St 79. ,_____________
Itbaja trikrat aa teden, in sicer ? torek, Četrtek ju soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejfrnana ali t Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
•/,...........10   .
V............5   .
Posamično Številke stanejo 10 vin.
„SOCA" šiva nasl-Mnjf .'zr»in? prilope: Ob no-ccm It tu ..Kaiipot po Goriškem in 6radi.«aaskem" jn .Kaiipot po I^abljant is kraajskib mestih", dalj* dva tras v ktu „Votai' red tcleiitc(' parnlkor 1b poltill »v«x°.
KaroSutno sprejema nprsvniStvo t Oa^iska oli« t?ev. 7 1. B*i?»tr. v »Ourišii Tiskarni« A. o«.brš<*«k %* aaraflia bres dspeslaae »arofutne se ae oitramo Oglasi Ia posUatce s« rabate" j* lv.it-vrs>ah * v,lt»tt t-krat U t. 2-kmt 14 v, .{4r*l«*Ji .* v_Ua mu. V«Lkm po tiugcJb Več;* Crk« &«> ptvAti'-ru. -— Rc>y»it> m spi« T urtfciutLk«Hu JWu 2U v ¦»¦!»!*. Za r.fcijko in vtvbioo »glasov odklanjamo *»»ko ^*>?aro«t
Odgovorni urednik in izdajatelj Iva
rioi. v torek dne 7. julija 1908.
Tečaj XXXVIII
•Vaa ta narod, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavni.
Uredništvo
Je v Gospodi uliti St. 7 v Gorioi v L nad-h Z nrednlfom je mogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopohdne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 vi. nadstr. na le™ v tiskarni Rarofoino in oglase je plaUatl looo Gorica Dopisi naj se pošiljajo le aredaiitvn. Naročnina, reKainaoije in druge reci, katere n, "padajo  v delokrog  uredništva,   naj  se poSiljajo   le opravniitro.                                             J J
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5< * vsak petek in stane vae leto 8 K 20 h aLi gld. 1-60.         *
>So5ac in »Primorec« se prodnata v Gorici v naš,h knj.gftrBahinteh-le.tobakarnah:Schwarz v šolski uL, Jellersite v Nunski «1., Tar. Leban na tekališcu Jos Verdi, Peter'Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po kopauščni ulici, L Matiussi v ulici Foimica, I. Hovafiski v korenski ulici St. 21; v Trstu v tebakarni LavrenCio na trgu della Caserina.
Kavčič v Gorici
Teisteft if. »3  —
»Gor. Tiakamt« k. GabrSžck (odgov. J. Fabčič) tiskaha IT
f ritoiiji Mkrifta»ko-«i$!ceih tfM\ti; i vzgoji it miki mlaii&i.
»lin«'
Kaj m »i j-naislili „kr*csn%ko mbtafi uei-
t *li so pred»»at o „*?K'oji io enaki trd«-
Nastopili so najprve v K ny» a! u :
Ud tam mm jtoroeajo t« 1«»: Kakor jo bilo že t ,So^i* omenjeno, se .,* vršil v Kaualu »{ndititVo »boJ* kr$.**u>.k«>
mi*h-čih učiteljev, io sicer f*od z*\o lepim na--lovom-    »Predavanj«   o   v t g o j i   i it j umiki   mladine". Na ii»kat><li vat4bh *© i.jli vabljeni   roditelji.  *1 iskana  vbil*  m Uit * fu/d»4jrua zelo previdno iele j»j »a& ob  11 liri, a wb«i so ji«  iiut»l ujdii H ob ;i. pop  j 1 '/.oa^otm vabita #o bik pribit« a* ob*** a*hi    , ii"Djc tudi aa zid  pri  ei-rkvrnili vntiij, *m   \ dur m* je v>akomn, ki je vabita prebral, ;*M  \ tak ojda* »s > n»rk*i   A«  utn^!«<'i><  *aj  |«» bi!o {¦<¦¦.L {t» vabilo k x<»ly   iivalt»to««f»u   pffdavaaju 1 » -./^uji in <ifMiki .«<»!»k«' »»Udiu^  .""ani^j**' j* '¦ bilo j« lakojdfjHvo, 4» «»•?*»  vabila r#i'4i\i;a \"iSuoma h1-mM k m ** t * k t» ljudi w, kai..ai"k<» jj okohre in b* iii«*4 »»n«* v Kanado. «,» kat»-uJ; **<• ; dobro v o, d« korakajo za bfio ruaitrto «\*tat'», j
roj»f>lii«*» (trikorakajo j-a tr^u *ik*r >*» gi»rtškt» stoto*? > i*rkvt» •) trii Sn^t, Ilu-»t;f». !/»<«• ;*k, Liksr .v t'o, in a t<rui |«» tiia i«^vn«»tk* ri^pKK. Vsaw» kdor ]*¦ »idol «f» ijiudi* j*» td ;'Tt--;rt'aBi, da <.,twi«>r tcuiu |»redavanj^ ;•• ,l-v na i^iadino1, ^ jtvnttH*']« rw«iiUsi»'* ta kserj Jtaice liLuam-<*. In kdor h> je «taj**;»i tr,;» j/it'»lavaujfit j«' sjir^videj, da $* i itu ?»u«a;<» *«-.'ine ojjravt<>cu                                               ;
nlfrt'tiav»i5i«>'*    '»» t*   vr^lb*   *   iu^.iji*.' Jv<"}»4duikom j«* Inl t/vo5jer« Ht>*?ja, ki ;,»• kt«   j fi.i-35 «*«kaj o '"en  ki>? f«m!;3,a |rmis» <uL-,»i*\  | K«» je kon^ti  >vojo uU/io, pnHU% <* sjo t«   '; kij^tji nadu^judj ^    %<-t? ta  j=r.)to*U3.i   j r..*u • s.-hi1«;« 4!abrbloriij» ?«h#4«   Meti ,^«r#o,:'U s-*.i   j '. ftninst   kterik»intu.i   j>'»!>I^;a!''i   nr.--.zin«1'   {tj *.»a> jja?,t<-| u k,   naduhi*'i;a   ,:r^-zt»*Ut»   *v ;';<-. j;, t^.kaj ji» imrl »r,..»v*'k j;rjl''m''.«t i.:.b:!   k**** ;j<ii ^i«irn;o k^dk:>I i t!, ukifc pr/.ika^ «¦*"., »'s»'   HU« je hh;»^;.> laksb Lav;-.'iS,  k: •''>&:* ::\suvfl nevarui «>!eat«»nti irj   N-«j -..   "i »^r i»e * t mi ca p^naimva ;r   \t't;ii, ak-.rsvu.
