Leto IX, it. 23
Ljubljana, petek 27. Januarja 1928
Cena 2 Din
t laenaja ob 4. g|yt«|.
Stane mesečno Um as*—; za temstvo Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knallova ulica štev. 5/L Teleion št. *orj% in 2804, ponoči tudi *t- »34.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za- gospodarstvo, prosveto in politiko
UpvavaBtVS: Ljubljana, rteknio»i
oHca it S4* Telefon 5t. »036.
IntnU oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St, 4. — Telefon št. t+gr
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cest*
Račan pri poitaun ček. zavodu: Ljub-taaa St. 11.241 - Praha čialo 78.180.' Wien,Nr. 105^41.
Za zagrebškim - beograjski triumf KDK
Stepan Radič odklonil ponudbe g. Vukičeviča
Gosp. Vukičevič je skušal s ponudbo separatnega vstopa HSS v vlado razbiti koalicijo. - Načrt se je temeljito izjalovil. - KDK je močnejša kakor je bila kdaj. -
Silno razočaranje med kleroradikali
Ljubljana, 26. januarja.
Zaman so skušali mogočno zagrebško manifestacijo KDK omalovaževati, zaničevati in z >ntrigami paralizirati. Še ko je dobila ideja narodne koncentracije tudi na najvišjem mestu priznanje nujne državne potrebe, njeni nasprotniki niso mirovali, temveč so se znova besno vrgli na KDK, da jo razkrojijo ter na njenih razvalinah podaljšajo hegemonistično nadvlado nad celokupno državo. Dogodki zadnjih dveh dni v Beogradu niso le dvignili pomen KDK in priznali mogočnost njenega zagrebškega zbora, marveč so tudi na manifestanten način dokumentirali no-tranio vez in silo seljačke demokracije. Izkazalo se je, da KDK vzdrži vsak in še tako jak bobneči ogenj.
Če tudi so te ugotovitve velepomemb-ne. vendar pa menimo, da leži še večji pomen dogodkov zadnjih dni v tem, da je napravljen konec nesrečni in usodni praksi, ki zamenjava politiko princi-rx>v in državnih programov s politiko političnih kupčij. Radikali, ki so dosedaj skoraj vsa leta imeli v rokah državno krmilo, se niso vzdrževali na površju ne s svojo načelnostjo ne s svojo državniško pametjo ne s svojo pridnostjo in iniciativnostjo, marveč samo s tem, da so si z državno oblastjo pridobili za svojega zaveznika sedaj tega, sedaj onega. Gledali so samo na to, da sede oni pri polnih mizah, svojim zaveznikom so pa na skupne državne interese dovoljevali miloščinarske drob-tine ter kvečjemu še eksploatacijo onih delov države, kjer sami niso bili direktno interesirani.
Stjepan Radič in KDK sta sedaj napravila tej politični korupciji konec. Beog ad sedaj lahko vidi, da se selja-ških demokratov ne da kupiti. Rmečko-demokratska koalicija ni pokret. ki bi delal opozicijo iz oportunizma in zaradi ministrskih portfeljev. Gre za globoke principe, ki so postavljeni na podlagi bridkih izkušenj prvih desetih let obstoja Jugoslavije, gre za to, da se radikalno iztrebi vse, kar je gnilega in pokvarjenega, ter nadomesti z zdravim in poštenim. Gre za temeljito izpre-membo vsega notranjepolitičnega k.ur-za v Jugoslaviji ter za uveljavljenje programa seljačke demokracije.
KDK je prvi obširnejši opozicijonalni pokret proti Beogradu, ki nima destruktivnega značaja in ki se mu ne more pripisati v državni politiki niti najmanjša sredobežna tendenca. Tudi zato je ta pokret tako jak in tako zdrav. Z dosedanjimi proti državi naperjenimi opozicijami je bil boj lahak. ker so se same postavljale na nelegalno stališče. KDK ne predstavlja skupine, ki iz plemenskih, verskih ali čisto regionalnih vzrokov ne more iti z Beogradom, pač pa povdarja pravo edinstvo države in naroda ter stremi za kolaboracijo vseh pozitivnih sil, sposobnih, da delujejo na ozdravljenju težkega stanja, ki je v glavnem posledica dosedanjih separatističnih in hegemonističnih bojev in trzavic. To ni nikako prečanska fronta, kakor bi jo radi imeli nasprotniki, temveč edino fronta Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki nočejo nadvlade peščice beograjskih političnih mogotcev. V očitnem interesu za celokupno državo zahteva ta fronta, da se. vsaj ob desetletnici Jugoslavije realizira v ustavi zajamčena enakopravnost v pravicah m dolžnostih.
Razvoj dogodkov včeraj in danes potrjuje, da je KDK s svojo politiko in taktiko na pravi poti. Treba je le, da na tej poti vztraja in zmaga, njena zmaga ne bo le sigurna, marveč za nasprotnike tudi katastrofalna.
V novem položaju je vsekakor značilna vloga, ki jo igrajo slovenski klerikalci. Glas «Slovenca» postaja od torka dalje vse ponižnejši. kar samo dokazuje. da imajo situacijo v rokah drugi ljudje in se klerikalcem iz vehkega strahu, da ne ostanejo kot samostojna in brezpomembna frakcija popolnoma izven vsake kombinacije, zelo mudi postati del radikalne stranke. To tendenco vsaj imajo prve skupne konference Klerikalnega ni radikalskega poslanskega kluba kjer je zlasti Korošec zagotavljal radikale, da je že davno njihov prijatelj. Ako pride do take tesne zveze, potem je stari politik in parlamentarec dr. Korošec obsojen na zelo podrejeno vlogo v druščini starih lisjakov Paši-6eve šole. Njegov položaj nikakor ne bo zavidanja vreden.
Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Beograd, 26. januarja i. Današnji dan je prinesel velike odločitve. Na podlagi posvetovanj vodstva KDK in sporazuma z g. Davidovičem, St. Radič danes popoldne ni več niti šel na dogovorjeni drugi sestanek s predsednikom vlade Veljo Vukičevičem, temveč ga je pismeno obvestil, da smatra vsak nadaljnji razgovor z njim za brezpredmeten.
Vsebina pisma je izzvala v političnih krogih velikansko senzacijo. Tako ostro še nikdar ni bila zavrnjena ponudba niti enega ministrskega predsednika, kar jih je imela Jugoslavija. Z Radičevim odgovorom so definitivno razbite vse intrige in vsi poskusi, katerih cilj je bil razbiti KDK in snujoči se Demokratski blok ter po starih metodah beograjskih vlastodržcev zopet zasigurati za nekaj časa hegemonlstič-ni režim vlade s tem, da se nasprotniki razdvojijo med seboj.
V vrstah KDK se smatra današnji odgovor g. Radliča kot naravna posledica popolne solidarnosti in programa-tične enotnosti koalicije, toda ostala politična javnost in zlasti beograjski krogi so očividno potrebovali še poseben ostentativen pouk o tem. Z izredno spretnostjo Radičevo pismo predvsem zatrjuje enodušnost koalicije. Režimski krogi so vse storili, da pritegnejo v vlado HSS in so se hoteli razgovarjall z Radičem kot predsednikom HSS. Radič jim je to temeljito pokvaril. Odklonil je razgovore kot vodja HSS ter jih je vodil kot predsednik Kmečko-demokratske koalicije in kot tak je tudi osteaitativno podpisal definitivni odgovor g. Vukičeviču.
Tud'i v programatičnesn oziru ,ie Ra-dičev odgovor razčistil situacijo in pokazal, da KDK noče nobene oportunl-stične politike, temveč da čaka, dokler ji ne bo mogoče sodelovati v vladi, ki bo dala zadostno j'amstvo za izvedbo njenega programa.
Z dogodki včerajšnjega in današnjega dne je Kmečko-demokratska koalicija tako učvrščena, da si bodo beograjski hegemonisti v bodoče premislili poskušati igrati svojo igro na njen račun.
Zaključni dogodki zadnjih dni znači-
jo tudi zmago politične morale. Drzna nakana, po zagrebški manifestaciji razbiti koalicijo z ministrskimi portfelji, je kar najžalostneje razpadda. Od vsega je ostalo le to. da je današnji režim z najvišjega mesta proglašen kot nemogoč in da je tako nad njim izrečena sodba, ki se bo pač morala v najkrajšem času izvršiti. Radič je svojo odločnostjo, da se ne spušča v nadaljnja pogajanja s sedanjimi voditelji režima, še demonstrativno podčrtal s tem, da je s prvim večernim vlakom zapustil Beograd in se umaknil v Zagreb, odkoder se vrača šele v ponedeljek.
Medtem imajo demokrati besedo. Od njihove odločitve je sedaj odvisno, ali dobimo že v prihodnjih dneh veliko demokratsko večino v naši Narodni skupščini, ki bo voljna in sposobna, da vzame krmilo države v svoje roke. Z velikansko napetostjo se v političnih krogih pričakuje jutrišnja seja demokratskega kluba, na kateri bo g. Davidovič stavil svoie predloge za nadaljnjo politiko Demokratske stranke.
Razpoloženje v klero-radikalnih krogih ie bilo danes zvečer mučno klavrno. Še ponoči in ves dopoldan so Vu-kičevičevi radikali in klerikalci trium-firali, češ, da so zopet dobili situacijo v svoje roke, toda zvečer je mahoma njihovemu režimu zapel mrtvaški zvonček.
Najbolj razočarani so klerikalci, ki so se včeraj na vso moč pričeli dobri-kati Stjepanu Radiču, ga hvaliti in mu obliubljati zvestobo do groba, vse seveda pod pogojem, da pusti na cedilu samostojne demokrate. Veselili so se vso noč na ta način, češ, c?a je sedaj razdelitev eksplu^ciie države izvršena: radikali v Srbiji, radičevci na Hrvatskem, klerikalci pa v Sloveniji. G. dr. Korošec je v svojem govoru na banketu radikalnega kluba v hotelu »Irn-perial« na vso moč povdarjal, kako modre so včerajšnje poteze za izolacijo samostojnih demokratov. Na banketu se je zlasti tudi povdarjalo duhovno edinstvo med radikali in klerikalci, katerim ni nič za materijo, ampak samo za idejo. Danes je nastopil velik preokret in sedaj je zopet parola udariti po Radiču . . .
Demokrati pred zgodovinsko odločitvijo
Davidovič predlaga fuzijo s KDK
Danes se sestane demokratski klub k odločilni seji. — Včerajšnji dogodki so silno okrepili pozicijo g. Davidovica in razorožili njegove nasprotnike
Gosp. Davidovič bo jutri storil, kar je treba. Jaz ga imam rad in on mora storiti, kar mora storiti in kar je treba storiti, da dobimo enoten klub, da dobimo svojo večino. V Beogradu ostane Svetozar Pribičevič .. .»
Beograd, 26. januarja, p. Nocoj se je v predsedništvu vlade vršila konferenca demokratskih ministrov. Vsi znaki kažejo, da so demokratski ministri uvideli, da je nadaljnja borba v demokratskem klubu proti Ljubi Davidoviču nemogoča, radi česar so pripravljeni pokoriti se sklepom večine in opustiti odpor proti akciji gosp. Davidoviča.
Beograd, 26. januarja, p. Za jutri dopoldne je napovedana seja demokratskega poslanskega kluba, ki bo morda zgodovinskega pomena za nadaljnji razvog političnih dogodkov. Kakor doznava vaš dopisnik iz dobro poučenih krogov, bo Ljuba Davidovič na jutrišnji seji zahteval, naj se takoj, še tekom dneva formalno osnuje skupen klub Demokrat ske zajednice in Kmečko - demokratske koalicije. Ta skupni klub bi tvorilo 61 demokratov, 18 muslimanov, 62 radl-čevcev in 23 samostojnih demokratov, skupaj torej 164 poslancev. Klub bi na ta način imel sam zadostno večino za prevzem vlade.
V demokratskih krogih se naglasa, da je Ljuba Davidovič v svojih namerah zelo odločen in da bo jutri energično izkoristil sklepe, ki so bili sprejeti na manifestacijskem zborovanju KDK v Zagrebu, v svrho ustvaritve političnega položaja, kakršen je potreben za rešitev naše države. Tako v krogih KDK, .kakor v vrstah Davidovičevih pristašev vlada upravičen optimizem, da se bodo nadaljnji dogodki razvijali kakor zahteva interes države.
Naravno je, da so radikali zaradi nastalega položaja sitno razburjeni, ker se dogodki razvijajo brez njih. Tudi med klerikalci vlada veBka razburjenost in so popolnoma izrubili glave. Edino rešilno bilko so našli v včerajšnji večerji v Imperiahi. Jutrišnji dan bo torej nadvse usodnega pomena. Odločen nastop KDK kot neraedružna enota, je naredil najgloblji vtis pri vseh političnih krogih. Iz okolice gosip. Vukičeviča se doznava, da je predsednik vlade zelo ogorčen, keT se je njegova akcija ponesrečila.
Stepan Radič je nocoj pri odhodu iz Narodne skupščine izjavil novinarjem naslednje: «Jaz se vrnem v ponedeljek.
Vesti o odstopu zunanjega ministra
Beogard, 26. jan. p. Nocoj se je govorilo v političnih krogih, da je zunanji minister dr. Marinkovič obolel na pljučih in da ima namen umakniti se začasno iz političnega življenja ter oditi na daljše zdravljenje v kako inozemsko zdravilišče.
Banket na italijanskem poslaništvu
Beograd, 26. jan. p. Noooj se je vršita v italijanskem poslaništvu svečana večer« ja, ki jo je priredil italijanski podanik ge* neral Bodrero povodom podpisa dogovora o podaljšanju rimskega pakta iz 1. 1924. za nadaljnjih šest mesecev. Večerje sta se udeležila zunanji minister dr. Marirtkovič in njegova soproga.
Finančni minister v Londonu
Beograd, 26. jan. p. Nocojšnja «Pravdla» poroča iz Londona, da je dospel tjakaj fi» nanSni minister g. dr. Bogdan Markovič, ki bo nadaljeval pogajanja za najetje več* jega posojila, ki jih je začel naš londonski poslanik g. Gjuričid. Pogajanja se vrše predvsem z Rotschildovo banko.
V brzem tempu v novo dobo
Dan važnih dogodkov in novih senzacij v Beogradu
Serijo dogodkov je otvoril g. Radič s svojim sestankom z g. Vukičevičem in jo zaključil s svojim odhodom v Zagreb. — Nenavaden odgovor na mamljive ponudbe g. Vukičeviča
Beograd, 26. januarja p. Kakor včerajšnji, je tudi današnji dan minil v največji politični napetosti. Med vsemi senzacijami, ki so bile zabeležene v razvoju današnjih dogodkov, vzbuja največjo pozornost ekla-tantna manifestacija solidarnosti in enotnosti Kmečko-demokratske koalicije, ki ni doslej še nikdar prišla tako iasno in odločno do izraza, kakor danes. Vsi napori, vse intrige in vse mameče obliube in ponudbe vladinovcev, da bi razbili koalicijo in razdvojili obe koalirani stranki. končale s fiaskom in še boli utrdile prepričanje v moralno moč in trdnost koaliciie. Pismo, ki ga je poslal g. Radič nrnistr-skemu predsedniku g. Vukičeviču kot odgovor na njegove ponudbe za vstop HSS v vlado, postavlja na laž vse one zagovornike današnjega režima, ki so včeraj in še danes z vso sigurnostjo zatrjevali, da ie razpad koalicije gotova stvar in vstop HSS brez SDS v vlado zasiguran.
Klerikalci in radikali
Vrsto današnjih dogodkov je otvoril sestanek med gg. Vukičevičem in dr. Korošcem. Vodja SLS je že pred 9. uro posetil ministrskega predsednika v vladnem predsedstvu in ostal ori njem v razgovoru nad eno uro. V političnih krogih se je takoj razširila vest, da vlada v klerikalnih vrstah po včerajšnjem preokretu v politični situaciji velika bojazen, da pri bodoči vladni kombinaciji ne bodo upoštevam. Zato si je dr. Korošec po zatrdilu dobro poučenih krogov prizadeval, da pridobi g. Vukičeviča za takojšnjo fuzijo radikalne in klerikalne stranke. Uvod v to akcijo je bila že včerajšnja skupna seja obeh poslanskih klubov, ki se je vršila ma izrecno prošnjo g. dr. Korošca.
Da bi podprl predlog za takojšnjo fuzijo, ie minister z. dr Gosar danes donoldne takoi za dr. Korošcem posetil e. Vukičeviča in mu podal formalno ostavko. Na ta načvi so upali klerikalci pritisniti na g. Vukičeviča. da bi končno perfektuiral blejski sperarom. Kakor se zatrjuje, g. Vukičevič demisiie ni hotel spTejeti na znanje.
Po sestanku dr. Korošca z g. Vukičevičem se ie vršila v Jugoslovanskem ktabu (Mzotrajma konferenca klerikalnih poslancev. Vsi so bili po konferenci nap<n>m novinarjem zelo rezervirani in so odklanjali v*e izjave.
Sestanek Radič-Vukičevič
Največjo pozornost so posvečali politični krogi že včeraj napovedanemu sestanku g. Radiča z ministrskim predsednikom g. Vukičevičem. Dasi se ie iz vrst KDK že včeraj zatrjevalo, da je ta sestanek zgolj formalnega značaja, ker 2. Radič ne more odkloniti izrecne želje krone, da stopi v razgovor tudi z g. Vukičevičem. so politični krogi z največjo napetostjo čakali na rezultat tega sestanka, ^ovdarjajoč, da je od njega odvisen ne le nadaljnji obstoj vlade g. Vukičeviča, marveč ves nadaljnji razvoj političnega položaja.
Točno ob 10. uri je prišel v vladno predsedstvo g. Ra^ič v spremstvu poslanca dr. Shvesla. G. Vukičevič ga je že pričakoval in sta se takoj umaknila v kabinet ministrskega predsednika. Razgovor ie traial nad eno uro. G. Radič je zapustil vladno predsedstvo šele ob 11.15.
Pri izhodu so ga obkolili novinarji in z največjo radovednostjo pričakovali njegovih izjav o političnem položaju. G. Radič ie bil očividno zadovoljen, vendar pa je novinarjem smeje odklonil izjave o svojem razgovoru z g. Vukičevičem. Na številna vprašanja je ie kratko izjavil, da se delo na koncentraciji nadaljuje, da pa ni še nič gotovega »Dete se rodi, a kakšno bo, še ne ve nihče.«
Na vprašanje novinarjev, ali odgovarjajo resnici vesti, da je vstop HSS v vlado brez SDS že gotova stvar, kakor se zatrjuje v vladnih krogih, ie g. Radič ponovno najodločneje demantiral vse verzije o razpadu KDK in zopet naglasi!, da bo prej prišlo do spojitve obeh strank nego do razcepa koalicije.
Posvetovanja na vse strani
Med tem so se vršila v klubih Narodne skupščine posvetovanja. G. Davidovič je imel dolgotrajno konferenco z vodjo zem-Ijoradnikov z g. Joco Jovanovičem, g. Pribičevič pa je istočasno konferiral z znanim radikalskim prvakom g. Nastasom Petrovičem. Po povratku g. Radiča od ministrskega predsednika sta se sestala v predsedstvu kluba SDS gg. Radič in Pribičevič, sestanku pa so prisostvovali tudi gg. dT. Žerjav, dr. Kramer in drugi voditelji obeh strank. G. Radič iih >e informiral o svoiem razgovoru z g. Vukičevičem. Ob 12.15 je poslanec g. dr. Pivko pozval na sestanek tudi g. Davidoviča, nakar so se skupno posvetovali o nadaljnji taktiki. Ko so po polurni konferenci odhajali iz kluba, sta šla gg. Radič in Pribičevič roko v roki in sta tako vstopila tudi v dvorano Narodne skupščine, kjer so Jih poslanci opozicije živahno aklamiraH.
Prva avdijenca g. Vukičeviča
Ob 12.30 je odšel g. Vukičevič na dvor. Iz vladnih krogov so se ponovno širile vesti. da ie vstop HSS v vlado, gotovo dejstvo. Zatrjevalo se je, da je g. Vukičevič že odmesel kralju v podpis ukaz o rekon-
s*rukciii vlade. Iz okolice g. Vukičeviča so navajali celo imena novih ministrov. Tako se je zatrjevalo, da dobe radičevci tri reso-re in sicer da bo dr. Krajač minister trgovine, dr. Krnjevič minister sociialne politike in inž. Košutič minister za javna dela.
Vesti o rekonstrukciji vlade pa so tako! po avdijenci g. Vukičeviča, ki je trajala do 13. ure popolnoma utihnile. Šele v prvih popoldanskih urah se ie izvedelo, da je g. Radič obljubil, da bo do 5. popoldne odgovoril g. Vukičeviču na njegove ponudbe. V vladnem predsedstvu so bili zbrani radikalni ministri in so z največjo pozornostjo pričako vali g. Radiča.
Odločen odgovor g. Radiča
V predsedstvu kluba SDS so se kmalu popoldne sestali gg. Pribičevič, Radič, dr. Žerjav in drugi poslanci koaliciie ter se posvetovali o nadaljnjih korakih. Prvotno je bilo med gg. Radičem in Vukičevičem dogovorjeno, da mu gosip. Radič najkasneje ob 5. popoldne osebno odgovori na njegovo ponudbo. Na popoldanski konferenci KDK pa je bilo sklenjeno, da pošlje gosp. Radič gosp. Vukičeviču pismen odgovor in je bilo takoj nato tudi sestavljeno besedilo tega pisma.
Točno ob 5. se je peljal gosip. Pavle Radič v vladno predsedstvo ter izročil gosp. Vukičeviča kot odgovor gosp. Radiča sledeče
Pismo:
V BEOGRADU, dne 26. jan. 1928., ob 5. popoldne.
G. Velimiru VUKIČEVIČU, predsedniku vlade.
Gospod predsednik! Pri razgovorih o vstopu KDK v kont centracijsko vlado pod vašim predsed* stvom, ste vi takoj v začetku izjavili: « Sprejmem samo HSS, ne sprejmem pa tudi SDS, ker to za mene ni stranka, marveč samo frakcija.»
Vi niste niti malo uvaževali mojih informacij, da ne gre, niti ne"more iti za eno ali drugo stranko posebej, nego da gre za koalicijo, ki je ena celina napram vsem drugim strankam in fak* torjem; niste niti malo uvaževali tudi tega, da je to koalicijo sprejel in odo* bril hrvatski in srbski narod na Hrvat: skem in v ostalih prečanskih krajih tako navdušeno in enodušno, da se bo ta koalicija prej pretvorila v enotno stranko, nego pa se bo razšla.
Vi ste nadalje na naš glavni pogoj, da mora po našem vstopu v vašo razšir* jeno vlado prevzeti resor ministra fi* nanc eden izmed naših poslancev, iz* javili, da o tem sedaj ne more biti niti govora in da bi se lahko o tem govo« rilo šele tedaj, če bi sedanji finančni minister zaradi bolezni eventualno po* dal ostavko.
Na moje vprašanje, kaj nameravate ukreniti glede nekaterih velikih župa* nov, s katerimi je narod skrajno neza* dovoljen, kot je to n. pr. slučaj split* skega velikega župana g. Peroviča, ste izjavili: «Ne stavite pogojev, ki se ne morejo izvršiti.» Takoj nato pa ste s svoje strani stavili pogoj, da je vstop HSS odvisen od tega, da stopim jaz osebno v vašo vlado.
Končno sem se iz vsega našega pol* drugournega razgovora prepričal, da bi bil moj položaj v vaši vladi mnogo težji in slabši in za državo manj koru sten, nego je bil v vladi blagopokoj* nega N. Pašiča in vladi gt N. Uzuno* viča, pri tem pa za hrvatski narod po* nižujoč. Zato imam dolžnost, da vasm po posvetovanju s svojimi sodelavci in zavezniki pismeno izjavim, da je vsak naš nadaljnji razgovor o vstopu v vaša vlado brezpredmeten.
S spoštovan jem STEPAN RADIČ, predsednik KDK
Odmev v javnosti
Vest, da je g. Radič odklonil vsak nadaljnji Tazgovor 2 g. Vukičevičem, je izzvala v vsej politični javnosti ogromno senzacijo. Na drugi strani pa ie ta odločen nastop g. Radiča na najbolj nepobiten način dokazal solidarnost Kmečko-demokratske koalicije. Vladni pristaši so bili naravnost kansterni-rani, ker so vsi računali po neprestanih zatrjevanjih iz vladnih vrst s tem. da se bo g Radič izneveril svojim zaveznikom iu jih pustil za ceno par portfeljev na cedilu. G. Davidovič je bil o odgovoru g. Radiča že prej informiran in je s svoje strani izrazil zadovoljstvo nad njegovim korektnim in od ločnim nastopom.
Manifestacija enotnosti in solidarnosti KDK
čim ie bilo odposlano Radičevo pismo g. Vukičeviču, se ie sestal poslanski klub KDK k seji, ki je izvenela v manifestacijo solidarnosti, enotnosti in nerazdružljivosti koalicije. Gg. Pribičevič in Radič sta bila od poslancev navdušeno pozdravljena in ponovno predmet viharnih ovacij. G. Radič ie preči tal pismo, ki ga je poslal v odgovor g. Vukičeviču na njegove ponudbe za vstop v vlado. V poročilu o svoiem razgovoru z g. Vukičevičem ie g. Radič ostro napadel g. Vukičeviča, češ da ie skušal z ministrskimi stolčki in smešnimi intrigami razbiti koalicijo. On ie & Vukičeviču odločno izjavil, da se lahko razgovarja ž njim samo kot predsednik KDK, ne pa kot predsednik HSS
Poslanci so poročilo g. Radiča stpreieli z velikim odobravanjem, ki so ga izrazili s Iretietičnlm aplavzom.
Nato ie povzel besedo poslanec g. dr. K r a m e r, ki je v svojem govoru zlasti naglašal. da )e g. Radič v za koalicijo taj^o delikatnem trenotku pokazal ne le največjo spretnost in modrost. marveč tudi vzorno lojalnost. Postopanje g. Radiča je najboljši dokaz, da KDK nI nikaka taktična organizacija, marveč močna politična skupina z jasnim programom, od katerega ie ne morejo oddaljiti nobene intrige. Dogodki zadnjih dveh dni so najjasneje pokazali, da ne sme nikdo računati na razpad koalicije, kdor računa na sodelovanje HSS in SDS. To je najvažnejši rezultat zadnjih dveh dni.
Dr. Kramer je zaključil svoj govor z zahvalo g. Radiču in mu v imenu obeh klubov zlasti pa v imenu SDS izrazil oopolno zaupani«. Med navdušenim vzklikanjem poslancev ie g. Pribičevič zaključil sejo.
Odmev v demokratskem klubu
Istočasno se j« sestal k seji tudi demo« kratski poslanski klub. Odločen nastop go« spoda Radiča je napravil tudi v demokTata ekih. vrstah, kjer so vse do zadnjega zelo skeptično sodili o trdnosti KDK spričo vabljivih ponudb g. Vukičeviča, mogočen vtis in povzročil zlasti pri onih poslancih, ki so doslej zagovarjali vladno koalicijo m nasprotovali akciji g. Davidoviča popoln preokret.
Ob največji pozornosti kluba je podal g, Davidovič podrobno poročilo o svojih razgovorih z voditelji Kmečko*demokrat* »ke koalicije rn o dogodkih včerajšnjega in današnjega dne, nakar je g. dir. Marinkovič poročal o svojih razgovorih z g. Radičetn. Dr. Marinkovič je pri tem znova povdaril, da sta on in g. Davidovič Istih ruzorov.
Po kratka debati je klub izrazil g Dsvi* dovlču zaupnico in mu dal proste roke za nadaljevanje njegove akcije v cilju kon* centracije.
Večera a avdijenca g. Vakičevica
Razvoj dogodkov po odgovoru g. Radiča je porazno vplival na okolico g. Vukičevi-ča in njega samega. V radikalstkem klubu je fiasko njegove najnovejše akcije, ki jo je podvz-el brez vednosti kluba, izzval nov vihar protestov, dočim vesti iz demokrat-sikega kluba na drugi strani dokazujejo, da so sedaj tudi demokrati odločeni, da puste g. Vukičeviča pasti.
Še prav posebno porazno pa je vplival razvoj dogodkov na zaveznike g. Vukiče-viča, klerikalce, ki so se danes ves dan posvetovali. Zvečer po seji radikalskega kh:!ba, ki so se je udeležili tudi klerikalni poslanci, je g. dr, Korošec ponovno posetil v ministrskem predsedstvu g. Vukičeviča in imel z njim dolgotrajno konferenco. Po tej konferenci je odšel g. Vukičevič ponovno na dvor. kjer je ostal do pol 10. zvečer. Pred ajint je bil na dvoru tudi zunanji minister dr. Marinkovič. Tudi po večerni av-dijenci Je bil g, Vukičevič skrajno rezerviran io je odklonil novinarjem vsako izjavo.
Radie odpotoval v Zagreb
Kot poslednji nocojšnji dogodek važnej« Sega pomena, se beleži sestanek Svetozar* ja Pribičevič[a z Ljubo Davidovičem. Ker je Stjepan Radič po seji KDK z večjim Številom poslancev odpotoval v Zagreb, bo te dni vodil pode vodstva KDK Sveio* zar Pribičevič. Stepan Radič se vrne v por nedeljek. V Zagreb je odpotoval, ker mu je obolela soproga.
Kakor doznava vaš dopisnik, je bil na nocojšnjem sestanku Sveto zarja Pribičevi* da in Ljube Davidoviča dosežen popoln sporazum.
Nepričakovana odhod g, Radiča je izzval v političnih krogih razumljivo senzacijo. Domneva se, da se hoče g. Radič na ta na* Sin zdogniti vsakim nadaljnjim poskusom g. Vukičeviča za nadaljevanje razgovorov in še bolj podčrtati svoje odklonilno stali* Š3e napram akciji g. Vukičeviča, kd pa je po splošni sodbi po današnjem porazu že itak pokopana.
Polemika o Kajmakčalami
Pribičevicev odgovor vodstvu Udruženja rezervnih oficirjev
Beograd, 36. jan.' r. Kakor je znano, je predsedstvo «U druženja rezervnih oficir« jev» posl&k) k poslancu Pribičeviču tri de« legate, da ga naprosijo za avtentično vse« kino paausa o Kftjmakčalanu iz njegovega nedeljskega govora na zagrebškem zborom vanju KDK. G. Pribičevič je dal kot ocf govor na akeijo Udruženja novinarjem na« sledijo izjave:
«ObljobiI sem, da bom upravi U druženja rezervnih oficirjev v Beogradu odgovoril direktno, fcer pa je ta uprava svoje pismo, naslovljeno na moj naslov, objavila v Ii* stih, smatram, da me ta obljuba več ne veža in zato odgovarjam preko novjn. Jaz sem svoboden človek in predstavnik svo» hodnega naroda. Kot tak odgovarjam sv o« jenvu narodu in nikomur drugemu za izja* ve, ki jih dajem v javnosti. Kot politik in nacionalni delavec, ki je skupno s tovari« Si stvori! prvi december, odklanjam lekci* je o patrijotizmu in naj prihajajo s kate* rekoii strani. Resnica jes, da je Kajmafcča* lan n*Jft nacionalna svetinja, odklanjam pa odločno poskus in tendenco, da se ta naeio . ntsfea svetinja prisvaja za eno samo po« fcrajino. Uprava U druženja rezervnih ofi« cšrjev ni bila od nikogar pooblaščena za svoj korak proti meni Gotov sem, da se večina rezervnih oficirjev ne strinja s tem, da se uprava U druženja pridružuje viad» ni kampanji proti moji osebi rn daio zlo« rsbljati za politične intrige. Uprava bi bo» lJe storila, da sa te/vzame za to. da se bor* d s Kttfmakdolana ne bi metali tz držav* ne'sfužbe. ako se ne vpltefo v radikalno stranko. To le moj odgovor.*
Bolgarski vojaški atašeji
Sofija, 26. jan. A Madžarskega I vojagke. ga ata&eja, majorja pl Kohlerja, ki biva že ddie časa v Sofiji, je danes sprejel kralj Boris v avdijefnei Bolgarska vlada name« rava v kratkem imenovati svo?e voiaške atašeje pri važnejših poslaništvih v evrop« akih glavnih mestih.
Afront radikalskega kluba proti
g. Vnklčeviču
Senzacionalen nastop dr. Laze Markovica. — Predsednik vlade naj natoči klubu čistega vina« — Klub zahteva od Vukičeviča pojasni) o situaciji
Beograd, 26. januarja p. Nocoj se je vršila druga skupna seja radikalnega in klerikalnega poslanskega kluba, Na dnevnem redu je bila razprava o davčnem zakonu. Takoj v začetku seje pa je prišlo do značilnega incidenta, ki dokazuje, da vlada v radikalskih vrstah' skrajna nervoznost in naraščajoče nezadovoljstvo z g. Vukičevičem. Pred prehodom na dnevni red je namreč poslanec dr. Laza Markovič zahteval pojasnila, ali je vlada v krizi ali ne. Izjavil je, da sploh nima smisla nadaljevati razprave o davčnem zakonu, če predsednik kluba g. Vukičevič ne smatra za potrebno, da prisostvuje tako važni razpravi. Govoreč o dogodkih včerajšnjega in današnjega dne je dr. Laza Markovič rfied splošno pozornostjo poslancev naglašal, da g. Vukičevič nima pravice voditi političnih pogajanj in sestavijati kombinacije, ker za to od kluba nima nikakega pooblastila. Predvsem pa smatra za neobhodno potrebno, da g. Vukičevič končno enkrat natoči klubu čistega vina.
Vehementni napad uglednega radikal-skega prvaka je napravil na poslance globok utis. Klerikalci so bili v skrajno mučnem položaju, ker so morali prisostvovati pranju radikalskega perila. Na-
vzoči minister g Vlajko Kocič je nato izjavil, da vlada za enkrat vsaj formalno še ni v krizi.
K besedi se 5e nato oglasil poslanec Kojič, ki je še ostreje napadel g. Vukičeviča in povdarjal, da v nobenem drugem klubu ne vladajo tako nevzdržne razmere, kakor v radikalskem, kjer morajo poslanci šele pri opoziciji spraševati, da izvedo, kaj se godi v vladi, ker za g. Vukičeviča radikalski poslanski klub sploh ne obstoja. G. Kojič je zaključil: »Kakšen smisel naj ima razpravljati o davčnem zakonu, ko ne vemo, ali ne bo morda že jutri nastopil nov finančni minister, ki bo sestavil zopet nov davčni zakon.«
Pod vtisom nenavadno ostre kritike gg. dr. Markoviča in Kojiča je radikalni klub sklenil, da pozove g. Vukičeviča, naj takoj na prihodnji seji, ki naj jo skliče posebej v ta namen, da pojasnila na vsa vprašanja poslancev.
Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, se je nadaljevala debata o davčnem zakonu, za katero pa ni bilo nikakega zanimanja. ker stoji ves radikalski klub pod utisom, da prinese morda že jutrišnji dan popolnoma novo situacijo.
Ssje slupščfnskfli odborov•
Razprava o rezerviranih členih advokatskega zakona. — Za-.kon o nošenju orožja* — Spremembe zakona o oblastnih samo-
upra v ah
glede nerazdružljlvosti notarskega in od-
Beograd, 26. januarja p. Danes popoldne je imelo več skupščinskih odborov svoje seje. Tako je imela sejo sekcija zakonodajnega odbora, ki je razpravljala o rezeT-viTanih členih načrta odvetniškega zakona. Pri 61. 3. je bila sprejeta določba, da morejo postati brez pripravljalne dobe advokati oni sodniki in državni pravdniki. ki imajo najmanj pet let sodniške prakse. Odklonjen je bil predlog, da sodniki ne morejo biti advokati v krajih, kjer so biM v sodniški službi. Pri čl. 5., ki govori o odvetniški pripravljalni dobi, je poslanec dr. Kramer zahteval naj ta pripravljalna doba traia sedem let, večina pa je odločila 5 let. Odvetniški izpiti se morejo polagati po treh letih pripravljalne dobe. — Prihodnja seja sekcije zakonodajnega odbora bo v ponedeljek.
Sejo je imel popoldne tudi odbor za načrt zakona o sošenju orožja. V načelu je bil sprejet ves zakonski predlog.
Skupščinski odbor o. zakonskem načrtu
vetniškega poklica in o novi tarifi za zapuščinske razprave je dokončal danes dopoldne svoje delo. Po tem zakonskem predlogu pri dodeljevanju zapuščinskih razprav ne bo v bodoče več teritorijalne razdelitve, temveč ;se imajo dodeljevati predmeti po vrsti.
Sejo je imel tudi odbor za zakonski.predlog o priznanju službenih let predsedniku Stola sedmoriee v"Zagrebu dr. Badaju. Zakonski predlog je bil soglasno sprejet.
Skupščinski odbor za oblastne samouprave je na svoji seji pod predsedstvom Stje-pana Radiča sprejel predlog o znižanju števila članov oblastnih odborov. V manjših oblasteh bodo v bodoče imeli oblastni odbori tri do pet članov, v večjih oblasteh z več kot 550,000 prebivalci pa 5 do 8 članov. Državni samoupravni uradniki v bodoče ne bodo smeli biti člani oblastne kontrole.
1669 milllbnov'" neposrednih
Začetek razprave o davčnem zakonu v Narodni skupščini« — Ekspoze namestnika finančnega ministra. — Prihodnja seja še
V le v ponedeljek
Beograd, 26. januarja, p. Na današnji seji Narodne skupščine, je pričela razprava o novem davčnem zakonu. Zanimanje za sejo pa je bilo minimalno, ker je -bila vsa pozornost poslancev okupirana na važnih političnih dogodkih, ki so se odigravali tekom današnjega dne. Po običajnih formalnostih je bilo prečrtano poročilo' odbora za proučevanje tega zakonskega predloga. Razpravo je otvoril
ekspoze ministra dr, Spaha,
ki je obrazložil po edine davčne oblike, predvidene z novim davčnim zakonom ter med drugim izvajal:
Po definitivoi stilizaciji zakona, kaikor je izšel iz davčnega odbora, imamo sedaj pred seboj čisti sistem davkov po dohodkih. Davki se dele v sledeče skupine: 1.) zemljiški davek; 2.) hišni davek; 3.) davek na podjetja, obrate ln poklice; 4.) rentnl davek; 5.) društveni davek (podjetja, ki so obvezana na javno polaganje računov) in 6.) davek na plače ln mezde.
Teh šest davčnih o-blik obsega vse vrste dohodkov. Vse te davčne oblike so znane v vseh pokrajinah države, četudi v različnih tehničnih kompozicijah. Davčna osnova temelji pri vseh davčnih oblikah na čistem d«hodku. Pri zemljiškem davku bazira čisti dohodek na povprečnem donosu zemljiSč, pri običajnem obdelovanju zemlje in po odbitku povrečnih obdelovalnih stro škov. Dopolnilna stopnja Je le pri društvenem davku nekoliko drugačna kakor pri ostalih. Omembe vredna ie tudi uvedba davčnih knjižic. Odmera davka po tem zakonu prične s 1. januarjem 1929. Dotleij bodo izvedene vse potrebne tehnične ia administrativne priprave.
