B a Vr. PodkrajSeV, železu, uradn. Vintl, Tirol. St. 87. irslu, v sredo 31. oktobra 1883. Tečaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. iT *41dmU h Mli. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden viako arado in •abot* o poludne. Gena za vae |«to je O gld., za polu leta 3 gld.t za četrt leta M. gld. SO kr. — Posamezne Številke *e dobivajo pri opr&vniitvu in v trafikah t Trst« po K kr., v ftrlol in v Ajdavičiil po • kr. — Narocntnt, reklamacije in ineerate prejema Opravatitv« »vit Zonta 5.« Vsi dopiii ae pošiljajo Uredniltv« »via Tarrant«« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti ae ne vračajo. — Inttratt (razne vrste naznanila in poalaniee) ae saračuuijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami ae plačuje za vaako besedo 2 kr. Po sklepu deželnih zborov. (Konec.) Tržaški deželni zbor se je letos še posebno postavljal, hotel je v liberalizmu preseči same Velikonemce, kajti glasoval je t veliko večino za resolucijo, da se mrtvi več ne pokopavajo, ampak sežigajo. S to resolucijo je hotel pokazati, da mar-Bira v liberalizmu Še pred Velikonemci. Ali kako Be ta uže draŽljiv liberalizem ujema z jeremijado, s katero je dež. glavar odprl letošnjo sesijo dež. zbora? Ali ni res Imel dež. zbor nič važnejšega, nič sil-oejfiegn, nego, da se je spravil na uboge mrtve ? Predragi Tržačani! jutri boste nosili vence na grobe svojih rajnkih; Vi ste uže od nekdaj navajeni na ta čin pijetete. Ko boste jutri na pokopališči premišljevali minljivost vsega posvetnega, spomnite se tudi svojih mestnih očetov, kateri Vam hot6 vzeti tudi ta Vaš kristjan ski spomin ter vpeljati ajdovsko požiganje. Bogatinov pepel se bode potem hranil v lepih urnah, katere bodo dotične družine imele ali v sobah ali v raznih kioskih na vrtih itd.; s pepelom ubogih pa se bode gnojilo polje kme-tiČa. Tebi pa ubogo ljudstvo se ne privošči več, da bi dajalo otduŠke svojim srčnim čutom na grobih tvojih dragih rajnkih! O kolik napredek na polju brezsrčnega materijalizma! Pa kaj še to: naš deželni zbor je še druzega mrliča in ta je takozvano »historično pravo tržaško« (dlrittl storici). Da je to prav mrtva črka, dokazov je nad mero. Prav tista stranka, ki kriči danes po historičnem pravu, je prva začela rušiti to pravo. Važen del historičnih pravic tržaškega mesta bila je na priliko tudi Erostost od vojaščine, oziroma okoličanskl ataljon. Kedo je največ kričal, da se mora odpraviti omenjeni bataljon? Ali morda ne ona stranka, ki denes kriči: ■Mi zahtevamo, da se spoštujejo zgodovinske pravice Trsta I?« Zakaj so sami začeli rušiti te pravice ? Ker en del teh pravic nt bil prikladen njihovim lahonskim namenom. Oni bi radi le tiste historične pravice ohranili, katere bi podpirale njihove težnje; a kedor tako enostransko postopa. kedor sam ruši pravo, ftb more in ne sme zahtevati od drugih, da bi njega pravice spoštovali. — Sicer pa so te historične pravice jako konfuzna stvar; Trst se ie udal pod varstvo Habsburžanov; ti so Podlistek. Punt slovenskih kmetov. (Zgodovinska črtica iz lo. veka.*) (Konec.) Ko je bilo vse pripravljeno, vzdignejo se na tanko po dogovoru najprvo hrvatski puntarji in sicer 29. januvarja (1573). 