TRBOVCJE, TTMSTST962 zmum(4 TEDNIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Še enkrat o sodelovanju »Zasavski tednik« je v zadnjem času nekajkrat pisal o potrebah večjega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja v Zasavju, zadnjikrat v lanskem avgustu, ker je kazno, da mnoge nedoslednosti in pojavi zapiranja Pregled proračunskih izdatkov in dohodkov V skladu z navodili in gospodarskimi nalogami v tem letnbo kmalu Svet za družbeni plan in finance pri OfoLO Trbovlje pregledal in uravnovesil vse proračunske dohodke in izdatke, prav tako pa bo po potrebi dopolnil tudi nekatere postavke družbenega plana za letošnje leto. Pii pregledu in uravnovešenju dohodkov in izdatkov ne gre za rebalans, temveč za to, da bi sc celotna letošnja planska predvidevanja vskladila z zahtevami in možnostmi. Glede proračunskih predvidevanj je izrečeno mnenje, da bi tudi realizacijo vseh proračunskih izdatkov postavili v odvisnost od finančno realiziranih uspehov celotnega gospodarstva V zvezi s tem že izdelujejo pristojni organi pri IX) potrebne analize dohodkov in izdatkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta. v meje občin, ki se porajajo pri željah za uveljavljanje boljših in spodbudnejših oblik sodelovanja, zlasti še na tistih področjih, kjer bi imeli od tega koristi prav vsi, povzročajo občutno politično in gospodarsko škodo. Čeprav smo — kot že omenjeno — v našem tedniku že nekajkrat pisali o sodelovanju, žal še nismo zasledili, da bi tekla o tem beseda na sestankih družbeno-političnih organizacij oziroma občinskih LO. Menimo, da je tak odnos do naših predlogov oziroma pobud povsem neprimeren, zlasti še, ker je zadnje čase mogoče slišati besede o potrebah po sodelovanju v Zasavju na nekaterih sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov, sindikalnih podružnic in organizacij Socialistične zveze. Kazno je namreč, da z dosedanjo prakso ni mogoče več nadaljevati. Spomnimo se samo nekaj let nazaj, ko so potem ,ko so v eni občini ustanovili to ali ono gospodarsko organizacijo, zavod, ustanov ali drugo, zaradi prestiža in ne vem še kaj, hiteli tudi v drugih občinah ustanavljati podobne institucije. Razumljivo je, da tako tekmovanje za prestiž ne more imeti uspeha, še najmanj pa kako večjo gospodarsko korist. Ce bi hoteli konkretno navajati te primere, bi jih lahko našteli kar precej. Podobno je bilo drugod, začenši od proizvodnega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami in tako naprej. Sicer pa imajo zaradi takega načina dela v vsaki občini še vedno tudi po nekaj nerešenih problemov, ki jih je pa mogoče najuspešneje rešiti le v sodelovanju z drugimi. Očiten primer za to je preskrba z zelenjavo, kruhom in nekaterimi drugimi predmeti. Ob vsem tem so nekateri celo menili, da pomeni začetek sodelovanja v Zasavju začetek podrejanja enih občin drugim občinam. Temu niti ni namen sodelovanje, niti nikoli tega ne smemo dopustiti, saj je namen sodelovanja le prihraniti določena družbena sredstva in izboljšati nekatere dejavnosti. Za konec naj tokrat spet zapišemo besede, ki smo jih zapisali v lanskem avgustu, in ki se nam zdijo še vedno aktualne: Vse do- slej smo samo ugotavljali, da se sodelovanje ne razvija tako, kakor bi bilo želeti, in mimo vseh koristi, ki bi jih lahko imeli od tega sodelovanja. Ce smo doslej samo ugotavljali in registrirali te pojave, potem je že zadnji čas, da se preneha s tako prakso in pove tovarišem, ki zavirajo oziroma onemogočajo še večje sodelovanje, da tega ne želimo. Prav vsi moramo težiti za tem, da bo sodelovanje v Zasavju uresničeno na vseh področjih. Prizadevajmo si, da bomo že začeto sodelovanje v prihodnje samo še širili, poglabljali in ga tudi kvalitetno izboljševali! V teh prizadevanj ih bodo imeli dokaj odgovorno nalogo tudi člani Zveze komunistov, ki naj bi na dogovorih v organizacijah in komitejih, seveda pa tudi drugi, začeli kmalu konkretno razpravljati o večjem sodelovanju v Zasavju, Moralna soodgovornost Tudi v vsem Zasavju je govor predsednika Tita, Id ga je imel prejšnjo nedeljo v Splitu, .naletel na močan odmev. Delovni ljudje z navdušenjem odobravajo besede predsednika Tita, zlasti še odločnost za odpravo nekaterih negativnih pojavov. Po govoru predsednika Tita se je tudi pri nas družbeno-po-litično življenje močno rdzgibalo. Na zasedanjih družbenopolitičnih organizacij, organizacij in aktivov ZKS, organizacij SZDL in drugod ugotavljajo škodljive pojave, hkrati pa razpravljajo tudi o odpravi teh pojavov in o' nalogah, da se zagotovi nemoten nadaljnji razvoj. Kot že omenjeno, lahko zdaj žal tudi v Zasavju ugotavljanja nekatere negativne pojave. Ob vsem tem se nam pa nehote vsiljuje naslednje vprašanje: na nekatere od teh pojavov so delovni ljudje in ostali prebivavci Zasavja že opozarjali, vendar vse doslej brezuspešno. Zaradi tega menimo, da gre pri tem za vprašanje MORALNE SOODGOVORNOSTI za te pojave tudi s strani družbeno-političnih organizacij, ljudskih odborov in drugih, ki eo ta vprašanja preveč puščali vnemar. ZDAJ JE NA NAS VSEH, DA S ŠKODLJIVIMI POJAVI ENKRAT ZA VSELEJ OBRAČUNAMO IN DA S SODELOVANJEM IN OSEBNIM PRIZADEVANJEM VSEH ZAGOTOVIMO NEMOTen nadaljnji r ŽF eniat dgovc umlhwy rdgov umlhym NEMOTEN NADALJNJI RAZVOJ, DA ČIM VEČ USTVARIMO IN DA HKRATI TUDI KAR NAJBOLJ VARČNO GOSPODARIMO Z DRUŽBENIMI SREDSTVU Vse holf kvalitetno delo Da se ustvari čim širši kontakt med organi državne uprave in sveti pri občinskem LO v Trbovljah, je bil prejšnji teden sklican sestanek aktiva komunistov državne uprave in članov svetov LO. Sestanek, ki je bil sklican, je Izvoz bodo še povečali Današnji razvoj in orientacija v našem celotnem gospodarstvu zahtevata, da gospodarske organizacije v vsaki komuni temeljito pregledajo, kakšne so njihove možnosti glede izvoza, in če so, da se še povečajo. V trboveljski občini je svojo dejavnost na izvoz doslej usmerjala edinole Strojna tovarna, dasi so v njej še druga podjetja, ki bi imela take možnosti. Tako je STT v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozila dve tretjini planiranega izvoza v vrednosti 380 milijonov dinarjev. Za letošnje leto ima Strojna tovarna planiran izvoz v vrednosti pol milijarde dinarjev. Že lansko leto je ta tovarna dosegla na področju izvoza lepe uspehe, saj je izvozila v tujino izdelke v vrednosti 223 milijonov ali polovico letos planiranega izvoza, ki je bil že v prvih treh mesecih v primerjavi z lanskim letom presežen. Namesto pomoči nerazumevanje in težave Ali - zakaj je stanovanjska gradnja draga« Zadnje čase je že v modi, da veliko govorimo in pišemo o stanovanjski izgradnji, o nekaterih slabostih ter včasih tudi že o prizadevanjih, da bi postali stanovanjska izgradnja cenejša. Oh tem ne moremo mimo primera zagorskega Gradbenega ' podjetja, o katerem smo pisali že v novoletni številki našega Usta. »Zagorski primeri:, če smemo tako imenovati prizadevanja kolektiva, da se znatno poceni stanovanjska izgradnja, je naletel na ugoden odmev zlasti še med tistimi, ki čakajo na nova stanovanja ... Med drugimi pa . .. V zagorskem Gradbenem podjetju namreč razpolagajo z nekaterimi podatki, ki kažejo, da nekateri ovirajo prizadevanja, da bi se stanovanjska izgradnja, za katero porabimo vsako leto precej sredstev, pocenila. Mimo drugega na-glašajo, da investitorji že pred razpisom licitacij za oddajo del odločijo, kateremu podjetju bodo oddali dela, po licitaciji pa iščejo , v.sa ostala gradbena podjet ja dokaj čudne podatke, da bi tako •utemeljili odklonilno stališče. In da tdaj preidemo k stvari. V ceneno stanovanjsko izgradnjo Zagorskega Gradbenega podjetja mnogi niso verjeli. Ko so pa obiskali podjetje, so se lahko sami Prepričali o resničnosti podatkov. Letos se je Gradbeno podjetje Za-S°rjc ob Savi odločilo, da bo sodelovalo na licitacijah za oddajo del tudi v drugih krajih Slovenije, da tako omogoči zavodom za stanovanjsko izgradnjo in drugim inve- skega Gradbenega podjetja, češ da gre tako cenena ponudba na račun nizkih osebnih dohodkov (omenimo naj, da so bili povprečni osebni dohodki zaposlenih v zagorskem Gradbenem podjetju kljub nizkim cenam v stanovanjski izgradnji nad republiškim povprečjem!). Podobno izjavo je bilo slišati tudi na občnem zboru sindikalne podružnice celjskega »Ingrada•, tudi tam od zastopnika republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Zagorsko Gradbeno podjetje je še enkrat sodelovalo na razpisani licitaciji za stanovanjsko izgradnjo *Center• v Ljubljani. Čeprav je celjski •Ingrad• na licitaciji pri Zavodu za zadružno gradnjo v Ljubljani zatrjeval, da bo vzel Zagorjane svrag v tretji fazi grad-nje<, je tokrat nastopil z nižjimi cenami od zagorskega Gradbenega podjetja (te cene so bile sestavljene na osnovi istih faktorjev kakor za prvo licitacijo in so bile stvarne). Seveda je uspel, vprašanje pa je, kakšna bo obračunska cena po dogradim objektov, ker je bilo doslej namreč že nekajkrat opaziti domenke med investitorji in izvajalci, da so že pred licitacijo izbrani izvajalci del oddali znatno nižje ponudbe, pozneje tia so zviševali cene, da je bila obračunska vrednost objekta včasih tudi še enkrat dražja, kakor je bilo sklenjeno ob licitaciji. Ob vsem tem se nehote vsiljuje vprašanje, kakšne namene imajo in “S""«/® ,“"*ST TT" I Wo so tirti, ki zavirajo pocenitev stan^ ^'Ifasu. $ udobnejša) stanovanja. Doslej je Podjetje sodelovalo na 3 licitacijah, e je povsod propadlo, če smemo •oko reči. Na licitaciji pri Zavodu Za zadružno gradnjo v Ljubljani, *!*r je šlo za gradnjo 120 stano-Vanii je 2>i7o zagorsko Gradbeno P°aietjc za 80 milijonov cenejše drugega najnižjega ponudnika. tei priložnosti so zastopniki ^‘iškega > Ingrad a* izjavljali, da b° podjetje zaradi tako nizkih cen Propadlo! Podjetju so — seveda ft*di drugi — očitali, da nima posebne mehanizacije za stanovanjce) izgradnjo in da tudi nima do-lastnih obratnih' sredstev. Pred ‘citacijo pa so celo predstavniki tcpubliškega odbora Sindikata grad-bcr>ih delavcev Slovenije sugerirali ^Sorskemu občinskemu LO, da naj previdni pri ponudbi zagor- stanovanjstee izgradnje v času, ko vsepovsod •poudarjamo, da je treba z družbenimi sredstvi kar najskrb-neje in najgospodarneje ravnati. Primeri okrog zagorskega Gradbenega podjetja so lep dokaz za to, da v naši stanovanjski izgradnji vladajo še nekatera sicer nenapisana pravila, ki so pa v veliki meri vzrok, da stane kvadratni meter stanovanjske površine sto in več tisoč dinarjev. Pa tudi odnos republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je bil v zagorskem primeru neprimeren, saj bi*morali tovariši najprej obiskati podjetje in proučiti pogoje, in šele potem javno razpravljati o domnevi, da gradi zagorsko Gradbeno podjetje poceni stanovanja zato, ker imajo zaposleni nizke osebne dohodke. (Nadaljevanje na 2 strani) Lansko leto je Strojna tovarna Trbovlje izvažala svoje izdelke v glavnem v Madžarsko, Poljsko, Egipt in v Jordanijo. Glavni izvozni artikel tovarne so bile jamske železne stojke tipa »Valent«. Vse pa kaže, da bo letošnji izvoz proti planiranimi 500 milijoni dinarjev 6e znatno presežen. Predvsem si v tovarni prizadevajo in žele, da bi se še čimbolj uveljavili že na sedaj ustaljenih tržiščih v tujini in da bi prodrli še na nova tržišča, tako na primer v Turčijo, ki se zanima za drobilce te tovarne, Egipt za jamske stojke, Avstrija in Jordan za te stojke, prav tako Poljska in Madžarska. V Egipt je STT pred kratkim odpravila 1000 naših domačih jamskih stojk. Da bi se pa tuji kupci čim bolj seznanili s proizvodi STT, se bo podjetje mimo domačih sejmov udeležilo sejmov tudi v tujini. Se ta mesec bo tovarna sodelovala na sejmu v Beogradu v okviru poslovnega združenja RUDIS. V Zagrebu bo SIT sodelovala na jesenskem velesejmu samostojno, prav tako v Novem Sadu na sejmu kmetijstva in kmetijske opreme. V Novem Sadu bo tovarna razstavila nove vrste transporterjev, namenjene za kmetijstvo in za transport v skladišča. Trenutno sodeluje podjetje na sejmu »Alpe-Adria« v Ljubljani samo z domačimi jamskimi stojkami in stropniki. V mesecu aprilu je STT sodelovala na gospodarski razstavi v Gradcu z jamskimi stojkami in stropniki, meseca septembra se bo pa tovarna udeležila še dveh sejmov, in sicer na Dunaju in v Plovdivu. V Plovdivu bo podjetje med drugimi izdelki razstavilo nov, poseben dvoverižni transporter. Iz ponudb v razne tuje države, kot na primer v Sudan, v Egipt, Jordanijo, Indijo, Belgijo, Turčijo in Romunijo, je opaziti, da se interesenti predvsem zanimajo za jamske izvozne stroje, za dvo-verižne transporterje in za jamsko oporje, to je železne stojke in stropnike. V sodelovanju s poslovnim združenjem RUDIS v Trbovljah bo pa SIT krepko sodelovala‘tudi na izvozu, pri izgradnji kompletnih inženiringov In še ^drugimi uslugami. Kot vse kaže, bo Strojna tovarna Trbovlje svoj letošnji načrt, to je da 15 odstotkov svojega proizvodnega plana vnovči v tujini, dosegla. To je kar lep uspeh in napredek proti lanskemu letu. Remont v trboveljski Termoelektrarni Ze 1. aprila letos so pričeli v Termoelektrarni v Trbovljah z vsakoletnim remontom na kotlih, turbini in ostalih objektih. Letošnji remont je toliko obsežnejši, ker lam ni bilo mogoče izvršiti vseh popravil. Vzporedno z remontnimi deli pa bodo v elektrarni povečali tudi elektroftitrriko napravo, ki bo znatno izboljšala čiščenje 'dimnih plinov, e čimer bodo prav goipvo zadovoljni vsi prebivavci v Savski dolini in v Sp. Hrastniku. pokazal ,da bi se morali podobni posveti sklicevati večkrat zlasti zaradi večjega kontakta in da sc sproti odpravljajo razne napake in nepravilnosti, ki so do sedaj ovirale delo svetov, organov državne uprave in ljudskega odbora. y Dosedanje delo v Svetih LO in pa povezava med organi državne uprave sta bila nezadostna zaradi premajhnega kontakta in še drugega. Tako so se dostikrat premalo upoštevali delo svetov in njihovi predlogi. Vrsta sklepov in predlogov je prišla na sejo občinskega LO, ki bi jih lahko rešili že' sveti sami, zgodilo se je pa tudi, da so se določena vprašanja reševala mimo svetov direktno na sejah obeh občinskih zborov. Tako je LO večkrat ukrepal mimo sveotv in s tem slabil njihovo dejavnost in pomen, na drugi strani so pa sveti zaradi tega postali nedelavni in nezainteresirani. Sama razprava na skupnem sestanku je pokazala, da je potrebno vzpostaviti čim boljši kontakt s sveti pri LO in da se vsi dosledno borijo za očuvanje zakonitosti. Budno je treba spremljati vse negativne pojave in v danih primerih pravočasno ukrepati. Cas in pa naloge zahtevajo od ljudskega odbora vse bolj kvalitetno delo in seveda vzporedno tudi kvalitetno delo svetov. Orga- ni državne uprave naj v bodoče nudioj več pomoči, in to v obliki kvalitetnih analiz, katerih je bilo do sedaj malo ali nič. Zaostriti je treba odgovornost do izvrševanja nalog in s tem odgovornost do volivcev tudi s tem, da se njihovi sklepi obravnavajo na zborih volivcev in da eo o izvršitvi teh tudi poroča. Pri občinskem LO je treba utrditi inšpekcijsko službo kakor tudi okrepiti upravo za dohodke. Predvsem je treba paziti, da se ne bodo neupravičeno dvigale cene, pa naj si bo to v trgovini, v gostilnah ali pa obrti. En sam inšpektor v Trbovljah je absolutno premalo. To je naloga, ki jo bo treba v kraju zadovoljivo rešiti. R^zdaliena sredstva Na minula seji sveta za nalne zadeve pri ObLO Trbovlje so razpravljali in sklepati o nekaterih komunalnih problemih. Tako so razpravljali o ponudbi stanovanjske skupnosti Center za odvoz fekalij. Zaradi bolj ugodne cene, saj so za tristo dinarjev cenejši kot doslej »Komunala«, jih bo odslej odvažala stanovanjska skupnost. Prav taiko so razpravljati o proračunski razdelitvi sredstev za komunalne dejavnosti. Za vzdlže-vanje cest, trga in tehtnic, kopališča, parkov in nasadov je namenjeno 19 milijonov dinarjev, 3.100.000 za javno razsvetljavo, 2.400.000 za nove načrte za kanalizacijo in vodovod ter 6,000.000 din za vsa tista komunalna dela, ki jih bodo urediagali prebivalci 1 na zborih občanov. 