
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 28, 12. julij 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Tema tedna:    
Enota za tehnično reševanje PGD Nazarje
intervenira do 30-krat letno  .................................... 4
Društvo učni sadovnjak: 
S sadikami na pomoč Mozirjanom  ..................... 9
Rečica ob Savinji:
Razstava del Vere Benda in Nine Benda 
Felicijan  ............................................................................. 10
Celinski pokal v smučarskih skokih:
Zajc in Presečnik pričela odlično  ....................... 21
Evropsko prvenstvo v lovski kombinaciji:
Mozirjan Miha Finkšt do naslova evropskega
prvaka  ................................................................................. 21
12-urni tek v Kranju: 
Med tekači Gostečnik in Čeplak 
Pozničeva  .......................................................................... 21
(PGD Nazarje)
(MŠ)
Človeška življenja nemalokrat odvisna od 
gasilcev reševalcev
V Sloveniji naloge zaščite in reševanja ob pro-
metnih, industrijskih in drugih nesrečah opravlja-
jo gasilske enote širšega pomena (GEŠP), med 
katerimi je tudi enota za tehnično reševanje Pro-
stovoljnega gasilskega društva Nazarje. Omenje-
ne naloge GEŠP opravljajo na območju, za katere-
ga so ustanovljene, in na širšem območju, kadar 
so poklicane na intervencijo.
V sistemu zaščite in reševanja širšega pome-
na deluje skupno 45 GEŠP. Naloge, ki se izvaja-
jo pri dejavnosti širšega pomena, so povezane s 
posebno opremo in usposobljenostjo izvajalcev, 
hkrati pa zahtevajo ustrezno pripravljenost, saj se 
dogodki, ki terjajo izvajanje te dejavnosti, doga-
jajo vsakodnevno in so s povečevanjem cestne-
ga prometa vse pogostejši. Od hitrosti in strokov-
nosti posredovanja so pogosto neposredno odvi-
sna človeška življenja.
GEŠP so bile izbrane med gasilskimi enotami 
glede na primerno teritorialno lego in ustrezno 
operativno pripravljenost, in sicer so bile izbra-
ne enote najvišje kategorije na njihovem opera-
tivnem območju, obenem pa so vse tudi osre-
dnje enote v njihovih občinah. GEŠP so razdelje-
ne v tri tipe enot, odvisno od njihovega statusa, 
velikosti in operativne pripravljenosti. 
Zakon o gasilstvu, v katerem so naštete naloge 
države na tem področju, določa, da država sofi-
nancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega 
pomena, predvsem pri nesrečah v prometu, ne-
srečah z nevarnimi snovmi, pri reševanju na vodi 
in iz nje ter pri reševanju v avtocestnih predorih. 
Sofinancira jih Uprava Republike Slovenije za zaš-
čito in reševanje na podlagi sklenjenih pogodb z 
vsako enoto posebej, za določene naloge pa tudi 
Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), 
Slovenske železnice in Direkcija Republike Slove-
nije za ceste.
Naloge dejavnosti širšega pomena morajo 
GEŠP opravljati poleg opravljanja nalog javne ga-
silske službe v svoji lokalni skupnosti in za opra-
vljene intervencije ne smejo izdajati računov. GEŠP 
imajo različna pooblastila za opravljanje nalog, od-
visno od značilnosti operativnega območja enote 
ter operativne sposobnosti enote. Enota PGD Na-
zarje ima pooblastilo za tehnično reševanje ob ne-
srečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi.
Vse zapisano je seveda pogled z »uradne«, ad-
ministrativne plati, a za delovanjem na področju 
zaščite in reševanja stojijo konkretni ljudje s svo-
jo strokovnostjo, požrtvovalnostjo in vsemi oseb-
nimi karakteristikami. Če velja, da je biti gasilec 
način življenja, potem slednje za reševalce velja 
dvakrat – profesionalno in zasebno. Tudi o tem v 
tokratni temi tedna.
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
4
Tema tedna
ENOTA ZA TEHNIČNO REŠEVANJE PGD NAZARJE INTERVENIRA DO 30-KRAT LETNO
Vrhunska usposobljenost, dobri živci in velika srčnost enote 
rešujejo življenja v naši dolini
Poveljnik PDG Nazarje in vodja enote Sebastjan Solar: »Opremo bi 
nam sicer morale zagotoviti lokalne skupnosti, a je žal ne.«
Letošnjo pomlad je minilo dvaj-
set let uradnega delovanja enote 
za tehnično reševanje PGD Nazar-
je. Leta 1999 so namreč za to dejav-
nost pridobili koncesijo Uprave RS 
za zaščito in reševanje. Sam zače-
tek zgodbe sicer sega v leto 1993, 
ko je bivša skupna Občina Mozirje 
opremila enoto nazarskega gasil-
skega društva z osnovno opremo 
za tehnično reševanje. Pred dvema 
desetletjema je ekipo sestavljalo 
osem gasilcev reševalcev in štirje 
gasilci bolničarji, danes je v enoti 
16 reševalcev in 15 bolničarjev, ki 
v povprečju opravijo 25 do 30 po-
sredovanj tehničnih intervencij na 
leto, njihov izvozni čas pa že nekaj 
let večinoma ne presega treh mi-
nut, medtem ko zakon od njih pri-
čakuje, da izvozijo v petih minutah. 
LOKALNE GASILSKE ENOTE 
POGOSTO V VELIKO POMOČ 
Po podatkih AMZS so v letu 2017 
gasilci posredovali v 2.600 prome-
tnih nesrečah, vsa intervencijska 
vozila skupaj pa so morala odhiteti 
na pomoč v 18.600 primerih. V na-
ši dolini je letno med 25 in 30 raz-
ličnih nesreč, v katerih je potreb-
na tehnična intervencija. V takšnih 
primerih vedno posreduje eno-
ta PGD Nazarje, ki opravlja nalo-
ge zaščite in reševanja širšega po-
mena. 
Kot je razložil Sebastjan So-
lar, poveljnik PDG Nazarje in vod-
ja enote, so to naloge zaščite in re-
ševanja ob nesrečah z nevarnimi 
snovmi, naloge tehničnega reše-
vanja ob nesrečah v cestnem pro-
metu. Posredujejo tudi v primeru 
delovnih nesreč in hujših elemen-
tarnih nesreč. 
»Izvozi prvih pet članov, ki pri-
dejo na zbirno mesto. Pri prome-
tnih nesrečah so nam v veliko po-
moč lokalne gasilske enote, sam 
sem ob izvozu vedno na zvezi s 
klicnim centrom, ki mu javim, ka-
tero enoto naj pošljejo na pomoč. 
Z vsemi odlično sodelujemo, naše-
ga dela ne smejo opravljati, saj za 
to nimajo koncesije, lahko pa veli-
ko pomagajo,« je pojasnil Solar.
ODREKAJO SE IZPLAČILU ZA 
PRIPRAVLJENOST 
Na podlagi dodeljene koncesi-
je se enota financira iz državnega 
proračuna. Sredstva so namenska, 
70 odstotkov za opremo, 30 odstot-
kov za pripravljenost, kamor so-
di tudi izobraževanje. A člani eno-
te, katerih delo temelji na prosto-
voljstvu in veliki srčnosti, tudi v se-
gmentu financiranja kažejo svojo 
srčnost. 
Nazarski gasilci reševalci delu-
jejo po dogovoru, da si pripravlje-
nosti večinoma ne izplačujejo, kar 
jim sicer po zakonu pripada. Kot je 
povedal vodja, z neizplačanim de-
narjem varčujejo za nakup nasled-
njega intervencijskega vozila: »Po-
godba nas zavezuje, da interven-
cijsko vozilo menjamo vsakih de-
set let. Če tega ne bi naredili, bi iz-
gubili koncesijo za izvajanje naše-
ga dela. Tako nam na leto ostane 
15 tisoč evrov, v desetletju se s tem 
nabere okoli 150 tisočakov. Vozilo 
stane od 180 do 200 tisočakov, zato 
nekaj denarja dodamo iz tekočega 
fonda in kupimo novo vozilo. Nato 
se takoj začne varčevanje za nas-
lednje desetletje.« 
V začetku njihovega delovanja 
so enoto finančno podprle vsaj ne-
katere občine, danes enote širšega 
pomena dodatno ne podpira nobe-
na zgornjesavinjska občina. »De-
lujemo le s koncesijskim denar-
jem, medicinska oprema za prvo 
pomoč poškodovancem je seveda 
draga. Imamo vse, kar nujno potre-
bujemo, veliko pa bi za lažje delo 
s poškodovanimi osebami, do ka-
terih prvi dostopamo, še potrebo-
vali. Za uporabo naprav smo dobro 
usposobljeni, a ni denarja za vse. 
Opremo bi nam sicer morale za-
gotoviti lokalne skupnosti, a je žal 
ne,« je izpostavil Solar.
DRUGI VOZNIKI POGOSTO NE 
RAVNAJO PRAV
Delo gasilcev reševalcev in bol-
ničarjev je naporno z več vidikov. 
Interventna vožnja po dolini je za-
radi stanja cest že sama po se-
bi nevarna. Poleg tega vozniki še 
vedno niso osvojili pravilnega rav-
nanja, kadar jih dohiti gasilsko vo-
zilo na nujni intervenciji. 
Solar je glede tega povedal: 
»Pomembno je, da vozniki vozil, ki 
jih dohiti naše intervencijsko vozi-
lo, nadaljujejo z vožnjo do ustre-
znega mesta za umik. Največja na-
paka je, da začnejo zavirati. Naše 
vozilo tehta več ton. Zavedamo se, 
da se ljudje ustrašijo, ampak ko z 
vozilom začnem zavirati za avto-
mobilom, ki upočasnjuje, traja dol-
go, da spet pridem do potrebne hi-
trosti.« 
V AMZS so sporočili, da se v Slo-
veniji kar 75 odstotkov vseh ne-
sreč gasilskih vozil zgodi na nuj-
ni vožnji. 
FIZIČNO IN PSIHIČNO NAPORNO 
DELO
Intervencije lahko trajajo več 
ur skupaj, rezanje pločevine lah-
ko poteka v težkih vremenskih ali 
situacijskih pogojih. »In, ko se ob 
štirih zjutraj vrnemo domov, je ob 
šestih pač treba vstati in se odpra-
viti v službo. Delodajalci so različ-
ni, nekateri zelo razumevajoči, dru-
gi manj,« je dejal vodja enote in 
dodal: »Kdor se za to delo odlo-
či, sprejme tudi te pomanjkljivo-
sti. Naš bivši predsednik je vedno 
dejal, da sta vstop in izstop iz eki-
pe prostovoljna, vse drugo vmes je 
obvezno. In res je tako.« 
Solar je še povedal, da najbolj 
trpi zasebno življenje. Potrebno 
je razumevanje in podpora druži-
ne. Do sedaj iz nazarske enote še 
nihče ni izstopil. V delo se trenutno 
uvajajo štirje mladi fantje. Nove 
člane ekipe uvajajo počasi in jim 
tako omogočajo, da se navadijo na 
različne situacije. Mentorji budno 
spremljajo njihovo delo, opazujejo 
njihove odzive v hudih situacijah. 
Solar je opozoril, da je »delo teh-
ničnega reševalca pogosto pove-
zano s hudimi psihičnimi obreme-
nitvami. Poleg tega delamo na do-
mačem terenu, opravka imamo z 
znanci, prijatelji … Po vsaki kon-
čani intervenciji sedemo skupaj, 
se pogovorimo, opazujemo en dru-
gega, kajti naši odzivi so lahko ze-
lo različni. Lahko pride do travm ali 
nespečnosti. In te stvari je treba 
reševali pravočasno.«
Tekst in foto: Tatiana Golob
16 reševalcev 
in 15 bolničarjev v povprečju 
opravi 25 do 30 posredovanj 
tehničnih intervencij na leto.
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 5
Aktualno
ZDRAVSTVENI MINISTER ALEŠ ŠABEDER NA DELOVNEM SREČANJU NA LJUBNEM OB SAVINJI
Potreben bo konsenz županov glede gradnje prizidka ali novega 
zdravstvenega centra, potem pomoč ministrstva ni vprašljiva
Zdravstveni minister Aleš Šabeder (prvi z desne) je obljubil, da bodo finančni strokovnjaki 
pregledali in primerjali poslovanje zavoda s podobnimi in zaposlene seznanili z analizami, 
ki bodo lahko dobro orodje za boljše poslovanje zavoda. (Foto: zajem TV SLO)
Darja Es je opozorila ministra na nelojalno 
konkurenco pri zaposlovanju zdravnikov. 
(Foto: Štefka Sem)
V četrtek, 4. julija, so se na povabilo podje-
tnika Iztoka Podkrižnika na ljubenski občini 
srečali minister za zdravje Aleš Šabeder, zgor-
njesavinjski županji in župani in direktorica Jav-
nega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom 
Nazarje Darja Es. Namen srečanja je bil prido-
biti mnenje ministrstva glede vizije organizaci-
je zdravstva, saj se pripravlja nova mreža nujne 
medicinske pomoči in gradnja prizidka k zdra-
vstveni postaji Nazarje ali novega zdravstvene-
ga centra v Zgornji Savinjski dolini. 
Pogovarjali so se tudi o izgubi nazarskega 
zdravstvenega doma. Srečanje je bilo za javnost 
zaprto, zato smo informacije poiskali pri županu 
Franju Naraločniku in direktorici zdravstvene-
ga doma Darji Es.
KONSTRUKTIVEN DIALOG MED SODELUJOČIMI
»Srečanje z ministrom je minilo v zelo kon-
struktivnem dialogu. V uvodu je predstavil sta-
nje v zdravstvu in poudarek dela ministrstva pri 
urejanju zadev v zdravstvu. V predlogu proraču-
na naj bi bilo v prihodnje kar nekaj več denar-
ja za zdravstvo,« je dogajanje na srečanju opisal 
Naraločnik. Tudi Esova je bila s srečanjem zado-
voljna, saj so s strani ministra Šabedra prejeli 
določene pozitivne signale glede finančne po-
moči pri gradnji prizidka ali novega zdravstve-
nega centra in pomoč s strani finančne službe 
ministrstva glede odpravljanja izgube.
