167. steiilHa. f Hmnjaal, t soboto, Zl. jolija 1815. ffllll. lelo. H ^B I I H I ^^H I H l^^l H ^B ^l^L H I^^H ^^^H ^l ^l I I B fiS .Slovenski Narod* vdja w fcfwM|attl na dom dostavljen: . v upravništvu prejeman: jcio leto naprej • . . . K 24— I cek) leto naprcj • , • • K 22-— t>o[ leta , • . . • . 12-— I pol leta „ ..... 11-— Čctrt leta „ • • • • » 6*— I četrt leta m . • • • . 550 iu mesec w » • • • m 2*— I na tnesec m • • • • ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallovft ulica ftt 9 (v priUičju kvo) teteloa *t 34. lifeaf« Tsak iai xv*Ć*r tevsMail necUlfe in praznike. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat a!i večkrat po 12 vin. Farte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin, Pri več j ih insercijah pu dogovoru. Upiavni&tvu naj se posiljajo naročnine, reklamacije, inserati i.t d, IO je administrativne stvari. ——■ Foaameua &tevllka velia 10 vinari* v. ——— Na pismena naiočila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si S5. .Slovenski Narod* Tefla po poStl: za Avstro-Ogrsko: za. Nemčfjo: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— ćelo leto naprej . . . K 30*— E°J }e}a. n « • • • 13-— Ameriko in vse druge dežele : ■ četrt leta „ „ • « , t>-50 b na mesec m m . • • 230 ćelo leto naprej . . . . K 35.^ Vprašanjem glede inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Uprava££?vo (spodaj, dvorižČe levo), Knaflova ulica *t 5, teleion Št85' Bitka na Gorišketn. NAPAD NA SABOTIN ODBIT. — BREZUSPEŠNI NAVALI NA DO- BERDOBSKO PLANOTO. Dunaj, 23. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo; Italijansko bojišče. Bitka na Goriškcm še ni končana. Proti goriškemu mostišču so vzdržali Italijani včeraj mogočen artiljerijski ogenj. Napad na hrib Sa-botin }e bil odbit. V podgorskem predpolju leže stotine trupelj sovraž-nikov. Naše čete imajo prvotne pozicije mostišča brez izjeme v svoji posesti. Pri odbijanju mnegoštevilnih sovražnih napaćov se je odlikovalo posebno dalmatinsko domobranstvo. Na robu planote Doberdobske se vrši boj daHe. Proti odseku Poto-ano - Zdravščina so izvršili Italijani v pretekli noči tri napade, ki so bili odbiti. Istotako se je penesrečil po-skus sovražnika med ZdravšCino in Potoano primakiiiti se bližje k našim jarkom. Tuđi novejši šunki sovražnf-ka pri Selcu, Vermeljanu in proti hribu Kosič, so bili istotako brez-uspešni. Ob srednji Soči so bili samo boji s topovi. V Krnskem ozernlju so odbile naše čete včeraj, potem ponoči in danes zjutraj vse napade. V koroškem in tirolskem obmej-nem ozemlju se ni zgodilo nič bistve-nega. Neki noćni napad Italijanov na Monte Piano se je ponesrečil. Artiljerijski ogen} traja na več krajih dalje. Namestnik načelnika generainega štaba pl. H 6 f e r t fml. BITKA OB SOŠKI FRONTI. Ob soški fronti se bitka bliža odločitvi. Hud boj za gorisko mo-stišce je končal vsaj cio seđaj s krvavim porazom sovražnika. Tuđi v južnih oddelkih doberdobskih pozicij SO se popolnoma ponesrečili napadi Italijanov. Neodiočeni so se boji v srednjem delu fronte med Gorico in pianoto okrog Doberdoba. Smemo pa povsem zaupati tuđi nadalje našim četam in voditeljem. Italijanski napadi se nadaljujejo. Vsa znamenja sedanje ugodne situacije kažejo, da bo izid velike bitke ob soški fronti prav zadovotfiv. ' BOJI OB SOĆI. Dunaj, 23. julija. Iz vojnop o-čevalskega stana se poroča: Pre-presto pa stvarno uradno poročilo generalnega štaba o bojih ob Soči napravlja vtisk junaške pesmi. 2e dneve in dneve vro italijanske čete neprestano proti obrambni crti av-stro - ogrske soške fronte. Vse, kar je mogla dati artiljerije italijanska armadu, se nahaja ob imenovani ob-mejni važni reki, ne da bi privoščili hrabrim branilcem le trenotek miru, in neprestano še prihajajo nove od-počite čete, da nadomeste kolone, vržene nazaj s krvavim i glavami, in podvzemajo nove napade. Mimogre-de se posreči Italijanom, prodreti do avstrijskih pozicij, iz tega pa se raz-vijajo boji, kakršne pozna samo se-danja vajna; mož ob možu, v takih bojih se je vedno izJvazala neustra-šenost avstro - ogrskih čet in vojno prekašanie nad Italijani. Težki boji se še nadaljujejo. Ka] so počeniali Italijani v Fari in Krniinu. Poroča se iz Gorice: Italijanski vojaki so poskusili v Fari v Furlaniji odbiti glavo s spomenika našega ce-sarja. Ker se jim to ni posrećilo, so razbili ves spomenik in potem so pili kar se je dalo, vojaki so divjali po vaši in napadali prebivalce rekoč, da v bodoče odbijejo glavo vsakemu Avstrijcu. V Krmin so prišli berzalje-ri posebno slovesno. Obdan od ofi-cirjev je prikorakal v mesto na čelu berzaljerskega bataljona med godbo in vriskanjem vojakov novi župan Krminski »sindacocr; imenuje se Pe-risini, znan irredentovec. Podžupana Panzera, ki ni prišel sprejet Italijanov, so uklenili in odpeljali v Italijo. Bil je velik banket, po banketu je igrala godba na trgu in italijanski vojaki so razrušili spomenik cesarja Maksimilijana. — Po Furlaniji in po Brdih tr^rajo Italijani table s tobaka-ren in jih nosijo s seboj kot trofeie iz velike zrnate. V Moši in v Slo-rencu pri Moši so prisilile italijanske patrulje žene in starce, da so morali iti ž Tijimi: grozili so prebivalstvu z revolverjem in zahtevali informacij, kje so naše pozicije. »Odrešitelii« v Bren*onico. »Risveglio« poroča: Z gore Bal-• do. kjer tabore italijanske čete, pri- dejo skoro vsak dan močne patrulje pod poveljstvom oficirjev v kraje pod hribom, vdirajo v hiše, kjer se obnašajo kot Uivjaki in straše žene in otroke. V neki niši je bila dama samo žena in en otrok. Prestrašila sta se tako, da so se bali za nju do večera. Pobrali so kmetom 50 glav goveje živine, plaćali seveda nišo nič. Revežem, ki so imeli samo eno kravieo, so vzeli še to. Pobrali so pi-ščeta, kokoši, kar so dobili, za kokoš so plaćali 40 vinarjev. Mnogo odlič-nejših oseb so aretirali in vzeli s seboj dečke, stare 10—15 let. Ogorčenje radi takega postopanja je med prebivalstvom velikansko. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. Dima«, 24. julija. Vojnoporoče-valskt stan poroča: It^lijansko uradno porocilo brez datuma: Doeim se v Kadori v gorenji dolini Cortevola in Ansici uvedena ofenziva energično razvija in dočim v Karniji naša artiljerija srednjega in velikega kalibra nadaljuje z uspcliom boj proti uporom sovražnikovih trdniav. postaja boj ob Soči vedno hujši. V Pla-veh smo nekoliko napredovali poti grozovitim odporcm. V smeri proti i Gorici litio v višir,;, ki krije od de.5:- , nega brega mesto in soški most, pridobili en dcl. Na kraški planoti je bil sovražnik pregnan iz nekaterih oko-pov. Boj je trajal tuđi ponoči strašno in trdovratno dalje. Poleg pušk in municije y popcluoma nedoloče-nih rnnožinah, so prišli v naše roke številni vietniki. Stevilo teh je za tri dni, od 18. do ZO. julija 3478, med temi 76 oficirjev in kadetov. Soglas-ne izjave vjetnikov potrjujejo, da so izgube sovražnika jako težke, kar potrjuje tuđi množina mrtvih, ki smo jih našli v jarkih. Naše čete vztraja-jo vr boju neumorno. Torpediranje križarke Giuseppe GaribaldL Cliiasso, 23. julija. »Corriere del-la sera« priobčuie podrobnosti o po-topljenju križarke »Giuseppe Gari-baldi<<. Ladja se je potopila v 6 minu-tali. Druge ladje so se peljale dalje, čeprav so videle. kaj se je pripetilo Garihaldiju«, da bi izbegnile kakemu novemu torpediranju. Samo torpedni čolni so ostali v blizini, da rešijo moštvo in neki torpedni colu je za-sledoval avstrijski potapljalni čoln, ga obstrcljeval in ga skušal uničiti s tem, da se je pcljal čezenj. Kaj se je zgodilo s potanljalnim čnlnom, se ne ve. prikazal se ni več. (Kakor pa je znano, je U - čoln prispel na svoj do-Iočen kraj nepoškodovan, opazka uredn.) Ko je drugi torpedni strel za-del stroje leve strani, se je zasuka-la ladja v krogu in poveljnik je takoj pozvai vse moštvo na krov. Izvžem-ši treh so imeH vsi drugi rešilne pašo-ve. Skoro vsi so bili rešeni in prepe-ljani v Brindisi. »Giuseppe Garibaldi« — admiralska ladja? Vojnoporoeevalski stan, 22. julija. Ka kor je izvedel naš vojni poro-Čevalec so potegnili potapljalci, ki so preiskavrali mesto, kjer se je potopila križarka »Giuseppe Garlbaldi«, na dan tuđi eno italijansko admiral-sko zastavo. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bila potopljena križarka admiralska ladja pred Dubrovnikom in Gružem delujoče vojne jeđnote. m m Iz italljanskega rainistrsksga sveta. Chiasso, 23. julija. Kakor poreča »Štampa«, je podal Sonnino v vče-rajšnjem ministrskem svetu porocilo o avstrijski Rdeči knjigi. Ministrski svet je sklenil, pustiti zunanjemu ministru prosto roko, kdaj in v kaki chliki naj ovrže trditve Rdeče knjige. Nadalje se je pečal ministrski , svet obširriO z raz»nerjem Italije do Turčije in zlasti s slučajem zaple-nitve pamika »Mondelio« od strani Turčije. Sklenilo se je, napraviti nov korak pri TurčijUn sicer to pot s po-ročilom v jako energični obliki na turškega poslanika v Rimu. Slučaj s parnikom pa datira že z dne 20. ju-nija. Turska vlada je hotela kupiti parnik od lastnika v Galati. Lastnik je naznanil ceno in tursko poveljstvo je porahljalo parnik za vožnje pod italijansko zastavo do Dardanel, ali plaćala pa ni parnika. Radi tega je italijanski poslanik pri porti protesti-ral žc dvakrat, pa brez uspeha. Cadornove izjave z dne 3. avgusta 1914. Dunaj, 23. julija. V nekem urad-nem komunikeju »Agencie Stepha-ni«, trdi šef italijanskecea generalnega Štaba, dn on ni nikdar rekel. da Italija ne pojele nikdar proti Avstrl|i,ako ta ne zasede Lovčena in ne bo mo-tila ravnotežna v AdrHi. (Omcnjena izjava se nahaja v avstrijski Rdeči kniigi na podlagi brzojavke grofa Berchtolda na avstro - ogrskega poslanika v Rimu.) Nasproti temu se mora konstatirati, da je govori! con-te Cadorna tako dne 3. avgusta 1914 in sicer proti avstro - ogrskemu vo-jaškemu atašeju v Rimu, ko mu je ta sporočil vprašanje šefa c. in kr. generalnega štaba barona Conrada pl. HOtzendorfa glede sporazuma za slučaj vojne med zavezniki storjene-ga, Conte Cadorna je ob tcj priliki grofu Skeptickemu na njegovo vprašanje, ali je morda oborožena ne-vtralnost Italije naperiena proti Av-striji, rekel. da ne, in Italija ne porabl nikdar prilike, da bi napad'a Avstri-jo, ko je drugodi zaposlena, da bi iej iztrgala kake province. Iz Tirolske se lahko odstrani čete in na lojalnost Italije ni treba dvomiti. Tako je govoril Cadorna 3. avgusta lani. In kaj se je zgodilo? Itali-ianska lojalnost, italijanska zagotav-Ijanja, da ne napadejo Avstro - Ogr-i sko, so bila navadna laž. Patrijotičen govor v glavni sinagogi v Rimu. Ko je odslo več rabincev v vojno za vojake židovske vere, je imel veliki rabin v Rimu, dr. Angelo Sa-cerdoti, patrijotičen govor, v kate-rem je priporočal svojim vernikom najprvo, naj store svojo dolžnost kot meščanje (vojno posojilo), potem pa je prosil Jehovo, naj podeli zmago italijanskemu orožju. Po propovedi so peli vojni psalm 144, katerega so peli stari Hebrejci, ko so se bojevali za svojo neođvisnost. • m ~ NAPETOSTI MED ITATLIJO IN TURCIJO. Curih, 23. julija. »Tagesanzei-ger« poroča iz Rima: Italijanske trgovske ladje v turskih vodah so dobile ukaz, da na} odidejo iz turskih pristanišc. Genf, 23. julija. Iz Milana se poroča: Turski konzulat poziva turske podanike, naj bodo pripravljeni za odhod iz Italije. Curin, 23. julija. (Koresp. urad.) Italijansko časopisje Še vedno zbira različne elemente, da utemelji konflikt Italije s Tureijo in da pomaga premagati odpor širših talijanskih krogov proti temu, da bi se vojaske obveznosti Italije razširile.Le »Avan-ti« kaže javno pomisleke proti ude-ležbi Italije na podvzetju proti Dar-danelam in svetuje italijanski vladi, naj pred novimi nevarnimi odločit-vami vpraša vsaj parlament. BALKANSKO BOJIŠCE. Iz srbske skupštine. Preko Rotterdama poročajo: V srbski skupštini je zahteval socijali-stični poslanec Lazarević, da naj Pa- LISTEK. ' Inonimno pismo. L Radovedno solnee Je pogledalo Izza popoldanjih oblakov, ki so viseli na junijskem nebu kakor slabo pečeni hlebci, prestrelilo bujnozeleno listje koketne vrtne hladnice konec prijaznega slovenskega mesteca in svetilo mlađemu gospodu Janku Budinu in mladi gospodični Miljani Ro-potarjevi, ki sta se hitela poljubljati s hitrostjo in vehetnenco aeroplan-skega motorja, Gospod Janko Budin je bil pod-jeten trgovec in dičen narodnjak, pravi narodnjak, ne samo narodnjak za kratek čas. Bil je veseljak, toda hudo soliden. Kadar so zaprli v me-stecu vse gostilne in edino kavarno, se je napotil vrli gospod Janko Budin neutegoma domov, ne da bi delal ponoćno zgago in ne da bi količkaj kalil- miru spanja potrebnih me-Ščanov. Gospodična Miljana, hči velepo-sestnika Marka Ropotazte, )e bik kaj dražestna mladenka, tiha in mirna, toda jako navihana! Tu ni bilo prav čisto nič tište paradne naivnosti, ki jo arogantni velemestni giz-dalini in škricmani tako radi očitajo malomestnim krasoticam. »Janko, ali ni čudno, da sva tako dobre volje, ko je vendar najina Ijubezen tako malo srečna?« »Tvoj hudi papa se je takorekoč smatral osebno žaljenega, ko sem te prišel snubit O, presneto je za-bavljal!« »E, saj ni mislil tako resno.« »Ne, ne, draga Miljana! Kako me je zafrkavali Kaj, kaj, kaj? — se je zakadil vame — kaj, Miljana? Moja Miljana je še otrok! Omoži naj se naša Miljana? Kam pa priđe svet, ako se bodo mežile take punčke? Miljani je zdaj kotnaj dvajset let. Kje je še — ne zameri, ljubica — kje je še njena prava pamet! Kratkomalo, nič ne bo, gospod Budin . •.« II. Radovedno solnee je pogledalo izza junijskega oblaka, ki je bil jako podoben čarobni kranjski klobasi, in je kakor žaromet posvetilo na lepo rdeči nos gospoda Marka Ropotarja, veleposestnika in protivnika ljubez-nt pod štinindvajsetimi leti. Sedel ie s svojim prijateljem, vpokojenim davčnim kontrolorjem Velimirom pri »Zlatom močeradu«. Niiju pesrovor se je bil zasukal na brezimna pisma. »Kdor piše anonimna pisma, je lnmp. lump, lump!« je kričal gospod Ropotar. »Lump, moralna pokveka, gnusen strahopetec!« Na vrt je prišel mladi trgovec Budin, spoštljivo pozdravil oba gospoda, naročU piva in se zamaknil v listck ^Slovenskega Naroda«. »Casih pa vendar utegne koristiti ćelo anonimno pismo,« je ugo-varjal gospod Vclimir. »In potem od-pošiljatelj ni lump.« »Kajpa! — Ako bi jaz dobil anonimno pismo, bi se prav nič ne menil. V ogenj! Pozabljeno! Bog ti odpusti, podla duša, zoprni, ostudni hinavec! In mirno bi šel svojim potem.« »Časih pa vendar —« »utegne hasniti anonimno pismo? Ne, nikdar ne!« III. junijsko solnee se je skriio za posebno debel oblak, ker se je po pravici zbalo razjarjenega gospoda Ropotarja. Miljanin papa je razburjen romal po sobi gor in dol in časih jezno po-tegnil iz dolge pipe, ki pa ni več tle- la. Tem bolj je tlelo v njem. Na mizi je bilo — anonimno pisemce. Pisano je bilo kratko pa jedrnato: »Gospod Ropotar! Dočim pose-date Vi pri »Zlatem močeradu<% se pa poljubljata Vaša gospodična hčer-ka in onegavi trgovec Budin v Vaši utici. Dober tek želim! Svetujem Vam, da naredite temu vendar že enkrat konce!« »Ako bi dobil to barabo, bi ga s pasjim bičem!« se je gneval razdra-ženi gospod. Potrkalo je. Vstopil je prijatelj Velimir. »Velimir, tu! Anonimno pismo!« »Lej, Iej, kako je razburjen! Prej si pa onegavil, da —« »Ne bodi no sitenNr »Nisi ga vrgel v ogenj?* »Beži no! — Hm, »naredite že vendar konec!« No, pa! Meta!« Pricopatala je kuharica Meta. »Takoj po gospoda Budina! — Miljana! He, Miljana!« Prihitela je hčerka. »Prijatelj Ropotar, kaj namera-vaš?« je vprašal osupli kontrolor. »Konec mora biti, kenec!« ?>Nikar se ne prenagli!« Prišel je mladi trgovec. Miljana je zardela in povesila oči. Papa je slovesno prebral anonimno pismo. ] Ubogi Miljani so zaigrale solze v le-pih očeh. Zdaj bo konec lepih se-stankov . . . konec vse neizmerne tihe sreče . . . »Gospod Budin,« je zatrobental gopod Ropotar. »Narediti hočem konec, pa malo drugačc, nego je do-mneval brezimenski pisatelj! Pred kratkim ste zasmibili mojo Miljano. No — ako se hočeta vzeti — — se pa!« O, kako sta skočila zaljubljenca skupaj! O, kako debelo je gledal gospod Velimir in kako se je smejal Ropotar! Kontrolor je čestitaj. »Vendar bi rad vedel, kdo je pi-sal to pismo!« je dejal naposled gospod Ropotar. Takoj bi daroval sto kron »RdeČemu križu«, ako bi mi kdo povedal ime anonimnega pisa-telja.« »Res, gospod tast?« je mirno vprašal ženin. »Ali ne bi bilo nobenih zlih posledic, nobene zarnere?« »Nobene. Vse ostane med nami, ljubi zet! Torej, kdo je pisal anonimno pismo?« »Jaz sam, preljubi tast!« »Sto kron za »Rdeči križ«,« se je radoval kontrolor. »Vidiš, časih pa le utegne koristiti ćelo anonimno pismo!