227. številka. Ljubljana, četrtek 6. oktobra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. I/.haj a vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele /.a celo leto U*> g)., za pol leta h gl. i% četrt leta 4 pl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.. 7a četrt leta gld. .'JO kr.. /h m mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deie 1 e toliko vefc, kolikor poštnina .znaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta iJ gld. 50 kr., po pošti prejenian za retrt leta 3 gold. — Za oznanila »• plačnje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je t Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši .gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekhinmri je, n/iuuiihi, t. j. administrativne stvari, J4 v p Narod nej tiskarni" v Kolmannvej hiši Vprašati se mora, kako je mogoče, da je I političnp oblast časih primorana imenovati j uradnike, ki so trdi Nemci in slovenščine j samo toliko učeni, da lomijo tisto kozoprskar-8ko govorico, ki trga poslušalcu drob in kosti ? V tem oziru obloženi so s krivdo naši učeniki slovenščine po srednjih šolah, kjer se nahajajo tiste slaboglasne parnlelke, ali pa tisti slovenski kurzi, v katere vstopijo otroci slovenskih Nemcev, katerih stariši v ponemče-nej oholosti o slovenščini ničesar vedeti ne-čejo. Znana resnica je, da so naši gospodje profesorji premehki s temi nemškimi potomci. Nekako moderno bilo je do zdaj, da je vsak učenček, ki se je hodil dolgočasit v slovenski kurz, uže za „dobro svojo voljo" dobival konci leta svoj „gentlgend" v spričevalo, ter s tem spričevalom pozneje, ko je pritiskal za javno službo, dokazoval, da je „zadostno" učen slovenskega jezika. Nasledek temu pa je, da imamo v deželi kakor vrabičev na prosu vse polno nemških uradnikov, ki sodijo ter se pe Čajo z javnimi rečmi, ne da bi bili v stanu najkrajši slovenski stavek korektno izgovoriti, še menj pa zapisati. In ako fe narod potem pritožuje, izgovarjajo se s tem, da so vsi ti uradniki popolnem zmožni slovenščine, kar lehko s spričevali dokažejo. Času primerno je torej, da se v pričetku šolskega leta obračamo do učenikov slovenščine po naših srednjih šolah, da so glede slovenščine nemškim učencem nasproti ravno tako strogi, kakor glede drugih tvarin. Kdor se ne uči temu naj se naloži na pleča pošten „ungentigend", kakor je spodobno. In če se ni kdo na nemških paralelkah ne uči slovenščine iz proste svoje volje, tudi dobro! Vsaj ne bodemo več imeli tistih nemških uradnikov, ki v spričevalu govore „zadostno" slovenščino, v praksi pa raztiljajo jezikoslovno mešauico, da je strah in groza ! Iz kranjskega deželnega zbora. IV. seja 5. oktobra 1881. Deželni glavar grof Thurn-Valsassina otvori sejo z naslednjim nemškim ogovorom: „Njegovega veličanstva ljubljenega našega gospodarja in cesarja prestavni imendan, ki smo ga včeraj praznovali, je nam zastopnikom kranjske dežele radosten in ugoden povod, da z največjim spoštovanjem izjavimo svojo prisrčno udanost, svojo neomahljivo vernost in zvestobo presvitlemu vladarju". Nadaljevaje slovenski: „Spomnimo se, gospoda moja, v odanosti in pohlevnosti našega blagodušnega vladarja, kateri skrbno Čuje nad jednakopravnostjo, pravico in svobodo svojih narodov! Bog obvari, Bog ohrani našega presvitlega cesarja Frana Josipa ! Slava!" Poslanci so navdušeno trikrat zaklicali Slava ! in Hoch ! Potem je deželni glavar naznanil, da je gotov si pritrjenja deželnega zbora uže naprosil g. deželnega predsednika, naj blagovoli deželnega zbora najiskrenejše čestitanje poročiti do najvišjega prestola. Po branji zapisnika o poslednjej seji, poroča deželni glavar, da je poslanec K1 u n prosil za 14 dni j dopusta. Dopust se dovoli. Poslanec dr. Zamik se je vrnil s potovanja in v seji navzočen bil; isto tako vsi drugi narodni poslanei razen dr. viteza Bleivveisa. Od poslednje seje sem so bile deželnemu zboru izročene te-le prošnje: Občina Vrabce prosi podpore, da se bode iz Vrabč naredil pot do tržaške velike ceste. V li|ubijani. 