Konferenca 00 ZKS je sprejela konkretne ukrepe
•	V torek, 29. oktobra je bila letna konferenca osnovne orga-
•	nizacije ZKS valjarna I, ki so ji prisostvovali skoraj vsi njeni ® člani. Po uvodnem poročilu sekretarja, ki je orisal glavna ® vprašanja, ob katerih so se člani organizacije v preteklem ® obdobju ustavljali, je sledila
Prisotni so govorili o tem, da člani Zveze komunistov v preteklosti niso bili dovolj budni in da so dostikrat zaostajali za dogajanjem v podjetju. Pravilno bi bilo, če bi bili s celotno problematiko na tekočem. Potem se ne bi dogajali določeni spodrsljaji pri nagrajevanju. Nekateri člani menijo sploh, da bi ekonomska enota lahko imela sistem nagrajevanja po lastnem delu, če bi le bili tehnološki predpisi in izdelavni časi pripravljeni ter razviti.
Govorili so tudi o drugih bistvenih vprašanjih ter sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Komu-
živahna razprava.
nisti naj se zavzemajo za uveljavitev spodbudnega sistema nagrajevanja, da bo sleherni proizva-
VALJARNA I
javec zares občutil svoj prispevek pri uspehih ekonomske enote. Za nemoten tehnološki proces naj si komunisti prizadevajo v organih upravljanja pospešiti organizacijo sodobne priprave proizvodnje. Kar se članov samih tiče, so sklenili, da je treba obnavljati odha-(nadaljevanj e na naslednji strani)
Pred dobrim mesecem dni je bila letna konferenca tovarni-ške organizacije Zveze mladine Jugoslavije. O njej smo nekaj že pisali. Pred tednom dni pa je tovarniški komite na svoji 3. redni seji že obravnaval akcijski program za bodoče delo. Ker je bogat, pester in ker vsebuje določene, jasno nakazane akcije mladine v bodoče, berite o tem v naši naslednji številki. — Posnetek na desni smo naredili na minuli konferenci.
Le organizirano podietje je zmožno ohranjevati in še nadalje širiti svoja sredstva I
® V soboto, 26. oktobra je bilo v našem podjetju precej zanimivo posvetovanje domačih in zunan-® jih sodelavcev o predlogu za reorganizacijo podjetja. Kakor je bilo pričakovati, je bil to pravi ® delovni sestanek, na katerem so se kresala mnenja, usklajevali pogledi in razčiščevali predlogi. ® Pokazalo pa se je tudi, da nekaterim našim sodelavcem niso še povsem jasni koncepti in naloge @ dobro organiziranih podjetij, niti ne, kakšna je danes vloga vodilnih oseb. Da bi se razprava raz-<g> širila iz okvirjev sestanka »na višjem nivoju«, kakor to še danes nekateri imenujejo, menimo, da ® kaže o tem razpravljati povsem javno. Vabimo vse bravce, ki bi lahko s svojimi pripombami © pomagali k razjasnitvi še precej nejasnih vprašanj, da se čimprej oglasijo v časopisu s svojimi © prispevki! Prvi tak prispevek objavljamo že danes...
Spet dve uspeli tehnični izboljšavi naših racionalizatorjev
Komisija za izume in tehnične izboljšave je prejela v mesecih septembru in oktobru rekordno število predlogov za tehnične izboljšave in racionalizacije. Seveda vseh ni bilo mogoče sprejeti, ker niso bili uporabni za naše potrebe. Nekaj med njimi pa je bilo takih, da bodo nam vsem precej koristile. Danes vas seznanjamo z dvema našima predlagateljema in njunima predlogoma.
Letna konferenca ZKS bo v nedeljo 17. oktobra
© Redne letne konference ® osnovnih organizacij ZKS © v našem podjetju so za © nami. Posamezni politični © aktivi so položili obračune ® svojega dela ter pripravili © vse potrebno za uspešno © izvedbo tovarniške letne © konference organizacije © ZKS. Ta bo v nedeljo, 17. © oktobra dopoldne, najver-© jetneje v jedilnici obrata I.
O tem, kakšnim problemom bo letošnja redna konferenca organizacije Zveze komunistov posvečena, smo že pisali. Sedaj bi lahko samo še dopolnili že povedane misli, saj so razprave na konferencah osnovnih organizacij opozorile, kje so pomanjkljivosti, kako in kdo jih mora odpraviti ter v kakšnem času.
Ker bo tudi letošnja konferenca tovarniške organizacije ZKS odprta, vabimo vse člane kolektiva k udeležbi. Tiste, ki nameravajo govoriti v razpravi, pa prosimo, da se pravočasno pripravijo. Tudi to pomaga, da se konferenca po nepotrebnem ne bo zavlekla!
KONRAD MURKO •— konstruktor v obratu II je predlagal komisiji za tehnične izboljšave, naj se namesti pri kalandru za gumiran j e v valjarni II plavajoči valjček. Že nekajkrat je prišlo do okvare variatorja, ki povezuje trovaljčnik za gumiranje s hladno napravo. Vgrajen plavajoči valjček bo služil kot kompenza-tor-izravn j evavec. Napenjajo ga uteži, ki jih je mogoče menjati (nadaljevanje na naslednji strani)
Ljudje so že od vsega začetka, tudi v najprimitivnejših obdobjih svojega razvoja, organizirali svoje delo ter skušali tako na najuspešnejši način ustvarjati dobrine. Organizacija dela se je pojavila obenem z nastankom človeškega dela, kljub temu pa je znanost o organizaciji dela med najmlajšimi. K temu je pripomoglo v veliki meri pojmovanje, ki ni še izumrlo niti pri nas. Gre za to, da nekateri pojmujejo sposobnost organizacije in vodenja kot naravni dar posameznikov, ki je dan le nekaterim »izvoljencem«, drugi pa ga na noben način ne morejo osvojiti. Pokazalo pa se je, da izkušnje, »poslovni duh«, poslovni instinkt in podobne kvalitete ne zadostujejo za reševanje organizacijskih problemov, ki nastajajo v velikih industrijskih podjetjih. Metode
V pripravah za prehod na skrajšani delovni čas smo se že pred nekaj tedni odločili, da bomo res delali na svojih delovnih mestih vsak polnih osem ur razen med odmorom. Večina sodelavcev se je tega sklepa držala in se ga še drži, nekateri pa namenoma predčasno odhajajo z dela in se sprejetih sklepov ne držijo.
Tudi ta prizor je iz letošnje letne konference tovarniške ▼ organizacije ZMJ
organizacije, ki so zelo koristne in ekonomične v navadni delavnici ali v manjšem podjetju, povzročajo v večjem organizmu stalne težave, škodo in neusklajeno delovanje njegovih posameznih delov — enot, obratov itd.
O organizaciji podjetja govorimo zadnje čase veliko tudi pri nas. Naše podjetje je v kratkem času tako zrastlo po obsegu proizvodnje kakor tudi po njeni vrednosti in številu zaposlenih, da človek komaj verjame. Vse pa kaže, da bo v bodoče naraščalo še hitreje. Žal pa se vzporedno s tem ni organizacijsko prilago-
(nadaljevanje na naslednji strani)
Če hočemo zagotoviti pogoje za skrajšani delovnik, moramo...