ui*p <mit»H ?,ak*j. <Ia>|>. i!ekaa pi*s«»ti» osra-»0,V» um^ t« |n»»iii k» ttruhti. Kmitjj« w oj>«vi{a5^, ti* k«> Uit Uufko ktu vabljeni vsi :s!Ht4;i i« ttflt«'l;u«» Lur t &<>,:* «krtja, jbsj vv{onya i (druftvo ki?i:m*ko mb'U»fih učiteljev, us«i t«»t&» |t», ki mm> *>k«j$ili, t»il j<* itnli bitimi« \\ni i» tmti ic-g* m uptmthm on :ahu*«»ti, 4a m« g* i-jif^etoo «14 k <Iaua$ njfUiU |ir<«I*»»ftja. N*j w»re« g. W,^ prt*Ut{>i v «tr«U«t», b j^tero 'mi ttuei frst biu tuMjvti »h Uk',h i*riUkti)
(in?}. WjO cvik?ao |-ruiettir« {(«*U l«nou * *sa je v Kt&*Ui |t&»Uviu> §:i4itf«i«, tU v*«yjui*« fattlto tnUtitat«, i« kdor  hocv itu«ii
dni. tiUtli »» tu;;» lit, i*ti| Sr^i ]»¦ i>n:mrui »¦0si:tlu i'ti'} tuk»jri«;<« u'U«*);«.tto o tej »k 4i*-ii iV|y» j?* ?l,iMti«»»]j '-lw4» mm Hitita, i.utu j<> |;s k* juiitfUtav "klifttt Akorfefm? ju pop '(m««? i-]*fttitVt3ti limiti ?ft!;rMi^-»t t***;« \:t ';l»»i*n;», iir&dir M k««-Tjk*jM l»r.*k» »1*11», 4» |0 I4I0 k*r j,:t4'. »io*3> Wr»"' so jo m lu i* S"'.f»bžl„ kir m*   fiiii je r)t-i«i   (t**gvw«<t »i*
JM'i  ta f si *'jh'ii t Bnsoj   ";»fwio  !'4i.it«)»i))ih
o#r.V*u .i»»;i hti ;n iji »:."u jo sisj^ilj s:*>*3 i*   iittiu \«r'a, ki ;r> rai>j»fO/(.i;j> t»W»
u*4 gr t»-"Ji;';toijn'j k*r:su»kp-i ? ;la t;v,; ;«¦ j«o ?..;|, <i.\ t«-ilž,- b!'k»-< «»i»* »<wtw rjuir^i %vr si fr r rs p s»u' rfjj.ci.fr.M i.V.f*WHtr 5& |>». Ji ;**•?»» ;h" ";•-"'« ^« «i ia :t?:;r K'-'*« J«U kiti atj^., {mit, i't.t*' |s t^in^ «1» l.> |-f*» |f5o m <k » "m.'*! * <MK.,«ta .f,»*«,tu. kfef )f< ty.it «i»,i rti   i? jj»iU   «.%'*••»;*    *?-'*>   ««   j J*» ?'"SU»
}«U*.f-ii«li     Isijlkc-   ti«-,    I*   ;^   <.',tit*l     J a)      iM'RJ
Sp:s   k?r jji k;- itk*k:^a  iH'K"j; /> o Ir^^tjt
i,% Il*'l,'S \ J 8*t'V3 '». v?/i ?.! . ;;,?,;w 'irn»« kf*i;*' i*- 1; oa'J'.j *n? ;« ?•,>•   « *«tak» .->i m
b,.ir'4 k»v ;?*«,t« n ..r.; .:,jn/.f;, t j jr u4?xS2i ks to lnk>'    »f.«Tr.') r'<sr!j••-«.*?   »jrri'»   r *|   .j;
»-..1*3 .o v^,.,   r.*»    ,f*-^-r. •   J.;.-V .•¦ »    ».
.•<>,'?»*' >*«"*?>      -" "   .      *m    ,f    *wJ«l    J IS    ?*t   <    f^-|".it-3,
-h ¦'/» f. ;?*i t,* *^»' j *«v j 3-kfs! j ^;fi';<;:-.ii 4ts
je resrm-iin, ker je vidol več odprtih ust pred ^Ihij, ki jim ni moglo iti nokiij tako netim-urg* «lui v želodec Tistega hwa je primerjal liberalcem, ki bodo hrustali mladino, a »mi 1)0 isti, ki jih ho trgal h njihovih krempljev.
'/» Cirilom je govoril, to jo, bral nekaj isaA znani k. F.ikar. Mod drugim jo povedal, •l:i ;e najbolj«!! in najlepša punca ona, ki nosi 3rnki-}i*ftij obleko. Nekdo, ki jo videl Likarja uMijo 1»» mod elegantnimi puncami, so ni mogel navaditi temu MMlnnjenm okusu gosp. Likarja
vJo.p dekan je govoril prav trezno in i---«jiMj«»no, kaj naj bo podlagi vzgoji,
tut-p. /ega jt» pravil, da prva Htvar za *-akt/« <h>\oka je I« vera. No, on ki ima .-rawu >ere .a,, muogu kapiialov in veliko po-:»-tvM. Kdiko laku govori, ne ravno tako dobro  je  p:i   sra    lir-tomi,    |<j    ium    sa|no  v„f0  |Q
lit;' drugegii
Na kiiuni pove g, Ktistja, da edino prt-taniii putMnr 7:1 taki« .shode jo \olika veža ."upniku in zato :-«' tiodo večkrat tam vršili enaki -ho.li. \ Kanalu jo sicer prav veliko takih .a *ht.de primernih prostorov, a znano ;•' -tNsi.ii :,weu, lin iiii-tjn in omenjeni, ki " bili : njim, ga piav radi pijejo, a naš g, dvk:^ t".iji n;k Vogrkom žlahtno trto, in radi Uy.a jrn:\ b.ij« v kleti nad vse taborna vina, ...' .odci i..r«>j, *¦:- m<|| ,., ituMju v žtipntSču s:.i,!>"!; pi smeren prodor, /ato ju pa obljubil, •ia | rs ie "«   vt /krat v Kimal.
I Vi. m Miso dobili tale dopis:
li Killlt        Popihhik   i/.   Kanala je bil
i-.U-u mHim' -»hiid.1 krA&tusko mislečega ufti-tei;.:un, ki <• je w:"il dne 21». junija t. 1. v .-.j!ii="-»u v K«it::du, porebuo glede nastopa g. 'Ji-fe.if;.'i i.TSi(!i » »asu mojega protinastopa ?;«' 'in-.n iiili>!inirari. Ito.sniva je, da se :;,«• r f-^;-3>ir.j» ud \*eh strani zdivjano-raz--l»ji."k-; <••!;;)! ^ l'"ri»t, tukajšnji dekan, je a't \'i];^' 3;:r.S'ii in nepristranski, da seje ?a :. ;i-i.-f;«!%id in zahteval, naj se da pro-¦¦:? * i->.-.i.ij> i meni, da zagovarjam svoje sta-li"-< '» * ;<• !'i«*> /amaii. Posebno g. Rustji, ;••¦ v!iiž:,»»iiu j refjMiliiiku takega društva, kt ;*<¦]«• prrptr iti razdor  ter  bega ljudstvo 8
svojimi opazkami — ni bilo to všeč. Vsled tega je dvakrr.t segel v moj govor grozeč, da mi vzame besedo, čeS, ne držim se smotra svojega ugovarjanja. Plesal je kakor marijo-neta okoli mene na odru. Dobro je vedel, da bo to pomagalo pri njego^j bandi, ki je vredna njega in on nje. Vihteli so vsled tega pesti proti meni in vpili kot »besneli drviši: „Ven in dol ž njimi" Ta roditeljski sestanek je bil vse kaj driusega kakor predmet predavanja „Šola in vzgoja". Gosp. liustjal le vzgajajte tako naprej stariše in mladino; ee zavidam Vam takega vzgajanja in predsedmštva!
Na dopis v »Primortikem listu" z dne 2. julija t. 1. št. 27. in vsiem Se pozneje mogočim dopisom bodisi v kateremkoli časopisu sporočam tem potom g. Hustji, njega oprodi g. Likarju in drugim njegovim vernim pristašem prav na kratko to-le: „da se niti ne zmenim, tem manj pa eegrejem za njih izvajanja, izzivanja in napade na mojo osebo. Zagotovljeni naj bodo, da jim nikakor ne bodem odgovarjal". — Obče znani Rustja naj pometa najprod pred svojim pragom, ker ima tam dovolj pometati, in učiteljsko osobje iz Kanala naj pusti pri miru l Darvinist g. Likar naj pa So dalje poučuje ljudstvo o darviuizmu I
Alojzij Verč, nadučitelj.
Iz povedanega je jasno razvidno, kaki nameni se skrivajo za lepo firmo »Predavanje o vzgoji in omiki mladine". Čisto navadno hujskanje proti učiteljstvu, katero noče biti nkrSčansko misleče", to je, katero <;e noče ponižati na stališče mežnarja in farovškega hlapca. Rustja naj bi predaval o vzgoji in omiki mladine. Ali pa n, pr. Likar! Kdor pozna te katoliške tiče, se mora za glavo prijeti, ko čita, da hočejo predavati o vzgoji in omiki mladine.
Sedaj bodo baje ti ljudje, katerih nobon dostojen učitelj ne pogleda, hodili okoli po vaseh ter „predavaliu o vzgoji in omiki mladine ; to se pravi,: zabavljali bodo šoli in ne-klerikalnemu učiteljstvu ter sejali sovraštvo med stariše proti Soli.  —  Po škandalih, ki
Dvajset  let  pozneje.'
Nadaljevanj*                                       i
„Treh mušketirjev**.       j;
Francoaki  apc«a! :                                   f
ALEXANDRE   DUM'S              |,
iDa!ja.i                                                      !
