B a Vr. PodkrajSeV, železu, uradn.
Vintl, Tirol.

St. 87.
irslu, v sredo 31. oktobra 1883.
Tečaj V
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
iT *41dmU h Mli.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden viako arado in •abot* o poludne. Gena za vae |«to je O gld., za polu leta 3 gld.t za četrt leta M. gld. SO kr. — Posamezne Številke *e dobivajo pri opr&vniitvu in v trafikah t Trst« po K kr., v ftrlol in v Ajdavičiil po • kr. — Narocntnt, reklamacije in ineerate prejema Opravatitv« »vit Zonta 5.«
Vsi dopiii ae pošiljajo Uredniltv« »via Tarrant«« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti ae ne vračajo. — Inttratt (razne vrste naznanila in poalaniee) ae saračuuijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami ae plačuje za vaako besedo 2 kr.
Po sklepu deželnih zborov.
(Konec.)
Tržaški deželni zbor se je letos še posebno postavljal, hotel je v liberalizmu preseči same Velikonemce, kajti glasoval je t veliko večino za resolucijo, da se mrtvi več ne pokopavajo, ampak sežigajo. S to resolucijo je hotel pokazati, da mar-Bira v liberalizmu Še pred Velikonemci. Ali kako Be ta uže draŽljiv liberalizem ujema z jeremijado, s katero je dež. glavar odprl letošnjo sesijo dež. zbora? Ali ni res Imel dež. zbor nič važnejšega, nič sil-oejfiegn, nego, da se je spravil na uboge mrtve ?
Predragi Tržačani! jutri boste nosili vence na grobe svojih rajnkih; Vi ste uže od nekdaj navajeni na ta čin pijetete. Ko boste jutri na pokopališči premišljevali minljivost vsega posvetnega, spomnite se tudi svojih mestnih očetov, kateri Vam hot6 vzeti tudi ta Vaš kristjan ski spomin ter vpeljati ajdovsko požiganje. Bogatinov pepel se bode potem hranil v lepih urnah, katere bodo dotične družine imele ali v sobah ali v raznih kioskih na vrtih itd.; s pepelom ubogih pa se bode gnojilo polje kme-tiČa. Tebi pa ubogo ljudstvo se ne privošči več, da bi dajalo otduŠke svojim srčnim čutom na grobih tvojih dragih rajnkih! O kolik napredek na polju brezsrčnega materijalizma!
Pa kaj še to: naš deželni zbor je še druzega mrliča in ta je takozvano »historično pravo tržaško« (dlrittl storici). Da je to prav mrtva črka, dokazov je nad mero. Prav tista stranka, ki kriči danes po historičnem pravu, je prva začela rušiti to pravo. Važen del historičnih pravic tržaškega mesta bila je na priliko tudi
Erostost od vojaščine, oziroma okoličanskl ataljon. Kedo je največ kričal, da se mora odpraviti omenjeni bataljon? Ali morda ne ona stranka, ki denes kriči: ■Mi zahtevamo, da se spoštujejo zgodovinske pravice Trsta I?« Zakaj so sami začeli rušiti te pravice ? Ker en del teh pravic nt bil prikladen njihovim lahonskim namenom. Oni bi radi le tiste historične pravice ohranili, katere bi podpirale njihove težnje; a kedor tako enostransko postopa. kedor sam ruši pravo, ftb more in ne sme zahtevati od drugih, da bi njega pravice spoštovali. — Sicer pa so te historične pravice jako konfuzna stvar; Trst se ie udal pod varstvo Habsburžanov; ti so
Podlistek.
Punt slovenskih kmetov.
(Zgodovinska črtica iz lo. veka.*) (Konec.)
Ko je bilo vse pripravljeno, vzdignejo se na tanko po dogovoru najprvo hrvatski puntarji in sicer 29. januvarja (1573). 0<i Kraljevega vrha in druzih hrvatskih vasi
f>omika.jo se v treh kampih proti Stajerskej n Kranjskej z geslom: Haj še stokrat umreti, nego tlako delati gospodi! Na Jesenicah ob Savi, pol ure od Mokrifhega gruda se všotorijo in ondašnjemu grajskemu posestniku, Štefanu Gregorjancu, šiloma vzamejo Jeseniški brod in se polaste drugih čolnov. Mokriški graščak prosi takoj pomoči pri Joštu Turnu, poveljniku Uskokov v Kostanjevici. Ustajniki se pa kar dalje pomikajo. Tretjega svečana so bili v Brežicah. Graščinski oskrbnik je bil brez vojakov. Meščani se sami niso hoteli in ne mogli braniti. Gregorič pride torej brez ovire v mesto. Ko so puntarski kmeti debelemu županu popili nekaj rumenega vinca, gnal je drzoviti poveljnik dalje drhal proti Vidmu nasproti Krškemu, kder Be je zvečer 3. svečana (1473) všatorila in prenočila. Drugi dan je bil en oddelek namenjen čez Savo v Krlko. a glavna truma
Sod poveljstvom Ilijinim je namenila proti \ajhenburgu in /Sevnici kreniti. Krški meščani se niso dol^o obotavljali in izročili brod puntarjem, katerih je 5. svečana 1573 kacih 2000 v mesto pridrlo. Večina se je se ve da mirno držala, vsaj so bili Krčani
ga priklopili svojej velikej državi pred 500 leti in od tistikrat so Trst vladali na razne načine, kakor je to terjal interes države. Trst je najprej imel svoje kapitane po cesarju postavljene in je užival res razne previlegije, katerih mnogo so podelili avstrijski vladarji še za časa. ko je bila Avstrija absolutno vladana. Tuli druge kro-novine so imele svoje predpravice, katere pa so zgubile v teku časa. Ko pa je Avstrija postala ustavna država, ozirala se je kolikor toliko tudi na historično pravo dežel, ker je osnovala deželne zbore po kronovinah, in tak deželni zbor dobil je tudi Trst. A v teku časa je državni zbor sam vzel več važnih pravic deželnim zborom, kakor na priliko ono, da dež. zbori ne pošiljajo več poslancev v drž. zbor, potem je drž. zbor napravil šolsko postavo za vso državo in torej tudi v tem obziru omejil pravice dež. zborov. — Takozvane zgodovinske pravice so torej v obče povsod trpele, le v Trstu je pustila Avstrija Še veliko izjem in privilegij. Pri nas velja na priliko mestni štatut od leta 1850, ki ni prav nič v soglasju z javnim pravom v Avstriji v obče veljavnim; valed tega Statuta je mestnim očetom na prosto dano, da komu podele volilno pravico za mestni, oziroma dež* zbor. — V Trstu je na tisoče prebivalcev, ki plačujejo visoke, tudi neposredne davke in tukaj u£e nad 30 let prebivajo; so tudi taki davkoplačevalci, katerih očetje In dedje so uže tukaj prebivali, torej stari Tržačani, in vendar ne-rnajo volilne pravice. Volilno pravico dobivajo sploh le tisti, kateri so vladajočej večini v mestnem zboru po godu.
