Štev. 25 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne Številke dinar. 19. junija 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema ured-ništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v» Poslanom «2˙50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi so ne vračajo Mučanje, štero dosta pove. Vsi politični krogi se čüdi-vajo, kak to, da je Radič i njegova garda zadnji čas tak jako tiho. Tisti Radič, ki je skoro vsaki tjeden povedao kaj takšega ka je resnim lüdem bilo v pomilüvanje i smeh, je postao na-ednok miren i tihi. Nekda je Radič eden den zobhodo cele pokrajine, da je na razločni Shodaj glaso »Svoj evangelij", zdaj pa se le tü pa tam gene S svojega gnezda. Vnogi Se teda upravičeno pitajo, ka je tomi zrok. Zadnje dneve hrvatski listi našerci pišejo od toga. Z malov izjèmov So Skoro vsi ednoga mišlenja, da v Radičovom tabori nekaj vre. Na zadnjem zborüvanji njegovi zavüpnikov se je to očivesno pokazalo. Vnogi njegovi Privrženci, ki so meli prle v Stranki velko reč i moč, so na tom zborüvanji ostro nastopili proti njemi. Posebno ostro so nastopili proti samovolnosti v vodstvi Stranke i kda Se je šlo za dnevnice. Pa ne samo, da je v vodstvi njegove stranke ne vse zadovolno, nego tüdi pri svoji privržen-caj med šörkimi plastmi je nas-protstvo i razcep očivesen. Pri zadnji, volitvaj v oblastne sküpščine je na Vnogi voliščaj dobra tretjina radičovcov ne Šla volit. Zrok tomi je, Radičova podirajočo politika sama. Da je Radič nabrao okoli sebe telko lüdi, je pripišüvati njegovoj demagogiji s šterov je znao na prefrigani način napelati mišlenje povojnoga človeka na svoj politični mlin. Lüdstvo, vojaki na bojišča] i ravno tak tisti, ki so bili doma, so si od sklenitvi mirü obetali predosta. Mislili so, da se itaki po sklenitvi mirű povrnemo v gospodarskom pogledi nazaj v predvojna čase. To se je he spunilo,! lüdstvo je postalo nezadovolno. Nezadovolnost je povekšavalo tüdi to, da je vojak posebno hrvatski v zelenom kadri, vido kak se Vnogi bojni liferantje, koplejo v bogastvi, dokeč mora nositi Siromak zvekšega vse prc-klestvo bojne. Vse to je delalo lüdstvo nezadovolno z denešnjim redom v človeškoj drüžbi, šteli so nekaj novoga, nekaj, kde bi oni lehko meli kakšo reč. To razpoloženje lüdstva po bojni je znao Radič majstrsko napelati sebi v hasek. On sam je glaso republiko i spremembo. Vse mora biti inači. Ne trbe Orožnika ne vojaka, ne gospoda, ne nikoga drügoga samo Seljak i Sel- jak. Vse bo Šlo samo od sebe, Samo trbe kmetsko republiko. Ka je čüdo, da so šli jezeri i jezeri za njim nepremišleno. Vseširom ga vidimo tam, kde je kaj neza-dovolnežov. To smo vidili tüdi pri nas v Slovenskoj Krajini. Nezadovolnost je ešče on znao lepo namalati, da so se Vnogi resan ešče bole čütili zapüščene kak je bilo to zaistino. Jezeri i jezeri ga majo za svojega Odküpitela, klanjajo se njemi kak kakšemi krali, njemi nabirajo za organizacijo njegove Stranke i za Prpičovo palačo, kde stanüje S svojov rodbinov ne samo jezere, nego cele deset miljone. Narod je čakao nestrpno na nekaj posebnoga. I prišlo je. Radič Se je prekdao belgrajsko!^ centralizmi. Vrgeo je svojo republiko v kot i je navdüšüvao Svoje lüdi na takzvani Sporazum. Znova se je lüdstvo posebno hrvatsko z vsem vüpanjom zagnalo za njim, za 'njegov sporazum. »Radič če čiču Baju pre-variti.“ Prevara je prišla, pa ne za drügoga,nego „ za Radiča i za njegove privrženCe Same. Dokeč je bio na vladi, je bio pravzaprav Pokoren Sluga centralizma tak, kak ešče nihče pred njim. Redki tjeden, da nebi Radič pred belgradskimi velikaši Spadno na kolina-! njim napravo kakšo oblübo. Prava pokora za Hrvate, ki so naseli njemi. Lepoga dneva je bio vrženi z vlade i je mogeo pred narod S praznimi rokami. Ves Sporazum je ne nikaj drüge prineseo Hrvatskomi narodi, kak Ponižanje. I od tistoga časa je Radič s svojimi Privrženci tiho. Ka naj ešče pokaže Svojemi narodi? Lepe oblübe, štere so vse bole napelane na podiranje, ne pa na delo štero postavla i zida, ne vlečejo več. Lehkoveren hrvatski polodelavec, ali kak ga on imenüje Seljak, čiravno je bio prle tak jako lehkoveren, da je nemogočim Radičovim oblübam vervao, je prišeo telko k pameti, da njemi več ne verje. Hrvatski Seljak ne verje več Radiči, ne verje sploj nikomi, to je prvi Stopaj, da bo začeo hrvatski narod Počasi sno-vati politiko osnavlajočega dela ne pa samo njerganja pa praznih oblüb. Hrvatski Seljak Se je ešče ne odločo za kakšo drügo politiko, on samo ne verje več Radiči i se drži nazaj od boja na tom poli. Pa tüdi to je velki uspehi Prle ali sledkar pa pride spoznanje, da je najbogša i najdelavnejša politika, štera se naslanja na krščanstvo, štera jemle svojo moč iz vekivečni navukov Kristusovih. To Spoznanje bo vstajenje hr- vatskoga naroda i tüdi sprememba za težki položaj katoličanstva v našoj državi. Resolucije, štere je sprijao zbor zavüpnikov SLS. Minoči tjeden so meli zavüpniki naše Stranke zborüvanje, kde So si pogučali od zdajšnjega političnoga položaja i stranki^ zadev. V Črensovci se je vdeležilo do 80 delegatov i zavüpnikov od vsej naši krajevni organizacij dol-nje lendavskoga okraja. Zbor So otvorili oblasti poslanec vlč. g. Baša pozdravili nazoče i dali reč jiar. poslanci g. Pušenjaki, ki je podao v Svojem lepom govori denešnji politični položaj. Za njim sta nam našèrci orisala delo oblastne skupščine oblastniva poslanca g. Osterc i g. Ritlop. Od okrajni zadev so govorili tüdi g. Baša, od občinski volitev pa strankin tajnik g. Ovčar. Z istini sporedom se je vršilo zborüvanje tüdi v M. Soboti, kama je prišeo tüdi drž. poslanec g. Šiftar, ki je tam podao poročilo od pol. položaja. Vse govore so navzoči Sprijali z velkim odobravanjom i S tem pokazali, da je njihovo zavüpanje do Stranke Stanovitno. V obema mestoma so zavüpniki sprijali sledeče rezolucije. 