TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO BISTRIŠKI DNEVI GOSPODARSTVA “Vsi veste, v kakšnem stanju je bistriško gospodarstvo,” je ob otvoritvi bistriških dnevov gospodarstva, ki so bili v prvi vrsti namenjeni spoznavanju med podjetniki in predstavitvi modelov dobrih praks, dejal župan Anton Šenkinc. Kot smo lahko izvedeli, je v občini 160 malih podjetij, šest je srednjih, eno pa se po kriterijih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) uvršča med velike družbe. Kar se obrtnikov tiče, jih je v register Območne obrtne zbornice, kot je povedal njen predsednik Stanislav Skok, vpisanih 406, pri tem pa niso zajeti samostojni podjetniki. Tretjino zaposlenih “hranijo” mali podjetniki, registrirani obrtniki pa zaposlujejo 533 ljudi. Ob tem je jasno, da se velik delež ljudi vozi na delo v druge občine. Kot j e prepričan župan, bi morali v teh krajih preseči že pregovorni individualizem, lahko bi dodali še nevoščljivost, ki jo je omenila mag. Milena Urh, direktorica Razvojnega centra, glavnega organizatorja prireditve. Za nadaljni razvoj pa bi bilo smiselno tudi povezovanje s sosednjimi občinami, denimo Postojno in Pivko, vsaj kar se tiče lobiranja pri oblasteh glede čimprejšnje ureditve prometne povezave med Jelšanami in Postojno, je prepričan Igor Blažina, direktor Območne enote GZS iz Postojne. P' I I I I I I I I I I I I NOVA SEZONA - NO Vi ABONMAJI Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica vam v sezoni 2005/2006 nudi: - GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA - štiri predstave v matičnih gledališčih - ABONMA »PREDSTAVE NA VIDMU« - štiri predstave v Domu na Vidmu - osem predstav: Predstave obeh abonmajev. Vpis: do 14. oktobra 2005 na ZKD Il.Bistrica (med uradnimi urami) Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, Bazoviška 26 (Sokolski dom), tel. 05 711 19 00 in na spletni strani www.zkdib.si e-mail: info@zkdib.si URŽNOCA- ČETMČ c 1 JEZIKOVNI TEČAJI, INŠTRUKCIJE IN PREVAJANJE Razširite svoja obzorja, naučite se tujega jezika! NOVO v Ilirski Bistrici! - Kvalitetno in hitro prevajanje in lektoriranje. - Splošni lOO-urni tečaji ANC, ITA, NEM, ŠPA, SLO za tujce (92.500 SIT); tečaji za osnovnošolce, individualni in poslovni tečaji, tečaji na sedežu vašega podjetja, jezikovne kolonije... PRIJAV?sprejema mo do 15.10.2005. Pokličite nas na 041731-388 ali nam pišite na ifo@modriian.com ali pa obiščete našo spletno stran www.modriian.com i CERKVENIK NA F»I_ACU sveže ribe .ribe zamrznj *škoijkeMsftn ®7l * “bacajiin bjan^^T tarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 MODR Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 OO 333, MOB: 031/779 169 I A OSI. /ysev*f % " Debitel* ❖ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ❖ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME >SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ ifmmmmmm g@ OMMEJŽil I VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV igSHVMlAfl mviim PONEDEUEK - PETEK 8“ -12™ in 1500 - 19“ SOBOTA 8°°- 12™ ZLATA JESEN Niz prireditev, ki jih vsako leto organizira Zveza pevskih zborov Primorske (ZPZP) -v pomladnem času revija Primorska poje ter revija otroških in mladinskih zborov Naša pomlad, tekmovanje primorskih zborov, tako odraslih kot mladinskih-, zaokroži Revija upokojenskih pevskih zborov Zlata jesen. Letošnja Zlata jesen j e gotovo imela večji pomen kot dosedanje, saj je bila posvečena 60-letnici konca vojne in preganjanja slovenske pesmi na Primorskem. Kot je dejal predsednik ZPZP Rudi Šimac, se ravno starejši pevci, ki so preganjanje doživljali, tega najbolj zavedajo. Med številnimi zbori j e v nedeljo, 18. septembra, v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču zapel tudi bistriški MePZ Društva upokojencev, ki ga vodi Mitko Grlj. Zbor, ki deluje že dobrih dvajset let, je kvaliteto svojega petja dokazal že večkrat. Letos se bo ponovno, tokrat tretjič, udeležil republiške revije upokojenskih pevskih zborov na Ptuju. Izbor j e potekal junija v Domu na Vidmu, strokovni komisiji pa se je predstavilo deset primorskih zborov. Novogoriški koncert je bil hkrati priložnost za podelitev priznanj pevcem, ki so na pevski reviji Primorska poje sodelovali vseh 35 let. Med bistriškimi pevci so priznanje prejeli »Kettejevci« Alojz Fatur, Drago Muha, Zorko Šajn in Aleksander Ternovec. Tako dolga zvestoba in zavezanost zborovskemu petju zahtevata mnogo odrekanj in naporov, vendar pomenita tudi veselje, ljubezen, lepa doživetja... Naj bo priznanje vzpodbuda za naprej, za to, da bi v petju vztrajali in kot pevci dočakali 40-letnico Primorske poje. Enaka priznanja so spomladi na koncertu pevskih zborov iz domovine in zamejstva, ki so nastopali na vseh dosedanjih revijah Primorska poje, prejeli tudi zbori, med njimi MePZ Dragotin Kette. Anica Kocjančič RaČMM€>w€)dsMi servis JEŽTriilkr Wrc&j)Ihani’ rdbrTsrv/avrr&dZ J2„ JIMirrrsIktza JEtnstcriiaa Tm..:: (BS-TJKO) JI4/ $>%>„ 'CiSJM:: iU4 SSS SZTD Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 beseda urednika V prejšnji številki sem se po daljšem premisleku odločila za objavo enega od tekstov, ki ni bil podpisan, v rubriki Poštni nabir(alnik). Verjetno ste vsi, ki vsaj prelistate Snežnik, opazili omenjeno rubriko. Če pa časopisu posvečate več pozornosti, ste verjetno prebrali tekst z naslovom Mirakel. Avtor, za katerega sama resnično ne vem, kdo je, se je dotaknil ‘večno aktualnih’ tem v našem logu. Takoj po izidu sem slišala, da ste številni ugibali o tem, kdo je skrivnostni »občan«. Nekateri ste tej osebi baje pripisali tudi ime in priimek, pa ste naslavljali napačnega. Če nič drugega, ste o Snežniku vsaj kak dan govorili. Kar je seveda boljša reklama od nobene reklame. Pa vendar je namen teh vrstic obvestiti »občana« - ker to smo pač vsi oziroma ste vsi moški, ki živite v tej občini - daje bila ta objava izjema. Kar sem tudi v pojasnilu ob besedilu že zapisala. In če dopolnim svoje pojasnilo, prav po pravici, meje k objavi spodbudila tematika, za katero verjamem, da lahko sproži val javnega komuniciranja, po drugi strani pa tudi dejstvo, da mi je na strani manjkal en tekst. Snežnik je namreč časopis, ki nastaja v veliki meri zaradi dobre volje vseh vas, ki popisujete dogodke v svoji bližini. Vendar se ne zgodi velikokrat, da lahko kot urednica izbiram med prevelikim številom prispevkov. Včasih kakšen izvisi, včasih pa komaj napolnimo določeno število strani. Skratka, to je bil sekundami razlog za objavo nepodpisanega prispevka. Pomembnejši pa je bila tematika. Dogajanje na lokalni politični sceni je vsekakor tema vredna pozornosti. In tekst zaradi katerega so nastale te vrstice, je, če nič dmgega, ‘kost za glodanje’. Gre pač za mnenje enega od slabih 15.000 občanov (in občank) v občini Ilirska Bistrica. Kjer, resnici na ljubo, kultura javne razprave ni prav živa. Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti, zakaj se nekateri nočejo podpisati. Ali pač z demokracijo pri nas ni vse v najlepšem redu? Pa vendar, drage občanke in občani, ob oživljanju javnega dialoga, kot sem že pred časom zapisala, stojte za svojimi trditvami. Sicer vam ne bomo namenili prostora na straneh Snežnika. Načelno je, da se pisec podpiše in tako pove, kdo stoji za navedbami. Tudi vsem bralkam in bralcem moram jasno povedati, da je mbrika Poštni nabir(alnik) namenjena vam in vašemu izražanju mnenj, pohval, graj ali pač česarkoli želite. Uredništvo Snežnika se od vsebin(e) rubrike popolnoma distancira. In ne stoji za nobeno od vsebin. Časopisje le medij, preko katerega vi javnosti sporočate svoje mnenje glede katerekoli teme, kije predmet javnega interesa. Mateja Rolih P.S. Spoštovani »občan«, vas pa pozivamo, da se javite v uredništvo časopisa Snežnik. < a V ILIRSKO BISTRICO PRIHAJA SEL Okolje je eno, nam vsem dodeljeno bi zapisal pesnik in mi bi se brez težav strinjali. Velikokrat se občani, podjetniki, kmetje in »Občinarji« kot investitorji sprašujemo o nujnosti investicije (zakonsko določene ali potrebne posodobitve). Potem pa sledijo dileme o odnosu med vložkom in koristjo, o času vračanja investicije in o možnih podporah pri realizaciji naložbe. Vse zahtevnejša okoljska zakonodaja in dirjajoče cene energije so sedaj prava priložnost za dobre naložbe, kar velja za vse uporabnike energije in obremenjevalce okolja - torej za vse. Za izvedbo vsake naložbe (ali ideje) potrebujemo štiri osnovne vire: ljudi, material, orodje in denar. Velikokrat se zatakne prav pri sredstvih, potrebnih za naložbe v okolje. Tega se - hvala bogu, bi rekli - zaveda tudi »Država«, ki z različnimi oblikami pomoči spodbuja različne okoljske naložbe. Veliki dobički -tako za državo, investitorje in uporabnike - se odražajo na kvaliteti bivalnega okolja, predvsem pa na manjših stroških vse dražje energije. Vsemu temu je namenjen projekt SEL - Sodelovanje Ekološkega sklada z Ljudmi. Na VITRI smo ga pripravili skupaj z Ekološkim skladom RS, www.ekosklad.si. Znano je, daje v Sloveniji na voljo brezplačno strokovno energetsko svetovanje za občane (http://www.gi-zrmk.si/ensvet.html. kot tudi različne oblike finančnih pomoči, ki so v Sloveniji na voljo za gospodinjstva, podjetja in občine. Zato je pomemben cilj projekta celovita predstavitev Ekološkega sklada kot javnofinančne institucije, katera pomembna dejavnost je ugodno kreditiranje, s katerim Ekološki sklad vzpodbuja in omogoča varovanje okolja ter povečuje kvalitetno bivanja. Aktivnosti - namenjene občinam, podjetnikom, obrtnikom, kmetom in občanom izvajamo v 6 občinah Notranjsko Kraške regije: Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Nova vas in Stari trg pri Ložu. Vrata pa so odprta tudi vsem občanom sosednjih občin. Več na www.vitra.si. Bojan Žnidaršič SPLOSNI VTIS OBISKOVALCEV KAR DOBER “Kmetijska tržnica je pomembna prireditev, znana tudi zunaj ilirskobistriške občine, celo zunaj meja Slovenije.” S temi besedami je Milivoj Kaluža, ki je prevzel vlogo napovedovalca, otvoril že četrto tradicionalno Kmetijsko tržnico. Letos je prireditev potekala tri dni, od 16. do 18. septembra. Neuradni začetek je bil že v petek, ko so na Žabovici nastopile glasbene skupine Pidoči, Stranski učinki in Roker. Naslednji dan pa je sledila še uradna otvoritev, ki jo je vodil zgoraj omenjeni gospod. Slavnostni govorci so bili (poleg njega) še trije. Prvi je dobil besedo Milenko Oblak, predsednik organizacijskega odbora, nadaljeval pa je podžupan Zlatko Jenko s pohvalami občini za veliko posluha, ki da ga ta ima za kmetijstvo in za to prireditev. Poudaril je, da smo očitno tudi sami sposobni speljati velike stvari, ne glede na to, da višji funkcionaiji dostikrat pozabijo na nas. Naj na tej točki opomnim, da na prireditvi ni bilo niti gospoda župana, kaj šele kakšnih višjih funkcionarjev ... Škoda. Venček govorov je zaključil predsednik območne enote Obrtno-gospodarske zbornice in poslanec Josip Bajec, ki je prav tako pohvalil prireditev in obljubil pomoč tudi v prihodnje. Sledili so nastopi Bukovških fantov, Folklorne skupine Gradina, ki je v starinskih nošah zaigrala in odplesala poseben ples denček, nastopila pa sta tudi pevska skupina Društva kmečkih žena, stalnica takšnih in drugačnih prireditev, in trio Čebokli, ob nastopu katerih so marsikoga zasrbeli podplati. Po premoru je prišla na vrsto podelitev priznanj, ki sta jih podelila Danijela Volk iz Kmetijske svetovalne službe in gospod podžupan. Bronasta priznanja za jabolčno žganje so tako dobili Zorka in Boris Klemen, Matjaž Miše, Zlato Miše in Anton Biščak. Za sadjevec sta bila z bronastima priznanjima nagrajena Ivan Barbiš in Dušan Grk, s srebrnimi pa Tomo Prelog, Marjan Morelj ter Zorka in Boris Klemen. Bronasto priznanje za brinjevec je šlo v roke Stojanu Masiču, zlato pa Igorju Šiškoviču. Priznanja pa je podeljevalo tudi Čebelarsko društvo. Zlate medalje so dobili Jože Boštjančič, Tomaž Valenčič in Jože Turk, srebrne Dani Kim, Stanko Vatovec, Branko Skrt, Jugoslav Logar, Franc Močilnikar, Lado Čeligoj, Vinko Prosen, Marijan Vatovec, Jože Iskra, Viktor Slavec in Anton Čekada, z bronastimi pa so bili nagrajeni Vlado Jagodnik, Branko Kastelic, Branko Skrt, Iztok Šajn, Dani Kirn, Ivan Šajina, Danilo Kalister, Vojko Dodič, Srečko Batista in Marijan Vatovec. Kulturni program seje kljub dežju nadaljeval tudi popoldne. Prvi so nastopili člani KETŠD Alojz Mihelčič iz Harij (čeprav člani niso le iz Harij!) z igrico Čebelji problemi, ki jo je napisala in režirala že vsem dobro znana Jadranka Boštjančič. Sledil je nastop Moškega pevskega zbora KD Koseze in Folklorne skupine Gradina, nato pa spet dramske skupine iz Harij, kije tokrat z improviziranimi inštrumenti zaigrala nekaj ljudskih. Najbrž najglasnejši aplavz pa so poželi otroci iz OŠ Antona Žnideršiča z otroškimi in ljudskimi plesi. Med tem časom so potekale tudi delavnice za otroke, kjer so mladi umetniki ustvarjali umetelne izdelke iz ličkanja. Poleg vsega kulturnega dogajanja so sodelujoči pripravili tudi razstavo z degustacijami. Pri tem je sodelovalo Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča II. Bistrica, Društvo brkinskih sadjarjev, Društvo kmečkih žena II. Bistrica, Društvo podeželskih žena II. Bistrica, Društvo rejcev drobnice II. Bistrica, Društvo rejcev in ljubiteljev konj Graščina, Društvo vrtnarjev II. Bistrica, Društvo živinorejcev II. Bistrica, Gobarsko društvo II. Bistrica in Kmetijska zadruga II. Bistrica. Omenjenim društvom gre pohvala tudi za organizacijo prireditve, občini pa, kot že rečeno, za sredstva. Po besedah gospoda Kaluže je levji delež prispeval tudi Kmetijski zavod Nova Gorica, ki skoraj vsa leta skrbi za primernost in koordinacijo te prireditve. Pohvalno je, da so po zaslugi KD Franjo Kranjec na letošnji tržnici sodelovale tudi kulturne skupine iz Istre in Kvameija, ki so povezane s kmetijstvom. Letos naj bi bilo to še posebej pomembno zaradi priprav Hrvaške na vstop v Evropsko unijo, zaradi česar se bo tam spet odprl trg za slovenske izdelke. To pa je bil tudi prvotni namen Kmetijske tržnice - prodati čim več izdelkov, sploh na Hrvaško, je še povedal gospod Kaluža. Splošni vtis je bil tako pri obiskovalcih kar dober. Kljub temu pa sem srečala tudi nekaj ljudi, ki so imeli bistveno drugačno mnenje. Tako je bil na primer zelo znan prašičjerejec, tudi član Društva prašičjerejcev Slovenije, ogorčen, ker ni dobil niti vabila na tržnico. Omenjeno društvo naj bi se celo pojavilo tam, a se je nato odločilo bojkotirati vse skupaj, saj jim nihče ni poslal vabila. Mogoče bi po treh letih izkušenj vendarle pričakovali malo kvalitetnejšo in bolj obiskano prireditev, sploh kar se tiče občinskih in državnih velikih mož... Barbara Smajila m OKREPČEVALNICA I TRNOVO Tel.: 05/714 12 07, 041/424 974 VABIMO VAS NA EKKIS^B EXE)Zfl5X<5QKI@ W [PBuBCS SSL ©= OKI 9» aesu mrnsmss coo&mo, Lpom&a x [ + y v \ JS POHIŠTVO Pivka, Petelinje 51 Telefon: 05 757-00-80 lesnina MEBLO JOGI AKCIJSKI TEDEN od 1.10. do 8.10.2005 - DODATNI POPUSTI ZA MEBLOVE IZDELKE 1. IN 3.10. VAM BO PRI IZBIRI SVETOVAL MEBLOV STROKOVNJAK - HITRA DOBAVA KUPLJENEGA (TUDI IZ ZALOGE) - PRESENEČENJE ZA VSE OBISKOVALCE LESNINA ZAJAMČENO NAJNIŽJE CENE Delovni čas: Od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure MEGA POHIŠTVO-Samo Potrebuješ s.p. Obiščite našo prodajalno in spoznajte posebno ponudbo za mesec oktober. Izbirate lahko med kakovostnimi ali vrhunskimi belimi in rdečimi vini. Tudi tokrat nismo pozabili na ljubitelje sladkih vin. V septembru vam tako po posebno ugodni ceni ponujamo naslednja VINA MESECA: Kabernet 1/1 600 SIT Malvazija 1/1 390 SIT Sladki muškat 0,75 950 SIT Refošk 0,75 950 SIT Prodajalna in vinotoč Vinakoper Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 Tel. 05 714 23 72 Umik: pon. pet. 9.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 sob. 8.00 - 12.00 www. vinakoper. si Minister«, zdravje opozarja: __________prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Iliriade_____________ ZGODBE O USPEHU IN REFEREN-DUM-DUM Kakšnih deset let je minilo od objave mojega prvega članka prav v tem časopisu. Svet, in vsi mi z njim, je bil deset let mlajši. Takrat je svet na našo državo gledal kot na del balkanske zgodbe, brez etničnega čiščenja (o tem izrazu raje ne bi začenjal debate), pa vseeno. Sami pa smo nase gledali kot na zgodbo o uspehu. Južno od nas je šla pravkar h koncu krvava morija, vzhodno od nas so se še lovili po vseh blagodatih sovjetskega modela. Pri nas nismo niti darovali cele ekonomije peščici posameznikov, kot so to storili Hrvati, niti vse prodali tujcem kot Madžari. Na oblasti je bil trdno LDS in šli smo se “kapitalizem na slovenski način”, čeprav temu seveda ni nihče dejansko tako rekel. Desetletje kasneje pa na nas svet gleda precej drugače. Tujci odkrivajo Slovenijo kot prav posebno deželo. V angleškem Guardianu so o Sloveniji med drugim rekli tudi to, daje pri nas v zraku čutiti obilje, čeprav ni posebej jasno, od kje to obilje prihaja, ker da ni videti kakšnih posebnih dejavnosti za služenje denarja in folk večino časa visi po oštarijah. Hja, po drugi strani so sicer postavili ceno piva na 1 evro, kje so to dobili bi tudi mene zelo zanimalo, ker se cene, kot vem, začnejo gibati tam okoli evra in pol in potem rinejo tudi do treh in nekaj. V tujini smo torej (pri tistih, ki so sploh slišali za Slovenijo) videni kot zgodba o uspehu, sami pa smo ugotovili, da nam gre zelo slabo. Oziroma, da nam bo zelo kmalu začelo iti slabo, če se ne bomo poboljšali. Za vse pa je kriv gradualizem tranzicije (hm, temu se verjetno reče tako zato, ker bi “postopnost prehoda” mogoče kdo še lahko razumel). Torej prav tista stvar, s katero smo bili prej tako zadovoljni. Sedaj je trdno na oblasti SDS, ki je pravzaprav zmagal predvsem (ali pa tudi, kakor želite) z obljubami o spremembah. V resnici pa je minilo že skoraj leto dni od ustoličenja nove vlade, o spremembah pa ne duha ne sluha. Ah, boste rekli, ampak najprej so morali urediti zmedo, ki jo je za sabo pustila prejšnja oblast, sedaj pa se začne pravo delo. Mogoče. Možne pa so tudi druge razlage. Denimo ta, da se tudi novi oblasti pravzaprav ne gre toliko za spremembe, ampak bolj za to, da sistem ostane isti, le imena in priimki se zamenjajo. Ali pa, da je sedanja oblast sicer za spremembe, ampak nima pojma, kako jih uvesti. Vendar pa ostaja javnomnenjska podpora vladi dokaj visoka. Med drugim tudi zato, ker je opozicija v razsulu. Za predsednika socialdemokratov se PODGRAJCI POČASTILI DVA VISOKA JUBILEJA Letos je minilo sto let, odkar v Podgradu stoji Narodni dom in 80 let odkar so se v društvo povezali gasilci, letnico jim je priznala Gasilska zveza Slovenije (GZS). Oba jubileja so krajani obeležili 25. septembra, predvsem po zaslugi prizadevnih organizatorjev, Krajevne skupnosti Pograd ter domačega Prostovoljnega gasilskega društva. Slovesnost so pričeli gasilci, ki so pripravili parado po vasi, od pošte do prizorišča svečanosti pri osnovni šoli pa so jim sledili številni domačini in nekaj obiskovalcev. Še prej so se gasilci zbrali na slavnostni seji, s katero so tudi uradno obeležili častitljivo letnico. Kot smo lahko slišali v pozdravnem govoru predsednika domačega društva Bojana Ivančiča, začetki gasilstva v Podgradu segajo v leto 1925, ko je v takratni Castelnuovo d’Istria prišla ročna brizgalna. Po nekaj vzponih in zatonih je društvo zadnji preporod doživelo leta 1976, na predlog Gasilske zveze (GZ) Ilirska Bistrica in tovarne Piama. Leta 1983 so odprli