Naš deželni zbor pa pravi v svojej resoluciji glede historičnih pravic, naj bi vlada te pravice tudi spravila v soglasje s t zahtevami napredka in liberalizma. Ako pomislimo, da bi bilo prvo delo v tem zmislu ono, da vlada zahteva prenaredbo glede volilne pravice v Trstu in glede domači nstva, potem moramo reči, da dež. zbor tržaški sam vladi kaže pot, katerega bi se morala prijeti, kajti časom in svobodi primerno ni, da ljudje, ki so uže nad 30 let v Trstu, imalo tukaj posestva, obrt-nije itd., pa niso in ne morejo postati meščani in volilci. To je srednjeveška na* redba, katero je treba odpraviti ne le v interesu svobode, temuč tudi na korist države, kajti to vendar ni prav. da družine, ki uže v tretjem pokolenju v Trstu prebivajo, v slučaju nesreče In bolezni pri-
dejo na vrat bornim vasem, iz katerih so se dotični ali njih stariši uže pred 50, 60, 80 leti sem preselili. Tudi se svobodna luka ne ujema prav s terjatvami novejšega časa z ozirom na napredovalno go spodarstvo in gotovo je, da se ta stara tržaška previleuija odstrani. Ako se torej vse te predpravice, katere so začeli sami tržaški naprednjak!, bolje Lahoni, rušiti, odpravijo, in odpraviti se morajo vsled zahteve novejšega napredka, kaj ostane Še od zgolovinskih pravic Trsta, katere so potein S* te pravice? Naj nam jih vendar imenujejo? Tega niso storili v omenjenej resoluciji in gotovo tudi denes ne bi mogli jasno odgovoriti na to prašanje. — Uprav jutri, na dan, ko se spominjamo rajncih, primerno je, da se torej spominjamo tudi historičnih pravic Trsta, ker tudi one se štejejo mej rajnce in lepo bi bilo, da bi se jim postavil spomenik, na katerem naj bi stalo s6 zlatimi črkami zapisano: Kedor hoče, da drugi spošti^jejo njega pravico, mora tu li sam spoštovati pravice drugih«. Pod ta napis pa naj postavijo letnico »1868«. Prav tako mrtvo porojeno dete je resolucija zarad italijanske visoke šole. In čujte, kaka modrost tiči v tej resoluciji I »Če nam uže vlada noče dati same pravne fakul-tete, naj nam pa da popolno univerzo,« tako modrujejo naši Italijani. Po domaČe bi se to tako-le tolmačilo: »ako mi nočeš dati prsta, pa da) mi celo roko. Uže samo v tem je velika nezmise). Kedor namreč kaj terja, kar je težko izvršljivo, ta navadno gleda, da svoje terjatve kolikor le mogoče omeji. Take terjatve, kakoršne je stavil deželni zbor tržaški, stavi navadno tak človek; ki je uže naprej prepričan, da iz njegove moke ne bode kruha. Zatorej pa se tudi te resolucije ne more jemati na ozbiljno stran in misliti bi se skoraj moralo, da naši dež. očetje sč svojimi resolucijami pesek mečejo v oči stranki Pro-gresovcev. Glede nas Slovencev pa je taka terjatev naravnost žaljiva. Nas Slovencev je v Cizlajtanlji okolo 1,200.000 in mi nemamo nobene univerze; nas Slovencev je tudi na Primorskem nad */t; a pravih domaČih Italijanov, ako odštejemo slovanske renegate, Število ne doseže 200.000, In za to peščico naj bi Avstrija napravila celo univerzo f Italijanskih obiskovalcev visokih Šol je komaj 14 do 17 na leto in za tako število naj bi se potrosilo najmanj 200.000 gld. na leto, torej za vsacega dijaka okolo 12 do 14.000 gld. I No, to bi bila uže nad
enih misli z uporniki, katerim so za dober denar dajali kruha, vina i strelnega praha. Nekateri so pa vendar razlili svoj žolč nad dacarskimi hišami, katerim so razbili peči, okna in stene, in še usmrtili predrzneže, ki so se jim v bran postaviti upali. Gra-ŠČaki v okolici so bili v silnem strahu. Iz bližnjega Turnskega grada je kar pobegnol takratni posestnik, nek Valvazor. Toda vo-jaSki kapitan Jošt Turn je še tisti dan priletel s 500 Uskoki in konjiki nad puntovce. K malu jih od vseh strani zajame v mestu in snlit boj se prične. Konjeniki so sekali na razjarjene kmete, kakor na divjo živino. Le malo jih je zbežalo, veliko p,i v Savi potonilo. Morda je celo 1000 kmetov tu našlo na različen način grozovito smrt. Uskoki so posekali vse, kar jim je prišlo živega v pest. Niti ženskim in otrokom niso prizanesli. Več kmetov je hilo tu li vjetlh, in nekaterim izmej njih je dal Turn roke in ušesa odsekati, drugim v strah in svarjenje, »češ« druži gospodje so tudi tako storili. V tej bitki z uporniki je izgubil Turn več svojih ljudi, mej temi tudi vrlega stotnika Bihačkega, Danijela Ložkpga.
Tako je bila na žalosten in krvav način ukrotena uže 5. svečana prva puntarska četa. Drugej je bil pa poveljnik Ilija sam. Krenol je bil uže prejšnji dan proti Sevnici. Mej potom so se mu pridružile čete Bizeljčanov pod vodstvom Filipa Vilera in Petra Zupana, rajhenbur-Škega podložnika, RajhenburŠkemu graj-ščaku niso ničesa učinili, ker jim je dal vola zaklat in vina pit.
Pomikala se je ta četa kraj Save od
Vidma do Zidanega mostu, a nikder ni naletela na upor. Kmetje slovenski na Kranjskem in Štajerskem so se jih nekako veselili, ker so menili, da pride čas svo bode za-nje. V Sevnici so jih baje uže pri čakovali in tržani se jim koj udali.
Na Planini je uže Sterc, kovač od sv Petra pod Gorami, ljudstvo pripravljal na dohod glavne čete pod GregoriČevim po-veljništvom. 5 svečana, kose je upornikom v Krškem tako slabo godilo, stal je Ilija blizo Planine, kder je bival na posestvu plemenite grofice Klobner. Tu izve ne. srečo svojih tovarišev. Brž se vzdigne in hiti skozi Planino v Jurklošter, kder v drugič zasliši grozno novico pri Krškem. To osupne množico. Hitro se spusti proti PilŠtajnu. Tu je prenočil In 7. febru-varja dalje dr vil skozi Kozje. Ali tu je bil zajet od cesarske vojske. Od hrvat ske strani sta prišla z svojimi konji k Alapič in Zrinjski, ki sta bila potolkla uŽe pri Krestincu 800 kmetov, od celjske strani pa je došel celjski stotnik Jurij Šratenbah, kateremu so se bili pridružili še hlapci kozjanskega posestnika Rupa. Ilija je bil sedaj prisiljen udariti se pri sv. Petru po i Gorami se sovražnikom, ki ga je od dveh st-ani obdajal.
Osmi svečan je bil — tako piše pokojni slovenski zgodovinar župnik Parapat — osode poln: vsa kmetska vojska je bila pokončana; veliko stotin puntarjev pobitih in vjetih, skoraj vsi poveijniki so obležali n»i horiŠči. samo llija in Guletičsta bila utekla.
Vjetih kmetov se je kacih 500 v Celje prignalo in tu zaprlo.
Tretja četa, močna kakih 5000 mož,
mero umetna gojitev italijanskega življa na škodo slovanskemu, ki sestavlja vendar veliko večino vsega avstrijskega prebivalstva. No, pa saj znamo, kain pes taco moli: italijanska univerza bi imela nalog, da po-italijanči in porenegati vse Slovence in Hrvate živeče na Primorskem; tržaškim Labonom Še ni zadosti, da imajo svoje tovarne in kovačnice za porenegatenje v Trstu, treba je take še v večern slogu. —-Hvala Bogu, da stvar nosi pečat abotnosti in da jo zarad tega še celo nekateri skrivni mogočni protektorji lahonstva ne morejo In ne smejo priporočati. Nočemo se spuščati v daljšo razpravo stvari, katera sama ob sebi nema pomena in je torej bosa, toda dolžnost naša je, da konstatujemo, da jo naš deželni zbor letos prazno slamo mlatil in da ni, razen stavbene poslave in pa postave zarad obdačenja zavarovalnih društev, sklenol prav čisto nič omembe vrednega in še pri stavbanej postavi je oibor napravil tolike napake, posebno glede okolice, da je naš poslanec Nabergoj moral večkrat gospodo opozoriti na abot-nost nekaterih določeb, katere, ker so bile presmešne in so segale naravnost v privatno pravo, moral je zbor ali popolnoma odstraniti ali pa mnogo predrugačiti, ker je to po nekem zahteval celo vladni zastopnik. Ali kako se to postopanje, ta apatija ujema z resnimi časi, v katerih se nahajamo? Kako se delovanje zbora ujema z govorom dež. glavarja v začetku sesije?
Koliko važnejših in potrebuejših stvari bi bilo silno treba obravnavati, namesto Čas gubiti z »diritti storici« in pa z »uni-versiti italiana«. Neodpustljivo je, da se v tako ozbiljnih časih pušča par doktorjem, da razlagajo v dež. zboru stare pergamente. Zdi se nam, kakor bi se tudi nad Trstom izvrševala sodba: »Quem deus per-dere vult, dementat«. (Rog oslepi onega, katerega hoče pogubitij Da, da, Trst hiti v svojo osodo. V tem mestu prevladuje strast in ni več skoraj razuma za njega prave interese. Namesto, da gospoda poslanci vse svoje moči zgubljajo v to, da iščejo sredstva, kako bi Slovence, svoje someščane zatrli in pogubili, naj bi rajše delali za pomirjenje mej ot-ema narodoma, kajti kakor je Bog v nebesih. Trst noče nikoli več srečen in miren biti, ako se Slovencem v mestu in okolici ne priznajo in spoštujejo njihove narodne pravice, in le čuditi se je, kako morejo očetje trgovskega mesta pozabiti na prvi pogoj do-
bila je razpostavljena okoli Ja^trebarskega, Okiča. Turopolja, Krapine, Zagorja, Lipo-glave in Varaždina. Poslali so dva poslanca do Uskokov *), da jih pregovore za svoje naklepe, toda Uskoki ostanejo zvesti Turnu, vsaj s posebnimi pravicami in vojaško upravo svojo niso poznali kmetskih teženj in nadlog. Turn zbere do 1000 Uskokov in gre nad upornike. TI se umaknejo čez Savo, ko zvedo njegov prihod. Sedaj pritisnejo Kaspar Alapič, Zrinjski, Matija Kegl'vič in poprejšnjega bana Erdddy-a čete in splošna morija se prične. Tako piše 9. svečana Oton Radmansdorfer iz Varažilna, da so na Turopolju užugali 2000, na Sotli 500 vstajnikov. Tudi nekaj poveljnikov so ujeli, kakor poroča drugi dan njegov brat JoŠt, in jih odposlali v Zagreb k škofu banu. Bizelj^ki oskrbnik ve povedati, da je bilo pri Metliki ugonobljenih GOOO kmetov, pri Bizeljskem pa 50 in vjetih 40. Tudi na Krapini se puntarjem ni godilo I »olje.