35 let »Loškega glasu« Letos mineva 35 let, odkar so se na Lokah pri Zagorju zbrali mladi pevci in organizirali svoj zbor, da bi tako prekoračiti okvir vaškega popevanja. Zbor je rasel, tako po številu bot kvaliteti, in v vseh petintridesetih letih z delom ni prenehal, razen med okupacijo, ko je napovedal kulturni molk. Zbor je prebrodil dobo gospodarskih kriz v stari Jugoslaviji in bodril delavstvo v najtežjih časih z vedro pesmijo, ki je dajala moč in pogum delavskemu razredu, da je obstal na svojih proletarskih pozicijah. Pot vzpona tega zbora je očitna, ker ni nikoli poznal notranjih kriz, niti tedaj, ko je moral s tujimi pevovodji vzdrževati redne pevske vaje. Med temi je bil tudi Zorko Prelovec, ki je zboru uglasbil tudi lastno himno. Tudi po osvoboditvi zbor uspešno dela. Zavoljo tega zbor s ponosom slavi jubilej, ki ga bo počastil s slavnostnim koncertom v soboto zvečer v domu Svobode v Kisovcu. Vztrajnost in enotnost moškega pevskega zbora »Loški glas« sta lahko vzgled nesebičnega društvenega delovanja, kjer je m prvem mestu zborovska narodna in umetna pesem. — F. G. Gostje iz Srbije v Zidanem mostu mmmrnm. m » -- = = ŠT c- 4 ... Sf’ • *y * r * UT* 2 ■ r' X ^ jr¥ : * $ ■ v M 'V-.gMfov:-'*. f'C ms \ «1 •S V; Petkovo jutro je našlo Zidani most v slavnostni podobi. Zastave na vseh koncih. In v slavnostno razpoloženje tega jutra so se vključili tudi godbeniki železničarske godbe. Točno ob 7,30 so prispeli na postajo prvi gostje iz Srbije, ki vračajo obisk »Vlaku bratstva in enotnosti«, ob 8,06 pa še preostali gostje. Skupaj okrog 330. Sprejeli so, jih številni prebivalci Zasavja, skupaj s predstavniki iz Celja in Maribora, ki so bili gostitelji gostov iz Srbije. Prisrčno je bilo snidenje. Nekateri od gostov iz Srbije so se že lani sešll s slovenskimi izseljenci, drugi po so se v Zidanem mostu prvič srečali po sedemnajstih letih. Kdo bi mogel popisati razpoloženje, objeme, stiske rok, bratske poljube. Mnogi od gostov iz Srbije eo bili tokrat prvič v Sloveniji. Zato ni čudno, če marsikdo od njih ni spol vso noč, samo da ne bi zamudil trenutka, ko bo z vlakom prestopil slovenska tla. Zato tudi ni čudno, če »čika Janko« iz Kruševca sprva zaradi presenečenja ni mogel spregovoriti niti besedice. No, kasneje se je tudi njemu razvezal jezik in pripovedoval je o tem, kako so prišli med vojno k njemu Slovenci iz Maribora in kako si je priza- deval, da bi se kljub težkim vojnim dnem počutili kar najbolje. Kar hitro je minil čas. Ob devetih je krenil vlak »Bratstva In edinstva«, ki so ga sestavili V Zidanem mostu, proti Celju te Mariboru. Številne roke in zaril-ve so mahale gostom v pozdrav. In medtem je bilo slišati mnogo vzklikov, »Živelo bratstvo to eddnstvo naših narodov!« »živela ZKJ!« »Živel tovariš Tltol« ttd. Goste iz Srbije so priftoo sprejeli tudi v Celju in Mariboru, pravzaprav povsod, kjer so se pojavili. In ko eo v nedeljo spet odhajali domov, so el obljubili: »ŠE VEČKRAT NA SVIDENJE!« Zasavski tednik g) 17. muh 1767 81 Njim samim bo škodovalo Komisija za izpolnjevanje predpisov in uporabo načel ter splošnih meril za delitev čistega dohodka, ki jo je imenoval litijski občinski LO, je pred dnevi vsem gospodarskim organizacijam in zavodom poslala navodila o določanju in izvajanju splošnih meril za delitev čistega dohodka gospodarskih organizacij in hkrati priporočila, da naj bi o tem razpravljali na zasedanjih samoupravnih organov ter sprejeli ustrezne sklepe. Zdaj prihajajo poročila, da so na sejah samoupravnih organov razpravljali o navodilu, manj pa je napisano o tem, kaj so v posameznih gospodarskih organizacijah storili, da se vskla-dijo želje in hotenja z možnostmi, da se tako zagotovi normalen razvoj gospodarskim organizacijam. Neko litijsko podjetje je npr. takole poročalo komisiji: »Naš delavski svet je zasedal 7. maja 1962 ter je glede na tako kratek čas sicer razpravljal in proučil Uradni list FLRJ, št. 15 in 16/62 ter sklenil, da se izplačujejo osebni dohodki delavcem in uslužbencem po Pravilniku o razdeljevanju tistih in osebnih dohodkov podjetja, potrjenega s strani delavskega sveta z dne 11. 12. 1961 in e privolitvijo občinskega LO Litija.« Kaže, da v tem podjetju, oz konkretneje v Mesnici In prekajevalnici ,niso doumeli pomena sprejetih navodil. Vendar pa ta primer ni osamljen. Tak odnos nekaterih litijskih fcospodairfrih organizacij — verjetno so ga v teh dneh zabeležili tudi v ostalih zasavskih občinah — je vsekakor nesprejemljiv In bo prav gotovo škodil njim samim. M. V Trbovljah začeli z delom ! Nedavno tega je bila prva seja komisije, 1U jo je imenoval na zadnji seji ObLO za izvajanje načel o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavadov na območju trboveljske komune, Na seji so sprejelj začasni op ratlvnl plan dela: da se člmprej skličejo vsi predstavniki, ki delajo na pravilnikih o notranji delitvi, na posvetovanje o delu in nalogah. Posvetovanje bo dvakrat. Sklenili so tudi, da je zaradi specifičnih potreb v komuni treba imenovati podkomisije za delo na delitvi čistega dohodka v samostojnih zavodih in ustano- Kljub temu, da še niso dana vsa potrebna navodila — te M morala dati republiška komisija — dela občinska komisija glede na sedanja navodila zadovoljivo. To pa se kaže v primernem stiku, ki ga je našla v svojem delu z go-ganizacijah, tako z nasveti kot , spodarsldmi organizacijami. Že tudi s strokovno pomočjo, ati pa j doslej se je pokazalo, da bodo bodo v ta namen pripraviti kraj- ! i*«"0** Potrebovale manj- še seminarje in posvetovanja. Za- ! gospodarske organizacije, ki ____ _________.... ____________. radi tega bo občinska fconrisUa rimajo zadvalpvega strokovnega vah, Da bi pa bilo delo komisije 1 delala tri dni v tednu na ObLO, kadra- Tu se bo v veliki meri čimboljše in hitrejše, je potrebno kjer bodo lahko - V til vsi člani ponovno izkazala vloga Društva gospodarskih k 1 strokovno inženirjev in tehnikov, ki bo lah- pomoč in navodila za nadaljnje ko nudil® dragoceno pomoč ravno delo manjšim gospodarskim organiza- cijam. V ta namen je bilo že minuli Kot pričakujejo, bo občinska teden prvo večje posvetovanje s : komisija za izvajanje načel o de-predatavnikl gospodarskih orga- litvi čistega dohodka zaključila nizaeij in se ga je udeležilo 42 delo verjetno že do 15. junija, zastopnikov. Na posvetovanju so bili člani komisij seznanjeni z delom in nalogami. Podobno posvetovanje je tudi v ponedeljek. Nekatere gospodarske organizacije so že primerjale uporabo navodil, med drugim tudi Rudni* rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. O njihovih zaključkih so razpravljali v ponedeljek. izdelati analize zaključnih računov gospodar kih organizacij za minulo leto. Te analize bodo pokazale komisijam v katerih gospodarskih organizacijah je treba najprej začeti z revizijo dosedanjih pravilnikov. Prav tako je tudi potrebno, da vsi delavski sveti imenujejo tričlanske komisije, ki bi stalno delale na morebitnih spremembah pravilnikov. Da bi pa delo čim »rej in temeljito steklo, bo komisija zaradi koordinacije dela sodelovala s predstavnikom službe družbene evidence. Sklenili so tudi, da bo občinska komisija po potrebi pomagala tudi komisijam v gospodarskih or- i-- -dat11 . . V nedeljo bodo v čemšeniku nad Zagorjem izročili namenu novo šolsko poslopje, ki bo v ponos kraju Knjižničarska služba v trboveljski komuni Razprave o doseženi realizaciji V zadnjem čarni je opaziti v trboveljski komuni zelo živahne razprave o doseženi trimesečni realizaciji po gospodarskih organizacijah. O tem vprašanju teta že razpravljala v aprilu oba zbora občinskega ljudskega odbora, ki sta tudi dala priporočilo gospodarskim organizacijam, naj tudi one razpravljalo o tem vprašanju. V večini gospodarskih organizacij v trboveljski komuni eo že delovni kolektivi razpravljali o tem vprašanju, ponekod pa eo šele sedaj. Na vsakem takem sestanku delovnega kolektiva je tudi po en zastopnik zbora proizvajalcev z namenom, da delovne ljudi čim temeljiteje seznanijo z gospodarskimi predvidevanji komune, ovirami, ki so preprečile izpolnitev planskih predvidevanj, ter z nalogami in sklepi ter priporočili zbor* proizvajalcev. Taki sestanki delovnih kolektivov so bili že v Cementarni ter v STT. Ciani delovnih kolektivov so pokazali zelo veliko zanimanje za vse gospodarske probleme, ne samo svojih podjetij, temveč tudi za ostale gospodarske organizacije v komuni. Poudarili eo, da eo dosedanja planska predvidevanja v celoti izpolnjena v večini gospodarskih organizacij, da pa tam, kjer jih niso izpolnili, niso krivi sami, temveč druge objektivne težave. V dosedanjih razpravah so poudariti člani kolektivov, da Je potrebno prav tako kot doslej Zavzeti odtočne ukrepe, da bi es tudi v drugem tromesečju tako ugodno realizirale planske naloge kot dceflej. Prvi uspehi nas ne smejo uspavati Prvi pregled o tromesečnem gospodarjenju v trboveljski komuni je pokazal zadovoljujoče rezultate. Tromesečna realizacija družbenega plana in izračuni za prvo tromesečje eo ugodni. Primerjajoč zadevne podatke s celoletnim družbenim planom eo le-tl pokazali naslednje: Celotni dohodek je bil dosežen e 24,9 odst., narodni dohodek pa z 2fl,9 odst., kar pomeni, da eo ne materialni etroški zmanjšali. Osebni dohodki eo bili doseženi s 24.7 odet. V tem času se je število zaposlenih povečalo za 0,6 odst. Doseženi rezultati pa nas ne ■nejo zadovoljiti, kar so poudariti tudi na eejl Izvršnega odbo- ra SZDL. Se posebno glede na to, da bodo bilančno stanje in delitev dohodka ugotavljali na osnovi vnovčene realizacije plana, nas to Se opozarja, da ne smemo biti zadovoljni, temveč poiskati vse možnosti, da bo drugo tromesečje še bolj pozitivno. Gospodarske organizacije sl morajo prizadevati, da v drugem tromesečju še bolje izvrže planske naloge na drugi strani pa naj teže za tem, da svojo dejavnost čim bolj usmerijo na izvoz. V tem pogledu je imela doslej največ uspeha Strojna tovarna Trbovlje, ki j^ že v letošnjih prvih dveh mesecih dosegla 45 odet. svojega letnega izvoznega plana. Kakor si bodo morali v Strojni tovarni še v večji meri prizadevati, da se še bolj usmerijo na izvoz, je potrebno, da to dosežejo tudi v »Mehaniki«, v Cementarni in Tovarni pohištva. Pokazalo se je namreč, da so v »Mehaniki« navzlic svojim proizvodnim kapacitetam nekateri mnenja, da svojih proizvodnih možnosti ni treba Namesto pomoči • (Nadaljevanje s 1. strani) Ob vsem tem je pa zanimivo tmdi naslednje dejstvo: Gradbeno podrtje Zagorje ob Savi j* pred časom prosilo občinski LO oziroma pristojni svet, da odobri astanovi-tev projektivnega biroja v okviru P°d)*tja, ker ima podjetje namen tudi na ta način prispevati le nekaj t**1 k pocenitvi stanovanjske iz-gradnje, saj bi za načrte za dela, ki bi jib opravljali sami, zaračunalo zgolj stvarne strolke projektiranja Ustne projektantske grupe. Zadevno odlofbo so po treh mesecih dobili. V Gradbenem podjetju rimala. ud*«™ LzT?£i:c&J‘s!%.’:,& inuna. v Zagorju ob Savi prilogo- v dok*J »vabiti raapfavi pregledi« ie izdelan načrt .Tehnika. iz dfcU to e«®1« dvoletno delo ter »prejeti nekatere nove naloge. več razširjati.V vrati gospodarskih organizacij, kot na primer v Zlatarstvu, v »Mehaniki« in še drugje obstajajo nadalje možnosti za pocenitev nekaterih izdelkov, vendar so o tem doslej zelo malo razmišljali. Se v tem mesecu bodo po weh gospodarskih organizacijah ponovni zbori proizvajalcev, ne katerih bodo člani zbora proizvajalcev seznanili kolektive * vnemi bodočimi nalogami v zvezi e proizvodnostjo, povečanjem i*vo-za, medsebojnim sodelovanjem ie tudi izkoriščanjem vseh materialnih rezerv'. Kot poudarjeno, so uspehi v prvih mesecih letošnjega leta dober pokazatelj, vendar nas tl rezultati ne smejo uspavati, namreč da se kolektivi naših gospodarskih organizacij ne bi boriti za vse tisto, kar nam narekujejo najnovejši gospodarski ukrepi. Z najtesnejšim sodelovanjem veeh bomo uspehe še povečali, težave pa, ki nastajajo, laže premostili. ar. V počastitev občinskega praznika Trbovelj bo 1. junija predana svojemu namenu mimo drugih gospodarskih dosežkov tudi centralna preurejena ljudska knjižnica, .ki bo v prostorih Doma družbenih in političnih organizacij. Res je, da bodo trboveljski občani dobili že težko pričakovano sodobno opremljeno knjižnico, jasno pa je, da hkrati s tem nastaja tudi vprašanje ureditve ostalih knjižnic na območju te komune. O tem problemu je razpravljal tudi svet za šolstvo. Pri proučevanju vloge nove knjižnice so ugotovili, da imajo vse kulturne organizacije, društva, šole, gospodarske organizacije in tudi zavodi svoje, sicer manjše knjižnice. Tako je na področju trboveljske komune približno 15 samostojnih knjižnic samo v okviru teh organizacij. Že samo to število nujno terja organizirano knjižničarsko strokovno delo, ker je opaziti, da nobena knjižnica ne razpolaga z zadostnim komple-tiraatim številom knjig. To pa je tudi razumljivo, če upoštevamo, da so knjige drage in da se vse knjižnice bore s precejšnjimi finančnimi težavami. Medtem ko je v samem mestu zadovoljiva izbira knjig ,je stanje na vasi čisto drugačno. Že nemalokrat so ee prebivalci raznih vasi pritoževali nad tem, da so na izmenjava knjig, da bi tudi prebivalci vasi imeli zadovoljivo izbiro. Jasno je, da vsi ti problemi terjajo določene ukrepe. Nujno je, da se nova knjižnica ne bo omejila samo na menjavo oziroma izdajanje knjig, temveč je potrebno, da ta ustanova prevzame vlogo centralne knjižnice, ki bi s strokovno, poljudnoznanstveno, znanstveno, mladinsko in ostalo literaturo v sodelovanju z ostalimi knjižnicami v doglednem času zagotovila kompletiranje te li- terature. S tem bi bila prihranjena znatna finančna sredstva, po drugi strani pa bi ji to omogočilo širšo izbiro nakupa najrazličnejše literature. Nujno pa bo tudi, da bo svet razpravljal o čim hitrejši ureditvi knjižničarske službe. Potrebno pa bo tudi tesno sodelovanje mod knjižnico in občinskim svetom Svobod ter prosvetnih društev, Iti najbolje ve, koliko knjig imajo posamezna društva, kajti le tako ee bo lahko zadovoljivo razvijala ta dejavnost. Sistem nagrajevanja tudi v šolstvu Prav tako kot v ostalih zasavskih komunah eo začeli tudi v trboveljski komuni delovati šolski zavodi po principu nagrajevanja. Delovni kolektivi teh zavodov bo delali že dalj časa na izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka. Po sprejemu družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto so vsfcladiti vse pravilnike z materialno osnovo. V zvezi s tem so bili prve dni maja pravilniki že dostavljeni komisiji na ObLO. O tem je na petkovi seji razpravljal tudi svet za šolstvo in sklenil, naj se tl pravilniki takoj pregledajo, tako da bi lahko vse šole prešle že konec tega meseca na sistem na- že nekajkrat prebrali iste knjige, I grajevanja. Zaradi problema ne-novih p* ne morejo dobiti, ker enakomernega priliva sredstev v ni finančnih sredstev. Zato bi bi- sklad za šolstvo so sklenili, da se la tu vsekakor umestna preriodič- naj najame kratkoročno posojilo, Uspela izvedba Eno od najbolj igranih komedij v letošnji sezoni — Marinčevo tro-dejariko »Poročil se bom s svojo ženo« — eo zaigrali preteklo nedeljo tudi igralci Prosvetnega društva Sentgotard. Igra, ki kakih p ošabnih umetniških pretenzij »i-oer nima In je pisana skoraj v pocestnem žargonu, je bila pri domačinih lepo sprejeta. Zanimivo je dejstvo, de Sentgotardčani lz komedijo niso napravili burke, kar se amaterjem rado zgodi. Tako je komedije v glavnem le ostala komedija. F. Cutrjati je pol inteligentnemu Olepševanje kraja - glavna naloga V ponedeljek popoldne je bdi v Trbovljah redni lotiti občni zbor Turistično-olep.