SE OBETAJO BOLJŠI ČASI GLEDE 
FINANCIRANJA?
»Občine so predstavile velike težave pri fi-
nančnem poslovanju zavoda, ki izvirajo v veli-
ki meri zaradi sprostitve plačnih nesorazmerij,« 
je povedal Naraločnik in nadaljeval: »Minister 
je obljubil, da bodo finančni strokovnjaki preg-
ledali in primerjali poslovanje zavoda s podob-
nimi in nas seznanili z analizami, ki bodo lahko 
dobro orodje za boljše poslovanje zavoda. Prav 
tako naj bi zavodi pridobili finančna sredstva, ki 
so prizadela poslovanje zaradi sprostitve plač-
nih nesorazmerij za nazaj.«
NELOJALNA KONKURENCA
Esova in lučki direktor občinske uprave Klav-
dij Strmčnik, ki je nadomeščal župana Cirila 
Rosca, sta opozorila na nelojalno konkurenco 
zdravstvenih domov, ki z dodatki, ki so na me-
ji zakonitosti ali čez, privabljajo tudi naše zdrav-
nike. Za dve novi zdravnici naj bi na pobudo di-
rektorice tudi zaradi podobnih možnosti minis-
ter odobril povišanje plačnih razredov. 
PRI LOKACIJI POMEMBEN ODZIVNI ČAS
Naraločnik je še povedal, da je ministra zelo 
zanimala ideja o zdravstvenem centru na Ljub-
nem, o kateri je spregovoril Podkrižnik. Lokaci-
ja dejansko zagotavlja boljši odzivni čas reševal-
cev in možnost javno-zasebnega partnerstva, ki 
bi lahko pomenilo dobro prakso na tem področju. 
»Vendar pa morajo zaradi občutljivosti teme 
občine pred tem doseči konsenz o tem, katere 
dejavnosti naj bi se združevale v novem zdra-
vstvenem centru. Ministrstvo bo obravnavalo 
predlog, ki jim ga je podal Podkrižnik, in bo na 
to temo sklican naslednji sestanek v isti sestavi 
v jesenskem času,« je povedal Naraločnik.
MINISTRSTVO NAKLONJENO JAVNO-
ZASEBNEMU PARTNERSTVU
Esova je dodala, da ministrstvo podpira idejo 
o javno-zasebnem partnerstvu in je pripravljeno 
tudi sofinancirati projekt, ne le opreme. Ideja o 
zdravstvenem centru je po mnenju Šabedra ze-
lo dobra, predvsem z vidika racionalizacije po-
slovanja. Sedaj mora zdravstveni dom na šti-
rih zdravstvenih postajah zagotavljati potrebno 
opremo, ob združitvi bi se strošek takšne opre-
me zelo zmanjšal, nadomeščanje zdravnikov bi 
bilo lažje, saj bi bila večina na enem mestu.
NA MINISTRSTVU DRŽALI OBLJUBO IN IZDALI 
POZITIVNO MNENJE
Esova se je Šabedru osebno zahvalila za 
pomoč in hitro ukrepanje pri spremembi not-
ranjih aktov, ki so omogočili, da sta zdravni-
ci iz Bosne in Hercegovine, ki prihajata v Na-
zarje, prejeli pozitivno mnenje komisije. Sedaj 
je njun prihod odvisen od upravnih postopkov, 
zagotovo pa bosta začeli delati v ambulan-
tah še v tem mesecu, kmalu po 15. juliju. Ena 
od zdravnic bo prevzela ambulanto zdravni-
ka Klemna Pozniča, druga ambulanto Andreje 
Marš Podbregar. Paciente, ki so bili opredeljeni 
pri zdravniku Matjažu Planku, bodo porazdelje-
ni med novi zdravnici.
ŽUNTERJU HVALEŽNI ZA POMOČ
Upokojeni zdravnik Anton Žunter, ki je na po-
moč priskočil z nadomeščanjem v eni od ambu-
lant, je z julijem z delom prenehal. Za pomoč se 
mu v zdravstvenem domu zelo hvaležni, saj jim 
je pomagal prebroditi najtežje obdobje in stro-
kovno obravnaval vse paciente, ki so potrebova-
li zdravniško pomoč.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
6
Iz občin, Gospodarstvo, Aktualno
NAŠA MALA TRŽNICA V GORNJEM GRADU PREDANA NAMENU
Na tržnici bogata izbira domačih dobrot lokalnih proizvajalcev
Trak so družno prerezali in s tem tržnico uradno predali namenu ponudniki in župan Anton 
Špeh (tretji z leve). (Foto: Štefka Sem)
V Gornjem Gradu so konec junija uradno pre-
dali namenu Našo malo tržnico, kot so jo poime-
novali. Prostor je dobila v samem središču kra-
ja. Iz lesa lepo izdelan prostor, zgrajen okrog ve-
ličastne lipe, odslej gosti ponudnike domačih 
proizvodov. Zraven je prostor za avtomate s po-
nudbo domačih kmetij. Trak so ob otvoritvi pre-
rezali župan Anton Špeh in ponudniki na tržnici.
PONUDNIKI ZADOVOLJNI S PROSTOROM
Tržnica je delovala že nekaj časa le streljaj od 
nove lokacije. Tedensko postavljanje in pospra-
vljanje stojnic se je s postavitvijo stalne tržnice 
končalo. Ponudniki so to sprejeli z velikim zado-
voljstvom, saj jih sedaj vedno čaka pripravljen 
prostor, na katerem lahko nudijo svoje domače 
dobrote. S prestavitvijo turistično informacijske-
ga centra v zgornje nadstropje nekdanje trafike 
je tako zaokrožena celota ponudbe za turiste in 
domačine na enem mestu.
PREDSTAVITEV PONUDNIKOV
Stalni ponudniki iz občine, ki lahko pros-
tor uporabljajo brezplačno, so se ob tej pri-
ložnosti predstavili in opisali svojo ponudbo. 
Domače dobrote na tržnici nudijo Mama Kat-
ka, Ivica Pustoslemšek, Kmetija Petek, Bo-
štjan Slapnik, med in medene izdelke pa Ma-
tej Krebs.
Prostor in ponudnike na tržnici je blagoslo-
vil župnik Ivan Šumljak. Za sproščeno počutje 
sta na harmoniko zaigrala Vojko Zavolovšek in 
Klemen Lamprečnik. 
Štefka Sem
VARNEJŠA CESTA V LOKE
Povod je bila menjava vodovodnih cevi
Cesta je sedaj razširjena, dograjen je tudi pločnik za pešce. (Foto: Benjamin Kanjir)
Od križišča pred strugo, ki razmejuje Nove Lo-
ke in Loke, mimo hotela Benda v tem času po-
teka projekt menjave dotrajanih salonitnih ce-
vi, na katerih so se iz dneva v dan pojavljali ved-
no novi defekti. Hkrati z menjavo glavnega in 
priključnih vodov so pod zemljo prestavili elek-
triko in telekomunikacijsko infrastrukturo.
VEČ KOT NUJNA MENJAVA 
CEVI 
Na tem delu Lok so bili defekti na vodovod-
nem omrežju zelo pogosti. Menjava cevi je bi-
la več kot nujna. V delu do hotela so se stvari 
SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI
PLANINI 
Slavnostni govornik 
predsednik vlade
Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje 
Savinjske doline, Celja, Kamnika, Trbovelj in Žal-
ca so v sodelovanju z občinami naše doline prip-
ravila spominsko slovesnost na Menini planini. 
Dogodek so v soboto, 6. julija, posvetili 74-letnici 
legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča 
na Menini planini in 75-letnici osvoboditvi Zgor-
nje Savinjske doline. 
Slavnostni govornik je bil predsednik vlade 
Marjan Šarec. S kulturnim programom so ga 
obogatili številni akterji. Več o dogodku v nas-
lednji številki Savinjskih novic.
Marija Šukalo
sedaj uredile, ravno v tem času poteka še me-
njava cevi do črpališča za hotelom, ki je bi-
lo do izgradnje vodovodnega sistema Letošč 
glavni vir pitne vode za Mozirje in Loke. Po 
menjavi še teh cevi naj bi bil ta del mozirske 
občine, kar se preskrbe z vodo tiče, bolj ali 
manj urejen. 
SANACIJA PREOZKEGA CESTIŠČA
Ob teh delih je bila smiselna tudi sanacija sa-
mega cestišča. Slednje je bilo tako ozko, da so 
avtomobili med srečevanjem vozili po banki-
nah in s tem ogrožali ostale udeležence v pro-
metu. Cesta je sedaj razširjena, dograjen je tudi 
pločnik za pešce. Slednjega bodo v tej fazi grad-
nje potegnili do prve stanovanjske hiše na stra-
ni ceste, na kateri je že sedaj. Prvi del so konec 
junija prekrili z asfaltno prevleko, razen koščka, 
kjer se je pokazalo, da manjka jašek. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 7
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINA LUČE 
Končno pričenjajo z gradnjo nove čistilne naprave 
Namesto dosedanje zastarele čistilne naprave bodo v Lučah nekaj 
deset metrov stran zgradili novo s sodobno tehnologijo. (Foto: Marija 
Lebar) 
V Lučah so si že več let prizadeva-
li, da bi lahko zastarelo in nefunkcio-
nalno občinsko čistilno napravo na-
domestili z novo. Po številnih zaple-
tih s pridobivanjem dovoljenj od dr-
žave in s precenjenimi nadomestili, 
ki naj bi jih občina plačala državi, so 
sedaj projekt pripeljali tako daleč, da 
so tik pred pričetkom del na terenu. 
STROJI BODO ZABRNELI KMALU
Občina je objavila javni razpis za 
izvajalca del in nedavno je župan 
Ciril Rosc podpisal pogodbo z go-
spodarsko družbo Nivig iz Šošta-
nja, ki je bila izbrana na razpisu kot 
najugodnejši ponudnik. Pogodbe-
na vrednost skupaj z davkom je 
nekaj manj kot 365 tisoč evrov, ki 
jih bo občina plačala iz proračuna. 
Dela na terenu se bodo pričela v 
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Sprejeli drugi rebalans letošnjega proračuna
Županja Katarina Prelesnik je na 
dnevni red zadnje seje solčavske-
ga občinskega sveta uvrstila po-
pravek letošnjega proračuna. Gre 
za drugi rebalans, ki so ga svetniki 
potrdili. Največja razlika je tako na 
prihodkovni kot odhodkovni stra-
ni zaradi intervencijskih in sanacij-
skih del po neurjih in nakupa vozila 
za nujno medicinsko pomoč. 
DENAR ZA ODPRAVO POSLEDIC 
NEURIJ 
Ministrstvo za okolje in prostor 
je Občini Solčava odobrilo sredstva 
za odpravo posledic neurij iz let 
2016, 2017 in 2018. Denar, ki ga bo 
v ta namen občina dobila in tudi 
stroške, ki bodo nastali z izvedbo 
teh del, je bilo potrebno umestiti v 
veljavni proračun. S tem denarjem 
bodo uredili plaz Robnik, za kar 
namenjajo skoraj 660 tisoč evrov. 
Uredili bodo lokalno cesto Knez, 
plaz Vrlovc–Perk–Ručnik, nekate-
re intervencije pa bodo izvedli še 
v Klobaši in Podolševi. 
Občina Solčava v imenu občin 
ustanoviteljic vodi projekt nakupa 
nujnega reševalnega vozila za Javni 
zavod Zgornjesavinjski zdravstveni 
dom Nazarje. Sofinanciranje naku-
pa je odobrilo ministrstvo za zdrav-
je, ki bo prispevalo nekaj čez 55 ti-
soč evrov, to je 31 odstotkov vred-
nosti. 
OBČINE PRISPEVAJO 53 %
Zdravstveni dom bo nakup so-
financiral v višini 16 odstotkov ali 
nekaj več kot 28 tisoč evrov. Osta-
la sredstva bodo prispevale občine 
ustanoviteljice, in sicer skoraj 95 ti-
soč evrov ali 53 odstotkov. Tako vire 
sredstev kot odhodke je bilo potreb-
no vnesti v proračun 2019. 
VEČ DENARJA ZA MALO 
GOSPODARSTVO
V solčavskem občinskem pro-
računu letos ni razpisa za sofinan-
ciranje malih komunalnih čistilnih 
naprav, saj lani sredstva niso bila 
porabljena. So pa tokrat zaradi več-
jega zanimanja zvišali sredstva, na-
menjena investicijam v malem go-
spodarstvu, ki jih občina sofinanci-
ra v višini 40 odstotkov. 
Marija Lebar
SPAR MOZIRJE 
Odprtje poslovalnice načrtovano za avgust 
Čeprav delavci še urejajo okolico trgovine, ob njej že stoji znak, 
na katerem je naveden delovni čas, v katerem bo odprta za kupce. 
(Foto: Marija Lebar)
V Mozirju vidno napreduje grad-
nja in urejanje okolice nove poslo-
valnice trgovske družbe Spar Slo-
venija. Prejšnji teden so asfaltira-
li okolico in parkirišče. Kot so nam 
odgovorili iz uprave podjetja, načr-
tujejo odprtje za prihodnji mesec. 
Nov trgovski center raste na 
zemljišču, kjer je prej stal objekt 
Zgornjesavinjske kmetijske zadru-
ge Mozirje. O usodi tega zaprtega 
objekta je bilo kar nekaj ugibanj. 
Po stečaju zadruge je zaradi uredi-
tve zemljiških razmerij trajalo precej 
časa, da je podjetje Erida iz Škoflji-
ce na Upravni enoti Mozirje prido-
bilo dovoljenje za rušenje stavbe 
in pripadajoče zunanje samosto-
ječe nadstrešnice. Z deli so pričeli 
lani jeseni. Za gradbeno dovoljenje 
za gradnjo trgovskega objekta Spar 
Mozirje je nato na mozirski upravni 
enoti zaprosila in ga tudi dobila go-
spodarska družba JVG iz Škofljice. 
Sicer pa je Spar že lani poleti odprl 
svojo franšizo v Nazarjah. Ta deluje 
pod imenom Spar partner. 
Marija Lebar
kratkem, pogodbeni rok za konča-
nje objekta je pet mesecev. 
