L
URADNE
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4	Ljubljana, četrtek 14. februarja 1980	Cena 16 dinarjev	Leto XXXVII
230.
Na podlagi 335. člena, 1. alinee 1. točke 341. člena,
436.,	437. in 438. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee 1. točke prvega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1960 sprejela
ODLOK
o začetku postopka za spremembo ustave Socialistične republike Slovenije
I
Sprejme se poročilo Komisije Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja o uresničevanju sklepov Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki se nanašajo na uresničevanje načela o kolektivnem delu, povečanju odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov; sprejme se tudi pobuda te komisije o tem, katere spremembe posameznih določb ustave Socialistične republike Slovenije narekuje uresničevanje teh sklepov.
II
Začne se postopek za spremembo tistih določb Ništave Socialistične republike Slovenije, ki urejajo organizacijo in sestavo organov in trajanje mandata predsednika, ter drugih določb ustave Socialistične republike Slovenije, ki bi utegnile biti motnja za popolnejše in doslednejše uresničevanje načel o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti in bi jih bilo treba zato spremeniti.
III
Komisija Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja, ustanovljena z odlokom Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 25/79) v sestavi, kot je bila določena z odlokom Skupščine SR Slovenije o izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja ter o njeni sestavi (Uradni list SRS, št. 29/ 79), nadaljuje z delom kot Komisija Skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave Socialistične republike Slovenije.
St.. 011-29/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
231.
Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. Člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 69. člena, drugega razdelka 70. člena, prvega razdelka 71. člena, 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in po obravnavi poročila o uresničevanju
resolucije o temeljih zakonodajne politike republike je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1980 sprejela
STALIŠČA in sklepe
o uresničevanju resolucije o temeljih zakonodajne politike republike
Vsi zbori Skupščine SR Slovenije so obravnavali in sprejeli poročilo o uresničevanju resolucije o temeljih zakonodajne politike republike. Pri tem so ugotovili:
I
1.	V obdobju po sprejetju resolucije z dne 19. julija 1977 se je nadaljevalo sistematično delo na usklajevanju republiške zakonodaje z ustavo. Usklajevanje ni bilo le formalnega značaja, pač pa je stremelo predvsem za uveljavitev novih družbenih odnosov, ki naj zagotovijo uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo opredeljenega samoupravnega socialističnega sistema. Poseben poudarek v tem okviru je bilo potrebno dati nastajanju in dograjevanju samoupravnega prava kot samostojne oblike urejanja družbenih odnosov.
2.	V tem obdobju so bili pri graditvi pravnega sistema doseženi pomembni uspehi. Številna zakonodajna področja so celovito in sistemsko na novo urejena. Tako je republika uredila kazensko zakonodajo, kmetijsko zakonodajo, ekonomske odnose s tujino, volilno zakonodajo, pravno pomoč, borčevsko in invalidsko zakonodajo, zdravstveno varstvo,' skupne osnove svobodne menjave dela, obrt, sistem državne uprave in sistem družbenega planiranja. V prihodnje bo treba sistemsko urediti še nekatera zakonodajna področja, zlasti področje prostorskega urejanja, stanovanjskega gospodarstva, javnih cest, izobraževanja, kulture, davčne zakonodaje, samoprispevka, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter temeljna vprašanja dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu. S tem bodo ustvarjeni pogoji, da bo Skupščina SR Slovenije še bolj uveljavila svojo funkcijo obravnavanja in določanja politike izvrševanja republiških zakonov.
3.	Pomembni premiki so bili doseženi tudi pri obravnavanju in odločanju o zakonih v prvih dveh fazah zakonodajnega postopka, to je pri predlogih za izdajo in osnutkih zakonov. V prVih fazah se, bolj kot doslej, temeljiteje razpravlja na vseh ravneh in med vsemi činitelji delegatskega sistema. S tem se bolj uveljavlja aktivna vloga delegatske baze ter odgovornost vseh družbenih dejavnikov v zakonodajnem postopku. K temu pa je prispevalo tudi dejstvo, da je bilo v obdobju po resoluciji število zakonov, sprejetih po hitrem postopku, manjše od števila zakonov, ki so bili sprejeti po tem postopku v ustreznem obdobju pred sprejemom omenjene resolucije.
4.	Kljub navedenim uspehom in premikom se pri graditvi sistemske in izvirne republiške zakonodaje
Se vedno srečujemo z nekaterimi pomanjkljivostmi in odprtimi vprašanji, in sicer:
Velike težave v praksi povzroča vsebinska razmejitev med zakonskimi in podzakonskimi predpisi oziroma med zakoni in samoupravnimi splošnimi akti.
