Leto LIX. Številka no. V UoMimfl. v soboto IZ. Junija 19Z6. Ceno Din rso l/.haja vsak dan po^olda«, lsvxaatal nadelie ta praznike, — laserad: do 30 petit i 2 D. do 100 2J 50 p, večji inserau petft vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo* varu. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velj* letno v Jugoslaviji 240 D, zs inozemstvo 420 D? »----4 Uprevnistvo: finailova ollca ttov. 5, priUlofe. — Telelon stes. 304. Uredništvo: Knafiovn cllca st. 5, L nadstrople. — TeAafoa štev. 34. PoSfrsSna plačana v gotovini. Viharno ozračje Evropa je prišla zopet v perij odo političnih in mednarodnih trzavic, ki se z matematično doslednostjo pojav. J ja vsakih par mesecev. Kamorkoli po* gledamo, povsod vidimo notranjespoli* lične, a tudi mednarodne kritične situ* acije, ki sicer niso v direktni medsebej* ni vzročni zvezi, ki pa druga drugo omogočajo in ccio poostrujejo. V ospreduje stoji kriza Društva na* rodov. Zdelo se je že, da so odstranje* ne ovire, ki so razbile marčno plenarno zasedanje Društva narodov, ko je de* legat Brazilije s svojim vetom onemo* gočil sprejem Nemčije. Na zadnjih se* jah pa se je pokazale, da vztraja Bra» zilija na svojem stališču, in njen dele« gat je najavil celo izstop Brazilije iz Društva narodov. Ker Zedinjene drža* ve in Argentini j a v njem že sedaj ne sodelujejo in jc treba računati, da bo* do Braziliji sledile tudi dru^e južno* ameriške države, bo Amerika s tem taktično izločena iz Društva narodov. Zato ne preseneča, da se iz Amerike pojavlja predlog, naj mesto enotnega ženevskega osnujejo tri društva naro* dov, ki bi si razdelila svoj delokrog na AvTopo, Azijo in Ameriko. Ni še go* tovo, ali se bo dal ta načrt realizirati, vsekakor pa se ne da tajiti, da preživ* Ija Društvo narodov najtežjo krizo, od kar obstoji. V izredno težavnem položaju se nahaja tudi Nemčija. V nedeljo teden se vrši ljudsko glasovanje o brezodškod-ninski zaplembi premoženja bivših nemških monarhov in knezov. Vlada naoe-nja vse sile, da še pred tem glasovanjem sprejme parlament zakon, Id ustvarja nekako kompromisno pot. Knežje premoženja bi se sicer zaplenilo, vendar pa bi knezi dobili zanj primerno odškodnino. AI:o bi bil ta zakon sprejet, se nadeja vlada, da bi potem predlog za brezod-škodninsko zaplembo pri plebiscitu propadel, ker bi seveda morale biti proti njemu vse stranke, ki bi v parlamentu glasovale za kompromisni zakon. Ta zakon pa odločno odklanjajo na levici socijalisti in komunisti, na desnici pa na-cijonalci, tako da ni izgledov, da bi bil sprejet. Proti brezodškodnmski zaplembi so se soglasno izjavili poleg protestantskih cerkvenih funkcionarjev tudi katoliški škofi. Najbolj neprijetno za nemško politiko pa je, da se je v tem oziru skrajno eksponiral tudi predsednik Hindenburg. Ako bi bil pri plebiscitu predlog kl.iub temu sprejet, bo moral Hindenburg odstopiti, kar lahko povzroči v Nemčiji zmešnjave z nedoglednimi posledicami. Angleško javnost slejkoprej razburja rudarska kriza, ki se kar noče približati rešitvi. Veliko zanimanje vzbuja tudi konflikt v liberalni stranki, ki sta jo oba njena voditelja Lloyd George in Asquit razcepila na dve frakciji. Vedn0 bolj se kaže, da je liberalna stranka v Angliji doigrala- V stalni krizi živi francoska vlada, kateri izpodeda tla pod nogami vedrm naraščaječa valutna knsa, ki ji niii premeteni Briurd ni kos. Zate se pojavljajo zahteve o močni koncentracijski vladi, v katero bi vstopili tudi desničarji s Poincareiem na čelu. Da b: tak prevrat odiocilno vplival tudi na mednarodno situacijo, je jasno. Serijo bi lahko nadaljevali Še dol* go. Nejasen je položaj na Poljskem, Izredno zamotan na Češkoslovaškem, v Španiji se maje jo opore generalske diktature in v Jugoslaviji — no, tudi pri nas vsaj v tem pogledu nočemo za* ostajati. RATIFIKACIJA RUSKO-NEMŠKE POGODBE _ Berlin, 11. junija. Državni zbor je včerai ratificiral rusko - nemško pogodbo. Za ratifikacijo so glasovale vse stranke razim komunistov, ki strje na stališču, da sme Rusi.:a sklepati pogodbe samo z onimi državam:, ki so sprejele sovjetski državni sistem. Zunanji minister dr. Stresc-rr.ann je navajal razloge za sklenitev te pogodbe, naglašajoč, da države, ki so sklepale toearnsko pogodbo, niso nikdar od Nemčije zahtevale, da vstepi v protirusko fronto. Rusko - nemška pogodba v zvezi z locarnsko pogodbo nudi važno garancijo za mirni razvitek Evrope. ATENTATOR NA RADIČA IZROČEN SODIŠČU — Bcojrrad, 11. junija. Slavko Minie, ki je v Stari Pazovi poskušal atentat na prod-sednikn HSS g- Stepana Radiča in je Lil aretiran, ker je imel pri sebi bombo, je najprej prestal 14dnevni poBdjaki zapor, nakar so ga izročili sodišču, ki ima nalogo nadaljevati preiskavo proti njem* Razprava o poljedelski krizi Na današnji seji Narodne skupščine so ministri odgovarjali na interpelacije o kmetijski krizi — Omalovaževanje razprave s strani vladne večine. Beograd, 11. junija. Današnja plenarna seja Narodne skupščine je bila nepričakovano zgodaj otvorjem. Pričela sc je že ob 9.10 dopoldne. Skupščinsko predsedstvo je naznanilo, da je verifikaciiskj odbor podal poročilo, da se overovi za narodnega poslanca Davidovic^v demokrat Sima Diukič, mesto odstopivšega Mihajla Zivkoviča. Narodna skupščina je nato prešla takoj na dnevni red, k razpravi o interpelaciji ožje opozicije poslancev dr. Seče-rova in tovarišev glede poljedelske krize. Interpelacija je bila naslovljena na poljedelskega, finančnega in prometnega ministra. Značilno je, da se vladna večina prav nič ni zanimr.'a za ta važni gospo-darsko-politični problem in se je razprava vršila skoraj pred prazno zbornico-Interpelacija naglasa, da je bilo v letih 1924 25 poljedelstvo intenzivnejše in aktivnejše kakor v letih 1925'26. Cene do-I-edelskim oridelkom so padle za 30 do 50 % in v poljedelstvu je n?stala -e^ka kriza. Tnterpelacija poziva vlado, da ukrene vse potrebno za povzdigo in razvoj poljedelstva. Interpelantje zahtevajo v prvi vrsti znižanje izvoznih carinskih . tarifov za vse poljedelske produkte, ka- I kor tudi znižanje železniških tarifov. ! Vlada mora posvetiti temu vprašanju največjo pozornost. Interpelacij^ zahteva, da uredi poljedelski minister izvozne carine za poljedelske produkte in da zmanjša uvozne carine za vse poljedelstvu potrebno orodje. Interpelacije tudi zahtevajo, da vlada j odpravi sladkorni kartel in druge karte-le, ki so v zvezi s poljedelskimi izdelki Poljedelski minister g. Ivan Pucelj je prvi odgovarjal na interpelacijo. Navajal je razne statistične podatke. Po njegovem mnenju se opaža v vseh evropskih državah poljedelska kriza. Severna Amerika je letos povišala poljedelske izdelke in je obdelala za 3 milijone ha več zemlje kakor prejšnja leta. Leta 1925. je pridelala Amerika 23 milijonov ton žita, celokupna potreba na žitu pa znaša v svetu 16 milijonov ton, tako da Je po statističnih podatkih poljedel. instituta v Rimu znaša! previšek 7 milijonov ton. Ta zavod tudi konsttira, da se je leta 1925. pridelalo največ cerealij, odkar se vodi redna statistika. Veiika ponudba poljedelskih pridelkov na svetovnem trgu je tudi povzročila, da co cene tem pridelkom padle. Važen faktor, da so cene našim pridelkom padle, je pa tudi nagli skok dinarja. Začetkom žitne kampanje so bile dalje po svetu lansirane vesti o veliki žetvi v Rusiji Rusi.a je sp.oh najmočnejša konkurentinja na^il poljedelskni] pridelkom. Minister je pripravljen, da izvede gotove odredbe v svrho olajšanja krize v našem poljedelstvu. V prvi vrsti bo v to pripomogla izvedba zakona o poljedelskih kreditih. Po mnenju poljedelskega ministra so pogodbe, sklenjene z Avstrijo in Italijo, za nas povoljne. Priporoča Da tudi vsem faktorjem temeljito srednjo. To je vse, kar more on kot minister storiti. Finančni minister dr. Niko Peric je nato podal izjavo glede znižanja uvoznih iii izvoznih carin. Je mnenja, da secaj ni moment, da bi se znižale te carine. Prometni minister dr. Vasa Jovano-vič ie odgovarjal na interpelacijo glede znižanja železniških tarifov za poljedelske produkte. Železniški tarifi niso krivi poljedelski krizi, ker po statističnih Dodatkih znaša iz voz pol'edclskili produktov po železnici samo 7%>. dočim se 93% izvozi po vodi. Železniški tarifi so v primeri s tarifi drugih sosednih držav še precej nizki. Seja je bila ob 13. zaključena. Po? poldne ob 15. se debata o gospodarski krizi nadaljuje in bo trajala najbrže pozno v noč. Izstop Brazilije iz Dnsifu mmim Svet Drnštva narodov zaključuje svoje seje. — Brazilski delegat naznanja izstop Brazilije« — Španija protestira proti zapostavljanju, delegatu — Ženeva, 11. junija. Japonski delegat baron Ischii je na privatni seii sveta Društva narodov podal poročilo o projektu Robert Cecila glede reorganizacije Sveta Društva narodov, ki predvideva 9 nestalnih mest. Danes se to poročilo prečita na javni seji sveta Društva narodov. Svet Društva narodov je sprejel predlog francoske vlade glede pogodbe o mednarodni organizaciji za pobijanje falsificiranja bankovcev. Sestavljena bo v ta namen posebna pravno-finančna komisija, ki jo je predlagal delegat dr. Beneš. Italijanski delegat Sci?loia je pred- sKemu delegatu Scialo-ju za njegov predlog. Povodom razprave o reorganizaciji j Sveta Društva narodov je španski delegat protestiral proti temu, da bi se ■ Španija uvrstila v države II. razreda I in je izjavil, da Španija vztraja pri svoji zahtevi za stalno mesto v Svetu. Delegat Brazilije Mello Franco je v imenu svoje vlade izjavil, da se Brazilija v septemberskem zasedanju ne bo več kandidirala in da se sploh umakne iz Društva narodov. Brazilija je sodelovala z vrsnia v Društvu nnr^dov. Mora se pa pridružiti stališču Argentinije. — Pariz, 11. junija. »Matm« javlja, lagal, da se stopnjema odpravi finančna | da bo vprašanje o razorožitvi na pred-kon'rola nad Madžarsko. Grof Bethlen . log Anglije odgodenn do septembra ti. se je v toplih besedah zahvalil italijau- 1 -- Pogajanja z Grčijo — Beograd, 11. junija. Naš poslanik v Atenah Panta Gavriiovič je prispel v Beograd ter je včeraj in danes deli čas konferi-ral z zunanjim "ministrom dr. Ninčičera. Poslanik Gavriiovič je obvestil dr. Ninčiča o željah grške vlade, da se nadaljujejo pogajanja med našo in grško delegacijo. Poročal je obenem zuna-njemu ministru o vseh važnih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo zavezniške pogodbe in pa balkanskega varnostnega pakta. Diplomatični krogi zatrjujejo, da pride vprašanje o balkanskem paktu ra dnevni red konference Male an-tante na Bledu. Zunanji minister dr. Nin-čič je danes tudi razpravljal z načelniki oddelkov zunanjega ministrstva o