Najhujše pa je bilo pri StubiŠkih toplicah na Hrvatskem. Tu sta glasoviti Matija Gobec, z naslovom »kmetski kralj«, in Andrej Pasanec zapovedovala 10.000
*) Uskoki so bili Srbi aH Hrvatje iz Bosne, ki so se bili naselili v začetku 16. stoletja v iumbersko stran na Kranjsko, kder so dobili od cesarja brezplačno posestvo, zlasti na Gorjancih. Morali so pa za to vedno na boj pripravljeni biti zoper Turka Bili so namreč prvi slovenski graničarji in itneli uže I i547 posebnega vojaškega poglavarja (kapetana). Ta je bival navadno v gradu Žumherku ali pa v Kostanjevici.
EDINOST.
breg* trgovskega vspeba: na blagi mir v deželi. Žalostna Trstu majka, ako j« pravi izraz trfaSkib razmer zadnja deželnozbor-ska sesi|a! — S tem amo torej kolikor mogoče na kratko popisali letoSnje delovanje nam po narodnosti najbližjih del. zborov.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Grof Kalnoky je 26. t. m. v odseku ogerske delegacije izrekel, da ima zveza z Italijo i Nemčijo edini namen, tnir ohraniti. Prijazni odnoSaji z Nemčijo se niso nikdar kalili; zastran stanovitnosti te zveze smemo popolnoma mirni biti. Rumunski kralj je izrekel željo za boljše razmere ; dogovori z ministrom Bratiano so razodeli prepričanje, da ni nobenega nasprotja mej obojestranskimi interesi, in od obeh strani se je sklenola povrnitev k prejšnjim prijateljskim razmeram. Dobrih odnošajev do Turčije ni nobena stvar kalila. Razmere vladarjev Avstrije in Rusije so bile vedno najsrčniše in razmera mej obema vladama je popolnoma normalna. Zilraženost na Ruskem zoper nas je omejena le na zelo tesne kroge; ni car, ni vlada ne mislita na vojno, ne le zarad notranjih razmer, temuč tudi zato, ker je znano, da bi pri mogočem napadu mi ne bili sami.
27. t. m. pa jo prav v tej de-legaciji grof Kalnokjr povedal, da so se zastran izvršitve železnic na balkanskem poluotoku podale uže ponudbe v Carigradu in da se to stori tudi na Bolgarskem. TroŠke za vredbo »Železnih vrat« prevzame Ogersko, katoro bo tudi za to davek pobiralo ; Srbija tudi podpira ta dela in upati je, da to stori Rumunija. — V odseku za vojaštvo je ta dan vojni minister zagovarjal povišanje vojaških troškov, ter rekel, da nove iznajdbe zahtevajo vedno nove potrebščine.
V proračunskem, odseku avstrijske delegacije je 29. t. m. grof Clam Mar-tinic vprašal grofa Kalnokjja o splošnih političnih razmerah Evrope, in ta je odgovoril, kakor v ogerskej delegaciji, pristavil pa, da so nekateri časniki njegove zadnje besede umetno zavili in tako tolmačili, kakor bi zveza z Nemčijo in Italijo bila obrnena zoper katero državo, posebno zoper Rusijo, kar se pa iz njegovih besed ne more izvajati, ker je poudaril, da so razmere do Rusije normalne, i ne bi se mogle take imenovati, ako ne bi bile prijateljske. Prav tako, kakor pri nas, čutijo tudi na Ruskem potrebo miru, ne le vlada, temuč tudi ljudstvo. Razmere obeh vlad so v vseh praSanjih prijateljske in minister vidi v teh razmerah najboljše poroštvo, da se mir
kmetom. Bilo je 14. svečana, to, ga hrvatski plemenitniki zagrabijo. Štiri ure se srdito brani z okorno svojo vojsko in zmagal bi bil, da niso pritekle nekatere haramije omagajočim na pomoč. Uže spehani uporniki ne morejo se več uspe-Sno ustavljati novej sili, zmešnjava nastane in grozno so bili tepeni: 4000 ali 5000 jih je kar obležalo. Gobec in Pasa-nec sta hila vjeta in odpeljana v Zagreb, kder prvega, kmetskega kralja Gobca, strahovita smrt čakala. Sodnijske obravnave se Hietula čisto nič niso proti njemu vršile, niti zagovornika mu niso dali. marveč ga koj na grozoviti način do smrti mučili. Posadili so ga na železni prestol in mu razbeljeno, z dolgimi žreblji obi to krono nataknoli na glavo. Na ta način, pretrpevSi neizmerne bolečine, vz-dahnol je svojo dušo prvi podpihovalec kmetskega punta I. 1573., ,katerega so hoteli za kralja oklicati. Še se vidijo v Zagrebu na trgu sv. Marka Štiri ploš-nati kameni z luknjami na sredi, na katerih je stal železni prestol kmetskega kralja Gobca. Pasancu so na kolesu zdrobili kosti in ga potem obglavili. Tako nečloveško sodbo, kakor nad Gobcem, izvršili so bili pred 50 leti pri kmetskem pun tu na OgersKem, kder so bili povelj nika Doco i " njegove prve pristaše še ostrejše kaznovali. Vjetega puntarskoga
Soveljnika posade na razbeljeni stol vpričo tovarišev, kateri so prej v ječi lo dni stradali, na glavo mu denejo tudi žurečo
dalj časa ohrani. Na daljše prašanje grofa Clam Martinica o razrrierah do Nemčije je odgovoril minister, da je zveza popolnem trdna, ker se opira na soglasje obeh vlad ter se je v za vest narodov vcepila.
Zalitavska polovica naše dr Save prav dobro skrbi, da ne manjka Časnikarjem mikavnega gradiva i da «vet ni brez pohujšanja. Ni Še utihnola govorica o dvoboju mej RoSenbergom in grofom Batthyanyjem, uže imamo novo pohujšanje, nič manj ostudno od onega. Znani ogerski državni pofclanec in ufied-nik časnika »Ftiggetlensćg«, Verhovayy jako slavljen mož, ljudstvu malik, nabiral je denar za tako imenovane Csangos, ki so se iz Bukovine naselili v Banat, da so na spodnjej Donavi v mrzličnih krajih delali nasipe, pri tem delu pa večinoma pomrli; a tega denarja on ni odposlal na svoje mesto, ampak porabil ga zase in enako delal tudi z druzimi nabirkami. Vse to je uže dokazala sodniška preiskava. Madjari imajo vsled tega enega malika manj, a zato pa so obogateli zopet za en škandal, ki osvitlja ogerske razmere.
V Hrcegovini so se v zadnjem času prikazale roparske čete najprej na črnogorskej meji; vojaške patrole preiskujejo deželo v vseh kotih ob meji, a roparjev vendar ne morejo zasačiti, ker se jim umikajo čez mejo. Na glavo načelnika teh roparjev, bivšega Balija, razpisano je darilo sto cekinov. — Tudi v Stolacu so se pojavile roparske čete, ki so se nabrale iz mladih ljudi, kateri so se odtegnoli vojaškej stavi. Mej temi in prebivalci sosednih vasi so bili uže boji.
Ropar skoga glavarja Balija, na katerega glavo je bilo razpisano darilo 100 cekinov, ujeli so v vasi Čemerno trije vaščani, potem ko so ga v boju ranili.
Vnanje dežele.
Vshodna leleznica, katera se zdaj začne delati po petletnem pogajanji z balkanskimi državami in Avstro-oger-sko, imela bo to le črto: Avstro-Ogerska spelje železnico od Pešta do Zemuna do srbske meje pri Beligradu; Srbija zgradi železnico Beligrad-Niš, Niš-Pirot in Niš-Vranja; Bolgarija od srbske meje pri Pirotu skoz Sofijo do turške meje ; Turčija od bolgarske meje do Carigrada s zvezno črto Mi-trovica-Solun. Železnica se utegne v treh letih dovrSiti, ako kaj posebnega vmes ne pride, kar se pa prav lahko pripeti.
Dunajskega vrhovnega škofa dr. Oangelbauerja je 27. t. m. sprejel papež.
železno krono. Ko se je v strašnih bolečinah na pol spekel, zapove takratni vojvoda Zapoljski v Temešvaru, kder se je to godilo, da morajo ti izstradani tovariši jesti na^poi pečeno meso svojega poveljnika. Sest jih izpolni strašno zapoved; trije se obotavljajo, a rablji cigani raz-sekajo jih takoj na drobne ko?ce.
Kako se je pa godilo poveljniku upornih kmetov, Iliju, in njegovemu tovarišu Gusetiču po izgubljenej bitki pri sv. Petru pod Gorami? Skrivala st;i se dolgo po temnih gozdih ob Štajersko-hrvatskej meji, a bila po kratkem času (okoli 25. svečana) vjeta na Hrvatskem pn Jasenovcu mej Križem in IvaniČem. Odvedli so ju najprvo v Zagreb, a na povelje cesarja samega so ju peljali v Beč, kder so ju trije komisarji vpričo dveh dunajskih meščanov s pomočjo tolmača Matije Piči na izpraševali od 11. aprila do 4. maja. Odvedena sta bila potem zopet v verigah v Zagreb nazaj, kder so ju Še dolgo v ječi mučili. GusetiČ je vzdahnol tu svojo dušo vsled prestulih velikih bolečin. Ilija pa je ostal zdrav in je bil — po pripo vesti hrvatskih pisateljev — leto dni po kmetskej vstaji obglavljen na trgu sv. Marka v Zagrebu. Hujše muke je bil namreč zabranll cesar sam.