V	zakonskih določbah še vedno ni dovolj uresničeno načelo, naj zakoni predvsem spodbujajo razvoj samoupravnih odnosov, uveljavljanje pravic delovnih ljudi in občanov ter usmerjajo njihovo samoupravno- „ normativno dejavnost, ne pa, da te odnose id pravice
v celoti in podrobno urejajo.
V	republiški zakonodaji se še vedno srečujemo z velikim številom predpisov in s preobsežnimi predpisi na posameznih področjih. To tudi zožuje možnosti samoupravnega urejanja odnosov s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
V	postopke priprav zakonskih besedil se še vedno premalo vključujejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, občine, družbenopolitične organizacije in zainteresirane strokovne in znanstvene organizacije. To otežkoča razpravo o učinkovitosti in o možnostih za uveljavitev predvidenih zakonskih rešitev.
Tudi delegatske pobude in zahteve za spremembe zakonov, ki so pogosto izražene v predlogih in zahtevah za obvezno razlago zakonov in delegatskih vprašanjih, v zakonodajnem postopku še nimajo tiste vloge in pomena, kot bi ju morale imeti v razmerju do predlogov za izdajo zakonov, pri katerih nastopajo pooblaščeni predlagatelji zakonov, predvsem pa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Obrazložitve nekaterih zakonov so pomanjkljive, zlasti pa je nepopolna tudi obrazložitev iz teh zakonov izhajajočih materialnih obveznosti. Predlagatelji pogosto le navedejo, da uveljavitev zakona ali drugega akta ne bo terjala posebnih sredstev, ki bi jih bilo treba zagotoviti v republiškem proračunu, manjka pa prikaz materialnih obveznosti, ki bodo nastale za občine, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane.
Pri posameznih predpisih opažamo medsebojno neusklajenost, kakor tudi neusklajenost v njih vsebovanih pravnih institutov. Do tega prihaja zlasti na področjih, ki še niso celovito in sistemsko urejena.
5.	V obdobju po sprejetju resolucije so se posamezna vprašanja pojavila tudi glede aktov, ki jih sprejemata Zbor republik in pokrajin oziroma Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije. V delu delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin se je kot problem postavilo zlasti vprašanje obsega pooblastila delegaciji pri usklajevanju s preostalimi delegacijami in odločanju v Zboru republik in pokrajin. Kot poseben problem pa se postavlja vprašanje oblikovanja smernic, ki naj jih delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru uveljavljajo pri sprejemanju posameznih sistemskih zveznih zakonov in drugih aktov.
Ob upoštevanju navedenih ugotovitev so zbori Skupščine SR Slovenije sprejeli naslednja:
STALIŠČA IN SKLEPE
1.	Prizadevati se je treba za dosledno uveljavljanje načela, da se z zakoni v skladu z ustavo urejajo predvsem temeljna vprašanja družbenih odnosov ter tista materialna razmerja, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki. Ob predlogih za
izdajo zakonov je treba opredeliti merila, katera temeljna razmerja z določenega področja družbenih odnosov bomo uredili z zakonom in katera s podzakonskimi akti izvršilnih in upravnih organov ter pri tem upoštevati, da so vsa strokovna, tehnična, organizacijska in podrobnejša procesualna vprašanja take narave, da se urejajo s podzakonskimi akti. S takim pristopom bi preprečili preveliko razčlenjevanje zakonskih norm ter pogosto spreminjanje in dopolnjevanje zakonov, hkrati pa bi delegate razbremenili odgovornosti za odločanje o vprašanjih povsem strokovne narave.
2.	Ob sprejemanju zakonov in ob ugotavljanju, kako se uresničujejo v praksi, je treba preverjati, ali so dosledno upoštevana ustavna načela in določbe o izvirni samoupravni pravici delovnih ljudi in občanov, da samoupravno urejajo odnose skupnega interesa. Zakonodaja mora omogočiti čim širše samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, mu dajati predvsem podlago in okvir, ga spodbujati in določati učinkovito varstvo samoupravnega položaja delovnega človeka in občana. V primerih sprejemanja intervencijske zakonodaje zaradi odpravljanja motenj v družbenih razmerjih si je treba prizadevati, da sprejeti ukrepi ne bodo ovirali samoupravnega urejanja družbenih razmerij. V primerih, da se z republiško zakonodajo uresničujejo temeljne družbene usmeritve, pa je treba skrbeti, da bo ta zakonodaja spodbujala samoupravno urejanje družbenih razmerij v dogovorjeni smeri.