« Rado Murnik* Stran 2. .SLOVENSKI NKAOD\ dne 24. julija 1915. (Gr. srev. Šić svojo zunanjo politiko spremeni ter se takoj pobota z Bolgarijo in sporazumi z Avstrijo. M. p. Pašić je sporočil, da Je morala Srbija ustreči želji Rusije in ustaviti svoje prodiranje v Albaniji, da ne nastanejo v če-tverozvezi neljube težkoče. Posl. Cirkević je poudarjal. da naj žrtvuje Italija svoje albanske interese utemeljenim zahtevam balkanskih držav. Srbija se bari za svojo eksistenco, Italija pa hoče le osvajati. Srbtfci in Italija. »Fremdenblatu javlja: »Mahnit piše v »Secolu« o srbsko - [talijanskih odnošajih ter pravi, da za-htevajo vsi srbski politiki Dalmacijo. Italija naj se Dalmaciji odreče, ali pa bo tam nastal nevaren srbski irre-dentizem, ki bo povzroćil nove i talijansko - srbske spore, če pa Italija odstopi Srbiji Dalmacijo, potem ji bo Srbija veren zaveznik proti ger-manstvu. Havol no ruske trdnlove. BOJI OB DUGU. — JUNAŠTVO KOPALEVEGA LOVSKEGA BATA-LJONA. — NOVI USPEHI NADVOJVODE JO2EFA FERDINANDA. Dunaj, 23. julija. (Koresp. urad.) Uradno razgiašajo dne 23. julija opol dne: Rusko bojišče. Boji v južni Poljski, Volhini]i in Ob gorenjem Bugu se nadaljujejo. Proti Crti, ki poteka ob Bugu od Kamionke Stmmilove do Kristino-pola in Sokala in na katere vzhod-njem bregu smo si zgradili neka} mostiščem podobnih pozicij, je nava-111 sovražnik z zelo močnimi silami. Na posameznih točkah se je pribli-žal našim strelskirn jarkom. Na drugih krajih je prišio do boja na nož in na pest. Rusi so bili povsodi z velikim! izgubami vrženi nazaj. Jugo - vzhodno od Sokala Je vjel lovski bataljon Kopa I št. 10 s pogumnim bočnim šunkom 3 ruske častnike in 342 mož. Severo - zapadno od Grubieszowa so pridobiie nem-ške sile znatno na prostoru. Med Bystrico in Visio so vrgle čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika na Belsyce in čez \Vro-nov nazaj. Zapadno od Visle od izliva By-strice navzgor so prodrli zaveznik] do reke in do ivangoroskega trd-njavskega pasu. Pri Kocienicah se bore naše čete še s sovražnimi zadnjim! stražami. Na ostalih dellh fronte Je položaj .v splošnem neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega * štaba pl. H 6 f e r, fmL ZAPADNI BREG VISLE OCl-jŠČEN. — RUSKI ODPOR MED MSLO IN BUGOM ZLOMLJEN. Beroliiu 23. julija. (Koresp. ur.) tVVotffor urad poroča: ' Veliki slavni stan 23, tulila. Jugovzhodno b o) t š £ e. Zapadni breg Vtele od Janowlc {zapadno od Kazimlrza) do Granice ie očišćen sovražnika. V gozdnl po-kratfni, jugo - zapadno od Koztaleca, se borimo še z ruskim! zadnjim! stražami. Med Visio in Dugom se }e posrećilo zaveznišklm četam na raznih krajih zlomiti trdovratni odpor so-vražnlka ter ga prisiliti, da se umika. Krvave izgube Rusov so izredno velike. Su Vrhovno armadno vodstva Ruski Invalid« pravi: »Sovražni naval iz vseh smeri nam seveda Ie koristi. Kar so Nemci pridobili na ozemlju, to ni rezultat njihovih, temveč naših manevrov (!). Nemci imajo sedaj očividno le eno tolažilo: zasedenje sovražnega ozemlja.« »Ruskoje Slovo^ piše: »Ne pozabimo, da je poletje za Nem-ce ugodno, zima pa za nas. Od septembra naprej borno zopet naglo za-vojevali, kar smo izgubili.« (Torej zopet pravljica o »generalu Zimi«.) »Utro Rosiji« pa konstatira, da so se vsi računi nemškega Tudinapoleona klavrno izjalovili (?). Ta konstatacija pa »Svjetu« očividno šc ne za-dostu>e, kajti njemu je jasno, da se obrača položaj na bojiščih vedno ostreje v prilog Rusiji! Najbolj pametno je še »Novoje Vremja'<, ki — molči • . • RUSKO URADNO POROClLO. Ruski generalni štab poroča 20. iJtUiflr -ŠK fib>fe Risa - »di te m- sprotnik tekom 19. julija napredoval proti grlinhofskim Jarkom skupine Shagorv. V okolici nstran Njemena so izvršili delen napad proti enetnu naših polkov sevcrovzhodnu od Su-valkija, pri vaši Gonboki Rov, za ka-tero se od 14. julija botujcjo. V noći na 19. julij se je poarečio sovražnikti s pomočjo številne artiljerije zavzcti Jarke nekaterih ođdelkov, ki smo jih šc le včeraj zopet osvojili. Na Na-re\vski fronti na nekaterih mestih artiljerijski boj. 19. julija boji predstraž. 18. julija je uspešno bombardirala trdnjavska artiljerija trdnjave Novogeorgievsk sprednje dele so-vražnih kolon. Med Visio in Bugom se je približal sovrainik dne 19. juli-ja pre\ idno naši novi fronti. ()h Bugu se nadaljujejo napadi v odseku Krylow - Sokal. V okolici Sokala se je sovražnik na desnem bregu nekoliko razŠiril. Ob Dnjestru smo po ljutem boju na označeni fronti dne 19. julija vjeli 500 sovražnikov ter vplenili 5 strojnih pušk. Dodatek k ruskemu dnevnemu poročilu z dne 20. julija: Izjave većih vojnih vjetnikov /6. avstrijskega kora, ki smo jih začetkoma julija vjeli pri Cholniju (?), odločno potrjujejo, da so Nemci ustrelili 500 vjetih Ru-sov v Ravi Ruski. K temu še pristav-Ijajo, da so vojaki, ki so prišli kot ojačenje, videli veliko pokopališče, kjer so pokopali sumrčene. Naveden rusko dnevno porocilo je nenavadno nerodna izmišljotina. Morda je nepotrebno, posebno na-glasati, da je pri splošno znanem načinu ncmškega vojskovanja sploh izključeno, da bi se streljali vojni vjetniki. Na drugi strani je tuđi dobro znano, da je nemško armadno vodstvo v težkih slučajih prekršitve mednarođnega prava in časti orožja, ki so se dogodili v tej vojni, pri vsaki priliki razglasilo, če nem.skt čete nišo z vojaki sovražnikovimi postopa-le kot z vojnimi vjetniki, marveč jih usmrtile. V teh slučajih se namreč ni šio za maščevanje napram posa-mezniku, marveč da se objavi okol-ščina, da se mednarodno pravo ne sme brez kazni kršiti. Torej ni niti želeti, da bi se enaki slučaji prikrivali. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Vsled galiških porazov je bilo. kakor poročajo iz Kopenhagena, od-stavljenih 14 ruskih generalov in štabnih častnikov. ki pridejo vsi pred vojno sodišče v Petrograd. Rusi so evakuirali tuđi okraj Vilma. V ruskih krogih pričakujejo za-sedanja dume z veliko napetostjo. Stranke se kažejo odločne izsiliti spremembo političnega sistema in vpeljati oštro kontrolo eksekutive. Kadet Maklakov zagovarja v »Rječi« sicer idejo, da naj bi duma pustila vsa politična vprašanja na strani ter posvetila svojo edino skrb »mobilizaciji municije«, toda »Rječ« pripominja, da je treba ustvariti temelje za organizacijo vseh narodnih sil. Pri tem pa je politično postopanje ministrstva kar največjega pomena. »Novoje Vremja« želi, da bi nudila duma pri-Iožnost medsebojnega podpiranja vseh delov naroda, ter smatra za najvažnejši cilj izdelovati čim naj-več strojnih pušk. »N. V^ priporoča z nova, da naj se preloži rezidenca iz Petrograda v kako drugo mesto. Vse banke so se preselile iz Var-šave v Moskvo. Ruska armada je izgubila dosedaj 15.000 strojnih pušk. ki so jih deloma ugrabili Nemci in Avstriici, deloma pa so se pokvarile v vojni. Ruska vlada bo predložila dumi pooblastilo, da sme narodna banka izdati bankovcev še za eno milijardo rubljev. ZAPADNO BOJIŠČE. BOJI NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Berolin, 23. julija. (Koresp. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 23. julija. Zapadno bojišče. Severno in severo - zapadno od Soucheza smo zavniiil ponoćne, z ročnimi granatami izvršene sovraž-ne napade. V Champagne smo izvršili v okolici Perthesa obsežne razstrelitve ter zaseđli rob nastalih vdrtin. V Pretrskem gazdu se ie pone-srečii sovražni sunek. V Vogezih so se boji nadaljevali. Sovražnl naval proti crti Lingekopf-Barrenkopf (severno od Miinstra) smo po liutih bližinskih bojih, ki so se vršili pred postojan, in v samih postofankah Bavarce> ter mecklen-burških lovcev, odbili. Pri tem smo vjeli 2 častnika in 64 alpincev. Tuđi na Reichsackerkopfu so nas Fran-cozi brejutpe»aQ nauMULTri Meto* i ralu smo }m vr&\ Iz neke eksponirane pozicije, ka tero pa smo, da se iz-ogaemo Izgubam, zopet načrtoma opu^dll. V odgovor na većkratno obstre-Ijevank Thlaucourta In več krajevi med Maaso m MozeJo. le obstrelje. vala naš« artilierUa včeraj Pont a| MOUSfeOfL Naši letalci so napadli železnJškl trikot St. Hilair© v Champagne ter so prisilili sov razne letalce, da so se umaknili. Tuđi na voiašnice v Ge-radmeru smo motali bombe. Pri ne-kem boju v zraku nad Conflans smo unlčlli sovražno bojno letalo. Vrhovno armadno vodstvo, • m m (Lingekopf in Barrenkopf ležita 3 do 4 kilometre severno od Miinstra.) * Japon>ka kot doba vite! jica orožja. Iz Rotterdama noročajo: Amerikanske tovarile za orožje ne rno-rejo naročil strelneza materijala za zaveznike pravočasno izvršiti, tako da so ti prisiljeni, da oddajajo večje dobave topov Japonski. Kakor poročajo iz Tokia, je naročil japonski vojni minister general Oka Taihei-Companvji, ki je dozdaj delala za ja-ponsko vojno upravro, naj prevzame dobave topov za države četvero-zveze. Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POROClLO. Carigrad, 22. julija. (Kor. urad.) Glavni 5tan poroča: Pri Ari Burnu je poskušal 20. t. m. zvečer sovražnik, potem ko je metal bombe, z ba-joneti napasti naše levo krilo, pa smo ga s svojim ognjem decimirali in se je vrnil v svoje pozicije. To zjutraj je trikrat ponovil poskuse, ki smo jih vse odbili. Pognali smo sovražnika do njegovih pozicij nazaj, pri čemer smo mu povzročili velike izgube. V uoči od 20. do 21. so priče-le naSe baterije pri Kumkale nepri-čakovano obstreljevati sovražno ta-borišče pri Seddilbahru. Povzrcčili smo veliko eksplozijo in požar v ne-kem sovražnem skladišču municije, ki je trajal dve uri. 21. t. m. smo bombardirali z učinkom sovražno tabori-šče in sovražne artiljerijske pozicije pri Morto - Lirnanu. Sovražnik je od-govarjal na ogenj brez uspeha. Na ostalih frontah nič važnega. Ponesrečeni napad: na maloazijsko obal. Carigrad, 21. julija. (Kor. urad.) Neka franeoska križarka je udrla 18. julija v pristanišče Bučak, zahodno od Adalije, da napade tri, na kopno potegnjene turske ladije Križarka je v to svrho odposlala tri s strojnimi puškami obložene parne čoine, ki so imeli 80 mož na krovu. Turski orož-niki, ki so ležali v maskiranih krit-jih, so pričeli streljati proti sovražni-ku in so usmrtili enega časinika in pet vojakov. na kar so čolni zbežali. Sovražna križarka je nato pričela obstreljevati nevidna kritja. vendar pa je razrušila samo dve ladiji in se je nato umaknila. 