1.) Brez nas naj Se ne reši nobena zadeva Slovenske Krajine. Vemo za Slučaj, ko se je podpiralo človeka za neko službo, ki ni. krščanskega mišlenja in nasprotüje vsemu, ka je krščansko, Se ga je podpiralo, ne da bi kdo nas vprašal, ki poznamo razmere, še celo proti našim pojasnilom. De Se to v bodoče prepreči, se izvoli izvrševalni odbor za Slovensko Krajino. Sastoji, iz predsednika stranke in iz 2-2 somišljenika, ki jih volijo iz vsakoga volilnoga okraja zaupniki. Ta izvrševalni odbor mora imeti vsaki četrt leta sejo, po potrebi tudi večkrat, ki jo skliče predsednik. Potom zaupnikov in poslancev bodisi samoupravnih, bodisi državnih morajo priti vse pritožbe in želje volilcev, sploh vse strankine zadeve de višjih inštanc v stranki. Za vse zadeve, ki jih ne prejmejo po tej poti se Stranka ne sme zavzemali. Ta izvrševalni odbor pregleda tudi vsako leto račune in jih odobri, ki se potem na Skupnem zborovanju zaupnikov predstavijo letno v pregled. 2.) Zahtevamo občinske volitve. Mi nismo druge vrste državljani, in nismo protidržavni elementi. Skrajno nedopüstno je, da v pokrajini, ki je dala tudi na solunsko fronto dobrovoljce in je imela pogum v Smrtni nevarnost zbirati na Stotine dobrovoljcev pod Strašnim boljševiškitn režimom za naše rešenje, da ta pokrajina še ob desetletnici, ko se je ta borba tudi pri nas začela s podpisi majske dekoracije in z borbo za uveljavanje njenih idej, da ta pokrajina še do danes nima zakonito izvoljenih občinskih zastopov. 3.) Zahtevamo spopolnitev naše gimnazije. Slovenija, ki je bogata na svojih učnih zavodih, ne sme žrtvovati svojega Banja-mina, gimnazije v Murski Soboti. 4.) Zahtevamo brezobrestno državno posojilo, ali vsej na znižane obresti, tistim posestnikom, ki njim je metuljavost vzela Vsaj polovico živine, katerim pa je vzela vso živino, pa državno podporo. .5.) Pravice verskih šol naj se preštudirajo in naj se čuvajo zlasti pri šolskij odborih. V šolske odbore naj pridejo tudi zastopniki Cerkve. 6.) Nazadnje se zahvaljujemo Jugoslovanske!^ klubu in vsem oblastem poslancem za njihovo požrtvovalno delo in jim izrekamo pri tej priliki popolno zaupanje in prosimo, naj se Še dalje trüdijo, da bo Popolna enakopravnost med nami. po risalaj drüga. Evangelij sv. Lukača v 14. poglávji od 16—24 vrste. „Nekši Človik je napravo velko večerjo i jíh je vnogo pozvao. I je ob vöri večerje poslao svojega hlapca, pravit pozvani!«, naj pridejo, ar je že vse pripravleno." Očivesno je, da je te »nekši Človik" gospod Kristus Sam. Večerja je ne nikaj drügo, kak sv. Maticerkev, šteroj je nas Odküpiteo po Svojem vnebozas-toplenji zročo vsa Svoja zaslüženji. „Velka“ Se imenüje ta večerja, ar jo je pripravo velki ki je Gospod nebe i zemle, od šteroga je vse, ka je, velka pa se imenüje tüdi zato, ar je na toj večerji dosta dühovni dobrot: svestva,' navuki i vsa Sredstva za zveličanje. Velka se pa imenüje ta večerja tüdi po goste]', šteri so v nezgrüntanom broji pozvani na njo. Vnogi so pozvani bili od Kristusa pa do naši časov, vnoge zove tüdi Gospod ešče dnesdén: »Pridite, ar je že vse pripravleno.* 2. N črv I N E 10. junija 1927. Slugi, Šteri so šli pozavat so v prvoj vrsti glasitelje navukov. Nje poslao Gospod gostüvanja Kristus, naj po dužnosti svojega pozvanja pozavlejo goste na goščenje njegovoga kralestva. Pa se samo po svoji posebni slugaj, po dühovnikaj zove Kristus lüdi k večerji, nego tűdi po Vnogi drűgi znamenjaj i prilikaj. Zove nas po nevolah štere pridejo po božoj Previdnosti na nas, da nas tak od sveta i njegovi sladnosti odtrga i nam zdigne pogled proti nebe-sam, da iščemo ne te svet, nego Boga. Zovejo nas k božoj večerji tüdi smrti nam dragi oseb. Mrtvec je tüdi predgar, šteri mučeč govori, da nam tom sveti nemamo obstanka. Pa tüdi dobrote, i navdihi bože milošče nas nagibalo k lübezni božoj, da spoznamo, da nas svet s svojimi vnogimi nevolam.odbija, lübi Bog pa nas s svojimi dobrotami pozavle k goščenji svoje lübezni. Sprejem v dij. zavod pri frančiškan!!! v Novem mestu. Učenec, ki želi biti sprejet v frančiškanski dij. zavod mora: L izjaviti, da je pripravljen in voljan, po zadostnem iiudiju vstopiti v frančiškanski red ter se svojimi stariši in dobrotniki pridno moliti ter Bnga prositi za ta milostni poklic. 