3.	V vseh fazah zakonodajnega postopka je treba s skupnim programiranjem doseči sodelovanje družbenopolitičnih organizacij, strokovnih in drugih dejavnikov, in sicer neposredno ter z njihovim sodelovanjem v družbenih svetih. To je pogoj za doslednejše uveljavljanje prakse, da zbori Skupščine SR Slovenije sprejmejo načelna in konkretna vsebinska napotila sestavljalcem in predlagateljem zakonov. S tako prakso se postavijo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter subjektivni dejavniki v aktivno vlogo. Zagotoviti je treba, da bodo predlagatelji v kasnejših fazah zakonodajnega postopka natančneje obrazložili, katere pripombe in stališča, oblikovana v prejšnjih fazah, so sprejeli in upoštevali' ter katerih pripomb ni bilo mogoče upoštevati in iz kakšnih razlogov. Prav tako je treba zagotoviti,' da na preostala vprašanja, ki se pojavljajo ob zakonih v posameznih fazah zakonodajnega postopka, predlagatelji posebej odgovorijo.
Kadar se predlagatelj zaradivpomesnbnosti predlaganih zakonskih rešitev odloča za širše preverjanje le-teh, mora to storiti v prvi fazi zakdnodajnega postopka in po možnosti poleg temeljnih dilem, ki jih i vsebuje predlog za izdajo zakona, predložiti tudi teze za izdelavo zakonskega osnutka in popolneje obrazložiti posamezne predlagane rešitve.
4.	Čeprav so v obdobju po sprejetju resolucije primeri skrajševanja rokov za razpravo v posameznih fazah zakonodajnega postopka in primeri hitrih postopkov redkejši, jih je treba omejiti na najmanjšo nujno mero in tudi v teh primerih zagotoviti delegatski bazi dovolj časa za razpravo, posvetovanja, usklajevanje interesov ter oblikovanje stališč in usmeritev.
5.	Zato, da bi zakoni predstavljali sistemsko ureditev temeljnih družbenih odnosov na posameznem področju je v zakonodajnem postopku treba:
— bolj kot doslej doseči medsebojno usklajenost posameznih zakonov ter vsebinsko enako opredeljevati pravne institute v različnih zakonskih besedilih;
—	še bolj uveljaviti stališča Skupščine SR Slovenije o uresničevanju in varstvu ustavnosti in zakonitosti;
—	zavzemati se za kodifikacijo posameznih področij družbenih odnosov;
—	bolj kot doslej skrbeti za enostavnost in razumljivost predvidenih zakonskih rešitev ter tudi dosledneje uveljaviti razumljivost in jasnost samih zakonskih besedil;
—	pri načrtovanju dela zborov Skupščine SR Slovenije zagotoviti obravnavanje posameznih zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije v okviru vsebinsko zaokroženih področij;
—	prevzemati v republiške zakone le tiste določbe zveznih zakonov, ki so nujno potrebne, da bi bili republiški zakoni sistemsko zaključene celotfe;
—	na področjih, na katerih je normativna pristojnost razdeljena med republiko in občino, skrbeti, da republiški predpisi ne bodo posegali v pristojnost občine oziroma da je ne bodo omejevali le na formalno in izvršilno pristojnost ter da republiška zakonodaja ne bo v nasprotju z ustavnim konceptom občine zavezovala občin, na kakšen način naj izvršujejo republiške zakone in druge predpise;
—	pri obsežnejših bistvenih spremembah in dopolnitvah zakonov, ki so bili že prej spremenjeni in dopolnjeni, izdati integralna besedila Zakonov, ki jih sprejemajo pristojni zbori Skupščine SR Slovenije, pri obsežnejših pravnotehničnih spremembah in dopolnitvah zakonov in terminološkem usklajevanju pa v zborih zadolžiti Zakonodajno-pravno komisijo Skupščine SR Slovenije, da določi prečiščena besedila zakonov.
6.	Pri sprejemanju zakonov, ki vsebujejo določbe dl sprejemanju drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije vedno zagotoviti predhodno razpravo o splošnem interesu, ki je po ustavi SR Slovenije pod- * laga za določbe z učinkom za nazaj, ter hkrati zagotoviti pravočasno objavo zakonov.
