je bila »Zgodbe, ki jih pripovedujejo ulice domačega mesta”, tekmovanja pa se je udeležilo 150 dijakov in dijakinj iz vse Slovenije. Naloge bodo poslali v Beograd, kjer jih bodo ocenili. Kot vsako leto bodo tudi tokrat najboljši dijaki nagrajeni s potovanjem v Pariz.
Morja pravočasno nastopila in energično odstranila demonstrante od protidemonstran-tov, hi bila naši drugi republiki prihranjena ta prva politična smrtna žrtev." Nadalje vprašuje notranjega ministra, kako je bilo mogoče, da je prišlo do teh hudih izgredov tako rekoč njemu tik pred nosom, skoraj, pod okni notranjega ministrstva, ko mu je bil vendar ves veliki dunajski policijski aparat na razpolago, ki pa je iz nerazumljivih razlogov odpovedal oziroma prepozno stopil v akcijo. Na drugi strani pa je isti notranji minister pred nekaj meseci ob ljudskih demonstracijah v Fussacb-u ob Bodenskem jezeru, ki so bile dosti manj nevarne in razburljive, očital ravnateljstvu za javno varnost na Predarlskem, da ni pravočasno izvršilo potrebne varnostne ukrepe.
Podobne kritike na račun nerazumljivo zadržanega postopanja oziroma poznega nastopa dunajske policije so objavili tudi nekateri ugledni avstrijski listi. Tako piše n. pr. dunajska »Die Presse", da že prva demonstracija (nasprotnikov dr. Borodajke-wycza) ni bila pravočasno prijavljena; druga, ki .so jo organizirali nacistični elementi, (profesorjevi zagovorniki, bivši nacisti itd.), pa sploh ni bila prijavljena. V zvezi .s tem se list vprašuje: »Ali naj ima taka neaktivnost policije kak drug razlog? Mogoče, ker .se pač noče zameriti na nobeno stran? Na levo ne, ker levičarji pač ne smejo iti proti levičarjem; pa tudi na desno ne, saj vendar liberalna stranka ne bo postavila svojega kandidata pri volitvah za državnega predsednika?"
V soboto se je policiji le posrečilo ugotoviti zločinca, ki je povzročil smrt upokojenca Ernesta Kirchwegerja: je to 24-let-ni študent Ernest Kumel, dobro znani in
Ruski komponist Aieksander Borodin
V	okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bodo prišli k nam v goste IjiuMijamsikii operni pevci. Ljubljančani bodo uprizorili! veliko rusko opero v štirih dejanjih „Kneza Igorja" Aleksandra Porfiir-jeviiča Borodima. Dali bodo dve predstavi, in sicer v petek, 9. aprila, in v soboto, 10. aprila, obakrat ob 19.30 v celovškem Mestnem gledališču.
V	13. številka Našega tednika - Kronike smo našim bralcem podali vsebino opere „Knez Igor" — na strani „Pisano branje" — za boljše razumevanje stvaritve in sploh, da bodo vedeli za kaj gre, kajti le na ta načiti gledalec, oziroma poslušalec lahko z užitkom sledi poteku dogajanj na odru.
Danes pa hočemo seznaniti bralce s stvariteljem tega velikega ruskega dela, s komponistom Aleksandram Porfirjevičem Boro-dinom.
Rodil se je leta 1833 v Petrogradu (danes Leningrad). Biil je nezakonski sin kneza Gedeanova. Po knezovi želji je dobil sin svoj priimek od knezovega sobarja, kmeta, ki ga je sprejel v svojo družino. Toda le na papirju; dejansko je Borodin zmerom živel s svojo materjo, ki je močno skrbela za njegovo vzgojo.
2e kot deček je kaizal zanimanje za književnost, umetnost in znanost. V glasbi ga je najbolj zaniimaila instrumentalna glasba. Študiral je klavir, pa tudi s flavto in čelom se je rad bavil. Prebirali je z vlnamo dela velikih ruskih klasikov, hkrati pa je z velikim veseljem študiral kemijo in je vse svoje stanovanje sprem eni J v laboratorij. Kemija je postala njegov poklic. V letih 1850— 1856 je bil Borodin študent medioinsko-kirurgične akademije, v kateri se je specializiral za kemijsko stroko. Po znanstvenem popotovanju v tujino je postal leta 1858 doktor medicine. Vendar pa se z zdravniško prakso ni nikoli ukvarjal, ker so ga na znanstvenem področju zanimale samo kemijske raziskave. Tu je imel velike uspehe. Njegove strokovne razprave so vzbujale v znanstvenem svetu veliko pozornost. Borodin sodi med utemeljitelje modeme ruske kemične znanosti.
Znanstveno delo mu je omogočilo nadaljnja potovanja v tujžio, kar je seveda ugodno vplivalo na njegovo glasbeno izobrazbo, Leta 1963 je postal Borodin profesor kemije na medicinskoikirurgični akademiji in s tem začel svoje vzgojno dalo, trajajoče četrt stoletja.
Leta 1862 se je Borodin povezal z Balaki-revljevim krogom. Njegove ideje so ga navdušile, hotel jih je uspešno ostvariti v svoji prvi simfoniji, izvedeni leta 1869. Takrat se je odločil za komponiranje druge simfonije in opere „Knez Igor“. To so bila velika dela, ki jih lahko imenujemo življenjska. Drugo simfonijo je dokončal leta 1876, medtem ko je na partituri „Kneza Igorja" delal do smrti in je ni docela dokončal.
Okoli lata 1880 je Borodiinova priljubljenost zmerom bolj naraščala izven Rusije. Pisal je oba svoja godalna kvarteta, nekaj močno uspelih pesmi, orkestralno sliko „V Srednji Aziji", pričel pa je pisati tudi svojo tretjo simfonijo, ki je žal ostala nedokončana.
V	zadnjih letih svojega življenja je bil Borodin večkrat nezadovoljen in potrt. Čeprav je bili poln ustvarjalne moči in poleta,
je trpei zaradi bolezni srca in zaradi neozdravljive bolezni svoje žene. Vznemirjale so ga tudi splošne politične in družbene razmere v deželi. Težko je prenašal pritisk oblasti, saj ga je občutil tudi kot napreden učenjak, čigar predloge so pogosto nepravilno ocenjevali in sprejemali.
Umrl je naglo, zadat od kapi, leta 1887.
Škoda, da tak genij, kot je bil Borodin, ni imel za glasbeno ustvarjanje več časa. To so že •njegovi sorodniki z žalost jo poudarjali. Sam je v nekem pismo priznal: »Komponiram pozimi, ko mi bolezen ne dovoljuje predavanj in dela v laboratoriju; ko moram ostati doma in me boli glava in imam solze v očeh... Zato mi ljubitelji glasbe ne žele zdravja, marveč bolezni...“
Pomanjkanje časa je bilo tudi vzrok, da je pravzaprav Borodin skomponlral majhno število stvaritev.
Mladostne kompozicije so zvečine izgubljene: opera „Knez Igor"; četrto dejanje opere „M!ada“ (skupno delo, ki so mu druga dejanja napisali drugi komponisti); dve dokončani simfoniji; nedokončana simfonija; simfonična slika „V Srednji Aziji"; klavirski kvintet; godalni sekstet; dva godalna ‘kvarteta; serUnada za godalni kvartet (prav tako del večjega skupnega dela); godalni trio; sonata za čelo in klavir; nekaj klavirskih skladb („Mala suita", „Scherzo“) dvajset pesmi; humoristična »Serenada štirih kavalirjev eni dami" za vokalni kvartet in opereta - parodija „Bogatyri“.
Tu moramo omeniti še njegova pisma, ki jih je pošiljal ženi s potovanj. V njih je dokazal svoj veliki dar opazovanja, še po-
sebno pa so zanimivi njegovi opisi umetniškega življenja v Nemčiji, po srečanju z Lisztom, o čemer govori tudi Borodinov esej »Liszt v Weimarju“. Borodinova pisma sodijo med najlepše primere pisemskega sloga v ruski literaturi.
Pa začnimo, bratje, to povest od starega Volodimera do sedanjega Igorja, ki je razpel um s svojo krepostjo in (ga) poostril s pogumom svojega srca, navzel se bojnega duha, povedel svoje hrabre polke na zemljo polovsko za zemljo rusko.
Tedaj se je Igor ozrl na svetlo sonce in je videl od njega z mrkom vse svoje vojnike pokrite.
In rekel je Igor k svoji bojni družini: »Bratje in družina!
Bolje bi pač bilo biti ubit, nego biti ujet.
A sedimo, bratje, na
svoje brze konje, da	,
pogledamo sinji Don." Spa-
li!a je knezu um strast
im zastrla mu je (to) znamenje
vnema pokusiti Dona
Velikega. »Hočem »namreč, je rekel,
kopje prelomiti na koncu
pciioviSke stepe z vami,
ruski sinovi, hočem glavo svojo
položiti, ali piti
s šlemom iz Dona."
(Odlomek staroruskega epa »Slovo o polku Igoreve" dz dvanajstega stoletja)
Koroška univerzitetna zveza
Na seji predsedstva Koroške univerzitetne zveze, ki je bila 29. marca, je mestni svetnik dr. Romauch poročal, da je prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič predložil spomenico o ustanovitvi koroške univerze, ki naj bi bila gospodarsko znanstvena univerza s 15 učnimi stolicami, avstrijski rektorski konferenci. Ta naj bi ves problem preštudirala in dala končno mne'nje v zvezi z ustanovitvijo koroške univerze.
Predsedstvo »Koroške univerzitetne zveze" je sklenilo nadalje, da bodo 'zdajali časopis »Naznanila koroške univerzitetne zveze", katerega naloga bi bila obveščati javnost o dejavnosti Univerzitetne zveze in o znanstvenem delu na Koroškem.
V nadaljevanju seje je dr. Romauch poročal, da je članstvo Univerzitetne zveze prekoračilo število tisoč. Od zadnje seje pa do danes so poslali denarne prispevke zvezi sledeče ustanove: deželno glavno mesto Celovec 30.000 šilingov; Avstrijske-ameriška delniška družba Magnesit v Radenthei-nu 30.000 šilingov; tvrdka rudninskega olja „Ara!“ 10.000 šilingov; Avstrijska akademska zveza 6.000 šilingov; Avstrijske dravske elektrarne 6.000 šilingov; občina Borovlje preko 1000 šilingov; Zdravniška zbornica za Koroško 1000 šilingov; tvrdka R. u. G. Kners 1000 šilingov in Konzumska zveza Celovec 500 šilingov.
Posebno pa je razveseljivo dejsitvo, da je prispevala celo občina Pokrče vsoto 1000 šilingov.
»Scapinove zvijače" v celovškem Glasbenem domu
Kakor 'smo že zadnjič poročali, je oder mladje v nedeljo, 28. marca, zaključil letošnjo sezono z igro »Scapinove zvijače", iki so jo odrovci igrali skoinajida po vseh krajih naše Koroške.
