'Z&saJ*kL TEDNIK Trbovlje, 11. aprila 1963 številka 16 LETO XVI V soboto so se trboveljski pionirji in rudarji zadnjič poslovili od predsednika občinskega ljudskega odbora Trbovlje, tovariša Martina Gosaka. Od pokojnika so se poslovili tudi Predstavniki Zvezne ljudske skupščine, katere član Je bil — Več o tem na 3. strani Med govorom podpredsednika ObLO Trbovlje Ada Naglava Sprejeta USTAVA SFRJ Zadnjo nedeljo je ob 18.31 Zvezna ljudska skupščina v svečanem vzdušju sprejela odlok o razglasitvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, Poslanci so razglasitev ustave pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Zadnji seji Zvezne ljudske skupščine IV. sklica je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz-Tlto, ki so ga poslanci navdušeno pozdravili. Na dopoldanski skupni seji obeh zborov Zvezne ljudske skupščine je predsednik Zvezne ustavne komisije Edvard Kardelj prebral ekspoze o predlogu ustave FSRJ. Med drugim je dejal, da je ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije rezultat dela ustavne komisije in njenih organov pri sestavljanju prvega osnutka, ki ga je skupščina načeloma odobrila lani jeseni in ki ga je v polni meri podprla tudi javna razprava. Čeprav so spremembe v tekstu osnutka številne, vendar lahko rečemo, da med prvotnim osnutkom in ustavo ni bistvene razlike, ne v koncepciji ne v idejni osnovi, ne v bistvenejših določbah, toda v ustavi je nekaj pomembnejših sprememb in dopolnitev v smislu okrepitve in preciziranja načel in formulacije določb iz prvotnega osnutka. Nekoliko smo prečistili tekst uvodnega člena, ki zdaj natančneje formulira zgodovinske pogoje, cilje in odnose združitve jugoslovanskih narodov v socialistično federativno skupnost. Precizirali smo najnujnejše družbeno ekonomske in pravne značilnosti družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi kot skupne neodtujljive osnove individualnega in združenega dela. Delo je načelno edina osnova upravljanja družbenih proizvajalnih sredstev in razpolaganja z njimi in edina osnova družbenega položaja človeka, prisvajanja proizvodov dela in pridobivanja osebnega dohodka. S sprejemom nove ustave je dobila naša domovina novo ime - SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA. Brane Vipotnik, podpredsednik ObLO Zagorje (ma) ZAGORJE — Na zad-nJi seji obeh zborov občin-•kega ljudskega odbora Za-Eorje ob Savi so odborniki Izvolili za podpredsednika °bčinskega ljudskega odbora Braneta Vipotnika. Jutri seja ObLO ^agorje ob Savi (ma) ZAGORJE — Jutri bo v Zagorju ob Savi skupna seja obeh zborov občinskega ljudske odbora, na kateri bodo odborniki sprejeli vrsto Predpisov v zvezi z bližnjimi volltvaml članov nove občinske skupščine. V R EME: vremenska Napoved Prevladovalo bo .še ne- stalno vreme z občasnimi kL S Padavinami. Pričakovati je ri*hel dvig temperature, ki JJ' Pa bo pozneje sipcl padla, isj 50 let Termoelektrarne Trbovlje (S. S.) TRBOVLJE - Letos bo minilo 50 let, kar so začeli v trboveljski dolini graditi prvo termoelektrarno. Sindikalna podružnica v Termoelektrarni Trbovlje je že imenovala poseben odbor za proslavo jubileja. Odločeno Je, da bo proslava 50-letnice obstoja Termoelektrarne v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku občine Trbovlje. Zaradi tega bo odpadlo tradicionalno praznovanje 1. maja na Podmeji. Javna zahvala ObO RK Litija Občinski odbor RK Litija se zahvaljuje vsem občanom, ki so v dneh prostovoljne krvodajalske akcije darovali kri, obenem pa pričakuje, da bodo vsi ti krvodajalci prihodnje leto pokazali prav tako svoj human odnos do soljudi in s svojim zgledom pridobili še nove krvodajalce. Še posebej pa se zahvaljuje za prizadevnost občinski odbor RK Litija vsem aktivistom IIK, kt so pripomogli, da je bila akcija za prostovoljno oddajo krvi izvršena s taikini uspehom. «»B»B8aKKG90SSee!*BafiBS0^^ 1 Volila sva leta 1958 Nekateri mladinci bodo ■ letos prvič stopili na vo- ! hiča in oddali izpolnjene 1 volilne listke. Veliko jih je i pa, ki so ie leta 1958 pr-\ vič stopili na volišča in | oddali svoje glasove. Raz- } lični so občutki o tem. \ Skoro vsi mladinci, ki so j volili leta 1958 prvič, so 1 mi dejali, da so takrat ob-\ čutili,'da je to pravzaprav | prelomnica v njihovem živ- i Ijenju. Zvedali so se, da j so sedaj enakovredni pri ; vsem soodločanju. Oni dan sem zmotil pri delu v Zavodu TIKA ; Francija BARTOLA. Pogo- ' vor se je v glavnem sukal : okoli volitev. 1 »Prvič sem stopil na vo- \ lisce leta 1958 v JLA. O \ občutkih bi lahko povedal S le to, da se mi je zdelo vse \ zelo slovesno. Čutil sem ; veliko zaupanje v nas, š mlade državljane. Gospodarski napredek \ komune od 'leta 1958? Rečem lahko le to, da sem se po vrnitvi iz JLA oziral na Trgu revolucije okoli sebe, ker skoraj nisem prepoznal naš trboveljski center. Zdi se mi Ja potrebno, da bi se vložilo čim več sredstev v komunalno ureditev, zlasti še za ureditev cest. Druga potreba je pa večanje bruto produkta in narodnega dohodka, kar se ho pa pove^- Družbeno politično delo? Delam v aktivu Z MS, zraven tega sem tajnica sindikalne podružnice. Šele dobro leto se poglabljam v sistem družbenega upravljanja, ker prej nisem imela toliko časa zaradi šole. Povem pa lahko, da naša sindikalna podružnica rešuje vse notranje probleme, poseben poudarek pa čalo oziroma uresničilo na- dajemo strokovnemu izo-slcdnje leto z gradnjo nove braževanju, predv tovarne polprevodnikov.« [Anica ZF.LENŠEK, bančna delavka v KB Trbovlje pravi: »Prve volitve so bile zame nekaj novega, zdelo se mi je, da šele sedaj nekaj pomenim — da sem enakovredna ostalim občanom. Dobro (C tudi spominjam, kako mi je član volilne komisije pojasnjeval način volitev. __________________nem na naloge, ki stoje pred celotnim kolektivom. Prav tako organiziramo razna predavanja in seznanjamo člane kolektiva z vsemi novimi predpisi, tako da smo na tekočem s celotnim delom. Sestava nove občinske skupščine? Zdi se mi, da bi moralo biti v njej veliko več žena kot doslej! T ŽIVAHNA PREDVOLIVNA RAZGIBANOST Il dneva v dan je čutiti v vseh štirih zasavskih občinah vse večjo predvolilno razgibanost, v katero sc vključuje čedalje več članov Socialistične zveze. Razprave o pripravah na bližnje volitve, ki so se začele na zasedanjih občinskih ljudskih odborov, občinskih odborov SZDL, občinskih sindikalnih svetov in drugih družbeno-političnih organizacij, so se zdaj prenesle v krajevne organizacije SZDL, aktive ZMS, sindikalne podružnice, organizacije Zveze komunistov, organizacije ZZB NOV in na posebne politične aktive, ki so jih bili ustanovili v vseh štirih zasavskih občinah po posameznih krajevnih skupnostih in po delovnih kolektivih. Medlem ko so prejšnje dni v Zasavju razpravljali o pripravah na volitve, o določanju območij volilnih enot in kriterijev za izbiro kandidatov, v zadnjih dneh na sestankih že predlagajo kandidate za člane novih občinskih skupščin, o katerih bodo potem razpravljali na zborih volivcev in zborih vollvcev-proizvajalcev, ki bodo v vseh štirih zasavskih občinah v drugi polovici aprila. In kako potekajo priprave na bližnje volitve v posameznih zasavskih občinah? O tem nam poročajo naši dopisniki: V Litiji so v teh dneh v teka sestanki političnih aktivov po krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva, na katerih razpravljajo o kriterijih za kandidate, politični aktivi pa že osvajajo predloge za ktmdidutc. Mimo tega na sestankih političnih aktivov razpravljajo tudi o vsebinskih pripravah na volitve, 8c posebej pa na zbore volivcev, ki bodo na področju litijske občine v dneh od 14. do 30. aprila in na katerih bodo razpravljali o krajevnih skupnostih in o ostalih organih komunalne samouprave v osnutku novega statuta litijske občine ter o delu občinskega ljudskega odbora Litija v razdobju 1958 do 1963. Sestanki političnih aktivov so bili doslej že na Pri makovem, v Kresnicah, Šmartnem, Litiji, na Dolah, v Gabrovki In na Savi, v Pol.š-niku, Kostrcvnicl in na Vačah. Politični aktivi pa ec sestajajo tudi v delovnih kolektivih in razpravljajo o pripravah na volitve. Doslej so imeli sestanke političnih aktivov že v Industriji usnja v "ZaScjjfJU TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik. Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Stanc ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje. Trg revolucije 11/11, tek-Con 80-191 — Račun pri NB Trbovlje M0-IJ-406-1 — Posamezna Številka 20 din — Naročnina (z dostavnimi): meseč-na 69 dlu, četrtletna Igo din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List liska CP »GORENJSKI TISK«, Kranj -Vemročcnlh rokopisov in fo tugrafil ne vračamo Šmartnem, Lesni industriji Litija, Kmetijski zadrugi Litija ter za skupino obrt, trgovina in gostinstvo. Ponekod so tudi že začeli s tehničnimi pripravami na bližnje zbore volivcev' in na same volitve. Tako že določajo volišča in pripravljajo predloge za imenovanje članov volilnih komisij. Na Primskovem pa so tudi že napovedovali tekmovanje med obema voliščema, in sicer v tem, kje bo bolje obiskan zbor volivcev, kje bo vsebinsko bolje pripravljen zbor volivcev in lije bodo dosegli boljšo udeležbo na volitvah. Omeniti je še treba, da je na področju litijske občine na dosedanjih sestankih večina političnih aktivov predlagala samo po 1 kandidata zn bližnje volitve. Nova občinska skupščina bo imela po predlogu v Litiji 54 članov. 27 v občinskem zboru in 27 v zboru delovnih skupnosti... V zboru delovnih skupnosti bo 20 članov iz gospodarstva (5 iz kmetijstva), 3 člani s področja prodvete in kulture ter po 2 člana s področja zdravstva in socialnega varstva ter javnih služb. V Zagorju ob Savi so na zadnjem plenumu občinskega odbora SZDL, ki so se ga bili udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL, razpravljali o gibanju proizvodnje v prvih dveh mesecih letos ter o pripravah na bližnje volitve. V naslednjih dneh bodo po vseh krajevnih organizacijah SZDL sestanki političnih aktivov, n"a katerih bodo razpravljali o kriterijih za kandidate ter tudi že o predlogih za kandidate. Doslej so bili sestanki političnih aktivov že v Cem-šeniku, Podkomn, Zagorju, Toplicah, Selu, .Kotredežu, Mliiišah, Ravenski vasi in Izlakah, jutri pa v Kisovcu. Občinski .sindikalni avet Zagorje ob Savi pa je pripravil doslej že nad 20 sestankov političnih aktivov v delovnih kolektivih, kjer so ze razpravljali o predlogih za kandidate za člane nove občinske skupščine. Računajo, da bodo do danes zaključili s sestanki političnih aktivov v delovnih kolektivih, 21. aprila pa bodo začeli z zbori volivcev ln zbori votivcev-pro-izvajalcev. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno številko »Tribune Zagorjanov«, v kateri bo prikazano delo občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi v razdobju 1958 do 1963, objavili pa bodo tudi teze za posamezna poglavja novega občinskega statuta, in sicer o krajevnih skupnostih, instrumentih neposredne demokracije, o zadovoljevanju skupnih potreb občanov in o odnosih na relaciji komuna— gospodarska organizacija. Hkrati pa bodo v »Tribuni Zagorjanov« objavili še nov razpored volilnih enot in zborov volivcev. Nova občinska skupščina naj bi v Zagorju ob Savi- štela skupaj 54 članov, od tega 27 v občinskem zboru in 27 v zboru delovnih skupnosti. V zboru delovnih skupnosti naj bi bilo 15 članov iz industrije, 5 iz ostalega gospodarstva, 3 e področja prosvete in kulture ter po 2 s področja zdravstva in socialnega varstva ter javnih služb. Tudi v Trbovljah so že sredi živahne predvolilne razgibanosti. Po izdelanem predlogu naj bi imela nova občinska skupščina 58 članov, in sicer po 29 v občinskem zboru in zboru delovnih skupnosti. V zboru delovnih skupnosti naj bi bilo 22 članov s. področja gospodarstva, po 3 člani e področja kulture in prosvete ter zdravstva in -socialnega varstva ter 1 član s področja javnih služb. Predlog za nova območja volilnih čmot je že izdelan, v zaključni lazi pa so tudi dela v zvezi z urejanjem volilnih imenikov. V Trbovljah so v zadnjem času posvetili vso pozornost vskla-jevanju območij volilnih enot s področji krajevnih skupnosti. Predlagajo, da naj "bi bilo na področju krajevric skupnosti Center 15 volilnih enot, na področju krajevne skupnosti »Fratica Fakina« 7 volilnih enot in na področju krajevne skupneeti Zasavje 3 volilne enote. Ostale štiri krajevne skupnosti pa naj bi vsaka zase predstavljale vsaka zase po 1 volilno enoto. O pripravah na volitve razpravljajo v teli dneh na sestankih podttičnih aktivov, kjer razpravljajo o kriterijih za kandidate in že sklepajo tudi o predlogih- za kandidate. Sindikalne podružnice po vseh trboveljskih kolektivih so v teh dneh že seznanili z nalogami v zvezi z volitvami, v teku pa so tudi sestanki političnih aktivov po delovnih kolektivih. Okrog 20. aprila sc bodo začeli na področju trboveljske občine tudi zbori volivcev, na katerih bodo mimo posameznih vprašanj za posamezna področja razpravljali tudi o delu občinskega ljudskega odbora Trbovlje v zadnjem petletnem obdobju, o nekaterih značilnostih no-" vega občinskega statuta in o napredku Trbovelj v zadnjih letih. Zbore volivcev bodo pripravili tako na terenu kot tudi po vseh gospodarskih organizacijah, skupaj pa bodo predvidoma pripravili blizu 80 zborov volivcev in zborov volivcev-proizvajalecv. V Hrastniku so prav tako kot v ostalih treh zasavskih občinah sredi priprav na bližnje volitve. Izdelali so že predlog za območja volilnih enot, prav tako pa se že pripravljajo tudi na same volitve. V teh dneh zaključujejo po vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze s sestanki političnih aktivov, na katerih so razpravljali o pripravah na bližnje volitve, če posebej pa o kriterijih za kandidate za novo občinsko skupščino in predlagali tudi že kandidate, . o katerih bodo razpravljali na zborih volivcev po vseh volilnih enotah, ki sc bodo začeli na področju hrastniško občine sredi aprila. V Hrastniku so pripravili vneto pred- volilnih sestankov tudi po po-; družnicah krajevnih organi-, zacijah SZDL, s čimer eo ho-, teli že zdaj na začetku vklju-, čiti v predvolilno razgibanost kar največ članov SZDL. V Hrastniku predlagajo, da naj bi imela nova občinska, skupščina 50 članov, od tega 25 članov v občinskem zboru in 25 članov v zboru delovnih skupnosti. V zboru delovnih skupnosti bo med 25 člani 18 članov iz gospodarstva (od tega 1 iz kmetijstva), 3 člani 6 področja javnih služb ter po 2 člana s področja kulture in prosvete ter zdravstva in socialnega varstva. Kot drugod v Zasavju je tudi občinski sindikalni svet v Hrastniku pripravil po vseh delovnih kolektivih sestanke političnih aktivov (tl so bili opravljeni v vseh kolektivih, z izjemo kmetijskih proizvajalcev) ln na katerih so razpravljali o kriterijih za kandidate in tudi o predlogih za kandidate, o katerih bodo razpravljati na bližnjih zborih volivcev. Tudi v Hrastniku bodo pred bližnjimi zbori volivcev izdali posebno številko »Glasa komune Hrastnik«, v kateri bodo prikazali delo in uspehe občinskega ljudskega odbora Hrastnik v razdobju zadnjih petih let in nekatera druga vprašanja, o katerih bo tekla beseda na zborih volivcev. Mladina litijske občine pred volitvami (A. G.) LITIJA - V Litiji so sklenili, da bodo v razprave na bližnjih zborih volivcev ln zborih volivcev — proizvajalcev pred volitvami pritegnili kar največ mladine. Zaradi tega je občinski komite ZMS že poslal vsem aktivom ZM ustrezna navodila. Predlagajo, da bi člani ZM na bližnjih zborih, volivcev razpravljali o materialnih problemih, ker je znano, da v litijski občini ni na voljo primernih prostorov za delo z mladino, zaradi česar se v organizaciji Zveze mladine 'udi počasi uveljavljajo novo sodobnejše oblike dela. Ta problem prav gotovo terja, da sc v okviru litijske občine in posameznih krajevnih skupnosti postavi na dnevni red vprašanje graditve oziroma ureditve določenih objektov za mladino. Z ureditvijo lega bi bilo delo mnogo lažje, saj bi se imeli mladi občani kje shajati, sc kulturno in športno izživljati, sama organizacija Zveze mladine pa bi imela mnogo večje možnosti za obogatitev svojega delovanja, mimo tega bi pa tudi laže prevzemala odgovorne naloge v našem družbenem in političnem življenju. V Litiji pa zraven tega še predlagajo, da naj bi mladina na bližnjih zborih volivcev razpravljala šc o rekreaciji, racionalni izrabi prostega časa, razdelitvi dela, o vprašanjih skladov za pomoč posameznim dejav- nostim in še o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Tudi v Hrastniku je živahno (J. G.) HRASTNIK - Bllž nje volitve Ln priprave nanje so razgibale delo v sladi kal-, nih podružnicah na področju hrastnlške občine. Občinski sindikalni svet je skupaj z vodstvi sindikalnih podružnic prevzel vso skrb za Izvedbo volitev v zbor delovnih skupnosti. Priprave za to gredo zdaj že h kraju. Vodstva sindikalnih podružnic so že Imela prve Inloruiatlvnc gestam.-ke, na katerih so razpravljali o vsebinskih pripravah posameznih volilnih enot. Na Rudniku ln v Steklarni so volilne enote razdelili na posamezne tretjine. Omenjeno stališče ustreza načelom, da naj vsaka volilna enota predstavlja en zbor delavcev in da naj ima enega člana občinske skupščine. V dneh od 15. do 28. aprila bodo na področju hrastnlške občine zbori delavcev po vseh volilni enotah, na katerih bodo dosedanji odborniki zbora proizvajalcev ObLO ln vodstva sindikalnih podružnic poročali o delu zbora proizvajalcev ln o nalogah, ki čakajo zbor delovnih organizacij, Istočasno bodo pa predlagali In potrjevali kandidature za člane nove občinske skupščine. Prizadevali sl bodo, da bodo zagotovili tak sestav novega zbora delovnih skupnosti, da bo delo lega organa kar najuspešnejše. Žalna seja ObLO Trbovlje Odborniki obeh zborov ob- nega prizadevanja in truda, činskega ljudskega odbora so ki se kažejo po vsej dolini, se 5. aprila zbrali ob smrti Čeprav smo vedeli, da je bo-predsednika občinskega ljud- lan. vendarle nismo pričako-skega odbora Trbovlje, tova- ' vali, da bo smrt prekinila to risa Martina Gosaka, na žalni drago življenje. Verovali Smo seji. Na seji je govori! podpredsednik občinskega LO Trbovlje, Ado Naglav in med drugim dejal: borntki! Olvarjam eno od žalostnih sej občinskega ljud v zmago njegove lastne volje, v znanost, ki pa ni mogla preprečiti zahrbtne bolezni, id je uničevala njegovo živ-... , ... . ljenjsko moč vsa zadnja lela. Tako mlad je se bil, star komaj 43 let, človek z neizmer-najbolj no vero v lepše življenje delovnih ljudi naših revirjev, skega odbora Trbovlje v po- človek, ki je vse življenje m vojnih letih, še posebej pa v sile posvetil eni sami skrbi: mandatni dobi našega ljud- da bi življenje nekdaj zani-s-kega odbora. Zbrali smo se, čevarvih proletarskih rcv’% »v dana tej žalni seji počastimo postalo svobodno in le,* -spomin velikega sina r.aše Povsod, kjer se ustavijo mA doline, nam dragega prijate- oči, vidimo sledove njegov« lja in tovariša — predsednika prizadevnosti in prizadevno-mašega ljudskega odbora — sli delovnih ljudi, ki jih je tovariša Martina Gosaka. Ni ga več. Dolgotrajna in vodil kot predsednik ljudskega odbora, kot delovni človek zahrbtna bolezen nam ga je naše doline, iztrgala iz naše sredine, ne- Sin rudarja je bil, ki je pred pričakovano in nenadoma. 43. leti zaživel v teh prole-prav v času, ko bi e ponosom tarskih revirjih. Že od rane ari na uspehe svojega l'6t- mladosti je okusil vso gren- kobo življenja zaničevanih in izkoriščanih ljudi, iz katerih je tudi sam izhajal. Že takrat je hotel, da z znanjem in s sv** 'o prizadevnostjo nekoč pr«va k izgradnji lepšega življenja teh zatiranih ljudi. Izučil se je za strojnega teht.ika tik pred vojno. Med vojno je takoj v začetku sinji znanje in prepričanje izkazoval v aktivnem delu za osvoboditev našega naroda. Proti koncu je zgrabil tudi za puško in ramo ob rami z drugimi borci osvobajal našo zemljo. Po osvoboditvi je kot vodilni uslužbenec imel priliko uresničevati svoje želje. Uspešno je delal v Cementarni v Trbovljah in v Cementarni v Anhovem. 1. 1949 je bil imenovan za glavnega direktorja Direkcije za azbest v Beogradu, v letu 1959 pa za pomočnika ministra v Direkciji gradbene industrije LRS, kjer je služboval do leta 1952, ko je postal predsednik takratnega Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Po ukinitvi okraja je 1. 