programu konference Male antante na Bledu. V glavnem gre za vprašanje podaljšanja zavezniških in vojaških pogodb, sklenjenih m:ed Cehoslovaško, Rumimsko in Jugoslavijo. RUDARSKI ŠTRAJK V ANGLIJI _ London, 11 junija. V poslanski zbornici je izjavil minfetei Johnson Hieks, da je vlada dobila točne informacije, da je za Anglijo nakazanih več sto tisoč funtov iz Rusije kot podpora stavkujočini rudarjem. Vlada je ugotovila, da je ta denar nakazan od ruskih delavskih organizacij. Grof Bethlen oklofutan — Ženeva, 11. junija. Včeraj dopoldne ob 11. je prišel v kuloarje Društva narodov neki Ivan J u s t h, madžarski begunec in generalni tajnik Madžarske republikanske stranke, in je ustavil ministrskega predsednika grofa Bethlena, ko je zapuščali posvetovakii-co, kjer je zboroval madžarski odbor. Prisolil je grofu Betrrienu klofuto, lastil je bil prepuščen v palačo z dovoljenjem glavnega tajništva, kjer se je izkazal z legitimacijo pariškega lista »Ere Nou-velle«. Po napadu so ga aretirali. Pri sebi je imel tudi posebno protestno spomenico proti sedanjemu režimu na Madžarskem. Ivan Justh je sin bivšega predsednika madžarske narodne skupščine iii voditelja republikanske stranxe Julija Justha. Izjavil je na policiji, da je moral pobegniti v inozemstvo radi političnih nasprotstev in da se izogne neki zaporni kazni. — Budimpešta, 11. junija. Madžarski listi javljajo k napadu na ministrskega predsednika grofa Bethlena v 2enevi, da je bil Ivan Justh obsojen na poldrugo ječe radi poneverbe in da je zato pobegnil v inozemstvo. Bival je ves čas v Parizu ter je bil Član Lige za obrambo clovečanskih pravic. Kon» m mm m cekcm&o Italifzasko poslaništvo protestira v imenu viade proti političnim shodom, na katerih se kritizira iašizem, — Češkoslovaška vlada bo take shode v bodoče prepovedala. — Praga, 11. junija. Med češkoslovaško in italijansko vlado je prišlo do spora. Preteklo srcio je bila v Plznu javna satapšSina proti fašizmu, ki so jo sklicali socijalU'i in udruženje č: skodlo vaških legionarjev. Na tem zboru je govoril tudi narodni poslanec in župan mesta Plzna Pidc, ki je v ostrih besedah napadal italijanski fašizem in njegove metode. Italijansko poslaništvo je na podlagi poročil v listih izročilo po nalogu rimske vlade češkoslovaški vladi noto, v 3:a-teri Mussolini zahteva zadoščenje za žaljivo izrazD poslanca Picka proti italijanskemu fašizmu- Pooblaščeni mini-ler dr. Girsa je sporočil vsebino te note poslancu Picku. Ta js izjavil, da vztraja pri svoji izjavi in da nima nikakega razloga, da bi £o opravičeval, ker 8 svojimi izvajanji ni imel namena napada* ti in žaliti italijanski narod kot t:ik, marveč samo metodo italijanskega fašizma, ki od-jemTje tuje premoženje, organizira umure, požige In poboje. Italijanski fašizem ni identičen z ilalijanskim narodom. Zunanje nvjiistrstvo je včeraj izročilo italiian. kemu poslaništvu kratek odogovor, ki naglasa: »Ministrstvo zunanjih del se je prepričalo v razgovoru z županom Pickom, da je res, da je on kritiziral faš zem, toda njegove besevle nicinjo takega značaja, da bi se moglo smatrati, kalior da je hotel • tem posl. Pick kaliti italijanski narod. To ni bila njegova namera, ker je pasi. Tick po gvojeui mišljenju prijatelj itaiijarskega naroda. To je tudi dokazal kot župan mesjta Pizna povodom poseta italijanske doiegacije.« Politična vrhovna nprava je razposlala vsem podrejenim obliFtem okrožnico, ki *a-br~njuje na javnih yhorovaniih napade na italijanski fašizem. V slučaju teh napadov bo vsako tako zb~r:>vanje razpuščeno. V^ania seja češkoslovaškega parlamenta V sredo se je vršila seja češkoslovaškega parlamenta, ki je bila takoj spočetka zelo viharna. Pod vodstvom komunistov so namreč vprizorili čsl. soci-jalni demokrati, socijalisti, nemški soci-jalni demokrati in nemški nacijonaiisti formalno obstrukcijo. Nastopili so takoj s predlogom, naj pride ministrski predsednik nemudoma v Narodno skupščino in poda ekspoze o znanih jezikovnih na-redbah. Češki sociialni demokrati in čsl. socijalisti so se dali zapeljati tako, da so glasoval za ta predlog, ki ga je stavil komunistični poslanec Haken. Predlog je pa propadel. Za je glasovalo 99, proti pa 134 poslancev'. Nato sta poslanca Zeminova in Bufi-val zahtevala, naj pridejo pred parlament člani viade, na čelu z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Eenc^em. Culi so se klici: «Dr. Beneš je v Ženevi!» Opozicija je kričala: «Kaj zato? Pokličite ga brzojavno iz 2eneve! Takoj mora biti tu!» Tudi ta predlog je večina odklonila. Predsednik je hotel preiti na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bila debata o agrarnih carinah. Na tribuno je stopil referent poljedelskega odbora dr. Zadina, ki ga je sprejela opozicija z ogorčenimi medklici. Socijalni demokrati in komunisti so začeli solidarno razbijati po pultih. Culi so se klici: cRazpišite nove volitve!» Trije poslanci so predlagali, nai se debata o agrarnih carinah preloži. Predlog je propadel. Splošen smeh je nastal v zbornici, ko je komunistična poslanka Landova-stychova predlagala, naj pride pred parlament minister narodnega zdravja dr. Schierl in poda reierat o vplivu agrarnih carin na narodno zdravje. Predlog je bil med splošnim smehom odklonjen. Končno se je rričela debata o agrarnih carinah. Poročevalec večine dr.Zadina je stopil na tribuno. Komunisti in nemški socijalni demokrati so začeli razbijati po klopeh. Nastalo je tako ogorčenje in prerekanje, da poročevalca nihče ni slišal. Na vse strani so leteli akti in spisL Opozicija je metala na tribuno vse, kar ji je prišlo pod roke. Komunisti so prepevali inter-nacijonalo. Kljub temu je poročevalec govori! dalje, odnosno narekoval scenografom svoj referat. Nemiri in izgredi so trajali do zaključka seje. L V ponedeljek, 14. junija ob 20. v dvorani hotela „Union" Oratorii IUI pevskega zbora Glasbene Matice dr Božidar Širola: ne\ „Zrtva Abrahamova" za soli, zbor in orkester. Vstopnice v Matični kn^garnl 1 Veliki viharji v Parizu Pariz, 10. junija ü!4, Ljubljanska kreditna 175, lirv. esk. banka 101—102, Krediina banka Zzb. 104— 105, Hiptotekarna ban':a 57, Jugobanka 90MJ— 91, Praštediona SS5, Eksploataeija 20, Drava d. d. Osfjek 190, Šečerana Osijek 250—270, lisis dd. 52.50—55, Nihag 25, Gut-man 220, Slaveks 110—120, Slavonija 35 %{ 36, Trboveljska 320—330, Union paromliu 300, Vevče 40. • INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12. Pariz 15, London 25.12375, Nework 516.625, Praga 15.30, Milan 16.S0, Dunaj" 72.95. Trst: Beograd, 4S.40—46.80, Pariz 80.80—81.20, London 133.70—134.20, New-, york 27.50—27.60, Praga Sl.čO—32, Curih 532—535, Dunaj 367—391. Sport Sneg na Predšolskem Predarlsko, 10. junija (Radio) Tu je za«= padlo 50 cm snega. V *\lpah divjajo veliki snežni zameti« — Iz sekcije Z. N. S. (Službeno). Iz seje u. o. ZNS z dne 7. t. m.: Tekme za dr* žmrno prvenstvo L kolo sodijn: Gradjanski : llirja v Zagrebu g. Jokie (nam. g. Ružič), SA5K : Hajduk v Sarajevu g. Fabris (nam. g. M.icnč), Bačka « Jugoslavija v -Subotici g. Felver. — Sav. sodn. g. Branko Hus so stavlja pod suspenzijo. Veljavnost podsav. sodn. izkaznic, izdanih v letu 1925 se ukine z dne objave. Gg. Bizjaku in Perku se iz* data novi za leto 1926. Vsem gg. sodnikom in kandidatom se zabranjuje sojenje jun. tekem, razpisanih po Primorju, v ko- likor ne bodo delegirani po Sekciji. ASK Primorje se obvesti o prednjem pismeno. Za tekme dne 18. t. m. se delegirajo: Igri* šče SK Ilirije ob 10. Ilirija jun. : Herme» jun. g. Fink, ob 15.30 Ilirija rez. : Krakow g. Smole, ob 17. Ilirija : Villacher SV g. Vodišek. Igrišče ASK Primorje Slovan : Svoboda ob 18.30 g. Ahčan. Tmjnik. ^NSKI NAROD» die 12. junija 1926. Ste v. 130. umske poštne poneverbe preti poroto Pred ljubljansko poroto se danes zagovarja Zora Borštnarjeva radi poneverbe. — Ogromen naval občinstva. — Obtoženka zanika krivdo. Danes ob 9. dopoldne se je pričela v Ljubljani porotna razprava proti Zori B o r i t ii a r j e v i radi uradne poneverbe in goljufije ter kršitve pisemske tajnosti, l^aval občinsiva ie ogromen. Avditorij je zaseden pred ve cm s poštnimi uradniki in uradnicami, kakor tudi z velikim številom Litijčanov. Vse napeto posluša vsako izjavo obtoženke, ki se zagovarja v krasni slovenščini in dovršeni obliki, kar vsekakor priča o njeni inteligenci. Glasom sodnih podatkov je stara 28 let, rojena v Litiji, samska in še nekaznovana. V porotno dvorano je vstopila obtoženka mirnih korakov in je Čitanje obtožnice poslušala s klonjeno glavo. Oblečena je v preprosto črno haljo. Nosi očala in ima ostrižene lase. Obtožnica obsega 18 s strojem pisanih strani. Zapisnikar je čital obtožbo akoraj eno uro med največjo tišino. Obtoženka je med Čltanjem ta pa tam rahlo za-kašljaJa. Obtožnica« Obtožnica očita Zori Borštnarjevi: 1. da si je v času od avgusta 1922 do 18. februarja 1926 kot uradnica odnosno kot predstojnica poštnega in brzojavnega urada v Litiji prisvojila in pridržala zaupane ji denarne : zneske v skupnem iznosu 171.148 Din, 2. da je pod zvito navedbo dobila od Alojzija Vr- ! hovca znesek 14.000 Din ter mu zastavila za to zavarovalne police v tedanji vrednosti 3568 Din, in 3. da je odprla ameriško pismo, naslovljeno na Jerico Zameri. Obtožnica navaja, da je Borštnarjeva leta 1922, po upokojitvi nadpoštarja Kolbeja, postala kljub svoji mladosti in kljub temu, da so se za to mesto potegovali starejši kompetente, starešina poštnega urada v Litiji. Pojavljale so se nato številne pritožbe, da je poslovanje na litijski pošti glede blagajniških poslov površno, nepravilno in brezbrižno in da so datumi na čekovni]i položnicah večkrat popravljeni. Zato so se vršile od strani poštnih kontrolnih organov ponovne revizije, ki pa niso ugotovile nikakih nepravilnosti. Dne 18. februarja 1926 se je na litijski posti ob 18.30 nenadoma pojavil poštni inšpektor dr. Anton Vagaja iz Ljubljane. Obtoženka, katero je poštni sluga obvestil o prihodu inšpektorja, je takoj odšla iz urada, dr. Vagaju pa je sporočila, da je ravno pri večerji. Vrnila se je čez kake četrt ure. Inšpektor jo je pozval, naj položi račune. Izvlekla je iz žepa bluze 10 bankovcev po tisoč cUnarjev. Ko jo je inšpektor vprašal, kaj pomeni ta denar v njenem žepu, je odvrnila, da je namenjen za izplačilo 9 nakaznic. Inšpektor je zahteval blagajniške račune. Revidiral je tudi pisalno mizo. V enem predalu je našel 10 položnic za skupni znesek 50.473 Din, ki 60 bile zadržane. V pisalni mizi se je nahajala samo gotovina 647 D 50 para. i Obtožnica nato zelo obširno opisuje, kako se je vršila revizija in škontracija blagajne. Obtoženka ni odpošiljala