5. oktobra. —r.— Zdaj, ko se je pričelo šolsko leto, zdi se nam času primerno, da zopet spregovorimo nekoliko besed o šolskih naših razmerah. NaS princip v tej stvari je znan, a mi ga denes še jedenkrat poudarjamo. Po našem mnenji koncentrirati se mora pozornost vseh slovenskih politikov na šole in v prvej vrsti na srednje šole. Vsaka koncesija, katero priborimo na tem polji, tehta več, kakor prestav-Ijenje še tako fanatičnega Nemca iz dežele, ali kaka druga taka personalnost. Z jedno besedo, kvintesenca slovenskega narodnega programa obstajati bi morala v tem, da se vedno in pri vsakej priložnosti zahteva prirodno uvajanje plovenščine za učni jezik v naše šole in v prvej vrsti v srednje naše šole. Ali do zdaj smo od grof Taaffejeve vlade v tem oziru še strašno malo dosegli, in jedina cvetlica, ki nam je pognala, na šolskej gredici pod grof Taaffejevim vrtnarstvom, bil je tist ponižni, rahli, sramožljivi ukaz, o katerem se je poskušalo na ljubljanskej pripravnici vpeljati nekaj malo slovenščine, kar je zahtevata logična potreba in naravna pravica. Ali še k tej cvetlici pristopil je baron Conrad ter jej izpulil redka, dobrodišeča peresca, tako da je ostalo samo osušeno steblice brez cveta in listov. Narodna ideja se pa uspešno toliko časa razviti ne bode mogla, dokler bodo leto za letom gimnazije slovenske zapuščale trume nemških šolarjev, ki potem prodajejo german-Btvo po univerzah, a končno pa vender s tisto gotovostjo, s katero se povračajo lastavice vsako pomlad, zopet priromajo v deželo ter službujejo pri javnih oblastnijah, ne (U bi bili zmožni slovenskega jezika, ki je pri nas vsakemu uradniku tako živo potreben, kakor oko v glavi. ■ ■ • ~ • • — Štefetov Jurij. (Konec.) Če pa so Lipovčanje dajali v Brezje mlčt, ne smemo misliti, da bi doma ne imeli mlina. V Lipovci je bilo vse, kar je kdo potreboval in tudi mlin je bil. Tam pod hribom Strncem je stal in gospodaril ga je takrat, ko se je naš Jurij veselil po Lipovci tisti slepi Primo-ževec, ki je tedaj, ko je še opravljal mlin bogatega Žabarja pod Skalo, vreče samo tipal, a bolje vedel, čegava je ta ali ona, kakor bi mogel marsikdo, ki gleda z zdravimi očmi. Ta mlin je bil na korce in je imel jedno samo kolo, ki pa je najraje stalo, tako, da je moral Primoževec jezen sedeti na obodji mlinskega kamna. Kadar je namreč deževalo, prihruli so hudourniki s hriba in Primoževec je moral odstaviti žleb, da bi mu voda kolesa ne pretrgala. Ob suhem vremenu pa vode še toliko nij bilo, da bi se je mlinski petelin napil. A če je ob kakem malem dežji pritekla kaka pohlevna kaplja, pa mleti nij bilo kaj, ker so Lipovčanje navadno dali vse tistemu iz Brezja, ko je bil z vozom v vasi. Naj povemo še, kako so Jurija nekdaj čarovnice nosile. Neki poletni večer nese iz Brezijškega mlina vrečo moke ter počasi krevsa čez hrib v Lipovec. Ker ga začno prtavnice silno tiščati, odloži vrečo ob nekem parobku, sede poleg nje in položi glavo nanjo, da bi se malo oddahnil. A tako slonečega kmalu premaga spanec. Ko se