Opozicija vse bolj Za vrnitev veljave kulturi Ples in porod celovite rešitve gibanke ersonalizirani mailingi broi ure spletne strani katalogi cgp Želite eno skrb manj - £aupajte jo nam! brezskrbno grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si Pomlad bo vseeno prišla Snežinke to zimo kar pogosto plešejo okrog nas in s svojo belino skušajo skriti človeške napake. Lepo je opazovati bele kučme streh, neštete bleščeče ledene biserčke v soncu in bele preobleke dreves. Zima s čipkami svojih kristalov je čudovita, ko se v bleščeči belini razkazuje v soncu in modrini neba, a pomeni tudi mraz, plundro, zdrse in gaženje. Enim prinaša zimsko veselje, smučanje, sankanje in druge zimske športe, številnim pa pomeni tudi skrbi, višje stroške kurjave, hlad in sivino. Ko se oglasijo zvonci kurentov in se med nami začno poditi maškare, smo večinoma vsi veseli, saj maske napovedujejo prihod daljših, toplejših dni, cvetja in zelenja ter pomladnega koprnenja. Letos pustna druščina na prvi pogled ni bila tako uspešna, saj se kraljica s severa še ne da. Naši otroci vsaj malo lahko okusijo, kakšne zime smo imeli včasih! A vsi vemo, da se ji tudi letos čas izteka. Pla-hutanje njenih kril izgublja moč, in hočeš nočeš bo morala odstopiti. »Gotofa je!« Zima pa vlada tudi v uradih, ustanovah na državni ravni. Gospodarstvo skoraj odmira, vse manj je dogovarjanja. Politiki se ukvarjajo le z možnostmi, ki bi jih čim dlje ohranile na oblasti, in prijemi, ki bi onemogočili nasprotnike. Priče smo stihijskim menjavam kadrov, ki naj bi »naše« postavile na prav vse ključne točke, kjer je še kaj politične moči. Opozicija se preračunljivo krepi. ODSEV glasilo občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Dunja Špendal in Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: grafex agencija | tiskarna Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 Razpadanje pozicije spominja na potapljanje ladje, ko podgane prve zapuščajo ladjo. Ti odhodi so preveč preračunljivi, usmerjeni so zgolj v to, da bi »mi« in naši spet prišli do čim večjega kosa skupne pogače. Zima demokracije! A pod belo zimsko odejo vre. Nezadovoljstvo je vse bolj vroče. Ljudje vse bolj množično protestirajo, kličejo: »Gotovi ste!« in zahtevajo odstop vseh pokvarjenih in nesposobnih politikov. Protestniki poudarjajo, da jih ne zanimajo ne levi ne desni. Če se niso izkazali, če so se okoriščali in so goljufali, naj odstopijo. Tisti, ki so še za krmilom, pozivov nočejo slišati in razumeti, opozicija pa je že prepričana, da zdaj spet prihaja njihov čas in spet prešteva glasove, koliko jih je že. Toda ulica zahteva, naj odidejo vsi, ki se niso izkazali. Žal protestniki nimajo še pravih vodij, ki bi prevzeli vodenje upora in kasneje oživljanje Slovenije. Počasi se kaže nekaj žarišč spodbujevalcev odpora, vendar princa na belem konju še ni. Mogoče ga tudi ne bo. Vse bolj so odločni pisatelji, podobno kot ob osamosvajanju Slovenije. Ali bodo našli rešitev? Vsekakor bo pomlad vroča. Val nezadovoljstva je plusknil tudi v Trzin. Vse več Trzincev hodi v Ljubljano na taka ali drugačna zborovanja. Trzinska opozicija pa je izrabila dolge pred in ponovoletne počitnice in precej odločneje in ostreje nastopila proti občinskemu vodstvu. Skoraj vroče je bilo na prvi letošnji seji občinskega sveta, večjo glasnost nasprotnikov pa čutimo tudi pri Odsevu. Po službeni dolžnosti spremljam delo občinskih vodstev tudi v sosednjih občinah. Lahko rečem, da ima vsak župan svoj pri- Slika na naslovnici Žalostni klovn: »Z nasmehon nad krizo?« Foto: Andrej Nemec stop do dela in da nikjer niso vsi zadovoljni z njihovim vodenjem. Večinoma župani težijo za tem, da bi v svojih rokah zbrali kar največ moči odločanja. Sedanja zakonodaja jim to omogoča, zato ni čudno, da opozicija enim očita, da so diktatorski, drugje dokazujejo, da župani uporabljajo vprašljive, celo kaznive metode, drugod pa zgolj pasivno izražajo nezadovoljstvo, čakajo na nove volitve in se zadovoljujejo z občasnim opozarjanjem na domnevne nepravilnosti. Začuda pa nekaterim županom uspeva tudi soliden dialog z opozicijo, in to tudi tam, kjer je bil volilni izid precej tesen. Bil sem na več sejah občinskih svetov v sosednjih občinah in marsikje sem bil presenečen nad plodnostjo in tudi demokratičnostjo razprav. V trzinskem občinskem svetu žal takšnih razprav ni. Vedno znova poslušamo sklicevanje na zakonodajo in poslovnik. Županu naklonjena večina na seje prihaja z že oblikovanimi stališči, ki so jih verjetno predebatirali in usklajevali v delovnih telesih, kjer pa ni predstavnikov opozicije. Opozicija prihaja na seje občinskega sveta sicer po svoje pripravljena, vendar težko jasno izrazi svoje zahteve. Njeni predstavniki pikolovsko navajajo domnevne nepravilnosti, opozarjajo na škodljivost, zahtevajo razpravo, vendar vse izpade zgolj kot butanje valov ob obalo. Ko opozicija predstavi svoje pomisleke in zastavi vprašanja, običajno izvemo, da njihove zahteve niso pravilno formulirane, da so prepozne in da ima občinsko vodstvo boljše rešitve. Občinski svet lahko celo glasuje o predlaganih dopolnilih, vendar z veliko verjetnostjo lahko že pred sejo napovemo, da opozicijski svetniki ne bodo zbrali zadosti glasov podpore in da bo občinski svet z večino sprejel predlagane rešitve občinskega vodstva. Tako suverene prevlade somišljenikov občinskega vodstva ni v nobeni drugi sosednji občini in tudi ne v državnem parlamentu. Čeprav je imela do zdaj vladna pozicija prepričljivo večino, opozicija ni bila tako brez moči. Že pri začetnikih demokracije, Grkih, demokracija ni povsem delovala. Tudi tam so tisti, ki so imeli glasovalno pravico, na smrt obsodili enega najbriljantnejših mislecev tedanjega časa in mogoče sploh človeštva. Že tedaj so se spraševali, ali gre pri demokraciji za diktaturo večine nad manjšino. Ko je treba poslušati vse misli in očitke tistih, ki ne mislijo enako, pa se »demokrati« verjetno sprašujejo, ali ne gre tudi za diktaturo posameznikov nad večino. Demokracija je tudi naporna. Njeno bistvo pa ni v tem, kdo je glasnejši. Bistvo je v dogovarjanju. Treba je upoštevati tudi različna mnenja in nato dosegati sporazume, kompromise. Prav zato je demokracija naporna. Veliko lažje je s prevlado. Takšna prevlada pa daje prednost izbrancem. Do določene mere so ljudje to pripravljeni sprejemati, ko se začno življenjske razmere slabšati in se razrašča kriza, pa je vse več takih, ki udarijo po mizi in zakričijo: »Dosti je! Gotovi ste!« Na vrata pa trka vroča pomlad ... Urednik v Županov kotiček Na dan, ko pišem ta prispevek, smo se z občinsko upravo odločili, da sprejmemo pobudo EU Skupnosti občin Slovenije, naj 14. februarja tudi slovenske občine odprejo svoja vrata ter priredijo dan odprtih vrat za občanke in občane. Občanom smo omogočili, da obiščejo sedež občine in župana in člane občinske uprave povprašajo karkoli o njihovem delu, o pristojnostih in nalogah Občine in ne nazadnje tudi o možnostih, da s pomočjo občine zadovoljijo kakšno svojo željo ali potrebo. Kakšen bo odziv, seveda na dan pisanja tega prispevka še ne vem. Sem pa ocenil, da je smiselno, da tudi tokratni Županov kotiček napišem z istim namenom in da poskusim v njem odgovoriti na nekatera vprašanja, ki jih je občasno mogoče slišati v Trzinu ali tudi prebrati v Odsevu. Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Podpora občine športu V enem od preteklih kotičkov sem že omenil, da je občasno slišati očitek, češ da Občina Trzin preskromno podpira športne dejavnosti občank in občanov; v enem primeru je ta očitek celo podkrepljen z domnevo, ki ne drži, da Občina Trzin po volji župana več denarja nameni za kulturo kot za šport. Če odmislim drugi del tega očitka, ki odraža neke vrste duhovno ozkost, četudi, kot rečeno, ne ustreza resnici, je treba še enkrat poudariti, da po podatkih pristojnega ministrstva, zdaj starih že nekaj let, Občina Trzin nameni za športne programe na prebivalca precej več sredstev kot katerakoli od sosednjih občin (severovzhodno od Ljubljane). Kot je razvidno iz pregleda, ki ga je pred kratkim pripravila Skupnost občin Slovenije, je Občina Trzin po deležu sredstev, ki jih v proračunu nameni za šport, še vedno nad povprečjem, in se lahko primerja tudi z mestnimi občinami, katerih prihodki za primerno porabo so znatno višji (na prebivalca), in ki seveda sofinancirajo več klubov in društev, ki gojijo tekmovalni šport in namenjajo društvom sredstva tudi za vzdrževanje objektov. Analiza ne vključuje podatkov za vse občine, vendar so številke dovolj zgovorne, če se primerjamo z občinami, ki so vsaj približno tako razvite in velike kot občina Trzin. Če torej pogledamo podatke za primerljive občine, vidimo, da Občina Trzin nameni za programe športnih društev po 9,55 EUR na občana, Občina Vodice celo samo 3,22 EUR, Občina Rogaška Slatina 8,18 EUR, Občina Komen 8,33 EUR, Občina Hoče -Slivnica 7,01 EUR, več kot Občina Trzin pa Občina Hrpelje - Kozina, 11,93 EUR. Celo nekaj veliko večjih občin znatno zaostaja v tem pogledu za Občino Trzin (Kamnik 6,98 EUR, Novo mesto 5,89, za 2 EUR na prebivalca pa nas prekaša MO Kranj). Skratka, Občina Trzin je v tem pogledu nad povprečjem slovenskih občin. Medsebojna razmerja Ena od pogostih tem, kadar se v Trzinu ljudje pogovarjajo o delovanju Občine, so tudi odnosi med koalicijo in opozicijo v občinskem svetu oziroma med županom in opozicijo, ki jo predstavljajo tri svetniške skupine, v okviru katerih kot svetnika delujeta dva (v začetku celo trije) protikandidata za funkcijo župana na zadnjih volitvah, ki, kot se zdi, včasih svojo navzočnost na sejah razumeta kot nadaljevanje prejšnje predvolilne kampanje ali celo že kot kampanjo pred naslednjimi volitvami. Do nekega običajnega sodelovanja opozicijskih svetnikov v delu občinskega sveta ob upoštevanju težnje, da opozicija vedno poskuša tudi nadzorovati delo večinske koalicije in župana in mu, kot pravimo, »gledati pod prste«, tako v tem mandatu preprosto ni prišlo. Zataknilo se je že v začetku, ko smo se skušali v skladu s pravilom, da se mesta v delovnih telesih občinskega sveta razdelijo glede na številčna razmerja med skupinami v občinskem svetu, ki je zapisano v Poslovniku občinskega sveta, dogovarjati o tem, koliko članov delovnih teles lahko kdo predlaga in v katerih delovnih telesih bi posamezne svetniške skupine želele biti zastopane. Ker so opozicijske skupine zavrnile dogovarjanje o tem, niso predlagale svojih članov v delovna telesa (že imenovana člana ene od komisij sta celo odstopila) in tega še vedno niso storile, čeprav jih njihovih 19 mest že ves čas čaka. Iz nerazumljivih razlogov se je to razmerje še dodatno zaostrilo na zadnji seji OS, na kateri naj bi Občinski svet na predlog opozicijskih skupin ustanovil začasno komisijo občinskega sveta, ki bi se ukvarjala z vprašanji uresničevanja potrebe po izgradnji obvoznice mimo starega Trzina. Predlagatelji so na seji umaknili svoj predlog, češ da ga umikajo, ker župan in njegova koalicija ne želimo sodelovati z njimi. Ta odločitev je začudila tako mene kot ostale svetnike, ker je nismo razumeli. Saj se o članih komisije še niti nismo začeli pogovarjati (najprej je namreč treba komisijo s sklepom ustanoviti); sam sem povedal samo to, da pač župan ne more biti član komisije občinskega sveta, kot so domnevno želeli, ker to preprečujejo predpisi (zakon, statut itd.). Skratka, še en poskus sodelovanja (ustanovitev komisije smo izrecno podpirali tako župan kot svetniki t. i. večinske koalicije) je šel v nič. Bojim se, da bo to spet obilno izkoriščano za dokazovanje, kako avtokratsko vodim Občino Trzin podpisani, in da pri večini ni volje po sodelovanju. Na to odgovarjam z ugotovitvijo, da so seveda nesoglasja in tudi globoka razhajanja bila tudi v preteklih mandatnih obdobjih, vendar to ni bilo ovira za sodelovanje v delu občinskega sveta in v delovnih telesih sveta. Zdaj pa je včasih, žal, videti, da nekateri svetniki hodijo na seje samo zato, da tam prežijo, ali bo morda kdo (zlasti župan) kaj narobe rekel ali celo narobe naredil, da se mu bo to lahko potem z vsem pompom in gnevom očitalo, se prijavljalo na vse mogoče organe v Sloveniji in pričakovalo, da bo končno kak pravi organ v delu vodstva občine našel kaj takega, da se bomo spet lahko zmerjali, si očitali slabe namene ali celo nezakonito ravnanje ipd. Naj bo ob dnevu odprtih vrat vendarle tudi to povedano. Tone Peršak Opozicija ima pravico spremljati delo župana V zadnjem času so se politične strasti v Sloveniji precej razgrele. Poslušamo najrazličnejše kritike, pozive in razlage. Tudi v Trzinu lahko zaznamo vse več kritik na račun oblasti, pri tem pa ni izvzeto tudi trzinsko občinsko vodstvo. V prejšnji številki Odseva smo tako objavili pismo člana Nadzornega odbora Občine Trzin Marka Pavlišiča, ki opozarja, da več obljub iz vaše predvolilne kampanje še ni uresničenih. Kako odgovarjate na ta opozorila in ali lahko pojasnite, zakaj vsega, kar ste napovedovali, še ni bilo mogoče izpeljati? Opozicija, kot pravite, ima seveda pravico spremljati delo župana in odločitve občinskega sveta, še posebej v primerih, ko je v občinskem svetu v manjšini, in največkrat kar t. i. koalicija sama ali z večino glasov sprejema odločitve. V našem primeru je, žal, tako, da opozicija pravzaprav niti ne sodeluje v razpravah in v večini ne glasuje ne za ne proti. Če pa že predlaga kakšne rešitve ali dopolnila predlaganih aktov, na primer v primeru proračuna, pa pogosto predlaga stvari, ki jih ni mogoče sprejeti, ker bi kršili načelo zakonitosti. Primer: če želimo v proračun uvrstiti kakšno novo investicijo, je potrebno pred tem izdelati del investicijske dokumentacije, ki dokazuje utemeljenost in izvedljivost pa tudi stroške takšne investicije. Doslej smo se že dvakrat srečali s tem, da je opozicija z dopolnili predlagala nove investicije, vendar brez kakršnegakoli podpornega gradiva in zato seveda jaz, ki vodim seje, teh predlogov sploh nisem smel dati na glasovanje. Seveda je potem s seje spet šlo sporočilo, da župan nasprotuje vsemu, kar predlaga opozicija, in da mu njegova koalicija slepo sledi itn. itd. Kar pa zadeva pisanje gospoda Pavlišiča, mu nič ne očitam; menim le, da bi bilo vendarle prav in pošteno, če bi povedal tudi to, da sem v svojem programu izrecno zapisal vsaj ob dveh večjih načrtovanih investicijah, da bosta uresničeni, če bo mogoče najti zasebna partnerja za izvedbo teh dveh investicij. Žal za zdaj v tem še nismo uspeli, kar je glede na stopnjevanje krize v Sloveniji in gospodarske recesije tudi razumljivo. Po drugi strani pa se zaradi krize in odločitev države tudi občinski proračun celo znižuje, kar še dodatno vpliva na investicijsko sposobnost občine. Seveda je potem mogoče poudarjati, da župan ni uresničil vseh obljub, vendar bi le kazalo opaziti, da se je občinski proračun v letu 2012 precej skrčil glede na leto 2011, česar pred volitvami l. 2010 ni bilo mogoče predvideti, in da to do neke mere opravičuje počasnejši tempo investiranja občine. Prav bi tudi bilo upoštevati, da sem v svojem volilnem programu jasno zapisal, da se bom trudil doseči, da bi projekt obvoznice prišel do točke, ko bi bila gradnja mogoča, kar pomeni, da bi bila obvoznica umeščena v prostor, torej sprejet državni lokacijski načrt. Kot vedo svetniki in člani nadzornega odbora, si Občina res zelo prizadeva doseči, da bi minister za infrastrukturo in prostor sprožil postopek za začetek izdelave državnega lokacijskega načrta za trzinsko obvoznico, ki naj bi bila del nove dovozne ceste na avtocesto pri Študi, seveda z izvozom na cesto M 10 (Domžale-Črnuče), vendar za zdaj, kljub vsemu trudu, pismom, poslanskim vprašanjem ipd. še nismo uspeli dobiti odgovora ministra, kaj misli o tem. Tudi na zadnji seji občinskega sveta je bilo s strani opozicije izrečenih precej kritik, še zlasti na račun delitve sredstev iz občinskega proračuna za društva in tudi na račun nekaterih kadrovskih potez občinskega vodstva. Člani opozicije so se pri tem sklicevali na razsodbo upravnega sodišča ter ugotovitve Inšpektorata za javno upravo, ki naj bi v posameznih primerih nadzora delovanja občinske uprave naletelo na nepravilnosti. Kako komentirate ta opozorila opozicije? Postavljena so bila nekatera vprašanja, odgovori pa bodo pokazali, da očitki, ki so del teh vprašanj, izhajajo iz napačnih predpostavk. Kar zadeva sodbo upravnega sodišča, je sam ne bi tako glasno razglašal za svoj veliki uspeh, če bi bil član opozicije, ki je postopek sprožil. Upravno sodišče je, če smo realni, naložilo Občini predvsem to, da naj obrazložitve pristojne komisije napiše bolj jasno, tako da bodo prizadeti člani društva, katerega predsednik se je pritožil, razumeli, zakaj jim je bilo dodeljeno toliko sredstev, kot jim je bilo. Kar zadeva postopek in odločitve, upravno sodišče ni ugotovilo nepravilnosti. Komisija je tako še enkrat zasedala, pripravljena je bila nova odločba, v kateri je bila obrazložitev bolj jasna, in to je pravzaprav vse. Kar pa zadeva ugotovitve upravnega inšpektorja, ki je seveda na Občino tudi prišel na zahtevo opozicijskega svetnika, velja podobno. Res je, da je opozoril na nekaj nedoslednosti ali nepravilnosti, vendar v nobenem primeru na vsebinske napake. Opozoril nas je, da še nismo zamenjali nekaterih žigov, ki bi jih že morali, zato da bi na zaključene akte s pečatom »udarili« napis, da je zadeva zaključena ipd. V enem primeru je šlo za opozorilo, da v zaključku upravnih odločb ne uporabljamo pravilnega besednega reda, ko opozorimo stranko, katera pravna sredstva lahko uporabi, če se z odločbo ne strinja itn. Takšnih opozoril smo dobili, kot rečeno, deset ali enajst, vendar niti v enem primeru ni šlo za ugotovitev, da uprava karkoli dela narobe v vsebinskem pomenu besede oziroma tako, da bi bile stranke prizadete v svojih pravicah. Temu lahko dodam le še to, da je ob ekspresnem spreminjanju zakonodaje v Sloveniji pravzaprav čudno, da ni tovrstnih formalističnih pomanjkljivosti in spregledov še več. V Trzinu so pred kratkim zaprli trgovino Pri Jurju v starem delu naselja. Slišali smo tudi napovedi, da naj bi Mercator že letos poleti začel prenavljati svojo samopostrežno prodajalno pri banki v novem delu naselja, tako da bo vsaj oskrba s špecerijo za nekatere občane, ki si ne morejo kar tako preprosto privoščiti nakupovanj v Ljubljani ali sosednjih krajih, začasno kar težavna naloga. Ali na Občini kaj razmišljate o možnostih za izboljšanje razmer na tem področju? Občina si seveda prizadeva za to, da bi se razmere tudi na tem področju izboljšale. Vendar je najprej treba povedati, da gre pač za učinke krize, in po drugi strani, v primeru Mercatorja, ki naj bi že lani oktobra prenovil trgovino ob vhodu v Mlake, za stomili-jonsko izgubo tega velikega podjetja. Dejstvo, da se torej prenove trgovine v Trzinu, in najbrž še kje v Sloveniji, niso lotili, je v neposredni zvezi s to izgubo. Je pa treba povedati, da občina na tem področju nima več nobene pristojnosti in nobene moči, da bi karkoli zahtevala, ker pač to ni več takšna občina, kot so bile pred letom 1990, ko so imele veliko pristojnosti in tudi proračunskih možnosti, ki jim jih je potem država odvzela in jih prenesla nase oziroma jih, odločitve o investicijah, prepustila gospodarskim subjektom in logiki trga. In pogosto se zgodi, ko se s kom iz gospodarstva pogovarjamo o kakšni želji občanov, da sogovornik reče: »Koliko pa je občina pripravljena vložiti v to?