Druge kmete so sodili v Zagrebu, Gelji, Ljubljani, Brežicah, v Gradcu, v Kozjem, kder so jih bile povsodi polne ječe. Da se jim ni dobro godilo, posnemamo pač lahko uže iz navedenega.
Butenjev je bil imenovan za ruskega poslanca pri papežu.
Bolgarski knez je 27. t. m. sklical ministre y zbor, v katerem je bilo skleneno, da se ima vojni minister polkovnik Roediger zapreti, ruski častniki iz bolgarske vojsko odpraviti in brez odloga v vojsko poklicati bolgarski, v ruskoj vojski sluieči častniki. Potem je knez poklical polkovnika Roedigerja tćr mu ukažfcl, naj iz službe sfcoj^ ta pa ni hotel slaSati kneza, kateri mu je ootern ukazal, da mdra v 24 ilrah Sofija zAptietiti. To so zelo vznemirjajoče vesti in kažejo, da se hoče knez popolnoma odtegnoti ruskemu vplivu. Ali bo to koristno deželi, to je še prašanje, katero se mora v kratkem času l-jšiti.
Rumunski drlavni zbor se je sešel zadnjo saboto ; v ponedelek pa se mu je predložil načrt zastran pre-drugačbe ustave.
Na Rumunskem se je, kakor na Irskem, pojavilo agrarno prašanje, ki bre2 dvombe postane krvava šiba državi i se ne poleže, dokler se tam zemljiška posestva pravično ne uredć. Uže sta bila umorjena dva grajščaka, ki sta ljudstvo drla.
V	Frankobrodu na Meni je v ponedelek v policijsko poslopje položila in už»ala hudobna roka dinamit; poslopje je močno poškodovano, vendar se druga nesreča ni pripetila.
PortugiŠki kralj hoče odstopiti in prepustiti prestol svojemu sinu, ker se je naveličal zdražb od strani libe— alcev.
Francoska poslanska zbornica se je 24. t. m. zopet odprla in kaže se, da bodo seje jako viharne. Radikalci bodo vlado hudo prijemali, ker so našli ugodno priliko v tonkinskej vojni, ker ta francoske »gloire« ne množi, ampak dela francoskej vladi čedalje večjo preglavico. Minol je Še le dober teden, kar je kitajska vlada očitno izrekla, da se neče spuščati v pogajanje s Francozi, dokler ti ne pokličejo svojih vojakov iz Tonkina. Kitajci sami hočejo Tonkin zasesti in samo v tem primerljaji prepuščajo Francozom južni del anamitske države. Temu pa se Francozi nikakor i nikdar ne mog<5 udati in zato francoskej vladi ne ostane druzega, nego poslati v one kraje novih vojaških moči. To pa bode prizadevalo veliko troškov, katere mora dovoliti francoski državni zbor. In zato francoska vlada ne otido hudim napadom, s katerimi jo bodo skušali vreči njej sovražni postanci.
V	Egiptu so ostali zopet nemiri. Gorjanci so mej Svakimom in Kasalo napadli egiptovske vojake in jih 150 posekali.
Kolera. V Aleksandriji je kolera zopet hujša, 28. t. m. je dvanajst osob zanjo umrlo.— Prikazala se je kolera tudi v Meki.
Dopisi.
I« Divače, 24. oktobra.
Kakor je bilo uže pred malo časom v časniku »Edinosti« poroča no, namreč o novej cestnej mitnici Lokev-Bazovica, da se prične z 16. septembrom t. 1. v Lokvi na Krasu mitniška vozna pristojbina pobirati, tako se je tudi zgodilo.
Vse prav, vse dobro, ali v tem obziru se ima pred vsem preudariti, kar c. kr. postava veleva, blizo tako-le: Vsi oni deželni posestniki, kateri imajo svoja posesestva bodi-si kderkoli v enem ali več davkarijskih okrajih, so prosti bližnje mitniške pristojbine. Še celo oved, katere se navadno vsako leto v Istro ali pa Fur-lanijo na zimsko pašo gonijo, uže več let so od cestne mitnine proste. Kajti postava na papirju je mrtva, ako jo ljudstvo pravilno ne spolnuje, zato pa je naša dolžnost, da pravice od visoke vlade strogo zahtevamo, ako nočemo, da se prilično zanemarijo. Zatorej sem dolžan, javno omeniti in se pritožiti proti krivici ali mitniŠki nepravilnosti v Lokvi, katera nas je pred malo časom zadela, in sicer
pri izvoinji lastnega gruntnega pridelka ▼ času trgatve grozdja v Ricmanjih v svoje lastno domovje.
Plačati se je morala brez izjemka dotična mitniška pristojbina, kakor bi se stvar za kupčijo vozila. Torej ta mitnica ne zadeva le samo nas, temuč tudi nekatere posestnike Senoješkega okraja.
Vpraša se te laj, ali" je mar to prav, da skrbni gospodar, kateri o ugodnem zimskem času mnogo vozov gnoja izpelje na svoje zemljišče za poboljšanje rasti vinskih trt in sploh njiv, mora toliko mitniške pristojbine na leto plačevati? Gotovo ne, kajti brezpotrebno breme poleg dfuzih <fttVkov bi se s takim ravnanjem kmetu na ramo naložilo. Zatorej bi svetoval dotičnim posestnikom kraSko-fcrkinskfc rthdžtipanije, naj se obrnejo s prošnjo na vrlega, visoko spoštovanega rodoijuba, g. Rajmunda Mohorčiča v Sežani, kateri pravilno zastopa cestne pra** vice kot predsednik cestnega odbora za sežanski okraj, da bi nam on to stvar v posvetovanje predložil v prvej seji cestnega odbora za sežanski okraj'*).
Pač bi pa utegnol kakšen nasprotnik temu ugovarjati, češ, da bi se potem krivica godila, ker bi hotel vsak voznik, kateri vozi blago za kupčijo, brezplačno skozi mitnico voziti.
Ali temu ni tako, ampak moral bi iineti vsak posestnik, kateri ima polje v Ricmanjih, oprostni mitniŠki list od dotičnoga okrajnega glavarstva, kakor je to navadno v Trstu.
Pravicoljub.
M Krasa, 8. oktobra.
V 74. fit. »Edinosti« sein odgovoril g. dopisniku v 34. št. »Soče« na dopis I« Povirja, zadevajoč tamoSnjo Šolo in tamkajšnjega g. učitelja.
Kar sem jaz premalo povedal, dodal je g. dopisnik iz Orleka pri Sežani ▼ 76. Št. »Edinosti«.
Oba sva g. »SoČinemu« dopisniku ad oculos dokazala, da je on (»Sočin« dopisnik) na krivem potu.
Na ta dva dopisa se je oglasil drug dopisnik »S Krasa« v 40. štev. »Soče«, ter pravi, da je prvi »Sočin« dopis men« tako spekel, da sem kar zaupil, ter raahal na levo in desno, brez prave podlage ia logike.
Prosim gg. čitatelje drage »Edinosti«! oaj preberć Še enkrat moj dopis v 74. 8t. »Edinosti« in potem naj sodijo: je-li do* pis tako ostro pisan, da bi še sinelo kaj tacega sklepati in rabiti izraze »spekel«* »zaupil«, »mahal« itd. Moj dopis je bil miren, stvaren, tedaj se mi ne zdi umestno, gubiti za to najmanjše besedice.
Oosp. dopisnik pravi, da jaz trdim, da ne bi se moglo v Sežani s trirazred-nico izhajati, a to ni res, kajti jaz še sedaj trdim, da bi se v Sežani sd 301 otrokom prav lahko s tri razred no ljudsko šolo izhajalo, ako bi šolski prostori temu ugajali. S tem sem hotel povedati, da v Sežani zadostuje trirazrednica, kajti na vsak posamezni razred bi prišlo 67 otrok in to ni za posamezno učiteljsko moč — preveč, dočim jib imajo drugi nad sto.
Ta moja misel se pa ne da izvrSiti, ker v treh sežanskih učilnicah ni prostora za toliko mladine, to je, v vsak razred ne gre 67 otrok.
Rekel sem tudi v »Edinosti«, naj bi v času bolezni učiteljeve v Povirju pod* učeval šolo g. župnik, ker ie mož še mlad in krepak. Pa to ni po volji g. dopisniku in pravi, da so mi povirske razmere prav inalo znane, kajti g. župnik ima opravil čez glavo, ker v Povirju je mesto kaplana izpraznjeno, ter ima župnik svoja in kaplanova opravila.
To gos p. dopisnikovo opravičevanje je zelo plitvo in prazno, kajti znano je prav dobro, da g. župnik nikakor ni preobložen ini par uric na ddn bi bil prav lahko žrtoval »za narod« in Šolo — spo-minjajoč se besed našega pesnika Gregorčiča :
,,Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan 1"
Da nema g. župnik kaplana, no — voila tout, pa ga tudi njegov prednik, g. G., ni imel, a je vendar čestokrat gosp, učitelja supliral in za »kratek času in zabavo pečal se je tudi z Čebelarstvom. — — Kaplana pa uže več let v Povirju ni in ga tudi ne bode, ker je nepotreben, — še Sežanci so večkrat brez njega izhajali.