V soboto, 12. oktobra smo imeli v pnevmatikami II že 17. redno sejo delavskega sveta naše enote. Na dnevnem redu je bila razprava o disciplini v naših oddelkih, o problemih zaradi prevažanja sodelavcev na delo in z dela ter poročilo komisije za osebne dohodke.
Če smo se odločili za resnično delovno disciplino, potem je gotovo, da mora ta veljati za nas vse. Za vzor pa morajo biti vod-(nadaljevanj e na naslednji strani)
Vulkanizacija tehničnih izdelkov v obratu III na Vrhnik:
Regres za letovanje bomo prejeli prihodnji teden
V sredini novembra bomo prejeli regres za letošnje letovanje. Izplačan bo skupaj z osebnimi dohodki za mesec oktober.
na dan za dobo desetih dni. Tisti člani kolektiva, ki preživijo letni oddih v naših počitniških domo-(nadaljevanje na naslednji strani)
Se tio preskrba pre-bivavstva z mesom, mlekom in kmetii-skimi pridelki v Kranju izboljšala?
Pretekli teden je občinska skupščina razpravljala o programu in razvoju trgovine v naši občini. V informativnem članku »Kakšna je naša kupna moč?« vas seznanjamo z nekaterimi podatki, ki jih je o kupni moči in osebnih dohodkih prebivavcev naše občine zbral oddelek za gospodarstvo občinske skupščine, v tem prispevku pa poročamo v kratkem o tem, kakšne izboljšave v preskrbi z mesom, mlekom in kmetijskimi pridelki nam napovedujejo.
Z naraščajočo kupno močjo prebivavcev naše občine — povprečni letni dohodek na družino je bil lani 761.136 din se narekuje hitro in učinkovito rekonstrukcijo trgovine. Po programu razvoja te dejavnosti, ki ga je skupščina sprejela, bomo vložili v razvoj trgovine do konca leta 1970 1 milijardo 720 milijonov dinarjev.
Trgovski lokali so danes v Kranju in v okolici v pretežni meri že zastareli in ne odgovarjajo več zahtevam sodobnega preskrbova-nja kupcev. To je tudi razumljivo, saj se kupna moč prebivavcev stalno veča, s tem pa tudi njihovo povpraševanje po najrazličnejših izdelkih in uslugah.
Celotna vrednost potrošnje v kranjski občini presega že 11 milijard dinarjev, pričakovati pa moramo še povečanje in seveda pri tem spremembo v načinu prodajanja. Da bo uresničitev mogoča, bomo v naši občini s pred-
(nadaljevanje na naslednji strani)
Ker se utegne primeriti, da pride do nejasnosti, naj ponovimo nekaj glavnih in za izplačilo regresa najbistvenejših določil pravilnika o letovanju članov kolektiva. Opozoriti moramo tudi na to, da bi lahko dobili izplačan regres že pred mesecem dni, če bi leto-vavci pravočasno oddali vsa potrebna potrdila.
V 16. členu pravilnika o letovanju, ki ga je sprejela 30. aprila letos skupščina kolektiva, je določen način uveljavljanja pravice do regresa. Letovavci, ki prežive letni oddih v drugih počitniških domovih, campih ali planinskih domovih — razen v hotelih in gostinskih podjetjih — so upravičeni do regresa po 800 dinarjev
Sprelet ie plan informativne službe za prlhodnie leto
Na zadnji seji upravnega odbora, ki je bila v četrtek, 7. novembra, so obravnavali med drugim tud; perspektivni plan informativne službe za leto 1964. Ko bodo uresničeni osnovni pogoji — ureditev prostora, kadrovska izpopolnitev in nabava potrebnih naprav in pripomočkov ter opreme za foto-temnico, bo obseg oblik in sredstev za obveščanje občut-
no večji od sedanjega.
Po programu naj bi informativna služba prirejala občasne javne tribune, uvajalne seminarje za novospre/jete člane kolektiva, informativna predavanja o podjetju za obisko-vavce podjetja, kratke infor-mativna-izobraiževallne seminarje ter predavanja in razgovore. Za kar se dobro obveščenost in izmenjavo mnenj ter izkušenj pa bo skrbela z urejevanjem zidnih 11-,tov po obratih, diagramov o gibanju proizvodnje, z letaki (dalje na naslednji str.)
▲ Čeprav navidezno skromna udeležba na letni konferenci 00 ^ ZKS tehičnih izdelkov, toda sprejeti sklepi zato toliko bolj bogati

Sprelet ie plan Inlor-mativne siuže...
(nadaljevanje s prve strani) plakati itd. Skrbela bo za redno izhajanje časopisa »Sava« in za še pogostejše izhajanje biltena »Informator«, za urejevanje panojev z dnevnim tiskom, za predvajanje strokovnih in poučnih filmov ter za stik z javnimi, množičnimi sredstvi obveščanja — z radijskimi in televizij škimi študiji ter z uredništvi dnevnih listov. Pripravila bo tudi barvni film o podjetju ter vrsto publikacij za novoaprejete delavce ter za prikaz sistema izobraževanja v našem podjetju.
0 podrobnostih plana bomo še poročali!
UREDNIŠTVO
Kako ie z novimi inženirskimi nvzivi sedal pri nas?
Pred nekaj meseci je sprejela Zvezna ljudska skupščina na predlog zveznega izvršnega sveta zakon o strokovnih nazivih in akademskih stopnjah za absolvente visokošolskih zavodov (univerz, fakultet, akademij ter visokih in višjih šol). Po tem zakonu bodo diplomanti prve stopnje študija na tehniških fakultetah in visokih šolah ter diplomanti višjih tehniških šol imeli v bodoče pravico do strokovnega naziva inženir, medtem ko je za diplomante druge stopnje tehniških fakultet in visokih šol predviden nov strokovni naziv diplomirani inženir ustrezne tehniške stroke. Diplomantom tretje stopnje teh zavodov bo pripadala akademska stopnja magistra ali specialista ustrezne tehniške panoge oziroma usmeritve.
Izkušnje drugih dežel ob skrajševanju delovnega časa
Pri nas novi zakon tudi formalno izenačuje na prvi stopnji vse visokošolske zavode ■— fakultete, visoke in višje sole, saj bodo
Vsem članom kolektiva najlepša hvala za izlet B®va«PtveaSirm!somi
mlekom in kmet. pridelki v Hraniti izboljšala ?
(nadaljevanje s prve strani) videnimi sredstvi v vrednosti mi-
Sem eden izmed udeležencev dvodnevnega izleta, ki ga je priredil delovni kolektiv tovarne »Sava« za svoje nekdanje, sedaj že upokojene sodelavce. To, kar pišem, so občutili vsi tisti, ki so se kakor jaz odzvali povabilu in prišli v petek, 27. septembra zgodaj zjutraj pred tovarno.
Precej se nas je zbralo tisti dan zjutraj pred obratom I. Tam nas je že čakal velik avtobus, v njem šofer, predstavnik »Ljub. transporta« in seveda vodja potovanja Mirko Klemenc. Ko smo se vsi pripravljeni zbrali, smo se postavili pred avtobus in fotografirali. Sliko ste že videli objavljeno v zadnji številki na prvi strani. Potem pa smo zaželeli še »nasvidenje« in se odpeljali proti Ljubljani.
Pred nami je bila precej dolga tura — od Kranja skozi Ljubljano in Karlovac do Plitvičkih jezer, nato pa naprej do Senja v Crikvenico in naslednji dan skozi Reko in Postojno nazaj v Kranj.