« Občina pa seveda v proračunu nima sredstev in predvsem ne sme vlagati v privatne gospodarske družbe, kajti to bi bila t. i. nedovoljena oblika državne pomoči oziroma koruptivno dejanje. Res pa je, da tega včasih tudi kak občinski svetnik ne razume. Pred kratkim smo imeli primer na seji občinskega sveta, da se je eden od opozicijskih svetnikov zavzemal za nekega podjetnika iz OIC, tako da bi že skoraj lahko presodili, da gre za odkrito lobiranje, čeprav je to izrecno prepovedano vsakomur, ki ni registriran lobist, kar pa seveda občinski svetnik sploh ne more in ne sme biti. Po drugi strani pa nekateri svetniki kar naprej očitajo Občini, zakaj je enemu od trzinskih podjetnikov oddala nekaj naročil, in jim pri tem ne Poročilo s seje Občinskega sveta Opozicija je vse bolj ostra Zadnjo sredo v januarju je bila prva letošnja oziroma 20. redna seja Občinskega sveta Občine Trzin. Že ob potrjevanju dnevnega reda seje je predstavnik opozicije Peter Pelan zahteval, da z dnevnega reda umaknejo točko, s katero bi ustanovili posebno delovno skupino, ki bi se ukvarjala s pripravo pogojev za gradnjo obvoznice ob starem delu Trzina. Predlog je povzročil presenečenje, saj je prav opozicija dala pobudo za ustanovitev takšne komisije, zdaj pa so njeni predstavniki povedali, da se ne strinjajo z zamišljenim predlogom, kdo naj bi bil član te komisije. V nadaljevanju seje je občinski svet brez razprave potrdil predlog finančnega načrta glasila Odsev za leto 2013. V bistvu je šlo za predlog, ki ga je sprejela občinska uprava, za mnenje o njem pa urednika ali uredništvo Odseva niso vprašali. Novi predlog prinaša znižanje razpoložljivih sredstev za honorarje sodelavcev Odseva. Podobno kot lani bo na tej proračunski postavki na razpolago 37.000 EUR, ker pa bo tokrat dražje tiskanje, dražji pa je tudi raznos Odseva, saj je zdaj ta v rokah poštarjev, bo denarja za honorarje manj. Višine honorarjev pa bodo poslej predstavljene zgolj v bruto zneskih, čeprav si v uredništvu želimo, da bi objavili, koliko znašajo neto zneski. Znesek za urednikovanje je tako predstavljen celo kot bruto bruto znesek, tako da je zelo težko ugotoviti, koliko naj bi bil ta znesek v resnici, zato ni čudno, da nekateri občani, še zlasti pa predstavniki opozicije, govorijo o velikih zaslužkih urednika, kar pa v primerjavi z zaslužki tistih, ki opravljajo drugačna, na primer obrtniška opravila, sploh ne drži. V uredništvu Odseva si zato želimo bolj transparentnega prikaza porabe in tudi prihodkov na račun Odseva, vendar ostajamo ne- zadošča dejstvo, da je bil tudi ta podjetnik vedno izbran v skladu z veljavnimi predpisi s področja javnih naročil, in da je bil vedno, kadar je bil (ni pa bil v vseh primerih, ko se je prijavil) izbran kot najugodnejši ponudnik. Toliko o skrbi nekaterih za koristi občine. Slišali smo, da je Občina spet poslala zahtevo na državo, da naj pristojni pojasnijo kdaj in kako bodo nadaljevali z nedokončanim posodabljanjem Mengeške ceste. Ali ste medtem s strani države že dobili kakšen odgovor? Če tega niste dobili, ali ima Občina sploh kakšno možnost kako drugače pritisniti na prometno ministrstvo in pristojne službe, če nič drugega, da bi vsaj posredovali informacije, kaj nameravajo storiti v tem primeru? Nikakršnega odgovora še nismo dobili, razen posredno. To pomeni, da v državnem proračunu za leto 2013 in 2014 ni najti postavke, na kateri bi bila načrtovana sredstva za nadaljevanje teh del. Sam tudi ne vidim, da bi Občina kot ustanova lokalne samouprave imela še kakšno drugo možnost, razen tega, da se pač skuša dogovoriti z ministrstvom, torej z vlado, o nadaljevanju del. Po drugi strani pa moram v isti sapi povedati, da v nekaterih primerih vseeno sodelujemo. Tako smo brez težav uveljavili svojo zahtevo, naj država prevzame del skrbi za javno razsvetljavo ob štiripasovnici mimo Trzina, ker cesta po spremembi prometne signalizacije, izvedene na zahtevo države, ne teče več v enakem delu skozi naselje, in občina ni več dolžna skrbeti (vzdrževati, plačevati tokovine) za tisti del javne razsvetljave, ki ne sodi več v naselje, itd. Kdaj lahko pričakujemo otvoritev prenovljene Jefačnikove domačije in novega občinskega objekta ob Habatovi ulici? Poleti. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe kako pri nerazumljivi zagotovitvi občinske uprave, da se z novim finančnim načrtom za nas pravzaprav ni nič spremenilo in da zneski za honorarje ostajajo enaki. Brez posebne razprave so nato članice in člani Občinskega sveta sprejeli predlog Odloka o izvedbenem delu prostorskega načrta Občine Trzin. V bistvu gre za nekatere popravke in dopolnila že obstoječega prostorskega načrta. Pri naslednji točki, Vprašanja in pobude občinskih svetnikov, pa so predstavniki opozicije pokazali, da so izkoristili sorazmerno dolgo obdobje po zadnji seji občinskega sveta. Med dokaj vročo razpravo smo slišali očitke o nezakonitem delovanju občinskega sveta. Predstavnik Liste za zeleni Trzin, občinski svetnik Romeo Podlogar, je dokaj ostro protestiral zaradi neupoštevanja predlogov opozicije. Med sejami občinskega sveta v novem mandatu pravzaprav ni razprav, s katerimi bi lahko v posamezne sklepe in odloke vnašali spremembe. Z županom g. Antonom Peršakom, ki je očitke zavračal, sta citirala določila Poslovnika o delu občinskega sveta, precej oster pa je bil tudi občinski svetnik liste Trzinci Frane Mazovec, ki je očital nepravilnosti pri razdeljevanju proračunskega denarja, dodeljevanju občinskih prostorov ter pri nameščanju zaposlenih v občinsko upravo. Skliceval se je na ugotovitve Upravnega sodišča ter Inšpektorata za javno upravo, ki sta ugotovila več nepravilnosti pri delovanju občinskega vodstva. Posebej ga je zanimalo, kako so razdeljevali denar za kulturne in športne prireditve, zanimalo ga je, kako so razdeljevali v upravljanje občinske prostore v Centru Ivana Hribarja ter v stavbi na Mengeški 9, opozoril pa je tudi na sum konflikta interesov, saj naj bi bili v delovnih telesih, ki so razdeljevala proračunska sredstva, odločala o uporabi prostorov pa tudi pri reševanju kadrovskih zadev Občine tudi predsedniki, funkcionarji društev, ki so pridobila denar in prostore, pa tudi sorodniki tistih, ki so dobili zaposlitev v občini. Zahteval je, da občinsko vodstvo poda pisne odgovore na njegova vprašanja ter ponovil zahtevo, da naj poslej vprašanja in pobude občinskih svetnikov ter odgovore nanje objavijo na občinski spletni strani. Župan je večino očitkov zavrnil kot neutemeljene. Nadaljevanje seje je bilo nekoliko mirnejše, čeprav je tudi pri večini drugih točk dnevnega reda repliciral in zastavljal vprašanja večinoma le še občinski svetnik Romeo Podlogar. Pri četrti točki dnevnega reda je občinski svet poslušal in potrdil poročilo o izvajanju dostopa do informacij javnega značaja v letu 2012, nato pa še poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalne energetske politike Občine. Naša Občina v zadnjem času posebno pozornost namenja prizadevanjem za večjo energetsko varčnost. Med drugim ji je uspelo z zamenjavo žarnic pri javni razsvetljavi stroške znižati za polovico. Kljub sorazmerno dobremu sprejemu tovrstnih ukrepov je Romeo Podloga podvomil o višini zneskov za posamezne postavke, ki so bili predstavljeni v poročilu, zato je svetovalka župana Vika Kreča te zneske razčlenjevala po postavkah, nazadnje pa so poročilo le potrdili. Brez posebnih pripomb so člani in članice Občinskega sveta potrdili poročilo o dejavnostih na področju zaščite in reše- vanja, brez posebnih zapletov pa so potrdili tudi predlagani letni načrt Občinskega sveta Občine Trzin. Pri tem je občinski svetnik Romeo Podlogar ponovno spomnil na svojo pobudo, da bi župan na vsaki seji posebej poročal o tem, kako potekajo različne naložbe v občini in kakšna je pri tem poraba denarja. Župan je odgovoril, da je Občinski svet s tem redno seznanjen in da bi šlo le za podvajanje dela. Občinski svet je nato sprejel sklep, s katerim so določili skupno vrednost pravnih poslov v prihodnjem letu. Romeo Podlogar je ob tem menil, da je županu dana previsoka vrednost denarja, s katero lahko razpolaga. Predlagal je, da bi lahko župan samostojno odločal le o zneskih, ki naj ne bi presegali 10 % skupne vrednosti, v predlogu sklepa pa je zapisano, da župan lahko samostojno razpolaga z 20 % skupne vrednosti načrta. Večina v Občinskem svetu je podprla prvotni predlog sklepa. Občinski svet je nato potrdil spremembe Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine v tem in naslednjem letu. Nato pa so sejo zaprli za javnost in obravnavali mnenja o kandidatih za ravnatelja Osnovne šole Trzin, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Miro Štebe Vrnimo kulturi veljavo! Letošnji kulturni praznik bo zagotovo zapisan v zgodovino Slovencev. Z veseljem se bomo spominjali uspehov naših smučarjev, nekoliko bolj žalostno pa kar dveh ločenih zborovanj v Ljubljani zaradi gospodarske in predvsem politične krize v državi. Na obeh zborovanjih so se spomnili, da je šlo tudi za kulturni praznik, vendar se Prešernovi verzi o spravi in dobrih odnosih z vsemi nekako niso vklapljali v tisto vzdušje. Precej bolj pa smo o vizionarstvu in veličini Prešerna razmišljali v Trzinu. Kot je napisal naš sodelavec Zmago Knuplež, je bil 8. svečan v Trzinu zelo svečan. V Kulturnem domu so člani trzinskega KUD--a pripravili zanimivo in izvirno proslavo. Kot se spodobi, je že kmalu po začetku Mariša Jagodič brez kakršnekoli spremljave, a z velikim občutkom, zapela Zdravljico. V proslavo in zgodbo, ki so jo ob tem pripravili, je nato gledalce na domiseln način kot hribolazec pripeljal igralec Uroš Jeras, ki je nakazal, da bi nas morale tako rekoč povsod spremljati Prešernove Poezije. V njih je resnica, ljubezen in iskanje lepšega življenja. Slavnostni govornik župan občine Trzin g. Anton Peršak je nato to misel nekako razvijal naprej. Poudaril je, da smo imeli Slovenci celo vrsto umetnikov, od Franceta Prešerna naprej, ki so dvignili našo kulturo na svetovno raven. Dejal je, da kultura izoblikuje, pravzaprav ustvari narod. Z deli našega največjega pesnika smo enakovredno stopili ob bok drugim narodom, in tujci so marsikdaj presenečeni, ko spoznavajo, kako kakovostne umetnike - ne le pesnike, ampak tudi slikarje, arhitekte in druge, imamo Slovenci. Opozoril je, da prav naši kulturi zdaj zelo slabo kaže. Sedanja oblast je pred enim letom ukinila samostojno kulturno ministr- stvo, sprejela pa je tudi celo vrsto ukrepov, ki zelo omejujejo in škodujejo umetniški ustvarjalnosti. Res je, kot trdijo v vladi, da se z ukinitvijo ministrstva za kulturo ne bo nič spremenilo, vendar pa se kulturi v Sloveniji jemlje legitimnost, kulturnikom pa se ne prizna, da prinašajo nazaj v kulturo vloženi denar, čeprav je dokazano, da kulturna dejavnost ustvari eno od največjih dodanih vrednosti na vloženi kapital. To se pozna v turizmu in ne nazadnje v zavesti celega naroda. Udeležence proslave pa je nato presenetil sam France Prešeren. Igralec Saša Klančnik je v zelo realistični podobi Franceta Prešerna prikorakal na oder in začel razgrinjati pesnikovo življenje. Spregovoril je o njegovih prijateljih, sopotnikih in sodobnikih ter o pisateljevem ustvarjanju ter življenju. Igralčev nastop je zelo dobro predstavil okoliščine, v katerih je Prešeren živel, zakaj se je boril in zakaj je skoval nekatere pesmi. Predstava je bolje kot kateri koli učbenik naslikala pesnikovo delo in takratne razmere. Ni čudno, da je bil igralec deležen burnega aplavza. Že po običaju so po predstavi pripravili družabno srečanje, med katerim je bilo slišati kar dosti pohval na račun izvirnega poklona poetu, ki si je želel, da bi med nami zavladali sreča in sprava in da bi bili Slovenci enakovredni vsem drugim sosedskim narodom. Zmago Knuplež - ZMAK in Miro Štebe Prešeren v našem vsakdanu V današnjem času je s Prešernom povezanih veliko dogodkov. V šoli se učenci učijo o Prešernu, o njegovi viziji za današnji čas, o njegovih liričnih in epskih pesmih, o njegovih političnih pesmih, od katerih je najbolj znana ZDRAVLJICA, ki je bila v Avstro-Ogr-ski monarhiji celo prepovedana. Proslave, ki se odvijajo v Sloveniji, so večni prepir o tem, katera kitica je prava in katero imajo raje levi in katero desni, čeprav je v ustavi zapisano, katera je prava kitica - sedma najbrž, in nehajmo se deliti na ne vem kakšne in prisluhnimo verzom, ki jih je napisal Prešeren: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima jih Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Ja, te verze je treba brati spoštljivo in se pokloniti velikemu umu tako, da jih spoštujemo in uresničujemo v vsakdanjem življenju. Predvsem se morajo o tem zamisliti naši politiki, ki smo jih na žalost sami volili. Pravzaprav nismo volili njih, ampak njihove obljube, ki pa so se ne vem kje zgubile. O nekaterih politikih in gospodarstvenikih je Prešeren že v Glosi napisal primerne verze: Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino. Od kod nekaterim vse to bogastvo, ki ga niso zaslužili niti s poštenim delom niti s svojim znanjem, ampak z goljufijo? Prešeren je že vedel. In ko gledamo in občutimo, kaj se nam dogaja, ko nekateri nimajo niti za osnovne stvari, kot so obleka in hrana, za katero so prikrajšani celo otroci, bi citiral tale verz: Kaj da vedno še zakriva Zemljo našo temna noč, kaj da slava ljubezniva zarja Kranjcem ne napoč! Da, to je Elegija svojim rojakom, ki je danes ne bi brali, če bi živeli lepše življenje brez delitev in sovraštva. In za kaj se izrablja Prešernov rojstni dan, ki naj bi bil praznik kulture in edinosti vseh Slovencev, danes? Za še večje razprtije in nagajanje, namesto da bi nastopili složno in naredili nekaj za boljši jutri in za boljše življenje naših potomcev. Najdimo v Sloveniji sina, ki bo imel moč za dialog, medsebojno ljubezen ali pa vsaj strpnost do drugače mislečih, in prisluhnimo temu verzu: Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi, že slišijo se pesem sladki časi, pognal je cvet, med nosijo čebele. Dajmo, praznujmo Prešernov dan, kot se spodobi za velikega Slovenca, ki je slavljen ne samo v domovini, ampak tudi v tujini. Hvala ti, doktor France Prešeren, hvala za vse lepe pesmi, ki bi jih danes moral prebrati marsikdo in se jih držati, pa bi nam bilo mnogo bolje. Zmago Knuplež - ZMAK Celo leto naj vam bo lepo, ne samo en dan Praznik, za katerega nekateri pravijo, da to ni, mi pa smo, kot številni drugi, prepričani, da je prav, da je, in da naša pozornost ženam ne bi smela trajati le en dan, ampak vse dni v letu! Bodimo moški toliko moški in priznajmo našim ženam, dekletom, hčeram in materam njihovo pomembno vlogo v našem življenju! Predvsem moramo priznati, da lepota, ki jo lahko življenju nudijo žene, nekaj pomeni vsem nam. Pa ne samo to, priznati moramo našim ženam vso veljavo, ki jim gre. Žal se morajo za svoje pravice še vedno boriti doma, v službi in celo v parlamentu, kjer skrbijo za nekakšno žensko kvoto, da bi enakopravnost med spoloma prišla do veljave. Ne bi smeli dopuščati, da jim moški še naprej dovoljujemo nekakšne