2. Mesečni prispevek za brano, stanovanje, luč, in pranje je 200 Din. S. Prošnji treba Pridjati a) krstni list, b) zadnji učni Uspeh šolskega leta. . ' 5. Vsak Učenec mora Prinesti seboj: zadostno obleko zunanjo in notranjo (perilo, robce, nogavice), 4 rjuhe, 2 preobleki za blazinico (zglav-je), a) navadno odejo, b) zimsko odejo (koco), Vse perilo mora imeti zaznamüvane se začetnimi črkami svojega Imena. Za obleko in šolske potrebščine (ki so pa le v začetku velike. 400 Din), morajo stariši oziroma dobrotniki skrbeti. Slovenska Krajina. — Hižni zakon sta zadnjo nedelo sklenola g. Ferdo Celec tajnik SLS i Mataj Trezika. Sneha je bila od svoji Šolski let cerkvena pevka, zato so jo mU. g. kanonik z lepim nagovorom vpelali v novo pozvanje hišnoga za* kooa. Njene tovarišice, cerkvene pev-ke so njoj popevale lepo pesem za slovo. Od naše strani Želemo obilno sreče pa božega blagoslova. — Zrelostni Izpit na vučitelišči šolskih sester v Maribori je napravila gdčna. Major Marija iz Murske Sobote. Našoj domačini na tom lepom uspehi prav iz srca Čestitamo i Želemo obilno sreče v živlenji. — „Lektrlka" v Beltinci. Zadnje dneve so nastavili pr^ nas Zadrugo za napelavanje elektrike v naše Beltince. Tak de zdaj .gospej igli«, štera se je ednok z nas šengarila, malo ležej-Drüžba v Pali je že neprej znala, da Beltinčarje prle ali sledkar pridejo na to srečno miseo, ka si dajo spelati »lektriko«, zato so glavno linijo proti Soboti napravili tak, da dela velki vajok i se skoro dotika Beltinec. Či smo že ne ne meli sreče pri železnici, jo bomo konči meli pri posveti. — S čresnje je spadno. V Beltinci je sin pismonoše Kara šo na črešnjo zobat rdeči sad. Kda je bio že preci visiko, se je süha veka, za štero se je držao v roki, potrla i jo spadno tak nesrečno na tla, ka si j« levo roko potro. — Tišina. Pretečeno nedelo so priredili Pertočarje igri „Spoštflj očeta* i »Krčmar pri zvitem rogu*. Igrali so v našem domačem narečji, ka se je veada dozdáj ešče ne zgodilo. Ar igre v domačem jeziki dozdáj nesmo meli, moramo biti g. kaplani Štefani Vargi jako zahvalni, da se je podao med prvimi, na ne lehko delo prebavlanja s kniževne slovenščine. Igri sta nam vgajale, posebno Zadnja, štera je bila jako smešna. Igralci, čiravno so začetniki, so prav dobro rešili svoje vloge, posebno pa sta nam vgajala stari grof pa krčmár. Pred slovom nam je ešče Šolski tamburaški zbor zaigrao prav lepo nekaj veseli pesnik, tak da smo se čüdivali, kak je mogoče v kratkom časi dosegnoti tak lepe uspehe. Na prireditvi so bili poleg drügih tüdi domači preč. g. plivanoš, domače Vučitelstvo i Orožniki, počastili pa so nas tüdi s svojim obiskom nešterni Odlični Sobočanci. Šolska dvorana je bila nabito puna, dosta pa ji je moralo ešče tűdi oditi. Prav lepo se Zahvaljüjemo igralcom pa tüdi tistim, ki so nas obiskali i vűpamo, da je bomo ešče kda vidli v svojoj sredini. — Popravek. Pri glasi v zadnjoj Štev., kde smo pisali, da je gospodič-na N. N. špila Verona! za to, da bi ležej mrla, se nam je vrnola pomota, štero lojalno popravimo istini na lübo. Ne je najmre istina, da so njoj želodec oprali, nego je istina, da so njoj ga nej mogli oprati i to za to ne, ar je preveč šSipala. — Z ,, ura dni* gred. Tüdi na sobočkom srezkom poglavarstvi so pognale prav lepe korine prave »jugoslo-venščine«. Med vnogimi občuvanimi cvekami v »Seznámi občin« iz leta 1920, smo se obogatili tüdi nedavno z ednim lepim batekom ,,prave slovenščine«, šteri vam naj tű razcvete: Žandara, stanici Tišina. »Ustanovite idenfičnost umrlog, očevo ime i zavičajnost.« Srezki poglavar v M. Soboti Podpis. Lipovšek. — Veržej. Na zadnjo nedelo v meseci, to je 26, toga meseca obslüžav-lemo v »Marijanišči« velki svetek Presv. Srca Jezušovoga. — Častilci i častilke Presv. Srca pridite 1 'Navčimo se lübiti i dobimo pravo krščansko lübezen od Njega, ki je goreče ogajišče lübezni. Spovedavanje, svete meše, predge, prošecija, itd., kak na svetek Marije Pomočnice. — V nedelo 26. junija ob 3 vöri popodne vsi v Črensovce na proslavo 10 letnice majske deklaracijo i 1100 letnice smrti sv. apostola Cirila i Metoda. Proslavo priredi izobraževalno drüštvo v Črensovcih v dvorišči vlč. g. Klekla z pogatim dnevnim sporedom. Vabimo vse lüdstvo, tüdi iz drügi krajov, da tem bole proslavlalo dneve naše zgodovine. Odbor. — Obrtniška razstava. V nedelo je bila Otvoritev obrtniško rastave v našoj Soboti, Štera je prva te vrste. Pokazala je pač, ka se čaši obrtniki zavedajo svoje dužnosti pripravlajoč za bodočnost svoj naraščaj. Vsi izlo-ženi predmeti so zbojali Splošno pozornost. Kelko trüda dokeč se kaj takšega vküppostavi ino pripravi, i v tom poglédi smo razstavo najbole občüdivali. Tjedenske novina. — Velka toča. V Sremi je pred kratkim bila velka nevihta s točov. Viher je bio tak močen, da je vnogim hižam zmetati strehe na tla. Toča s« je sipavalo kak z vedra i je pobila v zemlo ves pov, najhüjše pa je divjala okoli Zemuna. — Zapaseo je kravo. Eden gospodar z Marpročki bregov je na zadnjem senji v Ptüji küpo kravo. Med potjov domo se je stavo v ednoj oštariji. Komaj pa je spio par požirkov i se napoto dale, je z začüdenjom opazo, ka šeke nega več. Najbrž njoj je bilo prevroče pa se je navolila čakati na gospodara, ki si je močo grlo, kda je ona morala trpeti žejo na sunci. Iskao je nebogavno živinče, pa