7.	Večjo pozornost kot doslej je treba posvetiti tudi spreminjanju drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije. Večjo skrbnost je treba nameniti njihovemu oblikovanju in pripravi, saj kvalitetno pripravljene resolucije, stališča in priporočila oziroma sklepi zborov pomenijo pomembno vsebinsko usmeritev, še posebej na področjih, ki so že bila kodificirana.
8.	Pri dajanju soglasij in pooblastil delegaciji Skupščine SR Slovenije v postopku sprejemanja zveznih zakonov v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije je treba uveljaviti ustavno načelo, da se ves postopek oblikovanja stališč odvija v Skupščini, SR Slovenije s sodelovanjem vseh družbenih dejavnikov. V ta namen je treba dosledno zagotoviti dvostopenjski postopek pri dajanju soglasij in pooblastil in spoštovati predvidene poslovniške roke, v tem postopku, kot tudi v predhodnem postopku, ko se oblikujejo osnutki aktov, pa zagotoviti uveljavitev delegatskih razmerij ter s tem poudariti odgovornost Skupščine SR Slovenije za sprejete odločitve.
9.	V postopku sprejemanja zakonov v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije je treba zagotoviti njihovo obravnavo v občinah, zlasti v konferencah delegacij, z vključitvijo družbenopolitičnih organizacij, strokovnih in drugih dejavnikov, v*primerih, ko gre za poseben interes republike, pa tudi v delovnih telesih Skupščine SR Slovenije in v njenih zborih, z vključitvijo družbenopolitičnih organizacij v republiki, Gospodarske zbornice Slovenije ter samoupravnih interesnih skupnosti na območju republike. Taka raz-
prava je pomembna usmeritev delegatom pri odločanju v tem zboru.
III
1.	Vsi udeleženci v zakonodajnem postopku morajo v postopku pripravljanja in sprejemanja zakonov dosledno upoštevati resolucijo o temeljih zakonodajne politike republike in ta stališča.
2.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v 1980. letu poroča Skupščini SR Slovenije o tem, kako se uresničuje njegova funkcija in funkcija republiških upravnih organov pri sprejemanju izvršilnih in upravnih predpisov.
St. 010-20/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične rep.ublike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
232.
Na podlagi 335., drugega odstavka 336. člena, 19. alinee prvega odstavka 342. člena in 4. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee drugega'razdelka 70. člena, 241., 242. in 244. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1980 sprejela
PRIPOROČILA IN SKLEPE
za uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v SR Sloveniji
Skupščina SR Slovenije sprejema poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju zasnove splošne ljudske obrambe, ki prikazuje stanje obrambnih priprav in aktualne probleme na tem področju v SR Sloveniji. .
Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da so bili v razvoju splošne ljudske obrambe po sprejetju ustave SFR Jugoslavije in SR Slovenije in z uresničevanjem zakona o ljudski obrambi iz 1976. leta ter zlasti še v obdobju po VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije in XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije doseženi na vseh področjih obrambnega delovanja pomembni rezultati, ki se izražajo v stalni, okrepljeni in množični obrambno-samozaščitni dejavnosti in pripravljenosti delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih in drugih skupnosti ter organizacij in v povečanju obrambne sposobnosti celotne družbene skupnosti.
Skupščina SR Slovenije ocenjuje, da je na uspešno razvijanje in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ob odločujoči usmerjevalni in mobilizacijski vlogi družbenopolitičnih organizacij, posebej Zveze komunistov, pomembno vplivala tudi dejavnost drugih družbenih dejavnikov, zlasti še Predsedstva SR Slovenije in njegovega Sveta za Ljudsko obrambo.
Glede na navedene ugotovitve in z namenom, da se zagotovi nadaljnje uresničevanje in utrjevanje' zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v SR Sloveniji, sprejema Skupščina SR Slovenije naslednja:
PRIPOROČILA
1.	Splošno ljudsko obrambno in družbeno samozaščito kot ustavno pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov moramo na podlagi idejnopolitičnih izhodišč in stališč Zveze komunistov, kot so opredeljena v kongresnih resolucijah in ob angažiranju vseh subjektivnih sil, organiziranih v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, še naprej načrtno razvijati na najširši družbeni podlagi kot množično gibanje in ju povezovati v enoten in učinkovit samozaščitni in obrambni sistem katerega temeljni cilj je krepitev varnosti in ustavnega položaja delovnega človeka in socialistične samoupravne ureditve ter pripravljenosti celotne družbe za preprečevanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer ter obrambe pred oboroženo agresijo in različnimi agresivnimi pritiski. \
Za uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in za njuno uspešno utrjevanje, razvijanje in nadaljnje podružbljanje je potrebno, da se delovni ljudje in občani ustrezno organizirajo in odgovorno ter dosledno izpolnjujejo svoje naloge, in sicer delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, občinah, družbenopolitičnih in drugih organizacijah in oblikah družbenega organiziranja ter vsi drugi nosilci pravic in odgovornosti za stanje in učinkovitost obrambe ih zaščite naše družbe. Pri tem naj tudi upoštevajo varnostne ocene.