Finančni efekt po novem davčnem zakonu bo po statističnih podatkih finančnega ministrstva sledeči; zemljiški davek 570, hišni davek 200, davek na obrate 320, rentnl davek 30, društveni davek 58, davek na plače in mezde 170 milijonov dinarjev, skupno 1348 milijonov. Ce se k temu prišteje še donos drugih davčnih oblik, ki niso vštete pri tej davčni reformi (zlasti davek na poslovni promet in vojnica), ki vržejo letno 221 milijonov in upoštevajo še davčni zaostanki, ki so predvideni v proračunu z zneskom 100 milijonov, bo znašal celotni finančni eiekt 1669 milijonov dinarjev.
Minister dr. Spaho je zaključil sv<rf ekspose s komšttacjio, da bo s sprejetjem tega zakona lavršena ena najvažnejših nalog po sprejetja ustave, to Je izenačenje neposrednih davkov, ki igra ne le v gospodarskem, marveč tudi v političnem življenju važno in veliko uleso.
V debat? Je prvi govoril
poslanec KI>K dr. Svotlslav Popovlč
k) je uvodoma podčrtal potrebo izenačenja davčnih bremen kot eno najvltalnejšlh zahtev vseh gospodarskih krogov V svojih nadaljnjih Izvajanjih je podrobno razpravljal o predloženem zakonskem načrtu, kritiziral njegove slabe strani u s številkami dokazal, da ta zakon ne prinaša onega izenačenja, ki ga narod pričakuje ki k| bi bilo potrebno za praktično izvedbo narodnega ln državnega ujedinjenja. Bavil se Je zlasti z vprašanjem dohodnine ta protestiral proti temu, da hoče vlada še za celo leto podaljšati neenakost s tem, da bodo morali prečanskl kraji še do konca letošnjega leta plačevati ta najbolj občuten davek. Do-kazoval Je, da prinašajo nekatere davč ne oblike še povečanje že sedaj neznosnih davčnih bremen. Končno Je povdarjal. da je opozicija lojalno sodelovala ia si prizadevala, da davčni
zakon kolikor mogoče izboljša tako, da bo kar najbolj odgovarjal stvarnim potrebam in vladnim razmeram. Svoj govor Je zaključil z izjavo, da se bo pri glasovanju ravnal po tem, v'koliko bo vladna večina pokazala razumevnje za izbolj-ševalne predloge KDK.
Nato je govoril še radičevec gosp. Mirko Neu-dorfer, ki se Je priključil izvajanjem predgovor-nika, nakar je bila seja zaključena. Po sporazumu s šefi parlamentarnih skupin so bile zaradi važnih političnih dogodkov in deloma zaradi jutrišnjega praznika Sv. Save
seje Narodne skupščine odgodene do ponedeljka. <•_ -
V ponedeljek in torek • bo Narodna skupščina nadaljevala razpravo o davčnem zakonu, v sredo dopoldne pa bo pričela z razpravo o proračunu. Do sprejetja davčnega zakona bo Narodna skuščina na dopoldanskih sejah razpravljala o proračunu, na popoldanskih pa o davčnem zakonu.
Srbija plačuje preveč davkov?
Beograd, 26. januarja r. Na včerajšnji skupni seji klerikalnega iti radikalnega kluba se je po govoru dr. Korošca oglasil prvi k besedi bivši finančni minister dr. Sto-jadinovič, ki je v svojem govoru naglašal, da so radikalni finančni ministri že od vsega početka delali za izenačenje davkOV. Nadalje ie, kakor poroča današnja »Politika«, naglašal, da »i točna trditev, da bi Srbija hi črna gora danes plačevala manj davkov, kakor. drugI krajL G. Stoiadinovič je v dokaz te svoje trditve navedel večjo vrsto številk ter izjavi!, da so zlasti gorski kraji in slaba zemljišča mnogo bolj obremenjena v Srbiji in Orni gori, kakor v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini. Razen tega je zahteval, da je trefca dati prebivalstvu v Srbiji jamstva, da v bodoče ne bo plačevalo več davkov kakor danes. Klerikalci so Srbiji ne plačujejo manj davkov kakor v seveda na trditev dr. Stojadinoviča, da v drugih lcrajrh' molčali...
,.Močeno madžarstvo"
Budimpešta, 26. jan. s. Nadškof Seredy je danes v roke državnega upravnika Hor» thyja položil prisego. Pričetkom današnje »oje poslanske zbornice je predsednik Szit« Tay omenil to prisego v daljSem govoru,
v	katerem je dejal, da j« nadikof Seredy 75. v vrsti vrhovnih katoliških knezov na Madžarskem. Dostojanstvo prvega madiar skega cerkvenega funkcijonarja je tako staro kot madžarsko kraljestvo samo. Z današnjo prisego primas Seredy ni samo prevzel svojih pravnih privilegijev, temveč tutfi dostojanstvo zgodovinske odgovorno« sti in težki križ mučenega madžarstva. Njegove besede ob prihodu v domovino o pravičnosti, miru tn delu so po vsej drža*
vi	našle globok odmev in zadoščenje.
Italije preprečila skupen nastop
Male antante
Važne izjave romunskega zunanjega ministra italijanskim novinarjem* — Samo enn država,, članica Male antante bo obvestila Društvo narodov o nevarnosti tajnega oboroževanja Madžarske!
Rim, 26. januarja, o. Rumunski zunanji minister Titulescu je danes popoldne sprejel zastopnike italijanskega tiska in jim podal nastopno izjavo:
Z Mussolinijem sem imel dolg razgovor. tekom katerega sva razpravljala o vseh vprašanjih, ki zanimaj^ obe naši državi v okvirju medsebojnih odnošajev in v okvirju splošne politike. Z zadoščenjem vam lahko izjavim, da ne obstojajo nasprotstva med romunskimi in italijanskimi interesi. Ravno tako ne vlada nobeno nasprotstvo med romunskim in italijanskim lojalnim aktivnim sodelovanjem in med interesi Male antante. Mala antanta, ki so jo ustvarile nujne potrebe povojne dobe, je obrambna zveza, ki stremi j>o ohranitvi mira v okvirju obstoječih pogodb. Italijan-sko-rumunsko prijateljstvo, ki temelji na ohranitvi miru. in statusa quo, stremi torej v političnem ozira za dosego istega cilja, katerega zasleduje v svojih posebnih mejah Mala antanta. Rumu-nijo zanima v največji meri vse ono, kar bi utegnilo Iflaliti mir na Balkanu.
Brez obotavljanja izjavljam, da je obstoj svobodne in neodvisne Albanije najzanesljivejši porok miru. Italija, kateri se ima svet zahvaliti tudi za dragoceno moralno tolažbo, ki jo nudi njen čudovit prej>orod po psiholoških zablodah, katere je povzročila velika vojna. je v svojem najlepšem razvoju in predstavlja činjenico, s katero bo treba v splošni politiki vedno računati.
Na vprašanje novinarjev, kaj je s protestom Male antante zaradi dogodkov v Monoštru. je Titulescu odgovoril:
Veliko se je o tem govorilo. Mala antanta ne bo podvzeia nikakega skupnega koraka, marveč bo samo ena izmed držav Male antante obvestila Svet Društva narodov o vsej zadevi. Gre tedaj samo za enostavno naznanilo, ne pa za protest. Razumeli boste razliko.
Zvečer se je Titulescu sestal s finančnim ministrom grofom Volpijem, pozneje pa se je udeležil banketa, ki ga je priredil njemu na čast Mussolini v Grandhotelu.
Angleški ln mednarodni finančniki ščiiifo Madžarsko
Zanimiva vprašanja pariškega gati. — Italijanski
Pariz, 26. januarja, h. »Temps« piše: Vlade v Pragi, Beogradu in Bukarešti so se sporazumele da bodo opozorile svet Društva narodov na tihotapstvo orožja v Monoštru. Do sedaj ni bila izvršena nobena oficijelna demarša. Nekateri inozemski listi pravijo, da se to do sedaj ni zgodilo na željo rumunskega zunanjega ministra in na željo Italije. Vprašati bi se moglo, na kaj bi se nanašala taka preiskava, ker bi svet Društva narodov mogel o tej zadevi razpravljati šele meseca marca. Taka preiskava sicer ne bi imela velikega učinka, vendar pa bi imela za posledico, da bi se vsaj za nekai časa ustavilo tihotapstvo orožja na Madžarsko. Sedaj je ugotovljeno, da je orožje prišlo Iz italijanske tvornice Breda pri Brescii in da je bilo odposlano od neke špedlcijske tvrdke, ki se bavi s trgovino z orožjem. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je imenovana tvrdka pri tem tihotapstvu računala na blagohotnost italijanske vlade. Ravno tako bi bilo zanimivo znati, ali je bil prejemnik na Madžarskem tajna vojaška organizacija, ali Pa madžarska vojska sama. Pripomniti je treba, da ima Rumunija še večji interes kot Češkoslovaška iti Jugoslavija na tem, da .se vsa zadeva pojasni. Med Rumu-nijo in .Madžarsko .obstoji še več nerešenih problemov in Rumunija bi bila direktno ogrožena, ako bi Madžarska mogla izpopol-
«Tempsa». — Rumunija v za-
vpliv vsepovsod
niti svoje oboroževanje.
Tudi Gauvain se bavi s tem tihotapstvom ter piše: Ko se je opustila kontrolna komisija v tej nekdaj sovražni državi, ima Svet Društva narodov pravico vsakokrat pričeti poizvedovanja, ako se ugotavljajo kake kršitve. To investigacijsko pravico hoče sedaj izvesti Mala antanta.
London, 25. januarja g. Kakor poroča »Daily Tejegraph«, so Anglija Nemčija in Italija skušale uveljaviti svoj vpliv pri Mali antanti v smislu, da ta zaradi monoštrske afere ne bi intervenirala pri Društvu narodov. Francija se je izjavila pripravljeno uveljaviti svoj vpliv v prestolicah Male antante. Kakor poroča isti list, obstoji protest Male antante i'z okvirne note, v katerem je poročilo o dogodku v Monoštru in predlogi za preiskavo. Sedaj se vrše glede te zadeve važni italijansko-rumunski razgovori.
»Westminster Gazette« poroča, da je Italija pripravljena podpirati rumunske zahteve v madžarsko-rumunskem konfliktu o Sedmograškem, ako se bo Rumunija zavzela zato, da opusti Mala antanta svoj protest pri Društvu narodov. List pravi, da ie. vedno večji interes angleških in mednarodnih finančnikov za Madžarsko važen faktor: za sedanja pogajanja, ki se ne sme podcenjevati.
•0Š9-
Prva plenarna seja varnostnega odbora Društva narodov v Pragi
Praga, 26. januarja, h. Uradno se objavlja: Danes ob 15.30 se je sestala prva pienarna seja poročevalcev varnostnega odbora Društva narodov, in sicer pod" predsedstvom zunanjega ministra dr. Beneša. Poleg poročevalcev ministrov Politisa, Hoistija in Rudgersa so bili prisotni zastopniki tajništva Društva narodov z ravnateljem politične si.kcijo Sugimuro in ravnateljem raz-0'ožitvene sekcije Cotbanom na čHu. Na seji. ki je trajala do 19.30. so se ba-vili s tem, da so pripravljali gradivo za februarsko zasedanje varnostnega odbora. Razpravljalo se :e tudi o spomenici, ki ga je pripravil poročevalec Hol-sti o vprašanju arbitraže in razsodišča. Jutri popoldne se nadaljuje posvetovanja o nadaljnjih točkah programa
Zvečer je zunanji minister dr. Beneš priredil na čast udeležencev konference dine. V nedeljo pa priredi predsednik Masaryk dejeuner.
Vprašanje železničarskih mirovnin v Franciji
Pariz, 26. jan. s. Zbornica je danes pričela raapravo o predlogu glede uredatvo mirovnin železničarjev. Po daljši debati je bilo skoraj soglasno sklenjeno, takoj pri« četi s specijalno debato. Skoraj gotovo je, da bo ta predloga, ra katero pred meseci še ni bilo nobenega izgleda za sprejem, se« daj sprejeta. Komisija za socijalno skrbstvo je z 10 proti 4 glasovom sklenila pri« poročiti, naj zbornica sprejme od senata odobreno predlogo o zavarovanju delavcev in-nameščencev, ki je bilo dosedaj v Fran* ciji še zelo nerazvito.
Smrt italijanskega letalskega akrobata
Rte, 26. jamarja, o. Letalec Nardmi, »den najboljših italijanskih letalcev, se le danes smrtno ponesrečil na letališča. Prištevali 50 ga med velike svetovne letalske akrobate. Z vfcme 1000 metrov se je spustil z letalom na tla z ugaslim motorjem. Kmalu »e zapazil, da motorja ne more spraviti več v delovanje n }e skočil z višine 500 metrov s letala s padobranom, ki se pa ni odprl. Nardirri Je obležal mrtev.
Bogata letina v Kanadi
Ottava, 26. jan. (be.) Statistični urad je izdal poročilo, po katerem snaša vrednost kanadske letine v letu 1927. 1,134,192000 dolarjev. Ta letina je bila ena najboljših in najvažnejših, kar jih pomni kanadska zgodovina.
Petrolejska politika
Kalkuta, 2fr. januarja, d. Tukajšnji krogi zasledujejo z velikim zanimanjem borbo ameriških petrolejskih intenesentov na anglo - indijskih in drugih tržiščih na Daljnem vzhodu. Pravo senzacijo je povzročil prevzem zastopstva interesov Texas Oil Company v Indiji in Beirutu po tvrd-ki Wolkext Brothers. Texas Oil Coiopany je s tam dosegla velikanski uspeh v tem gospodarskem boju, ki se razvija v Indiji. To dejstvo je tem bolj važno, ker se je zgodilo takoj po spojitvi Tex OH Contpany in CaliforJila Royal Gompany. Na ta način razpolaga sedaj Texas Oil Compaiiy s kapitalom od 500 milijonov dolarjev.
Ta sipojitev je v zvezi z bojem med Royal D uteh m Standars Oil Company. Vsekakor je Texas Oil Oompany s to spojitvijo postala nevaren rival za ostale Hlerante na tržišč* na Daljnem vzhodu ter bo kmalu dpsegla Standar Oil Compainy v Newyorku. V informiranih krogih menijo, da bo ta petrolejska borba povzročila, da se bo v Indiji in v ostalih azijatskih deželah dobila velikanska množina petroleja, ako angleška petrolejska skupina ne bo takoj podvzeia protiukrepe.
Položaj se bo še bolj kompliciral, ako bodo Anglija, Francija in Amerika po eksploatadji Iraka vrgle na tržišča velike kvantitete petroleja. Nastala bo velika konkurenca, zaradi katere bodo imele rivalizujoče skupine velike izgube.
Wasbington, 26. januarja (be.) Admiral Wilbur Je imenoval odbor, sestoječ iz treh podadtnira-lov, ki naj. prouči sredstva, s pomočjo katerih naj bi se onemogočil izvoz petrolejskih zalog, določenih za uporabo pri ameriški vojni morna-. rlci.
SantlagO, 26. januarja, (be.) Finančni minister Je predložil kongresu zakon, s katerim se dvig^ nejo vse de sedaj izdane petrolejske koncesije. Nadalje predvideva zakon, da se raeiskavanie petrolejskih vrelcev prepusti izključno čilskim državljanom.
Iz Društva narodov
Ženeva, 26. jan. (be.) Proračunska komi* sija Društva narodov je izvolila za pred« sedniika Ceh* Štefana Osuskega. Za pod* predsednika je bil izvoljen indijski delegat lord Meston.
Argentinski kredit za ruske trgovce
Moskva, 16. j*n. (be.) Argentinska vU* da je izjavila, da je pripravljena ga aat Mti za 4 milijone dolarjev kredita, ki ga bodo otvoril« argentinske firmo ruskim tx» govcem.
Grozna rodbinska tragedija
Berlin, 26. jan. (bo.) V Gothi se je ustre* iu gnani bankir Droste ter ubil svojo ženo in oba otroka.
Usoda papeževe nečakinje
Rim, 26, jan. (be.) Vesti, da je bila pape* ževa nečakinja umorjena se ne potrjujejo. Listi poročajo, da je bila sicer oropana, vendar pa je ostala nepoškodovana.
1X1 ljudje
Velikansko razburjenje delavstva zaradi nameravane ukinitve Bratovske skladnice Kranjske industr. družbe
Složen nastop jeseniškega delavstva
Jesenice, 26. januarja.
V	nedeljo. 22. t. m. so sklicale vse t-u-kaj šnje strokovne organizacije velik sbod delavstva podjetja K. f. D. na Jesenicah-Savi, Javorniku in Dobravi, radi nameravane ukinitve bratovske skladnice od strani ministrstva za socijalno politiko. Protestni shod se je vršil v nabito polni dvorani pri »Jelenu* na Savi in je potekel zelo burno, ker se delavstvo dobro zaveda, da so s to ukinitvijo ogroženi njega življenski interesi.
Zborovanje je , otvoril podpredsednik krajevne bratovske skladnice na Jesenicah, g. Vinko Ambražič, ki je v temperamentnem govoru obsodil tendenco izvestnih krosov pri zagrebškem S. U. Z. O. R.-u (Središniem uredu za osiguranje radmika), ki pritiskajo na ministrstvo za socijalno politiko, da b' se čim prej razpustila bra-tovska skladni ca K. 1. D. ter se nie premoženje in agende prenesle na Središnji ured v Zagreb. Ministrstvo za soc. politiko hoče očividmo ugoditi nekaterim gospodom v Zagrebu, ki jim je veliko in a tem, da debe v svojo upravo točno in Tedmo vplačevane premije delavstva K. I. D. Da bi se z razpustom bratovske skladnice odvzela preskrba za primer starosti in onemoglosti več tisočem zavarovancev, za to se Središnji ured ne meni.
Razpust bratovske skladnice
utemeljuje ministrstvo s tem. da K. I. D. po svojem ustroju in značaju ni predvsem rudarsko, temveč industrijsko podjetje. Naj je temu tudi tako, delavsko radi gole for-malitete ne bo dopustilo, da se mu odvzamejo vplačane premije in da se na ta način uniči starostna preskrba tisočerim onemoglim delavcem, njih vdovam in sirotam. Središnji ured namreč v svojih pravilih ne pozna starostnega zavarovanja v kakršnikoli obliki. Minister g. dr. Gos ar naj dobro premisli, preden bo s svojim podpisom dal sankcijo temu napadu na interese najtrdnejših delavskih slojev.
Na vsak način naj se počaka z likvidacijo -bratovske skladnice vsaj še toliko časa, dokler ne bo urejeno za vso državo enotno zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti.
V	istem smislu so se izjavili naslednji govorniki: g. Ivan Mulej, delegat glavne bratovske skladnice v Ljubljani, g. Jurij .Terasi in glavmi zaupnik delavstva KID g. Franc Ravnik. Slednji je preči tal na zborovanju sprejeto resolucijo, ki se ie poslala vsem merodajnim mestom in vsem slovenskim dnevnikom.
Resolucija se glasi:
Delavstvo železo - topilniškega podjetja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah-Savi, Javorniku in Dobravi. zbrano na javnem shodu dne 22. januarja 1928 v Delavskem domu na Savi, po podanih poročilih ugotavlja:
J.) da gotovi mer oda j ni faktorji v zvezi z 'delavskim interesom v nasprotju stoječimi krogi kljub svoječasnemu protestu tega de-
lavstva dne 2. januarja 1927 še vedno stremijo za izločitvijo bratovske skladnice iz rudarskega zavarovanja im hočejo delavstvu s tem odvzeti vsako možnost nadaljnjega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti ki smrti; 2.) da bi to delavstvo, izločeno iz rudarskega zavarovanja bratovske skladnice ter priključeno enostavnemu bolniškemu zavarovanju pri SUZORu. le izgubilo svoje že pridobljene pravice v pokojninskem zavarovanju, ki si jih je od ustanovitve bratovske skladnice 1. 1S66 s trudom pridobilo in ki si jih ima edino z zavarovali njem pri bratovski skladnici še pridobiti. 3.) da je sicer k reakcijonarnim tendencam nagnjena bivša Avstrija z zakonom o ureditvi bratovskih skladanc z dne 28. julija 1889. vendar, mnogo pripomogla k razvoju te bratovske skladnice, koje določila so se v teku časa in po nujni potrebi dala tudi znatno zboljšati, v sedanji dobi pa se to zavarovanje krivično in brezmiselno uničuje. 4.) da je železo-topilniško podjetje KID kot naslednik Zoisovih in Ruardovih rudnikov in plavžev od 1. 1873.. vendarle posredno vezano z značajem rudarskega in plavžarskega podjetja, ker ima še vedno v posesa vse nekdanje rudnike dasi jih trenutno ne izrablja, vendar so kot taki še vedno priglašeni, iz česar sledi, da ima to podjetje še vedno namen in možnost obratovanje teh rudnikov obnoviti.
V ostalem pa je značaj podjetja KID kot železo-topilniško podjetje povsem v zvezi z rudarstvom in je zato samo po sebi umevno, da si ni mogoče zakona tolmačiti tako, da spadajo v to zavarovanje zgolj rudarji, t j. samo oni delavci, ki rudo kopljejo, temveč na vsak način tudi ono delavstvo, ki to ■rudo topi in predelava v plavžih, livarnah in topilnicah, kar predvideva tudi člen 36. pravilnika bratovske skladnice z dne 1. decembra 1924.
5.. da so merodajni činitelji v drtžavi vendarle dolžni socijaine ustanove (med katere je gotovo prištevati tudi to zavarovanje, ustanovljeno- zgolj iz nujnih socijalnih potreb tega industrijskega delavstva), ne samo upoštevati kot neko že obstoječo ustanovo, marveč jih celo negovati ln izboljšati predvsem s stališča humanitete, tem bolj. ker v doglednern času še ni pričakovati izvedbe splošnega zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, kakor je predpisano v paragrafih 120 in 209. drugi odstavek zakona o zavarovanju delavcev.
Z ozirom na gornje ugotovitve to delavstvo soglasno
protestira in zahteva:
Da ministrstvo za socijalno politiko 5d-ločno zavrne vsak poskus za izločitev tega delavstva iz rudarskega zavarovanja bratovske skladnce ter poskrbi, da se to zavarovanje predvsem za primer starosti, onemoglosti in smrti potrdi tako za polnopravne člane. kakor za ožje družinske pripadnike zavarovancev ter zboljša tako, da bo to zavarovanje res zgrajeno na solidni podlagi ter tako v polni meri odgovarjalo osnovnemu svojemu namenu.
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Rogaški Slatini
ki da ie priredilo tamošnje Kolo jugoslovensklh sester in je uspel na splošno zado» & v	voljstvo
Ker |e film odfen na
Popolnoma novo!
drugem kraj«, danes nepreklicno z*d jikrat!
Mladini prepovedano!	Prvič v Ljubljani!
Asta Nielsen
največja tragedkinja se ianjosti predstavlja ne srečno izgubljenko Av gusto v pretresljivo lepem <Ufa>-velefilmu.
Tragedija blodnice
Prekrasna slika ljubezni, greha, strasti, trplje nja, zablode in prevare.
—	Ulica greha in nizkotnih strasti. _ Prostitutke.
—	Neznosno življenje v iavnih hišah. — Dela rnržni priganjač. — Prvi ž:: rek sreče v življenju
—	Mladi nepokvarjeni naivni akademik. — tipanje na rešitev i u rožnega močvirja. — Ra run brez krčmarja. — Tovarišica v grehu — rivalinja v ljubezni. — ■•tezuspešne nade. — Po ifdnji načrt obupa. -
Umor.
Veniijera danes ob: 4. pol 6., pol 8., 9.
ELITNI KINO MATICA Telefon 3124
Dve železniški nesreči
Karambol v Celju, iztirjenje v Labinu.
V Celju se je v noči od srede na četrtek zgodila železniška nesreča zaradi goste megle. Iz Zidanega mosta je pri vozil tovorni vlak s težkim tovornim strojem na celjsko postajo. Na severnem koncu postaje, kjer se odcepi proga proti Savinjski dolini, je zadel na prazno garnituro osebnega vlaka št. 513, ki pelje ob 5.12 iz Celja v Ljubljano, in sicer r>d strani, tako da na južni strani stoječi stroj tega vlaka nt bil zadet Več vozov osebnega vlaka je vrženih s tira, eden se je prekucnil 4er leži še sedaj na tleh. Ti vozovi osebnega vlaka so precej poškodovani, deloma celo razbiti. Močne jeklene osi so skrivljene, poškodovan je tudi stroj tovornega vlaka, ki pa zaradi svoje teže ni skočil s tira. Nesreča se je zgodila zaradi goste megle in silne pare, ki je obdajala osebni vlak, v katerega Je bila spuščena iz stroja, da bi se vagoni pred vožnjo zagreli. Ranjen ali poškodovan ni bil nihče, tudi promet ni bil oviram, dasi je tir precej poškodovan.
O drugi železniški nesreči, kj se je zgodila včeraj, poročajo iz Ogulina: Opoldne je prometni minister general Milosavljevič odpotoval iz Splita. Takoj za njegovim vlakom je pri postaji Labinu skočil s tira mešani vlak Materijalna škoda je precejšnja, med potniki pa ni bil nihče težje ranjen, le nekaj jih je dobilo par kontuzij. Ponesrečeni vlak je pripeljal v Ogulin po 12. uraji zamude. Vzrok nezgode je bila slaba proga.
Državni nameščenec in proračun
(Dopis.)
Vsako novo proračunsko leto nam prinaša nova presenečenja. Suša nam je odvzela prvi grižljaj kruha, neprestano naraščajoči davki požirajo drugi del, zdaj prihaja zaradi štednje tretji udarec. Zopet mora uboga državna para iztisniti iz svojih bednih žepov nekaj drobiža, da ne bo prevelikega primanjkljaja v državni blagajni.
Ironija usode, da moramo biti v svoji tako težko pričakovani in z vso ljubeznijo naših duš sprejeti Jugoslaviji lačni in zapostavljeni, da se moramo boriti za svoj obstoj z ljudmi, ki nas nočejo razumeti, ki nam nočejo pomagati. Sram bi nas moralo biti pred Evropo, da ponižujemo intelektualce, da prepuščamo manuelne delavce obupu in počasnemu umiranju. Povsod sama brezglavost! Avstrija, Nemčija, dve premagani in izčrpani državi se smotreno dvigata kvišku. Češkoslovaška v krepkem razmahu sili, — mi pa za fašistično Italijo lezemo v reakcijo, upravno gnilobo in dekadenco.
Gospoda, le tako dalje! Pride dan, ko se boste spomnili svarečih naših glasov. Bog ne daj. da bi morala država apelirati v težkih dneh na vas, ker vaša ljubezen je plačljiva, vaše navdušenje je lažnivo.
Toda — vrniti se moram na realna tla in pokazati s suhi številkami, kako krivični ste nam s svojimi predlogi o znižanju naših prejemkov.
V letu 1927. sem prejel 36.648 Din plače, t. j. brez odbitka davka. Prve tri mesece sem imel po 3129 Din. potem ko je odtegljaj postal konstanten po 3029 Din dohodkov, in sicer zase in za 5 članov družine (staro mater, ženo in tri otroke). Od te plače smo zajedli 20.502.40 Din, to je 56 odst. za obleko je šlo 7613.55 Din ali 21.8 odst.. za obuvalo 2911.50 Din ali 7.9 odst., za po-hišje 589.80 Din ali 1.6 odst., za stanarino 3600 Din in to je 9.8 odst., skupaj 97.10 odst., za članarino in vstopnino k raznim dobrodelnim prireditvam še 2.1 odst., skupno 99.2 odst., pa ie vsa moja plača pri kraju.
Pripominjam, da nismo lačni, a presiti tudi ne. Le toliko pazim, da ima družina tečne hrane. Žena je učiteljica, mati prestara za gospodinjstvo, imam deklo, rabim kurjavo in razsvetljavo, sem član bolniške blagajne, moram skrbeti za higijeno. čitam dnevno časopis in imam par leposlovnih in drugih revij. Plačujem davek, se peljem vsake kvatre do Ljubljane ali do Kočevja. Imam otroke, sicer majhne še, v šoli itd. Vse to pa plačam s plačo žene. ki ji trgajo zaradi zakona z državnim beračem polovico draginjske doklade in stara mama primakne k temu sijajno pokojnino 408 Din mesečno.
Hvala bogu, da je tako! Kaj pa sirote, ki morajo živeti ob enem dohodku? Kako naj si urede življenje, da ne poginejo? To so problemi, ki potiskajo ob-upancein samomorilno orožje v roke, to so Tantalove in Sizifove muke berača. ki zre na bogato obloženo mizo in v svoji poštenosti pričakuje rešitve od ljudi, ki nimajo smisla za vse to. Potem nam pa slikajo na steno boljševiški bavbav, stikajo za komunisti in se razburjajo. če jim kdo pove resnico v brk. Dajte nam dovolj kruha in ne izšči-te krivcev, kjer jih ni!
Ruski trpin — učitelj izda za skromno hrano 41 odst., za stanarino 7.9 do 9.2 odst. in 7.1 do 8.4 odst za kurjavo in razsvetljavo. Za časopise in knjige da le 1.6 do 1.7 odst. plače. Toda on biva v boljševiški Rusiji, mi pa smo na zapadu. Primerno naj si napravi vsak sam in paralela gotovo ne bo v korist nam in našim razmeram.
Vemo in se zavedamo, da je potreben red v upravi, da je treba marsikje štediti, toda z nami ste se dovolj na-igrali. Dovolj je solz in razočaranja in ne izzivajte nase vsega gneva prevaranih in obupanih, ker že dosedanie
vaše postopanje spada v vrsto vnebo-vpijočih grehov.
Ne mislite, da so številke fingirane. Na razpolago dam zapiske od 1. decembra 1924. in iz njih je jasno, da smo bili zapostavljeni tudi prej, toda tako nesramno izkoriščani, kakor sedaj, pa še nikdar! Kdaj nam izplačate dolžne honorarje, nadure in drugo? Kdaj izplačate zadržano pokojnino orožniškim vpokojencem za lanski marcc in tako dalje? Kje je pri nas forum, pred katerim bi sirota mogla iztirjati državno blagajno?
Potem pa apelirate na nas in na naša dobra srca. predpisujete nam obleko in dajete direktive za naš službeni in zasebni nastop... Dajte nam kruha, da ne bo naš naraščaj hiral in ne bomo vse življenje kandidati gladu in trpljenja. To je vaša dolžnost. Predpisi pa ne bodo nadomestili kruha in ne bodo potegnili državnega voza iz blata.
M. A.
Štiri smrtne obsodbe v Negotinu
Radi umora posestnika Kalanoviča so bili obsojeni na smrt: Pavle Stankovič, Flora Badževič, Gica Lončarevič in Kalanovičeva žena Prva.
Negotin, 24. januarja.
Danes so se morali zagovarjati pred negotinskim sodiščem Pavle Stankovič, Flora Badževič. Gica Lončarevič in Prva Kalanovičeva,. vsi iz Velikega Jasenovca. Obtoženi so bili, da so v noči od 21. na 22. septembra lanskega leta na razbojnški in zverski način napadli moža Prve Kalanovičeve Prvulo Kalanoviča in ga na kraju, ki se imenuje «Kosta-Feredži» usmrtili. Umor so izvršili zaradi tega, da bi se mogla njegova žena Prva poročiti z Gico Lonča-revičem.
Predsednik senata je bil g. Radova-novič, sodnika pa: Alimpija Mirič in Vojeslav Bogosavljevič. zapisnikar gospod Krsmanovič. Obtožnico je zastopal državni pravdnik g. Čeda Radosav-ljevic. Ko je predsednik Radovanovic prečrtal obširno obtožnico, se je obrnil na obtožence z vprašanjem: «Kaj pravite k obtožnici, ali je tako ali ni tako?»
«Tako je!» sta odgovorila Pavle Stankovič in Flora Badževič, dočim sta Lončarevič in Prva Kalanovičeva molčala.
Zanimivo je. da so v preiskavi vsi obtoženi priznali svoj zločin. Na vprašanje, zakaj so umorili pokojnega Kalanoviča, so čisto prostodušno priznali, da zaradi tega, da bi se mogla Kalanovičeva, ki jih ie pregovorila k zločinu, poročiti z Gico Lončarevičem.
Na današnji razpravi so vsi obtoženci obteževali drug drugega. Edino Pavle Stankovič in Flora Badževič sta ostala pri svojem priznanju, dočim sta Gica Lončarevič in Prva Kalanovičeva trdovratno zanikala vsako krivdo, zlasti pa. da bi sodelovala pri samem zločinu.
Predsednik je vnovič prebral izjavo Gico Lončareviča v preiskavi, po ka-j teri je živel Lončarevič nad 13 let v nedovoljenih odnošajih s Prvo Kalano-vičevo. Le-ta ga je večkrat nagovarjala, naj ubije njenega moža in svoio ženo. da se bosta mogla poročiti.
Gica Lončarevič pa ni hotel nič slišati o tej svoji izjavi. Istotako je tudi Prva Kalanovičeva odločno zanikala, da bi živela v nedovoljenih odnošajih skupaj z Lončarevičem in da bi tega nagovarjala k umoru svojega moža.
Po številnih pričah pa se je v polni meri dokazala krivda vseh štirih obtožencev. Po dolgotrajni obrambi zagovornikov obtoženih se je sodišče podalo k posvetovanju, nakar je razglasilo oosodbo, po kateri so bili vsi štirje obsojeni na smrt in da plačajo vse sodne stroške. ______
Samo še danes ob % 5., % 7., Vi 8. in % 10.
Circus lom Mix
Telefon 2730 Kino «DVOR»
Jutri: velika premijera za Jugoslavijo
Sleparsko trgovanje drzne pustolovke
Aretacija Marije Streharjeve, ki je ogo-liufala ljudi v kamniškem in litijskem okraju za 66.000 Din.
LJubljana, 26. januarja Lukoviškim orožnikom se je posrečilo pred par dnevi razkrinkati in aretirati ^drzno pustolovko in nevarno goljufico 2&etno Marijo S t r e h a r j e v o, roj ono v Labov-čah, pristojno pa v Krasni o. Sleparko, ki je ogoljufala več ljudi v kamniškem in deloma v litijskem okraju za nad 60.000 Din, so Oblasti zasledovale brezuspešno že nad
•dva meseca.
Marička se je navadila dobro živeti še med vojno, ko je pripadala veliki družini navijafcev cen, taiko zvanim »prajstrajbar-jem«, kojih delovanje smo bridko občutili tudi še v letih ipo vojni. Podjetno dekle se tuds potem še, ko so se prilike temeljito iz-premenile, ni moglo prilagoditi solidne j šim ra-zmeram. Trgovala je po deželi z vso mogočo robo, strašila pa se ni tudi tihotapstva. Slednjič pa, ko Ji ni že nobena stvar uspevala, se je .porodila v njenih možganih
originalna misel: «Najprvo Je treba deb iti moža, potem
pa . . .«
Odšla je iz Lahovč ter se naselila v nekem mlinu v Kompoliah pri KraišnJL Tu je nastopala vedno čedno oblečena kakor pe-tična trgovka, ki išče primernega ženina. Teh ji seveda spričo njenega namišljenega bogastva ni manjkalo. Po nekaj mesecih se ie odločila ter se omožila s kmeaklm fan.
„Gron!andski lovec4*
Pretresljiva drama iz carstva večnega sne. ga m leda. Zvestoba za zvestobo do smrti!
Jutri v kinu «DVOR».
tom Streharjem. Takoj po poroki pa je odpotovala z izgovorom, da ji trgovski posli ne dopuščajo ostajati dolgo doma. In res, »gospa Streharjeva«, kakor so jo splošno povsod nazivali, se je mudila doma le malo in vedno kratek čas, drugače pa jc potovala.
Pojavljala se je zdaj v tem zda! zopet v drugem kraju kamniškega ali litijskega okraja. Ponujala ie včasi manufakturo, včasi pa tudi druge predmete.
Trgovanje ji je dobro uspevalo. Ljudje so zaupali vanjo, ptičica pa je to zaupanje kmalu temeljito izrabila. Tekom novembra in decembra je pripeljala s seboj na deželo nekaj novih koles, ki jih je nudila naprodaj za skrajno ugodno cenr> Seveda 'C
takoj našla dovolj kupcev, ki so se kar trgali za kolesa. Drugič zopet je spravila v promet več kosov korenine, ravno tako po zelo nizki ceni, za kar so ji bile izredno hvaležne kmečke mamice. Blaga in koles pa po tej nizki ceni seveda ni mogel dobiti vsakdo, ker ga je bilo premalo. Okrog nje so se sukali še drugi reflektanti, ki jim je Marička govorila: »Moj Beg, saj iaz bi vsakemu rada ustregla! Blaga imam prav za prav na razpolago dovolj.« Pri tem ie poinežikinila in zaupno pripovedovala vsakomur, ki jo ie hotel poslušati, da dobiva kolesa iu blago iz Italije.
»Blago pa leži sedaj na cariaii in da za dvignem, potrebujem denar!« . . .
Ljudje so ji tedaj spričo ugodnih prihodnjih nakupov dajali kar po cele tisočake na račun. Pretkanika je tekom tednov prisle-parila do 66.000 Din, Ki jih ie porabila zase in za svoje prijatelje.
Medtem, ko se je »gospa« imenitno zabavala, pa so njeni klijenti nestrpno pričakovali, kdaj dobe tbljubljeno blago. Tega pa ni bilo od nikoder. Nekateri so se slednjič zavedli, da so nasedli rafinirani s!e-parki. Prijavili so stvar orožnikom.
Sleparke pa ni bilo mogoče prijeti kar ra lepem, ker se je mala dobro skrivati. Orožniška patrulja jo je zasačila šele pretekli ponedeljek, in sicer doma v Kompo-Ijah št. 1. Orožniki so jo odred i takoj v zapor na Brdo, odkoder pa je bila predvčerajšnjim eskortirana v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Tu je Streharica izpovedala čisto odkritosrčno, da je ljudi s ceno robo samo -farbala«. Za prislepar-jeni denar je namreč od časa do časa kupila kolesa ter manufakturo kar v Ljubljani ter jih potem za vabo oddala ljudem pod ceno.
Streharica ima na vesti bržkone še razne druge delikte ter bo tako njena zadeva nudila dovolj snovi za zanimivo porotno obravnavo v enem prihodnjih zasedanj.
Novost za «Črno-bek»> reduto!
Odbor črnoabele redu te sprejema prija* ve za nabavo mask in sestavo skupin, h lca« terim se vsak posameznik lahko prijavi, vsak dan, razen praznikov in nedelj v dam skem salonu kavarne »Emona® od 18. do 19. ure. Prijave k skupinam so posebno priporočljive za one, ki bi si želeli, da se udeleže redute brez partnerjev. Pri sestavi skupin pa je treba poudariti, da se oseke med seboj ne bodo poznale, kar je vseka« kor izredno zabavna novost.
Da pa bo publiki omogočena lepa, učin» kovita in cenena nabava kostumov,* so spo* razumno z odborom prevzeli izvršitev teh naslednji modni saloni:
M. Š«rc, Ljubljana, Fani Seljak, Ljublja* na, Zdenka Rodič, Ljubljana in M_ Roz» nwi.
^Prečanski" Srbi in — Beograd
Temeljit odgovor prečanskega Srba na hujskaštvo beograjske čarsije
Povodom besnih in skrajno na* dutih Izpadov nekaterih beograj* sklh novin napram Svetozarju Prtbtčeviču prinaša zagrebška *KU JeČ» naslednji članek izpod pete* sa' znanega književnika Stevana OALOGAŽE. Članek pirobčuje* mo V doslovnem prevodu. O. Qa> logažu je bil pred vojno eden tz> med voditeljev jugoslovenske mladine in te je med vojno boril kot dobrovoljec v srbski vojski.