ševalnega društva, ki »o ee ra ntimo članov udeležiti tudi predstavnik ljubljanske turistične podzveze, zastopnik ObSS ter predstavnik Turističnega društva iz Zagorja. Udeležba je bila zbora »o Škofje Loke za 30-stanovanjsko kilo, za katerega so izstavili račun za 3,400.000 din (znatno več, kot hi po veljavnih določilih zaračunali) in načrt za stolpič. Kazno ie, da ho tako okrnjen stanovanjski sklad za letos, ob tem pa velja grajati zlasti način projektivnega biroja •Komuna* Zagorje ob Savi Ena glavnih nalog, ki sl jo Je zastavilo trboveljsko Turist Ično-olepševalno društvo je bila: olepševanje kraja, skrb in delo za razvoj turizma, ureditev otroških Igrišč, ureditev kraja ter naselij. Društvo, ki šteje le 111 članov, je v minulem dvoletnem obgpbju do zagorskega sklada za zidanje zadovoljivo opravilo mnoge nalo- ttanovanjskib hil. Navedeni primeri kaiejo, da bo treba _ Je precej storiti, da st bo pocenila stanovanjska izgradnja. ge nadvse uspešno, drugo pa ni moglo zaradi objektivnih vzrokov. Vse njegove sekcije, tako sekcija zn izietnlštvo, propagando, kot mmpmšmm Ml, ,»,/.» „,w„, L. U ‘V'1-«« čakajo na stanovanje, /n teh danes ni tnalo. Marijan LIPOVŠEK •ZASAVSKI TEDNIK«: Tlaka CP »Gorenjaki tlak« v Kranju -Uredništvo In uprava: TRBOVLJE, Trg revolucije 11/11; telefon 88-111 poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 668-13-3-146 - l.etna naročnina 720 dinarjev (z doetavnlno), mesečna 60 din (prav tako t doetavnlno) - Nenaročenih rokopisov lo fotografij ne vračamo. od tega dva v tujino, je našla pravilno pot delovanja, saj je v tesnem sodelovanju e sindikati ter drugimi organizacijami ln je pripravila vrsto Izletov, na katerih je bilo približno S00 delovnih ljudi. Člani Turistično-olepševalnega skupnega koordiniranega dol* e Počitniško skupnostjo. Ko eo razpravljali o olepševalni akciji v mestu, eo ostro grajati »Komunalo«, ki Je delala na ureditvi parka pred Narodno banko ln ki sploh ni sodelovala z njihovo olepševalno akcijo. Poudarili eo, da Je park neprimerna urejen in da je vprašanje, koliko časa bo služil svojemu namenu, ker je po urbanističnih načrtih predvidena tu razširitev ceste ln paviljon za potnike, tako da so vložena sredstva pravzaprav delno po nepotrebnem zapravljena. V nov upravni odbor je bilo iz- voljenih 15 članov, v nadzorni pe trije. Na koncu zbora so člani društva poudarili, da je še v naprej njihova glavna naloga, da se olepševanje kraja še naprej razvija načrtno in smotrno, prav tako pa da morajo založiti vse sile, da bi v društvo vključiti čimveč mladine. zdravniku Janezu dal izredno zanimivo podobo. Vlogo njegove žene je uspešno interpretirala A. Režun. M. Hribar, ki od vloge do vloge vidno napreduje, je igrala Ireno. K uspeli predstavi so pa prispevali svoj delež še S. Gaberšek, M. Lebar, J. Cukjati, T. Oukjati, T. Hribar ' in C. Novak. Marsikateri detajl eo igralci zelo duhovito posredovali, škoda le, da so razpolagali s tako majhnim igralnim prostorom. Napolnjenost odra je sicer podčrtavala brezupnost stanovanjske situacije, v kakršni sta bila mlada zakonca, vendar nekoliko na škodo igri nekaterih posameznikov, ki razpolagajo že kar s precejšnjo amatersko gledališko kulturo, s katero so verjetno Sentgotardčani najbolj intenzivno ukvarjajo v celi zagorski komuni. Zaradi tega so mali dati tekstu, ki se tako »pogleduje z okusom publike kot ma lokat ero podobno delce, neko svojsko ln zanimivo podobo. To pa je tisto, kar je treba pri podobnih amaterskih družinah pozdraviti! tako da bi lahko vse šole izpolnile obveznosti v juniju. Svet je hkrati priporočil šolskim kolektivom ,naj si pri razdeljevanju in uporabi teh sredstev skušajo tudi sami zagotoviti določene rezerve ter z varčevanjem in smotrnim gospodarjenjem porazdeljevati sredstva tistim šolam ki so materialno šibke. Razpravljati eo tudi o tem, da bi ee na pobudo prosvetnih kolektivov iz vseh štirih zazavekih komun organiziralo v naslednjem mesecu zborovanje prosvetnih delavcev s tega območja. Na njem bi predvsem razpravljali o dosežkih na področju šolske reforme z vidika družbenih potreb, nadalje bodo izmenjali izkušnje v luči šolske dejavnosti, hkrati pa bi se bolj zbližali in koordinirali delo prosvetni delavci iz Zasavja. To akcijo pa naj bi podn-l še občinski svet Svobod in prometnih društev, ki naj bi pripravil tudi razne kulturne priredi tve-predstave v trboveljskem delavskem domu. O tem predlogu in o njegovi izvedbi pa ho razpravljal Se Zavod za pedagoško službo. Ena tretjina proizvodnje — jamske stojke Obudimo spomine V dneh od 7. do 12. maja je bila v trboveljskem mine ju NOV zanimiva razstava pod geslom: »Da obudimo spomine na revolucionarno pot KI* ln delavskega gibanja ob 25-lctnlcl ustanovitve KPS«, To zanimivo nizatavo je pripravila uprava Revirskega muzeja NOV v Trbovljah. V dneh razstave je obiskalo muzej več ato mladih ljudi iz Trbovelj, tako iz šol kot tudi iz gospodarskih organizacij. Razširjeni plenum ObO SZDL Litija V ponedeljek popoldan Je bil v društva eo poudarili, da bi bilo j kino dvorani v Litiji razširjeni nujno potrebno nekje v bližini ! plenum občinskega odbora SZDL Trbovelj osnovati nekak rekreacijski center, ki bi služil delovnim ljudem. Poudarili eo tudi, de je nujno člmprej urediti v centru Trbovelj primeren gostinski lokat Litija, na katerem eo govorili o j dosežkih g oepodarstva v prvih treh mesecih letos ln o nalogah kolektivov v prihodnjem obdobju, da ee nadoknadi ispad prlV\7ptz, upokojenka iz Hrastnika 70 — stara 79 let: Marija Volavšek roj. Klenovšek, upokojenka iz Hrastnika 269 — stara 81 let. Litija Rojstev (izvem porodnišnice) ni bilo. Poročili »o se: Miroslav Benega-lija, lesni delavec, in Marija Berčon .posestnica; Ivan Nad-faluči, rudar, in Alojzija Šuštaršič, kurirka; Anton Gorše, krznarski delavec, in Marija Kanduč, delavka. Umrla sta: Frančiška Volk iz Litije, Levstikova 10 — stara 78 let; Franc Hodel iz Litije, To- pilmiška 4 — star 78 let. Zagorje Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Poročila sta se: Franc Gabršek, posestnik iz Podgorice, in Marija Lazar, kmečka delavka iz Briš. Umrli so: Alojz Sotenšek, upokojenec iz Zagorja — star 62 let; Franc Omahne, upokojenec iz Zagorja — star 61 let: Ana Kovač, gospodinja iz Zagorja — Stara 61 let; Valentina Jere, gospodinja iz Zagorja — stara 64 let; Mariia Glasner, upokojenka iz Dolenje vasi — stara 75 let. Brežice Rodile so: Jožefa Senica, Mrzlava vas 5 — dečka; Ivana Klavžar, Dečna sela 3 — dečka; Jožefa Mlinarič, Smečice — ckčka in deklico; Ivana Gabron, Bizej-ska vas 23 — dečka; Terezija Godler, Dečna sela 43 — deklico; Kristina Šantei, Podgorica 34 — dečka; Cilka Pooovič. Velika Dolina 22 — deklico; Marija Todorovič, Brežice — deklico; Antonija Šinkovec. Golek 20 — deklico: Viktoriia Vrstov-šek, Blanca 5 — dekl:co; Marija Hotko, Globoko 72 - dečka; Ana Vretič, Cumovee 38 — dečka; Terezija Mlekuž, Čatež 46 — de*ka; Zofija Suban, Vinji vrh 4 — deklico. Porok ni bilo Umrli so: Jože Ilec, soc. podpiranec iz Zasipa 8 - star 65 let; Franc Lupšina, kovač iz Sel 5 pri Dobovi — star 37 let; Šinkovec (otrok imena ni dobil) — star 1 dan. Nesreče Nesreče v Zagorju Matija Udovič, star 40 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri navezovanju butare lesa pri lesnem jašku se je zbodel v sredinec desne roke ob izrabljeno žično vrv. Ivam Krautberger, star 49 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je šel po stranski poti od gasilskega doma v Zagorju proti glavni cesti, je preskočil stopnico, pri tem stopil na kamen in , si izpahnil desno nogo v gležnju. Ivan Strnišnik, star 30 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je poravnaval prazno vedro, mu je padel kos jelovine na levo nogo. Hamdija Kesedžič, star 26 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri razkladanju lesa iz vagonov ga je hlod lesa udaril na desno nogo in roko. Viktor Herman, star 48 let, zaposlen v Klavnici Zagorje. — Ko je čakal, da bo dobil meso za v prodajo za poslovalnico — je nenadoma padel In se udaril v usta — bil je takoj odpeljan v bolnico. Ivan Žibre, star 22 let, zaposlen prj IGM. — Ko je poškodova- OBRTNO PODJETJE »STEKLAR« CELJE obvešča cenejne stranke Zasavja, da je odprlo svojo poslovalnico v TRBOVLJAH, Loke št. 10. Strankam nudimo usluge steklarske obrti in to: stavbeno steklarstvo, ogledala, okvirjanje slik, graviranje in brušenje ogledal ter pomičnega stekla, ter vsa k tej stroki spadajoča dela. Poslovalnica posluje s sledečim dnevnim delovnim časom: Ponedeljek od 14. do 19. ure. Sreda od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. Petek od 8. do 14. ure. Sobota od 8. do 14. ure. Vsa dela izvršujemo hitro in solidno po zmernih dnevnih cenah. Za usluge se toplo priporočamo. 77. GiorgJo se _"c odločno uprl: »To ni res!« ~ »Zdaj boš ge lagal!« In žena *a je udarila. Vendar Je deček odločno ponovil: »To ni res In Anselmo laže. Ce M vzel. M Imel #e tukaj,« in **m je obrnil svoja dva žepa. Toda Anselmo Je "'•mo žvečil dalje: »Kdo ve, kam J« Skril.« — “Ali sl zares videl?« Je vpregal močater. »In če Jj* bil Giorgio zaprt, ne more bili denar daleč, •‘»glejmo v njegovem kotu. pa bomo takoj To- Je Giorgio lopov. Zdaj morava na delo, *M» ti poišči med njegovimi stvarmi,« se Je •krnil mei stcr k ženi. Giorgio Je bil s to rešitvijo »»dovoljen, kajti vedel Je, da ne bo nič našla, »er denarja ml vzel. - Tako se J« opoldne vceel domov, da se bo izkazala njegova nedoti-r»» Toda de na dvorišču Je kričala mojstrova žena; 78. »Glejte lopova, ukradel je mojstrovo denarnico In Jo skril m^d svoje cunje. Mislil je, da tam ne bomo Iskali. In ena Mra Se manjka. Lepo cvetko si pripeljal domov,« se Je obrnila k možu, potom pa začela divje pretepati dečka. OkoU mt ih so sc zbrati še drugi stanovalci In so podpihovali razburjeno iemfco. Mojster je bil »daj prepričan, da Je Giorgio kriv, vendar ga jo Jezilo, da pretepa lena dečka vpričo vseh ljudi. Zalo ga Je potegnil s sabo: »Zdaj ga prepusti m oni.« — »Im vendar nisem ničesar ukradel,« ne ir 5e zdaj opravičeval preplašeni deček. Toda nihče mu ni verjel In pretepali eo ga vsi: šena * leseno coklo, mož e Jermenom In tudi Anselmo je pridajal svoje. Kdo ve, kako dolgo bi to trajalo, če N ne prišla Angcffletta. nec prevažal voziček poln vreč hidrata, je padel in prišel z nogo pod voziček. Jože Drnošek, star 56 let, zaposlen pri IGM. — Ko je obešal čistilni drog na žebelj, se je le-ta izpulil, nakar mu je padel drog na nogo. Franc Žonta, star 25 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri spravilu lesa mu je njegov sodelavec vrgel bos lesa na mezinec leve roke. Metod Jagodin, star 17 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je odprl vratca pri drobivcu, mu je priletel kos kamna na levo roko. ČETRTEK - 17. maja 8.25 Zabavni kaleideskop; 9.25 Ciganske melodije; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Trio Svečnik iz Maribora; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Pejnovič: Izkušnje pri pitanju mladih govedi z zeleno krmo; 13.30 Napevi izpod zelenega Pohorja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK - 18. maja 8.55 Pionirski tednik; 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Naš podlistek - Tito in umetniki; 11.35 S prijetnimi melodijami vim želimo dober tek; 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Dva hrvatska komponista; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marija Cerkovnik: Poslušaj nas, prosim! 15.20 V tričetrtinskem taktu; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Petkovih 35 minut domačih viž; 20.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna: 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA - 19. maja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Človeški glas in violina; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Makedonske na- NEDELJA — 20. maja 8.00 Mladinska radijska, igra — Milivoj Matošec: Trata na koncu ulice; 8.30 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Še pomnite, tovariši... Naš tovariš Tito; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škobemeta; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Trikrat pet; 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne; 17.05 Harfa in orglice; 17.15 Radijska igra — Emile Zola: Max Gundermaim: * The-rese Rakvuin; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Od melodije do melodije; 20.20 Ižberite melodijo tedna. PONEDELJEK - 21. maja 8.55 Za mlade radovedneže; 11.00 Trio Maksa Kovačiča; 11.35 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu; 12.05 Trio Rudija Bardorferja s kvartetom »Škrjamček«; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franjo Urlep: Podružafoljenje gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju gospodarstva; 13.30 Glasba za špansko kitaro; 14.00 Za vsakogar nekaj; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.06 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.45 Radijska univerza — ing. Aljoša Pelan: Kaj ee zgodi e krvjo krvodajalcev; 20.00 Pojoči mozaik; 22.15 Melodije v noči. TOREK - 22. maja 8.25 Zabavni kalejdoskop; 835 Radijska štila za srednjo stopnjo; 10.15 Izberite melodijo tedna! 11.30 Naši pevci v Verdijevih operah; 12.05 Veseli gorenjski fantje pojo in igrajo; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Verbič: Izvensezonsko siliranje trav in detelj; 13.30 Poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikaška; 14.05 Radijska šola za višjo stopinjo — Eskimi; 14.35 Dve sceni iz opere »Majska noč«; 15.30 V torek nasvidenje; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasba; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Ob zvokih zabavne glasbe; 20.00 Iz arhiva naših malo znanih zborovskih posnetkov; 21.30 Veliki zabavni orkestri tega tedna. SREDA — 23. maja 8.35 Melodije v duru in molu; 9.45 Nekaj domačih viž; 11.15 Človek in zdravje; 11.40 Zabavni zvoki; 12,05 Vaški kvintet z Božom m Miškom; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mira Puc: Kjer ne osemenjujejo krav, naj bodo prav dobri biki za pripuščanje; 13.30 Arije iz Slovenskih oper; 14.35 Glasbene razglednice; 15.20 Košček Švedske; 17.06 šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 19.06 25 minut z velikimi zabavnimi orkestri; 20.00 Jakov Golovec: Ero z onega sveta. **«< ipSs Zgornji Hrastnik, preteklo soboto rodne pesmi v izvedbi ansambla in solistov; 12.15 Kmetijski nasveti — prof. France Vardjan: Kakšne naj bodo zelen jadrne Semeniče; 13.30 Izberite ei svojo melodijo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.40 Mešani zbor KUD »Jože Hermenko« iz Maribora; 17.05 Gremo v kino; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.23 Stare slovenske; 18.45 Okno v svet; 19.05 Sobotni domači intermezzo; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. Tudi sindikalne podružnice o gospodarjenju Potem, ko je prejšnji teden plenum občinskega sindikalnega sveta v Zagorju med drugim razpravljal o tromesečnih dosežkih v gospodarstvu, so te dni začele s podobno obravnavo tudi sindikalne podružnice na področju zagorske občine. Do sobote so že v štirih sindikalnih podružnicah razpravljali o dosežkih gospodarjenja in sperjeli tudi določena priporočila, da bi v prihodnje izpolnjevanje planskih nalog ugodneje potekalo. »Bedak Pavlek« v Zagorju V petek je bila v Delavskem domu v Zagorju krstna predstava uprizoritev Bevkove mladinske igre »Bedak Pavlek«, ki so Jo naštudirali pionirji s pionirskega odreda France Prešern na osnovni šoli Zagorje. Predstavi, ki je povsem uspela, je prisostvoval tudi pisatelj France Bevk, ki so ga zagorski pionirji prisrčno pozdravili. Vesti iz Elektro-Trbovl j e Načrtna gradnja stanovanj Komisija za stanovanjska vprašanja v podjetju Elektro-Trbovlje je izdelala predlog za koriščenje oziroma razporeditev gradnje stanovanj v razdobju 1962 do 1965. Za letošnje leto eo sredstva za gradnjo stanovanj že določena, in sicer za Hrastnik 6 mili jonov, za Radeče 2 milijona in Zagorje 8 milijonov dinarjev. Za leto 1963 je za Hrastnik predvideno v ta namen 6 milijonov in za leto 1964 4,5 milijona dinarjev ter za Trbovlje 6 milijonov, v letu 1965 pa za Trbovlje 5 milijonov, dinarjev. V letu 1962 in 1963 podjetje novih stanovanj ne bo gradilo, pač pa so sredstva določena za skončanje že zgrajenih hiš. V Trbovljah je na razpolago 10 stanovanj, v Zagorju pa 12. ' Letovali bodo na Bledu in v Selcah Komisija za oddih Samov kolektiva v podejtju Elektro- Trbovlje bo letos poskrbela za ureditev weekend hišice oziroma za popravilo na Bledu in v Selcah, kjer bodo tudi letos letovali člani tega podjetja. Le ena nezgoda v marcu Komisija za higiensko-tehmčno zaščito v podjetju Elektro-Tr-bovije je zabeležila v mesecu marcu le eno manjšo nezgodo pri delu. Število obolenj pa je terjalo 156 delovnih dni. Največ ljudi je obolelo na gripi. Ugodili so želji Senožečanov Krajevni odbor Senožeče je v imenu volivcev poslal prošnjo na podjetje Elektro-Trbovlje, da ee njihov pre’el priključi rajonu v Zagorju. Do sedaj je bil ta predel priključen rajonu Izlake. Prošnji krajevnega odbora je bilo ugodeno, tako da bodo volivci iz Senožet, kadar bodo imeli opravka j5ri ljudckem odboru v Zagorju lahko uredili potrebna vprašanja na področju rajona EŠektro-Zagorje. Komisija za razpis mesta direktorja občinskega ljudskega odbora Trbovlje RAZPISUJE mesto direktorja Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik Pogoji : rudarska ali ekonomska fakulteta z večletno prakso v večjih rudnikih; — srednja strokovna Izobrazba pod pogojem, da je bil prosivec daljšo dobo uslužben na vodilnem položaju v rudniku, pri organih oblasti ali pri družbenih in političnih organizacijah. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe 1. julija 1962. S 50 din kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom naj se vložijo pri Komisiji ObLO Trbovlje v 15 dneh po objavi v Zasavskem tedniku. Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje J3 Kfi O CL *o CL c e o Znamka za 15 din žasflpsfei TEDNIK TRBOVLJE P.P.82 aas FORT . ŠPORT. ŠPORT. ŠPORT Takšno hladno prho kot so ;o 'doživeli v nedeljskem srečanju nogometaši Rudarja, menda ne pomnijo! Pravzaprav je vsak komentar o nedeljskih neljubih dogodkih odveč. le sam izid srečanja z ljubljansko Olimpijo je sam po sebi dovolj zgovoren. In vendar .. . Lahko si zamišljam, kako je bilo pri srcu igravcem in kako gledavcem, ki so doživeli katastrofalen poraz kandidata za kvalifikacije. Igro, kot so jo prikazali trboveljski nogometaši, bi lahko mirne duše ocenili za nekak nov eksperimentalen, neučinkovit, ležeren nogomet. Vse dogodke je nemogoče opisati, ker so bili domačim tisti, ki so nastopali kot statisti in le vsakih nekaj minut pristavili lonček za nov gol. Vsakemu, ki je gledal tekmo, je jasno, da to ni bil nogomet, temveč ekshibicijski nastop Ljubljančanov. Nihče izmed približno treh tisoč gledavcev ni pomislil, da bo Radar na domačem igrišču statist. In,zlasti ne po zadnjih tekmah, ki so jih prikazali Trboveljčani, ko je bUa njihova igra učinkovita in hkrati užitek za gledavce. V nedeljo pa nismo videli niti drobec njihovega znanja, niti ščepec nogometa, temveč le brezglavo tekanje ]so igrišču. Vsekakor bi zastonj stkali objektivne ali pa subjektivne vzroke za nedeljsko katastrofo. Jasno je samo eno: za točke se je treba boriti! Na svoj račun so prišli ljubitelji nogometa v Litiji, ki so bili priča izredno slabi in nepovezani igri Zagorjanov. In mimo tega so Zagorjani oškodovali sami sebe zaradi večkratnega prepira. Kisovčani so pa bili izredno zadovoljni s prikazano igro domačinov, ki so nepričakovano osvojili točko. Domačini so dokazali, da tudi borbenost, ampak ne prehuda, v pravih trenutkih odloča o točkah. Rokometaši trboveljskega Rudarja so minulo soboto v lepi in borbeni igri odpravili goste iz Petrinja. "Zanimivo je, da Rudar v spomladanskem kolu skoraj v vsaki tekmi doseže nekaj odločilnih _ zadetkov v finišu. kar ni bil primer v jesenskem delu prvenstva. Kaze, da si je Rudar pridobil zadovoljivo tehnično in taktično igro ter si že nabral obilo kondicije, kar je že pokazal v zadnjih srečanjih. Slovenska conska liga Rudar : Olimpija 1-7 M-5) Na dokaj spolzkem in razmočenem Rudarjevem igrišču so se v nedeljo pomerili pred približno 2500 gledavci igravci domačega Rudarja in prvoplasiranega moštva v slovenski ligi, Olimpije. Dobremu sodniku Janžekoviču iz Maribora sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: RUDAR: Kalšek (Krajšek), Koe, Pristav. Bostič, Sori, Breznikar, Halilagič (Kastelic), Pajer, Knavs, Jovič, Opresnik. — OLIMPIJA: Frič, Guberenič, Klamčlšar (Elt-ncr), Jalševec, Berginc, Nikič, Brezigar, Velkavrh, Rojina, Srbu, Popi voda. Nekajminutna nervozna in nepovezana igra se je po gostih kaj kmalu sprevrgla v lepo in smi- I selno igro. Odličen Srbu je kma-I lu začel z nevarnimi akcijami in | lepo zaposlil napadavce Olimpi-| je. Sad te njegove povezave in prizadevne akcije je bil že v 12. minuti prvi zadetek Rojine. In kaj kmalu za tem, le minuto po prvem golu, so gostje dosegli po desnem krilcu že drugi zadetek. Medtem ko so gostje pokazali lepo, vigrano, homogeno igro, so se domačini odlikovali z netočnim podajanjem in nepotrebnim preigravanjem. Približno do tridesete minute je Rudar igral podrejeno vlogo in šele kasneje se je malo zbral in začel nevarneje napadati. — V tem čaru so imeli Rudarjevi napadavci vrsto ugodnih priložnosti za znižanje rezultata, ki jih pa neprisebni napadavci niso znali izkoristiti. — Tako je na primer Jovič v 21. minuti lepo prodrl v kazenski prostor gostov in neovirano streljal s kakih 10 m naravnost v Friča. V protinapadu je pa Brezigar izkoristil napako domače obrambe in povišal rezultat na 3:0. Po tretjem zadetku so se domačini skušali upreti gostom, kar jim je le delno uspelo. Vsekakor je zadal največ dela domači obrambi odličen napadavec gostov Srbu, ki je bil ncsivec vseh nevarnejših akcij in je pravzaprav botroval vsem zadetkom. — Napadavci gostov so nenehno igrali v kazenskem prostoru domačinov, tako da je visel četrti zadetek v zraku. In res je v 37. minuti Rojina ponovno potresel mrežo domačinov. V protinapadu je pa uspelo Knavsu preigrati obrambo in doseči časten gol za Rudarja. V 42. minuti je pa Brezigar izkoristil ponovno napako obrambe in povišal rezultat na 5:1. V drugem delu igre je Rudar pokazal nekoliko boljšo igro, žal je pa bilo že vse prekasno, da bi se dalo kaj ■ rešiti. Nekaj časa so bili domačini enakovreden nasprotnik Olimpije, kmalu pa so gostje ponovno prevzeli pobudo v svoje roke in jo obdržali do konca igre. V 56. minuti je Rojina lepo preigral nezanesljivo obrambo in s kakih 10 m dosegel šesti gol za Olimpijo. Po tem zadetku so se gostje nekoliko umirili in niso več nevarno napadali. Po vsem sodeč so se zadovoljili s tako visokim rezultatom. Končni rezultat pa je postavil v 89. minuti Rojina, ki je kaj zlahka ušel obrambi. Mladinci: ^ Radar : Olimpija 1:0 (1:0) V predtekmi so mladinci Rudarja premagali ustrezno moštvo Olimpije. Tekma je bila lepa in zanimiva, odlikovala pa se je tudi po borbenosti obeh moštev. — Sele v drugem delu igre eo gostje potisnili trenutno domačine v obrambo. Ljubljanska podzveza Litija : Proletarec 4:0 (3:0) Zagorski Proletarec je v nedeljo gostoval v Litiji in dobil pošteno lekcijo od Litijanov. Po prikazani igri je bil njen rezultat res nekoliko previsok, kar pa ne zmanjšuje zaslužene zmage domačinov. Glavni vzrok za tako velik poraz Proletarca je pa treba brez dvoma iskati v medsebojnih prepirih med igravci Proletarca. Uprava tega društva bo moral? pač čimprej odpraviti ta nesoglasja in zavzeti proti njim ostre ukrepe, če bo hotela, da bo Proletarec odigraval tisto vlogo, ki mu gre. Zmaga Litijanov je zaslužena. Gole za domači kraj so dosegli: Domadenik 2, Štrus 1 in namestnik 1. V predtekmi so mladinci Proletarca premagali svoje sovrstnike iz Litije s 4 : 1 in tako vsaj delno omilili visok poraz prvega moštva. Svoboda (Kisovec) : Rudar (Hrastnik) M (0:1) Na' igrišču Svobode v Kisovcu sta si Rudar iz Hrastnika in domača Svoboda razdelil' točki. — Kljub vodstvu gostov, ki so prvi dosegli gol, so se le-ti morali zadovoljiti le z eno točko. Tekma v Kisovcu je bila tipično prvenstvena. Gostje iz Hrastnika so bili tehnično boljše moštvo, kar pa so domačini nadomestili- z borbenostjo. Že v 15. minuti prvega polčasa je sodnik Čučnik iz Ljubljane, ki je sodil prav dobro, dosodil gostom izvedbo prostega strela v razdalje 25 metrov. Biderman. član Rudarja iz Hrastnika, je dosegel gol in povedel svoje moštvo v vodstvo. Drugi del igre je bil izenačen. Sele v 66. minuti se je domačinom nasmejala sreča in so po Grčarju izenačili igro na 1:1. Po tem zadetku je igra postala bolj ostra, vendar je ostalo pri doseženem rezultatu 1:1. Zaradi dvakratnega pretepa med igro je hras (niški Rudar vložil protest. Mladinski moštvi obeh klubov sta se razšli z neodločenim rezultatom 2:2. Dvoboj pionirjev Rudarja II iz končal z zmago pionirjev Proletarca 1:0. Bratstvo : Kočevje 3:0 p. f. Pionirsko zasavsko nogometno prvenstvo Rudar I (Hr) : Rudar I (Tr) 0:2; Rudar II (Hr) : Proletarec 0:1; Rudar II (Tr) : Bratstvo 4:2. II. zvezna rokometna liga Rudar : Slavij a 14:10 (7:5) Pred približno 800 gledavci sta sc v soboto zvečer pomerili ekipi trboveljskega Rudarja in petrinj-sk« Slavije. Tako gostje kot domačini so prikazali lep, hiter in učinkovit rokomet. — Zagrebški sodnik Markser jc zadovoljivo opravil svojo nalogo. RUDAR: Lopan, Škrinjar 4, Ačfcun 7, Bašič 1, First 1, Bml-nik 1. — SLAVIJA: Sever, Kuš-ner. Kočič 2, Mifck 1, ILvner 2, Orlič M. 1, Odlič Z. 4. Rudar je že vodil z 2:0, a gostom je uspelo Izenačiti rezultat. Domačini so kmalu povedli s 3:2, toda gostje so -movno izenačili. Po tem izeaia : se je razvila ostra, toda f ra. Gostje so bili zlasti od v obrambi, saj so s cono —a ali domačinom veliko dela. Najuspešnejši Rudarjev igralec je bil Ačkun. Končni rezal tat prvega dela igre je postavil First. V drugem delu igre so poskušali gostje z nenadnimi protinapadi znižati rezultat, kar jim je tudi uspelo. Zadnjikrat so izenačili na 8:8 in igro celo povedli za en gol razlike. Bašič je kmalu izenačil. Po tem izenačenju je Rudar bil vseskozi v vodstvu. Domačini so pokazali učinkovito igro, z malo več sreče pa bi bil lahko rezultat še izdatnejši, saj sta Ačkun in Škrinjar nekajkrat zadela vratnico. Zasavska liga V II. kolu zasavske rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Rudar (Hr) : Papimičar B 25:13; Zidani most : Papimičar B 19:7, Papimičar A : Rudar (Hr) 28:17. Partizan (Zagorje) : Rudar II (Trbovlje) ?3:7 (8:2) Rokometna tekma med domačim Partizanom iz Zagorja in drugo ekipo Rudarja iz Trbovelj se je končala z zasluženo zmago domačinov s 13:7. Ekipa Rudarja je igrala slabo in v slabi luči se je ta ekioa pokazala s stalnim ugovarjanjem proti odločitvam sodnika. Sodil je Zapotnik iz Zagorja ne najboljše, vendar igrišče ni mesto za ugovarjanje in razpravo. I. kolo republiškega prvenstva V prvem kolu prvenstva, ki ve- lja za republiško in državno, so se v nedeljo pomerili v Ljubljani in Mariboru mladi atleti. — V vsaki starostni kategoriji so nastopile po 4 ekipe. — Vrstni red: starejši mladinci: 4. Rudar 13.806 točk; mlajši mladinci: 4. Rudar 9162 točk; mladinke: 1. Rudar 9542 točk. V posameznih disciplinah eo bili doseženi naslednji rezultati: starejši mladinci — kopje: 2. Klenovšek (R) 49,95; mladinke — 60 nviirov: 1. Teršek (R) 8,6, 2. Pavlovič (R) 8,7; 100 m: 1. Pavlovič (R) 14,1, 2. Teršek (R) 14,1; kopje: 2. Sotenšek (R) 30,22 ; 4 X 100 m: 1. Rudar 57,6. »Ob žici okupirane Ljubljane« Zmagovalec Rudar V glavni disciplini letošnjega tradicionalnega VI. pohoda -Ob žici okupirane Ljubljane« v teku na 25 km je prvo mesto zasedla petčlanska ekipa trboveljskega atletskega kluba Rudar. Rudar je nastopil v naslednji postavi: Brvar, A. Laznik, Adolf Laznik, Kosa ber, Pašek. 25 km dolgo progo so naši pretekli v času 1:44,23, kar je skoraj pet minut boljši rezultat od drugoplasirane ekipe AK Jesenice. > V tej disciplini je nastopilo 12 ekip. ZSiavsH teSnltč 'm TJ; maja 1968 e Stevttka 81 mimnuiitfimumniiiiinntmranRBiHiiiiimmioiiiuiiiuuiuiu | N. Tatar: 18 ! Ukleti partizan § M Zadeta roka Nemca se je skrčila, mitraljez pa je zapel s smrtno pesem. Spustil je rafal proti nebu in nato proti nem- ] = škemii bunkerju na robu jase. Drugi mitraljezec je imel le : 3 toliko časa, da jc obrnil glavo... Tudi njega ■ so ugriznile j H razsrjene mušice iz avtomata. 3 Dva pomočnika mitraljezcev sta se skrila za zakloniščem. ; E Miraš je vedel, da morata biti tamkaj, zato je vrgel v vsak j §p »grob* po eno ročno granato. 3 Raketa je ugasnila. Petnajst borcev se je izgubilo v noči. j H Miraš je odplezal do »grobov«, da dobi municijo. Bil pa je j = razočaran, ker ni našel niti ene patrone za svoj avtomat, saj ! | je zadnjo izstrelil pred nekaj trenutki. Zato je vzel nekega j g Šarca in napolnil svojo torbo z municijo. Za pas si je zataknil i = štiri ročne granate z dolgimi lesenimi držaji. §f Potem je stekel v smer, v katero so se izgubili tovariši. j K To ni bila odločitev, ki zraste po dolgem in temeljitem raz- \ H mišljanju. To je bilo bolj podobno mučnim, groznim sanjam, i § ko človek sanja, da pada v prepad dolgo, dolgo... In potem se j = z zadnjimi močmi spet povzpne kvišku in se prebudi ves pre- | §{ poten in prestrašen na svojem ležišču. Toda moreče sanje mu | §f še dolgo trapijo glavo in ga plaše. I Tako je Novak naenkrat zaostal in se ulegel na zemljo. | | Srce mu je močno udarjalo. Njegovi tovariši so se odmikali. | §j Rad bi bil zavpil: — Tovariši, privezan sem na zemljo... 1 | Utrujen sem, nekaj me muči... Pridite in me odpeljite! | Toda njegove ustnice so se samo premikale, glasu pa ni | | mogel spraviti iz sebe. Morda je minilo samo nekaj minut, I | morda tudi pol ure... Občutil je, kako se v njem nekaj trga, | | ga lomi in duši. | | Iz prs se mu je končno iztrgal vzdih. Nato pa je glasno | | zajokal. Bil je jok človeka, ki je na robu blaznosti. Roke so se I | vzdignile do las, kapa mu je padla na tla, z glavo pa je začel \ | udarjati ob zemljo. Miraš je hodil s tihimi koraki, s hojo živali, ki zasleduje | | svojo žrtev. Naenkrat je zaslišal jok moškega. Zazdelo se mu je, | | kakor da to jokanje prihaja iz zemlje. Lasje so se mu naježili, 1 | začel je trepetati. Nevede mu je roka segla na petelina na I = mitraljezu. Vrgel se je na zemljo in se zakotalil po strmini, | | ker je mitraljez zaropotal. Sele v zaklonišču se je potipal po 1 1 telesu, če ni ranjen in če ni izgubil municije. Nič mu ni bilo, | | le velika praska nad ustnicami ga je neznosno pekla. 3 Vstal je in počasi previdno odkorakal, držeč svoj »šareč« | | pripravljen. V teh trenutkih je Novak bežal, ne misleč, kam hiti. Sele | | ko ga je premagala utrujenost, se je zgrudil na zemljo. Sele 1 | sedaj je ugotovil, da niti ne ve, kje je, niti kaj je hotel. Spoznal | | je samo, da se je odcepil od tovarišev. J Ime dr. Heinza Stathena se je velikokrat omdnjalo med j H nemškimi znanstveniki. Njegova poročila o mejah zdržljivosti F | nemškega organizma v vojni so bila osnovana na temeljitih | opazovanjih in številnih poskusih. Izdelal je tudi tablice za 1 hiter prenos ranjencev z bojišč po vrstah telesnih poškodb. | Tako je bilo točno ugotovljeno, ali mora priti pod kirurški nož j s prej ranienec s prestreljenim želodcem, ali tisti, ki ga je krogla j = zad"’' Njegove tablice so bile temeljite, praktične in j g kori” v g N ugotovil je tudi mejo dovoljenega skrajšanja črev, _ s ki so jih pretrgali ali raztrgali streli, in čas telesnih poškodb, g i ko morajo biti zdravniško pregledane in operirane, i Njegova je bila nadalje ideja, da se uporabi kri ranjencev, |§ | ki so bili obsojeni na smrt, za transfuzijo tistim, ki jim je še s | mogoče z njo rešiti življenje. Edino, kar si ni upal predlagati, g | je ' :!o, da se ujetnikom odvzame vsa kri in uporabi po nemških g I bolnišnicah. Vedel je namreč, da bi bil obsojen zaradi »oskru- E p n jen ja rasne čistoče«, čeprav je vedel in bil prepričan, da je E | v ta namen edino odločujoča ustrezna skupina krvi. To je bil dolg seznam znanstvenih ugotovitev, odkritij in E predlogov spoštovanega in cenjenega doktorja von Stathena. E Tisto noč je bil v šotoru zraven divizijskega obvezovališča. g Tega dne je opravil več nujnih operacij in poslal transport §§ ranjencev proti Cičevu, kjer jih bodo sprejeli reševalni avto- §? mobili in odpeljali dalje ob Neretvi naprej. Usedel se je na poljsko posteljo in opazoval privezanega 3 človeka na improvizirani mizi. Bil je dvajsetletni ujetnik, mo- gj čan, a zaradi lakote suh. — Začnite! je dejal bolničarju, ki je stal pri mizi. Ta je razrezal ujetnikovo obleko in mu razgalil telo. Potem g je z v»to, namočeno v čistem bencinu, obrisal nekaj mest na g odkritem telesu. Vanje je porinil velike votle igle, ki so prodrle s v žile. Kri je začela teči najprej v tankih curkih, potem pa g slabše. ]š Dr. Heinz von Stathen je pristopil k ujetniku, nastavil šteto- g skop na ujetnikovo srce, z drugo roko pa je izvlekel iz žepa g majhno, specialno štoparico in jo začel opazovati. (Nadaljevanje sledi) iimiWHHimnMuiiMiiimBiHiWBiiiaiMUHUHUiiUiiiuiiniiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiitiiiiiiinuiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiininiii[iiniiniiin»iiir Potem sta oba odšla na mesto, kamor so razbojniki vrgli markiza Renčja. Izvlekla sta ga iz vodnjaka in ga položila v galerijo. Velikan je odgrnil zakrit obraz nesrečnika in vzkliknil: — Hudlrja, ta je pa moral biti všeč ljudem, ko je tako lep človek! Zdi se ml znan še od takrat, ko sem služil pri Guemenu. Menim, da Je plemenitega rodu. — Tako kaže. Povem tl, da se Je boril kot junak. Njegov nasprotnik bi tenko piskal, če mu ne bi priskočila na pomoč dva razbojnika. — Ali so ga oropali, preden so ga prinesli semkaj, Dagobert? — Nisem opazil, a kaže, da so na to pozabili. | — No, če tega niso oni napravili, bova storila midva. 