! i
»iotovo je bora? »poanti nm»k«itsi*ja, aukaj p^*.i:<!] j* silno bled ; gotovo je tudi <1* Ar?ag:ua» *p<unal nj^j,^1' z«ik;tj lasje so mu vatah pok*meu»                                      i
•— Uospod d* Artagisan ' v^kLku« iwra<? <*»r kal-} f korak nazaj, gospod d' Art9,^nftn! pu-*t:t« xo*"*jr> daljt*,| IjtJdj©!
Morda mu jo hotel tudi {TArt^pnan r.ilg»3%*jfiii,;-toda v tem hipu m je nadul Selai« udarer, kak«^ sin \ hi mahnil z baloni vola po »riavi: Forthoa j*< \%w\t"i < svojega nasprotnika tu tla.                                                  !
I)'Artngnan se obrne m la^lt-tla n«.'i»ref:io|3. kij je ležal Štiri korako v stran.                                                j
¦ • .Sedaj pa le proč, le proč ! z;ik$if> d' Ar^ignari • kodijažu, poženi, poženi!                                                      (
KoČijaž oplazi konje z  bičem   prek«   hrt/uv,   in' plemenite Šivali poskočijo. Začajejo .-o klic!, kak*»r *H { je bilo podrtih nekaj ljudi d* tla. Nato se k«>'-ij:» dva-j krat strese: dve kolesi sta šli preko TTbke^a,   t»kr.»g lega telesa,                                                                                !
Za trenutek je nasul molk. Kof-ija je zdrdrale' skozi vrata.
Vt>ii; <'.^jf* I.:\-liojn<»* ?.akltftf d'Artagnan ko-
S»v> §0 «»brm« k Mararinu. r^koč:
Sflaj LiUko ra<4i!o pot "'-enaftev in pet čo-»i »'najnar-i, M*»iiM»i$jn<',tr# i<»r ««* -zahvalite Bogu za re-L•&.<¦*•    *r'la| *t«> r*'&<'.'8i,    vobodnš'
M.jfurt« »i i>»ov^n oaut«   z nejasnim v?,dihom ; ni ;'!1^»4  Verjet*  v  tak   »Vb* ž,
* *u gvr-t  miJrut    >¦»   koto j a   vstavi :   dospeli 80   v * *;r;r«*•!,.•» Urin*
Shmminuair, nt« H zadovoljni h spojim oprem-
«»š/sjdisjorn, vhh, g<>*pod, pravi Mazarin ter se
o/-'i';3''.. «!,i \t^tti**Vi ?h\w »krni vrata;; atorite *edaj isto |53-4i «» kra*j.= ¦>
1o r;n b<» tako klavno, pravi d Ariagnan ter ;.-k^-j «» ti«, »»i»5piw v atlon, priporočam vata Nj. Emi-nc»n**4^ v varstvo '
hntiiiKf hmi krta", pravi Portho* ter iztegne rok*.
I) Ariagnan ga pr*me sa roko ter jo potrese.
Aw ! vetklikRfc Portho«. !>' A?ugnan pogleda začudeno avojega prijatelja.
Kaj vam je * pravi. -    Mbuiin,   da   mm   si  izpahnil   členke,  odvrne IVjrthuft.
Ni čudno, saj a to tudi udarili kot medved!
Moral m*m Ž<», Kakaj moj nasprotnik je že hotel »prožiti pištolo name; toda kako ste se vi iznebili svojega.
O, moj nI bil flovfik ! odvrne d'Artagnan.
Kaj pa je bil Y
Duh.
—  In...
In zarotil sem ga.
Ne da bi stvar še dalje pojasnjeval, vzame d'Ar-tagnan pištole, ki so bile na prednji klopi kočije, si jih vtakne za pas, se zavije v svoj plašč ter ee napoti proti vratom Richeheu, ker se ni hotel vrniti skozi ista vrata, skozi katera je bil prišel. XXIV. Koadjutorjeva kočija.
Namesto da bi se bil vrnil d' Artagnan skozi vrata Saint-Honorč, je napravil ovinek ter se vrnil skozi vrata Kichelieu, ker je imel še dosti časa. Hoteli so vedeti, kdo je, in ko so spoznali po perju njegovega klobuka in po njegovem našitem plašču, da je mu&ketiraki častnik, so ga obkrožili, hoteč ga pripraviti do tega, da bi kričal: Dol z Mazarinom! Izprva ga je nekoliko vznemirilo, ko so stopili krog njega; toda ko je zvedel, kaj hočejo, je kričal s tako lepim glasom, da so morali biti tudi najbolj sitni fronderji zadovoljni.
Šel je dalje po ulici Riehelieu ter misli! o tem, kako odvede tudi kraljieo, zakaj na to ni bilo misliti, da bi jo odvedel v kočiji s francoskimi grbi; tedaj je zagledal pred vrati hotela gospe Gučmenoe neko kočijo.
Bliskoma se mu je zasvetilo v glavi.
—  Ah! je vskliknil, to bi biio nekaj!
Nato se približa kočiji, si ogleda grbe, ki so bili naslikani na nji in livrejo kočijaža, ki je sedel spredaj. (Dalje pride.)
Kolesarska veselica se vrši v nedeljo 12. t. m.
so se godili pri takem predavanju v Kanalu, po divjanju in hujskanju ljudstva je poklicana šolska oblast y ii^eresu gole, da nemudoma poseže vmes ter odpravi taka hujskajoča »predavanja«! Kajti v nasprotnem slučaju se morajo dvigniti razsodni možje po vaseh ter pognati z bičem Rustje in Likarje izmed ljudstva. Prijatelji šole ne morejo trpeti takega divjega hujskanja, kakoršno hočejo zanesti med ljudi možje a la Rusija!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
IZ RthamNna. — Previdnosti, so-občani, je treba, da nas ne prevara črni zmaj! — naše občinsko starešinstvo, pod uplivom znanega Štrancarja, koji ruje neprestano, da bi se tem preje zidala nova župna cerkev v Rihembergu, — Kakor skrbimo za telesni, tako nam je treba skrbeti za dušni blagor, ravno tako, kakor si kmet rad popravi svoje stanovanje, — si tudi rad olepša svoj molitveni hram —¦ to je resnica. iVJ-mišljajte, dragi soobčani t Veliko potreb imate, kojim se morate: nhočeš-nočeštt odpovedati iz razloga, ker Vam Vaše gmotne razmere ne dopuščajo privoščiti si tega, kar bi Vam ugajalo l
Naš župan — znano nam je, pod kakim vplivom, pričel je vabiti danes ljudi v občinsko pisarno za podpise prispevka k novi cerkvi. Nove cerkve v Rihembergu je pa fravno toliko treba, kot vozu petega kolesa. Na?i Brejci so trdni, dali so nezaupnico svojim starešinam, nikakor ne priznavajo tega, kar ti možiceljni v občinski pisarni in v farovžu podpišejo. Oni bodo tudi izvojevali vojno, kojo so napovedali »lahkomiselnim svojim zastopnikom". Glasno lahko rečemo, da imajo ljudje čudne pojme o značajih! Na javnih shodih dobili so od 99% večine prebivalstva ponovne »nezaupnice" in vendar si upajo med svet.