denarnih odvodov istega dne, ko jih je izkazala v ra- ' čunih kot izdatke, temveč kasneje z velikimi zamudami. Obtoženka je skušala na vsak način prikriti svoje manipulacije in je še j v zadnjem momentu fingirala odvod zneska 90.000 Din za ambulanco Ljubljana — Brod 91. Približno ta znesek je manjkal v blagajni. Po končni škontraciji je dognal inšpektor dr. Vagaja v glavni blagajni in drugod primanjkljaj v znesku 171.148 Din. Obtoženka je inšpektorju priznala, da le znesek poneverila tekom treh let in ga - porabila, za sebe. Zagovarjala se je, da so jo tudi stranke pri plačevanju položnic ogoljufale in sicer enkrat za 20.000 Din in drugič za 10.000 Din. Pri prejšnjih revizijah ie revizorje premotila na ta način, da je že zabeleženi odvod odposlala naknadno in da je imela srečo, da je potrdilo dospelo še pravočasno tako, da ga je pokazala revizorju. Mesarja Alojzija Vrhovca je naprosila, da ji je za par dni posodil večje svo-te. Tako je tudi 18. februarja po prihodu inšpektorja naprosila Vrhovca, da naj ji posodi 10.000 dinarjev. Češ da ima drugi dan izplačati stranke, da pa nima zadosti denarja v blagajni. Alojzij Vrvovec ji je res feročil 10.000 dinarjev. Ko je pozneje izvedel o celi stvari, mu je obtoženka sporočila, da bo dobila v par dneh od strica iz Nemške Avstrije potreben denar. Dne 20. februarja 1926 je prišla obtoženka zopet k Vrhovcu in ga naprosila za nadaljno poso- jilo. Izročila mu ie polico zavarovalne družbe Feniks. glasečo se na 10.000 Din in drugo polico Vzajemne zavarovalnice za 15.000 dinarjev. Obtožnica dalje navaja, da je preiskava dognala, da je obdolženka ves čas, v katerem so se vršile popisane malverzacije, živela daleč preko svojih razmer. Rada Je zahajala v gostilne, na veselice in izlete ter tam ni samo trosila denarja zase, ampak ie plačevala tudi za druge. Pri njej so zaplenili jako obširno korespondenco, ki jo je vodila s svojimi prijateljicami. Iz te korespondence izhaja, da je imela obtoženka protinravna nagnjenja so svojih prijateljic katerim je dajala bogata darila. Za eno med njimi je skrbela kakor za svojega otroka ien jo docela ob-1 a čila.Denarna darila je dajala tudi svojim staršem in svoji poročeni sestri ter plačala stroške pogreba in nagrobni spomenik svojemu očetu. Zadolžila se je tudi pri neki posojilnici v Ljubljani za 700 dinarjev in pri nekemu dr. K. v Ljubljani za 1800 dinarjev. Ta posojila je odplačala. Ustanovila je tudi družabni klub »Muha«, kateremu je ves čas predsedovala in ga zalagala z denarjem1. Obtoženka je v preiskavi zatrjevala, da nikakor ne more pojasniti, kako je mo* gel nastati tako velik primanjkljal v bla« gajni. Ko je bila poneverba že odkrita, se jc obrnila na svoje prijatelje in na svojega strica za denarno pomoč, da pokrije primanjkljaj. Toda ta poziv je ostal brez uspe* ha. — K razpravi je pozvanih 15 prič. — Se* natu predseduje sodni svetnik Janša, vo* tanta sta sodni svetnik dr. Eber! in okrajni sodnik dr. Sajovic, drž. prav dni k dr. Ogo* reutz, zagovornik pa dr. Sajovic. Zasliševanje obtoženke. Zora Borštnarjeva odgovarja mirno in razločno. Na predsednikovo vprašanje, aH prizna, da je kriva, kar jo dolži obtožnica, odgovarja: «Nisem kriva; res sem si izpo* sojevala denar iz blagajne, a ga tudi vrnila in tudi to bi bila vse poravnala.» Predsednik: «Kako pa ste dobili denar za kritje?* Obtoženka: «20.000 Din sem krila z de* na r j cm od posojil in odklanjam vsak očitek nepravilne manipulacij e.» Predsednik: «Koliko denarja ste imeli tisti večer v blagajni, ko je bila revizija?» Obtoženka: «Toliko pa res ne, koli* kor bi moralo biti. Krila sem svoja posojila vedno z dnevnimi prihodi. — Priznam pa, da denarja nisem sproti odpremljala.» Zagovornik: «Koliko časa ste delali dnevno?» Obtoženka: «Po 12 do 14 ur na dan, pri zaključkih, pa tudi noč in dan. — Zaprosila sem tudi za posojilo zase in za svojo urad* nico.» Predsednik: «Ali so se vršile revizije veckrat?» Obtoženka: * Vsako leto je bila nor* malna revizij a!» Predsednik: «Dobivali pa ste tudi veli« ko opominov in celo kazni.» Obtoženka: «Da, ker sem bila preob* ložena z delom, sem včasih res zakasnila, toda opominov in kazni sem dobila samo štiri, in sicer samo radi prekoračenja bla* gajniškega stanja in prekasnega zaračuna* vanja poštnih nakaznic.» Drž. pravdnik: «Zakaj tajite danes? Priznali ste vendar v preiskavi, da tečejo te nerednosti že od 1. 1921. In tako spretno ste znali prikrivati vsem revizorjem, da ni nikdo tega opazil.» Obtoženka zamahne z roko in meni: «Ne briga me, česar niso revizorji našli.» (Smeh po dvorani.) «Samo enkrat so mi po* slali nazaj obračun, toda le radi tega, ker nisem neke številke zapisala v pravo ko* lono.» Predsednik: «Ali je bilo možno, da je bilo iz blagajne kaj ukradeno?» Obtoženka: «Izkljuceno ni; mogoče je tem bolj, ker je v isti hiši tudi gostilna.* Predsednik: «Kaj pa s posojili? Ali ste res izvabil pod zvito navedbo, da imate zavarovalne police, od Vehovarja posojilo 14.000 Din.* Obtoženka: Pokazala sem mu police in mu jih tudi zastavila. Plačevala sem jih in smatrala sem to za gotovo varnost. Prosila sem posojilo samo za par dni. Takrat mi je prinesla Ilovarjeva 14.000 Din za tobak. Denar je bil za monopolsko upravo. Ko je prišel inšpektor, se je zbala za denar in ga Major E. Massard: Trassdiia lepe plesalbe Načelnik informacijskega urada me je obvestil, da je prestregel radio-brzo-javko iz Madrida. — Saj ne morete tajiti, — ji je dejal predsednik sodišča, — da ste hoteli dvigniti denar, ki vam sa ie nakazal poročnik von Kron v Madridu. Mata si je hotela pomagati z običajno taktiko in zato je odgovorila predrzno: — Res je. Poročnik von Kron ni hotel plačati moje ljubezni s svojim denarjem, češ, da je državni denar tudi v tem slučaju boljši. — Vojno sodišče bo že samo vedelo, koliko je resnice na vaši trditvi, — je pripomnil predsednik. — Priznavate torej, da je vam poslal denar načelnik nemškega vohunstva v Amsterdamu? — Da. Denar mi je poslal prijatelj iz Holandske ki plačuje dolg mojega prijatelja iz Španije, ne da bi vedel, zakaj in kako. To je bilo vse, kar je moglo sodišče spraviti iz obtoženke. Ko so ji Da povedali, da je bila brzojavka iz Madrida prestrežena v Parizu, je prebledela in za jecljala: — Jaz... jaz... vas rotim, da le bilo to., plačilo za moje ljubavne noči To je bila moja taksa. Verjemite mi. bodite kavalirji, gospodje Francozi. — To še ni dokaz, — ie skušal ugovarjati plesalkin zagovornik, ki je bil z obtoženko sploh pretirano ljubezniv. Stopil je k nji in ji ponudil bonbonov. — Ne potrebujem vaših grimas, — je vzkliknila Mata ponosno. — Saj ni-sem poklicna prostitutka. Svojo usodo hočem prenašati sama. Izzivajoče se je ozrla na sodnike. Obravnava je bila prekinjena. Med odmorom je stopil k meni njen zagovornik. Bil je prileten advokat pri-kupljive zunanjosti. Na prsih je nosil visoko odlikovanje iz 1. 1870. Mož je bil trdno prepričan, da ie Mata Hari nedolžna. Sam je prosil vojno sodišče, naj mu dovoli zagovarjat! lepo plesalko. — Kaj mislite vi, dragi major? — me je vprašal z dobrodušnim smehljajem. — Mislim, da je podla ženska in da so ji ure že štete. — Počakajte vsaj dotlej, dokler se ne javijo priče. Njegov razgovor je bil ginljiv. toda izpovedi prič so vse sodnike presenetile. Priče so izpovedale tako, da je bilo vsem jasno, kako nevarna in rafinirana je ta ženska. hotela nazaj. In da kri jem ta znesek, sem prosila Vrhovca za 14.000 Din.» Predsednik: «Mo dalje; kaj pa z vašimi prijateljicami? Imeli ste veliko prijatelj* stvo, naravnost zaljubljenost.* Predsednik bere pisma, ki začenjajo: «Moj dragi!» «MoJ mozicek!», «Moj ljuboek!» itd. (Smeh po dvorani.) Predsednik: «Mir, Če ne, dam dvorano izprazniti. Tu ni gledišče.* Predsednik čita dalje iz pisem: «Ponočuje§... Kako moreš biti tak ponočnj ak, tak lump...» Kako se počutiš po toliko prečutih nočeh ...? Prehudo delaš, dobro, da je pred-pust pri kraju... itd. V nekem pismu prosi obtoženka prijateljico v Avstriji za posojilo, ker ji preti nevarnost: Luiza, uradni denar mi manjka! Reši me, reši mi življenje, pošlji mi 24.000 šilingov. Državni pravdnik: »Čudno, ravno toliko vam ie manjkalo v blagajni? Torej ste natanko vedeli, koliko ste poneverili!« Obtoženka: No, pač slučajno sem io prosila za ta znesek. Nato se je pričelo zasliševanje prič. Obravnava se nadaljuje in bo trajala še ves popoldan. Celjska porota Strupeni sladkorčki. V četrtek se je zagovarjal pred porot* niki 24Ietni Vinko Vasle, sin posestnika Franca Vasleta na Stebovniku pri Veliki Pi« resici, radi hudodelstva zavratneg-a umora in napeljevanja h krivemu pričevanju. Pri Vasletovem očetu, ki je zelo premožen kmet na Stebovniku, je služilo celo leto 1925 za deklo čedno 22 letno dekle Frančiška Verdev. Bila je na glasu kot prid* na in poštena in jo je hvalila tudi njena mačeha. Vinko je začel z Verdevovo ljube* žensko razmerje, kar potrjuje Frančiška Razdevšek, ki je istočasno služil pri Va* sletovih. Večkrat je videla domačega sina zahajati pod okno svoje ljubice na pomen* ke. Nekoč je tudi slišala, kako je Vinko obljubljal Verdevovi v hlevu zakon in jo nagovarjal k intimnemu občevanju. Verde* vova je odhajala ž njim na parno, kjer je on prenočeval, in se vračala vselej šele po par urah. Na Telovo 1925. sta bila skoro celo popoldne v sušilnici, kjer sta ju zalotila obtoženčeva oče in mati ter ju okrcgala in pretepla. Verdevova je Razdevškovi več* krat priznala, da ima razmerje z Vinkom, ki jo bo tudi poročil. Povedala ji je, da jo Vinko večkrat nalašč pretepe vpričo svojih staršev, da prikrijeta pred njimi ljubavno razmerje. Ko jc pa Verdevova izstopila iz službe in jo je Razdevškova vprašala, kaj je sedaj s poroko, ji je ta odgovorila, da ne mara Vinko o tem ničesar več slišati. Tudi Frančiško Razdevšek je obtoženec nekoč nagovarjal, naj se mu uda, češ da ji bo preskrbel dobrega ženina in ji dal večjo vsoto denarja, nakar je v resnici dosegel svoj namen. Pozneje pa jo je enkrat pre* tepel, češ da trosi okrog govorice, da spi on vsako noč pri Vcrdevovi. Razdevškova j j nato zapustila službo pri njegovem očetu. Frančiška Verdevova je letos v marcu pisala Vasletu, da je od decembra noseča. Ta ji pa ni hotel verjeti in ji je pisal pismo, v katerem pravi, da si ne more misliti, kako bi se bilo to zgodilo: povabil jo je na belo nedeljo v Cesarjevi žagi, da se bosta vse potrebno dogovorila. V pismu ji je zabičal, na i nikomur nič ne pove in naj mu odgo* vori, da*li pride. V odgovoru naj se podpiše za Franca Ograjenška, da ne bodo domaČi vedeli, da je pismo cd nje. Na belo nedeljo ob dveh popoldne je šla Verdevova, kakor