0omika.jo se v treh kampih proti Stajerskej n Kranjskej z geslom: Haj še stokrat umreti, nego tlako delati gospodi! Na Jesenicah ob Savi, pol ure od Mokrifhega gruda se všotorijo in ondašnjemu grajskemu posestniku, Štefanu Gregorjancu, šiloma vzamejo Jeseniški brod in se polaste drugih čolnov. Mokriški graščak prosi takoj pomoči pri Joštu Turnu, poveljniku Uskokov v Kostanjevici. Ustajniki se pa kar dalje pomikajo. Tretjega svečana so bili v Brežicah. Graščinski oskrbnik je bil brez vojakov. Meščani se sami niso hoteli in ne mogli braniti. Gregorič pride torej brez ovire v mesto. Ko so puntarski kmeti debelemu županu popili nekaj rumenega vinca, gnal je drzoviti poveljnik dalje drhal proti Vidmu nasproti Krškemu, kder Be je zvečer 3. svečana (1473) všatorila in prenočila. Drugi dan je bil en oddelek namenjen čez Savo v Krlko. a glavna truma Sod poveljstvom Ilijinim je namenila proti \ajhenburgu in /Sevnici kreniti. Krški meščani se niso dol^o obotavljali in izročili brod puntarjem, katerih je 5. svečana 1573 kacih 2000 v mesto pridrlo. Večina se je se ve da mirno držala, vsaj so bili Krčani ga priklopili svojej velikej državi pred 500 leti in od tistikrat so Trst vladali na razne načine, kakor je to terjal interes države. Trst je najprej imel svoje kapitane po cesarju postavljene in je užival res razne previlegije, katerih mnogo so podelili avstrijski vladarji še za časa. ko je bila Avstrija absolutno vladana. Tuli druge kro-novine so imele svoje predpravice, katere pa so zgubile v teku časa. Ko pa je Avstrija postala ustavna država, ozirala se je kolikor toliko tudi na historično pravo dežel, ker je osnovala deželne zbore po kronovinah, in tak deželni zbor dobil je tudi Trst. A v teku časa je državni zbor sam vzel več važnih pravic deželnim zborom, kakor na priliko ono, da dež. zbori ne pošiljajo več poslancev v drž. zbor, potem je drž. zbor napravil šolsko postavo za vso državo in torej tudi v tem obziru omejil pravice dež. zborov. — Takozvane zgodovinske pravice so torej v obče povsod trpele, le v Trstu je pustila Avstrija Še veliko izjem in privilegij. Pri nas velja na priliko mestni štatut od leta 1850, ki ni prav nič v soglasju z javnim pravom v Avstriji v obče veljavnim; valed tega Statuta je mestnim očetom na prosto dano, da komu podele volilno pravico za mestni, oziroma dež* zbor. — V Trstu je na tisoče prebivalcev, ki plačujejo visoke, tudi neposredne davke in tukaj u£e nad 30 let prebivajo; so tudi taki davkoplačevalci, katerih očetje In dedje so uže tukaj prebivali, torej stari Tržačani, in vendar ne-rnajo volilne pravice. Volilno pravico dobivajo sploh le tisti, kateri so vladajočej večini v mestnem zboru po godu. Naš deželni zbor pa pravi v svojej resoluciji glede historičnih pravic, naj bi vlada te pravice tudi spravila v soglasje s t zahtevami napredka in liberalizma. Ako pomislimo, da bi bilo prvo delo v tem zmislu ono, da vlada zahteva prenaredbo glede volilne pravice v Trstu in glede domači nstva, potem moramo reči, da dež. zbor tržaški sam vladi kaže pot, katerega bi se morala prijeti, kajti časom in svobodi primerno ni, da ljudje, ki so uže nad 30 let v Trstu, imalo tukaj posestva, obrt-nije itd., pa niso in ne morejo postati meščani in volilci. To je srednjeveška na* redba, katero je treba odpraviti ne le v interesu svobode, temuč tudi na korist države, kajti to vendar ni prav. da družine, ki uže v tretjem pokolenju v Trstu prebivajo, v slučaju nesreče In bolezni pri- dejo na vrat bornim vasem, iz katerih so se dotični ali njih stariši uže pred 50, 60, 80 leti sem preselili. Tudi se svobodna luka ne ujema prav s terjatvami novejšega časa