V SAVINJO PREČIŠČENI IZPUSTI
Čistilna napravo bo tako zgraje-
na še letos, kakor je od občine zah-
tevala pristojna inšpekcija. Nadzor 
bo izvajalo Komunalno podjetje 
Velenje. Po zaključku del je pred-
videno devetmesečno poskusno 
obratovanje. 
Potem ko sta pričeli z obrato-
vanjem tako prenovljena central-
na čistilna naprava v Lokah pri Mo-
zirju kot nova občinska čistilna na-
prava na Ljubnem ob Savinji, bo s 
sodobnim načinom čiščenja ko-
munalnih odpadnih vod naprava v 
Lučah dokončno pripomogla k čis-
ti Savinji.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
8
Organizacije, Iz občin, Informacije
CENTER ZA SOCIALNO DELO SAVINJSKO-ŠALEŠKA
Vloge za podaljšanje pravic niso več potrebne 
Pomočnica direktorice CSD Savinjsko-šaleška Marjana Veršnik Fale: 
»Vsem tistim, ki so že upravičeni do otroškega dodatka, subvencije 
vrtca in državne štipendije, ni več treba oddajati vlog za podaljšanje 
pravice. Pravica se bo obnovila avtomatično.«
V pričakovanju prihodnjega šol-
skega leta se mnogi prejemniki 
različnih socialnih denarnih trans-
ferjev sprašujejo, kaj morajo ukre-
niti, da bi jim te pripadale tudi nap-
rej. Na mozirski izpostavi Centra za 
socialno delo Savinjsko-šaleška so 
zato pripravili nekaj nasvetov ozi-
roma napotkov.
NEKATERE PRAVICE SE BODO 
OBNOVILE AVTOMATIČNO
Pomočnica direktorice CSD Sa-
vinjsko-šaleška Marjana Veršnik 
Fale je povedala: »Vsem tistim, ki so 
že upravičeni do otroškega dodat-
ka, subvencije vrtca in državne šti-
pendije, ni več treba oddajati vlog 
za podaljšanje pravice. Pravica se 
bo obnovila avtomatično, pristojni 
center za socialno delo pa bo izdal 
novo odločbo po uradni dolžnosti.«
KDAJ SE OGLASITI NA CENTRU?
Obisk na enoti centra bo potreben 
za vse tiste, ki želijo pravice uveljav-
ljati prvič, in za tiste, ki morajo javiti 
določene spremembe. T o velja takrat, 
ko prvič uveljavljajo štipendijo za do-
ločen izobraževalni program – dijaki 
v mesecu avgustu, študentje v me-
secu septembru. Prav tako je potreb-
no sporočiti spremembo, ki vpliva na 
izračun pravice do otroškega dodat-
ka, vrtca in državne štipendije. Pri-
meri takih sprememb so: spremem-
be glede dohodka, izpis otroka iz vrt-
ca, sprememba statusa otroka, spre-
memba števila družinskih članov, iz-
polnjevanje oziroma neizpolnjeva-
nje pogojev pri dodatku za bivanje in 
prekinitev izobraževanja.
OTROŠKI DODATEK
Veršnik Faletova je še poveda-
la: »Do zvišanja otroškega dodatka 
za primer, ko otroci niso vključeni v 
vrtec, so upravičeni le otroci, mlaj-
ši od štirih let. V primeru, da pra-
vice do otroškega dodatka ali sub-
vencije vrtca še nimate, je za pri-
dobitev pravice treba oddati vlogo 
(enotna vloga za uveljavljanje pra-
vic iz javnih sredstev). Prav tako je 
potrebno oddati vlogo v primeru 
novega rojstva v družini.«
VLOGA PRED IZTEKOM PRAVICE 
Nove vloge je potrebno vložiti v 
tistem mesecu, ko se upravičencu iz-
teče katera od pravic. Gre za vloge za 
denarno socialno pomoč, za varstve-
ni dodatek, za pravico do plačila pri-
spevka za obvezno zdravstveno za-
varovanje, pravico do kritja razlike 
do polne vrednosti zdravstvenih sto-
ritev, za subvencijo najemnine, op-
rostitev plačila socialnovarstvenih 
storitev in prispevka plačila k družin-
skemu pomočniku. Te je torej potreb-
no vložiti v mesecu izteka pravice. 
DVE PRAVICI HKRATI
Posamezni prejemniki imajo pra-
vico do več različnih socialnih pre-
jemkov. Če jih želijo uživati še na-
dalje, je za nekatere potrebno da-
ti vlogo, druge pa se podaljšajo sa-
modejno. Veršnik Faletova je zaradi 
boljšega razumevanja navedla nas-
lednji primer: »Osebi se na primer 
izteče pravica do denarne socialne 
pomoči in otroškega dodatka z le-
tošnjim 31. avgustom. Ob tem bo o 
podaljšanju pravice do otroškega 
dodatka odločal center za socialno 
delo po uradni dolžnosti – oseba ne 
vlaga vloge za podaljšanje pravice 
do otroškega dodatka. 
Če želi oseba od 1. septembra le-
tos še nadalje prejemati denarno 
socialno pomoč, mora vložiti vlogo 
za podaljšanje pravice do denarne 
socialne pomoči najkasneje do 31. 
avgusta 2019.«
Tekst in foto: Marija Lebar 
OBČINSKI SVET LJUBNO
Potrdili odlok o ustanovitvi 
javnega zavoda
Potem ko so ljubenski občinski 
svetniki na junijski seji sprejeli pred-
log odloka o ustanovitvi Javnega za-
voda za šport, turizem, kulturo in 
mladino Ljubno, so dopolnjen odlok 
na seji v četrtek, 4. julija, obravnava-
li še v drugem branju in ga sprejeli.
Po besedah župana Franja Na-
raločnika je namen ustanovitve te-
ga zavoda doseganje kakovostne in 
celovite športne, turistične in kul-
turne ponudbe ter spodbujanje in 
promocija razvoja naštetih ter mla-
dinske dejavnosti v občini. 
Da bi zavod lahko pričel z delo-
vanjem je potrebno na osnovi od-
loka pripraviti še druge potrebne 
dokumente, med drugim tudi sta-
tut zavoda. Kasneje bodo izpeljali 
razpise in uredili še prostorske in 
kadrovske zadeve. 
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LUČE
Imenovali novo članico 
nadzornega odbora
Predsednica komisije za man-
datna vprašanja, volitve in ime-
novanja Andreja Urh je na zad-
nji seji člane občinskega sveta 
seznanila s predlogom komisije, 
ki je za nadomestno članico nad-
zornega odbora Občine Luče ime-
novala Moniko Robnik. Komisija 
je namreč nedavno prejela pisno 
odstopno izjavo dotedanjega čla-
na nadzornega odbora Benjami-
na Robnika, v kateri je ta nave-
del, da odstopa, ker zaradi časov-
ne stiske ne more več opravlja-
ti omenjene funkcije. Svetniki so 
predlog komisije za novo imeno-
vanje s sklepom potrdili.
Marija Lebar
KNJIŽNICA MOZIRJE
Namigi za poletno branje
ODRASLI:
Nataša Rogelja: Trinajsti mesec : portreti morskih nomadov, Vladi-
mir P . Štefanec: Najlepša neznanka svetloba, Widad Tamimi: Vrtnice 
vetra : zgodba o prekrižanih nitih usod, Graeme C. Simsion: Dva ko-
raka naprej, Lidija Dimkovska: Non-Oui, Carl Honoré: Hvalnica po-
časnosti : svetovno gibanje, ki kljubuje kultu hitrosti, Penelope Fitz-
gerald: Knjigarna, Meroi Nives: Ne pustim te čakati, Bogdan Novak: 
Trte umirajo počasi, Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba, Donna 
Tar tt: Skrivna zgodovina.
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 9
Gospodarstvo, Organizacije
ŠIRJENJE DALJINSKEGA OGREVANJA V MOZIRJU
Ekoen v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja
Traso toplovoda je predstavil predstavnik upravljalca toplovoda Blaž 
Šmerc. (foto: Marija Šukalo)
V Mozirju so v torek, 2. julija, 
predstavili možnost širitve da-
ljinskega sistema ogrevanja na 
lesno bio maso. Potencialnim 
uporabnikom so projekt predsta-
vili predstavniki koncesionarja 
za proizvodnjo in distribucijo to-
plotne energije v mozirski občini 
– Ekoen, upravljalca in vzdrževal-
ca omenjenega sistema Biomasa 
ter predstavniki upravljavcev Ha-
bit in Sipro. 
DO SEDAJ PRIKLJUČENA 
ČETRTINA VEČSTANOVANJSKIH 
ZGRADB
Ekoen je v letu 2006 zgradil ko-
tlovnico na bio maso Podrožnik, 
pred dvema letoma so jo obno-
vili in razširili. Do sedaj je bila v 
Mozirju na toplovod priključena 
skoraj četrtina večstanovanjskih 
objektov in individualnih bivalnih 
enot. V letošnjem letu želijo distri-
bucijo toplotne energije razširiti 
še na Praprotnikovo in del Savinj-
ske ulice ter tako ta delež bistve-
no povečati.
PRIDOBLJENA SREDSTVA EKO 
SKLADA BODO RAZDELJENA
Po besedah predstavnikov up-
ravljalcev so sedaj v fazi pridobi-
vanja gradbenega dovoljenja. Z 
etažnimi lastniki želijo skleniti tudi 
predpogodbe. V jeseni bodo kandi-
dirali še na razpis eko sklada. Ta-
ko pridobljena sredstva bodo raz-
delili v obliki brezplačnih toplotnih 
postaj uporabnikom. Prav tako bo-
do brezplačno skrbeli za njihovo 
vzdrževanje in servisiranje.
30-ODSTOTNI PRIHRANEK
V podrobnem idejnem načr-
tu so predstavniki koncesionarja 
in upravljavca udeležencem sreča-
nja predstavili, katere objekte bi ra-
di priključili na daljinsko ogrevanje. 
Pri predstavitvi stroškov ogrevanja 
so poudarili, da bi uporabniki prihra-
nili skoraj 30 odstotkov v primerjavi s 
stroški sedanjega ogrevanja. Podat-
ke, kakšni so bili dosedanji stroški, so 
jim posredovali predstavniki uprav-
nikov večstanovanjskih zgradb.
Marija Šukalo
DRUŠTVO UČNI SADOVNJAK
S sadikami na pomoč Mozirjanom
Prizadeti v ujmi so dobili okoli 5.000 sadik in 120 litrov sredstva za 
škropljenje za krepitev odpornosti. (Foto: Benjamin Kanjir)
V Društvu učni sadovnjak, ki ga 
vodi Jernej Mazej, skrbijo za oza-
veščenost o potrebnosti samooskr-
be občanov s sadjem in zelenjavo. 
Ob različnih nesrečah radi priskoči-
jo na pomoč vsem, ki njihovo pomoč 
potrebujejo. Tako so strnili vrste in po 
toči, ki je Mozirjanom 3. julija uniči-
la večino sadik po vrtovih, poskrbeli 
za razdeljevanje sadik in sredstev za 
zaščito proti boleznim.
POMAGALI VRTNARJI IZ VSE 
SLOVENIJE
Člani društva so ob podobnih na-
ravnih nesrečah že večkrat priskoči-
li na pomoč prizadetim širom Slove-
nije. Mazej se je ob nedavnem uniče-
valnem neurju v Mozirju odločil, da 
je na najboljši možni način potreb-
no pomagati tudi prizadetim Mozirja-
nom. Poklical je prijatelje iz vse Slo-
venije, vrtnarje, ki so pobrskali po 
svojih zalogah in poiskali sadike, ki 
so jim ostale ali niso bile prodane. 
Z veseljem so se odzvali na njegove 
prošnje in jih pripeljali ali kako dru-
gače poslali do Jerneja. 
SADIKE ŠE POŠILJAJO
Slednji je v okviru akcije nato or-
ganiziral deljenje nabranega. Pred 
stavbo stare občine se je 5. julija 
zbralo veliko število prizadetih v uj-
mi, ki so si razdelili okoli 5.000 sa-
dik in 120 litrov sredstva za škroplje-
nje za krepitev odpornosti. Sadike vr-
tnarji še kar pošiljajo, zato bo razde-
ljevanje še enkrat v teh dnevih. Naj-
več je bilo in še bo sadik paradižni-
ka, paprike, jajčevcev in podobnega. 
LETOS JE V TEKU ŽE TRETJA 
AKCIJA
V Društvu učni sadovnjak so la-
ni na tak način pomagali prizade-
tim v neurju, ki je klestilo po Črno-
mlju. Takrat so zbrali in razdelili oko-
li 70.000 sadik. Letos so v društvu še 
bolj aktivni, saj je potreb še več. Že 
pred dnevi je bila prva akcija name-
njena Staremu trgu, sedaj Mozirju, 
v teku je tudi nabiranje pomoči za 
Ptuj, ki ga je neurje prizadelo 7 . julija.
Benjamin Kanjir
50 LET ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE
Zaključno praznovanje v Lučah
V soboto, 6. julija, so se na 
zaključnem praznovanju zlate-
ga jubileja zbrali delovni invali-
di Slovenije. Srečanje pod nas-
lovom Praznujemo preteklost, iz-
boljšujemo prihodnost je prip-
ravilo Zgornjesavinjsko medob-
činsko društvo delovnih invali-
dov Mozirje v sodelovanju z ob-
čino Luče in svojo krovno orga-
nizacijo. 
Ob tej priložnosti je podpred-
sednik Zveze Ivan Kostrevc po-
udaril, da je Zveza v letih delova-
nja poleg posebnih socialnih pro-
gramov na državni in lokalni ravni 
razvila številne odmevne projekte 
in danes vključuje 69 občinskih in 
medobčinskih društev invalidov, ki 
združujejo prek 50.000 članov na 
celotnem ozemlju Slovenije. Več 
o dogodku v naslednji številki Sa-
vinjskih novic. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
10
Kultura, Ljudje in dogodki
OTVORITEV RAZSTAVE DEL VERE BENDA IN NINE BENDA FELICIJAN NA REČICI OB SAVINJI
Za njunimi deli se skrivata občutljivi duši
Nino Benda Felicijan (prva z desne) in Vero Benda (druga z desne) je predstavila Magda 
Posedel (peta z desne). (Foto: Marija Šukalo)
Vera Benda iz Spodnje Rečice se že vrsto let 
ukvarja s kiparjenjem. Delček tistega, kar je obli-
kovala iz gline v različnih tehnikah, je na ogled 
postavila junija v Centru za družine Medgen hi-
ša Rečica ob Savinji. Ob njenih skulpturah je 
svoja likovna dela na ogled postavila tudi sna-
ha Nina Benda Felicijan. 