Kajmakčalan 16 za «glasnl» del Beograda postal nekak plašč nedolžnosti za korupcijo, hajduškl režim in maski-rano diktaturo privilegiranih strank. Kajmakčalan naj bi bil nekaka barikada nevestnosti ln nesposobnosti. Kadarkoli privlečejo na dan «morje prelite krvb in kosti mučenikov, tedaj je gotovo, da čaršlii gre za položaj, za korupcijo, za pljačko in samovoljnost To se vleče že devet let. V desetem letu pa je laž eksplodirala, ker narod danes ne zahteva ne kosti, ne krvi. ne Kajmakčalana, marveč solidno in pravično socijalno, gospodarsko in kulturno delo. Od heroizma se danes ne da živeti, marveč od hleba. In kaj nam bo slava Kajmakčalana, ako je gladna Hercegovina ne more jesti! V očeh pre-čanskih Srbov se Beograd zaradi čarši-je dosledno manjša, in to ravno zaradi onih. ki že devet let (po vojni) »umirajo na Kajmakčalanu* in tako tfiimogre de — kradejo...
Platonične simpatije napram Beogradu so zrastle prečanskim Srbom preko glave. Beograd je bil idealiziran ravno od prečanov, toda oni niso prav nič krivi, da je po svojih sedanjih predstavnikih nesposoben, da bi stal na višini tega ideala. Mar so prečanski Srbi krivi, da Beograd ni postal prava hrvatska in slovenska prestolnica, žarišče socijalnih in Svobodoumnih idej, marveč se zabubil v Glavnjačo in v separatistično srbijansko - pravoslavno mentaliteto? S tem se ne dajo dalje «vleči» ne samo Hrvati in Slovenci, marveč tudi ne Srbi!
Po najintimnejši logiki tega oglasnega» dela Beograda, po logiki, ki predpostavlja pomanjkanje poštenosti pri tukajšnjih Srbih, bi morali prečanski Srbi biti agenti nekake imaginarne velike Srbije. Tako-le: Srbijancem denar, prečanskim Srbom kosovsko-kajmak-čalansko liriko, Hrvatom pa ilustrirane pripovedke o državotvornosti. In pre-čanske stranke So dobrodošle samo tedaj, ako so figovo pero za vsakojake mračne posle terazijskih »osvoboditeljev:*. Ta del Beograda želi še vedno preganjati narod in služiti denar z državotvornostjo. s Kajmakčalanom, s tujo krvjo in tujimi kostmi. Pa da jih je 10 milijard bilo na Kajmakčalanu, nihče nima danes pravice, oropati enega samega človeka, a kje neki bi to smel ves narod! V imenu Kajmakčalana niti ena sama klika ne sme nadalje posnemati smetane! Ta naš čaršijski «Pijemont» misli, da to lahko gre dalje v brezkonč-nost in je precej presenečen, ko je zdaj opazil, da so mu obrnili hrbet tudi Srbi tostran Drine in Save. na katere je čar-šija stavila karte.
Čaršija je tako pokvarila ugled Beograda, da nas takšen, kakršen je dandanes, bolj odbija, kakor privablja. On je separatističen, nestrpen in nadut. Banaliziral je vse: državo, patrliotizem. Kajmakčalan, ujedinjenje, red, zakonitost. Čim pa krivce zagrabite in flag-ranti in čim jih napadete, lažejo, da je to kratkomalo napad na vse Srbljance. Vse patrijotske in plemenske pisane besede so zanj obliž za zapravljeni ugled in omajane pozicije. Maskirani s Kajmakčalanom mislijo, da smo se mi uje-dinili zgolj zato, da bi ena sama klika živela od rešitve, da bi preganjala dobre državljane, da ustvarja kaos v državi. da živi od dispozicijskih fondov in «komisij», da dela deficite v zunanji politiki, da kupuje duše prečanov, da se igra z Makedonijo, da špijonira, da krade, kar ji pride pod roko — skratka: da nadaljuje delo osvobojevanja naroda (od vsega, kar premore), a vse to v imenu prelite krvi... naravno, ne svoje!
Ne gre danes za to, kdo je več dal za ujedinjenje, kajti oni, ki v Beogradu o tem govorijo, so temeljito upropastifi tudi preostale borce iz Srbije. Čemu bi se o tem z njimi debatiralo, č« za to nimajo legitimacije? Danes večinoma govorijo v imenu Srbije špekulanti, prevaranti in korupcijonisi. Z njimi je razgovor o tem nemogoč. Perljoda lažne romantike je likvidirana, minul je čas, ko so se umazanije maskirale s »slavno prošk>stjo». Ne gre za to, ali si s Kajmakčalana, marveč gre za vpra* šanje pameti in poštenosti. Država še ne more regulirati po interesih beograjske čaršije. V borbi za soctialnl Kajmakčalan je gotovo, da bo ta klika potegnila tanjši kraj batine, ker tokrat izziva proti sebi tudi poštenega opljač-kanega srbijanskega seljaka in one kroge iz prečanskih pokrajin, ki so daH ne samo polke dobrovoljcev. marveč so tudi že pred vojno moralno pripravljali Jugoslavijo, brez Česar bi je danes ne bilo.
Ni nam do tega, da bi povdafjali svoje žrtve ln tega nismo nikdar storili, ker nas je ravno Beograd naučil, da ta vrednota ne notira na borzi socijal« ne morale, marveč nam je do tega. da se v tej državi ne nadaljuje politika Dunaja. Prusije in Turčije. Ko gre za taka vprašanja, je debata o heroizma in
Albaniji deplasirana, In dalje: mi vemo, da so se pod albanskim in herojskim plaščem odigravali največji škandali in da so zaradi tega heroizma in žrtev Srbije morali po vojni sedeti v kaznilnicah večinoma ravno oni. ki danes toliko kričijo. Kako se vobče more govoriti o Kajmakčalanu v dobi strahovite socijalne mizerlje, a skrajno prostaštvo je, da o njem govorijo tudi taki, ki niti ne vedo. kje se nahaja.
Patriiotizem tega «glasnega» Beograda je enak ničli in zato se danes ravno oni. ki so delovali za ujedinjenje. tako česfco Čutijo brez domovine, tako tu pri nas, kakor tudi v Srbiji. Notranja osvoboditev še ni provedena. in to je ono, kar ne konvenira čaršijskim drža-votvorcem. ki so se lotili nasilja, menda zaradi tega. ker je narod doslej protestiral glasno, a še ni Stopil v akcijo. Znana je ona anekdota o knezu Milošu Obrenoviču:
—	Kako je z narodom, gazda Ilija? je nekoč vprašal knez.
—	Narod jadikuje, gospodar!
—	Še pritisni in udari!...
čez par let je knez zopet vprašal:
—	Kako je z narodom gazda Iliia?
—	Narod molči, gospodar, nič več ne govori.
— Ne pritiskaj in ne udarjaj več. Ilija; ta je huda. kadar narod molči.
Prečanskih Srbov ni več mogoče pritisniti k sporu s Hrvati, ker je srajca telesu bližja, kakor sukna. Prej so tu kajšnji Srbi hodili v Zagreb preko Beo grada, a zdaj hodijo v Beograd preko Zagreba. Nas ni treba «fopati» niti s Kajmakčalanom. Kajmakčalan! Spominjam se nekega svojega članka, ki je pred petimi leti povzročil vihar v veli-kosrbskem tisku Beograda in Sarajeva, V tem članku sem ugotovil, da je nemogoče. da bi samo prečani bili Jugoslo veni, a Srbija da bi svoje srbsko ime «za vsak slučaj* rezervirala. Ogeni je name prva otvorila mitrovačka «Srbi ja», s kajmakčalanskimi argumenti. Očitala ml je. da sem renegatska hulja Bil sem presenečen, a pozneje mi je bilo vse jasno, ko sem prečita! v »Policijskem glasniku«, da je urednik »Srbije* sedel v ječi. in ko sem doznal. da je falzificiral šolska izpričevala ter se z falzifikati pojavil na zagrebški unl verzi. Tedaj mi je bito jasno, zakaj mu je v polemiki bil potreben Kajmakčalan, kakor je jasno, da Kajmakčalan dobro služi kot zatočišče všem kandidatom za kriminal, a la oni sreski poglavar, ki je «braneč državo» ubil v Južni Srbiji nekega popa in ga oropal. Zarad: takšnih neštevilnih slučajev je danes brezuspešna laž o nekaki fronti proti Srbiji, ker se točno ve. da gre za socijalno fronto vseh eksploatiranih v vse, državi in proti čaršijskemu «Kajmak-čalanu» beograjskih oderuhov.
Davčna obremenitev po spremenjenem predlogu
davčnega zakona
Nova pridobnina pomeni za 90 odst. davkoplačevalcev v Sloveniji povečanje davčne obremenitve
Hišni davek.
Po spremenjenem predlogu davčnega zakona, kakor je bil sprejet v davčnem odboru, pomenijo sicer nova merila hišnega davka za kraje, v katerih se je že dosedaj plačeval ta davek po višini najemščine, olajšanje, nasprotno pa predstavlja za kraje, v katerih se je sedaj plačeval hišni davek v obliki hiš-norazrednega davka (po številu stanovanjskih sob) precejšnjo novo obremenitev. Ta davek se plačuje sedaj na deželi od vseh hiš in vseh stanovanjskih prostorov, ki niso oddani v najem, in znaša skupno s 70 odst. pribitkom za 1 stanovanjski prostor 3.82 Din, za 2 stanovanjska prostora 5.10 Din, za 3 stanovanjske prostore 6.37 Din. za 4 stanovanjske prostore 12.75 Din itd.
Namesto hišnorazrednega davka se bo za vse hiše na deželi, ki niso oddane v najem, po tem predlogu davčnega zakona plačeval hišni davek, ki se bo odmerjal po višini najemne vrednosti. Ker bodo od nameravanega hišnega davka oproščene vse kmečke hiše v kmečkih občinah, bo nova obremenitev zadela vse ostale sloje, v prvi vrsti trgovce in obrtnike na deželi. Obremenitev bo tem občutnejša. ker se bo ta davek odmerjal po najemni vrednosti, kar daje možnost neenakomerne ocene in obremenitve. Ocenjevanje najemne vrednosti" bi se moralo vsekakor nadomestiti s tarifnim davkom.
če bi se določil enotni tarifni davek n. pr. 30 Din z vsak stanovanjski prostor, ki ni oddan v najem, bi bila sicer obremenitev takih hiš skoro 10 krat večja, kakor sedanja obremenitev, vendar pa poleg enostavnejše odmere ne bi bila tako huda, kakor predlagani hišni davek.
Davek na podjetja, obrate ln poklice.
Obremenitev po tem davku, o katerem smo že obširnejše pisali v 16. številki od 19. t. m., bi bila v primeri s sedanjo obremenitvijo višja v najvišjih in naHnižjih stopnjah. Če primerjamo obremenitev po novem davčnem predlogu s sedanjo obremenitvijo (obča pridobnina in dohodnina) tedaj vidimo, da bi znašala bodoča obremenitev v I. skupini (trgovina, obrt, industrija, osnovni davek 10 odst.) pri donosu 20.000 Din letno 2450 Din ali 223.25 Din več, pri donosu 25.000 Din letno 3100 Din ali 171.55 Din več, pri donosu od 30.000 do vključno 150.000 Din bi bila obremenitev manjša toda le za 2 do 12 odst., in sicer pri donosu 30.000 Din letno bi znašala obremenitev 3750 Din ali 85.97 dinarjev manj. pri donosu 40.000 Din letno 5150 Din ali 480.50 Din manj, pri donosu 50.000 Din letno 6550 Din ali 720.50 Din manj, pri donosu 80.000 Din letno 11.150 Din ali 1920 Din manj itd.; pri donosih preko 250.000 Din pa bi bila obremenitev zopet višja. V II. skupini (obrti z več kakor 4 pomočniki, osnovni davek 8 odst.) bi znašala bodoča obremenitev pri donosu 20.000 Din letno 2050 Din ali 22325 Din več, pri donosu 24.000 Din letno 2490 Din ali 187.20 Din več, pri donosu od 30.000 dinarjev naprej pa bi bila obremenitev nekoliko manjša. V isti skupini, toda pri osnovnem davku 6 odst. (obrti z manj kakor 4 pomočniki) pa bi znašala bodoča obremenitev pri donosu 6000 dinafjev letno 480 Din ali 420 Din več, pri donosu 12.000 Din letno 970 Din aH 12.18 Din več, pri donosu 18.000 Din letno 1480 Din aH 39.60 Din manj, pri donosu 24.000 Din pa 2010 Din ali 685.97 Din manj.
Razlika je posebno velika pri obrtnikih z manj kakor 4 pomočniki in pri dohodkih do 6000 Din, od katerih se ne plačuje dohodnina. Po statistiki se dohodnino za L 1926. je bilo v Sloveniji od 31.180 oseb, ki so imele preko 6000 Din dohodkov* 29.014 oseb (ail
90 odst.), katerih dohodki niso presegali 25.000.
Ker bi bila po novem davku na podjetja, obrate in poklice obremenitev višja baš pri dohodkih do 25.000 Din, bi pri uveljavljenju novih davčnih me ril 90 odst. davkoplačevalcev z najnižjimi dohodki plačevalo višji davek kakor dosedaj, ko se je pobirala občna pridobnina in dohodnina. Olajšave pri višjih stopnjah pa niso znatne in tudi ne pridejo pri razmerah v Sloveniji toliko v poštev.
Predlagana davčna merila gredo vsekakor preko mere dajatev, ki bi jih smela država terjati od davkoplačevalcev, ako noče izpodrezati pogojev, za razvoj in prospeh trgovine in obrti. Na Češkoslovaškem znaša pridobnina in dohodnina pri dohodkih 25.200 Din le 2.68 odst. (pri nas pa naj bi v bodoče znašala v I. skupini 12.5 odst.. v drugi skupini pa 10 odst.) in pri dohodkih 50.400 Din le 4.16 odst. ( pri nas v bodoče 13. odnosno 11 odst.). Te Številke jasno kažejo, da je nameravana obremenitev preostra, posebno če se uvažuje, da se bodo na osnovni davek pobirale še avtonomne doklade, ki tudi pri maksimiranju dosežejo 300 odst. Pri taki izmeri se obremenitev poveča pri 10 odst. osnovnem davku za 30 odstotkov, pri 8 odst. osnovnem davku pa za 24 odst., tako da bi skupna obremenitev znašala v I. Skupini pri dohodkih 25.000 Din letno okrog 42 odst., pri dohodkih 50.000 Din letno pa okrog 43 odst.
Proračunska seja celjskega občinskega sveta
Celje, 25. januarja.
Kakor smo it na kratko poročali, se Je vršila sinoči prva proračunska seja sedanje večine na celjskem mestnem magistratu. Pričela se Je ob pol 18. ari ter trajala pozno v noč do pod 24. ure.
Ugotoviti moramo, da Je koalicija radikalov, klerikalcev in Nemcev slabo pričela svojo veliko in odgovorno nalogo, ki }o Je prevzela hkrad z oblastjo in premoči« v mestu Celju. Kajti proračun, kd ga Je sprejela s svojimi 20 glasovi, je vsestransko okrnjen, omalovažuje tako lepo za-poSeto stanovanjsko gibanje celjskih srednjih in nižjih slojev popolnoma, ne nudi pa tudi sredstev, s katerimi bi se moglo Celje povzdigniti kot letoviščarsko mesto. Od polnega koša obljub v volilni borbi je ostala samo betvica mrve, ki Jo Je finančni referent prezentiral v suhoparnih številkah.
Opozicija, obstoječa iz SDS ta socialistov. Je stavila tekom proračunske debaite samo stvarne predloge. Zlasti klub SDS Je skušal s svojimi predlogi k proračunu doseči vsaj najnujnejše, kar bi mnogo pripomoglo k razvoju mesta, ne da bi Se radi tega morale povišati dajatve prebivalstva. Stvarnost teh predlogov Je priznala sama večina s tem, da Je sejo prekinila ki se o predlogih posvetovala. Na splošno iznenadenje pa Je po zoipetnl otvoritvi seje v smislu sklepa večine finančni referent vse predloge odklonil iti utemeljeval to tako površno ln nestvarno, da so se klub SDS ta socialisti odločili glasova« proti proračunu. Tako se je rgodilo, da prvič, odkar se govori v celjski mestni posvetovalnici slovensko, proračun ni bil odobren soglasno in da ni dobil niti dvotretjinske večine.
PRORAČUN.
Proračun, kakor ga Je sprejela večina, Izkazuje skupnih potrebščin Dta 4,775.250, pokritja iz posameznih poglavij Din 2,339 990, torej primanjkljaja Din 2,435.260. Ta primanjkljaj se krije x dokladami in davščinami v skupnem znesku Din 2,444.310, tako da ostane prebitka Din 9.049.
DOKLADE IN DAVŠČINE.
Doklade ta davščine s« pobirajo v Isti višini kakor v proračunskem letu 1927, Izvzetnši samostojno občinsko naklado na pivo, ki se poviša od 75 par na 1 Dta, m šampanjec, ki se poviša na 25 Dta ta na navadno vino v steklenicah, ki st poviša na 3.22 Dta. Davščina na ponočn! ohlsk gostita ta kavarn se, kakor le to tudi predlagaj ktnb SDS, z novim proračunskim letom opusti. Dalj« 11 bo pobirala v Celju 50% občinska doki ada na državno najmartao. 100% obč. doklada na zemljartad, 150% obč. doklada na občo pri-dobninO. 200% obč. doklada na posebno pridob-ntao ta državno rentnino, 357% obfi. doklada (Dta 1-25 od Htra) na dr lavno trošarino Od vtaa
in vinskega mošta, S% najemninski vinar od čiste najemnine, 2% kanalska pristojbina, občinska taksa sa vozila kakor 1927, davščina na Igrani« s kartami, oa prenočišča v hotelih, aa veselice, samostojna obč. naklada na Žgane opojne pijače, užitnina na meso, tržne pristojbine ter cestna naklada za vzdrževanje cest.
GLAVNI IZDATKI.
Največ potrebščin Izkazuje obča uprava in
sicer 983.252 Din. V osnutku proračuna prelimi-nirani znesek za ulice, trge, kanale in mostove 1,850.198 Din se je reduciral na 1,109.800 Dta. Za oskrbo revežev se je določilo 223.300 Din.
V poglavju dobrodelstvo in prosveta Je določenih m. dr. 60.000 Din za Olepševalno društvo, 12.000 za mestno knjižnico, 5000 za DUaško kuhinjo, 20.000 za Gasilno društvo, 15.000 Za Dramatično društvo, 20.000 za Narodno galerijo, 15.000 za državno šolsko polikliniko m 10.000 Din za Godbeno društvo.
Postavka za šolstvo, določena Od šolskega odbora, znala 300.937 Din. Pri postavki obresti ta pri amortizacija Je vstavljeno posojilo 3,000.000 Din za regulacijo Savinje, za stanovanjsko hišo t* 1,000.000 Din. Novo parno kopališč« se za enkrat še ne bo gradilo, pač pa se podaljša Zakupna po goba z g. Batičem za nadaljnja 3 leta ter nabavi nov parni kotel.
Pri podjetjih izkazuje Mestna klavnica primanjkljaj 25.541 Din, kar ne bi smelo biti. Gradila se bo nova konjska klavnica.
Mestna plinarna bo obratovala še napTeJ.
PREDLOGI SDS.
Odbornik prof. Mravljak le predložil v imenu kluba SDS 22 vsestransko utemeljenih predlogov, ki Jih je podprl s stvarnim govorom brez vsakih demagoških fraz. Predlaga! je pred vsem znižanje Števila mestnih slug od 3 na 2 ter črtanje nagrad za nadurno delo. Obenem pa Je predlagal, da prevzame mestna občina ves dohodninski davek ter davek na ročnd delo svojih nameščencev. Finančni odsek Je namreč predlagal, da prevzame mestna občina v proračunskem letu samo polovico te obveznosti.
K poglavju o potrebščinah za ulice ta kanale Je predlagal, naj se gradijo še nove ceste I« Kersnikove do Vošnjakove ulice, od Strossma-yerjeve do ulice Zrinjskega, naj se preuredi de! Ipavčeve ulice tef cesta na Dolgem polju proti okoliški osnovni šoli. To cesto Je mestna občina dolžna graditi, ker je prevzela to obveznost, k& se Je začelo novo šolsko poslonje graditi. Ker so vse te ceste namenjene za dolgo dobo let, naj b' se v svrho kritja najelo potrebno posojilo. Za snaženje ulic in odvažanje snega predvideva proračun premajhno postavko. Da Je treba za čiščenje ulic več storiti, dokazuje letošnje deso-latno stanje celjskih ulic tekom zimskega časa.
Za mestno knjižnico naj se da 20.000 Din kakor prejšnja leta. Tudi Dramatično društvo naj dobi podpore 20.000 Dta. Podpora za Krajevno zaščito dece na} se poviša na 50t*) Din. Mestno oskrbništvo nadzorujejo inšpektorji, ki jih obč. odbor sploh ni potrdil. Smatra to nadzorstvo kot omejitev županovega delokroga.
Obrtnonadaljevalni šola naj se zašigura 30.000 Din podpore, kakor ie bilo tudi prejšnja leta.
Stanovanjsko hišo naj zida mestna občina. V
novi stavbi naj bodo tudi p04k>vai Iflkafi za mestno elektrarno. Podjetje naj M I stanovanjsko hišo ne obremenjuje; ako ima vSCil preostanek, naj misli na razširjenje električnega omrežja, na rezervni fond, ali pa naj cene električnega toka zniža.
V smislu sklepa občinskega sveta ii L 1926 Saj se zgradi na Krekovem trgu moderno Javno stranišče. Razvaline na Starem gradu daj te
v2dr?ijo v dobfem stanju. V to svrho Je postav ka 15.000 Dia premajhna. Obžaluje, da Je glede novega parnega kopališča ostalo samo pri obljubah, ter predlaga, da se gradi kopališče še tekom 1. 1928. Bukovina v mestnem gozdu llaj se v smislu gozdnega načrta poseka.
Istočasno s konjsko klavnico naj se Zgradi tudi skladišče za konzerviranje kož. Klavnica izkazuje primanjkljaja okrog 25.000 Din, kar d »dravo in umestno, ker se mora podjetje najmanj samo vzdrževati. Predlaga napeljavo vodovoda na hrib sv. Jožefa, kjer še aaj zaenkrat napravi skupen vodnjak, da bodo imele stranke vsaj pitno vodo. Mestna občina se Je obvezala takrat, ko so začele stranke na hribn sv. Jožefa graditi svoje vile, da to izvrši. Pogreša podrobnejši referat 6 mestnem vodovoda ter predloge, kako bi se pomanjkanju vode odptitmogte, dasi-ravno obstoja tozadevno že popolnoma pripravljen sipis, ki obsega tudi mnenje ta predloge Strokovnjakov.
U bo in a hiša je v zelo slabem stanju; občina rabi prostora še za okrog 50 ubožcev. MeŠčan-sko-oskTbovalni fond pa poseduje veliko premoženje, ki predstavlja mrtev kapital. Socialno politični odsek naj v najkrajšem času stavi konkretne predloge, kako bi se mogel meščansko-oskrbovahii fond uporabiti za mestne ttbcžce.
Davščina na ponočni obisk kavarn ta gostita naj se odpravi, ravno tako tudi 30% davščina na prenočišča v hotelih. Mesto te nad se uvede manjša fiksna davščina od sobe.
Za vse te predloge 16 prof. Mravljak stavi) tudi predloge glede kritja, tako da bi se končni efekt proračuna bistveno ne izpremenil. V imenu kluba SDS Je, ko je večina te predloge odklonila, še prav toplo priporočal občinska odbornik Prekoršek, da se preuredi vsaj Dolgo polje, da višja podpora mestni knjižnici in Dramatičnemu društvu ter privošči prebivalcem JoŽefovega hriba vsaj kozarec pitne vode. V Imenu socialistov je obč. odbornik Komavli govoril obširneje o posameznih poglavjih, zlasti o zdravstvu ta 6 raznih focialnih vprašanjih Navedel je slučaje, kako bedna Stanovanja imajo nekatere stranke. Prav umestno je citiral »Slovenca«, ki Je meseca decembra v neki polemiki z bombastičnimi besedami naznanjal velike socialne reforme podžupana dr. Ogrizka, ki je hkrati predsednik s ocialno -političnega odseka.
Pri glasovanju je večina odklonila vse predloge kluba SDS hi socialistov, izvzemši predloga, da prevzame mestna občina za svoje nameščence ves dohodninski ta ročni davek. Konštatirati moramo, da Je svoječasno večtaa vsikdar, zlasti pa pri proračunu upoštevala predloge opozicije, tako da so bili skieipi skoro vedno soglasni. Opoziciji mora biti !c prav, da Ji proračun za leto 1928 ne nalaga nobene soodgovornosti.
Italijanski glas o podaljšanju pakta
Baje sc je dosegel sporazum glede vprašanj, ki jih do sedaj ni bilo mogoče rešiti. — Kaj zahtevajo Italijani!
Ozračje ne bo ugodno za sporazum, do«
Milan, 26. jan. o. Beograjski poročevalec lista »Corriere della Sera» piše o podalj* šanju roka zapadlosti itaKjajnsko»jugo$Io* venske prijateljske pogodbe med drugim, da pomeni včeraj podpisani protokol pri* četek razgovorov, ki naj utrdijo temelje prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Pred podpisom protokola je bil že dosežen sporazum glede nekaterih vprašanj, ki se dolgo časa niso mogla rešiti. Pričela se je na ta način nova doba v odnošajih med obema državama.
Znano je, piše «-Cafriere delk Sčra», da si dr. Marinkovič resnično želi odkrito« srčnega sodelovanja, vendar pa bo, ako naj pogajanja privedejo do odkritosrčnega in razveseljivega rezultata, odgovarjajočega volji mase, potrebno, da se izpremenijo pogoji, pod katerimi se bodo morala po* gajanja vršTrti: da se namreč razorožijo načelna nasprotstva nekaterih krogov in da se izpremenijo gotova družabna razpo loženja, ki pač niso bila ustvarjena za po» speSevanje prijateljstva z Italijo.
kler ga bodo zastrupijevale publikacije, ki pripisujejo Italiji najbolj temne naklepe proti Jugoslaviji ali pa ki grdijo našo slav« uo vojsko s oelo serijo člankov. Takšne manifestacije nerazpoloženja ki sovraštva morajo izginiti Oziroma postati brezpo* membne, ako se hoče, da bodo zastopniki obeh narodov sigurni, da ne gradijo na pesku.
Madžarski glas o podaljšanju
Budimpešta, 26 jan. g. Glede podaljša* nja odpovednega roka italijansko»jugoslo« venske prijateljske pogodbe za šest mese» cev piše ^Pester Lloyd», da je bilo to po» daljšanje edini izhod, da ni bilo treba po* godbo odpovedati ali avtomatično podal j« Sati. Odpoved pogodbe bi bila zelo f»e* ugodno vplivala na mirovni položaj v Ev* ropi. Madžarska mora to rešitev pozdra* viti, ker ima velik interes na dobrih sosed* nih odnošajih med Italijo in Madžarsko, ia sicer zaradi prihoda Madžarske do morja.
-<3©-
Delavska vlada na Norveškem
Vlado sestavil podpredsednik parlamenta Hornsrud.
Oslo, 26. jan. s. Nova delavska vlada je
sestavljena. Ministrsko predsedstvo in fi* nančno ministrstvo je prevzel Hornsrud, zunanje zadeve pa Buli.
Lloyd George napoveduje veliko borbo
London, 26. jam. s. Llovd George je po svojem povratku iz Brazilije izjavil, da se je njegovo zdravstveno stanje zelo izbolj* šalo, tako da bo mogel pričeti borbo, ki bo ena največjih v zgodovini sveta. Po njegovem mnenju se letos še ne bodo ve* šile nove volitve, ker mora vlada najprej izglasovati zakon glede ženske volilne pra* vice.
Spominska svečanost za Sazonovim v Pragi
Praga, 26. jan. h. Nocoj je priredil poli* tični klub narodne demokratske stranke zborovanje na čast pok. ruskega zunanjega ministra Sazonova. Zborovanja so se ude* ležili zastopniki vseh državnih oblasti ki in* stitueij, šol in mnogih korporacij. Med drugimi so govorili <Jr. Krama?, ruski uče* njak. univ. profesor Klesewetter (n za«top« nik Slovakov. Dr. Krama? je v svojem ga. voru obrazložil, zakaj morajo Wt! Cehi ki sploh vsi Slovani hvaležni temu velikemu Slovanu in oznanjevalcu osvobojenja. Z Ozirom na predlog, naj se pokojnikovo truplo prepelje iz Francije v Prago, je spo« ročil dr. Kramar, da je to nemogoče, ker je Sazonov v svoji oporoki odredil, naj ostane njegovo truplo tam, kjer bo umrl.
Plunkett mora iti • •.
Newyork, 26. jan. (be.) Admiral Ph»* Icett, čigar iz I sve o možnosti vojnega konflikta med Zedinjenimi državami in An» glijo so zbudile ogromno senzacijo, bo it* stopil s 15. februarjem iz volne službe ter se bo posvetil, privatnim postom.
Bombni atentati v Chicagu
Chicago, 26. jan. g. Danes sta bila na dve osebi, ki Sta v ozki zvezi z županom Thompsonom, izvršena bombna atentata. Skoraj ob istem času so neznani storilci vrgli proti hiši mestnega komornika Chor* lesa Fitznaverija, ki je bil prej policijski šef, in proti stanovanju znanega politične« ga voditelja dr. Reeda bombe. V prvem primeru so vrgli bombe iz avtomobila. Hi* Ia je bila skoraj popolnoma porušena. Ču* dež je, da Fitznaveir in njegova rodbina, ki je bila v hiši, ni biJa ranjena. V stano« vanju dr. Reeda je bomba napravila veli* ko škodo. Vendar pa tudi tukaj ni bil nih« če ranjen. Policija meni, da gre za mašče* vanje zaradi odredb župana Thompsona proti zločincem v Chioagu.
Veliki viharji na Atlantika
N*wyork, 26. jan. g. Močni viharji zod« njih dni, ki so zelo ovirali plovbo na AHaa skem oceanu in ki so divjali zlasti na jugu in vzhodu Unije, so se razvili v divji vihar, kakor ga ne pomnijo zadnjih 12 let v Ze* dinjenih državah Orkan je imel na uro 165 km hitrosti. Skoda se doeedaj Se ne da preceniti. Mnogo ladij je bilo vrženih na obalo. Več hiš je bito porušenih. Dosedaj javljajo o 43 ranjenih.
Izmišljena vest o potopitvi
belgijskega oarnika
Bruselj, 26. jan ds. Vest, da s* Ja par* nik *Ellsabeta Lili*» pri Tenerifft potopil, Je popolnoma tzmUlJenm.
Boji v Nikaragui
Marutgua, 26. jan. (be.) Med amerfflrisri mornarji in pristali generala SomKna je prišlo do ostrih spopadov. V boj so po* segla ameriSka letala. O generalu Ssndinu ni nikake«* sledu. Prebivalci trdijo, d« g* nemi ni bH ranjen.
Električni stol ostane
Newyork, 26. )«n. (be.) Pravosodna ko* misija driav« Newyo rk se je Izrekla proti odpravi smrtne kazni. Po usmrtitvi Snv« derjeve to njenega sokrivca Graya se je namreč pri čela v Zedinjerrfh drfavah to* getjnoCna propaganda a« odpravo
Domače vesti
*	Odlikovanja v naši vojski. Povodom rojstva kraljeviča Tomisiava so bili odlikovani: armijski general Gjuro Dokič z redom Karagjorgjeve zvezde 2. razreda, admirala Viktor Wickerhauser in Metod Koch z redom Karagjorgjeve zvezde 4. razreda, armijski general Krsta Smiljamič z redom Belega orla 1 razreda, kapetana fregate Avgust KusteT in Milan Domanjko z redom Belega orla 4. razreda, sanitetni polkovnik dr. Rudolf Kobal z redom Belega orla 5. razreda, kapetan bojnega broda Bernard Jeločnik z redom Sv. Save 3. razreda in sanitetni polkovnik dr. Anton Hočevar z redom Sv. Save. 4. razreda.
*	Novi jugoslovenski vicekonzul na Reki. Nedavno je bil vicekonzul v našem generalnem konzulatu na Reki Stojakovič premeščen na službovanje v ministrstvo za vnanje zadeve. Stojakovič je predvčerajšnjim odpotoval na svoje novo službeno mesto v Beogradu, na njegovo mesto pa ie prišel naš rojak dr. Rybar, sin pokojnega Otokarja Rvbara.
*	Novinarjem. Za nedeljo 29. t. m. sklicana glavna skupščina JNU na Bledu je zaradi nastalih ovir odgodena. Čas in kraj nove skupščine bosta še pravočasno objavljena. — Odbor.
*	Uredba o vojaški akademiji. »Urad. list« objavlja v 9. številki uredbo o voini akademiji, pogoje za sprejemanje gojencev v nižjo šolo vojniške akademije ter določila o pouku in napredovanju gojencev, na kar opozarjamo interesente.
*	Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto deželnosodnega svetnika. Obenem se oddajo tudi vsa mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom konkurza. Prosilci se opozarjajo na to, da od 1. aprila 1928. eventualno ne bo računati na povračilo selitvenih stroškov.
*	Uniformiranje jetniških paznikov. Ministrski svet je odobril uredbo o enotnem uniformiranju jetniških paznikov pri okrajnih in okrožnih sodiščih v naši državi.
*	Vojniška podkovska šola v Zagrebu. V vojniško podkovsko šolo v Zagrebu se sprejme letos 40 gojencev, ki so delali doslej v kovaški ali podkovski obrti. Tečaj traja deset mesecev. Po uspešno dovršeni šoli dobe gojenci usposobljenostno spričevalo ter se kot podnaredniki razvrste pri vodniških četah. Prijave za to šolo se sprejemajo do 1. marca.
*	Pomoč kiparju Rendlču. Kakor poročajo iz Splita, je z odlokom finančnega odbo-Ta bolnemu kiparju Ivanu Rendiču odobrena trajna pomoč v letnem znesku 12.000 Din.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgem trpljenju v 72. letu starosti delovodja g. Ivan Beck. Pogreb bo jutri ob 14. uri iz hiše žalosti na Hranilnični cesti 4. Pokojniku blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Trafikantom! Zaradi znižanja procentov je 40 trafikantov v Karlovcu vrnilo svoje koncesije. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov opozarja vse trafikante, naj ne sledijo temu vzgledu, ker bomo o tem, ali je potrebno, da sežemo po skrajnih sredstvih odločevali vsi skupaj. Akcija posameznikov pa bi nam prej škodila kakoT koristila. Prepričani pa smo, da do tega ne bo prišlo. Naše zahteve obravnavajo sedaj v finančnem odboru in je g. finančni ministeT že pristal na revizijo prodajne provizije, tako da upravičeno upamo, da bodo našim zahtevam ugodili. Tovariši in tovarišice! Na lastni kožj ste občutili, kaj pomeni, če nismo složni. Zato se potrudite, da bodo pristopili v društvo tudi še oni, ki dosedaj še niso včlanjeni. Dopisnica na društvo zadostuje Odbor Udruženja tobačnih trafikantov.
*	Vsem železničarjem! Dodatno k včerajšnji objavi sporočamo vsem železničarjem, da smo prejeli v zadevi Gospodarske poslovalnice od direkcije državnih železnic pod štev. 11-Pr. 28 dne 25. ob 19.15 odgovor naslednje vsebine: »Udruženje jugoslovenskih naT. želez, in brod. oblastna uprava, Ljubljana. Glede na dopis od 20. t. m. Vam sporočamo, da sem z oziram na citirano prošnjo, ki je bila podpisana tudi od društva profesijonistov, strokovnega Udruženja stro jevodij in Udruženja kurjačev in z ozirom na danes meni ustmeno podnešeno prošnjo odredil, da se kreditiranje živil pri Gospodarski poslovalnici podaljša. Glede ponudbe Nabavljalne zadruge v Šiški radi odplačnega prevzema Gospodarske poslovalnice Vam sporočam, da sem poslal danes po posebnem kurirju spis v odločitev ministrstvu prometa. Obvestite o predstoječem tudi _so-podpisane organizacije. — Direktor: inž. Kneževič«.
*	Jubilejne češkoslovaške znamke. V proslavo desetletnice svobodne Češkoslovaške republike izda češkoslov. poštna uprava jubilejne znamke. V to svrho je razpisala natečaj za najboljše načrte za te znamke. Konkurza se je udeležilo nad 100 umetnikov izmed katerih so mnogi poslali naravnost prekrasne načrte. Tako delajo Čehi in se pripravljajo za jubilejno leto svoje neodvisnosti! In pri nas? V naši državi pa so razmere take, da danes še nihče ne misli na kako proslavo, še manj pa da bi se mero-dajni krogi pripravljali na to, da bi se dostojno praznovala desetletnica naše osvoboditve in našega ujedinjenja.
*	Nemci se interesirajo za našo rivijero. Na naše turistične organizacije so že začela prihajati iz Nemčije številna povpraševanja od privatnikov in potnih agencij glede letošnje kopališke sezone. Zahtevajo se prospekti in informacije, po čemer se mor« skle pati, da vlada v Nemčiji letos mnogo večje zanimanje za našo rivijero, kakor je vladalo v isti dobi lanskega leta. Na Sušak je že prispelo nekoliko nemških turistov, ki so nadaljevali potovanje v južno Dalmacijo.
*	Slovensko kulturno društvo »Triglav« v Kragujevcu. V Kragujevcu, v srcu Suma-dije, obstoja že močna kolonija naših rojakov. Samo pri Artfijerii«ko-tel»«Kfcem za-
vodu je uslužbenih okrog 100 Slovencev, s katerimi je vojaška uprava prav zadovoljna. Naši rojaki so ustanovili svoje društvo »Tri glav« z naslednjimi nalogami: gojiti pesem in glasbo, diletantsko gledališče, predavanja, prirejati javne nastope in društvene izlete ter gojiti družabnost in prosveto skupno z brati Srbi. Novo društvo predvsem potrebuje spretnega pevovodjo. obrodošel bi bil kak upok. učitelj ali podjeten organist Našla bi se služba zanz, av prostih urah zve čer in ob nedeljah bi lahko poučeval petje. Življenje v Kragujevcu je vedno bolj živahno in tudi ne predrago. Dne 8. aprila namerava društvo prirediti prvi javnj nastop, za katerega vlada velika pozornost med brati Srbi. Na Vidovdan namerava društvo prirediti izlet v Topolo, da položi venec na grob kralja Petra Ker namerava društvo urediti tudi svojo knjižnico, se priporoča rojakom v domovini za kakršnekoli knjižne darove. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Franc Štajer, drž. poslovodja v Artiljerij-sko-tehničnem zavodu, Kragujevac.