z ozirom na napredovalno go spodarstvo in gotovo je, da se ta stara tržaška previleuija odstrani. Ako se torej vse te predpravice, katere so začeli sami tržaški naprednjak!, bolje Lahoni, rušiti, odpravijo, in odpraviti se morajo vsled zahteve novejšega napredka, kaj ostane Še od zgolovinskih pravic Trsta, katere so potein S* te pravice? Naj nam jih vendar imenujejo? Tega niso storili v omenjenej resoluciji in gotovo tudi denes ne bi mogli jasno odgovoriti na to prašanje. — Uprav jutri, na dan, ko se spominjamo rajncih, primerno je, da se torej spominjamo tudi historičnih pravic Trsta, ker tudi one se štejejo mej rajnce in lepo bi bilo, da bi se jim postavil spomenik, na katerem naj bi stalo s6 zlatimi črkami zapisano: Kedor hoče, da drugi spošti^jejo njega pravico, mora tu li sam spoštovati pravice drugih«. Pod ta napis pa naj postavijo letnico »1868«. Prav tako mrtvo porojeno dete je resolucija zarad italijanske visoke šole. In čujte, kaka modrost tiči v tej resoluciji I »Če nam uže vlada noče dati same pravne fakul-tete, naj nam pa da popolno univerzo,« tako modrujejo naši Italijani. Po domaČe bi se to tako-le tolmačilo: »ako mi nočeš dati prsta, pa da) mi celo roko. Uže samo v tem je velika nezmise). Kedor namreč kaj terja, kar je težko izvršljivo, ta navadno gleda, da svoje terjatve kolikor le mogoče omeji. Take terjatve, kakoršne je stavil deželni zbor tržaški, stavi navadno tak človek; ki je uže naprej prepričan, da iz njegove moke ne bode kruha. Zatorej pa se tudi te resolucije ne more jemati na ozbiljno stran in misliti bi se skoraj moralo, da naši dež. očetje sč svojimi resolucijami pesek mečejo v oči stranki Pro-gresovcev. Glede nas Slovencev pa je taka terjatev naravnost žaljiva. Nas Slovencev je v Cizlajtanlji okolo 1,200.000 in mi nemamo nobene univerze; nas Slovencev je tudi na Primorskem nad */t; a pravih domaČih Italijanov, ako odštejemo slovanske renegate, Število ne doseže 200.000, In za to peščico naj bi Avstrija napravila celo univerzo f Italijanskih obiskovalcev visokih Šol je komaj 14 do 17 na leto in za tako število naj bi se potrosilo najmanj 200.000 gld. na leto, torej za vsacega dijaka okolo 12 do 14.000 gld. I No, to bi bila uže nad enih misli z uporniki, katerim so za dober denar dajali kruha, vina i strelnega praha. Nekateri so pa vendar razlili svoj žolč nad dacarskimi hišami, katerim so razbili peči, okna in stene, in še usmrtili predrzneže, ki so se jim v bran postaviti upali. Gra-ŠČaki v okolici so bili v silnem strahu. Iz bližnjega Turnskega grada je kar pobegnol takratni posestnik, nek Valvazor. Toda vo-jaSki kapitan Jošt Turn je še tisti dan priletel s 500 Uskoki in konjiki nad puntovce. K malu jih od vseh strani zajame v mestu in snlit boj se prične. Konjeniki so sekali na razjarjene kmete, kakor na divjo živino. Le malo jih je zbežalo, veliko p,i v Savi potonilo. Morda je celo 1000 kmetov tu našlo na različen način grozovito smrt. Uskoki so posekali vse, kar jim je prišlo živega v pest. Niti ženskim in otrokom niso prizanesli. Več kmetov je hilo tu li vjetlh, in nekaterim izmej njih je dal Turn roke in ušesa odsekati, drugim v strah in svarjenje, »češ« druži gospodje so tudi tako storili. V tej bitki z uporniki je izgubil Turn več svojih ljudi, mej temi tudi vrlega stotnika Bihačkega, Danijela Ložkpga. Tako je bila na žalosten in krvav način ukrotena uže 5. svečana prva puntarska četa. Drugej je