ANNALES 14/' 98 OCENE iN POROČALA f RECENSA! E REMZlONl/REVIEWS AND REPORTS, 195-241 V Tavianijevem tolmačenju je eden glavnih problemov, ki ga je imela jugoslovanska stran pri sklepanju dogovora, da zagotovi Sloveniji dostop k morju. Avlor se tu še enkrat spozabi, saj pravi, da je Slovenija lahko dobila svojo obalo le na ozemlju med Trstom in Dragonjo, ki je imelo slovensko zaledje. Pozablja pa na območje slovenske zgodovinske naselitve ob morju, na obalo severozahodno od Trsta - od Sarkovelj in Proseka do Devina. Ko omenja to območje, je to vedno kot koridor, ki naj povezuje Trsi s Furlanijo in Italijo. Nikjer pa ne omenja, da je bil ta "koridor' naseljen pretežno s Slovenci ter da je bilo to ozemlje, na katerem je italijanska stran že pred Londonskim memorandumom najintenztvneje izvajala "nacionalno bonifikacijo". Domnevna nevarnost "pcslovanjenja" Trsta je bila temeljna predpostavka stališča, ki je imelo enega od svojih najuglednejših zagovornikov prav v Tavianiju, da je potrebno Trst čimprej privesti pod kontrolo Italije, tudi za ceno italijanskih ozemeljskih žrtvovanj. To naj bi bilo stališče le dela italijanske vlade in vodstva KD, vendar večine italijanskih strank v Trstu, v prvi vrsti najbolj nepopustljivih branilcev italijanskih pravic nad Istro, monarhislov in neofašistov. Taviani se je zavedal, da bi biie to dokončne rešitve, čeprav je bil tudi sam zagovornik lake formulacije dogovorov ki bi dopuščala, da se javnosti prikažejo kot začasne. Vendar je bil za Tavijanija glavni problem Trst, saj pravi, da se je italijanska javnost ogrevala za Trst, no pa za istrska mesteca. Avtor ocenjuje "a posteriori" kct pozitivno za čimprejšnjo vrnitev Trsta Italiji tudi "rožljanje z orožjem" leta 1953 (in pošiljanje orožja proitalijanskemu taboru v Coni A), saj je bil dokaz odločnosti italijanske vlade v trenutku njene politične oslabitve, ki je jugoslovansko stran odvrnilo od postavljanja vse večjih zahtev. Iz njegovih zapiskov izhaja tudi velika vloga, ki jo je avtor dnevnika imel pri samem sklepanju londonskega dogovora (ki naj bi se celo rodil v njegovem uradu). V končni fazi naj bi stopili v igro tudi trenutni dejavniki, kot npr. slaba letin.'!, ki ;e prizadela jugoslovansko kmetijistvo, ko naj bi ZDA uporabile pošiljke pomoči za omehčanje jugoslovanskih stališč.. Dnevniškim zapiskom je priloženih nekaj dokumentov. V glavnem gre za dopisovanje med vrhovi italijanske vojske, obveščevalnih služb in Ministrom za obrambo o stanju na italijansko-jugoslovanskl meji ob zaostritvi jeseni 1953. Gre v glavnem za ocene moči in razporeditve jugoslovanskih čet in potreb ter pripravljenosti italijanske vojske. Na koncu le še to, da pušča knjiga bralcu vtis, da so bili dnevniški zapiski pregledani in izbrani v funkciji njihove današnje uporabnosti. Vsekakor je to pomembno pričevanje enega od protagonistov tedanje italijanske politike, avtor Tavianijevega kalibra pa bi nam nedvomno o takratnem dogajanju lahko povedal mnogo več. Sandi Volk PRIČEVANJA. Prvo povojno desetletje slovenske osnovne šole v Istri (1945-1955): Koper 1997,312 strani. Zbornik spominov in pričevanj učiteljev, ki so poučevali na slovenskih šolah v Istri, nam predstavlja čas po drugi svetovni Vojni, ko so na tem delu slovenskega