16. julija se je dogodil enak slučaj v majhnem pristanisču Fethie, pri čemer so lastni ljudje sežgali majhno tursko ladijo, da bi ne prišla v sovražnikove roke. Položaj pri Dardaneiah. »Pester Lloyd« poroča iz Soluna: Sem dospeli potniki ooročajo o bojih pri Dardaneiah sledeče* 2e nekaj dni jemljo angleške in franeos. transportne ladije neprenehoma ra-njence in bolnike na krov,ki dohajajo s polotoka Galipoli in ki naj jih pre-peljejo na Malto ali v Aleksandrijo. Zadnji naskoki zaveznikov proti turskim pozicijam so imeli le mestoma in le majhen uspeh, bili pa so združeni s tako težkimi izgubami, da so morali pritegniti z Memnosa kakih 3000, drugič pa 5000 mož rezervnih čet in da zdaj izkrcavajo nadaljnih 5000 mož, ki naj izpopolnijo vrzeli pred Krithio. Pred Mudrosom se na-hajajoče franeosko - angleške vojne ladije so iz strahu pred nemškimi podmorskimi čolni storile najobsež-nejše varnostne odredbe. Angleške in avstralske čete se slabo drže, imajo večinoma grižo in mrzlico. Rusko uradno porocilo s kavkaske fronte. Petrosrad, 20. julija. (»M. N. N.<) Generalni štab kavkaske armade poroča: 18. juiija na ozemlju ob obali streljajije s puškami. Naši tor-pedni čolni so uničili 69 z moko obloženih jadrnic. Neki ruski motorski čoln je zasegel jadrnico, ki je vozila mnogo kornze. V okolici Oltvja stre-Ijanje s puškami. V okolici Mućka se boj nadaljnje. Čete so osvojile vas Nzvk. Na ostalih irontah nobene iz- Prancosko priznanje za Turke. »Lokalanzeiger* poroča iz Luksemburga: Pierre Loti je izrazil v pariškem »Figaro« svoje največje priznanje za odpor Turkov v Dardaneiah, 7S9i njihovo brezprimerno hrabrost in za njihovo brezhibno ravna-nie s francoekimi m angleŠkimi vjetniki. General Gourand je v dnevnem povelju izrecno poudarja!, da Turki bolj skrbe za so-vražne ranjence in jih bolj branijo nego lastne. Iz neutralnih đržev. Oster spor med Venizelosom in Gunaiisom. Iz A t e n poročajo: Veniz^loso-va stranka je imela preteklo soboto zborovanje, na katerem je bilo za-stopanih 186 poslancev. Venizelos je oštro napadel Gunarisovo vlado, ki da se skriva za hrbet bolnega kralja ter krši ustavo, samo da bi ostala na krmilu. Gunaris da se nahaja v nasprotstvu z ogromno večino naroda. Venizelosovi pristaši so od-ložitev parlamentarnega zasedanja oštro obsocHli. Gunaris objavlja protiizjavo, v kateri pravi, da je odgodil parlament Ie z ozirom na kraljevo bolezen in zanika, da bi bil nasprotnik četvero-zveze. Grške tendenčne vesti. Iz Aten poročajo, da se je pri-čelo v Turčiji splošno preganjanje Orkov. Turki da so mnogo tisoč mrskih rodbin iztirali, oropali, voditelje zaprli. Tuđi da silijo grško prebival-stvo k prestopu k Islamu. Iz Carigrada se označujejo te vesti kot tendenčne. Res je Ie, da so morali Turki iz strategičnih ozirov evakuirati marmarske otoke in obrežie ob Mar-marskem morju ter spraviti prebi-valstvo v notranjo Malo Azijo. Javna justifikacija sofijskih atentatorjev. Iz Sofije poročajo: Vojaško kasacijsko sodišče je zavrglo nič-nostne pritožbe obsojenih sofijskih atentatorjev, Atanasova in tov., ki bedo danes javno obešeni. Vesti iz priiiieiili im\. Obrtno nadzornlštvo za primor^ ske dežele se nahaja na Dunaju. Naslov je: Inženir A. Pellegrini, c. kr. obrtni nadzornik, tačas v c. kr. cen-tralnem nadzorništvu, Dunaj L, Bi-bcrstrasse 2. Pcmožni odbor za begunce z juga (Hiliskomite ftir die t^liichtlinge aus dem Sliden) se nahaja na Dunaju IV., Favoritenstrase 5. Vse dopi-sovanje glede beguncev je nasloviti na ta pomožni odbor. Ljubljanska »Posredovalnica za begunce z Gorlškega« pridno deluje. Sedaj si prizadeva, da dobi iz darov. nabranih za begunce. nrimerno vso-to, da bo mogla stalno podpirati be-gunce na Kranjskem.Mnogo je takih, ki so že, ali bodo take podpore po^ trebni v bližnji bodočnosti. Odlikovanje. Major Stanislav T u r u d i j a, hrabri poveljnik dalmatinskih vojakov, o katerem se je v zadnjem času mnego pisalo, je odlikovan z vojaškim križeem za za-« sluge III. vrste z vojno dekoracijo. Za hrvatske begunce iz Istre na-meravajo nabirati darove sedaj ob obletnici vojne. »Hrvatski List« v Pulju nasvetuje, da naj bo 1, dan av-gusta dan žrtvovanja. Ta dan naj se nabira po vseh hrvatskih deželah za hrvatske begunce iz Istre. Na polju slave, v boju proti Ita-lijanom je dobil težke rane Mirko Danilo, sin Ivana Danila v Starem Kaštelu v Dalmaciji. V bolnišnici v Ljubljani je podlegel ranarrL Častit-ljivi starček Danilo ni mogel prispeti, da bi zatisnii oči ljubljenemu sinu. Danilo je poslal na bojišče šest sinov, izgubil je v službi domovine tuđi zeta. Slava junaku Mirku Danilu, dicnemu starčku naše socutje! Trst, Zader in Trident imajo dobiti po eno zastavo in zastavico, ka-kršne delajo sedaj za ta mesta v Rimu, Florenci in drugih italijanskih mestih. Po eno torej dobe ta mesta — ako jih prej tržaška burja ne raz> piha ob Soči. Cigarete za dalmatinske vojake. Dalmatinski namestnik grof Attems je glede na vest, da hrabri dalmatinski vojaki žele cigaret, takoj odredil, da se med dalmatinske junake raz-deli 50.000 cigaret. Dalmatinsko mo-štvo je te cigarete že dobilo. V Gorici je koncem ulice Sv. Klare italijanska granata ubila znano krčmarico Princ. Krčmarica je bila na dvorišču, kar prižvižga granata in jo ubije. Granata je ubila re-darja Pcrhavca, redarja Marega pa težko ranila. Gorlško okrožno sodišče vodi sedaj sodni svetnik H. Lasič, ker je prejšnji začasni voditelj višjesodni svetnik M. Rutar na dopustu, in višjesodni svetnik grof A. Coronini pa služi v Sežani v voiski kot nadrao- 167. Ste*. .SLOVENSKI NAKOD-, anc 24. julija 1915. Stran 3. Dnevne vesti. — Po dveh mesecih. Na binko-§tno nedeljo, dne 23. maja, je Italija napovedala nali državi vojno in s tem uresničila, na kar se je pripravljala že dolga desetletja. Italija je bila zvezana z našo monarhijo s slo-vesno alijančno pogodbo, toda ta zaveznik naše države je bil obenem, vedno, ves čas in dosledno tuđi so-vražnik naše države. Oficijelni zaveznik naše države je bil ob istem Času najvnetejši pospeševalec vseh prizadevanj naših sovražnikov. Pri vseh političnih dogodkih, pri vsakem navzkrižju, pri vsaki važni ali nevažni akciji, vedno se je Italija pokazala, da je cilj in smoter njene politike in vodilna inisel vseh njenih de-janj: oslabljenje Avstrije. Kar je Av-striji Škodovalo, je vse podpirala, kar je Avstriji koristilo, je vse ovi-rala, v svojih lastnih mejah pa je ne-tila in podpihovala med prebival-stvom sovraštvo proti Avstriji do skrajnosti. Morte ali' Austria — ta klic je zadonel že lani ob začetku svetovne vojne, a za orožje takrat Italija še ni prijela. Prepustila je drugim državam, da so deset mesecev same prenašale težavo te velikanske vojne, računajoč, da bo Avstrija po daljšem boju tako oslabljena, da se ne bo mogla dosti braniti in jo bo lahko in hitro premagati. Deset mesecev se je Italija pripravljala na vojno, organizirala in opremljevala svojo armado, koncentrirala svoje sile in sele na binkoštno nedeljo napovedala vojno. S trdno zavestjo, da bo zmaga hitra in lahka, so sli Italijani v vojno. Videli so, s kako mogočnim naporom se je naša annada v zvezi z nemsko ravno začetkom meseca maja lotila velikega boja proti ruski armadi. Dne 2. maja je naša arma-da prebila ćelo rusko fronto v Galiciji, dne 6. maja je zavzela Tarnow, dne 8. maja je prepodila zadnje ruske čete z Ogrskega. Dne 12. maja je zopet vrgla rusko armado v Galiciji nazaj in zavzela Rzeszow. Spri-čo take zaposlenosti naše armade na severnem bojišču, spričo takih uspe-hov v boju proti Rusiji, so Italijani lahko mislili, da na južni meji ne more biti dosti armade in so 23. maja začeli vojno. Včeraj sta minula dva meseca od tistega zgodovinskega dne. A kaj so dosegli Italijani? Od švicarske meje čez tirolsko in koro-ško mejo do morskega obrežja pri Trstu, so Italijani zasedli samo tišti rob avstrijskega ozemlja, ki jim ga je naša armada iz strategičnih ozirov sama in brez boja prepustila, a sicer nišo nikjer prišli naprej. Dva meseca grme topovi, dva meseca se vrsti boj za bojem, Italijani napenjajo vse sile, da bi vdrli v naše pokrajine, žrtvu-jejo ogromno mnogo ljudi, a vse brez uspeh a. Naša armada je vsak napad odbila, v vsakem boju je zma-gala. Dvamesečno bojevanje ni pri-neslo Italiianom nič drugega, kakor izgube. Z vsemi svojimi silami je navalila Italija na nas in ni mogla niče-sar opraviti. Če tedaj, ko je bila še njena armada prešinjena prepričanih da bo lahko in hitro zmagala, ni mogla izvojevati niti najmanjšega uspeha, kako naj kdo misli, da bi ji po tolikih izgubah in porazih mogle vzeveteti Iavorike zmage? Ne! Minula dva meseca so nam dala prepri-čanje in trdno zaupanje, da ostanejo vsa prizadevanja Italijanov brez uspeha. — Laska strahovlada v »neodređenih dežeiah«. »Polit. Korr.