Po toplem pozdravu Mirka Klemenca in spremljevavca iz podjetja »Ljubljana transport« se je naš kolektiv kmalu razživel. Vsem sem bral na obrazu zadovoljstvo, ker so bili povabljeni na izlet. Pogovarjali smo se o vsem mogočem in pot nam je hitro minevala. Od Ljubljane smo pohiteli do Novega mesta, nato pa zavili proti Beli Krajini. V Metliki smo se nekoliko oddahnili in pretegnili že kar precej premrle ude in se za nekaj časa porazgubili naokrog. Eni so sto-
Kakšna ie naša kupna moč?
Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini je izdelal pred nedavnim program razvoja trgovine v kranjski komuni. Iz obsežnega gradiva objavljamo danes nekaj podatkov o kupni moči prebivalstva.
Po uradnih podatkih je bil lanski povprečni osebni dohodek zaposlenega 32.197 dinarjev na mesec. Skupno1 26.086 prejemnikom osebnih dohodkov je bilo lani izplačanih 10 milijard 124 milijonov 657 tisoč dinarjev.
V naši komuni je sedaj 14.379 gospodinjstev. Povprečno šteje ena družina 3,32 oseb — v Kranju 2,93, na deželi pa 3,73 oseb. Od višine posamezne družine je v največji meri odvisna njena kupna moč, saj družina z večjimi osebnimi dohodki lahko več troši od tiste, ki ima manjše. Povprečni mesečni in letni osebni dohodki na eno družino so biti lani
Za potrošnjo je letno na razpolago v naši komuni okrog 11 milijard dinarjev. Blagovni izdatki so letno okrog 8 milijard, 3 milijarde pa ostanejo za najemnine, storitve v obrti in gostinstvu ter za vse ostale neblagovne izdatke.
Struktura potrošnje na eno tričlansko družino z dvema zaposlenima članoma je naslednja:
prehrana pijače in tobak obleka in obutev stanovanje, kurjava, elektrika
stanovanjska oprema higiena, kozmetika, zdravstvo
družbene obveznosti, in običaji
35,1%
4,9
18,8%
8,8
4,5
3,7
pili na kozarček v gostilno, nekateri pa smo si ogledali park ZB NOV s spomenikom in muzej.
Potem smo pot nadaljevali, saj smo si želeli čimprej videti Plit-vička jezera. Ko smo se pripeljali tja, mnogi nismo mogli verjeti, da je narava mogla radodarna na enem samem mestu. Strmeli smo, se čudili. Žal, pa smo morali pohiteti, kajti pred nami je bila še dolga pot. Pustili smo za seboj lepe gozdove in se pričeli spuščati k morju. V mraku smo se pripeljali v Senj, si ga bežno ogledali kar iz avtobusa, potem pa pohiteli ob morju proti Crikvenici.
Tam nas je že čakalo prijazno osebje našega počitniškega doma. Upravnica nam je zaželela vse najboljše. Pripravili so nam izdatno večerjo. Počutili smo se kot doma. žal pa smo bili od dolge vožnje precej utrujeni, zato smo kmalu legli k počitku.
Naslednjega jutra se nekateri ne spominjamo, ker smo dolgo spali. Drugi, ki niso vajeni daljšega spanja, pa so se napotili na izlet v okolico. Po zajtrku smo šli vsi v Crikvenico, ker nam vreme za kopanje ni bilo naklonjeno. Po kosilu pa je že napočil čas, ko smo se morali posloviti. Šopek nageljnov, ki nam ga je izročila tov. upravnica v imenu kolektiva doma in tople ter iskrene besede so naredile, da smo se komaj razšli. Tudi mi smo pripravili šopek ter ga izročiti tov. Mirku za vso pozornost in skrb,
vsi podeljevali enake inženirske nazive. Vsebina študija prve stopnje mora biti torej na vseh omenjenih zavodih enaka in to takšna, da daje zaključen lik inženirja — operativca.
V Sloveniji je le slabih 16% vseh inženirjev zaposlenih v proizvodnji. Industrija torej potrebuje inženirje, žal pa jih ne more dobiti zadostno število. To je nedvomno posledica prejšnjega enotnega sistema študija, ki je dajal samo eno vrsto inženirskega stro-■gii verjeti, jj. de 72q miiijonov din zgradili kovnjaka, usposobljenega za pro-
Ulil lOUKO	.-.nn 1 1 * • u	+	in   n rt rt Q plini
A Tudi dež ni mogel zmotiti naših prostovoljnih gasivcev, da v te-^ dnu požarne varnosti ne bi organizirali demonstracij o gašenju z ročnimi gasilnimi aparati za člane kolektiva
Regres za letovanje bomo prejeli prihodnji teden
blizu 4200 kvadratnih metrov prodajne površine.
Kranjčane in okoličane zanima predvsem preskrba z mesom, mlekom in kmetijskimi pridelki. Kmetijsko - živilski kombinat, ki združuje Kmetijsko gospodarstvo, Klavnico, Mlekarno in podjetje Oljarica v Kranju, obeta redno preskrbovanje prebivavcev s svežim mesom, z mlekom in vsemi, najbolj iskanimi kmetijskimi pridelki.	DUŠAN REBOLJ
ki smo je bili deležni tista dva dneva.
V imenu vseh udeležencev izleta se zahvaljujem delovnemu kolektivu tovarne gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju za lepo pripravljeni izlet in za vso izkazano pozornost. Občutimo še vedno pripadnost vašemu kolektivu, saj’ smo mnogi pustili v vaši tovarni : svoje najboljše moči in lep del svojega življenja. Posebna zahvala pa vsem tistim, ki ste dali pobudo izleta, ki ste izlet organizirali ter naredili to, da smo bili spet dva dni pravi, člani vašega kolektiva!
Hvala vam za vse in računajte na nas, če bo potrebno!
LADISLAV KRMEC
potrebe
2,7
kultura,
dopust
ostalo
zabava, šport, letni
mesečno
10,8
10,7
letno
v Kranju na deželi v komuni
56.345 din 70.833 din 63.428 din
676.140 din 849.996 din 761.138 din
Si že bila na ginekološkem pregledu
Vse žene obveščamo, da bodo meseca novembra ginekološki pregledi v navedenih dneh od 12. do 14. ure. Ti dnevi so: ponedeljki — 11., 18. in 25.; srede — 13., 20. in 27.; petki — 15. in 22. ter sobota — 23. novembra.
Vsaka žena, ki bi šla rada na ginekološki pregled, naj se oglasi za nekaj minut dan pred pregledom v obratni ambulanti pri medicinski sestri. Tam bo dobila poseben karton in podrobna navodila za pregled sam!
Naj ne v kolektivu žene, ki ne bi bila letno vsaj enkrat ginekološko pregledana. To je najbolje zagotovilo za odkrivanje obolenj rodil!

komično — satirično burko o pisatelju, ki tako rekoč iz papirja lepi svoje literarne junake, življenje pa gre svojo pot mimo njega in ga slednjič tudi povozi, kakor je zapisal Vasja Predan leta 1955 v »Ljudski pravici«.