Jurij prebudi, bila je uže trda tema in takoj mu pride na um, da je Prota-rica, katerej je ravno nesel moko, naročila mu, da naj še pred nočjo pride z moko nazaj, ker mora še večerjo iz nje skuhati. Hiti po ozkej poti navzgor *es zamišljen in žalosten, meneč, da ga morda Protarica ne bode hotela več pošiljati v mlin — njega počasneža. In ko tako premišljuje ter vedno le dalje hiti, pozabi, da bi moral pred Stražar jevitn lazom zaviti na levo stezo, ki drži v Lipovec. Pred lazom se namreč pot v tri steze razcepi. Po desnej se pride v vas Zaklanec, po srednjej skozi laz v Gorice, po levej pa v Lipovec. Ko so prtavnice zopet začele močno tiščati ga, malo postoji, upogne se ter potisne vrečo više na hrbet. Pogleda pa tudi krog sebe, da bi videl kako daleč je uže prišel. A tu mu je vse neznano in čisto nič ne ve, kje da je. Premišljuje, kedaj da je bil pri Stražarjevem lazu in po katerej stezi da jo je krenil. Dozdeva se mu, da je šel skozi laz, tedaj po stezi, ki vodi v Gorice. Zato se obrne na levo stran in jo maha naravnost skozi grmovje in Vodja obrtne nadaljujoče šole v Novem i mestu prosi, da bi se osnovala ustanova za i jednega učenca te šole, ka bi mogel hoditi v kako obrtno učilnico. Društvo za podpiranje novomeških di- i jakov prosi podpore. i Občina Prapreče prosi, da bi se prelo- ] žila okrajna cesta, ki drži od Čateža in Velike Loke proti St. Lovrencu in Martinje vasi na veliko cesto. Stdjerejsko društvo v Vipavi prosi pod- 1 pore. Učitelji sodnih okrajev Ilirska Bi strica, Senožeče in Postojna prosijo za draginske priklade. O vseh teh prošnjah bode poročati finančnemu odseku. (Konec prih.) Narodna svečanost v spomin slovenskega narodnega pesnika Štefana Modrinjaka, v Središči 25. septembra 1881. Cepi, sekira, motika, .Srp, kosa, plužna, otika, Razsohe i zobače, To je kaj zdravje da i kruh. Mod r i nj nk. Vrli slovenski Središčanje vzajemno z ormoško „Slogo" hoteli so svojega rojaka, pesnika Štefana Modrinjaka vredno počestiti in napravili so v to svrho v Središči 25. septembra narodno svečanost. Zdi se mi potrebno, da o tem pesniku omenim površno njega životopisne črtice. — Štefan Modrinjak rodil se je v Središči dne 23. dec. 1. 1774. Svoje študije dovršil je deloma v Varaždinu, deloma v Gradei. Dovršiva! bogoslovje postal je kuplau v sekovskej škofiji na slovenskej strani. Zadnja njegova služba je bila služba župnika pri sv. Miklavži, kjer je dne 8. oktobra 1. 1827 od mrtuda zadet umrl nagle smrti. O njega pesnikovanji pisariti nij sem poklican, kajti v to poklicani so strokovnjaki; omenim le mimogrede, da je večino njega pesnij hudobna roka uničila, a mnogo se jih je pozgubilo. Ob 10. uri predpoludne pričela se je svečanost omenjenega središkega pesnika. Zbralo se je uže na vse zgodaj kacih 1500 ljudij v lepem prijaznem slovenskem Središči. Gostje bili smo v istini jako prijazno sprejeti, in takoj v začetku sem zapazil, da smo „3voji mej svojimi", kjer Slovenca ne tišči tujčeva peta. Kako sem se lepo oddahnil, pripeljavši lesovje, misleč, da mora tako kmalu priti na pravo pot. Pa ker mu je vedno le na umu, kako zelo, da se mu mudi domov in ker se tudi uže do dobra uveri, da je gotovo šel po srednjej stezi, stopa tedaj vedno bolj na po-šev v levo stran, da b> si tako okrajšal pot. Ali ubogi Jurij hodi in hodi ter lomi go-ščevje in vejevje, pa steze le nikjer nij. In vrhu tega je še tako presneto oblačno in temno, da za p«d daleč pred se ne vidi. Zopet malo postoji, gleda kvišku in začne tudi tipati smrekova debla, po