vloge in kvote v življenju, čeprav bi jih morali preprosto vzeti zgolj za enakopravne partnerke na vseh področjih. Nekako v ponos nam je, da so Slovenke dobile volilno pravico po letu 1945, v Švici, ki naj bi bila pojem pravne države, pa so svojim ženam dovolili voliti šele po letu 1971. Vsekakor pa samo volilna pravica ni tisto, kar moramo priznati našim ženam - še marsikaj drugega jim pripada. Roko na srce, ženske znajo poskrbeti tudi zase, včasih znajo to tudi bolje kot moški. Spomnimo se samo nekaterih velikih žena v zgodovini: Rose Luxemburg - borke za življenje brez vojn. Zato so jo ubili in vrgli v reko. Marie Sklodowske - Curie - velike znanstvenice, ki je umrla za levkemijo zaradi raziskav atomske energije. Še bi lahko naštevali! SPOŠTUJMO JIH, VELIKE MATERE NAŠIH SLOVENSKIH SINOV IN HČERA, SPOŠTUJMO VSE SLOVENSKE HČERE, SPOŠTUJMO VSE NAŠE ŽENE, SAJ VEMO, DA SI SPOŠTOVANJE ZASLUŽIJO. LEP DAN NAJ VAM BO TA 8. MAREC IN LEPO NAJ VAM BO SKOZI ŽIVLJENJE OB NAS, VAŠIH MOŠKIH. VSE NAJBOLJŠE ZA VAŠ PRAZNIK! Zmago Knuplež - ZMAK Valentinovo, dan zaljubljencev Letos je bil praznik zaljubljencev takoj po pustnem torku in pe-pelnični sredi, tako da so si prazniki kar podajali roke. Valentinovo ali praznik svetega Valentina smo praznovali 14. februarja, ko goduje sveti Valentin. Lepo je, da smo pozorni do drugih in da se imamo radi. In zato smo že pred leti z veseljem privzeli ta dan, ko si zaljubljenci medsebojno izmenjujejo valentinčke (ljubezenska pisemca v obliki srca ali krilatega Kupida). V zahodnem svetu se poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril, ki navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Prvotno se je praznik svetega Valentina praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu, kot dan zaljubljencev pa se praznuje šele v sodobnem času. Danes je že postal tudi naš, slovenski praznik, saj ga praznuje vse več ljudi vseh generacij. Naši predniki so god svetega Valentina praznovali že dolgo prej v preteklosti, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da pomladni svetnik Valentin prinese ključ od korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega pa naj bi se takrat ženili tudi ptički. V sedanjem kaotičnem času, brezglavem hitenju in ob neprijaznem odnosu do ljudi je prav, da se ustavimo, zgladimo mogoče malo zanemarjene medsebojne človeške odnose in si podarimo trenutek pozornosti in nežnosti. In ob podaritvi ali prejemu male pozornosti se za trenutek zavemo, kako dragoceni in nenadomestljivi so zavedni trenutki sreče, in srce nam prijetno zaigra. Dunja Špendal 90 let KUD-a Vonj po starih časih Februar, marec 2013: KUD Franca Kotarja ob svoji 90. obletnici delovanja vabi k ogledu nedeljskih projekcij starejših predstav, od leta 1987 dalje, na velikem platnu. Za začetek s petimi (obetajo pa se tudi v jeseni) prireditvami pod skupnim nazivom »STARI ČASI«, otvoritvijo razstave in slavnostno akademijo bo KUD obeležil svojo častitljivo starost devetdesetih let delovanja. Nedeljski ogledi posnetkov preteklih predstav bodo potekali od 24. februarja do 24. marca, vsako nedeljo ob 18. uri. Možno si bo ogledati posnetke nekaterih predstav od l. 1987 dalje, ko je na primer predstavo »Bog« (so)režiral že pokojni Jože Štih, nekaterih uličnih predstav nekdanjega Teatra Cizamo in posnetke novejših mladinskih predstav in predstav odraslih. Če ste katero od domačih odrskih in uličnih uprizoritev zamudili, ste v njej sodelovali ali bi si vsaj želeli osvežiti spomin, vabljeni, prireditve so brez vstopnine! Podrobnejši program boste kaj kmalu zagledali v domačih nabiralnikih. Na slavnostni akademiji, ki bo 29. marca ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin, pa bodo podeljena visoka priznanja in nagrade, med njimi tudi Linhartovo priznanje ter Linhartove značke. Pred prireditvijo bo otvoritev razstave fotografij, rokopisov, plakatov, monografij, preteklih priznanj ter dramskih besedil, po akademiji pa sledi zaslužena zabava. Vabljeni vsi simpatizerji in nekdaj aktivni člani, sedanji člani, bodoči člani ... skratka vsi Trzinci! (bl) Migrena? Kakšna ali katera? Ana Migrena Gostovanje kokriškega gledališkega društva Gardelin V soboto, 2. marca, ob 19.30. uri bo v domači kulturni dvorani na ogled komedija Ana Migrena, avtorja Andreja Rozmana - Roze. Komedijo bo odigralo Gledališko društvo Gardelin s Kokrice, ki je novo v vrsti navezanih stikov, ki jih ustvarjajo domači kulturniki, da bi Trzincem približali kulturo in ljubiteljsko kulturno dejavnost v Sloveniji. Ana Migrena je komedija, ki posega v svet množičnih medijev, oziroma televizije in televizijske nadaljevanke - žajfnice, ki je na meji karikature. Avtor Andrej Rozman - Roza nam pokaže, da svet španskih TV novel ni samo televizija, ampak jih lahko spravimo tudi na gledališki oder. Družinska saga z zamenjanimi dojenčki, ljubezenskimi intrigami, sedenju na dveh stolih, moralnimi vprašanji in kupom reklam nam ponuja karikiran pogled na svet, v katerem živimo. Vstopnina za ogled te moderne komedije bo 8 EUR. Režija: Ajdin Huzejrovič, kostumografija: Kaja Šuštar, maska: Monika Rihar. Vloge: Maruša Janina Selišnik - Ana Migrena Braj-dnik, Ajdin Huzejrovič - Jorik Dolinščak, Jaka Šuštar - Rajfolt Dolinščak, Alja Jež - Hermelina Dolinščak, Erik Tekavec - Štefan Šmuc, Lara Fortuna - Ramaela Del Franco, Monika Rihar -Rosalinda, Luka Škerjanec - Pijanko, Nataša Malnar - Mimica. (bl) Nova premiera KUD-a Franca Kotarja Trzin Trzin oblegajo muhe! V soboto, 16. februarja, je igralska skupina KUD-a uspešno izvedla premiero, tretjo pod režijsko palico Tatjane Peršuh, ki je s svojimi inovativnimi pristopi dokazala, da se iz domačih igralcev da izvleči marsikaj. Tudi nekaj tako zahtevnega, kot je bolj struk-turirano uprizarjanje dramskih besedil z zborovsko igro, pri kateri je za učinek potrebna nenehna pozornost večih igralcev hkrati. Sartrovo besedilo Muhe je Peršuhova zlila z Zajčevo poezijo v tekstu Otroka reke in nastala je predstava Otroka muh - žanrsko opredeljena kot grozljivka. Zgodba gre nekako takole: Petnajst let po umoru kralja Agame-mnona grški Argos žaluje. Umetno kesanje preveva argoške meščane, ki se pripravljajo na praznik mrtvih, dan v letu, ko mrtvi vstanejo iz zemlje ter se sprehajajo z meščani, z njimi delijo po- steljo in mizo. Kesanje in žgoče sonce tiščita k tlom. Popotnici Elektra (Katarina Ručigaj) in vzgojiteljica (Jelka Moravec) prideta v žalostno mesto - Elektrin rojstni kraj. Elektra se kmalu seznani s princem Orestom (Rok Zalar), svojim izgubljenim bratom, s katerim Klitamnestra (Ksenija Dvoršak) in Egist (Urban Gradišar) ravnata kot s hlapcem. Erinije (Mariša Jagodič, Nina Goropečnik, Vesna Cvek, Sara Ogrinec, Aleksandra Kmetič, Mirjam Štih, Klavdija Klemenc), boginje maščevalnosti, naščuvajo Elektro in Oresta k uboju njune matere. Na čigavi strani je bog Jupiter (Peter Ložar in Ana Pirc)? Ali s tem grozovitim dejanjem osvobodita mesto, boste izvedeli ob ogledu. V predstavi poleg že »starih mačkov« igrajo tudi kar štirje novinci: Rok Zalar, Vesna Cvek, Klavdija Klemenc in Blaž Luin, vsem skupaj pa se je pridružila še »miki miška« Aleksandra Kmetič. Pri izbiri teksta imajo sedanji trzinski igralci precej nesrečno roko, če bi vprašali marsikaterega ljubitelja komedij - ali pa tudi srečno roko, če si ogledamo katero od njihovih stvaritev, za katere bi bilo moč trditi, da štrlijo iz slovenskega povprečja, česa je ljubiteljsko gledališče sposobno (predvsem podeželsko, kakršno trzinsko tudi je). Morda je res, da ogled tega žanra gledalca ne pusti z nasmehom skozi izhodna vrata, je pa tudi res, da ga sili v določen raz- mislek: o svetu, o družbi, o politiki, o moralnosti (ki je Slovencem vsekakor manjka, sodeč po dogodkih preteklih let), o družbenih odnosih in nenazadanje o človekovem mestu v svetu. To pa je veliko več kot kratkotrajen nasmešek. Je odnos. Prvo ponovitev grozljive predstave »Otroka muh« si lahko ogledate v soboto, 23. februarja 2013, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. Priporočamo rezervacije (rezervacije@kud-trzin.si ali www. kud-trzin.si). Aleš Senožetnik (bl) KUD FRANC KOTAH TRZIN KULTURNI DOM TRZIN 23.02.2013 ob 20:00 OBČINA T1ZJN O Jskd Čisto nov ples! - TEJ Razgibajmo telo! V kulturni dom Trzin se vračajo plesi. Ampak ne kateri koli plesi, prav poseben ples - TEJ ples! TEJ (izgovorjava tedž) pomeni: trust, energy, joy ali po slovensko: zaupanje, energija, radost. In tako se boste po končani vadbi tudi počutili. Plesni večeri v organizaciji KUD-a Franca Kotarja in Akademije Miniclub pod vodstvom nekdanjega državnega prvaka v latinsko--ameriških plesih ter joga mojstra Toma Tololeskega že potekajo vsak ponedeljek ob 18. uri. Zanje ne potrebujete veliko, niti plesnega partnerja ne - le športne copate in dobro voljo do razgibavanja. Prvi del vadbe je namenjen plesni meditaciji. Ob glasbi in gibanju udeleženci dosežejo spontanost, sprostijo se napetosti. Dosežejo lahkotnost in notranjo radost, povežejo se s telesom, okolico in glasbo. Preposto uživajo v trenutku in so del njega. V drugem delu se plesalci spoznajo z določenim afro-latino ritmom in se naučijo tudi nekaj osnovnih gibalnih struktur plesa (samba, salsa, cha-cha-cha, rumba, bachata, afro). Gibalne strukture so preproste, za to ni potrebnega nobenega predznanja. Vseskozi ostaja rdeča nit TEJ princip (zaupanje, energija, radost). Prvi obisk je brezplačen, za redno vadbo pa boste odšteli po 10 EUR ali manj na delavnico. Zaplešite TEJ! (bl) p • • • Saj ni res, pa je ... Mlado leto 2013 je že krepko zakoračilo na svojo pot, a še ni slišalo, kakšno dediščino mu je zapustilo minulo leto. V trzinski knjižnici smo se tudi lani trudili obeležiti za kulturo pomembne dni s priložnostnimi razstavami, kjer smo pogosto uporabili kar umetnine naših »pravljičnih otrok«, ki trikrat tedensko (k sreči še vedno) ustvarjajo pod mentorstvom pravljičarke, gospe Mili. Konec aprila smo zaključili še eno šolsko leto Bralne značke za odrasle, ki je že dobila svoje mesto med uporabniki naše knjižnice in v novi sezoni 2012/2013 se nam je pridružilo še več »značkarjev«, ki radi berejo kakovostno literaturo. Lanska pomlad je bila res dejavna. V marcu smo gostili avtorici knjige Vojna ali mir z bakterijami?, Adriano Dolinar in Sanjo Lončar, v aprilu avtorja knjige Jugoslavija, moja dežela, Gorana Vojnovica (oba večera je vodila Cveta Zalokar - Oražem). Svetovni dan knjige smo obogatili z gledališko predstavo Hiša Bernarde Albe (avtor de Federico Garcia Lorca), ki jo je v španskem jeziku s slovenskimi nadnapisi izvedla študentska skupina HIPER-CLORIDRIA z ljubljanske FF, in z glasbeno pravljico, kjer so naši »pravljični otroci« in pravljičarka Mili skupaj z glasbeno šolo Lartko pripravili prijetno druženje. V maju smo zaključili projekt bralne značke Okusimo besedo s kulturno prireditvijo in srečanjem z ustvarjalci v domžalski knjižnici. Oktobra pa je dramski igralec Bojan Maroševič predstavil knjigo PSI nerazkritega avtorja s psevdonimom Eros. Srečanja z ustvarjalci smo lani zaključili s sodelovanjem pri zaključku natečaja Najboljša zgodba Trzina v decembru. KNJIŽNI KLEPET - prijetno druženje, izmenjava mnenj, iskrenje idej, polno smeha ... Vsako sezono nas je več, prav vsakdo je dobrodošel! Otroci, naša prihodnost! Kaj smo jim ponudili v lanskem letu? Omenila sem že pravljične urice z našo gospo Mili, ki potekajo trikrat tedensko in so vsako leto polne malih nadobudnežev. Najlepše pa je opazovati skupino najmlajših, ki so na uricah s svojimi starši ali starimi starši in je njihovo skupno navdušenje pogosto prav nalezljivo, posebej še, kadar se iz »pravljične sobice« zasliši glas harmonike ... Nekaj novega je ponudil lanski skupni zaključek pravljičnih uric v maju z veliko prireditvijo v domžalskem športnem parku. Otroke smo povabili na štiri lutkovne predstave, ki so jih izvedla različna lutkovna gledališča. Ogledali smo si predstave Ojoj, boli, Pošastozavri in jabolko spora, Babica zima in Jelen Jarko. Pripravili smo štiri ustvarjalne delavnice, in sicer pustno, velikonočno, jesensko pa še božično - novoletno, kjer so otroci (ponovno) pod budnim očesom vsestranske gospe Mili izdelovali beneške maske, velikonočne in adventne venčke in voščilnice. Skozi vse leto ali pa le v poletnih mesecih so potekali že utečeni projekti, kot so Knjižna uganka, Izbranka, Pravljični palček, Pravljični potepin, S knjigo na potep in ... morda še kaj, kar mi je ta hip ušlo na zadnji letošnji zimski potep. A zima naj kar maha s svojim belim repom! Zadnjič sem že piskala na svojo prvo letošnjo trobentico! Prihaja pomlad! V sredo, 6. marca, ob 19. uri smo v goste povabili dr. Mira Cerarja ml., razgovor bo v Dvorani Marjance Ručigaj vodila Cveta Zalo-kar - Oražem, takoj čez teden dni, se pravi 13. marca, ob 18. uri pa boste na svoj račun prišli najmlajši, ki ste vabljeni na lutkovno predstavo Zakaj pes teče za zajcem v izvedbi Lutkovnega gledališča NEBO. Naša knjižnica nosi ime slavista, pedagoga, prevajalca, esejista, alpinista, velikega častilca slovenskega jezika in kulture, prof. Tineta Orla, ki se je pred 100 leti rodil tukaj, v Trzinu. Letošnje leto bomo zato večkrat obeležili spomin na znamenitega rojaka. Za zaključek še iskrena hvala vsem številnim darovalcem knjig, in kot vedno - vabilo k sodelovanju: pridite, berite, predlagajte, vprašajte! Pa srečno! Zdenka Kopač Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin Kulturoskop - Koledarčke iz žepov! DATUM KAJ? VRSTA VSTOPNINA KJE? sobota, 23. 2. 2013, ob 20. uri KUD Franca Kotarja Trzin: OTROKA MUH grozljivka 8,00 EUR Kulturni dom Trzin nedelja, 24. 2. 2013, ob 18. uri STARI ČASI: projekcija predstave na velikem platnu s komentarjem prireditev v okviru 90. letnice KUD brezplačno Kulturni dom Trzin ponedeljek, 25. 2. 2013, ob 18. uri TEJ ples s Tomom Tololeskim plesni večer prvi obisk brezplačen Kulturni dom Trzin torek, 26. 2. 2013, ob 20. uri B. in P. Ložar: ŠKOTSKA potopisno predavanje 2,00 EUR Kulturni dom Trzin petek, 1. 3. 2013, ob 19. uri KUD Franca Kotarja Trzin: OTROKA MUH grozljivka 5,00 EUR KD Kokrica pri Kranju (Festival ob 5. obletnici GD Gardelin) sobota, 2. 3. 2013, ob 19.30. uri GD Gardelin Kokrica: ANA MIGRENA komedija 8,00 EUR Kulturni dom Trzin nedelja, 3. 3. 2013, ob 18. uri STARI ČASI: projekcija predstave na velikem platnu s komentarjem prireditev v okviru 90. letnice KUD brezplačno Kulturni dom Trzin ponedeljek, 24. 3. 2013, ob 18. uri TEJ ples s Tomom Tololeskim plesni večer prvi obisk brezplačen Kulturni dom Trzin petek, 8. 3. 2013, ob 19. uri Občni zbor KUD-a Franca Kotarja Trzin zbor članstva KUD prost vstop vpis novih članov! Kulturni dom Trzin sobota, 9. 3. 2013, ob 17. uri Frančkov živžav: PREDSTAVA ZA OTROKE otroška predstava 4,00 EUR Kulturni dom Trzin nedelja, 10. 3. 2013, ob 18. uri STARI ČASI: projekcija predstave na velikem platnu s komentarjem prireditev v okviru 90. letnice KUD brezplačno Kulturni dom Trzin ponedeljek, 11. 3. 