Ko so avtorja Jožeta Javorška vprašali, kaj sodi o svojem uspehu na celjskem festivalu leta 1955 in o ponovni uprizoritvi deskah Mestnega gledališča
slovenskem dramskem pisanju Franc Albreht je zapisal v »Sloje bil celjski gledališki festival venskem poročevalcu« ob krstni
1955, na katerem je to delo dobilo nagrado. Kritika je delo lepo pozdravila. To pa je dokaj nenavadno, spodbudno in poučno.
uprizoritvi v Celju, da je »Kriminalna zgodba« fantazija razuma in nesmisla, možnega in nemogočega. Resničnost na višji ravni.
V glavnih vlogah Javorškove »Kriminalne zgodbe«, ki jo boste lahko gledali kmalu v kranj-
na deskah Mestnega gienaujca ^sTopIj^MakTllTjc, VeraMur- vstopnic. Vstopnina je malen-li Analna zgodba« sodi v	Saša Miklavc Milan Bre- kostna, možnost pa dana vsako-
začetek naporov, da bi se mlada zm^r- Metka Pugljeva, Angel
Da si boste »Kriminalno zgodbo« lahko ogledali, stopite te dni v sindikalno pisarno in se pozanimajte zaradi sedežev in
l
Pribodniič v Prešernovem gledališču Javorškova »Kriminalna zgodba"
@ Pretekli mesec smo imeli v okviru našega abonmaja pri © Prešernovem gledališču priliko videti Shakespearovo »12-to © noč«, ki jo je izvedel ansambel Mestnega gledališča Ijubljan-■S skega. Ta mesec pa bomo lahko videli v isti izvedbi prvo ma-y nifestacijo novega vala v slovenskem dramskem ustvarjanju ©	— lavorškovo »Kriminalno zgodbo«.
»Kriminalna zgodba« je uspeh slovenska dramatika postavila gledališkega kritika Jožeta Ja- na samosvoje in trdne noge. Pr-vorška, ki je zasnoval nekakšno va manifestacija novega vala v
Arčon, Franček Drofenik, Milan Kalan ter Kranjčanka Anka Cigojeva. Delo je režiral Janez Vrhunc, sceno je pripravil Milan Butina, kostume pa Anja Dolenčeva. V uprizoritvi sodelujejo
Kako naj svetujemo — bi naj šli v gledališče in si »Kriminalno zgodbo« ogledali ali ne? Kdor se zanima za gledališko umetnost, komur fantastika ni tuja, ta naj prilike ne zamudi. Vse se zdi neresnično, neverjetno, dogaja pa se v svetu splošne človeške svetovljanske fantazije.
mur. Za naš kolektiv bo uprizoritev dvakrat. Točen datum in čas boste zvedeli na oglasnih deskah in na zidnem listu.
jektiranje in — po osebni sposobnosti — tudi za znanstveno-razi-skovalno delo. Razumljivo je, da se je med pet do osem-letnim teoretičnim študijem navadil pisarniškega dela ter se izogibal operativnih služb na gradbiščih, v proizvodnji, seveda pa tudi službovanja na podeželju.
Zahodna Nemčija kot ena tehnično in ekonomsko najbolj razvitih držav ima le 31 % diplomiranih inženjirjev in 69% inženirjev, absolventov inženirskih šol, ki okvirno ustrezajo našemu prvostopenjskemu študiju.
Konferenca 00 ZKS ie spreiela konkretne ukrepe
(nadaljevanje s prve strani) jajoče člane z novimi, mladimi. Njim je treba posvečati kar največ pozornosti, jih vzgajati ter jih pripravljati na najodgovornejše naloge. Poleg vsega povedanega pa morajo člani Zveze komunistov skrbeti tudi za dobre medosebne odnose.
O vseh naštetih in drugih sprejetih sklepih bo še podrobneje razpravljala letna konferenca tovarniške organizacije Zveze komunistov 17. novembra.
V novo vodstvo osnovne organizacije ZKS so bili izvoljeni Božo Cvetkovič za sekretarja in Mirko Faganel ter Franc Furlan za člana sekretariata.
ALOJZ ZALAR
(nadaljevanje s prve strani) vih na Pokljuki ali v Crikvenici, pa regresa ne dobijo izplačanega, ampak gre za kritje stroškov dnevnega pensiona. Za člane kolektiva, ki niso letovali, pa pravilnik določa regres po 300 dinarjev na dan za dobo desetih dni.
Ker je bil v letošnji letovalni sezoni počitniški dom v Crikvenici preobremenjen, je upravni odbor počitniških domov sprejel sklep, da se delno liberalizira ali sprosti omejena določila ter s tem omogoči kar naj večjemu številu članov kolektiva letovanje na lastno pobudo. Seveda s pogo-
Če hočemo zagotoviti pogoje za skrajšani delovnik, moramo...
(nadaljevanje s prve strani) stveni delavci in člani organov upravljanja. Ker menimo, da s samim nagovarjanjem in prepričevanjem ne moremo uspeti, smo sklenili prestopnike v bodoče kaznovati.
Velike težave pa smo imeli tudi zaradi prevozov na delo in z dela. Predlagali smo spremembo voznega reda in tudi uspeli. Referent za družbeni standard nam je pojasnil, kolikšne težave smo ime:i, predno smo avtobusna podjetja prepričali, da so vozni red prilagodili našim potrebam. Dogaja se sicer še, da včasih ta ali ona proga odpove in da moramo na delo ali z dela peš do bližnje postaje, toda upamo, da se stvar kmalu Uredi dokončno.
Govorili smo tudi o razdeljevanju malice v delavski restavraciji obrata II. Menimo namreč, da sedanji način ni Preveč ekonomičen. Vsakdo mora čakati najprej
jem, da bodo prejeli pripadajoči regres le, če bodo pravočasno predložili uradna potrdila o letovanju v določenem kraju in da so plačali tudi odgovarjajočo turistično takso. Tako so prišli v poštev za izplačilo polnega regresa —- po 300 dinarjev splošnega in po 500 dinarjev stimulacijskega na dan za dobo desetih dni •— poleg tistih, ki so letovali v naših počitniških domovih, v drugih počitniških domovih in organiziranih campih ter v planinskih domovih še tisti letovavci, ki so preživeli svoj dopust na organiziranih transverzalah, ki so lastnimi prevoznimi sredstvi potovali po Jugoslaviji, da spoznajo lepote svoje domovine in tisti, ki so bili na takih potovanjih z javnimi prevoznimi sredstvi. Seveda je bil pogoj, da so s predloženimi dokumenti, voznimi kartami in potrdili o plačilu uslug in turis-
Ko govorimo o pripravah za prehod na skrajšani delovni čas, morebiti ne do napak, če pogledamo včasih tudi prek svojih meja, in si prikličemo v spomin razmerje pred tridesetimi ali nekaj manj leti.
Starejši člani kolektiva se gotovo še spominjajo, da je bil pred četrt stoletja deset ali dvanajsturni delovni čas pravilo. Sredi prejšnjega stoletja pa je trajal delovnik tudi po šestnajst ali celo več ur. Vzporedno z bojem delavskega razreda za skrajševanje delovnika so se pričeli strokovnjaki ukvarjati z vprašanji, ki zadevajo odvisnost dolžine delovnega časa in produktivnosti. Pokazalo se je, da je povečana produktivnost dela nadomestila izpad proizvodnje 'Caradi iskrajšanja delovnega časa. Raziskovanja so tudi pokazala, da pretirano skrajševanje delovnega časa ne more zagotoviti vsaj približno enake proizvodnje, ker produktivnosti ni mogoče povečevati prek vsake meje. Pokazalo pa se je, da je deseturni delovnik uspešnejši od dvanajsturnega in kasneje, da je osemurni delovnik uspešnejši od deseturnega.^ Razumljivo je, da so bili takšni uspehi mogoči šele potem, ko se je organizacija priprave in dela temeljito izpopolnila.
