Naročnina listu : —
Celo leto . . K10 — Pol leta .......	„ 5*—
Četrt leta . .	„ 2-50
Mesečno. . . „ 1 —
Zima! Avstrije : -—
Celo leto . .	„ 15'—
Posamezne številke — to vinarjev. —
Inseratl ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor S	nnfitfftm Ilci yj* diwmißkfl 1 ìli <ì<?tvn I Z uredništvom se more govoriti
V	IjUCl&lVO. | vsak dan od n.-i2. ure dopoldne.
I Italijani metali bombe na Postojno.
Cadorna komaj utekeF smrti. — Topovski boji na italijanskem bojišča. - Rusi hočejo Car-novice. — Spopadi c b St-ypi in Putilovki, - Ruska ofenziva na severu popustila — Nemci zavzeli Malaneourt — Umirajoči v erdun. — Bombe na London. — Nizozemska se pripravlja.
! Najnovejöe avstrijsko arate porecite
Dunaj, 2. aprila
Uradno se razglaša:
Rusko bojišč©.
Nobenih pesbbnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
'Položaj je nespremenjen.
Danes dne 2. aprila zjutraj so vrgli sovražni zrakoplovi bombe na Postojno. Ubita sta bala 2 moža, več jih je pa. bilo ranjenih.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Heter, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno
poročilo.
?	Berolin, 2. aprila.
Francosko bojišče.
Pri P; a y u južno od reke Somme se sovražni 'napad, ki je bil izvršen po kratki artilerijski pripravi. ni mogel vsled našega ognja ralzviti.
Vsled obstreljevanja .B e t h e n i v i 11 e izhodno od Rei m s a so povzročili Francozi med svojimi rojaki precejšnjih izgub. Ubite so bile tri žene in en otrok, pet mož, štiri ženske in eden otrok je bilo težko poškodovanih.
V zvezi s postojankami, zavzetimi dne 30. marca, so bili sovražnika očiščeni 'francoski jarki sever-no-izhodno od Haucourta v razsežnosti okrog 1000 metrov,
Na'izhodnem bregu reke Mo.ze so se dne 31. marca polastile naše čete po skrbni pripravi sovražnih obrambnih in.bočnih naprav severno-zahodno in zahodno od vasi V a u v. Ko se je francoski ogenj na teni odseka dapes proti jutru razvil do največje sile, je prišlo do pričakovanega protinapada. V ognju naših strojnih pušk in naše artilerije se je popolnoma izjalovil. Ne glede na težke krvave izgube je izgubil sovražnik pri našem napadu dne 31. marca neraujeznih ujetih 11 častnikov, 720 mož ter 5 strojnih pušk. Rusko bojišč«.
Položaj je v obče nespremenjen. Na bojni čni izhodno od Bar a n o v i è i je bilo vojno delovanje ^živahnejše, kakor dosedaj.
Goreči V erden
„Lokalanzeiger“ poroča iz Geneve:
Število nepoškodovanih hiš v Verdunu je po zadnjih pariških poročilih zelo majhno. Požar sledi požaru, Nazadujoča artilerija vedno čaka, da dosežejo aleni streli popolni uspeh, prodno zopet pošljejo nove užigalne strele v mesto. Proti temu načinu obstreljevanja je skoro ves trud verdunste požarne brani-,
be zaman.
Novi zračni napadi na London.
• V noči od 31. marca na 1, aprila je oddelek nemških mornariških 'zrakoplovov priplul nad London in metal bombe na severozahodni del mesta in vojaš-
ke in železniške naprave, tovarne ter skladišča, O-pažalo se je več razstrelb in požarov, Angleži so s svojimi obrambnimi topov« zelo srdito obstreljevali napadajoče nemško zračno brodovje, ki se je razven „L 15“ vse vrnilo. Zračna ladja „L 15“ je bila zadeta od angleškega strela in je preid reko Temzo padla na vodo Ö njeni usodi manjkajo poročila.
Najnovejše poročilo pravi, da so nemški zrakoplovi v noči od 1. na 2. aprila ponovili svoj napad na Angleško ter so pripluli nad izhodno angleško o-bal, metali bombe ter napravili na mnogih krajih o-bilo škode.
Graf Tisza. pBoSnjakonr
Bošnjaki, ki so se predstavili cesarju, so se ob svojem povratku v domovino zglasili dne 30. t. m. tudi pri grofu Tiszi, ki je v pozdravnem govoru izustil tudi te-le besede:
„M i (Ogri) p r i h ‘a, j a m o k Vam kot starejši bratje, ki imamo trden namen, da Vas x varno roko vodimo naprej po strmi poti človeškega napredka, razvoja, dobrobiti in prostosti. Prosim Vas, da nastopite to pot s-k u p n o z n a m i (Ogri) z zaupanjem do nas.“
K temu pripominjamo zgodovinsko resnico: Bosna in Hercegovina spadata k monarhiji, torej k Av-stro-Ogrski. Habsburžani vladajo čez Bosno in Hercegovino ne kot ogrski kralji, ampak kot' vladarji av-stro-ogrske monarhije.
Mi povdarjiamo to tem bolj, ker vemo, da se v nemško-madžarskih konventikeljih baranta medsebojno s Poljsko in Bosno-Hercegovino. Qui capere potest, capiat! Naša sveta dolžnost pa je, da branimo avstrijske in habsburške interese.
Goriške pritožbe.