Delovni ljudje, zlasti z doslednim uresničevanjem ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov in nenehno krepitvijo materialne osnove družbenega dela, prispevajo h krepitvi obrambne in samozaščitne pripravljenosti.
2.	V prihodnjih dejavnostih vseh družbenih dejavnikov je treba posvetiti posebno skrb obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju in vzgoji delovnih ljudi in občanov, katerega vsebina naj postane sestavina splošnega družbenega usposabljanja, vzgoje in izobraževanja. V obrambno in samozaščitno usposabljanje je treba zajeti vse delovne ljudi in občane, zlasti še ženske in mladino in zagotoviti zanje ustrezne kvalitetne programe usposabljanja, ki naj omogočijo njihovim sposobnostim ustrezno vključevanje v različne oblike in dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Večjo pozornost bo treba nameniti izboru .in zagotavljanju strokovnih kadrov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njihovemu izobraževanju; potrebna bodo večja prizadevanja za odpravljanje ugotovljenih slabosti in za usmerjanje načrtnejše kadrovske politike. Zato bo treba v prihodnje dati večji poudarek zlasti usposabljanju pedagoških kadrov za izvajanje programov obrambne vzgoje in izobraževanja, načrtnemu delu za usmerjanje mladih za voja.ke šole in na študij smeri splošne ljudske obrambe pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
3.	Za uspešno obrambo in učinkovito varstvo družbenega razvoja in pridobitev ter vrednot revolucije in socialističnega samoupravljanja je nujno zagotoviti ustrezno materialno osnovo. Potrebno je, da vsi nosilci planiranja pri načrtovanju svoje in skupne razvojne politike in pri izdelavi planskih aktov upoštevajo tudi specifične obrambne potrebe kot del tega razvoja. Pri tem je treba upoštevati realne materialne in druge
razvojne možnosti ter zagotoviti vire financiranja. Določiti je treba prioriteto nalog oziroma opredeliti, katere naloge bodo zajete v družbenih planih razvoja za srednjeročno in katere za dolgoročno obdobje. Pri načrtovanju obrambnih priprav gospodarskih dejavnosti je treba zagotoviti tudi zadostne rezerve, predvsem prehrane, energije in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo in preskrbo v izrednih in vojnih razmerah; v ta namen je potrebno zgraditi ustrezna skladišča in zaklonišča. Prav tako naj imajo tudi družbe--nopolitične skupnosti in gospodinjstva primerne zaloge hrane, ki naj jih pravočasno dopolnjujejo in shranjujejo.	x
4.	Teritorialna obramba mora vse bolj preraščati v najširšo obliko pripravljanja in vključevanja delovnih ljudi in občanov v priprave za oborožen boj in oboroženo zaščito ter za upiranje raznim oblikam ogrožanja varnosti države in njene ustavne ureditve. Potrebno je dosledno uresničevati družbeno sprejete srednjeročne in letne programe razvoja, oborožitve in opremljanja teritorialne obrambe.
5.	Skupščina SR Slovenije ocenjuje, da še niso izkoriščene vse možnosti za učinkovitejši razvoj in pripravljenost civilne zaščite za opravljanje vojnih nalog in za delovanje v drugih izrednih razmerah, zlasti ob naravnih nesrečah. Zato je potrebno, da bolj kot doslej, vsi neposredni in drugi nosilci nalog civilne zaščite posvetijo še večjo pozornost preventivnim ukrepom, usposabljanju in tehnični opremljenosti enot civilne zaščite ter usposabljanju celotnega prebivalstva za izvajanje ukrepov osebne in vzajemne zaščite na načelih solidarnosti in sosedske pomoči. Pospešiti je treba razvoj, splošnih enot' civilne zaščite v stanovanjskih hišah, ulicah, zaselkih, vaseh in manjših organizacijah združenega dela ter okrepiti organizacijsko pripravljenost, opremljenost in usposabljanje specializiranih enot civilne zaščite za izvajanje najzahtevnejših nalog.
