Zelo koristen sprehod
Nemalo sem bil presene-čen, ko sem prejšnji torek obi-skal dvorano Tivoli. Nenava-dna živahnost na drsališču je pritegnila mojo pozornost. Kakih dvesto predšolskih otrok je drsalo v vrstah in skupinah. Ob ograji sem opa-zil tovariša Janeza Koprivška, za katerega vem, da se ukvar-ja z organizacijo rekreacije pri ZTKO v občini Center. Dejal sem si: »Njega povprašam. On zagotovo ve kaj vse to po-meni.«
Rad mi je pojasnil, da sodi to kar se tu dogaja v okvir akcije »1000 drsalk« in, da je tako živahno na tivolskem le-du dvakrat na teden, ko prive-dejo vzgojiteljice Vzgojnovar-stvenih zavodov svoje varo-vance na drsanje.
Zanimalo me je kdo vodi akcijo po strokovni plati. »Za-res,« je dejal Koprivšek, »to vprašanje je bilo že od samega začetka trd oreh.« Problem smo v ZTKO rešili tako, ,da smo organizirali seminar dr-sanja za vzgojiteljice. To delo je strokovno in zelo uspešno vodil Peter Brlec. No, dahes jih vidimo na čelu svojih sku-pin otrok in moram poudariti, da so zelo uspešne in priza-devne in, da brez njih eno-stavno ne bi šlo.«
V elegantnem loku se je ob ograji ustavila mladenka. »To je Andreja Vintar,« mi je pri-šepnil Koprjvšek, »ena od pri-zadevnih vzgojiteljic« In že sva bila sredi zanimivega po-govora. Prijetno je bilo poslu-šati sogovornico, ki je znala s takim navdušenjem pripove-dovati o tem, kaj vse so z uvedbo telesne vzgoje in, še prav posebej s tekmovanjem za športno značko, pridobili. »V našem vrtcu in kolikor vem, tudi v vseh ostalih, je postala telesna vzgoja sestav-ni del življenja in dela. Na sa-mem začetku je bilo dosti skeptikov in tudi plašljivcev. Bali so se porezanih prstov, utopitev in kdo ve katerih po-škodb še. No, ko vsega tega ni bilo, se je tehtnica prevesila v korist telesne vzgoje. Sedaj starši sami zahtevajo, da nau-čimo otroke drsati, plavati, smučati, iger z žogo in jim po-
sredujemo čim več telesno-kulturnega znanja.«
»Pa res vse to, kar ste našte-li tudi delate?« sem jo vprašal.
»Seveda! Saj smo se vsi od-ločili izvajati športne dejavno-sti za pridobitev športne znač-ke. Kolikor vem jo je osvojilo v naši občini že preko petsto otrok. Letos, ko praznujemo mednarodno leto otroka pa pričakujemo še sedemsto no-vih.« Koprivšek je obe števil-ki potrdil in dodal: »Prav za-to, ker namerava naša Zveza resnično nekaj storiti za naj-mlajše občane v mednaro-dnem letu otroka, je kupila petdeset parov smuči, petde-set parov drsalk in, za tiste, ki jim je drsališče predaleč in so se odločili za kotalkanje, pet-deset parov kotalk. Kupila je tudi skiroje, kolebnice, žoge in vse to razdelila med VVO. Tako imamo dovolj športnih
rekvizitov za vse otroke.« »Kar zapišite,« je vskočila An-dreja, »da smo iniciative Zve-ze vsi zelo veseli, in da imamo trden namen sodelovanje še naprej razvijati. V ta namen smo že ustanovile aktiv men-toric telesne vzgoje v Vzgoj-novarstvenih ustanovah, ki bo poskrbel za enotnost vseh tovrstnih akcij in skrbel za uspešnost izvajanja progra-ma, ki smo si ga zastavili v letošnjem, to je, mednaro-dnem letu otroka.« Zadnje be-sede je Andreja izgovorila preko ramena, kajti njeni va-rovanci so vedno bolj odločno zahtevali, da se jim priključi. Kar dosti sem izvedel. Na obrazih otrok sem bral zado-voljstvo. Da, tudi vzgojiteljice so imele isti izraz, videlo se je, da jih tovrstno delo veseli. Uspeh ne more izostati...
Brane Žugelj