Pod tem naslovom je poročal „Slovenec“:	„V
Gorici so ostala tudi po novih prekrstitvah ulic vsa ulična, imena samo italijanska, Ali lajški jezik, jezik države, ki nas je izdala in napadla, še zasluži tako prvenstvo ? Vsak Avstrijec mora reči: Ne! Gorica je središče dežele, v kateri prebiva večina Slovencev. Italijanov, prežetih iredentističnega duha, jä je hotel imeti Gorico „samolaško“, je sedaj v Gorici sila malo, večina teh ljudi je pobegnila, zakaj torej še danes samo laške ulične napise? V Gorici Uo po vojski velik tujski promet in ta naj dobi samo laške napiše, kakor bi bila Gorica in Goriška samo laška?! Slovenska goriška županstva, slovenski poslanci — le pojdite po svojih zastopnikih v velikem odposlanstvu na Dunaj in povzdignite zahtevo, da dobi Gorica tudi slovenske ulične napise! Zunanje lice Gorice mora MJi odločno avstrijsko — avstrijsko stališče pa je istovetno z enakopravnostjo in enaikoveljavnostjo v-seh narodov! Italijani ne zaslužijo ne po številu, ne po svojem duhu, ne po svojem delu, da bi se jim dajalo prvenstvo pred Slovenci na Goriškem! Italijanska prednost je laž v samolaškem značaju Gorice, iz katere črpajo svojo zahtevo po Gorici,. Zato je avstrijski interes in Avstrijci moramo skrbeti, da to neresnično trditev o sa-
molaškem značaju Gorice povsod pobijemo — tudi pri uličnih napisih!“
Tržaška „Edinost“ je to ponatisnila in dodala to-le pripombo: „Kakor se zdi neverjetno, vendar je resnično, da se tudi v sedamjem času trdovratno o-h ran] a jo podobne laži z ozirom na narodni značaj v-seh primorskih pokrajin. In sicer se ohranjajo na mestih, kjer sicer dan na dan prinašajo srdite članke proti italijanskim aspiracijam (zahtevam) na te pokrajine, dokazujoč Italijanom, da. nimajo nobene pod-lage za poseganje po teli pokrajinah; ne v zgodovini, ne v raizpoloženju prebivalstva in ne po n a r odri o s t n e m p r i n c i p u ! Te dni so imeli pri Sv. Križu pri morju sijajno uspelo šolsko prireditev v pa-triotično-dobrodelne namene, o kateri smo poročali. Podobno poročilo je prinesla tudi graška „Tagespo-šta,“ A veste, odkod je datirano poročilo v graškem listu ? Iz — Santa Croce!! Z italijanskim krajevnim imenom navajajo vas na slovenskih tlel), v kateri' ni niti enega domačina italijanskega jezika! Potemtakem m o r a z u n a n j i svet misliti, daje to italijanski kraj na italijanskih tleh, da, so torej bregovi tega morja italijanski! Ali ni to ki a k o r mali e za italijanske aspiracije?! Ali ni to več kakor čudno? Proti' italijanskim zahtevam kričijo - s svojim postopanjem v praksi pa jih podpirajo z neresnico v narodnem značaju teh krajev!, Ali je to le lahkomišljenost ali nevednost ali pa — ne, nočemo izreči. Vprašati pa moramo, ali hočemo še nadalje o-staiti specialiteta s tem, da smo dosledni edinole v * neverjetnosti in nedoslednosti?!“
In „Slovenec“ z dne 31. marca piše:	„Kot po-
ročajo časniki, pojdejo dne 30. marca furlanski begunci iz Wagne na Dunaj, kjer priredijo koncert. — človeka mora razveseliti ta novica, ker bodo imeli ti begunci od tega precejšen materijalen dobiček in bodo postali tudi širšemu občinstvu nekoliko bolj znani. Radi tega nismo čisto nič nasprotni temu furlanskemu koncertu na Dunaju, ampak jim privoščimo iz celega srca. Želimo pa si pri tem, da bi polagoma tudi spoznali naše slovenske begunce. Dosedaj poznajo, kakor je po pravici nekdo pred nekaj časom omenil v „Slovencu“, le Gorico in 'goriške Italijane, oziroma Furlane. Druge nesrečne kraje naše Primorske pa pozna le malokdo. Nehote se moramo vprašati, kdo je temu kiriv?
In v isti številki piše „Slovenec“: „Dež. glavar goriški je za dijake italijanske narodnosti iz Goriške storil vse ; slovenski goriški dijaki so istotako podpore vredni in potrebni! Z združenimi močmi napravimo vse. In tudi vlada bi gotovo šla na rokto. Omenim naj samo, da je otvorila na Dunaju dijaški konvikt zn Italijane. Z vso gotovostjo smemo trditi, da da takega tudi nam, če Le. napravijo merodajni 'faktorji potrebne korake.“
Pruski minister o duhovnikih.
Dne 14. marca se je pruski minister za bogočastje v pruskem deželnem zboru slovesno zahvalil vsem duhovnikom za njihovo domoljubno delovanje. Izjavil je: „Mnogo duhovnikov je odšlo v vojsko, in
tam dele našim borečim se bratom vspodbudo in tolažbo. Z njimi dele nevarnosti in trpljenje, Tisti pa, ki so ostali doma. službo celokupnosti; vsem duhovnikom je domovina dolžna biti hvaležna;,“
Tiste besede veljajo pač tudi za druge kraje. Ko bodo minili krvavi dnevi svetovne vojske, se bode ljudstvo še le zavedlo, kaj mu je bil duhovnik. Kaj naj daje vojaku v smrtni nevarnosti, katera mu grozi vsako uro, poguma in odkod naj zajema moči, da prenaša vse težave, ki mu jih nalaga vojaška služba, če ne zavest, da je dolžan pred Bogom biti pokoren svojemu cesarju?
Ali si more kdo misliti, da bi se bili avstrijski vojaki borili s toliko srčnostjo, s pogumom in junaštvom, kakoršnega še svet ni videl, ko bi ne bilo ob njihovi strani duhovnika, ki jih navdušuje in jim vedno zopet kaže kvišku k tistemu, kateremu služimo v-si, živimo in umrjemo vsi. Verski moment je poleg ljubezni do vladarske hiše ravno v Avstriji mogočna sila, ki vodi naše ljudi do bajnih činov sijajnega junaštva. Morebiti se bo smelo reči, da so se ravno tisti polki, ki so največ žrtvovali, trpeli in zmagovali, najtesneje oklepali svojega vojaškega duhovnika, ki jim je, kjer le mogoče, delil svete zakramente.
A ne samo v vojni črti je delal duhovnik, delai je tudi doma kot vzgojitelj, kot tolažnijk. Ali si moremo misliti, da bi šli duhovniki vsi Vi vojsko in bi zaprli cerkev ? Kakor je otrok miren, dokler vidi očeta., tako je bilo ljudstvo mirno, ker je videlo med seboj svoje duhovnike, posebno tam, kjer so, kakor v Gorici, župniki ostali doma tudi med gromenjem granat. Kdo zamore narod navduševati k zvestobi, kakor ga navdušuje škof? Nadškof Scepticky je ostal pri svoji čredi tudi, ko so deželo preplavili Rusi, in se je raje dal odvesti v pregnanstvo, kakor da bi bil zapustil svoje ovčice. Zato pravimo, da, ljudstvo v vojski ne more pogrešati svojih duhovnikov. Blagor tisti župniji, ki ima v tem težkem času svojega župnika.
Predno še vidimo konec orjaške vojske, nasto-' pajo že nove dolžnosti: Skrb za sirote, za zaostale o-troke naših junakov, ki so dali za domovino svojo kri. Sveta dolžnost naše duhovščine je, z vso odločnostjo udeleževati se tega domoljubnega, dela. Kdo drugi bi bil tako poklican, kakor župnik, biti oče tistim," ki so svojega očeta izgubili? Drugi ljudje bodo imeli in že imajo lastnih skrbi več, nego jih moreio nositi, kako naj potem skrbe še za druge? Tu nastane za duhovnika dolžnost, postaviti vso svojo inteligenco in delavno moč v službo javnosti. Duhovnik naj bo oče sirot! In ne samo skrb za sirote; prišle bodo druge nove gospodarske in socialne naloge — ljudstvo moramo dvigniti moralno in gospodarsko. In kdo naj to izvede, če ne bodo duhovniki posegli tu v-mes z vsem svojim domoljubjem, s svojo nesebičnostjo, s syojo požrtvovalnostjo? Prepričani smo, da bodo naši dušni pastirji slišali glas naše dobe in da bodo povsod zaslužili lepo priznanje, ki ga jim ie dal pruski minister bogočastja :	„Vsa domovina naj jim
bo hvaležna!“
Sladkor, jajca in les.