Moliere, ki se je imenoval pravzaprav Jean Baptiste Poqualin, spada med tiste redke ustvarjalce dramskih del, ki so bili sami tudi igralci. Taki čarovtoiiki v svetu desk, ki pommiijo svet, so tudi znamenita angleški dramatik W;illiam Shakespeare ter dvojica na dunajskih oidrih Ferdinand Rai-mund in Johann Nestroy. Moličrove igre torej niso nastajale kot konstrukcije na pisalni mizi, ampak v živem stiku z gledališkim življenjem Francije 17. stoletja. Ustvaril je v svojih kritičnih komedijah cel kos-mos tipov, ki so postali nesmrtni. Sam je nekje zabeležil, da je cilj njegove umetnosti »baviiti se s smešnimi potezami človeštva in hibe, iki jih dima ves svat, napraviti na odru prijetne".
Iz tega spoznanja so naslie tudi njegove »Scapinove zvijače", ki sicer ne spadajo k najboljšim Molierovkn stvaritvam, v svoji točni karakteristiki pa vendarle predstev-lljajo dovršeno komedijo. Zgodovinsko so rasla ta prizadevanja iz italijanske come-dia daFarte (to se vidi v tej igri posebno v osebi Soapina, katerega boter je italijanski harlekin, zviti sluga) ter iz stare fran-cOiSike farse, za katero sita značilni duhovitost im satira.
Predem ocenimo zasluge posameznih igralcev, bi spregovorili nekaj besed o režiji, ki
Dr. France Tomšič je slavil 60-lefnico
Prof. dr. France Tomšič je bil rojen 20. marca 1905 v Trebnjem na Dolenjskem. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko lin je bil med najbolj nadarjenimi slušatelji prof. Ramovša. Dr. Tomšič je vse svoje življenje posvetil proučevanju slovenske filologije. Od teta 1953 je Nahtigalov naslednik na stolici za slovansko filologijo. Danes je prof. Tomšič najvidnejši strokovnjak za starocerkveno slovenščino, kakor priča njegova obdelava Metodovega življenjepisa (Vita Methodi).
Na področju zgodovine slovenskega jezika je prof. Tomšič podali podobo najstarej-če pisne slovenščine in obdeloval zgodovinsko sintakso. Za zgodovino slovanskega slovstva je napisal poglavje o slovstvenih spcmeniikih iz dobe pismenstva in o razvoju knjižne slovenščine.
Največ časa pa je znanstvenik dr. Tomšič posvetil toksikološkemu delu, saj se z rujim , neprenehoma im z velikim uspehom ukvarja vseh zadnjih 30 let. Sad tega dela
sta med drugim dve izdaji »Slovensko-nem-škega" in štiri izdaje »Nemško-silovenskega slovarja"; peto, najbolj zajetno in popolnoma predelano je dzdal v zadnjih dneh.
Kolt znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je prof. Tomšič sourednik »Slovenskega pravopisa", čian filološke komisije in redakcijskega odbora za slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika.
Posvefifev cerkve v Ljubljani
Pred kratkim so v Ljubljani posvetili veliko salezijansko cerkev svete Male Terezije. Cerkev in glavni oltar je posvetil ‘ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik,' stranski oltar pa je 'posvetil škof dr. Janez Jenko iz Kopra. Načrt za slikoviti glavni oltar in prezbiterilj je napravil arhitekt dr. Valentinčič. Po arhitektovi zamisli spominja oltar na Terezifcino obljubo, da bo po smrti rosila dež milosti na zemljo.
je bila v rokah vodje odra mladje Erika P r u n č a . Drži, da smo se po prireditvi vprašali, če je to tisti Moliere, ki ga poznamo iz Tartuffa, iz Skopuha, iz Namišljenega bolnika, če odseva iz intrig te igre tisti briljantni francoski esprit, ki ga pri. klasikih tako cenimo. Drži, da je režiser spremenili francoski milje 17. 'Stoletja v, rekel bi, domače okolje. Vprašanje je pa, če ni te sprememba učinkovitosti igre na naših domačih odrih prišla v prid. Ne smemo v današnjem času zagovarjati zamisli A. T. Linharta, spremeniti Figara v Matička, videti pa moramo, da zahteva vsak čas druge uprizoritve. Ne vem, če je ta sprememba bila v lintenciji režiserja; dejsitvo je, da mu je uspela, ne da bi se čutile razpoke. Ugajal nam je režijski zalet, ki je znal vsaki situaciji dati učinkovito premeno. Da opo-zorimo samo na prizor, v katerem Scapin ponazori z živahno kretnjo svojo besedo: »V življenju je treba spremembe". Igre, ki niso ne po vsebini ne po dejanju zahtevne, stojijo in padejo z režijskimi finesami in ligralslko umetnostjo. Režija »Scapinovih zvijač" je znala od vsega začetka gledalca zajeti. Nekako ovirale so sicer ozke In omejene odrske prilike, kljub temu pa je scena, ki jo je napravil Pavle P e r n j a k, svoje prispevala k uspehu.
Scapinu je dal življenje Erik P r u n č. Dejstvo, da je ponekod malo pretirano presegal svojega hariekina-komedijanta z domačim »špasonT, igri ne štejemo v minus, ker je s tem še bolj tipiziral. To je upravičeno, ker je v celota! uprizoritvi bila dana prednost situacijski komiki pred besedno. Med Argantom i»n Gerontom je Scapin s svojimi zvijačami Izenačeval. Prvega je upodobil Valentin Lausegger s pristno komitoo; .izgloda, da mu Arganti to bolj ležijo kot resni antični zbori. Presenetil pa je Jože M1 k 1 kot Geronta. Od vseh Vlog je prišel on Molierovim tipom najbliže. K temu je pripomoglo tudi posrečeno jezikovno tipiziranje. Skratka :nismo videli pred seboj Geronta, ampak skopuha, in to se mi zdi ideal. Sluga Silvestra je podal Jože S r i e n c zelo razgibano. Tu pa se je režiser le preveč oddaljil od francoskega izvirnika. Ta pošast bi to bolj sodila v kako starogermansko igro, kjer še Tevtoni uganjajo svoje šale.
Seveda v taki komediji ne smejo manjkati ljubezenski pari, ki jih najprej razdru-ži kruta usoda, ki se pa končno to najdejo v veselju in sreči. Argatotava hči Zerbimette ter Gerontov sin Leandre se zaljubita. Ma-■ tevž Grilc je goreč in prepričljiv ljubimec, bolj bleda pa je ostala Marjanca Sima kot Zerbimette. Na žalost tudi druga ženska vloga, namreč Gerontova hči Hyaointe, ki jo je upodobila Gizi S m o 11 e, ni bila izdelana s tisto pozornostjo kot
moške vloge. Zdi se mam, da bo moral vodja odra tej hibi igralske skupine posvetiti v bodoče posebno pažnjo. Zelo prepričal je tudi Jožko Kovačič kot Octave. Vlogi naravnost suvereno prepustil pa se je v lirskih partijah .patetične deklamacije. Jezikovno je samo še redko dal slutiti ro-žansfci dialekt v melodiji stavka in besed. Tudi Pavle P e r n j a k kot Carle ter Aleks K a s s 1, Franci Groblacher in Zvonko Hartmann kot možje so storili svoje.
Od uprizoritve do uprizoritve smemo z veseljem ugotoviti: mlada igralska skupina rase tako na ravni igralske kakor tudi na ravni besedne kulture. Tudi jezikovno smo bili s »Scapinovimi zvijačami" zadovoljni, kar ne pomeni, da smejo im morajo biti zadovoljni tudi igralci. 50. prireditev naj jim je zaključek in začetek, in če bodo jeseni igralci dveh skupin obiskovali naše podeželske odre, potem čakajo nove naloge nanje.
Tej prireditvi v slovesnem okviru, kateri je dal predsednik ikrščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablataik v izbranih besedah uvod, bi želeli boljše udeležbe, a tisti, ki iso biili navzoči, so se vsej Skupini zahva-IM’M s prisrčnim aplavzom.	dr. R. V.
Argentinska pianistka zmagala na Chopinovem tekmovanju
Na sedmem Chopinovem tekmovanju mladih pianistov v Varšavi je zmagala Ar-gentimka Marta Argerich, drugi pa je bil Brazilec Arthuro Moreira - Lima. Žirija je sporočila, da je tretje mesto dosegla Poljakinja Marta Soszyns'ka, četrto pa Japonec Nakamura. Chopinovo tekmovanje mladih pianistov prirerajo v Varšavi vsako peto leto.
O Chopinovem festivalu smo pvsaM že v 9. m 10. številki na kulturni strani našega lista.
Beograjski dirigent na Dunaju
V dunajski Državni operi je bila v nedeljo premiera opere Stravinskega »The Rake’s Progress" (Življenje razuzdanca). Dirigirali je beograjski dirigent Oskar Da-non, režiral pa je Otto Schenk. Čeprav je dunajska publika navajena tradicionalnega opernega repertoarja, je zelo toplo pozdravila izvedbo te modeme opere in z navdušenimi aplavzi nagradila solista, dirigenta in režiserja. Delo Stravinskega je bilo prvikrat izvedeno na Dunaju leta 1952, in sicer na odru Theatra am der Wien pol leta po 'Svetovni premieri, ki je bila v beneškem gledališču La Fenice, kjer je dirigiral avtor opere Stravinski.
Red božje službe za Veliki teden v Celovcu
Kakor zadnja leta bo tudi letos božja služba za slovenske vernike v velikem tednu v kapeli provincialne hiše (Viktringer Ring 19, pri Koschat-muzeju):
CVETNA NEDELJA, 11. aprila: ob 'AS. zjutraj blagoslov oljčnih vej in zelenja, nato sv. maša. Ob 9. uri sv. maša tudi v cerkvi novega bogoslovja.
Naslednje tri dni je sv. maša vsak dan ob 147. zjutraj.
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici ponovi igro
„ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU"
v nedeljo, dne 11. aprila, ob dveh popoldne v gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu in ob pol osmih zvečer v farni dvorani v Žvabeku.
Vsi ljubitelji naših prireditev iskreno vabljeni!
Srečanje absolventk gospodinjskih šol v Št. Jakobu
VELIKI ČETRTEK, 15. aprila: Spomin zadnje večerje — ob 7. uri zvečer sv. maša s skupnim obhajilom vernikov.
VELIKI PETEK, 16. aprila: Spomin Jezusove smrti na križu — ob 7. uri zvečer sveti obredi, češčenje križa in skupno obhajilo vernikov.
VELIKA SOBOTA, 17. aprila: Velikonočna vigilija — ob 7. zvečer se začnejo velikonočni obredi, nato slovesna sv. maša. Pol ure pred božjo službo vselej priložnost za spoved. Na veliko soboto zvečer pred in po 'božji službi blagoslov velikonočnih jedil.
SELE
(Družinska sreča in nesreča)
Družina cestnega delovodje g. Tomeja Maka, pd. Mačnika, se je zopet pomnožila. K trem bratcem in trem sestricam se je pridružila še ena deklica, ki je pri krstu dobila ime Rozvita. Toplo sonce ogreva ljubi domek, v njem pa otroški živžav razveseljuje srca očeta in matere, deaeja in babice.
Huda nezgoda pa se je pripetila v Spodnji Jugovi družini. Mati Marta si je oparila v vreli vodi desno roko do lakta, da se je morala podati v bolnico za nezgode. Hudo je doma, kjer mamice ni. Želimo ji, da se ozdravljena kmalu vrne med svojce!
PLIBERK
(Proslava)
V nedeljo, dne 11. aprila, bo ob 11. uri pri Brezniku
MEŠKOVA PROSLAVA,
Na sporedu: Govor o Mešku (prof. Janko Messner), prizor: „Oh, ti otroci", recitacije in deklamacije iz Meškovih del, petje mladinskega in društvenega pevskega zbora.