bil pa poveljnik Ilija sam. Krenol je bil uže prejšnji dan proti Sevnici. Mej potom so se mu pridružile čete Bizeljčanov pod vodstvom Filipa Vilera in Petra Zupana, rajhenbur-Škega podložnika, RajhenburŠkemu graj-ščaku niso ničesa učinili, ker jim je dal vola zaklat in vina pit. Pomikala se je ta četa kraj Save od Vidma do Zidanega mostu, a nikder ni naletela na upor. Kmetje slovenski na Kranjskem in Štajerskem so se jih nekako veselili, ker so menili, da pride čas svo bode za-nje. V Sevnici so jih baje uže pri čakovali in tržani se jim koj udali. Na Planini je uže Sterc, kovač od sv Petra pod Gorami, ljudstvo pripravljal na dohod glavne čete pod GregoriČevim po-veljništvom. 5 svečana, kose je upornikom v Krškem tako slabo godilo, stal je Ilija blizo Planine, kder je bival na posestvu plemenite grofice Klobner. Tu izve ne. srečo svojih tovarišev. Brž se vzdigne in hiti skozi Planino v Jurklošter, kder v drugič zasliši grozno novico pri Krškem. To osupne množico. Hitro se spusti proti PilŠtajnu. Tu je prenočil In 7. febru-varja dalje dr vil skozi Kozje. Ali tu je bil zajet od cesarske vojske. Od hrvat ske strani sta prišla z svojimi konji k Alapič in Zrinjski, ki sta bila potolkla uŽe pri Krestincu 800 kmetov, od celjske strani pa je došel celjski stotnik Jurij Šratenbah, kateremu so se bili pridružili še hlapci kozjanskega posestnika Rupa. Ilija je bil sedaj prisiljen udariti se pri sv. Petru po i Gorami se sovražnikom, ki ga je od dveh st-ani obdajal. Osmi svečan je bil — tako piše pokojni slovenski zgodovinar župnik Parapat — osode poln: vsa kmetska vojska je bila pokončana; veliko stotin puntarjev pobitih in vjetih, skoraj vsi poveijniki so obležali n»i horiŠči. samo llija in Guletičsta bila utekla. Vjetih kmetov se je kacih 500 v Celje prignalo in tu zaprlo. Tretja četa, močna kakih 5000 mož, mero umetna gojitev italijanskega življa na škodo slovanskemu, ki sestavlja vendar veliko večino vsega avstrijskega prebivalstva. No, pa saj znamo, kain pes taco moli: italijanska univerza bi imela nalog, da po-italijanči in porenegati vse Slovence in Hrvate živeče na Primorskem; tržaškim Labonom Še ni zadosti, da imajo svoje tovarne in kovačnice za porenegatenje v Trstu, treba je take še v večern slogu. —-Hvala Bogu, da stvar nosi pečat abotnosti in da jo zarad tega še celo nekateri skrivni mogočni protektorji lahonstva ne morejo In ne smejo priporočati. Nočemo se spuščati v daljšo razpravo stvari, katera sama ob sebi nema pomena in je torej bosa, toda dolžnost naša je, da konstatujemo, da jo naš deželni zbor letos prazno slamo mlatil in da ni, razen stavbene poslave in pa postave zarad obdačenja zavarovalnih društev, sklenol prav čisto nič omembe vrednega in še pri stavbanej postavi je oibor napravil tolike napake, posebno glede okolice, da je naš poslanec Nabergoj moral večkrat gospodo opozoriti na abot-nost nekaterih določeb, katere, ker so bile presmešne in so segale naravnost v privatno pravo, moral je zbor ali popolnoma odstraniti ali pa mnogo predrugačiti, ker je to po nekem zahteval celo vladni zastopnik. Ali kako se to postopanje, ta apatija ujema z resnimi časi, v katerih se nahajamo? Kako se delovanje zbora ujema z govorom dež. glavarja v začetku sesije? Koliko važnejših in potrebuejših stvari bi bilo silno treba obravnavati, namesto Čas gubiti z »diritti storici« in pa z »uni-versiti italiana«. Neodpustljivo je, da se v tako ozbiljnih