ozemlja še vedno razpravljali tudi o tem, kateri državi bo pripadalo, bilo je ločeno od matične Slovenije in z demarkacijsko črto razdeljeno v dve coni; najprej v Cono A in Cono B julijske krajine (1945-1947) in nato v Cono A in Cono B Svobodnega tržaškega , ozemlja (1947-1954). Skozi pričevanja učiteljev, ki so službovali na osnovnih šolah v prvem desetletju po drugi svetovni vojni pogledamo v delovni vsakdan posameznika in skozi njegov spomin v vsakodnevno življenje istrskih vasi in njihovih prebivalcev. Skozi zapise sledimo tudi pomen razvoja šolstva, povezanega z usodami učiteljev, ki so bili v določenem času postavljeni v novo, nepoznano okolje, kjer je bilo potrebno zastaviti delo na novo ali nadaljevati iz skromnih osnov partizanskega šolstva. Mnogim med njimi je bilo to prvo delo, bili so. brez izkušenj/ prišli pa so učit slovensko besedo V kraje, ki so bili po dolgih letih italijanskega šolstva zopet deležni izobraževanja v slovenskem jeziku. Za idejo o pripravi učiteljskega zbornika so se učitelji zelo navdušili, kar nam potrjuje tudi lepo število prispevkov. Zbranih in objavljenih je 53 pričevanj. To so zapisi o življenju, ki so ga pomagali sooblikovati po oddaljenih vaseh in zaselkih po Istri, pa se tega največkrat niti zavedaii niso. Delo so opravljali dan za dnem, reševati najrazličnejše probleme, tako svoje, kot probleme otrok, šole, ter se borili proti kulturni otopelosti teh krajev, kjer je fašizem pustil globoke sledi. Prvi vpogted v učiteljevo delo dobimo že v prvem delu knjige, ki ima podnaslov Dokumenti časa. Tu so objavljeni zapisniki učiteljskih konferenc, poročila o delu, kronike šol, ki so jih sestavljali in napisali učitelji, in tudi fotografije učnih pripomočkov, ki so jih izdelali učitelji za svoje dijake, da so jim približali snov, saj je primanjkovalo učnih pripomočkov kar pri vseh predmetih. Temu sledijo spominski zapisi, ki so različni po obsegu in po vsebini. Medtem ko eni opisujejo posamezne dogodke, drugi podajajo pregled celotnega službovanja, Nekateri med njimi posežejo v prispevkih leta nazaj, v čas fašizma, kjer lahko spoznamo usodo jjri-morskega učitelja, ki je zaradi Gentilejeve reforme (1924) izgubil delo, dom in moral vse to iskati v Jugoslaviji kot begunec, ali pa je bil prestavljen na novo . delovno mesto daleč od doma, v kakšen odročen kraj v Italiji. Vidimo, da so potiebe po vzpostavitvi slovenskega šolstva potegnrle v Slovensko Istro učitelje iz'naj-' različnejšib krajev Slovenije. Mnogi so prvikrat slišali za ime vasi, kamor so bili z dekretom poslani. Ni bilo prevoznih sredstev in največkrat so se peš odpravili v kraj, kamor so bili poslani. Prostori, namenjeni pouku, naj- 233 ANNALES 14/' 98 OCENE IN POROČIL A/REC.EN5IONI L REIAZIONI/ REVtEWS AND RERORTS, 195-241 Večkrat niso h»iN ne opremljeni, ne primerni za solidno V zborniku je nekai prostora namenjenega tudi delo. Poseben problem sta predstavljali namestitev uči- začetkom srednjega šolstva. Učiteljišče v Kopru je bila telja tet prehrana. Treba ju je bilo najti v vasi, pri kmetu, "zgodovinska" institucija primorskega šolstva. Tu so se ki je lahko ponudil posteljo in hrano. Iz prispevka v potujčevaie vse zadnje stoletje na tak ali drugačen način prispevek se ponavljajo