1958 prevzel mesto predsednika občinskega ljudskega odbora v Trbovljah. Svoje prepričanje, želje in nazore pa ni uresničeval samo na strokovnem področju, temveč- je kot široko razgleda* človek, predan socializmu, sodeloval aktivno v številnih družbeno-polltičnih akcijah in organizacijah. Zastopal je posavsko dolino v Zvezni ljudski skupščini kot poslanec, bil je tudi č:an okrajne skupščine, kjer je zastopal Trbovlje. Nikoli n; pomišljal o času svojega dela, o težini evojega dela, interesi teh dolin so mu bili sveti. Zato ni spoznaval, da v teh naporih izgoreva sila njegove moči in da zahrbtna bolezen počasi, a vztrajno, uničuje njegovo ustvarjalno moč. B.l je bolan, kakor vemo zdaj, zelo bolan, toda ldjub temu tega ni hote! priznati. Vsi vemo. da je ves ta čas. ko se je boril proti bolezni, živel z nami. povpraševal in svetoval. V mladih ljudeh in v delovnem človeku je videl bodočnost, zato ni pomišljal o bolezni, temveč je neumorno vse do zadnjega diha sodeloval pri reševanju nalog v naši komuni. Z njim smo izgubili enega najboljših sinov naših revirjev. ustvarjalca, voditelja in učitelja. Neizmerna je žalost, je zajela dolino ob tej ne-smrti, še posebej pa žalost, ki jo čulimo mi odborniki, ki smo delali z njim. Molk je priznanje, minuta spomina prekratka,' kakor so prekratke' le besede, da bi opisali vse njegovo delo. Zato naj bo la žalna seja in vse rtaše misli posvečene njegovemu spominu in obljubi, da bomo Vztrajno in vestno nadaljevali tisto, kar je tudi sam hotel — nenehno izboljševati in ustvarjati lepše življenje delovnih ljudi Trbo- Tovarišu MARTINU GOSAKU Spet je prišla pomlad. Toda te pomladi ni dočakal nadvse neumorni družbeno - politični delavec. Trboveljčan, predsednik Občinskega ljudskega odbora Martin Gosak. Prekmalu se je poslovil od nas neumorni ustvarjalec na vseh področjih našega družbenega dogajanja, prekmalu eh teh povojnih letih ir.gradu : novih socialističnih Trbovcu. Vsi ga bomo trajno ohranili v spomin.:, še posebej pa ;; e-govi najdražji, njegova iv-Teniska družica Zora, hčerki Lička in Špela ter ostali. Ve bo več stiskal k sebi svoje nai-dražje — najmlajšo Špelco, ki jo je tako ljubil. Negove osebnosti ne bo mogoče pozabiti. V' delih poko -nikovega ustvarjalnega dela nam bo ostala še zmerom živ* njegova osebnost, zlasti pa e nam, ki smo bili njegovi znanci, sodelavci, tovariši in prijatelji na njegovi življcnrei poti, v številnih družbenopolitičnih organizacijah in drugod. Poznal: smo ga mam libra v vsi, tako gospodarstveniki, Športnik:j kulturni delavci, pa tudi vsi drugi, saj je za vsakega našel lepo besedo in pomagal, če je .» mogel. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Toda vse težave je vztrajno premagoval n ustvarjal, tudi takrat, ko za ie zahrbtna bolezen pri kova., t na posteljo. • Četrtega aprila 196 J nas je nepričakovano prizadela vest, da ga ni več med nami. V teh dneh, ko ie pokojnik ležal na odru v sc.ni dvorani občinskega ljudskega odbora, se je od n.ega poslovil skoraj sleherni Trboveljčan, pa tuli njegovi tovariši in sodelavci iz ostalih zasavskih občin in od drugod. V soboto smo sc za vedno poslovili od nategi tovariša, Martina Gosaka. Ko smo e Še /idnjič zbrali, da se poslovimo od njega, nas /c še enkrat navdala žalost in tesno- Zadnja pot vel j. Počastimo ga z molkom^ in našle misli naj veljajo njemu. Slav« njegovemu spominu! ba. Zavedamo pa se tudi, d* njegovo delo ni bilo zaman, hkrati • pa tudi, da ga bonu hadaljeviili. z vsemi silami. PRI JATELIl V soboto, 6. aprila, so se poslednjič zbrali najožji sodelavci, žena, hčerki, sorodstvo, pravzaprav vsi Trboveljčani, da bi se še zadnjič poslovili od predsednika občinskega ljudskega odbora Trbovlje Martina Gosaka. Prišli so tudi predstavniki Zvezne ljudske skupščine, Obren Stisovič, Filip Kneže-vič in Anton Šturm tet" član Izvršnega sveta LRS _ tovariš Bojan Polak. Pred poslopjem občinskega ljudskega odbora sc je od tovariša Martina Gosaka prvi poslovil podpredsednik •Obl.O Trbovlje- Ado Naglav, za njim pa še predstavnik Zvezne ljudske skupščine Obren Stisovič, zapeli pa so mu Zarjam. Zatem se je zvrstil sprevod več tisoč njegovih prijateljev, znancev, sodelavcev in mladine. Njegovi najožji sodelavci — odborniki občinskega ljudskega odbora so ga ponesli na zadnjo pot. Zastave sindikalnih organizacij in društev so sc šc zadnjič poslovile od pokojnika ob grobu, kjer sv je zadnji poslovil predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje Slavko Bo ritna r. Zapeli so združeni pevski zbori, 'Zaigrala je godba na pihala in sirene so zatulile v trenutku, ko so se tisoči za vedno poslavljali od tovariša Martina Gosaka, predsednika občinskega ljudskega odbora Trbovlje, neumornega dvužbeno-poli ličnega delavca, ki mu je bil pri srcu le napredek in razvoj Trbovelj. Mnogi, mnogi so z njim izgubili dobrega, dragega in dragocenega ter iskrenega tovariša. še zadnjič smo lahko pokojniku rekli, da naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil! Družini pa izrekamo naše iskreno so- žalje! Med žalnim sprevodom «*.1 *■ I Volilne enote za volitve zveznih poslancev Zvezna ljudska skupščina je na zadnjem zasedanju sprejela med drugim tudi zakon o volilnih enotah za volitve zveznih poslancev. Z zakonom je predvideno na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije 120 volilnih enot, v katerih bodo volivci za vsak zbor zvezne Skupščine volili po enega poslanca. Zakon tudi določa, katere občine sodijo v sestavo vsake volilne enote. - Volilne enote za volitve zveznih poslancev so določene na podlagi podatkov splošnega popisa prebivalstva z dne 31. marca 1961. število zveznih poslancev, ki jih volijo v vsaki republiki, je določeno z normo, da se voli en poslanec ža isto število prebivalcev, to je na 158.000 prebivalcev. Da bi veljalo ustavno načelo, da so vsako drugo leto volitve polovice članov vsakega zbora skupščine, zakon določa tudi tiste volilne enote, v katerih bo mandat na prvih volitvah izvoljenih poslancev trajal dve leti. Volilne enote za volitve zveznih poslancev, njihova področja in nazivi kakor tudi volilne enote, v katerih bo trajal mandat dve leti, so določene na podlagi predlogov republiških izvršnih svetov. Za volitve poslancev v zvezno skupščino so vse štiri zasavske občine — Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi — uvrščene v volilno enoto Ljubljana II. Volitve v občinsko skupščino Zakon o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin določa v svojem uvodnem delu, da v občinski zbor občinske skupščine volijo vsi občani s splošno, enako in neposredno volilno pravico, v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine pa volijo delovni ljudje po ustreznih skupinah: skupina gospodarstva, skupina prosvete in kulture, skupina zdravstva in socialnega varstva in skupina delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih. V skupini gospodarstva volijo delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrtništva, komunalnih dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti, kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug, in tisti člani njihovih gospodarstev, ki se po statutu zadruge štejejo kot njeni člani, ter kmetijski delavci, ki delajo izven delov- Volitve republiških poslancev ne organizacije, obrtniki, ki so člani zbohiice, in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije. V skupini prosvete in kulture volijo delovni ljudje, zaposleni v delovnih organizacijah in v , drugih delovnih skupnostih s področja prosvete, znanosti, umetnosti in drugih področij kulture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, fakultete, znanstveni zavodi, muzeji, knjižnice, gledališča, akadefhije, radijske in televizijske postaje, založniški in časopisni zavodi, zavodi informativne službe in drugi). V skupini zdravstva in socialnega varstva volijo zaposleni v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih s področja zdravstva in socialnih služb (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, zdravstveni centri, zavodi za zdravstveno varstvo, lekarne, naravna zdravilišča, centri za rehabilitacijo, centri za socialno delo, zavodi za mladino in odrasle, zavodi za dnevno varstvo otrok, socialni za- vodi, zavodi za socialno zavarovanje itd.) V skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih lahko volijo zaposleni v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno političnih organizacijah in društvih, razen izvoljenih funkcionarjev v predstavniških organih. Od skupnega števila odbor-niških mest zbora delovnih skupnosti volijo v vsaki skupini toliko odbornikov zbora delovnih skupnosti, kakršno je razmerje med skupnim številom delovnih ljudi v občini in številom delovnih ljudi v posamezni skupini. Pri tem pa najštevilnejša skupina ne more dobiti več kot. 75 % od skupnega števila od-bomiških mest. Vsaka skupina pa mora dobiti najmanj en mandat. Od skupnega števila odbornikov, ki pripadajo skupini gospodarstva, odpade na kmetijstvo toliko odbornikov, kakršno je razmerje, jx> katerem je kmetijstvo udeleženo .pri skupnem družbenem proizvodu občine. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na svojem zadnjem zasedanju razpravljala in sprejela med drugim tudi zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije. Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije bo štel 120 poslancev (po 1 poslanca na 13.262 prebivalcev), vsak zbor delovnih skupnosti (Gospodarski, Prosvetno-kulturni, Socialno-zdrav-stveni in Organizacijski zbor) pa po 70 poslancev (po 1 poslanca na 22.736 prebivalcev). Republiške poslance bomo volili za 4 leta, s tem, da se vsako drugo leto voli polovica poslancev vsakega zbora skupščine. VOLITVE V REPUBLIŠKI ZBOR Za volitve poslancev Republiškega zbora je ozemlje Socialistične republike Slovenije razdeljeno na 120 volilnih enot, pri čemer v vsaki volijo po 1 poslanca. Zasavske občine predstavljajo naslednje volilne enote: 43. volilna enota — HRASTNIK, 53. volilna enota — LITIJA, 80. volilna enota — TRBOVLJE, 84. volilna enota — ZAGORJE OB SAVI. V prvi mandatni dobi Skupščine SRS bodo izvoljeni za dve leti poslanci v Republiški zbor v tistih volilnih enotah, ki so oštevilčene z lllilm številom. VOLITVE V ZBORE DELOVNIH SKUPNOSTI Za volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti skupščine SRS so ozemlje Socialistične republike Slovenije razdelili na 70 volilnih enot, v katerih volijo po enega poslanca za vsak posamezni zbor (v gospodar- ski, prosvetno-kulturni, socialno-zdravstveni In organi-zacljsko-polltlčni zbor). Volilne enote obsegajo gospodarske, prosvetno-kultume, zdravstveno-soclalne delovne organizacije oziroma delovne organizacije in delovne skupnosti v državnih or- ganih, družbeno-političnih organizacijah in društvih na območjih posameznih občin. Zasavske občine so za volitve v zbore delovnih skupnosti razdeljene v naslednje volilne enote: 32. volilna enota — LITIJA, 45. volilna enota — TRBOVLJE — HRASTNIK, 48. volilna enota — ZAGORJE OB SAVI. V prvi mandatni dobi skupščine