katerej strani se jih oprimlje mah, da bi po tem razsodil, kje stoji Lipovec. Ali ubožec ne more ničesa razsoditi, ker je tako zel« temao. Nakrat se domisli, da je najbolje vrniti ae in poiskati Stražarjev laz, ter od tam potem kreniti po pravej stezi. Res jo ureze po tistej strani, na katerej misli da je laz. Toda Jurij zopet hodi in hodi, a lazu le nikjer nij. „Vrag, saj mora vender le tu nekje biti," se iz znanega „nemškega" mesta v prijazen slovenski trg Središče! Pred šatorom pozdravi nas predsednik društva „Sloge", g. dr. Geršak, v kratkem a jedrnatem nagovoru, omenivši namen denašnje svečanosti. Potem se podamo z godbo spremljani proti središkej podružnici, kjer je bral slovesno sv. mašo Središčan gospod Cajnko-vič in pri kojej so pevci iz Ormoža, Ptuja kakor tudi dijaki iz različnih krajev popevali. Ob 12. uri prične naš vrli Raič svoj izvrstni slavnostni govor. Ker se nadejam, da bodemo ta izvrstni govor cel v podlistku vašega cenjenega lista čitali, ne bodem ga tu niti na kratko omenjal; omenim le, da je bil ta govor zelo primeren denašnjemu političnemu položaju in da ne bi škodovalo, da bi ga čitali tudi naši državni poslanci. Pred pesnikovo rojstveno hišo bila je deklamacija, katero je g. Dečko (Središčan) jako dobro izvršil, naši izvrstni pevci pa so potem zapeli „Jadransko morje", katera pesen se je pela precizno, glasovi bili so lepo ubrani, ne da bi bili naši pevci kake posebne vaje potrebovali. Ura se je približala uže na 2., pajčevine so nam jele (vsaj meni!) po trebuhu rasti, treba bode torej tudi za želodec skrbeti. In glej! kakor bi bila vsa množica mojih mislij, da se parola, da se imamo podati v šator. Kako se mi srce zasmehlja, kajti tam nas čaka »mehka juha", polič vina (izvrstnega, tako se nam je obetalo, in ker vem, da so Središčanje še vedno mož-beseda, verjel sem jim) in — žemlja. V šator grede nam svira godba »Naprej zastava Slave", a jaz sem bil vedno mej prvimi, kajti hotel sem dospeti hitro v šator, da se nekoliko oddahnem. In res, nijsem se motil. Jedva se dobro vsedeva z mojim prijateljem, užo je juha tu, katera je nama dobro dišala, to trdim glede moje osobe ali bolje mojega želodca in ker Rem zapazil, da moj prijatelj tudi precej globoko v skledo zajema, sem iz tega sklepal, da tudi on ne zaničuje daru božjega. Res, reči se mora, da je si. odbor vrlo lepo za nas skrbel. Vsa hvala gre najprvo tamošnjemu županu g. Čuleku, kateri je bil predsednik navedenega odbora, g. kaplanu Čagranu in drugim meni nepoznatim gospodom. Gosp. Čulek pre-skrbel nam je izvrstno jed in pijačo in ker je bil šator uže napravljen, nij mi bilo treba reči: naredimo tu šotore, temveč rekel sem prijatelju le: „ostaniva tu, kajti tu je tako dobro biti." pravi, in še hitreje rine po goščevji. Tudi uže | sliši šumenje Brezjiškega potoka, ki goni mlinska kolesa. Lazu pa vender še nikjer nij. Jurij se zavije malo v levo stran, postoji in gleda debelo pred se v nočno temino, da bi zapazi! laz, potem pa se zopet povrne, gre dalje na desno in zopet opazuje. A ker tudi tu ne more ničesa ugledati, gre naprej, držeč se zopet leve strani in tako hodi zdaj na to, zdaj na ono stran, zdaj naprej zdaj zopet malo nazaj, kakor zajec v svojo luknjo. Domisli si tudi, da je pravil nekdaj tist Lovre iz Zaklanca, ki je hodil po vaseh slamo režat, kako so ga nekdaj nosile čarovnice, kako da nij prav nič vedel, kod Ije hodil, in da je Še le v jutro, ko je dan zazvonilo in kadar izgube čarovnice svojo moč, zavedel se, kje je stal. Juriju pot