časih pušča par doktorjem, da razlagajo v dež. zboru stare pergamente. Zdi se nam, kakor bi se tudi nad Trstom izvrševala sodba: »Quem deus per-dere vult, dementat«. (Rog oslepi onega, katerega hoče pogubitij Da, da, Trst hiti v svojo osodo. V tem mestu prevladuje strast in ni več skoraj razuma za njega prave interese. Namesto, da gospoda poslanci vse svoje moči zgubljajo v to, da iščejo sredstva, kako bi Slovence, svoje someščane zatrli in pogubili, naj bi rajše delali za pomirjenje mej ot-ema narodoma, kajti kakor je Bog v nebesih. Trst noče nikoli več srečen in miren biti, ako se Slovencem v mestu in okolici ne priznajo in spoštujejo njihove narodne pravice, in le čuditi se je, kako morejo očetje trgovskega mesta pozabiti na prvi pogoj do- bila je razpostavljena okoli Ja^trebarskega, Okiča. Turopolja, Krapine, Zagorja, Lipo-glave in Varaždina. Poslali so dva poslanca do Uskokov *), da jih pregovore za svoje naklepe, toda Uskoki ostanejo zvesti Turnu, vsaj s posebnimi pravicami in vojaško upravo svojo niso poznali kmetskih teženj in nadlog. Turn zbere do 1000 Uskokov in gre nad upornike. TI se umaknejo čez Savo, ko zvedo njegov prihod. Sedaj pritisnejo Kaspar Alapič, Zrinjski, Matija Kegl'vič in poprejšnjega bana Erdddy-a čete in splošna morija se prične. Tako piše 9. svečana Oton Radmansdorfer iz Varažilna, da so na Turopolju užugali 2000, na Sotli 500 vstajnikov. Tudi nekaj poveljnikov so ujeli, kakor poroča drugi dan njegov brat JoŠt, in jih odposlali v Zagreb k škofu banu. Bizelj^ki oskrbnik ve povedati, da je bilo pri Metliki ugonobljenih GOOO kmetov, pri Bizeljskem pa 50 in vjetih 40. Tudi na Krapini se puntarjem ni godilo I »olje. Najhujše pa je bilo pri StubiŠkih toplicah na Hrvatskem. Tu sta glasoviti Matija Gobec, z naslovom »kmetski kralj«, in Andrej Pasanec zapovedovala 10.000 *) Uskoki so bili Srbi aH Hrvatje iz Bosne, ki so se bili naselili v začetku 16. stoletja v iumbersko stran na Kranjsko, kder so dobili od cesarja brezplačno posestvo, zlasti na Gorjancih. Morali so pa za to vedno na boj pripravljeni biti zoper Turka Bili so namreč prvi slovenski graničarji in itneli uže I i547 posebnega vojaškega poglavarja (kapetana). Ta je bival navadno v gradu Žumherku ali pa v Kostanjevici. EDINOST. breg* trgovskega vspeba: na blagi mir v deželi. Žalostna Trstu majka, ako j« pravi izraz trfaSkib razmer zadnja deželnozbor-ska sesi|a! — S tem amo torej kolikor mogoče na kratko popisali letoSnje delovanje nam po narodnosti najbližjih del. zborov. Politični pregled. Notranje dežele. Grof Kalnoky je 26. t. m. v odseku ogerske delegacije izrekel, da ima zveza z Italijo i Nemčijo edini namen, tnir ohraniti. Prijazni odnoSaji z Nemčijo se niso nikdar kalili; zastran stanovitnosti te zveze smemo popolnoma mirni biti. Rumunski kralj je izrekel željo za boljše razmere ; dogovori z ministrom Bratiano so razodeli prepričanje, da ni nobenega nasprotja mej obojestranskimi interesi, in od obeh strani se je sklenola povrnitev k prejšnjim prijateljskim razmeram. Dobrih odnošajev do Turčije ni nobena stvar kalila. Razmere vladarjev Avstrije in Rusije so bile vedno najsrčniše in razmera mej obema vladama je popolnoma normalna. Zilraženost na Ruskem zoper nas je omejena le na zelo tesne kroge; ni car, ni vlada ne mislita na vojno, ne le zarad notranjih razmer, temuč tudi zato, ker je znano, da bi pri mogočem napadu mi ne bili sami. 27. t. m. pa