Socialistične republike Slovenije bodo izvoljeni za dve leti poslanci v Gospodarski zbor in v Prosvetno-kulturni zbor skup ščine SRS v volilnih enotah, ki so oštevilčene z lihim številom, poslanci v socialno-zdravstvenl in polltično-or-ganizacljskt zbor skupščine SRS pa v volilnih enotah, ki so oštevilčene s sodim številom. Sončni dnevi v parku na Trgu revolucije v Trbovljah Pretežna večina občanov trikrat na volišču Na sp'ošnih zborih volivcev — tl se bodo začeli v Zasavju v drugi polovici aprila — bomo kandidirali državljane za kandidate za člane občinskega zbora, na zborih delov, ljudi pa bomo kandidirali državljane za zbor delovnih skup n osti. Na volitvah v volilnih enotah za občinski zbor ln v delovnih organizacijah — te bodo 26. maja — bomo Izbrali odbornike za nove občinske skupščine. Občinska skupščina voli na skupnih sejah, po predlogu zborov volivcev poslance za vse zbore republiške ln zvezne ljudske skupščine. Skupščine bodo volile te poslance 3. junija. Medtem ko so po volitvah v občinski skupščini poslanci za vse zbore delovnih skupnosti končno veljavno izvoljeni, pa o izvoljenih poslancih za republiški in zvezni zbor ponovno glasujejo vsi volivci. To glasovanje bo 16. junija. Državljan, ki ni zaposlen, se bo predvidoma torej pojavil dvakrat na volišču: prvič, ko bo glasoval za odbornika občinskega zbora, in drugič, ko bo glasoval za poslanca republiškega in zveznega zbora. Državljan, ki je v delovnem razmerju, pa bo najprej glasoval kot vsak državljan za odbornika občinskega zbora, zatem za odbornika zbora delovnih skupnosti in tretjič kot vsak državljan za poslanca republiškega in zveznega zbora. Precej razprav zaradi razprav Prejšnji torek je zbor proizvajalcev 1 občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi razpravljal o gibanju proizvodnje v prvih dveh mesecih letos. Iz podatkov o gibanju fizičnega obsega proizvodnje izhaja, da so predvideni plan me< industrijskimi gospodarskimi organizacijami dosegli le v Mlinu Zagorje, tesno so se pa planskim predvidevanjem približali še na rudniku. Nekoliko boljše je stanje pri doseganju realizacije, vendar velja pripomniti, da realizacija ni najbolj veren dokaz prizadevanj kolektivov v prvih dveh mesecih letos, ker je znano, da so v nekaterih gospodarskih. organizacijah v januarju in februarju prodajali še izdelke, ki so jih bili proizvedli v decembru Oziroma v ostalih mesecih lani. . Skoda le, da je bil precejšen del razprave — podobno, kot na seji občinskega ljudskega odbora ob sprejemu družbenega plana za' letos — namenjen nekaterim nebistvenim vprašanjem, ki niso bila v zvezi s predlagano točko dnevnega reda in ki prav gotovo ne bodo prispevala k večjim naporom kolektivov, da bi dosegali predvideni planske naloge. Iz podatkov o gibanju pro-, izvodnje in osebnih dohodkov v prvih dveh mesecih letos tudi izhaja, da so v primerjavi z lani manjši osebni dohodki v celotnem gospodarstvu za 6,74 odstotka, v industriji pa za 5,05 odstotka. Ti podatki bi morali biti deležni najširše razprave, saj ob znižanju osebnih dohodkov vsekakor ni mogoče pri čakovati večji fizični obse proizvodnje. (mi) Novost v socialnem zavarovanju: sodelovanje kolektivov Do srede aprila končani občni zbori sind. podružnic Kol pričakujejo jna občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah, bodo do srede tega meseca končali z občnimi zbori -sindikalnih podružnic. Značilne za letošnje občne zbore sindikalnih podružnic so dokaj poglobljene razprave o proizvodnih dosežkih v tekočih mesecih (zlasti v Cementarni in STT) ter o izdelavi osnutkov statutov delovnih. organizacij. Člani sindikalne podružnice v STT so se kot tudi drugod dotaknili tudi sistema nagrajevanja po delu. O tem so razpravljali tudi na občnih zborih nekaterih večjih gospodarskih organizacij, medtem ko se člani manjših delovnih kolektivov tega niso dotaknili. Ob teh razpravah jč prišlo do izraza zlasti dejstvo, da sindikalne podružnice niso dovolj analizirale sistema nagrajevanja po delu, temveč so sc vse preveč kampanjsko vključevale v reševanje te naloge. Podčrtati velja, da na tem področju ne obstajajo posebne službe, ki bi morale nenehno spremljati in analizirati posamezna delovna mesta ter način nagrajevanja po delu. V nekaterih gospodarskih organizacijah na področju komune sicer res obstajajo komisije, ki le občasno delajo in sc zadovoljujejo s tem, da je pravilnik o nagrajevanju in Za letos si je delovni ko- Letos bo Gradbeno podjet- v Horjulu in Sevnici. V Hor- delitvi osebnega dohodka go-lektiv Gradbenega podjetja jc Zagorje gradilo nov 30- julu bodo letos dokončali z tov, ne poglabljajo sc pa v iz Zagorja ob Savi zastavil stanovanjski blok ob Cesti deli. V Sevnici bodo pa v izvajanje in uresničevanje nalogo, da ustvari 450 milijo- zmage in ga dogradilo do 15. kratkem dogradili 20-stano- načel pravilnikov, nov dinarjev realizacije. Za decembra, zraven tega bo pa vanjski blok, v jeseni pa še Mimo tega so pa razprave dosego te realizacije ' - po- gradilo če 2 stanovanjska blo- drug 20-stanovanjski blok. ki na občnih zborih sindikalnih trebno aktivno sodelovanje in ka s po 36 stanovanji. Do- ga gradijo za tržišče. Mimo podružnic v večjih gospodar-prizadevanje vseh članov ko- končati bodo delu v stolpnici tega pa bodo v Sevnici letos lektiva, saj je podjetje žabe- in prekrili novo šolsko po- nadaljevali z deli v okviru- ---------- IcžiLo zaradi neugodne zime slopje v Zagorju s kritino, da programa rekonstrukcije Ko- Plenum ObSS nad 5 milijonov dinarjev iz- bi ga tako zavarovali pred pitamo, gube, precej pa tudi zaradi vremenskimi neprilikami. (nuj tega, ker investitorji (prod- Verjetno bodo nadaljevali s vsem Če Sklad za zidanje sta- proureditvenimi deli, V ambu- Podaljšan mandat novanjsklh hiš Zagorje) niso lanti na Izlakah ler gradili delavskim svetom pripravili ob pravem času stanovanjski četverček za iz- * - vso potrebno dokumentacijo, laiko Tovarno elektroporcela- e Zvezna ljudska skupščina udeležili tudi predsedniki sin-da bi lahko začeli z deli, brž ha. Dogradili bodo garaže in tr sprejela zakon o podaljša- dihalnih podiužmc v obclnL Tudi zasavske delovne organizacije v zadnjem času aktivno sodelujejo pri financiranju in izvajanju zdravstvenega zavarovanja. Delovnim organizacijam je Komunalni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje odstopil del prispevka za zdravstveno zavarovanje za Izplačilo nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni bolezenskega dopusta in nego obolelega družinskega člana ter za plačevanje stroškov zdravstvenega varstva za prvih 30 dni zdravljenja delavcev za poškodbe pri delu in za poklicno boleznijo (v vseh gospodarskih organizacijah, ki zaposlujejo nad 50 ljudi, do že omenjenih 30 dni, v manjših gospodarskih organizacijah pa do 7 dni). Del prispevka, ki ga odstopa Komunalni zavod za socialno zavarovanje delovnim organizacijam za izplačilo nadomestila osebnega dohodka in za plačevanje stroškov zdravstvenega varstva ponesrečencev, bo določila skup- ščina zasavske Komunalne Skupnosti socialnega zavarovanja na svojem zasedanju v aprilu, in sicer tako, da bo določen odstotek ustrezal povprečnim izdatkom v posamezni panogi, skupini oz. pod. skupini dejavnosti. Upravni odbor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje pa je zato pred časom že določil začasne stopnje za odstopljeni del. Največ — 2,10% — ed-bruto osebnih dohodkov je bilo odstopljeno za plačilo nadomestila rudnikom, prav tako največ — 0,55 */» — za zdravstveno varstvo ponesrečenih pri delu v rudnikih. V Trbovljah računajo, da bodo dali letos delovnim organizacijam na področju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi na račun zdravstvenega varstva ponesrečenih pri delu okrog 40 milijonov din, okrog 170 milijonov din pa na račun izplačila nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni. Mimo tega še računajo, da bodo dali na račun izplačila nadomestila za osebni dohodek nad' 30 dni v primeru bolezenskega dopusta oz. zdravljenja zavarovancev pri nesrečah pri delu In poklicnih obolenjih še nadaljnjih 110 milijonov din. Pred kolektivi delovnih organizacij v Zasavju je važna naloga — storiti vse (z boljšo organizacijo dela, z ustrezno HTV službo, s seznanjanjem proizvajalcev z vzroki nesreč In poklicnih bolezni in drugim), da bodo sredstva, ki jih bo odstopil Komunalni zavod za socialno zavarovanje zadostna za kritje izdatkov. V nasprotnem primeru se bodo višji izdatki odrazili na skladu osebnih dohodkov. Lani je bil že dosežen določen napredek v trošenju sredstev socialnega zavarovanja, mogoče pa je tudi doseči, da ob sodelovanju prav vseh članov kolektivov izdatke še zmanjšajo. Seveda pa pri tem zavarovanci — kot doslej — ne smejo biti prikrajšani pri koriščenju ugodnosti socialnega zavarovanja, Letošnji načrti gradbenega podjetja Zagorje v Hrastniku (J. G.) HRASTNIK — Predzadnjo sredo jc bil v Hrastniku plenum občinskega sindikalnega sveta, ki so se ga ko je bilo ugodno vreme. Gledališka predstava za člane sindikalnih podružnic servisno delavnico SAP-Tu- "J11 mandata delavskih sve-rista, dokončali z deli na za- tov gospodarskih organizacij ganski separaciji ter v Indu- in zadružnih svetov kmetij striji gradbenega materiala. zadrug. V Zagorju pa bodo letos gra- v ,elu ,962- izvoljenim de-dili še novo bencinsko črpal- lavskim svetom je bil podalj-ko. San mandat do rednih volitev rvidni.-ju i /-i j delavskih svetov v letu 1964. bon Twi:ni-t , - j "f zadružnim svetom kmetijskih nov kolektiva uspešna, saj so P J - Ja b o e os se 7a^rl,gj ki so bili izvoljeni dosežki gospodarstva zadovo- ---------- 1961. lelai pa je prav tko po- Ijivi. daljšan mandat še za eno le- Rudarji z obratov Hrastnik to, vendar najdlje do 30. aprl- in Dol so v tem času nakopala prihodnje leto. V upravi- II 161.800 ton premoga oz. čenem primeru pa lahko zbor 22.800 ton več kot v istem Na plenumu so analizirali proizvodne uspehe, ki so jih bili dosegli v gospodarstvu v prvih treh mesecih letos. Ugotovljeno je bilo, da so bila prizadevanja vodstev sindikalnih podružnic, organov samoupravljanja in vseh čla- !T1 za delek za materialne stroške osnovno letoš- p0 80.000 din. Vzgojno-var- sti učnega osebja (kurjavo in ga sklada za šolstvo Zodlo- njem fcSfjhi T,r~~-• ................ predl28"Eg0r^ sggtezzsizsi Rjr&ars us 10 rL' | ____________ o ^_____________ ______________________________________ c___________„ - ...Lf f*«iiur<1trel0 stvcnim ustanovam, ki so jih najemnino — na vasi), za raz- kom 0 načelih za določanje Predl .t«ori» uvrstili v IV. kategorijo, pa vijanje svobodne aktivnosti in sredstev, ki pripadajo šolam no, da se višina osebnih iz- valnim zavodom rezerva: šo- FFHF^ Savi' i in predmetnega pouka, ki ga okroffaria 24% Zaeorie 26% LetSm poveča aI* zmanjša do- n' m0rajO na 6011 OZ- "V** fn S 121 Sno-var- deljeno maso sredstev šolam zevamo “cue na opraviti v koledarskem letu. . . oz. zavodom zaradi spre- števil0yrstiH°J8;ani" Sredstva za osebne dohodke Glasbenic memb glede števila oddelkov. zacij0^*naUŽtiri Pa obsegajo tud, sredstva za fr fvT V iziemnih nrimerih na ,ah" katego plačilo honorarnih ur za eiiste- °" ki so uvr51,^ jd^rane mizirana delovna mesta dvoodo«’*], ovrat, niso zasedena z rednimi verzo, Znojil61**.' -■> -• - • V izjemnih primerih pa lahko tudi povečajo sredstva za Sredstva za Delavsko uni- materialne izdatke, če prej-Zavod za prosvetno mejo izredno utemeljen pred-pedagoško službo Trbovlje, Jog šolskega odbora. poine C Jubilejni občni zbor litijskih gasilcev Trboveljska razglednica: Trg revolucije — postajališče vseh avtobusov, čeprav za varnost ni najbolj poskrbljeno ne zaloge premogovega prahu. Nove deponije bodo lahko uporabljali tudi v novi Termoelektrarni Trbovlje II. Uspela krvodajalska akcija 179 nesreč pri delu mafl Lani je bilo v vseh štirih po posebnih stopnjah, od te- zasavskih občinah — v Tr- ga delovne organizacije s Kmil I mate Prostovoljni gasilci iz Litije radi tega je mogoče pričako- potem skozi1 25 let društveni s*: i rim 1 ^iiJr-OOo (j: na " na 75. društveni občni zbor, vati, da bodo v Litiji že le- predsednik. Spominja se tudi, oo s. j, 1 b Itate,,,. na na katerem so pregledali de- tos začeli s pripravami za da so že ob ustanovitvi zače- oddeie , rijo ^ uspejle ^ razvoj gasilstva gradnjo prepotrebnega doma. li v okviru PGD s kultumo- u' ^a- v 'Litijj Med drugim so bili Prav pa bi bilo, če bi to prosvetno dejavnostjo. Dru- ugotovili, da šteje društvo gradnjo podprle tudi litijske štvo ima še zdaj delavno zdaj le 28 članov — operativ- gospodarske organizacije, dramsko skupino, cev, kar je premalo, vzroke Udeleženci občnega zbora so F. Mali za to pa je iskati v dejstvu, še poudarili, da bi bilo prav da društvo nima primernih mimo osnovne dejavnosti raz- Akcija za razširitev prostorov, pravzaprav gasil- vijati tudi druge, s čimer .bi novega Šolskega poslopja skega doma in orodišča. krepili telesne sposobnosti na Izlakah črnska ^ d0l^v pri delu S*.;« oSa/ ka- . . , ----- — Litiji — 'skupaj 41,426.678 din, hrastniške ob- .L1T,JA * Pred i"7 23 nem planu razvoja gasilstva nem zboru je tov. Bric še po- t.‘77anTm‘ hX mo7 8a je predsednik zaklju- bleme zagorskem Zdravstvenem do- S konstruktivno kritiko so člani rešili vse notranje prev ™v fi^ki bodfp^ k^a-ne in sprejeli načrt dela za naslednje obdobje . ’ ^ kmia (7aib tovanju v ZavarovaLiici Ljub- silski voditelji zadolžili, da - , Izlakah od- (m#) lgana-Bežigrad, kjer so ga in- je leta 1928 ustanovil PGD v *ata v ta namen Or- ganiziralo nabiralno akcijo (za katero že Imajo dovoljenje). Pričakujejo, da bodo vsi prebivalci Izlak in okolice pomagali pri predvidenih delih, da se razvije osnovna šola v popolno osemletko, saj bo to v korist vseh. Več milijonov dinarjev prihranka (S. S.) TRBOVLJE - Delavski svet Termoelektrarne Trbovlje je sklenil, da bo s 15. aprilom oddal avtobuse in tovornjake trboveljski poslovalnici SAP-Turista, ki bo opravljala vse prevoze zaposlenih na delo in z dela ter prevoze materiala. Računajo, da bodo na ta način prihranili na leto več milijonov dinarjev. 1 PREBERITE TUDI TO! | nem tečaju nudili prvo pomoč vsem, ki jo bodo potrebni. Organizajjja tečaja je bi- . 'J"čn0 tl .. la spričo razsežn0, 60-umi tečaj o HTV za SGP »Zasavje«. Posebno pozornost so posvetili organizaciji tečaja »Nega bolnika na domu.« Na njem so bile podane tri najvažnejše osnove nego bolnika na domu, in sicer nego bolnika na domu, vključno s patronažno službo, prehrana bolnika vključno z dietalno prehrano in osnove o prvi pomoči. Za praktično delo so imele tečajnice na voljo ves najnujnejši material, predvajali pa so jim tudi- nekaj filmov'. Da bi osnovno znanje, ki so ga pridobile na tečaju, udeleženke tečaja koristno uporabile, predlaga organizacija RK Trbovlje II, da bi pri stanovanjskih skupnostih ustanovili servise za pomoč bolnikom na domu. Pomen organizacije te službe so podčrtali tudi na II. zasedanju skupščine Zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ter težnje delovnih kolektivov in same zdrav- . _______________________________________________________________________ etvene službe. Organizacija RK Trbovlje Cesta za Savo med Zagorjem in Trbovljami je vsakič, kadar naraste Sava, zaprta za ves II ei prizadeva, da bi v hu- promet ,f ■■■ ■ n •%: 'a. 1»^ ■*mr\ '~»-H2S8E zŠv ^; * lrK\* \ • m ■nP* DELO glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, osrednji slovenski dnevnik, izhaja v treh izdajah. Prinaša najnovejše in najaktualnejše dogodke iz vsega sveta in domovine, obravnava politična, gospodarska in kulturna vprašnja. • Posebna stran DOM tN DRUŽINA • ob sobotah TEDENSKI PROGRAM RADIA IN TELEVIZIJE in MLADINSKA STRAN - -NAJDIHOJCA« • Brezplačni pravni nasveti D romani v nadaljevanjih D slikanice ti o 2 o s E o $ v e M e p D ei n ti d. Naročam jutranjik »DELO« — revijo »TOVARIŠ«, »TEDENSKO TRIBUNO« — »NAŠE RAZGLEDE« (naročeni časopis podčrtaj) Pošiljati pričnite dne na naslov Priimek in ime ulica ......................... hiš. štev. Kraj pošta (podpis) Izidov Lazar — 80-letnik Srečala sva sc pred dnevi. Vračat se je z zdravniškega pregleda. Povedal je, da mu nagaja žolč. Seveda pa je potem pogovor zašel drugam, na njegovo rudarjenje. Rodil se je 3. aprila pred 80 leti v Dobrniču pri Trebnjem. Kot pastirček je končal nekaj razredov osnovne šole, s 14 leti pa je odšel v uk za mlinarja. Uka ni do-; končal. Zaradi spoznanja, da bo kot mlinar slabo zaslužil, si je začel iskati zaposlitev drugje. S 17 leti je prišel v Trbovlje. Ker je bil mlad in močan, so ga sprejeli v službo. 1920. leta je postal kopač, pozneje pa strojnik (ta pe-klic ga je nadvse veselil) do odhoda v pokoj. Polnih 41 let je delal kol rudar kopač in strojnik v jami. Vidri je mnogo nesreč. Sodeloval pa je v vseh stavkah. Najbolj se spominja zaključka gladovne stavke, ko je kot strojnik najprej zvozil Iz jame vse rudarje, potem pa se je sam — ves izčrpan — napotil po vseh lestvah. Po izhodu je moral zaradi izčrpanosti iskati zdravniško pomoč, Zdaj mu je žal, da ne more zaradi bolezni več gojiti rož v vrtovih okrog stanovanja, kar mu je bilo v izredno veselje. Želimo mu, da bi dočakal So mnogo let in kot dolgoletni naročnik »Zasavskega tednika« prebiral naš časmk. -oža- Kresniški industriji apna primanjkuje vagonov (mi) KRESNICE - S težavami okrog pomanjkanja zaprtih železniških vagonov sc ubadajo tudi v Kresniški industriji apna. Dnevno bi rabili najmanj 10 zaprtih vagonov, dobijo jih pa povprečno 3 do 4. Pomanjkanje vagonov vpliva na samo proiz- Okrajno srednješolsko vodnjo, pa čeprav eo de! pre- šahovsko prvenstvo voza žganega apna preusme- (O. K.) Ljubljana - Predr, rili z železnice na tovornjake, zadnjo soboto je bilo v šahov-Zaradi izredno slabega stanja ekem domu v Ljubljani ceste Kresnice — Ljubljana okrajno srednješolsko prvon-in zaradi dotrajanega mostu stvo v šahu. Na njem sta na-v Zalogu lahko prevažajo stopili tudi moštvi TSS Tropino le z lažjimi tovornjaki bovlje in Gimnazije Trbov- Vsak mesec bilten (ar) TRBOVLJE — V STT so se odločili, da bodo odslej rodno vsak mesec izdajali ciklostirani bilten, ki ga bodo prejemali vsi člani kolektiva. Tako bo kolektiv seznanjen s stanjem tržišča in redno z najvažnejšimi problemi. Izdaja ciklostiranega biltena je pogojena s prizadevanji, da bi vsi člani kolektiva enotno razpravljali o vseh problemih in da bi bili pravočasno seznanjeni z vsemi nalogami. lje. V prvem kolu so šali isti TSŠ premagali Gimnazijo Trbovlje s 4,5:3,5, v drugem kolu pa Gimnazijo »Poljane« iz Ljubljane s prav takim rezultatom. Najbolje so igrali Krajnc, Deželak, Iglič (po 2 zmagi) Gračner in Rcpšc. Sahisti TSS Trbovlje so sc tako uvrstili v četrtfinali srednješd. prvenstva Slove nije v šahu, kjer sc bodo pomerili s šnhisti celjske Cim nazijc ŠPORTNI SLOVENSKA nogometna LIGA Svoboda : Rudar 3:1 (2:1) (k) LJUBLJANA - V tretji tekmi spomladanskega dela slovenske nogometne lige je trboveljski Rudar prepustil obe dragoceni točki ljubljan-Kki Svobodi. Okoli 400 gledal-<*v je pričakovalo po začetni Jgri in vnemi gostov, da bodo Torkar, Pirc, Laboda I, Laboda II, Drmaž, Verbič, Rneževič, Alibegovič, Str-mecky; Rudar: Bantan, Pristav, Zveglič, Sori, Knavs, Breznikar. Bučar, Halilagič, Bostič, p»jer, Opreenik. Strelci za Svobodo: v 39. in minuti Alibegovič ter v minuti Laboda II; za Ru-dar ~ v 14. minuti Pajer. Po začetnem udarcu na igrišču na Viču so gostje prevali pobudo v svoje roke ter 6 smotrnimi napadi začeli ogrožati Jazbinškova vrata. V benadnem protinapadu so do-biačini igrali v kazenskem Prostoru Rudarja z roko, vendar jim je zvezni sodnik "Jakše iz Ljubljane pustil Prednost, ki je pa napadalec Alibegovič ni znal izkoristiti, o kakih 10 metrov je stre-Ijal v roke Bantana. Ta ne-badni prodor in napad je nekoliko razbil obrambne vrste TEDNIK gostov in tako je moral Bantan še nekajkrat s padci pod noge reševati svojo mrežo. Gostje so kmalu uredili svoje vrste in prešli v napad. Najlepši strel je v 13. minuti prvega dela izvedel Pajer, ko je z močnim volej udarcem skoraj ukanil domačega vratarja, ki je z zadnjimi močmi odbil žogo v kot. Strel pred vrata, Pajer se je dokopal do žoge in dosegel edini zadetek za Rudarja. Domačine je ta nenadni strel tako zmedel, da do nekaj minut pred koncem prvega polčasa niso niti enkrat ogrozili Bantanova vrata. Žal je pa njihova obramba povsem onemogočila Rudarjeve napadalce. Sest minut pred koncem prvega dela igre je Strmecky preigral Knavsa, podal Alibegoviču, ta je pa izenačil. Dve minuti pred koncem polčasa je Laboda II z močnim udarcem povečal rezultat na 2:1. Po odmoru je bilo pričakovati, da se bodo gostje po-Zal jim pa razigrani Ljubljančani niso dovolili kakih trudili in skušali izenačiti, nevarnejših prodorov v svoj kazenski prostor. Komaj trinajst minut po začetku drugega dela igre je Verbič podal žogo prostemu Alibegoviču, ki je preigral obrambo Rudarja in postavil končni rezultat — 3:1. Po tem zadetku so domačini dokaj popustili, Rudarjevi napadalci pa niso mogli zaradi močne obrambe domačinov izkoristiti niti ene priložnosti za znižanje rezultata. Pri Rudarjevi obrambi Je bilo videti preveč kombiniranja v polju Svobode m vse premalo strelov. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Bratstvo : Poštar 2:0 (0:0) (m) HRASTNIK - V tretjem kolu N PL so domačini v nedeljo na svojem terenu premagali goste iz Ljubljane. Pred približno 500 gledalci je dobro sodil Lebeničnik iz Zagorja. Zanimivo je bilo gledati igro, saj so bili domačini vseskozi v terenski in tehnični premoči, kar pa niso mogli v prvem delu igre zaradi močne obrambe gostov izkoristiti. Vsi napadi domačih napadalcev so se končali izven igrišča ali pa v kotu. Večkrat je pa obramba gostov z največjimi napori odbijala vse nevarne prodore. Vratar gostov je imel precej dela, da je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno vsaj v prvem delu igre. V drugem delu igre so domačin; taktično spremenjeno igro nekajkrat razbili gosto obrambo gostov, realizirali so pa le dve od neštetih priložnosti. Sele v zadnjih desetih minutah so domačini tako razbili obrambo gostov, da so si zagotovili dve točki. Oba zadetka za domačine je dosegel v 75. in 81. minuli Tnn-ker — golgeter Bratstva. Medtem ko v moštvu gostov ni nihče izstopal z dobro in požrtvovalno igro je bil pri Bratstvu tvjboljši m tudi graditelj igre Jager, odlikovala pa sta se še Kavšek ter Trinker. Litostroj : Proletarec 2:5 (1:1) (č) LJUBLJANA - Nogometaši Proletarca so v nedeljo z borbeno in dobro igro osvojili dve dragoceni točki na tujem igrišču. Že sam rezultat pove, da so bili Zagorjani vseskozi v terenski premoči in da so zasluženo premagali borbene Ljubljančane. Z dobro igro so napadalci Proletarca zmedli obrambo domačinov, zlasti v drugem delu srečanja ter v drugem delu srečanja kar štirikrat potresli mrežo nasprotnikov. Za Proletarca so bili uspešni: Forte 2, Kovač, Rukavina in Amiljač po 1. V nedeljo se bodo Zagorjani pomerili z Bratstvom v Zagorju. Svoboda (K) : Svoboda (Duplica) -2:4 (2:2) (č) KISOVEC - V tretjem srečanju spomladanskega dela prvenstva so Kisovčani prepustili dve dragoceni točki gostom iz Duplice. Po vsem sodeč moštvo Svobode iz Kisovca preživlja težko krizo. Srečanje je vodil sodnik Jovičič iz Ljubljane dobro. Tekma je bila odigrana na zelo težkem in blatnem terenu, kar se je poznalo tudi na sami igri. Kljub težkemu terenu so gostje znali izkoristiti slabo in nepožrtvovaino igro domačinov ter si v drugem delu srečanja zagotoviti zmago. Za Svobodo (Kisovec) sta bila uspešna: Gostiša in Borštnar. V nedeljo igrajo Kisovčani v Ljubljani, kjer se bodo pomerili z nogometaši Poštarja. 159. Giorgio je obstal z žlico na pol poti k ustom — Anselmo je imel na nogah njegove čevlje. -Kaj pa tako zijaš?« ga Je opomnila gospodinja. Deček je zbral ves svoj pogum in pokazal na Anselma: »To so moji čevlji.« — »Kaj?« je skočila ženska, kot bi jo pičil gad, »Anselmo, povej očetu, od kod imaš čevlje.« — »Zjutraj sva bila z mamo na trgu in mi jih je kupila,« je predrzno odgovoril dimnikarjev sin. »Toda prav taki so kot moji,« ni popustil Giorgio. »Torej bi rad trdil, da moj sin laže? Pa tudi jaz najbrž lažcon,« je žena povzdignila glas, »ker sem bila z Anselmom in sem kupila tudi več drugih novih stvari.« <- .Torej je ona vzela moj zavoj in ga dala Ansclmu,’ je šlo Giorgiu po glavi. — Videti je bilo, da je mojstrova žena brala njegove misli, najti približala se mu Je z dvignjeno roko: 160. »Ce nameravaš trditi, da smo mi ukradli tvojo obleko in čevlje, potlej lahko takoj dobiš nekaj krepkih,- In že je dečkov krožniK s frčal po kuhinji in se s treskom razletel, da je mineštra poškropila vse ognjišče. Že so letele klofute tudi po Giorgiu. »Ne pretepaj dečka,« je skušal posredovati mojster. Giorgio pa je z- veliko muko skril svojo bolečino, vstal in počasi rekel: »Ne zdi se mi prav, da kradete moje stvari, potem me pa še pretepate.« — »Kaj si slišal?« Je Za-rjula gospodinja in planila proti vajencu. Zdaj Je počasi vstal tudi mojster. Kajti to, kar je rekel ta deček. Je bilo nekaj tako strašnega, da je moral biti pošteno kaznovan. Približal sc mu je in ga prijel za glavo: »Glej mi v oči ln povej vse še enkrat. Doktor ti jc kupil novo obleko in čevlje in zdaj tvojega zavoja nikjer ni. Je to res?« Rudar : Tabor (Ihan) 1 5:0 (2:0) (g) HRASTNIK - Pred približno 200 gledalci so domačini že v 10. minuti dosegli prvi zadetek. Uspešen je bil Kranjc. V nadaljevanju srečanja so domačini popustili in igrali dokaj ležemo. V 60. minuti je Pepan povišal rezultat na 3:0. V 76. minuti je četrti zadetek dosegel Šmit. Le štiri minute kasneje je pa Šmit realiziral enajstmetrovko in postavil končni rezultat 5:0. Moštvi sta igrali slabo. Pri Rudarju je bila slaba obramba. gostje so pa prikazali požrtvovalno igro in je le napad domačinov kriv, da ni rezultat .večji. Litija : Mengeš 2:4 (1:2) MLADINCI: Bratstvo : 1 Rudar II (Trto.) 5:0 Litostroj : Proletarec 3:3 Svoboda (K) : Svoboda (D) 13:0 jk Mengeš : Litija 1:2 REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA — M VZHODNA SKUPINA ji Rudar : Part. (Radeče) 19:7 (12:6) (ko) TRBOVLJE - V nedeljo dopoldne so Trboveljčani odpravili z visokim rezultatom goste iz Radeč. Rudar: Kern, Pavlič 4, Škrinjar 9, Bašič 5, Klanči-šar 1; Partizan (Radeče): Za-hrastnik, Gospodarič 1, Škerget, Mrežar 2, Sotlar 2, Pergar, Koren in Škrinjar 2 avtogola. Domačini so povsem, nadigrali goste, ki so le v drugem delu igre, nekaj minut, zadržali napade Rudarja. ŠAH - ; Polfinale ekipnega Zasavskega šahovskega 1 prvenstva (m) HRASTNIK - Minulo nedeljo so se pomerili v polfinalu ekipnega Zasavskega šahovskega prvenstva ekipi Svobode I iz Hrastnika in Zagorja. Rezultat je bil 1:4. Glede na to, da so domačini zmagali na prvih štirih deskah z rezultatom 3:1, so se plasirali v finale, kjer se bodo pomerili s trboveljskim Rudarjem. Ravnikar : Brtoncolj 1:0, Kušar : Hribovšek 0,5:0,5, Kranjc : Regancm 1:0, Marinko : Železnik 0,5:0,5, Žveplan : Grege!j 0:1, Žnidaršič : Blatnik 0:1, Podlogar : Bajde 0:1, Repše : Leskovšek 1:0. Prvoimenovani so člani Svobode I iz Hrastnika. Strelci Cementarne I v Celju (hm) CELJE — Zadnjo nedeljo v minulem mesecu je bil v Celju strelski dvoboj moških in ženskih ekip Ingrada in trboveljske Cementarne. Pri moških in ženskah so zmagali strelci Cementarne. Moški: Ingrad 802, Cementarna ■ 851 krogov (od 1.000 možnih krogov). Zenske: Ingrad 40 krogov, Cementarna 148 (od 600 možnih krofov). VAŠ OBVEŠČEVALEC Mali oglasi Prodam motor »Plimo«- (3000 km), 130 ocm. — Ivan Gramc, Trbovlje, Dom in vrt (blok IH). Sporočam strankam, da sem odprl lokal v Lokah 15 (pri Škratu). — Se priporočani. Frelih, čevljar. Kupimo dobro ohranjen šivalni stroj znamke »Singer«« — po možnosti bvzošivalni z nožico za robljen je. Posebej kupimo tudi strojček za entlanjc. Ponudbe na: Stanovanjska skupnost Trbovlje, Trg revolucije 28. Vsem delovnim Žanam iz Trbovelj in okolice, ki so obiskovale tečaj za šivanje in krojenje v Centru za napredete gospodinjstva Trbovlje, najlepša hvala za prisrčno slovo ob moji zapustitvi tega delovnega mesta. Želim, da se čimprej eeetapemo v novem skupnem delu. Joži Laharnar V.sriii delovnim ženam Ilras:-nika in okolice! Bagal, tovarna šivalnih strojev Zadar, priredi tečaj šivanja in krojenja v Puharjevem domu. Sestanek bo 15. aprila ob 8.. 15. in 19. uri. Za čim-večjo udeležbo se priporoča vodja tečaja. Joži Laharnar Stanovanjska skupnost »Cen- ter<< Trbovlje obvešča občinstvo da bo s 1. majem 1963 odprla nujno potrebni »servis za popravilo dežnikov- na Trgu - revolucije št. 28. V serv su bomo izvrševali nove prevleke in ostala popravila vseh vrst dežnikov hitro in po zmernih cenah. — Za naročila se vljudno priporočamo. Kine Delavski dom v Trbovljah: 11. aprila jugoslovanski tilm »Igre na ogrodju««: 12,—15. aprila angleški VV film »V ritmu turista««; 16. do 18. aprila francoski CS film »Po tolikih letih «. Kine »Svoboda-Trbovlje II-: 12.-15 aprila angleški barv. CS film »Obloženi ste Oscar Willde-: 16. in 17. aprila ameriški barvni CS film »Karneval v Ne>v Orleansu«. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 13. tri 14. aprila ameriški barvni W film »Dvorni« norec«; 20. in 21. aprila ameriški film »Pesek Ivo Džime«. Predstave v soboto ob 17. in 1915, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri. Kino Delavski dom v Zagorju: 11. aprila francoski VV film »Hči ljubezni«; 13. in 14. aprila ameriški barvni CS film -Plavi angel«. Kino Delavski dom v Zagorju: 15. in 16. aiprila angleški film »Okus po medu«: 17.. in 18. aprila domači film »Servisna postaja«. Kino Litija: 12.-14. aprila jugoslovanski film »Žvižg ob 8.«; 16. in 17. aprila zah. nemški film »Morilci so med nami-«. Ktno »Svoboda II« v Hrastniku: II. anrila sov. film HAJ-DUSKA KRI; 13. — 15. aprila franc, barv CS film MEC OSVETE; 17. in 18. aprila franc, film AMBICIOZNA. Kino Šmartno: 13. in 14. aprila ameriški barvni film »Ponos in strast«: 17. in 13. aprila sovjetski barvni film »Rdeče listje«. Opozarjamo vsa trgovska in druga podjetja, da ne prevzamemo obveznosti plačila za nabavljeno blago oziroma za opravljene storitve na naročilnico št. 1075. opremljeno z žigom pravokotne oblike: »Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik« in podpisom »Mlinar«. Navedena naročilnica je bila dne 26. 3. 1963 izgubljena in jo proglašamo za neveljavno. Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik gibanje PREBIVALSTVA Preklici I KADROVSKO-SOCIALNA KOMISIJA PRI DS CEMENTARNE TRBOVLJE razpisuje za šolsko leto 1963/64 dve štipendiji In sicer: 1 ŠTIPENDIJO na STš — kemijski oddelek 1 ŠTIPENDIJO — ekonomska fakulteta Interesenti naj vlože prošnje na Kadrovsko komisijo in sicer do 31. maja 1963. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE 08 SAVI razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA na žagarskem obratu v Zagorju. Pogoji: srednješolska ali nižješolska Izobrazba z vsaj dvoletno prakso na žagarskih obratih. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Pismene ali ustmene ponudbe vložile na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Preklicujem krivične obdol-žitve proti Milanu Bolariču Iz Trbovelj, Vodenska c., za neresnične. — Jože Lavrič, Trbovlje. Žabjek 13. Z A H V A L E Zavod za socialno delo v Trbovljah sc zahvaljuje sindikalni podružnici bolnice Trbovlje za nakazani znesek. OBVESTILA Zaključni računi • Zaključni računi AKTIVA I. Osnova« »reditve Sedanja vrednost osnovnih sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe ......................... II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna . ; ; Kupci in druge'terjatve . ; ; Zaloge........................; ; Druga aktiva . ... Skupai »KV RIVOPROMET« RADEČK iif dan 31. 