Sladkor, jajca in les so najvažnejši izvozni’ predmeti iz Avstro-O grške. Vojska je vzrok, da se sedaj ne morejo več izvažati, pa vzlic temu so ti predmeti pri nas mnogo dražji kot v mirnem času. Slad-
kor in jajca se oddajajo v nevtralne države in tudi v Nemčijo kot odškodnino za drugo, pri nas potrebno uvozno blago. Izvoz lesa pa je danes pri nas docela prepovedan. Cena lesu se zadnji čas že zopet dviga, ker ga malokdo ponuja. Ne le stavbins-ki les, tudi drva (gorivo) so se sila podražili. A da pride oboje vrste lesa malo na trg, je pač več vzrokov. Tovornih vagonov ni dovolj na razpolago, železniški promet je sila oviran. Sicer pa tudi gozdnih delavcev in drvarjev kar se da manjka. Dnina se je skoro podvojila, z ujetniki pa si posestniki gozdov ne’ morejo posebno odpomoči, ker ti splošno tega dela niso tako vajeni kot naši drvarji, ki večinoma vsi sedaj mesto dreves — Lahe podirajo. Poleg tega manjka vprežne živine in vozov. Kar se lesa producira,, skoro vsega porabi vojaška uprava za svoje stavbo, barake, ujetnišfee tabore, bolnišnice, skladišča in u-trdjbe. Posebno pomanjkanje lesa občutijo papirnice in premogokopi. Les se je podražil, odnosno tudi papir in ki ga morajo tiskarne tako drago plačevati, da se je čuditi, kako morejo svoje liste in časnike po starili cenah izdajati. Drva so se za 100% podražila, istotako je mnogo dražji premog. Saj vemo, kako se ga je še za drag denar po zimi težko dobilo. Producenti lesa silno tarnajo, da nimajo pri teh visokih cenah nobenega dobička. Pa pustimo jih pri tarnanju ! ; Skoro gotovo pa je, da cene lesu t u di še p o k onžani vojski ne bodo preveč pa d I e< ker se ga bo mnogo rabilo za postavljanje novih domov, in gozdnih delavcev ne bo preveč na razpolago. ■ Marši kaka; lesna trgovina bo še po vojski spala pri- j silno spanje in draginja stanovanj bo gotovo še več let občutna. Vprašamo ob tej priliki le to, bi li ne bi- ; lo prav, ko bi se naši lesni trgovci pra- : v o č a s n o združili in osnovali lesno-produkcijsko1 in trgovsko d e1 n i š k o družbo? Naj začno o tem merodajne osebe razmiš- : t ja ti in potem potrebno ukreniti.
Nakaznice za sladkor.
C. kr. brežiško okrajno glavarstvo razglaša:
1.	U p e 1 j a v a nakaznice z a s l a d -
k o r.
Z ministrsko odredbo z dne 5. marca 1916, državni zak, štev, 61, so se upeljale v svrho pregleda o dobavi in porabi sladkorja nakaznice za sladkor. S temi nakaznicami z,a sladkor se določi za prvo štiritedensko prodajno dobo od 19. marca do 15. aprila, in do preklica množina za eno osebo vsled namestni-ške odredbe z dne 7. marca 1916, drž. zak. štev. 25. z 1 kilogram. Izdajati se mora torej od 19. marca začenši v smislu § 2 imenovane n amestrviške odredbe sladkor izključno proti od namestništva tiskanim u-radnim izkazom o dobavi sladkorja.
2.	Dobava nakaznic.
Do dobave nakaznice za sladkor imajo samo le . take osebe pravico, kojih zaloge niso višje kakor 2%
1 kg sladkorja za osebo, ki dobi v njihovem gospodarji stvu hrano.
Dobava izkaznice za sladkor se ima. vršiti po za izdajo krušnih izkalznic pristojnem mestu dotične občine, kateri se bodo tudi od strani okrajnega glavarstva nakaznice za sladkor pravočasno poslale.
Podlago fza izdajo nakaznic za. slajdkor pa tvorijo v § 3, odst. 2, ministrske odredbe z dne 5 mar-
LISTEK.
„Umetnik.“
Crtica.
Solnce je padalo na zapad. Vrhovi gora. so se blesteli. Ljudje so večerjali. Vse se je podajalo k počitku, povsod je legal svečan mir.
Le jaz sem moral še v vojašnico, da si ogledujem nove rekrute. Stali so na. dvorišču v civilni obleki, stisnjeni v kopico, nekateri poparjeni', drugi pa strmo v pozoru, kakor bi hoteli imponirati prvi treno-tek. Pogledali so me vsi z dolgim, radovednim pogledom. Zapazil sem takoj, da stoji eden ob strani kot da ne spada k njim. Bila je to nekoliko upognjena postava z dolgima rokama in predebelo glavo. Bil je golorok in v desnici je držal culo.
Ko sem pregledal vrste rekrutov, sem stopil k temu. Narednik mi je dejal s smehom, da so se mn tresla široka! lica: „Pred tem. ne bo bežal noben sovražnik,“
Opazoval sem revni obraz rekrutov, ki se je s-pačil v obupen izraz. Zabit je bil, to je bilo jasno, a videl sem takoj, da je to eden izmed tistih ljudi, ki si ne znajo pomagati in to me je ganilo, posebno ko sem ' videl, da se je, ločen od drugih, čutil čudno zapuščenega in obupanega.
„Obdržimo ga“, sem dejal. Proti možu pa: „A zakaj niste oblekli jopiča, saj je hladno?“1
„Ga nimam“, je odgovoril ta v čudnem narečju in se pri tem posmejal.
Narednik mi je pojasnjeval: „On je namreč iz popolnoma zapuščene vasice. Bil je kravji pastir pri nekem kmetu in jopiča sploh ni nikdar imel.“
Novinci so pogledali radovedno nanj, z nasmehom, šepetali so. Bilo jim je nerazumljivo in čudno, da mož ni imel nikdar jopiča. Strnili so se krog njega in ga opazovali od vseh strani.
„Pazite“, sem dejal, „da moža ne bodo dražili, ali zasramovali!“
„Kaj imate pa. v culi?“ sem se obrnil zopet na
moža.
Njegov topi obraz je v tem trenutku zablestel, in odvezal je iz rute harmoniko in mi jo je pomolil. Zopet je šel šepet med novinci,
„To je pa imenitno!“ sem dejal, da bi ga ne žalil, p® me je najbrž napak razumel, kajti začel je igrati. Nagnil je glavo v stran in njegov grdi obraz je bil popolnoma miren, zatopljen . . .
Se nikdar nisem slišal igrati harmoniko tako lepo. Slišal sem ga še mnogokdaj igrati. Zvečer, v nedeljskih popoldnevih, ob vseh prostih urah je igral Blazij svojo harmoniko.
Bil je najslabši vojak v svoji stotniji. Šestkrat je napravil vsako stvar napiak, da je pravo zadel, — rabil je mnogo potrpežljivosti i-n tudi v uniformi ni izgledal bolje. Vedno upognjene postave, grd, neumen obraz, bil je predmet zasramovanja. Pa ni se briga1., ker je vedel, da umolknejo najhujši zasramovalci, če prime za harmoniko.
Ko je nastala vojna in je Blazij pozneje kakor drugi spoznal, za kaj se gre, je skrivaj zavil harmoniko, jo nesel iz kasarne in nam jo šele na bojnem polju zopet pokazSal.