1 — Dobre Ideje Imaš, prijatelj, torej opravi najprej to! Kakor dva jastreba sta planila na fnrllča in ga začela preiskovati. — Slava, slava mu! je zavpil nekdanji služabnik in pokazal mo-žtceljnu svileno denarnico, v kateri Je bilo nekaj zlatnikov, ki sl Jih je markiz Renč izposodil pri grofu de Jussacu. — Koliko jih Je? Dajva jih prešteti, je predlagal možlcelj. Vsak od obeh je vzel po polovico denarja, štirideset zlatnikov, pravo bogastvo za oba. — Morda Ima tudi kake- dragulje? Je vzkliknil Dagobert ln začel preiskovati mrliča. Nekaj časa Je odpenjal njegovo obleko, potem pa je nenadoma zadrhtel. — Kaj tl je? ga je vprašal Bonton. — Ta človek ni mrtev! Slišal sem, da mu še utripa srce! — To Je slabo! Je odvrnil velikan In grdo pogledal markiza. — Spet nimaš prav! Je dejal možlcelj. Ta plemič nama bo lahko še zelo koristen, če njegova rana ni smrtna. Potruditi se morava, da ga rešiva. Mračni obraz velikana se Je razjasnil, kajti Dagobert je povedal resnico. — Ta gospod mora biti bogat, ko nosi s seboj z zlatom napolnjeno denarnico. Pazila bova nanj, kolikor bova mogla. Ce nama bo umrl, ga bova pokopala. Ce bo pa ostal živ, bova dobila lepo darilo. — Misliš, da nama bo kaj dal? — Vsekakor nama bo hvaležen, da sva mu rešila življenje. — Morda. Toda, ali sl pomislil, da bi naju, ko bo ozdravel, lahko Izdal In tudi najino podzemeljsko skrivališče? — Tega ne bo storil. Prvič nama bo hvaležen, drugič mu pa bom zavezal oči, ko ga bova odpeljeva venkaj. — Tl torej trdiš, da bova uspela? — Da. — Prav! Delaj, kakor veš ln znaš! XAVIER DE MONTEP1N 29 Maščevanje in ljubezen — Videl boš, da bo vse v redu. Sedaj mi pa pomagaj odnesti ranjenca v najino stanovanje. — NI se tl treba truditi, ker ga bom prenesel ?am, In res. Vzdignil Jc Renčja kakor lahko pero. 7. lahkoto ga Je prenesel v njuno stanovanje. Med potjo sta pa izgubila Renč Jev plašč, a tega nista opazila. Ko sta prispela v svoje stanovanje, je. velikan polo/JI markiza na kup slame v kotu. Ko ga Je velikan previdno položil na nenavadno ležišče, je Dagobert slekel ranjenca, da bi ugotovil, če jc hudo ranjen. Previdno mu je opral rano In po načinu, kako Je to napravil, Je bilo videti, da sc razume na nego bolnikov. — No, kaj misliš? ga Je vprašal Bonton. __ Rana je globoka In nevarna, ni pa smrtna. Upam, da ga bom rešil. Tisti trenutek Je ranjenec vzdihnil. — Kot kaže, bo kmalu nrlšel k zavesti, Je dejal možlcelj. . Rene Jc res kmalu odprl oči, toda po njegovem obrazu Je bilo videti, da ne ve še zase. — Kaže, da naju ne vidi, je pripomnil Bonton. — Res je. On naju niti nc vidi niti nc sliši, Je dejal možlcelj. — Alt Je živ? — živ Je, če lahko rečemo ra človeka, ki ima globoko Ul nevarno rano, a kaj kmalu bo dobil vročino. Dagobert sc ni zmotil. Lahna rdečica se Je pojavila na obrazu ranjenca. Zaprl je oči ln začel šepetati nerazumljive besede. — Bojim se, da ga ne bova mogla rešiti. No, poskusila bova vse. Ostanek dneva ni bilo sprememb. Ranjenec Jc ves čas nekaj šepetal. Dagobert mu je nenehno polagal na čelo hladne obloge. Približno ob desetih zvečer Je Bouton odšel na prežo za kakim plenom. Nekako o polnoči se Je vrnil praznih rok In slabe volje. Noben ponočni potnik mu ni prišel pod roke. — Ali nc pojdeš spat? Je vprašal Dagoberta ln se oblečen vrgel na slamo. — Ne, to noč bom prečul pri ranjencu. — Ali mu je že boljše? — Ne, še slabše. — Potem tl želim obilo zabave. Bojim se, da ga bova morala jutri pokopati. — Morda, mu je odvrnil možlcelj. Minilo Je nekaj dni. Dagobert je ostal nenehno pri ranjencu ln mu posvetil vso pazljivost. Na obrazu ranjenca je bilo opaziti, da mu gre na boljše. Dagobert in Bouton sta bila srečna. Ker podnevi nista zapuščala svojega brloga, nista vedela, da jc baron Ouerjean kupil gostišče »Pri hudiču«. Že so delavci popravljali stavbo, ona dva pa še nista vedela, da jima grozi nevarnost. Končno so končali z deH tudi zidarji ln baron je pripeljal tista dva obrtnika, Dagobert ln Bouton sta ravnokar zadremalo, ko je baron naročil obrtnikoma, naj prebijeta zid. Ko je stena zgrmela na tla, sta bila oba tako presenečena, da prve trenutke nista vedela, kaj naj storita. — Beživa v katakombe! Tam bova našla podobno skrivališče kakor tukaj. S sabo vzemi tudi ranjenca! Je dejal Dagobert. Ko sta prispela do katakomb, je velikan položil markiza na zemljo, Dagobert pa se Je naslonil na zid In opazoval, kaj sc godi v njunem stanovanju. Videl Je, da so v njuno stanovanje vstopili trije moški ln se sklonili na kup okrvavljene slame, na kateri Jc ležal markiz. Naenkrat se Je sklonil k velikanu In mu dejal: — Počakaj me tukaj, kmalu se vrnem! Kaj kmalu se je vrnil in rekel velikanu: — Ali veš, kdo naju Je pregnal? — Kako naj bi to vedel! — To Je nasprotnik oziroma morilec najinega ranjenca! — Glej ga šmenta! Kdo bi trt to mislil! SLOVESNA NOC Bilo Je nekega večera konec marca leta 1772, ko Je ulica d’Enfer madoma oživela. Številne svetilke, obešene na zid, so svetile daleč koli nekdanjega gostišča »Prt hudiču«. Veliko število radovednežev se je zbralo na ulici, da bi viden rlhod gosposkih kočij, ker sta baron ln baronica dc Ouerjean 1>°-ibtla na ples ljudi visokega plemstvo tedanjega Pariza. Medtem ko se Je radovedna množica gnetla po ulici. Je w oazi ti. kako gredo skupine mladih močnih možakarjev v sosedu llco, kjer so se ustavljale pred majhnimi železnimi vrati, vsa* lupina Je na kratko potrkala na vrata, ki Jim Jih Je nato ortP elri neobriti možakar. ,.c Nočni obiskovalci so prispeli v zaprto sobo, kjer so stali i™ borotent, a maskirani možje. — Kaj hočete? so vprašali oboroženi možje prišlece. (Dalje pnlmclnjlč) ISTL . M' ^ — F KN 1 ' N CA OdCANI! minil iiiiiinniiiiiHiiiD sumili iiiiuihiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiuiiniiiin NA SVIDENJE NA ZBORU VOLIVCEV! Elllilinnill!lll!lllltl!lll!!llllllll!lllllllllllllllllimillllll!IIIW 1 I Pišemo o • tromesečnem gospodarjenju ® usmerjanju gospodarjenja v gozdarstvu • žagah veneči jankah ® arondaciji • odloku o rajonizaciji sadjarstva in odloku o travništvu ® zdravstvenem zavarovanju kmetov ® krajevnih odborih • stanovanjskih skupnostih • hišnih svetih ® turizmu in olepševanju v____________________J V razmišljanje občanom! Pričujoča številka -Glasa komune« Hrastu'k je izšla v času, ko »o v naši državi na vidiku novi ukrepi na področju gospodarstva, ki bodo zagotovili, da se bodo odpravili nekateri škodljivi pojarvi in da se omogoči nadaljnji razvoj ln napredek naše države. O teh ukrepih je obširno obravnavala Zvezna ljudska skupščina na svojem zadnjem zasedanju, zelo jasno in odločno pa jih je tudi nakazal tovariš Tito v svojem govoru v Splitu. Razumljivo je, da so taki ukrepi morali slediti in da jih odobravamo vsi delovni ln pošteni državljani. Gre za stabilizacijo našega gospodarstva, ki je v zadnjih letih zaradi prevelikih in premalo utemeljenih gospodarskih in komunalnih Investicij, zaradi prevelikega uvoza, zaradi nesorazmernega naraščanja osebnih prejemkov nekaterih državljanov začelo vidno kazati pomanjkljivosti, kar je tudi kvarno vplivalo na politično razpoloženje državljanov. Gre tudi za to, da se zavedamo škodljivosti pretirane potrošnje za neupravičene namene. Jasna nam mora biti škodljivost prevelikih Investicij in pretirana potrošnja sredstev, ki se zbirajo v proračunih In raznih skladih v državnem, republiškem ln občinskem merilu. Taka potrošnja bi nas v bodoče še bolj privedla do prekomerne zadolžitve v tujini. Napačna bd bila trditev, da je takemu stanju kriv socialistični družbeni red ali celo delavsko upravljanje, saj nam prav ta družbeni red in delavsko upravljanje daje vsestransko možnost, da se napake odkrivajo, jasno obravnavajo, kritizirajo in odpravljajo. Gotovo je, da bodo odločni ukrepi, ki bodo sprejeti v bodočih tednih, znatno vplivali tudi na življenje v naši komuni. Tudi mi smo dolžni v svoji komuni odpravljati vse napake in pomanjkljivosti ln s tem prispevati svoj delež k izboljšanju celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Morda napake, ki jih je nakazal tovariš Tito v svojem govoru, v naši občini niso tako očitne, vendar če bomo pri odkrivanju škodljivih pojavov v gospodarskem in družbenem življenju bolj kritični, odločni in dosledni, bomo prav gotovo ugotovili marsikaj, kar zavira splošni razvoj ln hromi iniciativo in ustvarjalnost delovnih ljudi. Tudi pri nas moramo mimo ostalega vztrajati na pripravljanju gospodarsko bolj utemeljenih investicijskih programov. Odločneje moramo odkrivati notranje rezerve v proizvodnih podjetjih in ustanovah, doslednejši in bolj kritični moramo biti pri varčevanju in uporabi skupnih družbenih sredstev. Tudi ne smemo dovoliti, da bi prevelike razlike v osebnih dohodkih kvarile politično razpoloženje med državljani, lcar bd Imelo za posledico padec delovne morale. Bolj aktivno moramo v naši komuni preprečevati širjenje lokall-etične miselnosti, ki ima, lahko za posledico nesmotrno razporejanje sredstev za razne komunalne objekte. Predvsem moramo v kolektivih ln zborih volivcev v bodoče več Razpravljati o problemih komune, zlasti o nujnosti skrajnega varčevanja z letošnjimi proračunskimi sredstvi in skladi. O vseh teh In še drugih vprašanjih se bomo pogovorili na bližnjih zborih volivcev, ki bodo konec tega meseca. . —— Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko Obrat Hrastnik rudnika Trbovlje-Hrastnlk prednjači v gospodarjenju, f skrbi za varnost ln tudi drugod Vaš predlog na zboru volivcev je izrečen na pravem mestu I Od gospodarstva pričakujemo se vec Realizacija družbenega plana v prvem tromesečju v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem Kljub nekaterim negativnim pojavom vendarle zaznamujemo odločen napredek v gospodarstvu naše komune. Finančna realizacija je povečana za 8,3 % pri 4 ®/o povečanju zaposlenih. Izvoz pa je povečan celo za 25,5 %, osebni dohodki pa so se povečali za 9,2 %. Seveda je ob tem še vedno potrebno poudariti pomen dobrega gospodarjenja, ki se odraža v skrajni štednji, popolnem izkoriščanju notranjih rezerv, nenehni skrbi za dvig produktivnosti (od katerega naj bo odvisen porast osebnih dohodkov), predvsem pa naj gospodarske organizacije upoštevajo že doseženo stopnjo družbenega razvoja in storijo kar največ za krepitev delavskega samoupravljanja. POVEČANJE STORILNOSTI NE ZADOVOLJUJE Industrija je v letošnjem prvem tromesečju povečala družbeni hru-toprodukt za 8,2 odstotka, fizični obseg proizvodnje pa za 10.5 odst. To pri povečanju števila zaposlenih za 3,9 odstotka. To pomeni, da 6e je storilnost povečala za 4,1 odstotka, kar je dokaj manj, kot pa predvideva letošnji družbeni plan. Osebni dohodki so večji za 8,8 odstotka, razpon med najnižjo in nai-višjo plačo pa dosega 1:11,5, medtem ko je bil ta razpon lani v irč.em obdobju 1:11.6. Le*es so zrnr>ni»ane investicije za 39,6 odstoka. V zvezi s prehajanjem na nov način ugotavljanja celotnega dohodka po plačanih fakturah so znižane terjatve 'upnikov za 21,8 odstotka, dolžnikov pa za 14.4 odeto'ka. Izvoz je povečan za 25 odstotkov. RAZPON PLAČ NAJBOLJ PRIMEREN Finančna realizacija v trgovini je letos večja za 15,4 odstotka pri 11-odetotnem povečanju števila zaposlenih. Terjatve upnikov so zmanjšane za 19,6 odstotka, obveznosti dolžnikov pa za 12 odstotkov. Razpon osebnih dohodkov je v trgovini še najbolj zmeren in je izražen v 1:3,2, medtem ko je bii lani 1:3,5. Osebni dohodki so se zvišali le za 1,8 odstotka. Z ozirom na to, da bo v bližnji prihodnosti postalo vprašanje zadostnih obratnih sredstev v trgovini še bolj pereče, kaže razmišljati o možnostih združitve obstoječih trgovefltih podjetij na primerni konstruktivni osnovi. s L Hi TUDI ■ FINANČNA REALIZACIJA JE PADLA V gostinstvu je presenetil padec finančne realizacije (za 0,9 odstotka). medtem ko občuten padec količinskega prometa ni nobeno presenečenje. Zmanjšanje finančne realizacije pripisujemo povečanju cen. Vzrok padca količinskega prometa pa je nedvomno (udi povečana nedovoljena prodaja alkoholnih pijač pri zasebnikih. S tem v zvezi je potrebna poostrena kontrola in ostrejše kaznovanje prestopkov. Število zaposlenih, se je v gostim-tvu povfčalo za 2.9 odiTotka, produktivne'-! dela pa je padla za 3,7 odstotka. ANALIZIRANI' LE DVE PODJETJI Tromesečna analiza zajema le dve večji obrtni podjetji, in sicer Elektrotehnične delavnice in komunalno podjetje, ker smatramo, da le-ti dve podjetji bistveno vplivala na celotni obseg gospodarstva komune. Ugotovljeno je, da bi lahko elektrotehnične delavnice dosegle večji finančni učinek, če ne bi imele težav z nabavo reprodukcijskega materiala (grla za razsvet-1 javna telesa). Obe podjetji skupaj sta povečati finančno realizacijo za 39,8 odstotka v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pri 6,5 odstotnem povečanju števila zaposlenih. Osebni dohodki so zmanjšani za 2,4 odstotka v povprečju. Tudi v teh dveh podjetjih ne moremo govoriti o pretiranih razponih v osebnih dohodkih. Vprašanja obrti rešujemo radikalneje šele v zadnjem Času. Dosedanje združitve nekaterih obrtnih podjetij na območju Hrastnika že dajejo določene pozitivne rezultate. Smatramo, da je potrebno ta proces nadaljevati in pričeti razmišljati e'združitvi obrti tudi na radeškem področju, kar je že v pripravljalnem postopku. Temeljiteje pa bo potrebno analizirati nadaljnji razvoj uslužnostne obrti, kajti znano nam je, da ta obrt v sedanjem stanju ne ustreza potrebam. To naj bi proučile komisije, ki naj poročajo zboru proizvajalcev. ZMANJŠAN OBSEG DEJAVNOSTI Splošno gradbeno podjetje je v prvem tromesečju občutno zmanj- šalo obseg svoje dejavnosti. Ker se je investicijska dejavnost, zmanjšala, je to povsem razumljivo. Zaradi tega je tudi finančni učinek zmanjšan, in sicer za 25,2 odstotka napraan lanskemu prvemu tromesečju. Od tod izhaja tudi znižanje števila zaposlenih, vendar le za 5 odstotkov, toda to ima za posledico občuten padec produktivnosti — za 21,3 odstotka. Kot je znano, so bile ( lani v tem podjetju dokaj neure jene razmere, kar dovoljuje domnevo, da je posledica tega. tudi razpon osebnih dohodkov, ki je bil lani v prvem tromesečju 1:9,2. letos pa le 1:5,6. kar pa še vedno ni zadovoljivo. Nedvomno bo potrebno podjetje še nadalje urejevati in skrbeti za izkoriščanje notranjih rezerv, na o novi česar je mogoče povečati finančni uspeh gospodarjenja. NEENOTNA MIŠLJENJA O RAZVOJU _ Kmetijska zadruga Radeče—Dol je povečala finančno realizacijo za 27 odstotkov pri povečanju števila zaposlertih za 44,4 '/o. Razpon osebnih dohodkov v razmerju 1:6,2 se zdi za to gospodarsko organizacijo previsok. Tudi tukaj ne moremo govoriti o povsem urejenem gospodarjenju, posebno v pogledu enotnosti delovnega kolektiva glede nadaljnjega razvoja tega podjetja. — Predvsem naj poudarimo notranje rezerve, ki obstajajo v tem ppdjet-ju, izhajajo pa predvsem iz premajhne rutine v organiziranju kmetijskih proizvodnih procesov; Nedvomno je, da bi z ozirom na zadostno število srednje strokovnih kadrov, ki jih zaposluje zadruga* lahko biti uspehi gospodarjenja še večji. Za razmišljanje Sedanji pregled gospodarjenja v komuni poudarja nesorazmerni porast osebnih dohodkov napram porastu storilnosti, še vedno so očitne pretirane težnje po gospodarskih in negospodarskih investicijah, ne glede na to, da so te težnje v dobršni meri utemeljene. Še vedno moramo poudarjati potrebo po povečanju izvoza in po poglabljanju delavske mi samoupravljanja. Skratka, kljub marsikaterim ugodnim pokazateljem ne moremo biti zadovoljni še z marsičem. Nedvomno je, da je za 5,1 % večji odstotek osebnih dohodkov od odstotka porasta storilnosti očiten znak, da so vsem nastopale cene. ki so jih gospodarske organizacije morale zviševati, da bi zagotovile zvišanje osebnih dohodkov. Resnično je pri tem to, da takšni postopki motijo pravilno gospodarjenje pri nas v celoti in ne le v naši komuni. Zal moramo ugotoviti, da se je pojavljala želja po zviševanju osebnih dohodkov tam, kjer bi to smeli najmanj pričakovati — pri vodilnih uslužbencih, pa tudi