vse zaman. — Mladenke, ki idete v varaš, pazite I V Ljubljani so nedavno napravili lovino na takše ftičice, štere si z nepošteni talom slüžijo svej krüj« Zgrabili so ji pet. Štiri med njimi so bile takše, 'ki so odišle poštene z doma, pa so v varaši zablodila v nepošteno pajdašijo. Pazite mladenke, Štere idete v varaš, ne vérte vsakomi, ki varaško živlenje hvali. — Moderna razsipnost. Vnogo potrebčin, za šteri volo Vnogi moderni lüdje dosta kričijo, so ne istinske potrebščine, nego si je takši lüdje na mislijo. Takšim pa tüdi pri najbogšoj plači ide naskriž. Te dneve se je sam vmoro eden uradnik v Belgradi, šteri je meo na mesec 9 jezero dinarov plače, pa njemi je tüdi to ne bilo zadosta. — Velka nesreča na Dravi. Prebivalci Pohorja, štere brege mi tüdi od nas vidimo i njim naše lüdstvo pravi Marpročke gore, majo dosta logov. Ves njihov pridelek so samo skoro drva pa les. Les pa ne vozijo po železnici nego po takzvani splaraj. Splav je ne nikaj drügo, kak vküper zabito steblovje od drev, štero se da na vodi kretati i pelati. Te les navadno vozijo dol v Belgrad. Splave ešče naši stari lüdje kre Müre tüdi pomlijo, kde so je nekda vozili z Avstrije. Takšiva dvá splava sta se ne davno na Dravi razbila i celiva razpasla. Splavarje, šteri so jiva vozili, so se rešili. Na obema je bilo do 200 voz lesa, ka ]e pa ne mali kvár. — Oča obstrelo sina. Pri Sv. Jürji na sosidnom Štajerskom sta si bila eden oča pa sin preci časa že naskriž. Zadnjič sta se tüdi nekaj per-njela i oča je v čemeraj zgrabo za revolvo pa jo je nastavo sini na prsa. Sin se ]e za to niti ne zbriga. To pa je očo tak razdražilo, da je kokoteka zmrso. Močen rüm se je začno i sin pa je v mlaki krvi spadno v gübe. Krogla njemi je v prsaj obstála ober srca. Hitra zdravnika pomoč ga najbrž reši. — Nesrečen firmanec. Gospoda majo to navado, da pelajo svojo deco kama inan na firmo. Tak je zadnje risalske svetke pelao edea oča z Ljubljane svojega 10 letnoga sina n Zagreb na firmo. Kda so meli v hoteli obed, je bežao sinček na vulico. Zavolo velke stiske se je ne mogeo ognoti tramvaja, šteri ga je vsega zmagao, tak da so ga mrtvoga potegnoli spod potačov. — Ešče ednok prek Atlansko-ga oceana. Lüdje si pač ne dajo mirü pa skušajo na vse načine kak bi eden drügoga prekosili. Preminočo nedelo je letalec Cbamberlain prekoso Liodberghov rekord. Štiridesetštiri vöf je bio neprestanoma v zraki ino pro. leto neizmerno daljno od 3906 milj. Meo je med letanjem malo nepreliko za volo velke megle pa je na mesto v Berlin prišeo na Saksonsko, gde se je spüsto na tla. V Berlini, kama je komaj v tork prišeo, So ge z velkim veseljom sprijali. — Prišla sta v tüjino vmirati. Zadnjo soboto sta pripotüvala dva brata iz Budapešta na^jZidani most, gde sta čakala ne zvezo proti Ljubljani. Ár je pa bio vroči letal den, sta se podalajbopat v Savinjo na mesto, gde se ta »teka v Sava To mesto je posebno nevarno za volo posmükov ino vrtelcov, štere dela voda. Brata nepozna vajoč tok, sta plavala proti zalevi, gde jiva je voda vnesla ino sta oba najšlo rani grob v ne naši t ne j Sa ví. — Zveza slovenski vojakov je mela na risalsko""Sedelo velki sestanek na Žalostnoj gori, gde so vkűp spriŠli v velkoj vnožini bivši vojaki. Sestanek so začnoli z božov slüžbov, po tistom pa slavnostno govor ino drüge prireditve. Z velkim navdüšenjom SO sprijali za častnoga Člana edinoga slovenskoga generala Majstre. Razišli so se z sklepom, ka pridejo od segamao vsako leto vküp na Žalostno) gori, gde do se spominali svoji mrtvij tovarišov. — Pazite na deco. Pri Kolmanf-čovi v Bunčani na sosédnom Štájer, skoro je hlapec vzeo seov maloga Lujzeka, gda se pelao na njivo. Na vrij detelce ja djao dete, na to je pa bošo zapičo v detelico. Ar je kosa püklava, se po detelici poškali!« i malomi Lujzek! v glavo. Na ednok je zarežala na glavi deteta strašna rena. Starišje; so ga vse prestrašen! prepelali v eo--bkčko bolnišnico, gde so njemi Vküp' zašili rano. — Krvavi napad I kraja. V vekši varašej navadno so žensk« trgovko, štere Odavlejo, zelenjavo. Tem tr-govkam navadno pravijo branjevka. Nešterne si postavijo na trg! (placi)) svoje šatore, pa tam spijo tüdi v noči:. 12. toga meseca je prišeo v-Lublani na policajstvo eden mladenec, šteri je ves zalecan! Pripovedavao, ka ma edna takša branjevka po imeo'.! Jeriča AŽmün v svojoj baraki pro’rezani šinjek. Itaki je bio na mesti hüdodelstva policaj, ki jo je najik-o da je na štele] sedela i si ja % ednim robcom držala za grlo. Kda jo je Stražnik nekaj spitava^ je dala znamenje, da namre gačati. Policaj njoj je dao listek i kjabajs, naj napiše, ka se zgodilo. Telko je Zapisala, da so znali, ka je hüdodelce v nekšoj zvezi z delavcami pri nekšem gospo-di Acceto. Hitro so dali naznanje rešilno! sanitetno] postaji, štera je odpelala ranjeno v bolnišnico. Kda so njojj vkrej zeli robec, je zarežala velka rena na njenom šinjeki, s štere je močno tekla krv. Itaki je bilo očivesno, da se je tű zgodo reparski napad. Policija je Šla k mesti na lovino za hüdodelcom. Šli so kama je-dala starice znamenje i najšli na seni ednoga, ki se je tak delao, kak da bi spao. Hitro so ga