današnji Gasilski dom, ob koncu devetdesetih let pa so začeli z nakupi nove opreme, vozil ter urejanjem svojega doma. Zadnja pridobitev, ki sojo namenu predali na slovesnosti ob 80-letnici je Fordov kombi Tranzit, kije namenjen prevozu gasilskega moštva. Blagoslovil ga je domači župnik mag. Robert Ušaj. Zbrane gasilce in domačine je nagovoril bistriški župan Anton Šenkinc, tudi boter novega vozila, ki je poudaril pomen delovanja gasilskega društva. To danes šteje 102 člana, 42 je operativnih gasilcev, 22 mladih ter desetina žensk. Drugi del slovesnosti j e pripadel še častitlivejšim 100 letom Narodnega doma, ki so ga odprli 28. avgusta 1905. Takrat je bil Podgrad pomembno središče severnega dela Istre, njegov župan pa je bil Slavoj Jenko. V Narodnem domu so delovali hranilnica in posolijnica, kulturno društvo ter hotel. Danes ima v stavbi svoje prostore Krajevna skupnost Podgrad, Krajevni urad Podgrad, izpostava Zavoda za gozdove, gostinski lokal, del pa je predelan v stanovanjske površine. V kulturnem programu, z zgodovinskimi utrinki gaje povezoval Franc Gombač, potem ko mu je mikrofon predal Erna Petrač, so nastopili Hrušiški fantje, folklorna skupina Gradina, duet iz Pivke, cerkveni MePZ Podgrad, recitatorja Bernard Baša in Mojca Smajla ter učenci Osnovne šole Rudolfa Ukoviča, ki so obiskovalce nasmejali s skeči v narečju. mr KS Podgrad je izdala tri jubilejne razglednice (oblikoval jih je Štefan Gombač), na pošti pa je še na voljo priložnostni poštni žig. zdi, kot da pripada neki drugi stranki, ne pa bivši Združeni listi. Za LDS pa bi človek rekel, da so še vedno jezni na volivce, ker so si jih predrznih vreči z oblasti, nehvaležneži. Kako deluje slovenska politika v sedanjem trenutku j e bilo prav lepo videti ob referendumu glede zakona o RTV Slovenija. A najprej beseda o referendumih na splošno. Čeprav bi lahko na dolgo in široko razglabljali o smiselnosti postavljanja določenih referendumskih vprašanj, še vedno velja, da so referendumi pomembna varovalka, ki se lahko uporabi, če vladajoča politika (ob nasprotovanju ali soglasju opozicije) počne stvari, kijih ljudje ne odobravajo. Argument, da referendumov ne potrebujemo, ker veliko stanejo, pač ne zdrži vode. Po tej logiki ne potrebujemo tudi parlamenta in lokalne samouprave, ki stanejo še veliko več, in bi lahko delovali z enim človekom na vrhu, ki odloča o vsem. To je zagotovo naj cenejši model. O uspešnosti tega modela pa ni, da bi izgubljali besede. Vrnimo se na septembrski referendum. Ko je vlada sprejela zakon o RTV, ki določa, da se večina članov sveta RTV izbira v državnem zbora, je LDS zagnala vik in krik, Borut Pahor je bil proti referendumu, kar pa ni oviralo praktično vseh poslancev njegove stranke pri podpori referendumski pobudi. T.i. “civilna družba” (ta izraz je pri nas dostikrat hudo zlorabljen!) seje razdelila po vnaprej pričakovanih črtah razmejitve. Rezultat je znan. Pričakovana nizka udeležba in pričakovana potrditev zakona, a z zelo tesnim izidom. Glede na to, da so volivci relativno občutljivi na politično vmešavanje v medije, opozicija ne more biti zadovoljna. Prejšnja opozicija je na referendumih v glavnem zmagovala, čeprav je na volitvah izgubljala. To seveda pomeni, da ima sedanja opozicija še vedno resne težave s kredibilnostjo. Dejstvo je namreč, daje v obdobju pred prej šnj imi volitvami j avna televizij a bila precej na strani LDS. Treba je tudi reči, da vsi predstavniki civilne dražbe v svetu RTV še zdaleč niso bili politično nevtralni. Zavzemanje opozicije za javno televizijo preprosto ni zvenelo preveč prepričljivo. Težava ni bila toliko v njihovi argumentaciji, kot v tem, kdo jo je podajal. To je lekcija, ki se jo mora opozicija čim prej naučiti. Po drugi strani pa je vladajoča koalicija obljubljala boljši program in nižjo naročnino. Čakamo. Sedaj namreč obljubam sveto verjamemo in bomo zelo jezni, če ne bodo uresničene. Argument, da parlamentarno imenovanje članov sveta RTV še ne pomeni “televizije po meri vlade” sicer drži. Vendar pa je to odvisno od vlade same. Prvi test bo že ob imenovanju članov sveta in generalnega direktorja. Kajti, če si nameravajo Janša in co. prilastiti javno televizijo, bomo pač gledali 24 ur, kar smo itak delali že prej, ko seje šla RTVS “mini HTV”. Le da jim potem ne bomo več kaj prida verjeli. Kajti zaenkrat smo denimo namesto umika države iz gospodarstva, ki bi bila nujna, videli nastavljanje “naših” kadrov. In edini “umik”, tisti iz Mercatorja, je bil izveden na milo rečeno neposrečen način, takole po domače. Predsednik vlade je kmalu po prevzemu funkcije povedal, da se mora država čim prej umakniti iz gospodarstva, ker se bodo sicer vzpostavile strukture ljudi, ki jim bo v interesu, da do tega ne pride, in bo to veliko težje, če ne nemogoče. Točno tako! Tako kot LDS nikoli ni dobila mandata za to, daje Slovenijo tretirala kot na pol privatno podjetje, kije na razpolago vsem “našim”, tako tudi SDS ni dobila mandata, da “naše” zamenja z “našimi”. Sploh pa je to nekaj, kar bi morali imeti v glavi vsi politiki v tej državi, na kateri koli ravni že so. Dragi moji, blefirati se ne bomo več pustili. Dejan Ujčič BREZČUTNOST ALI KAJ DRUGEGA!? Športna zveza Ilirska Bistrica (ŠZ) je pred dvema tednoma za svoja športna društva in druge izvajalce na področju športa organizirala posvetovanje, na katerem so med drugim obravnavali »problematiko sofinanciranja programov Športne zveze II. Bistrica iz občinskega proračuna po razpisu v letu 2005 na osnovi sklepov Komisije za razdelitev sredstev...« Ta točka dnevnega reda j e predstavlj ala osrednji del srečanja, saj je ob pomanjkanju različnih sponzorjev težišče financiranja športa v naši občini prav delež, ki ga občina Ilirska Bistrica vsako leto nameni iz svojega proračuna. Športno zvezo oziroma njeno strokovno službo sestavljata profesionalno zaposlena sekretar Zdravko Debevc in finančno administrativna delavka Ivanka Bratovič. Za njima stoji vrsta organizatorjev in športnih navdušencev. Vsi skupaj že vrsto let preko izvršnega odbora zveze, skupščine in forumov po športnih društvih ter drugih izvajalcev športnih programov vlečejo športni voz naše občine v okviru danih možnosti dokaj uspešno. Nedvomno so to ljudje, kijih glede na njihove izkušnje upravičeno smatramo za strokovnjake in na področju športa njihova beseda nekaj velja. Strokovna služba ŠZ opravlja opera-tivna dela, ki bi jih verjetno lahko opravljali tudi drugi, ven-dar je vprašljivo kako. Delo z mladi-mi, od predšolskih otrok pa do petnajstletnikov, je nedvomno občutljivo področje, ki ga ni zaupati komurkoli. Osnovne šole so športne dejavnosti, kot so tekmovanja šolskih nogometnih in drugih ekip, zaupale ŠZ, prav tako različne tečaje, kot je šola v naravi...To je le del obveznosti. Temu moramo dodati še organiziranje športnih in rekreativ-nih prireditev, skrb za igrišča in druge športne površine... Pomembna zadolžitev, ki jo je ŠZ dobila od občine tudi letos, je bila priprava osnov za sestavo predloga razdelilnika sredstev za programe športa v letu 2005. Iz spomladi sprejetega občinskega proračuna je bilo namreč razvidno le, koliko sredstev je namenjenih za šport, ne pa koliko jih bo prejelo posamezno športno društvo, ŠZ in ostali upravičenci, seveda na podlagi izpolnjenih razpisnih pogojev. Zelo pozno j e z občine izšlo povabilo z razpisnimi pogoji za pridobitev sredstev namenjenih športu, ko so načrtovani programi »na terenu« že potekali (podobni so bili lanskim, pretresljivih novosti ni bilo). V začetku meseca julija je strokovna služba ŠZ svoj »predlog«, ki ga je sestavila na podlagi vseh predpisanih parametrov ter pokazateljev stanja iz prejšnjih let, s soglasjem njenih organov, oddala »višji instanci« -Komisiji za pripravo predloga razdelilnika proračunskih sredstev za sofinanciranje športa v letu 2005. Komisija, predseduje ji Peter Šircelj in jo je imenoval župan, »preseje« prejeto gradivo in ga z morebitnimi popravki predloži občinskemu svetu... Tako seje na novo pripravljen in tudi uveljavljen predlog od gradiva strokovne službe ŠZ zelo razlikoval. Ko so na ŠZ izvedeli za velike spremembe, so nekajkrat opozorili samo Komisijo, potem pa še občinsko strokovno službo, da pri novem predlogu »...niso upoštevana bistvena določila pravilnika, meril in razpisnih pogojev«. Opozorilo je vsebovalo natančen seznam napak in pomanjkljivosti, ki jih je naredila Komisija. Odgovora z obrazložitvijo, čemu tako oster poseg v »predlog ŠZ«, kljub večkratnim zahtevam ni bilo. V praksi pa to pomeni, daje ŠZ in nekaterim društvom namenjeno občutno manj sredstev; na ta račun pa nekatera društva pridobijo nekaj sredstev več. Pri tem se čutijo najbolj oškodovani prav na ŠZ. Utečene in dogovorjene programe so v veliki meri že izvedli, plačati pa jih ne morejo. Pod vprašajem je izvajanje programov do konca leta, predvsem pa delovanje strokovne službe... Delo ŠZ je okrnjeno, njena prihodnost vprašljiva. Odpirajo se različna vprašanja: kaj bo s ŠZ, ki predstavlja okostje bistriškega športa!? Kako lahko posegajo člani Komisije tako samovoljno v občutljiv segment družbenega življenja, v del civilne sfere, od katere je, z vključeno kulturo in drugimi dejavnostmi, odvisna kvaliteta življenja naših občanov, še posebej mladine!? Kako posledično občina II. Bistrica lahko deli naš skupen denar po svoje, mimo predpisov in dogovorov? Če občinska oblast meni, da naša občina ne potrebuje ŠZ, mora to dokazati z argumenti oziroma mora najprej spremeniti veljavne akte s področja športa, sicer naj upošteva vsaj najnujnejše norme in do sedaj utečene odnose med občino Ilirska Bistrica in Športno zvezo Ilirska Bistrica. Škoda je storjena. Bi jo lahko vsaj omilili? Dimitrij Bonano POTOKARSKI “DNEVI KROMPIRJA” Za to, kar vidite na sliki, bi vsak rekel, da ni nič posebnega, saj so se podobni prizori v začetku septembra ponujali vsepovsod, ker so ljudje na veliko hiteli pospravljali krompir s svojih njiv. A ne verjamem, da seje še kje primerilo, da bi bila skoraj vsa soseska hkrati zbrana na isti njivi, tako kot v Potoku (za tiste, ki še ne vedo, kje je to, naj povem, da gre za zaselek pod Premom), kjer je poleg veliko domačih, sodelovalo tudi nekaj nekdanjih ter celo en ‘ 'pridruženi” član ‘ 'potokarske unije.” Zadnji dan (7. sept.) jih je gostitelj Jože Žnidaršič, po domače Štefič, na čigar njivi seje to dogajalo, tam naštel 14, kar je skoraj toliko, kot hiš v naši dolini. Ko sem vmes skočil domov po fotoaparat, so mi ob vrnitvi najprej zastavili hudomušno vprašanje, če sem že kdaj videl toliko svojih sovaščanov skupaj klečati in to celo na goli zemlji? Seveda jih nisem! In ko sem se lotil klikanja s fotoaparatom, so se začeli pritoževati, da jim slikam samo hrbte. Pa ti so poleg rok najbolj trpeli tisto popoldne, zato si zaslužijo, da so v prvem planu! No, ko nas je gostitelj po končanem pobiranju prijazno povabil na prigrizek k iz prikolice narejeni mizi, smo hitro pozabili na razbolele hrbte in soglasno sklenili, da se drugo leto spet dobimo na svojih ‘'dnevih krompirja,” ki naj odslej postanejo tradicionalni. S tem je soglašal tudi Šerinov F lok (enakovredni član), kije ves čas vneto preganjal voluharje in na koncu vljudno lovil še koščke ‘'merende,” ki so mu jih metali dobro razpoloženi Potokarji.. Tekst in slika : Jožko Stegu CELJSKI GROFJE IN ROMARJI So pač nekatere stvari in dogodki, ki jih človek težko spregleda. Ker izstopajo. Na račun obiska, zaradi mednarodne udeležbe, tradicije ali trendovstva ... Ne glede na katero področje domačega, vsakdanjega življenja posežemo: na športno, kulturno ali gospodarsko polje. Še več, so pojem za postavljanje kvalitetnih meril in dobrega okusa doma in v evropskem prostoru. Na kaj mislim? Sejem informacijske tehnologije (po številu mobilcev in računalnikov na prebivalca smo v svetovnem vrhu), Ljubljanski grafični bienale, Dneve poezije in vina v Medani, Maraton Franja, Lent, prvenstva v poletih v Planici, Zlato Lisico na Pohorju, Dneve suhe robe v Ribnici, Rock Otočec, romanje na Brezje za Veliki šmaren, Ljubljanski poletni festival, Mednarodni obrtni sejem v Celju in še bi lahko naštevali. A ostanimo zgolj pri celjski prireditvi, na kateri seje v prvi polovici septembra trlo radovednežev in resnih kupcev. Med njimi sva se motala tudi midva z družabnikom, s katerim sva redna gosta sejma zadnjih nekaj let. V upanju, da bova naletela na kakšno bistr’ško delegacijo z zeljem in ribežnikom, sva smukala okrog. A o domorodcih ne duha ne sluha. Še sreča, da sva se primerno okrepčala pri Kraševcih in vse skupaj zalila z briškimi vini. Vsaj za kratek čas sva zagato rešila. Na poti se nama je pridružil Hermes, grški bog trgovine. V glavi pa se nam je zastavljalo resno vprašanje: kako se bomo greli v zimskem času? Cena nafte gre v nebo, mi pa zmeraj bolj pogosto v gozd po drva. Zato smo našo pozornost posvetili pečem na lesno biomaso s shranjevalnikom vode. Na tem področju je bilo tudi največ ponudnikov. Varianti za cca. 700.000,00 SIT in izvedba za še enkrat toliko, pri čemer naj bi država primaknila okrog 300.000,00 subvencije v prvem primeru, sta delovali vabljivo. Predstavniki podjetja so povedali vse, razen tega, da morajo biti drva suha, stara vsaj 1 leto in s prisotnostjo vlage med 10 in 15 %. Hudič se skriva v podrobnostih, ki ti lahko zagrenijo življenje. Zaradi sprememb podnebja je vse bolj pestra ponudba avtodomov. Zdaj si tu, jutri tam, pa naj šiba veter, poplavljajo reke ali pada toča. Namesto zidane hiše si lahko umislite spodoben potujoči avtomobilski dom. Cene so lahko dokaj podobne. Tudi po krivdi marljivih hostes nas je obšel zahrbtni glad. A kako bi izgledalo, da odideš s sejma, ne da bi kaj kupil ali prodal. V starih časih nenavadno, danes povsem običajno. In, če so nekdaj na semanji dan moški ob strani radi kaj spili, ženske pa brusile jezike, je danes nekoliko drugače. Najprej si napaseš oči, nato pa se doma nabašeš s hrano, da bi zadovoljil svoj nenasiten potrošniški apetit. No ja, to je trend. Sam raje spoštujem tradicijo. Pri mizarju iz Savinjske doline sem že pred časom naročil masivna vhodna vrata. Za ceno skromnejše sejnine v nadzornem odboru perspektivnega podjetja. Še to. Dvignil sem jih v nedeljo, na gospodov in semanji dan. Doma bi verjetno zaman iskal podobnega tiča. Končno prihajam z juga države. Na koncu smo si privoščili še pravo »nedeljsko« kosilo za celih 1200,00 SIT po osebi. Na podeželju, nedaleč od Ljubljane, v tradicionalni slovenski gostilni. Takšni s križi na oknih. Z gospodarskim poslopjem, sobami in dvoriščem; lončeno pečjo v osrednji sobi, domačim kruhom, govejo juho in telečjimi zrezki, »proizvedenimi« v bližnjem hlevu. Kot se spodobi za manjše gospodarstvo. Kjer se ne gredo turizem, za vsako rit nekaj. Meni je nespremenjen že vsaj 100 let. Torej vzemi ali pusti. Ljudje so očitno za. Roman Gustinčič OD VELIKE DO MALE MAŠE Čas od velikega šmarna do malega šmarna je čas »šmarnih maš«. Začne se 15. avgusta, z velikim šmarnom ali veliko mašo, ko se spominjamo Marijine smrti in njenega vnebovzetja in zaključi z malim šmarnom, 8. septembra, praznikom Marijinega rojstva. Stari čebelarji pravijo, da čebele »donašajo« le do malega šmarna. nagradila s »pogačo«. Mala maša za suknjo vpraša Čas od spomina Marijine smrti do spomina njenega rojstva je med našimi predniki veljal za najlepši in najbolj zdrav čas v letu. Prvo nedeljo po 8. septembru je še posebej slovesno na Sozah, ko imajo vaščani shod. Kakšne posebne romarske tradicije na ta dan ni, čeprav se je letos zbralo zavidljivo število ljudi. Uvod v nedeljsko praznovanje se je začel z blagoslovom prenovljenega znamenja sv. križa in šopkov zelišč, ki se jih po stari navadi na dan male Če je na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima Kmetje so si od nekdaj želeli lepega vremena na dan velikega šmarna, kajti sončno vreme na praznični dan je porok za lepo jesen. Žal je bil letošnji veliki šmaren vse prej kot lep. Deževalo je prav do začetka romarskih pobožnostih na Sozah, a kljub temu so najbolj zagreti tudi tokrat priromali. Mašno daritev je opravil kaplan Miro Marinič, s petjem pa so jo polepšali harijski pevci, pod vodstvom Saša Boštjančiča. Po stari navadi je sv. maši sledil kulturni program, ki ga je spretno povezovala učenka Helena Grbec. Daljši romarski pozdrav sta prebrali sestrici Sara in Lea Mala maša pripelje v deželo jesen. Malobukovčanovo, Milko Kranjčevo in Saša Boštjančiča pa maše zadnjič blagoslavlja. Blagoslovljena zelišča nato hranimo kot sredstvo zoper ogenj in strelo, mešamo jih med živinsko krmo, polagamo v žito za seme ali preprosto skuhamo čaj in z njim preganjamo nadležen prehlad. Po mašni daritvi, ki jo je daroval dr. Ciril Sorč, je Malobukovčanova nevesta Alenka povabila na prvi ples. Harmonike so razpotegnili vsi trije soški muzikantje Dejan Iskra ter Miha in Matej Dovgan, zato ni čudno, da so nas pete kar »zasrbele«. Medtem, ko je gospodinja Olga stregla z domačimi štruklji, so pri Malobukovčanovih že rezali »pršut« in pojedini ni bilo videti ne konca ne kraja... Obnovljeno božjepotno znamenje Alenka Penko Možina, zanimivo zgodbo o Sozah je spisal in pripovedoval Dejan Iskra. Na harmoniko so zaigrali Miha in Matej Dovgan ter Dejan Iskra. Člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij so uprizorili enodejanko Čebelji problemi, avtorice Jadranke Boštjančič in pozneje pod vodstvom Alojza Boštjančiča zapeli in zaigrali na zanimive ljudske inštrumente. Veliki šmaren je povezan s številnimi lepimi izreki in navadami, zato se blagoslovu zelišč in poplačilu žanjic in ževcev tudi tokrat niso izneverili. Ob zaključku je gospodinja Olga Pirnat razdelila šopke blagoslovljenih rož, najbolj zaslužne, Danico Ob malem šmarnu (jesenska Marija) so lastovke že na red, da vzamejo slovo. V deželo jih pripelje pomladanska Marija (25. marec). Dvojna dioptrija ODŠTEVANJE V začetku septembra sem na drugem programu naše nacionalne TV naključno padel v oddajo, kije takoj pritegnila mojo pozornost. Obravnavala je namreč zelo aktualno tematiko: preživetje naše civilizacije. Ob vse pogostejših in tudi vse obsežnejših naravnih nesrečah, ki zadnje čase pretresajo zemeljsko oblo, ni čudno, če si mnogi zaskrbljeno zastavljajo vprašanje: koliko časa bomo vzdržali? Znano je, daje kar nekaj kultur pred nami propadlo ravno zaradi nenadnih podnebnih sprememb, ki so bile zanje bolj pogubne, kot vojne s sosedi za življenjski prostor. No, v omenjeni oddaji so njeni ustvarjalci (najbrž neka sekta) zavzeto prepričevali gledalce, daje možno mehanizem zlovešče ure z odštevanjem proti dnevu 0, ki se je sprožil (včasih so ji rekli božja kazen), če ne povsem zaustaviti, pa vsaj zelo upočasniti na zelo enostaven, a učinkovit način: z molitvijo. Matematično so izračunali (?), da za nevtraliziranje ‘ 'negativne energije” (škodljivi kozmični vplivi), ki človeku onemogoča zaživeti normalno življenje na zemlji, zadostuje dvajset ljudi, ne spomnim se več natančno na koliko tisoč prebivalcev, ki se zdmžijo v molitvi po določenem namenu. Edini problem zanje je v tem, kje dobiti prave molitvene obrazce, ker da so baje vsi prepisi molitev, ki so zdaj v obtoku brez "certifikata,” saj naj bi njihovi originali zgoreli v aleksandrijski knjižnici skupaj z navodili, kako jih pravilno uporabljati. Vse stare kulture naj bi po njihovem prepričanju posedovale to znanje (astrologija, magija, vedeževanje), s katerim so imele do neke mere "vpogled” v