lije po obrazu in krog srca mu je tako hudo in tesno. Ko a>i bila I luna nagajiva in bi ravno zdaj pogledala izza Ko smo našega „sitnežau nekoliko zadovoljili, prič no se napitnice. G. dr. Geršak napije presv. cesarju, in pevci zapojo cesarsko himno, kojo je občinstvo razoglavo in stoje poslušalo. Gosp. Bož. Raič napije vrlim Središča-nom, poudarjaje, da ga nij trga na Slovenskem, kjer bi imeli toli vrlih izobraženih Slovencev, kajti le Središčanje pri volitvah mest in trgor našo slovensko narodno čast rešijo. Dr. Juri-načeva (iz Varaždina) napitnica veljala je slova uske j solidarnosti. Ta napitnica napravila je na nas največji vtis, sprejeta je bila s tako navdušenostjo, da ploskanja in klicev: „živela slovanska solidarnost" nij bilo konca. Mož pa je govoril tudi tako navdušeno, tako ognjevito, ka se mu je videlo, da pridejo njega besede iz dua srca. Omenim naj le kratko par napitnic in to v prvej vrsti gosp. fil. cand. L. Požarja : Da, naš narod nikdar ne bode poginil; ako ti, sovražni Nemec, to trdiš, idi mej našo mladino, videl in spoznal bodeš takoj, da je to mladina, katero zamore le slovenska mati roditi. Ponosen sme biti slovenski narod na svojo mladež. G. Požar napijal je »Slogi" oziroma njenemu predsedniku g. dr. Gtršaku in B. Kairu Hlednjerau kot taboiilcu. G. dr. Jurtela napil je B. Raiču kot govorniku, g. Itobie g. dr. vit. Bleivreisu itd. Pre-čitalo se potem pismo g. dr vit. Bleiweisa, dalje telegrami, iz Beča, Gradca, Maribora, Zagreba, Ljubljane, Trsta i. t. d. Mej vršečim se banketom popevali so pa vrli pevci naše mil.; pesnice, kakor „Domovina", „Sanja", „Sirota", „Kdo je mar" iu več družin: Ali zdi se mi nepotrebno popisovati bolj natanko. Konstatirati moramo z veseljem, da se je Modrijankova svečanost vršila veličastno, katera houo Središčanom delala vedno veliko čast, nam pa, kateri smo se te svečanosti udeležili, ostala bodo vedno v dražem, nepozab'ji-vem spominu. — Na sviđanje, vrli slovenski Središčanje! —c. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. oktobra. Za Goriško je bil zopet voljen grof Coronini v državni zbor. Nemški listi, osobito „Dt. Ztg." si obeta, da bode Coronini pristopil v prihodnjem zasedanji k nemškemu klubu, a konci vender pravi, nda mora z žalostjo konstatirati, da nemško -nacijonalno gibanje nij po volji grofa Coroninija". Vederemo! In zopet je prešinil ustavoverno nemško gospodo recte nemško nacijonalce proroški duh in seli so na stol in oznanili proroško svetu o ministerstvu Taalfejevi'in: Ibit redibit I oblakov, videla bi, kako si ubožec zdaj s potom tudi solze briše z lic. Naposled popolnem omaga, počene in nasloni vrečo ob bližnjo smereko, potegne z roko po obrazu in tišči oči, da bi iznebil se spomina Lovretovih besedij o čarovnicah. Ko tako tišči oči, zdi se mu, da sliši v smerekovih vrhovih vršeti čarovnice. Tudi vidi jih cele trope starih, kljukastih in mladih brhkih, kako se v dolžin belih haljah pojajo od vrha do viha, od veje do veje. Tišči še bolj oči, a kolikor bolj jih tišči, toliko živeje vidi vse. Končno zaspi. Sijalo je uže solnce, ko se prebudi. Do-i bro zavedevši se, pogleda nekoliko okrog sebe i in tu zapazi — oj čuda! da ona smereka, ob , katero je naslonil vrečo, stoji prav tik laza. Zdaj je popolnem uverjen, da so tudi njega i nosile čarovnice. i Ko je Jurij potem pravil po vasi, kako i neusmiljeno so tisto noč počenjale čarovnice non morierit in bello (Šlo bo vrnilo se ne umlo v boji). In prorokovanje to raznesli so nemško nacjonalcev organi v