Spočetka smo mislili, da smo na vajah. Ko pa nas je pozdravil od meje prvi govor sovražnih pušk, smo videli, da je resno. Ko je letela čez nas prva sovražna granata, sem videl Blazijiev obraz polen, sebe. Pogledal je začuden na mejo.
„Ali se ne bojite?“ sem ga vprašal.
Potresel je glavo in dejal:	„Nič ne de. Ce le
ca 1916, drž. zak, štev. 61, . predpisane izjave o zalogah sladkorja.
V smislu tega mesta v postavi se bodo izdajale izkaznice za sladkor le onim osebam,, v katerih gospodarstvu se ne nahaja več kakor 2% kg sladkorja za vsako v gospodarstvu na hrani se nahajajočo osebo. Kdor torej'zahteva nakaznice Za sladkor, mora ta navesti pri mestu, ki je poverjeno z izdavanjem teh nakaznic:
a)	število v gospodarstvu prehranjenih oseb;
b)	pismeno izjaviti in s svojim podpisom potrditi, da se ne nahaja v njegovem gospodarstvu več kakor 214 kg sladkorja za. vsako v gospodarstvu prehranjeno osebo.
Za oddajanje teh izjav so se natisnili uradni obrazci, katere jie treba istotako zahtevati pri mestu v občini, ki je poverjeno z izdavanjem krušnih izkaznic. K tem izjavam se pripomni, da imajo v smislu § 5 namestniške odredbe z dne 7. marca 1916, dož. z. štev, 25, osebe, ki nimajo nobene pravice do dobave nakaznic za sladkor, ker se nahaja v njihovem gospodarstvu več kakor 2)4 kg sladkorja v zalogi za vsako v gospodarstvu prehranjeno osebo, v § 3, odstavek 2, imenovane ministrske odredbe predpisano izjavo šele tedaj oddati (§ 4 te odredbe), ako so se z-nižale njihove zaloge na. 2% kg sladkorja za vsako v gospodarstvu prehranjeno osebo, ker dobijo še le v tem trenutku pravico do dobave nakaznic za sladkor. Ravno tako imajo v smislu § 6 navedene ministrske odredbe pripadniki oborožene moči, katerih ne prehranjuje vojna uprava, pod za civilno prebivalstvo veljavnimi pogoji istotajco pravico <Mdobave nakaznic za sladkor proti prejšnji oddaji v § 3, odst, 2, ministrske odredbe predpisane izjave,
3.	Izjem e,
Izjema tega predpisa, da se sme prodajati sladkor le proti izkazanju, oziroma oddaji, veljavne nakaznice za sladkor ali primernemu številu odrezkov nakaznice za sladkor in odgovarja dobljeni množini sladkorja, se vpostavi v § 4, odst. 3, te odredbe, po katerih se sjne oddajati v gostilniških obrtih (gostilnah, kavarnah, kantinah in enakih), kakor tudi v : slaščičarnah sladkor gostom kot pridatek k pijači ali j jedilu brez nakaznice za sladkor. Vendar jje prepove-‘ dano tem obrtnikom oddajati (prodajati) sladkor sam.
§ 8 namestniške odredbe zapoveduje razven te-! ga, da se sme oddajati v takih obrtih sladkor za eno : osebo kot pridatek k pijačam ali hrani največ v m-! nožinah do treh kosov do sedaj navadne kockaste ob-i like in da je razven tega prepovedano oddajati slad-i kor v poljubno rabo od strani gostov.
Ravno tako ne dobijo v smislu § 5 ministrske ! odredbe osebe, ki se popolnoma oskrbujejo v poljud-! nih in dobrodelnih zavodih, samostanih, vojaških za-! vodih, v poučevalnih in vzgojevalnfh zavodih, prisil-j nih delavnicah, jiečah, azilih, taboriščih zra begunce j itd. nobene nakaznice za sladkor.
Izrecno se pripomni, da predstavljajo nakazni'-; ce za sladkor le pripomočke za pregled prodaje in po-! rabe, torej se ne morejo smatrati kot nakaznice,, na j podlagi katerih bi se lahko brezpogojno zahtevala j morebiti resnična dobava na teh nakaznicah oznace-{ nih množin.
\ Slednjič se pripomni, da morajo pri nakupova-I nju sladkorja od dne 19, marca začenši prodajalci — \ vštevši vse gostilničarje, slaščičarje — nabiti ta raz-I glas na obče vidnem mestu v svoji prodajalmei in o \ priliki prodaje sladkorja oddane nakaznice, oziroma odrezke, shraniti, Te veljajo prodajalcu kot dukaz za
rok ne izgubim, da bom mogel igrati harmoniko,“
In zvečer je igral zopet, lepše kot kdaj prej.
Nato so prišli težki dnevi. Noč in da,n smo ležali v strelskih jarkih. Neprestano so pele puške m grmeli topovi. Naša stotnija še ni imela izgub. Razpoloženje je bilo prav veselo, dnevi jasni in kiGsni.
Nekega solnčnega popoldne smo zapazili, da nasprotna artilerija vedno bolje strelja na nas. In naenkrat so nas zadeli. Ne morem popisati trenutka. Zapustila nas je skoraj zavest po tem strahovitem u-darcu. Sovražna granata je bila zadela naš strelski jarek
Ko sem odprl oči, sem videl blede, potrte obra-zie in v očeh vseh grozo. Nekoga sem videl ležati na tleh. Bil je Blazij,
Sel sem k njemu in se sklonil. Neumen, obupan nasmeh mu je igral na bledem obrazu. Zagledal sem, da mu manjka leva roka. Vročina je šla skozì mene in bojeval sem se, da sam ne omedlim.
Vojak-sanitejec mu je slačil jopič: „Ko bi gale mogli prenesti tja za skale.“'
Tu je zbral Blazij vse moči, se ie dvignil in o-piraje se na sanitejca je šel opotekaje v varneje o-zadje.
Naenkrat je postal.
„Moja roka . .	— je dejal otroško žalostno.
To je videl, da oči cele stotnije zrejo nanj, videl iznenađenje, grozo v očelr.
Zabliskajo se je v njegovih očeh in se je zasmejal, kot nikdar preje. „Nič ne de“, je dejal in pogledal po obrazih. „Ce ne bom mogel igrati, pa --------
plesal bom lahko . . .“
Zažvižgal je par glasov, trepetajočih, negotovih taktov in napravil nekaj opotekajočih se plesnih kretenj.
Padel je po dolgem na tla. Sanitejec ga. ni- več mogel držati . . .
ìijegovo potrebo na sladkorju ter se morajo oddati pri zahtevanj« za dobavo sladkorja predpisanih dobavnih listafci okrajnemu glavarstvu.
4.	K a zenska določila.
Radi nasprotnega ravnanja proti temu razglasu se bode kaznoval i prodajalec i kupec v smislu § 14 navedene ministrske odredbe, ako ni podvrženo to dejanje ostrejši kazni, od okrajnega glavarstva z denarno globo do 2000 K ali pa z (zaporom do 3 mescev, pri težkih okolnostih pa z denarno globo - do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev, eventuelnc se še lahko določi pri razsodbi tudi izguba /dotične obrtne pravioe.