Vpisovanje za cerkev se je pričelo pred dnevi v Britofu. — Ob tej priliki bodi povedano našim soobčanom, da je treba tukaj previdnosti. Vlada je že naznanila županstvu, da ne prispeva niti vinarja k zidanju nove cerkve. —• Trebalo bode pa najbrže kakih 140—250.000 K za pokritje vseh troškov. Teh 150.000 K naj bi si izposodila občina nanaša posestva? Nikakor ia nikdar! Ta, kdor podpiše, naj jamči za izposojeno si svoto! Mi protestujemo v teh težkih časih, da bi se nas pokopalo tako globoko v dolgove. Mogoče se nahajajo kaki posestniki med občinskimi starešini, koji so tako zadolženi in obremenjeni, da pri njih celo sedanji upniki riskirajo svoje posojilo. Takim ljudem je seve šecko jedno! Taki ljudje vedo prav d obro, da nimajo ničesa izgubiti. Nam pa ni tako! Mi se r jši zadovoljimo s krompirjem brez soli za večerjo, da se nam ni treba bati sod-nijskih in davčnih vslužbencev ter nam ni treba izposojevati si košaric, da se nosi darove v pomirjanje upnikov. Dolgove delati, je lahka stvar; kako jih pa plačevati ?! Letine so slabe, suša vničuje naše poljske pridelke in obupno gledamo v bodočnost. Izpreglejte, dragi soobčani I Ne dajte se zapeljati po ljudeh, kojim je več njihoy žep nego ljudski blagor! Ti ljudje so že toliko previdni in si preračunajo, da, ako izplačajo par sto kron, bodo imeli dohodkov najmanj trikrat toliko od zidanja nove cerkve,
Ako ti je ostalo Še kaj vesti — dragi Štranearček poglej iz svoje višave na nas revne občane, glej in razmišljuj našo bedo ter reci: Ljudstvo, siromašno si, živiš v bedi in tvoje srce naj bode Tvoj tempelj. Nikdar, dokler se ne povrnejo boljši časi, zidati nove cerkve, ker današnja popolnoma odgovarja domačim razmeram. Ako si pa tak, ida si vkljub mojemu opominu hočeš kopati svoj lastni grob, priporočim te Bogu, naj pošlje sv. Duha! — Amen.
Domače vesti.
P. n. iig. naročnikom. — Preteklo jo prvo
poluletje 1908. Prosimo vse gg. naročaike, ki so zaostali z naročnino, da jo dopož. ;> v kratkem; istotako one, ki plačujejo t-y.-. letno, da nam nakažejo naročnino o prvi priliki.
Zi družba sr. Cirila to Metoda nabrali na
dan sv. Petra in Pavla v Lokovcu pri veseli, družbi 2 K.
4 K je daroval g. Andrej Duša v Go. rici, ker se ni mogel udeležiti veselice na narodni praznik „pri jelenu".
V Pevmi se je nabralo po krčmah za družbo sv. Cirila in Metoda v nedeljo K 12*74 Vinarjev. Po kroni so darovali g. Jožef Klanj-šček, Ivo Pavlin, Karo! Figet in Klede Blaž.
Za družbo sv, Cirila in Metoda se je nabralo pri Fouu za izgovorjene tujkeK 4G8.
V krčmi pri g. Mozetiču v Solkanu se je nabralo K 6 —.
Zl KrtS, oziroma za umetne ognje, katere so priredili na Šanci na predvečer sv. Cirila in Metoda pod vodstvom gospice*R)ze Maraž, vrtnarice otroškega vrtca pri mostu v Pevmi, darovali so: Roža Maraž 10 K, Vladimir Jft-Dovski 10 K, Franc Makuc, Grojita 8 K, Fr. Melink 1 K, Gašpar Ciglič I K.
Pri tej   priliki   daroval   gosp.   Rudolf [ Pečar   2  K in nabral v veseli družbi v gostilni gosp. Franceta Maraža v Pevmi 1*62 K za družbo sv. Cirila in Metoda.
* Vsa čast in hvala darovalcem, posebno pa ljubki gospodični Maraževi za dar in priredite? kresa 1
Briška podružnica družbe si. Cirila in Mitoda deluje zelo marljivo. Udnine, podpornine- in skupička v vsoti 175 K 28 vin., je poslal rodoljubni učitelj Orel glavni družbi v Ljubljani. Rodoljubom slovenska zahvala!
DfUŽbl 81. Cirila la Mitoll so darovali 46 K 12 vin. častilci sv. blagovestnikov v Trnovem ob petiodvajsetletnici mašništva družbinega tajnika in župnika g. Berceta. G. Berce je prejel tem povodom tudi mnogo Čestitk raznih društev, korporacij in posameznih rodoljubov. Ker ne more odgovarjati radi nujnih pisarniških poslov na vee čestitke, naj to izpolni zahvala iskrena tukaj izrečena,
flli uč policija:
1.  da so vsi znani laški, mazzi-nijanski in irredentovski hujskači oboroženi s sumljivimi palicami, v katerih so bodisi bodala ali svinec?            J
2.  da vsi glavni pretepači nosijo samokrese ?
3.  da je zadnje čase en sam trgovec prodal okoli 20 revolverjev Lahom ?
Slovenci, pozor! Lahi izzivajo, in kodar boste reagovali, bodo Lahi streljali in bodli. Bodite pripravljeni, da po zaslugi odgovorite!
Dogodki I nedeljo. — Preteklo nedeljo sta bili v Gorici dve ljudski veselici: italijanska v mestnem vrta, slovenska pri Jelenu. —: Italijanska veselica je bila »pod milim nebom" in na odprtem kraju, kajti „italijanstvo" mesta Gorice je tako, da nimajo niti enega hotela, ne ene večje restavracije, kjer bi imeli vrt in zaprte prostore za slučaj slabega vre« mena. Zato pa jim daje mesto na razpolago celo take kraje, kakor je n. pr. — 1 j udski vrt. Naglašamo, da je to vsem dostopen kraj, v bližini so slovenska poslopja, — a 1 i niti enemu Slovencu ni padlo v glavo, da bi šel motit laško veselico in kakorkoli nadlegovat Italijane.
Kako pa so se obnašali Italijani ?!
V obsežnih prostorih hotela „pri zlatem jelenu" so bili zbrani Slovenci. Veselili so se dostojno, si padla niti mt. žaljiva beseda ali pesem na kogarkoli, na goriške Lahe nikdo ni niti mislil. — Dokler so bili Lahi v „ljudskem vrtu", je bilo tudi vse mirno; ali Lahe je pregnal dež -- in jeza jih je morala lomiti, da so morali v »laškem" mestu mokri zbežati, ker nimajo v take namene niti ene strehe, dočim so imeli Slovenci nemoteno svojo veselico naprej: zato so nadebudni laški farabutti poskrbeli, da naša veselica ni končala brez škandalov na ulici.
Ko so okoli polnoči nekateri gostje odhajali domov, so bili na ulici napadeni, zmerjani, tepeni, kamnjani. Vieelo se je, da so laški napadovalci organi-zovani, ker bili so razpostavljeni v malih četicah po mestu v bližini Jelena. Na dano znamenje z žvižgom so zajeli Slovence od dveh ali več stranij. — Ko so pritekli Slovenci, ki so bili napadeni in kamnjani, nazaj v hotel ter povedali, kaj seje zgodilo, je zavladala med Slovenci strahovita ogorčenost; mnogo jih je teklo ven na ulico v pomoč našincem. — Od kavarne Europa sem so Lahi vodili boj proti Slovencem. Pritekla je njihove, četa in — eroi dei sassi! — s kamenjem bombardovala na naše ljudi. Ulica je kakor za. nalašč polna ostrega kamenja. Več oseb je bilo zadetih: med temi orožniški stražmojster, jeden redar, trije goriški gospodje in jeden uradnik iz Trsta, ki je bil prišel z železnico in je hotel iti k Jelenu prenočit*, tu Je bil zadet od zadej v meča. — No to so jo Lahi kiro odkuriii.
Naravno je, da se je polastila Slovencev grozovita razkačenost; hoteli so udariti proti Europi in odgovoriti Lahom po zaslu-ženju. Priletelo pa i» več redarjev, ki bo na vso silo branili večji pohod proti Europi. — Poslanec G a br 5 ček je najbolj vroče mladeniče z vso silo potiskal nazaj v hotel in miril ljudi (— drugič naj tako več ne dela, ker Lahi tega ne zaBlužijo 1 —'). Prišel je tudi grof A t te m s, ali namesto da bi miril, je pričel na ta način, da je nesramno razžali! poslanca Gabrščeka Ta ni vajen molčati, tudi grofom ne, zato je pred vsem ljudstvom ožigosa] grofovo ravnanje. Občinstvo se je ogorčeno gnetlo okoli grofa, kričalo in s pestmi divjalo nanj, da so ga morali redarji vzeti v sredo. Poslanec Gabršček že Se obračnni z grofom Attemsom na edino primeren način za take domišljave gospode!