jo prav v tej de-legaciji grof Kalnokjr povedal, da so se zastran izvršitve železnic na balkanskem poluotoku podale uže ponudbe v Carigradu in da se to stori tudi na Bolgarskem. TroŠke za vredbo »Železnih vrat« prevzame Ogersko, katoro bo tudi za to davek pobiralo ; Srbija tudi podpira ta dela in upati je, da to stori Rumunija. — V odseku za vojaštvo je ta dan vojni minister zagovarjal povišanje vojaških troškov, ter rekel, da nove iznajdbe zahtevajo vedno nove potrebščine. V proračunskem, odseku avstrijske delegacije je 29. t. m. grof Clam Mar-tinic vprašal grofa Kalnokjja o splošnih političnih razmerah Evrope, in ta je odgovoril, kakor v ogerskej delegaciji, pristavil pa, da so nekateri časniki njegove zadnje besede umetno zavili in tako tolmačili, kakor bi zveza z Nemčijo in Italijo bila obrnena zoper katero državo, posebno zoper Rusijo, kar se pa iz njegovih besed ne more izvajati, ker je poudaril, da so razmere do Rusije normalne, i ne bi se mogle take imenovati, ako ne bi bile prijateljske. Prav tako, kakor pri nas, čutijo tudi na Ruskem potrebo miru, ne le vlada, temuč tudi ljudstvo. Razmere obeh vlad so v vseh praSanjih prijateljske in minister vidi v teh razmerah najboljše poroštvo, da se mir kmetom. Bilo je 14. svečana, to, ga hrvatski plemenitniki zagrabijo. Štiri ure se srdito brani z okorno svojo vojsko in zmagal bi bil, da niso pritekle nekatere haramije omagajočim na pomoč. Uže spehani uporniki ne morejo se več uspe-Sno ustavljati novej sili, zmešnjava nastane in grozno so bili tepeni: 4000 ali 5000 jih je kar obležalo. Gobec in Pasa-nec sta hila vjeta in odpeljana v Zagreb, kder prvega, kmetskega kralja Gobca, strahovita smrt čakala. Sodnijske obravnave se Hietula čisto nič niso proti njemu vršile, niti zagovornika mu niso dali. marveč ga koj na grozoviti način do smrti mučili. Posadili so ga na železni prestol in mu razbeljeno, z dolgimi žreblji obi to krono nataknoli na glavo. Na ta način, pretrpevSi neizmerne bolečine, vz-dahnol je svojo dušo prvi podpihovalec kmetskega punta I. 1573., ,katerega so hoteli za kralja oklicati. Še se vidijo v Zagrebu na trgu sv. Marka Štiri ploš-nati kameni z luknjami na sredi, na katerih je stal železni prestol kmetskega kralja Gobca. Pasancu so na kolesu zdrobili kosti in ga potem obglavili. Tako nečloveško sodbo, kakor nad Gobcem, izvršili so bili pred 50 leti pri kmetskem pun tu na OgersKem, kder so bili povelj nika Doco i " njegove prve pristaše še ostrejše kaznovali. Vjetega puntarskoga Soveljnika posade na razbeljeni stol vpričo tovarišev, kateri so prej v ječi lo dni stradali, na glavo mu denejo tudi žurečo dalj časa ohrani. Na daljše prašanje grofa Clam Martinica o razrrierah do Nemčije je odgovoril minister, da je zveza popolnem trdna, ker se opira na soglasje obeh vlad ter se je v za vest narodov vcepila. Zalitavska polovica naše dr Save prav dobro skrbi, da ne manjka Časnikarjem mikavnega gradiva i da «vet ni brez pohujšanja. Ni Še utihnola govorica o dvoboju mej RoSenbergom in grofom Batthyanyjem, uže imamo novo pohujšanje, nič manj ostudno od onega. Znani ogerski državni pofclanec in ufied-nik časnika »Ftiggetlensćg«, Verhovayy jako slavljen mož, ljudstvu malik, nabiral je denar za tako imenovane Csangos, ki so se iz Bukovine naselili v Banat, da so na spodnjej Donavi v mrzličnih krajih delali nasipe, pri tem delu pa večinoma pomrli; a tega denarja on ni odposlal na svoje