V Evropi so se pokazale močne težnje po skrajšanju delovnega časa od 48 ur tedensko na 45 ali celo manj ur zlasti po zadnji vojni. V zapadnih deželah so ga skrajšali največkrat na osnovi kolektivnih pogodb, v vzhodnih pa z zakonom. Da skrajševanje delovnega časa ni enostavna stvar,
V Sovjetski zvezi so leta 1956 skrajšali delovni čas najprej v premogovnikih in to na 7 ur dnevno. Tri leta kasneje pa so pričeli s skrajšanim delovnim časom tudi v drugih panogah. Prehod je postopen in poteka na osnovi dobro pripravljenih analiz in programov. Hkrati s skrajševanjem delovnega časa pa so v Sovjetski zvezi zabeležili vidno povečanje interesa . državijanov za družbeno-politično delo, za izobraževanje, kulturno udejstvovanje itd. V prizadevanjih za nadaljnje skrajševanje delovnega časa si sedaj zastavljajo nalogo olajševati delo v nočnih izmenah ter ukinjati nočno delo v dejavnostih, kjer je produktivnost dosegla že tako raven, da so krite potrebe po izdelkih že z delom dopoldanske in nočne izmene.
Dobra beseda vedno mesto najde
Sliko na desni ste že videli. Sedaj jo prikazujejo v naših kinematografih ter z njo opozarjajo na obsežno zasnovano akcijo ZAŠČITIMO OTROKE V PROMETU.
Ste se že morda kdaj vprašali, kaj v tej akciji lahko doprine-sete? Ne! Ah, da! Menite, da to ni vaša stvar in da vi že sami pazite na varnost, pa naj zato pazijo tudi otroci!
In vendar! Prav naloga nas, odraslih je paziti na cestah in najrazličnejših poteh, kjer hodijo otroci, na njihovo varnost. Med vožnjo na kolesu, motorju ali v avtomobilu upoštevajmo, da so pač otroci in da se vseh nevarnosti, ki jih prinaša s seboj vedno razvitejši promet, ne
SODELUIMO V AHCIII
zavedajo. Zato jih prepričujmo, vzgajajmo in opozarjamo na nevarnost in posledice, ki se lahko v prometnih nezgodah prime-
rij°-
To vendar ni težko. Pravijo, da dobra beseda vedno mesto najde. Poskusite in spoznali boste, da pregovor ni nekaj praznih besed!
x____

Le organizirano podjetje je zmožno ohranjevati in še nadalje širiti svoja sredstva!
ganizacija.
(nadaljevanje s prve strani)
dilo vedno večjemu obsegu proizvodnje, niti ne vsem drugim zahtevam, ki nastajajo vzporedno z večanjem podjetja. Če bi bilo
z različnih področij, raziskujejo.
ki problem
DOMAČI HUMOR
»jSSSVS.&K Pečajo cele tmme ^strokovnjakov potovanjem, koliko časa je to trajalo ter kakšne pensionske stroške so morali plačati. Predložiti pa je bilo treba tudi potrdilo o prijavi začasnega prebivališča.
Poleg samega regresa pa bodo prejeli povrnjene stroške v eno smer potovanja, če je bilo daljše od 200 km, vsi tisti letovavci, ki so izrabili obrazec K - 15 za 75 % popust.
Tisti člani kolektiva, ki so letovali kakor koli drugače ali pa sploh niso šli na letovanje, bodo prejeli splošni regres po 300 din na dan, torej skupno 3000 din.
PETER ŽIGANTE
Spet dve uspeli tehni-cm Izboljšavi naših racionallzatoriev
(nadaljevanje s prve strani) glede na zahtevne napetosti
____________ _	v
v vrsti za topel obrok, potem pa kcirciu. Potovanje valjčka bo ponovno v vrsti za malinovec in nje korcla. Z namestitvijo valjčka kruh. Nekateri sodelavci menijo omogočilo enakomerno napenja-tudi, da so obroki količinsko pre- j-,,) lahko vodja kalandra kontro-skromni. Predlagali so, naj bi ijrai nepravilne nastavitve presta-sistem razdeljevanja spremenili ve variatorja. Z namestitvijo in hrano tudi količinsko povečali. mikrostikala na koncu poti tega
valjčka bo lahko usmerjal po
Ce bomo v zahtevi uspeli in kdaj bo to, o tem berite drugič!
LUDVIK JAKUPAK
V sentembru je bilo šest obratnih nezgod in izgubljenih 60 ur
e
e
V mesecu septembru smo zabeležili samo šest obratnih nezgod Skupno je bilo izgubljenih 70 delovnih dni ali 10,16 dni na eno — štiri v podjetju in dve v gumarskem izobraževalnem centru, nezgodo. Vse so bile v glavnem lažjega značaja, vzroki pa največkrat nepazljivost, nediscipliniranost ali nered.
lože Javoršek
■KRIMINALNA
■WIWWk.^-.	" z
Bodba
s
Po si oglejmo posamezne primere:
® Z. M. iz pnevmatikarne II je udarila po glavi naprava za nameščanje zračnic, ki se je med obratovanjem zlomila. Ponesrečenec je boloval 5 dni.
# D. F. iz mizarske delavnice je izdeloval vreteno za transportni trak. Ko je krivil žičnik, se mu je ta zlomil in priletel v oko. Boloval je 13 dni.
© D. F. iz gumarskega izobraževalnega centra je zapiral prešo. Ni opazil, da se čep ne ujema. Odlomil se je in odletel v njegovo roko. Zaradi povzročene rane je boloval 18 dni.
© V. P. iz valjarne II je vlagal vreteno s kordom v odvijalno na-
pravo. Med vlaganjem mu je zaradi neprevidnosti stisnilo sredinec desne roke. Boloval je 11 dni. © K. J. iz gumarskega izobraževalnega centra je zapustil svoje delovno mesto in pri sosedu gledal obrezovanje. Ob sodelavcu je z roko neprevidno zamahnil in zadel ob škarje. Ranil se je in boloval 11 dni.
© O. V. iz električne delavnice je previjal električni motor. Po končanem spajkanju je odložil spajkalnik na paralelni primež. Ko je vstal, je zadel ob vrvico in potegnil spajkalnik z mize. Hotel ga je ujeti, zaradi hitrice pa prijel za razbeljeno konico. Opekel si je dva prsta ter boloval 12 dni.
ŠTEFKA DOBNIKAR
tokovnih impulzih elektromotor-jevo hitrost ter s tem prestave variatorja. Ne bodo se več lomili zobčeniki na hladilnih bobnih, jermeni na variatorju se ne bodo trgali, vodja kalandra bo imel lažje delo in tudi stojala hladilne naprave se ne bodo več lomila.
Komisija je odločila, da se predlagatelja nagradi z enkratnim zneskom 12.000 dinarjev.
MATIJA BOROVNICA — izmenski delovodja v prevleki valjev in koles je predlagal izdelavo naprave, ki bo omogočila hitro povijanje izdelkov s povojnim blagom in vrvico na električni pogon.