pri visokokvalificiranem tehničnem kadru. Ob tem da ne govorimo o kvarnem vplivu na ugled vodilnega osebja, povzroča to negodovanje in včasih tudi neenotnost v kolektivu. Uskladitev osebnih dohodkov s produktivnostjo je torej nujnost, mimo katere se ne bomo mogli zriniti. Investiranje v industrijo opravičuje iztrošenost strojnih naprav, ki je bila tako velika, da je nastopalo vprašanje obstoja Industrije sploh. Vendar ne moremo mimo ugotovitve; da nam bo to investiranje še nekaj časa delalo velike preglavice. Tudi pri negospodarskih investicijah je podobno, saj gradimo nekatere šole že 10 let in cesto že 7 let in podobno, toda ob tem se pojavljajo lokalne tendence, ki težijo k drobljenju sredstev za take investicije in s tem k neučinkovitemu investiranju. Tukaj znova nastopa vprašanje možnosti in potreb. Ce izhajamo iz izhodišča v komuni, kaj je za družbeni standard najbolj potrebno, terjamo s tem prioritetno razvrstitev potreb, ki jih smemo potem realizirati s sredstvi, ki so nam na razpolago. Pri takem razmišljanju nas često motijo lokalistična čustvovanja, kar pa moramo podrediti razumnemu preudarku. Govoriti bomo morali tudi o stabilizirarrm dolgoročnem izvozu, ki ne bo odvisen zgolj od trenutnih naročil, pa še o marsičem, med drugim tudi o neobhodnosti potovanj v tujino in podobno. Toda še veliko važnejše je trenutno za razvoj odnosov v komuni poglabljanje samoupravljanja. Ne glede na to, da beležimo zadnje čase vedno večje uspehe prav v tem smislu, moramo ugotoviti, da smo storili še veliko premalo. Opazili smo že in večkrat tudi govorili o tem, da je bilo tu in tam delo samoupravnih organov ovirano od posameznih vodilnih uslužbencev. Ali niso dovolj zgovorne izjave samih Vodilnih oseb, ki tu in tam povedo, da delavci na sestanku pred njimi ne povedo isto kot povedo, ko jih ni zraven?! Ali moremo reči, da je vsaka kritika zlonamerna ali škodljiva? Razumljivo je, da je v marsikateri kritiki mnogo subjektivnega in da marsikatera pripomba ni točna, toda najčešče je temu vzrok — neobveščenost. Tu pa naletimo na krivdo vodstev podjetij, na nedosledno seznanjanje delovnega kolektiva z dogajanjem v tovarni ali katerem drugem podjetju. Od pravilne obveščenosti pa je v mnogočem odvisna stopnja pripravljenosti in vestnosti v sodelovanju v proizvodnji. Prav blizu temu pa je tudi vprašanje sodelovanja podjetij s komuno, s krajevnimi skupnostmi in podobno. Marsikdaj podjetja vidijo zgolj svoje probleme in le te prečesto rešujejo na najlažji in ne najtežji način. Vsekakor je oboje v škodo — skupnosti. Rekli bi lahko še več, toda dovolj smo povedali — za enkratno razmišljanje! Z gozdovi gospodarimo kompleksno! Lani eo nastale v gozdarstvu znatne spremembe. Novi zakoni, ukinjeni republiški in okrajni gozdni skladi, ustanovljeni občinski In medobčinski skladi, ukinjeni predpisi in uredbe, med njimi tudi uredba o žagah veneciankah. Obveljalo pa je načelo, naj ima gozdove in druga zemljišča v družbeni lastnimi v okviru gozdno gospodarskega območja v uporabi ena gospodarska organizacija. Prav tako «iaj gospodarijo z gozdovi v državljanski lastnini gospodarske organizacije, odnosno gozdno gospodarska podjetja v okviru enega gozdno gspodarskega območja enotno, po istih načelih in smernicah, ki pač veljajo za strukturo gozdov dotičnega gozdno gospodarskega območja. Seveda gospodarijo z gozdovi, ki so v državljanski lastnini lastniki sami. Lastniki pa lahko prepustijo svoje gozdove v gospodarjenje kmetij, zadrugi ali kaki drugi gospodar, organizaciji, sTcaterosklenejo pogodbo o kooperaciji: zakupno, izročilno ali kakšno drugo pogodbo. . Za gospodarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora lahko odloči, da se gozd v državljanski lastnini da v gospodarjenje gospodarski organizaciji, seveda le tedaj, če lastnik ne gospodari z gozdom dovolj gospodarno. Seveda ima lastnik tudi v tem primeru pravice lastništva, ker gre samo za prevzem gospodarjenja, ne pa hkrati lastništva! Z ozirom na načelo enotnosti v gc-ooiarjenju z gozdovi je občinski ljudski odbor predlagal, naj bo meja ljubljanskega gozdno gospodarskega območja vskladena na južnem predelu občine s politično, torej okrajno in občinsko mejo. V nasprotnem primeru bo z gozdovi splošnega ljudskega premoženja Jatne in Branka še vedno gospodarilo gozdno gospodarstvo Brežice. Tudi v primeru državljanske lastnine bi na radeškem območju — po stari meji med IV. ljubljanskim in IX. posavskim gozdno gospodarskim območjem — praviloma morala gospodariti gozdnogospodarska organizacija novomeškega okraja oziroma sev niške občine. Takšna delitev pa bi povzročila vnsto težav. Predvsem bi bili okrnjeni interesi utrditve in ojačanja komunalnega sistema. Sredstva, ki jih zbiramo za rrfčdob'-inske sklade bi se delila na dva okraja. Voditi bi morali ločeno planersko in statistično službo. Prav tako pa bi morali izdelati lo*ene gozdnogospodarske elaborate. Zaradi kompleksnega gospodarjenja z gozdovi je mogoče predati zasebne gozdove v gospodarjenje goisnodarskim organizacijam, ki so dolžne skrbeti za kar najboljše gospodarjenje z gozdovi. To v primerih, če lastnik ne gospodari z gozdom po določenih določbah gozdnogospodarskega načrta, če lastnik ne izvršuje predpisanih ukrepov o zatiranju škodljivcev, nalezljivih bolezni in o preprečevanju gozdnih požarov, če lastnik s svojim gozdom tako slabo gospodari, da je ogrožena trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda ali če v njem ponovno Beka drevesa, kt niso bila odkazana Sli v nasprotju z določbami gozdno- gospodarskega načrta, če se gozd spremeni v plantažo (sodobni gozdni nasad) in je pri tem treba zagotoviti strokovno izvedbo te spremembe ali če to narekujejo skupni gospodarski interesi in so potrebni enotni tehnični postopki, lastnik gozda pa v tem -primeru nima pogojev, da bi pri gospodarjenju z gozdovi uporabljal sodobne gozdnogospodarske metode in tehnično opremo. Z gozdom zasebne lastnine pa gospodarska organizacija ne sme gospodariti nad 20 let v gozdovih iglavcev in nad 30 let v gozdovih listavcev. Lastniku gozda, ki je dan v gospodarjenje gospodarski organizaciji ostanejo lastniške pravice, po katerih sme sekati v okviru zmogljivosti svojega gozda les, ki je nemu organu pristojnemu za gozdarstvo pri občini. Ta bo izdal skup- • na sečna dovoljenja po krajevnih odborih s priloženim seznamom posestnikov in odobrenimi kvotami. Skupna sečna dovoljenja pa bodo s prilogami razstavljena na oglasnih deskah krajevnih odborov. Zoper odločitev pristojnega organa, ki bo določil kvoto poseka, je možna pritožba v roku petnajstih dni, pri čemer se smatra za prvi dan tisti, ko gospodarska organizacija ustno obvesti lastnika o odobreni sečnji. ■Gospodarske organizacije bodo z lastniki sklepale pogodbe, v katerih bo treba natančno na-značiti, koliko lesa bo od odobrene kvote lastnik oddal gozdnogospodarski organizaciji in koliko lesa bo porabil za vzdrževanje svojih gospodarskih zgradb. Ce bo posek in spravilo lesa opravil kmet sam, je treba določiti, koliko bo plačano za posek lesa in koliko za spravilo ali prevoz lesa po prostorninskem metru. Navesti bo -treba tudi vsaj približno ceno lesa na panju, ki pa naj ne bo manjša od 50 odstotkov določene tarife za obračun gozdnega sklada. Vidno mesto v pogodbi bo morala imeti tudi klavzula, da kmet več ne plača davka na dohodek od gozdov, ki jih je prepustil v gospodarjenje gozdnogospodarski organizaciji, -gozdni sortimenti proizvedeni v teh gozdovih pa da s» prosti davka na promet proizvodov. Pogodbeno je treba do potankosti določiti tudi vsa planirana dela za vzgojo ali nego gozdov. Tako je torej mogoče sklepati pogodbo o proizvodnem sodelovanju v gozdovih! Vsekakor je pri tem razumljivo, da bo lastnik pogodbeno zagotovil zase čim več opravkov v gozdu, seveda s pogojem, da bo za de'o primerno nagrajevan. V zvezi s sečnjo in prodajo lesa pa je vseka1.")- tudi odkazovanje drevja, kar pa je v pristojnosti logarjev. Stroki za cdkazovania drevja so doslej bremenili gozdni sklad, poslej pa bodo bremenili gospodarsko organizacijo samo v primerih odkazovanja drevja za sečn o zasebnikom, ki niso sklenili pogodbe z gospodarsko organizacijo, pa bo lastnikom zaračunana usluga za odkazilo drevja. potreben za njegovo kmetijsko gospodarstvo, gospodarska organizacija pa lahko lastniku odmeri potreben les tudi iz drugih gozdov, s katerimi gospodari. Lastnik sme tudi pridobivati steljo in mah po načelih kolobarjenja — zg potrebe svojega kmetijskega gospodarstva. Ima tudi pravico do dela cene stoječega lesa in pravico do drugih gozdnih proizvodov. Del cene stoječega lesa se določi s pogodbo med lastnikom in gospodarsko organizacijo, ne more pa biti manjša od 30 odstotkov cene stoječega lesa, kar izhaja iz predpisa o prispevku v občinski gozdni sklad. Pod enakimi pogoji ima prednost pri izvrševanju del v gozdu in pravico upravljanja storitev v zvezi s temi deli. Predstoječa jesenska sečnja za sezono 1962/63 naj bi bila opravljena po načelih sedanjega gospodarjenja. Vloge za sečnjo bo zbirala gozdnogospodarska organizacija, ki bo usmerjala gospodarjenje tudi v gozdovih zasebne lastnine. Zbrane vloge bodo nato z zbirnim seznamom in predlogom oddala uprav- Venecijanke so odslužilo V naši občini je do nedavnega obratovalo 8 žag venecijank, ki so imele obrtna dovoljenja za vršenje uslug razreza hlodovine za domače potrebe kmetijskih gospodarstev. Razen teh žag so posedovali zasebni kmetovavci J žag venecijanskega tipa. Tudi na teh žafah so razrezovali hlodovino domače potrebe. Lani je bil Lani je bilo mogoč# razžagati les za domače potrebe, če si je lastnik preskrbel dovoljenje za razrez lesa od pristojnega organa za gozdarstvo pri ObLO. Ta dovoljenja so se omejevala do največ 3 m’. Če je hotel kmet razrezati več lesa, je moral to dokumentirati z gradbenim dovoljenjem. Na žagi pa je pristojni Organ pred razrezom žigosal hlodovino in s tem vodil evidenco nad razrezom lesa. Ob izidu novega republiškega zakona o gozdovih konec lanskega leta je prenehala veljati tudi uredba o žagah venec:jankah. Tedaj je nastala praznina v pravnih predpisih, ki naj bi regulirali zelo delikaten problem primarne predelave lesa. Znano je, da se s predelavo lesa lahko doseže tudi do petkratna vrednost lesa od onega, ki se proda kot. surovina — torej v obliki hlodovine. Skoraj vse občine v ljubljanskem okraju so kljub ukinjeni uredbi o žagah venecijankah obdržale prejšnji režim izdajanja dovoljenj za razrez hlodovine in žigosanje same hlodovine. S tem so preprečile večje špekulacije z žaganim lesom. V naši občini smo ta postopek dosledno izvajali, zato tudi ni bilo večjih prekupčevanj z žaganim lesom. Z istim načinom dela so držale red pri raziagovanju lesa tudi sosednje zasavske občine, žal pa niso tako ravnali po drugih okrajih. Sosednji novomeški in celjski okraj, pa tudi kranjski in morda še kateri, so popolnoma sprostili razrez lesa, Razžagovanje in proda- janje lesa je šlo tamkaj na veliko. Niso bili redki primeri, ko so kmetovavci dali v razrez vso t>o sečnem dovoljenju odobreno hlodovino, _ to je 100, 200 in tudi 300 m5 hlodovine. Jasno je, da so na ta način zaslužili po več milijonov dinarjev. Toda. posledica tega je bila ta, da je začelo primanjkovati hlodovine na polno-jarmeniških žagarskih obratih, ki dajejo velik del svoje proizvodnje v 'izvoz, kar zelo koristi našemu skupnemu gospodarstvu. Trenutno je izdan PRAVILNIK o primarni predelavi lesa, ki naj vsaj delno nadomesti ukinjeno uredbo o žagah venecijankah. Pogoji za obratovanje žag venecijank so tako ostri, da so morale začasno prenehati obratovati vse takg žage v naši občini, Znana pa je težnia, na\ bi razrez lesa opravljale boljše žage, torej polnojarmeniki. Toda v naši občini trenutno polno;armer.ihjf ni. Dokler ne bo zgrajen, bodo morale delovati nekatere žage venecijanke. Za to so trenutno predvidene štiri najustreznejše žage. Od teh so tri v družbeni lastnini. Brž ko pa bo zgrajen polnojarmcnik, bo treba ukiniti vse žage venecijanke. Potlej bi kmetovavci na tem obratu vršili zamenjavo lesa. Ker so torej žagam venecijan-kam šteti dnevi, bo potrebno vzporedno z njihovo ukinitvijo reševati tudi vprašanje vršilcev žagarske obrti, katerim je to edini in glavni vir preživljanja. Rešiti je vprašanje dolgoletnega Obrtnega zavarovanja, ki bo prenehalo, toda ne po krivdi zavarovanca. Pri tem je treba zlasti upoštevati dejstvo, da so nekateri lastniki žag venecijank bili zelo požrtvovalni kot borci NOV, aktivisti in interniranci v Dachauu in drugod, in so torej kot taki zelo zaslužni za današnjo uredi* te v, Dva kompleksa arondacije Tako kot v vsem ostalem gospodarstvu težimo tudi v kmetijstvu po čim boljšem gospodarjenju, po čim večji storilnosti in čim boljši proizvodnji, ki naj bo hkrati v skladu z vsem socialističnim razvojem pri nas. Razumljivo je, da na majhnih površinah, ki tudi pri nas mnogokrat ne dosegajo niti hektarja na posamezno gospodarstvo (cesto je lastnina posameznih kme-tovalcev še manjša), ni mogoče dobro organizirati proizvodnje v kmetijstvu. Zaradi tega je nujno, da se kmetovalci vsaj ravnajo po skupnih načelih gospodarjenja, kar naj bi zagotavljalo enak način obdelovanja, uporabo zadovoljivih količin umetnega gnojila in drugih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, še bolje pa je, če se organizirajo v proizvodnji in sodelujejo v težnjah, ki jih predstavljajo kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva. Ker pa gre pri našem kmetijstvu za uveljavljanje najbolj rentabilnih kultur, je umestna* težnja, da bi tako najbolj rentabilno proizvodnjo obravnavali kompleksno in s kar najboljšimi pripomočki. Ta namen bo mogoče uresničiti z arondacijami, o čemer govorimo že nekaj časa. To sicer ni delo, ki bi ga bilo mogoče opraviti zgolj adndnistratinK', zato tudi obiskujemo kmetovalce in se z njimi dogovarjamo o urejanju kmetijstva v naši občini. Trenutno pripravljamo arondacijo dveh kompleksov. Prvi kompleks bo na Hotemežu arondiralo kmetijsko gospodarstvo Hotemež, drugega pa v Vrhovem kmetijska zadruga Radeče-Dol. V prvem primeru gre za zaokrožitev 17 č* zemljišč k posestvu, v drugem pa za zaokrožitev k zadrugi 50 ha. V tem prizadevanju gre v veliki meri za sodelovanje kmetovalcev samih, je pa veliko primerov tudi nekmetov, ki še posedujejo nekaj zemljišča. Kakšne so okoliščine in predpisi glede arondacije, kako lenta lahko poteka, navajamo v tem članku. Tako želimo, da se sleherni seznani tudi s tehničnim postopkom, Id mu daje določene pravice in dolžnosti. Predlog arondacije mora navajati namen arondacije in obrazložitev njene potrebe. Temu predlogu mora hiti priložena skica zemljišča, za katerega se predlaga arondacija, seznam zemljišč, za katere se zahteva pripojitev, seznam zemljišč, ki jih daje predlagatelj v odškodnino za pripojena zemljišča ter seznam stavb in objektov na zemljiščih, za katere se predlaga pripojitev, in pa zemljišč, ki se dajejo v odškodnino. Pojem kompleksa, v katerem naj se izvede arondacija, v samem zakonu ni opredeljen. Ze sam izraz pa pove, da gre za sklop kmetijskih zemljišč, ki tvorijo gospodarsko enoto, na kateri je mogoča enotna obdelava, mehanizacija kmetijskih del, melioracija itd. Obseg kompleksa določi kmetijska organizacija, ki predlaga arondacijo. Pri določitvi obsega kompleksa mora upoštevati namen arondacije in njeno dopustnost glede na minimalni odstotek vseh kmetijskih zemljišč v kompleksu, ki jih imajo kmetijske organizacije v uporabi v tem kompleksu (25 %). Predlog za arondacijo, ki ga je vložila kmetijska organizacija, mora za kmetijstvo pristojni (upravni) organ občinskega ljudskega odbora brez odlašanja nabiti na razglasno desko z opozorilom, da imajo lastniki z arondacijo prizadetih zemljišč v 30 dneh od dneva, ko je bil predlog nabit na razglasni deski, pravico dati pripombe k predlogu, in sicer za kmetijstvo pristojnemu organu pri občinskem ljudskem odboru. Pri izvajanju arondacije je vsekakor potrebno ugotoviti, ali je z arondacijo prizadeti' lastnik po poklicu kmet ali ne. Po zakonu je potrebno dati lastniku, ki je po po- Rajomizacija sadjarske proizvodnje zajema območje KO Sergan, in sicer Turjanski sadjarski okoliš. Na tem območju ima kmetijska zadruga sadovnjak v obsegu 5 ha in taka sadovnjaki imajo možnost dobiti sredstva, ki jih daje kmetijska zbornica. Kompleksi, ki bodo zajemala po 5 ha bodo torej imeli tudi zagotovljena sredstva za obnovo odnosno vzgojo sadovnjakov. Kolikor se kmetovalci ne bd hoteli ukvarjati s sadjarstvom, lahko dajo svoje površine v zakup, jih prodajo ali pa sklenejo proizvodno sodelovanje. Taka pogodba je, razumljivo, lahko sklenjena le na načelu: klicu kmet, za pripojeno zemljišče praviloma zemljišče enake kulture ln bonitete. Ce mu takega zemljišča ni mogoče dati, ker ga kmetijske organizacije nimajo, lahko dobi po sporazumu s kmetijsko organizacijo odškodnino v zemljišču druge kdor več vlaga, več sprejema. Odlok o rajctnizaciji predpisuje tudi agrotehniko obdelovanja, vendar je predvideno, da bodo ti predpisi še podrobneje razčlenjeni v elaboratu, ki bo izdelan na osnovi večjih analiz. Predvsem je določeno, da je treba sadj.ti le prvovrstno sadno drevje iz priznanih drevesnic, in sicer jablane sorte: jonatan, zlata parmena, koke, oranžna reneta, rdeči in zlati delicious. Sorte za sajenje bo določal investicijski program. Na osnovi investicijskega programa bo dovoljena tudi obnova sadovnjakov le v strnjenih nasadih, ki ne smejo biti manjši od kulture in bonitete, če pa se tak sporazum ne doseže, pa odškodnino v denarju. Iz tega izhaja, da mora kmetijska organizacija, ki predlaga arondacijo, že v predlogu arondacije ponuditi kmetu v odškodnino drogo zemljišče enake kulture in bonitete, ne more pa mu brez sporazuma ponuditi odškodnino v denarju. Povsem v drugačnem položaju pa je glede odškodnine nekmet. Temil se daje praviloma odškodnina v denarju. Zato lahko kmetijska organizacija oziroma arondator v predlogu samem predlaga prisilno arondaciji proti plačilu odškodnine v denarju,- Odškodnina v denarju se pr| kmetih kakor nekmetih določa v vseh primerih po pravilih, Id velja« jo za odmero odškodnine piri razlastitvi. Razlika vrednosti pripojenega In za odškodnino drugega zemljišča se plača vedno v denarju, pa naj se arondirajo zemljišča kmetu ali nekmetu. 