podobni opisi prvih začetkov: generacije in generacije slovenskih in hrvaških dijakov, "Šola je bila v leseni baraki, zime smo preživeli z eno ki ob pomanjkanju in bedi istrskega podeželja, niso bili pečjo, stanovala sem v majhni sobi nad hlevom, vaščani zmožni druge poti, katera bi privedla do preskoka v so delili z učitelji, vse in jih sprejeli za svoje.'; Povsod novo, višjo socialno lestvico. Izjeme, ki niso bile tako naletimo na skupno izhodišče; težave, revščina, vse- redke, so postali glavni intelektualni nosilci nacionalne splošno pomanjkanje, odrezanost od večjih krajev, na ideje v teh krajih. Prav zato je natančna predstavitev drugi strani pa velika naklonjenost do istrskih prebi- koprske vadnice - učiteljišča, kjer so se usposabljali valcev, ki so nove učitelje sprejeli pod svojo streho in učiteljiščniki, izredno pomembna, delili z njimi vse kar so imeli. Spominskim zapisom sledi zgodovinski pregled ra-t-stvariali so tako rekoč iz nič, njihovo delo pa je zvoja slovenskega osnovnega šolstva v Istri 1945-1954, rodilo obilne sadove. Otroci so napredovali in mnogi ki ga je pripravila zgodovinarka Vlasta Beltram. V med njimi nadaljevali šolanje na srednjih in visokih uvodnem delu je zajet krajši prikaz partizanskega šol-šolah. Rezultati trdega dela so bili kmalu vidni in stva v Slovenski Istri, nato pa je predstavljena orga-zadoščenje učiteljev je bilo veliko. Prav iz vsakega pri- nizacija šolske mreže po vojni. Za šole so bili odgovorni spevka je mogoče začutiti utrip življenja določenega pristojni krajevni narodnoosvobodilni odbori oziroma kraja. Z opisi dela in življenja vaškega okolja, v katero krajevni ljudski odbori s prosvetnimi referenti, ki so moje bil posameznik postavljen, pa je oživljen prikaz rali poskrbeti za osnovne temelje dela. To je pomenilo; vaškega življenja in dogajanja tega področja, ki je po da so moral: zagotoviti vsaj prostor in opremo. Šolske svoje drugačno in ki je bilo dolga leta po vojni zaradi stavbe so bile v vojni poškodovane, marsikje jih hi bilo "pomembnejših" stvari, kot je riaprimer vprašanje raz- in minilo je nekaj let, da so se ti, za kulturo in jezik mejitve, potisnjeno v ozadje. Iz leta v leto so se kazali potrebni instrumenti popravili, na novo zgradili in uspeh; trdega dela na prosvetnem polju in od leta 1950 opremili. Tu dobimo še podatke o organiziranju pouka., dalje že lahko govorimo o boljših razmerah za delo, o bitki za učbenike, o iskanju in formiranju učiteljskega novih šolah, novih učnih pripomočkih in večjih de- kadra, o njegovem izobraževanju in o njegovi vlogi na lovnih uspehih. vasi. Podana je. tudi upravna organizacija v abrav-Delo učiteljev pa ni bilo vezano le na pouk v navanem desetletju, nekaj besed pa je seveda narne-razredu. Dopoldan in popoldan so poučevali v kom- .njenih otroškim vrtcem in njihovi oživitvi. Na koncu sta biniranih razredih, zvečer organizirali kulturno življenje dodana seznam osnovnošolskih učiteljev, ki so po na vasi, bili zborovodje, pevci, režiserji, igralci, vodili učevali v Slovenski Istri med leti 1945-1954 in seznnm tečaje branja in pisanja za odrasle in razne druge vzgojiteljic. izobraževalne tečaje za dekleta in fante na kmetijah ter Čas in dogajanja, ki so zajeli v obravnavanem ob-sodelovali