pripoveduje priča Katarina Ograjenškova, po strmem potu s Klanca navzdol proti Cesarjevi žagi. Bila je precej dobre volje, se smejala in šalila ter priči na njeno vprašanje odgovorila, da gre k šivilji. Ker je deževalo, si je Verde* vova poprej izposodila pri Ograjenškovi dežnik. Po preteku ene ali dveh ur jc srečala Ograjenškova Verdevovo, ki ji je vrnila dežnik. Verdevova je bila videti kakor pi* jana in se je hudo opotekala. Alojz Ookan je videl, da je dekle naenkrat padlo na tla, zopet vstalo, napravilo še kakih pet kora* kov in zopet padlo. Takoj so prihiteli k nji Alojz in Jakob Cokan, Franc in Frančiška Ograjenšek, Andrej Super, Franc Jevšnik in Katarina Ograjenšek, ki jim je Verdevova pri polni zavesti povedala, da jo je Vinko Vasle zvabil k Cesarjevi žagi in jo zastru* pil s ladkorjem. Takoj nato so jo zvili groz* n? krči, spačil se ji je obraz, iz ust in nosa pa so ji prihajale krvave pene. Navzoče je še dobro poznala in jih prosila, naj Vasleta naznanijo orožnikom, da bo kaznovan. Za njo se ni treba več brigati, ker bo itak umrla. Kakih desetkrat je povedala, da jo jc Vasle s pismom zvabil k žagi, kjer mu je še enkrat povedala, da je ž njim v dru* gern stanju. Dala mu je tudi v žep poma* rančo za pisanko, on pa ji je porinil v usta sladkor, ki je moral biti zastrupljen. Kmalu nato so jo prepeljali na dom njenih star* šev, kjer je po par minutah umrla. Sodni zdravniki so pri raztclcsenju do* gnali, da je umrla Verdevova na posledi* cah za^trupdjenja. V njenem telesu so našli 0.4826 gramov popolnoma ohranjenega strihnina. Ta količina bi zadoščala za usmr* titev štirih oseb. Verdevova je morala za« vžiti Se večjo množino strihnina, ker so se bili gotovi procenti strihnina do raztelese* nja že razkrojili. Vasle je sprva vsako krivdo odločno zanikal. Izdal pa se jc v pismih, ki jih je skušal iz zapora iztihotapiti svojemu očetu. Temu je priznal, da je Verdevovo zastrupil in ga obenem nagovarjal, naj z denarjem pridobi kako pričo, ki bo izpovedala, da se jc Verdevova zastrupila sama iz obupa, ker je ni hotel poročiti. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja, odprave plodu in napeljevanju k kri* vemu pričevanju. Na podlagi tega porotni« škega izreka je sodišče obsodilo Vinka Va« sle ta na deset let težke ječe. Obravnava je bUa končana danes ob 2. zjutrai. Mariborska porota Roparski umor v Slovenskih goricah. Včeraj je mariboska porota razpravlja* la o zavratnem roparskem umoru, ki je bil izvršen pred šestimi leti, dne 7. septembra 1920, v Benedičkem gozdu. Dasi so oblasti intenzivno poizvedovale, kdo da je umorjen, še do danes niso mogle dognati njego* ve identitete. Skoraj gotovo je bil kak pre* možen tihotapec. Tudi o ubijalcih ni bilo sprva nikakega sledu, kasneje pa so se razširile verzije, da jft zločin izvršila Markuzijeva družina iz Drvanja. Februarja meseca 1921. so bili are* tirani Ivan, Jožefa in Ana Markuzi. Ker pa r.i bilo dokazov za njihovo krivdo, so bili zopet izpuščeni. Ker pa glasovi, da je Markuzijeva dru* žina izvršila umor le niso utihnili, je odre« dilo državno pravdništvo ponovno aretacijo vseh treh, prizadeta pa sta bila tudi Mihael in Ana Žemljic osumljena soudeležbe urno« ra. Ponovno postopanje proti osumljencem je zbralo toliko obremenilnega materijala, da je državno pravdništvo lahko sestavilo obtožbo in tako jc včeraj, po šestih letih, prišel zločin pred poroto. Pri včerajšnji razpravi so obtoženci za« nikali dejanje. Razprava pa je bila prelo* žena, ker bo sodišče zaslišalo še več novih prič. Danes se je pričela pred mariborsko poroto ena največjih in do sedaj najsenza« cijonalnejših razprav, kar jih je bilo izza prevrata v Sloveniji. Gre za takozvano ca* rinsko afero, ki je svoječasno vzbudila to* liko prahu tako pri nas, kakor v Beogradu. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Petek, 11. junija: «I .G. Borkman». E. Sobota, 12. junija: « Ladja Tenacity». A. Nedelja, 13. Junija: Zaprto. Ponedeljek, 14. junija: «Jakob Ruda*. B. OPERA. Potek, 11. junija: Zaprto. Sobota, 12. junija: «Trubadur». D. Nedelja, 13. junija: »Grofica Marica*. Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. junija: Zaprto. Iz gledališke pisarne. Danes, v sobo* to zvečer, se poje v opernem gledališču Verdijeva opera «Trubadur» z gostom Pich* lerjem v vlogi grofa Lune. Vloge v tej ope* ri so sleče zasedene: Leonora — Žaludova, Azucena — Thicrrvjeva, Inez — Ribičeva, Manrico — Knittl, Ferrando — Zupan, Ruiz — Mohorič, sel — Simončič in poglavar ci* ganov — Perko. — Predstava se vrši za abonente reda D. — Ljubljanska drama za* ključi sezono 1925/26 v ponedljek dne 14. t. m., in sicer s Cankarjevo dramo «Jakob Ruda*. S to predstavo so dobili \sis abonen* ti po 20 dramskih predstav. — «Grofica Marica» se poje v nedeljo zvečer ob pol osmih kot izven predstava pri znižanih ce* nah. Abonenti reda C in D imajo 50% po* pusta navadnih opernih cen. Naša dramska dela v tujini. V jeseni bodo igrali na enem največjih, newyorskih dramskih gledališč A. H. Wood dramo Mi* lana Bcgoviča «Bozji Clovek». Istočasno bo* do vprizorili dunajski «Kammerspiele» Be* ^ovičevo delo »Pustolovec pred durmi». Kakor nam sporoča Begovičev zastopnik g. Srečko Albinini v Zagrebu, čegar velika za* sluga je, da je znal zainteresirati inozem* stvo za naša dramska dela, so Američani in Angleži nakupili že tudi več drugih Be* govičevih del, ki se vprizore na angleških in ameriških odrih in izidejo tudi v tisku. Sedaj so v teku pogajanja še z nekaterimi drugimi jugoslovenskimi avtorji. Sšeležnica KOLEDAR. Danes: petek, 11. junija 1926; katoličani: Srce Jezueovo, Barnaba; pravoslavni: 29 maja: Teodoaije; muslimani: 30. džuna 1344; Žid je 29. sirena 5686. Jutri: sobota 12. junija 1926; katoličan* Gvidon; pravoslavni 30. maja: Isakfje; mu« slimani: 1. zilhidze 1344; židje 30. šivana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «John Gabgcl Bork man»; opera zaprta. Kina Matica: «Zelamort*Zalavia»; Ljub tjanski dvor: «Stxasti daljnega vzhdda»; KU no Ideal: «Sestra Beata». JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Ladja Tenacity»; opera: «Trubadur*. Kino Matica: Harold Lloyd — se ženi*; Ljubljanski dvor: «Strasti daljnega vzho* da»; Ideal: «Sestra Beata». DEŽURNE LEKARNE. Petek: A. Bohinc, Rimska cesta; M. Le« vec, Resljeva cesta. Sobota: Piccoli, Dunajska cesta; G. Bi' karčič, Karlovska cesta. Sokol Javna telovadba ljubljanskega Sokola Za Telovo napovedana javna telovadba našega matičnega sokolskeza društva je bila preprečena po dežju. Telovadba se ie zato vršila včeraj. Vreme Je bilo topot obzirno, kakor nalašč za prireditev, manj obzirni pa so bili Ljubljančanje, ki se jih je zbralo komaj par sto. Kaj res prireditve brez veselic ne vlečejo? Seveda je res, da je Ljubljana silno pozabljiva, reklama za prireditev pa je bila zdaj v drugič premajhna. Gledalci pa, ki so se zbrali — med njimi veliki župan dr. Baltič, so prišli v polni meri na svoj račun. Pod temperamentnim vodstvom g. dr. Cerina, ki ne daje takta samo godbi, ampak tudi telovadcem, je svirala muzika dravske divizije nastopom vseh društvenih oddelkov. Vrstili so se s pravo sokolsko preciznostjo, tako da je bil obširni program absolviran v pičlih dveh urah. Člani in članice, oba naraščaja in obojna deca so izvajali praške proste vaje, poleg tega pa so nastopile članice še z ritmičnimi vajami s kiji, ženska deca z ljubkimi vajami z žogicami, Ženski naraščaj pa še z barkarolo. Vse te vaje so boli pripravne za večerno akademijo v dvorani, a so kljub tem-u dosegle tudi na prostem lep efekt In izzvale, kakor tudi vsi drugi nastopi, živalno odobravanje. Malo senzacijo je tvorila orodna telovadba ženskih oddelkov, ki so razen na drogu nastopili na vseh orodjih, tudi na takih, ki so bila doslej pridržana le članom. Telovadba ie pokazala, da se dado tudi na teh orodjih sestaviti vaje, ki so primerne tudi za članice i kar se tiče estetike I kar se tiče sposobnosti ženske telesne konstrukcije. Moško orodno telovadbo je zaključila Iyonska vrsta z br. Šumijern v svoji sredi, tudi topot oduševljeno sprejeta. Ako ne z materijelnim, vsaj z moralnim uspehom včerajšnje prireditve jc Ljubljanski Sokol lahko zadovoljen. Uverjeni smo, da z delom tudi preko poletnih mesecev nc bo prenehal, saj ima na razpolago res prvovrstno letno telovadišče, ki mora imeti zlasti na mladino mnogo večjo privlačno silo od telovadnice. Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne javno telovadbo in veselico na lastnem telovadi« šču. Vstopnina 6 Din. Za Ljubljano in dru« štva ob kamniški železnici lepa zveza. Ob 3. popoldne prihod v Domžale, ob 9. povra* tek. 618/n Gorenjska sokotska župa v Kranju poziva vsa v župi včlanjena društva, da se korporativno udeležijo župnega naraščaj* skega zleta, ki se vrši v nedeljo 13. t. m. v Radovljici. Zlet je za društva obvezen! Va« bimo tudi zunanja društva, da sc zleta po možnosti udeleže. Vožnja na železnici je polovična proti tozadevni izkaznici, pošto« panje samo pa običajno. Železniške zveze zelo ugodne! Članstvo, ki se udeleži zleta, naj pride v kroju, da se udeleži sprevoda, ki se vrši ob 10. dopoldne izpred kolodvora do Sokolskega doma. Zdravo. 