2013, ob 18. uri TEJ ples s Tomom Tololeskim plesni večer prvi obisk brezplačen Kulturni dom Trzin nedelja, 17.03.2013, ob 18. uri STARI ČASI: projekcija predstave na velikem platnu s komentarjem prireditev v okviru 90. letnice KUD brezplačno Kulturni dom Trzin nedelja, 24.03.2013, ob 18. uri STARI ČASI: projekcija predstave na velikem platnu s komentarjem prireditev v okviru 90. letnice KUD brezplačno Kulturni dom Trzin ponedeljek, 25.03.2013, ob 18. uri TEJ ples s Tomom Tololeskim plesni večer prvi obisk brezplačen Kulturni dom Trzin torek, 24.03.2013, ob 20. uri MALO TU, MALO TAM potopisno predavanje 2,00 EUR Kulturni dom Trzin petek 29.03.2013, ob 20. uri Slavnostna akademija ob 90. LETNICI KUD Franc Kotar Trzin proslava s podelitvijo priznanj brezplačno Kulturni dom Trzin Rezervacija vstopnic za prireditve je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte: rezervacije@kud-trzin.si. Umetnostni vodnik po trzinski župnijski cerkvi Župnijska cerkev je najpomembnejši kulturni spomenik Trzina, v njej pa je cela vrsta majhnih dragocenosti, ki se po vrednosti sicer ne morejo primerjati s podobnimi zakladi v nekaterih sosednjih cerkvah, vseeno pa skupaj tvorijo zanimivo in pestro celoto, na katero smo lahko ponosni. Številni Trzinci, tudi tisti, ki v cerkev redno zahajajo, pravzaprav niso vedeli, kaj v cerkvi sploh lahko vidijo in kdo so mojstri, ki so s svojimi deli tam pustili svoj pečat. Prav zato je bil četrtek, 17. januarja, za vse tiste, ki smo navezani na naš kraj, prazničen. Z veseljem smo pozdravili predstavitev novega umetnostnega vodnika po župnijski cerkvi sv. Florjana. Vodnik, ki prvi na tako celovit in kakovosten način predstavlja zgodovino naše cerkve in umetniške predmete v njej, sta skupaj pripravila Medobčinski muzej Kamnik in Občina Trzin, njegov avtor pa je umetnostni zgodovinar in kustos Medobčinskega muzeja Marko Lesar. Lično knjižico z zelo kakovostnimi fotografijami od zdaj lahko pokažemo vsem obiskovalcem in ljubiteljem umetnosti in verjetno bodo presenečeni nad številom zanimivih umetniških predmetov v cerkvi, ki so jih naredili znani slovenski umetniki. Cerkev so zgradili v srednjem veku, najstarejše ohranjene sestavine pa izvirajo po vsej verjetnosti vsaj iz 15. stoletja. Prvotna cerkvica je bila pol manjša, vhod je imela z druge strani, to je s poti, ki je nad cerkvijo vodila po obronkih hriba Onger. Tistemu delu so naši predniki rekli Strana. Cerkev so kasneje prezidali, povečali in obrnili položaj vhoda ter oltarja, tako da ta ni več na vzhodu, kot je bil običaj pri starejših krščanskih cerkvah. Obstaja par podob, kako naj bi prvotna cerkvica izgleda, iz prvega obdobja pa se je ohranil kip sv. Florjana iz peščenjaka. Izklesali naj bi ga mojstri takratne ljubljanske kiparske delavnice. Ker je kip poškodovan, ni več razstavljen v cerkvi. Najmočnejši pečat k umetnostni podobi notranjosti cerkvice je pustil barok, čeprav lahko v njej zasledimo tudi druge slogovne elemente, med avtorji umetnin v cerkvi pa je vsekakor treba omeniti znamenitega baročnega slikarja iz sosednjega Mengša, Franca Jelovška. Poslikal je podnožja vseh treh oltarjev v cerkvi, dela v cerkvi pa so ustvarili tudi drugi znani umetniki, kot sta na primer oče in sin Matija Bradaško, Anton Cebej, Matija Koželj in drugi. Trzinci in tudi nekateri poznavalci umetnosti so dalj časa nekatera dela v cerkvi pripisovali tudi mojstru Jožetu Plečniku, vendar naj bi šlo za umetnine, ki jih je ustvaril Plečnikov učenec Anton Bitenc. Prav tu bi bilo prav, če bi avtor vodnika to trditev bolj dokumentiral, mogoče z navedbo podatkov iz naročilnice, računa ali s kakšnim drugim dokumentom, ki bi to potrjeval. Zdaj se avtor sklicuje le na ustno izjavo sedanjega trzinskega župnika. Na čem sloni ta izjava, pa ni navedel, je pa res, da tudi tisti, ki so nekatera dela, kot npr. misijonski križ, osmerokotni kropilnik ter stropno svetilko v kapeli sv. Frančiška Ksaverja, pripisovali Plečniku, niso dokumentirali svojih ocen. Avtor je v vodniku povečini povzemal različne vire, pri tem pa ni bil najbolj dosleden. Med drugim je povzel, da so Trzinci septembra 1813 na Mengeškem polju premagali francoske vojake. Po nekaterih virih pa so takrat Trzinci le pomagali avstroogrski vojski tako, da so avstrijske vojake pripeljali za hrbet 7.000-glave vojske francoskega generala Belottija, kar naj bi vplivalo na izid bitke na polju pred Trzinom. Kakor koli že, novi vodnik na zanimiv način predstavi trzinsko cerkev in umetnine v njej, tako da bo lahko služil trzinskim turističnim delavcem in tudi vsem Trzincem, ki želijo kaj več vedeti o svoji cerkvi. Miro Štebe Spominska prireditev ob začetku Orlovega leta V Odsevu smo že spomnili, da letos praznujemo 100. obletnico rojstva enega od najvidnejših trzinskih rojakov, prof. Tineta Orla. Bil je slavist, izjemen pedagog, esejist in prevajalec, ob tem pa tudi pomemben planinski delavec, alpinist in kar 30 let urednik najstarejše slovenske revije, ki še izhaja - Planinskega vestnika. Bil je ravnatelj Celjske gimnazije, turistični delavec, predvsem pa velik borec za slovenski jezik in kulturo. Spodbujal in usmerjal je številne planinske pisce, kar je prispevalo k temu, da imamo Slovenci zelo bogato in pestro planinsko literaturo. Zbiral, urejal in lektoriral je različne planinske članke in knjige, soustvarjal planinsko vzgojno literaturo, bil pa je tudi pomemben član vodstva slovenske planin- ske organizacije. Ko smo v Trzinu ustanovili planinsko društvo, je na ustanovni zbor poslal pozdravno pismo, saj na ustanovitev ni mogel priti, kasneje pa je rad obiskoval naše društvo. Poslušal je pripovedi o tem, kako delamo, nas spodbujal in usmerjal. Postal je prvi častni član trzinskega društva, po njegovi smrti pa so člani planinskega društva v planinski hišici uredili prvo in do zdaj edino spominsko zbirko v Trzinu, ki je predstavila nekaj utrinkov iz profesorjevega življenja in dela. Prof. Tine Orel se je rodil pred stotimi leti, 9. februarja, na dan, ko je praznoval svoj god, 14. februarja, pa je Občina Trzin v so- delovanju s Planinskim društvom Onger Trzin in trzinsko knjižnico, ki nosi ime po njem, v dvoranici Marjance Ručigaj pripravilo posebno prireditev, s katero so naznanili začetek Orlovega leta v Trzinu. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, tako da je bila dvoranica Marjance Ručigaj skoraj premajhna, goste, med katerimi je bilo kar nekaj vidnih planincev in še zlasti sorodnikov prof. Tineta Orla, je najprej pozdravil župan g. Anton Peršak, slavnostni govor pa je imel predsednik PD Onger Trzin Emil Pevec. Nekaj odlomkov iz njegovih del je prebrala voditeljica trzinske knjižni- ce Zdenka Kopač, v kulturnem programu pa so nastopili pevci pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, članice pevskega zbora osnovne šole Trzin, mladi glasbeniki glasbene šole Lartko ter najmlajši trzinski sorodniki prof. Tineta Orla. Ob koncu je povezovalec programa prireditve Matjaž Erčulj napovedal, da se bo letos v Trzinu zvrstilo še več prireditev, s katerimi bomo počastili spomin na uglednega rojaka. Miro Štebe Pisanje je poljubljanje z glavo £ *" * »Pišete kot tridesetletnica. Ampak imate jih okoli 40, recimo 42. Po čem to razpoznam? - Tridesetletnica ne bere redno »Like«. Povprečna starost naročnice na »Like« je okoli 50 let. Vendar ste mlajši, saj se poklicno ukvarjate s spletnimi stranmi, tako da bi lahko spet bili 30 ali celo bistveno manj. Seveda pa nobena tridesetletnica strankam ne pošlje množičnega maila, da bi jim zaželela vesel božič in srečno novo leto. In končno: ime vam je Emmi, torej Emma. Poznam tri Emme, vse so starejše od štirideset. Pri tridesetih se ne imenuješ Emma. Emma se imenuješ znova, če si mlajša od 20, a mlajši od 20 niste, sicer bi uporabljali besede, kot so »kul«, »mega«, »zakon«, »hudo«, »heavy« in podobno. Poleg tega ne bi uporabljali velikih začetnic niti ne bi pisali celih stavkov. In sploh bi imeli početi kaj boljšega, kot pa se pogovarjati z domnevnim profesorjem s pomanjkanjem humorja in z zanimanjem čakati, za kako mlado ali staro vas bo ocenil.« Ena sama tipkarska napaka in en sam napačen klik z miško pa se znajdemo v vrtincu napetega e-dopisovanja med Emmi in Leom, ki iz začetnih vljudnostnih stavkov in otipavanja nasprotnega spola kaj kmalu preide v zabavno, domiselno, velikokrat hudomušno in iskrivo »dvorjenje na daljavo«, začinjeno tudi z ljubosumnimi iz- livi, kakor da bi bila že v pravem, resnem razmerju z vsemi pastmi partnerstva. Ob tem postajata oba vedno bolj odvisna od njunega medsebojnega dopisovanja, z njima pa narašča tudi bralčeva temperatura, ki jo ženejo k vrelišču spretno oblikovana kratka elektronska sporočila tako rekoč »na klik«, ki si jih glavna protagonista dinamično izmenjujeta. V moderno obliko podajanja se avtorju tega ljubezenskega romana na daljavo posreči s sočnimi vložki vtkati vsa pričakovanja, upe, strahove, strasti, za katere bi še do predvčerajšnjim lahko dejali, da jih komunikacijska naglica »instant« internetne dobe ne zmore tako podoživeto zapisati - pač, avstrijskemu pisatelju Dani-elu Glattauerju je prav to v njegovem daleč najbolj znanem romanu Proti severnemu vetru uspelo. Zanimivo je pravzaprav, da avtor sodobnega načina komuniciranja ne nadgradi do te mere, ko bi morda lahko razvrednotil moč pisane besede - odsotnost slike in zvoka (no, tega proti koncu čisto malo le uporabi) se tu zdita celo nujna za tisto iskrico v njunem »razmerju v glavi«, ki neti strast in domišljijo e-partner-ja, razplamti pa tudi pričakovanja bralca oz. gledalca. Da, tudi gledalca, saj smo si nedavno tega imeli priložnost v naši neposredni bližini ogledati sijajno predstavo z istoimenskim naslovom v koprodukciji gledališč v Kranju (Prešernovo gledališče) in na Ptuju (Mestno gledališče). Vesni Per-narčič je bila na kožo spisana spogledljiva Emmi, Rok Vihar pa je spretno upodobil intelektualni naboj malce bolj v tančice zavitega Lea. Dopisovanje v resnici ni iz mode Emmi in Leo si pišeta neprestano, ne le, ko Emmi severni veter in prekratek kabel za lučko jemljeta spanec. Vedno bolj postajata ujetnika vznemirljivega čakanja na naslednje e-sporočilo oz. ujetnika virtualnega hlepenja po še neodstrtem, anonimnem. Lahko bi rekli, da dopisovanje le ni tako iz mode, nasprotno, njuna elektronska sporočila navkljub večinsko drugačnemu mišljenju in naravnanostjo današnjega časa, ko beremo in pišemo vse manj, dokazujejo, da imajo globino. Najsi kot bralec ali gledalec - takoj »pademo noter«, v njun besedni pingpong, da »firbčno« čakamo na vsak novi klik njunega zaljubljanja prek besede. Leo in Emmi se hitro zbližata. Oba junaka v nasprotju s svojimi čustvi racionalno vesta, da ne potrebujeta pravega srečanja, ne potrebujeta telesnega srečanja, pravzaprav se ga bojita, saj ne vesta, ali bi si bila všeč. In ta njun strah pred resničnim srečanjem postavlja pred nas vprašanje, kaj bi bilo, če ... Da, če bi virtualna ljubezen postala resnična. Če bi strnila, bi se kar strinjala z oceno re-daktorja kulturnih strani Elmarja Krekelerja v znanem nemškem časopisu Die Welt, da je roman »...umetnost komuniciranja na najvišji ravni. Knjige ni mogoče odložiti. Ne moreš si kaj, da svoji okolici ne bi na glas prebiral tega vzorčnega primera dvorjenja na daljavo ...« Ali če bi ponovila Glat-tauerjevo čudovito zamislico, ki jo položi v Leova usta, »pisanje je poljubljanje z glavo«. Res, vredno branja in ogleda. Na koncu še namig - Proti severnemu vetru ima tudi nadaljevanje v romanu Vsakih sedem valov, o tem pa kdaj drugič. Knjižno-nitni pozdrav, Nataša Pavšek Potopisno predavanje Center aktivnosti Trzin vas vabi na potopisno predavanje Malavi - Mozambik, ki bo v sredo, 27. 2. 2013, ob 18.30 v večnamenskem prostoru Doma starejših Trzin, Ljubljanska cesta 10 a. Deželi bosta ob fotografijah in glasbi predstavila popotnika Tina in Matjaž. Vabljeni! MAxwiA nu Adwihek om YAK Hh WWW mr*TAV0 'fcakajtwwsai zajem?' ffutWmbfeclaliäct Jmo) v srceto ^S-arvam oMft. uri Andreja Vrhovec Kavčič Zdrav duh v zdravem telesu Februar je mesec zimskega športa, to pa je tudi mesec, v katerem je svetovno prvenstvo v smučanju, kjer imamo tudi Slovenci svojo kraljico, najboljšo smučarko na svetu - Tino Maze. Marsikdo pa ne ve, da imamo tudi na OŠ Trzin odlično športnico - profesorico športne vzgoje, bivšo jugoslovansko reprezentantko v smučarskih tekih. Zato smo se odločili, da vam jo predstavimo. To je Andreja Vrhovec Kavčič, profesorica športne vzgoje. Kje in kdaj ste se srečali s športom? S športom sem se srečala na Osnovni šoli Riharda Jakopiča v Ljubljani. Pravzaprav še prej. To so bili časi, ko smo bili na domačem dvorišču alpinisti, maratonci, sprinterji, skakalci in še marsikdo. Plezanje po drevesih, tekanje za žogo in brez nje, skakanje preko kolebnice in bližnjega potoka. Vse to je bila osnova za športno pot in dobra popotnica za življenje. Na osnovni šoli sem resneje začela s krosi in teki. Vsako pomlad in vsako jesen. Pa tudi marsikdaj pozimi in poleti. V tem času so pri smučarskem tekaškem klubu Olimpija Ljubljana vabili mlade perspektivne tekače in med njimi sem bila tudi sama. In tako se je začela moja športna pot. Sprva na šolski ravni, nato klubska tekmovanja, pa republiška, državna in nato mednarodna. Jugoslovanska reprezentanca je bila le posledica trdega dela. Dres jugoslovanske reprezentance je bil v tistem času ponos, je bil užitek in je bila odgovornost. Kako ste se odločili za študij na športni gimnaziji in fakulteti? Že v osnovni šoli sem vedela, da bom športnica. Tudi zato je bila smučarska gimnazija v Škofji Loki logična izbira. Režim na športni gimnaziji je bil popolnoma drugačen, kot na ostalih srednjih šolah. Sistem je bil podrejen treningom, ne da bi pri tem trpelo učenje. Ko so ostali vrstniki v poletnih mesecih odhajali na počitnice na morje, smo mi v Škofji Loki drgnili klopi. Pouk je bil namreč prilagojen zahtevam treningov in tekmovanj, zato smo pozimi le malo hodili v šolo. Vse pa smo nadoknadili spomladi in poleti. Še bolj logično nadaljevanje šolanja pa je bila fakulteta za šport. Treningi, tekmovanja, študij, pa spet treningi in tekmovanja. Konec kariere je prišel spontano. Postavila sem si drugačne cilje. Diploma, nato družina in otroci. Prvo zaposlitev sem našla na osnovni šoli v Trzinu. In tej sem zvesta še danes. Kakšno je vaše športno življenje zdaj? S športom, predvsem s smučarskim tekom, sem povezana še danes. Že kar nekaj let se bivše reprezentantke podajamo na maratone širom Evrope. Najdaljši maraton, ki sem ga pretekla, je sloviti Vasaloppet na Švedskem, ki je dolg skoraj 90 kilometrov. Letos se v začetku marca odpravljamo na Poljsko, kjer me čaka 50 km teka. Seveda pa se poleg smučarskega teka ukvarjam tudi z drugimi športi: kolesarstvo, alpsko smučanje, tenis, tek v naravi, fitnes, golf in še kaj bi se našlo. V športu enostavno uživam in se sprostim. Kako dolgo ste že na OŠ Trzin, kakšno je bilo vaše delo in kakšno je sedaj? Na OŠ Trzin sem že 23 let, to pa je kar dolga doba, vendar sem vzljubila Trzin in trzinske otroke, ki so posebej bistri, živahni in dobrosrčni, zato rada delam z njimi. Precej generacij se je zamenjalo v razredih in telovadnicah. Nekatera dekleta, ki sem jih učila, so danes že moje sodelavke. Mnoge nekdanje učence srečujem na športnih terenih in tudi izven njih. Najlepše mi je, ko me kateri pocuka za rokav, se predstavi, nato pa obujamo naše skupne spomine. Ampak na začetku moje profesorske kariere je bilo kar precej drugače, kot je danes. Takrat smo se drenjali v eni telovadnici in na majhnem zunanjem igrišču, danes pa so pogoji dela bistveno boljši. Imamo atletsko stezo s tartansko podlago, dve telovadnici, plezalno steno, zunanja igrišča, možnosti koriščenja teniških in badmintonskih igrišč. In vse to pripomore tudi k uspehom naših učencev na šolskih tekmovanjih, saj se jih kar nekaj vsako leto uvrsti na državno šolsko raven. Veliko pa jih je uspešnih tudi v športih, s katerimi se le-ti ukvarjajo tudi izven šole. Kakšno je vaše poslanstvo med mladimi? Poslanstvo športnega pedagoga je izoblikovati učenca v vsestransko osebnost. In prav to vlogo poskušam tudi sama odigrati, velikokrat tudi z lastnim zgledom, saj verjamem, da jim bo šport kot način življenja pri tem v veliko pomoč. Kako sodelujete z ostalimi profesorji? Naš šolski kolektiv je homogen, lepo sodelujemo in pomagamo drug drugemu. Tudi šport je marsikdaj tisti, ki nas druži. Kar precej navdušenih tekačev nas nastopa na Ljubljanskem maratonu in Teku trojk, že tradicionalen je naš kolesarski izlet po Sloveniji, pa tudi v planine nas pot rada zanese. Kako pripravite učence, da vzljubijo zimske športe, predvsem tek na smučeh? Pred nami je mesec marec, zato ne morem mimo smučarsko -tekaškega tabora, ki ga organiziram in vodim že drugo leto zapored za učence 7. razredov na Pokljuki. Glede na lanskoletno izkušnjo, ko so se učenci z zadovoljstvom vrnili s Pokljuke, sem prepričana, da bo tudi letos zabavno in poučno, da bomo lahko smučarski tek učencem še bolj približali, saj je ta športna panoga glede na cenovno dostopnost ter število tekaških prog v bližini Trzina vedno bolj zanimiva in popularna. Kako zmorete vse to - družina, šport, šola? Ker smo športna družina, to ni težko, otroci so že odrasli, in tako je vse lahko, če je sloga v družini. Včasih, ko so bili otroci mlajši, je bilo težje, vendar se z dobro voljo uresniči vse. Ja, ni težko tisto, kar hočeš in želiš. Kako vidite OŠ Trzin v bodoče in vaše delo na šoli? Prepričana sem, da se bo OŠ Trzin tudi v prihodnje razvijala v skladu s pričakovanji, da bo tako ugledna, kot je bila skozi vsa ta leta, in da bodo mnoge generacije potem, ko bodo končale šolanje pri nas in ga nato nadaljevale, uspešne ne samo na športnem področju, ampak tudi na mnogih drugih. Ja, na OŠ Trzin res najdemo zdrav duh v zdravem telesu, kar ob takih profesorjih ni težko. Tudi na nas, krajanih, je mnogo odgovornosti, da bo šola ostala na visokem, zavidljivem nivoju in obdržala najboljše kadre, saj bodo samo tako naši otroci imeli imenitno podlago za nadaljnje življenje. Le tako naprej, OŠ Trzin! Zmago Knuplež - ZMAK Foto: ZMAK Podjetje Rodex nagrajeno s kar dvema plaketama Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, že drugič podelil priznanja najboljšim. V skrbi za čim boljše storitve za kupce in stranke je Peugeot poleg odlikovanj za kvaliteto na mednarodnem nivoju uvedel letna priznanja tudi na nacionalni ravni. Podjetje Rodex d.o.o. iz Radomelj, ki se s popravilom in servisiranjem vozil znamke Peugeot ukvarja že skoraj štiri desetletja, je za minulo leto prejelo kar dve plaketi, in sicer za najboljšega koncesionarja na področju financiranja končnih kupcev in zavarovanj ter za najboljšega koncesionarja na področju prodaje. »Prejeti priznanji pomenita za naše podjetje potrditev dobrega dosedanjega dela celotne ekipe in dodatno motivacijo za zanesljivost in kvaliteto naših storitev tudi v prihodnje. Smo družinsko podjetje s skoraj 40-letno tradicijo, in veseli smo, da nam stranke zaupajo ter se vedno z veseljem vračajo. Naša ekipa šteje 28 zaposlenih v salonu novih vozil, treh servisnih in kleparski delavnici ter na prodaji rezervnih delov in dodatne opreme. Prejeti priznanji sta zasluga usklajenega in kvalitetnega dela celotne ekipe in odraz njenega odnosa do stranke ter njenega vozila«, je po prejemu priznanj povedal direktor podjetja Rodex Aleš Rode. Kljub neprijaznim razmeram v gospodarstvu in avtomobilski industriji pa so v podjetju Peugeot Slovenija in podjetju Rodex d.o.o. še toliko bolj ponosni, da znamka Peugeot na slovenskem trgu zaključuje uspešno leto 2012. Kot pravijo, je njihovo poslanstvo v tem, da delajo v prid in zadovoljstvo strank - kupcev in lastnikov vozil Peugeot. OGLASNO SPOROČILO DONACIJE IZ DELA DOHODNINE Turistično društvo Kanja Trzin je med upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine kot donacijo. Obrazci za vse, ki to želite storiti /tudi kuverta z znamko/, so na voljo na sedežu društva, to je v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 12/F. Potopisno predavanje: Škotska Tokratno potopisno predavanje opisuje lepote Škotske s svojim nestanovitnim vremenom, neštetimi jezeri, zgodovinskimi utrdbami in gradovi, vožnjo po levi, norimi, svetovno znanimi uličnimi festivali, čudnimi običaji in še bolj čudnimi turističnimi znamenitostmi. Prijaznost in komunikativnost domačinov je, ko se enkrat človek navadi njihove govorice, neobičajna za britanski polotok, glede na reklo, da so tamkaj ljudje bolj zadržani. Kako sta Brigita in Peter doživljala Škotsko in ali sta ob Loch Nessu srečala Nessi, boste izvedeli na potopisnem predavanju 26. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. (bl) VABILO LJUBITELJEM VEZENJA Začetna delavnica ročnega vezenja nadaljuje z delom. Vse, ki vas zanima vezenje ali se želite izpopolnjevati, vabimo v Center I. Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f. Delavnice so vsak ponedeljek od 16.30 do 18.30. Za pusta nas je obiskala ciganska družina Kmalu po novem letu, ko se vrnejo v daljne dežele sveti trije kralji, se v vseh naših mestih in krajih že začnejo priprave na pustovanje; običaj, s katerim preganjamo zimo in zle duhove ter se malo poveselimo. S pustnim torkom se po ljudskem izročilu konča pustno obdobje z obilico težkih, mastnih in ocvrtih jedi. Po pepelnični sredi, ki je 46 dni pred veliko nočjo, naj bi vstopili v postni čas, čas spokornosti, očiščenja in vzdržnosti tako pri jedi kot zabavi. Tako se običaji ponavljajo iz leta v leto in tudi letos je tako. Čeprav letos starka zima še žuga in se oklepa svojega zimskega obdobja, vseeno prihaja veseli čas, ko se noč umika dnevu in se narava počasi prebuja. Čeprav je pust muhast in ne goduje vsako leto na isti dan, se ga kljub temu vsako leto znova razveselimo. Ko zadiši po krofih in flancatih, težko najdemo koga, ki ni vsaj enkrat v življenju nadel pustne maske in užival v pustnem rajanju ter preganjanju zime. Odrasli se zavedamo, da je pust del naše kulturne dediščine, pozornost nam vzbujajo izvirne in tradicionalne maske ter zgodbe, kako se je včasih pustovalo. Pust ima zelo staro tradicijo iz predkrščanske dobe, ko so častili prednike in se poslavljali od zime. Kelti pa so k nam prinesli kulturo, čigar sestavni del so bili tudi pohodi v maskah. Značilnost teh pohodov so bile živalske maske. Tisti, ki so nosili takšne maske, naj bi želeli pridobiti dostojanstvo in lepoto živali, v katere so se našemili. Predvsem pa maska ljudem omogoča, da pokažejo svoj pravi obraz in izrazijo del svojega sanjskega sveta. Za pusta seveda najbolj uživajo otroci, poslikava njihovih obrazov je prisrčna in izvirna. Za nekaj dni se prelevijo v prince in kraljične, v pravljična bitja ali strašljive pošasti. Največkrat pa se maskirajo v trenutno najbolj priljubljena bitja oz. junake iz risank in pravljic. Po tradiciji je tudi letos TD Kanja Trzin organiziralo že 14. pustni »peš« karneval. Na tradicionalnem zbirnem mestu za kulturnim domom so se zbirali predvsem otroci, za vzorec pa je bilo vmes tudi nekaj starejših maškar. Za veliko presenečenje je bilo poskrbljeno, ko nas je obiskala malo posebna, medijsko znana družina. Mama Elka je namreč v Trzin pripeljala svojo družino Strojanov: sinove, hčere, zete in snahe ter seveda vnuke in tudi nepogrešljivega soseda medveda. Da pa je ne bi presenetilo pomanjkanje hrane, ali pa če bi bilo česa toliko, da bi se lahko vzelo za sušne dni, je pripeljala tudi voziček, opremljen z najnujnejšimi kuharskimi pripomočki. Ker so cigani znani, da imajo raje zabavo kot delo, so s seboj vzeli še harmonikarja. Že na zbirnem mestu se je torej ob zvokih harmonike pelo in plesalo, in kot pravi že omenjeno izročilo, odganjalo hladno in sneženo vreme v pustni soboti. Župan je dal znak za začetek pohoda in povorka maškar se je napotila do prve postojanke, lani odprte picerije Olivia, kjer so prijazno postregli (s čim le?) s picami. Na prvem postanku se je povorki pridružilo kar nekaj otrok in staršev iz blokov. Pohvalno je, da so bile cele družine zanimivo maskirane, kar za ostale žal ne velja. Nato pa je harmonikar razpotegnil meh in pri okrepčevalnici Bor se je sladkalo in pilo ter se predstavljalo mimoidočim. Kljub sneženju in odhodu najmlajših k počitku je vesela povorka krenila do gostilne Pr'Jakov Met. Za že malo utrujene in predvsem žejne pohodnike je poskrbel dolgolasi gospod, ponudil nam je domače pecivo ter seveda pijačo, odvisno od starosti maškar. Vodja povorke, »stari oča«, je napotil sprevod naprej do kavarne La Goya, lastnica pa je že stregla kuhano vino, sokove in seveda krofe. Že kar po tradiciji je povorka svoje rajanje sklenila pri gostilni Narobe z daljšim, spet že tradicionalnim zaključkom trzinske pustne sobote. Maškare so plesale, pele in ugibale, kdo se skriva za določeno masko; presenečenj ni manjkalo. Prijazna gostiteljica je poskrbela, da nihče ni bil lačen ali žejen. Naj ob koncu izrečem prav posebno pohvalo naši folklorni skupini, ki si, ne glede od kod prihajajo njeni člani, trenutno najbolj prizadeva za popestritev trzinskega življenja. Neprijazno, hladno in sneženo vreme pa je na pustno soboto vseeno terjalo svoj davek, in še pred nočjo smo se razšli. Še prej pa je ciganka z medvedom na verigi prerokovala, da bo prihajajoča pomlad prinesla v Trzin večjo povezanost med društvi pri organizaciji takšne in podobnih prireditev. Da se bodo otroci za pusta odpovedali sedenju pred računalnikom, TV-jem in dolgočasju ter se raje družili in sladkali z vrstniki na vseh postojankah, kjer se pokaže nesebičnost in podpora lastnikov lokalov za oživitev in ohranjanje tradicije pu-stovanja. In kaj pomeni organizirano odganjanje starke zime in klicanje k prebujanju narave, se je pokazalo že naslednji dan, na sončno pustno nedeljo, ki je kar vabila maškare, da se odpravijo na razkazovanje in obiske pri sorodnikih in prijateljih. Udeleženci povorke smo si zaželeli, da bi bilo bučno in veselo tudi v torek, ko so pustne zabave že napovedali v vrtcu in šoli. Izvedeli smo, da je bilo praznovanje in veseljačenje tudi tam prešerno, pa čeprav je zima še mahala z repom. Narave se vseeno ne da ogoljufati. Prvi znanilci pomladi, telohi in zvončki, se pod dokaj debelo snežno odejo že prebujajo. Dunja Špendal Maškarce poživile Občino Na pustni torek so na Občino prišli ugledni gostje. Niso bili ravno veliki, ampak med njimi je bilo kar nekaj okronanih glav. Še zlasti dosti je bilo princesk. Resnici na ljubo je bilo med njimi tudi nekaj gusarjev in roparjev, vendar si na Občini zato niso prav nič belili glav. Goste, zamaskirane malčke iz vrtca, je sprejel sam župan g. Anton Peršak, obiskovalce pa so še zlasti Jn m J zanimale sladke dobrote, ki so bile na mizah, še zlasti bomboni in krofi. Vsekakor je bil obisk Občine za mlade maškare zanimiv, prijetna popestritev pa je bil tudi za zaposlene na Občini. Zamaskirani malčki pa so pritegovali pozornost tudi po tem, ko so se pod budnim nadzorom njihovih vzgojiteljic podali naprej po ulicah Trzina. Stari Trzinci so se ob tem spominjali, kako so še pred desetletji maškare hodile po Trzinu od vrat do vrat, nabirale dobrote in drobiž ter napovedovale, da bo zima morala iz naših krajev. ■- iHfi * ^■KVa A 1 v-v AI^ j^MSPr 7¥ -M J jT,' ■ - T [TK ■! v A v Glasilo občine Trzin Zimski šport v Trzinu Trzinski orel, Jure Močnik, niza uspehe SVEČAN je res mesec zimskih športov. Že dalj časa po televiziji in drugih medijih spremljamo uspehe naših zimskih športnikov. Posebno mesto pripada tudi smučarskim skakalcem, saj imamo v tem trenutku v Sloveniji kar nekaj skakalcev, ki spadajo v sam svetovni vrh. Vendar uspehi ne pridejo kar čez noč. Za uspeh je treba trenirati že v mladih letih. Tak nadobuden športnik je tudi Jure Močnik, o katerem smo v Odsevu že pisali, vendar ker uspešno nadaljuje svojo športno pot in se s tekmovanj vrača z vedno novimi uspehi, si ne moremo kaj, da mu tudi v tej številki Odseva ne bi namenili vsaj malo pozornosti. me je navdušil brat Žan, ki je že uspešen v tem športu. Mi pa strelski šport pomaga tudi pri skokih, saj mi daje potrebno zbranost in vztrajnost. Na mladih upih stoji svet, Slovenija in seveda tudi Trzin. O Juretu in njegovih uspehih bomo v bodočnosti najbrž še veliko slišali, zato mu zaželimo na njegovi športni in življenjski poti mnogo uspehov, njegovi skoki in poleti pa naj bodo dolgi, saj bo le tako upravičil ime Trzinski orel. Kako postaneš uspešen smučarski skakalec med mladimi? Ja, z veseljem do smučarskih poletov in s trdim delom, kar pomeni trening vsak dan najmanj eno uro in pol, tudi čez vikend, če ni tekem. Zmago Knuplež - ZMAK Foto: ZMAK Najbrž je naporno. Je naporno, vendar z veseljem do tega športa premagaš vse težave in napore. Kako dolge smuči imaš? Moje smuči so dolge 215 cm, in za fanta visokega 150 cm težke, tudi težko obvladljive. Zato so uspehi toliko več vredni. Koliko meri tvoj najdaljši skok? Na skakalnici v Kranju sem skočil 40 m. V kateri razred hodiš in kako uspešen učenec si? Hodim v peti razred OŠ Trzin. Čeprav veliko časa porabim za treninge, sem tudi v šoli uspešen in bom verjetno dosegel odličen uspeh. Tvoj največji športni uspeh do sedaj? Pohvalim se lahko s 6. mestom na državnem prvenstvu v starosti do 11 let. Veliko zaslug za moje uspehe pa ima tudi odličen trener Aleš Selak, ki je vnesel svežino v delo in zna odlično delati z nami, mladimi, ter nas tudi opominjati na napake in pohvaliti, če si zaslužimo. Predvsem pa nam zna vliti zaupanje v naše sposobnosti. Zato ga zelo spoštujemo in imamo radi. Za nagrado nas je celo peljal na izlet v Gardaland. Kako se znajdeš v ekipi? Smo izredno enotna ekipa brez ljubosumja ob uspehih drugih in tudi zato lažje dosegam začrtane cilje. Gojiš poleg skokov še kakšen šport? Ja, tudi streljam v strelskem društvu Skirca v Trzinu. Za streljanje ZAHVALA Mladi šahisti iz OŠ Trzin se s svojo mentorico Simono Pirc Jenko zahvaljujejo, poleg že v prejšnji številki omenjenim sponzorjem, tudi Občini Trzin, ki je tudi pomagala, da so se lahko novembra lani udeležili svetovnega prvenstva v šahu, ki je bilo v Mariboru. ZAHVALA Pustna povorka se je, kot vsako leto, v Trzinu ustavljala na že tradicionalnih "postajališčih". Vsepovsod so bile maškare postrežene s tradicionalnimi pustnimi jedmi. Turistično društvo se zato zahvaljuje Piceriji - špagetariji Olivia, Okrepčevalnici Bor, Gostilni Pr'Jakov Met', Baru La'Goja in Gostilni Pr'Narobet. Pa nasvidenje prihodnje leto. Zimovanje Ušte 2013 Na Prešernov dan, ko otroci niso imeli šole, se je 17 hrabrih planincev podalo na drugo zimovanje, ki ga je organiziral Mladinski odsek PD Onger Trzin. Tokrat smo se potepali na gričkih Posavskega hribovja, natančneje po grebenu nad Moravčami, ki poteka med Kamnico in Vačami. Na sredini grebena stoji na Uštah (658 m) čisto nov planinski dom PD Moravče, ki je gostil tudi naše mlade planince. Ker je bilo zimovanje kratko (trajalo je od petka do nedelje), smo se dela lotili skrajno resno in se z otroki dobili v petek zjutraj kar na izhodišču pod Sv. Miklavžem. Ko smo se poslovili od staršev, smo se podali kar trem vrhovom naproti. Na Sv. Miklavža smo se povzpeli v prvih minutah hoje."Kmalu smo ugotovili, da sneg za hribolazenje ni prevelika ovira, zato smo se drug za drugim podali na nekoliko odmaknjen vrh Cicelj, od njega pa še do Murovice. Med potjo smo v jasnem vremenu lahko opazovali, kako se v snegu kopajo vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp in nekoliko oddaljenih Julijskih Alp. Na cilju smo se okrepčali, nato pa smo se vrnili do izhodišča pod Sv. Miklavžem in pot nadaljevali naprej ob cesti do »našega« planinskega doma. Ker pa se je dan šele dobro začel, smo se po kosilu odpravili na zasnežene travnike ob koči, kjer sta nam Matevž in Jaka na poučni delavnici predstavila uporabo krpelj, derez, cepina, lavinske lopate in ostale zimske tehnične opreme. Ko pa se je dan prevesil v noč, sta nam Karin in Sara pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri smo se seznanili z japonsko umetnostjo zgibanja papirja ali origamiji. Po okusni večerji smo se pomerili še v »teoriji in praksi« našega planinskega znanja, nato pa smo po ogledu risanke zatisnili oči do jutranjih ur. Zbudili smo se v sivo jutro, ki nam je zakrilo razglede prejšnjega dne. Kljub temu smo se toplo oblekli in podali na naš drugi izlet do samega geometričnega središča Slovenije. Vendar planinci ne bi bili planinci, če ne bi na poti do GEOSS-a zavili še na kakšen vrh. Tokrat smo se povzpeli na Slivno ali Pivkelj, kot mu pravijo domačini. Na vrhu smo pozvonili z zvončkom sreče, nato pa se hitro odpravili proti cilju, saj nam je Polona že zjutraj obljubila, da nas tam čaka prav posebno presenečenje. Kot se za pustno soboto spodobi, nas je na GEOSS-u namreč pričakal Simon s slastnimi krofi! Ko smo si povrnili moči, smo se odpravili nazaj proti koči, da pa nam med potjo ni bilo dolgčas, so skrbeli bližnji kupi snega, ki so kdaj pa kdaj odfrčali tudi po zraku. Ko se je sivo jutro prevesilo v sneženo popoldne, nas je obiskal gorski reševalec z GRS Kamnik, Aleš Hočevar, ki nam je v dobri uri nazorno predstavil njihovo delo, nekaj tehnične opreme in predavanje obarval z dobro mero osebnih izkušenj. Po predavanju pa smo sami zavihali rokave in iz testa, ki ga je za nas pripravil Tomaž, ustvarili hrustljave piškotke različnih oblik in velikosti, ki smo jih spekli za naše starše. Proti večeru pa se je med nas prav počasi prikradel pust, najprej nam je obarval noske, nato pa smo se čisto vsi prelevili v maškare in odrajali v noč. Nedeljsko jutro je bilo nekoliko megleno, vendar se je po zajtrku zbudilo tudi sonce, ki je razkadilo meglo in nam tako polepšalo »snežne igre brez meja«, ki so jih za nas pripravili Jaka, Matevž, Aljaž, Sara in Karin. Otroci so se razdelili v 4 ekipe in se med seboj pomerili v iskanju »zaklada« pod snegom z lavinsko sondo in lavinsko žolno, snežnem teku in skokih v daljino, vrečkanju z vleko in še mnogih snežnih igrah. Ker smo imeli pred kosilom še nekaj prostega časa, smo si ga krajšali z izdelavo igluja, kepa-njem, vrečkanjem in ostalimi snežnimi užitki. Po kosilu pa smo pričakali naše starše, skupaj pohrustali pečene piškote in se odžejali s toplim čajem. Ob ogledu fotografij smo jim pokazali, kaj vse smo na zimovanju zanimivega počeli. Za vodstvo zimovanja Staša Matjaž Kratke novičke iz PD Zadnji dan letošnjega januarja je potekal jubilejni, 30. občni zbor trzinskih planincev. Na njem smo lahko poslušali poročila odsekov, ki so govorila o opravljenem delu, ki ga je bilo v preteklem letu res veliko. In letos nameravajo narediti še več. Breme vodenja društva pa bo nosil še naprej isti UO kot doslej. Člani so mu namreč namenili nov dvoletni mandat. Mladinski odsek je 12. januarja pripravil izlet za naše mlade člane. Tokrat na Rašico - a nanjo so se povzpeli »od zadaj«, iz Črnuč, sestopili pa v Trzin. Štirje starejši člani odseka so se odpravili še na 17. pokljuški maraton. Moker sneg in veter sta organizatorje prisilila, da so pohod na planino Zajamniki skrajšali. Udeleženci so se tako predčasno vrnili na izhodišče, nato pa jih je čakala še mučna enourna vožnja v koloni do Bleda ... Tudi letos naše planinsko društvo pomaga gorskim reševalcem pri »prodaji« nalepk »Podpornik GRZ«. Donacija od posamezne nalepke v Sklad Okrešelj je 5 EUR. Trenutno imamo na voljo navadne nalepke, prav tako pa tudi prosojne (prilepimo na vetrobransko steklo). Nalepke smo v »prodajo« dali tudi preko društvene spletne trgovine (prodaja nalepk skupaj s plačilom letošnje društvene članarine), Trzinci pa lahko nalepko naročite tudi prek društvene e-pošte (o prevzemu se bomo že dogovorili). Članarino za leto 2013 lahko vplačate prek spletne trgovine na spletni strani www.onger.org. Tam najdete tudi vse ostale pomembne informacije o članarini PD. Če pa vam spletno nakupovanje (še) ne diši preveč, pokličite našo tajnico Natašo (041 956 884) ter se dogovorite, kako bi prišli do članske znamkice ... Letošnjo 30-letnico društva in »Orlovo leto« bodo zaznamovale tudi nekatere zanimive prireditve, na katere vas vabimo že sedaj: • 25. marca bo ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj predavala prof. Dušica Kunaver. Predavanje z naslovom Zlatorogovo kraljestvo v ljudski dediščini nas bo seznanilo o prisotnosti prostora Triglavskega narodnega parka oziroma zlatorogovega kraljestva v ljudskem pripovedništvu. Dobrodošli v svet velikanov, ajdovskih deklic, belih žena, krivopetnic in čarobnega belega kozla z zlatimi rogovi! Vstopnine ni. • 10. aprila ob 18. uri bo v dvorani Marjance Ručigaj v počastitev 120. obletnice organiziranega planinstva na Slovenskem predaval priznani planinski fotograf Franci Horvat. Na predavanju s preprostim