♦	«Ljudska samopomoč® podporno društvo za Slovenijo, je podaljšala sprejemanje članov od 50 do 65 let onim, ki so v tej starosti še zdravi. Priloži naj vsak svoji prijavi brezplačen nekolkovan certifikat kot zdravnikovo potrdilo. Mladi od 21. do 50 leta plačajo majhno pristojbino. Otroci se včlanijo in ko izpolnijo 21. leto, dobe 4000 podpore. Skrbni starši prijavite svojce, ne bo vam žal. Društvo »Ljudska samopomoč« šteje danes že nad 3000 članov. Naslov: »Ljudska samopomoč«, Cesta na Rožnik 29. ali pa »Ljudska samopomoč« Maribor, Aleksandrova cesta 45.
*	Frana Maslja-Podiimbarskega zbranih spisov II. zvezek. Uredil dr. Janko Šlebin-ger. V Ljubljani 128. Strani 368 Izdala in založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 70 Din, v platno vez. 84 Din, polfrac. 90 Din. Zbirka naših klasikov se je pomnožila za nov zvezek. Tiskovna zadruga je izdala n. zvezek zbranih spisov Maslja Podlimbar-skega, ki obsega »Potresno povest«, »Moravske slike«. »Vojvodo Pera in perica« in razne črtice. S tem je Maselj doživel skrbno izdanje svojih del izza let 1903—1907., ko je kot zaveden Slovenec delal tlako po raznih tujih vojašnicah in občeval s svojo ljubljeno slovensko domovino potom povesti, črtic in spominov. Če kdo, zasluži Ma-selj-Podlimbarski izdajo svojih zbranih del. Maselj je prvič realističen klasik polpretekle dobe, drugič pa narodnostno kristalno čist značaj, kakor ga ne najdeš zlepa. Zato je prav, če ima sedaj naše občinstvo priliko da čita in uživa zbrana dela enega naših najboljših mož. »Potresna povest« je zgrajena na osnovni bazi ljubljanskega potresa, ki preveva ves spis kot dominanta. »Moravske slike« in »Vojvoda Pero« dihata vojniško ozadje Maslja-oficirja in sta vseskozi obdelana z resno osebno noto možatega opazovalca, slovanskega rodoljuba, ki zna vsepovsod izluščiti nacijonalno jedro. V časih, ko iščemo kaj radi senzacionalnega štiva, se naravnost oddahnemo, ko preberemo tako človensko pošteno knjigo, kakor so Masljevi spisi. Urejevalec dr. Šlebingcr je napisal jedrnat uvod, ki vsebuje vse. kar je bistvenega za spoznanje pisatelja. Poleg Jurčiča in Tavčarja bo Maselj-Podlimbarski v zbirki »Slovenski pisatelji« zavzemal častno mesto.
99
Ples
i narodnih noioti
JADRANSKE STRAŽE SE VRŠI 28. T. M.
V UNIONU.
Vabila se dobe v trgovini Maček, Ales ksandrova cesta
*	»Zdravje«. Izšla je prva letošnja številka lista »Zdravje« z nastopno vsebino: Dr. Bogoljub Dragaš: »Rodbina v človeški druž bi«; Ivo Zor; »O delazmožnosti našega telesa«: Dr. Franc Mis: »Slabotna šolska deca«; dr Franc Gosti: »Transport umobol-nih«; Dr. Bojan Pire: »Pismo iz Amerike«; Dr. Ivo Pire: »Kako pomagamo ponesrečen cu z umetnim dihanjem«; prof. Šarabon: »Boj proti nespanju«; nadalje feljton »Bacil« Kd. V tekočem letu bi list stalno prinašal članek »Šolska mladina« in aktualne članke o športu in gimnastiki. List je primeren tako izobraženemu kot podeželskem ljudstvu. Uredništvo polaga posebno skrb na poljudno pisavo. Ker je »Zdravje« edini list te vrste v Sloveniji, je želeti, da postane družinski list v sleherni slovenski hiši. Naročnina je malenkostna — 30 Din letno. Naroča se pri upravi lista »Zdravje«, Ljubljana, Higijenski zavod, Zaloška cesta 2.
*	»Ženski svet«, januarska številka za 1 1928. je izšel. Vsebina: Matilda Klemenči-čeva; — Lea Faturieva:: Junakinja zvestobe; — Jela Spiridonovič-Savičeva-Koc-jančič: Pergamenti; — Fran Pogačnik: Obup; — Milica Jankovičeva-Gr.: Čakanje; — Pranja Miheličeva: Žena v jugoslovenski narodni pesmi; — Milica Stupanova: Glasbena vzgoja v domači hiši; — Vera Al-breehtova: V Karpatih pri Huculih: Molitev ubogih mater; — Izvestja. — «Ženski svet» izhaja vsak mesec v Trstu. Uprava lista za Jugoslavijo je v Ljubljani, Kariovška cesta št. 20. Naročnina s krojno prilogo vred 64 dinarjev letno.
*	Deset povesti za našo klavirsko mladino skladatelja Vasilja Mirka naj najde pot do mladinskih klavirjev in src, pa tudi razumevanje pri odraslih in starših. Izdaja se za ceno 20 Din in se naroča na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, dobi se pa tudi v vseh knjigarnah.
*	K poskušenemu samomora finančnega stražnika v Mojstrani. Prejeli smo: »Slo-venčeva« vest z dne 11. t. m. o poskušenem samomoru tukajšnjega ftnNaoca strainfta
ČRNO-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
Vse modne potrebščine za plesne toalete za dame in gospode nudi po znižanih cenah
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS Mestni trg
ni točna. Zadeva je naslednja- Pripravnik Jinančne kontrole Josip Petrovčič (ne Podgoršek, kakor navaja »Slovenec«) se je ogla sil 8. t. m. okrog 23. ponoči v družbi nekega domačina pri tukajšnjem trafikantu, ho-teč si nabaviti cigarete. Ker pa se mu trafikant ni odzval, je Petrovčič vzel iz izložbe žepno kresilo, vredno 10 Din, m šaljivo pripomnil, da bo to kresilo v par dneh vrnil Ko pa je naslednji dan njegov predstojnik doznal za ta nočni dogodek, je uvedel preiskavo. V domnevi, da gre za tatvino, je sestavil ovadbo. Ko sta trafikant in Petrovčič prosila, naj ovadbo umakne, je predstojnik izjavil, da je akte že odposlal. Huda obdolži-tev je Petrovčiča, ki je mehke narave, silno potrla in prevzel ga je strah pred odpustom iz službe. V obupu si ie fant še isto noč pognal kroglo v leto stran prsi in se še sedaj nahaja v bolnici v težkem stanju. Razume se, da ie ta žalostni dogodek vzbudil mnogo razburjenja med prebivalstvom, ki pričakuje, da bo oblast storila potrebne korake, da se vsa zadeva popolnoma pojasni.
Oblačila tvrdke J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša tn najcenejša.
+ Smrtna nesreča pri delu. V tovarni vagonov v Brodu na Savi je predvčerajšnjim 22 letni delavec Gjuro Ivanič smrtno ponesrečil. Ubil ga je električni tok. Vzrok nesreče je bilo slabo izolirano stikak). Policija je uvedla preiskavo.
* Železniška nesreča na proa Zagreb-Split. Na železniški progi Zagreb-Split se je te dni zvečer pripetila nesreča. Mešani vlak št. 883, vozeč iz Splita proti Ogulinu, je spuščajoč se navzdol med Dolcem in La-binom skočil s tira. Pri tej priliki je bila proga razruvana na kilometeT daljave. Več vagonov je bilo poškodovanih in nekoliko potnikov ranjenih. Nezgoda ni zahtevala smrtnih žrtev.
Pride! Jutri! Pride! Jutri! Pride!
Drugi najboljši svetovni veleiilm
priznan od najimenitnejših kapacitet vseh narodov
Če te ljubim... čuvaj se!
Ddores del Rio!	Don Alvarado!
Vtcior Mac Laglenl
Jutri! Elitni kino Matica! Jutri!

*	Ubežen defravdant. Pri gradbeni sekciji v Velikem Bečkereku je bil dve leti zaposlen kot uradnik Velimir Milačič. Dene 1. decembra je bil aretiran zaradi razžaljenja veličanstva, vendar se mu je posrečilo pobegniti iz zapora v Rumunijo. Naknadno se je ugotovilo, da je Milačič pri gradbeni sekciji poneveril znesek 126.000 Din.
*	Brat ustrelil nezvestega zaročenca svoje sestre. V Banjkovcu v hrvatskem Zagorju je živel posestnikov sin Josip Trčak, ki je bil zaročen s sestro Karla Trčka, Vero-no. Te dni pa je Josip brez posebnega razloga zapustil svojo zaročenko in se zaročil z drugo. Dan poroke je bil že določen. Zvečer pred poroko se je zapuščena Verona bridko razjokala, kar je brata tako razžalo-stilo, da je vzel svojo puško, šel pred hišo nezvestega zaročenca ter ga poklical na razgovor. Komaj je izpregovoril besede: »Zakaj si zapustil mojo sestro?« je pomeril s puško na Josipa in sprožil. V trebuh smrtno zadet se je Josip zgrudil na tla in je kmalu nato izdihnil.
*	Posoda iz predzgodovinske dobe. Delavci, ki so okopavali vinograd g. Gjura Lackoviča, ekonoma v Sremskih Karlovcih so naleteli na neko staTO posodo. Pazljivo so jo izvlekli iz zemlje in jo predali g. Lac-koviču. G. Lackovič je poslal posodo Narodnemu muzeju v Beograd, ki je ugotovil po svojih strokovnjakih, da izvira ta posoda iz predzgodovinske dobe in da predstavi'- veliko vrednost.
«ITO» zobna pasta najboljša.
Zamenjane smuči. V Kranjski gori so bile zamenjane 22. t. m. pri Slavcu smuči z značko MM. Pošten najditelj se naproša* da jih odda v gostilni Kmet, Gosposvet« ska 8 ali pri dr. Kmetu, Kranjska gora.
* Trgovci, obrtniki, v trgovskih stikih s Škofjo Loko, spominjajte se svoj čas odposlanih okrožnic in darujte za spomenik padlim! Vaša požrtvovalnost bo najboljša re-ktema Imena darovalcev se objavijo javno. Vaše tvrdke pa se bo obenem priporočalo! — Odbor za zgradbo spomenika v Škofji Loki.	197
OllAtfEvSLON
*	Pri srčnih boleznih, zaapnenju žil, nag-
nenju h krvavitvi možgan in kapi povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« brez vsakega napenjanja lahek stol. Znanstvene pre iskave na klinikah za krvne bolezni so dognale, da služi »FTanz-Josef« grenčica posebno izboriKf starejšim ljudem. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škretojene perilo v najlepšo irvršMsv.
Iz Ljubljane
u— Ruska Matica. V soboto dne 28. t. m.
se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. lektorja ruščine na univerzi dr Nikolaja Preobraženskega o predmetu: »Aleksjej Tolstoi«. Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
u— Zavod za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Opozarjamo na razpis v Uradnem listu št. 8. Podrobnejše informacije se dobe v zavodu za soc. - higijensko zaščito dece v Ljubljani, ipičeva ulica 2, tekom dopoldneva vsak dan.
u— Občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, sekcija Ljubljana se bo vršil v nedeljo, 12. februarja ob 10.30 uri v duhovih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg 1-1.	202
u— Napredno, gospodarsko prosvetno in politično društvo za Krakovo - Trnovo iav-ja svojim članom, da se bo vršil letni občni zbor pri »Sokliču«, Pred konjušnico 4, v soboto 28. t. m. ob 20. uri. Pridite vsi! — Odbor.	180
V soboto, dne 28. t. m. ob 20. se bo vršil v veliki dvorani «cKazine»
venček
maturantov 1927/28
Vabljeni so vsi, ki so ob pričetku plesnih vaj sprejeli vabilo.
n_ Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« naj se danes polnoštevilno in točno ob tri-četrt na 20. «bere v Unionu. — Tajnik.
i— S kinematografsko kamero okoli sveta Ta najlepši poučni potopisni film dunajske »Uranije« predvaja ZKD od sobote 28. t. m. v prostorih kina Matice. Film nam predstavlja poučno ekspedicijo Collina Rossa iz Hamburga preko Amerike okrog naše zemeljske oble. Vsepovsod je črpal svetovni popotnik najrazličnejše zanimivosti vseh delov sveta. Iz filma dobimo dober pregled o šegah, navadah prebivalcev različnih kon tinentov, vidimo najrazličnejše kraje, tako da film lahko vsakomur najtopleje priporočamo. Zlasti je potrebno opozoriti na ta spored našo šolsko mladino, ki bo pridobila iz filma mnogo koristnega in poučnega. Prva predstava bo v soboto ob 14.30 un.
u— Poročni prstani pri F. Čuden, Prešer* nova ulica 1.
u— Maškerada »Ljubljanskega Sokola«. Na pustni torek se bodo vsi prostori Narodnega doma spremenili v razkošno Španijo — »KARNEVAL V SFVILI«. — Po pripravah sodeč, bo letošnja prekašala vse dosedanje maškerade bo pa tudi poslednja, ki se bo vršila v gornjih in spodnjih prostorfih Narodnega doma.	200
u— Zaključni plesni venček plesne šole na Taboru se bo vršil v soboto 28. januarja ob 30. uri. Vabljeni so vsi cenj. obiskovalci plesne šole, dobrodošli pa so tudi vsi drugi ljubitelji modernega plesa. Vsem se bo nudila najlepša prilika, da se bodo res prijetno in družabno pozabavali. — Plesaželj-nim pa bo prostorna dvorana gotovo ustrezala vsem njihovim namenom. Sodeluje jazz-band.	190 u— Tamburaško društvo »Krim« priredi v soboto, 28. januarja pustno veselico s plesom v gost. prostorih g. E. Batiča (Reininghaus). Začetek ob 8. uri. Priporoča se — Odbor. 189
Ples Jadranske
straže 23. Januarja 1928 v Unionu
u— Lastnike ln rejnike psov v Ljubljani
z začetnicami rodbinskih imen Z in Ž opozarjamo, da morajo v dneh 27., 28.,
30.	in 31. januarja 1928 ustno prijaviti svoje pse mestnemu magistratu (mestni trg št. 2, II nadstropje, soba št. 41) in sicer od 8. do 12. ure dopoldne ter plačati obenem za leto 1928. takso v znesku Din 100 za vsakega psa. Prijaviti ie mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse-či-vaje, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, neizvzemši pse na Barju in v Spodnji Šiški Takse oproščeni so le psi - čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Iz-rečno pa opozarjamo vse ljubljanske lastnike in rejnike psov, da bo mestni magistrat — pričenši s 1. februarjem 1928 — zaračunal vsem zamudnikom paslo takso v dvojnem znesku. Kdor izmed ljubljanskih lastnikov in rejnikov psov ne bo do dne
31.	januarja 1928 izvršil predpisanih prijav, bo tudi kaznovan z zaporom do dveh mesecev, oziroma z globo do 3000 Din. Tozadevni razglas mestnega magistrata je nabit po mestu.
u— Pes ga je popadeL Ko je šel mesarski pomočnik Ivan Jelšovar predsnočnjim po hodniku mimo hiše št. 5. na Sv. Jakoba trgu, je v temi nehote sunil čez hodnik ležečega psa Hijacinte R. Pes je nenadoma skočil po konci, se zakadil v Jelšovarja ter ga ugriznil v stegno. Pri tem mu ie raztrgal tudi hlače. Psa so odpeljali na zahtevo Jelšovarja k živinozdravniku, ki pa je konsta-tiral, da je pes zdrav. Utrpelo škodo bo pa morala lastnica seveda poravnati.
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 pretep na ulici, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 popadljiv pes, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek zaradi nedostojnega vedenja, 1 prestopek nošenja orožja brez dovoljenja, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji. sta .bili izvršeni 2 in sicer: 1 zaradi vlačugarstva ter 1 zaradi suma špijonaže.
FORMAN
PROTI NAHODU
u— Čigava ie torbica? Pri aretaciji vlomilcev Sterniše ter Marolta so našli policijski organi poleg drugega tudi žensko ročno torbico z naslednjo vsebino: 12 božičnih razglednic, male škarjice, 1 ogledalce, malo pleteno denarnico ter nekaj igel in gumbov. ATetiranca sta izjavila, da sta torbico našla početkom decembra lanskega leta v kolodvorski čakalnici v Kranju, kjer jo je baje pozabilo v čakalnici neko kmečko dekle.
Iz Celja
e— Svetosavska proslava v Celju. Ponovno opozarjamo celjsko občinstvo na svetosavsko proslavo, ki jo priredi danes, v petek, dne 27. t. m. ob pol 11. dopoldne celjska pravoslavna cerkvena občina tokrat v telovadnici drž. realne gimnazije v Celju. Na dnevnem redu so cerkveni obredi, sekanje kolača, deklamacije, petje i. dr. Lansko leto je bila slična prosiava na državni trgovski šola ter je bila zelo lepo obiskana od občinstva. Upamo, da bo letošnja proslava uspela še bolje.
e— Prireditve v Celju. Tudi letos nam ne bo manjkalo raznih prireditev, med katerimi bodo pač boljše in slabše. Obetajo se nam še Sokolska maškerada, Planinski ples, ples »Edinosti« in Obrtniški ples. Zadnji bo v sredo 1. februarja v Narodnem domu, Edinost bo pa rajala v Celjskem domu dne 3. februarja. Dne 1. februarja bo v Celjskem domu tudi Svetosavska proslava.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru (Slomškov trg 27., I. nadstropje). Opozarjamo na redko priložnost, ki se nudi našemu občinstvu, da se seznani s povojnim naziranjem o dobrem in lepem obnašanju v človeški družbi. Danes ob 16. v institutu »Vesna« predavanje s praktičnimi demonstracijami: Kako se vedem pravilno pri mizi, kako pogrnem mizo za različne slučaje, kako spTej- , mem goste itd. Zvečer ob 20. (spet v prostorih Ljudske univerze) glavno predavanje: Kako se vedem pravilno v moderni družbi? Vsa tri predavanja ima ga. Mari-amne von Scheibenhof iz Gradca, ki je predavala trikrat pri razprodani dvorani gra-ške »Uranije« in nadaljuje svojo turnejo v Zagrebu. Po predavanju radevolje odgovarja ga. predavateljica na vsa stavljena vprašanja.
a— Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Maribor. Dne 15. t. m. se je vršil občni zbor, ki je pokazal veliko delavnost odbora v pretečenem poslovnem letu. Zaradi obolelosti predsednika je predsedoval zboru podpredsednik g. Jože Barle. V svojem poročilu je omenjal, s kako težavo je bilo mogoče odboru ob sprejemu svojih funkcij urediti celo poslovanje, a zdaj je mogoče poročati o brezhibnem in izvrstnem delovanju pododbora. Po poročilih vseh funkci-jonarjev je predsednik nadzornega odbora predlagal celokupnemu odboru razrešitev s ■pohvalo, kar so vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Nato so se vršile volitve novega odbora za dobo treh let. Na prvi seji se je odbor konstiuiral sledeče: predsednik Jakob Perhavec, podpredsednik dr. Rihard Famitiger, I. tajnik Vojteh Ver-hovšek, II. tajnik Fran Sedej, blagajnik Bruno Parma, odborniki: Fran Gorup, dr. Vilko Marin, Ljudevit Pucelj, Fran Vetrih in Josip Jurinec. Nadzorni odbor: dr. Maks Kovačič, Jože Barle, Fran Skaza in dr. Fr. Korenčan. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog povišanja članarine na 50 Din.
a— Mariborsko slovensko žensko društvo je imelo v sredo zvečer ob veliki udeležbi (okoli 100 članic) svoj redni letni občni zbor. Poročila odbomic so pokazala velik uspeh društvenega dela na raznih poljih, predvsem na karitativnem. Pri mnogoštevilnih dobrodelnih in narodnih prireditvah je sodelovalo članstvo društva in izvedlo nešteto samostojnih akcij. Da jih navedemo le nekaj: veliko dobroto je storilo društvo razni mestni deci, ki jo je poslalo poleti na svoje in stroške mestne občine za več tednov na morje. Za zgradbo nove otroške bolnice ima društvo zbranih že 232.000 Din, nad 20.000 Din pa je bilo izplačanih potrebnejšim članicam za delo v domači ženski obrti itd. Zlasti se trudi društvo s svojim odsekom za pospeševanje ženske domače obrti, da poveča zanimanje za narodno vezenje. Odsek vodi nadvse uspešno ga. Ašičeva. V novi odbor so bile izvoljene ge. oziroma gdč.: predsednica Maistrova, podpredsednica Majcenova, tajnica Lipol-dova, blagainica Kožuhova, predsednica odseka za pospeševanje domače obrti Ašičeva, odbornice: Božičeva, Brišnikova, Riba-ričeva, Planinšikova, Levstikova, Stupicova, Čepičeva, Polhova, Senekovičeva, Kranjčeva in Pintarjeva.
a— Vinarsko društvo. Na rednem obč. zboru, ki se je vršil včeraj v vinarski in sadjarski šoli ob udeležbi 45 delegatov društvenih podružnic iz Maribora in ljubljanske oblasti, je g. svetnik Zidanšek kot namestnik odstopivšega predsednika g. prof. Gabrijela Majcna podal izčrpno poročilo o delovanju društva. Društvo je imelo v preteklem letu 1376 članov in 9 ustanovnikov. Delovanje društva se je osredotočilo v strokovno-poučnem glasilu »Naše gorice«, bilo pa je tudi dosti intervencij in drugega dela v interesu vinogradnikov. Novi odbor tvorijo: predsednik oblastnik odbornik za kmetijstvo Alojzij Zupanič, prvi podpredsednik svetnik Zidanšek, drugi podpredsednik pos. Bajuk iz ljubljanske oblasti, tajnik inž. Zupančič, blagajnik ttiž. Gorjup.
a— Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico ima svoj redni občni zbor v nede-jo 29. t. m. ob pol 10. dopoldne v dvoran' Zadružuo-gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. Dostop samo proti članskim izkaznicam za 1. 1907.
*
Iz Ptuja
i— Predpustni čas je v Ptuju navdušil tužl neko 641etno vdovo, ki se bo v lerat* kem poročila s 241etnim mladeničem. V Ptuju govore mnogo o tem slučaju in žele novemu paru vso srečo.
j— Preprečena katastrofa. Včeraj se je domala ponesrečil tukajšnji trgovec švab, Jp se je vozil s svojim avtomobilom v M a* rš>or. Isia prehodu oez železniško progo so v zadnjem trenutku zatvornice zajele a v* tomobil in le duševni prisotnosti šoferja se je zahvaliti, da je avtomobil hitro po* rinil nazaj in se tako izognil mimoidočemu brzovlaku. Pri tem sta dobila telesne po* škodbe g. Švab sam in tucH šofer.
iz Trbovelj
t— Zborovanje zaupnikov kraj. org. SDS v Trbovljah se je vršilo v ponedeljek 25. t. m. Predsednik g. Pavlin je podal več smernic, po katerih naj bi se delalo v te* kočem letu, da bi bil uspeh čimlepši. Vse smernice so zaupniki soglasno odobrili. G. Ffcžgar, ki se je kot delegat kraj. org. SDS udeležil zbora KDK v Zagrebu, je poročal o vtisih, ki jih je napravil nanj ta zbor. Zborovalci so z velikim zanimanjem »le* dali njegovemu poročilu. S pozivom na vztrajno in podrobno organi z a t ari čno delo v stranki je "predsednik g. Pavlin zaključil lepo uspelo zborovanje.
t— 50 letnico Župančičevega rojstva so preplavile vse tukajšnje šole. Poleg tega je poslala deika in dekliška osnovna šola v Trbovljah v Ljubljano delegacijo, obsto* ječo iz učiteljice gdč. Drnovškove in uči* telja g. Jesiha ter učenke Holeškove in učenca Hudarina, ki se je osebno pokloni* Ia jubilantu ter iu izročila lovorjev venec. Vidno ginjen se je pesnik zahvalil delega* ciji, od katere se je poslovil z besedami: »Sporočite učiteljem in učiteljicam, učen« cem in učenkam kakor tudi staršem, moje najlepše pozdrave! Prav iskreno pa po* zdravljam tudi vse trboveljske rudarje!«
t— Zdravniški pregled v Hrastniku. Po naročilu zdravstvene oblasti se imajo v te« ku enega meseca zdravniško pregledati vsi delavci in delavke, u služb eni v Hrastniku. Potrdila o zdravniškem pregledu izdaja brezplačno za člane bolniške blagajne dr. Neuberger, za vse ostale pa dr. Kumar. • t— Uradni dnevi okrajnega glavarstva se bodo vršili za trboveljsko dolino v Tr* bovljah počenši s februarjem vsakega 1. in 20. v mesecu, za hrastniško dolino pa v Hrastniku vsakega 10. v mesecu. Ob pri* liki uradnih dni se bodo sprejemale tudi » prošnje teT se bodo dajala vsa potrebna pojasnila o vseh upravnih zadevah.
t— V Hrastniku je umrl v sredo v 72. letu svoje starosti rudarski tesar v pokoju g. Franc Plathrovšek. Naj v mira počiva!
Da se nonovno ca je resnica!
K položaju v mariborskem občinskem svet«
Maribor, 26. januarja Naši gg. socijalisti si ne morejo oddahniti hr neprestano v svojih listih napadajo SDS zaradi njenega aranžmana glede županskih volitev v Mariboru. Predsednika oblastne organizacije SDS, obenem podžupana našega mesta, dr. Lipolda, pošiljajo enostavno v klerikalno stranko. Slikajo stvar tako, kakor da je SDS izdala napredno idejo in se tiren i nič tebi nfč zvezala s klerikalci v mariborski mestni občini na življenje in smrt proti socijalistom.
V očigled takšnim vedoma in namenoma Javnosti serviraniin neresnicam je treba ponovno ugotoviti sledeče:
Gosp. Grčar, ki se ie v imena socijašstov ali kot oftcijeifM zastopnik »li ne, je tu vseeno — pogajal s SDS mora kot poštenjak priznati, da se je delegacija SDS resno trudila skozi cele tri tedne, da se najde za volitev župana, podžupana in mestnega sveta aranžman med socijalisti, SDS in malimi grupami na ta način, da bi bil socijalist župan, da pa bi tudi SDS imela svojo besedo pri mestnem gospodarstvu, odnosno vsaj možnost kontrole. Da je imela SDS resno voljo, voliti socialističnega župana, dokazuje tudi koncem decembra v »Jutru« objavljeni članek iz Maribora, ki le celo v vrstah SDS vzbudil nekoliko razburjenja, češ da le šel predaleč.
Ko pa je prišel odločilni trenotek, so socialistični' zastopniki naenkrat izjavili, da Je seja njihove stranke sklenila: »Socijalisti ne gredo z nobeno meščansko stranko v kake kombinacije. Če hoče SDS voliti našega župana, dobro, mi pa borno pri volitvi podžupana oddali prazne glasovnice«. Z drugimi besedami se to pač pravi: Vi SDS-arji, četudi so vaši glasovi buržujski, nam že lahko pomagate izvoliti socialističnega župana, mi pa bomo s praznimi listki pri Volitvi podžupana omogočili izvolitev klerikalca in Vi SDS-arji lahko tri ieta »ribate suhe zemlje«.
Nadaljnjega poteka dogodkov ni treba ponavljati. Kdor ima kaj soli v glavi, si bo na prste izračunal, kaj je bila SDS, koje opozicija s 6 mandati bi bila smešna v tem položaju sama sebi in svojim volilcem dolžna.
Druga resnica, katero pa serviTajo v čudni slogi socijalisti in tudi klerikalci v »Slov. Gospodarju«, je trditev, da je SDS stopila v nekak meščanski blok in to še celo skupno z Nemci. Ker tudi naši ljudje sami veliko pre radi nasedejo in veliko prehitro pozabijo }e treba tudi tu ponovno ugotoviti: SDS nI Šla v nikakšen blok temveč Se je dogovorila z SLS samo za volitev predsedstva občine in mestnega sveta, ne da bi se bila le za jota dogovorila z SLS ali še celo s kom drugim za nadaljno delo v občinskem svetu. SDS ni v nikakšnem bloku, najmanj v kakem meščanskem, skupaj z Nemci. SDS trna na vse strani proste, nevezane roke hi bo glasovala za vse, kar bodo njeni zastopniki in kar bo njen mestni odbor spoznal za pravilno in mestni občini ter mestnemu prebivalstvu koristno, pa proti vsemu, kar bo le količkaj v nasprotju z interesi občine mariborskih davkoplačevalcev, pa naj bodo prihajali predlogi od katere koli strani.
Te ponovne ugotovitve smo smatrali za potrebne, istotako oa smatramo za dobro, ako gospodje v socijalističnih in klerikalnih listih prenehajo z neresnicami, ki so preračunane na demagogijo, ki pa vžgelo samo trenotno in še to le pri ljudeh, ki ne znajo mteHti dalje kakor do svojega nosu.
Izjava italijanskega generalnega konzulata
Od italijanskega generalnega konzulata smo prejeli z ozirom na včerajšnje, tudi v »Jutru« posneto poročilo »Orjune« o italijanski špijonaži v Ljubljani naslednji odgovor:
1.)	Stiki, ki jih je imel g. Egidij Peric s tem konzulatom, obstoje edino v njegovi ponovni zahtevi, da se trni izda vizum za potovanje v Italijo, kar sem pa doslej vedno odklonil, ker mi ;e bilo na podlagi poizvedb znano, da je bil g. Egidij Peric pristaš Oriune. Po včerajšnjih dogodkih, ko-iih odmev sem slišal, moram biti vsekakor mnenja, da Pene ni več pristaš Orjune. Zaradi tega in ker drugih zadržkov ni, bom brez nadaljnjega dal pooblastilo za izdajo vizuma v slučaju, ako bi imenovani ponovil svojo prošnjo
2.)	Absolutno neresnično in fantastično • e, da bi bil dflbiVal kr. italijanski generalni konzulat od orjunaških konfidentov poročila vojaškega značaja, ta je tudi neresnično in fantastično, da bi bil konzulat kdaj dobil in oddal naprej poročilo glede tisoč komitov. ki naj bi se bili napotili v Italijo pod poveljstvom nekega Koste Pe-čanca, o katerem — odkrito povedano — nisem nikdar slišal, dokler nisem čital tega imena v predmetnem članku
3) Ako se Je moral konzulat v gotovih posebnih okolnostih pečati z ljubljansko Or-iuno, je bilo to edino, kadar ie bil primoran k obrambi proti številnim, prozornim, vendar meglenim, moralnim in dejanskim napadom navedene ljubljanske Orjune. Vendar sem to storil vedro na način, ki ga mora vsak dober Jugosloven brezpogojno in popolnoma od>obravati.
V LJubljani. 26 januarja
Kr. gen. konzul Italije: Gavotfl 1. r.
:mmh stavkajočih
Obsežna preiskava zagrebške policije.
Zagreb, 26. januarja
V	javnosti je izzvala veliko senzacijo vest, da je v zagrebški bolnici umrl delavec Stevan Mišič, ki so ga pred par dnevi napadli stavkajoči delavci tvornice »Sila« d. d. kot stavkokaza. Mišiča so atakirali štirje delavci ter ga je eden izmed napadalcev ustrelil z revolverjem v nogo. Mišič ie zdaj umrl na posledicah inficirane rane.
Policija je tekom današnjega dopoldne aretirala večje število delavcev, ki so bili zaposleni v tvornic! »Sila« d d Štirje delavci so pobegnili ter je policija za njimi izdala tiralico, listom pa izročila v svrho lažje izsleditve njihove fotografije. Policija upa, da bo pri zaslišanju in konfron-tiranju aretiranih delavcev dognala, kdo Je sodeloval pri napadu na umrlega Mišiča.
SDS v ljubljanski oblasti
V	preteklem tednu so se vršili občni zbori krajevnih organizacij in sestanki v Ihanu, Hrastniku. Šmarieti. Koroški Beli in Breznici. . •'	. ..' . .. '
V	Ihanu so na prav dobro obiskanem občnem zberu predvsem razpravljali o krajevnih potrebah in zahtevah, nato pa ja podal sreski tajnik poročilo o političnem položaiu. Z otzirom na ugotovitev,, da ie naše podeželsko prebivalstvo v mnogih primerih oškodovano radi nepoznanja zakonov. ki se tičejo njegovega življenja, je biilo sklenjeno, da se odslej vsakih 14 dni vrši sestanek, na katerem bo referent govoril o aktualnih zakonih, ki se tičejo življenja kmetovalca, obrtnika, trgovca itd. Obenem se bodo vršili tudi prijateljski razgovori, na katerih bo imel vsakdo priliko o vseh dvomljivih stvareh vprašati za nasvet in poduk. Ta način, kako ie krajevna orgainizacjia pravilno rešila nalogo, ki io ima med ljudstvom, je vreden posnemanja tudi drugod.
V	Šmarieti se ie vršil občni zbor za krajevni organizaciji Marija Gradec in Š m a r i e t a; bil Je sijajno obiskan. Razgovori so se tikali predvsem delovanja krajevnih organizacij, občinskega gospodarstva in dela oblastne skupščine, kar je navzoče zelo zanimalo. Izvoljena sta bila nova odbora, ki garantirata, da se bosta obe krajevni organizaciji razvijali naprej v isti smeri, kakor se je to vršilo doslej.
Za H r a s t n i k se ie vršil občni zbor pri g. Dolinšku v Brniku, ki ie bil nad vse pričakovanje prav lepo obiskan. Poročila dosedanjih funkcikmariev, ki so pokarala, koliko zmore dobro vodena organizacija v prid članom tudi v najtežjih razmerah, so bila sprejeta z največjim odobravanjem.
V	Koroški Beli se ie vršil dobro obiskan članski sestanek krajevne organizacije SDS, ki ie bil posvečen predvsem raz-motrivanje o socijal. položaju tamošnjega delavstva ter o stanovanjski bedi. ki preti čimdalje huje. Poročilo delegata centrale o splošnem političnem položaju le bilo sprejeto z velikim odobravanjem, nato pa Je povzel besedo g. Fran Kralj iz JavoT-nika, ki ie v lepem referatu pojasnjeval navzočim potrebo strokovnega pokreta v delavskih vrstah. Poudarjal je. da Je samo razceplienost kriva, da delavec danes ni tako odločilen faktor, kar mu po njegovi važnosti gre. Dalje ie opozarjal na pravilnik o bratovskih skladnicah s posebnim poudarkom. da je bil dr. Žerjav dosedai edini politik v naši državi, ki ie s svojimi so-crjalnimi zakoni trajno skušal lajšati bedo delavstvu. Takrat pa. ko se ie dr. Žerjav lotil vprašania bratovskih skladnic. Je SLS ' sklicavala delavske shode, na katerih so . govorniki z zaničevanjem govorili o pravilniku dr. Žeriava in trdili, da bi oni, ako bi bili na vladi, problem rešili mnogo po-voljneie ta boliše za delavstvo. Danes pa, ko Je minister za sociialno politiko dr. Gosar vidimo, da ne le niso izboljšali Žerja-vovega pravilnika, ampak ga z nesocfial-rrinri ukreni celo neprestano slabšajo. Smatra, da ie to vprašanie tolike važnosti, da se moraio zavzeti za pametno rešitev vsi delavc! in že v kali onemogočiti vsako izigravanje. Končno ie prešel govornik na težavni problem preskrbe primerniih in zadostnih stanovani na Javomfku, pri čemer ie poudarjal potrebo energične samopo- j moči. ker bo sicer živlienie že itak do skrajnosti i?črDanemu, delavstvu nemogoče Z navdušeniem pozdravita usiannvitev socilalno - političnega sosveta v SDS. keT vidi -v poslovanju take komor ad Je za-
slombo za delavstvo in njegove težnje.
Na Breznici se ie vršil občni zbor krajevne organizacije, kateremu ie prisostvovalo poleg članstva tudi mnogo nečlanov, ki so želeli čuti poročilo o politični situaciji. Vseskozi stvarna ln točna izvajanja poročevalca, kj so v drastičnih prispodobah slikala težak gospodarski in so-cijalni položaj vseh stanov v naši državi, so navzoči sprejeli z gromkim pritrjevanjem, nato pa so se oglašali z raznimi vprašanji in željami. Mnogi med njimi so izjavljali, da je to prvikrat, da jim govornik daie stvarna ln točna poiasnila na vsako vprašanje in da dobi besedo tudi politični nasprotnik. Vsi navzoči pa so odnesli z zborovanja vtis. da se v bodoče ne morejo več zaupati politiki SLS.
Prostodušna izpoved tatinske Lojzke
Aretacija njene zaveznice Pavle.
Ljubljana, 26. januarja »Bela kapica«, drzrao pocestno dekle in preirigana tiatica, sedi v zaporu vsa žalostna tn jezna, da so Jo prekmalu »pogrun-tali«. Sprva ni hotela priznati nikakih drugih grehov razen tistih, ki so j-i že dokazani. Nadzornik g. Matko Močnik le imel pravi križ z malo zakrknjenko. Slednjič pa se Je vendarle omehčala in sicer zaradi cigarete . . ,
Pričela le stoikati, da bi rada kadila. Njena strast do nikotina Je bila tako velika, da je slednjič, ko je dobila cigareto, res pričela prostodušno pripovedovati različne svoje pustolovščine ter priznavati skrite grehe. Naštevala je odkrito vse lepo po vrsti.
Nekega dne novembra meseca se je vtihotapila v neko stanovanje Pod trančo. Tam je izmaknila zlato zavestno urA Par dni zatem se je pojavila v neki hfši Pred škofijo ter ukradla Iz neke sobe dve url,
zlato ter sretbrao. V Invalidskem domu v šentpeterski vojašnici je poiskala nekega dne tri zlate prstane ter slato »vratno ve-rižioo. Vse nakradene dragotine Je po svoji prijateljici, že starejši ženski Pavli Z., zastavila v zastavljalnici. Denar sta skupno s Pavlo zapravili po gostilnah, kinih in drugod
Na podlagi izpovedi zgovorne Lojzke je policija seveda takoj aretirala tudi Pavk) ter jo spravila v zapor.
Zagonetno zastrupljenje kmečke družine
Sedem žrtev, a oblasti nimajo denarja, da bi mlsterijozno zadevo komisijonel-no raziskale!
Ptuj, 16, januarja.
V Zgornji Pristavi blizu Ptuja so se pri družini posestnika Horvata, obstoječa iz moža in žene ter petih otrok, pojavili pred par dnevi znaki zastrupljenja. Podlegla sta najprej dva otroka, nato tretji in četrti otrok, in kakor poročajo, je umrl tudi že gospodar, dočim se peti otrok in žena bo* rita s smrtjo.
O vzrokih zastrupljenja krožijo med ljudmi razne govorice. Nekateri govo*e da je bila zastrupljena voda iz domačega studenoa, drugi zopet trdijo, da so Hor* vatovi jedli gobe, oziroma da so se zastru* pili s pokvarienimi klobasami, po drugi verziji pa so Horvatovi oboleli, ker so jed* h zastrupljenega zajca.
Značilno je, da oblasti zaradi pomanj* kanja sredstev, oziroma zaradi »budžetne nemogočnosti» ne morejo odrediti nobe* ne komisije, ki bi ugotovila vzroke za* atrcrpljenia. Prebivalstvo, ki je razburjeno zaradi zagonetnega zastrupljenja cele dru* žine, je pač upravičeno revoltirano tudi zaradi tega «budžetnega» Škandala.
Gospodarstvo
Svetovno gospodarstvo v odvisnosti od dolarskega standarda
Amerika regulira svetovni ntvo cen. Zakaj drži Amerika tako ogromne količine zlatai?