Ob tej priložnosti bo tudi razstava izbora slovenskih knjig.
LOGA VES (Prireditev)
Na velikonočni ponedeljek, 19. aprila, ob pol treh popoldne igrajo igralci iz Bilčovsa v dvorani gostilne „Marica“ v Logi vesi Nušičevo igro:
TREBINJA PRI ŠT. ILJU OB DRAVI (Smrt Marije Stornik)
V soboto, 27. marca, smo pokopal: Marijo Stornik, pd. Stornikovo mamo. Rojena je bila na Otožu. Ko se je omožila, se je preselila na Trebinjo. Rajna je dolga leta bolehala in se zdravila z domačimi zdravili. Nabirala je vse vrste zdravil po Otoški planini. Imela je sina edinca, ki je pa tudi že pred leti umrl.
Svojo kajžo je lepo uredila in po-pravila, tako da je danes v najboljšem stanju. Bila je pridna in verna žena in je tudi veliko trpela. Kljub njeni starosti — stara je bila 81 let — si jo videl vsako nedeljo in tudi večkrat v delavnikih pri sveti maši.
Zadnje dni njenega življenja si je zlomi-mila nogo, in je več dni hudo trpela v bolnici. Posebno zadnji dan je bilo najhujše in je klicala Marijo Humško na pomoč
Naj počiva v miru!
V nedeljo, dne 28. marca, smo se zopet zbrale piri sestrah v Št. Jakobu. Pomladno in sončno popoldne je pripomoglo k pri-srčnejišemu vzdušju. Niso prišle vse članice Zveze, say to res ni mogoče. Prišle pa so zastopnice vseh doIJn in krajev naše lepe koroške domovine. Od skrajnih mej naše Ziilje, do najvzhodnejših meja Podjune. Da tudi zastopnice Gur lin Roža na svoj Št. Jakob nikoli ne pozabimo, je samo po sebi umevno. Celo Obirčanke in Selanke so s svojim obiskom dokazale, da v nji’h srcih preveva še idealizem, ki jim ga je dala tudi nekdaj šola, pa če tudi je bilo morda že pred 15 leti.
Prihajale so nekdanje gojenke, mnoge sedaj že srečne mamice, ki so pr peljale nekatere tudi že svoj naraščaj. Po kratkem pozdravu smo bile povabljene v učilnico, v kateri je kmalu zmanjkalo piro štora in stolov, zato simo se pomikale nazaj, da so tudi zadnje še prišle na mesta. Kar točno se je pojavila s. Gonzaga in s pozdravom in križem otvorila popoldanski spored. Gojenke pa so veselo zapele „Kaj 'ne bila bi vesela ...“ Besede predsednice Zveze absolventk Mii Zvelf so nam jasno označile namen tega srečanja. Srečanje naj torej utrdi nekdanja prijateljstva in povezanost. Ponovno naj bi si utrdile duha in voljo za nadaljnje Izvrševanje dolžnosti dobre, značajne slovenske žene 'in matere.
Govor dr. Vinka Zwitterja je izzvenel v geslu: Mati, Domovina, Bog! Mati, mislil je tu predvsem na vlogo matere pri vzgoji otrok v prave in zavedne državljane, ki spoštujejo svoje narodne tradicije, svoj jezik, svojo vero, ki so jo prejele od matere in babice. Domovina — .spoštovanje in poznanje svojega naroda. Tudi žena mora .poznati svojo domovino, njeno zgodovino. Zelo je poudaril, kako je prav od žen in mater odvisna bodočnost naroda in človeštva. Noben narod nima tako močnih in klenih žena kakor ravno naš narod. V vseh ozirih, posebno še v verskih, je ta narod' nosilec odgovornih halog za združitev ločenih bratov. Poudaril je, kako globoka je bila vera in izpoved naših prednikov. Konec njegovega govora pa je izzvehed v prisego in prošnjo na dekleta in navzoče matere, da hi bile vse kot na svetilniku močan zgled bratske ljubezni in zvestobe vsemu, kar je narod podedoval.
Po zadovoljnem pritrjevanju in ploskanju je nadaljevala gdč. Milka Hartmanova, naša prva predsednica in koroška pesnica.
Saj je vse to srečanje nekako povezano z njeno pesmijo. — Milka, hvala za tako pomembne besede, za tako potrebne misli. Kako važen je naš pozdrav, kako važno je vsako srečanje s človekom. Da, naš izraz, naš dobrodušen in domač sprejem vsakega, „Bog te sprejmi! Bog daj dobrega ... Pa tudi topli 'slovenski klic: Srečno! Bog s teboj! Z Bogom! Kako dobro je človeku pri srcu ob takem pozdravu.
Pred nas pa je stopil tudi z'nand govornik, g. župnik Holmar. Pa z debelo knjigo v roki. Ker sem bila v prvih vrstah sem takoj spoznala v njej sv. pismo. Zadaj pa je morda katera še mislila, da je kakšna kuharska „buikva“. Takoj nas je potolažil, da ne bomo vsega prebrale, prebral pa nam je iz sv. pisma odlomek o Esteri in Mardo-heju. Le preberite doma tiste, ki niste imele prilike slišati v nedeljo, in se zamislite v to zgodbo, kako se ujema z današnjim časom, z našim narodom in 'kako globok nauk
ima za nas dekleta, matere in žene. Kar pretreslo nas je in menda je še katera sklonila glavo, ko si je sprašala vest, koliko je podobna Esteri? V njeni zvestobi narodu judovskemu. V žrtvi, ki jo je bila pripravljena prestati zanj. Gospod župnik nam je jas.no povedal primerjavo zgodbe z našim narodom. Kakor Estera bodimo junaške in odločne, kadar gre za 'našo slovensko besedo. Ne skrivajmo se v stran in ne v kot, kadar je treba povedati, da smo Slovenke, da je slovenska beseda enaka vsem drugim, da je za nas materina beseda zaklad, ki ga je treba čuvati im braniti. Bodimo značajne in ne ponižajmo se s tujo govorico, dokler se v nas pretaka slovanska kri. Rodimo iskala, da kadar se bo skušal z njo nasprotnik, se bo ob njej razbil, kakor morski val ob obalne čeri. Vedi, da nas bodo
takrat spoštovali tudi tisti, ki so nasprotni, ko bodo občudovali zvestobo in značaj-nost naših žena in mater. — Vzgajajmo svoje otroke v domovinskem duhu. Ne bodimo strahopetne in ne pustimo, da bi se naš otrok ne učil v šoli tudi materinega jezika. Naravhost zaklical je v nas govornik: Dekleta, matere koroške, na vas leži velika odgovornost, ali bo slovenski narod na Koroškem živel ali umrl! Ve, ki imate tradicijo močne in odločne žene, ali boste popustile geslo in se bo vaš čoln lepe besede razbil ob čereh tujega vpliva? Bodite Estere, četudi za ceno lastnega življenja!
Tako odločno so izzvenele njegove besede v sobo in upamo, da ne le v stene, ampak so segle v naša srca in jih bomo še in še premišljevale, da bi jih le tudi udejstvovale.
Ob koncu pa smo imele priliko slišati še gospo Milloniig, ki nam je v svojem govoru nanizala toliko lepih in koristnih misli o vzgoji otrok, da smo ji vse zelo hvaležne, prav gotovo še vse matere posebno. O vzgoji volje, o samopremagovanju in odpovedi je ob mnogih zgledih zatrdila še posebno, da se mora otrok vzgajati že pod materinim srcem. 2e tedaj se mora mati sama premagovati, z odpovedjo in žrtvami za otroka in prav gotovo bo imela pozneje večji uspeh pri vzgoji.
S tako ljubeznijo nam je dajala nasvete, kot bi nam bila mati. Občudovale smo jo, ko. je govorila iz lastne izkušnje in v zgledih potrdila svoje izvajanje. Poudarila je, kako važno je otroka navajati na majhne žrtvice, na ljubezen do bližnjega in tako bo odrasel dosti laže prebredel marsikatere težave. O otrokovi trmi smo slišale, ki je znak močne volje in jo moramo znati dobro in v pravem času izkoristiti in otroka usmerjati v delo, za katero ima veselje in zanimanje in talent. Tudi o ukazovanju, prepovedi, o kaznih in celo palici nam je dala praktične nauke in 'nasvete. Kako lepo nam je povedala o verski vzgoji, da smo ji res iz srca hvaležne za te lepe nauke in želimo samo-, da bi nam še večkrat kaj taikega povedala.
Za zaključni program pa so nastopili še otroci iz otroškega vrtca. Zapel so kot ptičice mamicam v pozdrav. Nato pa so še letošnja dekleta v par prizorih pokazale skrbi mater in pa nekaj iz življenja šole in v letih pO' končani gospodimjisiki šoli. Z zanimanjem smo sledile izvajanju preproste igrice, ki pa je bila tako resnično doživetje.
Tudi nam se je ob koncu tečaja gospodinjske šole tako godilo in marsikateri tudi pozneje prav to uresničilo, kar je gledala pred seboj.
PO' končanem programu pa je bila še skupna malica, ki jo je spremljal živahen razgovor. Za nekatere je bilo veselje še večje, ker je bilo to .svidenje po več letih. Ugotavljale smo tudi navdušeno razvoj in napredek šole. Ob 'spominih na mrzle zime, ki smo jih same v šoli (preživljale, smo z velikim veseljem pozdravile dejstvo, da je v šoli sedaj centralna kurjava, čeprav same ne bomo več deležne nje dobrote, iz srca privoščimo tistim, ki jih bo grela v bodoče. Pogovor je nanesel tudi na križe in težave. Vse je prišlo na vrsto ob tem prijetnem kramljanju. Sele noč nas je predramila, ki je legla na pokrajine, nas je opo-
zorila, da nas čaka doma še delo in ostala družina.
Odhajale smo 5n se poslavljale ter klicale: ..Nasvidenje, če ne prej ob drugem srečanju gotovo.
Prav lepa hvala vsem govornikom in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k temu lepemu dnevu našega srečanja.
TEKAČE — STOPCA — MALOŠČE (Razne novice)
Minuli teden se je pripetila na rožanski cesti med Bmco in Maloščami smrtna nesreča. Frančiška Lenz iz Poturja pri Št. Lenartu je bila pri svoji sestri na obisku. Letela je za mačko, ki ji je ušla na mimoidoče glavno cesto, ne da bi se ozrla na cestni promet. Vozač, ki je oddaleč videl ženo, je dal znamenje in voz zavrl, a naglušna žena je šele v zadnjem trenutku opazila vozilo in namesto, da bi se mu umaknila s ceste, je stopila prav pred avto, iki jo je do smrti povozil. Prepeljali so jo k pogrebu v Poturje.
Dan navrh pa je bila tudi nesrečna mačka na istem mestu povožena. Ljudje so rekli, bolje bi bilo, ako bi bila mačka prej povožena, da bi žena-vdova še živela.
Isti dan zvečer so -pogrešali v Tehačah pri Mentnu 74 let starega očeta, ki je že dalj časa bolehal. Šel je popoldan od doma malo na sprehod. Drugi dan so ga našli mrtvega. Bil je mežnar pri podružn’ cerkvi v Tehačah in se zelo prizadeval, da je bila ta cerkvica lepo obnovljena. Veliko je vedel iz zgodovine tukajšnjih krajev in družin in rad je o tem pripovedoval. Naj počiva v miru.