Konečno pravi g. dopisnik: »Kaj je manje zlo, da je 152 otrok brez poduka, ali da ima 89 otrok poludnevni poduk?«
Res »homo novus« na šolskem} polju moral bi biti, ko bi tega ne vedel, pa čudno je vendar, da tega sam g. dopis-
*) Bode vaa brezvspešno, ker mi sami, da ljudstva nepotrebno ne begamo, smo dotično postavo pregledali in smo našli v dostavku k dekretu dvorne komoru od 17. maja 1821 glede oproščenja od mitnice odstavek Št. 1, ki se Klani: „Vsa v § 4 lit. o tega dekreta imenovana oproščenja od mitnico veljajo le za tiste vasi, kder stoji mitnica ne glede na daljavo zemljišč." Torej j« ocividno, da kmetovalci iz oddaljeni!) vasi ne uživajo pravice oproSčenja od mitnine. — Pri vsem tem smo objavili Vaš dopis, da Vam dokažemo, ,,kam pes taco moli". Naj Vam pa bode to tudi v dokaz, da sumničiti ni pošteno.
Uredništvo.
E D I N O S T.
nik ne v® in naopak obrača, ter se v bengaličnem ognju kale pravega pravcatega afterpedagoga.
V prvo moram tukaj javiti, da ima Povir 152 otrok — na papirju, kakor nam je tudi g. dopisnik iz Orleka v 76. štev. •Edinosti« povedal. Povirsko šolo obiskuje samo okoli 100 otrok. (Gosp. dopisnik iz Orleka pravi, 106). Sto otrok ie pa za poldneven poduk zadostno število. Tudi nova šolska novela, sedaj postava o I 2. maja 1883. 1., nalaga učitelju 100 otron za poldneven poduk.
brnelo pa trdim, da je boljše, da so ostali povirski otroci brez poduka in da so uiivali sežanski otroci vesdneven poduk, nego da bi hodil g. učitelj sežanski podučevat v Povir in bi se vsled tega uvedel v III. in IV. razredu v Sežani — poldnevni uk. — Zakaj?
Zato, ker bi sežanski učitelj imel v Povirju malo uspeha in bi ne vedel prav zA prav: je-li bi prejel za glavo ali za rep, ker otrok še ne pozna in ne pozna njih znanja. Pa tudi drugi pedagogični uzroki govor6 za to. V Sežani bi trpela zbog tega dva razreda i oba bi imela poldneven poauk, oba razreda bi zaostala in šola bi prišla iz pravega tira. Razvidno je tedaj, da bi trpela vsled tega dva sežanska razreda, a tudi povirskašola bi z novim pouKOtn dosti ne pridobila. Slavni c. k. okrajni šolski svet v Sežani je tedaj previdno ravnal, da se ni držal »Sočinega« nasveta.
In da bi bili poslali enega učitelja iz Sežane v Povir, ali ne bi sežanska šola s poldnevnitn podukom nazadovala? — Tsi pedagogje trdć, da se s poldnevnlm podukom more le malouspešno poduče-vati. Tako trd6 Kellner, Gtife, Dittes, dr. Lindner in drugi. Poglejmo, kaj pravi zadnji o tem: »Grafe und Kellner ziehen aus Grunden der Sittllchkeit und der Piidagogik den Ganztagsunterricht dem Halbtagsunterricbte vor, indem sie an-fuhren, dass die Kinder an schulfreien Vor- und Nachmittagen Strassenunfug treiben, oder von den Eltern zu gesurid-beitsvridrigen Arbeiten verwendet werdeu. Aus padagogiseben Grunden sei es un-moglich, in so wenigen Stunden (v pol-dnevnem poduku) das Ziel eines Lehr-p lan t s Ju erreichen. Die Schiiler des Ganztagsunterricbtes seien durch bestan-diges Ueben und Thun in den Fertigkei-ten des Lesena, Schreibens und Rech-nens denen des Halbtagsunterrichtes vofaus« — itd.
O tem bi se dalo mnOgo pisati, a to naj gospodu dopisniku zadostuje in prepričan naj bode, da to pišem iz pravega rodoljubnega namena in da s tem nečem mahati, niti na levo, niti oa desno.
Iz Kopra, 25. oktobra.
(Čudni osrečitelji htre.) Znano je, da je naš podesti, gosp. Gambini, prvi in najljutejši agitator proti Slovanom v Istri. Mislilo bi se torej, da je ta mož res kaj navdušen za svoje laške patrijote, a vsak dan bolj se kaže, da ni vse zlato, kar se sveti, in ako vam rečem, da zdaj dr. G preklinjajo tudi njegovi politični pristaši, boste se gotovo čudili. — V Istri gre itn-lijanskej stranki v prvej vrsti prav za dobro, neskrbno živenje in zagroše; tudi naš koperskl Garibaldi je le po jeziku navdušen za liberta, fraternita, uguu-glianza; a kder gre za stvari, katere se tičejo ujegovega advokatsko-mešetarskega poklica, tam ne pozna srčnih čutov, tara neba platonizem.
Pred letom se je osnovalo v Kopru s pomočjo tega moža neko morsko vozno društvo za prevažanje blaga in ljudi mej Kpprotn in Trstom j tega društva so se udeležili skoraj vsi bogatejši Koperčani, gotovo na priporočbo svojega žup ma. — Društvo je kupilo od g. Strudthofa parobrod, ob enem pa je temu gospodu plačalo 17.000 gld., da ne bode delal konkurence s6 svojimi parobrodi. Dotično po-
Žodbo je za drag denar napravil g. dr,
in pravijo, da je dobil tudi mastno mešetarijo.
Stoprav te dni pa se je pokazalo, da ona pogodba s& Strudthofom je napravljena le za 5 let, a ne za vse čase, kakor so vsi družabniki mislili, in da torej po minolih 4 letih more Strudthof zopet delati društvu zdatno konkurenco. — Morete si misliti, kake dolge obraze delajo zdaj prevaljeni Koperčani; vse kriči in slabo govori o županu, kateremu prete družabniki s tožbami in drugimi neprilikami. Ali kar je,je: »carta canta, vilan dorme«, in gospodje Koperčani prišli so s tem vsaj do spoznanja, da ni Še vsak oni dober patrijot, kateri v visokih frazah ozua-nuje evangelije neodrešenih. Hrup je ve-
,na,la še veža- KaJ Pa slovanski voi ici koperskega okraja, okoli katerih se
KA H g- dil Je on edini °j|b Prija-teij / No, oni imajo zdaj priliko, da do dobrega spoznajo te volkove v jagnjetovej Koii. — Kedur tega ne veruje, naj čita organ istrskih lahonov, »L'Istria«: tudi ta je primorana da bere levite Gam-b ni-ju, akoprem žalostnega srca. — Vo-lilci, ta dogodba naj vam služi za prihodnje volitve, z njo boste lehko odpravili lahonske agitatorje, Jdruge gospoda
Domače in razne vesli.
CeMrjev dar. Presvitli cesar je podaril po toči poškodovanim bivalcem občine Kot na Dolenjskem 50' gld.
Imenovanje. Deželni namestnik je imenoval konceptnega praktikanta hana Sorli začasnim konci pistom pri deželnem namestoištvu v Trslu.
(Trgovinski minister je imenoval poštnim tajnikom v Trstu okrajnega poštnega komlsam Pavla Gariraberti.
Tržaške novosti. C. i. mornarica. V petek večer je priplula v našo luko iz Pulja c. k. torpedna ladija šl. 14, pod poveljništvom gosp. J. Ripper-ja.
Nesreče. V soboto v jutro so iz morja izvlekli truplo mrtvega ogljarja. To se je završilo na solnem molju. Utopljenec je 50leten mož, Anton Gorjan iz Vogerskega pri Gorici. Črni ogljarji imajo navado, v Trstu popivati žganje Čez mero, bivši, Črn kot žužek, hotel seje mogoče oprati, ali pri tem poslu se mu spodrsne, in nevešč plavanju, je utonil. Truplo utonjenca so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu. — Zblaznol je S. Sardoč, 29letni barvar, in morali so ga prenesti v tržaško blaznico. — Petrolj-nata luč. V stanovanju gosp. Bissoti v uiici stare »Rene« je 51eteh otrok prevrnol petroljnato svetilnico, ki je gorela. Mali deček se je hudo opekel, in prenesen v bolnišnico, kakor čujemo, je umrl za opeklinami. — Tudi Ženske ljubijo noto vino. Mihovila Serbo, uŽe priletna ženska, se prerada uda skušnjavam novega vina. V soboto je nosila vodo, ali prepolna pre-sladke srage, bi dejal naš Koseski, pade pod Škafom in se hudo poškodva na glavi. Morali so jo prenesti v bolnišnico.