V letnem poročilu londonske Midland* Bank, enega največjih bančnih zavodov na svetu, objavlja njen predsednik Mac Ken* na, ki je znan kot najodličnejši gospodar* ski teoretik in politik, zanimivo razpravo o pomenu dolarja in ameriške finančne moči za ves ostali svet. Po svetovni vojni »o v tem pogledu nastale velike izpre* membe. Razvoj politike centralnih emisij* skih bank Zedinjenih držav nam dokazu* je, da je zlato prenehalo biti zadnji vred* noatni standart v svetovni trgovini. Ce* prav se more zlato vedno zamenjati za go* tovo število dolarjev, vendar je vrednost unce zlata odvisna od tega, koliko blaga moreš kupiti za dolar,, kaT je zopet od* visno od ameriškega nivoja cen. Dooim je bil nivo cen pred vojno odvisen od med* narodnega gibanja zlata, je danes odvisen od politike ameriškega sistema Reserve* Bank, ld potom razširjenja ali zoževanja kreditov regulirajo cene. Danes vrednost zlata ne določa vrednosti dolarja, temveč vrednost dolarja določi vrednost zlata. Ce se n. pr. izven Amerike nivo cen zaradi večje ponudbe zlata dviga* tedaj absorbi* rajo Zedinjene države ves višek zlata; če pa izven Amerike nivo cen zaradi pomanj* kanja zlata pada, tedaj stavijo Zedinjene države potrebno zlato na razpolago. To gibanje zlata, ki ga povzročajo Zedinjene države, traja tako dolgo, dokler se nivo cen ne izenači.
Čeprav je danes zlato še vedno nominal* na baza večine denarnih sistemov, vendar je v gornjem smislu splošni svetovni nivo cen odvisen od kupne moči dolarja. Gle* de na to dejstvo je pravilno, če se trdi, da je ves svet postavljen na dolarski stan* dard. Skorajšnje spremembe te situacije ni pričakovati, ker so Zedinjene države do* volj bogate, da moreio po potrebi izva* žati in uvažati, poleg -tega pa mora pozi* clja Amerike, kot upnika vsega sveta, ime* ti stalno privlačno moč za zlato. Samo v enem primeru bi bila Amerika prisiljena oddati večje množine zlata, in sicer tedaj, če stalno daie inozemstvu posojila preko svoje moči (kar bi povzročalo pasivno pla* čilno bilanoo). To se ie v zadniem času v malem obsegu že opažalo, vendar ie malo verjetno, da bi Amerika stalno izposoieva* la svetu denar preko s-rorih moči. Mac Kemva prihaia zato cfo zakliuSVa, da bodo Zedmiene države, dokler obstoiaio seda* nji oogoji, v stanju izval&t svoio kreditno politiko ne glede na mednarodno gibamfe zlata ter čvrsto driati v svojih rokah kon* trofo nad nivojem cen.
Gornie priznanje supremaeije dolarske* ga standarda ▼ svetovnem gospodarstvu ter v gibaniu svetovnega nivoia cen kakor tudi neodvisnosti ameriške kreditne poli* tike ie tem f*>M značilno, ker izhaia od naiprcmTfhentneiŠf^a angleškega gospodar* skega politika. Pomisliti moramo, da je Anglija pred voino zavzemala v svetov« nem go«nodarstvu sfično porriciio kakor danes Zedrniene države, č^nrav ne v ta* ko d«lekose*n©m pornemu. V tej zvezi ie tudi razum!Hvo, . zakai držiio ameriške federalne reservne banke v svolih tresor* iih tako ogromne količine zlata (skoro po* lovico vsega zlat* "a svetuV ki ne nosi nfkakih obvesti Zedinfene drttve r*1e tr* pilo veliko iz&tbo nn obrestih, kakor pa da bi izgubite kontrolo nad svetovnim nit volem cen: ki ga d»nes lahko rerftirafo tako. kptcrvr le m nfihov gospodarski razr vol naf^olf ugodno.
Oornia rziav pa ie še ▼ drugem smi«slu ronbrviva PorfrhMe nam. d« 'e noleg John Mavnšrd Kevne^a sedai	M*c Kenna
OTHTstfl konzervativno d^narno^eoretiSno nazlrante. da izvir-« vrednost tfenaria od zlata. V ?a«+ nemJftfm denarnim teore-H* kom moramo na tem	ugofoviti. da
ie v nPfi^em znanstvenem svetu pred voino rvrifeTo r>rod'ra+i nariranie ffa izv?« ra vr°fT,r>o<t+ zlata od rf^naria Kft<mn in Ronrl^pri sti namre? noJi»j> »frMgli no« irifnfl'i«f"v 5p dolgo pred vojno postavila na to stališče.
= Zveza industrijcev sklicuje izredni občni zbor zaradi novih oblastnih davkov.
Zveza industrijcev v Ljubljani sklicuje na podlagi sklepa seje predsedništva od 12. t. m. izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 1. februarja ob 10 dopoldne v dvorani Kazine na Kongresnem trgu. Na občnem zboru se bo razpravljalo o oblastnih proračunih ljubljanske in mariborske oblasti ter o obdavčenju produkcijskega procesa po oblastnih trošarinah. Na ta izredni občni zbor so povabljene tudi ostale gospodarske kor-poracije v Sloveniji in v ostali kraljevini ter pristojna uradna mesta. V vabilu, ki ga pošilja Zveza industrijcev, čitamo med drugim naslednje: V polnem soglasju s Centralo industrijskih korporacij v Beogradu se je Zveza industrijcev po vse] moči trudila odvrniti veliko nevarnost, ki preti naši industriji zlasti zaradi obremenitve produkcijskega procesa po oblastni trošarini na premog in na električno strujo, kakor je ta nameravana v proračunu ljubljanske, oziroma mariborske oblasti. Končna odločitev o teh proračunih še ni padla in se še vedno nadejamo, da Re bo industrija Slovenije obvarovala prevelike škode. Računati moramo z možnostjo, da se o obeh oblastnih proračunih že odloči pred našo izredno glavno skupščino. Tudi v tem primeru je zborovanje potrebno, ker moramo podati načelno izjavo, da obdavčenje produkcijskega procesa nikdar ne more in ne sme biti vir avtonomnih dohodkov. Tako bomo vsaj za bodočnost preprečili slično obremenitev produkcije.
s Lombard agrarnih obveznic pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica je pričela dajati lom-bardna posojila na podlagi 4% obveznic za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, in sicer pod naslednjimi pogoji: na eno obveznico daje 30 Din posojila (borzni tečaj znaša okrog 53 Din) na 3 mesece po 7 % in s pori-bitkom 0.25 % za stroške.
= Nov konflikt med državnimi železnicami ln premogovniki. Ministrstvo za promet Je nedavno na podlagi licitacije po novem pravilniku o dobavah premoga, ki se je vršila v novembru, sklenilo z našimi privatnimi in državnimi rudniki pogodbe glede dobave premoga za 4 mesece, in sicer za skupno vsoto 213 milijonov Din. Po pogodbi bi morale železnice plačati premog 30 dni po izvršeni dobavi. Kakor poročajo, pa Je sedaj ministrski svet pooblastil prometnega ministra, da more del vsote za dobavljeni premog, ki se ne more plačati iz proračunskih kreditov za tekoče leto, poravnati z brezobrestnimi boni, ki je bodo izplačali ia kreditov za bodoče proračunsko leto. Ta enostranska sprememba pogodb pomeni za naše rudnike znatno škodo. Udruienje premogovnikov se bo te dni posvetovalo o tej zadevi na posebni konferenci. Premogovniki, ki bodo prejeli namesto plačila bone, bodo morali dati te bone denarnim zavodom v eskom.pt, ter bodo morali za ta denar plačevati •7—8 % obresti. S stališča trgovske morale Je to postopanje treba najostreje obsoditi, ker ne gre, da bi država brez predhodnega dogovora spreminjala obstoječe pogodbe z dobavitelji in to še na Škodo dobaviteljev. To |e že potrebno s stališča pravne varnosti, kakor tudi glede na kredit naše države v inozemstvu.
= Znatno povečanje prometa v sušaški luki ▼ preteklem letu. Razvoj pomorskega prometa v sušaški luki je lani zelo napredoval. Celokupni promet se je dvignil na 438.085 ton napram 270.753 tonam v letu 1925. Povečanje prometa je v prvi vrsti pripisati dejstvu, da se naš izvoz lesa v vedno večji meri poslužuje Sušaka Pa tudi tranzitni promet špirita »n fosfata se je znatno povečal in dosegel 120000 ton. Pomen sušaške luke lezi predvsem v naši zunanji trgovini, kajti 95 % vsega prometa odpade na zunanjo in le 5 % na notranjo trgovino.
Nova skladišča oprave monopolov. Uprava monopolov je odobrila kredit od 870.000 Din za gradbo monopolskih skladišč v Ljubljani, Nišu. Travniku. Banjaluki in Sarajevu.
= Konkurz je razglašen o Imovini prezadol-ženke Ane Zorinčeve, trgovke v Trbovljah-Vo-dab St- 236 (prvi zbor upnikov 9. februarja, ogla-s it v eni rok do 10. marca, ugotovitveni narok 22. marca),
= Naraščanje mezd v avstrijski industriji. Po poročilu dunajske delavske zbornice so se v drugi polovici preteklega leta, v zvezi z ugodnejšo konjunkturo v avstrijski industriji, občutno dvistnile delavske mezde. Povišnnie znaša v konfekcijski industriji 5—18 %, v krznarski industriji 12 v kemični industriji 4—8 %. v papirni in-
dustriji 5.5 — 8.5 %, v sladkorni industriji 8 %, v steklarski industriji 5 — 18 %, v lesni industriji. 4 %, v grafični industriji 3 do 7 v usnjarsko manulakturni industriji 5 %, v transportni industriji 6—9 %, v pekarnah 5 %, v industriji hranil 5—11 %, v tekstilni industriji 4—5 % in v gostilniških in kavarniških obratih za 5—10
= Francoska ln Italijanska zunanja trgovina v L 1J27. Zunanja trgovina Francije je bilti v letel 1927. znatno aktivna, in sicer za 2372 milijonov frankov (1926. 59.6 milijona frankov). — Uvoženo Je bilo za 52.852.7 milijona frankov (1926. 59.598.3). izvoženo pa za 55.224.7 milijona frankov (1926. 59.677-9). Čeprav je zunanja trgovina po vrednosti nazadovala, se je tako iz voz kakor tudi uvoz po količini znatno dvignil. Nazadovanje vrednosti izvoza in uvoza je v zvezi z nazadovanjem cen kot posledica štabu Kzacije valute. — Pasivnost italijanske zunanje trgovine Je v 1. 1927. nazadovala na 4759 milijonov Ur napram 7214 milijonov v letu 1926. Izvoz ]e napram 1. 1926. nazadoval od 18.670 m 15.552 milijonov lir, uvoz pa od 25.871 aa 20.311 milijonov Br. Obseg zimanje trgovine je torei nazadoval za okrog 8.5 milijarde lir.
26. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Glede aa novo devizno najredbo je bila privatna ponudba zelo slaba, kar je opažat; tudi na beograjski in zagrebški borzi. Narodna banka je morala kriti skoro vse povpraševanje, izvzemši devize na Trst. Okrepile so se devize oa Curih, Berlin, Dunaj tn London.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi dalje čvrsta. Promptna notira 432 do 434, za februar pa je bila zaključena po 405. Pomanjkanje blaga Je v tem papisju še dalje občutno. Tudi investicijsko je čvrsto ter se je trgovalo po 87.20. Med bančnimi papirji je bila Eskomptna zaključena po 85.25, Hipo po 57.5. Praštediona po 875 — 877.5 in Narodna po 5550. Med industrijskimi vrednotami pa je bila Trboveljska zaključena po 500 in Vevče po 150. Danica se je od svojega zadnjega padca zopet okrepila na 150 — 160.
Devize in valute.
LJubljana. Amsterdam 0—22.95, Berlin 13.5475 do 13.5775 (13.5625), Budimpešta 0 — 9.945, Curih 1093.43 — 1096.43 (1094.93), Dunaj 8.001 do 8.031 (8.016), London 0 — 277.26, Newyork 56.71 do 56.91 (56.81), Pariz 222.52 — 224.52 (223.62), Praga 168.11 — 168.91 (168.51), Trst 300—302 (301).
Zagreb. Dunaj 8.031 — 8.901, Berlin 13.5475 do 13.5775, Milan 300.2 — 302.2, London 276.86 do 277.66, Newyork 56.704 — 56.904, Pariz 222.52 do 224.52, Praga. 168.11 — 168.91, Curih 1093.53 do 1096.53..
Beograd. Pariz 222.52 — 224.52, London 276.86 do 277.66, Newyork 56.71 — 56.91, Milan 299.9 do 301.9, Praga 168.11 — 168.91, Dunaj 8.001 do 8.031, Budimpešta 9.93 — 9.96, Berlin 13.5475 do 13.5775, Curih 1093.45 — 1096.45.
Dunaj. Beograd 12.45875 — 12.49875, Berlin 168.76 — 169.26, London 34.5325 — 34.6325, Milan 37.49 — 37.59, Newyork 708.05 — 710.55. Pariz 27.8350 — 27.9350, Praga 20.9775—21.0575, Curih 136.36 — 136.86; dinarji 12.40 — 12.46.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.77, Newyork 519.30, London 25.3125, Pariz 20.4075, Milan 27.49, Praga 15.385, Budimpešta 90.80, Sofija 8.735, Varšava 58.20, Dunaj 73.20.
Trst. Beograd 33.1 33.4, Dunaj 263.5 de 269JS, Praga 55.9 — 56i, Pariz 74.125 — 74.425, London 91.975 — 92.175, ;Newyork 18.84—18.90, Curih 362.85 — 364.85, Budimpešta 327.5 dp. 333.5; dinarji 33.1 — 33.4.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.16, v Berlinu 7.373.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Trboveljska 0 — 510, Vevče 140 — 0, Stavbna 56—0, Šešir 125 — 0, Ruše 265 — 280, Kranjska industrijska 335 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda proimpitna 432 — 434, kasa 432 — 434, za februar 405 — 407, za marc 407 — 408, investicijsko 87 — 87.25, agrarne 53—54.5; bančne: Eskomptna 85 — 85.25, Poljo 19 — 19.25, Kreditna 90 do 91, Hipo 57.5 — 58.5, Jugo 96.25 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 875 do 880, Narodna 5540 — 5550, Etno 210 — 0, Srpska 141 — 143; industrijske: Drava 555 — 570, Dubrovačka 425 — 0, Šederana 550 — 560, Narodna š umska 16 — 20, Mlinska 18 — 0, Gutmann 210 — 0, Slaveks 11 — 13, Trboveljska 501 — 505, Union Osijek 235 — 260, Tvornica vagonov 24 — 28, Vevče 150 — 151, Danica 150 do 160.
Beograd. Vojna Skoda 431 — 432, za februar 406.5 — 407, za marc 409 — 410, investicijsko 86.25.
Blagovna trž šča
Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključena sta bila 2 vagona bukovine parjene, po noti kupca, ostrorobo, žamano blago, L, II., III., co vagon meja po 1000. Iščejo se tramiči, nudijo pa se drva. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon moke. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 365.5 — 367.5, sremska po 360 _ 362.5, slavonska po 355 — 357.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plae. 30 dni): baška, stara po 287.5, nova po 277.5, za februar po 282.5, za marc po 287.5; moka; baška <0g>, fco vagon Ljubljana, plač. po prejemu po 520.
Novosadska blagovna borza (26. t. m.) P š e -niča: baška, 78-79 kg, 2 % 310 — 320; banat-ska, 78-79 kg, 2 % 307.5 — 317.5; slavonska, 77-78 kg, 2 % 307.5 — 317.5; baška, 77-78 kg, 2 % 307.5 — 317.5. Turščica: baška, stara 235 — 240; nova, za januar 227.5 — 232.5; za februar 235 — 240; za marc - april 237.5 — 245; za april - maj 242.5 — 250. Moka: baška »0g» ta «0gg» 430 — 435; bašika «2» 410 — 425; baška «5* 390 — 405; baška .6» 320 — 330; baška «7» 360 - 370.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (25. t. m.) Zaradi nazadujoih prekomorskih in budimpeštanskih notacij je bila tendenca na dunajski borzi zelo mlačna. Kupci so zelo rezervirani ter niso upoštevali tudi ugodnejših ponudb Jugoslovanska potiska pšenica se nudi po 1-975 ex Dunaj Uradne cene pšenici, rži in ovsu so bile znižane. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.25 — 40.25. madžarska Tisa (81/83 kg) 44.5 — 45; rž: marcheldska 40.50 — 40.75; madžarska 39.75 — 40; turšgica: 32.50 do 33; ječmen- izbrani 44 — 46, I. 42 do 44, srednji 40—42. ječmen za krmo 34 do 35; oves: domači 34 do 34 25, madžarski 34,5 — 35 Moka«0>v trgovini na debelo; domača 63 — 66, madžarska 615 do 65, rumunska 60—62.
Dr. V. Korun:
Botrček
Ko sta bila Joško Toboj in Mara Me-šičeva na tem, da bi se poročila, ie nastal med njima prav resen razpor. »Poroka bodi dopoldne!« ]> on zahteval. »Dopoldne je bolj običajna.« »Ne! Popoldne mora biti,« je hotela ona. »Popoldne je bolj imenitna.« Ker ni odnehal ne eden ne drugi, ie bil prelom neizogiben.	. v .
Tedaj se je Toboj obrnil k meni: »Kaj naj storim? Ukloniti se ne smem. Ako se vdam že nevesti, ne bom imel prea ženo nobene besede.« Takisto je tožila gospodična Mara._ »Tej sitni zadevi je lahko odpomoci,« sem iu tolažil. »Uredita takole: poroco' obred se začni nekaj minut pred pol-dnevom. Malce prej. ko začne biti dva-naist, naj ženin izreče tisti tolikanj za-željeni »da«. Duhovnika naprosita, aa se ta čas usekne, ko bo bila ura. ro dvanajstem udarcu naj pa pozove ne-vesto: Recite »da«! - Vidita! Tako dobita obadva svoj prav. Trmi oben do
ustreženo.«
Moj nasvet jima je ugajal. Zato sta me prosila, da bi jima tudi zanaprej bil na roko v enako zamotanih primerih. . »Pa tudi botrstvo moraš prevzeti, ako
bo kdaj treba,« sta dejala.	»
»Menda!« sem vzkliknil. »Mirno ta- . kega ateja. in take mamice štorklja vendar ne bo mogla leteti, ne da bi se oglasila pri njiju.«
»Res ni mogla. Osem let je bilo minilo in že sem bil štirikratni boter. — »Zdaj mora biti konec!« se je zakli-njal Toboj, ko me je prosil četrtič.
»Nikar se ne zareci!« sem ga zavrnil. »Štorklja je ženskega spola in zato ne-preračunljiva v svojih ukrepih. Sicer pa, zastran mene bodi, kakor bodi. Svoji obljubi ostanem zvest, tudi če bi bilo desetkrat treba.«
Seveda kaj drugega je bi'ti oče, kaj drugega boter. Oče ima z otroki skrbi, jaz sem imel s kumčeti zabavo. Tako nekoč.
Sedel sem sključen nad mizo in sem premišljal: Kateri »izem» je neki kriv, da se zlagajo pesmi, ki nimajo, bi rekel, ne glave ne repa? Je-li to okultizem ali dia-bolizem? Menda vedar ne impotenti- ( zem, kakor trdijo nekateri kritičarji! j Baš sem bil prijel za pero. da bi po- j vedal svoje mnenje o tem vprašanju, j .ko se je pritrkljala v sobo Tobojeva pet- 1 letna Manca. Jedva je odprla vrata, je že začebljala: »Kaj delaš, botrček?« > »Kaj delam? Misli polagam na papir.«
»Misli polagaš?« je dejala in se zamislila. »Kakšne so pa misli?«
»Misli so čudno lepe stvarce, čudno lepe, ki jih pa ni moči prijeti,« sem odgovoril, hlastaje s prsti levice po zraku. kakor da bi lovil muhe.
»A da! Ze vem. Metuljčki so to. Metuljčki so lepo pisani pa jih ni moči prijeti. — Kje jih pa imaš? Ne vidim jih.«
»V glavi imam misli. Tukajle!« sem rekel ter se s kazalcem potrkal na čelo.
»V glavi jih imaš!« se je začudila, široko odpiraje očesci. »Jaz pa nimam v glavi živalic; v trebuščku jih pa imam. Res!« je zatrdila in se z ročicama prijela zanj. »Kadar me boli tu notri, pravi mamica: »Ubožica Manca ima že zopet živalice v trebuščeku.« — Ko je to rekla, se je okrenila in je stekla domov. . '
Minilo je nekaj tednov in na pogovor z Manco sem bil davno pozabil. Na svojega godu dan sem pa dobil od To-boja lično, s pisanimi trakovi povezano škatlico. »Aha!« sem dejal. »To je za godovno vezilo! Kaj neki pošilja?«
Toda ko sem jo odprl, sem bil nemalo iznenaden. V njej je bila zbirka — metuljev.
»Prijatelj, kaj pa pomenijo tisti metulji?« sem radoveden vprašal, ko sem ga srečal. »Ali merijo na mojo vihra-
vost ali kaj? Do danes nisem vedel, da si tak šaljivec.«
»Zakaj šaljivec?« se je začudil. »Saj jih vendar zbiraš!«
»Kako pak! Kdo ti je pa natvezil to novico?«
»Naša Manca.«
»Manca? Kje jo je pa pobrala?«
»Ti sam si .ii pravil.«
»Jaz? — Kdaj in kako?«
»Ko je ondan prišla od tebe, ie rekla: Botrček lovi pa metulje in jih na papir polaga. -— Aha! sem si dejal; zato ždi toliko v svoji sobi. Z metuljeslovjem se ukvarja. Verjetno, ker je tako mno-gostranski. — Nato sem pa rekel svoji ženki: »Marica, presenetiva botrčka ter mu za god pošljiva zbirko metuljev! Kaj ne? Kakor vse kaže, nama bo vnovič treba njegovega botrstva. Zato glejva, da nama ostane naklonjen.«
»Oj ti Manca mancas+a! Jedva šteje dobrih pet let. pa že kovari.« Potlej sem mu pa razložil kako in kaj. — »Zastran botrstva bodi pa brez skrbi!« sem nadaljeval. »Saj sem ti obljubil, da bom kumoval kadar in kolikorkrat bo treba. Veš in števrlo pet je prav za prav pravo. Pri nas na kmetih modrujemo takole: za en pod je treba štirih mlatičev. Ti hočejo pa jesti, in sicer obilno. Zato iim je treba kuharice. Torej! Kdor ho-
če imeti vse vsvojem, si mora omisliti najmanj pet glav dece. Ali ni res tako?«
Odsihdob je bilo preteklo nekaj mesecev.
Bil je lep jesenski dan. Stal sem pri oknu svoje sobe in opazoval jate piic, ki so visoko v zraku kriče letele na jug. Tedaj sem zagledal Tobojeve otro-čiče, kako so lepo po vrsti tekli proti mojemu stanovanju: Joško. Manca, Stanko. Za njimi je pa hlačala pestuiva Marijana z Anuško v naročju. Ko so prišli v mojo sobo. so pa začeii kar vsi obenem govoriti; kričali so, da so pre-vpili drug drugega. Nazadnje je pa !e prišel Mančin jeziček do veljave: »Botrček, bratca in sestrico sino dobili! Pa kako sta majcena! Kakor dve mucki. O jej! Vekata pa kar oba hkrati. Kaj. ne. Joško? Ali ne, Stanko? Pa ti reci, ali ne!«
»Res. res, botrček!« je Stanko pritrjeval. kimaje z glavco.
»Kje ste ju dobili?«
»Štorklji sta padli iz kljuna na naš vrt. Potuškova mati ju je pa pobrala in k nam prinesla. Tista, ki je prinesla tudi mene. Juška. Stanka, Anuško. Marijano in vse, vse ljudi« je Manca pojasnjevala in krilila , z ročicami.
»Ni mogoče« sem dejal in se nasmehnil.
/
Afganistanski kraljevski par v Rimu
Kraljevska dvojica s spremstvom si ogleduje rimski zoološki vrt
Novi pariški sovjetski poslanik
Podanik Dovgalevskij s svojo ženo in hčer« ko ob prihodu na pariško postajo.
Zadnje besede znamenitih mož
Pravijo, da so poslednje besede, ki jih spregovori človek pred smrtjo, sinteza njegovega celega življenja. Takrat pade smrtniku krinka z lica in odpira sc mu večnost. Zato se zadnje besede posebno velikih ljudi vestno beležijo in sporočajo poznejšim rodovom, da po njih presoja življenje in delo njega, ki je odšel v neznani svet.
Dante je baje dejal, ko je umiral: »Prijatelj, tudi na onem svetu so revo-
ČE i£ LJUBIM...
ČUVAJ SE!
Drugi najboljši svetovni veleiil-n
PRIDE jutri v
ELITNI KINO MATICA
lucije, toda jaz se ne bom mešal vanje.« Hegel je rekel: »Samo eden me je na tem svetu razumel, toda še ta narobe.« O Schillerju kroži govorica, da je rekel dva stavka. Prvi glasi: »Rad bi pogledal v solnce« — drugi pa: »Boljše je, mirnejše -postaja.« Italijanski pesnik Torquato Tasso se je poslovil od sveta z navadnimi besedami: »V tvoje roke. Gospod, izročam svojo dušo!« Nemški pesnik Klopstock je vzkliknil: »Vsi smo zaznamovani od božje roke!« Wielan<i ie sklenil življenje z besedami: »Biti ali ne biti!« Čisto filozofski je umrl Anglež Locke, ki je rekel samo: »Dovolj!« Mozart ie izjavil, »Dajte, da še enkrat ču-jem muziko!« Angleški pesnik Byron: »Prišel je čas — zasipal bom!« Jasno spoznanje resnosti časa ob smrtni uri je
li profesorja Henryja, predsednika, in ga izpraševala, odkod je prinesel to nenavadno mirovno orodie. Nekateri so bili mnenja, da ga ie dobil iz Tibeta, drugi so mislili na kakšen italijanski samostan iz renesančne dobe, tretji na Rusijo, četrti na Finsko. Profesor Hen-ry se je nasmehnil:
»Motite se. dragi tovariši,« je odgovoril. »Iz nobenega samostana ga nimam. vendar je njegov dom v višjih sferah. Toda to naj vam zadostuje, da ne bo novega prepira o kakšni zopetni skrivnostni najdbi.«
Nato so gospodje odšli, ugibajoč vse mogoče, profesor Henry pa je odložil zvonec z zadovoljnim obrazom v omaro. Tedaj je stopila k njemu njegova plavolasa tajnica. Vse ženske so radovedne in ta ni bila nič mani.
»Povejte, gospod profesor,« se je obrnila z očarljivim nasmehom do njega. »povejte vsaj meni, odkod ga vendar imate!«
Predsednik se ie ozrl v vse kote. nato je zašepetal:
»Ne razkrijte nikomur. Uradna tajnost! To je čisto navaden kravji zvonec iz Chamonixa ...«
De Moro-Giafferi,
oden izmed najglasovitejših francoskih za« govornikov, je te dni v Parizu branil štu* dentko Albo Bianchijevo, obtoženo, da je ustrelila Rogerja Desvignesa. Njegov plai* doyer je bil tako prepričevalen in retorič* no tako sugestiven, da so se porotniki po jedva treh minutah posvetovanja vrnili v dvorano in soglasno ob frenetičnem plo« skanju publike izrekli oprostilni pravdo« rek. — MorosGiafferi je našemu občinstvu znan izza Landrujeve afere; zagovarjal je morilca žensk, toda takrat se mu vzlic blestečemu plaidoverju ni posrečilo rešiti svojega klijenta: kakor znano je bil Lan* dru giljotmiran.
Mehaničen sluga | DOLORES DE?. RF>
Poslednja novost v teiernehaniki je j aparat, katerega je skonstruiral neki j mladi ameriški inženjer. Aparat spreje- : •ma, pa tudi izvršuje zapovedi. Ce pri- j tisneš na gumb, zazvoni zvonček na telefonu. poseben del aparata registrira zvonenje in telefon sc odpre. Iz daljave pa prihajajo ukazi.
V aparatu se nahajajo posebne številke, ki pomenijo peč. prezračilnik. okna, vrata aii kaj drugega. Z izvestnimi znaki se spravi ena aii druga izmed teh številk v gibanje. Ce velja ukaz številki 6., ki jc na primer v zvezi s štedilnikom. se številka obrne in na štedilniku /japlapolajo plameni.
Aparat je tako perfekten. da si obetajo ameriške gospodinje od njega popolne nadomestitve služkinj. Nabavljajo pa si ga tudi gospodje, ki so doslej imeli sluge. Iznajdba seveda še ni popolna, kar tudi nikoli ne bo, ker bo lahko izvrševala samo nekatera povelja.
Ob dvajsetletnici
Prvi poskusi avijatike: Henry Farman na letalu «Voisin» se po 1800 m dolgem poletu "	pripravlja na pristanek (v januarju 1908).
Viktorija,
največja angleška kraljica, katere obletnic co smrti so te dni obhajali na angleškem dvoru. Kraljica Viktorija je bila rojena 24. maja 1819, prestol je zasedla 20. junija 1837 po smrti svojega strica kralja Viljem ma IV. in je vladala do smrti (22. janu* arja 1901). Njej je sledil na prestolu sin Edvard VII., za njim pa sedanji'angleški kralj Jurij V.
Po enajstih letih iz ruskega ujetništva
Bruno Stapel iz Geltovva pri Potsda-inu se je vrnil iz Rusije v domači kraj, potem ko so ga smatrali Že U let za mrtvega. V vojnem času ie bi! na ruski fronti ujet in so ga poslali v sibirsko mesto Kansk, kjer se je preži / ja! kot lekarniški pomočnik. Za časa rc^o ucije se je prebil d > Moskve. kj3r so ga hoteli vtakniti v »Internacijonalno vojsko«, ki jo je tvorila mešana družba iz vseh narodov sveta. Ker se ji Stapil ni pridružil, so ga boljševiki zaprli in so mu grozili z usterljitvijo. Pod pretvezo, da vstopi v vojsko, se mu je posreči1 i priti iz zapora in zbežati v belorusko mesto Oršo. Tam se je poročil z neko Poljakinjo in se je preživljal dolgo iet zopet kot lekarniški pomočnik. Pozneje je prišel do Novgoroda od tam mu je pomagal nemški konzulat v Ljeningradu domov, kamor je prispel z ženo in dvema otrokoma. Svoje doživljaji bo popisal in jih pubiiciral v posebni knjigi.
Razdeljena Venera s Knida
V nekem kodanjskem muzeju, v Carlsbergovi gliptoteki. se nahaja med drugimi starogrškimi skulpturami krasna Venerina glava, ki ;i je videti., da je odrobljena s celotnega kipa. Ko je j gledal te dni danski arheolog profesor j Plinkenberg, znameniti torzo Venere s ! Knida. ki je v lasti bruseljskega muzeja { »Le Cinquantenaire«, mu je prišlo na ; misel, da morata biti ta torzo in gori ! omenjena glava dela istega kipa. PJri-i skrbel si je mavčni odlitek glave, ga i nesel v Bruselj in res sta soadali olje ' skuipturi natančno druga k drugi. Med . kodanjskim in bruseljskim muzejem se j vršijo sedaj pogajanja, da bi edsn pre-| pustil svoj del drugemu.
Omamit kot pospeševalec zakonov
; V neki vasi ameriške države Illinois živita mlada zaročenca Gideon Reed, sin uglednega trgovca, in Lola Bredford, hči tamošnjega pastorja in učitelja. Pred nedavnim je zvedel Reed, da je Bredfordova noseča. Ves prestrašen je sklenil, da jo bo spravil s sveta. V peč šolske sobe je skril dve dinaruitni pa-troni. Ko je prišla Bredfordova drugi dan v sobo. da bi zakurila peč. sca pa-troni eksplodirali, da ie dobila težke poškodbe. V bolnišnici pa se je bra-iila vseh podrobnejših izpovedi in tudi ni hotela, da bi tirali Reeda pred sodnijo. Oblasti so ji ugodile samo pod pogoiem, da jo Reed poroči, čim bo ozdravela.
Ogromna zlata rudišča v Evropi
V eni izmed najbolj pustih pokrajin severne Švedske, v okolici mesteca Skeiieftea, so v najnovejšem času (od L 1920. setn) iskali in raziskavah rudišča s pomočjo modernih električnih metod. Uspeh je naravnost presenetljiv: mestoma pod gladino zamrzlih jezer, mestoma pod precejšnjo plastjo peska so našli tako obsežna rudišča železovih, bakrovih in arzenovih kršcev, da bo ta pokrajina daleč nadkrilila vso evropsko produkcijo. Pri natančnejši mineraloški preiskavi arzenovega kršca so našli v 1 t rude 40 do 100 g. v bližini sela Holmtjaru celo do 200 g zlata. Ce vpoštevamo obsežnost rudišč, nam je takoi jasno, da leže tukai v zemlji ogromne množine zlata — to so največja dosedaj znana zlata rudišča v Evropi!
Kakor hitro se je raznesla vest o zlati rudi po bližnjih švedskih in finskih pokrajinah, ie nastal pravcati »gokl-rush-s lov za zlatom, kakor svojčas v Kaliforniji. Celo Laponci so trumoma prihajali iskat zlato. Vse zaman! Velikanske dobičke bedo imela velika podjetja. ki jim bo omogočena eksploatacija; posameznemu iskalcu se pa tukaj zlato ne odkrije, ker je kemično vezano in ga lahko le v velikih kemičnih tvornicah izločijo iz rude.
Res škoda je. da teh znanstveno eksaktnih metod za raziskavo rudišč ne uporabljamo v naši državi. Na jugu države imamo obsežna suliidna rudišča Potrebno bi bilo, da jih točno spoznamo. kvalitativno in kvantitativno; pro-cvit države je od njih odvisen, pa tudi _ niena obrambna moč. In, kdo ve, ali nas ne čakajo doma v podzemlju tudi zlate rude?
Novi zvonec
Na Akademiji znanosti v Parizu so dobili novega predsednika in nov zvonec. Prejšnji zvonec je bil preslaboten, da bi preglasil hrupne prepire slovitih pristašev in nasprotnikov glozelskih izkopin, ki so postajali vedno bolj divji, čim bolj se je zadeva zapletala in postajala nejasna. Vse kaj drugega pa ie z novim zvoncem. Ko so se učene glave na eni zadnjih diskuzijskih večerov pravkar tako razvnele, da ne bi slišal med srditim izmenjavanjem vseli »pro« in »contra« niti grmečega Boga, je izvlekel novi predsednik izpod mize velik zvonec in ga je začel stresati. da je šlo mogočno kakor grmenje viharja po vsej dvorani. Srditost se je ■mahoma polegla, beseda je utihnila, odprta usta in strmeče oči so se vprle v kovinastega čudodelca.
Po seji se je zbrala vsa množica oko-
imel italijanski pesnik Alfieri, ki je rekel navzočemu prijatelju: »Stisni mi roko — sedaj bom umrl!«
Cromwell je zavzdihnil: »Rešen sem!« VVashington in Wellington sta dejala: »Ali right!« Cesar Vespazljan: »Car mora umreti stoj€!< Cesar Avgust: »Komedija je končana; ali sem dobro glumil?« Angleški kralj Jurij V.: »Kaj, to je smrt?« Friderik V.: »Moje roke niso krvave.« Angleška kraljica Elizabeta je vzdihnila: »Celo kraljestvo vam dam za eno minuto življenja.*
Leta 1821. je umiral ravnatelj univerzitetne klinike na Dunaju dr. Frank. Ob njegovi postelji je bilo zbranih 8 zdravnikov — njegovih tovarišev. Vsi so ga izpraševali, kaj mu je in kako se počuti. On je pa rekel: »Na misel mi je prišla zgodba grenadirja na bojišču pri Wagramu. ki je štel svoje rane in je dejal: ,Osem krogel je treba, da uničijo življenje francoskega grenadirja.' Gospodje, vas je tudi osem.« Po teh besedah se je nasmehnil in je izdihnil. Mnogo humorja je pokazal tudi franoo-ski igralec Dudes. ki se je poslovil od svojega spovednika Chapeauja (klobuka) z besedami: »Rodil sem se brez nogavic in čevljev in mislim, da lahko umrem brez klobuka.«
Golša in jod
Znano je, da povzroča golšo in deloma tudi kretinizem pomanjkanje ;oda v telesu. Temu nedostatku so skušali od-pomoči na različne načine, tudi tako. da bi zvišali količino joda v hranilnih rastlinah ali vsaj v krmilnih rastlinah. Toda zadnji poskusi so se doslej ponesrečili. Šele sedaj poročajo, da je uspelo dr. Hiltnerju iz Monakova zvišati to količino s preprostim Škropljenjem obdelanih zemljišč z raztopino kalijevega ioda. Za ar špinačnega nasada je zadostovalo 10 g te snovi, raztopljene v primerni količini vode.
Fakir ima smolo
Poročali smo že o nemškem fakirju Toki in o njegovih produkcijah. Moža so razkrinkali kot sleparja. Fakir Toke je omamil in zapeljal marsikaterega mladega pustolovca, ki se je poprijel njegovega vzgleda in je hotel fascinirati lahkoverne naivneže
Med temi vzgledniki se je našel tudi mlad mož iz Poznanjske. ki si je nadel ime Ben Huro. Ta se je oblekel v pižamo. na kateri je bila prišita mrtvaška glava. Takšen se je dal zabiti v rakev, kamor je velel postaviti steklenico ko-linske vode. termometer in uro. Rakev so zakopali. Seveda je imel Ben Huro električno zvezo z ljudmi. Dogovorjeno je bilo, da bo. č mu bo sila, alarmiral kontrolo z električnim zvoncem. Sklenjeno je bilo. da ostane Ben Huro 24 ur pod zemljo.
Toda minilo je jedva 30 minut, ko je aadonel zvonec in so ljudje prihiteli ter odprli rakev. Ben Huro se je dušil in so ga morali oddati v bolniško oskrbo.
Boj proti angleški bolezni
V Franikfurtu ob Meni vodi mestni živilksi urad veliko mlekarno, v kateri preparirajo na poseben način mleko za rahitične otroke. O tem načinu smo pred nedavnim že poročali in obstoji v tem, da obžarevajo mleko z ultravljo-letnimi žarki. Frankfurtsk* učenjak dr. Scholl je izumil samo zelo praktičen aparat, ki je to proceduro pocenil. Ob priliki, ko so neki zdravniki obiskali mlekarno, jim je dr. "Scholl razložil važnost svojega izuma. Do 60% otrok je rahitičnih, takšni otroci pa kažejo veliko nagnjenost do nalezljivih bolezni. Boj proti angleški bolezni pomeni torej obenem tudi boj proti difteriti, oslovskemu kaši ju itd. Naravno sredstvo proti vsem tein zlom je solnce, bivanje v zračnih gorskih ali morskih krajih. Pa to sredstvo je zelo drago. Iz tega razloga in ker slabotni otroci neposrednega obžarjanja s solncem ne prenesejo, je posegla moderna zdravilna znanost po posrednem obžarja-nju, na ta način da preparira živila, predvsem mleko. Aparat dr. Scholla deluje tako, da ne izgubi mleko svojega okmsa prav nič. Drugod, n. pr. na Dunaju, si pomagajo tud5 tako, da ob-žarjajo naravnost krave v hlevu. Kaks-
Litva odklanja poljsko noto
JuKjaiVoldemaras Romeu>Pilsudskemu: «Jaz bi že — ali poprej Vilno!»