Zidarji, tesarji in mizarji pa imajo polne roke dela. Stare hiše prezidavajo in popravljajo, nove pa gradijo. Občina Bekštanj (Finkenstem) zida stanovanjski blok na Brnoi in začenja novega med Maloščami in Štebnom.
Tudi medved je vznemirjal ljudi in posebej še lovce. Po sledovih, ki jih je zapustil za seboj, Sklepajo, da je bil to velik in star medved. Odšel je proti Rožu.
V šoli je zazvonil telefonski zvonec. Učiteljica je dvignila slušalko in zashšala v njem otroški glas: ..Poslušajte, Janeza Korena danes ne bo v šolo, ker je prehlajen."
„Prav,“ je rekla učiteljica, „kdo pa govori?"
„Moij,“ oče je bil odgovor.
»NAVADEN ČLOVEK«.
KULTURNE PRIREDITVE
Dne 25. aprila bo v Št. Rupertu pri Velikovcu zaključna prireditev in razstava v gospodinjski šoli.
Dne 2. maja bo razstava in prireditev pri šolskih sestrah v Št. Petru pri Št. Jakobu.
Dne 9. majnika pa bo v Celovcu ob priliki praznovanja 20-letnice obstoja 2. republike ter desetletnice avstrijske državne pogodbe pevski koncert.
Pevski zbor Jakob Gallus - Peielin iz Celovca
vabi vse prijatelje lepe pesmi na
vokalni končati
slovenskih umetnih in narodnih pesmi v nedeljo, 11. aprila 1965
dopoldne ob pol enajstih na Djekšah in popoldne ob treh v Kazazah
v'

ItFAN 6RE60RIC
d
d
GLOBASNICA 66
TELLJ-On 23 105

KOVAŠTVO VODNE IN
SANITARNE NAPRAVE
Izvršuje vsa dela po naročilu in po solidnih cenah. Strokovne nasvete dobite brezplačno.
Naše izredne ponudbe za Veliko noč!
Žensko, moiko, dekliško in fantovsko perilo ^ Blago, obleke O Vse za gospodinjstvo vam nudi po ugodnih cenah
Veletrgovina KRAUT v Pliberku
Plačate lahko z vsako valuto!
Vse Joka izdelke In opreme tudi za tujske sobe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf	fel. 04236-281
Jlepd iHtlikonohia danita
perilo
blago
pri JI. Jliaiumr
Klagenfurt, Alter Platz 35
Dazui tLsUoMti sldad!
že nad 100 let pomeni Pfaff izredno kvaliteto in storilnost, zato tudi vi zaupajte v P£aff • Pri nas dobite brezplačne nasvete 0 Frirejamo brezplačne šivalne tečaje • Najboljša oskrbovalna sluZlta • Velika zaloga na iomestnih delov • Rabljeni šivalni stroji vedno naprodaj!
V ASA PFAFF-STROKOVNA TRGOVINA
Josef Mondre
Klagenfurt - Celovec, lO.-Oktober-StraBe 22
Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgaue 9
Popravila izvriim takoj in tolidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Mali oglas
Tesarje sprejme. Plača na uro 14 do 18 šil. Za prenočevanje je poskrbljeno. — Fa. PETER \VAL-1>ER, tesarstvo in žaga, Klagenfurt—Celovec, Fiinkgasse 1, telefon 52-70.
-== Pri nas na
VOGRČE
(Življenje raste ...)
Preteklo leto je bilo za našo faro zelo f^dovitno, saj se je rodilo kar 13 otrok. Po letu 1941, ko je verjetno Hitler tako po-©nal, da je bilo 15 rojstev, je letos najvišje število. Poroka je bila le ena In tudi le -ena srnrt, pa še tista zelo nepričakovana in nesrečna. Tako se je ustavilo izumiranje, družine so se poživile im kar bolj veselo je, ko bo več življenja po družinah in v fari. Saj sedaj ni skrbi, ko še otroške doklade dobivajo in tudi dela bo dovolj zanje. Ali do-ma na kmetih, kjer je pomanjlkanje ljudi, ali pa v tovarnah, ki sedaj kar naenkrat nastajajo v naši občimi. Se stepli se bodo ®anje, saj bi jih že sedaj najraje že iz ijud-šole vzeli...
(Hirmova mati umrla)
■One 31. marca je smrt prišla po Hirmo-vo mater Marijo Prutej. Pričakovala jo je ‘lepo na smrt pripravljena in jo odrešila hudega trpljenja v 70. letu življenja. Z njo
Oftosui
v našem listu •
l
Tel. 71-1-87
z veseljem pričakuje vaš obisk • Dajte nam svoj naslov in vam bomo sporočili, kdaj in kje bo najbližji Piaff-šivalni tečaj.
Pr,“s*»a^«Sr
£o0ls&«'6*,e‘
FREMDENZIMMER
in vieien Holzarten umd bester Qualitat
1
Sie t&dUnCH stUotuc
. . . mit M5beln vom
MOBELHAUS
SCHLEMMER
Klagonfurt 8.-Nai-SUaSe 13. Tel. 71-3-37
o FachmSnnisch« Baralung t> Bequ«me Teilzahlungen
O Kostenlose Zuslellung mil aiganam Auto > SW-Mttk«l-V«rkautsstelle
■a - k..- ..,,.	;v;- a ■ at	- , . '
Koroškem ---
je odšla od nas ena naših blagih mater -mučenic.
Že kot dekle se je udejstvovala v cerkvenem zboru din kot igralka pri prosvetnem društvu. V zakonu je zelo veliko pretrpela, saj je 'rodila 12 otrok dn vsaj v začetku v veliki revščini, ko še ni bilo socialno tako urejeno kot danes in sedaj na stara leta pa so ji tudi nekateri otroci prinašali več žalosti kot veselja. V močni veri in v stalnem črpanju milosti pri sv. maši in obhajilu je dobivala moč v vseh težavah življenja. Bila je prej tudi v* Marijini družbi in ud Tretjega reda sv. Frančiška v Pliberku. Vsa leta je bila zvesta naročnica im bralka Mohorjevih 'knjig in „Nedelje".
V zadnjih letih je živela izmenoma pri svojih otrocih in povsod bila dobrodošla, povsod pomagala, dokler je ni zavratna bolezen priklenila na posteljo. Ko tudi zdravniki v bolnici niso mogli pomagati, so jo pripeljali domov, ker so pri Hirmu lepo skrbeli 'zanjo, g. provizor pa ji je prinašal
Jezusa večkrat in tudi še dan pred odhodom v večnost.
Na prvi petek aprila, smo jo ob veliki udeležbi pokopali. Bil je prvi pogreb, kjer smo pri sv. maši lahko v domačem jeziku poslušali tolažbo božje besede, in prosili Jagnje božje, da ji podari večni mir. G. pro-vizor se je poslovil od Hirmove matere, ki je za Jezusom zvesto križ nosila, cerkveni zbor ji je zapel žalostinke, sedaj pa naj prejme plačilo križa.
(Čudna žival)
Ko so zadnjič šli v nedeljo ljudje k maši, so videli da gre po poti od glavne ceste proti Zgoncu neka žival, za mačko so jo imeli. Ko so pa prišli domov, so jo videli plavati v vodi na travniku. Tako čudna se jim je zdela, nihče ni vedel, kaj je. Pa so se pripravili, oborožili z vilami in jo lovili, dokler je niso pobili. Ugibali so, kaj je, kajti tudi najstarejši ljudje niso še kaj itakega videli. Temnorjave barve kot veverica, dolgi zgornji zobje so ukrivljeni in štrlijo čez spodnje, najbolj čuden pa je rep. Podoben je kačjemu repu, toda je bolj ploščat in kat pri ribi nasekam. Z repom je bila žival kakih 40 cm dolga.
Scfvelfeci
Damska moda
v veliki izbiri!
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11
Veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami v Celovcu
išče vestnega šoferja.
Plača po dogovoru. Ponudbe poslali na upravo lista.
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuna vabi na igro
„ČRNA ŽENA“,
ki bo na velikonočni ponedeljek, dne 19. aprila 1965, ob dveh popoldne in ob pol osmih zvečer pri Voglu v St. Primožu.
Vsi prisrčno vabljeni!
Nekdo je rekel, da je najbrže bisam-pod-gana. Ker so jo otroci kmalu zakopali, pre-dno bi jo lahko odnesli h kakemu prirodo-slovcu, smo še vedno v nejasnem in se tudi pobahati ne moremo, kakšna čudna žival je prišla v Vogrče na obisk, če pa nam kdo pojasni, mu bomo hvaležnii. Na pojedino ga ne moremo več povabiti.
C^LfLC^l^CL	(Konec)
Z 7\ MLADINO
INPROSV ET O
Naš kulturni doprinos
■Pretrgala je molk.
„Milam!je šepnila, masilamila glavo na njegove prsi 'in se še bolj oprijela njegove roke.
„Kaj je, moja Ančka," ji je Skoraj neslišno odvrnili Milan. Postal je nemiren.
„Milan, midva pričakujeva otroka." —
Molk, dolg molk. —
Ančka je zatisnila oči. V duhu je gledala noči brez spanja, ure in dneve, polne skrbi iin istnalhu. Kaj bodo rekli ljudje, starši, sorodniki, sploh vsi, ki me poznajo? Kazali bodo s prstom name. Pomočiti se tudi še ne moreva.
Odprla je oči iin strmela v Milana. Prebledel je.
Njuni srci ste se mašili.
Našli sta se in bili prepričani, da sta ustvarjeni eno za drugo. In potem je njuna ljubezen zablodila tako, da sprva nista vedela izhoda. —
Popoldne ste se peljala iz šole.
„Našel sem izhod, ji je razodel Milan, „oče ima sredstvo proti temu."
*
Kot po navadi sta se naslednjega dne peljala v šolo. Sklenila ste, da ne gresta v šolo.
Kolodvor je 'izlbljarvad mnogo ljudi. Vse je vrelo po cestah: šdlarjti, delavcd, uradniiki.
Ančka iin Milan sta zavila na desno.
„Ančka, .se bojiš?" je Milan prekinil molk.
„Ne, nimam strahu," je neslišno pristavila. Sedla Sta na .skrito klop v jesensko pobarvanem parku.
S tresočo roko je Milan potegnil iz žepa majhno, temnorjavo stekleničko. Vzela jo je in jo nekaj časa ogledovala, kakor 'bi se obotavljala. Odvila je zamašek. Roke so se ji tresle.
„Kmalu bo vse drugače," je dejala sama pri sebi. Napravila je nekaj požirkov in vrnila stekleničko Milanu.
Vrnila sta se domov, .potolažena.
Iskala sta rešitve. Ali je bila rešitev?
Milan je bil zopet vesel, ko mu je Ančka nekega dne povedala, da je sredstvo učinkovalo.
Ančka pa ni bila vesela. Postajala je vedno bolj bleda .in je zelo malo govorila. Starši so bili zaskrbljeni iin so jo siliJi k zdravniku.
Ob večerih dolgo ni zatisnila oči. „Mo-rilka, morilka," ji je vedno zvenelo po glavi in vsakokrat je ob tem zatrepetalo nje-no rahlo telo. Pomoči se ji je zdelo, da sliši jek deteta., ki kliče po materi.