mesto, ampak porabil ga zase in enako delal tudi z druzimi nabirkami. Vse to je uže dokazala sodniška preiskava. Madjari imajo vsled tega enega malika manj, a zato pa so obogateli zopet za en škandal, ki osvitlja ogerske razmere. V Hrcegovini so se v zadnjem času prikazale roparske čete najprej na črnogorskej meji; vojaške patrole preiskujejo deželo v vseh kotih ob meji, a roparjev vendar ne morejo zasačiti, ker se jim umikajo čez mejo. Na glavo načelnika teh roparjev, bivšega Balija, razpisano je darilo sto cekinov. — Tudi v Stolacu so se pojavile roparske čete, ki so se nabrale iz mladih ljudi, kateri so se odtegnoli vojaškej stavi. Mej temi in prebivalci sosednih vasi so bili uže boji. Ropar skoga glavarja Balija, na katerega glavo je bilo razpisano darilo 100 cekinov, ujeli so v vasi Čemerno trije vaščani, potem ko so ga v boju ranili. Vnanje dežele. Vshodna leleznica, katera se zdaj začne delati po petletnem pogajanji z balkanskimi državami in Avstro-oger-sko, imela bo to le črto: Avstro-Ogerska spelje železnico od Pešta do Zemuna do srbske meje pri Beligradu; Srbija zgradi železnico Beligrad-Niš, Niš-Pirot in Niš-Vranja; Bolgarija od srbske meje pri Pirotu skoz Sofijo do turške meje ; Turčija od bolgarske meje do Carigrada s zvezno črto Mi-trovica-Solun. Železnica se utegne v treh letih dovrSiti, ako kaj posebnega vmes ne pride, kar se pa prav lahko pripeti. Dunajskega vrhovnega škofa dr. Oangelbauerja je 27. t. m. sprejel papež. železno krono. Ko se je v strašnih bolečinah na pol spekel, zapove takratni vojvoda Zapoljski v Temešvaru, kder se je to godilo, da morajo ti izstradani tovariši jesti na^poi pečeno meso svojega poveljnika. Sest jih izpolni strašno zapoved; trije se obotavljajo, a rablji cigani raz-sekajo jih takoj na drobne ko?ce. Kako se je pa godilo poveljniku upornih kmetov, Iliju, in njegovemu tovarišu Gusetiču po izgubljenej bitki pri sv. Petru pod Gorami? Skrivala st;i se dolgo po temnih gozdih ob Štajersko-hrvatskej meji, a bila po kratkem času (okoli 25. svečana) vjeta na Hrvatskem pn Jasenovcu mej Križem in IvaniČem. Odvedli so ju najprvo v Zagreb, a na povelje cesarja samega so ju peljali v Beč, kder so ju trije komisarji vpričo dveh dunajskih meščanov s pomočjo tolmača Matije Piči na izpraševali od 11. aprila do 4. maja. Odvedena sta bila potem zopet v verigah v Zagreb nazaj, kder so ju Še dolgo v ječi mučili. GusetiČ je vzdahnol tu svojo dušo vsled prestulih velikih bolečin. Ilija pa je ostal zdrav in je bil — po pripo vesti hrvatskih pisateljev — leto dni po kmetskej vstaji obglavljen na trgu sv. Marka v Zagrebu. Hujše muke je bil namreč zabranll cesar sam. Druge kmete so sodili v Zagrebu, Gelji, Ljubljani, Brežicah, v Gradcu, v Kozjem, kder so jih bile povsodi polne ječe. Da se jim ni dobro godilo, posnemamo pač lahko uže iz navedenega. Butenjev je bil imenovan za ruskega poslanca pri papežu. Bolgarski knez je 27. t. m. sklical ministre y zbor, v katerem je bilo skleneno, da se ima vojni minister polkovnik Roediger zapreti, ruski častniki iz bolgarske vojsko odpraviti in brez odloga v vojsko poklicati bolgarski, v ruskoj vojski sluieči častniki. Potem je knez poklical polkovnika Roedigerja tćr mu ukažfcl, naj iz službe sfcoj^ ta pa ni hotel slaSati kneza, kateri mu je ootern ukazal, da mdra v 24 ilrah Sofija zAptietiti. To so zelo vznemirjajoče vesti in kažejo, da se hoče knez popolnoma odtegnoti ruskemu