prihodnost. Samo od sebe se mi postavlja vprašanje, zakaj so potem izumrle, če so vedele, kako se ubraniti katastrof, medtem ko so Židje, katerim so bile po Mojzesovi postavi vse okultne vede (celo astronomija) pod grožnjo smrtne kazni prepovedane, preživeli svoje razvitejše in razsvetljene sodobnike ter se po holokavstu še zmagoslavno vrnili v svojo obljubljeno deželo, čeprav po trditvah taistih ustvarjalcev oddaje ne premorejo več originalov svojih svetih knjig (ključa od prihodnosti) in kot takšni nimajo možnosti preživetja! Edino upanje zanje in za človeštvo naj bi predstavljali t.i. "kumranski zvitki” z najstarejšimi verzijami staro in novo zaveznih besedil, ki sojih odkrili ob Mrtvem morju, a naj bi žal najbolj "nevarna” za obstoj katoliške Cerkve bila skrbno zaklenjena v Vatikanu. Čist nesmisel, tako kot govorice o "zadnji fatimski skrivnosti,” za katere vsebino naj bi vedel samo papež! Če bi bilo kaj na stvari, bi še kako hitro povedal, kaj nam grozi in od kje...Sicer pa nam nobeno vedenje o prihodnosti, čeprav bi ga res imeli, ne bi nič koristilo, ker z njim ne bi mogli zaustaviti niti preusmeriti toka dogajanja, ampak kvečjemu samo povečali paniko in zmedo med prebivalstvom, kije itak ob vsaki novi naravni nesreči, ki se zgodi, vedno večja.Tu bi molitev bolj koristno uporabili, če bi jo namesto v "odvračanje” naravnih sil od sebe, usmerili raje v preprečevanje splošne histerije, ki se že nakazuje kot nova civilizacijska bolezen. Ne glede na svetovno nazorsko naravnanost "prejemnika,” ki bi je bil deležen, bi bila dosti učinkovitejša od vseh pomirjeval ter psihoterapije, s katero skušajo pomagati ljudem, ki jih prizadenejo naravne nesreče. Tablete in tolažilne besede učinkujejo le kratkoročno, medtem ko molitev človeka notranje preoblikuje in ga naredi dolgoročno zmožnega prenašati vsakršno stisko (naši predniki!). Ob tem se ponujajo zanimive primerjave, kako so se različne kulturne sredine po svetu različno odzvale na naravne nesreče. Japonci so si na primer po divjanju orkanov v septembru hitro opomogli od civilizacijskega šoka (samopomilovanja) in se že vneto lotili obnavljanja svojega razdejanja, medtem ko si Američani še zdaj niso prišli na čisto, kaj pravzaprav hočejo. Kar je zaskrbljujoče, ni dokaj pozen prihod njihovih reševalnih enot in pomoči na prizadeta območja (nad čimer so se in se še zgražajo njihovi nasprotniki po svetu), ampak podivjano obnašanje naj nižjega sloja prebivalstva (ropanje, ubijanje, posiljevanje) v poplavljenem New Orleansu. Tuje Amerika res padla na izpitu iz človečnosti, s katero se tako rada hvali po svetu, saj je pokazala, daje ne premore nič več kot drugi...S tem pa je odkrila še eno senčno stran naše civilizacije, ki do zdaj ni bila vidna in je morda nevarnejša od terorizma, namreč notranja socialna bomba, ki se ob podobnih izrednih razmerah lahko aktivira in sesuje pravni in moralni red družbe. Na to doslej nismo računali. Bo pa zagotovo treba v prihodnje resno vzeti v zakup in kaj več narediti za pravičnejšo ureditev družbe in sveta kot doslej, sicer bo nekega dne resno počilo... Jožko Stegu SREČANJE REJNIŠKIH DRUŽIN V ŽALCU V občini Ilirska Bistrica imamo dolgoletne izkušnje na področju rejništva. V petek, 26. avgusta, smo se rejenci, rejniki in strokovni delavki Centra za socialno delo II. Bistrica udeležili vseslovenskega srečanja rejniških družin v Žalcu. Prireditev je že drugo leto zapored organizirala občina Žalec oziroma njen župan, ki ima očitno izjemen posluh za tovrstno problematiko. Poskrbljeno je bilo tudi za bogato sponzorsko pokritje, saj smo bili udeleženci povabljeni na prireditev brezplačno. Ob dvorcu in parku v Novem Celju se je zbralo okrog 1500 rejnikov in rejencev. Ob prihodu nas je pričakala kavica, malica in priložnostno darilo v spomin na skupno srečanje. Udeleženci smo imeli možnost ogleda jame Pekel, Rimske nekropole v Žalcu, udeležbo v različnih likovnih delavnicah in možnost vključitve v športne aktivnosti. Nekateri smo se preizkušali v ježi konj, najmlajše pa so zabavale lutke. Po skupnem kosilu so nas zabavali mladi glasbeniki iz Žalca in Andrej Šifrer, ki je vsem udeležencem podaril svojo zadnjo zgoščenko. Kljub dežju je bila prireditev izvrstna. Medsebojno srečanje rejniških družin pa člane opogumlja za premagovanje neštetih ovir, na katere naletijo ob izvajanju humanega dela. Njihovo delo je neprecenljivo. Ob odhodu me je prevevala misel, da je za vsakega otroka rejenca prihod v rejniško družino hkrati tudi priložnost lepih doživetij in možnost osebnostnega razvoja. Katja Prosen Boštjančič, CSD Ilirska Bistrica Center za socialno delo Ilirska Bistrica in ilirskobistriške rejniške družine se zahvaljujemo županu'Antonu Šenkincu za finančno podporo pri organizaciji prevoza na srečanje. ZAŠČITNIK Poletni čas je mimo in obilno deževje oznanja, da se bliža jesen. Čez hudo poletno vročino pa se ne bomo mogli pritoževati, ker je ni bilo. Skratka, letošnje vreme je bilo nestanovitno. Slovenijo in svet pa so pretresale hude poplave, letalske nesreče in še marsikaj hudega se je zgodilo. O dobrih vzpodbudnih stvareh pa ni ne duha ne sluha. Če je temu res tako, potem gre ta svet v maloro. Sicer pa ni moj namen se v tem ponavljati, kot v časopisu Delo, ki kar na štirih straneh sobotne priloge polemizirjano na temo o referendumu RTV. Ne glede na izid se svet ne bo podrl. Bil je lep in sončen dan, ko sem se s kolesom peljala po naši glavni cesti ravno ob uri, ko je šolskega pouka konec. Na prehodih za pešče so dežurali policaji, ki so s svojo prisotnostjo urejali promet in s tem omogočali varen prehod predvsem prvošolčkom. Nekoč davno so za našo varnost skrbeli zaščitniki. Nekje vmes, glede na naš nacionalni razvoj, so jih preimenovali v miličnike potem pa kar v policiste. V starih časih je bil zaščitni res zaščitnik, tako smo jih dojemali in tudi spoštovali. Ena znanih peršon je bil zaščitnik Štefan. Kjer seje on pojavil, seje že red vzpostavil. V Sodobnem in razvitem svetu, in tako je tudi pri nas, se potrebe po varnosti in zaščiti večajo. Več kot imamo, večje so potrebe po osebni zaščiti in po zaščiti imetja. Policistov pa vedno primanjkuje, še posebno tam, kjer bi jih najbolj potrebovali. Razmišljala sem o tem, kako bi vzpostavili trajno varnost in zaščito za naše otroke. Šolarji in vsi drugi pešci smo dnevno izpostavljeni nevarnostim zaradi neodgovornih in celo pijanih voznikov. Vzpodbudno bi bilo pa tudi koristno, da naš mali naraščaj obvarujemo tragičnih nesreč in da vzpostavimo tak sistem, ki bi deloval 24 ur in 365 dni v letu. Ker pa je skoraj nemogoče, da bi lahko zaposlili toliko policistov, bi si morali umisliti prostovoljce, ki bi delovali zaščitniško. Janezova napoved, da Bistrica vse bolj in bolj postaja podobna Trstu, se uresničuje. Vse manj je mladih ljudi in vse večje starih. Postajamo mesto upokojencev. Med upokojenci pa je veliko takih, ki so še pri dobrih močeh, želijo si biti družbeno in družabno koristni. Mogoče pa se bo našel kdo in organiziral društvo, ki se bo razvijalo in delovalo v tej smeri. Sicer pa bi s prostovoljnim delom lahko marsikaj postorili in dobrega naredili. V Sloveniji in po svetu so zelo dobro razvita in organizirana društva telefonistov za klice v duševnih stiskah. Klicalcev je ogromno - še dobro, da se kakšna linija ne pregreje. Prostovoljno delo pa nam pomaga obrzdati in uravnotežiti pohlep po kopičenju materilnih dobrinah in nam daje priložnost, da se izrazimo, to kar v resnici smo, dobri ljudje. Neta Vergan Za vse, ki bi nam radi pisali: sneznik@kabelnet.net ORATORIJ 2005 prepusti otroški razigranosti in brezskrbnosti. Prav gotovo pa se v vsaki otroški glavici pojavi vprašanje, kako preživeti počitnice. Teden počitnic ob morju hitro mine, nekateri ne doživijo niti tega, prepuščeni so ulični družbi, televiziji, računalniku in podobnim stvarem, ki zaposlujejo otroka v današnjem času. Te stiske so se zavedli Poletje in z njim počitnice so verjetno za vsakega otroka naj lepši del leta, saj v tem času pozabi na šolske skrbi in se Udeleženci oratorija, bilo jih je kar štirideset in so zajemali starostno populacijo od prvega do četrtega razreda osnovne šole, so se vsak dan ob desetih zbrali pred župniščem. Dan se je pričel z dvigom zastave, ki sojo posebej za oratorij izdelali požrtvovalni animatorji, za tem pa je sledila himna oratorija. Po uvodnem delu je bila na vrsti jutranja molitev, ki jo je vodil gospod kaplan Miro Marinič. Nadaljevanje je bilo označeno z lutkovno igrico, ki je pripovedovala o Kekcu in njegovem življenju, izvajali pa so jo animatorji. Za tem so otroci prisluhnili katehezi, s pomočjo katere jih je gospod kaplan nagovoril. Vsak dan je kateheza pripovedovala o eni izmed temeljih vrednot, kot so resnica, skrb za druge, dokončati svoje delo, mir, odpuščanje... Po končani katehezi pa so se otroci razdelili v manjše skupine glede na starost in v njih pod vodstvom animatorjev kramljali o predstavljeni vrednoti, o tem kako oni doživljajo te vrednote, kaj jim pomenijo, kako jih udejanjajo doma, med prijatelji itd. Po pogovoru je sledila še delavnica na temo kateheze. Ko je oddonela opoldanska molitev in pesem, pa so se pričele ustvarjalne delavnice. Tu so otroci izdelovali najrazličnejše »umetnine«, ki so bile seveda povezane z zgodbo, katera jih je spremljala in jim bila vodilo skozi vse tri dni. Ker delo človeka tudi utrudi, je bilo takoj po delavnicah poskrbljeno za lačne želodčke in prosti čas. Po počitku pa je sledil še naj lepši del - velika igra, pri kateri so morali udeleženci oratorija resnično pokazati, kaj pomeni spoštovati pravila igre, biti strpen, dokončati svoje delo, pomagati prijatelju. Pošteno utrujeni, a kljub temu dobre volje, so vsak dan tudi spustili svojo zastavo in odpeli himno oratorija - Kekčevo pesem. Zaključek oratorija je bil še posebej slovesen, saj ga je zaznamovala sveta maša, h kateri so v velikem številu prišli tudi starši in župljani. Maša je bila še toliko bolj svečana, saj seje odvijala na prostem, topli sončni žarki pa so v zadnjem trenutku odgnali dežne kaplje. Pri sveti maši so otroci aktivno sodelovali s prošnjami, zahvalami ter veselim petjem. Po končani mašni daritvi pa so svojim staršem pripravili presenečenje. Izdelali so jim semenke z motivi iz Kekčevih Kljub temu, daje bil ta oratorij v naši župniji prvi, upamo, da ni poslednji. Prav gotovo pa oratorij ne bi uspel brez odobritve in finančne pomoči gospoda župnika Gabrijela Vidriha, delavnih animatorjev, ki so oratorij pripravili in izpeljali, duhovnega vodstva gospoda kaplana Mira Mariniča, požrtvovalnega kuharskega para, dobrih ljudi, ki so nam priskočili na pomoč pri nekaterih materialnih potrebah oratorija, staršev, ki so otroke zaupali v varstvo, otrok, ki so se v velikem številu odzvali vabilu in nenazadnje Božje pomoči, kije ves čas bdela nad dogajanjem. Helena Boštjančič tudi bistriški animatorji, zato so sklenili, da bi v okviru župnije poskušali otrokom polepšati nekaj dni. Tako seje osnovala zamisel o organizaciji oratorija, ki pri nas ni poznan, ga pa po mnogih slovenskih župnijah izvajajo že vrsto let. Oratorij je potekal od 22. do 24. avgusta. Vodilo ga je nekaj izkušenih, dolgoletnih birmanskih animatorjev, katerim so se pridružili tudi novi z željo spoznati poslanstvo animatorja, dinamiko dela ipd. prigod. SREČANJE LETNIKA 1955 NA MAŠUNU V soboto, 3. septembra, smo na Mašunu skupaj praznovali Sare in Abrahami. Povabljenih j e bilo preko 250 oseb, rojenih in živečih v naši občini. Zbralo se nas je nekaj čez sedemdeset. Srečanje je potekalo ob obujanju spominov, saj se nekateri nismo srečali že od osnovne šole, marsikdo pa je presenečen spoznal, da tudi njegov znanec slavi skupaj z njim. Razšli smo se s skupno fotografijo, majico, predvsem pa s spominom na prijetno druženje. ib Malo drugačni pa smo le ... Ne, ne gremo še domov! Streha malo pušča, nam pa je lepo.. silver mode Zci jesen trgovino - zastopstva " vcim Vojkov Drevored 2 i /7/AM * nudimo 6250 Ilirsko Bistrico J oblačila tel: 05/71 00 300 S*---(/ po zelo ugodnih cenah: ženske in moške bunde.............. lO - 40 96 popust ženske in moške maje flis ............. 40 96 popust ženski brezrokavniki flis .............40 96 popust perilo Lisca in Galeb .................JLO 96 popust ženski dolgi plašči 8096 volna ......... 34.990 SIT ženske jakne 8096 volna...................25.990 SIT ženske hlač. in krii. kostim .............22.990 SIT moške žamet hlače z elastinom .............5.990 SIT ženske žamet hlače z elastinom............ 5.890 Sli moške fianei srajce........................2.990 Sil ženske bluze ............................. 3.990 SIT moške obleke ............................ 39.990 SIT moške srajce modne.........................4.690 SIT Trgovina se nahaja ob avtobusni postaji. 1 Obrazi v nalomljenem zrcalu NAROBESVET Zdi se mi, da živim v nekakšnem narobesvetu. Država ne zna izterjati davkov in potem nateguje vse živo razen medvedov, ki nategujejo nas. Istrabenz se ukvarja s prehrano in Merkatorjem ter vsem ostalim, tudi z Istro, ne pa z bencinom. Postaje postala trgovsko podjetje. V majhnem prostoru njihove bistriške poslovalnice se zaradi množice razstavljenih artiklov počutim klavstrofobično. Šele sedaj sem nad okencem opazil napis Odkup delnic in spodaj podpisano Poteza. Prijela se me je otožnost, saj sem se spomnil dnevov, ko smo začeli bogateti s prodajo delnic in nam je Poteza z uspešnimi potezami, posebno pa marsikateremu lesonitovcu, ostala blizu srca, resda nekoliko spodaj. Država nas obsipa s stresi kot po tekočem traku. Tarife za storitve je notarjem, kar tako, znižala za ..., kaj menite koliko? A? A čmo rečt 4,2 %. Neee! Celo do 50 %. Kdo j e nor? Bivša vlada, kije določila te cene, sedanja, ki jih je znižala za polovico, ali mi, ki te prijeme čutimo na svoji koži!? Pred kratkim me je znanec pozdravil z nagovorom: »O, rumeni tisk!« Ni lepo od njega, saj danes vsi pišejo v stilu tabloidov. Vzemite, recimo, v roke Delo, pa se boste prepričali. Ko to pišem (21.9.), je pol tega časopisa napolnjenega z opisom škandalov. Tako berem o podvigu nekega policista, ki je v Italiji močno dvignil ugled naši policiji in s tem naši državi. Tam so ga namreč ulovili, ko je prevažal krepko porcijo heroina. Žal nič ne piše o njegovem sexualnem življenju. Potem berem o neki lepotici, ki naj bi si konstanto, tako rekoč, izposojala denar v podjetju in živela mondeno življenje. Je Andrijana Starina Kosem grešila, je naslov omenjenega članka. Seveda je grešila, zakaj pa ne? Tudi njena fotografija je objavljena. Ne vem, zakaj na fotki ni gola. Približno dva tedna spremljam grozljivko o novem zakonu o RTV Slovenija. Nanizanka govori o sedanjih good boysih, ki so bili nekoč bad boysi in hočejo škodovati sedanjim bad boysom, ki so bili nekoč good boysi. Delo močno brani, enako kot erteve, ideje sedanjih bad boysov. Zakaj, se vprašam? Ker brani sebe! Trmasti narod pa: ne boste nas spet nategnili... Tista košarka v Beogradu je ob uri resnice, ki jo bo pokazal referendum, pravo usrane, saj je referen-dum dum usoden za Slovence kot take in kot drugačne. A ne? A ni tko? Zadnje čase je bilo v domačih logih veliko govora o našem turizmu, kmetijstvu in gospodarstvu. Prvi dve panogi nista del bistriškega gospodarstva, spadata verjetno pod šport. Zaradi šparanja je bila predstavitev, ki bi lahko potekala za vse skupaj v treh zaporednih dneh, razvlečena na tri vikende. Se pa beseda gospodarstvo zelo lepo sliši. Ponosno. Ob prebiranju od daleč opaznega ličnega plakata oranžne barve sem izvedel, da bodo Bistriški dnevi gospodarstva potekali na prizorišču »Ilirska Bistrica pri Gimnaziji pod šotorom«. S poudarjenim tiskom so bila zapisana tudi najuspešnejša podjetja: Peter Lovšin, Pop Design in Ansambel Lojzeta Slaka. Za zasluge za narod bodo te firme bogato nagrajene... Plakat priporočam kot učni pripomoček. Na TV sem gledal proslavo ob novem prazniku, še posebej pomembnem za Primorce. Všeč mi je bilo, da v programu niso izpustili naše občine, saj so nas zastopali Hrušiški fanti. Na koncu slavja so vsi prisotni vstali in zapeli našo himno Vstajenje Primorske. Seveda pa prireditev še zdaleč ni bila podobna izjemnim proslavam v Ljubljani, ki so ponavadi umetniško tako dovršene, da jih mi, navadni smrtniki, sploh ne razumemo, a jih razumevajoče sofinanciramo kot, recimo, vzdrževanje Cankarjevega doma ali Doma na Vidmu... Se še spomnite lipicancev, ki so jim nekoč pod kopita na ljubljanski asfalt nasuli tone peska? Ali vrlih športnikov, ki so plezali po nebotičnikih in jih je gledal tudi mali Humar ter dobil inspiracijo za svoje poznejše podvige? Genialno... Pred še ne tako davnim časom je naša finančno-politična elita Italijanom prodala banko. Če se ne motim, so takrat baje priredili svečanost s kulturnim programom, na katerem je Oktet bančnih delavcev zapel Vstajenje Primorske. Biznismeni prijateljskih držav so si podali roke in vsi smo postali srečni. Dolgoročno spet ena dobra poteza. Za Italijane. Ta denarni zavod ni več sponzor Primorske poje. Tudi vrli domači kulturniki so se ob priliki obeleževanja novega praznika izkazali. Izdali so dopisnico z besedilom naše himne. Iz lepe risbe, narisane v stilu, značilnem za čitalniško dobo, je razvidno, da smo bili Primorci zavedni še za časa stare Avstrije. Na sličici manjka samo lepa deva, pa tudi črke so za nianso preveč modeme, sicer bi bila popolna... Pridni.Tako. Toliko o patriotizmu v modemih časih. Sedaj pa posebnost in priporočilo s področja kulinarike. Jast poleg kave pijem rad tudi šipkov čaj.Tudi vi? Razumljivo.V nekaterih bistriških lokalih dobite čudežnega: ko vrečko s čajem prelijete z vročo vodo, se ta najprej obarva temnozeleno. Če tekočini dodate limonin sok, dobite pijačo lepega rdečega kolorita, ki jo lahko celo pijete. Posladkajte jo po želji... Neverjetno. Poskusite. Dimitrij Bonano BISTRIŠKI DNEVI GOSPODARSTVA 23. 