Lahi se niso več prikazali. Slovenci so seveda dajali duška svoji nevolji, kar je vzročilo na ulici grozen kraval; ko so še odpeli „Hej Slovani* — se je večina zopet pozgubila v notranje prostore Jelena. Kako ostudna in zavratna baoda so goriški laški pobalini, naj dokazujeta še ta dva slučaja:
* Dr. T r e o je gotovo miren, dostojen, ugleden mož. Nič hudega se nadejajoč je Šel sam proti svojemu domu. Ali moral je hitrih nog priteči nazaj v hotel, sicer bi se mu bila slaba godila. Spremljalo ga je> potem domov več gospodov. Ko so se ti vračali, je priletel mimo njih kamen s tako močjo, da se je raztreščil oh zidu; kos, ki ga je pobral redar, tehta nad pol kile. Vprašamo: kaj bi bilo z glavo, v katero bi priletel ta kamen? Vrgel ga je pisar odvetnika Nardiniia. —-Pred 10 leti so bili kaznovani do 15 mesecev ječe Slovenci, ki so karaojali italijanske podanike po umoru cesarice. Kjer sodnija ni dognala, kdo je vrgel kamen, so bili obsojeni vsi udeležniki zastrao... dogovorjenega napada. In tu?! Nič, nič, nič! Slovenec, išči sam, kdo ta je ranil!
Gosp. A. Šubic je bil kamenjan in pretepen, ker je lel čisto mirno sam proti domu v Raštelj I — Sploh se je pokaznlo ves trn demonstracij, da je naravnost nevarnost za posamične Slovence; ako gredo v večji družbi, tednj so pa uprizorili demonstrativen pohod po mestu, Labi začno kričati, policija prihiti, da so za njenimi hrbti varni, in Slovencem se »a glavarstvu že zameri, češ, da so s svojim nastopom izzivali. - ¦¦• Slovenci se morajo dati posamično pobiti, potem bodo zadovoljni oboji, Lahi in grof Attemsl
Okoli 7. ure so bili napadeni „za gradom" kolesarji iz Vrtojbe; šli so nalašč okoli gradu, da niso vozili skozi mesto. Ali tudi tam je čakala pripravljena laška družba kakih 15 po-balinov, ki so Vrtojbence ustavili ia zahtevali, da morajo odložiti kolesarska znamenja. Ti niso hoteli in nastal je pretep. Jeden orožniški stražmojster je stal na svojem oknu in gledal ves ta prizor, da je tudi tu najboljše izpričano, kdo napada, hujska iu vzroča pretepe.
Pripominjamo, da vse te laške ostud-nosti vzroča znana peščica Ijudij, med lemi policijsko znani iudividnvi, o katerih ni znano, od česa žive v Gorici, Ako bi imela policija toliko poguma, da bi dala le petorici „Haus-arest" po 24 ur, pa bo mir v Gorici! Ali grof Attems je prišel pred Earopo in milo, jokavo prosil tam zbrane pobaline : Signori, ma signori, io vi prego ecc. En sam glas iz ust — moža bi zadoščal, babjemu jokanja pa se smejejo in — prav imajo! Slovenci moramo sami narediti konec takim škandaloznim odnosa jem v Gorici!
V SOtiato, na predvečer praznika slov. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, je gorelo vse polno kresov po naši deželi. Posebno pa okoli Gorice: goreli so kresovi, topiči so pokali, bengalični ognji so se vžigaii — kakor da bi bila Gorica oblegana. Jako lep je bil kres na Kalvariji nad Pod-goro, kamor je pohitelo tudi več občinstva iz Gorice ter kjer se je zapelo več naših lepih narodnih pesmij, ki so mogočno donele v Gorico ter so jih slišali celo na Rojicah. — Posebno lepo so proslavili predvečer v Vrtojbi. Prižgati so kres, vžigaii bengalične ognje, topiti so pokali, sviral je tamburaški zbor, pevci so peli, v zvoniku pa so nabivali. Potem so nabrali 10 K za družbo sv. C. in M., za eno šport-cigareto se je dobilo na dražbi 3 K 48 v, za 1 pokalico 5 K 80 v, za 11 vina 3 K 13 v, kar se je izročilo gospej Deklevi v Gorici. -Veseli« t korist dražit si. Cirila la Metoda, katero sta priredila združ ena odbora moške in ženske podružnice, je vspela prav povoljno.
Veselica bi bila zadobila še večji obseg, da ni nagajal dež prav takrat, ko je bil Čas, da se napolnijo do zadnjega kotička prostori „pri jelenu". Živahno je bilo na vrtu ia v salonu, godba je svirala lepe slovanske in druge komade, narodne gospodične pa so švigale od mize do mize ter prodajale razglednice in druge različne reči v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pevsko in glasbeno društvo je zapelo po svojem moškem in ženskem zboru več lepih peemij, srečolov je prinesel mnogoterim lepa darila; sploh se je razvila jako animirana zabava, da ostane lep večer v prijetnem spominu vsem udeležnikom. Kakor čujemo, bo tudi dobiček v prid naši družbi f prav zadovoljiv.
Pri zrtlisUli Izpilili ia tukajSnjifn t kr. žea. Izobriživali&a, ki so začeli 25. junija in končali 4. julija t. L, bile so pripoznane zrelim za občne ljudske Šole: iz slovenskega oddelka: a) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: B e r b u č Gabrijela (z odliko), Č e-bular Olga, Milice vie Ivka (z odliko iz slov., nemšč. in hrvaščine), Nardin Marija, P e r 8 i č Terezija {n odliko iz slov.), P o d« gornik Ana (z odliko iz nemščine), Volv r i č Bogomila; b) s slovenskim učnim jezikom: Abram Slavka (z odlike), Arrigler Koza, Basa Alojzija (z odliko), Bogataj Vilma, Boštjančič Marija, Bratina Milena, Cigoj Dragica, Delpiu Kitala (s odliko), Ivan čič Alma, Je rici j o Marija (z odliko), Kun ti h Matilda, Le ban Štefanija, L en a rdi 6 Viktorija, Maver Valerija, Medvešček Ljudmila, Mi ki a v ič Olga, Paglavec Emilija, P a g o n Alberta, Peric Karolina, Šepič Marija (s slov. in hrvatskim učnim jezikom), Tomaž i č Roza-lija, Trampuš Vekoslava, Vidic Valentina, Žagar Milena; c) Privatiatioje: Kotnik Anka (z odliko % nemškim učnim jezikom), Legat Josipiua (z odliko z nemškim učnim jezikom), Maver Julija in Vrščaj Terezija s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
Zi fsarilsiil Izpit m   ititipi t Kopra se
je oglasilo 45 učencev;  izpit jih jo  napravilo 33.
Sprejemni izpiti za e. kr. učiteljišče ? Kopru. - Sprejemni Izpit za c. kr. učiteljišče m napravili h c. k. Podgorske pripravnice sledeči*. I. Belin Franc iz Gorice, 2. Bevk Franc iz Cerknega, 3. Birm Jožef h Trsta, 4. Gleščič Gregor iz Livka, 5. Lover-čič Jožef iz Gorice, 6. Martinec Franc iz Kobarida, 7. Nauut Jožef iz Št. Andreža, 8. Rejec Avgust iz Srednjega, 9. Viiga Alojzij iz Solkana.
KlllSarskl dirki je, kakor znauo, dovoljen, toda brez slovenskih zastav v Velodromu *• onih delih, ki so od zunaj vJni, kakor ttttfi zunaj Velodroma. Slovensko zastavo hoče po-lldčna oblast popolnoma odpraviti. Proti od-ioKu okr. glavarstva so že storjeni potrebni koraki na pristojnih mestih.
Httm klMIl]!. — Neki gospod jo šel Čisto mirno iz Korenjake ulice proti Kornu v nedeljo zvečer ob U1/*. Ko je stopil na stran, je priletel kamen mimo njega. Prava sreča, da ga ni zadel, kajti kamen ni bil majhen. Kamen je priletel od strani kavarne „Aurora" tam od zadej nekje, najbrže iz kakega skrivališča. Povdarjamo, da j« šel oni mož, ki je c. kr. uslužbenec, čisto mirno po ultel svojo pot. — Torej napadajo laške barabe vsakega pasanta, če le slutijo, da bi ne bil Lsh.
Naj se oglasijo tudi še drugi Slovenci, ki so bili napadeni v nedeljo zvečer ali ponoči.