Njegov predlog je komisija izročila konstrukcijskemu oddelku, da so idejo tehnično izpopolnili. Komisija je ugotovila, da bo z: narejeno pripravo mogoče povijati težje in lažje valje ter kolesa mnogo hitreje in lažje kot so to delali doslej — namreč ročno. Izpopolnjena je tudi varnostna naprava, saj predlagana priprava onemogoča, da bi padel valj med vrtenjem na tla.
Predlagatelja je komisija nagradila za idejo z enkratnim zneskom 10.000 dinarjev.
ALOJZ ZALAR
»Sapo zalem, pa nkar tič ne dihei!”
Srečala sta se Polde in Pepe med odmorom. Pa pravi Pepe prijatelju:
»Ti, posluš! A maš kej ta hudga s sabo? Veš tko se mi lušta popit en gvaž, kukr ne vem kaj!«
Polde je malo pomislil, potrepljal Pepeta po rami in mu nasvetoval:
»Veš kva! Rec šefu, da te zob buli, pa pejd u ambulanto. Sej te nau noben kontrolirov, zato jo hit pol še do Finka stisn. Sam, ko boš šu mem vratarjev, sapo zajem pa nkar nč ne dihej!«
Vabimo vas k I sodelovanju 2
Vsem članom kolektiva sporočamo, da pripravljamo za konec leta veliko kultumo-zabavno in humoristično prireditev s plesom, ki bo po vsej verjetnosti v soboto, 28. decembra v Delavskem domu v Kranju. Ker bi radi prireditev kar se da dobro organizirali, vabimo k sodelovanju vse tiste, ki bi lahko kakor koli pomagali z nasveti in z delom. Prijave sprejema referent za družbeni standard Peter Žigante, telefon 25 v obratu I!
nasprotno, ne bi danes prebolevali težav zaradi zastojev v proizvodnji, zaradi kopičenja ali primanjkovanja reprodukcijskega in pomožnega materiala, zaradi neusklajenega delovanja posameznih enot itd.! Minili so namreč časi, ko je lahko imel en sam človek ali peščica njih celoten pregled nad vso tovarno, ko je lahko skrbel za prodajo, proizvodnjo, nabavo in kot šahist imel vse hkrati pred seboj ter premikal v skladu s svojim »poslovnim duhom« ljudi, stroje, izdelke in surovine sem ter tja, kakor se mu je zahotelo!
Podjetje ni bojišče ali ladja, ki se potaplja v viharnem morju, in na kateri poveljnik ali kapitan intervenira zdaj tu, zdaj tam, vrti telefon, razbija po mizi in mrši obrvi, adjutanti pa prihajajo nenehno po ukaze! Sodobna tovarna mora biti organizirana po načelu dosledne delitve dela, ko ljudje, specializirani za posamezna področja, v glavnem samostojno urejajo najrazličnejše zadeve, predvidevajo in vnaprej odpravljajo zastoje, ki se utegnejo pojaviti. Samo tako organizirano lahko dobro posluje!
Nedavno tega je izdelala posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor, predlog nove organizacijske sheme podjetja. Zanjo je med drugim značilno, da posveča izredno pozornost p r i -pravi proizvodnje in sicer zato, ker so izkušnje pokazale, da bo lahko samo strokovno močna in kvalitetna priprava proizvodnje preprečila velik del napak, ki smo jih doslej delali. Poudarjena je tudi vloga kontrole, ki je v vseh organiziranih podjetjih drugod po svetu izredno važna in močno cenjena, pri nas pa si še vedno z velikimi težavami utira pot. Ker se njeni rezultati namreč ne pokažejo kar čez noč, mislijo nepoučeni, da so v kontrolo vložena sredstva zavržena in izgubljena, drugi pa poznajo njeno vlogo, a se žal bojijo, da ne bi kdaj pokazala tudi njihovih napak ter jo skušajo zato na najrazličnejše načine onemogočati ali si jo celo podrediti.
Zadnje čase je pri nas več razlogov in pogledov na novo ureditev podjetja. Strokovnjaki z najrazličnejših področij so se začeli bolj kot kdaj koli prej poglabljati v probleme organizacije industrijskega podjetja. Pokazalo se je dvoje:
1.	zunanji strokovnjak ne more brez globljega poznavanja tovarne predlagati ustrezne organizacijske rešitve;
2.	člani kolektiva ne morejo uspešno opraviti reorganizacije podjetja, če ne poznajo osnovnih načel sodobne organizacije dela v večjem industrijskem podjetju.
Zato je pač razumljivo, da se na raznih sestankih domačih sodelavcev in zunanjih križajo mne-
nja o tem, kako naj bi bilo naše podjetje urejeno v bodoče, če hočemo zagotoviti najugodnejše gospodarske rezultate. Osnovni dve nasprotujoči si koncepciji se često zakrivata in si očitata druga drugi, da se zavzemata za vodenje oziroma upravljanje.
»Upravljavski« koncepciji se očita, da teži k decentralizaciji in razširitvi samoupravljanja zaradi njega samega, pri čemer naj bi zato trpelo delo in uspeh podjetja. Pristaši druge ter nasprotne, to je »vodstvene« koncepcije pa v pretežni meri zagovarjajo, da se mora hitremu naraščanju podjetja prilagojevati tudi njegova or-
Preieli smo pismo iz JLA
Pred dobrim tednom dni smo prejeli pismo, ki ga je napisal naš nekdanji sodelavec Tone Paušer, ki služi sedaj kadrovski rok v Baru — VP 6523 — 15. Pismo pravi tole:
Uredništvu!
Za sprejeti časopis se vam najlepše zahvaljujem. Zelo me je razveselil. Ko sem ga prejel, je potoval iz roke v roko in vsi moji tovariši so ga z zanimanjem prebrali. Kaj pomeni meni, si lahko mislite, saj med prebiranjem podoživljam številne prijetne in vesele trenutke iz časov, ko sem bil med vami.
Vas pozdravlja nekdanji sodelavec Tone Paušer!
Tonetu sporočamo v Bar tokrat le to, da je bil izžreban v nagradnem tekmovanju Ali poznaš svoj kolektiv. Nagrado bo prejel po pošti.	Urednik
P. S. — Vabimo tudi druge člane kolektiva, ki služijo kadrovski rok, da se kdaj pa kdaj oglasijo s pismom, naslovljenim na naš naslov. Če nam boste povedali kaj zanimivega, bomo tisto tudi objavili!
ki pa mora tvoriti skladno celoto z organizacijo upravljanja.
Odločati o tem, kdo ima prav, ni moj namen! Zaradi slabosti, ki so se pokazale tu in tam v delavskem upravljanju, nekateri očitajo, da je vzrok za neorganiziranost in neusklajenost v podjetju. Verjetno pa je vzrok drugje. Menim, da je prav nezadostna organiziranost podjetja vzrok in pogoj sedanje neučinkovitosti dela samoupravnih organov. Linijsko vodenje pa zavira odkritost ljudi, jih tira v odvisnost, saj se bojijo škodljivih posledic, če bi objektivno ocenjevali delo drugih članov kolektiva.