24. in 25. SEPTEMBER 2005 "[lirska Bistrica prt Gimnaziji pod Šotorom" Petrom Lovšinom ENERGETSKI FORUM GOSPODARSKI FORUM f ESTIUM. "HARMONIKA- Lojzeta Slaka Vse dni zabava v Luna parku POP DESIGN VSTOP PROSTI** >- < - ViUJM SNI KOM ■ PROSTIH SI TAPETNIŠTVO ŽELE/y== Pot k studencu 8, 6257 Pivka omARmrsirs pohištva tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. MARIJINIH 90 LET O GOBAH Sredi avgusta jev Trpčanah pri Rožmanovih praznovala visok življenjski jubilej - 90 let - veliko ljudem dobro poznana Marija Hrvatin. Rodila se je v številni družini, saj je imela še devet bratov in sester. Tako je bila že iz otroštva navajena na skromnost in potrpežljivost. V taki misli je skupaj s svojim možem vzgojila tudi svoje štiri otroke. Ljudje jo poznajo kot dobro sovaščanko, sorodniki pa kot dobro mamo svojim trem hčeram in sinu. Veselje in dobroto zna deliti tudi z enajstimi vnuki, ki jo velikokrat obiščejo. Vedno jim je pripravljena pripovedovati o vsem, kar so včasih počeli na vasi, kako je bilo, ko so morali bosi in na pol goli v hudi zimi hoditi v šolo v Kuteževo. Ne pozabi tudi povedati, da so v šoli morali govoriti italijansko, in da takrat ni bilo zvezkov in svinčnikov, ampak samo ‘klinček’ in tablica. Marsikateremu od njenih petnajst pravnukov se to zdi zelo zanimivo, zato jo tudi z velikim veseljem poslušajo, ko jo obiščejo. Kljub svoji starosti se je še vedno pripravljena igrati s svojima najmlajšima vnukinjama, ki ju je naučila tudi nekaj starih molitvic. Tako j e bila na njen praznik kuhinja premajhna za vse, ki soji prišli voščit, kar izkazuje, da ima Rožmanova mama veliko in dobro srce. Vesela j e vsakega obiska, vsakega sprejme s toplim nasmeškom, pogledom v oči in prijaznim stiskom roke. Od stare mame s ‘Trpč’ - kakor ji pravita moja otroka - njena pravnuka, nikoli ne odideš žalosten, vedno te prav do vrat pospremi z nasmeškom. Zato imamo vsi, ki smo kakorkoli povezani z njo, eno samo željo: da bi še veliko let živela med nami in nas napolnjevala s toplino svojega srca. Obenem pa se ji zahvaljujemo za vse, kar je dobrega naredila v svojem življenju in ji želimo srečno in zdravo proti stotim! Nataša Frank MIŠO, MAJOR SOVJETSKE ARMADE, NEMŠKI UJETNIK IN SLOVENSKI PARTIZAN Lokacija partizanske bolnišnice Istrskega odreda »Zalesje« je bila leta 1951 zaznamovana s spominsko ploščo. Leta 2003, ob 60-letnici ustanovitve Istrskega odreda, sta bila plošča in podstavek, oboje že močno poškodovano, s pomočjo občine Ilirska Bistrica, zamenjana z novo postavitvijo. Tedaj seje veliko govorilo o dr. Mišu, ruskem visokem oficirju, kije vodil to bolnišnico. Na otvoritev je prišel tudi njegov sin, rojen v Ljubljani leta 1945, dr. Eldar M. Gadžijev, višji svetnik in predstojnik kirurgije v mariborski bolnišnici. Ta, močno izražen spomin na priljubljenega zdravnika, je spodbudil predsednika krajevne skupnosti (KS) Ostrožno Brdo Ivana Valenčiča, da se je zavzel za pripis njegovega imena k omenjeni spominski plošči. Tako j e bil pripis »BOLNIŠNICO JE VODIL DR. MAGAMED GADŽIJEV - MIŠO« odkrit 18. septembra na prireditvi, ki jo je pripravila KS Ostrožno Brdo. Dr. Mogamed Gadžijev je bil rojen leta 1914 v dagestanski sovjetski republiki. Doktoriral je na medicinski fakulteti v dagestanskem mestu Mahačkalu ob Kaspijskem jezeru, za kirurga pa seje specializiral v Moskvi. V II. svetovni vojni so ga, konec leta 1942, ranjenega na fronti, s činom majorja, zajeli Nemci in ker jim ni hotel služiti v saniteti, so ga dodelili enoti, ki je imela opraviti s konji. Ko je bila njegova enota poslana v bližino italijanske fronte, je na Primorskem, skupaj s Turkestancem Borisom Abdulajevim pobegnil k partizanom. Prišla sta v Brkine, v štab Istrskega odreda, kije Mogamedatakoj imenoval za upravnika, čez tri mesece pa tudi za komandanta odredove bolnišnice. (Borisa je štab odreda dodelil štabno zaščitni četi.) Ko je Mogamed bolnišnico prevzel, je bila ta, s 16 ležišči pod platneno streho, v gozdu Krogliku na pobočju Padeža, od aprila pa do 28. novembra 1944 pa v Ostroškem borštu, na pobočju Šmagurske doline pod Ostrožnim Brdom. 28. novembra so namreč Nemci bolnišnico našli in zažgali, zdravniško osebje pa je ranjence pravočasno poskrilo in zdravilo v skrivnih zavetiščih pripravljenih po bližnjih vaseh. Bolnišnica oziroma njeno delovanje je bilo zaradi slabih razmer in prihode številnih četnikov v te kraje, na predlog dr. Miša, ukinjena 17. januarja 1945, pacienti pa decembra 1944 in januarja 1945 v več skupinah preneseni v bolnišnico SVPB-S (Snežnik). Lokacijo bolnišnice v Ostroškem borštu, dobro uro oddaljeno od Kroglika, je izbral prav Mogamed, ki je novi bolnišnici dal rusko ime »Zalesje«, po naše »Za gozdom«. Novo bolnišnico jev zelo kratkem času in v največji tajnosti postavilo 18 aktivistov iz Ostrožnega Brda. Zgradili so dve baraki z ležišči za 32 ranjencev, kuhinjo in skladišče. Na obeh lokacijah bolnišnice se je zdravilo 3230 pacientov. Dr. Mišo je pozimi 44/ 45 zbolel za hudo pljučnico. Ljudje so ga bolnega skrivali in hranili dokler ni januarja 1945 odšel na Notranjsko v SVPB-S (Snežnik). Potem je bil postavljen za upravnika premične bolnišnice 15. divizije, nato pa za vršilca dolžnosti upravnika SVPB-R (Ribnica). Po vojni je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer so ga kaznovali za to, ker se mu je zgodilo leta 1942 in poslali v taborišče. Ko mu je uspelo priti iz njega, se je hitro uveljavil in končno v Mahačkalu dobil mesto predstojnika poliklinike. Leta 1972 je umrl. Zdaj je njegovo ime zapisano tudi na spomeniku slovenske partizanske bolnišnice, ki jo je uspešno in požrtvovalno vodil 12 mesecev. Tako se mu Brkinci zahvaljujejo za njegovo nesebično pomoč v najtežjih vojnih časih. Stane Koman Objavljamo le del članka, v celoti pa v eni od prihodnjih številk. Slovenci smo narod gobarjev in ker je bilo o gobah napisanega že toliko, bi človek pričakoval, da jih tudi poznamo. Žal se vsako jesen izkaže, da ni tako. Čim začnejo rasti gobe, se v črni kroniki pojavijo novice o hujših in blažjih zastrupitvah. Prepričan pa sem, da bi se z malo truda in več samoodgovomosti vsak zlahka izognil tem nevšečnostim. Ljudje sicer zelo radi posplošujemo pravila, a gobe tega ne dovoljujejo. Treba jih je preprosto poznati, in to vsako vrsto posebej. Lahko si pomagamo s knjigo, čeprav je to včasih tvegano in je bolje poiskati potrditev pri kom z izkušnjami. Pomembno je tudi, da dobro poznamo najbolj nevarne gobe in se tako izognemo sitnostim ali, bog ne daj, čemu hujšemu. V tolažbo navajam podatek, da v naši občini že dvajset let ni bilo hujše zastrupitve. Naj tako tudi ostane. Ko pridemo s košaro gob domov, pogosto ne vemo natančno, kaj bi z njimi. Preveč jih je in poleg tega so stlačene in polomljene. Nekatere se nam na lepem zazdijo sumljive, čeprav smo bili v gozdu prepričani, da so užitne. Na vse to je treba misliti prej: predvsem je treba nabirati v košaro, kjer ostanejo gobe cele. Treba jih je tudi sproti čistiti, tako da ne mažejo ena druge. Najlonska vrečka, ki je sicer res priročna, pa je najpogostejši razlog, da domov namesto gob prinesemo mokro mešanico polomljenih gniloživk. Prav tako moramo že v gozdu pomisliti, ali bomo lahko porabili vso bero, sicer je bolje, da naravi pustimo njen okras v gozdu, kot pa da konča v smetnjaku. Seveda so gobe v kuhinji uporabne na vrsto načinov. Pri nas tako čaščeni jurček se čudovito obnese v omakah in juhah, sploh če poleg svežih gob uporabimo tudi posušene. Na žaru je veliko boljša sirovka s svojim rahlo poprastim okusom, medtem ko dežnikarica (marela) kraljuje povaljana v moko, jajce in drobtine, torej panirana. Malo ljudi ve, da je izvrstna začimba za golaž in podobne jedi, če jo posušimo in zmeljemo. Lisička je odlična v kisu, je pa ena najteže prebavljivih gob. Kdor dobro pozna gobe, bo užival v rahlosti zelenomodre golobice na žaru, a pozor, pogosto jo zamenjajo s smrtno nevarno zeleno mušnico. Pravi sladokusci si bodo privoščili solato iz drobno narezane ledenke in še bi lahko naštevali. Vseeno pa velja, da so gobe bolj dodatek k prehrani in jih je treba uživati v zmernih količinah, saj so težko prebavljive. Nekaterim gobam pripisujejo tudi zdravilne lastnosti. Zanimivo smrekovo pološčenko resno raziskujejo kot potencialno zdravilo za rakava obolenja. Zdravilne naj bi bile tudi gojene šitake, a je težko reči, ali so res zdravilo ali gre bolj za reklamo. Vsekakor gobe iz okolja intenzivno srkajo vse snovi, zato se izogibajmo nabiranju ob prometnicah, smetiščih in podobnih krajih. Z gobami, nabranimi na takšnih mestih, dobimo na krožnik koncentrirane strupene snovi. Gobarska sezona je na višku, zato košare v roke in v breg, pa pamet v glavo. Pravijo, da so užitne vse gobe - a nekatere samo enkrat. Če ne boste vedeli, kako organizirati piknik, pogostiti prijatelje na okrogli obletnici ali ob podobnih priložnostih, me pokličite na 031-209-629 in našli bomo pravo rešitev. Naslednjič se bomo pripravili na praznovanje svetega Martina. Do takrat pa se poslavljam z gobarskim pozdravom: “Dobro bero!” Rihard koliSter avto Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. ■ Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA * POOBLAŠČENI OPEL# SERVIS * ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI '■ Dve leti garancije * ORIGINALNA DODATNA OPREMA ■ E - VEM ALI VSE NA ENEM MESTU Novela Zakona o gospodarskih družbah (Ur.list RS, št. 139 z dne 28.12.2004) je prinesla nekatere spremembe glede priglasitve in začetka opravljanja dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Od 1. julija dalje se slednja ne izvaja več pri davčnem uradu. Naloge so zaupane AJPES-u. Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenju podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem registru Slovenije ( Ur. list RS, št. 62/2005) pa je podrobno opredelil način vpisa samostojnih podjetnikov posameznikov in pravila vodenja podatkov o njih. Vpis v poslovni register se po novem opravi na obrazcu »Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije«, in sicer v papirni ali elektronski obliki. Ob prijavi v register prejme podjetnik 7-mestno matično številko oziroma 10 - mestno matično številko za njegove podružnice in druge dele ter šifro Standardne klasifikacije institucionalnega sektorja. Določi se mu tudi šifra glavne dejavnosti po SKD. Postopek registracije je izjemno hiter, nezahteven in brezplačen. V zvezi s spremembami velja zapisati, daje dolžan samostojni podjetnik vsako spremembo sporočiti na že prej omenjenem obrazcu v roku 15 dni. Prav tako je dolžan v roku 15 dni prijaviti prenehanje opravljanja dejavnosti AJPES-u, pri čemer določbe o prenehanju veljajo smiselno tudi za primere, če podjetnik namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. Še vedno pa velja, da mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti namero s točnim datumom prenehanja objaviti na primeren način: v sredstvih javnega obveščanja, s pismi upnikom, v poslovnih prostorih itd. Prenehanje in spremembe podatkov se opravi na istem obrazcu, v papirni ali elektronski obliki, brezplačno. Celoten postopek lahko podjetniki opravijo na katerikoli vstopni točki VEM (Vse na Enem Mestu), po vsej Sloveniji. Na omenjenih točkah so na razpolago vsi obrazci, informacije in pomoč v zvezi s tem. Točke VEM se nahajajo na vseh izpostavah AJPES-a, upravnih enotah, vstopnih točkah PCMG, obrtnih zbornicah, gospodarskih zbornicah in pri davčnih uradih (o tej temi pišemo tudi na straneh Upravna enota sporoča... op. ur.). VEM točka je tudi na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici, kar pomeni, da lahko odslej vsa opravila v zvezi z registracijo, spremembami ali prenehanjem poslovanja opravite na našem sedežu. Alenka Penko - — X RAČUNOVODSKI SERVIS 'Vr V' ERIK MUSEVIC Erik Muševič se z računovodstvom ukvaija od leta 1996, ko j e po diplomi iz ekonomije postal glavni računovodja v Računovodskem servisu Ljubljana. Leta 2002 se je preselil v Ilirsko Bistrico in v prostorih Ilirije odprl svoj servis. Letos, 20. septembra, je servis začel delovati v novih prostorih, na Vojkovem drevoredu 2. Servis opravlja računovodstvo za podjetnike ter manjše in srednje gospodarske družbe in nudi svetovanje iz podjetniško-poslovnega in davčnega poslovanja. X____________________________________________________________________V 041/811 593 IfflADBENISTVO saftic I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 »BISTRIŠKI DNEVI« V NOVI PREOBLEKI MOŽNOST RAZVOJA JE! bistriškega gospodarstva smo lahko slišali tudi o prej omenjeni nerazvitosti, a kot j e dejal Blažina, lahko nerazvitost razumemo tudi kot prednost, predvsem v smislu več sredstev, ki so za nerazvita območja namenjena. Po njegovem “možnosti za razvoj so!" Bistriški župan je v svojem pozdravnem nagovoru omenil še enega od pomembnih vidikov, in pritegnili so tudi ostali, namreč, da bi se morali bolj povezovati. V občini po Šenkinčevih besedah ne znamo sodelovati, preveč je individualizma, ki potem privede do usihanja raznih projektov. Ponovno je poudaril pomen časa za doseganje sprememb, pomen samoiniciativnosti ter pomen vztrajnosti. V nedeljo so pripravili še energetski forum, na katerem so, prav tako redki Forum (z leve): Srečko Kovačič, Zorko Šajn, Stanislav Skok, Igor Blažina in Milena Urh Zadnji vikend v septembru, le teden dni po kmetijski tržnici, je Razvojni center Ilirska Bistrica, v sodelovanju z Območno obrtno zbornico in Območno sporočilo pa bi lahko strnili v apel državi k poenostavitvi birokratskih postopkov ter uvedbi ugodnejše davčne enoto Gospodarske zbornice iz Postojne, pripravil Bistriške dneve gospodarstva. Marsikoga so spomnili na nekdanje bistriške dneve, ki so zamrli tam v devetdesetih letih, prej pa so menjali nekaj nazivov in vsebino. Prireditev je bila po besedah mag. Milene Urh, direktorice RC, namenjena v prvi vrsti spoznavanju podjetnikov, navezovanju osebnih in morebiti poslovnih stikov ter predstavitvi tako imenovanih modelov dobrih praks. V soboto so namreč pripravili neke vrste gospodarski forum, na katerem so redkim obiskovalcem delovanje podjetij Skok, elektroinštalacije, Plaming in Madd predstavili Stanislav Skok, Zorko Šajn in Srečko Kovačič, sodelovala pa sta tudi Milena Urh in Igor Blažina, direktor GZS OE zakonodaje. Kot so poudarili govorci, pa bi bilo potrebno izkoristiti tudi lastne potenciale in obenem napeti vsa sredstva za pridobitev denarja iz raznih obiskovalci, lahko slišali o priložnostih in ukrepih, ki so na voljo pri uvajanju energetsko varčnih sistemov v gospodinjstva, prav tako pa o obnovljivih virih energije in možnostih, kijih ti ponujajo. Na stojnicah so se predstavili ne preveč številni bistriški obrtniki in podjetniki, poskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo, predvsem najmlajših. Njim je bil namreč namenjen popoldanski del obeh dni, zvečer pa so za mlado in staro nastopili slovenski glasbeniki, od Petra Lovšina do Ansambla Lojzeta Slaka. V popoldanskem času so bili kulturni nastopi in stojnice razstavljalcev bolje obiskani, vsekakor pa so naj večji obisk zabeležile večerne zabave. Nedvomno Na otvoritvi je nastopil Jasenski oktet Postojna. Prirediteljem je nekoliko evropskih skladov, ki so na voljo zlasti ponagajala svetloba, ki je preprečila za nerazvita področja, v kakršnega pač pestrejše predstavitve, saj niso mogli spadamo. izvesti računalniških projekcij, glavno Ob otvoritvi prvih dnevov znameniti rek »Kruha in iger« vedno drži. Ne glede na to, v kakšnem stanju je sicer življenje v kraju, kolikšna je brezposelnost in kupna moč prebivalstva. Glavno, daje vstop prost.. Za organizatorje je prireditev pomenila šest milijonski vložek, ki so ga pomagali nabrati s sponzorji, ob letu pa bomo preverjali, ali so izpolnili cilje prireditve. mr VAJA DELA MOJSTRA Nekoč učenka frizerske šole pri svetovno znanem stilistu Adrianu Verdinu iz Italije Erika Novak ni niti pomislila, da bo nekoč tudi sama postala mojstrica v frizerskem poklicu. Po končani srednji šoli je zahvaljujoč staršem odprla frizerski salon v Jablanici. Z delom sije pridobila izkušnje v modnem striženju. Vzporedno z delom pa se je izpopolnjevala in pripravljala na zaključne izpite za mojstrsko diplomo. Erika bo mojstrski izpit pred strokovno komisijo opravljala v mesecu oktobru 2005. S tem bo Podgora dobila prvega tovrstnega mojstra. Za dosego dokončnega cilja ji bo pripomoglo tudi sodelovanje na raznih seminarjih, kjer se je izpopolnjevala v modnem striženju za ženske in moške. Erika se s pomočjo moških kolegov uči tudi britja z britvico, ki ji včasih dela probleme. No, kottsama pravi, vaja dela mojstra. Potem ni razloga, da ji ne bi verjeli. Petar Nikolič BISTRIŠKI GIMNAZIJCI PRIPRAVILI INTERNETNO FOTOGALERIJO NA: www.fotokrozek.tk Fotokrožek Gimnazije Ilirska Bistrica je star komaj dobro leto, vendar j e pred tem deloval na Osnovni šoli Dragotina Ketteja, kjer je pustil za seboj močan pečat v svoji 45-letni tradiciji. Poprejšnji mentorji, kot sta g. Vojko Čeligoj ali g. Hinko Poročnik, so s svojimi varovanci ustvarili močan temelj za današnje in prihodnje delo. V tem letu Fotokrožek obeležuje 45. obletnico začetka delovanja, ki jo namerava obeležiti z nekoliko večjo razstavo in še nekaterimi drugimi dogodki. Visok jubilej ga gotovo uvršča med naj starejše tovrstne dejavnosti pri nas. Sedanji Fotokrožek že četrto leto vodi Marjan Krebelj, pričujoča razstava Člani fotokrožka Andreja Kranjec: odpad Najbolj važni sta še vedno izvirnost in ideja, ki tičita v ozadju in katerih ne more izničiti še tolikšen primanjkljaj v optični opremi. Fotokrožek se za sodelovanje in pokroviteljstvo zahvaljuje Srednješolskemu centru Postojna, Občini Ilirska Bistrica in županu g. Antonu Šenkincu z obema podžupanoma. Vabljeni torej na ogled fotografij! Aktiv Fotokrožka pa je plod enoletnega dela na Gimnaziji Ilirska Bistrica. Razstavljene fotografije že kažejo na razvoj individualnega sloga posameznega mladega fotografa ali fotografinje. Tokrat razstavljajo Ana Jerše, Andreja Kranjec, Jerneja Francetič in Martin Rolih. Priložena je tudi galerija studijskih poskusov, ki sta jih opravila Ana in Martin. Stran je sprogramiral in oblikoval novi član krožka, Marko Prelc. Seveda lahko nekaterim fotografijam očitamo kakšno tehnično pomanjkljivost, vendar se je treba zavedati, daje to še vedno ljubiteljska dejavnost in temu primerna je tudi oprema, ki jo krožkarji uporabljajo. Ana Jerše, Martin Rolih: Električna kitara GLEDALIŠČE KOLENC V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA V torek, 20. septembra, je v Knjižnici Makse Samsa potekala zaključna prireditev Počitniške bralne značke in Slovenskega knjižnega kviza »Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska«. Počitniško bralno značko Bralni črv že nekaj let organizira knjižnica kot vzpodbudo, da med počitnicami otroci ne bi prenehali branjem. Pod vodstvom Bojane Kalc in Tadeje Raspor mali knjižni črvi obnavljalo vsebino prebranih knjig, jo podoživljajo z likovnim ustvarjanjem ter ob koncu pripravijo lično razstavo svojih izdelkov. Na slovenskem knjižnem kvizu »Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska« je iz bistriške občine sodelovalo kar 237 otrok iz šestih osnovnih šol. Pet izžrebancev je prejelo knjižne nagrade, glavni nagrajenec pa se bo udeležil sklepne prireditve v Ljubljani. Vse pa je, poleg nagrad in priznanj, še posebej razveselilo Gledališče Kolenc iz Vač pri Litiji, z gledališko predstavo »Kekec in Pehta«. Mladi amaterski igralci so oživili like iz slovenske otroške literature, jih približali malim gledalcem ter jih popolnoma pritegnili v dogajanje na »odru«. Dobre volje pa niso zasejali le med otroke, tudi odrasli smo se Kekčevim vragolijam prisrčno nasmejali. Anica Kocjančič OKVIR IN SLIKA V Knjižnici Makse Samsa je 19. septembra Stojan Vid Jaksetič predstavil svojo sedmo zbirko pesmi. Zbirka z naslovom »Okvir in slika« je izšla v samozaložbi in je, kot je poudaril pesnik in kot to velja za vse njegove zbirke, namenjena prijateljem. In prav njegovi prijatelji so se tistega dopoldneva zbrali v knjižnici, da bi skupaj prebirali pesmi, v katerih pesnik izpoveduje svoje doživljanje sveta in življenja. Navezanost na rojstni kraj, v katerega se rad vrača, je še vedno globoka, vendar le kot lep, a ne grenak spomin. ...Ob njej prišel na ta naš sem svet in v njo se zazrl je moj prvi pogled. S tem reki Reki povedat želim, da s spomini v čustvih ob njej še živim. (Pesem Ob Reki) Življenjsko vedrino, šegavost in blago ironijo začutimo v pesmi Ah te hlače. Pesnik meni, daje ženskost ogrožena, saj ženske vse bolj nosijo hlače... Da vedno manj bo otrok, je znanost odkrila, če tisto privlačnost ne bomo vrnili v krila... Zakaj pesnik neprestano snuje in ustvarja, pa nam pove pesem Oblakov ne maram . ...Ko dušo vprašam, s čim osrečil bi jo, šepetaje mi reče: vzemi v roke pero. Resnica in iskrenost, veselje in optimizem, svoboda in pogum, spoštovanje narave in življenja... so pesnikove vrednote, ki kot kamenčki v mozaiku razkrivajo njegovo dušo in čustva, ki se rojevajo v njej. Anica Kocjančič DEJAVNOSTI KNJIŽNICE MAKSE SAMSA OD OKTOBRA DO DECEMBRA Poleg redne dejavnosti, izposojanje knjig, kaset, DVD-jev, knjižnica izvaja širše programe, ki so tako ali drugače povezani s kulturo, vzgojo in izobraževanjem (v knjižnici redno potekajo tudi bibliopedagoške ure). Ravnateljica Damjana Logar tokrat predstavlja vsebino programov za mesece oktober, november in december. 