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču položaj neizpremenjen. Vršil so se sicer hudi artilerijski, a močnejših infan-ferijskih spopadov ni bilo. Včeraj je Lah metal bombe na Postojno,
Vsi posamezni italijanski napadi odbiti,
Dne 31. marca se je na posameznih mestih italijanske fronte zopet razvilo na obeh straneh živahnejše bojevanje. Topovski boj je Ml posebno razvit' ob tolminskem obmostju, v ozemlju Bele ter v Dolomitih. Naši so italijanske napade na del bojne črte med Velikim in Malim Palom in pri Schluderbachu krepko odbili.
Cadorna komaj utekel smrti.
Iz Borna v Svici se dne 31. marca uradno poroča:
Kakor je pariški dopisnik italijanskega časnika „Secolo“ izveldel iz zanesljivega vjra, se je general Cadorna na svojem povratku iz Londona nahajal na parniku „Sussex“, katerega je nemški podmorski čoln prejšnji teden potopil. Cadorna se je rešil v čolna in se je po nesreči takoj vrnil v London. Dne 25, marca se je znova vrnil na belgijsko bojišče. Vesi o Car domovi nezgodi se potrjuje tudi iz razloga, ker se je general Cadorna vrnil pozneje v Pariz, kakor je bilo določeno
Pomanjkanje; žita v Italiji.
V Italiji je nastalo vieliko pomanjkanje- žita in moke. V prometu je bila zadnji čas že skoro sama riževa moka. Kakor se iz Lugana poroča, se je italijanski Vladi. posrečilo nakupiti v Ameriki večje množine žita. Dne 31. marca je že priplulo šest velikih a-merik'auskih parnikov, ki so bili obloženi z žitom. 4 druge parnike pa še pričakujejo v Neapolju. Vlada upa, da bo % amerikanskim, žitom preprečila pretečo lakoto,
Rusko bojišče.
Ruska ofenziva proti Hindenburgovi armadi je, kakor pravi uradno poročilo, obtičala v močvirju in v krvi. Celi mesec maifc so Rusi v prostoru med Rigo In Naroškim jezerom metali proti nemški fronti vojaštvo, skupno 30 divizij, to je 500.000 mož. Dan za dnevom so gnali sveže čete v borbo, a dosegli so le neznatne uspehe. Ruske izgube pa, se cenijo v lem času na 140,000 mož. Na ostali ruski fronti so bili boji manjšega obsega. Pri mestu Olyka ob Putilovki so imele naše čete znaten uspeh, ob, Strypi pa se je ruski napad izjalovil.
Uspeh pri Olyki
Dne 31. marca so naše čete pri kraju Olyka ob reki Putilovka (izhodno old trdnjave Luck) z nenadnim sunkom zavzele ruske prednje postojanke, ki so bile potisnjene precej daleč naprej proti naši vojni črti, in so sovražne ovire uničile in sovražne postojanke zasule. Nato so se naši zopet vrnili nazaj v svoje prejšnje prostore.
Ob Strypi.
Rusi so dne 31. marca ob Strypi južno od železnice Brzezany— Ostrov južnoizhodno od kraja Sie-mikovce poskušali svojo fronto v širini 1000 metrov z naskokom potisniti naprej. Naši so sovražni sunek z artilerijskim ognjem in protinapadom odbili.
Rusi hočejo Cerno vice.
General Ivanov, ki poveljuje ruskim četam v Besarabiji, je izdal, kakor poroča rumunski „Univor-
sul“, na armado, ki je zbrana v prostoru med mestoma Rarajnce in Toporouc, armadno povelje, v Kate -rem pravi, da se Cernovice morajo zopet zavzeti. Dokler se tega ne doseže, se ne bo ruski armadi dovolil nikak odpočitek.
Galicija varna?
„Nova Reforma“ poroča:
V petek, dne 24- marca, popoldne je dospe1. \ Lvov posebni vlak s 17 osebnimi in 16 tovornimi vozovi. Vlak je pripeljal v Lvov celotno, dozdaj v Tar-novu se nahajajoče osobje lvovskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Vsega skupaj j,e prišlo v Lvov približno 400 uradnikov, njim na čelu rav n cucelj Siffner. Iz tega je razvidno, da na višjem mestu smatrajo Galicijo za dovolj varno pred vsakim ruskim upadom.
Francosko bojišče.
Pred Verdunom so Nemci zavzeli vas Malan-court na zahodnem bregu reke Može, severozahodno od Verduna, Na izhodni strani Može se je Nemcem posrečilo dobiti v svojo last nekaj postojank severozahodno in zahodno od vasi Vaitx, V mesto Verdun pa meče nemška artilerija vžiga,Ine bombe. Na drugih krajih francosko-nemškega bojišča ni pomembe vrednih dogodkov.
Malaucourt zavzet
Zahodno od Može so Nemci dne 30. marca dosegli znaten uspeh: Zasedli so z naskokom vas Ma-lancourt in francoske utrdbe na obeh straneh vasi. Zagozda nemške armade se je tako zopet dalje zabila v francosko trdnjavsko črto na zahodni verdunski strani. Ujetih je bilo pri zavzetju 'Malancourta. 6 ne-ranjenih častnikov in 322 mož.
Umirajoči Verrinn,
Pariški zastopnik kristijanskega lista „Aitenpo-sten“ brzojavlja dne 29. marca o svojem obisku fronte pri Verdunu:
Zadaj za fronto se kilometer za kilometrom raztezajo utrjene črte druga poleg druge. Ako sì tudi predstavljamo, da bi Nemci. Verdun zavzeli, kar pa smatram skoro kot izključeno, bodo Nemci še vkljub temu vedno trčili na nove utrjene črte.
Poročevalec je zasledoval borbo pred Verdunom z neke višine. On pravi:	Strmim, kako majhen je
pravzaprav prostor, na katerem se vrši velika ver-dunska bitka. Razdalja med utrdbo Douaumont in višino „Pfefferhöhe“ ni večja kot pol ure hoda. V tem majhnem prostoru se nahaja menda- še dvoje sbelnih jarkov v francoski posesti, kar se nam zdi skore neverjetno.