Pri« ClrlMIlIldifl ivM. — Ciril-Metodova družba ima pri nas 3 strupene nasprotnike: nemški BŠulforajn*, »Lego8 in »Slovenisko krščansko socijalno zvezo*. Vseh delovanja je naperjeno proti njej. Ni dovolj, da zatirajo Nemci in Lahi slovenski narod, najti so se morali med Slovenci ljudje, ki gredo povsod njim na roke. Naši klerikalci so založili svoje vžigalice proti vžigalicam naše šolske drnžbe, zdaj pa nameravajo uvesti še svoj narodni kolek, ki naj istotako dela konkurenco narodnemu kolku Ciril-Metodove družbe. Klerikalcem v njih brezdomovinstvu res nobena umazanost ni prevelika. Ako pa je veliko brezdomovinstvo klerikalcev, bodi naša narodna zavest tolika, da s podvojenimi močmi delujemo za našo obrambno družbo. Tudi če ji klerikalci spodnašajo tla, mora uspevati l
Iz Bil] so nam sporočili danes čudno vest, ki je zopet jasen dokaz, kako brezpravni državljani so taki duhovniki, ki niso po volji gospodujoči cerkvi. Tamošnji kaplan Mezinec je priljubljen med ljudstvom, ker živi
med ljudstvom za ljudstvo. Toda gospodujoča cerkev noče duhovnikov z ljudstvom, marveč le — nad ljudstvom. Kakor hitro je bil prišel znani kurat Abram v Bilje, je začel preganjati svojega kaplana na prav grde načine. Ljudstvo je to videlo in oglasilo se je bilo na škofiji za svojega kaplana. Celo starešinstvo in ogromna večiaa gospodarjev so podpisali vlogo na Škofijo, v kateri so rekli, da zaprejo Abramu občinski farovž in cerkev, ako po krivici odstranijo Mezinca. "To vlogo* je Škofija vrgla pod klop, v nedeljo popoldne pa je dobil Mezinec odlok, da je premeščen k.sv. Ignaciju v Gorico, kjer mora že p; i-hodnjo nedeljo maše vat i v izogib suspenzije sa divkis*; obenein "l&rraii-fe prepovedalo, da se v cerkvi ne sme posloviti od svojih Biljencev. — Škandal!
Nisriitii pisarlji »Cirrltn" presega vse
meje. Bolj lažnjive cunje si ni mogoče misliti. 7. ostudno nesramnostjo si izmisli čine, ki jih podtika Slovencem. V ponedeljek je dodal na svoje laži Se to-le cvetko: Slovenci naj ne govord, da jih IiaMjjani izzivajo; ako se Italijani upirajo in odgovarjajo Slovencem, kakor ti zaslužijo, tedaj imajo le prav, — in pravzaprav M bile potrebne Se veliko bolj izdatne in občutne lekcije.
Kaj pa hočejo Se babnice pri „Cor-rieru". Ali kamenje Se no zadosti V Ali jim ni prav, da niso pokali Se revolverji, ki so pripravljeni proti Slovencem? Kaj poskusijo! Vsako kapy© slovenske krvi plačajo Lahi tako kruto drago, da bodo Se milo zdihovali in prosili prijaznost goriških Slovencev. Kar znajo Lahi, znajo Slovenci tudi.
Za nesramne babnice pri ,ComeruB so meščanje samo Italijani,.Slovenci ne. Meščanje so celo Šapi«, Špacapao, Gorjan iu cela vrsta runegatov, med temi * cela vrsta takih, ki imajo domovno pravico v slovenskih občinah, ~~ tujci brez pravic pa so Slovenci, ki so tu posestniki in močni, davkoplačevalci. — Eno samo rožico 4€k>rrierove* pisanje. Napada redarje in pravi:
„Perehe <iueste aguaiano la sciabola pcr interceitare it pas^aggio ai eittadiui quando i|uesli vogliono ditlendere laruore delto loro cittu che nesauno dSnenda*. Babje prismede I S kamenjem branijo laško ljubezen do Gorice!
Hipiltf MdUfSU k vttljll. - V nedeljo zvečer so bil, napadeni za gradom biciklisti iz Vrtojbe. Cisto mirno so se peljali, kar so ; se zaleteli vanje tam čakajoči laški mladeniči, j da so morali biciklisti skočiti s koles. Neki [ I,ah je prijel za vrat Petra Nardina iz Vr-| tojbe ter kričal nad njim: Abbasso porco di ! Sčavo. Drugi laSki tolovaji so padli po Slo-!    vencih s palicami  ter tepli okoli, kar se je
*     dalo. Neki laški dijak je strgal ovratnik hi-j dorju Mennolji. Prav zahrbtno, tolovajsko so i   napadli mirne  Vrtojbence,  znamenje,  da so
*    l»rav Čakali na nje. Ko so prišli redarji, so ; laski junaki tekli kar se je dalo. Policija je ;   prijela dva  ter jih  zaslišala, potem sta bila
imSČena na svobodo.
Tukaj imamo zopet slučaj, kako čakajo ;;   i.shi na Slovence prav z namenom, zahrbtno
jih napasti. Napadalci zaslužijo eksemplarično -   Uzen ; ali jih doleti?
Tisti dijak, ki se je udeležil napada na
Vnojbence, je, kakor se nam poroča, Barzel-| lini, katerega oče je zalagatelj Steiafeldskeg« |   piva v Gorici.
|            Oil Minaaumtli pttl 21 Mtl. — Soška
3 podružnica S. P. D. je redeče zaznamovala i dvf» novi poti v okolici Gorice. Prva pot gre ;? z vtha Sv. Gore v Desk le. Zvrha gre , [>o severnem hrbtu Skalnice lepa Široka cesta ¦~ do kapelice na sedla v Prevki (503 m). Tu i  >.e razcepi pot na tri strani: na desno se pra-
^j strmo spuSča pot v Grgar, na levo gre '; nekoliko zložnejša pot v Plave, ki je zaznali roovana, naravnost proti severu pa kažejo nova ^ znamenja na Deskle in Kanal. Za orientacijo I;  so namesto tablic napisi na skalah. Znamenja
*   "e drže precej časa kolovoz&e poti, ki gre iz ;! sedla nekoliko navzgor in se počasi v velikem *" loku obrača na desno, pozneje pa na levo. 'L Na drugem sedlu oziroma hrbiu se pota zo-| pet cepijo. Znamenja pa zapuste tukaj kolo-I voz in se drže odslej večinoma gozdne steze, |: ki se spušča navzdol po desnem pobočju v f dolino Rohot-potoka mimo Rutarce in Griljev-fj šča ter pride na cesto pri rudeči kapelici, po-| tem pa zložno po cesti skozi vas  Deskle do
državne ceste pri zidanem znamenju nasproti krčme Jožefe MarkiČ. Tam je tudi tablica z napisom pot na Sv. Goro, Z vrha do državne ceste se pride lahko v dveh urah, od tod da-
lje je po državni cesti še  slabo uro de K a- ¦ nala. —                                                             j
Druga pot je tudi rudeče zaznamovana in vodi iz Kanala gori na Marijino Celje in po gorskem hrbtu k sv. Gen dri. Znamenja se začno pri železniškem prehodu pred kolodvorom v Kanalu in se drže precej časa ceste, ki se dviguje v dolgih ovinkih do vasi Čolenca. Kmalu nad vasjo pa znamenja zapuste slabo cesto in* se obrnejo ua :d"e^"llav^6T7piršt'ezi TJIfettjici k cerkvici: Marijino Celje nad Ligom (677 m). Do tu je iz" Kanala, peš dobro uro. Od Marijinega Celja se vije lepa gorska vozna pot po dolgem hrbtu skoro v vedno isti višini ia nudi potniku vedno nov razgled, zdaj na levo v dolino Soče, zdaj na desno proti laški meji v dolino Idrije. V križišču (ali na križadi) v sedlu pred sv. Jakobom krenejo znamenja od kapelice nekoliko navzgor po senčnati gozdni poti pod vrhom cerkvice sv. Jakoba (747 m), pozneje pa po stezi na desno po gorskem pobočju in na rob hrbta. Tu se stekajo poti iz Debinja ip Zapotoka na eni strani, iz Kamene, Vrtač in Kobal<šrišča na drugi strani. Od tod je Še kratek skok mimo na pol podrte kapelice gori k cerkvici sv. Geudre. Od Marijinega Celja do sv. Gendre je eno uro in pol do dve uri hoda.