6. oktober. Pričnejo se ure pravljic, ki jih bodo obiskovale tri skupine predšolskih otrok trikrat tedensko. 3. november. Monodrama dr. Matjaža Kmecla »Ko je Lovro Toman prvič razvil slovensko zastavo«, ki jo po Sloveniji uprizarja Anatol Štern. Gre za izmišljen ‘življenjsko bilančni’ govor slovenskega politika dr. Lovra Tomana, ki je v revolucionarnem letu 1848 v znak protesta proti ponemčevanju razvil slovensko tribarvnico. 20. november: Dan slovenskih splošnih knjižnic. Ob tej priložnosti bodo v knjižnici predstavili novo pesniško zbirko Cirila Zlobca »Dvom, upanje, ljubezen« ter pripravili pesniku skupaj s Turističnim društvom praznovanje njegove osemdesetletnice. L december: Zaključna prireditev ob 20-letnici Društva invalidov II. Bistrica in razstava likovnih izdelkov, kijih bodo izdelali otroci OŠ Dragotina Ketteja. V drugi polovici decembra bodo potekale vsakoletne praznične decembrske prireditve. Kot je povedala ravnateljica knjižnice, za te dejavnosti ustanova ne dobi niti tolarja iz občinskega proračunskega denarja. Anica Kocjančič OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET Občinski svet Občine Ilirska Bistrica j e na podlagi 40. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/ 03), 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98 ter Ur. list RS, št. 31/99) 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/2003) in 17. členom Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj najem (Ur. list RS, št. 14/2004), na predlog Odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore, sprejetega na 21.seji z dne 28.09.2005 na svoji 26.seji z dne 29.09.2005 sprejel naslednji SKLEP i. Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, razviden iz priloge, kije sestavni del tega sklepa, se objavi v časopisu Snežnik. II. Ta sklep stopi v veljavo takoj. Številka: 36004-11/2005 Datum: 29.09.2005 ŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA: Anton Šenkinc univ.dipl ekon. l.r. Občina Ilirska Bistrica na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS; št. 69/2003), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) ter sklepa seje Odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore z dne objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem 1. Javni razpis velja za oddajo v najem neprofitnih stanovanj: - št. 3 v pritličju stanovanjske hiše na Gregorčičevi 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 38,05 m2, -št. 15 v II. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,45 m2, ter ostalih neprofitnih stanovanj, ki se bodo sprostila do konca leta 2005 oziroma v prihodnjih letih. Vsa navedena stanovanja so last Občine Ilirska Bistrica. Stanovanje št.3 v pritličju stanovanjske hiše Gregorčičeva 27 a, Ilirska Bistrica je prilagojeno in namenjeno uporabi invalidnih in gibalno oviranih oseb. Če med uspelimi prosilci in njihovimi družinskimi člani teh oseb ne bo, bo stanovanje oddano ostalim uspelim prosilcem z možnostjo zamenjave teh stanovanj z drugimi, če se bo naknadno pojavila potreba invalidnih in gibalno oviranih oseb po teh stanovanjih. Predmetna stanovanja so namenjena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (ULRS, št. 14/2004, v nadaljevanju Pravilnik) zavezanci za plačilo varščine in njihovi dohodki dosegajo mejo za uvrstitev na listo B, ki bo oblikovana na podlagi tega razpisa. Stanovanj, namenjenih prosilcem z nižjimi dohodki, ki glede na socialne razmere po cit. Pravilniku niso zavezanci za plačilo varščine ta razpis ne vsebuje, zato lista A ne bo oblikovana. Uspelim prosilcem iz liste B se bodo poleg navedenih namenjala novejša stanovanja, zgrajena zlasti po letu 1990. Navedena stanovanja bodo oddana v najem predvidoma v 30 dneh po objavi izida razpisa. Najemnina za mesec september 2005 znaša za stanovanje št. 3 28.355,91 SIT, za stanovanje št. 15 pa 48.121,00 SIT. Najemnina bo mesečno določena v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) oz. predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem in sklepom Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki se sprejema letno na podlagi cit. uredbe oz. na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do subvencije neprofitne najemnine v skladu z uredbo citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom veljavnim v času najema stanovanja. V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/2003) bo najemodajalec vsakih pet let od najemnika zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. V primeru, da najemnik ne bo več upravičen do neprofitnega stanovanja, se bo najemna pogodba spremenila v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki ga določa pravilnik. Za dodelitev stanovanj v najem se upoštevajo površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: 1. da so državljani Republike Slovenije, 2. stalno prebivališče na območju Občine Ilirska Bistrica vsaj 2 leti, 3. da prosilec ali kdo izihed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 01.08.2004 do 31.07.2005 gibljejo v mejah določenih v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004) in ne presegajo v cit. členih določenih odstotkov oz. zneskov izračunanih od povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v državi za obdobje od 01.08.2004 do 31.07.2005, kije znašala 173.079,85 SIT. Glede na višino teh dohodkov se bodo prosilci razvrščali na listo B: Velikost gospodinjstva % meja dohodka v SIT 1-člansko od 90 do 200 nad 155.771,87 do 346.159,70 2-člansko od 135 do 250 nad 233.657,80 do 432.699,63 3-člansko od 165 do 315 nad 285.581,75 do 545.201,53 4-člansko od 195 do 370 nad 337.505,7 Ido 640.395,45 5-člansko od 225 do 425 nad 389.429,66 do 735.589,36 6-člansko od 255 do 470 nad 441.353,62 do 813.475,30 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevkom 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo. Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-vamih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Na razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. Na razpisu tudi ne morejo sodelovati: - prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo in so zavrnili ponujeno primemo stanovanje brez utemeljenega razloga oziroma so bili iz prednostne liste črtani po lastni krivdi, - prosilci, ki so najemniki ali podnajemniki občinskih stanovanj ali so to bili, pa so v času najema večkrat kršili najemno pogodbo v smislu določb Stanovanjskega zakona, zaradi česar lahko lastnik najemno pogodbo odpove, - prosilci, ki v primem brezposelnosti nimajo urejenega statusa oz. nimajo nikakršnega vira dohodkov (prijava v evidenci brezposelnih oseb, prejemanje socialnovarstvenih dajatev...). Pri dodelitvi stanovanj se kot prednostne kategorije upoštevajo mlade dmžine in mladi, dmžine z večjim številom otrok, invalidi in dmžine z invalidnim dmžinskim članom, ženske samohranilke, žrtve dmžinskega nasilja, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, prosilci z višjo izobrazbo ter prosilci, ki plačujejo tržno najemnino. Prednostne kategorije iz prejšnjega odstavka se točkujejo z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije lista B 1. mlade dmžine, mladi 100 2. dmžine z večjim številom otrok 3 ali več 60 3. invalidi in dmžine z invalidnim dmžinskim članom 60 4. ženske in samohranilke žrtve dmžinskega nasilja 50 5. prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki (ženske 12 let, moški 13) 80 6. prosilci z višjo izobrazbo (visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.) 60, 80 7. prosilci, ki plačujejo tržno najemnino 40 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja prosilec z višjimi dohodki. Upravičenci, ki bodo glede na višino dohodka razvrščeni na listo B, so pred oddajo stanovanja v najem dolžni plačati varščino v višini 1 mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, ki pa ne sme biti višja od 30.000,00 SIT. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom se določijo v odločbi in najemni pogodbi. Varščina se upravičencem vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, če ob izselitvi iz stanovanja le tega ne vzpostavijo v stanje, kot je bilo ob vselitvi oziroma ne plačajo najemnine in obratovalnih stroškov. 3. Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis na Občini Ilirska Bistrica, II. nadstr., levo, pisarna št. 11, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica od dneva objave razpisa dalje. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 Sit. Upravna taksa v znesku 4.250,00 Sit se plača v upravnih kolekih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Izpolnjeni vlogi morajo prosilci priložiti: 1. potrdilo o dohodkih in drugih prejemkih za prosilca in ožje družinske člane, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje za obdobje od 01.08.2004 do 31.07.2005, 2. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 prosilca in ožjih družinskih članov, 3. v primeru brezposelnosti, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, 4. v primeru šolanja potrdilo o šolanju, 5. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 6. potrdilo o zaposlitvi za določen/nedoločen čas, 7. potrdilo o delovni dobi oz. fotokopija delovne knjižice, 8. potrdilo o izobrazbi, 9. v primeru da prosilec ali njegov ožji družinski član poseduje avtomobil, fotokopijo prometnega dovoljenja, 10. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prebiva prosilec oz. oseba, ki z njim rešuje stanovanjsko vprašanje (registrirana najemna oz. podnajemna pogodba, kolikor ne živijo pri starših ali sorodnikih) 11. izjavo, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, v primeru take oddaje v najem registrirano najemno pogodbo, 12. izjavo, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 13. v primeru nosečnosti potrdilo o zdravniško izkazani nosečnosti, 14. v primeru ločenega življenja roditeljev in otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu), odločba pristojnega organa, 15. v primeru, da prosilec izkazuje status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), potrdilo, da je preživnina neizterljiva, skladno z odločbo US, št. 1967 (Ur. list RS, št. 45/98) oziroma dokazilo, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada, 16. v primeru trajnega obolenja zaradi slabih stanovanjskih razmer, izvid zdravniške komisije I. stopnje ZZZS Republike Slovenije, 17. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, 18. upravne koleke v skupnem znesku 4.250,00 Sit. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Glede na okoliščine posameznega primera sme razpisnik zahtevati od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. 4. SPLOŠNE DOLOČBE Vlogo z ustrezno dokumentacijo je potrebno oddati na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica, najkasneje v roku 30 dni od objave razpisa. Vloga se lahko odda osebno v tajništvo občine Ilirska Bistrica ali po pošti priporočeno. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali naj večje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Za sestavo prednostne liste bodo upoštevane le pisne vloge, ki bodo prispele v roku in katerim bo priložena vsa zahtevana dokumentacija. V nedeljo, 24.septembra seje na avstrijskem dirkališču Salzburgring zaključila letošnja tekmovalna sezona Seicento Siemens Junior pokala. Sprva je bilo v koledarju osem dirk, ker pa je nato skorajda umrlo letošnje državno prvenstvo v krožnih dirkah, se je spisek skrčil, nato pa je organizator pokala Samo Valant rešil, kar se je rešiti dalo z vnosom tekmovanja na avstrijski stezi, kije sicer že prej veljalo tudi za točke našega krožnega prvenstva. Tako se je v soboto pozno ponoči odpravila v Avstrijo karavana nastopajočih, spremljevalcev in tehnične ekipe organizatorja pokala v avtobusu, za njim pa sta vozila dva velika tovornjaka in tovorila dvajset malih belih dirkalnikov. Tekmovalni programje bil za voznice in voznike pokala kar naporen, saj so hitro po prihodu v jutranjih urah že morali sesti v svoje avtomobile in odpeljati neuradni trening, na katerem so se spoznavali s progo. Taje bila za vse popolnoma nova in tudi oba avstrijska voznika nista imela kake otipljive prednosti tako imenovanega domačega terena. Na kvalifikacijah je vodilni voznik pokala Matej Grudnik postavil najboljši dosežek, njegova najtesnejša tekmeca Simon Tomažič in Gregor Slavec na četrtem in petem mestu nekoliko počasnejša. Takrat je že bilo moč slutiti končni razplet, saj je imel možnost prehiteti vodilnega Velenjčana le še naš someščan Simon Tomažič. Vendar pa seje za Velenjčana takrat začela prava srhljivka. Natančni avstrijski sodniki, ki jim pomaga tudi interni televizijski sistem, so namreč ugotovili, da sta Matej Grudnik in dolenjka Špela Fabijan prehitevala v režimu rumene zastave! Grozila jima je celo diskvalifikacija, toda na koncu sta se izvlekla le s časovnim pribitkom 5 sekund. To je Fabijanovo potisnilo prav na rep kolone, Gmdnik pa seje moral sprijazniti z enajstim startnim mestom. Ker pa je medtem odpovedal motor v Seicentu domačina Christopha Leitgeba, je tako pravzaprav krenil z desetega mesta, najboljši startni popožaj pa je dobil Rok Bizjak, ki je bil tokrat presenetljivo hiter. Toda že po prvem krogu seje Grudnik prebil na drugo, v naslednjem pa že na prvo mesto. Ker seje naglo oddaljeval od tekmecev, je bilo kmalu jasno, da mu le okvara ali napaka lahko odvzame naslov prvaka. Na drugo mesto seje z odlično vožnjo prebil prav naš Simon Tomažič, sledila pa sta mu Bizjak in Marjan Tavčar. Tik pred koncem dirke pa je začela popuščati že nekoliko utrujena tekmovalna tehnika in letošnji najhitrejši Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezen udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v roku 30 dni župan Občine Ilirska Bistrica. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, II. Bistrica ter na telefonski št. 71- novinec se je moral zadovoljiti s 4.mestom s skoraj 13 sekundami zaostanka. Rok Bizjak je prvič osvojil drugo stopničko zmagovalnega odra, na tretji pa je njemu in prvaku Grudniku delal družbo Tavčar. Gregor Slavec je s pete pozicije nekoliko preveč previdno pričel dirko in izgubil dve mesti, nato pa se je prijel z mladim Luko Bravcem. Trboveljčan je vozil odlično in večkrat sta s Slavcem izmenjala mesti. Nekoliko bolj izkušeni voznik iz Ilirske Bistrice je nato prav v zadnjem krogu uspel še enkrat obiti mladega tekmeca, čeprav je bil njegov položaj na videz že izgubljen. Tako je bil Gregor Slavec v cilju šesti in je za drugouvrščenim Tomažičem osvojil tretje mesto v skupnem seštevku letošnjega pokalnega tekmovanja. Oba mlada voznika iz Ilirske Bistrice sta izjemno sezono kronala na najboljši možen način, posebej pa je presenetljiv uspeh glasbenika Simona Tomažiča v njegovi prvi sezoni ukvaijanja z avtomobilskim športom. Upajmo, da bo tudi v prihodnje uspeval uskladiti ljubezen do glasbe s športom. Žal pa prihodnje leto najverjetneje ne bomo več spremljali zanimivega tekmovanja, ki se s svojo sedmo sezono izteka. Organizator Samo Valant že prodaja dirkalne Fiate in upamo lahko, da se bo vsaj še za kakšno leto izvedbe pokala lotil kdo dmg, kajti škoda bi bilo vrste odličnih voznic in voznikov, ki so imeli priložnost relativno poceni vstopiti v svet avtošporta. Sicer pa ima Gregor Slavec že nekaj časa doma dirkalni Peugeot 106, s katerim nam bo tudi v prihodnje pokazal, kaj zmore. Vlado Krivec 41-361, int. 104 oz. 124. OBČINA ILIRSKA BISTRICA ILIRSKA BISTRICA NA ZMAGOVALNEM ODRU Simon Tomažič je pritrobil do drugega mesta v pokalu. Po njegovih notah ni plesal edino zmagovalec Matej Grudnik. L JI Odziv na tekst Ne glejmo od danes na jutri (Snežnik, julij 2005) CELO DEMAGOGI BI SE ZJOKALI To, kako sta občinska svetnika Jride Mršnik in Igor Štemberger pojasnila Bistričanom obstrukcijo ene izmed sej, ker se nista strinjala s povezovanjem občine z Notranjsko regijo, je blago rečeno slaba demagogija. Ene same trditve ne moreta opreti na temelje, ki bi zdržali kolikor toliko razumno kritiko. Nasprotno, ko trmasto vztrajata na branikih Južne Primorske dobesedno silita Primorce iz bistriškega žepa, da na svoje etnične navade in običaje pozabijo, v kakšnem drugem kraju v Sloveniji in čez mejo, kamor hodijo s trebuhom za kruhom. Banalna primerjava o Rupljanih, ki so se prodali za kilo paste Hrvatom, ni v ničemer slična pobudi o oblikovanju Notranjske razvojne regije, razen če avtorja prispevka »Ne glejmo od danes na jutri« ne smatrata, da pokrajinski etnotipi (Primorci, Gorenjci, Dolenjci, Štajerci...) niso že samostojni narodi, med katerimi bomo prej ali slej postavili državne meje. Le kaj bi o takšni bistroumnosti porekli vrli Švicaiji, kjer v 22 kantonih živijo štirje evropski narodi, od katerih zgolj Retoromani nimajo matice izven meja omenjene alpske državice. Ali, kako bi zvenelo, če bi hoteli naše manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem prepričati, da niso več Slovenci, ker so geografsko, socialno in gospodarsko ločeni od Slovenije. Takšna računica se ne bi izšla niti z našimi političnimi in ekonomskimi izseljenci, ki živijo na drugih kontinentih, v Avstraliji, ZDA in Argentini. Na kakšne argumente potem Mršnikova in Štemberger sploh opirata svoje razlage, ko vsajata v domačine nekakšen famozni strah, da bodo z vključitvijo v Notranjsko razvojno regijo izgubili primorsko identiteto ? Bistvo povezovanja je pretežno gospodarske narave. Kapital pa največkrat nima barve, temveč ga zanima predvsem dobiček. In slednjega je v neposrednih gospodarskih povezavah znotraj primorske razvojne regije premalo, da bi lahko bistričani odpravili visoko brezposelnost. Pa da ne boste mislili, da govorim na pamet. Sami preštejte, koliko podjetij deluje v bistriški občini in katera pretežno delujejo na smeri širše Južne Primorske? Ali katere naložbe iz slednje so prinesle nova delovna mesta v Ilirsko Bistrico? Ne nazadnje, kam pretežno se vozijo ljudje na delo iz bistriškega območja? In seveda, v katere skupne gospodarske projekte je bistriško gospodarstvo vključeno na Južnem Primorskem? Omenj ena vprašanj a bodo nedvomno odgovorila, ne komu se prodajajo Primorci za par flik ampak, komu se prodajajo ljudje izpod Snežnika za nekaj banalnih upov. Že zdavnaj smo vstopili v globalno gospodarstvo. Mnogi tega še ne občutijo, toda vedno številčnejše napovedi o selitvah delovnih mest proti Vzhodu in Jugovzhodni Aziji občutimo tudi že v Bistrici. Kaj to pomeni? Da bodo brez dela, tako kot do sedaj, ostajali predvsem tisti z najnižjo izobrazbo. In takšnih je v Bistriški občini skoraj 5000. Dobra tretjina vsega prebivalstva.Toda nekaterih izobražencev, ki si lahko delo v vsakem trenutku poiščejo v katerem od regionalnih gospodarskih središč, to očitno ne prizadane. Zato patetično zapuščajo seje občinskega sveta in razglašajo, daje primorstvo nad lakoto. Žalostna podoba nekaterih, ki so na lokalnih volitvah prisegali, da bodo delali za dobrobit občanov. No, globalizacija še zdaleč ni tako nedolžna, kot