« raz-pravlja v daljšem članku o početju Italijanov v tistih pokrajinah, ki so jim obljubili »osvobojenje« in prihaja do zaključka, da so Italijani uvelja-vili pravo strahovlado. V italijan-skih listih zavzemajo precej prostora poročila o usmrčenjih Avstrijcev. V Korminu, v Gradežu, v furlanskem Tržiču in v Kobaridu je bilo rnnogo ljudi ustreljenih, zlasti v zadnjeime-novanem kraju je moralo prebival-stvo mnogo hudega pretrpeti. Po-vsod so si Italijani vzeli Ruse za vzgled, delajo prebivalstvu silo in odpeliavajo žene in otroke kot tale. Najbolj žalostne vesti so prišle iz krajev Lorenzo di Massa, Kopriva in Ločnik. Nič boljše se ne godi Italija-nom na Tirolskem. V Boogu so za-prli Italijani mnogo rodbin in aktiv-nih državnih uradnikov; imenike teh oseb so kar seboj prinesli. V A vi-ji pri Ali Kantini so Italijani nekega trgovca ustremi, vas Kasotto pa oopolnoma oropali. Za koncentracijske tabore izbirajo Italijani najbol] nezdrave kraje. Zlasti je tak kraj Coleo d' Aranci na Siciliji. V Alcs-sandrijo odvedena baronica Czeray iz Gorice je tam zblaznela m so jo morali spraviti v blaznico. — Grmenje topovf ki se ob pri-mernem vremenu čuje na Bledu, v Škofji Loki, v Medvodah, v Logatcu, na ljubljanskem Barju in rudi na Ijubljanskem gornjem Rožniku, se sliši tuđi na Koroškem, ćelo ob Vrb-skem jezeru in na Krizni gori m Cetovsu, — Iz voinega vJetnlStva. France Javornik je vojni vjetnik v Taškentu, kakor je sporočil svojcem v Podhoj-nem hribu pri Velikih Laščah. — France Podržaj je pisal iz Skobeleva svojcem, ki žive v Želimljah, pošta Studenec (Ig). Njegovi Ijudje so bili že v skrbeh zanj, ker ni bilo šest mesecev nobenega glasu od njega. Zdaj so potolaženi, ker upajo, da bo France Še prišel domov. — France Str-gar je sporočil svoji materi v Ljub-ljano, da se nahaja z nekaterimi dru-gimi Slovenci vred v Samarkandu, ki leži blizu boharsko - ruske meje. France Požuti je poslal prisrčne pozdrave iz Skobeleva svojim staršem, ki bivajo v Trebnjem na Dolenjskem. Piše, da je živ in zdrav, česar so se skrbni starši nad vse razveselili. — France Fabjančič, desetnik domače-ga 27. pešpolka, se je zglasil svojim staršem, stanujočim na Sv. Petra cesti hiš. št. 43 v Ljubljani, iz Volska, ki leži v guberniji Saratov ob veli-častni reki Volgi, po kateri plovejo od pomladi pa do zime parniki za parnikom in orjaški, po 500 čevljev dolgi ter po 100 čevljev široki brodi. Fabjančičcvi nišo dalj časa dobili nobenega glasu od svojega sina. Napo-slcd je prišlo pismo od Franceta, da je še živ in zdrav, staršem v roke ravno za njih god. Lepšega voščila in vezila sin staršem pač ni mogei poslati. — Jakob Gruden se je poja-vil iz Poljevoja svoji skrbni materi v Idriji, ki je bila jako vesela sinovega sporočila iz daline ruske dežele. — »Mestna hranilnica ljubljanska« je darovala za vojake na južno-zahodnjem bojišču vsoto 2000 kron. — Na ponizno vprašanje, kat ero so sprožili v včerajšnjcm »Slovencu« delavski krogi, odgovarja ljubljanski župan, da mu ni znano, da bi bila vo-jaška oblast ponudila mestni cbčini vec železniških voz sladkorja po zelo nizki ceni, in da je župan to nad vse ugodno ponudbo odklonii. Rcs pa je, da je aprovizacijski odsek nakupil že več vagonov sladkorja. tako da je v tem pogledu za mesto vse potrebno preskrbljeno. — Vsakdanja hrana. Sele v se-danji vojni smo spoznali, kako velike važnpsti je intenzivno kmetovanje. Naša država, ki je vendar v prvi vrsti kmetijska, je imela in ima glede preskrbe človeške hrane, še veliko večje težave, kakor pa Nemčija, ki je v prvi vrsti industrijalna država. Vzroki temu pojavu so različni, a med njimi je — in ne zadnji — vzrok tuđi ta, da kmetijstvo ni na tako visoki stopinji kakor n. pr. na Nemškem. Pojasnili smo to stvar že lani v posebnih člankih, a sedaj je takratna naša izvajanja potrdila iz-kušnja, ki smo jo napravili med vojno. Med tem, ko vidimo pri industriji, kao hitro izrabi vsak napredek v tehniki, je pa pri kmetijstvu veči-noma Še vse pri starem. Zlasti mali posestniki gospodarijo še ravno tako, kakor so njih predniki. »Tako so delali moj oče, pa so izhajali, čemu bi jaz drugače delal« — tako se sliši pogostoma na kmetih in mali kmeto-valci se le v najmanjši meri poslužu-jeio tega, kar se je iznaslo in vpe-Ijalo za kmenistvo. Res, imamo vsakovrstne organizacije, pomanjkanje delavnih sil je provzročilo, da so Ijudje začeli rabiti neka i strojev, tuđi umetna gnojila nišo več neznana — aii o spiošnem racijonalnem izko-riščanju zemlje in o dobri in racijo-nalni živinoreii še vedno ne rnoremo govoriti. Strokovnjaki so sedaj izračunali, da bi bili v naši državi lahko pridelali pet do šest milijonov me-trskih stotov več žita, kakor se ga je pridelalo, če bi bili kmetovali ra-ciionalno iskoristili zemljo. V naši državi je mnogo zemlje, ki spioh ni izkoriŠčena in tako se je v sedanji vojni videlo, da Ijudje v mestih še za pošten denar nišo mogli dobiti vžit-nega kruha, med tem ko je bilo mnogo zemije r.eobdelane. Razni do-Kodki so nam pokazali, da je naše kmetstvo zaostalo. Cene znajo Ijudje že zviševati, prav do oderuške visine, nihče jim ne more odrekati, da so »brihtni«. ali pogo] za razumno, redno, racijonalno delo tuđi v kmetijstvu je vendar le izobrazba. Brez izobrazbe ni napredka, tuđi ne y kmetijstvu. Pač slišimo vedno hvaliti naš Ijudskošolski zakon, a ta zakon je pravzaprav ostal za deželo le na papirju. Tuđi slišimo govoriti o osemletni šolski obveznosti, a v res-nici te za deželo nikoli ni bilo. No in če otrok na deželi dokonča šolska leta — o ovirah in težavah rednega pouka na deželi ni treba govoriti — potem je svoboden, potem Je »fant« in pozabi čim prej mogoče, kar se Je v Soli naučil. S tem, da zna fant čitati, pisati in računati, pa se kmetijstvo ne da povzdigniti. Družba, v kateri živi, ne pomnoži njegovih zmožnosti za kmetovanje, organizacije, katerim se pridruži, pa tuđi ne ustvarijo v njem pogojev, da bi bil dober kmetovalec. Kmečki mladini se morajo dati duševne zmožnosti, ^a hn v r>ta~* ^^vrriiirniti kmetijstvo. Saj so se delali že različni poskusi: tečaji, zimske sole itd., pa obneslo se ni nič. Edina pomoČ je — v tem so sedaj edini vsi strokovnjaki — da se Šola tako izpopolni, da dobi kmetska mladež v njej tako znanje, da bo mogoče na tej podlagi naprej graditi. Samo na podlagi za-dostnega splošnega znanja se da kmečkemu ljudstvu dati tuđi izdatno strokovno znanje. Kdor hoče videti, koliko pridela izobražen kmetovalec, kako dela in kaže kakovosti so njegovi prkielki, ta naj gre na severni del Nemčije. — Ni sladkorja. Mno^o pomirlji-vega se je že razglasilo glede preskrbe s sladkorjem, žal, da tuđi naj-slajše besede ne oslade ne kavice ne drugih jedi. Bog vedi kaj je vzrok, da časih ni dobiti sladkorja. Včeraj ga je neka gospodinja iskala v ćeli vrsti prodajaln, a ga ni dobila. — Dražeuje sočivja. Ker je vlada spoznala, da se tuđi sočivje po-polnoma neprinierno draži, je odredila, da se tuđi prodaja in poraba so-čivja postavi pod državno kontrolo. Kar je že določeno za žito, to je zdaj posebna ministrska naredba uvclja-vila tuđi za fižol, za grah, za lečo in sploh vse vrste soćivja, kar jih ni šteti med zelenić. Ko bo sočivje spravljeno, se bo zaplenilo, dokler ne bodo izdane dalje odredbe, sine pridelovalec zase in za seme pora-biti, kolikor potrebuje, prodati ali iz njih kaj izdelati pa ne srne. Trgovci, ki imajo zaloge sočivja iz prejšnjih žetev, smejo te zalome za sedaj še dalje razprodajati. Kar pa bo dala nova žetev, se bo smelo prodati le vojnemu prometu za promet z žitom. — Letošnja pomnožitev prideika žita in krompirja na Kraniskeni. C kr. kmetijska družba kranjska, ki ima od c. kr. kmetijskega ministrstva nalogo izdelati žetveno štatistiko, in sicer letos za cei mesec poprej kakor druga leta, je ravnokar po izve-dencih v ćeli deželi dognala, koliko se je letos več raznega žitii in krompirja posejalo, oziroma posadilo. Po-sejalo se je napram lanskem letu več: s pšenico 62b lia, z ržjo 33 ha, z ječmenom 235 ha, v ovsom 97 ha, s turščico 273 ha, s prosom 39 ha, s fižolom 270 ha in s krompirjem se je posadilo 1532 ha več. Čc se vzame v deželi običajni povprečni prideiek za podlago, se bo letos pridelalo