—	Pri delu se je ponesrečil mizar Iv. Pi-tuel. Ta je nekaj popravljal v pisarnici nekega magazina v ulici Belvedere. Pade raz tramovja in se še precej poškodva, in moral je iti v bolnišnico. — Nasledki novega vina. Nek modrijan pravi: Ne ve se za nasledke novega vina, zategadelj je treba človeku pazljivemu biti. Dragotin V., 24leten človek, Tržačan, težak, bivajoč v ulici Ghegga, ima prijatelja ali znanca, ki biva vBazovici ali poleg nje. Domov grede, prepoten sladkega vinca, se je zibal, kakor razburkano morje, spodrsne se mu pade in se jako hudo na glavi poškodva. Namesto domov moral je iti v bolnišnico.
—	Ivan J., 341etni TrŽačan, bivajoč v starem Lazzarettu, ima pa prijatelja na Opčinah. Da bi ga jaz obiskal, misli si. Dobro bi bilo, sedaj ima novega vina. Sklenjeno, storjeno. Gre na Opčine in tam se ga napije »ultra non posse«. Potoma pa se oglasi bog Eolus tako močno, da našemu vrlemu potomcu Noeta sname pokrivalo z glave. Pokrivalo leti naprej, gospodar pa za njim, in pri tem poslu Dragotin paae preko še precej visokega zida, ter se poškodva na glavi, da je moral iti v bolnišnico. Resničen je pregovor, koji pravi: Kdor ne pozna nasledkov, pozna uzroke.
Bolan na ulici. V soboto straža najde na trgu »Santa Gaterina 34ietnega težaka, ki je na tlaku hudo bolan ležal. Odpravi ga v bolnišnico.
Kopelj. V ponedeljek popoludne so se peljali v nekej c. k. ladiji dva mornarja in trije lukarji; ko pridejo do mola »Giu* seppina«, nagloma se ladja preobrne. Osobje pade v morje, a kmalo so bili vsi rešeni po došlih pilotih in mornarjih par-nilca »Pitano«.
Poiar. V petek ob 10. zvečer so nekateri ljubitelji plamena in Bvitlobe (različni od našega magistrata, ki niti jedne pe-troljnate svetilnice ni hotel pripraviti trikrat ga proseči m Skorkljancem). zažgali nekoliko perja v ulici »Pondares«, kar je vzbudilo veliko senzacijo mej ljudstvom, ker je mislilo, da gori katero poslopje. Da se prazen strah dalje ne razširi, nekoji možje koj ta plamen z nogami po-hodč.
Ponedeljek zvečer je pričelo goreti v dimniku hš. It. 255 v ulici »Amalia«; ogenj so kmalo pogasili domaČi ljudi*.
w Noi in pretep. Kočijaž Jožef S., 27letni Tržačan, bivajoč v ulici »Corsia Giu-lia«, moral je iti v bolnišnico si zdravit rano na čelu, zadano z nožem. On pravi (naj mu veruje, kdor hoče), da ga je nekdo zavratno napadel. — Kam pridemof Koroški časopisi tožijo, da tam jim gre slabo, glede otroške vzgoje — ali i pri nas ne cvpit6 rožice. V soboto so prepeljali v bolnišnico mladega pobalina, ki se je na ulici pretepal z drugim njemu enakim 121etnim piglavcem, kateri mu zada dve rani z nožem, jedno v jezik i drugo na spodnjo ustnico. Stepla sta se na molju »Giuseppina« za malenkost. Takim možem je treba libe 1
Jutri se bo igrala „llllnar in nje-ffoVa bči'S žalostna igra v 5 dejanjih v zgornjem salonu *Monte verde«. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnice 25 kr., sedeži na galeriji 30 kr., v dvorani I. vrste 30 kr., II. vrste 20 kr. — Listki za se leže se dobivajo uže denes v uradu de-lalskega podpornega društva, Corsia Stadion št. 11.
Udom (letalskega podpornega društva. Dne 8. decembra 1.1. bode izvanredni občni zbor v dvorani
»Monte verde«. Na dnevnem redu bode predrugafienje nekaterih točk pravil in pa dodatek pravilom o pokojninskem zalogu in pokojnini. — Vse tiste ude, ki Želd kaj predlagati v tem občnem zboru, opozo-ruje odbor delslskega podpornega društva na določbe §. 14 društvenih pravil, da se namreč taki predlogi o pravem času objavijo odboru, ker drugače ne bode mogel na take predloge ozira jemati.
Tržaški „hokol" napravi v nedeljo, 4. novembra, v gostilni pri gospodu Judtmanu, Via Goroneo, hš. St. 23, -Sokolski večer«, h kateremu so uljudno vabljeni vsi »Sokoli«.
Delalcl. Vtorek se je v Pirej na Grfko odpeljalo 70 delalcev, največ Lahov. od teh je le 9 Avstrijcev iz Tolminskega.
Tramway na paro Iz Trsta
v CJorlco ln Ipavo. Kdor si hoče ogledati dotične projekte in plane, naj se požuri v gorenjo sobano v borznej palači, kder bodo razstavljeni danes,' jutri ln petek od 11 predpoldnem do 2. popoludne. Potem se odpošljejo ministerstvu v defi nitivno potrjenje.
Izpred sodišča. Dvajsetletni kmetski sinovi iz Bršec: Juraj Mavrovič, Ivan Krelj, Gašpsr Varošič, Toma Ivanu-šič ln Srečko Galovič, bili so obsojeni vsak v osemmesečno trdo ječo in k po-plačanju fkode c. k. erarju v znesku do 108 gld. 50 kr., ker so dne 18. aprila t. 1. vračaje se od vojaškega nabora v Voloski, na poti domov grede pijani več škode napravili in tako se pregrešili hudobnega poškodovanja tuje imovine. — Mara Me-strovič, 38letna dekla, doma iz Splitske občine, dobila je 4 mesece zapora, ker je svojej gospodinji ukradla blaga vrednega nad 25 gld.
Na pravo mesto Je prišel. Nek slovenski kmet je te dni prišel v Trst k deželnej sodniji, rekoč, da je dobil vabilo, da mora priti. Ko je sodniški uradnik pogledal Vkbilo, opazil je, da je kmet povabljen k deželnej sodniji v Celovec I Ker je imel le še 8 kr. v žepu, priporočili so ga policiji, naj ga na dom spravi. Toliko se je pokazalo, da kmet zna le slovenski jezik. Skoda, da nismo mogli zvedeti, od kod je In kaj ga je premotilo, da je prišel v Trst, namesto v Celovec, in ni-li tega krivo v tujem jeziku pisano vabilo. Sicer je kmet trdil — kakor se nam je pravilo — da je vse enako, ali je šel v Celovec, ali Trst, ker je tudi v Trstu »krvava rihta«, ali iz tega uzroka menda kmet vendar ni potk' pro-menil. Pravijo, da se je peljal skoz Ljubljano, a od kod, tega nam niso vedeli povedati.
Rojanski pevski Zbor. Radujemo se z rojanskiml pevcil Oni krepko napredujejo, kar so zopet pokazali v nedeljo (poslednja nedelja oktobra, Marijinega meseca) pri o. kapucinih na »Mon-tuzzi«. Peli so predpoldnem pri sv. maši in popoludne pri večernlcah. Wieselber-gove lavretanske litanije so uže večkrat pohvalno peli, osobito v praznikih v ro-janskej cerkvi. Ali v nedeljo smo slišali nekaj povsem novega, prvokrat peto, krasno kompozicijo prerano zamrlega gosp. Merlatto, namreč njega »Ave Maria«. Kompozicija je vzvišena, njo prešinja skoraj povsem cerkven duh. le tu pa tam se ni mogla otresti teatralnega moduliranja, kar pa je ne kazi, ampak povišuje, ker stoji na pranem mestu o pravem času. Rojanski pevci so sto pesmijo pokazali veliko zmožnosti do točnega priučenja in teških skladeb, in gotovo ni več dalječ čas, ko bodo tekmovali s Drvim pevskim zborom v okolici, ki je »Skedenjski«. — Naj še povemo, da je bila skladba namenjena, da jo pojo udje pevskega zbora »Fratellanza«, pri nekem njih koncertu1 ali veselici; ker pa je g. uč. Merlatto obolel in zatem zamrl, zato je izostala. Sedaj se pa nahaja v lasti rojanskega pevskega zbora, ki jo je prvikrat v nedeljo v cerkvi sv. Apollinarja dokaj izborno pel. Čestitamo vrlim našim pevcem in g. učitelju. Le tako naprej I — pa tudi Slovanstva ne smemo pozabiti.
Vrhovni škof goriški, mil. gosp. Zoro, je te dni obiskal Videm-skega vrhovnega škofa, mil. gosp. Casa-sola v njegovem gradu »Rosazzo« na av-strijskej meji. Tu pristavljamo, da sta oba vrhovna škofa nastopnika oglejske patri-jarhalične stolice in da je bil tudi Mon-signor Casasola imenovan od našega pre-svitlega cesarja Franc Jožefa I.
O nastopnlku vrhovnega Škofa Alojzija Zorna na Ško
fovskem sedežu Pored - Pulj.