DVE DESETLETJI OBLIKOVANJA GLINE 
Ustvarjalki je predstavila Magda Posedel in 
povedala, da se Vera Benda ukvarja z oblikova-
njem gline že dve desetletji. Znanje o oblikova-
nju in modeliranju je nabirala pri različnih men-
torjih. Njena najljubša tehnika je raku. Kljub te-
mu, da jo dobro obvlada, še vedno išče in pre-
izkuša nove možnosti, s katerimi pripovedu-
je svojo zgodbo življenja. Zelo rada se loti pro-
jektov, kjer rabi viličarja, varilca in težko orod-
je. Njena zadnja ljubezen pa je kiparjenje z mo-
torno žago. Z njo iz odpisanih debel z zahtevnim 
in natančnim delom izdela mojstrovine. Te je bi-
lo moč videti v času občinskega praznika na re-
čiškem trgu na odcepu do Mržiča.
NININE MAVRIČNE PLESALKE NAPOLNILE 
PROSTOR Z IGRIVOSTJO
Nina Benda Felicijan je na ogled postavi-
la mavrične plesalke, ki so vsaka zase nago-
varjale gledalca s svojo zgodbo. Z njimi je 
po besedah Posedelove prostor zažarel od 
igrivosti in mladosti. Za deli obeh likovnic se 
skrivata občutljivi duši, polni idej in ustvar-
jalnega naboja, kar je bilo razvidno iz raz-
stavljenih del.
Razstavo je otvorila županja Anja Rebernik, 
s kulturnim programom jo je obogatil harmoni-
kar Primož Zvir.
Marija Šukalo
EX-TEMPORE NAŠIH 20 NA REČICI OB SAVINJI
Obogatili dve desetletji delovanja
Udeleženci likovnega srečanja s predsednikom društva Gal Vinkom Jerajem (stoji desno) 
(foto: Marija Šukalo)
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgor-
nje Savinjske doline Gal je na Rečici ob Savinji 
pripravilo ex-tempore. Dogodka pod naslovom 
Naših 20 se je udeležilo 23 likovnikov iz različ-
nih krajev Slovenije. 
ZAGNANOSTI IN VNEME ZA DELO NI ZMOTIL 
NITI DEŽ
V uvodnem delu srečanja so prisluhnili preda-
vanju o nastanku papirja, ki ga potrebujejo pri li-
kovnem ustvarjanju. O njem je spregovorila Na-
taša Rupnik. Nato so v različnih tehnikah ustvar-
jali utrinke z Rečice in njene okolice. Zagnanosti 
in vneme za delo ni zmotil niti dež. Nastala so ab-
straktna in realistična dela v tehniki kolaža, akva-
rela, pastela. Izbor je bil prepuščen ustvarjalcem. 
OHRANILI OSNOVNO IDEJO DRUŠTVA
S srečanjem stanovskih kolegov so organiza-
torji obogatili svoj jubilej – dve desetletji delo-
vanja. V tem času jim je uspelo ohraniti osnov-
no idejo društva in slediti zastavljenim ciljem. 
Posamezniki so dosegli zavidljive rezultate: pet 
zlatih, srebrno in bronasti paleti ter 37 certifi-
katov kakovosti, preko sto priznanj na doma-
čih tleh in mednarodnih festivalih. Dela, ki so jih 
ljubiteljski umetniki ustvarili, bodo razstavili v no-
vembru v društvenih prostorih. 
Marija Šukalo
DOC. DR. MARTA SVETINA VEDER O ENERGIJAH MED STARŠI IN OTROCI 
Objemi z otrokom niso edini način povezovanja
Geokemičarka, raziskovalka in energotera-
pevtka doc. dr. Marta Svetina Veder je v Centru 
za družine Medgen hiša spregovorila o energijah, 
s katerimi so povezani starši s svojimi otroki in 
obratno. Na predavanju je med drugim povedala, 
da je otrok do svojega petega leta popolnoma od-
visen od energij svojih staršev, predvsem od ma-
mine, ki jo prejema preko dojenja. 
STARŠI MORAJO POSKRBETI, DA IMAJO 
DOVOLJ ENERGIJE ZA OTROKA
»Energija, ki smo jo prejeli skozi ljubezen, 
pozornost, razumevanje in zaščito, je uso-
dna ne le za zdrav razvoj osebnosti, temveč 
tudi za kakovost energije, ki jo bomo vnes-
li v odnos z drugimi. Objemi z otrokom niso 
edini način povezovanja, so pa vsekakor naj-
bolj učinkovit način,« je dejala predavatelji-
ca, prepričana, da morajo starši poskrbeti, 
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 11
Kultura, Ljudje in dogodki
Marta Svetina Veder je 
izpostavila, da je otrok do svojega 
petega leta odvisen od energij 
svojih staršem, predvsem od 
mamine in jo prejema preko 
dojenja. (Foto: Marija Šukalo)
da imajo dovolj energije in lah-
ko energetsko nahranijo otroka. 
BREZ STARŠEVSKE ENERGIJE 
OTROK IZGUBLJA VARNOST IN 
OPORO 
V primeru, da mu je ne dajejo, 
otrok izgublja zaupanje, varnost in 
oporo. Srečuje se z različnimi teža-
vami. »Če se vaš otrok obnaša kot 
največji lump, je to znak, da je va-
ša povezanost z njim prešibka, da 
ga preplavljajo močna čustva, ki jih 
sam ni zmožen predelati ali ne mo-
re doseči vaših pričakovanj brez 
pomoči. Otrok se v objemu poču-
ti varnega, da izrazi nakopičena 
čustva, se »očisti« in je spet prip-
ravljen sodelovati,« je ob zaključku 
dejala energoterapevtka.
Marija Šukalo
ZAVOD STANISLAVA V GORNJEM GRADU
Eden od talentov Štigličevih je risanje in slikanje
Rosana in Ksenija Štiglic sta prvič skupaj samostojno razstavili 
svoja dela.
V Zavodu Stanislava v Gornjem 
Gradu so junija odprli razstavo Ro-
sane in Ksenije Štiglic. Mama in 
hči sta tokrat prvič skupaj samostoj-
no razstavili svoja dela. Rosana ima 
za sabo že veliko razstav, medtem 
ko je Ksenija svoje portrete s svinč-
nikom razstavljala prvič. Za glasbe-
no spremljavo dogodka so poskrbe-
le kar same, pri prepevanju sta se ji-
ma pridružili še Bernarda in Kristi-
na, druga polovica Kvarteta Štiglic.
Rosana Štiglic ima veliko talentov, 
ki jih je radodarno podelila s svojimi 
otroki. S hčerkami tvori Kvartet Šti-
glic, prepevajo tudi v Ženskem pev-
skem zboru Jutro. Ljubezen do slika-
nja je prenesla na hčerko Ksenijo, ki 
rada riše portrete s svinčnikom. Nje-
ni portreti so iz leta v leto boljši, za-
OTVORITEV RAZSTAVE EXFILCORE V SOLČAVI
Ocenjevalko najbolj navdušilo delo Darje Goličnik iz Šmihela
Prvo mesto je pripadlo Darji Goličnik iz Šmihela. (Fotodokumentacija 
Orešnik)
Špela Orešnik in Franc Mager 
sta v sodelovanju s solčavsko ob-
čino in mozirsko izpostavo Javne-
ga sklada RS za kulturne dejavno-
sti pripravila Exfilcore – 3. ustvar-
janje v filcu. Na razpis se je prijavi-
lo osem ustvarjalcev, ki so na temo 
Čarobne zgodbe rastlin pripravili 
deset polstenih del. Ta so na ogled 
postavili v Centru Rinka. 
Dela je ocenjevala akademska 
kiparka Irena Romih, ki tudi sa-
ma uporablja naravne materiale 
ter izkorišča njihove lastnosti, da 
doseže določene likovne učinke. 
Raznoliki pristopi po njenem ka-
žejo, kako neskončne so možnos-
ti, ki jih nudita ista tehnika in isti 
material. Pri iskanju najboljših je 
imela težko nalogo, saj so se vsi 
avtorji, ki so se lotili določene te-
me, vzeli čas za razmislek in do-
dobra raziskali podlago, v katero 
so filcali zgodbo. 
Pri izboru nagrajencev je upo-
števala, koliko je tehnika povezna z 
likovnimi elementi in izvedbo. Prvo 
mesto je pripadlo Darji Goličnik iz 
Šmihela, drugo Anji Musek iz Ško-
fje Loke, tretje si je prislužila orga-
nizatorka Špela Orešnik. 
Razstavo je odprla županja Ka-
tarina Prelesnik, ki je pohvalila ta-
ko avtorje kot njihova dela. Izrazila 
je željo, da bi se k ustvarjanju slik 
v filcu pridružil še kdo od domačih 
izdelovalcev. 
Marija Šukalo
to jih je z veseljem razstavila ob ma-
minih slikah. Rosana slika z akrilom 
na platno, najraje rože, v zadnjem ob-
dobju upodablja tudi ljudi. Rada po-
slika uporabne lesene predmete, kot 
so koledarji, leseni metuljčki za okras 
in še marsikaj. Rosana skrbi za veli-
ko družino, a si še najde čas za pisa-
nje pesmi.
Poleg Štigličevih sta okrasne in 
uporabne lesene izdelke, okrašene 
s servietno tehniko, razstavili Tanja 
Starc in Dragica Mlakar. Njuni raz-
stavljeni predmeti so dokaz, da se 
lahko z domišljijo in spretnostjo na-
redi marsikaj iz starih in odsluženih 
predmetov, predvsem lepe okrasne 
predmete, ki jih krasijo motivi s pa-
pirnatih serviet. 
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
12
Organizacije
O RAZISKOVANJU PODZEMELJSKEGA SVETA V KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH
Vsak jamar do podzemlja čuti toliko spoštovanja, da se sam 
vanj ne podaja
Vido Kregar (stoji) je spregovoril o geologiji in geomorfologiji Kamniško-Savinjskih Alp, 
Rajko Slapnik pa je predstavil nekatere izstopajoče jame. (Fotodokumentacija Občine Luče)
V okviru 5. Festivala pohodništva v Kam-
niško-Savinjskih Alpah so v Lučah pripravili 
predavanje o raziskovanju podzemeljskega sve-
ta v omenjenem gorovju. O lepotah teh naravnih 
znamenitosti sta v kulturnem domu spregovori-
la član in predsednik Jamarskega kluba Kamnik, 
Vido Kregar in Rajko Slapnik. 
ODKRIVANJE JAM NI ENOSTAVNO
»Jamarji smo malo čudno ljudstvo, ki se 
ukvarja z raziskovanjem jam, predvsem z od-
krivanjem novih, kar ni prav enostavno. Vsak od 
nas čuti do podzemlja toliko spoštovanja, da se 
vanj sam ne podaja, torej je treba dobiti prija-
telja, kar v prenesenem pomenu pomeni neko 
družbeno organizacijo,« sta Slapnik in Kregar 
slikovito opisala svoje delo. 
JAME KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Kregar je v prvem delu predavanja sprego-
voril o geologiji in geomorfologiji Kamniško-Sa-
vinjskih Alp s poudarkom na visokogorskem kra-
škem svetu. V drugem delu je Slapnik predstavil 
nekatere izstopajoče jame in brezna v naših go-
rah z arheološkega, geomorfološkega, biološke-
ga in hidrološkega vidika. Podrobneje je orisal 
Potočko zijalko na Olševi, Mokriško jamo, Kam-
niško jamo in Snežno jamo na Raduhi. 
V biološkem vidiku je opisal razmere, ki ozna-
čujejo podzemne biotope in prilagoditve na živ-
ljenje v podzemlju ter ob izbranih fotografijah 
predstavil poglavitne podzemeljske živali, ki na-
seljujejo jame naših Alp. 
Na koncu je predstavil vrednost podzemne-
ga sveta kot vir pitne vode in njegovo varovanje 
ter odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih 
postavili obiskovalci. 
Marija Šukalo
ČEBELARSKA DRUŽINA LUČE 
Ob stoletnici slovesno razvili nov prapor
Predsednik Čebelarske družine Luče Tone Kumer (levo) je razložil simbole na praporu, ki ga 
drži praporščak Vinko Robnik. 
V Lučah je bilo zadnjo junijsko soboto slove-
sno in tudi zabavno. Tamkajšnja čebelarska dru-
žina je skupaj z gosti obeležila stoletnico delo-
vanja in razvila nov prapor. Dogajanje je sprem-
ljal zanimiv in razgiban kulturni program.
STO ČASTITLJIVIH LET
Organizirano čebelarjenje se je na našem ob-
močju začelo že v 19. stoletju. Tudi čebelarji iz luč-
kega okolja so se mu pridružili. Ko je bila ustanov-
ljena sedanja čebelarska zveza Slovenije in je za-
čela izdajati strokovno publikacijo Slovenski če-
belar, so bili člani oziroma naročniki tudi čebelarji 
iz Luč, o čemer pričajo tiskani seznami.
Trenutno imajo 28 članov, ki čebelarijo z 350 
čebeljimi družinami. Za uradno letnico svoje 
ustanovitve štejejo leto 1919, zato so letošnje le-
to namenili obeležitvi stoletnice delovanja.
ČISTO POSEBEN PRAPOR
Poiskali so botre in donatorje in si zamisli-
li prapor, ki je drugačen od drugih. Dolgole-
tni predsednik Čebelarske družine Luče Anton 
Kumer je spregovoril o njem. Če je na ostalih 
čebela delavka, so se v Lučah odločili, da je na 
eni strani satovje, na njem pa poleg delavk še 
čebelja matica. »Najbrž je to za zdaj edini pra-
por v Sloveniji s tako podobo. Za matico smo 
se odločili, ker imamo v Lučki Beli že več let 
vzrejališče čebeljih matic avtohtone pasme 
krajnske sivke,« je pojasnil Kumer. Na drugi 
strani prapora je podoba Luč, kakršne so bi-
le pred sto leti.