(<*Oeuvrei>.)
na sprememba se izvrši pri tem v mle- J ku, še ni točno dognano. Nemški kemik Windaus je odkril, da se neka sestavna snov mleka, tako Imenovani Irgostlrin, pod vplivom ultravijoletnih žarkov spreminja v antirahistični vitamin, M je za prehrano otrok nujno potreben.
Anekdota s plesa
Srbski pesnik Jovan Dučič ni diplomat samo po poklicu, ampak tudi v konverzaciji. O njem kroži po Beogradu mnogo anekdot. V naši prestolnici je najbolj znana sledeča prigodica:
Kmalu po povratku Karagjorgjevi-čev na srbski prestol se je vršil ples, na katerem so dame še nosile vlečke na krilih. Ljudje so iz vlečk brili norce in so jih imenovali repe.
Na ples je prišel tudi Dučič. Prebil je ves večer v družbi mlade in izredno lepe devojke ter je s tem prizadejal bridko rano starejšim damam, ki jim je bil pesnik morda še bolj simpatičen kakor njihovim mlajšim tovarišicam. Med tem ko se je Dučič ognjevito zabaval z mlado krasotico, je prišetala mimo pesnika postarna debelušna dama s svojim kavalirjem. Dučič ji je nehote stopil na vlečko. katera je prišla z obleko vred naravnost iz Pariza. Dama, ki je bila vsa razdrta od ljubosumnosti, je planila togotno proti pesniku in zakričala: »Žival!«
Dučič se je galantno obrnil, poklonil ter mirno izjavil: »Oprostite — rep nosite vi!«
Človek dela obleko in ne narobe
Londonska »družba« si je izmeslila za svoje kostumske plese novo senzacijo. Historične in fantazijske obleke niso več v modi, vsak kostum izraža notranjost svojega nosilca. Tako se je prikazalo mlado dekle v rdeči pižami, na kateri so bile uvezene palme z opicami. Opice naj bi povedale, da je dama polna porednih domislekov. Goi>od, ki se je bil pravkar poročil z bogato Američanko. se je odel z dolarskimi bankovci. Dražestna aristokratinja se je našemila kot lisica. Hotela je reči, dia jo moški preganjajo, kar sta potrdila tudi njena dva spremljevalca, k? sta se preoblekla v psa gonjača.
Sledovi grške kulture na Daljnem vzhodu
Sloviti ruski arheolog Kozlov je predaval v Moskvi o svojih potovanjih po Mongoliji in po Tiberski visoki planoti.
Tiberska visoka planota leži povprečno 4000 do 5000 m nad morjem. Seve-rožapadni del je skoraj izumrl in se imenuje zato tudi »Mrtva zemlja«. — Vzhodno od velikega pogorja, ki ga je odkril Kozlov in imenoval po Ruski geografski družbi, se razprostira krasna dežela s subtropskim podnebjem, z gostim prebivalstvom, z neštetimi svetišči nin samostani, ki skrivajo pravljične zaklade.
Tibetanci imajo čudne navade. Ker je življenje v visoki planoti zelo trdo, tamošnje ljudstvo polagoma izumira,
zlasti pa ženske, ki jih je malo. Zaradi pomanjkanja žensk ima po več mošk4h skupaj eno ženo in vsak živi nekaj časa izmenoma ž njo.
V mongoliji je našel Kozlov bogat arheologični materija!, med drugim nešteto starih grobov. Zelo ga je presenetilo ko je našel starogrški gobolin in preprogo, na kateri je naslikan .ielen, ki mu krilat ris sedi na hrbtu. Te dve najdbi sta dokaz, da je starogrška kultura s svojimi proizvodi prodrla do Mongolije.
Mesto, ki ne pozna stanovanjske bede
Praga je to srečno mesto. Živahno gradbeno delovanje zadnjih let v zvezi z visokimi najemninami novih stanovanj (za stanovanje s tremi sobami zahtevajo v sredini mesta do 35.000 čK) je povzročilo, da je kakšnih 500 stanovanj popolnoma praznih. Gre večinoma za stanovanja z eno ali dvema sobama. Manjše družine živijo rajši v podnaiemu. ker je to veliko bolj poceni. Ker bodo tudi letos gradili s polno paro, pričakujejo znatnega znižanja najemnin.
Televizija m zdravniška veda
Hutschinsoin. ravnatelj angleške družbe za <5alinovidenie. je odpotoval v Nevvvork. Pred odhodom ie razkril novinarjem nekaj zanimivih podrobnosti o poskusnem daljnovidetniu. ki se vrši med Londonom in ameriško prestolnico. Ti poskusi so se vršili tajno, »še Šest tednov delamo v naših labo-ratoriih v londonskem Westendu,« je dejal Hutchinson, »in pred kratkim se nam je posrečila zveza z Newyorkom. Česfokrat nam ie bilo mogoče, da smo opazili obraze iti roke in čeprav so bile podrobnosti pomanjkljive, vendar gre samo za težkcče. M se dsdo premagati. Moje potovanje preko morja ima ramen, da bi svoie poskuse nadaljeval
tam. V bodočnosti bo možno opazovati predmete in ljudi na stotine milj daleč. Ze ie mogoče opazovati Človekov jezik iz velikanske daljave. Samo barva jezika še ni vidna. Ko bomo rešili vprašanje barve, bo dana zdravnikom možnost, da bodo svojim oddaljenim paci-jentom na podlagi same televizijske slike predpisali recepte in bolnikom oskrbo.«
Papeževe nečakinje niso umorili
Inostranski tisk je priobčil vest, da so vdrli neznani storilci v milansko stanovanje papeževega brata Germona Rattija, umorili njegovo hčer Angelo in odneli polno srebrnine in perila. Sedaj to vest zanikujejo. Ta vlom se ni izvršil in tudi papeževe nečakinje ni bilo v tem času v Milanu. Vest je nastala najbrž zato, ker so tatovi pred nedavnim odnesli iz nekega milanskega stanovanja za 35.000 lir kožuhovine in draguljev, pa je bilo med ukradenimi stvarmi nekaj blaga, ki je last daljnejše papeževe sorodnice, Alojzije Rattijeve.
Resnična drama
Čitateljem je znano, da je napisal angleški dramatik^ Galsworthyjevo dramo «Begunec». Zdaj jo je ponovil nek dogodek skoraj dobesedno. S tem je izplačano priznanje pisateljevi domiš* ljiji, ki tako natančno predvideva raz* voj dogodkov.
Lani na božič je pobegnil iz was tertownske prisilne delavnice blizu Newyorka Francis Seaton, nekdanji častnik, invalid. Izgubil je v Svetovni vojni levo nogo, zašel na kriva pota in je končal z doživljensko ječo... Kakor Galsworthyjev junak se je po« tepal Seaton več dni po poljskih jar« kih in gozdovih, da bi ušel zasledo« valcem ter je končno zlezel zvečer skozi okno v neko hišo, ker je bil la« čen. Po čudnem naključju je prišel v spalnico zakoncev Sulivan. Prebujena zakonca sta se prestrašila, ker je imel ponočen gost puško v roki. «Ne bojte se,» je rekel kaznenec, «ne skrivim vam niti lasu. Dajte mi samo obleko in nekaj hrane. Jaz sem Francis Seas ton. Pobegnil sem iz ječe!»
Sulivana sta se pomirila. Begunec se je preoblekel, obril in pri večerji po® vedal svojo zgodbo. Na begu ga je zelo ovirala lesena noga. Našel je v gozdu ob cesti prazen avtomobil ne* kih izletnikov, a se žal ni mogel po* služiti te prilike, ker ni vedel, kako se sproži motor.
Med njegovim pripovedovanjem pa se je stresla na zid naslonjena bes gunčeva puška. Počil je strel. Prepla* šena mrs. Sulivan se je onesvestila. Njen mož je bil obupan, ker ni smel po služkinjo. A Seaton je rešil polo* žaj. Pomaga! je gospč z neko eterično soljo. Imel jo je s seboj, ker je sam podvržen glavobolu, oz. omotici po doživljajih v vojni. Ko se je gospa zavedla, se je begunec vljudno poslovil.
Par ur pozneje ob Svitanju so ga obkolili stražniki v malem gozdiču, toda Seaton je zaklal policijskega psa in je zlezel skozi bodeče grmovje na
i |l U
Če si hoče prometni stražnik ogreti roke...
(«Svenska D&gbladet*.)
»Res je, res, gospod!« se je zdajci j oglasila Marijana. »Ali ni to neumno, \ kar dva v en mah? Ali se vam ne zdi? s Jaz ju že ne bom pestovala. Že od Anu-ške me bolijo roke. Naj si gospa najame le še drugo pestunjo, ker je hotela dvojčke imeti! Ali nimam prav. gospod?«
»Tako, tako!« sem zamrmral sam zase. Nato pa z resnim obrazom: »O neumnosti pa le ne govori. Marijana, da se ti ne bo zdaj opletalo, ker si še mlada. Vedi, da zasmeh gre samo iz ust v nedrije!« —
Ko sem Toboju česMtal. ni sprejel čestitke nič kaj z veseljem. Zato sem dejal: »Kaj bo pobešal glavo! Premisli takole: pet članov domačega naraščaja res zadošča za mlačvo; toda samo za silo. Kajti lahko se dogodi, da pri tem težkem delu oboli ta ali oni. Potlej pa išči namestnika one hiše! Zato menim, da je vsekako treba dati šestorici prednost pred petorico.«
»Kaj se boš norčeval!« se je razhudil Toboj na te moje besede. »Rajši sam pokaži, kaj zmoreš!«
»Počakaj, prijatelj, počakaj!« sem odvrnil in se potrkal na prsi. »Ko se oženim, mi boš drago vračal moje botr-stvo. Resnično, resnično ti povem: komaj mi jih boš sproti nosil h krstu.« —
Kakopak da sem takrat lahko govoril tako samozavestno. Bilo je namreč pred več ko tridesetimi leti.
1. M. Z.:
Godčeva smola
Truden in zaspan se je vlekel godec Andrej s svatbe domov.
«Vražji škantU se je jezil nad svojo harmoniko, ki mu je bila danes težka kakor še nikoli poprej. Ni čuda! Ljudje So trdili, da nese Andrej več vina v želodcu nego v rokah. A postrani vendar ni šel. Samo zaspan je bil ko polh. V LoŠču so pirovali dva dni in dve noči.
Že se je hotel zlekniti pod drevo, ko mu pride naproti Pustovrharjev pastir:
»Andrej, gori pojdi na Pustoto. Anči-ka me je poslala. Pravi, da pridejo danes fantje gori. Trobčev Groga odhaja v soldate, pa ga zavrtite. Ti moraš priti, je rekla, če ne bo huda nate.»
In je šel.-
V tistem kraju so nekakšni fantovski prazniki v navadi. Vsaka važna prilika se proslavi na planini. Godec pride gori in fantje in dekleta pa plešejo in zbijajo svoje Šale. Katerrkrat se tudi malo stepo. Take veselice so pri vseh tamkajšnjih fantih in mladenkah zelo priljub-
ljene. In tako je bilo tudi danes.
«0 kruce matuce, da moram biti mu-zikant! In ta Ančika ančikasta. Da bi te trejsek!» je vzdihoval Andrej, ki ga je čakaia še pet ur dolga pot.
«Ce ne pojdem,» je premišljeval, «če ne pojdem, me ne bodo nikamor več klicali. Hudič, iz Česa pa naj živim, če se jim zamerim? Pa Ančika! Tristo na-malanih. pa koj rad grem. Bom pa gori spal...»
Pospešil je korak, kroteč z vsemi mu-zikantovskimi silami spanec, da ga ne bi podrl za grm.
«Prekleti škant,» je rentačil prekladajoč težko harmoniko z rame na ramo.
Ančika je bila korajžna dečva. Andrej jo je zelo štemal in je vse naredil, kar je hotela. Ko se je nekoč pretepal S fanti, mu je zlodjevo huda predla. Pa je prišla mimo Ančika ln je pričela «na mile viže» udrihati po fantih. Tako ga je rešila in privezala nase.
Nesrečni muzikant je kolovrati! po strmini navzgor. Ni se upal počivati, da ne bi zaspal.
V dolinah je zazvonilo poldne. Solnce je žgalo in Andrej, ki ie koračil po obširni poseki, se je kar cvrl.
«Pa bi vendar malo podremavsal. Precej bo bolje. Zbudim se pa tudi...»
Ze je snema! harmoniko z ramena, ko se je domislil, da bo Ančika huda nanj, če pride prepozno. In Spet je zavihtel meh na hrbet:
«Prebiti škant!»
Hitel je. da bi ugnal zaspanost. Slikal si je, kako ga bo «lomil» na pustoti. Prišel je zopet v gozd in prijeten hlad ga je objel.
«Prešmentana skušnjava,* je dejal, oziraje se po mehkem mahu v senci, «koj doli bi se vrgel in bi zaspal, da. — Eh,» se je spomnil. «če bom tako kla-mast, jih vendar ne bom mogel zbijati. Pošast goreča, koj zadremal bom malo, ko pridem tja-le do Planinlce, pa je».
Spet je hitel, da bi čim preje dosegel zaželjeni kraj.
«Kaj na solnce ležem, da ne bom predolgo spal. Kadar mi postane pretoplo, se že prebudim,« je modroval, ko je prispel do Planinice. Tu je položil svojega rojstva grešne kosti po dolgem in širokem na mehka tla. Okoli njega so brenčali čmrljl. v gozdu so prepevali ptički visoko nad njim je v veličastnih lokih krožil orel in vetrič Je sanjavo prinašal blagodejne duhove raznih zeli, pomešane z vonjavo svežega kravje-ka, ki se ie solnčil seženj od Andrejeve glave. Vsa ta idila je povzročila, da je godca na mah zmanjkalo.
iiiiiiiiiiiiiiiii
Čista polt, nežna koža.
Kakor pomlad sama, je milina
mladostno sveže kože, ki pa lahko ovene. Oster zrak, izvr* sevanje poklica, domače delo itd ji Škoduje. Ze mala upora* ba snežmxbele rn nežno duh« teče Nivea*creme varuje in leči kožo. Vendar samo
Nivea-crema.
iiiiiiiiiiiiiiiii
cesto. Srečal je tam avtomobil in pro* sil, naj ga pelje v mesto. Spesnil je prav žalostno pesem o svoji usodi, v kateri seveda ni bilo prav nič resnice. Gospod v avtomobilu se je zdel ga« njen in je ljubeznivo zapeljal begunca naravnost v ječo. Nesrečni Seaton je namreč padel v pest mestnega Šerifa, ki je čakal na stražnike.
Angležinje - modne Špartanke
Kai napovedujejo londonski krojači.
Bleda zavist ne da miru londonsirim krojačem. Zdi se jim, da nosijo Angležinje preveč denarja pariškim mojstrom. Zato pripravlja »Britanska krojaška Dresa« prave Čudeže za bodočo sezijo.
Njen generalni tajnik mr. Ouenson je prepričan, da ne bo to pot romal angleški denar des La Manche. Obleka naj odgovarja duhu časa, se glasi njegova deviza. Pariška opičja koža, kovina in kačje usnje pomeni po njegovi sodbi žalostno dekadenco, kulturno propadanje. Današnja žena je predvsem športnica, jahalka in zmagovalka. Povsod: na plesnem parketul aii zaprašeni avtomobilski cesti hoče ženska zmagati, postati hoče enaka moškemu. Zato rabi obleko, ki ne ovira njene kretnje, ki povdarja spretnost, prožnost in športno prostost. Ženska mora izgledati samostojna in neodvisna gospa ne pa kakor haremska sužnja. Zavoljo tega, zaključuje Mr. Oueson, smo sklenili približati žensko modo moški Uniji. Sinja ali temno siva obleka bo vsaj napol slična vojni, šoferski ali lovski uniformi z usnjenim ovratnikom in rokav-ci oz. gumbi. Pri jahanju bodO nosile dame na škornjih male srebrne otroge. Mehak, Širok klobuk znane amerikan-ske oblike bo okrašen s sivim krivkom od morske race, kakor ga nosijo kmetje. Končno bodo nosile moderne Diane lep bič oz. sloko palčico. Jeseni 1928. bodo tedaj izgledale angleške dame kakor Špartanke.
Statistični lov v ruskih tundrah
Sovjetsko ljudsko štetje je končalo svoje delo ta mesec tudi v polarnih tundrah severne Sibirije med kočujo-Čimi plemeni Tunguzov, Ostjakov, Sa-mojedov, Jenisejcev, Jakutov in dr. Štetje je trajalo 19 mesecev in ga imenujejo statistični lov. Komisija 14 oseb je naštela 25.000 severnih podanikov sovjetske zveze in je prepotovala skupno nad 135.000 kilometrov; na vsako šteto družino odpade nad 30 km potovanja. Komisija, ki je svoje delo vršila Često pri 60° mraza, je zbrala mnogo zanimivega učnega materijala za etno-grafijo in za proučevanje polarnega rastlinstva in živalstva.
X Ena, ki ne mara z glavo skozi zid. Angleška plavalka Mis Gleitze je poskusila še enkrat, da bi preplavala Gibraltarsko ožino in je komaj ušla smrti. Po peturnem plavanju jo je zgrabil nevaren vrtinec, is katerega si ni mogla pomagati. V zadnjem trenutku so jo rešili na ladjo, ki jo je spremljala. Mis Gleitze je nato izjavila, da je ne bo gibraltarska ožina nikoli več premamila.
X človeško telo prozorno kakor steklo. Francoski zdravnik Andrč Tours zatrjuje, da je odkril posebno metodo, ki napravlja
Človeško telo tako prozorno kakor steklo. V čem ta izum obstoji, še ni znano, nekateri strokovnjaki pa izjavljajo, da prekaša Izum X-žarkov in da bo povzročil cel prevrat na polju medicine in kirurgije.
Pričel je sanjati o raznih lepih stvareh. Kmalu pa so se sanje na slabo obrnile. Andrej je stal pod vešali, da ga obesijo. Gorko mu je postalo, ko so mu položili vrv okoli vratu in so ga pričeli vleči kvišku. Kakor vroča sapa mu je udarila kri v obraz. Tedajci pa se je prebudil. Vec prestrašen je ugledal pred seboj grozno pošast...
«Je-je-je-ježeš. pomagajte!* se je zadri na vse grlo. tako da je pošast naglo odskočila. Bila je — junica, ki se je lotila njegove rdeče ovratnice, zakaj Andrej je bil v mašni obleki. K sreči je še za časa potegnil Liski izsesano cunjico iz gobca.
«Izgubi se, gobec goveji,* Je preganjal kravo po planini, «ali te bom, buša sentjava!*
Krava se mu je v loku umaknila fn se je približala harmoniki Andrej pa si je zavezoval zmečkano kravato.
Tedajci je zaropotalo. Godec se je ozrl, a prepozno... Liska je bila odtrgala zeleni trak $ harmonike in Je zbežala z njim preko Planinice.
«V1Š ga, hudiča!* se Je dri Andrej, žalostno pobiraje harmoniko s tal. Vražji spanec, da me je moral položiti Zdaj pa imam. zašpanfe zaspani, ko moram ta težki škant v rokah prenašati* O. U poštajna, da...»
Nagradna križanka Jutra" 1928
Na simbolično križanko »1928«, objavljeno ▼ novoletni številki »Jutra«, smo prejeli toliko rešitev, da nam ni bilo mogoče pregledati Jih v tako kratkem času, da bi jih moglj sortirati ia Izvršiti žrebanje že minuli teden, kakor smo prvotno nameravali- Križanka Je bila razmeroma težka, zlasti mnogo preglavic so nekaterim našim prijateljem zadajale definicije, ki so ponekod pripuščale alternativne rešitve,
Upoštevaje vse te težkoče smo pri klasifikaciji šteli za pravilne vse odgovore, ki zmiselno odgovarjajo definicijam. Vziic tej liberalnosti pri presojanju pa smo ipak morali vreči moogo solucij iz konkurence, pri čemer so nam bile v glavnem merodajne pogreške kot n. pr. 3. vodoravno (Ro nam. Rf.) in v zvezi s tem 4. navpič-3 (Or nam. fr.), dalje 45. vodoravno (Bpopal, ■opal i. t. d. nam. Bhopal), 16. navpično (iko-kve, ikakva i. t. d. nam. ikakve), ki so se najpogosteje pojavljale. Ostale točke so s prav neznatnimi izjemami vsi reševalci pravilno pogodili.
Danes priobčujetno imena onih reševalcev, ki so križanko pravilno rešili in ki imajo torej pravico do konkurence za razpisane nagrade. Izid in datum žrebanja bosta pravočasno objavljena v »Jutru«.	j
KRIŽANKO SO REŠILI: Iz Ljubljane:
Rudolf Podkrajšek, Bazilij Kajm, Albert Zot-nada, ivica Kraker, Hakon Sedej, Anton Kajin, H. Richter, Ivan Jerneje, Jože Rus, Oton Gaspari, Vilko Kovač, Ivo Lahajner, Vilko Rozman, Vera Orel, Franc Brojan, Marijan Sešek, Mila Cenčur, Fran Žvanut, Rado Osredkar, Rudolf Likar, Mirko Kragelj, Edvard Pohar, Robert Olifčič, Rajko Banovec, Ivan Jerica, Nada Žagar, Karo I Lassbacher, Vida Šolar, Julij Vrhič, Franc bučtr, Milan Varšek, Venčeslav Perše, Ivan Pu-stišek, Alojzii Kavalar, Edvard Glavič, Vinko Štembov, Josip Cegnar, Josip Umek, Oliva Mara, Marja Martelanc, Franc Venturini, Franc Reber, Gorazd Bercč, Anica Petrič, Boris Veselič, Peter Kušar, Milan Vrtačnik, Zaloker, Vič, Karel Vitto-ri, Glince, Gustav Raunacher, Rikard Fasan, Tone Grad, Štefan Demšar, Branko Taroš, Srečko Bahovec, Viljem Pfundner, Justina Moran, Hugon Czurda, Boris Urbančič, Ivan Rozman, A. Ta-borsky, Novi Vodmat, M. Lokovšek, Dušan Bo-štele, Emil Jager, Marta Slanovic, Žiga Vodu-šek, Ivan Vuga, Rožna dolina, Rado Golja, Marija Kramar, Zvezdana Zadnik, Bogoljub Prašni-kar, Alojzij Boh, Stane Otruba, Iva Flegar, Mlati en Kozina, Kamilo Wildmainn, Vito Kraigher, Gvidon Bakarčič, Maks Megušar, Stojan Per-havc, Edvard Gregorič, Kornelij Gorjanc, Edi Glavič, Viktor Zibert, Rudolf Jerina, Svetozar Banovec, Franc Soukal, Marko Pajnič, Lavoslav Peto-var, Dušan Petek, Rajko Svetek, Frida Kal-mus, Ivan Guštin, Vič, Julijan Kačič, Adolf Pro-hinar, Milena Brezigar, Berta Ceh, Vladimir Ilo-var, Niko Bežek, Franc Žitnik, Pavel Rozman, Samo Dostal, Ivan Leben, Rada Zupane, Rudolf Kumar, Franc Kovačič, Katka Rožanec, Milan Longer, Srečko Raieer, Danilo Brezigar, Jožica Šušieršvč, Miloš Abram, Milan M. Kasparovič, J. M. Kuharic, Oton Gagelj, Franc Železnik, Franc Podlunšek. Nada Novohraskd, Marijan Tavčar, Ooetzl, Albin Gržlnič, Ljuban Zadnik, Ivanka Svetličvč, Moste. Leon Kreven, Hugo Skala, Fran Rebec, Miro Pavlica, Boris Verbič, Viljem Finžgar, Vinko Janežič, Ivan Medica, Ru-
di Pizzulin, Rudolf PeteJan, Selo, Ferdo Jerabčič, FranJo Gregorač, Angelca Fipžgar, Spodnja Šiška, Branko Žnideršič, Drago Zaje, Ludvik Trček,
Iz Maribora.
Zorica From, Karel Naveržnik, Zmago Sosič, Danilo Ffirst, Miroslav Zei, Stanko Golija, Josip Kuhar, Boris Pipan, Lidija Salomon, Milena Vah-tar, Ivan Jordan, Oto Košič, Pavel Leban, A. M. Pirnat, Karel Stefin, Ana Karčič, Dušan Goriv, Fran Pogač ar, Smiljan Samec, Franjo Hribernik, Zoran Polič, Branko Polič, Mara Gor up, Nada Kraigher, Nataša Kraigher, Štefka Kamenšek, Pavla Zagažen, Boris Kranjc, Milan Vadun, Oskar Vales, Makso Brglez, Mila Stare, Pepca Kresnik, Rudolf Janhuba, Vera Janhuba, Joža Majer, Anica Pečnik, Božo Straus, Danilo Kom-para, Jože Podgorelec, Karol Cibic, Angela Reis-man, Mara Kutin, Oskar Naveržnik, Lizi Bahun, Vinko Cerjak, Ivan Penko, Dina Sosič, Nada Založnik, Igo Založnik, Vilko Nezme&kal, N. Šolar, Srečko Ogrizek, Ilaš Juštr.
Iz Celia.
Jernej Vengust, Sergij Senekovič, Milka Lojk, Ivan Benedik, Jože Umek, O. Reddi, Ivo Froh-lich, Vekoslav Peršič, Adolf Šmid, Karel Barle, Albin Dobrajc, Martin Mastnak, Ljudevit Potočnik, Evgen Marek, Ivan Rauter, Ivan Poljanec, Joško Klim, Branko Prekoršek, Kari Zadravec, Malči Kranjc, Slavko Lojk, Alfius Dolchef, Milan Gaberč, Vekoslav Kukovec, Dušan Cremožnik, Otmar Brence, Alojzij Kocmur, Vladimir Leban, Dušan Valenčič, Dušan Raič, Milko Spacapan, Jaroslav Plz£k, Ivan Saksida, Boris Rihteršič, Herbert Lebitch, Pavla Mastnak, Valentin Brence, Danilo Gorinšek, Rada Stermecky, Boris Pik, Slavko Kavšek, Franc Burger, Oton Weixler, Igor Omersa, Drago Kralj, Mitja Omersa, Dušan Naumovič, Valerija Saksida, Marijan Križman, Alenka Mastnak, Karel Lupine, R. Lupine, Miloš Tajnik.
Iz ostale Slovenije,
Vera Mihelčič, Litija, Vladimir Kovačič, Kranj, Anton Polič, Ptuj, Josip Cvar, Ptuj, Ernest Pe-trič, Brezovica pri Ljubljani, Dušan Kveder, Ptuj, Herbert KokalJ, Laško, Milka StrekelJ, Laško, Zora Saje, Novo mesto, France Pogačnik, Jesenice, Franc Bračič, Rogoznica pri Ptuju, Marijan Barle, Teharje, Stanko Ktslinger, Teharje, Ferdo Zanuškar, Zagorje ob Savi, france P hiter, Loke (Trbovlje), Branko Šalamun, Ptuj, Rado Tavčar, Radeče, Franc Steinbauer, Sv. Benedikt v Slov. Gor., I. Raubar, Teharje, Frida Schar-lach, Goričane, Miljutina Trampuž, Kamnik, Maks Kloboves, Poljane, Joško Kožuh, Škofljica, Stanko Šnuderi, Studenci pri Mariboru, Jožef Kobav, Škofja Loka, Zdravko Macarol, Gor. Pirniče, Franc Golež, Ptuj, Maks Meržek, Dev. M. v Polju, Peter Prevc, Jesenice-Fužine, Rudolf Ogrin, Jesenice, Josip Truhlar, Jesenice, Davorin Polič, Sv. Lenart v Slov. Gor., Zlata Košar, Ptuj, Marjan Willenpart, Vič, Emil Šinko, Središče ob Dravi, Franc Pajk, Studenec (Stična), Franc Bolka, Sv. Jurij ob j. ž., Edvard Prinčič, Vič, Matilda Vrbič, Stična, Marica Počivalšek, Krško, Boris Prosen, Slov. Javornik, Anton Ribič, Ptuj, J. Klobavec, Sv. Benedikt v Slov. Gor., Albin Celik, Fala, Anton Sancin, Studenca pri Mariboru, Ivan Cuček, Središče ob Dravi, Drago Cu-ček, Središče ob Dravi, Gregor Tršar, Logatec.
Iz ostale Jugoslavije.
Dr. Hedvig Jelušič, Ogulin, Vladimir Simon-6ič, Beograd, Milan Zlatnar, Beograd.
Podmornice pod vodo
Koliko časa lahko ostane podmornica pod rodo? 0 priliki zadnje katastrofe ameriške podmornice 4« se je o tem vprašanju mnogo debatiralo. Fanatiki so trdili, da leži podmornica lahko kakšen teden na morskem dnu, dočim so pesimiti omejevali to dobo le na nekaj ur. Kakor običajno tiči tudi v tem slučaju resnica v sredi med obema ekstremoma. Doslej je ostala najdalje ped površino španska podmornica »B 6<. 0 tem poroča mornariški korespondent angleškega lista »Daily News« sledeče:
>Španska podmornica »B 6.« ima le 566 ton, je torej precej majhna. Zgrajena je bila v španski ladjedelnici v Cartageni, pod vodstvom angleških inženjerje?. Ima dva Dies-lova motorja, ki jo ženeta nad vodo s hitrostjo 16 vozlov, to je okroglo 29 km na uro. Pod vodo ženejo podmornico elektromotorji s hitrostjo 18 km na uro. Posadka šteje 26 članov in mornarjev. O'priliki neke poskuš-nje je ostala podmornica pod vodo cele tri dni in tri noči. Ko je ležala »B 6.< 72 ur na morskem dnu, se posadka še ni hotela dvigniti na površje. Sklenili so, da odplovejo pod vodo tudi domov. Uklopili so elektromotorje in podmornica je krenila proti Cartageni. Vso dolgo pot so pluli pod vodo in šele eno uro pred pristaniščem so bili pri-morani, da so se dvignili na površje.«
Španska vojna mornarica gradi še pet enakih podmornic. Angleški korespondent pripominja, da se more najnovejša angleška podmornica »X U držati le 60 ur pod vodo, dasi je petkrat večja od opisane španske.
tehnika
Laboratoriji za napetosti enega milijona voltov
Prenos električne energije Igra v narodnem gospodarstvu čimdalje večjo ulogo. Vedno večje energije se prenašajo iz krajev, kjer se da energija poceni proizvajati-po daljnovodih v industrijska središča. Zaradi varčnosti je treba posegati po čimdalje višjih naj>etostih. Daljnovodi za 110.000 voltov, ki so bili pred nekaj leti še senzacija, so danes že nekaj čisto običajnega. Sedaj se grade. električni daljnovodi z napetostjo 220.000 voltov, napetost, ki je že silno opas-na, ker se je pri konstrukciji daljnovodov za tako visoko napetost težko še zanesti samo na računske rezultate. Pri uporabljanju tako visokih napetosti je treba poseči po poskusnih metodah in zato grade vse velike elektrotehnične tvornice posebne laboratorije za eksperimentiranje z visokimi napetostmi. Takšen laboratorij je nedavno zgradila tudi A. E. G. v Berlinu. Električni generator za 1000 kw (ca 1.800 ks) proizvaja izmenični tok, ki ee v enem samem transformatorju transformira v napetost enega milijona voltov. Za kratkodobne poskuse se da potegniti iz naprave do 15.000 kw električne energije pod to ogromno napetostjo.
V laboratoriju ee nahaja tudi Teslov transformator, ki proizvaj? visokofrekvenčne izmenične toke z napetostjo enega milijona voltov. Iz tega transformatorja se dado potegniti trenutno do 3 milijoni kw, to je okroglo 4 milijoni konjskih sil električne energije in sicer s pomočjo velikih kondenzatorjev, v katerih se je pred poskusom na kopičila energija.
Še večji laboratorij za visoke napetosti
Tako vzdihujoč je nadaljeval svojo pot.
«Še pol ure», se je tolažil. «Zdaj me morajo pa že slišati.*
Zavriskal je prav močno. Nic odgovora. Stopil je hitreje, saj ga spanec m več tako moril. Prav veselil se je norčije na Pustoti.
c<Ali se bodo vrteli. In vina prineso. Strela, tako sem žejen! Da bi le preje vsega ne izpili...*	, T ,
Stopal je, kolikor je le mogel. Izpod klobuka se mu je cedilo preko obraza in mastno je kapljalo na težko harmoniko. ki jo je potrpežljivo tovoril v
naročju.	„ . .
Naposled se je vendar že pokazala bajta na Pustoti. Andrej je spet zavriskal in zopet mu ni nihče odgovo-
nl'«Poskrili so se, poniglavci črnuha-sti,» si je dopovedoval, ko se je približal bajti. Vse mrtvo je bilo videti v
njej.	.	, , .
«Auf biks!» se je jezno zadri — m se prestrašeno ozrl. odkod bo *aj Priletelo. Od nikoder glasu, Stopd je k vratom in jih na stežaj odprl. V bajti m bilo žive duše. Se stajo za živino je
odprl: ..... 0
«Kje ste. bariglje pijane?* Nič glasu, Tesno mu je postalo.
<Pa ne da bi...» je še enkrat pogledal v stajo. Tedajei pa je zamukalo za njim. Andrej se je prestrašil, da mu je padla harmonika iz rok.
«Bik!» je zakričal, ko se je ozrl in zagledal bika. ki je molil gobec čez ograjo. Sam ni vedel komu je veljak), kar je zavpil — njemu ali biku.
Nekajkrat je šel okoli bajte. Nikjer nikogar. Sedaj mu je bilo vse jasno. Ančika ga je bila navlekla. Za prazen nič se je siromak mrevaril po vročini in prišel ob trak na harmoniki in kmalu še ob ovratnico, če se ne bi bil v zad njem trenutku pokazal takega junaka.
Urnih krač jo je potegnil proti turi-stovski koči, kjer je njegova Ančika pomagala oskrbnici. Spotoma je snoval načrt, kako jo ošteje, ker ga je tako grdo navlekla.
«Le počakaj, čopka navihana,» si je dejal, ko je stopil v kočo, Toda njegova jeza se je ohladila, ko mu je Ančika potožila, da je sama doma, da je šla oskrbnica za nekaj dni v mesto in da bi jo bilo strah v tej samoti. Zato da je poslala ponj. In pri tem se je nekam hudomušno držala.
«0. ti prekanjena dečva,» se je zre-žal Andrej, In čez trenutek je dodal: <Koj nič več mi ni žal, da sem se tako gnal in onegavil po poti...»
ima elektriška družba Brown Boveri v Bad-nu, kjer proizvajajo napetosti do 1H milijona voltov. Amerika je seveda tudi v tem pogledu pred Evropo. Tam eksperimentirajo £e z napetostmi nad 2 milijona voltov. Električne iskre, ki preskakujejo pri poskusih s to napetostjo, so dolge včasih po 6 metrov. Očividci, ki so takšnim poskusom prisostvovali, pripovedujejo, da se nudijo očem silni priaorL Človeku se zdi, kakor da prisostvuje hudi električni nevihti z gromom in bliskom, ki je adruiila vse svoje sile na majhnem j>rostoru — prizor, ki se ne da popisati in ki se vtisne gledalcu z vso silo v dušo.
Cestni prah, ki ogroža
v* ■• •
življenje
Znano je, da je svinec strupen in če v zadostni množini zaide v človeški organizem, lahko povzroči smrt. Pa je zdravstveni komisar Združenih držav ugotovil, da se nahaja v eni toni prahu iz newyorških cest 18 gramov čistega svinca, ki se neprestano brusi s kavčuka avtomobilskih pnevmatik. Seveda je radi tega zdravje pasantov, ki neprestano vdihavajo cestni prah, resno ogroženo in je naravno, da je morala takšna ugotovitev vzbuditi nešteto protestov proti izdelovalcem avtomobilskih pnevmatik.
Ti se zagovarjajo, da so moderne pnevmatike praktično brez svinca, pravijo pa, da se ga nekoliko pač nahaja v gumijastih pod-petnikih in gumijastih podplatih, a še zda-leka ne toliko, da bi zakrivil tisto množino, ki jo je ugotovil zdravstveni komisar v cestnem prahu. Najbrž pa ima zdravstveni komisar prav. Kajti tudi tedaj, če bi bile pnevmatike popolnoma nedolžne, bi zadostovali že sami izrabljeni gumijasti podpet-niki in podplati, da spravijo v cestni prah ugotovljeno množino svinca. Ena sama ameriška tvornica izdela dnevno nad pol milijona parov podpetnikov, izrabijo pa jih v vseh Združenih državah okroglo en milijon na dan.
Kaj je helij?
Helij je najlažji plin, kar jih poznamo in igra v tehniki čimdalje večjo ulogo. Ime ima od solnca, ker so ga odkrili pri nekem solnčnem mrku 1. 1868. Posebno primeren je za polnenje zračnih ladij in balonov, kajti poleg izredne lahkote je tudi negorljiv. To je sicer vsakomur bolj ali manj že znano, manj poznana pa je gotovo njegova uporaba v potapljaški stroki.
Mešanica helija s kisikom je namreč naj-boljši zrak za dihanje pod vodo. Vdihovanje te mešanice z gotovostjo prepreči tolikanj opasno potapljaško bolezen. S helijem se dado doseči najnižje temperature, kajti helij ne zmrzne niti pri 272 stopinjah pod ničlo S helijem se najbolj približamo absolutni ničli temperature, ki je pri 273 stopinjah pod ničlo. Ponekod v Ameriki uhajajo iz zemlje plini, ki imajo včasih primešana do 2% helija. V Evropi so podobni plini bolj redki in navadno jako revni na dragocenem heliju.
Podesetorjena teža modernih prometnih sredstev
Tehnika stremi povsod za tem, da čimbolj omeji porabo materijala pri zgradbah in da čimbolj zmanjša njih težo. To prizadevanje ni ostalo brezuspešno, o čemer najjasnejše pričajo veličastni - mostovi iz železne konstrukcije in nebotičniki. Skoro edino izjemo tvorijo prometna sredstva, ki so čimdalje težja, kar je tudi popolnoma razumljivo. Potniki zahtevajo čimdalje več udobnosti, čimdalje več prostora, ne marajo se več voziti stisnjeni kakor ribe v sodu, nočejo več po cele ure presedeti na navadnih lesenih klopeh, marveč zahtevajo že udobnih naslanjačev. Poleg tega pa tudi vedno večje hitrosti zahtevajo, da je prometno sredstvo Čimbolj odporno, kar se pa ne da dcseČi z lahkim materijalom, n. pr. z lesom, ki so ga doslej največ uporabljali pri zgrad bi vozil. Pri starih kočijah je odpadlo na potnika le okroglo 50 kg celotne teže vozila, dočim odpade na potnika v modernem salonskem vozu brzovlakov že 880 kg celotne vagonske teže.
Če vzamemo za podlago običajne železniške vozove III. razreda, kjer se 5e vedno vozi največ ljudi, tedaj se številka nekoliko zmanjša, a še vedno odpade na vsakega potnika 300 do 400 kg vagonske teže. Teža zavisi predvsem od železnice, t. j. od lokalne ali pa bolj prometne Droge, kjer morajo biti radi hitrejšega prometa vagoni bolj odporni.