Ančka je vedno helij .in bolj hujšala. Njene moči so pojemale. Starši so zaskrbljeni poklicali zdravnika, ki je odredil, da so jo pireipeljialii v bolnico. Zdravniki niso mogli ugotoviti vzrok njenega hiranja.
Milan jo je obiskal...
V bolnici ni ostala dolgo.
Nekega dne so jo pripeljali domov — v krsti.
*
Dve Sirci sta .se našli v cvetočem maj-niku .ljubezni. Nista hotela počakati, da bi oba dozorela za iskuprno življenjsko pot...
Med vsemi celinami naše Zemlje se prav Evropejci moremo ponašati s kulturo. Skozi tisočletja je nastajala kultura evropskega človeka in kulturni spomeniki so neizpodbiten dokaz naše kulturne rasti.
Med evropskimi narodi pa naša Avstrija pravtako ni bila med zadnjimi skozi stoletja, ko se je oblikovala srednja Evropa. Trditi moremo celo, da je nekdaj mogočna Avstrija veljala v zadnjih stoletjih za deželo, kjer so muze bile visoko čislane. Duhovni lik starega avstrijskega človeka, ki je ras-tel iz slovansko-germansko-romanskega kulturnega okolja, je še danes važen čini-telj duhovnega obličja Evrope.
Toda ali moremo še vedno o naši Avstriji govoriti z enakim ponosom? Gotovo njeno poslanstvo kljub tragediji leta 1918 ni prav nič zmanjšano, ker ji to nalaga njena tradicija in zemljepisna lega. Tudi najvišji državniki radi poudarjajo to poslanstvo naše dežele.
In vendar nam številke kulturnega deleža, ki ga država, javnost in posameznik doprinesejo h kulturni rasti naše dežele, ka-
CE BI HITLER ZMAGAL...
Kar 24 različnih poizkusov je že bilo, da bi čimbolj verno prikazali v filmu življenje nemškega diktatorja Hitlerja. Filmski producent Arthur Brauner si je nadel nalogo, da ikončno veljavno izdela celoten dclkumenitaren film, ki naj bi prikazal Hitlerja na čimbolj resnici odgovarjajoče. Isti producent je doslej zlasti rad predvajal filme po romanih znanega Karla Maya.
REŽISER VAJDA JE UMRL
Znani ogrski filmski režiser Ladislav Vajda, ki je živel v inozemstvu, je umrl v 62 letu. Veljal je za zelo solidnega režiserja in je mnogo pripomogel, da imamo že precej dobrih filmov. Najbolj znan je njegov film ..Gospa iz Bejruta" in mladinski film ..Marcelin, kruh in vino".
ZANIMIVOSTI
Kako je razdeljen čas človeškega življenja?
Vzemimo, da ti dobri Bog nakloni sedemdeset let življenja. Kako je ta čas razdeljen? Kako ga boš preživel ti?
Nekdo je izračunal, da večina sedemdesetletnikov preživi tek svojega življenja takole:
Tri leta uporabijo za svojo vzgojo.
žejo, da smo se uvrstili v vrsto dežel, ki se kulturno šele prebujajo ...
V Avstriji preživljamo že nekaj let kulturno krizo in hudi so očitki, kateri zadenejo vlado, češ da za znanost, kulturo in šolstvo premalo skrbi. Zlasti visoko šolstvo postavlja upravičene zahteve. Saj gre komaj 0,25% narodnega dohodka za znanstveno delo, dočim smo glede pijače in tobaka med prvimi potrošniki vse Evrope.
Samo nekaj primerov držav po svetu nam more v jasni luči prikazati našo kulturno revščino. V ZDA gre 32 odst. narodnega dohodka za kultumo-znanstveno delo, v Angliji 2.5 odst., na Švedskem 1.5 odst., na Japonskem 1.4 odst., pri nas pa, kot rečeno 0.25 odst. narodnega dohodka.
Tudi pogled na kulturni doprinos posameznika je pri nas sramoten. Saj komaj 4.— šilinge daruje posameznik za kulturno rast, dočim se že pri Francozih dvigne kar na 34.— šilingov, Belgijec pa plača 46.— šil., Svedje 50.— šil., Holandci pa že kar 87.— šilingov iz letnega doprinosa.
Osem let za razvedriilo.
Sest let v življenju presedijo pri jedilni mizi.
Pet let gre z razmimi potovanji.
Štiri leta govorijo in preklepetajo.
Štirinajst let porabijo za delo.
Tri leta v življenju prebirajo knjige in časopise.
Štiriindvajset let je odmerjenih za spanje.
Izračunali so tudi, da bi tak TO-ietnik Bogu daroval s tem, da bi skozi vse življenje kot dober katoličan šel vsako nedelijo in vsak praznik k sveti maši in če bi porabil vsak dan pet minut za jutranjo in pet minut za večerno molitev — nekako pet do šest mesecev. Torej je zadosti, da veljaš za praktičnega katoličana že, če od svojih sedemdeset let žrtvuješ za Boga le skromnega pol leta!
smeh
Bilo je na neki pojedini. Neki gost je moral med čajem na dvorišče. Ker se je bal, da bi mu kdo ne spil čaja medtem, ko bo on zunaj, je pustil pri skodelici listek z besedami: „Pljunil sem vanj."
Ko se je vdnil, je stalo pripisano na listku: „Jaz tudi".
Jz (Umskega sneta
OizasUi UoimU
Vijolica
Sonce je začelo 'pošiljati toplejše žarke na zemljo. Bliža se topla pomlad. Vijolica se prebudi iz zimskega sipanja.
Pognala je temnozelene srčaste lističe in jih je lepo razvrstila okrog sebe. Kmalu so pokukali tudi popki na svetlo. Kako prijetno so božali sončni žarki temnomodre glavice! Čez nekaj dni so se razvile v lepe cvetove, ki so tako sladko dehteli daleč naokrog.
Nekega dne so vijolico zagledal: otroci. Izkopali so jo s koreninicami vred in jo pre-sadilM v cvetlični lonec. Odnesli so cvetko domov na 'Sončno okno. Kako vesela je bila sedaj skromna vijolica!
KOROŠKE POPEVKE
Lepa ura, sonce sije,
Jerca rožice suši.
Muli štupo, kuha župo, ker jo glavica boli.
Tidl — di — daja, munej pa raja, kužej pa piska, s taco pritiska.
Pa godi, pa godi, da piska v buči.
Miška to sliši, tud’ rajat’ leti.
Piketa, poketa — dovta po Rožu.
Dečle po krajcarju, pobi pO' grošu.
UGANKA
Pet bratičev brez nosičev družno dela, družno spi in na stolčku vkup sedi.
Kadar njih trojica piše, njih dvojica več ne diše, one tri le mirno gleda, ker učena ni, seveda.
Ti krepak si, velik — znam, veš že vse, kakopak, sam.
A brez bratcev teh bilo bi živeti nam težko.
Kaj je to?
(mou <311 usud)
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
28. NADALJEVANJE
SKRIVNOST
!IIIIIIIIIII!HII!III!II!

S A X ROHMER
Na krovu neke džunke, ki je plula mimo Andamana, je švignila kvišku modra luč. Minuto pozneje se je zaslišal klic: Mož čez krov!
Prvi častnik, Mr. Lewin, ki je bil v službi, je ustavili stroje. Spustili so čoln, toda nikogar mlliso našli. V tistih vodah so morski psi. Morje je bilo precej vihamo.
Poizvedbe so pokazale, da je tisti človek, ki je zginil, bil neki James Edvrards, potnik drugega razreda, ki se je vkrcali za Šamg-hay. Mislim, da je bilo ime izmišljeno. Mož je bil neke vrste orientalec in dobro smo pazili nanj . . .
„Ta!kšein ije konec njunega poročila," je dejal Smith. Meni! je dva moža, ki sta se pridružila Andamanu v trenutku njegovega odhoda iz Tiilburyja.
Skrbno sli je nažgal pipo.
„Ali je to zmaga za Kitajsko, Petrie?" je vprašal rahlo.
„Dofcler nam velika vojska ne odkrije njenih iteijniih vojnih sredstev — Boga prosim, da tega ne bi doživel — ne bomo tega nikdar videli," sem odgovori.
(Smith je jel hoditi sem in tja po sobi. „Čigavo ime," je vprašal zdajci, ».stoji zdaj na vrhu našega spiska?"
Menil je seznam vseh znamenitih mož, ki so bili na poti zlodejevemu geniju, ki se je vtihotapili v London in vršili svoje pogu-Ibonosino delo., da bi dosegel zmago rumenega plemena.
Pregledal sem najine beležke.
»Lord Southerjr," sem odvrnil.
Sm'ih je zagnal jutranji liisit proti meni.
»Poglej," je dejal kratko, »mrtev je."
Čital sem poročilo o pileimeniitaševi smrti in pogledal 'dolgo smrtno naznanilo, toda le pogledal. Nedavno se je bil povrnil z vzhoda im zdaj je po kratkotrajni slabosti umrl zaradi neke bcileznii Sirca. Nikake omembe ni bilo., da je bila njegova bolezen huda, in tudi Smith, Iki jie z ljubosumno gorečnostjo pazil na svojo čredo — čredo, ogroženo po volku Fu-Mančuiju — nii pričakoval, da je bil konec tako blizu.
»Ali .miiisliš, da je umrl naravne smrti, Smiith?" sem vprašal.
Prijatelj je segel čez mizo 'in položil ko-
nec svojega dolgega prsta na podnaslov, ki se je glasil: »SIR FRANK NARCOM-BE PREPOZNO POKLICAN". »Vidiš," je dejal Smith, „ Southery je izdihnil ponoči iin zdravnik Frank Narcombe, ki je prispel nekaj minut kasneje, je takoj proglasil, da je nastopila smrt zaradi oslabelosti srca, in je videti, da mi opazil nič sumljivega."
Zatopljiein v misli sem ga pogledal. »Sir Frank je sloveč zdravnik," sem počasi dejal; »toda vedeti moramo, ali je kaj sumničili."
»Vedeti moramo," je zarantačil Smith, »da, alko je dr. Fu-Manou odgovoren za Southerjfljevo smrt, nihče razen strokovnjaka ne bi mogel nič sumljivega vedeti. Fu-Manou ne pušča sledov."
»Ali pojideš tja?" sem vprašal. Smith je skomignili z rameni.
»Misiim, da ne,“ je odvrnil. »Ali je kdo, ki je še višji ko Fu-Maoču, spravil lorda Sautheryja ali pa je rumeni doktor opravil svoje delo talko temeljito, da ni ostalo mi-'kakiih .sledov za njim."
Ne da bi pokusil svoj zajtrk, je kolovratil po rsobi in potresa! ognjišče z vžigalicami, s katerimi je venomer izmova naži-gal svojo pipo.
»Nič ne koristi, Petrie," je 'nenadoma dz-bruhniil; »ne more' biti naključje. Morava tja, da vidiva." Eno uro pozneje sva stala v tihi sobi,, kjer so bili zastori spuščeni, v mriiiškem ozračju, kjer sva zrla na bledo,
razumno obličje Henryja Stradwicka, lorda S'0'utheTyja, M je bil največ ji inženir tiste dobe. Razum, ki je počival za sijajnim čelom, je napravil načrte za gradbo železnice, za katero je Rusija plačala toliko ceno, in ki je snoval načrt za prekop, ki bi v bližnji bodočnosti moral zbližati c:ve celimi za celo tedensko potovanje. Zdaj ne bo več snoval načrtov.