vplivu. Ali bo to koristno deželi, to je še prašanje, katero se mora v kratkem času l-jšiti. Rumunski drlavni zbor se je sešel zadnjo saboto ; v ponedelek pa se mu je predložil načrt zastran pre-drugačbe ustave. Na Rumunskem se je, kakor na Irskem, pojavilo agrarno prašanje, ki bre2 dvombe postane krvava šiba državi i se ne poleže, dokler se tam zemljiška posestva pravično ne uredć. Uže sta bila umorjena dva grajščaka, ki sta ljudstvo drla. V Frankobrodu na Meni je v ponedelek v policijsko poslopje položila in už»ala hudobna roka dinamit; poslopje je močno poškodovano, vendar se druga nesreča ni pripetila. PortugiŠki kralj hoče odstopiti in prepustiti prestol svojemu sinu, ker se je naveličal zdražb od strani libe— alcev. Francoska poslanska zbornica se je 24. t. m. zopet odprla in kaže se, da bodo seje jako viharne. Radikalci bodo vlado hudo prijemali, ker so našli ugodno priliko v tonkinskej vojni, ker ta francoske »gloire« ne množi, ampak dela francoskej vladi čedalje večjo preglavico. Minol je Še le dober teden, kar je kitajska vlada očitno izrekla, da se neče spuščati v pogajanje s Francozi, dokler ti ne pokličejo svojih vojakov iz Tonkina. Kitajci sami hočejo Tonkin zasesti in samo v tem primerljaji prepuščajo Francozom južni del anamitske države. Temu pa se Francozi nikakor i nikdar ne mog<5 udati in zato francoskej vladi ne ostane druzega, nego poslati v one kraje novih vojaških moči. To pa bode prizadevalo veliko troškov, katere mora dovoliti francoski državni zbor. In zato francoska vlada ne otido hudim napadom, s katerimi jo bodo skušali vreči njej sovražni postanci. V Egiptu so ostali zopet nemiri. Gorjanci so mej Svakimom in Kasalo napadli egiptovske vojake in jih 150 posekali. Kolera. V Aleksandriji je kolera zopet hujša, 28. t. m. je dvanajst osob zanjo umrlo.— Prikazala se je kolera tudi v Meki. Dopisi. I« Divače, 24. oktobra. Kakor je bilo uže pred malo časom v časniku »Edinosti« poroča no, namreč o novej cestnej mitnici Lokev-Bazovica, da se prične z 16. septembrom t. 1. v Lokvi na Krasu mitniška vozna pristojbina pobirati, tako se je tudi zgodilo. Vse prav, vse dobro, ali v tem obziru se ima pred vsem preudariti, kar c. kr. postava veleva, blizo tako-le: Vsi oni deželni posestniki, kateri imajo svoja posesestva bodi-si kderkoli v enem ali več davkarijskih okrajih, so prosti bližnje mitniške pristojbine. Še celo oved, katere se navadno vsako leto v Istro ali pa Fur-lanijo na zimsko pašo gonijo, uže več let so od cestne mitnine proste. Kajti postava na papirju je mrtva, ako jo ljudstvo pravilno ne spolnuje, zato pa je naša dolžnost, da pravice od visoke vlade strogo zahtevamo, ako nočemo, da se prilično zanemarijo. Zatorej sem dolžan, javno omeniti in se pritožiti proti krivici ali mitniŠki nepravilnosti v Lokvi, katera nas je pred malo časom zadela, in sicer pri izvoinji lastnega gruntnega pridelka ▼ času trgatve grozdja v Ricmanjih v svoje lastno domovje. Plačati se je morala brez izjemka dotična mitniška pristojbina, kakor bi se stvar za kupčijo vozila. Torej ta mitnica ne zadeva le samo nas, temuč tudi nekatere posestnike Senoješkega okraja. Vpraša se te laj, ali" je mar to prav, da skrbni gospodar, kateri o ugodnem zimskem času mnogo vozov gnoja izpelje na svoje zemljišče za poboljšanje rasti vinskih trt in sploh njiv, mora toliko mitniške pristojbine na leto plačevati? Gotovo ne, kajti brezpotrebno breme poleg dfuzih