Najmodernejše prometno sredstvo, potniško letalo, s© da skoro vzporediti z žel lez-niškim vagonom, kajti tudi tu odpade na potnika 400 do 500 kg teže celega letala, h teh podatkov je razvidno, da se je o<J pokojne kočije pa do modernega letala nekoristna teža, ki je potrebna za prevažanje potnikov, skoro podesetorila. Povečala se Je tudi pogonska energija posameznih prometnih sredstev, kar se pa vsaj na zunaj izravna z zvečano hitrostjo. Pri avtomobilu odpadejo na človeka povprečno 4 konjske sile, dasi imajo moderni luksusni avtomobili približno 10 konjskih sil pogonske energije za osebo. Železnica je v tem pogledu bolj ekonomična, kajti na vsakega potnika v brzovlaku odpadejo samo 2—3 konjske sile, ki jih proizvaja lokomotiva. Najbolj potratno med vsemi prometnimi sredstvi je danes še potniško letalo, ki rabi za prevažanje vsakega potnika celih 60 konjskih sil.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kv), PRAGA (349 o 6 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), ZAOREB (310 m 0.7 kv), BRNO (441 m 3 kw), RIM (430 m 12 kw). DUNAJ (517 m 7 kw), Daventr? (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw).
Petek, 27. I BERLIN 20; Pucctai; »Tosca«. LANGENBERG 20; »Elga«; šest scen po Gerhar-
tu Hauptmannu, z Mendelssohnovo godbo. PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pikala- Nato Hiešan večer.
21: Otvoritev četrtega Jugo$lovet*skega reprezentančnega plesa. LONDON 20.15: Brahmsove pesmi o tepj Mage-lonJ.
20.45: Koncert mandolinskega zbora. 21: Koncert: Schčnberg: Pesmi za soliste, zbor ln orketser. 23.50: Klavirski koncert. ZAGREB 20.30: Shakespearova komedija »Ukročena trmoglavka«. RIM 20.45: Vokalen in Instrumentalen koncert. DUNAJ 20-30: Lutkova Igra o doktorju Faustu. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta
iz varšavske filharmonije. STOCKHOLM 20.45: Prenos inozemskih oddajnih postaj.
Sobota, 28. L BERLIN 20.30: Vesel zaključek tedna. (Sodelujejo solisti io orketser.) FRANKFURT 20.15: Mešan večer. (Orkester, solisti in recitacije.) LANGENBERG 18: Orkestralen koncert. — 1. Mendelssohn: »Mirno morje in srečao pot«; uvertura. — 2. Boeilmann: Variacije za čelo. — 3. Jokl: štiri pesmi za sopran ln godalni kvartet. — 4. Debussy: Notturno. 20.15: Zabaven večer. STUTTGART 20: Poljudna zabava: švicarska
ljudska glasba. PRAGA 19: Smetana: »Tajnost«; komična opera
v 3 dejanjih. (Prenos kt nar. gledališča.) LONDON 20.15: Brahmsove pesmi o lepi Mage-loni.
20.45: Orkestralen koncert. — 1. Quilter: Otroška uvertura. — 2. Cbaminade: Callir-hoe. — 3. Carse: Variacije valčka. — 4. Wagner: Sanje. — 5. Coates: Fantazija. — 6. Mendelssohn: Scherzo v G-molu. — 7. Bizet: Arležanka; suita. ZAGREB 19.30: Prenos k opernega gledališča v Ljubljani.
BRNO 19: Prenos iz praškega Narodnega gledališča.
RIM 20.45: Odlomki iz Verdijeve opere »Lom-bardi«.
DUNAJ 20.15: Spomini na zlato dobo dunajske
igre in operete.	'
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 19: Koncert. — 1. Korsgren: Športnik. — 2. Deoiesseman; Slavnost v Aranjuezu. — 3. Valček. — 4. Meyerbeer: »Hugenoti«; fantazija. — 5. Tarditi: Tutta Grazia. — 6. \Yall4ce: »Maritana«; uvertura. — 7. Odlomki iz Puccinijeve opere »Madame Butterfly«.
ker so najboljši in najcenejši.
Sokol
Naloge sokolskega tiska
Ako se poslužuje kaka organizacija tudi tiska v svrho razširjenja propagande, potem se mora zavedati, da bodi njena štam-pa oni organ, ki v najkrajšem času in kolikor mogoče točno prinaša poročila čim najširšim plastem članstva pa tudi vsem onim, ki so prizadevanju dotične organizacije naklonjeni. Ako tisk dotične organizacije ni tako organiziran, potem ne more ustrezati.
Tudi Sokolstvo izdaja svoje liste. Izhaja centralni organ JSS, pa tudi nekaj žup imamo, ki izdajaio svoje župne vestnike. Vendar pa čujemo na raznih seiah in sestankih, da sokolski tisk ne odgovarja svojemu namenu. Posledica tega pa je, da glasila ne morejo izhajati redno: ko pa zagledajo končno beli dan, prinašajo dosti krat stvari, ki so bile svoiečasno še aktu elne, so pa ob času izida lista že zastarele. Kaj jasno je, da se članstvo brani plačevati neredno izhajajoče liste in ima to za Dosjedico finančno hiranie posameznih glasil.
Letošnje leto se je ob priliki savezne skupščine v Beogradu vršilo tudi zborovanje sokolskih redaktorjev, ki so povda-rili vse te činienice ter sklenili, da naj se v bližnji dobi vsi stični nedostatki na primeren način odpravijo. Za nami je sedaj poletna doba javnih nastopov in bliža se urnih korakov novo leto. Sedaj je čas, da pristooimo k reformaciji sokolskega tiska, da ne bo zopet za eno leto prepozno.
Te dni se bo sestal savezni novinarski odsek k posvetovanju, kako preurediti sa vezna glasila. Sedanji način izdaianja sa veznega glasila Sokolskega Glasnika po našem mnenju današnjim potrebam saveza nikakor ne more ustrezati. Zato bi bilo dobro. da se napravi korenita izorememba. Ako je svoiečasno zadoščalo izdajanje vsakih 14 dmi, smo mnenja, da danes preidemo na tedensko izdajanie. S tem dosežemo še enkrat hitrejšo poročevalsko službo. Da pa se število čitateljev razširi po možnosti na vse članstvo in ne samo na nek&j tisoč naročnikov, moramo poskrbeti, da se najde kak drug način razpošiljanja in finansirania lista. Do cilja vodi več potov. Ako n. pr. sklene savez. da se ukinejo vsi župni vestniki in koncentrira vse delo na tedensko izhajajoči Sokolski Glasnik v obliki časopisa, bo doseženo že mnogo. List, ki izhaja recimo za vse članstvo (45.000) v veliki nakladi pa ie tudi zelo uspešno irserciisko sredstvo. Pri tem pa moramo pomisliti, da je Sokolstvo razširjeno po celi državi, kar gotovo povzdiguje uspešnost inseratov. Zato bi tudi uvedba itise-ratov v večjem stilu doprinesla mnogo izboljšanja. Kot časopis bi Sokolski Glasnik lahko motril iz sokolskega stališča tudi razne dnevne dogodke bodisi kulturne, gospodarske in celo politične irravi. Tudi cena sama bi bila za posamezne izvode mnogo manjša kakor sedanjih oosamemfh številk. sai je znano da pri veliki nakladi cena neprimerno popusti na svoii višini.
Potrebno ie tedai. da se bavi v prvi vrsti savezni novinarski odsek 7, utemeljeno ootrebo reforme pri sokolskem tisku, vendar na nai tudi oosameznp sokolske župe pričnejo premišljati o tem velevažmem vprašanju, da bomo končno Po uvaževa-
Ust a m grlo
so najlažja pot za dostop bolezenskih kali v naše telo. Zato so najboljia obrana pro* ti prenosu nalezljivih obolenj organov za
dihanje okusne
ANAfCOT
R&dMKDERI
nju vseh mogočih okoiščin in faktov dobili našim namenom odgovarjajoči sokolski tisk.	_
Jugoslovanski sokolski koledar. Opozarjamo vsa bratska sokolska društva, da je sokolski koledar že dotiskan io le že izšel. Letos je posebno bogat po vsebini in oso-tato po raznih praktičnih, za sokolske funk. cijonarje važnih podatkih Poleg tega prinaša zopet celokupni pregled vsega jugošlovenskega in ostalega slovanskega Sokol-stva.
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža Glonar.)
XXV.
Anžlovar V. & A. Res: Visokošolski študij v Italiji. V Trstu 1921. (44.715.)
Ayala B.: De iure et officiis bellicis et disciplina militari liferi III. Duaci 1582. (II 44.547.)
Barby H.: Eperaramja. Cpncico — oyrapcKB paT 1»13. beorp&K 1914. 144.672J.
Baškirceva M. K.: LettTes. Pariš 1922. (44.761.)
Berilo, Drugo, za obče liudske šole. Sestavil A. De Micheli. Trieste 1930. (44.751.)
Bukovac VL Moj 5kh*ot. Beorpaa 1923. 41.328—186).
Caldara E.: II comune italiano di Fivme. Milano 1915. (41.317.)
Coliin E.: Die deutsche Kunstbuchbinde-rei der Gegenwart. Mainz 1925. (H 42.208.)
D' Ancona A.; La poesia popolare Italiana. Livorno 1878. (41.324.) „ _	_
Dedljer J.: Hajmamija. Hran 1915. (43.030-5). DujmiHšič J.: Nauka o piesntštvu. Sarajevo
1906.	(41.338.)
Enodejanke. Uredfl Fr. Bevk. Gorica 1921. (44.767.)
Fuchs G.: Theorie und Praxis des Kunst-lairfes am Eise. Ljubljana 1926. (43.471.)
Glavič B. M.: Narodne pjesme. U Dubrovniku 1889. (41.334—25.)
Goetz W.s Die deutsche demokratisehe Partei. Berlin 1921. (H 42.021—3.)
Grujič R. M-: Anojiomja cpncKora Hapoaa y XpBaTCKoj h gxabohhjh. Hobh Caa 1909. (44.659.)
Hansen Fr.: Das photographische Urhe-berrecht nach dem Gesetze v. 9. Januar
1907.	Halle a. S. 1907. (41.348—57.) Hertzberg G. F.: Geschichte von Hellas
und Rom. Berlin 1879. (44.625-1/5.)
Illč P.: Les mineš de Seibie. Pariš. 1919. (44.164—4.)
jakšlč Iv. M.: La nouveite catastrophe. Ce qu* on prčpare 4 Corfou t la fntura Ser-bie. Geneve 1918. (44.787J
Kažipot skozd Šoštanj. Šoštanj 1000. (41.305.)
KOStlč K. N.J tpr0bhhckhaehtphh«py*08b no cpncKoj semjbh y cpeaaeM h bobom Bery.
Beorpaa 1899. (41.339.)
Kroymann E.j Die Lage des Gvmnasiums in der Gegenwart. Leipzie 1926. (H 43.381.)
Lainer A.: Anleitung zur Ausubung der Photoxylographie. Halle a. S. 1894. (41.348 -4.)
Larisch R-: Unterricht in omametitaler Schrift. Wien 1926. (44.666).
Liga naroda. Njen sastav i uiedienie. Ženeva 1923. (44.763.)
Loliče Fr.: Histohe de littčratures com-parees des origines au XXe sičele. Pariš 1925. (44.762.)
Maurenbrecher B.: Die lateinische Ellipse. Satzbegriff und Satzformen. Leipzig 1924. (II 45.215.)
Mercator G.: Die photographische Retu-sche mit besonderer Beriicksichtigung der modernen Hilfsmittel. Halle a. S. 1919. (41.348—21.)
Orel VI.: Novi volilni zakon za politične volitve v Julijski Benečiji. V Gorici 1921. (44 775.)
Paviovič M.: BojBefla Mamah. On Cyn -6opa a) Mapn6opa. Beorpaa 1922. (44.725.)
Pologne, La, et ses intčrets en Hongrie. S. 1. t. 1919. (44.746.)
Prezzollnl, G.: La Dalmatie. Traduit de 1 italien par Ljubo Radič. Genčve 1917. (II 44.602.)
Rad, Sedmogodišnji, Lige Naroda. Ženeva 1927. (44.759.)
Reinhoid K. L.: Abhandlung iiber den phi-losophischen Skeptizismus. Jena 1793. (44.385.)
Rešetar M.: Elementar - Grammatik der serbisehen (kroatisehen) Sprache. Zagreb. 1922. (44.755.) Ruvarac I. & D. Ruvarac: O enapxajH ne
iyjcKO — mox ^ko — ceiyicKo — cHJieTCKoj • n
1695 —1733. CpeMcra KapaoBna 1922 (44 708 ) Schwarz O. G.: Handelsrecht. Wechsel-und Seerecht, Scheckrecht. Berlin 1912. (41.357.)
Serqphlm P. H.: Bulgarien. Breslau 1927. (II 44.577-8.)
Slekovec M.: Duhovni sinovi slavne nad župnije konjiške. V Mariboru 1898. (41.333.)
SIownictwo, Polskle, chemiczne, uchwa-lone przez Akademie umiejetnosci v Kra-kowie. Krakow 1902. (41.306.)
Spinčič Vj.: Die Sudslaven in der Monar-hie, ihte Lage und ihre Forderungen. Bern 1918. (41.301.)
Stenger E.: Wiederherstellung alter pho-tographiseher Bilder und Reproduktion der-selben. Halle a. d. S. 1920. (41.348—97.)
Strunz K.: Schematischer Leitfaden der Kunstgeschichte bis zum Beginne des XIX. JahThunderts. Leipzig 1905. (44.694.)
Tibullus A.; Tibulle et les auteu«rs du Cor-pus Tibullianum. Texte čtabli et traduit par M. Ponchont. Pariš 1924. (44.729.)
Unterkircher P.: Die Oesterreicher tn der Krivošije. Innsbruck 1886. (41.340.)
Vaillant I.: Numismata Imperator um Ro-msnorum. Lutetiae Parisiorum 1696. (41.353.)
Vrčevlč V.: Narodne satirično 1 zanimljive podrugačice. U Dubrovniku 1888. (41^34 -10.)
Weinrelch O,; Antikes Gottmenschentum. Leipzig 1926. (H 42.678—2.)
Župani^ N.: Map of Southera Slav Terri-torr. London 1917, (41.356.)
A
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Petek, 27.: «Kandida». B.
Ljubljanska opera.
Petek, 27.: Zsprto.
Mariborsko gledališče.
Petek, 27.: Zaprto.
Sobota, 28.: »Logarjeva Krista». B. Kupo*
ni
Nedelja, 29.: ob 15.: «Orlov». Kuponi Zni« žane cene. Ob 20.: »Takrat v starih ča* sih». Kuponi. Znižane cene.
Opozarjam.o na današnjo reprizo "Plesa v maskah» pri kateri gostuje ga. Mdtrovi* čeva v vlogi Amelije.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 29. t. m. se vprizorita dvj pred« stavi: popoldne ob 15.: «Orlov» pri zniža« nih cenah, zvečer ob 20. uri letošnji ope« retni šlager »Takrat v stairlh časih*, pri znižanih cenah.
Gotovac: Dekliške pesmi. Založništvo Rirop; v Zagrebu je izdalo v dobri lito-grafski nakladi ciklus Gotovčevih popevk pod naslovom: »Djevojačke pjesme«. Zbirka nosi opusa številko 8 in je posvečen floviti koncertni in operni pevki ge. Maji de Strozzijevi. Gotovac je komponiral sledeče narodne tekste: Dodji, Tuge moje, Sjaj mjeseče in Nišam znala. Vsaka popevka ima izrazito melodično idejo in je umetno stilizi-rana v duhu ljudskih popevk. Glasovi so pisani za srednjo lego ženskega glasu; najvišji noti sta g in as. Cena izvodu je samo 12 Din. Popevke zaslužijo, da bi jih spoznali tudi na Slovenskem.
Langerjevo »Periferijo« so igrali dne 23. t. m. v milanskem gledališču >Manzonk. To je bila krstna predstava Langerjeve komedije v italijanskem jeziku. Delo je vpri-zorila igralska družba pisatelja Nicodemjia. Listi poročajo, da je bil uspeh igre zelo velik.
Uspeh Tolstega drame v Reinhardtovi interpretaciji. Režiser Maks Reinhardt gostuje sedaj s svojim ansamblom v Ameriki. V Newyorku so vprizorili Tolstega »Živega mrtveca«, ki se je igral v Kozmopolitskem gledališču. Uspeh drame je bil velikanski in pomeni višek sedanjega Reinhardtovega gostovanja v Ameriki.
Clemens Krans, znani nemški glasbenik, sedanji ravnatelj frankfurtske opere,, bo predvidoma sprejel angažma na dunajski Državni operi, kateri je potreben kapelnik njegovih kvalitet in energije.
Stoletnico Ibsnovega rojstva bo praznoval evropski kulturni svet letos 20 marca. Na ta dogodek se pripravljajo gledališča s posebnimi slavnostnimi predstavami.
cZločiu in kazen» na praškem odru. Kakor smo že kratko zabeležili, so igrali nedavno v Pragi Dostojevskega dramatizirani roman cZločin in kazen» v prireditvi Jana Bora. Bor je priredil tekst v osemnajstih slikah, ki so jih v Pragi odigrali v dveh večerih. Predstava je dosegla velikanski uspeh in je učinkovala čisto dramatsko. Razkolnikova je ustvaril igralec Štepanek, Sonjo igralka Scheinpflugova, njenega očeta pa igralec Zakopal. Kritika priznava uprizoritvi velik psihološki in socijološki pomen.
Andrejevo Jekaterino Ivanovno igrajo te dni v Josefstadtu na Dunaju. Uprizoritev je zanimiva posebno vsled dejstva, ker igra naslovno ulogo Rusinja Helena Polevicka-ja, poleg Germanove najboljša interpreti-nja te partije v predvojni Rusiji. Dramo re-žira soprog Polevickaje, dr. Ivan Smith. Znano je, da je hotel Andrejev v cjekate-rini Ivanovnb prikazati votli formalizem morale predvojnega ruskega povprečnega inteligenta.
V skupno duhovno fronto kliče znani nemški esejist E. R. Curtius, ki objavlja v reviji «Neue Schweizer Rundschau» članek <Nazaj k pameti !» Osnovni Curtiusov klic velja resnični evropski kulturi.
Caspar Cassado, slavni španski virtuoz na čelo, bo koncertiral v torek, dne 7. fe-ruarja v Zagrebu. Cassado poseti ob tej priliki tudi Ljubljano.
Wagnerjev «Parsifab se vsako leto za velikonočne praznike izvaja v zagrebški operi. Prdstava opere bo tudi letos na veliki petek in na velikonočno nedeljo. Priprave za letošnjo izvedbo so že v teku. Mnoge partije bodo nanovo zasedene, tako med drugim uloga Gurnemanza, ki jo je doslej pel basist Križaj; topot nastopi v ulogi Poljak Graff. Kundry bo pela ga. Vika Cale-ta - EngeL ki je bila pred časom angažirana v ljubljanski operi.
Novi Vidici. V Beogradu je začela izhajati revija <Novi Vidicb. Izdaja jo «Vido-vičev prosvetno - etički pokret*, urejuje pa VI. Velmar Jankovic. V januarski številki so izšli prispevki VI. Velmarja - Jankoviča, V. Masuke, VI. Nazora, Velja Petroviča, Rade Drainaca, Miloša Gjuriča, Pera Slijep-čeviča in dr. Gj. Tasiča, dalje obilen literarni in umetniški pregled. Časopis obeta, da se bo zanimal tudi za slovensko slovstvo, sodeč po prispevku v prvem zvezku: kratek referat o slovenski liriki iz peresa Mirana Jarca. Vrhu tega ocenjuje Ljubica S. Jankovi č knjigro «Slovenačka», ki jo je izdala Srpska književna zadruga.
Oskar Nedbal obišče Rusijo. Skladatelj operete cPoljska kri> in ravnatelj Narodnega gledališča v Bratislavi, dirigent Oskar Nedbal, obišče Rusijo in bo dirigiral delj časa predstave v raznih mestih. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal v Bratislavi njegov brat, Karel Nedbal, ravnatelj olomuškega gledališča.
Vesti iz Poljske
Eden irmed najznamenitejših današnjih poljskih pisateljev je Leopold Staff. Njemu je nedavno }ury za podelitev državne nagrade za literarno delo priznala to na. grado za leto 1927. posebe za nje*:Ovo delo »Uho igle«. — Poleg pokojnega Cvijiča je bil doste najimenitnejši slovenski geograf Evgenij Romee, profesor univerze v Lvovu, kjer ima tudi svoj prvovrstni geografsko - kartografski zavod: Romerja Je sedaj odlikovalo z zlato medaHo za zemljepisne zasluge Geografsko društvo v Chd-cagu. — Za ruskim pesnikom Baljmontom, ki ie bil spomladi prošlega leta na Poljskem ter imel tam več predavanj, je pred Božičem bil v Krakovu ruski književnik Ilrja Erenburg; sprejeli so ga tamošnji po'jski in židovski lfterati. — Savez poljske akademske omladine hna svoie oddeljenje za inozemstvo in po njegovi bricijativi in pod PTOtektoratom nadškofa Rappa, ki je med vojno deloval v Rusiji, se ie sedaj o Varšavi ustanovil odbor za pomoč ruskim štrdentom _ emigrantom na Poljskem. — Dne 21. decembra ie v Dzikovu. severao-vzhodno od Krakova. zzorel dvorec grafa Tarnovskega, ki so v njem bili veliki zakladi zgodovinskih dokumentov, starih rokopisov, galerija dragocenih slik in biblioteka z okoli 30.000 zvezki: dvorec ie zgorel do tal ter ie kulturna škoda neizmerna: le del znamenitosti se ie posrečilo rešiti: pri tem je izgubilo živlienie tudi več oseb. — V Varšavi se ie osnoval odbor akcijske družbe za zidanje »Poljskega doma nad Jadranom« (akcijski oenzijonat): na čelu mu le prof. F. A. Assendovski. a v odboru se nahaja tudi prof. dT. T. Hilarovič. eden izmed pravnikov. ki so leti 1925. predavali na univerzah v Jugoslaviji. Februarja meseca priredi oni odbor izlet v Jugoslavijo v svrho proučevanja naših gospodarskih ln kulturnih razmer.
Pri tej priliki bi hoteli popraviti nekaj napak, ki se neprestano ponavljajo v naši publicistiki: poPska imena na — s ki se pišejo z »i«, kakor bi jih pisali Jugosloveni: noliski pisatelj je Zeromski: če bi bil Čeh, bi bil Žeromsktf. Rus pa bi bil Žeromskij Dalje: po1'sko Vilno ie Vrlno (sTedniecra spola), ne Vilna.
Velika inventurna prodata
po čudovitih znižanih cenah se vrši do
konca januarja v veletrgovini R.
STERMECKI. Celje.
Občni zbor Društva za raziskavanje jam
Na vseučilišču v Ljubljani se je nedavno vršil občni zbor Društva za raziskavanje jam. Iz poročila g. tajnika smo zvedeli, da je bilo delovanje društva v preteklem letu — dasi ob prazni blagajni — živahno Ln plo-dovito. Le to se je osredotočilo na dela v terenu. Raziskavale so se iame po načrtu, ki ga je svoj čas sestavil društveni odbor. Jame so se po možnosti izmerile, skicirale in popisale Predvsem pa se je nabiral jamski biološki materijal. Od važnejših točk, recimo od vhodov v jame, kapniških skupin, živali v prirodni okolici itd., so se napravili fotografični posnetki. Zapisnike o izletih in in ves biološki materijal hram vseučiliški docent dr. Kenk v zoološkem institutu, kjer si ga interesentje lahko ogledajo. Najvažnejši izleti so se vršili v jamo Logarček pri Planini, kjer so raziskovalci prodrli 300 m preko skrajne doslej dosežene točke. Zaradi pomanjkanja primerne opreme za plovbo po podzemskih vodah se je moralo to zanimivo prodiranje ustaviti. Raziskalo se je nadalje najglobokejše brezno v političnih mejah Slovenije, »Gradišnica« pri Logatcu. Iz poročila blagajnika smo zvedeli, da se naš kapital še ne zaveda svoje svete dolžnosti, da bi podpiral kulturne težnje našega zavoda. Častno izjemo delata le obe posojilnici na Vrhniki in občina Logatec.
Po občnem ziboru se je vršilo 2 zanimivih, s skioptičnimi slikami izpopolnjenih predavanj. Vseučiliški profesor g. dr. Hadži je predaval o prehrani jamsikih živali Ta temen problem je obdelal predavatelj z lastno mu temeljitostjo. Treba je pohvalno omeniti, da sta se znanstvenika na zoološkem oddelku ljubljanskega vseučilišča: prof. g. dr Hadži in docent g. dr. Kenk. s posebno vnemo lotila proučevanja bioloških razmer podzemskega živalstva. Podzemski svet nudi toliko zanimivih vprašanj in biologija jamskih živali toliko nerešenih problemov, da ie delovanie znanstvenikov na tem področju res izredno hvaležno.
Učitelj g I. Mihler le predaval o ekskurziji v Gradišnioo 30. in 31 julija 1927 Predavanje se bo o priliki v celoti objavilo. G. Mihler nam je slikovito predeči!. s koliko pripravami, težavami bi nevarnostmi Je združeno prodiranje v nepreiskani podzemski svet. Je vse nekaj drugega kakor pa plezanje po »severnih« stenah. Ffribo-iazcem je znan končni uspeh, karti greben, na katerega se priplazijo po tolikem trudu, jim je znan In navadno tudi dosegi M v po nenevarni markirani poti. Pri prodiranju v neipreiskane jame pa jamar nikdar ne ve, kako iznenadenje ga čaka koncem rova. Tam ie morda prostorna, s snetžnobelim!
Vremensko poro&Uo
Meteorološki za»od ? Ljubljani 26. januarja 1928.
Višina barometra 308.8
m
Kraj
Čas
opazovanja
t* «4
ca
a a S
Df
u,
Smer vetra in brzina v metrih
Ljubljana ..	779 8 1-5 8n	N2	megla, dež 15.1
Maribor . . .	779 6 - 1 97	NW 4 0 dež
Zagreb ....
Beograd <».	'7*'5 1 97	N2	megla, dež 4.0
Sarajevo ...	778 0 2 64	E 2	10
Skoplje .... _ 777-6 — 1 94	mirno	megla	03
Dubrovnik..	7729 3 49	E 4	4
Split ..... 7. 778-4 9 56	NE 4	8
Praha
'Soktoe vzhaja ob 121, zahaja ob 16.58,	hma vzhaja ob 9.54, zahaja ob 21.9. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3.9, najnižja 0.6 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Bolj oblačno, temperatura malo i spremenjena.
Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni	vzhodni vetrovi, nebo večinoma jasno; zjutraj megla; temperatura od 5 do 10 »topinj; morje mimo.
o
B o
KJ _
Padavine
Vrsta
r mm do 7. ure
kapniki okrašena jama, morda prostrano, z neznanimi ribicami in drugimi vodnimi živahni napolnjeno jezero ali vodotok daleč kje izvirajočega potoka. Domišljija ustvarja zanimanje, hrepenenje ln nenavaden užitek. Pač pa je ista sila, ki vabi turista v planine in mika jamarja v podzemski svet In ta sila je prirojena nam ljubezen do narave in njenih skrivnosti, ki postajajo tem zanimivejše, čim bližje jih poznamo.
Dopisi
ORMOŽ. Pred kratkim se je preselil naš bivtši mnogoletni nadučitelj, učiteljski zastopnik in predsednik okrajnega učiteljskega društva g. Josip Rajšp v svojo hišo v Mariboru v zasluženi pokoj. Težkim srcem občutimo ločitev g. aadučitelja. To je bil spreten mož, ki je tukaj njemu podeljeno službo opravljal od L 1894. v težkem položaju in zvesto izpolnjeval svoie dolžnosti ter požrtvovalno neutrudno deloval za dobrobit šole, učiteljstva in naroda. Želimo upokojencu, da po dnevih težkega dela in trpljenja mimo uživa sadove svojega dela. Ad multas annos.	—rn.
PTUJ. Na pustni torek, dne 2t. februarja t 1. popoldne bo priredilo Kolo jugoslovensklh sester v Ptuju v tetavadnici-»Mladike« otroško maškerado. Matere, ki se za to zanimajo, se vabijo, da pridejo po podrobnejše informacije k društveni tajnici s. Kocnrutovi.	193
BLEJSKA DOBRAVA. Krajevna organizacija SDS na Blejski Dobravi priredi v soboto 4. svečana ob 19. uri v prostorih gostilne »Stare« predpustno veselico, h kateri vljudno vabi vse bližnje in daljne somišljenike Odbor.	198
LAŠKO. Društvo rudniškiih nameščencev v Laškem Je izvolilo na svojem V. rednem občnem zboru v nedeljo 22 t. m naslednji odbor: Anton Kokalj predsednik, Josip Hor-Jak podpredsednik, Adolf Kokol tajnik, V. Gačnik blagajnik, Franc Povše, Ludvik Kresse in Leopold Poglajen odborniki. Računska preglednika: Franjo Drolc in Valentin Dolinšek Delegat osrednjega odbora: Otmar Križnik.
LAŠKO. Pretekli teden se Je vršila razprava pri okrajnem sodišču v Laškem v zadevi klevet obtoženca dr Godniča, izne-šenih na shodu SLS pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. Tožitelj Jože Lapornik je nastopil z dokazom resnice, nakar je bil dr. Godnič cbsojen na 200 Din kazni in v poravnavo sodniških stroškov ali 24 ur zapora. — Javnost bo v bodoče razumela besede dr. Godniča še bolje in imenovani gotovo ne bo več psoval demokratov na shodih za tatove in goljufe.
REČICA PRI LAŠKEM. Odkar imamo na občini samo tujce in gerenta. pokriva naše ceste blato, ki sega preko gležnjev. Ako se pri teh gospodih pritožiš, dobiš odgovor, da ni denarja. Čudno, za ceste ni denarja, pač pa ie za plačo gerenta 12 000 Din in za tajnike (eksponente SLS) 34-000 Din. Tako je. kjer gospodarijo tujci in voditelji SLS.
Spori
ISSK Maribor s ASK Primorje
Letošnja nogometna sezona se bo, kakor kaže, že jako zgodaj pričela. Primorje ima prihodnjo nedeljo v gosteh simpatično mo« štvo Maribora, ki si je v minuli sezoni pri« borilo prvenstvo mariborskega okrožja. Prijateljska tekma se bo vršila v zname* nju revanže za jesenski poraz 2 : 3, ki ga je Primorje doživelo v Mariboru. Pri tisti priliki se je pokazalo, da se je povzpel nogomet v Mariboru do zavidne višine in da so mariborski klubi docela dorasli ljub« ljanskim. Primorje je preko zime absolvi* ralo sistematičen in resen trening pod vod« stvom trenerja g. Buljeviča. O tem priča zlasti uspeh, ki ga je moštvo doseglo o božiču na vročih splitskih tleh, zato ne bo brez zanimanja prvi letošnji nastop vodil« nega domačega moštva. Ugodno vreme je dopustilo letos že par treningov na pro« stem, h katerim se je zbiralo lepo število občinstva, kar priča o zanimanju, kate« rim sledijo nekateri športni pristaši razvo* ju in nastopom moštva
Upamo, da bo vreme trajno naklonjeno športni mladini in da se bo z nedeljsko prireditvijo otvorila serija športnih prire« ditev, ki bodo zaposlile našo mladino in našo — športno publiko.
Objava JZSS.
(Iz redne seje z dne 24. L 1928.)
Savez je sprejel povabilo od Švicarske« ga akademskega smučarskega kluba k ude« ležbi pri smučarski tekmi v Engelbergu, od nemškega Skiverbanda pa povabilo k ude« ležbi pri smučarski tekmi v Feldbergu. Mednarodna drsalna federacija nam spo« roča, da nas je sprejela za svojega člana. Savez je sprejel za svojega člana Tujsko« prometno društvo v Bohinju.
Savez priredi v Kranjski gori od 31. L do 9. II. v slučaju zadostnih prijav še en smučarski tečaj za začetnike. V nedeljo 29. I. se vrši v Kranjski gori smuška tek« ma za državno prvenstvo, ki je obenem določena kot zadnja izbirna tekma za IX. olimpijado s startom točno ob 9. dopoldne za damsko državno prvenstvo je start ob 10. uri pri Ruskem Križu na poti na Vr« šič, start mladinske tekme pa ob 9.30. Ob 13.30 se vrši izredna savezna seja pri Ko« širju, kjer se bodo določili tekmovalci za IX. olimpijado. Popoldne se vrši propagand na tekma v smuških skokih raz skakalnice v Kranjski gori.
Za SPD, Ljubljana se verificirajo: Ber« var Vida, Pernuš Zora, Rozman Pavla, Zavec N., za SPD Maribor: DanHo Cin« gerli, dr. Franjo Muhič, Maks Sakotnik, Viljem Torstnerič. Ljubica Cingerli, Flori« jan Zupane; za SK Ilirijo: Kornič Ante, Banovec Tone, Pooovič Konstantin, Klavo* ra Miha; za SK Slavij«, Sarajevo: D. Po«
Kvič, M. Homžič, Uglješa Reclič. V. Mir«
vič. Naknadno je sa^ezni tehnični odt» sek določil, da tekmujejo udeleženci olim« pijskega treninga v I. kategoriji.
------I
Za nedeljske športne prireditve v ; Kranjski gori vlada prav posebno zanima« nje. Iz Zagreba se je prijavilo 80 udele« žencev, ki se pripeljejo v soboto zvečer. Iz Maribora, Celja in Zagreba so priiavljc« . ni tekmovalci. Dam je osobito veliko in bo tekmovanje za damsko prvenstvo zelo ostro. K skakalni tekmi se pričakuje ude« leiba tudi iz Avstrije ter bo konkurenca
prav zanimiva. — V nedeljo zvečer po po« vratku bo skupni obhod smučarjev z glav* nega kolodvora do Kongresnega trga. kjer bo razhod. Na čelu sprevoda bo godba.
Tekmovanja v Cortini <f Ampezzo. jftri hockey tekmi na ledu med Poljsko in Avstrijo je zmagala Poljska s 6 : 0 (2 : 0, 3 : 0, 1 : 0). Ker švicarsko moštvo ni do« spelo, prideta v finale Italija in Poljska. Avstrija je vložila protest, ker je v poJj« skem moštvu igralo tudi nekaj neakademi* kov. V hitrem drsanju na 500 m so Ma« džari zasedli prvo in drugo mesto. Prvi je bil Kauser v 52.4, Erdely drugi v 52.9. V sredo se je pod predsedstvom predsed« nika CIE Maltinija pričel šesti kongres mednarodnega dijaškega udruženja. Pred« sednik je predlagal, naj se vršijo tekmo« vanja za vseučiliška svetovna prvenstva vsako drugo leto. Za ta tekmovanja so bile določene naslednje discipline: Nogo« met, lahka atletika, sabljanje, tenis in pla« vanj«, fakultativno pa veslanje in rugby. Dalje se je sklenilo, da se bo 25. februar« ja vršila v Celovcu nogometna tekma med avstrijsko in italijansko dijaško reprezen« tanco.
SK Ilirija (Nogorn. sekcija.) Danes v petek točno ob 18.30 trening v Kolizeju. Polnoštevilno! — Načelnik.
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 19. pri Štepicu. — Tajnik.
Vreme v Kranjski gor/. V sredo je v Kranjski gori snežilo ter je zapadlo 10 cm novega snega. Za nedeljo se obeta dobra smuka. Smučarje opozarjamo, da gredo v soboto popoldne in zvečer ter v nedeljo zjutraj smučarski vagoni direktno v Kranj« sko goro. Na Jesenicah torej ni treba pre« stopiti. Večerni vlak v soboto čaka na Jesenicah na monakovski brzovlak.
Vremensko poročilo iz Bohinja. Ne. pričakovano vremensko depresijo v sredo, ki z dežem niti Kranjski gori ni prizanesla, je prestal Bohinj sijajno. Čez dan je za« padlo v dolini do 15 cm novega snega n« staro osrenjeno plast, v višjih legah še ce* lo več, tako da je v dolini sedaj do 30 cm snega, v legah planine na Kraju in doline sedmerih jezer pa celo do 2 m. Danes v četrtek je sicer še oblačno, toda barome« ter se stalno dviga in je dosegel že izred* no višino 765 cm, tako da je pričakovati te dni tudi krasnih solnčnih dni. Saninec je že danes izboren, smuka povsod idealna.
Milak, gronlandski lovec. Opozarja« mo ljubitelje planin, športnike, lovce, tu« riste, smučarje itd. na jutrišnjo premijero v Jugoslaviji velefilma »Milak, gronland« slci lovec®. Pretresljiva drama iz carstva večnega snega in ledu, ki z lepoto narav* nih posnetkov planin in krasne vsebine, ki se odigra na ledenikih prekaša film «Sveta gora».
Naši onstran grame
Zanemarjanje slovenskega ozemlja na Koroškem
Slovenski poslanec Stare je v deželnem zboru naglašal gospodarsko zaostalost slovenskega ozemlja Opetovano se je že govorilo o tem v deželnem zboru, pa tudi na strankarskih zborovanjih. Nasprotniki pravijo, da so dane nam ravno iste prilike za gospodarsko izobrazbo kakor Nemcem. Morali bi soditi, da se dosegajo enaki uspehi, ako so na razpolago iste izobražene možnosti. Dejstva o gospodarski zaostalosti govore nasprotno. To. nas sili. da iščemo vzrok, ki ne "more biti drugi nego ta, da se Slovenci, zavedni ali nezavedni, ne morejo posluževati za gospodarsko izobrazbo dan'h prilik tako. kakor se okoriščajo z njimi Nemci. Zakaj? Vse gospodarsko izobraževanje se nudi samo v nemškem jeziku ir strankarsko je prikrojeno tako, da mnoge taikoj s početka odbije. Pri malenkosti, ki se je napravila za naše ozemlje, se nI eledajo na sroSp barsko podlago, ampak Ie na pomične cilje.
Ako se hoče slovensko ozemlje res gospodarsko dvigniti, morajo biti pri takem prizadevanju pred vsem izključeni politični nameni in vse delo se mora vršiti tako. da ga ljudstvo razume, kar je mogoče samo v domačem jeziku. Odpomoč v tem pogledu prinese Ie avtonomija kmečkega šolstva.
Kmečka zbornica bi prej kaj storila za zaostale kraje, kaikor t>a deželni kulturni svet, ki nima smisla za naiše potrebe. 2e poldrugo leto leži tam vloga, da bi se pritegnil tudi zastopnik naše zadružne zveze, pa ni še nobenega odgovora. Od kmečke zbornice pričakujemo, da bo za.gospodarsko povzdigo na našem ozemlju nastavljala Slovence in da nehajo govori o zaostalosti, ko se pa nič ne stori, da bi se odpravila. Težka so davčna bremena, pogostoma se čujejo pritožbe o odmeri davkov, zaman pa iščemo v davčni pritožni komisiji slovenskega zastopnika.
Slovenskih nameščencev nimamo, čeprav so na razpolago, čeprav so Korošci in se vedno po vdana: Koroška Korošcem! V uradih jih ni. ni Jih v šoli. ne v državnih zavodih, ne v gospodarskih ustanovah. Na srednjih šolah smo imeli pred vojno osem slovenskih profesoriev, sedanji nobenega. Samo dva naša učitelja smeta poučevati nemške otroke. Nemški starši pri Sv. Štefanu (Kraippfeld) pa so zahtevali, da naj nemške otroke poučuje le nemški učitelj in so bili pripravlieni za šolski štraik proti slovenskemu učitelju.