pozvali na policijo i ga preiskali i spitavali. Vidlo se j« na prvi pogled, da si je op- 19. junija 1927. NOVINE 3. rao ravno hlače, štere so bile vse mokre ešče. Najšli so tüdi krvave slédé na nji. Brezi dvojbe je teda bilo, da je bio h&dodelec zgrableni. Nekaj časa je ešče tajio, i nato pa je pripoznao, da je on krivec* Piše se Vilmoš Grah 21 let star mladenec i je doma z Gornji Slaveč. Tüdi je ovado, kde je shrano peneze i nakit, štero so vse najšli, penez njoj je vzeo 640 din. i nakit je bio vreden nekaj več kak 300 din tak, ka je vsa vrednost vkradnjenoga blaga komaj do 1000 din. Ka ga je gnalo, da je včino to hüdodelstvo, se ne ve, preiskave do morale to na deo spraviti. Ženski Je v bolnišnici prej jako hüdo. Grlo-ma prerezao i njoj sapa prí odihavati ide vse skoz rano. Domača politika. Denešnja Vlada je nastanola po tak skrivnostne] moči, da je javnost ne mogla ešče do dnes najti zakoj smo- dobili to vlado. Pa tüdi vse njeno delo je tak skrivnostne, da se nikaj ne ve, ka namerava. Zadnje dni se j« dosta gučalo od vladne krize. Vlada sama bi rada spelala volitvi, njeni nasprotniki pa so za delavno vlado. Vsa ta nasprotstva pa so ne med posamični strankami, nego v radikalom klubi samom. Je pač najmočnejša stranka, brezi štere se nemre nikaj važnoga zgoditi. Voditelje obej nasprotüvali se Skopi« hodijo eden za drügim k krali, edni za to, da bi dovolo volitvi, drügi za delavno vlado. Za šteri predlog ne odloči krona, se'ešče zdaj ne ve. znamenja kažejo, da stojimo tiščec pred Volitvami. Zvünešnja politika. Volitve v Bolgariji. V sobranje, v bolgarske narodno sküpščine so se ne davno opravile. Vladne stranke so ešče itak obdržale svojo večino v državnom zbori z svojimi 170 mandati, no pa tüdi opozicija proti vsemi pritiski od zgoraj ne samo ka je obdržala mandate nego se celo povekšala tak, ka ma nad sto poslancov. Najbogše je obhodila med opozicijonalni-mi strankami kmečke stranka, štera je 23 poslancov mela v stali sküpščini, v novo pa je dobila 55 poslancov. Nesreča za bolgarske politične prilike je velka strankarske razceplenost; preveč je mali strank, Stere nigdar nindri ne pridejo do reči. Zato pa vladajo po svoji voli ti ništerni močnejši. Anglija žive v Stalni Svaja]. Zdaj se prej pa štükajo z Egiptom. To je velka okolica v Afriki na dva kraja Niluša. Egiptom je bio do ne-davna podjarmleni Angležom, leta 1922. so pa po trdom napinjanji i trüdi dosegnoli skoro popuno samostalnost, tak majo zdaj svojega krala. Egipčanci bi se radi Zavsema rešili Angležov ino teško prenašajo nadzorstvo angleške vlade, delajo tüdi pred brige pa neprilike. Tak se zgodilo tűdi zda], gda je “zbrisao vojaški parlamentarni odbor kredit za plačo angleškoga generala, šteri je najvišešnji Zapovednik egipčansk« vojske. Tü se ide Angležom za čast i moč. Znano je, ka skoz Egiptom pela Sueški prekop najkrajša pot Angležov v njüve kolonije na is-hod v Indijo, Australijo, na Kitajsko ino Tihi ocean., Ne čüdo či se Angle- ži držijo za te prekop kak pijance plota. Zato so tüdi včasi nastopiti ino poslali egipčanskoj vladi pismeni protest z točno določenih zahtevami. Istodobno so pa poslali svoje bojne ladje v tiste kraje, naj bi pokazali svojo volo ino ohladili koražo Egipčanorn. Svajo kak najhitrej mirno poravnajo. Med Vatikanom 1 Češkoslovaškov se pa vršijo pogajanja, da se po dogšem časi nazaj sestavijo red" ne prilike med obema. Predlani so že ob priliki proslavo Husovoga svetka prí navzočnosti sami ministrov tak razžalijo postopali proti kat. cerkvi, ka je mogeo papov poslanik zapüstiti Prago ino se dozdáj ne podao na svoje mesto. Pogajanja se v redi opravlajo ino je vüpanje, ka se dobro skončalo, ar majo rešavati jako važne zadeve. Tüdi med nami i Nemčijov so se začnola pogajanja Preminoči tjeden za skleoitev trgovinske pogodbe. Rumunija je v težki dnevaj. Krao Ferdinand je že duže časa jako betežen, pitanje prestolonasledništva pa ešče itak nerešena čaka svojo Usodo. Za moč v državi se pa srdito vojfijeta dvej stranki ž njuvimi voditelarni generala Avaresku i Bratjana-jom. Pri tom se slüžijo z pravim balkanski^ metodami, navadami. Kak je tkzv. bal-kanizem doma v Rumuniji se najbole kaže v tom, ka je bila Zadnja vláda generala Avare$ku-ja prav na balkanski način vržena i parlament razpilš-čen, novo vlado brezi sodelovala parlamenta ino spoštüvanjom parla-mentarski navad (ka bi si pogučali na sküpnom sestanki voditeli strank) je Sestavo Barbu Stabej. Ta Vlada de tüdi vodila nove volitve, štere so razpisane za 7. julija. V Varšavi v glavnom mesti Polske države so napravili atentat na ruskoga poslanika dr. Vojkoja, ravno v časi, gda se müdio na postaji. Težko ranjenoga od osem strelov so ga včasi prepelali v bolnišnico, gde je za edno vöro mro. Strelao je na njega nekši 19 let star ruski dijak, šteroga so tüdi na mesti prijali ino včasi zaprli. Na Kitajskom se je proti jugi zmagajoč vdirajočoj severnoj vojski postavo proti Zapovednik jüžne vojske general Čangkajšek ino jo potisno nazaj z proti napadom. Zdaj se prej po tom gospodar severne Kitajske Čangt-solin nakani pegajati z Čangkajšek-om ino henjati z neprijatelstvom. Zahteva