najuraazanejšo kočo nemškega kmeta v Avstriji, da tudi on uživa dobrote prorokovanja in se uže naprej veseli oboževanih gospodov svojih bodoče zmage. Mi pa, ki poznamo to (udno prorokovanje Hemlko-nacijonaleev, se moramo le čuditi, da se glasovi o padu ministerstva TaafiTejevega raznesli so vselej ravno predno se snide državni zbor. Še delujejo deželni zbori, a slišali so se uže novinarski glasovi ki so pripovedavali, kdaj se snide državni zbor in ob jednem s temi glasovi začulo se je tudi v nasprotnem taboru prorokovanje, da bode TaafTejevo ministerstvo palo. In zakaj? Gospodje nemško-nacijonalci si pač obetajo radi tega zmage, ker so opozicije svoje falungo prekrstili. Nu, od te strani se ne treba nič I p ti ministerstvu Taaffejevemu, kajti nemških nacijonalcev tendence so preveč protiavstrijske, da bi mogle posebno vabiti k sebi mnogo borilcev. Dvomno je tudi, če bodo oni poslanci, ki so se prej vestno držali ko maude „ustavovercev", tudi zdaj tako navdu šeno se borili za smer „nemško-nacijonaleev" Naj omenimo le kaj piše „Hon": „Nemška stranka se torej hoče sjediniti, konsolidirati, a sa tako zgrešenej in nesrečnej podlagi, da bode več zgubila po močnej jedinosti nasprotne stranke, kakor pa se je pridobiti nadejala z zjedinjenjem avojih razpršenih močij, osobito če se pomisli, da v tej združitvi nijso vsi ele znenti ustaroverne stranke združeni niti ne bodo združeni, da za gotovo se Bkoraj more trditi, da bode ta na izključljive nemško-naci jonalnej podlagi narejena konsolidacija usta vovercev tudi one prepodila, ki sicer nijso Nemško Avstrijci, a so principijelno stali pod praporom liberalne stranke." Jednacih inislij je tudi „Kolu. Ztg." Stranka bode torej še sla-bejša. Od Z te strani torej ne preti Taaffe -jevemu kabinetu nobena nevarnost. Možno je le še dvoje, ali da odstopi Taaffe sam, ali pa ga zapusti večina! Taaffe sam ne bode odsto pil, ker se oficijelno vedno poroča, da stoji Taaffe ojačen sredi burnih valov in da ga ne straši nobena sila; in vrhu tega uživa tudi popolno zaupanje cesarjevo Drugo: da ga zapusti večina. Tu je res odgovor nekoliko težak. Kajti veduo se toži, da vlada postopa prepočasi, da so nezadovoljni Čehi, Slovenci itd. Toda pomisliti je treba, da se mora sovražnik popolnem uničiti, popolnem pogaziti, osobito zdaj v njegovej novej podobi, potem bode možno delati uspešneje. Torej tudi veČina državnega zbora bode še dalje podpirala Taaffeja. Zastonj je vse veselje o bodocej zmagi in vse sanje o vladarstvu! Kakor smo omenili uže zgoraj, težko se bode zgodilo, da bi nenemški poslanci, kakor Rutenci, Italijani itd., ki so dozdaj vedno glasovali z ustavovernci, zdaj kar na jedenkrat hoteli zatajiti svojo narodnost, in bi se vrgli kar brezpogojno v žrelo „nemškega kluba". To uvidevajo tudi gospodje nemško-nacijonalci in napeli so vse svoje žile, da bi prepričali nenemške poslance, da bi k njim pristopili. „Če ne morete neposredno stopiti kot udje v nemški klub, pristopite k nam kot liosui- (autfe " To je zdaj vprašanje, ki tolikanj utruja nemško gospodo Mi pa hočemo počakati, kaj prinese prihodnjost, zanašajoč se na moč avtonomistične stranke. VII Ulije ter : irri/i, ote/tl i n o, otrple tule in M t* Ud., malo $asa će se rabi, pa miue popolnem trganje, kar dokazuje obilno t iii v 11 Zahteva naj ae samo „cvetu »oper trgatve po tir, Malici" m zrn ven ttoje-ei*n znamenjem: 1 stokleuioik SO kr., pravega, prodaje tamo (330—2) ekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczjja na Mestnem trgu it. 4 r I