Šipi jI lili optiku g. Primožiču na koncu Gosposke ulice v soboto ob 11. dopoldue neki laški mladenič. Bilo jih je več skupaj, videti so bili dijaki, kar je eden izmed njih vrgel kamen ter razbil veliko šipo v vratih Primožičeve prodajalne. — Kdo je bil, se seveda ne ve. Bilo jih je več; ve se, da je iz njih srede priletel kamen. Potem so jo hitro potegnili naprej. — Kaj takega pri belem dnevu, dopoludne ob 11. uri sredi mesta 1
Predrznost laških barab presega res že vse meje. Slovenci si bomo morali poskrbeti korenito samoobrambo!
Nillič kričijo »zlile«. — Opaža se, da nekateri Lahi ponoči nalašč kričijo „živioa, samo da bi tako izvabili kak kravat ter napadli kakega Slovenca, na katerega bi slučajno nalet«li. Če ne najdejo, kar iščejo, začuo za klicem MživioB prepevati pa „Maratneoa 1 Vedno predrzuejši izzivati postajajo Lahi v Gorici. Potem pa lažejo iu tulijo na vsa usta, da Slovenci izzivajo.
Klim )3 padel ua nogo 40 letnemu Al. Lesjaku v Šmarljak ter mu prizadjal precejšnjo rano, vsled Česar so ga pripeljali v goriško bolnišuico.
RlljM II tlfl z nožem v hrbet 21-letni Fran Harej L- Dornberga. Baje ga je ranil nekdo iz ljubosumnosti. Hareja so prepeljali v goriško bolnišnico.
Laika VlSltiCI f nislflli irlu v nedeljo se ni mogla izvršiti, ker je pričelo deževati. Veselica je preložena na prihodnjo nedeljo.
? Eihembergn so v nedeljo pognali s sejma laške botegarje iz Gorice.
Laiki ilveiat li Mili poslanec dr. Fr. Ver-
zegoassi se je preseMI v Cervinjau.
POIIČlJiM. — V ulico sv. Antona se v poznih nočnih urah radi zatekajo ponočnjaki) misleč, da smejo v tej ulici tuliti in kruliti poljubuo. Tako so vpili tudi v noči na ponedeljek, da so vzbudili celo ulico. Policiji toplo priporočamo to ulico, da bi poiskala tam razne nočne »pevce* in razgrajače.
M- pili priredi v nedeljo 12. t. m. prvaška napredna mladina v restavraciji na kolodvoru pri g. Ant. Vodopivcu.
UstuiSI. — Dop. iz P.: Je Že prav, de ste podarili vrnjeni dener, toda v javnosti o tem ni primerno pisati, da se ne vlači družba po nepotrebnem preveč v politiko,
Čnimi blllZll napadajo poleti večinoma dojenčke, katerih želodčno Črevesje je ali vsled nezadostne ali pa brezmezne mlečne hrane oslabelo. Otrok, kateri uživajo otročjo moko BKufekett in mleko, ne napadajo črevesne bolezni tako pogosto, kakor one, kateri se hranijo s kravjim mlekom in drugo jedjo, ker namreč lahko prebavljiva otročja moka nKufekea ne škoduje želodčnemu črevesju in ne povzročuje kisanja.
deklamacija. 4. Bob iz Kranja, šaloigra, 5. Fr. S. Vilhar: Bojna pjesma, poje šempaski zbor, 6. S. Gregorčič: Naš narodni dom, deklamacija, 7. J. Aljaž: O j z Bogom ti ti planinski svet, poje domači zbor, 8, Plesni venček za ude in povabljene goste.
Vstopnina znaša 50 vinarjev, prvi sedeži z vstopnino vred 1 K, dragi sedeži z vstopnino vred 80 vin. Član^ prosti.
Zastava, katero bo društvo razvilo dne 12. julija, je zelo lična in nosi na eni strani sliko  slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in
Kdor le more, naj pohiti v nedeljo v Osek, da bo veselica in razvitje zastave tem veličastnejše, da se gmotno podpre za izobrazbo naroda navdušeno »Bralno društvo* y Oseku.
Omenjamo, da bo imel slavnostni govor g. dr. Dinko Puc.
Dirkališče za training je otvorjeno vsaki dan od 6—8 zvečer za dirkače in pešce. — Reditelj Ivančič je ob tej uri na razpolago. Vsi člani odbora ter pomnoženega veselič-nega odseka so na-prošeni, da pridejo vsaki dan ob 7. uri na Velodrom, da se vBe potrebno vkrene. — Člani jurije bo naprošeni, da pridejo v sredo zvečer na dirkališče, kjer bode glavna skušnja za dirko.
Društva, katera se mislijo udeležiti dirke, naj nemudoma naznanijo političnem« oblastvu, da se vdelež'jo.
Tržačani priredijo posebni vlak k I. narodni dirki.
Zveza narodnih društev.
Razvitji zastave bralnega društva v Oseku. — Dne 12. julija razvije bralno društvo v Oseku svojo novo društveno zastavo na vrtu g. Jos. Rijavca. Velika uarodua veselica bo obsegala ta-le vspored: 1. Nagovor z razvitjem zastave,
2.  g, Alijaž, O j planine, poje domači zbor,
3.  S. Gregorčič: Hajdukova oporoka,
Trgovsko-obrtNB in gospodarske vesti.
Tečaj za krojači, ki se je vršil v Ajdovščini, je bil zaključen v soboto.
hučno potOVIDJI HI DURI). - Včeraj zjutraj je odšlo nad 100 obrtnikov in pomočnikov raznih strok na Dunaj, da si tam ogledajo razne tvornice in delavnice ter si tako naberejo znanja za napredovanje obrti v domači deželi. Menda je veČina udeležencev Slovencev. Odpotovali so po državni železnici iz Gorice.
Tečaj Zl ufillilje, ki bi poučevali na obrtnih nadaljevalnih šolah v trgovskih strokah, bo od 15. sept. do I. okt. t. 1. na umetno-obrtni strokovni Šoli v Ljubljani. Iz naše dežele so prijavljeni za ta tečaj: Alojzij Ur-bančič, nadučitelj y Mirnu, Avgust Tance, učitelj z Nabrežine, Rudolf Vičinthi, nadučitelj v Kenčah, Pavel Medic, učitelj iz Oa-brovice in Maks Kuntih, učitelj v Solkanu.-
Slomški iisaoiar. tiruštn m Dunaju. — Prvega tega meseca se je v dvorani „Slovanske besede" vršil ustanovni shod »Slovanskega gospodarskega društva s sedežem na Dunaju". Shoda se je vdeležilo mnogo slovanskih poslancev, le Poljaki niso bili zastopani. Od jugoslovanskih poslancev so bili prisotni Man-dič, dr. Laginja, Spinčič, Štrekeij, Biankini, Ivaniševič, dr. Krek in Stjepan Radič, člen hrvatskega sabora.
Posl. dr. Šilenyje razlagal gospovkroko nalogo, ki jo prevzema novo društvo; pokazal je zlasti na polje, ki se odpira njegovemu delovanju v Dalmaciji in na slovanskem jugu sploh glede trgovanja s slovanskimi izdelki, izvažanja itd., pri čemur se lahko praktično uveljavlja slovanska vzajemnost. Društvo ima biti slično Češkemu narodno-gospodarskemu društvu v Pragi in v Brnu, ali njegova podlaga; mora biti širša in imajo biti spojeni v njem vsi slovanski narodi na Predlitavskem. Dr. Šilenv je zlasti pokazal na vladno akcijo v prid Dalmaciji in na tekmovanje Nemcev in Madjarov, ki hočejo pod pretvezo podpiranja Dalmacije le pridobivati za svoje cilje in svoj kapital. Tu je treba, da bi tudi češke roke ponudile pomoč, katera bo imela seveda tudi politično važnost. t
Predsednik dunajskega Narodnega sveta dr. Drozda je želel novemu društvu mnogega uspeh«, na kar je bil izvoljen odbor 21 členov, v katerem so zastopani slovanski poslanci vseh strank in Češki finančni in trgovski krogi na Dunaju. Predsednikom je bil izvoljen dunajski odvetnik dr. Lenoch, prvim podpredsednikom posl. Hribar,, drugim podpredsednikom posl. dr. Šileny in tretjim podpredsednikom posl. Mandič. V odboru se nahajajo med drugimi Berka, ravnatelj Osrednje banke čeških hranilnic, dr. Drozda, primarij in docent   na Dunaju, dež. posl. Gabršček,
posl. Ivaniševič, posl. Markov, po3l, dr. Ploj, poslanec Povše, posl. dr. Slama, Spitalsky, ravnatelj dunajske filijalke Živnostenske Banke in Hulka, ravnatelj Češke obrtne banke.