samo ka se na] prepreči ino odstrani vpliv bolševikov i komunistov. Domača vzgoja. Pri vzgoji smo ločili tri vzgojne načine: Kojitev, vzgojo i včenje. Dnes si poglednimo kojitev ali gojenje tela, šteroga namen je krepko, Zdravo telo. Glavni pogoji, da se telo krepko i Zdravo razvija, je dober zrak, gibanje i tečna Zdrava hrana. Vsega toga pa majo vesnička deca več, kak pa deca delavcov i varašancov. Na vesnicaj, posebno pa kde je ešče dosta borovoga i jeličovoga drevja }e zrak vsigdar bogši kak pa v varaši, kde ga kvari dim, Šteri Prihaja z razločni fabriki dimnikov ali rorov. Tüdi za gibanje majo deca na vesnici več prilike i prostora kak pa delavski i i varaške Tüdi se dobijo na vesnicaj razločna dela za deco. I delo na poli je jako Zdravo i jako povoli krepkomi i zdravomi telovnom! razvoji. Tüdi opravlajo kmétska deca svoje delo v letnom časi bosi i razglavi, ka je tüdi jako zdrave. S tem se nedovedoč ravnajo po navukaj modernoga skrbstva za zdravje. Da se deca lehko nezadržano i brezi skrbi giblejo, naj bo njihov obleč nekelko prostrano, i s kakšega falejšega blaga, da se včasi pri svojem göranji nekelko lehko po-valajo i razgiblejo. Delata pa se na vesnicaj dv* velkivi napaki, šterivi moramo na vsaki način povedati. Edna napaka je ta, da nešterni premalo zračijo stanüvanja. Posebno pa se bojijo v zimskom časi odpreti okna, rekši, da te toploča vujde vö. To pa je ne prav, ar se v zraki najde kisik, Šteri je neobhodno potreben za živlenje, či mamo sobo vsigdar zaprto, se kisik naskori porabi iz zraka I v hiži ostane samo ešče drügi tao zraka, duiik, šteri pa ne pomaga živlenja, ka že tüdi njegovo ime pove. Zato pa trbe sobe večkrat zračiti. Drüga naopačoost vesničkoga lűdstva je to, da silijo deco sedeti, stati i hoditi, od šteroga dobi dete piiklave noge pa p&klavi hrbet. Ne silite deco k tomi, vej njim to že samo pride, kda de tomi čas. Doraščajoča i razvijajoča deca morajo meti na dale, zadosta dobro i tečno brano, za deco je najbole Zdrava i primerna hrana, je hrana rastlin, mleko i sad. Pri »vživanji jestvin trbe paziti, da iste neso premrzle pa ne prevroče, Štere telko škodijo želodči i zobem. Po vsakoj jestvini si mora mora zobe osnajžiti s keficov za zobe pa si sprnti viisto z mlačnov vodov. Z rodnim čiščenjom zobi si lehko pri-šparamo od vnogoštere Zobne bolečine. Neobhodno potrebno za zdravje je ešče kopanje i mujvanje. Vsakomi deteti naj se na den muje konči glavo, šinjek i roke z mrzlov vodov, štera krepi kolo i jo varje proti prehlajenji. Na tjeden pa se je potrebno mujvati ednok tüdi z mrzlov vodov-Pri kopanji pa moramo paziti, da nede voda premrzla. Ne je Zdravo pre-dugo ostanjüvati v vodi, naravnoč nevarno pa je nevarno pa je iti segreti v mrzlo vodo i v njoj duže časa ostati. Jako zdrave so tüdi sunčne kopeli. Naj ešče tüdi spanje nekelko os-vetlim. Odraščena zadostüje 7—8 vör spánja. Deca ga morajo meti več. Mala deca itak dosta spijo, spijo pa naj deca tüdi do svojega 14. leta po 12— 14 vör dnevno. Nespametao je deco jemati k večerom zabavam ali je pri-državati kesno vnoč v oštarijaj, kde po stocaj dremlejo pa se premetavlejo. Nasprotno pa je tüdi nespametno, deco siliti spati, je uspavati z zibanjom, njim davati sneoa sredstva, na priliko vpijanlive pilače, makov čaj itd. Nazadnje se moramo doteknoti ešče alkohola. Da alkohol škodi, od toga nega več guča. Alkohol, či ga kaj več »vživlemo, leáko spravi smrt. Zato je nedopüstno deci davati alkoholne pijače. Žalostno, da se v tom pogledi prí nas dosta greši. Nešterni davlejo z žganicov namočeoi krűh za zajtrk, davlejo njim jabočnico za žejo, davlejo alkoholne pijače kak povedano celo dojenčke, da zaspijo. I ka je dostakrat posledica zavijanja alkohola v deteči letaj? Zamüjeno telo i düša! Istina je, da navadijo deco na alkoholne pijače največkrát njihovi vzgojiteli, stariši sami. Či starišje nedo davali deci alkoholni pijač i či tüdi sami nedo pili, se ne trbe bojati, da bi postanoli deca pijanci, ar je človekova nabira k Alkoholnim pijačam ne navajena, i se ji celo brani. Dajte deci zdrav zrak i tečno hrano, skrbite, da se bodo zadosta kopali i mujvali, ne pijte ne ví i ne vaša deca alkoholni pijač i zdravi bote i Zdrava bodo vaša deca. Prekusnice. Joško pa zna! Pride domo z krčme pa čüje javkanje. — Ka se le pa dereš baba, nigdar mirü pri bili, gda človek trüden pride domo. — Nekaj se pripetilo Šekl, ne jej pa stonja, cmüzni žena. — Ne deri se, včasi jo poglednem. — Vej si pa ti nikši »koršmit« ne j — Sam ti ne pravo jezik za zobe? dene med potjov v štalo. Ide h kravi ino Počasi odpera gobec kravi pa modro gleda v njega. Žena joče. — Čüješ žena zdigni rep t Ali me vidiš? — Ne. — Ogovori vsa skuznata. — Hm I Sam si včasi mislo, dnr ba ma zasükana. Khobl j« včio svojega lzekü gačati i njemi pravi. ,,Thi moraš vse za menom praviti l delati.