naslovom Lepote slovenskih gora bomo spoznali številne vrhove Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank ter sredogorja in reke, slapove in jezera. Avtor bo predstavil nekatere naravne znamenitosti gora, živalski in rastlinski svet ter življenje v planinah. Prav tako bo predstavil nekatere aktivnosti, ki se odvijajo v gorah: pohodništvo, alpinizem, jadranje z zmaji in padali, smučanje ... Predavanje bo obogateno z glasbo. Namen predavanja je opozoriti na domače lepote gora, ki se jih vse premalo zavedamo, kljub temu da so nam tako blizu. Vstopnine ni. Napovedi: Maja (Florjanov sejem) bomo trzinski mladeži (in ostalim obiskovalcem, seveda) ponudili plezanje na sedem in pol metra visokem plezalnem stolpu. Pripravljamo predavanje Mihe Pavška o obisku turških gora. Sodelujemo pri pripravi razstave ob 100-letnici rojstva prof. Tineta Orla in arh. Vlasta Kopača, ki bo na ogled v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani od 7. junija do 8. septembra. Septembra napovedujemo razstavo kamniškega gorskega reševalca in ljubiteljskega slikarja Ceneta Griljca (Osemtisočaki), oktobra bo pri nas gostoval Tone Škarja, alpinistična legenda, s svojim predavanjem Po svoji sledi. Predvidoma v tednu od 9. do 16. novembra bomo pripravili »Teden trzinskih planincev«. Takrat skupaj s Slovenskim filmskim arhivom pripravljamo projekcijo najstarejšega slovenskega filma (V kraljestvu zlatoroga), gostili bomo najuspešnejšo mlado alpinistično navezo v Sloveniji, dobitnika zlatega cepina Luka Stražarja in Nejca Marčiča. V CIH bo postavljena razstava o prof. Tinetu Orlu (del poletne razstave iz Mojstrane). Vse skupaj pa bomo zaključili z društveno slavnostno akademijo. Dimež Ples trebuščkov v coni Septemba lani so se na ulici Dobrave 12 v industrijski coni Trzin odprla vrata Hiše plesa in materinstva »Plešem zase«. Vodi jo 32-letna Irena Pfundner Tkalec. Za Trzin se je odločila zaradi primernih prostorov, ki so bili na voljo, in seveda zato, ker meni, da je v Trzinu tovrstnih vadbenih programov premalo. »Predvsem ste tu zelo simpatični ljudje,« se široko nasmehne in v očeh se ji hudomušno zaiskri. S Hišo plesa pa Irena ni le sledila svojim sanjam, ampak je tudi prvič stopila v samostojne podjetniške vode. Za sedaj nudi vadbo zumbe, pilatesa in specializirane programe, kot so vadba za nosečnice, ples za nosečnice oz. plesna priprava na porod, vadba za mamice z dojenčki, igrarije za dojenčke, v hiši plesa pa so na voljo še posebne priprave na porod z doulo in različna svetovanja. »Nismo velik fitnes center, in tudi ne želimo biti. Prizadevamo si, da bi bilo vzdušje tu bolj domače, prijetno, da bi se bodoče mamice dobro počutile. Zdi se mi, da tega pri nas manjka. Rada imam majhne skupine, delo je potem bolj kakovostno,« pravi Irena. Jerneja je bodoča mamica iz Črnuč, ki pričakuje svojega prvega otroka. Za vadbo in ples za nosečnice je izvedela po internetu in se vpisala. Zdaj redno vadi in pleše dvakrat na teden že več kot mesec dni. »Super je!« pravi, »vadba je popolnoma prilagojena nosečnicam. V prvem - aerobnem delu se ogrejemo, a pulz se ne sme preveč zvišati. V drugem delu pa krepimo hrbtne in trebušne mišice ter mišice medeničnega dna, vadba pa se konča s sproščanjem.» Bodoča mamica Jerneja iz Črnuč Majda iz Trzina - natančneje iz trzinske cone, kjer živi že 14 let, pa je v najboljšem pomenu besede ženska v zrelih letih, saj se zaveda, da moramo sami kaj storiti zase, če hočemo ostati zdravi in v dobri kondiciji. Že od jeseni prihaja v hišo plesa trikrat na teden na zumbo in še vedno je navdušena. »Zelo sem vesela, ne samo jaz, tudi druge, da se je tukaj odprla hiša plesa, da je v coni vendarle nekaj zaživelo. Sicer tukaj nimamo ničesar, niti trgovine, kaj šele kakšno možnost rekreacije ... In ne glede na to, če prideva na vadbo le dve ali celo ena sama -program poteka normalno, kot bi nas bilo pet ali šest. Drugod v takem primeru navadno program odpade,« pove in tudi za vaditeljico Ireno najde same lepe besede. »Klobuk dol,« pravi, »zelo je prijetna in korektna!« Majda iz industrijske cone Trzin Mrzel ponedeljkov večer je bil in tema je že davno legla na Trzin, ko sem se sama odpravila v Hišo plesa in materinstva v industrijsko cono. Pogledat. Tam pa me je pričakalo prijetno in toplo vzdušje, ob zvokih nežne glasbe so že poplesavale bodoče mamice, sproščene in nasmejane. Moja prisotnost jih ni prav nič motila in tudi fotoaparat ne. Njihova plesna učiteljica Irena jim je kazala, kako naj vrtijo boke, izbočijo trebuščke, kako naj se predajo ritmu glasbe in lastnega telesa ... Za njimi so dvorano, no, dvoranico, napolnile udeleženke vadbe zumbe. Glasba se je seveda popolnoma spremenila, dvorana je kar zavibrirala od poskokov, obratov in dobre volje. Kar žal mi je bilo, da nisem imela s seboj telovadne opreme, da bi se jim pridružila. Čeprav najbrž prav dolgo ne bi zdržala njihovega tempa - zumba ni hec, punce so se dobro prepotile! Irena Pfundner Tkalec je v Trzin prinesla kar veliko nove pozitivne energije! Simpatična in vesela plesna učiteljica in športna vaditeljica je po poklicu sicer komunikologinja, a ljubezen do plesa jo je popeljala v drug svet. Ples in šport jo spremljata že vse življenje, po porodniškem dopustu pa se jima je čisto posvetila. Plesati je začela kot otrok. Kmalu je tekmovala v standardnih in latinskoameriški plesih, plesala je hiphop, veliko je plesala salso, se izobraževala, gostovala v tujini. Zdaj je inštruktorica aerobike, pridobila je licenco za vodenje zumbe, pa zumbe za otroke ... Drugo področje, ki jo je pritegnilo, pa je delo z nosečnicami in mamicami z dojenčki, torej program predporodne in poporodne vadbe. Na tem področju se še vedno veliko izobražuje tudi v tujini, kar je danes - z uporabo svetovnega spleta - postalo lažje in bolj dostopno. Pred leti je prišla v stik z doulami. Doule (izg. dule) so obporodne svetovalke, ki jih v Sloveniji že poznamo. Ireno je njihovo delo pritegnilo, začela se je zanimati zanj in ugotovila, da ženske veliko premalo vemo o sebi, da smo premalo v stiku same s seboj. To še posebej velja za ženske pred porodom. Tudi sama ima otroka, živahnega dvoletnika, in njena izkušnja s porodom jo je še vzpodbudila k raziskovanju. Vedno več ve, zato svoje znanje želi deliti z drugimi. Porod, pravi Irena, je naravni proces, ki smo ga prestavili v bolnišnico. Po navadi v bolnišnico gremo, da se zdravimo. Porod pa je naravni proces, ženska se mora nanj sama pripraviti, si zaupati. A če nima v sebi dovolj znanja, močne opore, si ne zaupa dovolj, zato ves potek preloži na medicinsko osebje, namesto da bi sama nadzorovala potek. Nosečnice tako obiskujejo plesne in vadbene urice v hiši plesa in materinstva do poroda, saj morajo biti aktivne do konca. Irena vadbo prilagaja telesnim spremembam in tudi vsaki nosečnici posebej, saj so skupine majhne, in lahko opazuje vsako od njih, koliko zmore. In načrti za naprej? Irenina velika želja je delati na področju plesne terapije. »Ne ples v smislu nastopanja, tekmovanja, ker to ni ne primerno ne vzpodbudno za vsakogar. Zanima me ples, ki prihaja od znotraj, ki je v bistvu terapevtski,« pravi. »Naša notranjost se odraža na našem telesu. Če smo slabe volje, če smo jezni, se to vse odraža na naši zunanjosti, na drži. To vse pusti na nas posledice, in to nam pokaže neverbalna govorica.« Z gibanjem torej lahko zdravimo ne le telo, pač pa tudi dušo. To področje Irena še raziskuje, zaveda pa se, da ples ni nadomestilo za zdravljenje resnih psihičnih težav. Plesno-gibalne terapije v Sloveniji že obstajajo, pravi Irena, a le kot dodaten element, osnovno zdravljenje mora biti strokovno. Najpomembnejši cilj za zdaj pa ji je, da bi hiša plesa in materinstva postala prijeten in sproščen kraj srečevanj, kamor bi ljudje radi prihajali in se dobro počutili. In, kot kaže, ji to že uspeva. Več o hiši plesa lahko izveste na: http://www.plesem-zase.si Darja Mihalič Strelke in strelci uspešni na področnem prvenstvu osnovnih šol V soboto, 26. januarja, so se mladi strelci in strelke OŠ Trzin udeležili področnega tekmovanja osnovnih šol gorenjske regije. Zastopstvo trzinske šole je bilo najštevilčnejše, saj se je tekmovanja udeležilo kar 15 strelcev in strelk, ki so tekmovali v različnih kategorijah glede na starost tekmovalcev in spol. Pričakovano so bile najuspešnejše učenke letnik 1998 in 1999, ki so ekipno dosegle 1. mesto in si s tem priborile možnost nastopa na državnem prvenstvu. Posamezno je bila najuspešnejša Suzana Lukic, ki je s 176 krogi zasedla 2. mesto. Ostale strelke pa so dosegle naslednje rezultate: Saša Javorac - 176 krogov (3. mesto), Eva Kralj - 172 krogov (4. mesto), Maša Zorman - 157 krogov (6. mesto). Prvo mesto je osvojila tudi ekipa učencev letnik 1998 in 1999, v kateri so nastopili: Žan Močnik - 174 krogov (5. mesto), Tim Mušič - 168 krogov (7. mesto), Klemen Laznik - 164 krogov (9. mesto). Tudi ta ekipa si je priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu. Kombinirana ekipa letnik 2000 in 2001, ki je bila sestavljena iz dveh učenk in enega učenca, je osvojila 2. mesto. Učenke v tej kategoriji so dosegle naslednje rezultate: Eva Mušič - 173 krogov (3. mesto), Kaja Zorman - 171 krogov (4. mesto), Nina Dimc -164 krogov (6. mesto), Taja Pezdir - 158 krogov (9. mesto), Zala Koritnik - 152 krogov (10. mesto). Med učenci je v tej starostni kategoriji nastopil le Vid Purkart, ki je z rezultatom 145 krogov zasedel 17. mesto. Dva predstavnika je imela šola še v najmlajši kategoriji učencev (letnik 2002 in 2003), ki sta dosegla naslednje rezultate: Jure Močnik - 167 krogov (4. mesto), Luka Lukic - 154 krogov (5. mesto). Vseh 15 navedenih strelcev in strelk je doseglo predpisane norme za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo v drugi polovici marca v Ljubljani. Vsem omenjenim učenkam in učencem za dosežene rezultate iskreno čestitam. Mentor: Franc Brečko Kotiček DU Žerjavčki Trzin Obveščamo vas, da bo zbor članov društva v petek, 1. marca, v osnovni šoli Trzin ob 16.30 uri. V četrtek, 7. marca, pa bo ob 19. uri v kulturnem domu že deseto leto zapored gostovala dramska skupina iz Črneč z dramo »V prah se povrneš« avtorja Harolda Pinterja. Pevski zbor društva vabi v svoje vrste vsakogar, ki mu je petje ljubo. Veseli bomo, če se nam pridružite. Člane društva vabimo, da članarino za leto 2013 čim prej poravnajo. To lahko storijo ob sredah dopoldne in popoldne ali pa ob četrtkih dopoldan v Centru Ivana Hribarja. ODBOR Ljubljanska šahovska liga V novo leto smo šahisti štartali v novi izvedbi Ljubljanske šahovske lige. Naj nekoliko pojasnim, kakšna tradicija stoji za tem že 66. tekmovanjem. Že kmalu po koncu druge svetovne vojne so se na ljubljanskem področju pojavile želje šahistov po medsebojnem merjenju moči v tej priljubljeni in po vsem svetu zelo razširjeni miselni igri. Pod okriljem tedanjih sindikalnih aktivnosti so se oblikovale različne dejavnosti in ena od njih je bila tudi šahovska liga. V »najboljših« časih je veliko delovnih kolektivov sestavilo svoje ekipe in, kolikor se spominjam, je tekmovalni sistem tvorilo kar pet, šest ali še več lig. Vanje so bili vključeni številni takrat znani slovenski šahisti, med ekipami pa so prednjačila moštva RTV, SZDL, Iskre in še katera. Na širšem področju občin Kamnik in Domžale poteka še eno šahovsko tekmovanje, ki se ga Trzinci prav tako udeležujemo že vrsto let. To, po novem imenovano Osrednja slovenska šahovska liga, ki nadaljuje tradicijo nekdanje Domžalsko - kamniške šahovske lige, organizira in vodi šahovski sodnik Franc Poglajen iz Komende. Odvija se v jesenskem terminu. Toliko o teh dveh tekmovanjih. Sedaj pa na kratko še o dosedanjem poteku Ljubljanske lige, katere uvodno kolo je bilo na sporedu že v prvih januarskih dneh. Trzinci, točneje naša ekipa Buscotrade, je odigrala že tri dvoboje v prvi ligi in vsakič zmagala. Premagali smo šahiste LPP Zelenci in ŠD Železničar (obakrat je bilo 3 : 1 v našo korist), proti KPŠRD Karla Jeraja pa smo zmagali s 2/ : 1/. Tako na lestvici trenutno zasedamo drugo mesto. Naj omenim še, da smo se za nastop precej okrepili, saj smo medse privabili dva mojstrska kandidata, in upravičeno ciljamo na visoko uvrstitev ter napredovanje v super ligo. V drugi ligi se bori naše moštvo DOM-IN Agencija za nepremičnine. Tudi za njimi so tri tekmovalna kola in z dvema zmagama s 3 : 1 (premagali so moštvi ŠK Komenda Suma in Tomo Zupan Vzajemna) ter skupno sedmimi točkami zasedajo tretje mesto. Andrej Grum Skromnejši sejem Alpe - Adria V četrtek, 24. januarja 2013, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli osrednji turistični sejem v regiji Alpe - Jadran (AJ). Prireditev Alpe - Adria: Turizem in prosti čas je skupaj s Salonom plovil, ki je potekal hkrati, tudi uradno pred dvema letoma priznala Delovna skupnost Alpe - Jadran. Na sejmu se je v štirih dneh, od 24. do 27. januarja, predstavilo kar 338 ponudnikov turističnih storitev iz 15 držav, pa tudi iz bolj oddaljenih destinacij, kot so Turčija, Maroko, Tunizija, Jordanija, Nepal, Grčija, Bosna in Hercegovina, Srbija idr. Na uradnem odprtju na prvi sejemski dan so podelili priznanja: Gospodarsko razstavišče mednarodno nagrado Jakob za odličnost in kakovost v turizmu, javna agencija SPIRIT Slovenija pa nagrado Sejalec. Častna pokrovitelja sejma sta bila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Mestna občina Ljubljana. Sejem je lani obiskalo prek 16.000 ljudi. Sejem z usmerjanjem pozornosti obiskovalcev na območje, ki vključuje posamične regije Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške, omogoča združevanje regijskih, lokalnih, manjših turističnih ponudnikov. Prizadeva si za njihovo prepoznavnost ne le znotraj regije AJ, ampak tudi na oddaljenih trgih. V regijskega se je namreč razvil predvsem zato, da bi turistično ponudbo med Dunajem, Benetkami in Milanom ter med Linzem in Dubrovnikom, t.j. v prostoru med Alpami, Jadranom ter Panonsko nižino, predstavljali na svetovnih turističnih trgih ne kot konkurenti, ampak kot partnerji. Zdi se, da je kriza prizadela tudi sejemsko dejavnost, saj so zunanji prostori Gospodarskega razstavišča bolj ali manj samevali, za mnoge pa je, tako smo lahko slišali, vstopnina šest evrov očitno predraga. Na stojnicah je bilo sicer na voljo veliko reklamnih materialov, torej prospektov, programov, revij in podobnih zadev. Prav tako so na svoj račun prišli tudi tisti, ki radi preizkušajo kulinarične dobrote posameznih pokrajin oziroma ponudnikov. Številni so bili glede tega zelo radodarni, obiskovalci pa navdušeni preizkuševalci. In kako se je na sejmu predstavil Trzin? Medtem ko je bila lanska predstavitev občine in ostalih v osrednjeslovenski regiji zelo dobro pripravljena in na precej velikem razstavnem prostoru, pa smo letos zaman iskali primerno ponudbo oziroma posamezne predstavitve občin. Turizem Ljubljana, javni zavod, ki med drugim skrbi za promocijo 26 občin omenjene regije - med njimi je tudi občina Trzin - je letos zakupil precej skromnejši prostor, na nekoliko večjem pultu pa so ponudili v glavnem bolj ali manj stare prospekte. Precej drugače je bilo v hali B Gospodarskega razstavišča, kjer so se predstavljala turistična društva, med drugim tudi naše trzinsko društvo Kanja z veziljami pod vodstvom Majde Vavpetič in rezbarji pod mentorstvom Marijana Vodnika. Na sejmu Alpe -Adria je domžalski rezbar neumorno rezljal skulpturo, ki jo tokrat pripravlja za razstavo pirhov. Njegovo zanimivo delo bo v drugi polovici marca na ogled na razstavi na Sveti Gori nad Solkanom, vezilje pa so z veseljem odgovarjale na vprašanja o vezenju v tehniki rišeljeja. Primož Hieng Trzinci tudi letos na sejmu Alpe - Adria Že po tradiciji je pred zadnjim koncem tedna v januarju, od četrtka pa do nedelje, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že tradicionalni sejem Alpe - Adria Turizem in prosti čas. Tako kot vsako leto je tudi letos ob tem izšla revija Oddih, na voljo vsem udeležencem sejma in seveda obiskovalcem. Če smo bili pozorni na uvodne misli nestorja promocije slovenskega turizma gospoda Draga Bulca, se zagotovo kot majhni predstavniki in ponudniki turističnih storitev težko vidimo v slovenskem, kaj šele svetovnem turizmu. Leto 2012 bomo Slovenci pomnili, saj smo, po uradnih podatkih, s turizmom zaslužili več kot dve milijardi evrov. To je seveda tudi izziv za nove turistične naložbe, kar pa bo zaradi gospodarske krize težje, in za intenzivnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti z dodano vrednostjo, ki jo lahko prispevamo tudi lokalni turistični ponudniki. Spoštovati in ceniti moramo vsakega gosta posebej in s prijaznostjo, ki smo jo zaradi trenutne situacije malo izgubili, sprejeti vsakega turista z odprtimi rokami. Turizem se je namreč tudi v najbolj kriznih letih izkazal kot gospodarska dejavnost, na katero velja staviti tudi v bodoče. Ob splošnem padcu rasti gospodarstva je turizem tudi lani zaznal pozitivne rezultate. Turizem je za Slovenijo razvojna priložnost tudi zaradi odpiranja novih delovnih mest in predvsem zaradi ohranjanja naravnega okolja, saj smo se na sončni strani Alp odločili za razvoj trajnostnega turizma. Tako so v okviru Osrednje slovenske regije svojo turistično ponudbo predstavile