Najvažnejše, kar so Nemci dosegli, je, da leži Verdun v območju nemških topov. Zadnji teden jo to mesto zadelo najmanj 400 granat. Od četrtka najprej padajo v mesto vžigalne bombe. Ko sem bil v mestu, padlo brez števila vžigalnih krogel v trgovski del mesta. „
Težko si je predstavljati žalostnejšo sliko, kot je zapuščeno in razrušeno mesto, Verdun je zdaj mesto, ,ki umira. A nek častnik mi je rekel: ..To nič ne de, če le Nemci ne bi mesta zavzeli,“
Nizozemska se pri pr vi h
Zadnjega marca so s severa prišla poročila o nekih izrednih pripravah Nizozemske. Vsi vojaški dopusti moštva in častnikov armade in mornarice so preklicani, izvzemši tiste, ki so se podelili neposredno od vojnega ali mornariškega ministra. Preklicani so tudi vsi dopusti železničarjev. Nadalje so vsi že-leznieni vagoni, ki so bili avgusta 1914 dami na razpolago za vojne namene, pat šo pozneje prišli tudi v zasebni blagovni promet, zopet rekvirirani. Vršijo se tudi prav pogosto posvetovanja v najvišjih krogih, na naj višj ih mestih v armadi in mornarici, posvetovanja ministrstva; govori se tudi o neki tajni seji druge zbornice. Ce se pa vpraša, zakla j vse to, so za odgovor samo ugibanja. Ali zopler Angleže ali' zoper Nemce, to je alternativa.. Nemci so si sicer v svesti, da je večina nizozemskih časnikov zavzeta za čet-verosporazum ter da se Nemci ne smejo nadejati kakega zavezništva Holandcev proti Angležem, Vendar pa Nizozemska nima nobenega vzroka, vojaško nastopati proti Nemčiji, osobito še iz tega razloga ne, ker je po padcu nemškega velikega admirala Tirpitza v bojevanju podmorskih čolnov zmagala zmerna struja, ki se bolj ozira na nevtralne države, torej tudi na Nizozemsko. Vrhtega pa je za Nizozemsko podučna u-soda Belgije, ki je na strani Angleške in Francoske
postala nesrečna. Ugibanja o vzrokih in ciljih nizozemske priprave se povečini sukajo okoli pariške konference četverosporazumovih držav. Baje je ta konferenca od Nizozemske zahtevala, naj zapre svoje meje proti Nemčiji, Drugi celo domnevajo, da je Anglija od Nizozemske zahtevala, naj ji dovoli prosti prevoz za svoje čete, ki jih namerava uporabiti zoper Nemčijo ter ji na ta način ustvariti novo bojišče. In proti tej kršitvi nepristranosti in samostojnosti baje n amer a,va Nizozemska uporabiti vso svojo vojaško silo, ker noče iti' v angleško sužnjost kakor Grčija. A to so samo ugibanja, zakaj nizozemska vlada dozdaj še ni dala uradne izjave.
Kar se tiče vojaške sile Nizozemske, ima ta deželica 12 infanterijskih polkov. 4 konjeniške polke, 4 polke poljske artilerije, 4 polke trdnjavske artilerije, 1 ženijski polk in potrebne rezerve. V vojski lahko z-bere nad 9*7 bataljonov, 17 eskadronov, 26 baterij, to je 140.009 mož in 156 topov. Z rezervami in črno vojsko vred dosega nizozemska armada stanje 400 000 mož. Razpolaga tudi z 8 linijskimi ladjami, 14 križarkami, 6 topovskimi čolni, 8 rušilci, 38 torpednimi čolni in 10 podmorskimi čolni.
Tudi n a j n o v e j š a poročila ne dvignejo tajuostne koprene iznad ukrepov nizozemske vlade. Dočim „Nieuve Rotterdamsche Courant“ zanika vsako zvezo med temi ukrepi in med pariško konferenco ter med diplomatiško zahtevo kake države, pa „Maasbo-ode“ izjavlja, da ni izključeno, da, pride Nizozemska vsled pariške konference v težaven položaj in da je v bodočnosti mogoča prav ostra blokada Nizozemske. Med tem so poslaniki raznih držav se oglasili y nizozemskem zunanjem ministrstvu, kjer so izvedeli, da nizozemski ukrepi niso naperjeni proti nobeni izmed vojskujočih se držav*
Pred Solunom,
Bombe ubile 200 Angležev in Francozov.
Bombe, katere so nemški zrakoplovci dne 27. marca metali na Solun, so, kakor se poroča iz Aten, ubile 1 grškega vojaka, 3 pa ranile. Ranjenih je bilo 15 prebivalcev. Skoda, katero so napravile bombe v taborišču Angležev in Francozov., pa mora biti velika. Število ubitih Angležev in Francozov znaša o-krog 200. Vnelo se je tudi 20 ton angleške razstreli-vne snovi „Sedit“; bombe so zažgale poleg tega še večje število barak. Uničenih je 27 srbskih železniških vozov z vojnim gradivom. Rajzstreljepo je tudi še mestno skladišče za municijo.
Način, kako so se Angleži in Fraiicozi utaborili v sredini Soluna, ko so tam napravili svoj glavni stan in opazovališče, da bi se tako zavarovali zoper vpade sovražnih zrakoplovcev, se na Grškem o-stro obsoja. Nekateri grški listi zatrjujejo, da bi Avstrijci in Nemci bili Solun, ako me bi bilo mesto grška posest, že davno spremenili v razvaline, ker so ga Angleži in Francozi utrdili.
Angleži v Kut el Amari gladu-
Londonski „Morning-Post“ poroča, da so došle vesti, ki pravijo, da je angleški diviziji, ki je v Kut-el-Amari po turških četah obkoljena, že dne 29. febr. pričelo primanjkovati živeža. Dnevno hrano so zmanjšali na eno tretjino dosedanje mere.
Juanšikaj odstopi,
„A ge noe Havas“ poroča z dne 30. marca iz To-
kija:
Vojni minister general Oka je odstopil. Vodstvo ministrstva je prevzel njegov namestnik Ošima. Po pismenih poročilih iz Pekinga in Sangaja baje namerava predsednik kitajske ljudovlade, Juanšikaj, odložiti svoje mesto. Njegov naslednik bo skoro gotovo sedanji podpredsednik Liynanhung.
Vojni minister Krobatin v
OtM'n
Vojni minister generalni polkovnik pl. Kroba-tin je dne 31. marca došel v Cetinje, kjer je bil zelo slovesno sprejet. Iz Cetinja je pl. Krobatin odpotoval v Skader..
A qnith v Rimu.
Angleški ministrski predsednik Asquith je dne 31, marca dospel v Rim na obisk angleških državni-
kov in na ogled italijanske fronte. Dine 1. aprila je bil Asquith sprejet od papeža, v avbijenci.
Vojvoda Avariai umrl.
V Rimu je dne 1. aprila umrl bivši dunajski poslanik, vojvoda Avar n a-
Raznoterosti
Narodna zavest ogrskih Slovencev. Prekmurskim „Novinam“ poroča domobranec Kozar Janoš med drugim: ,,'Mi Slovenci v obrambi domovine nismo zaostali za drugimi narodi, tudi svojega poštenja nismo izgubili, ampak smo si ga ohranili, To svedočijo veliko zlate, srebrne in bronaste svetinje na prsih naših Slovencev.' Ko je podpolkovnik pl. Toth Sandor vprašal stotnika naše stotnije, kake ljudi ima v njegovi stotniji, je odgovoril, da ogrske Slovence. Zatem je gospod podpolkovnik položil enemu Slovencu roko na prsa in rekel: „Ljubezen do maternega jezika ne škoduje hrambi domovine, samo da je srce v-neto za domovino.“ Od te ure, ko sem iz ust našega zapovednika slišal spoštovanje do materne reči, še z večjo vernostjo stojim na braniku domovine.“
Desetletnica češkega kmečkega lista. Glasilo češke agrarne stranke na Češkem, „Venkov“, je obhajalo dne 29. marca desetletnico svojega obstanka. List šteje nad 30,000 naročnikov.