* Dek je bogao. Goričanec je tam mimo neseo mekla 1 ga je stari Khobl zvao »Nhe-site se meklo t" Edno je küpo i jo plačao. Itaki za tistim je neseo mimo okna drügi Goričanec meklo, Izek pa je za Očom pravo: „Nhesite se meklo I" je edno plačao kak (je očo vido. Komaj pa je Goričanec odišeo malo vkraj od okna, ga j« znova nazaj zezvao i pali edno meklo küpo, dokeč je pač Goričanec kaj meo. Khobl to vidi i v čemeraj, da njemi je sin telko penez vödao, ga zgrabi tak močno za vlas«, 'ka njemi je ceIo prgiščo vlasi smekno, tak da je mali Izek naprej bio nekelko 'piilivi. Naskori pa pride k njim eden Izekov stric, šteri je bio pišlivi. Mali Izek ga je ščista resoo pitao: »Stric, ali ste tüdi vl mekla küpivali ?" Skrhani Radičovi shodi. Dobrovnik. Zadnji tjeden je meo Radičov agent ali agitator Hilari! shod, šteri pa se je jako točko obneseo. Ne je bilo nikoga i sta navdüšeni va korteša morala z dugim nosom oditi. Turnišči. Nas je zadnjo nedelo počasto sam g. Pernar i nam je prišeo glasit Radičov evangelij. Pa so se to pot jako vrezati. Delali so njemi medgovore, tak ka je morao vtihnotL Lüdstvi je vse vrelo proti radičovoj politiki i proti govori Pernara. Vej so pa ne meli kaj novoga povedati, nego so segrevli svojo staro tajno. Čüdno se nam je tüdi to vidlo, ka se je ne pripelao v automobili kak Inda, nego na kolaj, ali kak so njemi lüdje pravili na šegeraj. Se pač vidi, da so ne na vladi i nega razloča! vretin dohodkov za njihove strankarske namene. Veseli smo šli domo, kda smo vidli, ka je konec radičovce farbanje. Podpirajte i čtite ..NOVINE11! 4 NOVINE 19. junija 1927. Pošta opravništva. jjgžef Kováč. P. Box 124. Ar-vida que. Canada. Poslano objavimo brezplačno v M. Listi. Hvala za poždHáve. Poslanih pet dolarov smo izročili g. Raduhi za Martinišče. Novine i M. List smo Vam začeli pošilati. Pozdravlamo Vas vseh pet. Štef. Hodnik P. O. Box. 1Í4. Arvida qt«e.'Camtda. “Ček No 40 920 v roke dobili. Sveto mešo ino molitve za Vaše pokojne opravili kak ste prosili. M. List i kalendar smo Vam dali poslati. Če kaj ne bi do rok dobili, dajte nam na znanje. Bodite vsi pozdravleni. Lujz Buče. Bremen. Pos. Box 35. .Louis. Mo. Lepa hvala za Pozdráve i naročnino. I mi Slovene^ i Slovenke Slovenske Krajine Vas toplo pozdravlamo. Martin Hozjan 219. Beach Rd. St. Hámilton Oni Canada. Tisti človek je odišo v Jüžno Átnetíko. Eti vse mirno i nikših gučov nèga, ne dajte se po kakših bolnih jezika) vznemirjali. Novine srno Vam dali odposlati. Pozdravljeni. Jožef Zver i Martin Lebar, 903. N. Franklin Str. Chicago. Ul. Lepa hvala na pozdravi. Peneze ‘dobili do rok i je razdelili po Vojnoj želi. - Bog plačaj. Pozdravleni va. Johanna Majerhofer Chicago. pismo smo Vam poslali i . dali odgovor. GOSPODARSTVO. Kak i kakše-Sadno drevje naj si zgdjimo ? Či pogledamo naše sadüvnjáke i se malo zamislimo, nas obide skoro groza. Na mesto sadovnjakov vidimo šumo. To se vidi posebno v jeseni, da je drevje obtoženo s sadjom. Lejko idemo od i vesi do vési, od ograda do ograda; vidimo joblan na jablani, grüške na grilški i tak dale. Vsakše drevo pa -ima tüdi sad svoje vrste. Tüdi skoro nega niti ednoga dreva, ka ne bi bilo betežno. Ali je puno lisici vüši, ali grinte, ali rak razjeda steblo, ali jo pa tumpa vrta i ešče dosta drügi betegov, od šteri bomo gučali sledkar. Vsemi tomi se da pomagati z dobrim i pametnim zgajanjom sadno-ga drevja, Štera nosi zlata vreden dobiček, posebno našemi malomi poledelci. Što je pa pozvani, ka stopi na pomoč i povzdigne našo sadjeréjo ? ? V prvoj vrsti vučiteli. Na velko žalost pa se mora povedati, ka so zvekšega naši vučiteli — posebno mlajši — v gospodarstvi sploj »bele Vrane«. Prvi zrok je jto, ka vučitelišča dozdáj ne so zgajala mladoga naraščaja za gospodarsko delavno šolo. Drügi pa to, ka j^jako malo kmečki dečkov na vučitelišče. Tü nega namena žaliti vučitelstva/ Povedana je samo kveta istina. Püstimo' preteklost i se popüstimo bodočnosti. Samo eno priliko: Večkrat sam pitao kakšega možaka: Zakaj pa sadite tak goste jablani ? Odgovor je büo vsikdar jednaki: ,,Ka več jabok zraste." Ednok sam pa ednomi povedao: Či ste se ešče nikdar ne zmotili, ste se zdaj zagvišno. Mislo sam, ka nikdar več neva prijatela. Zgodilo pa se je ravno naopak. Razložo sam njemi, ka gosto drevje rodi molo pa slabo sadje. Ne dobi zadosta hrane, svetlobe, zraka, ne more ga čistiti od različni Škodlivcov. Či pa je sadje slabo, ga nemro spraviti v peneze i je to njemi kvár. Sadite redko drevje, pa te meli lepo drevje, štero vam bo rodilo dober sad, pod drevjom pa dober travnik i te tak meli dvoji hasek. Zakoj bi meli v naši sadovnjaka! drevje, šteromi ne vala zemla i zrak našega kraja ? Takše drevje ne rodi i podleže razločna betegom v kratkom časi. Vse takše drevje odpravimo i si zgojimo samo tri štiri vrste, štere so se pokazale, ka rodijo dober sad i ne podležejo vsakomi betegi. Največ naši gospodarov Sadno drevje küpüje. Zroki so trije: Eli si ne znajo zgojiti sami, eli nemajo dobre vole, eli pa ne časa. — Saki, šteri si šče zgojiti dobro sadoo drevje, more znati, kak se Sadno drevje zgoja iz semena. Zgajajmo mlade sadike (Cipika) vu tistoj zemli, vu šteroj nam bodo jablani rodile. Kak si zgojimo divjake (loške Cipika)? Jablanovo i grüškove divjake žge jamo iz pečk (semena). Te pečke pa morejo biti zdrave, dobro zrele i so tem bouše, či so od loški i bridki jabok. Pečke sejajo v jesen eli pa oa sprotlike. V jesen se seja