12. 1961 PASIVA v 000 2.1«:: Računovolja: Slavica Golobic', I. r. i 2-023 j 2.110 160 __ 1 86 6.431 Predsednik UOs Franc Gros, 1. r. l. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad . . ; ; ; ; 4.427 Sklad skupne porabe . ; ; ; 119 Rezervni sklad in drugi skladi : 567 11. Druge oblike virov scdslev Krediti pn banki .... : Dobavitelji in druge obveznosti ; 1 309 Druga pasiva : 29 Skupaj . ; . 6.451 TRBOVLJE Rojstev: nismo prejeli poročil. Porok: ni bilo. Smrti: Ivan Adler, upok., Bevško 58 — star 87 let: Leopold Ključevšek, upok., Bevško 3 — star 76 let; Ivana Uranik, roj. Vedenik, upok., Majcnova 16 — stara 87 let; Martin Gosak, usl., Leninov trg 5 — star 43 let; Genovefa Bo/.jak, roj. Zu-konšek, upok., Dom in vrt 34 — stara 84 let; Pavla V je-rik, roj. Drnovšek, gosp.. Ob ž.eleznici 19 — stara 52 let. BREŽICE Rojstva: Fanika Martič, Bre-gana, Naselje 24 — dečka; Ana Fakin, Trebe/26 — dečka; Jožefa Kukovičič, Prešernova II — dečka; Ana Volčanšek, Dolenja vas 41 — dečka; Ana Černelič, Zdole 44 — deklico: Ana Avsec; Obrežje 44 — dečka; "Danica Škrbec, Laditč. Zagor. brigada 61 — deklico: Marija Bizjak, Planina pri Raki 4 — dečka: Anica Molan, Globoko 100 — Gregorčičeva — deklico; Anica Danko. Senl-lehr.i t 71 - dečku; V:da Novak, Sp. stari grad 34 — dečka; Angela Prah. Kladiv 30 — deklico; Matilda Rožman,'Pavlova vas 37 — de-’ klico; Marija Verstovšek, 1 Brežina 48 — deklico; Eliza- beta Švajger, Pečice 1 ~' deklico; Aleksandra Pečnik, Brežice, Kettejeva 4 — deklico; Slava Jurečič, Drnovo 71 — dečka. Porok: ni bilo. Smrti: Jernej Lipar, Podgd*"' je 75 — star 70 let; Katarina . Puhak, Prudnice — stara 75 let. SEVNICA Rojstva: Rojeni so bili doma: 1 deček in 2 deklici. Poroke: Jože Bobnik, del-, Krajna Brda in Marija Glas, Prosi ador; Vincenc Zalezina. str. tehnik iz Maribora in Erika Žokalj, usl. iz Maribora: Janez Blas, mizar iz Dol. Boštania in Aloj/ zija Puc iz Podvrha; Rudi Derganc, usl. LM iz Sevnice in Ana Požun. usl. iz Sevnice; Ivan Kneževič, del. to Baničevca in Marija Maro-di-rii, del. iz Sevnice; Marko Gabrič, upok. iz Raborja in Helena Pompe iz Orešja; Stanislav Roštohar, inv„ Pečje in Jožefa Impert, gosp. iz Pečja. Smrti: Marija Rak, Rogačice — stara 71 let; Janez Mlakar .upok., Studenec — star 87 let; Anton Hočevar, upokojenec, Račiča — star 6b let ;Ne/.a Tomaž.in, Dule —• stara 63 let; Marija Jelen Z^Lor-št — stara 52 fet; Alojzija Mastnak. Ledina — stara 72 let; Marija Kranjc, Žurkov Dol — stara 84 let; Avgust Vivod iz Sevnice — stav 80 let; Karel ‘VVcIand, soboslikar iz Sevnice — stat 56 let; Mihael Prah. Krajno Brdo — stav 59 let; Ivan Se-ničar, upok. iz Cajna — stat 59 let; Marija Ribič, iz Dol Brezovega — staia 97 let; Roman Savine, otrok — star 1 mesec. LITIJA Rojstev: ni bilo. Porok: ni bilo. Smili: ni bilo. ZAGORJE Rojstev: ni bilo. Porok: ni bilo. Smrti: ni bilo. Namesto venca na grob pokojne mame našega zdravnika dr, Antona Murdla poklanja sindikalna podružnica bolnice Trbovlje znesek 4.000 din na tekoči račun Zavoda za socialno delo v Trbovljah. Fiat 600 skoraj nov, odlično ohranjen ter opremljen z avtotranzistorjem. prodam. — Ogled dopoldne v Elektrarni Trbovlje. Aleksander Miklavc. ELEKTRO - TRBOVLJE najame takoj več opremljenih samskih sob. Najemnina po dogovoru. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Direktor: Artur Nachbar, 1. r. IZDAJATELJSKI SVET ZASAVSKEGA TEDNIKA, glasila SZDL Trbovlje, Zagorje, Hrastnik In Litija razpisuje mesto GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA. Potrebna je višja oziroma srednješolska izobr-v ba ali najmanj pet let prakse na področju novinarskega ali političnega dela. »Nagrajevanje po pravilrfiku. — Razpis velja d«) zasedbe mesta. — Ponudbe vložite na upravo Zasavskega tednika, Trbovlje, Trg revolucije 11. Iz njene roke je vzel papirček rumeno-zelene larve. Na spodnjem robu papirčka je lahko pre-iital ime tovarne. V tisto, kar je sumila ona, je posumil tudi sam. Vedel je, da so na svetu ljudje, ki se mirne duše igrajo z življenji drugih. Ime tovarne oziroma družbe, ki je izdelala to Injekcijo, ni bilo popolnoma izpisano. Preči-tal je lahko le zadnji del njenega naslova »... KEMIS CO; 43 RAI STREET, NEW YORK«. Prosil jo je naj mu da ta delček etikete, da bo temeljito preiskal, kaj sc skriva za tem naslovom. 2e je hotel spraviti etiketo v žep, ko mu je energično dejala: —Ne, ne, Tom! To je stvar, ki zadeva mene In mojo družino. Pravzaprav samo mene. Sumim in to hočem tudi sama preveriti. Ta sum me je tako prevzel, da sem že sedaj prepričana, da so bile injekcije ponarejene. Našla bom to bando, ki je umorila mojega otroka in maščevala sc jim bom. če bo tako, bo _ moj zakon uničen, tedaj ... Misel ni dokončala, začela je jokati. Tolažil Jo je in jo prosil naj mu da delček etikete, kar je ponovno odbila. Tom Je dodobra poznal delovanja ameriškega podzemlja. Da bi se tako slabotna In duševno strta ženska kot je Ava spoprijela z ameriškim podzemljem, s katerim se je komaj borila policija? 8 Veliko pričakovanje Videl je, v kakšno nevarnost sc podaja, tako da je komaj krotil strah, bes in jezo zaradi njenega vztrajanja, da je to le njena zadeva. Ni sc hotela obrniti na policijo in jo zaprositi za pomoč, ker je menila, da policija ne bo s tako predanostjo in vestnostjo preiskovala stvar kot ona — mati. To je vprašanje, ki ga mora sama osebno rešiti. — če sc bom vrnila živa In zdrava, te prosim, zapomni sl moje besede ... — Ljubim te ln ljubila sem te. Sanjala sem o najinem skupnem življenju. Toda življenjska pota so bila močnejša od mene. Napake sva naredila oba. če bom umrla na tej poti, vedi da bom umrla s tvojim Imenom na ustnicah. Ne prepričuj me! Če ml bo uspelo dokazali, da je Jeff k vi v za smrt mojega otroka, me ne bo nobena sila vezala nanj. Tedaj bom prosta ... Tedaj je ponovno sklonila glavo in začela jokati. Ko je hotel nekaj reči, mu je jokaje rekla: — koliko časa, dokler je on moj mbž, je najin zakon veljaven, ga bom branila, skrbela zanj in ga pazila. Razumeti me moraš, Tom! Težko mi je od tistega dne, ko sl me prvikrat poklical. Ne morem tl povedati, kako in koliko sem pretrpela zaradi svoje napake, ko si mi prvič razkril svoje srce. Toda, Tom, razumi, da sem taka, da sem se v življenju naučila trpeti In da ne morem biti drugačna. Jeffu bom ostala zvesta, pa naj bo še tako hudo, toliko časa, dokler je moj mož. Toda če ... Zadavila bi ga lahko s svojimi rokami, lahko bi mu sama sodila!... Tistega večera sc je vrnil Tom domov ves omotičen. Njena podoba, njena veličina sta rasli pred njegovimi očmi, pa čeprav ga Je še tako bolela vsaka njena beseda. Mimo nelagodnosti, ki jo Je nosil v sebi, je sam sebi ponavljal: »To Je žena, prava žena, takšna kot jo potrebujem. To Je bitje, to Je človek. V svojih uplli sc nisem zmotil!« Hkrati se Je spomnil, da Je nikakor ne sme pustiti same na tako nevarno pot. že naslednjega dne zjutraj Ji Je telefoniral In jo zaprosil, naj mu vrsaj dovoli, da jo spremlja. Ava Je pa tudi to kategorično odbila in mu ponovila, da je to le njena stvar. Na kraju svoje dolge zgodbe je Tom dejal: — Tako mati, sedaj sem tl povedal vse. To je , moja ljubezen. V glavnih obrisih sem tl povedal svojo zgodbo, mojo ljubezen ter tl povedal zakaj sc nisem doslej oženil. Vem, da se ti ne boš strinjala s tem. Takoj sl me popravila, ko sem dejal žena in ne dekle. Popravila si me zato, ker sl bila prepričana, da sem sc zmolil in da teče beseda o dekletu. Vem, da se ne bi strinjala s tem, da bi se tvoj sin oženil z ženo nekega gangsterja. Težko ml jc mati, zelo težko. Na Avo me vežejo najlepši spomini. Zato sem tako dolgo molčal. Sedaj sem se pa odločil, tla tl povem vse. Če se ne bom poročil z njo, ne boš nikoli slišala joka vnuka, ki si ga tako želiš. Avo poznam že leta. Rad te imam, mati, in te spoštujem. Njo iskreno ljubim in spoštujem. Najsrečnejši bi bil, če bi lahko dosegel, da bi se vidve razumeli. Prepričan sem, da bi ti spremenila svoje mišljenje, če bi jo spoznala. V to sem prepričan, kajti Ava je najplemenitejše bitje na svetu! Ne vem, kaj vse se bo še zgodilo in kako sc bo vse skupaj končalo... Pri teh besedah je njegov glas trepetal. Zastal je, kot da bi nekaj prisluškoval, zatem je pa nadaljeval: — Žal mi je, da vzdihuješ mati. žal mi je, da sem te razočaral. Toda ali bi imela rajši še naprej moj molk? Ali bi ti bilo takrat lažje? Ali bi imela rajši, da bi te nalagal? Tako sedaj vsaj veš, kaj mislim in so ti moja dejanja jasna. V ostalem, to je bila moja dolžnost, dolžnost, Id mi je narekovala, da ti vse povem. Zelo težko mi jc zaradi tvojih vzdihov, verjemi mi, da je meni še težje ... Oba sta nekaj časa molčala. Gospa Tomps je globoko vzdihovala, ravno tako kot Tom. V temi je opazil njeno kretnjo, kot da‘Je potegnila iz obleke robček in da sl briše solze. Hotel jo je potolažiti, toda zakaj? To bi bilo laganje, tte bi bilo Iskreno. 