Na Koroškem. Pri velikovškem okrajnem glavarstvu so se zgodile velike spremembe. Sedaj je prestavljen», tudi c, kr. okrajni komisar Matej Kaid k o-krajnemu glavarstvu v Celovec. Na njegovo mesto je prišel vladni koncipist Hermann baron L’Estocq.
Težko je obolel, kakor se iz Dunaja corona, skupni finančni minister dr. Ernest pl. Korber.
Telesna kazen v ljudski šoli. Pri okrajnem sodišču v R. na Češkem sta tožila dva očeta učitelja in kaplana, ker sta v šoli telesno kaznovala njihove o-troke, Učitelj in kaplan stai bila, oproščena. V razsodbi se naglaša, da § 413 kazenskega zakona dobi le tedaj veljavo, ako so otroci res poškodovani na telesu; obtoženca bi ravnala proti temu paragrafu, ako bi kazen imela škodljiv upliv na zdravje otrokovo, kar se pa v tem slučaju ni zgodilo; kajti, četudi so ostala vidna znamenja kaizni, vendar se ne more trditi. da je zdravje otrok poškodovano, ali da so otroci vsled kazni zboleli. V obeh slučajih se je državni pravdnik pritožili, toda okrožno sodišče je potrdilo razsodbo prve instance in pritožbo zavrnilo.
Ugodnosti za 181etne črnovojniške zavezance obrtnih šol. Podovodom bodočega prebiranja mladeničev črnovojniških zavezancev rojenih v letu 1898, ki obiskujejo obrtne učne zavode, je izdal minister za javna dela odlok, v katerem se določa, da bodo imeli ti črnovojniški zavezanci, če bodo pri prebire njih, ki se bodo začela dne 14. aprila t. 1. potrjeni v vojake, popolnoma tiste ugodnosti, kakor so jih imeli črnovojniški zavezanci obrtnih šol, rojeni v letu 1897. Bodo torej smeli napraviti predčasno zrelostne izpite in bodo dobili predčasno zrelostna spričevala.
Sole nabiralnice zlata. Naučno ministrstvo le
izdalo na vse deželne šolske oblasti sledeči odio' Koj po izbruhu vojne je nemška vlada odredil morajo učenci in učenke raznih učnih zavodov, uuci-rati prostovoljne darove v zlatu in predmetih iz zlata, kar je vrglo nemški državni banki čez 100,000.000 mark čistega zlata. Da bi se Mii pomnožile zaloge zlata avstro-ogrske banke, kar bi povzdignilo našo valuto, se določa, da morajo učenci in učenke raznih učnih zavodov pobirati razne prostovoljne doneske v zlatu in predmete iz zlata in sicer brezplačno. Dole 8a se torej, da tvori vsaka šola na,hiralnico za zlato in predmete iz zlata za prostovoljne darove učencev in starišev.
Semenski krompir. Mariborsko okrajno glavarstvo ima za revnejše prebivalce mariborskega okraja za primerno nizko ceno na razpolago izvrsten semenski krompir. Komur torej primanjkuje se menskega krompirja in si istega ne more drugod nabaviti, naj se takoj te dni osebno oglasi na okr. glavarstvu v pisarni g. komisarja dr. Lajnšiča. Vsak naj prinese seboj potrdilo od občinskega urada, da res neobhodno potrebuje semenskega krompirja. Cena in prostor, kje se bo lahko krompir naložil, se mu bo povedalo na glavarstvu.
C. ki*, žetveni komisar na mariborskem okrajnem glavarstvu;, g.- R. Petrovan, nas prosi, da bi v listih objavili, da je on nastavljen'samo za mariborsko, okrajno glavarstvo. Zadnji čas pa je dobil Iz celega Slovenskega Staj er,j a več stotin prošenj- za se-
mensko žito in za nasvete v enakih zadevah, katerih pa pri najboljši volji ne more več sproti reševali. Iz drugih okrajev se naj obračajo posestniki na tamošnje c. kr. žetvene komisarje, Ki so nastavljeni sedaj pri vsakem okrajnem glavarstvu.
Sadike žlahtnega gabeza. Lansko leto in letos je svinjske piče v mnogih gospodarstvih močno primanjkovalo. Skrbeti moramo že sedaj, da bomo imeli letos dovolj svinjske krme. Zelo priporočljiva vrsta svinjske piče je žlahtni črni gabez po nemško: »Beinwell«, latinsko: »Symphytum àsperri-mum« ali »Symphytum officiale«. C. kr. kontrolna postaja za semena na Dunaju ima na razpolago večjo množino sadik od žlahtnega gabeza in jih oddaje kmetovalcem svinjerejcem brezplačno. Posestniki, ki dobijo te sadike, se morajo zavezati, da bodo gabez tako sadili, gojili in rabili, kakor se jim od omenjene postaje predpiše. Sadike žlahtnega črnega gabeza (Beinwellstecklìnge) se naročajo na sledeči naslov: »Direktion der k. k. Samenkontroll-station, Dunaj, 2. okraj, Prater 174<. — Dobro bi bilo ako bi se tudi na Slov. Štajerskem poskusilo saditi to rastlino.
Naredba za obrambo razširjenja slinovke.
Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe razglaša: Že pet Let grozeča nevarnost, da se razširi slinovka, se je iznova povečala. Ta kuga se je pojavila zadnji čas v okrajih: Celje, Maribor, Gradec, Bruk, Ljubno, Knittelfeld, Judenburg in MurafVa, Način, kako se je zanesla slinovka, se žalibog ni dal1 ugotoviti v vselr primerih; domnevati se mora, da so kugo zanesle osebe ali pa reči, ki so se uporabljale pri prevozu živinčet. Ako bi se slinovka še nadalje rate trosil a, in se kuga razširila še po nadaljnib okoliših, je še večje pomanjkanje mleka neizogibno, in dvomljivo je, če se bo moglo obdelovati polje, oziroma mogli spra-viti pridelki. Iz teh uvaževanj nastane v svrho zabranjen,ja tako resnih posledic za živinorejce potre-
ba.	da posvečajo zdravju svoje živine neprenehoma največjo pozornost, da nadalje v primeru sumljivih znakov bodisi takoj pokličejo živinozdravnika., bodisi potom občinskega urada po najkrajši poti naznanijo slučaj politični okrajni oblasti in ustavijo vsak promet na dvorišče in iz dvorišča dotlej, da se pojasni položaj.
Danska prepoveduje izvoz. Dansko ministrstvo je prepovedalo izvoz perotnine (žive in zaklane), mesa severnih jelenov, čokolade in kakao v vseh obli-k’h, popra, železnega vitriola in volnenega blaga.