oktobra i i novembra meseca. Za sprotlike pa se morajo pečke stratificirati, kak pravijo šolani lüdje. — V teglin denemo najprle pesik i ga natnočitno, na pasik pečke i pa pesik i tak dale. Odzgora pa pokrijemo pa s pesikom. To posodo sramoto v kleti, kde ne zmrzne. Na sprotlike, da ščemo ^saditi, je 14 dni prle prinesimo v hišo i je polijemo, ka skalijo. V začetki eli sredi meseca marca posadimo sklila pečke na pripravleno gredo. Da leži obdelavamo, sadimo v vrste 30 en, drügo od drüge, pečke po 10 em narazen. Mlade divjake pa moremo polet' pleti, v süši polevati z vodov v deževnom vremeni pa z redkov gnojšnicov. Da pa dobijo divjaki dva do tri listi-ča, te je pikiramo (presajüjemo). To pa zato, ka divjaki majo to slabost, ka rastejo samo v kocen. Pri pikiranji koreninice z nožom Skrajšani 1 posadimo na novo ali pa na tisto gredo do 30 em narazen. Te divjake pokrijemo z mokrov slamov, ka se prle primejo. Da že rastejo, te slamo odstranimo. Pikiranje pa vala samo za tisto drevje, štero iipa pečke. Slive, breskvi i črešnje ne pikiramo. Tej divjaki ostanejo eno ali dve leti na mesti. Enoletni ali dvoletni divjaki so najbogši. (Dale). Metelíce. Dosta toga se napisalo zadnji čas o rnetelicaj. Opisani so vsi mogoči načini, kak se prepoznava betežna mara kak se vrači, kuk se branimo protj te posebno za govensko živino nevarne küge. Metelice so ne nikaj novoga, poznane so že več stoletja pa tüdi pri nas v Slovenskoj Krajini so nas večkrat pohodile. Že leta 1379. mamo pisma, štera svedočijo, kelko kvara so napravile metelice. Gvišno so bila leta že prle, gda so se pojavile metelice v vekšo, meri ino opüstile cele okolice prepravlajoč ovčjo ino govenske črede. V tistom časi je bilo pač malo papira ešče menje pa ljüdi, ki so znali pisati, tak je mogoče, ka ne ostalo nikši spominov, šteri bi potrdili našo nesigurnost. 1676. leto je tüdi leto rnetelic, ravno tak 1791. v šterom so pa že opisali ves beteg. Razvoj to se pravi živlenje metelic so pa komaj v 19. stoletji spoznali. V Elsas-Lotharingiji je meteličnost leta 1873. eden tretjl tao ovc pobrala v celoj držali nad edno miljonov predvojni frankov vrednosti. Na Vogrskom so metelice strašno dosta kvara napravile leta 1889., 1883., 1867., gda so tüdi v našem kraji vničile posebno ovčjo črede. Nekak pred 20 leti so pobrale metelice zadnje ostanke ovc na naši grofoski imanjaj. Vnogi nevejo, kakši je beteg, Odked shaja, ka so pravzaprav te metelice, Šterimi prej dostakrat tüdi strastno, gda na zvllnešnost na mari ne jemlemo nikaj v pamet. Zato je vredno pa tüdi potrebno napisati, ka so metelice, kak »gratajo2, kak pa gde vse živejo ino na konci zakaj so nevarne. Več vrst metelic poznamo, ar skoro edno živlenje pelajo ino .delajo škodo, je na kratci Popišemo vküp. Metelice, štere mi navadno najdemo v jetraj so nikaj drügo, kak edna vrsta tepkasfi tkzv. lisnati črvov. Ogledajo kak list divjega Ščav-njeka (ščava), šteri raste na stárom deteUšči. Približno 20—30 ram duge. ino 8—13 min široke. Ne so to nikši metecje šteri letijo, či marše razrežejo pa načnejo jetra. Takše metelice dozoreo ino püstijo jajčeca, štera so pa jako mála, približno bi mogli 7 do 8 takši bilic edne do drüge nadévati, ka bi vöza-nesle dužino ednoga müimetra. Z ednov rečjov so to jako mala jajčeca, štera pridejo iz jeter v droba z blatom pa vö ino se tak raztepejo na vse kraje. Ta jajčeca zdaj na sühom, brezi toplote i vlage se nemro dale razvijati. Samo na vlažnom ali vodi pri siti-’ žečoj toploti se zležejo ž njij male stvari fkzv. larve ali iičinke z malim repom podobno repam mladi žab, šteri njim slüži za gibanje v vodi kak veslo ali kret. (Dale). . j Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din. Živina s Govenska v Ljubljani kg., 8—11 Din., teoci 10’— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din-, slame 40.60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 70 par, Schüing8D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 5*00 D. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v,MURSKI SOBOTI. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ..Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski .Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Mali oglasi. • >1 ♦> f iMÖOf MIVA, Proda se 5 plügov grünta v Iljaševci iz proste roke vse v dobrom stani. Opita se lehko pri ZUPÁNSKOM URADI v Ilja-ševci, ali na upravništvi .NOVIN". Podpirajte i čtite ..NOVINE11! Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabranjena rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo sadnikarjev zdravilni prašek. zoper obolenje prašičev. To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih küžne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabi]m.zabrani rdečico. Previden rejec irnej ta prašek vedno doma! 1 za voj 12 Din, 10 zavojov 100 Din., preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, Sicer po povzetju. Izdeluje in razpošila z natančnim navodilom samo Lekarna Me. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA, Štev. V žalnoj so vsa rlrtíora zdravila. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLFKL. Urednik: IVAN JERI