pri mnogih političnih nalogah, ki jim jih je dobju, nimajo cezure s predhodnim obdobjem, z ob-nalagala nova oblast. Kako pestra in vsestranska je bila dobjem fašizma in nacionalizma. Desetletja nacio-njihova dejavnost, je razvidno iz spominov učitelja iz nalnega obračunavanja s slovenskim človekom je-pu-Cradine, ki je bil član vaške delegacije te vasi in se ¡e še stilo svojo globoko sled v narodovi rasti in razvoju v teh z dvema predstavnikoma vasi Pregara in Čmica odpravil krajih. Kulturni genocid, v katerega je Slovence in iskat pravico v Ljubljano in celo h Kardelju v Beograd. Hrvate pahnil italijanski fašizem, je bil namreč globalen. .Šlo je za to, da so se ljudje odločili, da morajo vasi Po vojni je bilo zato potrebno spet začeti znova. Pri priključiti k Sloveniji. Pot pa je bila žal zaman, saj je osvetlitvi vsega tega dogajanja so zabeleženi spomini politična elita odločila drugače. Iz zapisov o teh nepo- neprecenljive vrednosti. Anonimni narodni junaki so k zabnih dneh je možno razbrati tudi neprijetne epizode, uspehu darovali svoje znanje, svoj čas in svojo zgo-do katerih je prihajalo v tem času, polnem hitrih spre- dovinsko odgovornost. To je bil, kot je v uvodni spremni memb in odločitev. Manj je bilo tega v prvih letih po besedi poudaril pesnik Ciril Zlobec, "najlepši čas", vojni in več, ko so se komunikacije med oddaljenimi Zmogli in pomagali so graditi tisto, kar je v današnjem, kraji izboljšale in je bil tudi nadzor večji. tako drugačnem, dostikrat ciničnem času skorajda neKo so v prvih povojnih letih obnovili osnovno šol- mogoče razumeti. Verjetne ni daleč od resnice, če stvo, je prišla po letu 1947 na vrsto tudi predšolska zapišemo, da si vsak želi, da bi njegova dela ne padia v vzgoja. Tudi tu je bilo treba pričeti od začetka, saj na prazen prostor pozabe. To se temu zborniku in nje-koprskem podeželju, zaostalem in zapostavljenem, vrt- govim sporočilom ne bo zgodilo. To se ne bo zgodilo cev ni bilo. Pomanjkanje usposobljenih vzgojiteljic "vrt- tudi vsem tistim, ki so ga pomagali sooblikovati. Pri-naric" so pristojne šolske oblasti zapolnile s krajšimi čevanja take vrste so ob poznavanju in uporabi bo-tečaji, ki so jih obiskovale za delo željne tečajnice. gatega arhivskega gradiva prosvetnega odseka Pover- 234 ANNALES 14/' 98 OCENE IN POROČI t. A / RECCNSIOM t Rf I AZIOIMI / RfcVIEVVS AND REPORTS. 195-241 jeništva pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje za obdobje 1945-1947 in nato oddelka za kulturo in prosveto pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru odlična osnova za pripravo širše monografije o slovenskem šolstvu na Primorskem, ki jo ta dejavnost vsekakor zasluži. Metka Combač BUZETSKI ZBORNIK. 24. knjiga "Josip Turunovič" d.o.o. Pazin, Katedra Čakavskog sabora Buzet, Narodno sveučilište "A. Vi vod a" Buzet. Buzet 1997, 326 strani. Sredinom 1998. g. mogli bismo reči, redovito, izašao je Buzetski zbornik, knjiga 24. Več petu godmu Buzeština svoj praznik održava na Subotinu, dane kasnog Ijeta, v-ijeme kada su još pred 150 godina u Buzetu organizirani sajmovi, smotre gos-podarskog uspjeha. Na Subotini 1997. godirte. o novosti ma i problemima grada na sjednici Cradskog viječa u prigodnom je referatu govorio gradonačelnik Boris