Zakaj je ne salutirao? Prekmurske „Kovine“ poročajo: „V Kaniži je srečao nadporočnik prostoga vojaka, šteri Je preštimano kadio kre njega, salutirao ujemi pa nej. V levoj roki je nošo palico, na Stero se naslanjao, oblečen je pa bio po siromaškom. -„Zakaj ne salutiraš?“ ga pita nadporočnik. Vojak bi rad z nogami vkiip vdaro kak inda, samo ka ne i'đe. Na pitanje odgovori:	„Javfim ponižno, gospodi nad-
poročniki^ ka pravo roko narejeno mam, ešče je ne morem zdignoti. Z levov rokov se pa moram na palico naslanjati, kar me narejena noga tildi še nešče bogati.“ Nadporočnik je nato z ostrogami vkiipvčesno i du go* salutirao čonklavomi i plantafvomi junaki.“
Obnašenje novodobnih milijonarjev. Znani ogrski pisatelj Franc Molnar opisuje novodobne velikomestne milijonarje, ki so si pridobili v sedanji vojski premoženja na milijone, sledeče: »Videl sem to novo budimpeštansko občinstvo, kako šteje v restavracijah tisočkronske bankovce, stokronske bankovce pa zlaga v zabojčke. Videl sem, kako si ti ljudje izročajo med seboj deset do petnajst tisoč-kronskih bankovcev in sicer navadno med opoldanskim kosilom. Zopet drugi ljudje so opazovali še lepše reči. Oseba, kateri je poverjeno nadzorovanje lož v budimpeštanskem narodnem gledališču, je videla te milijonarje, ki so sedeli v najdražjib ložah, kako so devali papir, v katerem so bile zavite klobase in kisle kumarce, na dragoceno bar-žunasto ograjo in med predstavo zavživale večerjo. Priletna gospa je opozorila te novodobne milijonarje, da bi bila vendarle škoda za dragoceno bar-žunasto ograjo, če bi dobila pege od mastnih klobas. Toda ti milijonarji, katerim je prinesla vojska milijonske dobičke, se niso prav nič zmenili za dobrohotni opomin dotične gospe, marveč so rekli, da smejo storiti v loži kar hočejo, saj so jo plačali. Občinstvo, ki je videlo ta prizor, se je zgražalo nad takim početjem.« Ali bi ne kazalo, če bi država te ljudi, ki so obogateli kar čez noč, ob-dačila nekoliko boli?
Velika železniška nesreča na Dunaju. Na dunajski mestni železnici se je pripetila dne 31. mar-cija velika železniška nesreča. Proti 2. uri popoldne sta trčila skupaj dva mestna železniška vlaka. Učinek je bil grozovit. Dva voza sta bila popolnoma razbita. Za vsem je bilo ranjenih 50 oseb, med temi je bilo več oseb težko poškodovanih. Med težko poškodovanimi se tudi nahaja strojevodja, ki je baje zakrivil nesrečo. Vzrok nesreče
Še ni natančno dognan, ker težko ranjenega vlakovodjo ne morejo zaslišati.
Preskrbite se s premogom. Iz strokovjaškib krogov se poroča, da se utegnejo tekom letošnjega poletja znatno zvišati cene za premog. Priporoča se torej, da se ljudje že sedaj preskrbijo a primernimi zalogami premoga.
Poštni promet s Primorskim. jjTeža posameznih zasebnih poštnih, zavojev v Trst in na druge primorske poštne urade ne sme znašati več kakor 10 kilogramov in označena vrednost posameznega poštnega zasebnega zavoja ne več kakor 100 kron. Na odrezku spremnice ia v poštnih zavojih ne sme biti nobenega pismenega obvestila.
' Proti širokim krilom. Namestno generalno poveljstvo 3. bavarskega armadnega, zbora je' izdalo razpis, v katerem opominja zemstvo, naj ne irosi tkanin na neprimerno široka in nabrana krila., kar kor tudi ne usnja za previsoke čevlje. Usnje in tkanine se rabijo za nujnejše svrhe. Patriotična dolžnost veleva ženstvu, da se v tem resnem času nosi primerno skromno.
Podganji kožuhi najnovejša pariška moda. —
Francoski vojaki v strelskih jarki!? imajo zelo nadležne goste — podgane. Pobijejo jih na tisoče in za kratek čas jih odirajo in kože strojijo. Sedaj predlaga list „Gaulois“, naj Parižanke v znak patriotizma uvedejo podganjo kožuhovino v modi: na ta 'način se bo prihranilo dokaj narodnega premoženja, ki bi šlo drugače za drago kožuhovino, na drugi strani bodo pa imeli francoski vojaki postranski dohodek iz lova na podgane.
Dopisi*
Maribor. Okrajno glavarstvo razglaša, da sta okrajna živinozdravnika odslej zanesljivo dobiti v u-radu le po sredah in sobotah predpoldne.
Krčevina pri Mariboru. Dne 30. marca t. 1. je delavka Neža Golnar v Bergovi tovarni za usnje rezilnemu s troju za usnje z desno roko tako blizu, da ji je stroj roko hudo poškodoval. Z rešilnim vozom so jo spravili v Bolnišnico.
Ptuj. Posestnik Blaž Habjanič je dne 27. marca izvlekel iz Drave pri Dravskem otoku v občini Zabovci 160 cm dolgo mrtvo človeško truplo, ki je ležalo že več mescev v vodi in je bilo že napol segnito. Na truplu ni bilo nobene obleke, bržčas je dotična oseba pri kopanju v Dravi utonila. Truplo so pokopali na vaškem pokopališču pri Sv. Marku.
Makole. Nemila smrt je stegnila svojo kruto roko po novi žrtvi, po žrtvi v najlepših letih. Umri je nam na;š cerkovnik Hinko Kovačič. Bil je obče znan in priljubljen. Tudi on je moral v vojake. Vrnil se a vrnil se je bolan in kmalu ga je ta bolezen uničila Umrl je torej kot žrtev za domovino. Bodi mu domača zemljica lahka!
Celje. V izvrševanju svojega poklica je umrl na severnem bojišču štabni zdravnik dr. Viktor Očka. Imenovani je služboval kot polkovni zdravnik že dalje časa v našem mestu in je bil v obče priljubljena oseba.
Trbovlje. Naša premogokopna družba je razdelila za preteklo leto kot dobiček 10% dividendo, to je delničarji so dobili za vsakih 100 K glavnice po 10 K dividenjde. Promet družbe v pretečenem poslovnem lo-fu je bil nekoliko večji, kakor leta 19j4, toda še vendar manjši, kakor v letu 1913.
Iz Logarjeve doline. Podružnica nemškega in avstrijskega planinskega društva v Celju naznanja, da Logarjeva gostilna letos v mescu aprila ne bo odprta, ampak še le v mescu maju, ker se je izvršila sprememba posesti. Gostilno je prevzela Marija Jezernik iz Luč, ki je poprej oskrbovala planinsko kočo na Korošici. Hribolazci, ki bi radi obiskali v velikonočnih praznikih Logarjevo gostilno, dobe tozadevna pojasnila pri odboru zgoraj imenovane podružnice.
Nemirnimi® samo $«.ncta!jkove
„Strale*4’ Kdor hoče imeti „Stražo11 samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže“ se naj rabijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložili pred kratkim in ki so	S8HI&
S® P©nd©fikw@ „Strel©46» Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže1 v M ar ib po u. Ob strani naj napiše, ali je ffigOH ali	naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-
deljkova Straža stane za celo leto H 3*20? zm pol leta K 1*60 : za četrt leta §6 vin.
Koledarja za slovenske vojake ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru samo Še nekaj izvodov. Kdor ga misli naročiti, naj to takoj stori. Jjozdaj se ga j®1 razjpečalo že blizu 20.000.