samo na ten zemljiščih več: pšenice 60 vagonov, rži 2 vagona, ječinena 24 vagonov, ovsa 10 vagonov, turščice 33 vagonov. prosa 4 vagone, fižola 18 vagonov in krompirja nad 1000 va-£onov. Ker se že danes lahko do-mneva, da bo letos ietinrt na Kranj-skem tako dobra, kakor že dolgo ni bila, pridelali bomo letos v deželi najmanj kakih 2O'/c več kakor v srednjih letinah. — Zveza kmetiiskih zadrug na Štajerskem je bila sedaj pred sodi-ščerr v Gradcu razkrinkana. Obža-lujemo, da nam prostor ne dopušča priobčiti obširnejše poroČilo o sodni obravnavi, ki se je včeraj vršila pred sodiščem v Gradcu. Stvar je na kratko povedano, sledeča: Zveza je manjvredno moko, ki jo je dobila iz Italije, prodajala kot »čisto nuleri-co« — in tuđi sicer manipulirala na raziične načine tako, da je cene zvi-ševala. Ravnatelj te zveze ie bil ob-sojen na 1000 K globe in so mu en vagon moke zaplenili. — Vsi dunahki živtnski komi-sarji naznanjent sodišču zaradi ne-opravičenega draženja. Na dunaj-skem trgu za prašiče pri St. Marksu so se cene v zadnjih tednih neprestano premikale; zdaj so poskočile za toliko padle. To so provzročali na tem trgu poslujoči živinski komisarji. Ti so se med seboj po vzoru kartelov domenjali za cene ne glede na število na trg postavljenih prašičev. Prekajalci, ki so že dlje časa hudo razburjeni, ker jih pristojna oblast zaradi draženja oštro kaznuje, so bili v ponedeljek kar iz sebe, ker so živinski komisarji zopet za 30 do 40 vinarjev povzdignili cene, dasi je bilo na trgu v izobilju prašičev. Končno so prekajalci proti v s e m živinskim komisarjem napravili ovadbo. — Višanje cen na živinskem trgu na Dunaju. Dunajski prekajeval-ci mesa so bili izvedeli, da so sklenili živinski komisarji zvišati ceno prašičev za 30—40 vinarjev pri kilogramu; živina tehtana živa. To v na-sprotju s prejšnjim tednom, dasi je prišlo na trg zadosti živali: 7572 mastnih prašičev in 2442 mladih. Ko so komisarji res zahtevali povišek za kilogram živega prašiča 3 K 50 v streljevan]u mesta ki se je obstreljevalo takorekoč v prav določenem Času, žviž-gajo sedaj granate noč in dan v mesto. Darila. UpravniStvu najib listov so poslali : za MRde6i križ" Fr. Luium a Rpvt w Umtea io krak za „Ciril-Metodovo družbo" ljubljanski zdravnik, dobljeni zdrav-niški honorar 20 kron. Srčna hvala! Današnji list obsega 3 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Na poiskih po dobri, zanesljivi in obenem c^ni žepni uri priporočamo, kadar si je želite, da se obrnete na priznano zmožno firmo: prva tvornica ur Jan Konrad, Most št. 8S4. (Češko), ki razposilja samo dobro iz-regulirane in preizkušene ure s 31et-no pismeno garancijo. Ta firma uživa pn nas in v inozemstvu najboljši sloves, večkrat je bila odlikovana z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s po-delitvijo cesarskega orla in naslova c. kr. dvornega dobavitelja ter razposilja po vsem svetu. Bogato ilu-strovani 4000 slik obsegajoči katalog se na zahtevo vsakomur posije za-stonj in poštnine prosto. (Več pove inserat.) L.:! Bolni ipljnćf Sanatorij Mcteorolosicno porobilo. Vliloa nad morjem 305-^ Srcda i zračai tlak 734 ma | čas iSUnjc 2^] ~~ '•3 °P»°- m\ul IS VetlOvi Neb0 ^ vagi* Y mm £ 3___________i_________ 23. 2. pop. 7354 | 288 I si. jzah. ! jasno „ 9. zv. 734 6 : 20 4 „ 'dei. oblač 24. 7. zj. i 7330 i 180 si. svzh. del. jasno lit' i Srednja včerajŠna terr.neratura 21 8°, norm. 199°. Padavina v 24 urah mm 00. Ures posebnega obvtč'ala* Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je Vsegamogočni poklical k sebi našega Ijubljenčka danes ob pol j 3. uri zjutraj v vi§ave med krilatce v nežni mladosti. Zemski ostanki se polože v skupni grob na pokopališču Božjega groba v Štepanji vas! pri Ljubljani. LJUBLJANA, 24. jul. 1915. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1775 Kdor svoje zobe hoče ohraoiti zdrave, si daj dopovedati, da se to da doseči samo s konsekventnim, vsakdanjim negovaojem zob. Za to je pa neutrpliiva antiseptična ustna voda. To je pa Odol, o katerem je znanstveno dokazano, da zadržuje vse zobe razdirajoče procese. Obenem je pa Odol slastnega, osvežujočega okusa. Ivan Bizovičar umefni in trgovski vrinar Ljubljana y ' Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter oknsno izdelane vence, šopke in trakove. :: Izposoievanie :: eb mrtrešklh ođrlh drevesne cvetlice, !'3kor tndi najfi-neji* dekoracije cvetliee za dvorane :: in balkone« :: Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejcmam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvrSujejo točno in solidno. Đrzofavke: I. Biiovićar, ;: vrtnar. Kifnbltaaa. !: 1778 Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nara došli povodom smrti naše iskreno ljubljene, nenadomestne edinke, gospodične Marije Ditingarjeve učiteljice izrekamo L:rv. poion vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Naša posebna hvala pa bodi vsem darovateljem prekratili vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so spremili nepozabno pokojnlco na nje zadnji poti. Globoko žalujoči starih Gregor in Marija Ditingar. Moderna ročna dela in materijal Bombai 1b pre)a za noga- Mn |J I" 111 J# vlce. — ProdUshariJa. , L/rtLIMlN "-•♦-.-V** Plisiranje. LJnbliana, Kongresni trg 7. ^unanjlni niroćilom se nrtreza vestao ia iočno. Solski otroci so zaradi občevanja y soli in pri igri posebno podvi ženi prenaianju parazitarnih Jasnih bolezni. Z rednim umivanjem lasišča in las s »Skampoonom s crno glavo« etikrat na teden, se Škodljive kali, ki povzročajo izpadanje las, zavirajo v razvitku in pomore, lasje in lasiSče st temeljito očistita prahu, potu In razkrojevalnihj produktov la^Sča, lasje pa dobe svilnatomehek blesk in bujno polnost. »Shampoon 9 crno glaoo« stane zavi-tek 30 vinarjev, tuđi z dodanim rumenjakom, kotranom ali kamilicami. Kdor kupi 7 zmvojčkov, dobi enega povrh Proti prezgodnjemu osivenju, za okrepitev rasti las, tuđi za oltjšanje friziranja po u mit ju glave rabimo za lasišče in lase redno etniizijo Ptruyd, velika stekle-nica K 2'—. Poizkusna steklenica 80 vinar jcv v lekarnah, drogerijah, parfurnerijah in brivnicah. Gen. zaloga za Avstrijo: Felix Gricnstelfi, Dunaj 1/1, Sonnenfelsgasse 3# Edina tvornica: Hans Schwarzkopf dr. z o. z., Berlin N 37. 164. štcv. »SLOVENSKI NAROD* dne 21. julija 1915 stran 3. /MATffl0Nis\ ff U SVOJOJ fii|^H|cDAVNA NiJsisUR- f anaUtCčnoJ PfSHs^ poROofihiol ia specerijsko trgovino se SprejMO tako(. VeČ se poizve v trgovini J. Krivic, Dunajska cesta 4. S preSstavam! kinematograjičnih posneikov o zavzetju przcmysb že v torek pričel. jutri: 1773 II. novi đel: Zopsfna asyo-jiteu FrzErnysla po zauz- = niskih četoh. ^= Kad drugim! sUkaml tedl: „IH ifik mili MC Ha koacs vojaUi slik: Prvi naš zmagoslavni boj ^= z 3talijam. ^= I Kdor *e razločit! đo* | ber liker Ofa staheia, se ne da preslepiti s ponaredbami, aispak zahteva pristni Po slaben pltju Si bolan, Od tega boi Veself moćan I „TLOBIA*" ne slabi in ne »mami, ampak ; daje moč in vesel>e do đe!a. j ^ J Postavno varovano. - Službo iille I uradovanja, tajništva, knjigovodstva :> oskrbovanja zmožen uradnlk \\ dobrih razmerah. Ponud e poj l9Ura-d*tfi*f« aaaaaai dratabaleo k sa-' aiaai« feapod« sa Offrako, već krkadk dakalc sa wso %m LfvkltMO, Oradec ltdn kotalsko knhiafsko, posaano dakllco, za Oerenjsko, nilai*o kunarieo sa va-faiko atavano vodstva ma Ooraaisko Itd. Ud. — Prlporoča se liolfsa oaab|e9 prodafalke, dakllca k otrokoat, saaaa-ltlva, aprataa matakarlca n raeva, bla-ga4nlćarke, sa bari ce tvdl sa ćez da« la sa paaaoC s salakroamsalalBU sabtovassL Pn viaojih vpra&anjilt se prati u odjfotff znaraki. | „Kino Cealial' ¥ deL gledališu. I Danes v sofaoto, jitri v nedcljo in v ponedeljek kinematograUčna posebnost: i Potovanje okoli sveta •N «771 I Lov za stofuntnim bankovcem. Vetozaalativa detektivska druaa. VellkaasU seazaol|eBelBl Oba. ! Na Duala neštetobrat predstavljaše. SANATORIUM • EMONA i ZA NOTRANJE IN KIRlJHGlCNE-BOLE3J\Q [ . PC«COsBfilsDCA. LJUBLiJL^NAkomenbkeoa ulica ^ V SEF-zrmtay«riA^J3R>F^ ' Izjava. Podpisani Joalp Wlnorl9 *.. op- nik zavarovalnega društva »Dunav« v Mislinji, obžalujem ialjive besede, ki sem jih govoril proti zavarovalnic« »banki Slaviji« in obljubim se vnaprej vzdr-žati jednakih žaljivk. Obeneni se zahvaljujem »Slaviji«, da mi je odpustila kaien. 1763 Josip Winerl I. r. Japanski psitek čiste pasme se ceno proda. Več pri hišniku v realki. 1762 Tfllniftfl služba se odda pri inpaastvu Jnrklošter. Vstop takoj. — Ponudbe na županstvo Jurklošter. 