Da se izkopljemo iz sedanjih težav, moramo zatorej jasno organizirati podjetje, kjer bo delo razdeljeno, dolžnosti pa razumljivo razmejene! Izpopolnjevanje organizacije podjetja je trenutno najvažnejše, zato je prav, če pri tem sodelujejo tudi zunanji sodelavci in izvedenci za taka vprašanja. Izboljšati organizacijo podjetja pomeni bolje kombinirati sredstva, ki jih imamo, in brez novih investicij ter brez večjega fizičnega truda povečati produktivnost, s tem pa seveda tudi gospodarske uspehe podjetja.	Borut Šnuderl
Prihodnji teden na seji 10 sindikalne podružnice
V tajništvu družbenih organizacij so povedali, da pripravljajo za prihodnji teden sejo izvršnega odbora sindikalne podružnice. Na dnevnem redu bo razprava o predvideni organizacijski shemi ter o reorganizaciji podjetja, o finančnem planu sindikalne podružnice za leto 1964 in o nekaj prošnjah ter vlogah.
Ko bo mimo seja izvršnega odbora, pa predvidevajo sklicanje samega plenuma. Kdaj bo to in kakšne sklepe bodo sprejeli, o tem bomo poročati v eni naslednjih številk.
I’
Vse kaže, da bo tem oglasnim deskam v obratu I kmalu odzvonilo, ker bomo namestili nove in boljše
Ati poznaš svof kolektiv
Tako, in sedaj naše dokaj popularno tekmovanje ALI POZNAŠ SVOJ KOLEKTIV zaključujemo. Pravilne rešitve oddajte v uredništvu časopisa ali pri dežurnih vratarjih najkasneje do sobote, 16. novembra. Izmed pravilnih rešitev bo posebna kc-piisija izžrebala deset nagrajencev, ki prejmejo denarne nagrade po 500 dinarjev.
Kakor doslej morate tudi tokrat obkrožiti pred pravilnimi odgovori odigovarjajoče črke!
1. VPRAŠANJE: Kakšen stroj prikazuje fotografija?
A — diagonalni stroj za rezanje avtokorda
B — transportno napravo za dodajanje zmesi k mik-serju
C — transporter za premog
2.	VPRAŠANJE: Kakšen delovni postopek je to?
A — čiščenje tehničnih izdelkov v obratu III
B — priprava kemikalij v sestavljalnici
C — navijanje brizganih
predmetov v banje s smukcem
3.	VPRAŠANJE: Kateri objekt je bil takle med gradnjo?
A — konstrukcija mladinskega doma v Stražišču
B — nova hala za tehnično blago v obratu II na Gašteju
C — obrat III na Vrhniki
4.	VPRAŠANJE: Kakšna vrsta športnega tekmovanja med ekonomskimi enotami je bila to?
A — prvenstvo v namiznem tenisu
B — prvenstvo v odbojki C — prvenstvo v malem nogometu
5. VPRAŠANJE: Za kakšno obliko obdelave kavčuka gre na tej sliki?
A — predgrevanje kavčuka na dvovaljčniku B — mletje regenerata v kavčuk
C — vlečenje gumiranih plošč
6. VPRAŠANJE: Kakšna vrsta priprave proizvodnje je to?
A — tehtanje kavčuka v sestavljalnici
B — priprava polnil za vui-kanizacijo v obratu III C — tehtanje vulkacitov v sestavljalnici obrata I
IME IN PRIIMEK:
V
V goreniskem derbiju smo končno premagali Duplje	Rokomet
Najtežja in verjetno najvažnejša prvenstvena tekma ljubljanske conske lige v rokometu je za nami. V nedeljo, 27. oktobra je savsko moštvo v Dupljah prema-
galo domačine s tesnim izidom 15:13 (9:8). Kakor že prejšnja kola moramo predvsem omeniti odličnega sodnika Berganta iz iz Ljubljane, ki je znal voditi srečanje konkretno ter soditi popolnoma nepristransko.
Dupljanskim športnim delavcem v premislek
Gorenjski rokometni derbi je za nami. Tokrat je pripadel našim igravcem. S tem pa ni rečeno, da so marljivi fantje iz Dupelj slabši. Ne! Minula tekma v Dupljah med »Savo« in domačini je bila resnična borba za zmago in za prestiž. Bil je to, dvoboj požrtvovalnosti, želje po zmagi in po točkah, ki so odločilnega pomena za uvrstitev na prvenstveni lestvici. Bila je to tekma, ki bi ostala v prijetnem spominu vsakomur, če . ..!?
Da, če ne bi domači igravec Grašič po tekmi fizično napadel igravca »Save« Klavoro, ko je odhajal z igrišča v umivalnico.
Upam, da se dupeljski športni delavci zavedajo svojih dolžnosti in da bodo nestrpneža opozorili za prestopek. Škoda bi bilo namreč, da bi se dober glas o tamkajšnjih rokometaših sprevrgel v slabega, ali ne ...?
DUŠAN REBOLJ
Po poletnem premoru se bo nadaljevalo prvenstvo ekonomskih enot v namiznem tenisu. Poleg tega pa pripravljamo za soboto, 9. novembra tudi prijateljsko srečanje med obratom I in II. Tako bomo lahko dobili jasno sliko, kdo so naši najboljši igrav-ci, katera ekonomska enota je najmočnejša in kdo nas bo zastopal v srečanjih z drugimi kranjskimi podjetji in šolami.
Prvenstvena lestvica tekmovanja med ekonomskimi enotami je sedaj naslednja:
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
DUPLJE: Rakovec, Hkavc, Kenda, Grašič I. 1, Vrtač, Boncelj 3, Konjar 1, Boncelj M., Boncelj I 8;
SAVA: Zorman 2, Rus 5, Klavora 1, Pen 1, Pirih 3, Zakrajšek 2, Dolšak, Aksentijevič 1, Sladoje in Feher.
Koliko sta se moštvi zavedali pomena medsebojnega obračuna izpričuje že dejstvo, da je padel prvi gol šele v 12. minuti igre. Igravci so skoraj brez izjeme ali grešili pri metanju žoge na gol
Pnevmatikama I 9 8 1 43:11 8 Pnevmatikama II 6 6 0 30:7 6 Tehnični izdelki 5 3 2 17:13 3 Stiskama	4 2 2 13:11 2
Gumarska šola A 5 2 3 11:15 2 Gumarska šola B 3 12 5:10 1 Kadrovske službe 4 13 9:15 1 Tehnične službe 5 1 4 10:15 1 Mehanična del. II 4 0 4 0:20 0 Tehnične službe B 4 0 4 0:20 0
Ciril Dominko
RoKomet
ali pa -skušali najti najidealnejše prilike za zadetek v črno.
Moštvi sta se vseskozi menjavali v vodstvu, šele v zadnjih petnajstih minutah so se uspeli naši odtrgati svojim zasledovav-cem in vodstvo ohraniti do konca tekme.
Pri domačinih sta se odlikovala predvsem graditelj igre I. Boncelj in vratar Rakovec, pri naših pa Zorman, Sladoje, Pirih in Rus.
Ne glede na to, da še nimamo popolnih podatkov o rezultatih zadnjega kola jesenskega dela ljubljanske conske lige v rokometu je že jasno, da je »Sava« prvak prvega dela tekmovanja. V nedeljo, 3. novembra je bila v Kranju na sporedu poslednja tekma. V goste so prišli igravci TVD »Partizan« iz šiške pri Ljubljani ter zmagali s 14:7.
Dobropolčani so izgubili še eno tekmo zaradi nepravilnega registriranja svojega igravca — tokrat z 0:5 (w. o.) proti ljubljanski Svobodi!