5 ha. Na vseh zemljiščih bo treba opraviti rigolanje v globino 60 cm. Primernost zemljišča za rigolanje bo presodil pristojni upravni organ občintikega ljudskega odbora. Pred saditvijo je obvezno tudi gnojenje a hlevskim in umetnim gnojem — pred rigoHanjem. Zahtevano je tudi dvakralno zimsko škropljenje (pred cvetenjem) in štirikratno škropljenje po cvetenju (najmanj štirikratno!). —' Sredstva za škropljenje bo določala pristojna kmetijska služba. Sajenje in gojitev kmetijskih kultur je V sadovnjakih dopuščeno, vendar tudi o tem odloča kmetijska služba. Ce pa obdelovalec kmetijske površine v zasebni lasti brez opravičljivega vzroka ne bo upošteval določil odloka, je dolžna to storiti kmetijska zadruga ali droga gospodarska organizacija na stroške zasebnika. Najstrožji ukrep pa je lahko prevzem zanemarjenega zemljišča v prisilno upravo. Z odlokom o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridobivanji krme, ki je bil sprejet lani, pa s6 zajeta kmetijska zemljišča: KQ Mamo, KO Dol pri Hrastniku in Stefan in KO Hotemež in Vrhovi, Področje na Marnem obsega zemljišča na levi strani glavne cest5 Hrastnik—Rimske Toplice, vključno Slatno do poti Krlštačndoi—Manij ln po tej poti do vasi Marno, oj tu levo pod vasjo Unično, nad sadovnjakom in vasjo Brdce, ob robti gozda do potoka Brezno, dalje olj potoku do križišča in meje med KO Mamo in Stefan in po tej meji do Izhodišča začetne meje. V KO Dol pri Hrastniku in Stefan obsega odlok zemljišča ob levi Strani potoka Bmica mimo gozdne (Nadaljevanje na 3. strini) Za več krme in napredek sadjarstva V hrastniški občini so sprejeli v zadnjem času dva važna odloka. Odlok o rajonlzacijl sadjarstva so pravkar začeli izvajati, odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridobivanje krme, pa bodo pričeli uveljavljati jeseni. Oba odloka imata namen zagotoviti kar najbolj racionalno gospodarjenje s sadovnjaki kot s travniki. Odloka sta zlasti pomembna zato, ker je naš kmetijski predel izrazito sadjarski ln živinorejski. Razumljivo pa je, da je živinoreja predvsem odvisna od dobre krme ln njenih zadovoljivih količin. V sadjarstvu doslej domala ni bilo storjenega ničesar načrtnega in je torej trenutno v takšnem stanju, da to zahteva fvr najresnejše skrbi. Tudi gospodarjenje s travniki ni na potrebni višini in lahko tako zelo 1 kvarno vpliva na gospodarjenje v kmetijstvu. Kljub temu, da odloka zahtevata le to, kar Je predvsem v i korist kmetijskim proizvajalcem in vzporedno s tem skupnosti, je pričakovati, da nekateri kmetovalci ne bodo upoštevali določil obeh odlokov. V takih primerih so predvideni ukrepi, ki naj zagotovijo koristno gosnodarjenje in med temi ukrepi je tudi možnost prevzema gospodarjenja na tistih zasebnih gospodarstvih, ki bodo gospodarjenje zanemarjala in sicer tudi do pet let. Maja lani je bila izročena svojemu namenu nova, sodobna splošna ambulanta v Hrastniku, ki obsega laboratorij in fizioterapetski oddelek. Take je dobil ta kraj po domala sto letih primerno ambulanto, v kateri pogoji dela ustrezajo sedanjim potrebam. Zasluga za to gre delovnemu kolektivu steklarne Hrastnik, Id je prispeval sredstva za zgraditev in opremo te ambulante skoraj v celoti. V isti stavbi so letos aprila odprli tudi novo zobno ambulanto, katere doslej v Hrastniku sploh ni bilo. Zobna ambulanta deluje trenutno Izključno za potrebe delovnega kolektiva steklarne, to pa zategadelj, ker za delo v ambulanti še niso dobili terapeta. Trenutno prihaja zdravit dentist iz Ljubljane, Id pa lahko pride le dvakrat tedensko po štiri ure, kar Je vsekakor napram potrebam premalo, vendar trenutno ni drugega Izhoda. Za vse to Je delovni kolektiv steklarne prispeval domala M milijonov dinarjev. Na slild: pogled v laboratorij. iVsi kmetijski proizvajavci so zdravstveno zavarovani V letu 1960 je bilo z zakonom uvedeno osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. To je bil pomemben napredek, saj smo zagotovili, razen zasebnih obrtnikov, organizirano zdravstveno varstvo za vse državljane. V enem letu se je pokazalo, da zavarovanci iz vrst kmetijskih proizvajalcev v vedno večji meri koristijo pravice iz tega zavarovanja, kar vsekakor ugo:"| o vpliva na zdravstveno stanje tega dela prebivalstva. že pri uvajanju osnovnega zdravstvenega zavarovanja je bilo očitno, da so kmetijski proizvajalci ta ukrep razumeli, saj se je že na prvo vabilo prijavilo v zavarovanje 80 ♦/• nosilcev zavarovanja. Na drugo vabilo se je odzvalo še IS*/«, dva odstotka pa jih je bilo zavarovanih v mesecu novembru 1960 uradno. Pozneje se je zgodilo da so prav prt teh kmetijskih proizvajalcih teže zboleli njihovi družinski člani. To je prepričalo preostali odstotek najbolj nedostopnih, da je omenjeni zakon neobhodno potreben, kot so izjavili že prej kmetje v večini primerov, ob priložnosti tehnične izvedbe zavarovanja. Toda, ker naša občina meji na celjski in novomeški okraj, kjer če nimajo uvedenega razširjenega Zdravstvenega zavarovanja, ee zgodi, da našim zavarovancem odklanjajo predvsem zobozdravstvene storitve, češ da je izstavljanje računov zelo komplicirano in da jim je celo nepoznano. Res je, da morata biti zdravnik in administrator dobro seznanjena z zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, saj morata biti Izstavljena v vseh primerih, ko se Zavarovanec zdravi po 9. Senu zakona, dva računa, in sicer račun za osnovno in razširjeno zdravstveno zavarovanje. Po katerem Senu in točki ee upravičenec zdravi, je dolžan napisati na dokumentacijo zdravnik sam in ne uslužbenec Zdravstvenega doma, kot je večkrat razvidno iz dokumentacije. Pred spremembo je vseboval zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev 7 stopenj, po katerih so kmetijski zavarovanci sami prispevali k stroškom zdravstvenih storitev navedenih v P. členu, in sicer 10, 15, 20, 25, 30, 6 0 in 75 odstotkov do uveljavitve jhazširjenega zavarovanja. Zakon o Spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju Pa )e prinesel spremembo od prejšnjih Sedem stopenj na sedanje tri stopnje, in sicer 10, 25 in 50 odstotkov V 9. členu zakona. S temi spremembami se morajo ambulante do potankosti seznaniti, saj bodo le potem računi vedno pravilno izstavljeni, na posamezne sklade. Za boljše razumevanje glede pravic iz tega zakona seznanjamo v6e kmetijske proizvajalce, da ee je z trvedbo razširjenega zdravstvenega Zavarovanja v ljubljanskem pkraju spremenilo za njih toliko, da jdpi sedaj ni treba plačevati 10, 63 50 odstotkov deleža, temveč da to razliko plača sklad za razširjeno zdravstveno zavarovanje pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Ljubljana. Sklad razširjenega zdravstvenega zavarovanja plača 10 odstotkov stroškov za porodniško pomoč doma in v bolnici itd., 25 odstotkov stroškov za ambulantno zdravljenje (splošno in specialno) in 50 odstotkov stroškov za preglede in zdravljenje na bolnikovem domu in tako dalje. Dodatno k pravicam iz prejšnjega člena imajo zavarovanci še pravico do brezplačnega prevoza, kadar je tak prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben, in sicer če gre za osebo, ki je obolela za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnici obvezno, če gre za osebo, ki je zbolela za duševno boleznijo in je nevarna za življenje drugih in če gre za osebo, ld se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni posegi v bolnici. Prevozi iz prvih dveh primerov so plačani iz sklada osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Pre-- voz za osebe iz tretjega primera pa plača v 90 odst. sklad cenovnega, v 10 odstotkih pa sklad razšdr- Sadjarstvo (Nadaljevanje e 4. strani) drevesnice do Rakovca, od tu ob robu gozda do poti Kovk-Turje. Po tej poti na mejo KO Stefan in Mamo. Dalje po meji do Crdenca ter do leve strani ceste Rimske Toplice—Hrastnik do izhodišča. Na radeškem območju so zajeta vsa zemljišča naselij Hotemed, Vrhovo, Praprotno in Log pod Vrhovem. V KO Njivice in Svtimo pa vsa nižinska zemljišča naselij Njivice, Stari dvor in Jagnjenica. Vsi kmetovalci, ki pridelujejo krmo na travniških površinah na območjih, ki jih določa odlok, morajo za dobo 3 let obvezno uporabljati na 1 ha naslednje količine gnojil: prvo leto 600 kg NPK in 100 kg nitromonkala. — Drugo in tretje leto pa po 500 kg NPK in 100 kg nitromonkala na 1 ha travniške površine. Jesensko gnojenje treba opraviti do 20. marca v 16-intu, spomladansko pa najpozneje do 10. aprila. Vse travniške površine je obvezno vsako leto pograbiti ali zhranati in z njih odstraniti grmičevje in grmovje. Prvo košnjo je treba opraviti v času cvetenja pre-vladajočih travniških vrst, najpozneje pa do 15. j-ulija. Ce se kmetovalec brez vzroka ne ravna po odloku, lahko pristojni organ izreče izvršitev teh ukrepov na stroške pridelovalca in tudi izročitev zemljišča v prisilno upravo za dobo do petih leti V prid racionalnemu izkoriščanju zemljišč bo treba vsekakor strogo nadzorovati izvajanje obeh odlokov, kajti kot ne zanemarjamo gospodarjenja v industriji In drugod, ne moremo dovoljevati slabega gospodarjenja niti v kmetijstvu. Razumljivo je, da so dolžni prispevati skupnemu razvoju komune zasebniki prav toliko |pqt gospodarske organizacije * ihejah svojih možnosti. Instrumentarka pri delu jenega zdravstvenega zavarovanja! Za zavarovanca je v vseh trdi primerih prevoz brezplačen, seveda pa mora zdravnik to potrditi n4 napotnici za bolnico z oznako točke in člena, kar se mora ujemati z oznako točke in člena na dokul meotaciji, s katero je predložen račun za zdravljenje v bolnici. Zavarovanci pa imajo tudi pravico do brezplačne nabave očal (kar plača v celoti sklad razširjenega zdravstvenega zavarovanja), pravico do brezplačnega zdravljenja zobnih in nsfatih bolezni (kar plača sklad osnovnega zdravstvenega zavarovanje) in pravico de brezplačnih zobotehničnih in zobnih prot etičnih del (kar plača v celoti, efciad razširjenega zdravstvenega zavarovanja), Pravice iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja, ki jih zajema ta odlok, so zagotovljene zavarovancem v mejah in pod pogoji, ki jih določa zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter rta osnovi tega zakona izdanih predpisov. Razumljivo je, da je potrebno, cU zavarovanci svoje pravice natančni vedp, da jih lahko uveljavij takrat, kO zaradi pomanjki Vrsta drobnih problemov ELEKTRIFIKACIJA, VODOVOD, CESTA... Vodovod na Hotemežu je* urejen. Zanj so prispevali prebivalci z delom in denarjem 350.000 dinarjev. Pri tem pa je sodelovala tudi eko eomija Kum-Hotemež Začeta je hdi» tudi gradnja ceste Radeč e-Do-brava, za kar je KO Hotemež prispeval 150.000 dinarjev, prebivalci pa z delom in prevozi 180.000 din. Letos bo del te ceste v dolžini 1400 m sposoben za prevoz. Elektrifikacija Brunka je končana. Rudna vas ln Branika gora pa sta zgradili transformator in postavili drogove do vseh hii, tako da bo tudi tukaj elektrika kmalu zasvetila. Krajevni odbor je za to prispeval •90.000 dinarjev. Vaščani vseh treh Vasi pa so za elektrifikacijo prispevali 5 milijonov dinarjev. Iz sredstev gozdnega sklada pa Je ekonomija Kum-Hotemež naredila pot do Sage na Hotemežu proti Braniki gori v vrednosti 180.000 dinarjev. bližno 3500 m. Za to so prispevali občinski ljudski odbor, komunalno gospodarstvo in kmetijska zadruga 1,720.000 dinarjev, prebivalci pa z delom, prevozi in drugače 1,131.000 dinarjev. Ce pa prištejemo še brezplačen odstop zemljišča, sekanje gozda na dolžini 1800 m in brezplačen posek 25 sadnih dreves, se ta znesek poveča na okrog 2 milijona. TRI VPRAŠANJA Krajevni odbor Jelovo je razpravljal v glavnem o komunalnih, zdravstveno socialnih in kulturnih vprašanjih. Te tri teme obsegajo dejavnost okrog vaških poti, požarnovarnostnega bazena in podobnem, medtem ko ostali dve vprašanji obsegata nekaj predlog, zlasti o predavanjih, ki naj bi bila. Tokrat sme nameravali podati Iz trpno poročilo o delovanju krajevnih odborov ln njihovih problemih, in sicer po posameznih vprašanjih, U zadevajo njihovo delovanje, vendar so nam dostavili poročila le nekateri krajevni odbori, kljub temu, da so fc:H naprošem' za dostavo pismeno in ustno in kljub urgencam, ki so sled"1 c. ko smo opazili, da p močila niso dospela pravočasno. Ob tem je zelo pohval- no, da so v roku dostavili poročila prav najbolj oddaljeni krajevni odbori. Zaradi tega torej objavljamo le izvlečke iz poročil tistih krajevnih odborov, ki so nam jih dostavili. Ne bo pa odveč, če občani sami vprašate na zborih volivcev predstavnike krajevnih odborov, katerih tukaj ne moremo navalatl, zakaj in kako to, da se jim ne zdi vredno poročati o delovanju krajevnih odborov, v katerih delujejo. Poročila navajajo delovanje v preteklem letu. OD PREDAVANJ DO PRASENJA SADJARSKI RAJON Med drugim je krajevni odbor Turje sklical izredni zbor volivcev, ki je razpravljal o popravilu šole, ki je v zelo kritičnem stanju. Sicer se je ukvarjal s podobnimi vprašanji kot ostali krajevni odbori. Zgrajeno je bilo 400 m ces e cti Turja do Ravna, zgrajena ;e bila casta skozi Lošč do Mastnaka v dolž ni 500 m, popravili so cesto proti Mejaču, gradili cesto skozi Greto (400 m), tlakovali dvorišče pri šoli, popravili gozdno pot in vodovod. To je skupino 2000 m krajevnih cest in poti. Narejenih ja bilo 1483 plačanih in 1506 prostovoljnih delovnih ur. Med drugim je za to območje zelo aktualno vprašanje sadjarstva, saj je tukajšnji okoliš rajoniziran za sadjarstvo, in je predvideno, da bo nastalo novih sadovnjakov v obsegu 25 hektarov. S tem v zvezi je potrebno storiti kar največ za razvoj kmetijstva in čim podrobneje pojasniti tudi koristi, ki jih prinaša načrtno sanjarjenje. Krajevni odbor Krnice je razpravljal o vseh vprašanjih, ki zadevajo kraj. Imeli so tudi štiri Zdravstvena predavanja, izvedena je bila krvodajalska akcija, popravili •o vaške dovozne poti, v Kupčki vasi so popravili vodnjak in ga Opremili z ročno sesalko, v vasi Zavrete so temeljito popravili vodovod in gasilski dom v Savni peči Je dobil streho. Tudi za vodovod v Krnicah so cevi že nakupljene in bo delo letos najbrž končano. Se vedno pa je veliko govora o praženju saj iz trboveljske termoelektrarne. GRADNJA KRAJEVNE PISARNE... Dejavnost krajevnega odbora Ple-Sko — Prapretno je bila usmerjena na urejevanje cest in vaških poti, vodovodov, električne napeljave, vodnjakov itd. Za vodnjak na Ploskem je KO prispeval 35.000 din, vaščani pa 328 delovnih ur. Za pota so prispevali 480 delovnih ur. Trenutno pripravljajo ti>iranje sredstev za televizor. Za krajevno pisarno pa so zbrali lani materiala T vrednosti 180.000 dinarjev. Letos bodo med drugim dogradili zadružni dom. AKTUALNA JE ŽIČNICA Lani so v Vrhovem kupili žico Za žičnico čez Savo, letos pa so že izkopali temelje. Sicer so popravljali poti, obnovili so javni vodnjak in podobno. Letos kaže, da so le mnogo bolj aktivni kot lani. Zbirali so tudi les za gradnjo šole v Radečah, razen tega pa krajevni odbor žetonik — Močilno namerava začeti s pripravami gradnje družbenega doma. Pred to gradnjo pa ima prednost nadaljevanje rekonstrukcije poti. Za gradnjo doma družbenih organizacij pa nameravajo vprašati občane z anketnim lističem, kar Je neke vrste referendum. 