Opozarjamo na koneort pri Jelenu", ki se vrši jutri zvečer ob 87s.
Politični pregled.
V poslanski zbornici je bila včeraj sprejeta nujnost predloga glede* zavarovanja za starost. — Finančni minister predloži zakonski načrt o novem davku na poslopja.
Delavsko zavarovanje v Rusiji,— Ministenki
svet predloži dumi zakonski načrt za zavarovanje delavcev.
Razne vesti.
Slovenci ni slovanskim kongresu v Pragi. -Prihodnjo nedeljo 12. t. m. prično predposve-tovanja slovanskih delegatov za slovanski kongres j trajala bodo več dny. — Mali slovenski narod je dobil štiri delegate, od katerih sta gg. državni poslanec Ivan Hribar in deželni poslanec Andrej Gabršček za napredne Slovence, dva pa sta prepuščena klerikalcem. Kdo Bta ta dva, ne vemo; sploh ni gotovo, aH se klerikalci udeleže ali ne; naj-brže ne.
Zanimivo in tudi častno za Slovence pa je, da imata imenovana slovenska delegata dva najvažnejša referata. — Poslanec Hribar bo referoval o — slovanski banki. Nemci se že zdaj bojd tega zavoda, ki bo »ares nekaj epohalnega. Določenih je 100 milijonov frankov delniškega kapitala; 50 milijonov pade na izveuruske Slovane, 50 pa na Kupijo. Prvih 50 milijonov je takore-koč že podpisanih, druga polovica pa je zagotovljena. Centrali bosta dve, v Petrogradu in na Dunaju, med seboj koordinirani; podružnice pa bodo v Pariau, Londonu, Hamburgu, Budopešti, Belgradu, Sofiji,, Carigradu in Še drugod. Glavni namen te banke bo, pridobivati cenen p tuj denar za slovansko potrebe.
Poslanec Gabršček pa ima poročilo o organizaciji vseslovanskega knjigotrštva po vzorcu lipskega. Tudi ta organizacija bo znamenit uspeh slovanskega shoda. Vsekakor pa bosta slovanska banka in organizovano slovansko knjigotrštvo dva najvažnejša sklepa slovanskega kongresa. Zato nas mora le veseliti, da sta prav taka dva referata v — rokah dveh slove?jskih delegatov. Želimo najboljši vspeh.
Prostovoljna požarna sramna v Postojni priredi
na dan  9. avgusta t. 1.  veselico v proslavo cesarjeve 60letuice.
GirklV V Službi Madjarov. — Nedavno temu je ogrski primas kardinal izdal svoji duhovščini nalog, naj se uči slovaški, da bi mogla potem vspešneje vršiti svojo veliko misijo. Mi smo.takoj povedali, kako misijo ima kardinal Vaszarv pred očmi. Svečeniki naj se priuče slovaški, da bodo mogli tem lagije delovati na ljudstvo v smislu madjarskega imperija-lizma. Saj se hočejo odslej tudi najsrditeji nemški fanatiki učiti češki. Z domačo mu besedo nej se ljudstvo politično korumpira. To in nič drugega je namen kardinala Vaszarvja z onim ukazom. Tako sodi tudi puljski „Om-nibus", ko piše: Da smo pozabili, kako je isti Vaszarv pred nekoliko leti zapovedal svoji duhovščini, nai madjarski katehizira deco in naj drži madjarske prepovedi, veselili bi se, ko čujemo, da nalaga duhovščini, naj se uči slovaški, kajti ogromen del naroda njegove nad-škofije je slovaški 1 Ali tako vemo, kaj hoče doseči s tem. Duhovniki, ki so doslej znali slovaški, so bili Slovaki, in lepo število jih je še, ki se niso odtujili čutstvom svojega naroda. Zato treba, da se Madjari uče slovaški, da bi Slovake v njihovem materinem jeziku odtujili njihovi narodni misli in jih pridobili za misel madjarsko.
400 delavcev ]s ponesrečilo v jusovskem rudniku na Ruskem. Škode v rudniku je 2 milijona mark.
Zakon O davku M ip]e hoče vlada predelati ter predložiti poslanski zbornici jeseni.
15G0 Jim petroleja gori v Borislavu. Užgala je strela. Škode je velikanska.
Nesreči m železnici. — Na državni železnici pri Neusidelu sta trčila osebni vlak, in neki posebni vlak, 22 oseb je lahko ra-njenik, 2 težko.
IICtiRISTOFIMš
iie namizno orodje in posodje useh urst.
™-&                      Iriznano težko posretajeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino Dadomestilo pravega srebra.
Foseimi izdelki za hotele, restarcaeije is ka?a*ae, kakor tadi pensifoae gospodinjstvo itd.
C. kr. dvorni založniki
Ilustrovan cenik na zohtetanje. - V vseh mestih zastopano po  prekupcih. - Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko m ime Chnatotle.
Chrestofle & C - Dunaj 10pernržng 5 <*"*»*
Denar prihrani, kdor kupi izplovljenp pohišfao prt
AntBrešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima t zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
flnejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
i    Gene brez konkurence.
ferdo Šekli,
strugarski mojster na ŽAGI
izdeluje krogle in keglje iz najboljšega gabrovega in drugega lesu, kakor tudi lig-num sanctum krogle za keg~ lanje in kroglauje različne debelosti. — Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jal^o zttKPolb cet)ab»
Slovenci!
Ako imate   pokvarjene  ure, prinesite iste k urarju
Petru Krizetiču
u Rasteta št. 30.
Vsaka  ura se popravi v 24 urah po jako  zmerni coni.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Cenj. dame in gospodje  - pozor!
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktorja«   in   najboljšega
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najooljši.
Original-licloiiatlroii;,;;i;:ll;l
uporabi brezšumno.
Orininal-Vicloria stroji V^-
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Vietoria stroji PŠjii
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
strojiso- n-^°
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni filil, Gosposka ulic« it. 7, I. itadstr.) — Tolslon il. 78.
Ražun postne hranilnic Ste?. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dno fl. decembra 1007. se je določilo:
Hranilno vlogo so obrestujejo po 4*ft%. Stalne večjo vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek pladnje pogojil-nica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojilo se dajejo zadružnikom na vknjižbo po ">'/, %, na var šcino ali zastave in na menjiee po 6%.
Glavni doleži 8o obrestujejo koncem lota HH>7. s t',%,
Stanfo 31. dec. 1907,: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 90.684 kron.  —  Hranilne   vloge:   1,706ASO-77.         Posojila:
1,699.186.77. — Re ser v ni zaklad:  85.954*35. — Vrodnoat h iS: 112328 —
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. 01) plavil ulici ?. državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slovencev. Nad ;>0 suh za tujce od K i'L20 vise. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in luja v i n a. — Plzenjsko in puntigamskn pivo. — (lene jako zmerne. ~~ Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Drijjinal-iitiuna m up
ljši  izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let.
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
si pred nakupom »Original-Vietoria
Btroje.
Edina zaloga »Original-Vietoria« trojev In drugih Šivalnih strojev, dvoftoles »Piish«, orodja, mudeče in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KERŠEVANI & CUJK     GORICA
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica BIVA CASTELLO št. 4.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in, industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske gospodinjo: Poslušajte milo Iz le inttt tovarne! Mete je izvrsten. Cene običajne! Naša specijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Posksuvr;invo"°?te!
top? 21 OA|$ji|od oudijzejj