Vzporedno s to nalogo je nujno pospešiti gradnjo ustreznih zaklonišč. Z akti, ki urejajo prostor, je treba predvideti tudi gradnjo skupnih zaklonišč za večnamensko uporabo. Pri posameznih investicijskih odločitvah je treba prioritetnd določiti ustrezen del sredstev za skupna zaklonišča.
6.	Še naprej je treba v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih razvijati in usposabljati narodno zaščito kot najširšo organizirano obliko uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju splošne ljudske obrambe in družbene, samozaščite. Le tako bo narodna zaščita v vojnih razmerah najširša osnova za vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike odpora.
7.	Informiranje bi moralo biti v večji meri v funkciji usposabljanja in razumevanja koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; zlasti bo treba posvetiti vso pozornost pravočasnemu in kakovostnemu obveščanju o vprašanjih, ki so pomembna za sodelovanje občanov v obrambnozaščitnih nalogah.
II
SKLEPE
1.	Skupščina SR Slovenije, njen izvršni svet in upravni organi uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s sprejemanjem ustreznih ukrepov. Ker je razvoj podružbljanja obrambne in varnosne funkcije prerasel dosedanjo prav-
no ureditev, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je treba nova načela in spoznanja opredeliti in vgraditi v zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti na načelih in izhodiščih, ki jih je pripravil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v predlogu za izdajo tega zakona. Pri pripravi zakona je treba upoštevati idejnopolitična stališča in izhodišča Zveze komunistov o enotnih osnovah in ciljih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, o povezanosti njunega delovanja v akciji ter zato o njunih enotnih organizacijskih rešitvah, hkrati pa omogočiti izražanje in uveljavljanje vseh posebnosti, ki jih terja uspešno uresničevanje in delovanje tako splošne ljudske obrambe kot tudi družbene samozaščite.
2.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj zagotovi, da bodo naloge, povezane z obrambnimi programi in pripravami, vgrajene v planske dokumente družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije. V srednjeročnem planu naj Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predvidi konkretne možnosti, prioritete ter vire za financiranje načrtovanih nalog.
3.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj za potrebe republike opredeli srednjeročne in dolgoročne naloge za oblikovanje potrebnih materialnih rezerv za gradnjo in za ustrezno tehnično opremljenost zaklonišč za potrebe republiških organov in organizacij. Določi naj nosilce nalog in opredeli dinamiko uresničevanja teh nalog.
4.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj skupaj z Izobraževalno skupnostjo Slovenije na podlagi stališč Predsedstva SR Slovenije izdela programe izobraževanja in vzgoje ter usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem naj posebno pozornost posveti usposabljanju pedagoških kadrov za izvajanje programov obrambe, in samozaščite, izobraževanju in usposabljanju ustreznih kadrov za delo V upravnih organih ter reševanju kadrovske problematike v Jugoslovanski ljudski armadi, v teritorialni obrambi, civilni zaščiti in narodni zaščiti. •
5.	Med nalogami, ki jih mora opraviti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, je treba dati prednost zlasti naslednjim: zagotavljanju materialne podlage splošnega ljudskega odpora, zlasti za uspešno vodenje oboroženega boja; dejavnostim posebnega družbenega pomena, zlasti na področju energetike, prometa in zvez; ustreznim materialnim republiškim rezervam; materialnim sredstvom za takojšnje intervencije ob naravnih in drugih nesrečah; materialni, organizacijski in kadrovski pripravljenosti Republiškega centra za obveščanje in alarmiranje ter Republiškega odreda za zveze; popolnemu in tekočemu dopolnjevanju varnostnih in obrambnih načrtov, njihovi usklajenosti in preverjanju njihove praktične uporabnosti ter usposabljanju in urjenju štabov in enot teritorialne obrambe in civilne zaščite.
6.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj spremlja uresničevanje s temi priporočili in sklepi določenih nalog in usmeritev in ob vsakoletnem poročilu o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije o tem poroča Skupščini SR Slovenije ter po potrebi predlaga potrebne ukrepe.
St. 8-12/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik	s
Milan Kučan 1. r.