občine s tega območja, kamor spada tudi občina Trzin, v okviru Turistične zveza Slovenije pa so se predstavljale lokalne turistične zveze in društva. Trzin je na tem sejmu od leta 2003: prva leta v organizaciji takratne Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, leta 2011 v okviru območja Srca Slovenije, zadnji dve leti pa v regiji Osrednje Slovenije - Turizem Ljubljana. Ob tem moramo pohvaliti Turistično zvezo Slovenije, v okviru katere TD Kanja na sejmu sodeluje vseh deset let. In kako je Regija osrednja Slovenija poskrbela za predstavitev vključenih občin? V sklopu omenjene regije so v avli hale A namenili za predstavitev turistične ponudbe posamezne občine zgolj po dve uri, in še to na zelo omejenem in ponesrečenem prostoru. Škoda, res škoda, da je organizator naredil spremembo dobro utečenih promocij iz prejšnjih let. Vsi iz omenjene regije se moramo zgledovati po vzdušju in ponudbi ostalih regij, kjer se je trlo ljudi. Tako Turizem Ljubljana kot tudi vključene občine bi poleg ponudbe promocijskega gradiva, predvajanja kolažev in z razstavljanjem svojih znamenitosti morali biti bolj pristni, srčni s prepričanjem, da imamo turistično ponudbo, ki je zanimiva, in lahko pritegne obiskovalce. Kako pa smo se tokrat v sklopu osrednje Slovenije predstavili Trzinci? Žal skromneje kot prejšnja leta. Čeprav smo bili le droben kamenček v skupni predstavitvi turistične ponudbe, je Trzin pri obiskovalcih prepoznan kot kraj s številnimi prireditvami, dobro kulinariko in domačimi rokodelci. Obiskovalci so prav zato z zanimanjem jemali koledar, zgibanko prireditev, ker radi obiskujejo zanimive dogodke v našem kraju. Na srečo je bil za našim hrbtom velik televizijski ekran in na njem so si lahko v soboto ogledali dva kolaža, in sicer Tu, v Trzinu smo doma in Florijanov sejem iz lanskega leta. Seveda pa so naši obiskovalci, ki jih je bilo manj kot običajno, pogrešali nekaj naših tradicionalnih kulinaričnih dobrot. Po tej izkušnji, ko je bil iz objektivnih razlogov predstavitveni kulturni program letos nekoliko okrnjen, in obisku drugih turističnih društev, smo dobili nekaj idej za popestritev in promocijo občine v naslednjem letu. Na sejmu je tudi prilika za sklepanje poznanstev, dogovorov, obiskov, vabil, kar pa smo s pridom izkoristili. V okviru TZS pa je bilo turistično društvo Kanja Trzin v marmorni dvorani vse štiri dni prisotno s prikazom rezbarstva in s tem povezanimi prizadevanji za ohranjanje domače obrti ter preko vezilj tudi za ohranjanje oblačilne dediščine. Dediščino ljudskega plesa pa je ob spremljavi harmonike po Gospodarskem razstavišču ponesla naša folklorna skupina Trzinka, prisrčni ter zvedavi, kot vedno, pa so bili tudi otroci iz turističnega podmladka. Čeprav smo bili skromnejši pri ponudbi, zaradi česar je bilo manj obiskovalcev, in ob ne prav posrečeni spremembi organizacije ter predstavitve razstavljavcev s strani TZS in ROSLO, je bilo opazno, da imamo v vsaki slovenski vasi veliko zanimivih kulinaričnih posebnosti in ljudskih običajev, ljudje ugotavljajo, da se da od turizma, če ne že živeti, pa vsaj pokrpati družinski proračun. Torej je v Sloveniji že močno razvita turistična društvena dejavnost in zato z veseljem pričakujemo ideje in predstavitve za prihodnje leto. Dunja Špendal Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin vabi na razgovor z dr. Mirom Cerarjem ml. v sredo, 6. marca 2013, ob 19. uri (dvorana Marjance Ručigaj). V najnovejši knjigi z naslovom PAMET V KRIZI je dr. Miro Cerar ml. zbral svoja razmišljanja o miselnih, čustvenih in duhovnih izzivih sodobnega človeka. - Profesor na Pravni fakulteti, kjer predava teorijo in filozofijo prava. - Ustavni pravnik, ki je sooblikoval slovensko ustavo, in od leta 1993 zunanji svetovalec Državnega zbora. - Avtor knjige KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO. - Pisec mnogih strokovnih člankov, kolumnist in aktivni član civilne družbe, ki se odziva na aktualna dogajanja. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar - Oražem. Spomladi bodo še vozili pomoč poplavljencem Poročali smo o izjemnem odzivu Trzincev na poziv društva Trzin je naš dom k zbiranju pomoči za ljudi, ki so jih na Štajerskem prizadele jesenske poplave. Tomaž Pevc, ki je na Štajersko ob pomoči Zorana Rinka in drugih članov omenjenega društva peljal kar 8 kombijev pomoči (enkrat je pomoč s svojim tovornjakom peljal tudi Valentin Kolenc), nas je 25. januarja povabil, naj se mu pridružimo, ko bosta z Zoranom spet peljala pomoč v Gorišnico. Želeli smo biti zraven, in že zjutraj smo Tomažu pri njegovem domu pomagali nalagati različne kose darovane opreme. Tomaž je povedal, da ponudbe Trzincev pa tudi ljudi iz sosednjih krajev, celo iz Ribnice in Logatca so ga klicali, kar dežujejo. Ko smo na televiziji objavili prispevek o tem, kako vozijo pomoč neposredno tistim, ki so bili v poplavah najbolj prizadeti, so se zganili številni sočutni ljudje. »Zdaj imamo toliko pozivov, da vseh sploh ne bomo mogli obiskati, saj poplavljenci vsega še ne morejo sprejeti. Oblačil ne vozimo več, zbiramo pa stvari, ki bi lahko poplavljencem pomagale spet urediti njihove domove. Še posebej so veseli kosov pohištva, posteljnine, talnih oblog, parketa in podobnega. Težava pa je, da so njihove hiše še vedno vlažne. Stene se v tej zimi ne sušijo prav hitro in pohištva niti še ne morejo nameščati. Ko se bodo spomladi stene posušile, pa bodo potrebovali precej več pomoči, kot pa jim jo lahko zagotovimo.« Ker sta zakonca Zver iz Mlak ponudila svojo veliko omaro iz dnevne sobe, smo se odpeljali v novo naselje, razdrli omaro in jo nato-vorili v kombi. »Ko sva slišala poziv za pomoč, sva se takoj odločila, da bi tudi midva podprla akcijo,« je pripovedoval Jože Zver. Ravno sva razmišljala, da bi v dnevni sobi postavila novo omaro, ker pa je ta, ki jo imava, še zelo dobro ohranjena, se nama je zdelo, da bi lahko prišla prav kateri od prizadetih družin.« Na ta način so pravzaprav »ubili dve muhi na en mah«, zakonca Zver sta dobila prostor za novo omaro, stare pa ni bilo treba uničiti, ampak bo še naprej lahko dobro služila kateremu od poplavljencev. Kombi se je hitro polnil in čas je bil za dolgo vožno. Tomaž je povedal, da mu stoške za gorivo krije društvo, kombi in čas, ki ga za to porabi, pa je njegov prispevek v akciji. Tudi Zoran je zatrdil, da mu za kaj takega ni škoda časa. V Gorišnici smo pripeljali do skladišča, kjer pomoč zbirajo. V njem je bilo še kar precej kosov pohištva, ki so ga že prej pripeljali iz Trzina. Predstavnica Rdečega križa iz Gorišnice, Tinčka Šuman, je povedala, da se skladišče s kosi pomoči kar polni, da ljudje, ki so jih narasle vode najbolj prizadele, prihajajo tja in si že izbirajo, kaj bodo potrebovali in kaj bodo vzeli zase, vendar stvari še puščajo v skladišču, saj svojih bivališč zaradi vlage še ne morejo opremljati. Za zdaj so si zasilno uredili bivanje, vsi pa vedo, da jih spomladi čaka veliko dela in stroškov. Veseli so pomoči iz Trzina, saj jim bo prihranila marsikak evro, vendar so zdaj prisiljeni čakati, da se njihova domovanja osušijo.« Dogovorili so se, da bodo akcijo zbiranja začasno prekinili, ko bodo pogoji primerni, pa bodo z njo nadaljevali. Sprva so pomoč iz Trzina vozili v Duplek, vendar niso mogli več sprejemati pomoči, saj tudi tam vlažni sledovi ujme ne dopuščajo opremljanja stanovanj. Ko so s prvimi pošiljkami pomoči prišli v Gorišnico, so jih tudi tam poplavljenci z veseljem sprejeli, saj je bilo v vasi pod vodo skoraj 30 hiš. Ljudje so bili še zlasti veseli, ko so videli, da z njimi čutijo tudi drugi in da niso sami. Povedali pa so, da na pravo obnovo svojih domov še čakajo. Vseeno je bil lep občutek, ko smo se vračali v Trzin. Lepo je, ko veš, da solidarnost še živi in da se še vedno lahko zaneseš na dobre soljudi. Miro Štebe Pojasnilo v zvezi z vzdrževanjem vodotoka Pšate (Na svoji zemlji, Poziv županu Trzina in občinskim svetnikom, Zmago Knuplež - ZMAK, Odsev, letnik XX, št. 1, januar 2013, str. 19) Tretji odstavek 81. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12) določa: »Obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, je obvezna državna gospodarska javna služba.« Država z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. Naloge javne službe so zlasti utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale, skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin, košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) oziroma organa v sestavi ministrstva Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) iz Ljubljane in čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč. Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč se izvaja na podlagi letnega programa javne službe, ki ga izvaja za posamezno območje izbrani koncesionar (na območju Pšate podjetje Hidrotehnik, d. d., iz Ljubljane) na podlagi koncesijske pogodbe z MKO - ARSO. Ni nepomembno dejstvo, da se letni program javne službe izvaja v okviru razpoložljivih sredstev. Navedeni zakon ima tudi kazenske določbe v 181. členu, kjer se z globo od 4.000 do 125.000 EUR za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekrške, naštete v 32 točkah, med drugim tudi, če izvede poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, brez vodnega soglasja ali v nasprotju z njim. Po drugi strani je Občina s strani Ministrstva za finance dobila jasna navodila v zvezi z zmanjševanjem občinskih izdatkov, predvsem pa da samoupravna lokalna skupnost ne prevzema novih finančnih obveznosti, ki nimajo zakonske podlage ali je ta ugasnila na podlagi spremenjenih dejstev. V zvezi s tokom Pšate smo že večkrat posredovali pobude in lastna opažanja na MKO - ARSO, vendar je bil odgovor vedno znova isti - ni sredstev. Zato je bila s strani posameznikov tudi dana pobuda, da bi naloge države prevzela kar občina sama. Kot vemo, ima Občina veliko obveznih nalog, ki jih mora zagotavljati oziroma imeti zanje namenjena sredstva v proračunu. V primeru, da bi Občina vzela kredit in zaprosila Ministrstvo za finance, da ga odobri za naloge, ki so v državni pristojnosti, lahko pričakujete samo negativen odgovor. Dobili bi ga za vrtec, osnovno šolo, za gradnjo javnega vodovoda, kanalizacijo in še česa, za urejanje struge Pšate pa ne. Ali smo pripravljeni nekaterim od teh obveznih občinskih nalog vzeti sredstva in jih nameniti nalogam, ki niso v pristojnosti občine? To je stvar odnosa do zakona in ne nazadnje tudi računskega sodišča, ki bi, če ugotovi, da je občina prevzela breme države in ob tem prenehala s financiranjem nekaterih osnovnih dejavnosti, ki so njena zakonska dolžnost, gotovo izreklo negativno mnenje. Občinska uprava V Ljubljano tudi malo po novem in večinoma po starem Trzinci smo še enkrat več pokazali, da lahko s skupnimi močmi premikamo gore. Če smo bolj natančni, nam je uspelo od februarja dalje ustaviti na trzinski železniški postaji v Mlakah novi jutranji pospešeni vlak iz Kamnika. Napisali smo prošnjo, ki jo je podprlo kar nekaj Trzincev - tistih s certifikatom in onih brez - pa tudi Občina, in tako je zdaj, vsaj z enim vlakom na dan, Ljubljana za nekaj minut bližja kot z drugimi. Omenjeni vlak odpelje s postaje Trzin Mlake ob 7.47, enak, torej pospešeni, pa iz Ljubljane ob 16.45. Za kakšen večji pospešek bomo morali počakati na elektrifikacijo kamniške proge, a če bomo tudi tu dovolj sitni in vztrajni, se bo moralo nekoč zgoditi tudi to. Za začetek morda le nekaj vlakov ob sobotah in nedeljah, ko je tudi zanimiv obisk pre- stolnice, včasih pa tudi Kamnika, če odmislimo tiste potnike, ki se vozijo pod vznožje Grintovcev na delo in v šolo. Slovenci pač nimamo naftnih polj, temveč le obilico vode in lesa oz. domače vire za električno energijo. Upajmo, da ne bomo aktivirali parnih lokomotiv, čeprav jih novodobne dizelske garniture, kot imenujejo na SŽ vlakovne kompozicije, ki vozijo na kamniški progi, niso bistveno hitrejše od puhajočih predhodnikov ... Kakorkoli že, tule je zadnja različica letošnjega železniškega voznega reda za vse trzinske železniške postaje (da ne bo kdo prikrajšan ...). Če si ga natančneje ogledate, boste lahko opazili, da hitrost potovanja med tremi trzinskimi železniškimi postajami ni PRIHOD OZNAKA ŽEL. POSTAJA ODHOD -LJUBLJANA Trzin 5:46 LP 3163 Trzin Mlake 5:47 6:05 Trzin-IOC 5:49 Trzin 6:13 LP 3165 Trzin Mlake 6:15 6:35 Trzin-IOC 6:17 Trzin 6:50 LP 3103 Trzin Mlake 6:52 7:09 Trzin-IOC 6:54 Trzin 7:15 LP 3167 Trzin Mlake 7:17 7:37 Trzin-IOC 7:19 Trzin - RG 611 Trzin Mlake 7:47 8:03 Trzin-IOC - Trzin 7:59 LP 3169 Trzin Mlake 8:01 8:18 Trzin-IOC 8:03 Trzin 8:41 LP 3171 Trzin Mlake 8:42 9:00 Trzin-IOC 8:44 Trzin 10:43 LP 3173 Trzin Mlake 10:45 11:04 Trzin-IOC 10:48 Trzin 11:43 LP 3175 Trzin Mlake 11:45 12:04 Trzin-IOC 11:48 Trzin 12:43 LP 3177 Trzin Mlake 12:45 13:04 Trzin-IOC 12:48 Trzin 13:43 LP 3179 Trzin Mlake 13:45 14:04 Trzin-IOC 13:48 Trzin 14:43 LP 3181 Trzin Mlake 14:45 15:04 Trzin-IOC 14:48 Trzin 15:15 LP 3121 Trzin Mlake 15:17 15:38 Trzin-IOC 15:20 Trzin 15:43 LP 3183 Trzin Mlake 15:45 16:04 Trzin-IOC 15:48 Trzin 16:15 LP 3123 Trzin Mlake 16:17 16:38 Trzin-IOC 16:20 Trzin 16:43 LP 3185 Trzin Mlake 16:45 17:07 Trzin-IOC 16:48 Trzin 17:43 LP 3187 Trzin Mlake 17:45 18:04 Trzin-IOC 17:48 Trzin 18:43 LP 3189 Trzin Mlake 18:45 19:04 Trzin-IOC 18:48 Trzin 19:43 LP 3191 Trzin Mlake 19:45 20:04 Trzin-IOC 19:48 Trzin 20:43 LP 3193 Trzin Mlake 20:45 21:04 Trzin-IOC 20:48 Trzin 21:40 LP 3195 Trzin Mlake 21:42 22:01 Trzin-IOC 21:45 ODHOD OZNAKA -LJUBLJANA ŽEL. POSTAJA PRIHOD Trzin-IOC 5:59 LP 3162 5:40 Trzin Mlake 6:01 Trzin 6:03 Trzin-IOC 7:02 LP 3164 6:44 Trzin Mlake 7:04 Trzin 7:06 Trzin-IOC 7:30 LP 3166 7:15 Trzin Mlake 7:32 Trzin 7:34 Trzin-IOC 9:31 LP 3168 9:15 Trzin Mlake 9:33 Trzin 9:35 Trzin-IOC 10:31 LP 3170 10:15 Trzin Mlake 10:33 Trzin 10:35 Trzin-IOC 11:31 LP 3172 11:15 Trzin Mlake 11:33 Trzin 11:35 Trzin-IOC 12:31 LP 3174 12:15 Trzin Mlake 12:33 Trzin 12:35 Trzin-IOC 13:31 LP 3176 13:15 Trzin Mlake 13:33 Trzin 13:35 Trzin-IOC 13:57 LP 3118 13:38 Trzin Mlake 13:59 Trzin 14:01 Trzin-IOC 14:32 LP 3178 14:15 Trzin Mlake 14:34 Trzin 14:36 Trzin-IOC 14:57 LP 3120 14:38 Trzin Mlake 14:59 Trzin 15:01 Trzin-IOC 15:31 LP 3180 15:15 Trzin Mlake 15:33 Trzin 15:35 Trzin-IOC 15:57 LP 3122 15:38 Trzin Mlake 15:59 Trzin 16:01 Trzin-IOC 16:31 LP 3182 16:15 Trzin Mlake 16:33 Trzin 16:35 Trzin-IOC - RG 610 16:45 Trzin Mlake 17:01 Trzin - Trzin-IOC 17:31 LP 3184 17:15 Trzin Mlake 17:33 Trzin 17:35 Trzin-IOC 18:31 LP 3186 18:15 Trzin Mlake 18:33 Trzin 18:35 Trzin-IOC 19:31 LP 3188 19:15 Trzin Mlake 19:33 Trzin 19:35 Trzin-IOC 20:31 LP 3190 20:15 Trzin Mlake 20:33 Trzin 20:35 Vir podatkov: http://www.slo-zeleznice.si/sl/ vedno enaka. Morda bo koga to začudilo, odgovor pa se skriva v dejstvu, da so določeni vlaki bolj polni, in stojijo na postaji nekoliko dlje časa. Vozni red 2013 uporabljajte, kakor vam godi oz. koristi, in uživajte v manj stresni vožnji v našo prestolnico in iz nje. To velja za tiste, ki si to lahko prostorsko in časovno privoščite, tudi finančno je namreč vožnja z vlakom precej bolj ugodna (1,21 EUR do žel. postaje Trzin Mlake in Trzin IOC ter 1,75 EUR do Trzina oz. Depale vasi - vse velja za enosmerno vozovnico, za otroke do 12. leta so cene polovične, poseben popust imajo tudi starejši in upokojenci ter družine) kot z avtom ali javnim avtobusnim prevozom. Predvsem pa na njem lahko začutite vsakdanji utrip prebivalcev krajev ob železni cesti ali pa celo naletite na znanca oz. sokrajana, s katerim si izmenjate zadnje aktualne novice in informacije. Miha Pavšek Trzinci, pozor, med nami je politik z dvema obrazoma! V današnji družbi smo priča dejstvu, da je, če vzamem prispodobo iz narave, plevel prerasel vso kultivirano rastje. Seveda je plevel v naravi prisoten ves čas, toda v zadnjih dvajsetih letih se je tako razrasel in tako duši kultivirano rastje, da se mora le-to sedaj boriti celo za golo preživetje. Začetek leta 2013 sicer daje nekaj upanja, da bomo Slovenci našo deželo »okopali« in plevel »pospravili« na mesta, kjer bo zgnil. To delo pa ne bo lahko. Velika nevarnost je, in iz zgodovine je ničkoliko takih primerov, da se bodo med tiste, ki bodo čistili anomalije v družbi, pomešali tudi taki, ki bi morali biti »okopani« in »pospravljeni«. K temu pisanju me je »prisililo» dogajanje v občinskem svetu naše občine in nastopanje Toneta Peršaka na javnih tribunah in protestih ter njegovi članki v časopisu Delo (Okrogla miza za prihodnost (Delo, 29. 12. 2012), Kriza vladanja? Ne, kriza sistema! (Delo, 27. 8. 2011). Tone Peršak resnično ve, kako bi morala delovati demokratična družba. Da je to res, ga lahko med drugim poslušate na posnetkih Javne tribune v Cankarjevem domu (31. 1. 