2520 UR ZA UREJANJE CEST IN POTOV Krajevni odbor Svibno je največ storil na urejevanja krajevnih cest in poti, pri čemer ima še zdaj znatne načrte. Lani je bilo storjenih 2520 delovnih ur. Razen tega je bilo precej storjenega na razširitvi pokopališča in pri urejanju drugih komunalnih del. Prebivalci Zagrada pa so popravili razperški most itd. Osnovno je torej le delo na cestah, med katerimi je aktualna gradnja ceste Svibno-Sopota. VELIKO CEST Krajevni odbor Sirje je pomagal vasi Sirje pri urejanju vodovoda s 150.009 dinarji. Ostalo so prispevali vaščani in kmetijski obrat Sirje. Dela na tem vodi gradbeni odbor. Krajevni odbor je pomagal tudi pri elektrifikaciji dela Velikega Sirja, kljub temu pa je še vedno 12 odstotkov hiš brez elektrike. V oskrbovanju imajo tudi 14 km cest in težave z ureditvijo pokopališča. S pitno vodo imajo nadalje težave v vasi Zgornje Brezno in Lukovca. IN PODOBNO V JAGNJENICI Podobno kot drugod je bilo delo tudi v Jagnjenici oziroma na področju tamkajšnjega krajevnega odbora. Dela na poteh, ureditev krajevne pisarne, skupno vzdrževanje pokopališča na Svibnem, javna razsvetljava na križišču cest Jagnje-nica—Svibno, delo poravnalnega sveta itd. Tudi Iaboratori" Servisna dejavnost stanovanjskih skupnosti je v naši občini v glavnem v razvoju. Le en primer razvite servisne službe poznamo, in sicer pri stanovanjski skupnosti, pa še tam v servisu za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Ta servis ima 28 zaposlenih, samostojno upravljanje in je le formalno vezan na stanovanjsko skupnost. pa skladišče za les in opeko. S podporo steklarne so zgradili prostore za stanovanjsko skupnost, v katerih poslujejo tudi servisi. Ustanoviti pa želijo tudi servis za pomoč gospodinjstvom, o čemer pa predhodno želijo mnenja in soglasja hišnih svetov. Gre za pomoč v likanju, pranju, varovanju otrok itd. skost v težnjah razvoja, saj vemo, da imajo stanovanjske skupnosti dolžnost razvijati še niz servisnih dejavnosti, ki sploh niso donosne. Znano je, da servisi lahko opravljajo naslednje posle: snažen e, pranje, likanje, krpanje in predelovan e perila in oblačil. Lahko se ukvarjajo z vzdrževanjem in izkoriščanjem Servisi ali obrtna podjetja? OJAČEN ELEKTROVOD V vasi Ravne na območju krajevnega odbora Geče so ojačali elek-trovod s štirimi žicami in so za to porabili 275.009 dinarjev, 130.343 din pa je prispevalo elektro podjetje. Lani je krajevni odbor tudi odkupil zemljišče za gradnjo doma družbenih organizacij. Temelji tega doma že stojijo, ker so bili namenjeni zadružnemu domu. Zbrali so tudi že nekaj lesa. Razen tega je bilo precej storjenega na popravilu poti, za sodelovanje z zadrugo pri sadjarstvu in podobnem. REKONSTRUKCIJA POTI Lani je bila končana rekonstrukcija poti od odcepa glavne ceste na Kjlvlcah do Zobnika, kar Je pori* Ta servis dela tudi za stanovanjsko skupnost, ki servisne službe nima. To pa pomeni, da je ta servis že prerasti obseg delovanja servisa stanovanjske skupnosti in ga bo treba preimenovati v obrt. Stanovanjske skupnosti namreč lahko ustanavljajo tudi samostojne obrti ali podjetja. Stanovanjski skupnosti v Hrastniku imata nekatere servise, vendar jih je še vedno premalo. V spodnjem delu Hrastnika obstaja finančni servis, ki dela za 23 hišnih svetov od 23. Ima pa tudi servisno delavnico za ključavničarstvo, vodno instala-terstvo, električarstvo, kleparstvo in mizarstvo. Tej delavnici manjka še nekaj orodja za različne stroke, prostor za material in strojno opremo, Stanovanjska skupnost prt rudniku pa je ustanovila št tapetniški in pleskarski servis. Predvidevajo tudi gradnjo servisnih delavnic, ki bo možna šele v drugem polletju letošnjega leta. Lani so imeli viška 830 tisoč dinarjev, ki pa so jih namenili za obratna sredstva servisom. Tudi v Radečah imajo še finančni servis in servis za pranje perila. Ob tem je očitno, da je servisna dejavnost šele v razvoju in da jo bo treba razvijati še v večjem obsegu. Hkrati pa se govori tudi o cenah storitev teh servisov. Znane so pripombe, da se servisi vse preveč radi ukvarjajo z izdelovanjem novih izdelkov in da so tudi sicer predragi. To morebiti pojasni tudi enostran- skupnih kopališč za koristnike posameznih zgradb, čiščenjem in pospravljanjem stanovanj, raznašanjem mle* ka, hrane, kuriva in drugih predmea tov na stanovanje. Nadalje z neposrednimi storitvami za hišne svete, s tekočim vzdrževanjem stanovanjskih hiš za hišne svete in državljane, s popravili hiš in stanovanj ter vzdrževanjem vodovoda, kanalizacije, razsvetljave, instalacije in podobnim, Potem z vzdrževanjem snage v hi*, šah. v skupnih prostorih in dvori* ščih, s čiščenjem pločnikov pred. hišami, urejanjem vrtov ln podob* nim. Te posamezne posle lahko zdru* žijo v skupni servis, vendar je nji* hova vloga predvsem pomoč gospo* dinjstvu in ne obrtniška dejavnosti. veliko Storiti je treba še V šolstvu še vedno izstopajo materialna vprašanja V hrastnišld občini deluje 14 šolskih odborov. Takoj ob prvih, ki so bili formirani in so se izmenjali doslej. Je bilo mogoče opaziti, da se je njihovo delo vedno poglabljalo in večalo. Danes že lahko rečemo, da jih je precej že zelo dobrih, da s svojim delom prepričljivo opravičujejo svoj obstoj. Omeniti je treba, da se bavijo z neštetimi problemi. Maše šole še ni.o urejene, kot bi bilo že'eti. Je še nrccej šolskih prostorov zasilnih, brez kabi-r-Iov, telovadnic, na nekaterih šolah je oprema v zelo Slabeta stanju. Tudi precej šolskih stavb je v slabem stanju. ' aštevali bi lahko še, sicer so pa ti problemi splošno znani. Iz tega sledi, da je skrb za materialno stran šol med poglavitnimi, s katerimi se bavijo šolski odbori v občini Hrastnik. O-'iraški ljudi.ki odbor se je v obdobju po osvoboditvi zelo pr zadeval vse da bi se eianje šcl-ek.h stavb uredilo. Z veiikbr.i napori in ob izdatni pcmcči nekaterih g > podanikih organizacij v komuni je uspelo, da je nova šoja v Zidanem mostu bila v lanskem letu dokončno izgrajena, da šola Narod-r ga heroja Rajka v Hrastniku tudi ni več daleč do dokončne dogra-c tve, da bo v doglednem času robila dodatne oroftore šola Marjana Nemca v Radečah. Vemo pa. da so ostale šolske stavbe v e po vrsti potrebne večjih ali manjših s i ztacij. Nekateri šolski odbori so pokati- i veliko samoiniciativnost za reševanje teh vprašanj, kar je zelo pohvalno. Tako je šolski odbor, v Bvibncm pristopil k nabiralni akciji lesa, ker je nujno, da se položijo nova tla, prav tako je stavba v celoti potrebna beljenja in plesi" ~n ja. Prav tako so državljani v Turju spontano na zboru volivcev sklenili, da izvedejo nabiralno akcijo lesa, ker je potrebno obnoviti streho šolske stavbe. Na Kalu zbirajo prostovoljne prispevke za prekritje strehe na šolski stavbi. Zelo veliko truda je vložil pri Dopisujte v Glas komune .JLI-l-.. nabiralni akciji šolski odbor v Vrhovem, k;er so prebivalci pokazali veliko pripravljenosti za pomoč in vložili že precej prostovoljnega dela za šolo. Sola v Vrhovem je v najbolj kritičnem stanju. Nujno bo potrebno, če ne bo prišlo tu do novogradnje, da se obstoječa s.avba adaptira. Nadalje je šolski odbor v Zidanem mostu skupaj z mladino in stanovanjsko skupnostjo precej storil za dograditev igrišča pred šolo. Lahko bi našteli še kak primer, vendar nam to jatmo dokazuje, da šolski odbori odigravajo svojo vlogo, nekateri zelo dobro, in da je pri večjih akcijah potrebna pomoč vseh državljanov v kraju. Poleg naštetega je treba omeniti, da je adaptacije potrebna šola na Dolu, kjer bo nujno urediti sanitarije, nadalje sta potrebni dokončne adaptacije obe etavbi šote Ivana Cankarja v Hrastniku. Nemara se šolski o-^bori zavzeto ukvarjajo z materialnimi vprašanji šol zategadelj, ker so to najbolj vidni problemi. Vendar je še niz drug h zadev, ki sodijo v pristojnost šolsltih odborov, vendar so ti problemi najbolj znani šolskemu osebju, in je zato že kar običajno, da se k reševanju takšnih zadev sestajajo največkrat le takrat, ko nan,e opozori šolski upravitelj. Zaradi tega je skoraj vedno gibalna sila šolski upravitelj in ne predsednik šolskega odbora. Žal to nakazuje pomanjkanje iniciativnosti šolskih odborov pri reševanju vzgojnih vprašanj, ki eo ob upravljanju v šolah najbolj aktualna in tudi zahtevna. Razveseljivo pa da je v zadnjem času. ke eo sestavljali pravila šol, opaziti ie tudi to, da šolski odbori resneje nastopa j® tudi v tem srmdlu kot organi družbenega. upravljanja. Razsipnost in pomanjkanje pri hišnih svetih Tudi v hrastniški občini je družbeno upravljanje stanovanjskih hiš zelo pomembno, saj je trenutno 25 hišnih svetov. Nedvomno so v najbolj ugodnem položaju hišni sveti novih stanovanjskih poslopij, ki so deležni tudi znatnejših sredstev kot pa hišni sveti starih zgradb. Toda prav hišni sveti novih stanovanjskih hiš (ali pa morda predvsem stanovavci) ne ravnajo s sredstvi, s katerimi razpolagajo, dovolj gospodarno. Znanih je dokaj primerov, ko si že itak zelo dobro urejeno stanovanje še lepše urejujejo in s tem porabljajo denar, ki bo pozneje nujno potreben za popravila in vzdrževanje teh stanovanj. Nasprotno temu pa hišni sveti starejših hiš nimajo dovolj sredstev niti za tekoče vzdrževanje. Ta stanovanjski fond ni zmožen angažirati večjih kreditnih sredstev in tako so ti hišni sveti dokaj v zagati, kajti že najemanje kreditov ob šibki plačilni zmogljivosti odvzema tem hišam sredstva za vzdrževanje za daljšo dobo. To nesorazmerje pa se stopnjuje iz dneva v dan zategadelj, ker se povečujejo cene gradbenim delom in obrtniškim storitvam. Sredstev je premalo kljub temu, da hišnim svetom ostaja več sredstev, kot pa je bilo to še pred časom. ~ Ni torej čudno, da je v. starejših hišah tetico dobiti stanov a vce k sodelovanju v delu hišnih svetov, kajti s prevzemom takšne odgovornosti prevzemajo odgovornost za redno in pravočasno vzdrževanje hiš, kar pa včasih ne morejo izpolniti. To pa je lahko v opozorilo hišnim svetom novih stanovanjskih hiš, kjer se bo položaj postopoma približeval razmeram v starejših hišah, če ti sveti ne bodo kar najbolj dolgoročno gospodarili s sredstvi in uvedli kar največje varčevanje že zdaj, ko je denarja sorazmerno dovolj. V splošnem je opaziti tudi to, da se sredstva skladov za popravilo ne uporabljajo vedno dovolj smotrno. Marsikdaj bi prenekatero popravilo mor d plačati etanovavec sam, vendar mu hišni svet odobri plačilo le-tega. Takšni primeri so: namestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod. Stroški za žarnice, beljenje in slikanje sten in stropov, nakup novih bojlerjev, sesavcev za prah, predelava eten, prikiopitev hladilnikov, nakup ogledala in podobno. To je vsekakor treba urediti, zato je tud! ljudski odbor sprejel odlok o določitvi stroškov, Iti obremenjujejo nosi vce stanovanjske pravice za tekoče vzdrževanje hiš. Ti stroški obsegajo nadomestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod, namestitev poteznih verižic pri straniščnih rezervoarjih, kopalnih kadeh, umivalnih koritih in podobnem, nadomestitev zapiračev pri izteku v kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih itd., nadomestitev gumijastih blazinic na spodnji strani straniščne deske, tesnil pri vodnih pipah, vrvic pri zavesah, žarnic itd. Sem sodijo tudi stroški za popravilo električnih stikal, vtikačev, vtikalitih puš, varovalk, ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, okenskih gonil itd., stroški beljenja in slikanja sten in stropov, tkroški čiščenja štedilnikov in peči (dimnikarsko čiščenje) in seveda stroški za vse potrebne nadomestitve in vsa popravila v stanovanja, ki nastanejo po krivdi nosilca stanovanjske pravice. Brez dvoma so dolili hišni sveti seznaniti stanova vce z vsem tem in tudi e splošnim hišnim redom, Id eo ga dolžni dosledno uveljavljati. RAZPIS Oddih na Kalu Je prijeten Turistično olepševalno društvo Hrastnik razpisuje v letu 1962 tekmovanje za najlepše urejeno zgradbo in okolico. Pravico sodelovanja v tem tekmovanju imajo vsi lastniki zgradb ne glede na lastništvo (podjetja, organizacije in privatniki ter stanovanjske skupnosti in hišni sveti). Najboljše urejene zgradbe bo društvo nagradilo, in si- 1 cer: i 1. nagrada 10.000 din 2. nagrada 8.000 din 3. nagrada 5.000 din Sodelujte v tej koristni akciji, ker boste s tem mnogo pripomogli za ureditev zunanjega izgleda kraja. Turistično olepševalno društvo Hrastnik Odkrijmo lepote naše komune »Cml revirji« radi zapišejo časniki, kadar govorijo o rudarskih občinah Zasavja. Med te pa sodi naša občina. Nedvomno imajo pisci pred očmi predvsem rudniške jame, knape, premog... Toda ti »črni revirji« so pravkar ozeleneli in razcveteli. Tukaj so torej lepote narave, ki jih še sami dovolj ne poznamo. Tukaj bi se lahko razmahnil turizem v takšnem obsegu, da bi to pomenilo pomembno postavko v našem gospodarstvu. Taka so prizadevanja obeh turistično olepševalnih društev — hrastniškega in radeškega. Ustvarimo torej pogoje za turizem! aem pomeni znatne gospodarske koristi v kolikor ga bomo vedeli urejevati s skupnimi močmi. Toda še marsikaj lahko naštejemo, kar je ali pa šele bo v prid turizmu. V radešld okolici eo zanimive zgodovinske točke, sam Zidani most je bil že v rimskih časih križišče, Hrastnik ima muzejsko zbirko in bo pridobil tudi prostore za muzej, zanimiva so lovišča, in še marsikaj bo moralo močneje priti do izraza. Ob možnostih se torej nizajo pomanjkljivosti, ki iz- na kateri bo označilo izletniške točke in prometne zveze. Društvo že ima izdelan program razvoja gostinstva in planinstva za dobo petih let. Med svoje naloge štejejo zlasti nadaljevanje ureditve krajev. Doslej eo doseženi največji uspehi v Hrastniku in na Dolu, toda nadaljnji uspehi so odvisni cd ureditve glavnih komunikacij skozi Hrastnik in Dol. Tudi pri čiščenju potokov je bilo nekaj storjenega vendar brez večjega učinka. Potok Boben je bil na primer že Tudi vedno več parkov In zelenic Je pri nas Potrebno bo izobesiti propagandne table za najlepše turistične postojanke, propagirati bo treba na razne načine tud Mae tiste lepe kraje v komuni, za katere še tudi šemi dovolj ne vemo. Zelo zanimiva je na primer dolina Sopote. Ozka, a romantična je soteska Boben, ki jo tvori potok na svoji poti proti Hrastniku. Premalo je znana okolica Hrastnika in Dola s planinskimi postojankami Gore, Kal, Ko-pitndk, Mrzlica in Kum. Ne samo da ti in drugi kraji niso dovolj znani. Premalo je tud prenočišč. Gostinstvo ni vzpodbujeno z izrednim turističnim okoljem. Razpolagamo le z dvema sobama in tremi posteljami, a tudi nekatera gostišča so dovolj neurejena, da niso privlačna. Tudi trgovina ni 'primerno urejena potrebam turizma. Vse te pomanjkljivosti bodo še porazne j e očitne, ko bo zgrajena Zasavska cesta, M bo po dograditvi odcepov na Zagreb til Celje druga najvažnejša tranzitna cesta. Razvoj turizma pa je v veliki meri odvisen tudi od čimprejšnje odprave praženja in saj, zlasti od termoelektrarne Trbovlje. Aktualna je gradnja rekreacijskih centrov, pri čemer so že znana prizadevanja steklarne, prav tako je pomembna gradnja kopališča z bazenom olimpijskih izmer, pa gradnja kulturnega doma in zdravstvenega doma. Predvsem je pomemben videz krajev. Lani je bilo narejenih okrog 5000 ma parkov in zelenic, posejanih je bilo več kot 100 grmičev til lepotilnih dreves, posajene je bilo čez 1000 m lepotične žive meje. To je zlasti omogočilo rekonstruiranje cest. Prav tako pa bi bilo mogoče pri stanovanjski izgradnji upoštevati tudi olepševanje okoliša hiš ln balkonov, venil ižnih svetov, Id pa ne kažejo večje prizadevnosti. Tu® nekateri