Poslanec Stare ie zaključil svoj govor z željo, da bi prišlo med večino in manjšino do ooravnave nasprotij po načelu: Kar ti nočeš, da se tebi stori, tega tudi ti drugim ne stori!
K uničenju naše narodne gospodarske organizacije na Primorskem
r. d. — V Trstu, 25. Jančarja.
Naval na pofašiščenl zavod.
Fašistična zasedba goriške »Zadružne zveze« je med našim narodom na Goriškem pobudila silno ogorčenje, Id se ie mahoma pretvorilo v pravi naskok na seda] pofašiščenl zavod. V prostorih »Zadružne zveze« v Gorici se kar taTe ljudi, ki zahtevalo zase ali za zavode, ki jih zastopajo, izplačilo hranilnih vlog. Zavod je že takoj prve dni izčrpal svoje tekoče denarne zaloge in mora denar za izplačevanje vlog dobivati iz banke. Obenem pa se ie tadi pokazalo, da ]e bila ona vest, ono zatrjevanje iz fašistične strani, da ]e vlada dala komlsarlu na razpolago šest milijonov Ur v svrho okrepitve zavoda, čisto navadna izmišljotina, navadna laž, kajti komisar nima na razpolago niti ene stotinke, ka] šele milijone.
Doznalo se je, da Je komisar dr. LHcurgo Pe-trella sipirejel komisarstvo pod pogojem, da se mu da na razpolago vsaj en milifion lir, ker je bil prepričan, da bo imenovanje komisarja, in še ljudstvu popolnoma neznanega, imelo za posledico naval vložnikov na zavod. In res se mu je trdno obljubilo, da bo dobil na razpolago en milijon tir. ne pa kar šest, kakor se je oznanjalo po fašističnih listih. Toda komisar ni dobil niti onega talko trdno obljubljenega enega milijona M se nahaja že sedaj v največji zadregi, kar je v nekem razgovoru z goriškim fašističnim provin-ciialrrim tajnikom Caccesejem, ki je bil eden slavnih priganjačev za fašistično zasedbo »Zve-ze», povdarjal z največjo nejevoljo, očitajoč tajniku, da so si mogli pač misliti, kake pogubne posledice bo moral imeti njihov ukrep.
Dober »afar«.
Po Gorici so se celo začele raznašati vesti, ki prihajajo iz samih domačih fašističnih krogov, da 90 vsej tej »aferi« neto* visoki fašistični gospodje, ki seveda niso Ooričatii, napravili zelo dober »afar«, dober posel in da bi bil sedanji komisar »Zadružne zveze« za precej časa zavarovan proti navalu vložnikov na zavod, če bi imel na razpolago tisti denar, ki so ga oni gospodje dobili od nekod za to, da so s tako vnemo delali za fašistično okupacijo zavoda. S to »afero« se srpravlja v zvezo neka banka, ki naj bi imela največ dobička od uničenja »Zveze« in ž njo zvezane naše narodne gospodarske organizacije.
Preiskava.
Pripomniti je tudi treba, da je varnostna oblast izvršila ob priliki fašistične zasedbe »Zveze« tudi nekoliko hišnih preiskav pri nekaterih članih Zvezinega vodstva, kar očitno kaže, da so ho-tdi najti tudi kake dokaze za nekako »protidr-žavno, protifašistično« delovanje Zveze, kar naj bi bilo temeljiteje podprlo vladni ukrep proti njej. Naši' seveda niso nič, m te preiskave so le še bolj upravičile oni sam, one govorice, da so bili neki visoki, merodajni gospodje zelo rntere-sirani na tem ukrepu. AH vkljub vsemu temu je v fašizmu vse, vse — čisto 1
Ka| bo s tržaško »Zadružno zvezo«?
Kakor se vse zdi, ni izključeno, da bi se znali za stvar zanimati tudi v Rimu, kjer so bili temu ukrepu vse do zadnjega zel« nasprotni in so se končno vdali le vedno hujšemu pritisku iz Gorice, čež, da je stvar nujno in neobhodno potrebna, ako ni tržaški provincijata' fašistični tajnik, inž. Cobol, ki se te dni mudi v Rimu, kot naj-kompeteotnejši strokovnjak v primorski razna-rodovatai fašistični politiki, še s kakimi novimi argumenti podprl akcije svojega goriškega tovariša. V tem slučaju, ki je zelo verjeten, bi prihajala v neviraost tudi tržaška »Zadružna zveza«, ker je pač nmljivo, da po mnenju tržaškega fašizma. ki vendar v vsem prednjači ostalim primorskim provincijam, Trst ne sme zaostajati za Pulo in Gorico. Tako ni izključeno, da je inž. Cobol v svojih avdijencah pri generalnemu tajniku fašistične stranke, Toratiju, ter državnih podtajnikih Giuratijn in Suvichu skušal feposlo-vati in najbrž tudi izposloval primeren ukrep tržaškega prefekta. V tržaških krogih se pač vedno bolj utrjuje mnenje, da je tudi za tržaško »Zadružno zvezo«, ki šteje 130 članic, med njimi najmočnejše naše denarne zavode, kakor Tržaško posojilnico, Trgovsko in obrtno zadrugo in celo vrsto drugih najrazličnejših podeželskih posojilnic, prišel čas fašistične okupacije m da se imenovanje fašističnega komisarja fevrši morda že takoj po povrnitvi provincijalnega fašističnega tajnika inž. Cobola iz Rima, morda že jutri, po-juitrišnjim, še ta te teden, prihodnji teden . . .
In tako bo konec vse naše narodne gospodarske organizacije na Primorskem!
p— Cesto med Želinom in Idrijo, katero je povodenj v jeseni 1926. razdrla, prično popravljati spomladi. Delo je proračunjeno na 2,280.000 lir.
p— Boj proti jetiki. Pokrajinski odbor za »dravstvne zadeve v Gorici je razpravljal o ustanovitvi in vzdrževanju sanatori-jev za jetične v Tolminu, Idriji in Krmi-nu. V Tolminu je zdravstveni dom že sezidan, za vzdrževanje je odbor nakazal 7900 lir. Borba proti jetiki se bo vodila tudi po vseh šolah.
p— »Slovanstvo Krasa je zašlo«... »Uspehi«, ki jih je dosegel fašizem na Krasu v kratkem času dveh let, ne dajo miru tržaškemu «Piccolu», ki postavlja metode, porabljene na Krasu, in ljudi, ki so jih znali tako uspešno izvrševati, za zgled vsemu ostalemu fašizmu na Primorskem. »Piccolo« povdarja, kako je leta 1925. sežanski fašij štel komaj 8 članov, dočim v vsem ostalem okrožju ni bilo niti enega člana fašija. Danes pa se nahaja v tem okrožju — občine Štor-je, Divača, Lokev, Rodik, Tomaj, Senožeče, Laze-Dolenja vas, Avber, Štjak, Skopo, Du-tovlje, Kopriva, Repntabor in Zeonik — že 7 fašijev z 850 člani, »skoraj izključno dru-gorodci«, kohorta (bataljon) fašistične milice s 400 miličarji, ki so »tudi vsi drugo-rodci», 7 poljedelskih fašističnih sindikatov s 650 člani, 150 članov fašistične trgovske federacije in 60 članov fašistične rokodelske «bratovščine». In poleg tega je kraški fašizem »na isti način, kakor je pred kratkim odpravil stara društva, da jih z izpre-menjenim prepričanjem uvrsti v »d»opola-voro», tako je tudi z ulic in prodajalnic odpravil dvojezične napise in jih nadomestil z izključno italijanskimi.« Toda to še ni vse. Kraški fašizem je znal tudi najnovejši rod drugorodcev v kratkem času pridobiti za obnovljeno domovino Italijo. List navaja potem številke, po katerih šteje danes sežansko okrožje 69 «balilovcev» in 455 «malih Italijank«, ki so po posameznih krajih razdeljeni takole: Vremski Britof 41, Ležeče 15, Lokev 65, Divača 26, Barke 42, Podsrad pri Divači 14, Škocijan 40, Skopo 23, Misliče 30, Rodik 31, Veliki Repen 49, Štjak 45, Gornja Branica 34, Šent Tomaž 37, Sežana 124, Orle 28, Povir 88, Štorje 40, Kazlje 24, Tomaj 84, Avber 33, Utovlje 21. Za Dutovlje in Zgonik še ni točnih številk, toda računa se, da jih bo okoli 300. »Piccolo« povdarja prav posebno, da gre tu za majhne kraje, med katerimi ima samo Sežana 1000 prebivalcev, dočim pa je drugod kvečjemu 200 do 500 prebivalcev. »Potemtakem je vsa mladina teh krajev uvrščena pod prapori nove milice, ves bujni cvet njihove dece od šestih do desetih let, ki govori italijanski, poje pro-roško himno črnosrajčnikov, pozdravlja po rimljansko, se uči ljubiti in že ljubi Italijo kot svojo pravo in izključno domovino. — Slovanstvo tržaškega Krasa kot aktivna politična sila zašlo ..
p— K umoru v Knežnih Ravnah. Umorjenega Josipa Šorlija so pokopali na KnežL Roparja iščejo orožniki in ljudje jim pomagajo ali na pravo sled še niso prišli. Te dni je izginil od doma neki Štefan Begoš, ki ima na vesti več sleparij. Sum je padel nanj in iščejo ga povsodi.

Narocdo. w»» ur^cLopi**, Učeča, j t. (TuxUhr ogCcusov, ja> podah- no, Oglasno od,
T<iL h. ijgz

V Jv pristojbin.« upada*
ti obuvam, z *afoct/o>n,,jo~ utrr* oglasu** prutb&jf*. Čikomu. račun, poIhu.ua* nihue* (^ihlfOML.st ttfjx.
oglcuri,	O posrvxi&uaJLn& uo rpafaL j	<Lop**<nsaAfQ, ml,	hr^jourk+g**, aH-
--	obcuurlocL*. uroka, b<ur<uta, pcu~ -J/aj- j	zMLca^cut vsaka, buidas Din, *v. - Haj*
zsL*rak Vin. 5--. Vrv&bojbuta, za. Iifrx> Vui^. I nvcutjh zjusek. Vin, to v Vrurtojbvui- ta, šifro J)m, ^
te. IOA«U>
manjši
Ekspozitura ,5Jutra"
v Šiški
Celovška cesta štev. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove malih oglasov
Din 2
pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino	_
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno oriloži to malo oristojbino. sicer ne bo prejel odgovora.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Gostilna «Otok Vis»
v Zi<lov%ki stezi nudi vsak dan uvei« morske ribe in najboljša vina.	3126
Gostilno
»Grajiika klet« na Mestnem trgu 13 (prej pri Fridrihu) je prevzela I. južnoštajer-ska vinarska zadruga v Celju. Zajamčeno pristna vina, vedno topla in mrzla jedil«..	8118
Dalmatin, gostilna
pri Lozarju Vam nudi dobro kapljico in dnevno ga-rantira.no sveže mgrske ribe. Obiščite. ako hočete dobro piti, dobro jesti in malo plačati.	8112
Preoblikovanja
popravila ia likanje moških in damikih oblek vseh vrst »prejema modni atelje Pevec, Selenburgovo, ulica St. 4, dvorišče.	3141
Pavllč Jakob
oblastveno preizkušeni tesarski mojsteir se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.	1087
2 autobuSa
znamke cFiat», 1 % tone, naprodaj in na ogled v BohoriSevi ulici 6. 2470
Austro-Fiat
šestsp-Ježen, 38 PS, moderno karosiran, v najboljšem stapju proda Ed. Suppanz, Pristava.	2413
Ford
tovorni, takoj poraben, elektrifieiran, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	2411
Avto Fiat
tipe 505. šestsedežni, v najboljšem stanju, novo lakiran in z novo pnevmatiko ugodno prodam. Poizve se tel. št. 2273 ali v oglasnem oddelku Wutra*. 2471
Prodajalko
v galanterijski in modni stroki izvežbano, pošteno, zanesljivo in pridno sprejmem. Reflektiram samo na dobre. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridnost 15».	2399
Gospodična
g kavcijo do 5000 Din dobi službo, event. kot sodelavka. — Ponudbe na oglasni oddelak »Jutra« pod šiiro »Dober zaslužek*. 3135
Siužinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišno itd. dobe najlažje službo v Beogradu — ako se oglase v birou Ekonomija — BeogTad, Vasina ulica 11.	3133
Plačilno natakarico
za restavracijo v Kranju sprejmem 1. marca. Pogoji: kavcija, lepa zunanjost. — Ponudbe s 6liko in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Promet 1000» 3093
Brivskega vajenca
pridnega, čistega in poštenega sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8136
Samskega uradnika
20—25 let starega, absolventa trg šole, kršč., veščega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, sprejmem s čimprejšnjim nastopom v tovarniško pisarno v bližini Maribora. Lastnoročno pisale ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku, s prepisi spričeval, sliko in navedbo zahtevane plače, vposlati pod »Vestnost in marljivost* na oglasni oddelek »Jutra*.	2440
ta^k-sirf-i.-
Posredovanja
trgovska in gospodarska, raznašanje okrožnic ter slično, sprejmem za Gorenjsko. Pismene ponudbe na naslov: Golk, Kranj
2408
Zastopnika
samo dobro vpeljanega, ki potuje zlasti po Primorju in Dalmaciji, kj bi »ogel vzeti tudi naš predmet (galanterijske stroke) proti proviziji, sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tilia*.
2365
Ročna dela
kakor vezenje perila,	gob-len in ajur izvršujem	lepo in poceni. —r Maribor, Slovenska uliea 15.	3159
Prodajalci srečk
ki hočejo še posebej zaslužiti 1000—1500 Din na mesec, naj pošljejo svoje naslove pod «Posebej 1500 Din» na oglas, oddelek «Jutra».
siso
Pletilja
sprejme na dom vsakovrstna dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3098
Izkušen mož
nekaznovan, 36 let star, perfekten v slovenščini, s 141etno pisarniško prakso, strojepisec in z 121etno vajo telesnih del, zdrav in brezhiben, z dolgodobnimi spričevali, želi službe za takoj. Dopise prosi na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Izkušen mož*.
3138
Dvajsetletno dekle
vešče šivanja, želi vstopiti kot pomoč pri gospodinjstvu in sieer na deželi. — Vstop s 1. februarjem. Mesečna plača 200 Din. Naslov: Marcela, Ljubljana, Cesta na Loko štev. 18/11.
3102
Prodajalka
izučena v mešani trgovini, želi službe v -mešani ali špecerijski trgovini, event. v" trafiki. Gra tudi na deželo. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3152
Prodajalka
pridna in poštena, želi primerne službe. Marija Am-brožič. Zelena jama 229.
3123
Kotlar
za popravila parnih kotlov, želi dela. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Kotlar*. 3157
Prodajalka
mlajša in dobro izurjena v mešani stroki, s trg. šolo, pridna in poštena, vešča nemščine in slovenščine — želi službe v mešani trgovini za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Pridna in zanesljiva moč» 8184
Fant
star 19 let, s šestrazredno šolo, želi službe pri kakem odvetniškem ali notarskem podjetju kot pisarniški začetnik ali tudi kot sluga. Ima veselje do teh strok — Maks Babič, poŠta Črna pri Prevaljah.
3095
JedlM
se temeljito ln trajno odvadite. Najboljše priznalni-oe in reference. Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—8 v Ljubljani, Beethovnova ulica 4, priti,, desno. Pavla Kovač, špecialistinja za govorilno gimnastiko.
34
Dijak poučuje
francoščino, italijanščino in hrvaščino, eventuelno korespondenco Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3132
Ročni voziček
večji, pisalni pult in bla-gajnični pult naprodaj v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici 2.	2473

Najboljši koks
Cebin, Wolfova ulica 1/11
ra
črno jedilnico
lepo hrastovo, prodam za 7000 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3117
Največje skladišče A VRAM KAJON Sarajevo Prestolonaslednika Petra 26
Šabloni za pred-tiskanje ročnih del
(strojno Izdelani) v vsaki množini, po zelo ugodni ceni. J Podboj, Sv. Petra cesta 95.	3137
Staro pohištvo
2 postelji, 2 nočni omari in velika omara naprodaj za 300 Din na Cankarjevem nabrežju 3. 8116
Nogavice
najceneje in najtrpežneje nudi M Gostmčar — Sv. Petra cesta 38.	917
Blagajno
srednjeveliko, ognja varno »Anvander Comp.» prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3115
Po končanih tekmah je kralj iipregovoril ljudstvu. »Ljubljene žabe!« je klical. »V dokaz svoje naklonjenosti imenujem našo prijateljico Cvetko za žabjo princezo ter ji podelim ime Zvezdana!« — »Živela princeza Zvezdanalc so zavpile žabo. In nato je morala Cvetka razdeliti zmagovalcem nagrade.
Ko so bile nagrade razdeljene, so se prijeli vsi prisotni za roke in so v kolu zaplesali okrog Cvetke. Oba kralja in njegova prevzvišenost minister Kvak so pa gledali ples in so se smejali od zadovoljstva.
Zdaj je prišla vrsta na pevsko društvo »Veselih regljačev«. Zapeli so narodni himni palčkov in žab. Baš v trenutku, ko so peli besede: »Žabja mlaka, mili raj, ti si dom naš in naš raj!« — pa je potegnil stražar za vrvico in kamen je z glasnim pljus-kom štrbunknil v vodo.
Perje
rasle, nije. kokolje in
rja proda vsako množino on najaiijt eeni tvrdka E Vajda, Cekoveo, Medji-murjt Telefon tt. 59. 60,8 535
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje.	261
Vrtdtlki
Vino
letnika 1925 in 1926, belo in rdeče, lastni pridelek, v količini 130 hI proda po ugodni ceni F rano Geree, veleposestnik in trgovec — Pižece pri Brežicah. 2433
Ajdovo moko
„ 5 Din koruzni »droh po Jin 8 50, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedel umetni mlin. Javornik Gorenjsko 40590
K
Moško kolo
lupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3122
Jermenico
železno ali leseno, 2 m premera, 32 pm široko, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Radi§, industrija lesene volne, Zg. Polskava.	3493
Pisalni stroj
dobre znamke in dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe sa poštni predal št. 167.
3105
Jamsk) fes
Razpisujemo dobavo 130 m' jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 7. febr. t. L — Pojasnila pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže.	3096
IX
Amerlkancl!
Gospodarsko posestvo e krasno vilo. in gospodarskimi poslopji, vse novo — prodam za 12.000 dolarjev. Prikladno za lesno aH kako drugo trgovino, oziroma Industrijo, ker leii pri postaji in ne daleč od Maribora. Vila Bergant, Bistrica pri Mariboru. 8160
Pekarno
kupim ali pristopim kot družabnik- — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strokovnjak*.	2482
r
Poslovne lokale
samezno ali skupno, in n. nadstropju, nasproti glavne pošte in
2 trgovska lokala
nasproti kolodvora v Celju oddam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra*. 2450
Nov lokal v Kranju
oddam za 5 let v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»,	4146
Trgovino
i mešanim blagom, dobro vpeljano, prevzamem takoj sli pozneje na deželi. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »P. K. P.»
3119
fUmpvan^u
Lepo stanovanje
v vili, podobni hiši. s sadnim in zelenjadnim vrtom, solnčna lega, v Laškem, zamenjam e trisobnim stanovanjem v Mariboru. — Event. ponndbf na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Laško 76*.	2373
IJtuMjem
V najem
vzamem takoj »U pozneje manjše stanovanje, trgovino ali gostilno s stanovanjem, event. kupim manjšo hišo v Ljubljani ali okolici Posedujem osebno gostilniško pravieo. — Ponudbe pod »Prvi maj* na oglasni oddelek »Jutra*. 2809
Stanovanje
B sob, kuhinje in kopalnico oddam takoj mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
8143
Stanovanje
2 sob ta pritiklln oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3106
V+ehrana
Boljše gospode
sprejmem na dobro domačo hrano na Gallusovem nabrežju 7/II.	BH3
Pri profesorju
je dobro stanovanje za 1 dijaka Naslov pove oglas, oddelek »Jutra» ali pismeno pod »Dobra hrana in nadzorstvo*.
Sobo
event. z vso oskrbo ieli uradn;ca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »1 februar*	2461
Soliden gospod
išče opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zasebnik*.
3128
Gospodično
sprejmem na stanovanje v čisto sobo s separatnim vhodom. Cena 150 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3127
Sobo
z vso skrbo oddam v centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra».	3125
Sobo
oddam v najem s 1.	februarjem. Naslov pove	oglas, oddelak »Jutra«.	3163
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj gospodu v centru me6ta. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra*. 3144
Opremljeno sobo
lepo, separirano, z elektr. razsvetljavo, oddam s 1. februarjem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3151
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v ogli oddelku »Jutra*. 3161
2 opremljeni sobi
i 2 posteljama, v novi vili na Podrožniku oddam s 1. februarje«. Bobe velike, parketirane, posebni vhod, električna razsvetljava ta •olnčna lega,. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
8189
V sredini mesta
ieli gospod lepo opremljeno, separirano sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Elektrika*.
4145
Opremljeno sobico
■ električno razsvetljavo ta separatnim vhodom, v bližini kavarne Evropa, ieli trg. Mtoik, ki je po v*J dni iknjftj odsote«. Cepi. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Snaga 101*.
Sostanovalca
aprejmem v vso oskrbo na Ambroževem trgu štev. 1.
3100
28.
NemogojSe — pač po 1. febr. v Dnionu, pl. ples.
3090
R. U. R.
Zadržana. Isti — čas, isti kraj, isto znamenje 1. febr.
3092
Planino ali klavir
kupi B o k a u v Mariboru, Frančiškanska ullea št. 21.
3158
Družabnika
aH druiabBieo z nad 50.000 Din sprejme takoj brezkon. kurenčne, zelo dobičkanos-po podjetje. Ponudbe pa oglasni oddelek »Jutra« pod iitro »Zelo velik dobiček«.
3149
Dvplfi
Z mlado damo
samostojno, želim prijateljstva. Ponudbe pod »Tujec« na oglasni oddelek »Jutra* 2459
1826
Moje misli vedno pri Tebi. Spominjaj se tudi "Ti mene Ostani zdrav, poljub Tvoja žalostna... '	3103
Ta Minčast
In Rožast!
Naš ta Minčast jen ta Rožast, poznana planšarska frihtelca, se mi kujata. — Zato prosim vse na£e planinske škrate v irhovini, da mi jih uženejo tja do pepelnice tudi z brezsnež-nem zimskem času. — Ponudbe z navedbo odškodnine za izvršeno prosim pod šifro »Skrajni napor« na oglasni oddelek »Jutra« 3094
Pianino
predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*, 3130
Klavir
oddam za dnevne vaje. — Nadev v oglasnem oddelku »Jutra*.	3097
Kmetsko kobilo
lepo mur šimlo, peeeni proda posestnica -'»ptonija Pri-vodnik, Sv. Lovrenc Št. 6, obč Sv Pavel pri Preboldu, Savijnska dolina. 1745

Aktovka
najdena. Dobite jo pri biš-nici na Starem trgu št. 4.
8142
Roza Svilo
1.5 m, krap de Chtae ta čipke, v zavitku, sem izgubila v torek popoldne med %6.—6. uro po Selen-burgovi ulici do kino Matica. Pošten najditelj naj ga proti odškodnini odda v oglasnem oddelku Jutra.
8104
Svetovno znane original EMAJL1RANE
Drave
Lutzove peči
prvovrsten fabrikat tvornice W'we. LUTZ & SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji v zalogi samo mi. MATE GUZELX Ljubljana, Šiška, Jernejeva cesta štev 5 (blizp cerkve Sv. Jerneja), na dvori*
sču pod hišo Celovška cesta 58.
Lepo, solnčno sobo
udobno in po možnosti s souporabo kopalnice želi solidna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirni dom 50*.	3150
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom želim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Prijazna*.
8121
Lepo sobo
■ hrano oddam 8 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3114
Solidnega gospoda
sprejmem v srodini mesta na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3131
Sobo
s posebnim vhodom, v centra takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	'
/T
Anton Janežič

knjigoveznica, črtalnica, industrija trg. knjig in šolskih zvezkov
Ljubljena, Fiorjanska ul. 14
Priporočal i
svojo stalno zalogo mnogovrstnih
salda-konti, štrac, journal,

šolskih zvezkov itd.
NOVA KNJIGA PO DLI MESARSKEGA
Zbranih spisov (II. zv.) v zbirki Slovenski pisatelj je pravkar izšla. Glavni spis:
POTRESNA POVEST
Cena broš. Din 70.—, v platno
vez. Din 84___ v polfranc. vez.
Din 90.—.
Izdala:
KNJIKARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANL
Originalne risbe in slike za reklamo
plakate, okraske, signature, ovitke, spomenice, diplome, ilustracije itd. itd.
izdeluje posebni v to syrho ustanovljeni oddelek
Delniške tiskarne d. d v Ljubljani
Miklošičeva cesta št 16

Zane Grey: V
58
Železna cesta
Roman.
Prišel je in pokleknil k Allie, ki je ležala v travi. »Kako ti je zdaj?« je vprašal. Njegov glas je bil mehak in vljuden, ne tak kakor glasovi drugih mož z zapada.
»Nočem vstati,« je odvrnila Allie.
»Ali si poškodovana?«
»Ne — samo utrujena.«
»Indijancem si ušla?«
»Da, nekim Sjuzom. Hoteli so me zadržati v jetništvu, a mlada skv6 me je rešila — pokazala mi je pot iz tabora.«
PomoJčal je, kakor da mu beseda ne gre z jezika, ter se prijel s svojo dolgo, ozko, lepo oblikovano roko za grlo. »In tvoja mati?« je vprašal hripavo. Obraz mu je mahoma pobledel.
Allie mu je strmo pogledala v oči, osuplo, bolestno in nezaupno, vse obenem. »Moja mati! Dve leti bo že, kar je nisem videla.«
»Bože moj! Kaj se je zgodilo? Izgubila si jo? Ločili so vaju? Indijanci — razbojniki? Govori!«
»Ničesar več nimam povedati,« je zamrmrala Allie. Njegova bolest je bila vzdramila v njej komaj pozabljeno gorje. Pomilovala je Durada. Izpremenjen je bil, čudno postaran. Gube, ki jih preje ni opazila na njem, so mu preprezale obraz.
»Leto dni sem je iskal — tam okoli Ogdena,« je povzel Durade. »Nadaljuj, povej mi vse.«
»Ne!« je viknila Allie.
»Tedaj veš?« je vprašal tiho.
»Jaz nisem vaša hči — in mati je pobegnila od vas. Da, to vem.«
»Vzredil sem te, skrbel sem zate, vodil sem tvojo vzgojo,« je razburjeno vzkliknil Durade. »Bila si mi kakor rodno dete. Zmerom sem bil dober s teboj. Ljubil sem te — mater v hčeri.«
»Gotovo da; a bili ste brezbožen človek.«
»Če nočeš govoriti, moram pač misliti, da še živi,« je naglo odvrnil. »Ni mrtva, ne! In najdem jo. Prisilim jo, da se vrne k meni — ali pa jo ubijem ... Da me je mogla ostaviti po tolikih letih!«
Poznalo se mu je, da ga muči notranji boj; ponosen človek je bil in močan, toda čuvstvo poraza, poraza v najsilnejši strasti njegovega življenja, se je odražalo na njegovem bledem obličju. Zle
strasti kakor da so še spale.
»Kje si živela ves ta čas?«
»V holmih pri nekem na*tavarju.«
»Zrasla si. Ko sem te spet zagledal, sem mislil, da je duh tvoae matere. Prav taka je bila videti, ko sva se spoznala.«
Zdelo se je, da tone v žalostne spomine. Allre je opazila sive štrene v njegovih laseh, ki so bili nekdaj črni kakor smola.
»Kaj nameravate?« je vprašala Allie.
Zdrznil se je; protkost mu je izginila z obraza, nenaden žar je udaril pod kožo in v oči in mahoma se je izprevrgel v drugega človeka — v igralca Durada, drgečočega od pohlepa po zlatu in življenju.
»Ttoja mati me je ostavila zaradi tebe,« je rekel trpko. »A naključje te je vrnilo v moje roke. Zdaj ostaneš pri meni. Držim te, da obračunam z njo.«
Allie je začutila v srcu tisti strah, ki jo je prešinjal v detinstvu, kadarkoli je bila neposlušna. »Zoper mojo voljo me ne morete držati — kadar prideva na iztok, med druge ljudi.«
»Morem — in tudi bom!« je odvrnil z mehkim, toda neizprosnim glasom. »Na iztok ne pojdeva. Kraji, kamor gremo, so še bolj divji od zlatih polj Kalifornije. Tu ne velja noben zakon mimo zakona zlata in jekla . . . Toda — ako zineš kakemu tujcu besedico, naj se te Bog usmili!«
Duradovo nenadno razburjenje je bilo čisto špansko; peklenšček v njem se je trgal z verige in ljubezen, ki je bila edino dobro v njegovi pokvarjeni, razkrojem duši, se je izpreminjala v gnev.
Allie ga je poznala. kil je prvi človek, ki jo je kdaj krotil z edino silo svoje volje. Vedela je, da jo čaka, če se bo upirala njegovemu ukazu, hujša usoda, nego ji je bila namenjena v indijanskem jetništvu. Ta mož ni bil Američan. Leta, ki jih je bil preživel med ljudmi novega kova, niso bila iztrebila iz njegovega značaja okrutnosti starega sveta. Ta misel jo je navdala z globokim obupom; od izne-moglosti je zaprla oči . . .
Karavana se je premaknila vsak dan za kakih pet in dvajset milj. Ko so se drugič utaborili, je bila Allie spet čila in spočita in se je radovala dobljene svobode; hodila je od ognja do ognja in sleherni izmed osornih mož, ki jih je srečavala, je imel zanjo prijazno besedo, vprašanje ali vsaj pogled. Allie jih ni smatrala za same poštenjake. Durade si je bil zbral veliko družino in je menda sprejel vsakogar, kdor se je poteza! za mesto v njegovi karavani. Zlatokopi, lovci, izvidniki in ljudje brez posebnega obeležja, ki se jim je poznal samo pečat divjine, so sestavljali to pestro druščino.
Strorost, s katero jih je brzdal, je bdla dobro Duradu v čast Allie je še pomnila, kako ji j« mati pripovedovala o njegovem posebnem daru za to, da priteza ljudi okoli sebe in ijh vodi.
Ko je tako postopala po taboru in je imelo vse okoli nje polne roke opravkov, je zdajci pristopil k njej velik širokopleč dedec z obvezano glavo.
»Dekle,« je šepnil, »če hočete, da dobi Durade nož v hrbet, kar povejte mu kaj o meni!«
Allie je spoenala šepetajoča glas, še preden mu je pogledala v zariplo lice s kljukastim nosom, drznimi očmi in odurnimi usti. Fresno! Gotovo je bil ušel Sjuzom in se je pridružil Duradu.
Allie se je zgrozila. V primeri z lopovom te vrste je bil Durade malone pribežališče. Sla je dalje, ne da bi trenila z obrazom. Toda Fresno je bil varen pred njo. To srečanje je zbudilo v njej nenadno željo, da bi brez pomišljanja stekla k Dura-du, kakor nekdanje dni, ko je bila še dete. Upropastil je bil njeno mater; hčer je hotel porabiti za vabo; pokazal ji je bdi, kako bi se osvetil materi, prav tako, kakor je napovedal usodo, ki čaka Allie, ako ga izda. A vendar, vendar — Durade ni bil Fresno.
S čudnim drgetom je Allie gledala okoli sebe, ko so se pripeljali v gradbeni tabor: povsod sami konji, možje in priprave, ki so služile istemu delu kakor njen dragi, Warren Neale. Ali je utegnil biti Neale v tem taboru? Zakaj ni s srcem čutila njegove bližine?
Na vse strani so se raztezali dolgi šotori delavcev, nekateri novi in beli, drugi umazani in raztrgani; velike barake so bruhale gost dim ter odmevale od žvenketa kladiv ob nakovala; vojniki so stali na straži; možje v rdečih in višnjevih košuljah so rojili in mrgoleli okrog kakor mravljinci; v široki kotanji je stala dvojna vrsta konj v dvojnem redu, glavo ob glavi, ter mulila seno iz enako dolgih jasli, mulila in prhala, brcalai n hlastala okoli sebe; ostri voni sena in gorečih drv se je zlival z vonjem vroče kave in kadečega se fižola; ognji so plapolali na vseh straneh; pod ogromnim šotorom — veliko šotorov je bilo brez stranskih sten — so se vlekle lesene mize in klopi; po redkih šopih kadulje, po skalah in grmovju so ležala v tisočerni pestrosti pravkar oprana oblačila delavcev; in po široki taborni cesti so ropotale vprege s preklmjajočimi vozniki, vlekoč orala z rožljajočimi verigami in ogromne, obrnjene lopate trebilnikov. Ob meji tabora, na iztoku, kakor daleč je videlo oko, se je vlekel nizek, žolt nasip, jedva vzvišen nad ravnino — in ta nasip je bil delo kopačev, temelj za tračnice U. P., velike Zvezne pacifiške železnice.
Kontenina rjava Din	7,	10, 14
bela „	10,	12, 14
„ za rjuhe bela „	22,	'^6, 32
„ „ kapne „ „	34,	46, 52
Brisače mt. . . Brisače frotiike.
v
Sifon .... Cefir . . . .
Din 10, 14, 20 24, 32, 48
10,	14, 18 10, 14, 20
»»
»i
Koperdeke . Din 320, 480, 600 Za marace gradi 28, 32, 42 Ko v tri klotasti „ 185,220,260 Koci ... „125, 165, 300
JOSIP SLIBAR. LJCBLJANA, Stari trg štev. 1
Chevrolet 1927, Fiat 1927
iz druge roke, dobro ohranjena, ugodno naprodaj.
Poizve se pri
V. & M. Barešič & C o., L noJjana,
Dunajska cesta 12	Telefon 22-92
L1KJSTES!
NAJCENEJE se f kupi v novi ^
K. JARC „PR1 TURISTU"
DUNAJSKA CESTA 7.
■ "3		»ORIENT.«	ir (B	ti O e/x
®		Prava turška čista u Dibeku tučena i mlje-	m -1	pr
>N SS		vena kava dobije se samo kod	fis P pr	®
	C	»ORIENT«	O	o trn
u a		pražiona i tnljevaona kave	■o c	63 3
u ra		Šalih Prcič, Tuzla, — Jovanoviča ul. br. 2.	M	(T
> n &		Traše se zastupnici za Sloveniju.	S" as	•a tp
Občinskim uradom
m ramim podjetjem priporočamo
Občni
državljanski zakonik
Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 155
v Lialni
vabilo
na
33. redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Litiji r. z. z n. z.
ki se bo vršil
5. februarja 1928 ob 2. uri pop. v poso;ilniški pisarni
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1927
3.	Č tanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se vrši čez pol ure drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne gledt
na število deležev.
v
Načelstvo.
Zvitke
(role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh siste mov, ima vedno v zalogi
Lud. Baraga, Liu&Ijana, Šelenburgova ul. 6/1.
Telefon štev 29».).	m
Moderni svetovni narod
Vam poda knjigo
FERDO SEIDL
Po skrajno znižanih cenah
se oddajajo v večjih ali manjših partijah ali tudi v celoti razne poučne in zas bavne slovenske in nemške knfige, starejši letniki «L}ubljanskega zvona», trgov? ske knjige, svinčniki, razglednice in razne druge pisalne in risalne potrebščine v
NARODNI KNJIGARNI, Stritarjeva ulica 2.
Razprodaja v Narodni knj
o ■
o
Stritarjeva ulica štev- 2
NA IZOBRAZBA
Broš Din 16 —, mehko vezana Din 20 — Izdala
Tiskovna zadruga v L ubljani.
Državna tvorirc® slodM nc ČuKaric!
potrebuje za leto 1928
128.000 garnitur
rikroienih desk
za sladkorne zaboje.
Dimenzije in pogoji oddaje se dobe vsak dan v tovarniški pisarni, na zahtevo po pošti interesentom na razpolago.
Oddaja v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru 1928.
Ponudbe od posameznikov morajo obsegati najmanj 10 00(t garnitur.
Ponudbe do 1. marca tekočega leta.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je nas dobri oče, start oče in tasf, gospod
IVAN BECK
delovodja
v sredo dne 25. t. m. po dolgem trpljen u v 72. letu starosti, previden s tjlažili severe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika b > v soboto, dne 28. januana ly2o ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Hranilnična cesta št 4 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani; dr.e 27. januarja 1928.
Žalujoča rodbina Beckova.
Poučne in zabavne knjige, šolske knjige, šolske potrebščine, trgovske ■	knjige, pisarniške potrebščine, razglednice itd.
o	CENE ZNIŽANE ZA 50%.
»0l0l0l0l0l0l0l0l010l0l0B010l0IQB080aC
^carinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi KAJKO TURK. carinski posrednik. Ljubljana Masaryko?a cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
0 Ei
0 B
0
trazfte:
GARA P®
ca 15 tisoč kilogramov
proda
DRAGO HflDti, Hobo mesto.
L. Hikui
Mestni trm štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.

m v pojonu
z večletnim ugovorom za sekanje ali pa večje gozdne komplekse v svrho eksploas tacije. Eventualno bi bil voljan pristopiti k postoječi lesni industriji s kapitalom. Samo resne ponudbe na PUBLIC1TAS d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11 pod «Za 15031».
NAJCENEJŠA ZABAVA "
so lepe povesti.
Naročite:
TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26—. vez. Din 34.—.
MEŠKO: Kam plovemo. Roman.— Broš. Din 34.—. vez. Din 44.—.
KERSNIK J.: Testament. Povest. — Broš. Din 18.—. vez. Din. 26—
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani in Mariboru.
2
Nošene poslužite
petroleumskoiTi lampom sa usuancm svetiošeu ^ GLAVNO ZASTUPSTVO
ZA JUOOSLAVlJti
BAKZEI/ D.D.SUBOIICA. Zaloga in zastopstvo:
BREZNIK & FfHSCH
LJUBLJANA SSriSajeva ulica 7
Porotni prstani
Poročni prstani Poročni prstani Poročni prstani
F. ČUDEN L£™
VELIKO IZBIRO
V
izbranih vrst
po najugodnejši ceni.
domači PEIMOVAC Mm
nudi Vam
PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D., Zagreb, Frankopansba ul. 12.
Ako potrebujete izvolite ogledati naše kleti in ookus'ti vrste brez obveze za kupčijo.
Izpadanje lasi
w
Izpadanje las in pleša 80 največja nesreča za mlado in staro V 24 urah vam za veiino to prepreiimo. Izginejo prtilji garjice, erbež. luskino. maščoba in nesnaga Neobhodno potrebno za vsakogar j. za nego las lotion
ESPARCETTE.
od dr Uorraaine & Cie.. Pari«, ker takoj otdrari epidermis las in lasje ponovn0 poženejo, mehki, gosti in lepi Jamčino vsakemu za uspeh Mnogo zahvalnio
Garnitura 60 Din Centifolia ko«met zavod, Zagreb _
Ilica br 37. — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekt«!	3
Urejuje D»vorin Ravljeo. Izdaja za Konzorcij cjutra* Adoll Ribnika*, Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarn arja Fran JezerSek. Za inseratni del je odgovore* Alojzij Novak, Vsi s Ljubljani,