1 x Ko je že hotel po daljšem molku vstali in ji reči, da bi šla počivat, je spregovorila gospa Tomps z dokaj umirjenim glasom: — Tudi če U je zabranila, da ne smeš z njo, zakaj jc ne spremljaš na skrivaj, Tom? Po dolgem času jc začutil, kako mu jc začelo • srce kar poskakovali od sreče. Iznenada se je vzdignil in objel mater. — Tl si najboljša in najplemenitejša mati, ki sem jih kdaj koli spoznal, Je ponavljal te besede in poljubljal mater na čelo in roke, medtem ko so njej solze lile po obrazu. — Ne, ne, mati nisem je pustil. Ali misliš, da bi lahko dovolil, da bi padla v roke kake tolpe? Ne, mati nisem je pustil same In nisem sc zmotil... Tako je tisto noč po daljšem času odšel Tom zadovoljen spat. Pa tudi gospa Tomps jc bila videti bolj zadovoljna kot prejšnje dni. Srečna je bila, da ji Je sin vse povedal in da je sedaj nc ntučl tista negotovost, ki jo je doslej tako mučila. — Inšpektor Kunnct je ukazal, naj mlssis Gringvvotch takoj pripeljemo k njemu ko pride, jc dejal dežurni narednik policaj vratarju, ko je Ava prišla na policijo. Sele tedaj je zvedela; da jc Inšpektor. Pravzaprav ji je že včeraj ugajal s svojim prijetnim glasom in prijateljskim odnosom, če ne bi bilo tega, mu ne bi povedala ničesar več, kot tisto kar je bilo najnujnejše, čeprav Je čutila nekakšno povezanost s tem človekom, jc vedela, da mu nikoli ne bo povedala najvažnejšega. Ni želela, da bi se policija vmešala v njene zadeve. Inšpektor Kannel, kot da bi čltal, da se bori s težkimi mislimi. Takoj ko je vstopila, se jc vzdignil, jo ljubeznivo pozdravil, Jf ponudil stol In toplo kavo. Začel ji je govorili, da sc boji za njo, da ji želi pomagati, da ji bo pomagal ln podobno. Da bi pa lahko to naredil je potrebno, in Jo najvljudneje prosi, da mu pove vse po pravici. »Izvolite, vprašajte gospod inšpektor! Že iz prvih vprašanj jc uvidel, da nc govori iskreno. Nc samo kot inšpektorja, temveč tudi kot človeka, je zaskrbela la njena upornost. — Odgovorite ml, missls Grlngwotcli le na eno vprašanje, pravzaprav tri, pa upam, da bom zadovoljen. Pokimala je z glavo in čakala, da jo bo vprašal. — Zakaj ste prišli iz Hjustona k nam, v naše mesto? . — Zato, da bi sc odpočila, pravzaprav umirila po smrti mojega otroka ... Po tem odgovoru je Inšpektor pogledal v tla. Spoznala Je, da ni zadovoljen z odgovorom In da ji ni verjel. Vprašal jo Jc v drugo: — Zakaj ste se dopoldne ln popoldne sprehajali vedno le po zadnjem -pomolu našega pristanišča? Uvidela jc smotrnost in namen lega vprašanja. Morda zaradi tega, ker jc samo trenutek, le trenutek premišljevala. — To jc nafmlrncjši de! pristanišča. Uživam, ko gledam morje. 5 VON PAULIIS o velikem porazu GLAD IN RANJENCI »V obdobju vsakodnevne povezave med poveljstvom armade in raznimi divizijskimi poveljstvi sem lahko osebno videl progresivno poslabšanje položaja. Sredi januarja je bilo živeža zelo malo in obroki so bili do skrajnosti zreducirani. 24. januarja, ko srno izgubili zadnja letališča, je nastal v preskrbi brezizhoden položaj. Ukazal sem najstrožje raeioniianje hrane, česar pa sc niso vedno držali. Nekatere enote so skrile rezerve hrane. Prcskrbovanje po zraku, ki so ga poizkušali 25. januarja, ni uspelo, predvsem zato, ker so bile količine majhne, razen lega pa hrane ni bilo mogoče deliti, saj med posameznimi enotami ni bilo več zvez. Večji del tega, kar so vrgli iz letal, jc padlo v roke Sov jetom. Strašen problem je bila sanitetna služba. Evakuacijo ranjencev v zaledje z letali, ki je bila pomanjkljiva že prej, so morali ustaviti 25. januarja, ko ni bilo več nobenega letališča. Improvizirane bolnišnice niso mogle sprejeti vev nobenega ranjenca. Nismo vedeli, kaj narediti z neštetimi ranjenci, kam jih odnesti in kam jih odložili, saj so bile vse kleti in vsi lokali polni vojakov borcev. Iz prvih linij jc prihajala v Stalingrad žalostna procesija ranjenih, bolnih, izčrpanih človeških bitij, ki so trpela in — obtoževala. Bilo jc nemogoče pokopavati mrtve. Preživeli niso imeli več dovolj moči, da bi kopali zmrznjeno zemljo. V dilemi, ali ustaviti to klavnico ali pridobiti še kako uro za odpor, sem se odločil za drugo, kot je — med drugim — ukazalo tudi vrhovno poveljstvo. V tem trenutku sem bil še prepričan, da bo žrtvovanje šeste armade koristno in bo omogočilo južni fronti, da se sistematizira na novih položajih, v boljših pogojih.1 šesta armada je morala torej vzdržati, vztrajati do konca, da bi se rešile druge armade. TRANSPORTI Želim pojasniti nekatere sklepe, ki sem jih prejel glede letalskega transporta ljudi. Vsakdo bo razumel, kako velik moralni pomen jc lahko imel ukaz o teh transportih v obkoljenem mestu, kjer je mnogo tisoč ljudi želelo z vsemi svojimi močmi, da bi pobegnili iz mrtvaške zanke. Lahko trdim, . da je do zadnje ure poveljstvu moje armade uspelo, da izvedem čvrsto disciplino pri zračnih prevozih teh oseb. Po mojem nalogu so imeli prednost najhujši ranjenci. Odločali so zdravniki in njihova mnenja so bila upoštevana brez kalcr-■ šnega koli vmešavanja z druge plati. Tako jc bilo v začetku obleganja prepeljanih na varne položaje okoli 42 tisoč ljudi. Kurirji za povezavo med glavnim štabom so bili iz vrst oficirjev, ki niso bili sposobni za neposredno bojevanje. Določil jih je šef glavnega štaba armade. V februarju so izbor teh oficirjev poverili generalu von Mannsteinu. — D odzadnjega dne je Friedrich von Pau-lus sam nadziral armado in gledal propadanje posameznih podrejenih poveljstev. Na ukaz glavnega štaba sem storil vse, kar je bilo mogoče, da bi po zračni poli rešil vse ranjene višje oficirje, med evakuiranimi so bili general Encke in generalni major Slci-melz, polkovnik Sclla in Arnold, dalje bolni general Hube in polkovnik Vilutski, ki sta bila premeščena v Mr "inpol.* NEKA PSIHOLOGIJA »Med obleganjem mi gena talni štab ni dovolil, da bi uveljavil svojo iniciativo proti vrhovnemu Hitlerjevemu ukazu. Dovoljeno mi jc bilo, da podeljujem oficirjem višje čine in jih nagrajujem za zasluge oziroma da na izpraznjena mesta 'postavim nove ljudi. Tako sem tudi ravnal in premikal oficirje po predpisih do čina generalnega poro«! nika.« i&M J F i r f a S1F! it z> j . ;> ^Ss pil Smrt zaradi otroške stave Pred dnevi je na plaži pri Ostii (nedaleč od Rima) izgubil življenje 7-Ietni sin nekega italijanskega ribiča zaradi neumne otroške stave. . Nesreča se je pripetila le nekaj metrov proč od njegovega doma. Na pesku ob morju so se igrali 7-letni Gi-ovanni, 6-letni Claudio in 5-Jetni Mario. Vsak izmed dečkov je hotel dokazati, da je močnejši kot ostala dva in tako so stavili, kdo izmed njih bo vzdržal najdlje z glavo, zarito v pesek. Najprej je poskusil Giovanni. Dečki so skopali jamo in Giovanni je vanjo porinil glavo, ki sta mu jo ostala dva tovariša popolnoma zasula s peskom. Nekaj trenutkov zatem sta Mario m Claudio videla, kako je Giovanni pričel obupno kriliti z nogami, nato pa se je nenado-: ma umiril. Otroka sta se prestrašila in pohitela k njegovim staršem, ki pa dolgo niso mogli razumeti, za kaj gre in so šli najprej klicati policijo, misleč, da se je zgodil kak zločin. Dva policaja, ki sta prihitela na kraj nesreče že nekaj minut zatem, sta sicer odkrila dečka, ki pa se je medtem že zadušil. Za kratek čas SREČNI ZAKON — Ali je vajin zakon srečen! — Seveda je■ Že trikrat sva odložila ločitev! MED PRIJATELJICAMI —Ali se ti ne zdi, da ie tvoj bodoči mož le preveč skopf j* — Niti ne! Povsod, kjer mu dajo kaj na posojilo, mi takoj nekaj kupi! NIČ ZATO Prijatelj se opravičuje filmskemu igralcu, da ne bo mogel priti na svatbo. — Nič ne de, boš pa prišel prihodnjič/ LE ZAKAJ'f — Le zakaj sem se oženil s to žensko! Zdaj se prijemljem za glavo! — Zakaj! Ali čutiš na njej rožičke! Za filmski album: Dean Stockvvell In Mary Ure v angleškem filmu »Sinovi ln ljubimci« "Nenavadne tatvine S hudo kaznijo so v Pakistanu zagrozili tistim, ki bodo če v prihodnje kradli pokrove cestnih kanalov. Kolikor ukradenih pokrovov — toliko let zapora. V mestu Lahore so v zadnjem času sneli in odnesli nič manj kot štiri tisoč pokrovov iz litega železa. Knjižne banke V Franciji so ustanovili -knjižne banke«. Dijaki in učenci plačajo ob pričel k u šolskega leta mestni šolski knjižnici okrog 4.000 din, v zameno pa dobijo na posodo vse knjige, ki jih bodo v tem na univerzah. Štetje plemenitašev V Veliki Britaniji je med 52 milijoni prebivalcev 27 vojvod. 38 markizov, 208 grofov, 103 vidkonti, in 523 baco-Sedaj nameravajo nov. V to štetje pa niso všte-banke« uvesti tudi ti vojvode kraljevske druži- šolskem letu potrebovali. Tako prihranijo precejšnje vsote denarja, ker so nove knjige v Franciji zelo drage, njihova besedila pa stalno spreminjajo. »knjižne VAŠA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. korozija, 8. vročina, 9. enka, •10. dni, 12. da, 13. NSU, 14. em, 15. PEM, 17. re, 18. Cilka, 20. ns, 22. laz, 23. slog, 24. ter, 26. pik, 27, sita. VODORAVNO: 1. vozniki dvokoles, 9. tisti, ki orje, 10. premoženje, ki ga prinese dekle cb poroki, 11. domača žival, 12. znanstvena teorija, 13. veznik, 16. kraj v Zasavju, 18. moško Ime, 19. bodeče drevo, 20. cevi, 21. Ober, 23. kmetje v fevdalizmu, 25. grško žensko ime, 26. najmočnejša igralna karta. NAVPIČNO: 1. vzgajallščc konj, 2. reka v J. Ameriki, 3. snov s katero se premažejo stvari, da se svetijo, 4. četrta in šesta črka, 5. francoski vojni duhovnik, 6. prikaz eksponatov, 7. naša armada, 8. oslov glas, 14. povzročitelj bolezni, 15, tuje moš-ko ime, 17. vstopnice, 18. ukrepi, 22. žensko Ime, 24. prva In peta črka. Strah Od tega strahu naprej niti ne vem, kateri antični filozof je dejal, da je več vrst strahov. Strah pred elementarnimi nesrečami, strah pred ženo, strah pred ljubico, kot najstrašnejši In najgroznejšl strah je pa okarakterlzlral strah pred taščo. Menda je napisal celo študijo o tej zadevi, kjer je dokazal, da je strah pred taščo najgroznejšl In da lahko povzroči tudi kap, toda ne iz strahu, temveč iz jeze, ker ne moreš tašči storiti niti odgovoriti nič. Blagor njemu! Zanima me, kakšno razpravo bi napisal, seveda v filozofskem smislu, če bi živel v našem času, v XX. stoletju. Ml se lahko pohvalimo, da se bojimo sto, manj ali več konjskih sil, ki se jim reče — osebni avtomobil. Toda tudi to še ni nič! Največji strah, ki ga sedaj doživljamo sodobniki vesoljskih poletov, je strah pred šund-literaturo. Kajti za sto dinarjev dobiš servirano nešteto zastrupljenih, umorjenih, namerno povoženih mož, vrženih iz vluka, iz ladje v morje in takih, ki sp Jih zastrupile njihove žene ali pa umorili ženini ljubimci. Koliko zapletov, razpletov ln po zgledu kavbojskih filmov vedno srečnih razpletov. Umetnost, ki vžiga. No, priznam, tudi sam sem ljubitelj te zvrsti modeme literature. Oni večer sem tja do polnoči kar goltal »Patent TV«, ali kakšen je že bil naslov? Ko sem knjigo prečltal, sem vzel tableto za spanje. Toda kakšne grozne in moreče sanje sem imeli Tisti zdravnik iz kriminalke ml je dal tableto, vse se je dogajalo v zavodu za urno-bolne. In počasi sem se spreminjal v majhnega mož.lčka, ne telesno temveč duševno. Brcal, stokal in jokal sem. Toda nič ml ni pomagalo, moja pamet je kopnela. Otepal sem okoli sebe, od strahu pa sem se potil tako, kot da bi me kdo vrgel v vodo. Zdravnik me je pa opazoval In se smehljal. Njegove čudežne tablete so naredile svoje. Oslalo ml Je telo, toda moj duh, moja pamet se je zmanjšala na minimum. Postalo me je strah, ogrnil me Je grozen strah, strah, ki se ne da popisati in ki mi je zapustil vidne sledove. Opustil sem branje »X-100« romanov. Ne zdramijo me niti več glasovi: — Novi roman, toliko In toliko mrtvili.. .1 Jože Frnikola