619 n vilni činiteljL Našli so tudi pismo nekega vojnega ministra. V tem pismu omenja minister vojne dogodke in razne strogo zaupne ukrepe svoje vlade. Predsednik začne citati pismo. Naenkrat obtoženka vstane in vzklikne: — Ne čitajte tega pisma, g. polkov-, nikl — Moram ga prečkati. — Tedaj vas pa prosim, da vsaj imena ne poveste. — Žalca j pa ne? — Zato. — pravi Mata Hari. — ker je ta gospod oženjen in bi lahko nastali domači prepiri v pošteni rodbini. Predsednik je kolebaL Nastala je mučna pavza« Šele na izrecno zahtevo nekega član sodišča je bilo pismo s podpisom prečitano. Vse Člane vojnega sodišča je ime dotičnega ministra frapiralo. — Celo rodbinske tajne vam niso svete! — je vzkliknila plesalka ogorčeno- Čuvanje tajnosti je poklicna zadeva vsake prostitutke. Prostitutka noče kom promitirati svojih Uubčkov. ona ne Uda imena visoke uradne osebe, osobito če gre za ministra, ki je opetovano inšpici-ral — francosko armado. — Ali niste nikoli govorili z ministrom o politiki in vojni? — Je vprašal predsednik. Pričelo se je zasliševanje prič. Mata Hari je bila na videz mirna. Namazala si je ustnice z rdečilom in se prijazno smehljala. Zagovornk ji je prinesel šopek svežih cvetlic. Mata Hari je jedla bonbone in koketirala s sodniki. — Pokličite pričo X! — je zapovedal predsednik slugi. V dvorano je stopil mož plemenite zunanjosti. Bil je pa zelo zamišljen. Plesalka je vstala in se potuhnila, kakor da priče sploh ni opazila. — Vaše ime, priimek in poklic? — je vprašal predsednik. Priča je odgovoril. Mož je zavzemal v zunanjem ministrstvu zelo visoko mesto. — Zakaj ste navedli tega gospoda za pričo? — je vprašal predsednik plesalko. Mata Hari je odgovorila tiho in mirno, ne da bi se ozrla na pričo: — Gospod zavzema v Franciji eno najvišjih mest. On ie informiran o vseh vladnih in vojnih načrtih. Po povratku iz Madrida sva se seznanila. Bil je moj prvi ljubček po razporoki in priznati moram, da mi je bil zelo všeč. Ljubila sva se tri noči. Danes ga vprašam zadnjič: »Ali sem te nagovorila, da mi daš kake informacije? Sem-li zlorabila ljubavno razmerje da izrabim od tebe kake tajne? — Gospa ni zatevala od mene nobenih informacij, — je odgovoril priča. — Vidite, da ni vohunka! — je vzkliknil zagovornik. — Samo roko bi bila iztegnila, pa bi imela važne infor- j macije. In vendar tega ni storila. — O čem sta pa govorila vse tri no-I či? — je vprašal predsednik. — Mar nista govorila o vojni, ki je zanimala takrat vso javnost? — Govorila sva o indijski umetnosti, — je odgovoril priča. — Recimo, da je tako. Priznati pa morate, da je občevanje s tako visokim funkcijonarjem gotovo dvignilo kredit obtoženke pri Nemcih. Morda se ima obtoženka baš vam zahvaliti, da ji je bila plača zelo povišana. Priča ni hotel odgovoriti na to vpra-j sanje. Globoko je vzdihnil in molčal. — Ali ni rabila Mata Hari pri dopi-: sovanju z načelnikom nemškega vohunstva papirja s firmo: »Zunanje ministrstvo — kabinet ministra«? Pri obtožen-ki smo našli pisma, ki to domnevo potrjujejo. Na to vprašanje visoka uradna oseba ni odgovorila. Med Mata Harino korespondenco so našli mnogo pisem, ki so jih pisali plesalki častniki, piloti ter drugi vojaški in ci- i \ Stev. 130. «SLOVENSKI NAROD» öne rz, juxnja 1V23. J Samo io danes 1 Samo Se daaas! - • Fern Andra - - V kolosalnem kriminalnem velefilmu t.Zalamort - Zalavie11 (Skrivnostna črna maska) Oba dela v enem sporedu. — Vsled velike dolžine filma predstave pri tem vsporedu ob: 4., pol 8., četrt na 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Eütni Uno Matica, vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne m Spomenik Wilsonu. Poljaki, Jugoslo-reni in Cehoslovaki v Ameriki so zaprosili vlado, da smejo postaviti spomenik predsedniku Wilsonu v Washingtonu- Zbrali so že vsoto 200.000 dolarjev. Komisija lepih umetnosti je odbila to prošnjo edino z motivacijo, da bi moral biti načrt spomenika poprej iz delan v sporazumu s kongresom. Spomenik predstavlja predsednika Wilsona gologlave-ga na piedestalu, ki je sestavljen iz 14 marmornatih stopnic, ki značijo simbolično 14 točk Wilsonovega programa. — Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri geografskem institutu kartografsko mesto s prejemki uradnika II. kategorije. Ce ni bil prosilec doslej zaposlen v nobenem kartografskem zavodu, mora izdelati v klavzurnem izpitu karto pod nadzorstvom kartografskega vod je. Prošnje je poslati do konca junija rektorju univerze. — Iz državne službe. Premeščeni so: od okrajnega glavarstva v Črnomlju k okrajnemu glavarstvu v Novem mestu veterinar Josip čtupar, iz Ljubljane v Maribor geo-meter agrarne operacije Franc Avčin, iz Maribora v javno bolnico v Slovenjgradcu arhivski uradnik Josip Lovec; iz Ljubljane Celje upravni uradnik invalidskega zavo-ia Alojzij Mramor. Upokojena sta veterinar pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu Ottlar Skale in kanclist oddelka za socijalno politiko v Splitu Ivan Fabjancič. V višjo skupino so pomaknjeni odnos no napredovali so službenem položaju v območju direkcije ium v Ljubljani Franc Cerlevac, Jakob Je-*enko, Valentin Tom še, Vincenc Meršol, Anton Hanzlovski, Vinko Avser, Anton Knez, Alfred Busbach, Karlo Lesjak, Franc Primo-Efc in Gustav Kordos; v območju mariborske direkcije šum Edmund Krivec, Andrej Antone, Edvard Sernec, Rafael Burnik in Alfred Majzenovič. — Imenovanja r naši vojski. V naši vojski K> imenovani: Mirko Burja za pehot, ma-orja v ekonomski stroki: Adolf Milavec loško SkerI, Gregor Zoreč, Fran Cainko, tvaji Kovač, Vatroslav Rus, Martin Kranic n Ivan Bukovnik za kapetaue 2. razreda; r artiljerijsko-tehnični stroki: Rupert Wolf ia kapetana 1. razreda Ivan Fister, Josip ^urk in Josip Gruden za kapetane 2. razre-ia; v geodetski stroki Dragotin Marčič za majorja; v sodni stroki Anton Kapus za kapetana 1. razreda; v duhovniški stroki Hubert Ran t in Alojzij Dejak za duhovna 2. razreda; v zrakoplovstvu Egon Žitnik za poročnika in Anton Pintar za podporočnika; v sanitetni stroki Ivan Jošt za lekarniškega poročnika. V žandarmeriji sta imenovana Ferdinand Polak za kapetana 1. razreda in Boris Kunej za podporočnika. — Shod Svetozarja Pribieevica v Belo-krajni bo v nedeljo po poročilih, iz Metlike in Črnomlja obenem izredna narodna manifestacija. Belokrajna, ki je bila že od nekdaj trdnjava narodne in napredne misli, bo nad vse slovesno sprejela in pozdravila voditelja SDS g. Svetozarja Pribieevica, ki prispe na shod v družbi večjega števila sam. dem. poslancev. Shoda se udeležita tudi poslanca tr. 2 er ja v in dr. Pivko, ki se pripeljeta iz Ljubljane. — Radikalni shod v Mariboru. V nedeljo dopoldne se vrši v mariborskem Narodnem domu shod NRS. Shod je zamišljen, v večjem stilu in se ga udeleži po izjavah Oblastnega odbora NRS več radikalskih poslancev, med njimi tudi zdravstveni minister dr. Blavko Miletič, Ljuba Živkovic, dr. Velizar Jankovi č itd. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je odredilo, da je v Bratislavi izhajajočemu nemško - nacionalističnemu listu i G renzbot e< prepovedano razširjenje v naii državi. — Vsi poljski državljani, ki stalno bivajo v Jugoslaviji in se ne mislijo preseliti kam drugam, so dolžni se v svojem interesu obrniti osebno ali pismeno na generalni poljski konzulat v Zagrebu, Dalmatinska ulica 2, v svrho vpisa v register poljskih državljanov. Potrebno je predložiti dokaz o poljskem državljanstvu (domovnico iz kake občine na Poljskem), kakor tudi potrdilo od sreskega poglavarja v Jugoslaviji, da ni državljan kraljevine S HS. Razen tega je potrebna prošnja za vpis v spisek poljskih državljanov. Poljski državljani, vpisani v ta register, dobe potrdilo o vpisu, kakor tudi Konzularne potne liste za polovične takse. _ Rok sa pregled in žigosanje sodov in steklenie podaljšan. Trgovinsko ministrstva je podaljšalo rok za pregled in žigosanje iteklenic in sodov, naštetih v drugem odstavku čl. 17. tozadevne naredbe, do konca letošnjega leta. — Nemški poslanik na dopustu. Nemžki poslanik na našem dvoru dr. Olhauser je odpotoval na 14dnevni dopuat v Nemčijo. Pri povratku se ustavi v nekaterih sosednih državah. Avstrijski vizum bo brezplačen za naše Sokolstvo, ki se udeleži vsesokolskega zleta v Pragi, edino manipulacijski stroški bodo znašali za vsak vizum največ 7 Din. Vizum bo veljal za tja in nazaj in vsak se bo lahko ustavil nazaj grede tudi v Avstriji. 4 11. junija 1926. — Seja prosvetnega sveta. Jutri se vrši pod predsedstvom dr. T. Djordjevica redna seja glavnega prosvetnega sveta. Na dnevnem redu so tehnično-administrativna vprašanja. — Vpisovanje na Državni dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani se vrši dne 30. junija in 1. julija t. 1. vsakokrat od 9. do 12. dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob 8. zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. Učenci in učenke naj se priglase v spremstvu staršev ali namestnikov ter pri-neso s seboj zadnje izpričevalo In rojstni list. Vpisati se je mogoče tudi pismeno s pošiljatvijo naštetih dokumentov. Sola je zlasti prikladna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v domači trgovkii. Letošnji boljši učenci - absolventi imajo že vsi službe. Povpraševanje po njih je zelo živahno. Zato se učencem IV. razreda srednje ali meščanske šole, ki se hočejo posvetiti trgovini, priporoča, da se vpišejo v zgoraj imenovani zavod, ki v kratki dobi učence dobro usposobi za trgovsko prakso. — Ravnateljstvo. — Zahteve železniških upokojencev. Glavna uprava udruženja upokojenih železniških uradnikov je poslala finančnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da se njihovi prejemki popolnoma izenačijo in zvišajo. Finančni minister se bo posvetoval o tem s prometnim ministrom, ker mora dobiti za eventualne nove izdatke potrebno kritje. — Ocena umetniških koncertov. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva je obvestil vse prosvetne inšpektorje, da spada ocena umetniške vrednosti poedinih koncertov v kompetenco prosvetnega ministrstva in da prosvetni inšpektorji nimajo pravice izdajati take ocene. — Konflikt zdravniških zbornic z mini-strstToni narodnega zdravja. Kljub važni misiji, ki jo vrše zdravniške zbornice v naši državi, so uradniki ministrstva narodnega zdravja dosledno bojkotirali vse, kar je prišlo iz teh zbornic, čeprav so večinoma tudi sami zdravniki. To bojkotiranje se nadaljuje in vse kaže, da stojimo pred javnim konllik-tosm med zdravniškimi zbornicami in ministrstvom narodnega zdravja. Prvi znaki predstoječega konflikta se že kažejo. Odbor sarajevske zdravniške zbornice je namreč odstopil z motivacijo, da ne more več prenašati poniževalnega bagateliziranja od strani ministrstva narodnega zdravja odnosno njegovih organov. Ni izključeno, da nastopijo proti ministrstvu narodnega zdravja na isti način tudi ostale zdravniške zbornice. V interesu obeh strank kakor tudi javnosti bi bilo, da se odstranijo nesporazumi jen ja, ki lahko rode težke posledice. Zdravniške zbornice, ki štejejo okrog 2500 članov, igrajo v našem javnem življenju tako važno vlogo, da bi jih moralo ministrstvo narodnega zdravja vsestransko podpirati, ne pa da jih ovira in bagatelizira. — Smrtna kosa. Danes je umrl sluga znanih tvrdk M. Pakič V. H. Rohr mann g. 7tfartin Jenko. Pokojni je bil v službi celih 41 let. Bil je vedno pošten, vesten in marljiv. Pogreb bo v soboto ob 5. popoldne izpred mrtvašnice državne bolnice. Blag mu spomin l ° — Iz Novega mesta nam poročajo: Te dni so se mudili pri nas, kakor v zadnjem času večkrat, šolski otroci večje šole iz Belokrajine pod vodstvom štirih učiteljic. Ogledali so si mesto, bolnico usmiljenih bratov in poeetili tudi g. Janka Lebana. Učiteljice so prisrčno pozdravile svojega sivolasega tovariša in ga predstavile otrokom: >Evo, to je Janko Leban, čigar pe9mi in povesti tako radi citate v Zvončku.