2013). Z njegovim razmišljanjem tam se strinjam skoraj v popolnosti. Nekaj bistvenih poudarkov iz njegovega govora: »V javnem življenju prevladujejo sprenevedanje, hipokriziia, lažna morala, metode javnega diskreditiranja in manipulacije v politično pristranskih medijih, sodbe, da pripadnost tej ali oni politični opciji opravičuje neprimerno ravnanje, neznanje, laži, prilaščanje skupnega premoženja in podobno. Mi smo prevzeli, zelo navdušeni, formo oziroma videz demokracije, bistva in vsebine, se pravi dialoga in iskanja čim višje stopnje soglasja o urejanju javnih zadev, pa ne. Slovenska demokracija se je z leti v skladu z naravo naših strank popolnoma izrodila. Stranke so se v celoti polastile oblasti ljudstva, čeprav ustava pravi, da ljudstvo izvaja oblast neposredno in preko volitev. Torej ne samo preko volitev. Slovenske stranke po pravilu niso programske, ampak personalne stranke, ki jih v maniri to-talitarističnih partij vodijo ljubljeni vodje, ki jim članstvo slepo verjame in zaupa, jih ne nadzoruje in ne dovoli pripomb v zvezi z njihovim delom. Četudi je to delo mogoče zelo oporečno, kajti ljubljeni vodje imajo znotraj stranke in deloma celo volivcev teh strank status nedotakljivih idolov in absolutno oblast. Stranke nastopajo ideološko, ne programsko, ljubljeni vodja avtokratsko, in zahtevajo od članov, svojih poslancev, županov, občinskih svetnikov popolno pokornost, jim ne dovolijo glasovati po vesti, jim ne dovolijo dialoga z drugimi poslanci ali svetniki, hkrati pa jim za zvestobo opravičijo sleherno napako, goljufijo ali drugo etično nečednost. V parlamentu vladajo preglasovanje, celo rušenje dejansko koristnih predlogov, gluhota za argumente, podtikanja, laži itd. Skratka, demokracija je zreducirana na videz, v resnici pa prevladuje totalitarni sindrom, ki izključuje dialog z drugimi družbenimi podsistemi, kajti o čisto vsem odloča samo ozki in ozkogledi partijski vrh trenutne koalicije ali kar najmočnejše vladne stranke. Od tod seveda predlogi, da je potrebno onemogočiti ali vsaj zelo otežiti referendum, preprečiti vse druge oblike neposredne demokracije, ukiniti državni svet, nevtralizirati javnost, kulturo, šolstvo, znanost, si podrediti medije in podobno.« In kako Tone Peršak v resnici deluje v Trzinu? Kot »aktiven občan« (član občinskega sveta iz neodvisne liste Za zeleni Trzin) zelo dobro poznam delovanje Toneta Peršaka. Nekdanji »prvoligaški« politik, ki je sodeloval pri pisanju Ustave RS, je, po neuspešni kandidaturi za predsednika države, v zadnjih 14 letih »zavzel« Trzin. Ustanovitev in zagon nove občine Trzin je kar dobro speljal. V prvem mandatu pa se je že pokazalo, da mu odgovarja predvsem urejanje papirologije (sprejemanje občinskih odlokov ...), kvalitetno načrtovanje in kvalitetna izvedba konkretnih občinskih projektov pa je bilo dostikrat zanj že pretežko opravilo. V drugem županskem mandatu se je pokazalo, da je zelo »ustrežljiv« do lokalnih premožnih veljakov. Konec drugega in v začetku tretjega mandata je med drugim v dobro enega izmed teh veljakov evidentno oškodoval občinsko premoženje. Takšno ravnanje je bilo sicer prijavljeno policiji, za katero vemo, kako je bila motivirana za pregon »politične elite«. Do epiloga še ni prišlo, čeprav je med drugim šlo za direktno in evidentno kršitev sklepa občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Trzin št. 5/2006). Tone Peršak je tudi preprečil referendum o prostorskih načrtih in nad predlagatelje poslal policijo. Za njegovo vodenje lahko uporabimo besede, kot so: sprenevedanje, hipokrizija, laži in seveda klienteli-zem. On ustvarja v Trzinu videz demokracije, bistva demokracije, se pravi dialog in iskanje čim višje stopnje soglasja o urejanju javnih zadev, pa grobo, tudi s kršenjem poslovnika občinskega sveta, preprečuje. On sam ima personalno stranko (Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani) in je tak ljubljeni vodja, ki mu članstvo (koalicija) in deloma volivci slepo verjamejo, zaupajo, ga ne nadzorujejo in ne dovolijo pripomb v zvezi z njihovim delom. V dosedanjih treh dokončanih županskih mandatih in polovici četrtega mandata nam je Tone Peršak pokazal vse to, kar je v svojem govoru napadel. Ne smemo pa se preveč čuditi in moramo se spomniti na naslednja dejstva. Na zadnjih lokalnih volitvah ga je v drugem krogu volitev za župana osebno podprl Zoran Jankovič, za potrebo svoje zmage pa za svojo »načelno« koalicijo »kupil« stranko SDS, čeprav je ta stranka v prvem krogu zelo glasno opozarjala na nepravilnosti, ki so se dogajale pod njegovim vodstvom. No, kupnino za pristop SDS v njegovo koalicijo plačujemo vsi Trzinci, saj je bila nagrada za podporo odprtje novega delovnega mesta v občinski upravi in zaposlitev sina takratne predsednice SDS na to mesto. Tone Peršak je inteligenten. Sedanje funkcioniranje države oz. družbe je naštudiral do potankosti, kar se kaže v tem, da vse te anomalije sistema izkorišča. Privošči si delovanje v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi, v nasprotju s statutom občine in v nasprotju s poslovnikom občinskega sveta, ni mu potrebno spoštovati sklepov občinskega sveta, in vse to zato, ker ve, da mu v sedanjem sistemu nihče nič ne more. Tone Peršak je človek z dvema obrazoma, eno govori, drugo pa dela. Kaj je hipokrizija? Zagotovo udeležba Toneta Peršaka na ljudskih demonstracijah »proti političnim elitam«, njegovo predavanje in pisanje o etiki in njegova želja za rešitev Slovenije pred takimi ljudmi, kot je on sam. Romeo Podlogar, Za zeleni Trzin Vsaj zima je prava Ko pišem te vrstice, oba urina kazalca bosta kmalu v navpičnem položaju, zunaj sneži »kot pri norcih«, kot bi rekel eden od prijateljev z vremenskega foruma. In to na pustno noč, snežilo pa bo menda še vse do pepelnice in še kakšen dan naprej! Morda bo kdo pomislil, da nam je letos še vreme obrnilo hrbet, vendar pa nam želi mati narava sporočiti, da je pri njej še vedno red! V nasprotju z južno ležečo podalpsko deželo, kjer je najbolj popularen »šport« zadnjih tednov in mesecev protestni pingpong. Strici iz ozadja in tete iz ospredja (slednjih je v resnici le za vzorec ...) igrajo neko svojo igro, ki jo večina prebivalcev te dežele niti ne razume, še manj pa želi imeti z njo opravka. Če smo nekdaj brili norce iz Butalcev, smo zdaj sami postali butci ali kar talci, in se nam kolca po časih, ko smo se lahko smejali tudi na račun Tepanjcev. Še ni dolgo tega, ko so se zgodovinarji lotili »iskanja« Butal - »vasi, ki ji pravijo mesto« in v kateri domujejo Butalci, ki so na smrt skregani s svojimi sosedi Tepanjci. Vse bolj nas preveva občutek, da hočejo nekateri narediti Butale kar počez čez vso državo in spremeniti njene državljane v Butalce. Pa pustimo tovrstne zadeve pri miru, da ne bomo našli kakšnih povezav s Trzinom in njegovimi sosedi. Še ni dolgo tega, ko smo lahko brali v Odsevu opis Trzina in Trzincev iz najnovejše različice Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Če povzamemo, je pisalo, da je Tersin med Ljubljano in Mengšem ob vodi Pšata ter da je tam veliko perničarjev in pletilcev, ki pletejo majhne mreže za ribolov, palice za trnkarjenje, sake, vrše in podobne reči. Perničarji so bili znani po tem, da z ženami in otroki obhodijo vsa žegnanja po deželi in prodajajo svoje pernice. Avtorica pa je pozabila na zadnji del zapisa, ki govori o tem, da »če se jim ravno ponudi prilika, da komu odrežejo mošnjiček, potem so tudi za to čisto pripravljeni in tudi ne nespretni; to se pravi, da se ne držijo preveč natančno sedme božje zapovedi; tega pa se seveda ne da reči za vse, kajti v vasi stanujejo tudi pošteni ljudje, ki pošteno služijo svoj kruh«. Evo, dragi moji sokrajani, zdaj ko veste, kje se je začela »korupcija«, vam bo precej lažje, mar ne? Kot tudi to, da bomo imeli prej ali slej zloglasno »KPK« na obisku tudi pri nas. Če ne drugače, se bo skrila med pustne šeme, ki so se tudi letos vile v sprevodu skozi naš kraj. Kot smo nakazali že v uvodu, vse pogosteje pišemo ponoči, podnevi tako ali tako več ne utegnemo napisati kaj resnega, saj nas vsakdanji življenjski tempo dobesedno sili na hitro in površno opravljanje rednih opravil. Morda je sneg eden naših zadnjih upov, takrat se vse vsaj nekoliko upočasni, deloma utiša in vsaj za nekaj ur umiri. V Trzinu lahko skoraj povsod tudi iz postelje ugotovite, kdaj je zapadel sneg. Vse naokrog, če smo bolj natančni - na severu in vzhodu, smo namreč obdani s prometnicami, po njih dnevno vozi povprečno več deset tisočih vozil. Kadar pa se zbudimo v snežno jutro, pa le komajda slišimo vso to silno brnenje, in to iz dveh razlogov. Prej omenjeno število pločevinastih konjičkov se na tak dan prepolovi, snežna odeja pa tudi odlično vpija zvočno valovanje. Zvočno valovanje, ki zadene ob površino snežne odeje, se na njej deloma odbije, deloma lomi, deloma pa se po snegu širi dalje. Debelejša kot je snežna odeja, »tišja« je pokrajina. Najboljši naravni dušilec zvoka so prav različne plasti snega, ki sestavljajo snežno odejo. Kadar se mora zvok prebijati skozi različno debele in goste plasti, se namreč zvočno valovanje lomi. Lomljenje pa je precej večje v smeri navzgor, torej iz snega ven. Zato nikar ne tvegajte, da bi vas kdaj - povsod tam, kjer je dovolj snega in neporaščenih strmin - zasule snežne gmote, ki jim pravimo snežni plaz. Medtem ko boste vi sorazmerno dobro slišali iskalce nad vami, vas oni najverjetneje ne bodo. Tristo zelenih, pardon - belih, spet smo zašli, in to stran od vremena, pa saj je minulo vreme kot star časopis. In slednji je dober vsaj za podkuriti, zato si bomo tudi mi vseeno ogledali, kakšna vremena smo imeli v letošnjem prvem mesecu. Dolgoletno povprečje padavin smo januarja 2013 kar dobro presegli, v naših koncih skoraj za polovico (verjetno še pomnite lansko izjemno suho zimo), veliko časa smo imeli opravka tudi s snegom. Večina januarskih dni je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, zato v Ljubljanski kotlini ne preseneča za več kot 3 stopinje Celzija višja povprečna V'i'r-.'i'm i*"* ■- ■PPB^T;J*' ^r7 ■ - .sps Sprehod poZgornlemDoberfuvt&čiStKuf^ ve razglede iz zelenega v belo. (Foto: T. M.) mesečna temperatura od dolgoletnega povprečja 1961 - 90. Smo pa v preteklosti zabeležili tudi že večje odklone. Sonca je bilo v večjem delu države manj kot ponavadi, povprečje smo za okrog četrtino presegli le v osrednji Sloveniji. Za konec poglejmo še malo pred domači prag. Sneg smo imeli kar 12 dni, 9 dni s slano in le 6 z meglo. Najvišjo višino snežne odeje smo izmerili 17. in 18. 1. (podatek velja za ARSO-vo postajo v sosednjih Tepanjah, pardon Domžalah), in sicer 27 cm. V resnici ga je bilo še malo več, a za uradno štejejo vsakodnevni jutranji podatki ob 7. uri, kot vemo pa se sneg že med sneženjem seseda. Krivec za to so seveda snežinke same, ki imajo glede na specifično površino preveliko težo, zato se hitro lomijo in stiskajo. Največ dnevnih (24 urnih) padavin smo imeli 14. 1., ko so izmerili skoraj 20 litrov vode na kvadratni meter. Prva polovica januarja je bila mila in brez snega, v drugi pa smo dobili zimsko vreme in kar nekaj snežnih pošiljk. Mesec smo sicer zaključili brez snežne odeje. Pretiranega mraza ni bilo, en dan smo prilezli na 6 stopinj Celzija in zabeležili le dva ledena dneva (gre za osrednji, najhladnejši mesec meteorološke zime), ko temperature ne presežejo ledišča. Kljub temu je minuli mesec pustil dokaj soliden zimski vtis, morda tudi na račun lanskoletne snežne oziroma splošne zimske padavinske revščine. Pa naj še kdo potem reče, da je narava dolgočasna, kljub včasih na videz velikim spremembam se na dolgi rok zopet utiri na stare tirnice. Kaj pa mi, bomo tudi še dolgo časa prenašali vse skupaj »po starem«? Na srečo so februarski dnevi zaradi obilja snega in višine sonca vse bolj svetli in prijazni, pred nami je le še zadnja dekada zimskega meteorološkega trimesečja. V naslednjem Odsevu bomo že govorili o pomladi. Pa saj jo hočete, ali ne? Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik POSTAJA Padavine januarja 2013 (v mm oz. l/m2) Maksimalna višina snežne odeje v januarju 2013 (v cm) Gorjuša pri Domžalah 40 25 Radomlje 57 27 Škofja Loka (Trnje) 71 47 Domžale 73 27 Brezje pri Tržiču 80 43 Letališče Brnik 81 38 Moste pri Komendi 81 31 Trzin 88 25 Ljubljana Bežigrad 91 37 Grosuplje 97 45 Vrhnika 158 45 Preglednica: Padavine decembra in v vsem letu 2012 na širšem območju Ljubljanske kotline. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko). Nova Slovenija v Trzinu z novimi močmi Fotografija: Od leve proti desni: poslanec Janez Vasle, dr. med., predsednik OO NSi Trzin Matic Mušič, vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin, in član OO NSi Trzin Janez cigler Kralj ob robu okrogle mize »Blizu ljudem« v Domžalskem domu v ponedeljek, 4. 2. 2013. Foto: Arhiv OO NSi Trzin. Občinski odbor (OO) Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke Trzin, je v leto 2013 vstopil z novim vodstvom. Na zboru članstva, ki smo ga sklicali konec novembra 2012, so bili v OO izvoljeni: Matic Mušič, Janez Mušič, Marijana Mušič, Janez Cigler Kralj in Lucijan Žgajnar. Posebni gost je bil poslanec Nove Slovenije v Državnem zboru RS, g. Janez Vasle, dr. med., ki se je zahvalil dosedanjemu vodstvu, novi ekipi pa zaželel poguma in energije pri delu za ljudi. Člani so izvolili predsednika, Matica Mušiča, in podpredsednika, Janeza Mušiča, ter tajnico, Marjano Mušič. Pomlajena ekipa že snuje program dejavnosti za leto 2013 in naprej, prva prioriteta pa je dobrobit občanov in občine Trzin. Vabimo vas, da se s predlogi, mnenji in vprašanji obrnete na predsednika odbora, in sicer na elektronski naslov music.matic@gmail. com. Potrudili se bomo in hitro odgovorili na vsa vprašanja in sporočila. V Novi Sloveniji beseda velja! V imenu OO NSi Trzin, Matic Mušič Napovednik TD Kanja 28. 2. 2013 ob 18. uri Potopisno predavanje DMR 8. 3. ob 18. uri Kulturni večer ob dnevu žena DMR, avla CIH Odprtje veziljske razstave 19. 3. ob 17. uri Velikonočna delavnica Avla OŠ Informacije o dejavnostih TD Kanja in delavnicah so dostopne na tel. št. 01 564 47 30 in tudi na www.td-trzin.si. GLEJ, ZEMLJA SI JE VZELA, KAR JE NJENO. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. IN TO, KAR JE NESKONČNO DRAGOceno, JE VEČNO, IN NIKDAR NE MORE UMRETI. (S. MAKAROVIČ) Z A H V A L A 4. januarja je po dobrem stoletju svojo življenjsko pot sklenila mama, babica, prababica, tašča in teta MARIJA SUŠNIK (24. 8. 1912 - 4. 1. 2013) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih nesebično stali ob strani, sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče, in sokrajanom, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Posebna zahvala velja sosedi ge. Cvetki Kuhar, katere pomoč nam je bila še kako dragocena. Sin Jože v imenu vsega sorodstva srce je omagalo, tvoj dih je zastal, A NATE SPOMIN bo VEČNO OSTAL. Z A H V A L A ob izgubi našega dragega FRANCA URANKARJA (Kršlanovega Franceta) iz Dolnjih Slaveč Ob boleči izgubi se zahvaljujemo prijateljem in znancem ter gasilcem Prostovoljnega društva Trzin, ki so nam v težkih trenutkih izrazili besede sožalja in tolažbe, darovali sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti k počitku. Vsi njegovi Vpis novincev za šolsko leto 2013/2014 Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/1996, 44/2000, 78/2003, 113/2003-UPB1, 72/2005, 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) objavljamo javni razpis za vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica za šolsko leto 2013/2014. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najkasneje do 31. 3. 2013 na naslov: Uprava Vrtca, Mengeška c. 7/B, 1236 Trzin. Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrtca http://279.gvs.arnes.si/joomla_vrtec. Ravnateljica mag. Helena Mazi Golob Vreme J&EVROrt? jßmJ^ vnL v ^ ' _ Vreme .ria HRVAŠKEM? Vreme v SLOVENIJI VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU Računovodske in pravne storitve za javne zavode, zavode, društva in podjetnike Izvedba javnih naročil ter svetovanje info@ipse.si 041 736 506 081 60 10 10 OPTIKA 23, POGODBENI DOBAVITELJ MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV Ljubljanska 12b, Trzin Tel.: 059/ 23 009, 040/ 212 223 Delovni čas: 9-12 in 15-18 sob.: 9-12 V"NAŠI OPTIKI VAM PRIZNAMO POPUST ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE Z NAROČILNICO (recept za očala) ALI BREZ. KONTROLA VIDAZAOČALA ALI KONTAKTNE LEČE, VSAK DAN OD 15-18 URE, ZAZELJENASO PREDHODNA NAROČILA. TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS Syngenta Agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana tel.: 01/436 12 03, faks: 01/436 12 14 syngenta www.synge www.syngenta.si PEUCEOTpwodoi*TOTAL. Prihronek vej zo model 5008 Style 1.6 HDi 115 z dodatno kovinsko barvo. Ponudba velja do 30. 4. 2013. Več o ponudbi financiranja na www.peugeot.si Nakup peugeota 5008 je zdaj zagotovljen zadetek v polno: do 5.300 € prihranka pri nakupu posebne, bogato opremljena serija Style s panoramsko stekleno streho, dvopodročno klimatsko napravo in elektro paketom in dodatnih 1.000 € bonusa* ob nakupu s Peugeot Financiranjem. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,4-7,3 l/100 km. Izpuh CO2: 114-177 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. PEUGEOT 5008 MOTION D EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 www.vidrgar.si T: 03 567 51 50 'idrgar/u yo4ti&če & finettaciÄcC - PESTRA KULINARIČNA PONUDBA (malice, kosila, alla carte, meniji, domača hrana, postrvi, pice) ■ POROKE, OBLETNICE, ZAKLJUČENE DRUŽBE, CATERING, PIKNIKI PRENOČIŠČA, SAVNA, MASAŽA, TENIS v v v SMUCISCE KANDRSE VIDRGA SMUČARSKI TEČAJI E: info@vidrgar.si Jože Zibert s.p., Vidrga 4,1252 Vače IZPOSOJA ŠOTOROV KUPON za 041557 486 10% popusta