233.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o hraniino-kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči
Razglaša se zakon o hraniino-kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. januarja 1980. -
St. 0100-780/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o hraniino-kreditnih službah in blagajnah vzajemne
pomoči
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Ta zakon ureja ustanavljanje, upravljanje in poslovanje hraniino-kreditnih služb ter blagajn vzajemne pomoči pri temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
II.	HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE
1.	Ustanavljanje in upravljanje
2.	člen
Hranilno-kreditno službo lahko ustanovijo temeljne zadružne organizacije, temeljne 'organizacije kooperantov, zadruge, ki nimajo v svoji sestavi temeljnih zadružnih organizacij fn delovne organizacije kooperantov, ki nimajo v svoji sestavi temeljnih organizacij kooperantov (v nadaljnjem besedilu: zadružne organizacije).
Hranilno-kreditno službo lahko skupaj ustanovi več zadružnih organizacij.
Hranilno-kreditno službo lahko skupaj z zadružnimi organizacijami ustanovijo tudi temeljne organizacije združenega dela, ki so z zadružnimi organizacijami povezane v proizvodnji in prometu oziroma v gospodarjenju in pridobivanju dohodka.
3.	člen
Hranilno-kreditne službe se ustanovijo za zbiranje hranilnih vlog in drugih sredstev občanov (v nadaljnjem besedilu: hranilne Vloge), za dajanje kreditov in za opravljanje drugih denarnih poslov, določenih s tem zakonom.
4.	člen
Zadružne brganizacije in temeljne organizacije združenega dela iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona ustanovijo hranilno-kreditno službo s samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi hranilno-kreditne službe (v nadaljnjem besedilu: Samoupravni sporazum o ustanovitvi) je sprejet, če se z njim, strinja večina članov in delavcev vsake zadružne organizacijo ter večina delavcev vsake temeljne organi-
zacije združenega dela, udeleženke samoupravnega sporazuma.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi sklenejo v imenu udeleženk njihovi pooblaščeni organi!1
S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi postanejo zadružne organizacije in temeljne organizacije združenega dela iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona članice hranilno-kreditne službe (v nadaljnjem besedilu: članice).
Ce ustanovi hranilno-kreditno službo le ena zadružna organizacija, se ustanovitev izvrši s sklepom o ustanovitvi. Za ta sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo- na samoupravni sporazum o ustanovitvi.
5.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi vsebuje zlasti:
—	skupne cilje, za katere se ustanavlja hranilno-kreditna služba;
—	medsebojne pravice in obveznosti članic;
—	določbe o sredstvih, ki se zadružujejo v hra-nilno-kreditni službi, da se zagotovijo pogoji za začetek njenega dela, kakor tudi določbe o načinu in roku za njihovo združevanje;
—	dejavnost hranilno-kreditne službe;
—	ime in sedež hranilno-kreditne službe;
—	pravice, odgovornosti in prevzemanje rizika članic za poslovanje hranilno-kreditne službe;
—	ukrepe in odgovornost za zagotovitev likvidnosti;
—	pogoje in način zbiranja in združevanja denarnih sredstev ter poslovanje z njimi;
—	način sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov;
—	način upravljanja;
—	obveščanje članic o poslovni aktivnosti hranilno-kreditne službe;
—	način usklajevanja stališč članic;
—	določbe o poslovodnem organu;
—	način zastopanja in predstavljanja nrannno-kreditne službe;
—	pogoje za pridobitev in prenehanje članstva v hranilno-kreditni službi;
—	postopek sprejemanja srednjeročnega plana hranilno-kreditne službe in letnega načrta za njegovo uresničevanje ter ukrepov za njuno izvrševanje;
—	način oblikovanja in razporejanja prihodkov;
—	način oblikovanja in uporabe sredstev skladov;
—	način uresničevanja samoupravne delavske kontrole;
—	način uresničevanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	temeljna načela o notranji organizaciji hranilno-kreditne službe;
—	temeljna načela glede položaja delavcev, ki opravljajo dejavnost hranilno-kreditne službe;
—	način sprejemanja sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi;
—	pogoje za prenehanje dela hranilno-kreditne službe in način odločanja o tem.
6.	člen
Hranilno-kreditna služba je samoupravna finančna organizacija.
Hranilno-kreditna služba je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na
podlagi ustave, zakona in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi.
Hranilno-kreditna služba posluje preko lastnega žiro računa.
7.	člen
Za zadovoljevanje širših potreb pri združevanju dela in sredstev sodelujejo hranilno-kreditne službe s temeljnimi bankami.