»Zadnji čas je kazal znake .angine pec-toris’," je tolmačil hišni zdravnik, »toda nisem pričakoval usodnega konca tako kmalu. Poklicali so me bili okoli dveh zjutraj, ko sem našel lorda Southeryja v resno izčrpanem stanju. Storili sem, kar je bilo mogoče, im poslali smo po sira Franka Nar-oombea. Toda malo pred njegovim prihodom je bolnik izdihnil."
„Iz tega razumem, da site zdravili lorda Southeryja za .angino peetoris’?" sem dejal.
„Da,“ je bil odgovor; »nekaj mesecev."
»Vi menite, da se okoliščine njegove smrti v celoti .skladajo s smrtjo zaradi take bolezni?"
»Nedvomno. AM sami kaj posebnega opažate? Sir Frank Narcombe se popolnoma strinja z menoj. Mislim, da ni kaj dvomiti."
,,Ne,“ je dejal Smith in se zamišljeno vlekel za levi uhelj. »Midva, sir, nikakor 'nočeva oporekati točnosti vaše zdravniške sodbe."
»Toda ali .se motim, ako menim, da sta s poticijio v zvezi?" je vprašal zdravnik.
1-^ OO j OO ^ OO	00	00 O	00	00	00	CX3	oo jP
DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA DUHOVNIKA:
9. nadaljevanje in konec
Preko Tirolske, Salzburške domov
Februarja in marca leta 1945 sem bil dodeljen delovnemu oddelku, ki je pletel šotore. Seveda pa je beseda pletel preveč rejeno. Odprtine za gumbe smo morali oib-šilbi. Pletli simo kar v kapelici. Delovnii oddelek je bil pod nadzorstvom dravograjskega dekana, ki je v kamnolomu p;'šel ob desno roko. Pri tem delu sem večkrat mislil na apostola Pavla, ki je tudi pletel šotore.
S Hitlerjem je šlo vidno proti koncu. Letalska obramba je bila zmerom bolj šibka, tako da nekega dne sploh Wi več streljala, kar ni imela več municije. Naš radio na zbornem prostoru je tudi umolknil. Kaj pa je hotel, saj mi mogel več naznatiti nobene zmage. Zvedeli smo, da se posvetuje taboriščno vodstvo. Razpravljali so o naši usodi in kaj storiiti s taboriščem: zažgati ga in njegove prebivalce, ali ga prepustiti Angležem.
Taboriščno vodstvo ,se je odločdo za tretjo pot: delazmožne poiskati in odvesti, druge slabotne pa prepustiti sovražniku, ki bo zasedeli taborišče, čeravno je vodstvo samo priznalo, da 'je zadnja zima pobrala najmanj 17.000 internirancev, in da so vsak dan odpeljali do 170 mrličev, je bil zmerom večji dotok iz drugih taborišč, tako da so bile barake kljub temu prenapolnjene. Toda računajmo, da jih je bilo še zmerom 30.000, je bilo od'tega števila komaj 5000 zmožnih za delo. Te pa so nameravali naseliti v čiato izpraznjenem koncentracijskem taborišču Mittenwaldu pri Innsbrucku.
26. aprila 1945. leta so nas zbrali ob vhodu taborišča. Tu smo čakali do 22. ure. Interniranci naprej,, esesovci pa za nami, kajti oni so računali na slučaj če bi Angleži nenadoma zasedli taborišče. Pokojni avstrijski predsednik Schuschnig in njegova soproga so bili tudi med jetniki itd. Oni, ki so se bali potovanja, so se rajši vrnili nazaj v taborišče. Moje mnenje pa je bilo: „Le ven, čimprej ven iz tega pekla, naj bo že karkoli. Bog te je do sedaj ohranil pri življenju, te bo še nadalje".
Hrane smo dobili za tri dni. Toda na žalost je bila ta morilec tisoče v internirancev. V taborišču si dobil po trikrat na dan samo redko juho, sedaj pa hrane za tri dni: margarino, 'klobase itd. Odkorakali smo ponoči, da bi mesto Mtinchen ne videlo teh ■Postav na mrtvaškem pohodu.
Miinchen je bil hudo prizadet. Šli smo preko in mimo razvalin. Hodili smo kot Polži in proti 'jutru, ko so nas zagledali meščani, so nam hoteli pomagati. Toda esesovci so jtih odganjali z revolverji v roki. če nas je v taborišču preganjala lakota, je bila sedaj žeja, ki nas je še huje morila, šele drugega dne ob 3. uri popoldne
se je armada pripornikov ustavila prvič. Odložil sem svojo culo in zdelo se mi je, kot da bi bil samo še duh. To pa m nekaj v redu, si mislim. Iz torbice sem vzel sir, toda o joj, ta se mi je posušil v ustih, da sem se skoraj na drobtinah zadušil. Nabral sem si vlažnega regrata, 1'n ta me je rešil vsaj deloma pred žejo. Potem nisem več jedel.
Zvečer ismo prispeli do reke Loisach. Tam smo v gozdu prenočili. Neki interniranec se je namenoma izgubil v gozdu. Esesovci so streljali za njim, a ga niso ujeli, kljub temu, da je podvojen obroč čuval transport. Deževalo je in hkrati snežilo. Drugi dan- smo prišli v neko vas, ki je stala na griču. Tovariši so se pripravljali na beg. Neki baron iz Pliberka je pripravljal pobeg. Izvedel sem, da je na vasi mnogo „partaj-genosov" in esesovcev, zato sem se odločil ostati rajši pri transportu.
Tretji dan so mi odpovedale noge. Ob cesti so ležali sodi s katranom in usedel sem se na enega. Ob koncu kolone je bila straža, ki je imela nalogo vsakega, ki ni mogel več naprej, ustreliti. Mi smo rekli „genikšuskcmanda“. Da, in tudi z mehoj je izgledalo podobno. Velikan-esesovec me potisne naprej in ujel sem se še pravočasno s palico. Ko je videl, kako se silim, stopi bliže k meni in pravi: „WeiBt du, ,was dir heute bei den Russen bltihen wiirde?“ Potem pa tiho na uho: „Ein GenickschuB!" Zbral sem vse svoje moči in se potrudil, da je potem za silo šlo.
V kopališču Tolzu so nas sovražno in strupeno gledali. Bilo je esesovsko gnezdo na oddihu. Naša pot je bila pusta, obdana z mrliči in umirajočimi. Žeja, strašanska žeja nas je mučila in mnoge umorila Vsak trenutek je lahko zaradi tega tudi v meni ugasnilo življenje, zato sem mimogrede za-
„Vaš učitelj je butec!“ je rekel oče, vzel motiko in zavil proti njivi. Matej ni razmišljal, zakaj je učitelj butec, laskalo pa mu je dejstvo, da je človek, ki navsezadnje le precej zna, za njegovega očeta samo butec.
Če je tako, zakaj bi ga še ubogal? Če je tako, zakaj bi se še učil? In je Matej vrgel torbo v kot in šel v hlev k Lisku, ki je njegov najljubši konj. Kako preprosto se je ves spor rešil v njegovo korist! Oče ga ni vprašal, zakaj ni znal, zakaj je ugovarjal učitelju — kar na kratko je opravil. Ja, tale njegov oče!
Pa je minilo nekaj časa, -morda dva meseca. To pot je Matej prišel navzkriž z očetom. Ni naredil, kar mu je oče naročil. Ko
jemal .sneg z železne ograje ob cesti. Mislil sem si: ..Bolezen ali smrt“. Gremo dalje in pridemo v neki gozdič. Pogledam naprej 7n nazaj in nobene straže nisem opazil. Zakaj še vobče gremo in zakaj smo se zbrali pod drevjem? Ker nisem mogel zaspati, sem jo mahnil proti bližnji vasi. Na poti sem srečal vojaka, ki je bili na dopustu in ni maral več na fronto. Od tega sem 'izvedel, da neki župnik že prihaja z Najsvetejšim. Preskrboval je naše umirajoče. Potem sem šel z ujiim, kjer šem se spovedal, nato me je obhajal.
V župnišču sem se najprej v kopeli knaj-pal. Ko pa sem potem stopil v sobo, so bili tam že 4 duhovniki iz našega transporta. Župnik nam je postregel kot bogovom, saj se mi je zdela pojedina kakor v nebesih. Potem mi je župnik ponudil obleko, vendar sem odklonil darilo, ker ga nisem maral obubožati. Po gostiji sem se zopet vrnil nazaj med internirance.
Petega dne težkega potovanja smo prispeli v Waakirchen. Tu smo pa bili že v kleščah Angležev. Deževalo i'n smežiio je še kar 'naprej. Ker sem bil utrujen, sem kar pod drevo legal in zadremal. Zbudil me je duhovnik in mi povedal, da se mu je posrečilo dobiti zvezo z vojaškim komandantom lin da nas bo ta popeljal v svobodo. Vojaški komandant je bili namreč duhovnikov znanec. Komandant je bil tudi katoličan Sin se je čudil, da so bili med ujetniki tudi duhovniki. Zato je odredil, da smo se vsi duhovniki zbrali in pod njegov.m varstvom odšli v 'Svobodo.
Bill je prvi majnik leta 1945. Bilo nas je 28 duhovnikov in 7 civilistov. Med potjo smo opravili majniško pobožnost in molili rožni venec. V Waakirchnu nas je sprejel tamkajšnji župnik. Na razpolago ‘nam je dal župnišče in cerkev. Nekateri so šli v
ga je oče začel oštevati, se mu je Matej zgo-varjal. Oče se je razsrdil in malo je manjkalo, pa bi ga krepko mahnil.
Matej se je zatekel k Lisku v hlev, ga božal po mehkem ruselnu in skozi glavo mu je švignila misel: „Naš oče je butec!" Nič ni posebno razmišljal zakaj in kako — otroci že tako niso posebno nagnjeni k razmišljanju. Spor je bil zanj opravljen, kot pred meseci za očeta.
Kdo ve, če se ne bo v fantovi glavi počasi oblikovalo prepričanje, da so odrasli na sploh bolj ali manj butci in — -potem se čudimo, če jih ne uboga več! Kako smo vendar neumni!
župnišče, drugi pa v cerkev {v zakristijo in k oltarju). Jaz osebno sem se vlegel na stopnice pri Marijinem oltarju.
Prvikrat po petih dneh biti na suhem in pod streho, to je bilo že doživetje. Župnik nam je -postregel kar s celim vedrom čaja. Nato -smo zaspali kot klade. Na težkem petdnevnem maršu sem se pošteno pregledu! in kašljal sem, kot da bi imel oslovski kašelj. Župnik je potem poskrbel, da sem prišel v Schaftlach k neki železničarski družini Riedmeier, da bi me ozdravili kašlja. Skrbna -gospa mi je postlala v kuhinji in mi je kuhala čaja iz posušenih jagod in jabolčnih lupin. Dala je zame predelati
Kozaki v M070 pomlad
Bratje in sestre, stopimo pogumno v novi, Bogu posvečeni dan, z nasmehom in strumno s težo na rami.