Z 350 čebeljimi družinami 
čebelari 28 članov Čebelarske družine 
Luče.
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 13
Organizacije
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije 
Janez Vencelj je lučkim čebelarjem 
čestital ob jubileju in izpostavil prednosti 
organiziranega čebelarstva.
POHVALNO O DELOVANJU DRUŽINE IN 
ČLANOV
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije 
Janez Vencelj je podčrtal pomembnost orga-
niziranega čebelarstva. Naštel je izjemne do-
sežke zveze v zadnjem obdobju ter se zahva-
lil lučkim čebelarjem za njihovo neutrudno de-
javnost. 
Podpredsednik Čebelarske zveze SAŠA 
Franc Podrižnik je poudaril izjemno aktiv-
nost lučkih čebelarjev, saj je bil prav na nji-
hovem območju s skupnimi močmi zgrajen 
osrednji čebelarski center in vzrejna posta-
ja za matice. 
Župan občine Luče Ciril Rosc je izpostavil 
ponos nad delom domačih društev, med nji-
mi je tudi čebelarska družina, ki zgledno skrbi 
za čebele, in sodeluje z drugimi društvi, šolo in 
vrtcem ter tako skrbi za čebelarski podmladek. 
Blagoslov prapora je po nagovoru opravil 
pater Karel Gržan. Darovalci so obesili slav-
nostne trakove, kot zaključek slovesnosti je 
sledilo pobratenje praporov, nato pa družabni 
večer ob glasbi Savinjskega kvinteta.
ČEBELE V LITERATURI, ČEBELE V PESMI
Bogat spremljevalni program, ki ga je po-
vezoval Nejc Slapnik, je bil vsebinsko pove-
zan s čebelami in čebelarji. Tako so pevci Ok-
teta Žetev domiselno porabili satne okvire kot 
podlago za note. Poleg njih so v glasbenem 
delu nastopili še domači moški pevski zbor 
ter učenke in učenci OŠ Blaža Arniča Luče. 
Pod mentorstvom Simone Funtek so izvedli 
tudi duhovito predstavo o vsakdanjem življe-
nju čebelarja in njegove družine.
Tekst in foto: Marija Lebar 
10. DAN MENINE IN 8. NOČ MENINE
Letošnja osrednja tema podzemno bogastvo planine
Nastop Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna
V družabnem delu prireditve je največjo pozornost ponovno pritegnil met gojzarja.
Že desetič so se na Dan Menine zbrali obisko-
valci te planine, večer poprej pa je bila 8. Noč 
Menine. Druženje se je začelo z mašo po name-
nu pašne skupnosti. Za osrednji del prireditve in 
kulturni program so poskrbeli člani Jamarskega 
kluba Tirski zmaj Ljubno, saj je bila tema prire-
ditve podzemno bogastvo Menine. 
POZDRAVNI GOVORI
Prisotne je pozdravil pobudnik in vodja prire-
ditve, načelnik odseka za varstvo gorske nara-
ve pri PD Gornji Grad Lojze Gluk, ki je sprego-
voril o pomenu dogodka. Sledil je pozdrav in na-
govor župana občine Gornji Grad Antona Špe-
ha. Osrednji govor je imel predsednik jamarske-
ga kluba Bernard Štiglic, ki je predstavil aktiv-
nosti odkrivanja in čiščenja jam na tem obmo-
čju v zadnjem obdobju. V imenu gornjegrajske-
ga planinskega društva se je predsednica Sla-
vica Suhovršnik vsem zahvalila za obisk in us-
pešno sodelovanje pri organizaciji ter izvedbi 
obeh prireditev.
RAZSTAVE IN PLAKATI
Svoje dejavnosti so na stojnicah in s plakati 
predstavila številna društva. Pripravljene so bi-
le gobarska, lovska, jamarska in čebelarska raz-
stava, razstave starodobnih smučarjev, plakatov 
ob 25. obletnici delovanja javne gozdarske služ-
be, plakati o Menini, zgibanke, risbice in izdelki 
otrok planinskega krožka. V kulturnem progra-
mu so nastopili Moški pevski zbor Kulturnega 
društva Bočna, Kvartet Štiglic in Jože Remšak – 
Zotler. V družabnem delu prireditve je največjo 
pozornost ponovno pritegnil met gojzarja, ki se 
ga je udeležilo veliko število obiskovalcev.
NOČ MENINE ZA OTROKE
8. Noči Menine se je dan poprej udeležilo 
okrog 20 obiskovalcev. Pod vodstvom gozdar-
ja Lojzeta Gluka je v okolici planinskega doma 
potekalo vodenje v naravi po načelih gozdne 
pedagogike. Podali so se do najvišjega vrha 
planine – Vivodnika in na razgledni stolp, spoz-
navali so živali, rastline, doživljali naravo z vse-
mi čutili. V planinskem domu so si udeleženci 
zvečer ogledali projekcijo fotografij ter prisluh-
nili predavanju Bernarda Štiglica.
Štefka Sem, foto: Lojze Gluk
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
14
Ljudje in dogodki, Oglasi
PREDAVANJE MAG. ZVONKE KLADNIK NA REČICI OB SAVINJI
Sprejmimo najstnika kot 
posameznika z lastno 
osebnostjo
Mag. Zvonka Kladnik (levo) je poudarila, da si najstnik želi in tudi 
potrebuje čim več svobode in samostojnosti. (Foto: Marija Šukalo)
»Najstniki so carji, so naši, a 
samosvoji,« je povedala mag. 
Zvonka Kladnik, članica društva 
Pozitivna disciplina Slovenije – 
društva za vzgojo otrok in odra-
slih. Trditve je preko svojega pre-
davanja poskušala približati obi-
skovalcem predavanja V druži-
ni imamo najstniki – kako ga ra-
zumeti. Slednjega je pripravila v 
Centru za družine Medgen hiša 
na Rečici ob Savinji. 
ZA GRADITEV ODNOSA 
Z NAJSTNIKOM 
NAJPOMEMBNEJŠE 
KOMUNICIRANJE
Najstniki so pogosto muhavi 
in agresivni. Starši se morajo za-
vedati, da je to sestavni del od-
raščanja in osamosvajanja. Naj-
stnik je namreč odraščajoči ot-
rok, ki bi rad imel nekatere mož-
nosti odločanja. 
»Če naj se razvije v odgovor-
nega človeka, mora pridobiti za-
upanje vase in v svoje odločit-
ve. Kot starši mu moramo pri 
tem pomagati in predvsem zau-
pati. Itak vas bo pogosto zavra-
čal, z razlogom ali brez,« je de-
jala Kladnikova, prepričana, da je 
pri graditvi odnosa z najstnikom, 
kakor tudi sicer v življenju, naj-
pomembnejše komuniciranje. 
Sestavni del komuniciranja, si-
cer neprijetni, so tudi prepiri, ki 
so v najstniških letih pogostej-
ši in intenzivnejši. Tedaj je po-
membno le, da najstniku ne do-
volimo, da postane glasen. Nau-
čiti se mora, da ne razmišljamo 
vsi enako in da je o stvareh mo-
goče razpravljati mirno. 
NAJ SE UKVARJA Z 
DEJAVNOSTMI, KI GA VESELIJO
Dejstvo je, da starše najstni-
ki pogosto razočarajo. Toda star-
ši to prebolijo, ker je ljubezen do 
otrok brezpogojna. Zato je preda-
vateljica priporočala udeležen-
cem, da svojega najstnika sprej-
mejo kot posameznika z lastno 
osebnostjo in določeno me-
ro zrelosti, ki mu jo pomagamo 
dograjevati. Dejstvo je namreč, 
da si najstnik želi in tudi potre-
buje čim več svobode in samo-
stojnosti, želi se čim več družiti 
s prijatelji ter se ukvarjati z de-
javnostmi, ki ga veselijo. Star-
ši mu naj le pomagajo, da bi se 
med odraščanjem in v življenju 
nasploh čim bolje znašel.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 15
Ljudje in dogodki
MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI
Srečanje sošolcev nižje gimnazije OŠ Mozirje po 60 letih
Nekdanji sošolci so se sešli na prijetnem srečanju ob visoki obletnici zaključka šolanja na nižji gimnaziji 
Osnovne šole Mozirje. (Foto: Jože Miklavc)
V petek, 28. junija, so se v Mozir-
ju po 60 letih od zaključka šolanja 
na nižji gimnaziji Osnovne šole Mo-
zirje sešli takratni učenci zaključ-
nega letnika 8. razreda. V šolskem 
letu 1958/59 je bilo v dveh paralel-
kah še 47 učencev. Večinoma so 
uspešno končali obvezno osnov-
no šolo in se vpisali v različne šo-
le, na gimnazijo in učiteljišče, sre-
dnje tehnične in poklicne šole. Ne-
kaj od njih se jih je takoj zaposlilo 
ali so ostali na kmetijah.
ZA TRI RAZREDE UČENCEV
V takratno nižjo gimnazijo v Mo-
zirju, kjer je bil ravnatelj Franjo Vajd, 
se je iz okoliških šol na Gorici, Rečici 
ob Savinji, v Nazarjah, Šmihelu, Le-
pi Njivi in Mozirju vpisalo za tri pol-
ne razrede učencev takratnih štiri-
letnih šol. V zadnjem šolskem le-
tu sta bila še dva razreda, v katerih 
sta bila razrednika Milan Kojc in Jel-
ka Kovač. Generacija učencev se je 
razselila širom po Sloveniji, dve so-
šolki pa živita v Nemčiji. V času do 
tega srečanja je preminilo 13 sošolk 
oziroma sošolcev. Od 34 še živečih 
se jih je srečanja udeležilo 22. 
OGLEDALI SO SI RAZSTAVO 
SOŠOLKE
Za vsebinsko dogajanje so pos-
krbeli trije organizatorji. Udeležen-
ci so si na povabilo sošolke Vere 
Benda ogledali razstavo lesenih 
kipcev in umetnin iz lesa ter pre-
gledno razstavo kiparjenja Bendo-
ve in grafik njene snahe Nine Ben-
da Felicijan v medgeneracijskem 
centru na Rečici ob Savinji. Tam 
jim je dobrodošlico izrekla županja 
Ana Rebernik. Srečanja se je ude-
ležil tudi njihov sošolec p. dr. Vik-
tor Papež, ki v teh dneh praznuje 
50 let duhovništva. Po ogledu so v 
Mozirju nadaljevali družabno sre-
čanje z obujanjem spominov. 
Jože Miklavc
LUČE 
50 let po zaključku osnovnega šolanja so se ponovno srečali
Generacija sošolcev, ki je pred vsako uro prepevala, se je zbrala 50 let po končani osnovni šoli. 
(Foto: Toni Breznik)
V Lučah so se pet desetletij po 
končani osnovni šoli srečali učen-
ci generacije 1954 ter leto starejši 
in leto mlajši, ki so v šolskem letu 
1969/70 zaključili osnovno šolo. Od 
32 se jih je druženja udeležilo 21. 
Skupaj jih je zbral Jurij Funtek, ki 
je kljub zdravstvenim težavam or-
ganiziral vse – od maše do zaključ-
ka ob kosilu v Podvolovljeku in ži-
ve glasbe, za kar so mu sošolci ze-
lo hvaležni.
BILI SO POSEBNA GENERACIJA
V tistem času sta bila prvi in 
drugi razred še v Podvolovljeku 
in Strugah, vse ostale razrede so 
učenci obiskovali v Lučah. V Pod-
volovljeku je poučevala Anica Pa-
vlin, ki se je srečanja tudi udeleži-
la. Od učiteljev imata na Luče le-
pe spomine tudi zakonca Anton in 
Marija Venek, ki sta se tam spo-
znala in sta ob srečanju obujala 
spomine na tista leta. Anton Venek 
je kasneje postal ravnatelj šole. 
Generacija, ki se je zbrala, je bila 
nekaj posebnega. Pred vsako šol-
sko uro so nekaj zapeli, se spomi-
njajo učitelji. Prav tako so bili prvi, 
ki so bili vpisani v Zlato knjigo, v 
katero so odličnjake začeli vpiso-
vati ravno v letu, ko je ta genera-
cija zaključila osnovno šolo. V Zla-
ti knjigi je vpisan tudi učenec, ki ni 
pri pouku manjkal niti en dan v ce-
lotni osemletki. 
ZANIMIVI POGOVORI
Druženje sošolcev se je začelo z 
mašo, ki jo je v lučki cerkvi daro-
val župnik Viki Košec. Na druženju 
v Podvolovljeku sta jih pozdravila 
Venek in Pavlinova ter z njimi deli-
la spomine. Na srečanju so si lahko 
ogledali povečane skupinske foto-
grafije vseh let osnovne šole. 
Večina živi v Lučah, kar nekaj pa 
se jih je razkropilo po drugih kon-
cih Slovenije. In kot je v govoru po-
vedala Valerija Robnik: »Veliko le-
pega smo doživeli skupaj, bila so 
prelepa osnovnošolska leta. Tis-
ta leta, ko smo se oblikovali v ljudi, 
kakršni smo postali, in leta, ko smo 
veseli in razposajeni otroci stali na 
pragu življenja in verjeli vase.« 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
16
Ljudje in dogodki, Oglasi
MOZIRJE
Sošolci po petih desetletjih znova skupaj
Od 59 sošolcev se jih je srečanja po 50 letih udeležilo še 43. (Foto: Benjamin Kanjir)
Sredi junija so se v Mozirju zbra-
li sošolke in sošolci, ki so klopi 
osnovne šole zapustili pred peti-
mi desetletji. Na prijetno srečanje, 
polno spominov, so prišle tudi tri 
njihove učiteljice.