1763 V trgoviao meftamega Ma§a se sprefaeta takof krepak dećek in učenka pri t»rdki 1769 Ant. Verbič, Sevnica ob Savi. Lepo stanovanje s štirimi sobami, kopalno sobo in S pritiklinami v II. nadstropju V Kala« Ufevi mlioi SO Odda mirni stranki a 1. avffustm ali a 1. Bovombrom. Več se izve v pisarni» Narod, tiskarne«. Stanovanje. Višji štabnt častnik liče ▼ Ljubljani ali nje blizini do srede septembra stanovanje s 3 do 4 sobami ev. ćelo vilo če mogoče, zn eno samo stranko Uspešno posredovanje se dobro honorira. — Cenjene ponudbe pod 9,T ako j 1760" na upravn. »Slov. Naroda«. 1760 Jiaznanilo. Slav občinstvu kakor nekdanjim svojim cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem zopei odprl lastno črevliarsko dolavnito kjer bom izdeloval vsa t mojo stroko spadajoča dela, za kar se najtopleje pripor i"am. 1765 Franc Sajovic črevljarski mojster rraaca Jotofa cesta pri 9fMa- 114b14 m dTorUfco b« doatio, v LJablJanL M. Scnnbert preje Bilina & Kasch, LfBUlaaa, Udevska aL 8. priporoča veliko xalo^o tkaslal Ui glaoo-roka vio, mwšam klafo sa gospode in dame, raznovrstne Ijsja pavtaas«, rotaa alata ia smalorilal, Urarfitao prsdislo. 413 Moderna predtiskarija. I Vrtnarja I .Um sraićiasfco oskrtalVtTO ¥ I Jaatovlilol« Informacije glede najem- I uioe istotam. Na ponudbe se ozira I1 do konca a v gusta t 1. 1626 ■V trfOviao s neftaBlM Magoat se spre]me Hot 1713 vajenec krepak deček s primerno šolsko izobrazbo Kje, pove upr. »Slov. Naroda«. Turske srećke se kupilo. Ponudae pod „Tnrhl" na upravništvo »Siov. Naroda«. 16% s peti mi gimnaziisk. razredi isee sla-ŽbO v kaki pisarni ali kaj sličnega. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 1702 Suhe gobe, tižol, vinski kamen sploh vse deželne pridelke kakor tuđi prazno dobro ohraa]ene vreče kupi ANTON KOLENC w CoIjb, Oraftka cesta 22. 1686 Delavke dobro izurjene v pletenju na stroje se sprejmeio tako]. M. Franzl, Privoz 10. 1753 Hega solrndnika ne pod 24 let starega kot voditelja podružne trgovine me§a-nega blaga, ki bi naj bil vsled invaliditete ali iz druzega vzroka vojaŠčine prost spro]me tvrdha: 1737 Norbert Zanler & sin, Št. Peter v Savinski dolini, Štajersko. Trgovskega sotrudnika obenem potnika, prodajalko In nčenca sprejme Oton Homan, v Radovljid. Ekspresnim ponudbam je priložiti prepiše izpričeval, navesti zahteve in čas vstopa. 1738 Za begunce in letoviščarje moderno nrefeno 1745 stanovanje Z 2 sobama in kuhinjo se odda takoj na Dolenjskem četrt ure oddaljeno od kopališČa. Istotam so odda skromne! ie stanovanje s 2 sobama in kuhinjo. Kjet pove upravništvo »Slov. Naroda«. Losne kite ▼ veliki xal#ftv aalflsiolio kako-Tosti po 7V 9, 12 la 1« kron -* ▼se vrsto Usne podiofo ta mre* iioo — barva xa laso ta krađo „MoHl*1 W a ia 4 E — toaletne patroMMao — laaalle, krade la dra*e patroMolao xa smaakžraalo, ▼ao pm maomlk oenak piipeiola Štofan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. a Paatrotta totea la Tostaa. s Kontoristka z večlet. prakso, samostoina se 8prol* me v večji trgovini z meŠ. blagom na deželi. — Kje pove upravništvo »Slo- venskega Naroda«. 1764 Iz^ nien In samostojen hnjigovodja in korespondent liče pol ali celodnevne slntboi najraje v denarnem zavodu ali pri večji trjjovski tvrdki. Prijazne pouadbe p>od nDatt-imoti/176111 na upr. »SI. Nar«. Več hektelitrov domaće pristno slivovke ima na prodaj 1747 M umi \wMi Mm\i avillwILlE ll£le£ffcW če tuđi oženjen, brez otrok, SO takol sprefme na dožolo. t74b Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Kupi se mlad ilGtilminann crne pasme. Naslov F, JVsnitsChek, kdt. rez, žel. polka, Pred Skoft]o hU 3 IL 1754 IŠČO 80 1755 Sa h s b 6 Tili St katera je na stroj 12 in 8 sposobna plesti. Vpraša se ▼ SiŠklB SlIOKOTa ul. 225 pri gpo. Čep (Dotoviftok). obstoječe iz 4 50b, s prittklmami in leptm Trtom, so odda za avgust v Spod. Slikl it 79. 1756 VeS v pisarni Ivana Kneza, tn. Stanovanje tri lepe sobe, svetla kuhinja in klet, 80 Odda z avgustom za skupni zne- sek 668 K. Več v trgovini M- ErlAtoHS« Bnčar, Stari trs št* 9. 1752 SV** lščem za takojšnji vstop pomoćnika kl 1770 učenca. FBANC 0SET| trgovina s špeeerijskim in manuiakturnim blagom, VranskO pri Celja. V najem se vzame z avgustovim terminom : a") prazna prostorna soba 8 po« 80b. VbOdom, najraje v pritličju la b) sali In raaioa prostor za zanes- ljivo sbraojevanje s ta no vanjske in kuhinjske oprave, ali pa c) staaOTaaJo z eno prostorno sobo in večjo kuhinjo. P0S0dl 8O za dali časa dober klavir« Ponudbe upraviHItvu »Slov. Naroda« pod „Ođfaod k vojakom/1741" do 27. jufij* n«f Ht* nrttnti, •Vrnt Mg *e n frrđko i RiMa WMnnyeft I •fri Miics1 si vi4o, I taa ie I*M I kakor v«Sta MlOft / 6s»Hey I nM |ii—jnlraaN ptttttt / ^^^^^S^S^SaBBvSM^^^^ESa^^B^^^^S^^J mi b^b^MbMss^^^sIsbh-^____________m Stran 6 „SLOVENSKI NAROD*, dne 24. julija 1915. 167. štev. Lovski pes (fermai) nemške pasme, temno rjave barve, lisast, močan, ki čuje na ime „Čuj", je bil najbrže odpeljan. Kdor ve kaj zanesljivega o psu naj to sporoči podpisanemu proti nagradi. 1857 Makso Lavrenčič v Postojni. i^ss lito m mm iwfhr stnonovole % 2—3 sobami io pripadki za mirno stranko dveh oseb. Najraje v pritličju ali prvem nadstropju male hiAice ob kraju mesta. Ponudhe pod v»B0V9n» b©r" na uprav. »Slovensk. Naroda«. «^■■^■■■■■1 ^tm^ ■■■■■ rdečina na obrazu inrdeč nos, oerci.pri-k ^^^ aJm^^^^JT^CmK^ S^'* gube in ohlapna koža vse napake A polti odpravi zajam. staropreiskušena rdr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. Poizkušnja K 1*—, veliki lonček K3-. Br. A. Riza biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenlca K 3*—. Diskretno razpošilja Dr. A. fttz, kosm. laboratorij Dmma| DL, Berg- gasse 17'E. Zaloge v Ljubljani: Lekarna »Zlati jelen«, drog. A. Kane, drog. *Adrija«. 7*\*mron ticn^h *IB pa den*r «»*«i« MravnUkl lzkai o izvrst-&a|dUltKn UdJJt»U ncm u^inkut zraven pa še na tisoče zahv. pišem na ogled. EBuJ*i.e9 lepe £>*»a^i dobite ob rabi med. Jlr Uf ĐtV — Tajnost zajamčena. — Franr Knt£inbliana' issfsis?!1 11 UlIL IlUđ Sodna nlica. —• po Specialna raehanična pletilna industrija in trgovina za po- vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro- kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober raslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kor dolam broz agontov, oo cono veliko nižjo. Advokat cjr. Adrijan Zupančič naznanja, da je odprl svojo pišamo v £jub!jani, SoJna ulica stev. 11 I. nadstropje. i766 Bčitelj Glas. Matice in edini uprisc-ieni strokofnjak c kr. dež. sodišči. ALFONZ BREZNIK Llnbllaaa, KonaresMl trg 15. (Hasprotl mitski corfcve.) NajveCja in oajsposobnejSa trrđka in izposojevi>;jfoi klavlrjey In harmonlJeT ni jogu Avstrije. — falikaamka salata *—** gJMfcaaiaga •r*4]af stru ia —illiaM|. B#tal Tl^t»tk dvornih in komornih tvornic: BAsen-dorferv Uh\ k Btitnaanii, Firster. Ebrbtr. GaMder Stiigl, Rnd. StclzhaaiacT, Czapka, Lavberger k Gloss. Hafmaso in Holberf (amerikanski harmoniji). Ofrrokl o4 X li*— naprej. Na)boffatc|fe izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oflejte si klavirje z angleSko ponavljajoCo mehaniko. 1# lota* postavno obvezna garancija, ■afoaasttiai najnižja. Soaaoma naj- ugodnejSa. ITajlaaiiBats tor popratilo »trokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate adttfttta* Io \m% za Kranjsk* v zalogi, svorhn pred nakuoont latoft- ttkaior In navideznega „atttaams" pri kričačih, ki se drzoejo govoriti o „iaataai aloajaiM, dasi nimajo ni jeđnega poroembnega fabrikata v zalofL (tilJBPlIlI! VBDFL^^k druStva,trgovce itd. YMžj[ 1 ^lnton Ccrnc, ^^^ ^^p graver in izdelovatelj ^^^Bi^a^^ ktvćukovih štarnpilij Linbliaaa, Selenburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. : TORI: JAGER 3i|abl|anav Zidcvska ulio št. 5. Pređtlskarija najnouej&ih vzorcev za vezene onloke in bluze« Teodor Kom (poprej Henrik Kern) pohrivalei strcli in Hlepar, vselialec strelovodov, ter instalater vodovedev Ljubllsna. Poljanska cesta ft. 8. Priporoča se s!. obeinstvu za izvrSe- vanie vsakrJnih kieparskih del ter pG- krivanje z anpleškim, frar.coskim in tuzemskim škriljem 2 asbssrCEinentnini škriijein (Elemit) patent faktM z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanteriiska kle-rarska uela v priznano soidni izvršitvi. RilSna in kuhinjska oprava. Pcsfekljena jmscda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. medni otelile : za gospode : Ljaklfana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po tneri v najkrajšem času. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber rfelnikav in solnčnikov. Popravila se izvrSujejo točno in solidno. i komptoarjem, prostorniml skladlščl Su veliko kletjo, v ba-torl se ie 80 let nafcaja spocerljska trgcvlDa, g%&~ se na Kongresnem trgu št. IO (Dvornem trgu štB 1) z 1. novembrom t. L odda \r najern. Po|asnila v odvetnlibl plsaral v Gosposkl ulici štev. 3, I. nadstropje. 