se nam na prvi pogled zdi. In razmišljati, da nas ne obravnavajo znotraj katerega od strateških razvojnih načrtov, bi bilo skrajno naivno. Vprašanje je samo ali bomo uspeli izkoristiti tudi njene priložnosti ali pa bomo postali navadno pastirsko ljudstvo, ki bo iz gora opazovalo silne gospodarske tokove, kako brzijo mimo njega. In čeprav se sliši nekoliko paradoksalno, je globalizacija tista prava priložnost, tudi za množico težje zaposljivih, za tiste z nizko izobrazbo, starejše in invalide. Prej kot v desetih letih se bo promet na območju severno jadranskega transportnega sistema podvojil. Trenutno raste po 5% letni stopnji, vendar so opazni trendi k višji rasti. Vedeti moramo, da globalizacija ni zgolj enosmeren pretok kapitala in sredstev. Je večsmesern proces, katerega osnovna značilnost je dobra povezanost sveta, tako v informacijskem, tehnološkem, finančnem kot prometno transportnem smislu. Torej, zaradi nje se delovna mesta ne samo zapirajo, temveč tudi odpirajo. In območja, ki bodo znala izkoristiti to gibanje bodo prej ali slej beležila višji osebni in družbeni standard. Slovenija, s Furlanijo in Julijsko krajino, z zahodnimi hrvaškimi pokrajinami in avstrijsko Koroško je iz vidika globalizacije eno najpomembnejših strateških prometnih vozlišč na svetu. Še posebej je pomembna za nemoteno preskrbovanje srednje Evrope in evropskega vzhoda ter jugovzhoda, ker so transoceanske poti, ki vodijo iz pristanišč ob Atlantiku v notranjost celine, že krepko preobremenjene. Mogoče, danes še govorimo o konkurenci med severno jadranskimi pristanišči, toda že v nekaj letih bodo le ta zaradi silovitega pritiska mednarodnega transporta morala sodelovati, da bodo lahko zadovoljila gospodarskim potrebam celinske Evrope. In če slučajno kdo misli, da so kohezijski projekti Evropske unije dejansko namenjeni odpravljanju razvojnih neskladij znotraj državic, kot je Slovenija, in da mi samostojno lahko odločamo o tempu in smereh razvoja, ga lahko takoj razočaramo. Male ekonomije, kot je naša, služijo predvsem interesom velikih. In če se s to logiko ne bomo sprijaznili in znali razvojne trende izkoristiti sebi v prid, bomo od vseh milijard, ki se bodo investirale v bodočo Evroregijo, katere središče smo, dobili samo ceste in železnice. Mršnik in Štemberger pravilno sklepata, da bo razvojnih vzpodbud iz Bruslja po določenem investicijskem obdobju vedno manj in da zaradi tega res nima smisla prestopati v novo regijo. Toda pri tem pozabljata, da je prav od nas odvisno, ali bomo sposobni globalni investicijski ciklus prilagajanja potrebam že razvitih izkoristiti za razvoj na Bistriškem. Sploh ne gre za nekaj milijonov, kot pravita avtorja prispevkov, temveč za krepke milijarde, ki se bodo stekale mimo nas, da se za mednarodno trgovino usposobi smer Kvamer z reškim pristaniščem proti Ljubljani in naprej v Evropo. V dolini zaenkrat govorimo samo o hitrocestni povezavi, ki naj bi sprostila turistične tokove par mesecev na leto. Takšna povezava je iz vidika kapitala nesmiselna, saj bi dolgoročno prinašala izgubo. Gradila se bo v prvi vrsti zaradi preskrbe trgovin in industrije, ki bo potekala preko reškega pristanišča in terminalov na Krku. Nova, propustnejša prometnica pa je šele začetek. Sledil ji bo drugi tir, ki s tistim iz koprskega pristanišča ne bo imel kaj dosti skupnega, saj bodo logistično distribucijski obrati na koprskem in Krasu skrbeli predvsem za razvrščanje in opremljanje blaga za transport na njihovi smeri. Če slučajno še kdo dvomi v izrečene besede, naj se odpelje na sosednjo Hrvaško, kjer se na omenjeni logistično distribucijski proces že intenzivno pripravljajo, avtocesta in gradnja številnih objektov, ki bodo namenjeni logistični, preskrbovalni podpori. Le v Ilirski Bistrici se gremo še nekakšne kvazi pokrajinske patriote, namesto da bi začeli iskati investitorje za gradnjo objektov, v katerih bi razvrščali, skladiščili, opremljali blago za trg in odpremljali v distribucijska skladišča po Evropi. Iz kohezijskih skladov bosta prišli cesta in drugi tir, mogoče tudi kakšen nov energetski vir v bližini Volovje rebri, saj se bodo potrebe po energiji enormno povečale. Brez slednje pa ni učinkovitega transporta. Za vse ostalo bomo morali poskrbeti sami. Za pakirnice, tiskarne embalaže, pretovome distribucijske postaje, za obrate, v katerih bodo sestavljali ali razstavljali izdelke, za gradnjo komunikacijskih in komunalnih infrastrukturnih omrežij in seveda za proizvodne obrate, ki bodo imeli velik interes, da se razvrstijo ob strateško pomembni prometni povezavi, ter s tem znižajo transportne stroške. Da naložbe v logistiko predstavljajo hkrati tudi vzpodbudo za vse ostale sektorje poslovne infrastrukture (bančništvo, zavarovalništvo, informacijske in telekomunikacijske storitve, ekološke dejavnosti, prodaja na drobno in veliko,....), mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. Z opredelitvijo za razvoj v smeri logistike, bi postopno odpravili tudi problem neskladja med strukturo zaposlenih, saj gre v pretežni meri za dejavnosti, v katerih lahko zaposlimo ljudi različnih poklicev in znanj. Od manualnih do visoko strokovnih. In nenazadnje, v dobi globalizacije je preskrba eden izmed najbolj perečih problemov sodobnega sveta, zato j e tudi interes kapitala, da investira v logistiko, vedno večji. Sredstva v evropskih strukturnih skladih se bodo po pričakovanju za namen logistike povečevala, podobno se bo krepil tudi delež v kohezijskih skladih. Zato bi se bilo smiselno problema lotiti, namesto z obstrukcijami občinskega sveta, s pripravo razvojnih projektov, ki jih bomo ponudili investitorjem. Naj se naše sposobnosti dokažejo skozi konstruktivno delo in ne destruktivno. Rušiti zna vsak, toda graditi, graditi...? Matjaž Stare Iz življenja društev OB JUBILEJNEM LETU DRUŠTVA INVALIDOV Bistriško Društvo invalidov (Dl) je letos praznovalo 20-letnico delovanja, ki jo je obeležilo s prireditvijo v Domu na Vidmu, maja meseca. Tako vse letošnje aktivnosti, kijih društvo tudi sicer redno izvaja, potekajo v znamenju tega jubileja. V petek, 9. septembra, so se na balinišču Društva upokojencev bistriški invalidi pomerili v balinanju s člani prijateljskih društev iz naše in drugih regij. Poleg gostiteljev so se srečanja udeležili gostje iz Medobčinskega društva invalidov Cerknica ter društev iz Vrhnike, Žiro v, Kopra in Pirana. V ženski konkurenci je prvo mesto, in s tem pokal, dosegla prva ekipa Dl II. Bistrica, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Dl Vrhnika, tretje mesto pa je pripadlo 2. ekipi Dl II. Bistrica. Tudi med moškimi ekipami je prvo mesto in pokal pripadlo Dl II. Bistrica (3. ekipa), na drugo mesto so se uvrstili balinarji Dl Cerknica, tretje pa j e bilo moštvo Dl Žiri. Društvo invalidov Ilirska Bistrica se zahvaljuje sponzorjem, ki so pripomogli k uspešnemu športnemu in družabnemu srečanju. Ti so: Gostilna Škorpijon, Mesnica Puc, Ujčič d.o.o. Zarečje, Rimex d.o.o. Knežak, družina Prelog iz Zarečja, Prosen Milka in Prosen Stane. ♦ ♦♦ Organiziranje srečanj in obiskov za težke invalide ter nudenje neposredne pomoči je del posebnega socialnega programa, ki ga izvaja Društvo invalidov. Letos so se težki invalidi srečali 16. septembra na Mašunu. Če so v sončnem septembrskem popoldnevu, ki so ga preživeli v naravi, pozabili na tegobe in probleme, je bil namen srečanja dosežen. Druženje seje nadaljevalo »Pri Zali« v Knežaku. Za dobro voljo so poskrbeli harmonikarji Ankica, Vojka in Franci, pa tudi sami invalidi; gospa Pepca Mihelj, neizčrpen vir optimizma, Ludvik Jenko ter Silvano in Darinka Barbiš. Za pomoč pri organizaciji srečanja se Dl II. Bistrica zahvaljuje vsem prostovoljkam in prostovoljcem, spremljevalcem ter Domu starejših občanov. ♦ ♦♦ Dober teden pred balinarskim turnirjem so se balinarke bistriškega Društva invalidov zbrale na balinišču pri Tonetu Škrlju, kjer v lepem vremenu včasih trenirajo. Bolj kot treningu pa je bilo srečanje namenjeno ge. Slavi Lipec, naj starejši Gospa Slava Lipec (v sredini) na treningu s sotekmovalkami. balinarki v društvu. Vitalna osemdesetletnica je članica balinarske ekipe društva invalidov že 20 let. Lepa leta, v katerih se je udeleževala prijateljskih srečanj, občinskih, regijskih in tudi državnih tekmovanj in društvu pribalinala nemalo medalj in pokalov. V dvajsetih letih je bila priča mnogim spremembam, nekatere njene sotekmovalke so s tekmovanji prenehale, vendar se v družbi mlajših, ki prihajajo, počuti dobro. Balinanje zanjo ni samo šport; druženja po treningih in prijateljstvo med balinarkami odtehtajo tudi kakšno športno manj uspešno sezono. Gospa Slava je Bistričanom najbolj znana po kruhu in poticah, po svoji pekami, ki jo je zaprla leta 1988. Začetek prijateljstva med njo in Tonetom Škrljem, enem od pobudnikov srečanja, sega v tiste čase. Anica Kocjančič * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net RAČIČE Vas Račiče leži na glavni cesti Kozina - Starod in je od istoimenskega mejnega prehoda oddaljena dobrih pet kilometrov, od Podgrada pa dober kilometer. Spada v Krajevno skupnost Podgrad, skupaj s Podgradom, Podbežami in Sabonjami. V vasi trenutno živi 155 ljudi. Račiče so gručasto naselje, večina hiš je nad omenjeno cesto v nekakšni ‘soteski’ med vzpetino, imenovano Gradac, in drugo, imenovano Rebra. Iz zgodovinskih zapisov, tudi po Valvazorju, je bila vas pomembno prehodno mesto že nekje med 11 in 13. stoletjem. Stara cesta je bila pomembna pot iz Brkinov proti Reki, kamor so kmetje že od nekdaj vozili v prodajo svoje pridelke, pa tudi drva za gretje seje vozilo na ta območja. Daje bilo življenje tod živahno, dokazujejo izkopanine iz keltskih časov, najdenje na že omenjenem griču Gradcu. Poleg omenjenega najdišča je z občinskim odlokom zaščiteno tudi območje pod vasjo, kjer so našli ostanke rimskih grobišč, kraj pa ima izpeljano lokalno ime Grublje. Sredi vasi je velika kraška vrtača in vas se je ob njej širila v štiri smeri. Tako je tudi po domače razdeljena na Bieku, Gradac, Pilj in Križec. Starih hiš, zidanih bodisi v kajžarskem stilu bodisi malo večjih kmečkih hiš, ni več. Ostale so večje, zidane v poznejšem obdobju, oziroma novejše, nastale v zadnjih desetletjih. Življenje. Takoj po II. svetovni vojni je bilo v vasi 90 hišnih številk in okrog 300 ljudi. Izseljevanje iz vasi zaradi ekonomske krize seje začelo že v obdobju 1920-1930, ko so se ljudje izseljevali predvsem v Argentino, Venezuelo. Po II. svetovni vojni pa so se izseljevali v ‘bližjo’ Kanado in daljno Avstralijo. Kot pravijo naj starejši domačini, se je samo po vojni izselilo 40 Račičanov. Že ta številka pove, zakaj je sedaj le še 50 hišnih številk, v katerih je vsaj nekdo doma. Od 150 prebivalcev je 11 osnovnošolcev, ki obiskujejo šolo v Podgradu, 10 je dijakov in prav toliko študentov. Ljudje se vozijo na delo v bližnjo Plamo ter v Ilirsko Bistrico, Kozino, Sežano, Koper in tudi Izolo. V Račicah imamo gostilno, ki stoji ob glavni cesti, ter nekaj obrtnikov. Cerkvi. V vasi stoji cerkev Sv. Roka, zidana je v slogu »na preslico«, kar je značilno za obdobje med 14. in 16. stoletjem, ko so bile zidane predvsem cerkve v manjših naseljih. Glavni oltar je okrašen s kipom Sv. Roka, ob straneh pa ga krasita dva stebra v rdečem marmorju. Stranska oltarja sta majhna, stenska in posvečena Sv. Mariji in Jezusu. V cerkvi je tudi manjši kor, kar pa ni značilno za zidavo iz tistega obdobja, saj j e cerkev manjša. Sicer sojo vaščani začeli obnavljati leta 1986, obnova pa je trajala več let, saj je bila potrebna celovita adaptacija. Vaščani so s pomočjo sorodnikov in svojcev iz tujine kupili tudi dva nova zvonova, saj so stara v II. svetovni vojni odpeljali Italijani. Približno kilometer od vasi, na poti proti Sabonjam, na majhnem griču stojijo ostanki druge cerkve, kije bila posvečena Sv. Štefanu, vendar je bila porušena v bombnem napadu v II. svetovni vojni. Kljub večkratnim poskusom vaščanov, da bi to cerkev obnovili, niso naleteli na razumevanje ne s strani oblasti ne s strani Cerkve, tako da, žal, ta kulturni spomenik propada, čeprav je zaščiten z občinskim odlokom. Želja vseh, predvsem starejših vaščanov, je, da bi vsaj delno zaščitili ta kraj, ki je bil priljubljena romarska točka za romarje od blizu in daleč vse do uničenja cerkve. Imenovali sojo Sv. Štefan na Mrzli gori. Vsako leto se v vasi vaščani potrudijo in obnovijo oziroma poskrbijo za redna vzdrževalna dela na objektih skupne narave. Tako kot cerkev so obnovili tudi vaški dom, s pomočjo občine Ilirska Bistrica, na novo so prekrili streho, sedaj pa opravljajo še razna zaključna dela, tako da ima mladina in tudi odrasli kraj za srečevanje, prirejanje zabav, pa tudi organizacijo volitev in drugih dogodkov. K Račicam sodi kar nekaj zanimivosti. Ko se napotiš iz vasi, si lahko ogledaš vaške Lokve, kjer so nekdaj napajali živino. Ker se nahajajo na ilovnatem področju, je tam le redkokdaj zmanjkalo vode, dodatno pa jih napaja tudi majhen izvir. Ležijo na poti iz Račič v smeri proti Sabonjam. Po približno uri hoda naprej prideš do račiških Ponikev, kjer majhen studenec ponikne v lepo in veliko vhodno podzemno jamo, voda pa priteka na dan na hrvaški strani. V Ponikve se stekajo vode iz jarka Kladje, ki priteka iz sabonjske smeri; izpod Pavlice pa pritekajo Jurišov jarak, Frfuljovac in Mrzli jarak, v slednjem je voda pitna. V Ponikve se steka še množica manjših, neimenovanih jarkov. Okrog je bilo včasih najbolj rodovitno polje Račičanov, danes pa ni dosti obdelano. Pod vasjo (pod glavno cesto) se razprostirajo vaška polja, vendar so večinoma vrtače in le borna zemlja. Gozd v okolici je večinoma bukov. Prav tako pod vasjo so Italijani sezidali Kasarne, kjer so imeli vojaška skladišča. Lokacija je bila primerna za njihove tedanje potrebe. V bližnjem gozdu je tudi velika jama, ki so jo Italijani izkoristili, zgradili postojanko, jama pa jim je služila za skladiščenje goriva in municije. V jamo so celo napeljali enotirni vlak, s katerim so si pomagali pri prevozu spravljenega blaga. Tudi sicer je na področju Račič veliko jam, nekatere so velike in znane tudi jamarjem, mimogrede, leta 2004 je Društvo za raziskovanje jam Ljubljana v bližini Račič organiziralo tudi tabor, na katerem so raziskovali in narisali načrte štirih jam. Mržljak. To je bil navaden izvir, približno kilometer oddaljen od vasi, v smeri proti Sabonjam. Mržljak se deli na zgornji in spodnji, gornjega je ustvarila narava, vaščani so skopali le luknjo, v kateri se je zadrževala voda. Bil je bliže vasi, vendar voda v njem ni bila čista. Zato so vaščani sezidali spodnji Mržljak - skopali so jamo in jo obzidali z apnencem, ki so ga tja pripeljali iz vasi. V jamo so, skozi izdelan kamnit vhod, vodile kamnite stopnice. Zgradili so tudi obokan strop, tako da je bil izvir pokrit. Obok so z zgornje strani prekrili z glino, sčasoma pa jo je prerasla trava. Tako so ga izdelali zato, da so preprečili pronicanje umazane deževnice v izvirsko vodo. V deževnem času, ko je bilo veliko izvirne vode, je ta odtekala skozi kamnit vhod v jarek, ki je tekel skozi Dana v Ponikve. V sušnem obdobju pa so morali po stopnicah do dna Mržljaka. Tam so e HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. VIPAVA Poslovalnica Ilirska Bistrica, Bazoviška 19; nasproti pošte Telefon : (05) 7144- 546, 3664 - 500 Telefax: (05) 3664-510 Smo EDINA SLOVENSKA HRANILNICA Z VEČ KOT STOLETNO TRADICIJO Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in pomeni obveznost za prihodnost. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni prisluhniti Vašim željam in potrebam. VAM JE ZMANJKALO DENARJA? Zelja in potreb pa je vedno več. REŠITEV! KREDIT ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PO UGODNIH OBRESTNIH MERAH! VARČEVANJE NA VARČEVALNI KNJIŽICI Z ODPOVEDNIM ROKOM 3 DNI PLAČILO POLOŽNIC Z NAJNIŽJO PROVIZIJO! UGODNI LIMITI NOVO! NOVO! NOVO! VODENJE POSLOVNIH KNJIG preko HKS KONTO D.O.O URNIK Ponedeljek 8-12 Sreda 8-12 in 14 -16 Četrtek 13 -17 Petek 8 -12 P.S.: S tradicijo v prihodnost. Obnovljeni križ, ki je pospremil popotnike, ko so se odpravili z vozovi proti Trstu Gostina in z njo Račiče so znani številnim ljubiteljem dobre hrane Račičani so ponosni na Vaški dom, tam prirejajo tudi zabave ob vaškem prazniku, Sv. Roku, ki goduje 16. avgusta “Vas ‘Račiče. ‘Vsak.od nas si šteje v čast da pohvali svojo vas čTajBolj pri srcu mi vas leži, /ji dlačice ji pravijo vsi To vasica je prav mala niti [epa niti zala med dva priča stisnjena (jradac to je in d{e.Bra dtiš natrosendije veliko, ki mnoge v ruševine čas spremenikje neusmilno 9fa roB'vasi so naši predniki postavdi cerkvico mako- ker do Sv Štefana se fioditjim ni dako ‘Vas naša tudi vaški dom ima Iger z Sira se mkadina vsa tDa vsaj še dolgo Bi tako Bilo Ta jeziki naš izumrl ne Bo in vasice naše make napredka voz povozit ne Bi potem veseli Bi mladi in stari Biku čakali, da se je voda nalila v posode. Posode (lodrice) so bile ovalne oblike, da so jih lahko nosili na hrbtu. Ljudje so po vodo hodili tudi z vozovi, vendar je bil zaradi ilovnatih tal transport zelo otežen celo v sušnih obdobjih. V času italijanske vladavine so Italijani nameravali napeljati vodo iz Mržljaka v vas, premožnejši kmetje pa jim tega niso dovolili, ker bi vodo uporabljali tudi kajžarji. Sčasoma seje obok podrl in zasul jamo, tako da voda sedaj odteka drugam. Peka opeke. V Danih so Italijani, dva ali tri je najel Bilje, iz gline pekli Vzpetina, ki se bohoti nad vasjo se imenuje Bekovina, visoka pa je 773 metrov. Z vrha se ob lepem vremenu vidi do Kvamerja in Krka, pa tudi do italijanskih in naših Alp in seveda Nanosa. Ko potnik prihaja peš od Podgrada, ga na vrhu pozdravi obnovljeno znamenje križa. Mimo njega so vozili vozovi blago proti Trstu in to je bil znak, da odhajajo iz vasi. Legenda pravi, daje bilo pod vasjo nekoč jezero, mogoče v največji od že omenjenih vrtač, imenovani Tounica. Ta je še danes, čeprav poraščena, W:'V' V . 'v:'- /j $$y »-,i § -r i m v |. M-h*# •.-iCiiMF' Ostanki cerkve Sv. Štefana na Mrzli gori opeko. Izdelali so tudi peč, v kateri so glino žgali. Baje so tam izdelovali tudi kritino, ni pa znano, ali so opeko prodajali. Pogoji za delo so bili ugodni, saj so imeli v bližini tako glino kot vodo. Ta mala »tovarna« se je imenovala Kupnica. Ime seje ohranilo še danes, vidni pa so tudi ostanki (stene). zanimiva za ogled. Na jezeru naj bi se po mirni gladini podile račke. Ljudje, ki so se potem naselili, so kraj enostavno poimenovali Račiče. Morda pa res... Tekst so pripravili: Davor Kresevič, Irena Kresevič in Branka Počkaj foto: Mateja Rolih 1 :47654 ruuur\MU PAVLICA -5 ■ : ■ . ■ 4 ■■■ RAČIČE Ustidka m m M. j , / ■ W F;JVX. V7"\ mi Btemfm > /~ SrnUm 8* jf.' STAROD fmko-tfst: RAZSTAVA OB 110-LETNICI NAJSTAREJŠE SLOVENSKE REVIJE Planinska zveza Slovenije praznuje v letu 2005 kar nekaj obletnic. Med drugim tudi 110 letnico izhajanja mesečne revije Planinski vestnik, kije naj starejša slovenska revija. Ob tej priložnosti je uredništvo Planinskega vestnika izdalo 10 panojev v velikosti 1 m x 0,7 m, kjer je predstavljenih 110 let Planinskega vestnika, 110 let Aljaževega stolpa in odprava na Makalu iz leta 1975. Panoji šobili razstavljeni po raznih krajih Slovenije. Med 28. septembrom in 15. oktobrom bodo postavljeni v Ilirski Bistrici v knjižnici Makse Samsa. Vabljeni. PD Snežnik GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 * GRAFIČNO OBLIKOVANJE * OFFSET TISK 'SITOTISK-nalepke, tisk na majice... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG *IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, gotika Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA ____Tel.: 05/75-71-530_ p&fmm * DIESEL *CUSTOM. M *SMITH TEKOČINA ZA *> KONTAKTNE VX LEČE........1.500 SIT (©cm)cy3©m]|Ojqo + 6o|od -(DPI e-l) 4!R3J>| - iDfopojd SUZUKI BREZ SKRBI NA POTI S SUZUKIJEVIMI VOZILI NA ŠTIRI KOLESNI POGON SUZUKI GRAND VITARA 2.0 TD 4x4, ABS, avt. klima... SUZUKI JIMNY 1.3 VX 4x4, ABS... VROČA CENA : 5.190.000 SIT VROČA CENA : 3.490.000_SjT AVTOPLUS d.d. Koper Pooblaščeni prodajalec in serviser tel.: 05/613-70-30 v Istrska cesta 55, 6000 KOPER Nov/ SWIFT NA ZALOGI !! y KNJIGA - ZVESTA PRIJATELJICA UČENCEV V OŠ KNEŽAK Letošnje leto je za Bralno značko posebno, saj obeležuje svoj 45. rojstni dan. Temu praznovanju se bomo s ponosom pridružili tudi v OŠ Knežak, kjer ima lepa knjiga prav posebno mesto. Od 78 učencev, kolikor jih je na šoli, jih letos za Kettejevo bralno značko tekmuje kar 74 oziroma 95%, na razredni stopnji in v vrtcu pa celo vsi. Ta podatek pa v bistvu ni nič kaj izjemnega, saj se tekmovanja leto za letom množično udeležujejo skoraj vsi učenci in prav malo je tistih, ki ga ne zaključijo uspešno. V primerjavi z mnogimi šolami, kjer morajo mentorji učence dobesedno siliti, da karkoli preberejo, je bralna kultura pri nas na dokaj zavidljivi ravni. V zadnjih petindvajsetih letih je tekmovanje uspešno zaključilo čez 70% vseh naših učencev, 140 osmošolcev pa je dobilo priznanje za osemletno zvestobo bralni znački v OŠ ter s tem tudi laskavi naziv - zlati bralec. Letošnje jubilejno leto bo poleg vsakoletne bralne dogodivščine prineslo tudi kopico dodatnih, privlačnih zanimivosti, med katerimi naj omenimo novo mladinsko knjižno zbirko v okviru projekta Mercatorjeva knjižna polička, veliko obiskov knjižnih ustvarjalcev po šolah, posebno knjižno darilo za prvošolčke in še in še, vse do osrednje proslave, ki se bo odvijala na prvi dan slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani. Ob jubilejnem letu mladim bralcem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko veselja ter notranjega bogastva v družbi knjig! OŠ Toneta Tomšiča Knežak, Irena Rep GOZDNA POT MAŠUN Sredi septembra smo se učenci bili pri medvedjem brlogu in na Anini razredne stopnje osnovne šole Rudolfa skali. Ukoviča iz Podgrada odpravili na prvo Gospod Evgen nam je razkazal popočitniško »potovanje« na Mašun. različne vrste dreves in nam predstavil Vsi smo se naravoslovnega dne zelo razlike med njimi. Pokazal nam je tudi veselili. drevesa z različnimi vrstami obolenj. Ko j e pripeljal avtobus, smo posedli in nato 45 minut uživali v opazovanju poti, ki se je vila skozi Knežak, do Koritnic in dalje proti Mašunu. Ko smo prispeli na Mašun, smo pomalicali, nato pa sta nas sprejela dva vodiča. Našemu vodji je bilo ime Evgen. Pripovedoval nam je veliko zanimivosti o gozdu in življenju v njem. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo Zelo so nas zanimale pripovedi o živalih, ki jih je v mašunskem gozdu zelo veliko. Domov smo se vračali sveži in s kopico novega znanja in vedenja o sožitju narave, živali in človeka. Nika Tomažič Novinarski krožek OŠ R. Ukoviča Podgrad KOLONIJA V PACUGU 2005 Letovanja bistriških otrok ni potrebno posebej predstavljati. Organizacijo socialno zdravstvene kolonije je tudi letos izpeljala Nada Čeligoj, sekretarka OZRK iz Ilirske Bistrice. Poskrbela je za namestitev 63 otrok in šestih mentorjev, ki smo noč in dan bdeli nad živahno mladino. Na teren je šla stara preizkušena ekipa (Dime, Dejan,Vlado, Barbara, Nataša in Darinka). Večina otrok j e letovala po znižani ceni na račun zdravstvenih indikacij in prispevka Zavoda za zdravstveno varstvo. Predloge je kot vedno potrdil otroški zdravnik. O možnostih so bili obveščeni vsi upravičenci prvega, tretjega, petega in sedmega razreda. Z ustrezno indikacijo so imeli možnost do znižane cene tudi ostali otroci. Za otroke iz socialno in finančno ogroženih družin je subvencijo prispevala občina. V Pacugu, kjer gostujemo že četrtič, smo izkoristili čisto in toplo morje ter okolico, ki nam je nudila obilo sprehodov v oblačnem avgustu. Izpeljali smo vrsto delavnic za spretne roke, najbolj obiskani pa sta bili delavnici Laure Novak in frizerskega salona Mitja hair studio iz Ilirske Bistrice, ki je na terenu oblikoval kar 120 umetelnih frizur. Vsak večer seje nekaj dogajalo - ples, igre brez meja, cirkus, kviz, Kolosej, vožnja z barko, ogled kraljestva kaktusov, Pirana, solin in strunjanskega križ, šli smo do Portoroža skozi 500 m dolg tunel... Več kot polovica otrok se že več let zapored udeleži kolonije. Njihova odločitev nam daje potrdilo, da je kolonija enkratna priložnost, da otroci preživijo del počitnic zdravo, varno, kreativno in kar je najlepše - v družbi vrstnikov. Darinka Dekleva, pedagoški vodja Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica SE ZAHVALJUJE udeležencem srečanja »LETNIK 1970«pri Novakovem mlinu za prispevek, ki so ga namenili družini v stiski. PRVIČ Z VLAKOM Prijetno smo bili presenečeni učenci 7. razreda devetletke, ko smo konec junija izvedeli, da smo na natečaju Slovenskih železnic za svoje literarne prispevke prejeli kolektivno nagrado- brezplačno vozovnico za potovanje z vlakom po Sloveniji. Nekateri učenci se namreč z vlakom nismo še nikoli peljali. Z mentorico in razredničarko Janjo Milostnik smo se dogovorili, da si bomo privoščili prijeten zaključek skupnega druženja. Načrtovali smo vožnjo v Ljubljano, obisk Koloseja, ogled komedije Ugani, kdo pride na večerjo in za lačne želodce pico. Za nekatere izmed nas j e bilo veliko doživetje že jutranje čakanje na vlak in vonj po železniški postaji. Pot je bila prijetna in je minila, kot bi trenil. Na železniški postaji v Ljubljani je Sara napravila nekaj skupinskih fotk za spomin. V ogromni dvorani v Koloseju smo si v družbi velikega števila Spisov Prvič z vlakom nam torej ne bo srednješolcev ogledali komedijo, ob potrebno pisati nikoli več. kateri smo se dodobra nasmejali. Sara Lekič Domov smo se utrujeni, a zadovoljni Novinarski krožek OŠ Rudolfa vrnili v poznih popoldanskih urah. Ukoviča Podgrad NAŠI PRVOŠOLČKI Na osnovni šoli v Podgradu je prvič prestopilo šolski prag in zasedlo šolske klopi deset novih učencev- pet deklic in pet dečkov, ki jih bo poučevala učiteljica Suzana Pečar. Želimo j im: Hmmm, hmmm- pridno učenje in veliko veselih šolskih trenutkov vseh devet let. PS: Jaz sem že v sedmem! Za spomin -fotka prvošolčkov Novinarski krožek OŠ R. Ukoviča Podgrad VZPON NA KOZLEK ZLATI PODGORKI V četrtek, 15. septembra, smo se učenci naše šole odpravili na Kozlek. Z avtobusom smo se peljali skozi Ilirsko Bistrico do vznožja hriba, potem pa peš proti vrhu. Ko smo se vzpenjali proti vrhu, smo morali čez tri manjše hribe. Učenci nižjih razredov so nadaljevali pot po dolini in se na koncu povzpeli na Kozlek. Ko smo prispeli na vrh, se nam je odprl čudovit razgled na pokrajino pod nami. Videli smo sosednje hribe in med njimi tudi Učko.Pokrajina pod nami je bila posuta z njivami, pašniki in drobcenimi hišami. V daljavi smo videli celo morje in otok Krk. Eden od mojih sošolcev je imel s seboj daljnogled, zato smo si vse to lahko natančno ogledali. Tiste, ki so bili prvič na Kozleku, je čakal planinski krst. Ta obred je opravil naš hišnik Janko. Nato smo se še slikali, pomalicali in se odpravili nazaj v dolino. Ta športni dan nam bo ostal še dolgo v spominu, saj je bilo druženje nadvse prijetno in koristno za zdravje. Žan in Etien, novinarski krožek OŠ Podgora IZ VOJAŠKIH VRST LETNIKA 1946 Po 40-ih letih so se zbrali bivši vojaki JLA, ki so služili vojaški rok v Varaždinu. Proslavljali so v gostišču Danilo s svojimi dmžicani. Med njimi j e bil tudi domačin Alojz Kovačič, kije organiziral srečanje. Obenem se udeleženci zahvaljejo pevski skupini fantje in možj eiz Velike Bukovice in vokalni skupini Vasovalec za lepo odpete pesmi. ak mm od ponedelika d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 n VIDEO TOP 1Q 1. BODI KUL - komedija 2. LETALEC - resnični dogodek 3. MISIJA: CUCELJ - komedija 4. SRHLJIVE SKRIVALNICE - triler 5. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ŠT. 13-akcija 6. KOCKA 2-zf 7. BLIŽNJI ODNOSI - ljubezenski 8. LEPOTICA POD KRINKO 2 - kom. 9. NJEGOVI TASTARI - komedija 10. ALEKSANDER - zgodovinski Jasmina Rutar in Tina Štefančič sta obiskovali našo osnovno šolo. Bili sta pridni in vestni učenki, predvsem pa odgovorni. V srednji šoli sta svoje uspehe nizali in šolanje zaključili kot zlati maturantki. Jasmina je končala ekonomsko šolo v Postojni, Tina pa turistično v Izoli. Uspešen zaključek šolanja sta proslavili z ostalimi zlatimi maturanti iz cele Slovenije. Zbrali so se v Festivalni dvorani na Bledu, kjer sojih prisrčno sprejeli, podelili darila in dali napotke glede poteka prireditve. Nato so se z avtobusom odpeljali proti Brdu pri Kranju. Tam jih je pozdravil minister za šolstvo dr. Milan Zver, deležni pa so bili tudi manjše pogostitve.Po končanem dmženju so se odpeljali nazaj na Bled, kjer so imeli svečano zaključno prireditev. Uspešno sta jo vodila Bernarda Žam in Peter Poles. Večerje s pesmijo popestrila Tinkara Kovač. Na prireditvi so bili tudi mnogi znani Slovenci, ki so jim podarili spričevala in pohvale. Skupno druženje se je končalo s pogostitvijo, na kateri so bili zagotovo najbolj radostni starši maturantov. Učenci in delavci naše šole jima iskreno čestitamo in sporočamo, da smo nanju ponosni. Tjaša Žele Novinarski krožek OŠ Podgora na sliki desno: Tina Štefančič (druga z leve) ter Jasmina Rutar (druga z desne) na slavnostni podelitvi URESNIČEVANJE OTROŠKIH SANJ (ob tednu otroka) Letošnji teden otroka opozarja na Konvencijo o otrokovih pravicah in na dejstvo, da ima vsak otrok pravico do drugačnosti, da vsakemu otroku pripadajo iste pravice ne glede na to, če je bel ali čm, reven ali bogat, če je Japonec ali Eskim ali Bosanec. Socialne razlike med nami se poglabljajo. Naši otroci to čutijo. Nihče si ne želi, da bi premožnost staršev ločevala otroke. Naša skrb je, da bi bilo razlik med otroki čim manj, da vsak po svojih močeh prisluhnemo in pomagamo. Pred leti, ko je bila stopnja brezposelnosti v občini naj večja, seje Dmštvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica spopadlo s tem problemom. Ustanovili smo Sklad za socialno in finančno ogrožene otroke, ki jim z obstoječimi sistemskimi rešitvami nismo mogli pomagati. Organizirali smo dobrodelne plese, še vedno izvajamo humanitarne akcije v ta namen. Danes za šolajoče otroke največ pomoči nudi Ministrstvo za šolstvo in šport, nato občina, ko ne najdemo drugega izhoda s posluhom pomagajo nevladne organizacije - Karitas, Rdeči križ in mnogi posamezniki. V imenu otrok in njihovih staršev se vsem naj lepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsem uspešnim obrtnikom v naši občini, da so se odzvali povabilu Milene Urh (hvala, da nam je dala možnost!) iz Razvojnega centra in prispevali nagrade za srečelov, ki gaje DPM izvedlo na Bistriških dnevih konec septembra. Z izkupičkom bomo nadaljevali v svojih prizadevanjih za izgradnjo otroških igrišč v naši občini. Razmišljamo, da bi še kdaj povabili čarovnika, ki bo začaral kup denarja ali lepo opremljeno igrišče. Za DPM Darinka Dekleva \----------------------------------------------------------------%-----J © kakez ffipfrnica TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. L-.I_____ tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica ti?g[hgk rij lil 4 lil lil k simobil e_______ O PRI TISKANJU z nakupom kvalitetnih kompatibilnih črnil - SEDAJ ŠE CENEJE !!! j/«*" So samostojne, ventilacijske, iifcBl z daljinskim J:. upravljanjem. P* . t\ < Imajo možnost > I , gretja cevno v 1:' več prostorov \ • • —:j in priključitve j na radiatorje. _y PEČI NA PElETE RAČUNALNIKI V JESENSKI AKCIJI EXTRA 3+ (2.6GHz, 256MB, DVD-RW, 80GB HDD, grafika ATI Radeon 9250) §£|lV[* od 87.900 dalje /// -Uiai NIKOV (Lahko tudi na 24 obrokov)_RACU^"V \ Za vse dodatne in formacije pokličite Kakež d.o.o., tel: 05/714-23-68, 040/410-447. ... kaj vam nudi e-VEM Slovenska državna uprava učinkovito in hitro uvaja različne storitve elektronske uprave tudi na področju podpore poslovnim subjektom z namenom vzpostavitve prijaznega okolja za razvoj podjetništva v Slovenijf Tako j e nastala tudi idejna zasnova projekta e-VEM (Vse na Enem Mestu), katerega osnovni namen j e zagotoviti ustrezno informacijsko podporo bodočemu podjetniku in mu v najkrajšem možnem času omogočiti začetek delovanja. S 1. julijem 2005 je pričel delovati Državni portal za poslovne subjekte e-VEM ('http://evem.gov.sf). Portal je namenjen vsem obstoječim ter bodočim samostojnim podjetnikom posameznikom, saj omogoča ne le registracijo podjetnika ampak tudi vpis sprememb podatkov, ki se nanašajo na njegovo dejavnost. Portal e-VEM nudi možnost opravljanja naslednjih storitev: • vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES, • posredovanje davčnih podatkov, ki jih je podjetnik dolžan posredovati ob ustanovitvi s.p. na DURS, • prijava samostojnega podjetnika v obvezno zdravstveno zavarovanje na ZZZS, • prijava otrok podjetnika do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje na ZZZS, • vpis spremembe v Poslovni register Slovenije, • izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, • naročilo izpisa podatkov iz Poslovnega registra Slovenije za poljubnega samostojnega podjetnika. H uprava DrSmmportal Repkblikit Slovence Samostojnemu podjetniku posamezniku za vpis, spremembe podatkov in izbris iz registra ni treba plačevati upravne takse. Bodoči samostojni podjetnik posameznik lahko vse postopke registracije samostojnega podjetnika opravi: • sam, preko portala, po t.i. vami povezavi, s čimer je poskrbljeno tudi za varovanje zasebnosti in osebnih podatkov. Vloge, ki jih podjetnik odda preko portala, morajo biti digitalno podpisane, zato j e obvezna uporaba kvalificiranega digitalnega potrdila. • z obiskom ene izmed vstopnih točk, ki se nahajajo na izpostavah AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve), upravnih enotah in krajevnih uradih, PCMG (Pospeševalni center za malo gospodarstvo), obrtnih zbornicah, GZS (Gospodarska zbornica Slovenije) in DURS (Davčna uprava Republike Slovenije) po Sloveniji. Na območju Občine Ilirska Bistrica trenutno delujeta dve vstopni točki e-VEM, in sicer na sedežu Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica ter na Upravni enoti Ilirska Bistrica, v drugem nadstropju nad Banko Koper. Od začetka delovanja portala e-VEM pa do današnjega dne je upravna enota obravnavala 12 zahtev samostojnih podjetnikov v zvezi z njihovimi vpisi, spremembami podatkov ter vpisi prenehanja opravljanja dejavnosti. Z vzpostavitvijo portala e-VEM je tako državljanom oz. podjetnikom olajšan postopek registracije oz. prijave vseh sprememb, kijih sedaj opravijo hitreje in na enem mestu in jim torej ni več potrebno obiskovati posameznih ustanov (AJPES, DURS, ZPIZ, ZZZS, ...). S TV GALEJA KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica ... projekt GERK je stekel Zakaj je potreben nov sistem, kise imenuje vzpostavitev grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč -GERK? Sistem se vzpostavlja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s ciljem pridobitve ustrezne baze podatkov o zemljiščih, ki bo služila za dodeljevanje podpor v kmetijstvu. Velik delež podpor je namreč vezan na površino kmetijskega zemljišča. Ugotovljeno je namreč, da obstoječa evidenca zemljiškega katastra ne ustreza predpisom Evropske unije, ker ne odraža dejanskega stanja rabe kmetijskih zemljišč. Kdo sodeluje v projektu? V Sloveniji je skupaj 73.000 nosilcev kmetijskih gospodarstev, na območju upravne enote Ilirska Bistrica pa 704. Zaradi obsežnosti projekta je vlada RS v letu 2005 zavezala k sodelovanju različne institucije, in sicer upravne enote, Kmetijsko svetovalno službo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za gozdove in Geodetsko upravo. V svoje programe dela v letu 2005 so dolžne vključiti vzpostavitev sistema GERK kot prioritetno nalogo. Predvideno je, da bo evidenca GERK postala del Registra kmetijskih gospodarstev. Naloge vodenja in vzdrževanja evidence grafičnih enot rabe pa naj bi se v prihodnje prenesle v pristojnost upravnih enot. Kako potekajo usklajevalni sestanki? V mesecu juniju smo tudi na Upravni enoti Ilirska Bistrica pričeli z usklajevalnimi sestanki z nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so nanje vabljeni. Posamezno kmetijsko gospodarstvo je dodeljeno le eni izmed prej navedenih institucij. Pomembno je, da se nosilci kmetijskih gospodarstev odzovejo vabilu in se udeležijo usklajevalnega sestanka v zanje določenem terminu. Usklajevalni sestanki so uspešni, če pridejo nanje nosilci kmetijskih gospodarstev pripravljeni. To pomeni, da se predhodno seznanijo z grafičnimi podlagami, da že pred sestankom pregledajo podatke o zemljiščih, ki jih imajo v uporabi in sicer površino, dejansko rabo in lego zemljišč. Najpomembnejše pa je, da nosilci znajo na orto foto posnetkih (DOF-zračni) pokazati lego zemljišč brez pomoči katastrskega načrta. Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo obvezno na usklajevalne sestanke prinesti prilogi: kopijo obrazca «C-Prijava zemljišč v uporabi za leto 2005« in »grafične podlage z vrisanimi enotami rabe«. V kolikor se nosilec kmetijskega gospodarstva ne more udeležiti usklajevalnega sestanka, ga lahko zastopa njegov pooblaščenec s pisnim pooblastilom. Obrazec pooblastila je nosilcem poslan kot priloga vabila. Po končani obravnavi GERK-ov nosilci dobijo v podpis izpis s pisnimi podatki GERK-a: identifikacijsko številko, domačim imenom, površino, dejansko rabo in v kolikor se bo na površini GERK nahajal trajni nasad, bo pripisana tudi identifikacijska številka TN MID. Vse nosilce kmetijskih gospodarstev opozarjamo, da bodo vabljeni na usklajevalne sestanke največ dvakrat. Kmetijsko gospodarstvo, ki ne bo imelo usklajenih GERK-ov, v naslednjem letu ne bo moglo uveljavljati kmetijskih subvencij. Ob tem ponovno poudaijamo, da evidenca GERK-ov v ničemer ne vpliva na lastništvo parcel, katastrsko stanje in odmero davkov. Za slednje podatke sta še vedno merodajni obstoječi uradni evidenci zemljiška knjiga in zemljiški kataster. esimit. G©Gthm®0@g®7 CtPgjGreflooG: fino pretoradlBoOG] dL@o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si VROČI PLANETI AMD£1 Računalnik Planet A64 - 28 129.291 SIT AMD64-2800*Z512MB/120GB-s ati/NEC DVD»-RW/disketn* 1.44/ATI X600pro 128MB PCI-X/LAN. zvočna.... Računalnik Planet A64 - 32 181.584 SIT AMD64-3200+/1024MB/160GB-S ata 2/NEC DVD*-RW/disketnik 1.44/ATI RX600XT 256MB PCI-X/LAN, zvočna,... Računalnik Planet A64 - 38 257.680 SIT AMD64-3800+/1024MB/250GB-S ata 2/NEC DVD*-RW/dnketmk 1,44/ATI X800pro 256MB DOR3 PCI-X/IAN. zvočna,... Intel TITOV TRG 10 ■ Ilirska Bistrica VAMADA DiVX predvajalniki A MOŽNOST PLAČILA na 6,12 ali 24 OBROKOV!!! DVX - 6700 Računalnik Planet C - 28 94.623 SIT Intel Celeron D 2,8Ghz/256MB/80GB-7200/NEC DVD*-RW/disketnik 1.44/ATI 9250 128MB agp/LAN. zvočna.... Računalnik Planet C - 3066 120.561 SIT Intel Celeron D 3,066Ghz/512M8/120GB-7200/NEC DVDt-RVV/dlsketnik 1,44/ATI 9550GT 256MB agp/LAN, zvočna,... Računalnik Planet P - 32 211.557 SIT Intel PENTIUM 4 64 3,2Ghz/1024MB DOR2/200GB-S ata 2/NEC DVD«-RW/d»ketn* 1,44/GeForte M00GT12SMB PCI-K/VAN. zvočna. J Programski paket za vodenje trgovine f projekt. si (maloprodaja, veleprodaja, storitve,) unomm: PLANET Mi3 - Robert Šabec s.p. Titov trg 10IL. Bistrica, tel:05/71-00-643 Vse navedene cene vsebujejo DDV in veljajo ob gotovinskem plačilu, zaloge so omejene! GOSTILNA s prenočišči Im* mn ^Ema Deželak Intel* Product Integrator PODJETJE ZA MODERNO TEHNOLOGIJO d.o.o. NOVO! Nakup računalnikov in opreme na obroke! Vabljeni na brezplačno testiranje kabelskega interneta! Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 8 do 16! SONY Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si Prestiglo Partner’ Microsoft ^ symantec. f X ŠPORTNA REKREACIJA - RAZPIS TEKMOVANJ ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA razpisuje naslednja športnorekreativna tekmovanja ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2005/2006. Prijave sprejemajo na naslovu Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. 711 19 00 ali e-pošta sz.il.bistricadfsiol.net do vključno ponedeljka, 31. oktobra 2005. Po prispelih prijavah bo sklican sestanek s predstavniki, na katerem se uskladi organizacijo, potek tekmovanja in pogoje nastopajočih. Predvidevamo izvedbo tekmovanja v obdobju november 2005 in februar 2006. Organizacija bo potekala v podobni obliki kot v preteklem letu. ZIMSKA LIGA V ODBOJKI 2005/2006. (ločeno za moške in ženske ekipe) Tekmovanje poteka v telovadnicah in športnih dvoranah v regiji po turnirskem sistemu enkrat mesečno (2. ali 3. vikend). Podrobnejša pravila so na voljo na naslovu zveze. Prijave ekip sprejemamo na naslovu Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. 711 19 00 ali e-pošta sz. il. bistrica(a)siol. net do ponedeljka, 16. septembra 2005. Možne so tudi kasnejše prijave novih ekip (pred vsakim turnirjem do 10. v mesecu). Predvidevamo izvedbo tekmovanja v obdobju oktober 2005 in april 2006. ******** Podrobnejše informacije dobite na Športni zvezi oziroma na tel. 041 578 613 /Debevc). ŠZ IL. BISTRICA NOGOMETNO OBVESTILO V času od oktobra-05 do aprila-06 bo v telovadnici osnovne šole Podgora-Kureževo organizirana rekreacija za starejše nogometaše (starost nad 45 let). Vsi zainteresirani se lahko prijavite oziroma dobite dodatne informacije pri Voj ko tu Kalc, mobi-031-297 513. ROKOMETNI KLUB IL.BISTRICA SE ZAHVALJUJE SPONZORJEM Ni kluba brez igralcev, ni igralcev brez kluba, ni kluba in igralcev brez sponzorjev oziroma denarja. Denarja, ki nam vsiljuje vsakdanji nori ritem demokratičnega pehanja za njim. Navkljub norim ritmom življenja ter ne preveč rožnati gospodarski situaciji v naši preljubi občini se še vedno najdejo dobri ljudje, ki dajo nekaj na razvoj športa v občini in tako dajo nekaj možnosti našim mladim športnikom za njihov celostni razvoj. Največ sredstev dobi rokometni klub iz proračunskih sredstev občine Il.Bistrica. Potem so tu sredstva, ki jih prispevajo g.EMA DEŽEJAK iz GOSTILNE POTOK, PREVOZI IN DOMAČA OBRT SREČKO SANABOR S.P. iz Harij, UJČIČ D.O.O. iz Zarečja, AC DODIČ iz Podgrada, BANKA KOPER, CENTRALVOD CMREČNJAK JOŽE S.P. iz Podgrada, TELES D.O.O. Il.Bistrica, pizzeria Kudra, pizzeria Coccolo, Madd, Tomex, Avtopralnica Koren, MI2, Mery art, Bor, Čukgraf in verjetno še kdo, kije bil pozabljen, za kar se mu opravičujemo. Seveda ne smemo pozabiti staršev dečkov in deklic, ki svoje otroke vztrajno vozijo na treninge, jim kupujejo športno opremo, ki ni poceni, ter jim omogočajo priprave na Rogli, Rabu, v Rovinju. Najlepša hvala sponzorji, najlepša hvala starši, gospa Karmen, gospod Anton. Marino Šajina ! KARTE KLUB OLDERSI - } ! VABI I To je klub za odrasle, ki so že dopolnili osemnajst let. Od tu naprej pa brez omejitve sprejmemo vsakega, ki se hoče naučiti borilnih veščin I karateja. To je izjemna priložnost za vse tiste, ki so kot otroci že trenirali | in tiste, ki so si to želeli, pa niso imeli možnosti. Nikoli ni prepozno - vse, kar potrebujete, j e navdušenje in odločnost, da boste nepopustljivo vztrajali in dokazali sebi in drugim, da znate in zmorete preseči samega sebe. Prijavite se na GSM 041 659 951 I--------—-------------------------------------I UD J'v J 2 Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica, tel.: 05/71 41 500 m 0* REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves, * dekorativnih zaves, * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine, * brisač, * prešitih in navadnih odej, * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice), * plastificirani prti, * umetno usnje - skaj *kamise Nudimo redni mesečni popust na metraino blago, brisače in flanelaste rjuhe. URNIK NON- STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. izpuščaj, 6. zdravilo proti prehladu in bolečinam, 13. najpomembnejši kirgiški ljudski ep, 18. orač, 19. sled divjačine, 20. naselitveno območje, 21. začetek tekmovanja, 22. glas, zvok z določeni višino, 23. švicarska tiskovna agencija, osnovana leta 1894, 24. judovski duhovnik, obnovitelj Mojzesove postave, 25. izrastek rastlinske celice, 26. potomec starih Egipčanov, 27. grška mitološka reka, 29. grški bog ljubezni, 31. ruski šahovski velemojster, nekdanji svetovni prvak (Anatolij), 33. Don Kihotov konj, 35. pijača grških olimpijskih bogov, 37. pristaniško mesto v Jemenu, 39. zadnji del stopala, 40. nekdanja svobodna posest, ki ni bila vezana na fevdalno pravo, 42. napev (italijansko), 44. ameriški inženir, izumitelj vodne turbine (Lester Allen), 48. zvezdogled, zvezdar, 52. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, 54. grška mati bogov, 55. ženska oblika imena Marija, 56. nekdanji nigerijski atlet, srebrna medalja na OI leta 1992 (Chidi), 58. praznična obleka, 59. sredozemska rastlina, brišč, 62. izraelski pevec Ofarim, 63. slovenski gledališki igralec Raner, 64. italijanski pesnik Alighieri, 65. prečni drog v kozolcu, 66. model v pravi velikosti, 68. spojina alkohola s kislino, 69. sozvezdje, rimščice, 70. samoveznica, 71. ptičja samica. Navpično: 1. okrasni obroček na prstu, 2. nakodrana volnena tkanina, 3. tip tiskarskih črk, 4. krama, 5. zli duh v slovanskih pravljicah, 6. ameriška igralka (Mary), 7. italijanski igralec (Paolo), 8. elektronka s petimi elektrodami, 9. začetnici slikarja Čarga, 10. arabski srebrnik, 11. nogometni klub iz Milana, 12. prikaz naučenega pred občinstvom, 13. kitajska violinistka (Vanessa), 14. orožarna, 15. ženske prsi, 16. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 17. tek po jedi, 26. slovenski radijski voditelj (Andrej), 28. brezkužnost, 31. unesek, 32. zaključena enota pesniškega besedila, 34. mesto in luka v Korintskem zalivu v Grčiji, 36. luka v južni Italiji, 38. znameniti slapovi v Niagari, 41. nemški zdravnik in bakteriolog, nobelovec (Gerhard), 43. mineral z Avale, 45. znamenita dolina ob zgornji Soči, 46. ameriški metalec diska, večkratni olimpijski zmagovalec (Al), 47. namen, naklep, 48. grenki zeliščni liker, 49. jezik na malajskem polotoku, 50. italijanska luka ob Jadranskem morju, 51. nabiralec gob, 53. izbrana družba, 57. napaka, okvara, 59. lovska nastava, 61. kitajska utežna mera, 64. znižani ton D, 67. začetnici slovenskega pesnika in umetnostnega zgodovinarja Vodnika. DIMITRIJ GREJ SLOVARČEK: MANAS - NAJPOMEMBNEJŠI KIRGIŠKI LJUDSKI EP EZDRA - JUDOVSKI DUHOVNIK, OBNOVITELJ MOJZESOVE POSTAVE ROSIN ANT- DON KIHOTOV KONJ IMOH - NEKDANJI NIGERIJSKI ATLET, SREBRNA MEDALJA NA OI 1992 (CHIDI) GABARIT- MODEL V PRAVI VELIKOSTI REŠITEV AVGUSTOVSKE KRIŽANKE: VODORAVNO: 1. ŠČETKA, 7. LIPAN, 12. PARTIJKA, 14. KUNTNER, 16. KORENT, 17. ROMUNKA, 19. SOK, 21. ALAVA, 22. ROMANA, 23. AIDA, 24. RIDA, 25. HOMER, 26. PSALTER, 29. AVA, 30. SRPAN, 31. SATIE, 32. ZB, 33. T(ONE) K(UNTNER), 34. START, 35. AKRON, 36. SIO, 37. ANIENE, 39. KVAKA, 40. REJN, 41. ORNAT, 42. AAR, 43. HENA, 44. ALKA, 45. DRN, 46. TMEZA, 48. MSTA, 49. TRIAS, 51. AAMODT, 53. ATE, 54. ORIKS, 55. MIRON, 56. RB, 58. RE, 59. OBESA, 60. AARON, 61. MIR, 62. MNOŽINA, 64. ASCOT, 65. KOCE, 66. OITA, 67. LESTEV, 69. SAHEL, 70. RJA, 71. TANATOS, 73. ATRAPA, 74. AVIATIK, 76. NEAPOLIS, 78. AFRIK, 79. NITKAR. NAVPIČNO: 5. K(AREL) J(ERIČ)10. A(NTON) N(ANUT) NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA ... _ ..... . PRVA NEPREMIČNINSKA AGENCIJA NA BISTRIŠKEM Z LICENCO MOPE INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann PARK TEL.: 71 45 144 ZA DIJAKE SREDNJE PICE VSEH VRST PO t0f& RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE SIB inštalacije d.o.o. Jablanica I2. 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 7I4 85 IS fax: 05 7I4 85 I6 iasmwm Mwnra)s orai siMEcmES) imimiro wiki oimm/MKi Ewmsaaw m lasidM mšSčm žsum. KOTLI NA POLENA IN PELETE ■S" -vveishaupt- Unical Eurotherm tile 0riello WVterm A biasi vmeRUS A A 5 jj MJi ? NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za rešitev avgustovske križanke prejme: 5 EVA JANČAR, Via del Pozzo 4, Trst, Italija l; ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! i r — — — — — — — — — — — — — — — — — — ——— — — i I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE | | nam pošljite do 20. OKTOBRA 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU I I I I I | GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17 | I-----------------------------------------------— J Za vse, ki bi nam radi pisali: sneznik@kabelnet.net Še vedno pričakujemo vaše fotografije za rubriko foto utrinki. Pišite nam, poleti se marsikaj dogaja. ...■* ■ ' ; pj*jl ^ ||jg ^ POGODBENI VOJAK? Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, občasne dinamične dejavnosti v naravi, uporaba različnega orožja, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim življenjem? Če vas vse to mika in se želite kdaj pa kdaj odtrgati od rutine vsakdanjega življenja, službe ali študija ter spoznati nov krog prijateljev in znancev, se pridružite pogodbefii rezervi Slovenske vojske. Pridružite se lahko pogodbenim pripadnikom rezervne sestave 45. oklepnega bataljona v Pivki, 460. artilerijskega bataljona v Postojni ali Slovenski Bistrici, 132. gorskega bataljona na Bohinjski Beli ali drugih enot, ki se bodo popolnjevale s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave. Podrobne informacije lahko dobite: -na Upravi za obrambo Postojna ter njenih izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 728 01 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) oziroma njihovih pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33),in Piranu (tel. 05 674 60 02), v Cerknici (tel. 01 70910 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 5591); ZAKAJ PA NE?! MMJKAMMNIIA StOTINHA VOJSKA MMSTBUVOZAOUAMBO Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 J C it? s§ c/ .. - ■) C % ;C V J G 2G nr cJLl )C JpVN, e )2 2 G Z OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 oj lo Y' Jlo J b oJlo oj v0 25 25 25 2/ oJU CJ G2_____CJ L2_ Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki P Dežurstva Delavnik Nedelja in prazniki od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 ^ Wm IgE ^ ■8B? ,Mj 5|t 1 lisi®* m Sto tj liji: | g g 41? Jkw.il 885 AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabeinet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszlo Baiazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona 6 DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© •''ostojtv0- Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motom3 ^ ▼ Shell tl D B Bil izpušni sistemi in katalizatorji uauii a amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 OBVESTILO Občina Ilirska Bistricaje v Uradnem listu Republike Slovenije objavila Javni razpis za dodelitev kreditov za spodbujanje malega gospodarstva, obrti, turizma in kmetijstva v občini Ilirska Bistrica in subvencioniranje obrestne mere. Kredit v višini 100.000.000,00 SIT z obrestno mero: šestmesečni EURIBOR+2,5%, dodeljuje Banka Koper d.d., PE Ilirska Bistrica. Obrestno mero subvencionira Občina Ilirska Bistrica v višini največ 2,5% in Adriatic, zavarovalna družba d.d., PE Postojna v višini 2,75%. Višina kredita za spodbujanje malega gospodarstva, obrti in turizma je lahko največ 55% vrednosti investicije oziroma upravičenih stroškov, za kmetijstvo pa največ 50% vrednosti investicije oziroma upravičenih stroškov oziroma največ 10.000.000,00 SIT. Rok za prijavo je od dneva objave razpisa do porabe sredstev. Vlogo za kredit in dodatne informacije, prosilci dobijo na Banki Koper I d.d., PE Ilirska Bistrica in Oddelku za gospodarstvo in finance Občine 1 Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica g L---------------------------------------------------------------I 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV KABELSKI INTERNET ZE OD 2.400,- SIT MESEČNO TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. $>□<,[] ° □ ©“Ž7 o □ [M] [Kte ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Dragotina Antoniča se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za pomoč, izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala za nesebično pomoč in podporo v težkih trenutkih prijateljem, njegovim sodelavcem Primorja, sodelavcem Komunalnega podjetja in Košarkarskemu klubu Piama Pur. Zahvaljujeva se govornikoma za ganljiva poslovilna goVora, g. župniku, organistki, pevskemu zboru in trobentaču. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zena Darinka in sin Simon Brezplačni mali oglasi PRODAM Prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, v Ilirski Bistrici, rozmanova ulica. Tel.: 041/230 ,538 Prodam dobro ohranjen Ford Orion 1.4i za rezervne dele, cena po dogovoru. Tel.: 05/714 20 92 ali 051/ 603 141 Prodam 3-sobno stanovanje v Podgradu, 63 m2, v 1. nadstropju z delno zastekljenim balkonom in pripadajočo kletjo ter garažo. Leto izgradnje 1977. Možna je tudi zamenjava za enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Informacije na tel. 051 393 948. Prodam garsonjero v Prešernovi ulici 38. Tel.: 041/422 013 Prodam zazidljivo parcelo v Zabičah, 171 m2. Tel.: 05/71 44 039 Ugodno prodam smrekove brune, opaž, ladijski pod ter različne smrekove deske. Tel.: 041/ 217 785 Prodam rotacijsko kosilnico AGROMEX FUTURA 5,5 KM, širina reza 50 cm, 1 leto, malo rabljena. Tel.: 041/484 171 V Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829 Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primerno tudi za gradnjo. Tel.: 041/590 793 Prodam bočno kosilnico za traktor IMT 627,3. Tel.: 031/381 896 Prodam 6 m3 suhih jelovih desk. Tel.: 78 85 552 Ugodno prodam 3 kolesa. Tel.: 71 45 704 Prodam moško gorsko kolo Special-ized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/339 204. Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Prodam ovčji gnoj. Tel.: 041/928 823 Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050 Prodam nov DVD predvajalnik, Philips 625. Cena je 15.000 SIT. Tel.: 041/333 417 Prodam kuhinjo Lipa-slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodamo zazidalno parcelo. Okolica Ilirske Bistrice. Tel.: 05/71 42 150 ali 041/353 397. Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam 3-tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 V Ilirski Bistrici prodamo, večjo dvostanovanjsko hišo, razgibano, nadstandardno, večja parcela na zanimivi lokaciji, letnik 1962, cena 35 MIO SIT. Tel.: 031/487 227 KUPIM Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/573 943 V Ilirski Bistrici ali bližnji okolici kupim hišo. Tel.: 71 41 837 V Ilirski Bistrici ali oklici kupim manjšo hišo. Tel.: 031/573 943 Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 11 Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/799 891 Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 ODDAM V centru Ilirske Bistrice oddam prostor, primeren za pisarno ali trgovino (25-30 m2), lasten vhod. Cena po dogovoru. Tel.: 05/714 50 18 Oddamo poslovni prostor v Jelšanah, primeren za različne dejavnosti. Tel.: 041/363 422 V Ilirski Bistici oddam v najem hišo in ugodno prodam 4 zimske gume Fulda 185x65x15. Informacije po 18. uri na tel.: 05/783 53 74 Oddamo 3,5-sobno opremljeno stanovanje v Ilirski Bistrici. Informacije po 16.00 n atel.: 031/734 851 Oddamo poslovni prostor, 50 m2. Informacije po tel.: 71 45 704 Ugodno oddam v najem diskoteko ‘‘Pink Floyd" v Ilirski Bistrici. Tel.: 041/796 610 Oddamo lokal ob glavni cesti (Bazoviška), primeren za vsako obrt. Tel.: 031/837 981 V najem oddamo opremljeno pisarno površine 40 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/ 616411 NAJAMEM V okolici Ilirske Bistrice najamem vseljivo starejšo hišo ali manjše enosobno stanovanje, lahko tudi garsonjero. Tel.: 05/714 63 01 Najamem zidani garažo v II. Bistrici -Trnovo. Tel.: 041/566 89 ali 031/624 456 V Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665 Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica - hrvaška meja. Tel.: 031 / 548 261 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 V najem vzamem garsoniero ali enosobno stanovanje. TAKOJ. Tel: 031 /481 851 Najamem 2-sobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/344 411 ŽIVALI Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 STORITVE Starejša gospa iz Zarečice išče pomoč v gospodinjstvu ter 24-urno oskrbo. Informacije na 05/714 64 77 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Jelšanah. Tel.: 041/242 563 ali 05/ ©šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 VABI na brezplačen 12 urni tečaj osnove računalništva TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan od 1 5 h do 1 9 h sobota od 9 h do 1 3 h Tel.: 711-11-14 GLEDE NA ZANIMANJE, BOMO TERMINE PRILAGODILI PO DOGOVORU NUXE kozmetika PROMOCIJA V LEKARNI 3. -10. oktobra 2005 PO - ČE * 15.00 - 19.00 PE - SO * 9.00 - 12.00 CKfcti 'jmft-V/tittsKH S** Zaposlimo vaš denar. Samo dobro naložen denar lahko dobro dela za vas. S pomočjo naših svetovalcev lahko svoje premoženje na enem mestu učinkovito naložite in razporedite v klasično varčevanje in depozite, varčevanje in naložbe z življenjskim zavarovanjem in v vzajemne sklade. Klasična varčevanja in depoziti Izbirate lahko med različnimi oblikami klasičnih bančnih varčevanj in depozitov, za različna časovna obdobja, v domači in tuji valuti. Bančno zavarovalništvo Izbirate lahko med varčevanjem in različnimi naložbami denarja, ki imajo vključeno življenjsko zavarovanje. Odločite se lahko za postopno varčevanje ali enkratni polog prihrankov in poljubno izberete zavarovalno kritje. Naložbe v vzajemne sklade Varčujete lahko v delniških, obvezniških in kombiniranih vzajemnih skladih, ki imajo sredstva vložena v vrednostnih papirjih tako na domačem kapitalskem trgu kot tudi na največjih kapitalskih trgih v svetu. Tudi v vzajemnih skladih lahko varčujete po svojih zmožnostih; z enkratnim vplačilom ali postopnim varčevanjem v manjših zneskih prek varčevalnih načrtov. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA V SOBOTO, 15.10.2005 VAS VABIMO NA TRADICIONALNI JESENSKI IZLET V BENETKE Z OGLEDOM MESTA IN MOŽNOSTJO OBISKA 51. BENEŠKEGA BIENALA Cena prevoza in vodenja je 6.500,00 SIT (vključen DDV). Za vožnjo po “vodnih” ulicah z beneškim avtobusom “vaporettom” (7 - 9 €) in vstopnino za ogled razstave (vstopnica 15 €,) plačate sami. Ob prijavi manj kot 43 oseb izlet odpade. Odhod z avtobusne postaje Ilirska Bistrica ob 600, vrnitev po 2000. Informacije in prijave z vplačili: ZKD II.Bistrica, Bazoviška 26, (spletna stran www.zkdib.si) do četrtka, 6.10.2005, tel.: 05 711 19 00, e-mail: info@zkdib.si