« Otroci so svojega osivelega prijatelja veselo pozdravili, a mala učenka mu je izročila šopek cvetk. — Izredni občni zbor Slovenskega lovskega drnštva. Radi sklepov lanske ankete, ki se je bavila z obveznim članstvom, je potrebna izprememba društvcr.ih pravil. V to svrho se sklicuje za 23. junij ob 15. uri v Celje (Celjski dom) izredni občni zbor. Spored: Sprememba društvenih pravil. Odbor SLD. — Strokovni tečaji na konservatoriju »Glasbene Matice« in na gospodinjski šoli »Mladike«. Po odloku ministrstva za pro-sveto je razpisan natečaj na konservatoriju »Glasbene Matice« v Ljubljani za prihodnje šolsko leto. Za ta tečaj dovoli ministrstvo za prosveto enoleten študijski dopust s popolnimi prejemki trem učiteljem, oziroma učiteljicam meščanskih osnovnih šol mariborske oblasti. Enak dopust se dovoli trem učiteljicam za študij na gospodinjski šoli »Mladike« v Ljubljani. Interesente opozarjamo na razpis v 53. številki ^Uradnega lista«. — Razpisano notarsko mesto. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto v Šmarju pri Jelšah ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premesti tvL — Sprejem v sxmkoplovno podoficirsko šolo. V zrakoplovno podoficirsko šolo v Petrovaradinu se sprejme letos 100 novih gojencev iz civila m vojaštva v starosti 17 do 21 let, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Prošnje za sprejem naj se najkasneje do 1. septembra pošljejo komandi omenjene šole. Srajce za gospode: oks ord in cenr ud Um 45; spodnje hlače, dolge in kratke, od Din 26 naprej se dobe pri F. m J. GOR1CAR, Ljubljana, Sv. Pena cesta 29. Iz Ljubljane —lj Rudarski glavar raz. S t r g a r bo radi odpotovanja od 12. do konca junija odsoten. —lj Cepljenje proti Skrlatinki. K različnim verzijam, katere krožijo med prebivalstvom o cepljenju proti skrlatinki, podaja higienski zavod to-le pojasnilo: Cepljenje proti skrlatinki izvršuje higienski zavod v smislu svojega pravilnika in po navodilih epidemiološkega zavoda v Zagrebu, ki je to akcijo organiziral po celi državi in izdeluje tudi cepivo. Cepljenje je znanstveno- utemeljeno in praktično preskus eno, ne pušča razen kratkotrajne lokalne reakcije nikakih škodljivih posledic, pač pa cepljenje varuje pred obolenjem na skrlatinki. Smrtni slučaj sina polkovnika g. Andrejke ni bil povzročen po cepljenju, nego radi okužitve iz drugega vira, kakor tudi obolenje sestre, ki ni bila cepljena. Higienski zavod je predložil poročilo o tem slučaju tudi ministrstvu narodnega zdravja. —lj Mestne kopel ji. Poročajo nam: Meetaa kopel j v Kolodvorski ulici je malo-mestna naprava, ki že davno več ne ustreza in ne zadošča današnjim razmeram in potrebam ljubljanskega prebivalstva. Ko bi ne bilo na razpolago v mestu privatnih kopeli, bi si razni sloji v higijenskem oziru ne mogli v potrebi nič pomagati. Edini izhod iz te sedanje mizerije bi bil, da mestna občina svojo sedanjo kopel j v Kolodvorski ulici izdatno razširi, razen tega pa zgradi v raznih mestnih okrajih vsaj še tri nove, moderne in prostorne kopelji. —lj Razširjenje in regulacija StreliŠke ulice. Streliško ulico so zadnje dni od Ljudskega doma do vogla finančne delegacije znatno zravnali, tako da se je mali klanec odstranil. Razširjenje ulice se je izvršilo že lansko pomlad. —lj Cenjenemu občinstvu svetujemo, naj pohiti dne 27. junija popoldne v Hribarjev gaj, kjer bo obilo zabave in razvedrila na veselici, ki jo priredi Slovensko pevsko društvo »Krakovo-Trnovoc ob trnovskem cerkvenem prošeenju. —lj Občni zbor >Jadranske Stražec se vrši danes Zvezda«. Opozarjamo nanj članstvo in drugo narodno občinstvo. —lj Za Koslerjevim vrtom vodi v Spodnjo Šiško prijetna senčnata pot, ki je tudi udobna in kratka. Zvečer pa je žal ta pot nepriporočljiva, ker se zbirajo ob njej razni delamržni elementi, ki so že cesto napadli pa «ante. Prebivalstvu Šiške bi bilo zato zelo ustreženo, ako bi mestni magistrat ob poti postavil nekaj luči, policijska direkcija pa poslala tja od časa do časa patruljo. —lj Ogled knezoškofijskega dvorca in semeniške knjižnice priredi umetnostno-zgo-d o vinsko društvo pod vodstvom msgr. V. Steske v soboto, 12. t. m. ob 3. Zbirališče na dvorišču dvorca. —lj Akademija Rdečega krila se vrši v nedeljo dopoldan ob pol 11. uri v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v pred-prodaji in na dan akademije pri vhodu. Opozarjamo, da je program velezanimiv in da je dolžnost našega občinstva, da akademijo peseti v Čim največjem številu. lj— Akademija društva ^Treznost« se bo vršila v nedeljo 13. junija ob 10. dopoldne v dvorani kino Matica. Spored je zelo izbran. Sodeluje ga, Lovšetova, g. dr. Svara in g. Rupelj. Predavajo gg. dr. Pire, dr. Mikič in Lindič. — Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Matica. —lj Ne pozabite, da se vrši v nedeljo ob 11. dopoldne na igrišču športnega kluba Ilirije nogometna tekma med Dramo in Opero. Vstopnice se dobijo v trgovini J. Goreč, palača Kreditne banke. Vsak, kdor je rad debre volje, naj ne zamudi te redke prilike. —Ii Sckol Ljubljana H. priredi v nedeljo 13. junija ob pol 17. uri na svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sodeluje godba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. K obilni udeležbi vabi odber vsa bratska društva in sokol-stvu naklonjeno občinstvo. Udeležba za članstvo obvezna v krojih. — Otroške oblekce: KrištofIč - Bučar! I Iz Celja. —c Prijava iivine in prevoznih sredstev r vojaške s vrhe se mora v mestni občini celjski izvršiti do vključno dne 19. junija med uradnimi urami v sobi štev. 14 na mestnem magistratu. Oni, ki bi to opustili, bodo strogo kaznovani po tozadevnih kazenskih določilih. Istotako se morajo prijaviti do 24. junija istotam moški bicikli za vojaško evidenco. —c Dodatek k cestno polieijskemn reda. Mestni magistrat objavlja: Občinski »vet je v svoji redni javni seji dne 20. maja t. 1. sklenil: >Blago stavi jati na ogled je dopuščeno samo v trgovini, v izložbah in med vhodnimi vratmi; vsako drugo razobešanje blaga, ki bi segalo ▼ ozračje na cesto, je za-branjeno.c Ta prepoved stopi takoj v veljavo. —c Vojaški obvezniki roj»tnih letnikov 1876 do 1900, ki se Čutijo za vojaško službo nesposobni, kakor tudi obvezniki roj. letni ka 1895, ki so bili dosedaj začasno nesposobni, se morajo javiti do vključno 15. junija v sobi št. 14 na mestnem magistratu med uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure opoldne, Iz žalostne zločinske kronike Podivjani zločini v naših krajih, ski dijaški napad. — Pogre Vojna, ki je povzročila toliko gorja, je zapustila kakor drugod tudi pri nas strahotne posledice. Val zločinstva od prevrata obupno narašča; moralna de-geracija, povzročena po vojni in deloma tudi po vojnih razmerah, zanje svoje sadove. Strašni zločini, zavratni in roparski umori, požigi, sleparije in drugi dogodki sn skoro na dnevnem redu. Alnogo so temu res tudi - krive obupne socijalne razmere, ki tirajo ljudi k obupnim dejanjem. Pred splitsko poroto se vrši te dni razprava proti šestim fantom, sinovom rodbine Topič iz Vinjana pri Imotskem, ki so pred dvema letoma umorili gestil-Čarko Ano Rabič in jo oropali. Razprava je bila takrat radi pomanjkanja dokazov prekinjena, na podlagi novih podrobnosti, ki jih je prejeln sodišče, pa je državno pravdništvo odredilo ponovno razpravo, ki še ni končana. Pred sodiščem v Osijeku se je te dni vršila razprava proti delavcu Seini-lu Korlatoviču, ki je dne 11. aprila t. 1. v Normancih umoril ravnatelja tamoš-nje žage Gustava Banderiera. Vzrok dejanja je bilo dejstvo, da Je Banderier odklonil Korlatovičev^ zahtevo, da mu odstopi del zemlje. Sodišče je obsodilo Korlatoviča na'14 let težke ječe. O strašnem umoru, ki je razburil pretekle dni vso beogradsko javnost, smo že poročali. Preteklo nedeljo so našli 601etno starko E^o Simonovie, stanujočo v Bregalniški ulici 29. v Beogradu zadavljeno in umorjeno v njeni postelji. Morilec je odnesel 10.000 pin gotovine in izgini). Beograjska pulicija ie mrzlično poizvedovala za zločincem. Njeno prizadevanje je bilo sedaj kronano s popolnim uspehom. Izsledila je morilca v osebi brezposelnega delavca Sretena Dakiča. Dakič je skušal uiti roki pravice na ta način, da se je zatekel v beograjsko glavnjačo, to je v tamoš-nji zapor upajoč, da ostane na ta način njegov zločin prikrit. Navzlic temu pa ga je policija izsledila ter sedaj izročila sodišču. Dakič je svoj zločin popolnoma hladnokrvno in mirno priznal. Rekel je, da je bil že dalje časa brez posla in da je živel v veliki bedi. O zločinu sarajevskega dijaka, ki je napadel v šoli svojega profesorja, smo že včeraj na kratko poročali. Gre za 161etnega Milovana Bilčarja, sina učitelja, ki je posečal IV. razred I. gimnazije v Sarajevu. Bilčar, kije bil takoj po storjenem dejanju zaslišan, je izjavil, da je prosil profesorja Petroviča, naj ga izpraša v matematiki, da pa je ta njegovo zahtevo odklonil. Baje ga je-osomo napodil: »Marš napolje!« Bilčar pravi, da se mu je zdelo, da ga hoče profesor udariti, zato ga je odrinil od sebe, da je padel pod kateder. Ko je profesor vstal, je on, Bilčar, v razburjenju potegnil nož ter profesorja trikrat zabodel. Na ponovno vprašanje je dijaTt naposled priznal, da je nož že v soboto kupil z namenom, da profesorja ubije, če ga ne bi hotel izprašati. — Prvi sunek je profesorja Petroviča zadel v čelo in malo je manjkalo, da mu ni dijak izbil oko. Drugi sunek z nožem je zadel profesorja v hrbet, vendar je nož prebil samo suknjič. Profesorja so prepeljali v bolnico, kjer so muu rano iz-prali in zašili, nato pa je bil izročen v domačo oskrbo. Dijaka Bilčarja so agenti odpeljali na policijo, ki ga po končanem zaslišanju izroči državnemu pravdništvu. V zvezi z Bilčarjem je bil aretiran tudi dijak Krsto Orešanin, ki je vedel, da namerava Bilčar profesor- — Roparski umori- — Sarajev-b otroških žrtev v Pančevu- ja napasti, pa tega ni prijavil Oba df-jaka sta bila repetenta. Epilog grozne tragedije v Pančevu, j o kateri smo poročali v začetku tedna, se je odigral te dni. Iz Donave Sn potegnili trupli obeh mladih žrtev pervez- j nega in podivjanega zločinca Lackovi-ča, 9 letno Katico in llletno Elizabeto. Povodom obdukcije trupla Katice se je ugtovilo, da je bila nesrečna deklica: najpreje oskrunjena, nato zadavljena irt vržena v vodo. Ta dejstva so v nasprotju z navedbami zločinca. Lacko-' vič je sedaj pod težo dokazov popolnoma priznal svoj zločin. Tudi truplo Elizabete so potegnili iz vode. Obdukcija pa je bila izvršena v sredo zjutraj. V sredo dopoldne so prepeljali Lackovica iz policijskih zaporov v prosekturo, kjer sta ležali obe njegovi nedolžni žrtvi. Vodila ga je močna eskorta orožnikov, ki pa ie bila prešibka, da vzdrži naval razjarjenega naroda tako. da so morali pozvati ojačenje. Ljudje so vpili: »Dajte nam ga, da ga mi sodimo!