Nova bliščava zarje jutranje nas drami. Tema za nami je, sonce pred nami.
Bela še pota so, polje, vsa plan, prazničen kmečki naš stan, miren, kot bela božična noč.
Gruda počiva.
V snežnem zatišju se skriva 'njena roditeljska moč.
Sonca blesteči sijaj je kot otroški smehljaj —; upanje naše v novo mladost.
Srce veruje, upa in ljubi, zemljo — nevesto — kmet snubi.
Skozi odejo sneženo —
-polja težo ledeno,
že pronicajo vigredi
gorki poljubi.	M. H.
obleko padlega moža. Dobil sem tudi kolar.
Po 12 dneh oskrbe sem okreval tako daleč, da sem lahko šel na daljno pot in to kar sam. Sicer so me drugi svarili, da bom nekje na poti obležal. A tem svariiom nisem podlegel, ker me je vleklo neugnano hrepenenje domov. Mimogrede naj omenim, da je od 5000 uj-etnikov-intemirancev, ki smo bili delazmožni ob cestah obležalo več kot polovico. Pa še to naj omenim, da je ves drugi del transporta internirancev prispel — najbrž po volji tistega vojaškega komandanta — v Waakirchen in tu končal -svoj smrtonosni marš.
Po župnikovem posredovanju smo dobili angleške izkaznice. Od blage i'n dobre gospe sem dobil specialko (zemljevid) in tako sem se podal preko Tirolske in Salzburške domov na Koroško.
Vse natančno popisati bi bilo preveč. Če sem prvo svetovno vojno preživel kot aktiven vojak in sem ostal živ, pa sem drugo tudi preživel, čeravno sem trpel do skrajnosti.	Župnik Lojze Nadrah
Naš fanf nič več ne uboga . . .
,,-Niilti dr. Petrie niti jaz nisva v zvezi s Policijo," je odvrnil Smith. ,,A kljub temu bi želel, da -imate najino povpraševanje za zau-pi.io." Ko sva zapuščala hišo s čustvom grozotnega -spoštovanja do nevidnega obiskovalca, ki se je s -svojo mrzlo, sivo roko dotaknil 'lorda Southeryja, se je Smith ustalil pred nekim črno oblečenim možem, ki 0® šel po stopnicah mimo nas.
„Ste vi bili sitrežaj lorda Southeryja?“ Mož se je priklonili.
„Ali ste bili v -sobi ob času njegovega usodnega napada?"
„Biil sam, sir."
„Ali site slišali ali videli kaj nenavadnega — kaj nerazumljivega?"
,,Ničesar, sir."
„Ni,kakih tujih glasov izven hiše na primer?" Mož je , stresel glavo, Smith me je Prijel za leht in tako sva stopila na cesto.
,,Morda si zaradi teh dogodljajev kaj domišljam," je dejal; „toda zdi se mi, da nekaj zastruplja zrak — nekaj posebnega, v hišah, katerih vrata nosijo neviden simrt-m pečat Fu-Mančuja.“
,,Prav imaš, Smith!" sem potrdil. ,,Nisem note! stvari omeniti, toda tudi jaz sem si razvil neki čut, ki me svari pred doktorjevo prisotnost jo. Daši ni niti trohe potrjujočih dokazov, sem prav tako prepričan, da je on povzročil njegovo smrt, ko da bi ga bil videl pri delu."
V tistem mučnem duševtiem občutju — vklenjena nebogljenca zaradi najine neved-
nosti ali Kitajčevega nadnaravnega veleuma — sva preživela naslednje dni. Prijatelj je bil videti, kakor da bi ga ugomabljala žgoča vročica. Vendar nisva mogla ničesar ukreniti.
V padajočem mraku nekega večera, kmalu potem, isem leno prelistaval nekatere knjige, ki so razstavljene za prodajo pri nekem knjigotržcu rabljenih knjig v New Oxford Streeti. Ena izmed njih, ki je raz-pravlj-alla o tajnih združenjih na Kitajskem, se ml je zdela -poučljiva, in že sem hotel peklli-oalti knjiigotržca, 'ko sem se zdrznil, ker se je neka roka oklenila moje lehti.
Hitro sem se obrni! — 'Ja gledal v temne, prelepe oči Karamanehine! Ona — ki sem jo bi! videl v tolikih raznovrstnih preoblekah — je bila opravljena v lepo se ji prilegajočo obleko in j-e imela mnogo -svojih čudovitih las zakritih p-o-d novodobnim klobukom.
Pomenljivo se je ozrla okrog.
,,Bržf Idite okoli vogala! Moram z vami," je dejala z blago-zvenečim glasom, ki me je presunjal.
Nikdar, kadar sem bil z njo, se nisem popolnoma -obvladal. Moral bi biti ir ledu, kdor bi se lahko, zakaj njena lepota je bila redkost, poleg tega je bila skrivnostna — im skrivnost napravi žensko privlačnejšo. Ko sva zavila v tiho ulico, se j-e ustavila z besedami:
,,Sem v sila. Mnogokrat -ste želeli, naj vam pomagam, da ujamete dr. Fu-Mančuja.
Pripravljena sem to storiti." Nisem mogel verjeti, da sem prav slišal.
„Vaš brat..sem začel.
„Vi ste zdravnik," je dejala. „Žeiim, da greste z menoj in si ga zdaj pogledate."
„Kaj! Ali je v Londonu?"
„V hiši dr. Fu-Mančuja je."
„In vi hočete, da jaz ..
„Da, spremite me tja!"
Nayland Smith, o tem me dvomim, bi mi svetoval, naj ne zaupam svojega življenja temu dekletu s prosečimi očmi. Vendar sem to brez obotavljanja storil; kmalu sva se v zaprtem avtomobilu peljala proti vzhodu. Kairamaneh je bila zelo molčeča, ali vselej, kadar -sem se obrnil proti njej,, je imela svoje veilike oči uprte vame z izrazom prošnje, tuge in še nečesa, nečesa nepopisnega. Vozaču je velela voziti v sosesko novega pristanišča, to je na kraj, kjer smo že doživeli pripetljaj z doktorjem Fu-Mančujem. Mrak je zagrnil umazano živahnost East Enda, ko sva se bližala cilju. Inozemci vseh 'barvnih odtenkov so se v siju svetilk na glavni cesti gibali okrog nas, prihajajoč iz tesnih ulic. V kratkem času vožnje smo ,prišli te lepega dela zapada v sumljivo podzemlje vzhoda.
Ne vem, da bi se bila Karamaneh kaj premaknila; toda ko sm-o se bližali bivališču Kitajca, se j-e privila bliže k meni, in ko sva avto odpravila in korakala po ozki ulici proti obrežnemu delu, se me je plašno oklenila, se obotavljala in celo kazala,
ko da bi se rada vrinila. Toda premagala je svojo 'bojazen ali odpor in me vodha dalje skozi mešanico ozkih ulic im majhnih dvorišč, da sem spoznal, kako čisto sem se nahajal v rokah tega dekleta, čigar življenje je bilo polno senc, čigar značaj je bil tako nedoumen -in čigar lepota im očarljivost bi -lahko bili krinka pretkane kače.
Hotel sem govoriti.
..SsiSt!" položila mi je roko na iebt, da -naj mol čim.
Visoki, -rumankastosivi zid iz opeke, ki je po vsem videzu -tvoril del nekega pristaniškega poslopja, se je pred nama dvigal iz temine, v no-su sem pa začutil nepopisen smrad, ki je zavel od obrežja. Zadušen šum obrežnega prometa naju j-e obdajal. Začul sem, kako j-e Karamaneh vtaknila kijuč v ključavnico in me potegnila skozi odprta vrata v senco ter spet vrata zaklenila.
Tedaj sem prvič od blizu začutil 'njen nenavadni parfum. Popolna tema ie bila okoli naju in le po tem parfumu sem vedel, da j-e blizu mene, dokler se njena roka ni dotaknila moje, nakar me j-e vodila skozi neki hodnik in potem navzgor -po gelih stopnicah. Odklenila j-e druga vrata. Znašel sem se v odlično opremljeni sobi, ki jo je razsvetljevala mila svetloba zasenčene svetilke, stoječe na nizki mizi v sredi grmade .svilenih blazin, ki so bile razmetane po perzijski preprogi, katere rumena razkošnost se je zgubila izven svetlobne ga kroga.
EWG nezadovoljna z De Gaullom
Evropski pogovori zvezani s pogoji — Le zavlačevalna taktika?
Odpor Francije proti sklicanju vrhunskega sestanka EWG-držav, na pobudo Italije — je sprožil v deželah Evropske gospodarske skupnosti pravo zmešnjavo in dvom. Rim je namreč predlagal, naj bi sklicali „vrh“ EWG-dežel maja meseca letos, in sicer v Benetkah, ki bi naj služil politični združitvi držav Evropskega gospodarskega tržišča. Ta italijanski načrt pa je Pariz sprva odklonil, dva dni za tem pa je francoski predsednik de Gaulle izjavil, da nima nič proti vrhunskemu sestanku, vendar pa je s>tavil gotove pogoje: „Francija smatra sklicanje konference državnih in vladnih voditeljev za koristno, kakor hitro bi ugodno končali važne razprave, ki sedaj tečejo v Bruslju. Bruseljski pogovori, ki se trenutno sučejo okoli zamotanih agramo-političnih problemov, morajo biti končani do 30. junija.
Dalje je dejal de Gaule, da bi bil „vrh‘' EWG-dežel le tedaj uspešen, če bi vse že prej dobro pripravili."
Ta francoska formulacija (oblikovanje) pa je vzbudila silno vznemirjenje v Bonnu,
Rimu, Hagu in Bruslju. Zahteve po rešitvi še nerešenih poljedelskih vprašanj do 30. junija pomeni ultimat (zadnjo besedo) in s tem poskušeno izsiljevanje Francije nasproti udeleženkam EWG. Sploh pa tudi ni nobene zveze med še nerešenimi agrarnimi vprašanji in političnim zedinjenjem Evrope. Zato je nerazumljivo, zakaj bi morali razgovore o političnem zedinjenju Evrope zaradi poljedelskih vprašanj odlagati.
V političnih boimsfcih krogih so prepričani, da francoskemu predsedniku de Gaullu ne gre več za politično združitev šesterice, marveč se vse njegovo politično dejanje in nehanje osredotočuje na sporazumevanje s Sovjetsko zvezo. Njegova zavlačevalna politika evropskih pogovorov bi lahko spodbudila Sovjete, da bi dala Franciji na gotovih področjih proste roke.
• Za gradnjo novega ameriškega veleposlaništva v Saigonu — staro je bilo porušeno pri bombnem napadu preteklega tedna — je odobril ameriški senat milijon dolarjev (26 milijonov šilingov).
Zemlja se le tresla v Grčiji
Ko se še ni polegel strah od prejšnjega potresa v Čilu, že je prišla novica o novem potresu, tokrat v Grčiji. V ponedeljek zgodaj zjutraj je namreč nekatere predele Grčije prizadel močan potres.
Po dosedanjih vesteh je potres zahteval 20 smrtnih žrtev in 200 težko ranjenih. Potres je najbolj prizadel pokrajine Arkadijo, Elis in Messenijo na Peloponezu. Najbolj je prizadeto mestece Megalopolis v Arkadiji, kjer so skoro vsa bivališča porušena.