NA SREČANJE JIH JE PRIŠLO 43
Šolske klopi so pričeli guliti v šo-
li, ki je stala na mestu današnje tr-
govine Mercator. Malce starejši 
Mozirjani se še spomnijo objekta, v 
katerem so prva znanja pridobiva-
li mnogi domačini. Šolanje so nato 
nadaljevali v šoli na Brdcah. V pe-
tem razredu so v to šolo prišli tu-
di učenci iz Nazarij, Šmihela in Le-
pe Njive. Od takrat so bili skupaj in 
tam skupaj tudi zaključili osnovno-
šolska leta. To je bilo pred natan-
ko petdesetimi leti. Takrat jih je bilo 
59, na srečanje pa jih je prišlo 43.
Z OBISKOM SO JIH RAZVESELILE 
TRI UČITELJICE
Popoldansko druženje, ki se je 
razvleklo dolgo v večerne ure, je bilo 
polno obujanja spominov. V govorih 
so izpostavili vrsto dogodivščin, ki 
so po vsem tem času še bolj sme-
šne, kot so bile takrat. S tem so se 
strinjale tudi njihove učiteljice, ki 
so jih razveselile s svojim obiskom. 
Med njimi so bile Marija Breznik, 
Vida Prušek in Milena Božič.
VEČINA JIH JE OSTALA V 
MOZIRJU
Sošolci so prišli od blizu in daleč, 
tudi iz Ljubljane in Brežic. Večina pa 
jih je za vedno ostala Mozirjanov ali 
okolišanov. Kdo in od kod so, pa se 
bodo lahko odslej spominjali tudi s 
knjižicami Aleksandra Videčnika, ki 
so jih prejeli v spomin na srečanje. 
Benjamin Kanjir
OBČINA LJUBNO 
V svet odhaja še ena generacija devetošolcev 
Najboljši devetošolci z razredničarko in ravnateljem na sprejemu pri županu 
(fotodokumentacija občine)
V zadnjih dneh šolskega leta sta župan Fra-
njo Naraločnik in občinska uprava pripravila 
sprejem za najboljše devetošolce Osnovne šo-
le Ljubno ob Savinji. Župan je poudaril, da so 
mladi pred veliko spremembo v svojem življe-
nju, saj se bodo podali na pot učenosti v dru-
ge kraje, učenci pa so predstavili načrte za bo-
dočnost.
RAVNATELJ PONOSEN NA USPEHE UČENCEV
Devetošolce sta spremljala razredničarka 
Alenka Meža in ravnatelj mag. Samo Kramer. 
Ta je dejal, da je ponosen na uspehe odhajajo-
čih učencev. Poudaril je vzorno sodelovanje šole 
z občino, ki zagotavlja dobre pogoje za delo šole 
in za uspešno izvajanje njenih pedagoških nalog.
ŽUPAN PODARIL TUDI SLOVENSKO ZASTAVO
Župan je mladim podaril spominska darila, 
med drugim tudi slovensko zastavo. Pri tem je 
izrazil pričakovanje, da jo bodo spoštovali in jo 
ob praznovanjih izobesili. Dejal je, da so učen-
ci poleg šolskih obveznosti sodelovali pri raznih 
drugih dejavnostih v skupnosti in jih povabil, da 
to nadaljujejo, po končanem šolanju pa si po-
skusijo poiskati karierno pot v domači občini. To 
je še posebej zaželeno, ker jih kar nekaj od njih 
vidi svojo prihodnost v medicinski stroki.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 17
Ljudje in dogodki
SPREJEM NAJBOLJŠIH UČENCEV NA REČICI OB SAVINJI
Polovica razreda zaključila z odličnim uspehom
Županja Ana Rebernik (desno) je mladim odličnjakom na sprejemu svetovala, naj se držijo 
ljudi, ki pozitivno izstopajo. (Fotodokumentacija občine)
Rečiška županja Ana Rebernik je ob zaključku 
osnovnošolskega šolanja pripravila sprejem za 
najboljše učence. Šolsko leto je zaključila številno 
najmanjša generacija devetošolcev, v razredu jih 
je bilo le 14, a od tega je bila kar polovica odličnih. 
Kot je povedal ravnatelj Peter Podgoršek, so 
učenci dosegli izjemno nadpovprečen rezultat 
tudi na nacionalnem preverjanju znanja, sploh 
pri matematiki in angleščini.
V pogovoru z županjo so ji devetošolci zau-
pali svoje poklicne usmeritve. Večina se jih je 
odločila za tehnične poklice. Rebernikova jim 
je svetovala, naj se držijo ljudi, ki pozitivno iz-
stopajo. Zaupali so ji, da se dobro počutijo v 
domačem kraju in med domačimi ljudmi, so pa 
opozorili na nekatere nujne naložbe, od cestne 
SPREJEM NAJBOLJ USPEŠNIH GORNJEGRAJSKIH DEVETOŠOLCEV PRI ŽUPANU
Z novimi idejami po šolanju dobrodošli v domači občini
Ravnateljica, razredničarka in učenci so bili gostje župana Tonija Špeha. 
(Fotodokumentacija občine)
Ob zaključku šolskega leta je gornjegrajski 
župan Toni Špeh na obisk povabil najbolj us-
pešne devetošolce, njihovo razredničarko Alen-
ko Mozgan in ravnateljico mag. Blanko Nerad. 
Dve od treh učencev sta na občinski proslavi 
prejeli še Kocbekovo priznanje za najboljši us-
peh v vseh devetih letih šolanja.
Župan jim je čestital za uspehe tako v šoli 
kot pri številnih drugih dejavnostih, v katere so 
se vključevali na šoli in pri izvenšolskih dejav-
nostih. Dodal je, da jim veliko uspeha želi v na-
daljnjem šolanju in da se morda nekoč v kraj 
vrnejo z novimi idejami. Učence je obdaril s 
knjigo Gornji Grad, lepote občine, ki so naslika-
ne v njej, pa naj jih vedno vabijo v domači kraj. 
BOČNA 
Več kot sto učencev na obisku pri čebelarju
Mladi obiskovalci so pozorno spremljali predstavitev čebelarja 
Ivana Ropa.
Učenci od 1. do 4. razreda in uči-
teljice Osnovne šole Frana Kocbeka 
iz Gornjega Grada ter podružničnih 
šol Bočna in Nova Štifta so obiska-
li čebelarja Ivana Ropa iz Bočne. S 
čebelami in čebelarjenjem se je na 
ta način pobliže spoznalo preko sto 
osnovnošolcev.
Ropa na omenjenih šolah dob-
ro poznajo, saj je aktiven v delo-
vanju čebelarskega krožka, pri 
naravoslovnih dneh in drugih 
priložnostih, ko je učencem tre-
ba predstaviti življenje čebel in 
delo čebelarja. 
Poleg sodobne opreme jim je 
razkazal zbirko starih pripomočk-
ov in obleke čebelarja. Seznanil jih 
je s čebelarsko zgodovino in delo-
vanjem Čebelarske zveze Slovenije, 
ki je uspela s projektom svetovne-
ga dneva čebel. Ob koncu jim je po-
daril čebelarsko gradivo in semena 
medonosnih rastlin.
Marija Lebar, 
fotodokumentacija OŠ Gornji Grad
infrastrukture do kolesarskih stez. Županja je 
učencem zaželela, da najdejo svoj prostor pod 
soncem in kar najbolje uveljavijo svoj jaz.
Marija Šukalo
Zahvalil se je tudi Mozganovi in ravnateljici Ne-
radovi za voljo in skrb vseh učiteljev in učite-
ljic, da na učence prenašajo kar največ znanja. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
18
Šolstvo
DIJAKI GIMNAZIJE CELJE – CENTER USPEŠNI NA KITAJSKEM
Med odličnimi tekmovalci tudi Zgornjesavinjčana Lara Dea 
Golob in Matej Zidarn
Med odličnimi tekmovalci, dijaki Gimnazije Celje – Center, sta svoje znanje v Pekingu 
preizkusila tudi Zgornjesavinjčana Matej Zidarn (drugi z leve v prvi vrsti) in Lara Dea Golob 
(druga z desne v prvi vrsti). (Fotodokumentacija gimnazije)
Enajstčlanska ekipa dijakov Gimnazije Ce-
lje – Center, člana katere sta tudi Lara Dea Go-
lob iz Nazarij in Matej Zidarn iz Mozirja, se je 
na mednarodnem tekmovanju World Scholar's 
Cup v Pekingu, tekmovanju v splošni razgleda-
nosti, odlično izkazala. Na enem največjih hu-
manističnih tekmovanj, ki se ga je udeležilo več 
kot 2.000 učencev in dijakov iz več kot 90 držav 
sveta, so si dijaki gimnazije skupaj priborili 41 
srebrnih in zlatih medalj. 
SKUPAJ ZBRALA SEDEM MEDALJ
Med 21. in 26. junijem so se tekmovalci po-
merili v štirih kategorijah – debata, kreativ-
no pisanje, izziv in skupinski kviz. Vodilna te-
ma letošnjega tekmovanja je bila svet na me-
jah, svet na okopih. V hudi konkurenci se je 
kar nekaj dijakov gimnazije še posebej izka-
zalo, med njimi tudi Matej Zidarn kot najbolj-
ši debater, ki je osvojil 115. mesto na celotnem 
tekmovanju in tri medalje. Poleg tega je Ma-
tej zbrano občinstvo navdušil z glasbenim 
nastopom v družabnem delu programa. Lara 
Dea Golob je osvojila štiri medalje, in sicer v 
eseju, debati ter dve v kategoriji izziv. Dija-
ke je na tekmovanje na Kitajsko pospremila 
njihova profesorica angleškega jezika Mate-
ja Glušič Lenarčič.
IZJEMEN ZAKLJUČEK DEBATNEGA KLUBA
Ravnatelj gimnazije Gregor Deleja je v na-
govoru javnosti poudaril, da uspeh na tekmova-
nju predstavlja izjemen zaključek še ene uspeš-
ne sezone debatnega kluba gimnazije in projek-
ta Eureka, talent!, ki ju sicer koordinira mentori-
ca debate na šoli prof. Valerija Zorko. 
TG
41 srebrnih in zlatih medalj
so si priborili dijaki
 Gimnazije Celje – Center.
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Z aktivnostmi v naravi popestrili učni vsakdan 
Dijaki pri spoznavanju zdravilnih zelišč (fotodokumentacija Elektro in računalniške šole ŠCV)
Na Elektro in računalniški šoli Šolskega cen-
tra Velenje se trudijo dijake vključiti tudi v de-
javnosti v naravi. Tako so skozi pravkar minulo 
šolsko leto izvedli različne aktivnosti povezane 
z naravo in življenjem v njej.
ZA BOLJ ČISTO OKOLJE
Ob svetovnem dnevu voda so se učitelji in di-
jaki 1. in 2. letnikov v sodelovanju z Mestno ob-
čino Velenje udeležili čiščenja okolice Medpod-
jetniškega izobraževalnega centra, stadiona, 
Škalskega jezera, železniške postaje in okolice 
gasilskega doma. Velenje se sicer ponaša s čis-
točo, toda še vedno se ob takšnih aktivnostih 
pobere zajetno količino odpadkov. 
POGOZDOVANJE V SODELOVANJU Z GOZDARJI
Ob mednarodnem tednu gozdov so se dijaki 3. 
letnikov šole drugo leto zapored v sodelovanju z 
nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slo-
venije vključili v pogozdovanje na Lubeli. Revirni 
gozdarji so pripravili kratko predavanje o gozdu in 
jih poučili o mali šoli pogozdovanja. »Da si gozdo-
vi še niso popolnoma opomogli po žledolomu in 
napadih lubadarja, opazi vsak naključni opazova-
lec, in hvaležni smo, da lahko nekoliko pomaga-
mo,« so ugotovili udeleženci.
SVETOVNI DAN ČEBEL
Učitelji in dijaki 1. letnikov šole so preživeli 
na Grilovi domačiji v Vinski Gori v družbi s če-
belarji, zeliščarji in kustosi Muzeja Velenje. Di-
jaki so se vključili v različne delavnice. Skupina 
pa je skuhala okusno mesno – zelenjavno eno-
lončnico z zelišči. 
Marija Lebar 
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 19
Organizacije, Šport
GASILSKO NOČNO TEKMOVANJE NA REČICI OB SAVINJI
Med tekmovalnimi desetinami tudi ekipe naše doline
Med zgornjesavinjskimi ekipami so tekmovali tudi pobreški gasilci. 
(Foto: Marija Šukalo)
Člani PGD Rečica ob Savinji so 
pripravili 9. nočno tekmovanje za 
pokal občine. Z njim so dodali ka-
menček v mozaik praznovanj na 
Rečici.
Na poligonu ob gasilskem domu 
se je v vaji z motorno brizgalno me-
rilo devet moških in šest ženskih 
ekip prostovoljnih gasilskih društev 
iz različnih krajev Slovenije. Tekmo-
vali so po pravilih slovenske gasil-
ske zveze brez dodanih točk za sta-
rost tekmovalcev. 
Za pokal so se potegovale tudi 
ekipe društev naše doline, in sicer 
med člani PGD Grušovlje in Pob-
režje ob Savinji, med članicami pa 
Bočna in Nazarje, a vidnejših rezul-
tatov niso dosegle. 
V ženski kategoriji so bile najbolj-
še članice PGD Andraž nad Polze-
lo, njihovi stanovski kolegi pa so za-
sedli drugo mesto. Med članicami 
so bile druge PGD Dobrovlje in tret-
je PGD Velenje. V članski kategoriji 
so bili nepremagljivi PGD Lokovica, 
tretji so bili gasilci iz Andraža nad 
Polzelo. Pokale najboljšim je izročil 
podžupan Ivan Kramer. 
Marija Šukalo
ZAKLJUČEK LIGE MALEGA NOGOMETA V LEPI NJIVI
Domačini drugo leto zapored postali prvaki
Ekipa ŠD Lepa Njiva je že drugo leto zapored postala prvak lige. 
(Foto: Primož Vajdl)
V Lepi Njivi se je konec junija za-
ključila osma sezona lige malega 
nogometa, ki jo organizira tamkaj-
šnje športno društvo. Naslov prva-
ka je drugo leto zapored in šestič 
ostal doma. V ligi je sicer sodelo-
valo osem ekip.