17cg C. kr. priv. tovarna za cement i Trbovcljske jiremogokopne ćr^žlie v Trbovijali | priporoča svoj priznano izvrsten Partland-cement v vedno enakomerni, vse od | avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise ^lede tlakovne in i pođorne trdote daleć nadkril|nfoći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. | Priporočala in izpričevala 1403 | raznih uradov in na j si ovi te j š ih tvrdk so na razpola^o. I Centralni urad: Dunaj, \.9 Maximilianstrasse 9. I raznovrstnega starega in novega, belega in rdečega ponuja po ztrsei^nih cenah Središnja zadruga hrvatsk. vinogradara v Zagrebu, Kukovičeva ulica štev. 2« aaajajagESjgsBgMajBgpjajFjBjE^ i 5^~ Kad 50 let obstoječa ~$g£X | i parna barvarijainkcmicno snaženje obkk 1 1 #«»• 610 1 j------aprefura sukna ^eee= I i Ljubljana, nnkrm Rfif Oliace, I I Solenburgova ul. 6. HlllWSS SU% Sursha ulica 46. I I Postreiba vestna in te&ea. Najniije cene. g Pi —ii i ------ - I__I*------------------------------------------------l¥l&1— "----. :' , ^.^i'JT.1« \mm jr j^*^^^\_ Odllitorfan na razstavi v Radovljici 1.1904 .^S^^^SjV i^ fejBSSi*^ a ^as no ^ploHio in kolajao I. vrste. /%? _A ^^\ najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznini, se dobi pri I GABRIJELU ERŽEiiy fj 1 Zapuže, pošta Bcgunje pri Lescah, Kranjsko. P Za prigtnost se {amčl. 1277 Gene zmerne. ^z im ttt inimi rrr iiiTiuimiimiiinuaiiiin tttttt^ 3 Najbolj prlporocljivo! 751 ^ ] Pfaff Mi ieii M nm Mm I 3 nainovejse konstrukcije, za vsako lahka in trpežna, priznano naj- ^ J obit najboli pripravni. lOletna :: boljŠa v monarhiji. :: m 3 garancija. Pouk v vezenju brezplačen! «=« 21etao Jamstvo! ^ £ j Zaloga vseh zraven spadajočih delov. popravila točno in po cenL w m Ugodne cene event. nizki mesečni obroki. ^ 1 IGN. VOK, speciaJna trgovina šival. strojev in koles 5 < Llnblfana! Sodaa nlica 7, zraven sodišča. ; ^ Zahtevajte cenik. Zastopniki se sprejemajo. h jLLLllHHlJLULllIl JtlAtU^lflTXITIITYIIITY rTTTTTTI I X Y * I TT tH :ij Brez konknrence! F. L. Popper čevlji ^ za gospode in gospe so negam £ najbolj priki«, lR^i ia najbo^šc fQ kakOY66ti. Naprtdaj sano pri » JULIJI STOR, Ljabijana ^ Prešernova nHca št. 5« ^ G«ysser5ki eevlji za turiste, higijenični ^ Cevfji za otroke ia Uwa-teoflis-Cevi#. 167. iicv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 24 julija 1915. Stran 7. 1001 domatK vBaCe! «wM^«, ■!—!■■ m tat« >— *■ ti lafek« mUo •*■ naprtvi • nvaihnimi »tr*4ki V tmWyi •» ma- i n&a. jabel^mk. grena**««, b»U> novec, anftirni ^ruinic, popvvl »et»vec, ^oaitranPcvee pnrend«- *«c, vUn|«v«c NV«tp«*> u*ljuC*a Ta dommč* pijaca •* lahko pije p«leu hUAt, i>««*«ai tuđi vroča namesto runa in ifmnj*. Seitmvm« i utit-čnim navo4ilom stanero K «-SO tr«nk» p» p»v»«tju. Nm pet takih percij dam eno saatr>nj Za ekonomije, trornic«, večja gospodarstva, rfelavmce i. t, d, "^f(»- cenljive vrednosti, kcr to Jt!«vc» sveti in ne opijju&i in nj«fova delarm^tnoit ne trpi Jan Gmlitk, Engel-lrogerit Imo, IIBI Imavsko. J Franc Furlan * $ naslednib Faschiagcve idm # | ključavničarstvo f * i- I % zaloga štedilnikov * I aenabala: 10 * • jffmbroiev !rg štev. 9. * Sprejema zavarovanja čioveškega življenja po najraznovrstnejSih koa*twaa-kocijah pod tako ugodnimi pogoji,ko nobcna druga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanje na do-?ivetje in smrt z manfSajoČimi se U vplačili. M»LAVIJArt ■•.-.". Vzajemno lavarovalm banka v Pragi. .-.-.-. ftM*rvat toaaU E 7t,»4i.Mlli. Uplata*« oAaJtodaUe lo kapltail|e K 149,1 M.l78-29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nate države z vseskozi siovansko-ntrodflo upravo. ------------------—----------- Vm pajaaniU d«J«i-----------------——-------- jMttaHe uttoifflo i LiHiliai I^J^^0*« "SLS£ i Gtsgaski ilitl flw. 12. Zavaruje poslopja in premifaine proti požarnim Skodam po najnižjfh cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poslu)«. Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja proti vtomski tatvini pod zelo ugodnimi pokoji. — Zahtevajte prospekt«. B. GflTZL IvJXJ:i3IwJiV^^A., A^eeitrai trg IO prlparata krasne novosti spomladnih in letnih oblek in površnikov domaćega izdelka B^" po izredno nizkih cenah. ^M Brez konkurence ! Solidna postreiba ! Hajniije cene ! Uno slanovanie z 2 sobama, kamro in vs^mi ostalim! pntiklinami se Odda ▼ DOTl blftl za 1. DOTOOlbor. Vcč v upravništvu »Slo- venskega Naroda«. 1730 Učenec zdrav in s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v modno trgovino Pefer Sterk, ™ Ljubljana, — Stari trg štev. 18a Lj&iisSiaiiska kreditna banka v LjubBjani ^ --------------——------------------ 2530 CtnSlaHiaua llll^Sa <6'fr<>W- 2- Ro*er»nl fondl okroglo 1,000.000 kron. u Pelnlžka glasnica 8,000.000 kron. u " 9iPltarjCVa UIICB S«eW- ^- ------------------------------------------- —— Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne lotenje. Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. PriporoCa nakup srečk za in. p«xred IV. c hr. aT.trtj.ko razredno loterij*. Sprcjema vloge na tejlilee in na lekočl račun in jih obrestuje po Ceneiapo^^,r:ek%V^^TJ^K~^«-4«^eKio^'-.w.^Kr^ I 4h /2 /O čistih. Cene za "^^l^^"^',,.'''"'^^, K 60--, «-« srećke k 30-, u srećke K 15—. | 2o/o renltiinc od vlog na knjižice plaCa banka sama. ________________„__ Naročita •• wrSo najupodnsjo po po$tni nakaTnici.-------------------- -_ - - --------------------_----------------------------------------------------------------------------- 1 • dobe deklice in žene vsake starosti, ako nnn fifv] rabijo moje najnoveiše mazilo za Lvliu Uiiji P1*8*« ra^' se s^mo na zunai, edino res-" ™ nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 9. Zraven spadajoče milo 6J vin. p i • dobe lepe, poinc telesne ot'ike z ir.oio redilno moko lim] *Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUHI rišem Cena kartonu K 2-20 po covzetju. Od 4 kar- tonov naprej pcšt. prosto. — Pošiiiatve poste re- i stante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga ^ \Wte RnzeL M\ VI Stoaperiase 4511 Ml ie liče za takojšea aastop. Plača po dogovoru« Ponudbe pod šifro „Retušerka" na upravn. »Slov. Naroda«. 1708 __^«,»_. b 13—120 mm širokimi petljarrii razhčnih debelosti 1 ■ ■ . prir-nnif t^ ogradftve Harkov xa dlvjačino, vfnoo**adov, drevesnlo, Vot varstvo Drot zajcer«, za pasjake* varstvo proti to6lv fazanerije, voliere In kletke, za igre-li^ča Jawn-tcnni»a itirioalate Žl6n© Strojne pi«t0nlae »» ograditve v»eh -.-•:. okenshe mreit m n*r«z« za pes^k ^ framoz, ▼«• c»9r«dili*i materijal. Jefclena bodeča žica za plotove, žicaste ■'■ Htožalazne ograje, stopniške, okenske. arob- 1 ne, grObnJSke, prOČOlne -" balkORSke Ograje *e- vse zadevae ixdclke dob»yij»jo po niifeih cenah ^ Hntter & Schranti d. i ■ r..-» u-ir »S!ov. Naroda« pod „48 1722". 5 vin&rjtv stane dopisnica, s katero dobite > /astonj in poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podoban^. ____ * ti Prva tvornica ur :: M K!M2. c. kr. dvor il&liaT:!eij. Musi Uh. (Usko). N.khabta ankeiica K 3*60, boijSe kaKo*.osti K 4 2J, v siarosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4 80, s Švicar. kolesiem na bidro K 5*—. Vojr.e spominske ur^- K5 50, rad.-leve 2epne ure K 8 50, nlk!ja^ta budiika K 290. Razpo^iljanje po povz^tju. Biez rizika Zaruena dovoljena ali dtnar nazaj. Popravila in preoMcke :: točno in ceno. :: i Popravila inprcobleke :: točno in ceuo. :: Rajcenej&e dežnike in solnčnike domaćega tzdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel, električna razsvetijava. Stc-.rosUvne, radioaktivne žveplene toplice +5S° C. PriporoČeno za protin, i revmatizem, ischias i. t. d. Puno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, pisih, jabolku, jetrih, želodcu in Crevesih. Električna masaža. Močvirnate, ogljikovokisle in tčne kopeli, Otvorjeno vse leto. Moderen komfort. Novi hoteli. Krasna okolica. Prospekt zasloni Stanovanja za tufee v zadastni izbori. i ! I £»§3GI*t I zabavo j Hajvstla zaloga pnevrnatike i polnim jamstvom. špecialna trgovina s kolosi in deli | ^ubijana, parije Jerezije cesta št. 14 („Novi svet" nasproti Kofizeja). Kino Ideal /QTTI7DtiD MT117OTTl TTOI Ci L(x V iffj Iju XI ZiulII V bld SeazadoneleB poselien posmetek v 11. oddelkih. Vmes: Postavllai&Ie 30*5 cm moinarske baterije. Cdarjasje strelov v okope itd. Predvajanje traja približno 25 minut. Predvajanje traja približno 25 minut. pokg tega velika d»« z vValdemar Psilandrom. ^Hi^HH Vidi se seinio tukaj. ■mbhh Mestna branllnica llublfausMa Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Denamega prometa koncem leta 1914......K 740,000,000*— Rezervnoga zaklada............ • n 1,330.000-— Sprejema vioge vsak delavnik in jih obrestuje po 411 brcz odbitka« Hranilnilnica je pnpllamo vama in stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlada. Hranilnica posoja na zemljiSčm in poslopja proti 5'/4% obrestim in najmanj 9U°/0 amortizacije. Za varčevanjc ima vpeljane lične domaće hranilnike.