Prvenstvena lestvica po šestih odigranih kolih pa je naslednja:
/-------------------------N
Namesto šahovskega komentarja
Lep čas je že minil, odkar so se naši šahisti poslednjič pomerili med seboj in ugotavljali, kdo je boljši mojster. Po tistem dogodku je nastopila mrtva sezona, ki traja še sedaj!? Nekateri se v podjetju sprašujemo, ali bomo morali še dolgo čakati, da bo mrtve sezone konec?
Dobro bi bilo, če bi se odgovorni za to panogo enkrat že sestali in pripravili program dela. Pred nami je že povratni dvoboj s »Planiko«. Prepričan sem, da ga ni med nami, ki ve, kako bi bilo najprimerneje sestaviti naše moštvo, ker nihče ne ve, kakšne so trenutne sposobnosti šahistov v tovarni.
Ne smemo se zanašati na posameznkie, ki so pravi mojstri. Kaj lahko se zgodi, da odpovedo prav ti in ga nam polomijo, da bo hudo. Zato predlagam, da bi organizirali v bližnji prihodnosti pregledni turnir in vsakokrat izbirne turnirje, kadar bo treba sestavljati reprezentanco tovarne.
MIHAEL ČUHALEV V_________________________J
Korenjak za obrat I in Dominko za obrat II sta pred tekmo izmenjala šopke — v ozadju sodnik Mitrovič
SAVA	6	6	0	1	120: 90	10
Šentvid	5	3	1	1	112: 82	7
šiška	6	3	1	2	112: 82	7
Dobro p.	6	3	0	3	71: 70	6
Svoboda	6	2	0	4	99:118	4
Medvode	6	2	0	4	87:105	4
Črnomelj	6	2	0	4	89:125	4
Duplje	5	2	0	3	62: 58	3
rr\okrat, dragi bravci, me je | urednik poslal z beležnico po tovarni in mestu ter mi naročil, naj zabeležim kaj takega, o čemer radi berete. Ugovarjati nisem mogel, čeprav se še sedaj bojim zaradi tistega računa za vloženo steklo. Nekdo od prizadetih mi je namreč zagrozil, da me predelajo v oblance!
Ko sem se tako potikal iz oddelka v oddelek, sem nekje v pisarni »zmotil« ljubko uslužbenko, ko si je umivala noge v umivalniku. Oprostil sem se ji, ker sem jo prestrašil in stopil v drugo pisarno. žal pa tudi tam nisem imel sreče. Tista tovarišica, ki je imela takrat »slučajno« noge s čevlji na mizi, naj mi ne zameri, če sem jo ustrašil. Obljubljam, da se bom v bodoče pred obiskom raje po telefonu najavil. No, pa še eno na račun tovarišic. Bojda so zadnje čase mnoge hudo prizadete — razen redkih izjem, ker ne morejo več »službeno« med delom v Narodno banko in hkrati v sobotah po meso, salato itd. Res jim ga je kolektiv banke temeljito zaigral, ko so postavili svojo
Igravci moštev obrata I in II — od leve proti desni stojijo: Hlebec, Reš Zupan, M. Zaletel, Dominko, Pogorelec, Debeljak, Cianil in Režek; čepijo: Feher, Horvat, Zorman, Korenjak in Sta-V te; leži Bec
Nadaljevalo se bo prvenstvo med eko-nomskimi enotami i Namizni tenis
Smo že jesenski prvaki ?
Tokrat je bil boljši obrat I
Že precej časa se niso srečali nogometaši obeh obratov v Kranju. Zato je bilo srečanje v ponedeljek, 28. oktobra v čirčah kar precej obiskano. Najvnetejši navijači so se trudili vzpodbujati svoje predstavnike. Konec tekme je prinesel olajšanje tistim, ki so bili iz obrata I, saj so njihovi ljubljenci premagali nasprotnike s 3:2 (1:1).
Nogomet
Sodniku Mitroviču, ki je srečanje vodil, sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
OBRAT I: Zorman, Bec, Režek, Debeljak, Vule, Stare, Zupan, in Dominko.
OBRAT II: Horvat, Pogorelec, Zaletel M., Hlebec, Reš " (Zaletel C.), Korenjak in Feher.
Gole za obrat ena so dosegli Stare, Dominko in Zupan (s kazenskega strela), za obrat II pa Feher in Korenjak.
Začetek tekme je pripadel igravcem obrata II. Nekajkrat so nevarno napadli, en strel Feher j a pa je za las zgrešil Zormanova vrata. Potem je obrat I uredil svoje vrste. V 10. minuti je povedel Stare. Vendar se igravci obrata II niso dali. V 25. minuti je Feher izenačil na 1:1 in brez prednosti sta se moštvi nadalje bili v drugem polčasu. V 45. minuti igre je obramba obrata II zagrešila hudo napako in Dominko je povedel obrat I z 2:1. »Stražišani« so odgovorili s hudim pritiskom. V gneči pred Zormanovimi vrati je Bec igral z roko. Kazenski strel je Feher zgrešil.
Med tekmo je prišlo do neljubega dogodka. Reš je brez vzroka brcnil Zupana. Sodnik je posredoval in Reša izključil. Zamenjal ga je C. Zaletel. V 64. minuti je Dominko prodrl po desni strani. Nevarnost za gol je M. Zaletel poskušal preprečiti in igral z roko. Dosojeni kazenski strel je izkoristil Zupan. Moštvo obrata II pa je kmalu odgovorilo z drugim golom, ki ga je dosegel v 73. minuti Korenjak ter s tem postavil končni rezultat tekme.
CIRIL DOMINKO
stolpnico pred našo tovarno! Ja, pa še tisto »sodelavko«, ki med delom prebira knjige, skrite v predalu svoje pisalne mize, bi omenil. Zanima me, če morebiti knjige tudi izposoja, ko ima tako malo dela z osebnimi dohodki?
Ko sem hodil takole in se srečaval z našimi ljudmi, so me nagovarjali, naj se spomnim ob priliki tudi avtobusnega podjetja »SAP« — poslovna enota Gorenjske. Ta zadnje čase kar dobro »skubi« za prevoz naših delavcev na delo. Dogaja se, da morajo ti pešačiti od savskega mostu v mesto ali na Gaštej, ker so njegovi vozni redi tako »redni«. Seveda pa ne smem potem pozabiti tudi dobavitelja kurjave v Kranju, to je podjetje »Kurivo«. Precej naših ljudi je naročilo premog in drva letos meseca aprila in maja. Sedaj pa dobivajo po tono ali nekaj več premoga, drv pa ne. Dobavitelji pravijo, da so pač težave z drvmi in da ne vedo če bodo sploh mogli zadostiti naročilom. Zanima me le, zakaj niso imeli »težav« tudi takrat, ko so jih bila polna usta in obljub o pravočasni preskrbi? Pri tem pa naj niti ne omenim, kako je z razvažanjem in raztovarjanjem kurjave. Voznike, ki delajo za »Kurivo«, res kaj malo briga, če stresejo premog ali drva pri pravem jašku za spravljanje premoga v hiše ali če stresejo pripeljano vsebino nekaj deset metrov proč od hiše. Bojda menijo, naj se kupec s kurjavo dvakrat ogreje — enkrat, ko gori v peči, pred tem pa že, ko jo nekajkrat preklada in nosi v drvarnico!
Toliko za danes! Pa nasvidenie čez teden dni!
Vaš Pepe!