ŠD Lepa Njiva je naslov osvojila 
prepričljivo z osvojenimi 39 točkami 
in zgolj enim porazom v štirinajstih 
tekmah. Na drugem mestu so jim z 
zaostankom osmih točk sledili čla-
ni ekipe ŠD Mladost – Tesarstvo Na-
potnik z Rečice ob Savinji, na tret-
jem pa ekipa Ka te češ iz Nove Šti-
fte, ki je osvojila 25 točk. Slednji so 
imeli v svojih vrstah tudi najboljše-
ga strelca lige. To je s 44 doseženimi 
zadetki postal Jaka Resnik.
Leponjivska liga je nekakšna na-
slednica legendarne Štoflc lige, ki 
je pred leti potekala v Šmihelu nad 
Mozirjem. Kasneje se je odvijala še 
v Žekovcu, od leta 2011 pa jo gosti 
leponjivsko igrišče. Liga poteka po 
dvokrožnem sistemu, v katerem se 
vsaka ekipa pomeri z vsako, prvič v 
jesenskem delu in drugič v spomla-
danskem. Najboljše tri ekipe so bile 
nagrajene s pokali. Prvaki dobijo za 
eno leto tudi prehodni pokal, ki ga 
po treh zaporednih osvojenih naslo-
vih prejmejo v trajno last.
Primož Vajdl
40. OD LIPE DO PRANGERJA – IGRA MED DVEMA OGNJEMA
Zmago slavili Lučani
Veliko spretnosti je bilo potrebno, da so se igralci izognili žogi. 
(Foto: Marija Šukalo)
Turistično društvo Rečica ob Sa-
vinji je na dan državnosti pričelo s 
40. turistično prireditvijo Od lipe do 
prangerja. Ker ostajajo zvesti tradi-
ciji, so praznični dan obarvali re-
kreativno in na športnem igrišču 
ob šoli pripravili skoraj že pozablje-
no igro – med dvema ognjema. 
Pomerilo se je šest ekip, ki so se 
v dveh skupinah potegovale za na-
ziv najboljšega in pokale. Do pol-
finalnega boja se je s srečo, zna-
njem in spretnostjo uspelo pribo-
riti Lepi Njivi ter Lučanom, ki so 
slavili zmago. Drugi polfinalni ob-
račun med organizatorji, TD Reči-
ca/Bider, in Černobilci pa je prine-
sel zmago slednjim. Tako so se za 
tretjo mesto potegovali Lepa Njiva 
in ekipa turističnega društva, ki je 
morala priznati poraz.
V boju za prvo mesto med Čer-
nobilci in Lučani so slednji po-
kazali veliko mero borbenosti in 
vzdržljivosti ter po številnih lepih 
podajah zbili vse nasprotnike in 
osvojili pokal za prvo mesto. Da je 
vse potekalo po pravilih, je skrbel 
sodnik Uroš Dogaris. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
20
Šport
ODPRTO PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V BALINANJU
Balinarski prestol zasedla Krsnik in Škrubejeva
Prejemniki pokala, medalj in praktičnih nagrad z organizatorji in podžupanom (foto: Cvetka 
Pukart)
Dan državnosti je bil v športnem parku Varpo-
lje rezerviran za balinanje. Odprto prvenstvo ob-
čine Rečica ob Savinji so ob njenem prazniku 
domači organizatorji Športnega društva Gmaj-
na priredili že desetič, in ravno ob jubileju je bi-
la udeležba najštevilčnejša. 
Napeti dvoboji posameznikov v moški in 
ženski konkurenci so bili še kako zanimivi, za 
končni uspeh pa je odločala predvsem mirna ro-
ka in še mirnejši živci. Tako v velikem kot malem 
moškem finalu sta si nasproti stala predstav-
nika domačih »sivih panterjev« in veteranov iz 
Šmartnega ob Dreti. Za razliko od prejšnjih let 
je zmaga tokrat ostala doma, za kar je poskrbel 
nepremagljivi Rudi Krsnik, ki je v velikem fina-
lu premagal Štefana Turka, v igri za tretje mes-
to pa je bil, prav tako domači »panter«, Ivan Pav-
lič boljši od Marjana Pavška. V ženski konkuren-
ci se je na vrhu ponovil lanski scenarij, saj si je 
Ana Škrubej zagotovila nov naslov z zmago nad 
Jožico Vertelj, tretje mesto pa je pripadlo Škofje-
ločanki Maji Kos.
Na podelitvi medalj in praktičnih nagrad, ki 
jo je opravil podžupan občine Rečica ob Savinji 
Ivan Kramer, je bila izpostavljena dobra organi-
zacija prireditve in visok nivo igre, kar daje or-
ganizatorjem še dodatno vzpodbudo za vnaprej.
FP
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Memorialna strelska 
tekma
Z leve: Ivan Rihter, Boris Purnat, Milan 
Hrovat, spredaj Joco Vertot
Za zaključek prvega polletja so na strelišču 
Zagradišče člani Strelskega društva Gornji Grad 
organizirali memorialno strelsko tekmo v spo-
min na preminulega člana Jožeta Vertota. Strelci 
so streljali na 50 metrov z malokalibrsko puško 
sede z mize in naslonom po 5 nabojev za pre-
izkus in 10 za oceno. Zbralo se je precej članov 
društva in iz okolice. 
Zmagal je Boris Purnat (SD G. Grad, 87 kro-
gov), drugi je bil Ivan Rihter (SD G. Grad, 84) in 
tretji Milan Hrovat (SD Šaleška, 83). Med ekipami 
je presenetila ekipa SD Gornji Grad 1 (Boris Pur-
nat, Peter Bezovšek in Andrej Farkaš) z 248 kro-
gi in prejela prehodni pokal, druga je bila ekipa 
SD G. Grad, letnik '69 in SK Menina. Medalje je 
podelil Joco Vertot, sin pokojnega Jožeta.
Janez Kolar, foto: Tomaž Trogar
MEDDRUŠTVENI TURNIR V PIKADU V BOČNI
Odlični Mozirjani in Mozirjanke
Najboljše tri ženske ekipe v pikadu (foto: Štefka Sem)
Člani pikado sekcije Društva upokojencev 
Bočna so v soboto, 22. junija, pripravili med-
društveni turnir v pikadu, ki je spadal med do-
godke ob prazniku gornjegrajske občine. Na tur-
nirju se je pomerilo šest moških in štiri ženske 
ekipe. Zaradi obilice dogodkov na ta dan je bila 
udeležba manjša kot pretekla leta.
V ženski konkurenci so si prva tri mesta raz-
delile članice Društva invalidov Konovo, DU Mo-
zirje in DU Šmartno ob Dreti. V moški konkurenci 
so najbolje metale ekipe DU Mozirje, DI Konovo in 
DI Muta. Med posameznicami je največ točk zbra-
la Olga Bračič (DI Konovo), drugo mesto je zased-
la domačinka Jožica Veršnik in tretje Magda Ro-
senstein iz Mozirja. Med moškimi sta prvo in tret-
je mesto osvojila Mozirjana Jože Podkrižnik in Jo-
že Špeh, drugi je bil Jože Šimek iz Konovega. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 21
Šport
TEKMA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA CELINSKI POKAL V KRANJU
Timi Zajc in Jernej Presečnik pričela odlično
»To je skoraj predober začetek 
sezone,« je dejal Timi Zajc po 
petkovi zmagi.
Smučarski klub Triglav Kranj je 
že enajstič zapored gostil otvoritev 
nove sezone smučarjev skakal-
cev. Na prvi tekmi celinskega po-
kala pretekli vikend je nastopilo tu-
di dvanajst Slovencev, v konkuren-
ci 56 tekmovalcev. 
ZAJC IN KLIMOV NA PRVEM 
MESTU
Na petkovi tekmi sta si prvi mes-
ti z enakim številom točk priska-
kala Evgeniy Klimov in Timi Zajc 
(SSK Ljubno ob Savinji BTC). Lju-
benski kljub je dobro zastopal tu-
di Jernej Presečnik, ki je pristal na 
12. mestu. 
Peter Prevc je zasedel 4. mesto, 
od osmega do enajstega pa so se 
uvrstili Žiga Jelar, Rok Justin, Tilen 
Bartol in Cene Prevc. Anže Lanišek 
je bil 17., Domen Prevc in Anže Se-
menič pa sta bila 24. in 25. V prvo 
trideseterico se je uvrstil tudi Tjaš 
Grilc, in sicer na 29. mesto.
V SOBOTO ZAJC ZA KLIMOVOM 
ZAOSTAL LE ŠTIRI STOTINKE 
TOČKE
Na drugi tekmi, v soboto, se je mo-
ral Zajc zadovoljiti z drugim mestom. 
Klimov ga je prehitel le za štiri sto-
tinke točke. Lanišek je končal na 10. 
mestu, Jelar je bil 12., Cene Prevc 16., 
Semenič 17 ., Presečnik 18. in Justin 21.
Celinski pokal se bo naslednji 
teden nadaljeval v kazahstanskem 
Šučinsku.
Tekst in foto: Marija Šukalo
ATLETSKI MITING EVROPSKE SERIJE V MARSEILLU
Mihalinčeva še brez norme za SP
V torek, 2. julija, je na atletskem 
mitingu evropske serije v Marse-
illu nastopila tudi Mozirjanka Ma-
ja Mihalinec. Članica ljubljanske-
ga Massa je tekla na 200 metrov in 
si s časom 23,40 pritekla četrto mes-
to. Rezultat je za 38 stotink slabši od 
norme za svetovno prvenstvo.
Z nastopom Mihalinčeva ni bi-
la zadovoljna. »Bilo je malo zmede 
na startu, gledalci so dvakrat usta-
vili vse skupaj s ploskanjem. Pove-
lja so bila v francoskem jeziku, ma-
lo sem zamudila in sem skočila ta-
koj navzgor, namesto da bi šla s te-
lesom naprej. Iz zavoja pa sem zače-
la bolje teči in tudi na koncu glede na 
ostale nisem nič izgubljala. Popraviti 
moram prav ta startni zavoj, kar smo 
pričeli vaditi na zadnjih treningih,« je 
svoj nastop ocenila Mozirjanka. 
Marija Šukalo
12. EVROPSKO PRVENSTVO V LOVSKI KOMBINACIJI
Mozirjan Miha Finkšt do naslova evropskega prvaka
Mozirjan Miha Finkšt (levo) se je s prvenstva vrnil s kar tremi odličji.
V Estonskem glavnem mestu Ta-
lin je med 28. in 30. junijem pote-
kalo 12. evropsko prvenstvo v lo-
vski kombinaciji. Po kvalifikacijah 
se je v šestčlansko ekipo Lovske 
zveze Slovenije uvrstil tudi Mozir-
jan Miha Finkšt, ki se je s prven-
stva vrnil s kar tremi odličji.
Na streliščih v Pragerskem so 
bile za mesto v slovenski ekipi or-
ganizirane tri kvalifikacijske tekme. 
Najboljših šest posameznikov se je 
uvrstilo v ekipo, ki je v Talinu zasto-
pala slovenske barve. Kombinacija 
poteka v treh lovskih tekmovalnih 
disciplinah. V streljanju glinastih 
golobov, z risanico na 100 metrov 
in v tarčo bežeči merjasec so tok-
rat najbolje streljali ravno Sloven-
ci, ki so si tako prislužili naslov eki-
pnih evropskih prvakov.
Poleg ekipnih so rezultati šte-
li tudi za posamične uvrstitve. 
Miha Finkšt je bil v kombinacij-
skem seštevku najboljši in je sto-
pil na najvišjo stopničko. Za piko 
na i si je pristreljal še drugo mes-
to v golobih.
Benjamin Kanjir, foto: osebni 
arhiv
12-URNI TEK V KRANJU
Med tekači Gostečnik in Čeplak Pozničeva
V Kranju so v nedeljo, 7. julija, 
pripravili tretji 12-urni tek za mara-
tonce iz Slovenije in tujine. Možno 
je bilo teči tudi na krajši, 6-urni raz-
dalji. Dogodka sta se udeležila tu-
di Mozirjana Marko Gostečnik, ki 
se je podal na 12-urni tek, in Ber-
narda Čeplak Poznič, ki je svo-
jo vzdržljivost preizkušala v 6-ur-
nem teku. 
Tekači so tekli po kranjskih uli-
cah. Krožna trasa je bila dolga ne-
kaj manj 1.300 metrov. Medtem ko 
je Gostečnik v dvanajstih urah pre-
tekel 120,8 km, je Čeplak Pozničeva 
v šestih urah premagala razdaljo 63 
km. To je zadostovalo za 2. mesto 
med ženskami. Tekmovanje je bilo 
v težkih vremenskih razmerah. Me-
njavali so se namreč vročina, neur-
je, sopara, a se tekmovalci niso dali. 
»Sama sem presrečna, kajti us-
pel mi je izziv, ki sem si ga zada-
la. Vanj sem vložila veliko treninga, 
veliko je bilo solz, solz sreče in tu-
di solz garanja. Je pa to tekma, ki 
je popolnoma drugačna od klasič-
ne 21-tke oziroma 42-tke. Ne tek-
muješ s tekmovalci, temveč bolj 
sam s sabo. Na preizkušnji je tvoja 
vzdržljivost, tako psihična kot fizič-
na. S tem tekom sem tako sebi kot 
drugim dokazala, da sem borka, da 
zmorem,« je vtise po tekmi strnila 
Čeplak Pozničeva, ki se konec ju-
lija odpravlja na Kopaonik. Tam jo 
kot članico reprezentance Sloven-
ske vojske čaka gorska tekma na 
šest kilometrov.«
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
22
Kronika, Informacije
DVODNEVNO NEURJE TUDI V NAZARJAH IN MOZIRJU
Po toči kidali dvorišča in plužili ceste
Mozirje je v času sredinega neurja prekrila debela odeja toče. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Lopate za kidanje snega so prišle prav mnogim Mozirjanom, da so si 
očistili prehode do svojih stanovanjskih hiš. (Foto: Benjamin Kanjir)
Občini Mozirje in Nazarje so 2. in 
3. julija zajela močna neurja. Pred-
vsem v sreda je bilo hudo, saj je 
Mozirje in okolico prekrila debela 
odeja toče.
ZABELEŽILI KAR 227 DOGODKOV
Začelo se je v torek proti veče-
ru, ko so se na razgretem nebu nad 
Slovenijo začeli zbirati črni oblaki. 