Kralj Konstantin je v Atenah sprejel tuniškega predsednika Burgibo, ki je iz Jugoslavije prispel v Grčijo na uraden obisk, ipotem pa je s helikopterjem odletel na področje, prizadeto po potresu. Tja sta odpotovala tudi ministra za socialno skrbstvo in zdravstvo. V prizadete področja pošiljajo vojsko, obenem pa zbirajo pomoč.
Razen mrtvih in ranjenih pa je potres povzročil tudi velikansko škodo, ker je v mnogih krajih porušenih velik del hiš, tako da je na tisoče ljudi — govorijo o 30.000 — brez strehe.
QLEDALISCE V CELOVCU
PETEK, 9. aprila, ob 19.30: Kulturna mnenjava med Koroško in Slovenijo. Gostovanje ljubljanske Opere „KNEZ IGOR”, opera Aleksandra Boro-dina. Abonmd proti doplačilu. — SOBOTA, 10. aprila, ob 19.30:	Gostovanje ljubljanske Opere
„KNEZ IGOR”. Abonma proti doplačilu. — NEDELJA, 11. aprila, ob 15. uri: „MARTA”, opera; 12. predstava za GWK-nedelja; 11. predstasa za podeželski nedeljski abonmi. — TOREK, 13. aprila, ob 19.30: Gostovanje igralke Johanne von Koczianove in igralca Hannesa Messe-m e r j a v drami „SPIEL ZU ZWEIT” (igra v dvoje); abonma proti doplačilu. — SREDA, 14. aprila, ob 19.30: „MARTA”, opera; 18. predstava za abonma-M in GWG-sreda; 12. predstava za GWK-sreda; 11. predstava za podeželski sredin abonmd. - ČETRTEK, 15. aprila, ob 19.30: PE-RICHOLE (testna pevka), opereta Jacquesa Otfen-bacha (izg. Žaka Ofenbacha); 19. predstava za D-abonma in GWG-četrtek; 13. predstava za GWK-četrtek; 12. predstava za podeželski četrtkov abonma,—
KOMORNI DOER
SOBOTA, 10. in NEDELJA, 11. aprila, obakrat ob 19.30: „ASCHE IM WIND” (pepel v vetru), zadnjič.


VILLACH-BELJAK, Gerberg. 6 Lastnik: Hanzej KOVAČIČ
TUJSKE SOBE KAVČI
Po ugodnih cenah in v veliki izbiri!
ŽIMNICE,
POSTELJNE VLOŽKE itd.
PENZIONI in TUJSKOPROMETNi OBRATI dobijo
POSEBNE POPUSTE
Nastava kredita do 36 mesečnih obrokov.
Dostava na dom!
Obisk naše prodajalne Vas bo o vsem prepričai.
znamka zaupanja
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona)
Moderna modna očala pri
\C. SzUecUa
Klagenfurt, 10 -Oktober-Str. (Prosenhot)
-
Audi fiir Ostem: Zuerst zu der Vorteile uregen!
Hiibscher Kinderschniirsticfel mit Gelenkstiitze, Sieblochung
in beige und wei8 19 — 22 .................................. 95.—
23-26 ................................ 107.-
Netter Kindersportv in der bewahrten, neuen Leistenform „Karre"
mit Gummisohle, modebraun	23 — 26	............. 99.—
27-30	  127.-
31 — 35	  145.-
Damen-Sporty in koonbinierter Velourlederverarbeitung mit dem
praktischen Folienabsatz, rostbraun, Schlagerpreis ....	109.—
Schnittiger Herrenhalbschuh aus Rindbox-Verarbeitung, strapaz-
fahiger Thunitsohle, der Preis ein Schlagerl ...............119.—
Zeitloser eleganter Damenmantel mit Schaumstolf-Kaschierung,
angenehm und leichf .......................................... 630.—
Perlonmantel mit Kopttuch und Giirtel, Farben: oliv, blati,
brombeer, braun, GrdBe: 36 — 46	  178.—
Flottes Trcvira-Kleid, durchgeknopft, kragenlos,
Farbe: cherry, GroBe:	40	— 46	   320.—
Reizendes Teenager-Kleid aus Trevira, streckende PrinzeBlinie
Farbe: kirschrot ,	,	, ,	   240.—
Damensteghose aus Lastex,	in	schwarz-weiB Pepita, GroBe: 38—46	208.—
Popelinc-Bluse, langer Arm, Farbe: weiB ........................... 115.—
Entziickende Batist-Bluse, Stickerei im Vorderteil, kurzer Arm,
GroBe: 38-46	  59.-
Modischer Trevirarock fiir Teenager, leicht ausgestellt, Gr. 38-44	182.—
Zeitloser Damenrock in Pepita-Dessin, becjueme Gehfalte,
Strapaz-Kammgarn, GroBe: 38 — 48	   88.—
Freizeit-Anzug, einreihig, 3 Knopfe, gerader Abstich, V-Facon .	800.—
Blazer-Sacco, einreihig, 3 Metallknopfe, hiingende Facon,
2 Riickenschlitze ,	,	, ,	,............................... 375.—
UlRRmUTh
AS/V--

sdiauen -
Modische-Twisthosc in „WASH AND WEAR”-Aus£uhrung, nur la-Herren-Perlon-Mantcl mit Raglan, Giirtel, Farbe: blau,
braun, oliv ..............................
Knabenanzug aus bestem Strapaz-Kammgarn, in sich karieri,
GroBe: 6	,,,,,,,,.................................
Knaben-Sportsakko in zarter Pepita-Musterung, Riickenschlitz,
Seidenfutter, GroBe 6	, , ..........................
Lange Knabenhosc aus 55 % Terylene und 45 % Schunvolle, ver-stellbarer Bund, hoher Saumaufschlag, ivasehbar, verschiedene
Modefarben, GroBe: 6	,	,	,	,......................
Knaben-Freskohose, lang, sportlicher Schnitt, GroBe: 6	....
Miidchen-Somnierkleid aus bedrucktem Creton, Lange 65 cm .	.
Madchen-Sommerkleid aus gutem Baumwoll-Satin, reich gezogenes
Rockerl, Lange 65 cm ,,,>••..........................
Madchenkleid aus Trevira, lange ArmcI, reizende PrinzeB-Facon,
Lange 65 cm ,,,,,,,................................ •
Madchen-Faltenrock aus Trevira, einfarbig und kariert,
fiir 6 Jahre ab , ...................................
Madchen-Batist-Bluse, kurze Armel und zarte Lochstickerei,
in Pastellfarben, GroBe: 6	y .	.
Karntens grdBfe Kaufhauser
333.-
335.-
330.-
250.-
196.-
120.-
71.-
156.-
254,-
147.-
57.-
V veliki žalosti sporočamo, da je odšel po večno plačilo k Vsemogočnemu moj dobri mož, naš oče in stari oče
Wasle Martin
kolarski mojster iz Dola pri Ljubljani
dne 26. marca 1965 v 78. letu ste-rosti, spreviden z zakramenti za umirajoče. K zadnjemu zemskemu počitku smo ga položili na po.Kopa-lišču v Št. Vidu ob Glini.
V veliki žalosti: Marija Wasle, žena Raggasaal, pošte: Mari Saal — Gospa Svete.
Ciril, Ivan, sinova.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 12. aprila: 14.15 Poročila, obja ve, vreme. Pregled sporeda. Solistična glasba: Karl Pahor — Tri arabeske; Karl Pahor — Istri^nka (15 miniatur za klavir). Pri klavirju Gita Mally. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 13. aprila: 14.15 Poročila, objave, vreme. Cerkev sv. Mihaela na Brdu pri Šmohorju, h slovenske zbo rovske literature. Poje komorni zbor RTV Ljub Ijana. — SREDA, 14. aprila: Poročila, objave, vreme. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 15. aprila: 14.15 Poročila, objave, vreme. Ljudska vera nekoč, a) O Kristusovi meri; b) Zlati očenaš. — PETEK, 16. aprila: 14.15 Poročila, objave, vreme. Z Jezusom na Oljski gori. (Sveta ura.) Sodelujejo gojenci Mohorjevega doma v Celovcu. — SOBOTA, 17. 4. 9.00 Andrej Šuster - Drabosnjak: Komedija od celiga grenkiga trpljenja ino smrti Jezusa Kristusa, naši-ga ljubiga Gospoda. Za radio priredil Niko Kuret. Izvajajo člani farne mladine v Št. Jakobu v Rožu. — NEDELJA, 18. aprila: 7.30 Dan presveti. Velikonočne pesmi, vmes nagovor mil. g. kanonika Aleša Zechnerja.
dcuž&a su.
sprejme
mlajšo trgovsko pomočnico, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, za svojo trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in nabožnimi predmeti.
Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Mohorjeva pisarna v Celovcu.
Ugodni
priložnostni nakupi
2 hladilnika „Alaska”, 40 1	.	.	a	S	500.—
5 hladilnikov „Island”, 65	1	.	5	S	600-
4 hladilniki „Alaska”, 70 1	.	.	a	S	600.-
2	hladilnika „Famulus”, 80	1	.	a	S	700.—
3	hladilniki ..Plastik Froster”, 80 1 a S 700,— 7 hladilnikov, različnih tipov
(kompresor), 125 1	. . . . od S 1.500.—
3 hladilniki za obrt „BBC”, 210 1 a S 4.900.-10 pralnih centrifug — nemški kvalitetni izdelki ..................a	S	850.—
3 pralni stroji „Fortschritt”	.	.	a	S	1.200.—
2 pralna stroja „AEG” .	.	.	4	S	1.800.—
1	komb. pralni stroj s centrifugo
„Turbomat”.....................S	2.500.—
2	komb. pralna stroja s centrifugo
„Zanussi” ....................a	S	4.500.—
1	komb. pralni stroj s centrifugo
„Candy” ........................S	3.800.—
2	pralna stroja z bobnom	„Eudora”
za 5 kg perila . . . .	.	.	a	S	4.000.—
1 pralni stroj z bobnom „Eudora”, za 3l/2 kg perila ..... S 3.000.—
1	poinoavtomatični pralni stroj s
plinskim gretjem „Bendix” .	. S 6.800.
2	polnoavtomatična pralna stroja
„Drymatic”....................4	S	5.500.—
1	hladilna skrinja .Frigidaire’, 120 1 S 3.500.—
2	hladilni skrinji ,,Loid”, 145 1 a S 4.500.— 2 hladilni skrinji „Loid”, 190 1 a S 5.500-
2	hladilni skrinji „Benko”, 250 1 4 S 6.500.-1 hladilna skrinja ..Detroit”, 330 1 S 7.000.—
3	hladilne skrinje ..Benko”. 470 1 4 S 9.700.—
1	hladilna skrinja ..Robotta”, 200 1 S 6.000,—
2	stroja za izdelovanje sladoleda
„ZWK” ........................4	S	7.500.-
NA VSE STROJE JAMSTVO IN OSKRBOVALNA SLUŽBA! UGODNE PLAČILNE MOŽNOSTI NA OBROKE!

L .	...	-	*	•-	‘ irr: 'j;' * ' • . ®	••	.	' ''
Klagenfurt
Renngassel
kas hcdnilt ICctouka
Izhaja vsak četrtek. Naroča sc na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Naročnina znaša mesečno 7,- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800,- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20.- šfr., za Anglijo 2.- f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.