Kakor je uže vsem znano, ostala je po imenovanju mil. škofa dr. Alojzija Zorna vrhovnim goriškim Škofom, izpraznena stolica Poreško-Puljska. Govori se (ali mi ne verujemo), da je na to stolico namenjen nek Italijan, ki malo nemškega, slovenskega pa celo nič ne zna: — kanonik Jeruman Franco iz Matavuna. P. Franco (naravnost rečeno), je pri Italijanih zelo Čislana osoba, osobito pa pri namestniku deželnega glavarja, dr. Amoroso. On je bil prvi, ki je demonstrativno zapustil zbornico, ko je slovanski poslanec La-ginja v istrskem deželnem zboru začel
govoriti hrvatski. — Od druge strani se nam zagotavlja, da je na to stolico od-menjen goriški federalistični poslanec Mons. Valussi. (O tem gospodu smo gotovi, da ne prevzame trnjeve poreško-puljske stolice. On predobro pozna zahteve Časa in druge okolnosti, ki se s tem ujemajo). Mi menimo, da c. k. vlada pri imenovanju novega vladike na izprazneni sedež ne bode prezirala želje večine prebivalstva, in bode imenovala tacega višjega pastirja, ki bode povsem ugajal ogromnej večini Škofije, katerega bodo ovčice z veseljem pozdravljale kot svojega višjega pastirja in v njega vse svoje zaupanje stavile, tacega, ki bode slovenskega, oziroma hrvatskega in italijanskega jezika zmožen.
Za St. Kocljančlčev sporne«
nlk nabranih je 244 gld. 50 kr.
Ugovorna obravnava je določena v 31. dan t. m. dopoludne ob 10. uri proti kon8skaciji »Slovenskega Naroda« radi dopisa »Iz Pulja«.
IZ Ljubljane se poroča, da se je nemšk utarski poslanec dr. Schrey poslanstvu odpovedal. R. I. P.
f Ivan Macun, profesor na gimnaziji v Gradci, poznat kot slovenski pisatelj, ki je dalje Časa v Trstu služboval, umrl je zadnjo soboto po hudej bolezni in bil je 30. oktobra pokopan. Lahka mu zemljica!
Album na korist »Narodnemu domu« v LJubljani. S tem naslovom
0	prihodnjej velikej noči Češki pesniki, slikarji in skladatelji izdado zbirko raznih sestavkov v vernik in prozi, ilustracij in glasbenih pesnikov; čisti dobiček te zbirke je namenjen zidanju »Narodnega doma« ter ima biti izraz iskrenih simpatij do slovenskega naroda. Nalog v izvršenje tega podjetja prevzamejo najodličnejši možje na Ceskem. kakor Svatoplnk ćech, Jar. Vreh-licky. Jan Neruda, Jos. Sladek in Ferdo Schulz. — To je nov dokaz o zrelosti in kulturnem napredku bratov Cehov, ki mej vsemi avstrijskimi Slovani najbolj podpi-' rajo izvrševanje tega rodoljubnega našega načrta, ki bode po konečnem izvedenji na korist in proslavo ne le Ljubljančanom, temveč v sem Slovencem 1 Vrli in požrtvovalni Čehi naj nam bodo torej v vzgled in v spodbujo!
Tatvine ln policijsko, v petek po noči neznani »gospodje« šiloma zlezejo v neko Štacuno v ulici »Carintia« (štacuna je bila slabo zaprta, tako pravijo), in odnes6 več kosov blaga v vrednosti do 5 gld. — V petek straža ustavi v starem mestu zidarja K., ker je ta ljubitelj svinjskega mesa v sežanskem okraju prešiča ukradel. — Marija P., vlačuga prvega razreda, morala je peš popotovati pred zatožno klop, ker je nekemu proda-jalcu starega železja odnesla portfelj s 40 gld. — V petek po noči straže ustavijo večkrat uže kaznovanega in iz Trsta in okolice izgnanega čevljarja Ivana C. iz Boijunca, Ta ljubeznjivi Boljunčan je prenočil v ulici »Pozzaccbera« hš. št. 2, in kakor se sodi, po njegovem dejanju, moral je malo spati, kajti proti jutru druzega dne nagloina zgine z obleko svojega tovariša. — Jaka predrznost. Nek lopov v nedeljo popoldne razbije oglednico neke štacune v ulici »Via Nuova« in iz te zmakne kos flanele, vredne do 15 forin-tov. Stacunski mladenič ga zapazi, ter pohiti za njim, ta pa zapazivši psa za
fietami, spusti na tla blago, ter tako lažje n srečneje pete odnese. — V soboto je straža ustavila in odpeljala na zatožno klop v senco mej štiri zidove težaka Jakoba N„ ker je ta svojej presrčnej ljubici, s katero je živel v ulici »Crosada«, v nekem predomačem prepiru zdrobil veliko zrcalo in omaro vredno do 16 gld.. oboje lastnina njegove ljubice F. — V petek straže odpeljejo v ulico S. Nicolo nekega Nemca, prodajalca svinjine, ker je ta nevarno potolkel na trgu S. Giovanni fantiča, ki je tiče prodajal. Fanta je srditi Nemec tako pretepel, da je moral iti ▼ bolnišnico,
Ukradene kože. V ponedeljek popoludne so odnesli zavoj janjčjih kož v vrednosti do 60 gld. Zavoj je ležal na moli »Giuseppina« in bil izkrcan iz Lloydovega parnika »Tritone«. Straže jamejo iskati tatov, in jih dobe še isti večer: Alojzija
F.,	poznatega tatu, in njemu pomagača
G,	V., koja odpelje v temo, in kože zroči lastniku.
Iz krčme v ječo. Pondeljek popoludne je četa malopridnežev obiskala neko krčmo v Rocolju. Pokličejo si pol litra vina. Krčmar gre po opravku in jin pusti nekoliko minut same v pivnici. E len teh priskoči k bližnjej omari in iz nje pobere 16 gold. Krčmar zapazivši tatvino, pohiti po stražo. Ko straža pride, tatov ni bilo več. Nekoliko kesneje po jih pa prijele straže v pivovarni na »Belvederju« in jih odpeljale na varno.
Nadležen berač. Več dni zaporedoma je pohajal po mestu težak Štefan L., doma iz Podgrada v Istri, ter ljudem pripovedoval, da je bil ranjen, in s to »politiko«, kakor pravijo okoličani, beračil. Kdor pa mu ni hotel ničesa dati, hudo ga je ozmerjal. Vse traja le nekoliko časa in
1	Štefanovemu dejanju je straža storila
EDI N O S T.
konec in ga odpeljala, kder bo ričet zastonj dobival.
Tudi race niso tarnt. V Trsta se nahaja vsakovrstnih ljubiteljev; na primer gosp. Chinchella ljubi konje in osle, a tudi takih se dobiva, ki race radi imajo. V kampaniji hš. št. 223 v Kadinu so imeli 2 para rac, kojim je bil čuvar nezvest pes. V petek v noči zmanjkajo race in pe*.
Nova železnica iz Trata v Benetke.
Poroča se, da se je ustanovilo društvo, ki
ftoprosi 7.a dovoljenje, da napravi novo že-ezoico Trst-Črvinjan-Portogrnaro-Berietke s postranskima železnicama Ćrvinjan-Videm in Oderzo-TrbiŽ.
Avstrijska ekspedicija na otok , Jan Mayen'*. Vojni parobrod »Pola«, ki je plul po avstrijsko ekspedicijo na »Jan Mayen«.
Sod poveljnikom pomorskega častnika leer, in ki je srečno pripeljal vse ude sestoječe avstrijske komisije v Hamburg, vrnol se je te dni v domovino in 26. t. m. dospel v Pulj. Poveljnik Wohlgemuth, ki j e ekspedicijo •Pole« vodil, biva sedaj ▼ Trstu.
Koliko se pridela kave. Pred 200 leti se je pri ielalo le nekoliko tisoč kilov kave : v letu 1859 se jo je pridelalo uže 338 milijonov kilogramov, dvajset let pozneje 590 in zdaj 650 milijonov kilogramov. Evropa jo je porabila v letu 1879 120 milijonov več, nego v poprejšnjem letu, severna Amerika pa jo porabi na leto nad 180 milijonov kilogramov. Največ se je pridela v Braziliji, okoli 280 milijonov kilogramov na leto; v drugej vrsti je nizozemska Indija z 77 milijonov ; britiŠka Indija je daje 31 milijonov in 40 milijonov otok Geylon. Venezuela je pridela nad 50 milijonov. Na antilskih otocih pridelovanje naglo pojema; Kuba je izvaža komaj še 1 milijon kilogramov, Jamajka 4'/, milijona. V Afriki se kava z uspehom prideluje na Mozambiki i na otocih Zelenega predgorja sv. Tomaža in Princen-skih otocih.
Vino po 2 kr. liter. V Bibarskem okraji na Ogerskem so pridelali toliko vina, da jim pomanjkuje posod in se liter toči po 2 kr. — V trgu Zsadanyje vsled tega vse pijano, mlado in staro.
Turški sultan je Jako radodaren; našemu cesarju je uaroval krasno palačo nekdanjo vlastnino paše Mighiridič Djezamli v Jenikeji, da bo poleti v njej stanoval avstrijsko-ogerski poslanec.
Stoletni duhovnik. 27. oktobra je praznoval v Pranzi, okraj Riva na Tirolskem , duhovnik Dante Malossini stoletni rojstni dan. Duhovnik je še krepak in je ta dan praznoval s tem, da je pel slovesno sveto mašo. Za duhovnika je bil posvečen 20. aprila 1806, tedaj je duhovnik uže 77 let. On je Nestor vseh avstrijskih duhovnikov ; v njegovem živenji je sedem papežev sedlo na prestol sv. Petra, namreč Pij VI., Pij VII., Leo XII., Pij VIII., Gregor XIV., Pij IX., in Leo XIII.