Sirntič, a njegov referat pod naslovom Subotina '97., prvi je tekst u knjiži. Dr. Durdičft Cviianovič napisala je prilog: Dr. Rad-mila Matejčič - znanstveni rad na području Istre s posebnim osvitom na Buzeštinu. Ovo je sječanje na znanstvenicu koja je svojim radom pridonijela popularizaciji istarske kulture i umjetnosti. Radmila Matejčič obližnjcm kašfelu Sovinjaka. Prvo spominjanje Vrha je rodena 1912. g. u Banja Luci gdje je završila gim- nalazimo u Istarskoni razvoriu (1275-1344), u kojem se naziju. a na Fiiozofskom fakultetu u Zagrebu študirala je govori o razgraničenju seoskih i gradskih opčina. U tom povijest umjetnosti i kulturu s klasičnom arheologijom. dokumentu govori se o pcnovnom razgraničenju po~ Neko vrijeme bila je profesor na Ženskoj gimnaziji u sjeda izmedu Sovinjaka s Vrhom i Buzeta, a predočena Zagrebu, a posiije udaje odlazi u Rijeku i tu radi kiio je isprava o razgraničenju ovih mjesta iz 1195. g. znači knjižničarka u Naučnoj bibiioteci, a posiije kao kustos u 12. stolječu. iz srednjovjekovnog i renesansnog raz-arbeoiogije i v. d. ravnatelja Narodnog muzeja. Magi- doblja XIII. do XV. st. ostala su graditeljska svjedo-strirala je 1966. g. na temi Sakralni spomenici baroka u čanstva o pregrndivanju i povečanju župne crkve Uzne-Rijeci, a doktorirala 1977. g. na temi "Barok u Istri, Rijeci senja Marijina i stara kustodia u ovoj crkvi, rad majstora i Hivatskom primorju". Bila ie član brojnih stručnih Benka iz Sočerge, i glagoijski natpis s godinom 1463 iz društava, 20 godina bila je član uredništva "Dometi", kapele Sv. Antuna Opata srušene i ponovo podignate redakcije "Vinodolski zbornik'' i preko 25 godina bila je krajem XIX. stolječa. Iz srednjovjekovnog doba datira i likovni kritičar "Novog lista". Njezina knjiga "Kako citati prostorna koncepcija samoga mjesta. grad, Rijeka jučer i danas" doživjela |e nekoliko ¡zdanja i Koristeči se arhivskim gradivom o Vrhu u Po-kao katekizam za svakodnevnu uporabu ušla je u vijesnom arhivu Pazin i Župnom uredu u Vrhu, mr. domove Riječana. Do sada neobjavljena študija dr. Jakov Jelinčič u svom prilogu navodi kako je župa u Radmile Matejčič Granične utvrde i gradovi u Sjevemoj ovom mjestu vrlo stara, a spominje se 1231. godina. Istn, opširan je prilog koji obuhvača povijest i razvoj Nataša Draščič, prof. istraživala je govor Vrha i pri-umjetnosti Buzeštine od prve pojave čovjeka u Istri do kazala fonetska i morfološka obilježja vrhuvskog govo-kulturnog i umjetničkog bogatstva do kraja 18. stolječa. ra. jedno poglavlje "Buzetskog zbornika" odnosi se na U potrazi za tradicijskim odjevanjem u Vrhu, prilog Vrhuvštinu. je dr. jelke Radauš Ribarič, koja več 50 godina istražuje Gradevinski razvoj Vrha obraduje Katarina Horvat- odjevanje Istranki. Njezine zabilješke o ženskoj odječi u Levaj. Počeci prostorne organizacije Vrha kao malog Vrhu 1955. g. nastale su samo na osnovi prisječanja castelleta sežu u srednjovjekovno razdobfje kada se dvoje staraca, medutim, autorica je u muzeju austrijske naselje naiazi u okviru feudalnos posjcda sa sjedištem u narodne umjestnosti u Beču našla jedan komplet na- ■ '-/T-: . 'V- — ■ H^l" .• ' .'"• .''•* • iT'" ¿•T --------, BgBgTfrfriiTfB^TT^ ? 2 • T" ¡11 5 sap -PŠ&ihp. ^lilll -rsjv •'• BUZETSKI 235