Med 43 občinami, v katerih so ve-
ter in močne padavine povzročale 
nevšečnosti ter škodo občanom, 
sta bili tudi Mozirje in Nazarje. Re-
publiška uprava za zaščito in reše-
vanje je v tem času v zvezi z moč-
nim deževjem zabeležila kar 227 
dogodkov. 
Meteorna voda je zalivala veči-
noma kletne prostore objektov in 
poplavila nekaj odsekov cest ter 
podvozov. Posledično so se v ne-
kaj primerih sprožili zemeljski pla-
zovi. Močan veter je podiral drev-
je, odkrival strehe stanovanjskih 
in gospodarskih objektov ter poš-
kodoval napeljavo elektro distribu-
cije. Posledično je v dveh primerih 
prišlo do izpada dobave električne 
energije. V treh primerih je zago-
relo zaradi udara strele. S sanaci-
jo posledic so imele delo gasilske 
enote ter delavci cestnih, komu-
nalnih, elektro in drugih služb.
SREDA V ZNAMENJU TOČE
Še močnejše neurje z vetrom, 
nalivi in točo je zajelo območje 30 
občin širom države v sredo. Med 
njimi sta bili zopet Nazarje in Mo-
zirje. Divjanje narave se je pričelo 
ob 17.14. Zabeleženih je bilo 77 do-
godkov.
Iz kar 72 prostovoljnih gasilskih 
društev in osmih poklicnih enot so 
zaradi poplav meteornih voda mo-
rali prečrpavati vodo iz kletnih in 
pritličnih prostorov stanovanjskih 
objektov, poslovnih zgradb, trgo-
vin, iz prostorov osnovnih šol in tu-
di enega gasilskega doma. Prav ta-
ko je zalilo več odsekov cest. Zara-
di udara strel so pogasili tri požare v 
naravi. Močan veter je podiral dre-
vesa ter odkril nekaj streh stano-
vanjskih in gospodarskih objektov.
Predvsem Mozirje je v času ne-
urja prekrila odeja toče, ki je uniči-
la predvsem poljščine na njivah in 
vrtovih. Domala neprevozna je bila 
cesta skozi Mozirje. Potrebno je bi-
lo pluženje, saj je bil promet ohro-
mljen. Preprečen je bil tudi izvoz re-
ševalnih vozil iz mozirske reševal-
ne postaje. Dežurni reševalci so za-
to kar z lopatami odmetavali sneg in 
pripravljali prostor. Lopate za kida-
nje snega so prišle prav tudi mno-
gim občanom, da so si očistili pre-
hode do svojih stanovanjskih hiš.
Del oblakov, ki so s sabo prines-
li točo, je neslo tudi nad nazarsko 
občino, kjer je ponekod padala tu-
di v velikosti orehov in uničevala 
vrtnine ter poljščine.
V MOZIRSKEM GAJU KLJUB 
ŠKODI OPTIMISTIČNI
Mozirski gaj so pridne roke pred 
časom zasadile v novo, poletno je-
sensko ogrinjalo. Ko so se grede 
razbohotile v vsej lepoti pisanih 
cvetov, se je tudi nad njih zgrni-
la toča. Sicer ni bila debela, a ko-
ličinsko izdatna. Predsednik EHD 
Mozirski gaj Darko Bele ocenju-
je, da je bilo uničenih med 70 in 80 
odstotki nasadov. Slednje so takoj 
poškropili z bio škropivi, da bi pre-
prečili nastanek bolezni. Napredek 
po parih dnevih po neurju kaže, da 
si bo večina cvetja v treh tednih 
opomogla, približno četrtino pa bo 
potrebno posaditi na novo.
ALPSKI VRT NA GOLTEH UNIČEN
Sredi junija je bila na Golteh 
ponovna otvoritev Alpskega vrta. 
Lastniki so poskrbeli, da je zasi-
jal v vsej svoji lepoti. Posadili so 
veliko vrst cvetja in ob tem pustili 
prostor za rast rastlinam, ki imajo 
tu svoje mesto že od prej. Toča 3. 
julija tudi temu parku ni prizanes-
la. Ko je skrbnik vrta prišel nas-
lednji dan v službo, se je kar zasu-
kal od žalosti spričo stanja, v ka-
terem je vrt bil. Prekrila ga je de-
bela odeja toče, ki je tam vztrajala 
še dva dneva. Šele nato so lahko 
videli, da je cvetje uničeno in da 
bo potrebno vsega na novo posa-
diti. Kot pa pravi vodja marketin-
ga Lidija Rakuša, je sreča v tem, 
da planinsko cvetje večinoma še 
ni cvetelo, zato vsaj slednje ni bi-
lo uničeno.
Benjamin Kanjir
KNJIŽNICA MOZIRJE
Namigi za poletno branje
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
MLADINA:
Miha Mazzini: Zvezde vabijo, Elena Favilli: Zgodbe za lahko noč za 
uporniške punce, John Green: Krive so zvezde, Tratnik Suzana: Tom-
bola ali življenje, Moderndorfer Vinko: Kit na plaži, Dav Pilkey: Pas-
ji mož, Nataša Konc Lorenzitt: Nisem smrklja, Vesna Radovanovič: 
Petelinček prebudi upanje, Enid Blyton: Skrivnih sedem.
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin 
bo večno ostal.
•	 VLOMIL	V	BENCINSKI	SERVIS	IN	UKRADEL	DENAR
Nizka: V noči na 4. julij so policisti prejeli obvestilo o vlomu v 
bencinski servis v Nizki. Neznani storilec je na vzvod vlomil skozi 
kovinska vrata točilnega pulta in ukradel kaseto z gotovino. 
•	 VLOMILEC	KRADEL	V	VIKENDU
Podolševa: V dopoldanskem času 4. julija je oškodovanec po-
liciste obvestil o vlomu v vikend v Podolševi. Neznani storilec je v 
času zadnjih tednov vlomil v vikend in dva objekta ob njem ter od 
tam ukradel različne predmete. Zmanjkalo je več različnega ele-
ktričnega orodja, televizor, radio in nekaj steklenic vina. Nastala 
materialna škoda je ocenjena na okoli 1.000 evrov.
•	 TAT	IZKORISTIL	ODSOTNOST	LASTNIKOV
Ljubno ob Savinji: 4. julija v popoldanskem času je oškodo-
vanec z Ljubnega ob Savinji policiste obvestil o vlomu v stano-
vanjsko hišo. Neznani storilec je iz notranjosti odnesel gotovino.
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
ZAHVALA 
K večnemu počitku je odšla naša draga
Marija OGRADI
Brinkovačeva iz Gornjega Grada
6. 8. 1923 - 30. 6. 2019
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki 
ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, 
Slomškov dom in zakristijo, sveče ter jo v tako velikem številu pospre-
mili k večnemu počitku.
Hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku in diakonu Stanku Čepla-
ku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in gospodu Jože-
tu Remšaku za besede slovesa.
Še posebej se zahvaljujemo njeni zdravnici dr. Ireni Blažič Lipnik in 
patronažnima sestrama Alenki in Angelci.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA 
Letos mineva 30 let, odkar ni več med nami
Avgusta PLAZNIKA
Dominkovega Gustlna z Ljubnega
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga ohranjate v lepem 
spominu.
Žalujoča žena Pavla in rejenka Štefka z družino
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite lepo ...
(A. M. Slomšek)
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
24
Za razvedrilo
(Foto: MŠ)
(Foto: BR)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
PRIDI NA PLANINO IN ODVRZI PREČ SKRBI
Lojze Gluk, pobudnik in soorganizator Dneva in Noči na Menini, ni 
samo glavni akter dogajanja čez noč in dan na tej planini, tudi sam se 
udejstvuje v prireditvah. Je že vedel, da si ni dobro umisliti teh zadev 
na Raduhi ali Ojstrici, kjer je svet bolj špičast, robat in krajših dome-
tov. Le kdo bi hotel zmagati v metanju gojzarjev v daljavo, če bi mo-
ral ponje bos v dolino?
DOOOOOLG RAZMISLEK
Ob ogledu razstave in forma vive umetnin Veronike Benda (le-
vo) pri Tavčarjevem dvoru na Rečici ob Savinji so se nekdanji sošol-
ci takrat Zgornjepobrežanke Vere Turk vsi zelo čudili njeni umetni-
ški ustvarjalnosti v zrelih letih. A je prisotna županja Ana Rebernik, 
ki je bila ob tej priložnosti dežurna za odklepanje razstavišča in na-
govor dobrodošlice Verinih sošolcev, izkoristila priložnost in jo fehta-
la, da naj del lesene forma vive kar pusti občini in kraju, saj se kipi in 
fantazijsko oblikovane skulpture lepo podajo v to naravno-etnološko 
okolje. Ker vemo, kaj pomeni molk, smo ostali priprtih ust, umetni-
ca pa bo menda o morebitni donaciji še doooooolgo razmišljala. Po-
membno je, da dobro razmisli.
ZMEŠNJAVA V NOTRANJEM UŠESU NA KUBIK
Matija Veninšek, član rečiške ekipe na šaljivih igrah na Rečici ob 
Savinji: »Tole vrtenje okrog količkov ti čisto uniči ravnotežje in orien-
tacijo. Le kako naj pridrvim do cilja po teh ovinkih, hribčkih in doli-
nah, ki se za povrh še premikajo horizontalno, vertikalno in še kam?
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Adele Faber, Elaine Mazlish: 
Na pomoč, moji otroci se 
kregajo! 
Adele Faber in Elaine Mazlish sta 
svetovno priznani avtorici knjig o 
vzgoji. V svoji knjigi Na pomoč, mo-
ji otroci se kregajo! bralca na prime-
rih iz resničnega življenja in učnih 
situacijah, ki so narisane kot stripi, 
poučujeta o tem, kako otroke čim 
bolje usposobiti, da bodo svoje spo-
re reševali sami in umirjeno. 
V ključnih povzetkih podajata 
nauke: kako med otroki spodbu-
jati sodelovanje namesto tekmo-
valnosti, kako dejavno spodbudi-
ti dobre odnose med njimi, da lah-
ko otroke obravnavate neenako, pa 
ste še vedno pravični, kako otroke 
usposobiti, da bodo spore reševali 
sami in umirjeno. 
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
ŽUPAN
Savinjska cesta 4
3331 Nazarje
Številka: 843-0002/2019-10
Datum: 8. julij 2019
OBVESTILO
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala Sklep št. 
844-16/2019-45-DGZR z dne 3. 7. 2019, s katerim je določilo, da se prične oce-
njevanje škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja s poplavami in to-
čo 22. in 23. junija 2019. Pozivamo vas, da škodo na kmetijskih zemljiščih, ce-
stah in objektih prijavite vključno do 19. 7. 2019. Škodo prijavite po pošti na 
naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov 
obcina@nazarje.si .
Matej Pečovnik, župan
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite-
tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TO-
TAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE	
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava 
dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih 
naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava ka-
mnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. 
Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
Napovednik dogodkov
Sobota,
13. julij
ob 10.00. Športno igrišče Nova Štifta
2. tradicionalni turnir odbojke na mivki
ob 10.00. Terasa hotela na Golteh
Družinski dan in družinski pohod na Medvednjak
ob 11.30. Koča na Treh plotih, Golte
Družinski piknik
ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad
4. Medeni tek
Nedelja,
14. julij
ob 10.00. Cerkev Marije Nazaret Nazarje
Zlata maša p. dr. Viktorja Papeža
ob 17 .00. Zavod Stanislava Gornji Grad
Odprtje razstav
Torek,
16. julij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17 .00. Gornji Grad
Čebelarska čajanka - Baba Čaj
Sreda,
17 . julij
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 21.00. Gornji Grad
Kino pod zvezdami
Četrtek,
18. julij
ob 16.00. Gornji Grad
Srečanje veteranov GZZSD - PGD Gornji Grad
ob 18.00. Gornji Grad
Prireditev Oj, lepo je res na deželi
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, raz-
ličnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 
031/509-061.
Kraškopoljske pujske, 20-30 kg, pro-
dam; gsm 031/714-196.
Prodam bikca čb, star 7 mesecev, 
mesni tip; gsm 041/289-501.
Oddam psa mešanca med novo-
furlancem in labradorcem, po sim-
bolni ceni; gsm 040/211-628.
Prodam domače zajce za zakol; gsm 
031/351-808.
Prodam teličko mesne pasme, sta-
ro 8 mesecev, 250 kg, ekološka reja; 
gsm 041/843-995.
Prodam bikca, starega štirinajst dni; 
gsm 041/783-572.
ŽIVALI – PODARIM
Podarimo mlade mucke; gsm 
041/736-146.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol, pla-
čilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Ugodno prodam kotno garnituro, 2,8 
x 2,4 , malo rabljeno; gsm 051/353-
7 5 7.
Prodam otroško kolo gosh 20'', lepo 
ohranjen, dekliški, lita platišča 16'', 
17''; gsm 040/684-238.
Zgrabljalnik potinger 3 m delovne ši-
rine, lažje izvedbe, prodam, 750 eur; 
gsm 041/767-805.
Ugodno prodam strešno opeko sta-
ri bobrovec in mizarski ponk; gsm 
031/350-787 .
Prodam bale okrogle, ugodna cena, 
25 eur; gsm 040/318-361.
Prodam rezana bukova drva, dosta-
va; gsm 041/510-219.
Prodam kozje mleko in pekinške ra-
ce; gsm 031/840-425.
Prodam cepljena drva v paleti, dol-
žine 33 cm. Možna dostava; gsm 
040/430-080.
Prodam CK peč na drva, peč na olje z 
gorilcem; gsm 031/642-353.
Prodam sobni kamin celus, ogreje 
cca 80 m2. Cena po dogovoru; gsm 
051/366-124.
Prodam krajnike in letvice za gajbi-
ce; gsm 031/800-852.
VOZILA – PRODAM
Prodam goff IV, letnik 2000, 4x4, die-
sel; gsm 041/824-668.
Prodam avto volkswagen golf 3; gsm 
031/284-175.
NEPREMIČNINE
Oddam sobe v najem, oddam gar-
sonjero, blizu Mozirskega gaja; gsm 
041/280-005.
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 28, 12. julij 2019
28
Oglasi