^'iif,v/:ii:i DBŽAVV NAŠI DRŽAVI. INTKRPKLACIJA V PARLAMRNTU. Poslanci dr. Lončarevič, dr. Nikič in tovariši so vložili 2. maja v parlamentu na finančnega ministra interpelacijo, ki jo objavlja beograjski list »Politika« in ki se tako glasi: »Naše Posavje, posebno ono ha levi strani reke Save, je zadela pred tremi tedni uezgoda in nesreča, kakor je ljudje ne pomnijo. Od vseh &trani se &liši razumIjiv klic po pomoči. Sliši se tudi od vladne strani priznanje strašnega Ijudskega stanja, toda nikjer sene č'i niti najmanjša akcija, ki bi obupanim siromakom dala za bodocnost vsaj žarek upanja. Kadar se od narodrrih pcslancev začne kakšna akcija za pomoe, se navadno razbije na vladnih ugovorih: »Odkod dcnarna sredstva?« Zato si dovoljujemo Vam, g. minister, staviii konkretiii predlog. Prepričali smo se namreč, da je gospodom tninistrom, banom, njihovim pcmoSnikom,! generali_in. in č>kroznim inspektorJGin na razpolago najmanj 150 av.oinobilov, ki stauejo državue finance mesečno več ko 1,200.000 dinarjev letno 15 milijonov dinarjev. Ako se gospodje ministri odrečeja tcmu ugodnemu prometnemu sredstvu in ce; kraljevska vlada odloči, da je vsled težkega ljudskega stanja odreče iudi vsein drugim prispevkom za vožnjo z avlomobili, bi se moglo ta'.oj začeti z ueinkovito pomocjo poplavijencem in z gradnjo njihovih porušenih doraov. Stavljajoč Vara ta predlog in spominjajoč Vas na io, da je preds. madžar. vlade gro? Karolji takoj po nastopu vlade ukinil vse drž. avtomobile, si dovoljujemo Vas vprašati: 1. Kaj mislite ukreniti, da se brez obotavljanja, nepotrebnega razprav.janja Iri osovraženih komisij takoj začne z dajanjein pomoči poplavljencf m. 2. Ali rnisMte, 'a je naš predlog o ukinjenju vožnje z avtobomili g. min.strov itd. sprejemljiv? 3. Ali mislite, da bi mogli gospodje minigtri, bani, generali itd. v državnem in ]jud»kem interesu vsaj dve leti hoditi peš, ter ali mislite, da bi se v proračunu predvideni izdatki za vzdrževanje njihovih avtomobilov sedaj mogli najboljše porabiti za gradnjo porušenih hiš, podporo vodnih zadrug in gradnjo obrambnih vodnih nasipov? Zahtevajoč za svojo interpelacijo prvenstvo in hitrost, prosimo, da nam blagovolHe na njo odgovoriti v narodni sl-upščini.« IZ DRUGIH DRŽAV. Nova romunska vlada je razpustila zbor¦nico in se bodo vršile volitve 27. juliia. Bolgarski parlament bo razpravljal o proračunu do 10. junija in o drugih nujnih zakonih pa do 25. junija. Nova Herriotova franeoska vlada je dobila v zbornici 250 glasov večine. Francija bo razpisala notranje posojilo v znesku 2.9 milijard frankov. Mednarodna trgoviua v slabi luči. Statistika glede mednarodne trgovine je ugotovila sledeče: Vrednost izvoza Švice je leta 1931 nazadovala napram letu 1929 za 34%, Belgije za 40%, Nemcije za 44%, Italije pa za 46%, nato sledi Francija z 51%, Avstrija s 54%, Anglija s 55%, Zedinjene države s 63% ter Madžarska in Španija s 70%. Poljska po najnovejšik številkab. Po Ijudskem štetju decembra 1931 je znašalo f>rebivalstvo Poljske ob koncu lanskega leta 62,132.936 ljudi. Materinski jezik je bil za fe9.1% celokupnega prebivalstva poljski. V boljski vzhodni Šleziji znašajo manjšine 6.6 ,Ł>dstotkov celokupnega prebivalstva, v vsej 'državi pa tvorijo narodne manjšine 9.1% iprebivalstva. Rusija razpisala notranje posojilo. Svet Jjudskih komisarjev je izdal uredbo, s katero razpisuje notranje posojilo v znesku il.200 milijonov rubljev. S tem posojilom Jiamerava sovjetska vlada dovršiti petletni gospodarski načrt. Posojilo je razdeljeno na dva dela, in sicer v obvcznice za dobo 10 lct, ki so brezobrestne, pa se bodo po jijihovih številkah žrebali dobitki, in v 10 odstotne ob\Teznice, ki jUi bodo prav tako amortizirali v 10 letih. . Amerika in znižanje vojnih dolgov. Zedinjene države so podale službeno izjavo z ozirom iia vojnoodškodninsko konferenco v Lausanni, da ameriška vlada ne bo dopustila, da bi katerakoli tuja sila nastopila o popolnem crtanju ali znižanju vojnih dolgov. Tudi kakršnakoli tozadevna odlocitev Nemčije ne bo mogla vplivafi na odločitev Zedinjenih držav v vprašanju vojnih dolgov.