« Le s težavo so orožniki zločinca obvarovali pred napadi razjarjene množice, ki bi ga gotovo linčala. Ko so Lackoviča prepeljali v mrtvašnico, so ga postavili pred obe žrtvi in ga vprašali, ali ju pozna. Mirno je odvrnil: »Poznam ju!« Nato pa je takoj odvrnil pogled od ne- , srečnih otrok. V sredo popoldne se je vršil veličasten pogreb obeh umorjenih deklic. Žalostnemu sprevodu je prisostvovalo vse mesto, ljudje Sr> glasno plakali po ulicah. Grob obeh deklic je bil zasut s cvetjem, na gomilo samo pa je prebivalstvo položilo nebroj šopkov in vencev. Sport Ilirija - Villacher SV Gostovanje koroškega prvaka VSV Li Beljaka prinaša tekmo med dvema nasprot* nikoma, ki sc borita z različnim orožjem, s čemer pa nedeljska tekma samo pridobi na zanimivosti. Dočim namreč polaga Ilirija vso važnost na prizemno taktično kombina* cijsko, sistematično izgrajeno napadalno irfro, bazira način igre Bel j ari če v bolj na hitrih, sunkovitih prodorih in na požrtvo* valni razdiralni taktiki. Merjenje moči med tema dvema moštvoma in sistema obeta biti tem zanimivejše, ker dosezajo Beljačani zadnje čase vseskozi ugodne rezultate inj utegnejo biti Iliriji docela enakovreden na* sprotnik. ) Trije prominentni igrači Ilirijo Oman* dr. Tavčar in Miklavčič slave v nedeljo ča*1 sten jubilej zvestega in vztrajnega športne*; ca udejstvovanja: prvi igra dvestoto tekmo* druga dva pa stoto tekmo za barve svojega kluba; klubov odbor jim hoče ob tej priliki; pred tekmo javno izreči svoje priznanje in čestitke in tudi publika sc bo čestitkam go* tovo rada pridružila. } Lepe igre se je nadejati tudi y predigri, . kjer nastopi izvrstna rezerva Ilirije proti najmlajšemu članu LNP, SK Krakovu. —) Dopoldne absolvirata prijateljsko tekmo ju* morski moštvi Ilirije in Hermesa. ) Vse tekme se vrše na igrišču Ilirije, in t ciser glavna tekma ob 17., predtekma ob | 15.30, juniorska pa ob 10. dopoldne. — Klub kolesarjev in motociklistov */#* t rija» v Ljubljeni vabi vse dirkače, kakor tu* dj ostale gg. člane ter vodstvo na sestanek, ki se vrši v soboto 12. t. m. ob 19. »večer v klubovem lokalu restavracije «Novi svet», Gosposvetska cesta 14. — Odbor. 620/n — Dunajski Amaterji so v Pragi doži* veli nemil poraz. Nastopili so proti kombiniranemu teamu Slavije, ki jih je odpravil s 6 : 0. Amaterji niso bUi kompletni. JtJLtri Veliki dvojni spored! soboto : Popolnoma novo! Kafvečji filmski umetnik sveta slavni LON GHANEV igra istočasno doktorja Satana in njegovega grbastega slugo v senzacionalnem deloma koioriranem velelšlmu: Čudotvorni sanatorij za pomlajevanje DO TAN Razven nmenjenega velefilma nastopa „Princ smeha" HAROLD LLOVD svoji najnovejši mladini pre> povedani burki Vkljub dvojnemu programu in isokih nabavnih stroškov cene nezvišane. ★ 5ti vseh predstavah prvovrstni umetniški orkester. "reskrbite si pravočasno vstopnice! ITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani > Stran 4. «5 E O VtlS 2TK1 iNAicVJi?» ane n, junija r^co. Sospotfnrstvo Letošnji veSesejem Letošnji ljubljanski velesciem bo v {primeru s prejšnjimi velesejmi nudil, pestro sliko celokupne svetovne industrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos razširjena in vabilu so se odzvale zlasti francoske tvrdke, ki razstavijo v velikem številu vse mogoče vrste blaga: fotograf, aparate, damske fine obleke, galanterijo, parfumerijo, konfekcijo za dame in otroke, nogavice, farmacev-tiko. hranilno industrijo, poljedelske stroje. Prav tako bodo letos prvič zastopane poljske firme, ki se zlasti zanimajo za siovensko industrijo. Razstavile bodo avomobiie, kolesa, motorna kolesa, dainsko konfekcijo, svilene nogavice, stroje. Vsekakor bo letošnji velc-sejem ena najmočnejših reprezantaaic industrije, obrti in trgovine, in se bo nudila zlasti trgovcem in obiskovalcem vseh stanov najugodnejša prilika, da si ogledajo porast svetovnega gospodarstva. Dolžnost Slovencev je pa še posebej, da pozdravijo na velesejmu iraa-soske in poljske tciairce. Kakor znano, äe naša država v ozkih diplomatskih zvezah s Francijo in prav je, da stopimo g njo Slovenci v prijateljske trgovske i)dno?aje. Za cenen obisk je preskrbljeno. Permanentne legitimacije Din 30, družinske vstopnice Din 20 za tri osebe, in sicer za enkraten obisk, običajne vstopnice za enkraten ooisk pa Din 10. — S permanentno legitimacijo je združena ugodnost polovične vožnje. Pri odhodu je treba kupiti cel vozni listek, ki mu potem velja za brezplačen povratek. Sladkorni trg Zadnji teden ni prinesel nič novega, promet so motile svečanosti povodom jubileja ameriške neodvisnosti. V Newyorku od Umija do avgusta eL^dkorni trg oficijelno »ploh ne bo posloval. Zedinjents »iržave bodo xinele s Kubo vred koncem lota znaten prebitek sladkorja (okrog 1,12*U*)0 to:i). Na razpolago imajo namreč 6,628.000 ton sladkorja, dečim ga rabijo 6amo 5 milijonov ton. Uvoz s Kube bo znašal olirog 4,700.000 ton, domača in kolonija! na z zalogami lanskega ieta pa 2,678.000 ton. Izvoz v Kanado, Evropo in na D a Inj i vzhod bo uiasal ok» og 800 tisoč ton. Tako ima Amerika začetkom nove sladkorne kampanje velik prebitek, kar bo nedvomno vplivalo tudi na cene. Zaloge v Angliji so znašale koncem aprila 514.000 ton poleg domače produkcije. Koncem prvega tedna v maju so znašale zaloge Zedinjenih držav v glavnih pristaniščih vštevši Kubo 3,131.815 t. proti 2,474.773 lani. Zaloge Nemčije so zm.šale koncem aprila 814.0U0 ton proti 480.000 lani, zaloge Češkoslovaške pa 566.000 ton proti 407J * JO lani. Iz tega slecii, da je slaba statistična pozicija glavuih tržišč in glavnih izvoznih od-nosno uvoznih držav največja ovira na poti k povišanju sladkornih cen. Velike zaloge v vseh izvoznih državah pritiskajo na cone tako. da ne morejo poskočiti. Kuba. Češkoslovaška in Nemčija morajo prodajali »sladkor tudi pod produkcijskimi strotiki, ker se bliža nova kampanja. Zato so cene sladkorja pod predvojno paritelo, da si so cene drugih predmetov za 50—100 odstekov nad njo. V teh ozkih mejah se gib-e ameriški trg že dva meseca. Dnevni pro-»et je znašal pretekli teden 51—56 -0UO ton. Zanimivo je ugotoviti, da se ja sladkor yr\ nas kljub velikim zalogam v izvoznih Iržavah zadnje dni nekoliko pedražil. Ta »odrazi Lev je brez vsake stvarne podlage, »er je položaj na svetovnih sladkornih tržiti h tak, da bi se moral sladkor k večjemu poceniti, ne pa podražiti. —g Beograd ska trgovska zbornica o go* spodarskem svetu. Beogradska trgovska zbornica je sestavila k načrtu zakona o go« spodarskem svetu svoje pripombe, v kate* rih zahteva, naj se gospodarskemu svetu omogoči razun sodelovanja pri socijalni in gospodarski zakonodaji tudi posredovanje pri Narodni skupščini in upravnih oblastih v svrho odstranitve vseh Škodljivih pojavov v socijalnem in gospodarskem življenju. V gospodarskem svetu mora biti zastopano tudi ministrstvo javnih del. Zastopniki go» spodarskih krogov naj volijo gospodarske organizacijo neposredno, ne pa da jih ime« nuje trgovinski minster. Predsedstvo in taj# ništvo gospodarskega, sveta naj bo obenem predsedstvo in tajništvo splošnega odbora. Odbor za prometno politiko mora biti lo* čen od drugih. Treba je ustanoviti tudi od* bor za zunanjo trgovino. V zakon je treba vstaviti določbo, d morajo vsi državni in samoupravni organi dajati gospodarskemu svetu potrebne informacije in podpirati nje* govo delovanje. Tudi beogradska trgovska zbornica stoji na stališču, da mora država financirati gospodarski svet. —g Naša trgovinska bilanca se poprav* tja. Prve mesece letošnjega leta je začel naš izvoz v primeri z lanskim letom po vrednosti nazadovati Po podatkih, ki jih je objavila generalna direkcija carin za april, se je pa položaj že nekoliko zboljšal. V aprilu je znašal naš izvoz 536.480 t en v vrednosti 12.818.755 Din. V primeri z apri« lom lanskega leta se je naš izvoz povečal za 215.644 ton, odnosno za 67.21 odstotkov po količini ali 34.86 % po vrednosti Celo* kupni izvoz v prvih Štirih mesecih letošnje« ga leta je znašal 1.649321 ton v vrednosti 2-580,454595 Din, tako da se je v primeri z lanskim letom povečal za 311.717 ton ali za 23.30% po količini in 3.74 % po vrednosti —g Anketa sarajevske trgovske in obrt* nilke zbornice. Sarajevska trgovskowobrtni* Ška zbornica je sklicala anketo, na kateri je razpravljala o zakonu o izenačenju dav* kov. V načelu so govorniki pozdravljali ta zakon, češ da je nujno potrebno, da se davčna bremena enakomerno razdele. Pač pa zahteva zbornica, da se davek na po* slovni promet odpravi, invalidski in komor* ski davek pa zniža. —g Angleške državne financ?. V pre* t c ki cm finančnem letu izkazuje angleška državna blagajna 826 milijonov funtov Iz* datkov in 812 milijonov dehedkov tako, da znaša deficit 14 milijonov. V primeri z lan* skim letom so nara Ii dohod'ci za 12. izdatki pa za 30 milijonov. Najbolj so nazado* vali dohodki od davkov. —g Nemške reparacije. Reparacije, ki jih je plačala Nemčija glasom Dawesovega načrta v drugem letu, so znašale 31. marca 1°26 — 575,884.755 zlatih mark, celokupne reparacijske dniatve ('»utevši reparacije v naturi) pa 602.710.478. Od tega je dobila Francija 47.073.6S4. Anglija 17,573.606, Ita* lija 8:096.049. Belgija 10.179.789, Jugoslavija 3316.468. Rumunija 700.950. Portugalska 402.8-H in Grška 247.503 zlate markt. To in ono Epilog tragedije v Raabsii Policijska preiskava zagonetne tragedije v Raabsu je končana. O borbi med dvema tekmecema v gozdu, ki je povzročila samomor baronice KLnger-jeve, so znane vse podrobnosti. Še vedno pa ostane zagonetno vprašanje, zakaj je Orlov napadel Klingerja in kakšno vlogo je igrala pri tem Klingerjeva soproga. Baron Kltnger se je toliko opomogel, da je natančno popisal napad v gozdu. Ciril Orlov ga je našel in zahteval, naj privoli v ločitev zakona. Ko jc Klinser to zahtevo odklonil in o*x>zoril Orlova, da nima pravice rušiti njegovo rodbinsko zadevo, je potegnil Rus rz žepa revolver in ustrelil. Krogla je zadela Klinorerja v hrbet v hipu, ko se je obrnil. Klinker ie pograbil puško in ustrelil kneza Orlova. Stanje težko ranjenega Orlova se je znatno zboljšalo. Tudi Orlov je bil zaslišan. Izjavil je, da je streljal v silobranu. Baron mu je baje grozil, da ga ubije. Da prepreči napad, je streljal prvi. »Z baronico sva se dogovorila«, je izjavil Rus, — »da umreva skupaj, če Klinger ne privoli v ločitev zakona.