Najstaria žena na Francoskem ima
122 let. Ona stanuje v okraji Isčre in se imenuje Marie Durand. Rojena je bila 16. marcija 1761; omožila se je 30. decembra 1783 z nekim Glaude Girard, ter je vdova uže 96 let.
Mohamedanstvo in kričanstvo. Turek Abmed Midhat Efendi, ki je doslej pisal romane, izdal je knjigo z naslovom »Mu-dafra« (ubramba). V tej knjigi zelo povzdigujejo mohamedansko vero, krščanstvo pa zaničuje zato, ker so nekateri krlstijani bili hudodelniki in varalice. Kako je ta mož podučen v kršČanskej zgodovini, naj pričajo te-le smešne neumnosti iz njegove knjige: Sveti Pavel se je pokristijanil za to, ker ga Gamalijeva bči ni hotela vzeti; Jezus je bil rqien pod cesarjem Neronom; sv. Peter in Pavel sta bila v Rimu k smrti obsojena, ker sta se hudo prepirala in je rimski cesar mislil, da je zarad tega prepira država v nevarnosti; križarji ujetih muhamedanov niso le morili, temuč tudi jedli so jih itd.
To je kmeti v Dakoti V Ameriki je kmet, imenom Dalrymple, ki pridela na leto le pšenice 600.000 bušljev (amerikanska mera). Bušelj ga stane, kakor sam računi. 40 centesimov, prodaja pa bušelj po 80 do 90 cent.; tedaj ima pri samej pšenici na leto od 240 do 300 tisoč dolarjev čistega dobička.
Moralno mesto. Le v Ameriki se more kaj tacega pripetiti, da mestni zastop v javnej seji po glasovanji sklene, da bo mesto od tega in tega dne počenši moralno mesto. Mesto Doge City v državi Kansas, bilo je na zelo slabem glasu. Ko je pa društvo železnice Atchinson in Santa Fe pred zgradbo postranske železnice v mestu Dodge stavilo pogoj, da se mora dati nekako zagotovilo za javni red, kakor tudi za varnost živenja in imetja, zbral se je mestni zastop in sklenol slovesno resolucijo, da hode mesto od 6. septembra po-čenši moralno mesto.
Tržno poročilo.
Kava. — Cene gredo kviško. Tukajšnji trgovci se drži jako reservirani in zahtevajo vedno više cene. Prodalo se je te dni 500 do 600 vreč Rio po 55 do 65 goli.
Sladkor. — Tendenca se je zboljšala, cene utegnejo torej polagoma zopet kaj poskočiti. Zdaj vtegne biti ugoden moment za Špekulacijo.
Sadje — v dobrem obrajtu, cene trdne, m nespremenjene.
Olje — cene trdne, tendenca najboljša.
Petrolje — jako trdno, cene stoje uže na ti gld. 30 kr. do 11 gld. 50 kr.; došla je te dni ladija z 7500 sodi.
DomaČi pridelki. — Po fižolu je nekaj prašanja. Rudeči velja lt gld,, bohinec 12 do 121/, gld., koks 13 do 13l/, gld., beli 10l/f do 11 gld., zeleni 12 gld., mešan 8'/, do 10 gld. — Maslo 86 do 96 gld.
Les — Še precj živahna in dobra kupčija.
Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr. do i gld. 50 kr.
Borano porodilo.
Borsa je bila vsled neugodnih poročil iz Berollna iako mlahova; kurzi državnih papirjev trdni, prav tako valute in devize ; stanje torej zdravo.
Dunajska borsa
dne 30. oktobra.
iSnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 60 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 79
Zlata renta......99
5% avst. renta .... 93 Delnice narodne banke . 838 Kreditne delnice .... 282 London 10 lir sterlin . . 120
Napoleon.......9
cekini ...... 5
4apol :. kr.
100 državnih mark
58
10 20 10
90 05 55 70 90
Za spomin največja slovanskega romanopisca ponujamo s!, občinstvu prehod Turgenjevega romana
Rudin
obseza 180 strani v malej osmrki le za 90 soldov. Naroča se v
Nuova Tipografla — Nova tiskarna, v Trstu, Via Torrente It. 2.
Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih :
Refošk v velikih buteljah muzira, kakor šampanjec,6taro.obležanovino za posladek.
Moikatovo vino. staro obležano muzira, kakor šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljah.
Namizna Črna, fina vina istrska v vsakej koli kosti in kakovosti, močneja in bolj navadna, v sodih.
Kakovost garantirana, cena najniia.
Naročiti se mora hotel j najmanj lest; vina v sodih pa najmanj 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno.
Naročbe pod naslovom:
Štefan Jurišović,
trgovec z vinom.
Muggia — istria.
^®n8sssssisffiis!iiisis!s®isis
18, oktobra je bila odprta
NOVA LEKARNA MANZONI
pri „Sv. Justu"
v ulici sette Fontane št. I. hiša BOTTA.
Najniže cene, točna in natanjčna poslužim. NB. Govori se italijansko, slovensko in nemško.
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in rcv-matizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-številnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobiva se le v lekarni 10-3	Rovls, Corao it. 47.
Tirolcu"
Najclegantnejše
obleke za gospode in otroke, kakor tudi narodne obleke za male in odraščene dečke.
Velikanska zbirka po stalnih najnižjih le mogočih cenah. Posebnost »Nouveautes«.
Podružnica pri 10-3 ALEKSANDRU EISENSTAEDTER
v Trstu. Corso št. 2.
Portlandski in Romanski
Poslano.
Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromm-a.
naj boljše vrst© i po zmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaluga pri
Schnabl & G.
Via Carinika 1». 12-9 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) mašinsko olje, jermene itd.
Nova tiskarna
Via Torrente it. 2. v Trstu. 100 vizitnic od 50 do 70 soldov, 1000 kuvertov za trgovska pisma v različnih barvah z firmo po naročiiu gld. 2.7 0
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekar ju v Ljubljani.
Veliko let ozdravljam razne bolezni edino le z Vašo
»Francova esenca" in to z najboljšim vspehom. Prosim vas šo za 12 steklenic. Trti, meseca sep-tebra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša »Francova esenca» oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor iz-uinniku tega zdravila svojo najtoplejSo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Puflč,.
Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gonp. Gabrijela Pie-coli moje Žup-nijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila, se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v lutriji meBeca oktobra 1882 Anton Vlassich, župnik-kanonik.
Piosim Vas zopet za 24 ateklenic vaše »Francove esence», ki je za bolezni v že lodcu bolje od vsacega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča A. Angusthaler, montčr v tovarni za stroje g. KorOsi v Ćrradci
n Francova esenca« je pomagala uže
tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdeloValrc dobiva. Ta esenca ozdravi bolezrti v Želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vsh nevarne, ako se o pravem
i 10 kr. 16-2
čiisu ne ozdravijo. Sklenica velja
Brez te varstvene znamke, po-
stavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "^O
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trgavje po vdih, bolečine v kriii ter živcih, oteklino, otrjmele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo «cvetu zoper (Vftratv. mnainka .) trganje po dr Mal&un s zraven stoječim znainenjenem; 1 steklenica 50 kr
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, bripavost vratobob prsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—5
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijaino osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava te le Jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše re takoj
v lekarni pri „samorogu
Jul. pl. Trnk<5czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
gostilno precej za Portico odpre podpisani v sahoto 2*7. oktobra*
' ar naznanja slavnemu občinstvu. V zalogi ima vedno dobro pivo; točil bode vsake vrste Vina po primerno nizkej ceni, stregel bode z dobro kuhinjo, prejemal naročila za kosila tudi izven gostilne. Za točno in ceno postreibo no vedno skrbeno.
3—3	Andrej Zaler,
gostilničar.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teb razmer se ie na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Vfaatiingtonalie Jepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirana in giljoširane ter so amerikanskega
sistema.	,	t
Vse ure so natanko repasirane tei ga-
rantujemo za veako uro pet let
V dokaz gotovega Jamstva in stroge i lidnottl, prevzamemo s tem dolžaoat Javno, da vaako nepristoječo uro nazaj vzamnmo In ž drugo zamenjamo. . „ .. . iOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno natančno regujo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaahionom ttd., preje jeden komad gl 26, zdsg le gl 10 2<y lOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokoćih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploSinatim steklom, natančno na »ekunde repaelrane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-25 lOOO komadov ur na valje (cihnder-ur) piljoSiranih okrovih od srebrnepa niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje gl 16, zdaj le gl. 5 60
lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 660 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecljanska vratna verižica: prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. lOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri H& se zastonj tudi iertna urna verižica, medaljon, baržunasti otui in ključ vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zda
fa neverjetno samo gl. 16.
OOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. AO, zdaj gl. 20 lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. 'OO zdaj gl. 40.	.,
66Ć komadov ur za stene v finem email okviru in z bitom, rcpasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnlkom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov:
der
Uhrenfabrik
12-1 fromm,
Wien, Obere Donaustrasse 107.
nik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.