« Bivši cesarski namestnik na Tirolskem grof Spiegelield, oče tragično umrle Sibile Klingerjeve, je sprejel dopisnika »Neue Freie Presse«, s katerim je govoril o nesreči, k je zadela njegovo rodbino. »Princ Orlov se je seznanil z mojim zetom lanske jeseni v Merami« — je pripovedoval grof, »Zahajal je pogosto v rodbino. Moja nesrečna hčerka se je kmalu zaljubila v ruskega plemiča, ki si je na vse načine prizadeval, da si pridobi njeno naklonjenost. Toda Sibila ni bila ženska, ki bi varala s prijatelj em svojega moža. Zato je možu odkrito priznala, da ljubi Oriova. Sledilo je mučno pogajanje o ločitvi zakona. Pri tem je šlo v prvi vrsti za tri otroke, ki jih moja hčerka ni hotela pustiti možu, kako so si predstavljali vsi trije bodočnost, tega vam ne morem povedati. Zadnje čase se je napeto razmerje med zakoncema zbeljšalo in dobil sem vtis, da je spor za silo poravnan. Pozneje sem izvedel, da se moja hčerka cesto sestaja z Orlovom. Tako ta se je tajno sestala povodom mojega poseta v Raabsu. Bil sem vedn proti temu b'ubavnemu razmerju. Ta moj odpor je dal Orlovu povod, da je skle- nil poiskati mojega zeta na lovu. Naravno je šlo njemu in Sibili zato, da dosežeta ločitev zakona. Orlov je skušal že poprej govoriti s Klingerjem, toda sestanek je preprečila neka tretja oseba. Drugi sestanek Orlova z mojim zetom se ie vršil v takih okolnostih, da je bila vsaka misel o umoru Izključena. Moja hčerka se je sestala z Orlovom na četi blizu Raab.^a, ko se je pripeljal z avtomobilom z Dunaja. Pelja'Ia se je z njim nekaj časa po cesti. Na polju ob cesti so delali ljudje, ki dobro poznajo mojo hčerko. Kmalu se je avtomobil ustavil in Z2ljnbljenca sta se poslovila. Moj zet je vicJel ta prizor z daljnogledom. S:.bila se je odpeljala nazaj. Orlov je pa odšel v gozd. Kaj se je zgodbo v gozdu in zakaj sta oba streljala, tega ne vem. Ko so prinesli Klingerja ranjenega v grad, je bila moja hčerka vsa iz sebe. Zet in jaz sva se bala za njeno življenje. Prosil sem jo, naj mi dovoli ostati čez noč v njeni sobi, kar je pa odločno odklonila. Ob pol treh ponoči je prišia sama k meni. Obljubil sem ji storiti vse, da se afera mirno poravna. Omenil sem tudi, da jn je Orlov kompromitiral s tem, da je streljal prvi. Odgovorila mi je, da je vsega kriv mož, ki ni hotel privoliti v ločitev. Orlovu je šel to odpor na živce in končno se ni mogel več obvladati. Potem je odšla zopet v svojo spalnico, kjer sem jo našel drugo jutro mrtvo. Sirota ni hotela Ararati svojega moža, pa tudi ljubezni se ni znala odreči«. Čtveški vcfq:!r razkrinkan? Poročali smo že o grozovitem urno* ru v Miškolcu na Slovaškem, kjer je neznan vampir v človeški podobi pre* rezal 8 letni hčerki uradn- .a Tarjana vrat, potem pa izsesai njeno kri. Zločin je razburil vso češkoslovaško in ino* zemsko javnost. Oblasti so takoj uved* le strogo preiskavo, da izslede nežna* nega vampirja. Do!go ni bilo o njem duha ne sluha. Šele v torek je prišla policija na sled, ki bo najbrž pojasnila ta zverinski umor. Med preiskavo je padel sum na de* lavko Evgenijo Frišnikovo, ki je izgi* nila iz svojega stanovanja še isti dan, ko je bil zločin izvršen. Skrivala se je v Košicah. Njeno vedenje je bilo tako sumljivo, da so detektivi takoj 9po* znali, da nima čiste vesti. Zato so jo aretirali. Toda Frišnikova odločno za* nika vsako krivdo. Ko so jo začeli na {>oliciji zasliševati« je naenkrat omed* ela. Ko se je zopet zavedla, ni hotela več odgovarjati. Policija smatra, da je postala Klari* ka Tarjanova žrtev usodne zmote. Friš* nikova se je hotela baje osvetiti svo* jemu prvemu možu, ki jo je zapustil. Zato je najela neznanega zločinca ter mu naročila, naj umori njegovo malo hčerko. Morilec se je pa najbrž zmotil j in umoril na bestijalen način Tarjano* | vo hčerko. Tako misli policija. Ni pa izključeno, da nastanejo v aferi nova I presenečenja. Francoski gostje so enoduš »o priznavali tleganco Liubjrne. Občudovali so moderne In krasne cbeke gospodov V od:iK mi meri je z nedo-seg, i vo inin». oblekam j h docav.ja nai m gospodom, pripomoglo tvrdka Drago Schwab L ubijana PreslolonasSednik podpira stavkajoče V angleškem Somersetu se nahajajo rudniki, čijih lastnik je angleški pre* stolonaslednik. Somersetski rudarji so se pridružili stavkujočim in prišli ob plače, ki jih stavkovni fond ni mogel nadomestiti. Posledica je bila, da je za* čela trkati na delavska vrata beda. V naglici so začeli rudarji zbirati prosto* vol me prispevke za svoje gladujoče rodbine. Ustanovili so nekak podporni fond, v katerega je prispeval tudi pre* stolonaslednik večji znesek. Iz presto* lonaslednikove pisarne je prejelo vod* stvo stavkujočih rudarjev obenem s podporo pismo, ki se glasi: «N'jegova kraljevska visokost se v tem sponi ne more pridružiti nobeni stranki. Toda v preteklosti smo se vsi pregrešili napram rudarjem in vsi po* milu jemo uboge rudarske rodbine. Si* cer bi bü pa zelo žalosten konec stav* ke, če bi morala ena stranka popustiti radi bede tistih, ki so na stavki najbolj zainteresirani. Njegova kraljeva viso* kost je prepričana, da se da spor z obo* jestransko voljo mirnim potom pora v* hati.» Zakaj je Kristek umoril svojo rodbina Včemj smo poročali o strašni rod* binski tragediji v Hlohovcu na Slova* škem. Morilca Kristka so prepeljali v sredo iz Hlohovc v Nitro v zapore državn^a pravdništva. Nt kolodvoru se Zet zbralo nad 600 radovednežev, oso* bito ž-nsk, ki so hotele morilca na me* stu linčati. Orožniki so s težavo pomi* rili razjarjeno množico. Kristek je bil vklenjen in obkoljen z močno orožni* ško patruljo. Stopal je zelo samoza* vestno. Tudi v zaporu je bil vso noč miren. V Nitri so prebivalci že vedeli, da pripeljejo v sredo morilca in zato je čakala pred kolodvorom ves dan ogromna množica radovednežev, tako da so morali voditi morilca po stran* skih ulicah. Kljub temu se je zbrala pred poslopjem državnega pravdništva množica razjarjenega občinstva, ki je hotelo morilca kamenjati. Tudi tu je moralo nastopiti orožništvo. Pokopališče v Hlohovcu, kjer leže v mrtvašnici štiri žrtve podivjanega morilca, je bilo vso noč zastraženo. Po* greb nesrečnih žrtev se je vršil včeraj popoldne na občinske stroške. Kristi* kovo stanovanje so oblasti zaprle. Doslej še ni pojasnjeno, zakaj je Kristek umoril svojo rodbino. Brezpo* selnost ni mogla biti edini vzrok. Mož je raje politiziral, kakor da bi iskal službo. Bil je eden najagiine jših komu* nističnih agitatorjev in največji komu* nistični razgrajač. Ljubosumen rudi ni mogel biti, ker mu je bila žena ves čas zvesta. Pač pa je nekaj drugega, kar ga je utegnilo gnati v ta nečloveški čin. Gre namreč za njegovo rodbino, od* nosno za prednike. Kristkov oče jc umoril pred 20 leti v Hlohovcu svojo ženo, mater sedanjega "morilca, za kar je bil obsojen na Tleti.o ječo. Mol še živi. Star je 60 let. V Hiohovci krožijo govorice, da je tudi morilčev ded urno* ril svojo ženo. Iz tega bi se dalo skle* pati, da je vsa Kristkova rodbina ded* no obremenjena in da je Kristek izvršil svoj zločin pod vplivom te zagonetne bo'0""1' iden rJ 0->0zf*i»te se, da eden r negavte z žipom In buk) C/ (rdečo, modro ali zlato) traja kakor štirje pari dntgTK Kupite eden par In prepričajte se. — Nogavice brez ž 15a »ključ* so ponarejene Letošnji nabori V območju komande lj -bljans.1 v Ea okrožja se bodo vršiM letošnji nabori i a naknadna zaprisega obveznikov kakor sleda: dne 15., 15, 17-, 18.. 19. la 21. junija za nabornike mesmeua magistrata ljubljanskega v Ljubljani (Mestni do™); dne 22., 23., 24 , 25., 25., 28.. 29 in 30. Junija ter I. julija za nabornike iz sreza Ljubljana-okoldca, izvzema one, ki so pristojni v občino Horjul, Sv. Jost. Log, Borovnica in Vrhnika za katere se vrsi naboj dne 2S. In 30. avs^sts na Vrhniki, za prej navedene pa v Ljubljani (Mestni dom). Dne 27. jumija se vrši naknadna znprise-za obveznikov v Kamniku in 8. julija v Ijane In sreskeza poglavarstva Lj ubij an 3-okolica cb 9. uri predpoldne v vojašnic: vojvode Mišica. Dne 2., 3., 4., 5. In 6- JuHja v Karmwku !n dne 7., in 8- julija v Lukovici za nabornike Iz sreza Kamnik; Dne 4. juilja se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kamnikov in 8. iulifa v Lukovici, vsakokrat ob 11. uri predpo'dne; dne 10., 12., 13. in 14. JuHJa na Jesenicah m 15-, 16., 17. fen 19. julija v Radiovljici za nabornike iz sreza Radovljica; dne 11. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Jesenicah in 18. julija * Radovljici, vsakokrat ob 11. predpoldne. Dne 20.", 21., 22., 23., 24. rn 26. julija v Kranju in 27.. 28., 29. in 30. julija v Škof j i Loki za nabornike iz sreza Kranj; dne 25. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kranju in 29. julija v škof j i Loki, vsakokrat ob 11. uri predpoldne; dne 31. julija, 2. to 3. avgusta v Logatcu, 4. in 5. avgusta v Cerknici ter 6. in 7. avgusta v Ložu za nabornike iz sreza Logatec; dne 1. avgusta se vrsi naknadna zaprisega obveznikov v Logatca, 5. avgusta v Cerknici m 8. avgu^-a v Ložu, vsakokrat ob 1!. uri predpoldne. Dne 9., 10. in li. avgusta v Ribnic?, 12., 13. in 14. avgusta v Kočevju in 16. in 17. avgusta v Velikih Lascah za nabornike Iz sreza Kočevje; dne 11. avgusta se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Romei, 15. avgusta v Kočevju in 17. avgusta v Ve Bikih Laščah, vsakokrat ob 11. uri pred jula «.ve goa. no*eč^ da zlaži u Beogradu isto remeno a francuisan protesori 1 stručnjac ve ikih evror»«k h naučn h c< ntaia LNt če zia' t iromesečno u sveskama od 3^0—400 strana a svak če br«j bt posvečen studji jednog delokiu^a medic nsk h n uka Prvi bro ;e rosvečen .Girte1 otog'j'-- S ob Tirom na njegov med unarodni karakter I mno^obrojnu stručnu publ'ku koio< še namen en, list .Anali M; diefne i H rurgije" Tuža mo.uč^ost ozb linog i s gurnog public teta sv ma insi tucijama koie su u vezi sa med cinsk m tadom (tabnkana farmacevtskih pr»>-dukata i h rur ki ins.rumenata, banjama, lečil šuma, klimatskim mestima, sanat. n ,uma, itd ) Pret?lata z« list. Za celu godinu i4 broja Din 240"— Za pol gedine (2 broja) Din 140 — Predolate 1 roruižbine vr e se na adrrsu Adminlstrac ia časopisa ,Anall Medicine I Hiriarglje", Skoplianska ul. 20 Tel 23 93, a plačanja preko Postanske Stedion ce (ček br 53161 >. W» J '■ i. I"!!! Na znan am vsem pniateljem In znancem, da ie moj sluga, 41 let zvesto in udano opravijatoč svo:e posL, gospod Martin Jenko po fcratki in mučni bolrznl, previden s svetotajstvi um rajočih sinoči ob 20. uri zatisnil svoje truda-polne oči. Pogreb blagopokojnika se vrši v soboto ob 17. uri lzpied mrtvašn ce državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Blagopokojnega ohranimo v trajnem In hva ležnetn sporn nu. V LJUBLJANI, dne II. junija 1926. Viktor Rohrmann, imenom tvrdk M. Pakič in V. H. Rohrmann. -T" » t* Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Naxodno Uakamo»; Fran Jeaerack. — Za inaeratni del Uata: Oton Chriatol. — Vsi v Ljubljani. 275^