8.	člen
Hranilno-kreditna služba opravlja naslednje posle:
—	zbira hranilne vloge;
—	organizira združevanje sredstev svojih članic za naložbe v razširjeno reprodukcijo po načelih skupnega dohodka ali v drugih oblikah kot njihov pooblaščenec;
—	najema kredite;
—	daje investicijske kredite za proizvodne namene članom zadružnih organizacij in druge kredite tem članom, delavcem članic in drugim občanom-vlaga-teljem v skladu z zakonom;
—	daje kredite članicam.
Hranilno-kreditna služba ima lahko več poslovnih enot in izdvojenih blagajniških mest v organizacijskih enotah zadružnih organizacij.
9.	člen
Zadružne organizacije — članice hranilno-kreditne službe — lahko pooblastijo službo, da v njihovem imenu in za njihov račun opravlja denarne in kreditne posle na podlagi kooperantskih pogodb, sklenjenih z njihovimi člani oziroma kooperanti.
Hranilno-kreditna služba lahko opravlja tudi določene denarne posle v imenu in za račun temeljnih -bank, če je tako določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi.
10.	člen
Za hranilhe vloge pri hranilno-kreditni službi jamčijo članice solidarno in neomejeno.
Sredstva hranilnih vlog, ki jih hranilno-kreditna služba deponira pri temeljni banki, imajo status hranilne vloge pri temeljni banki.
Za hranilne vloge pri hranilno-kreditnih službah, ki niso deponirane pri temeljni banki, jamči subsidiarno Socialistična republika Sloveni j p
11.	člen
Hranilno-kreditna služba lahko daje članom zadružnih organizacij — svojih članic kredite po nižji obrestni meri od obrestne mere, po kateri obrestuje hranilne vloge, če ji temeljna banka na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma zagotavlja za ta namen kredite za ustrezne naložbe v skladu s sprejetimi dogovori o temeljih srednjeročnih planov ali če ji za ta namen zagotovijo ustrezna sredstva drugi uporabniki družbenih sredstev.
12.	člen
Hranilno-kreditna služba začne delo z vpisom v sodni register.
Vpis v sodni register se opravi na zahtevo pooblaščene osebe, ki predloži:
1.	priglasitev za vpis v sodni register;
2.	sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi
3.	druge listine v skladu s predpisi o vpisu v sodni register.
13.	člen
Hranilno-kreditno službo upravljajo članice po delegatskih načelih.
Članice hranilno-kreditne službe imajo pri njenem upravljanju enake pravice.	t
14.	člen
Organ upravljanja hranilno-kreditne službe je zbor delegatov, njen izvršilni organ pa izvršilni odhor.
Hranilno-kreditna služba ima lahko enega ali več kreditnih odborov, lahko pa ima še druge organe, ki jim zbor delegatov poveri določene zadeve.
15.	člen
Način odločanja v hranilno-kreditni službi, organi hranilno-kreditne službe, njihova sestava, način izvolitve oziroma imenovanja in odpoklica ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti se' določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
16.	člen
Hranilno-kreditna služba ima statut.
Statut hranilno-kreditne službe mora biti usklajen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
S statutom hranilno-kreditne službe se podrobneje uredijo vprašanja in odnosi, določeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
2.	Ohranitev likvidnosti in prevzem rizika
17.	člen
Hranilno-kreditna služba sme prevzeti nove obveznosti kot dajalec kredita oziroma deponent le v obsegu, ki ob vsakokratni odločitvi o prevzemu obveznosti ne presega razpoložljivih sredstev . na njenem žiro računu ali v drugih depozitih na vpogled oziroma sredstev, zagotovljenih s kreditnimi pogodbami, zmanjšanih za že prevzete, a še ne izplačane obveznosti.
18.	člen
Hranilno-kreditna služba poravnava svoje obveznosti v breme sredstev na svojem žiro računu.
■	19. člen
Za svoje obveznosti odgovarja hranilno-kreditna služba z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Ce sredstva rezervnega sklada hranilno-kreditne službe in druga sredstva, ki so jih njene članice združile v hranilno-kreditno službo, ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo članice za obveznost hranilno-kreditne službe tudi z drugimi sredstvi, in sicer po tem vrstnem redu:
1.	s sredstvi rezervnega sklada;
2.	z denarnim delom sredstev poslovnega sklada.
Odgovornost članic za obveznost hranilno-kreditne službe se natančneje določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
20.	člen
Neizterljive terjatve iz danih kreditov odpiše hranilno-kreditna služba v breme prihodkov, ki jih ustvari s svojim poslovanjem.
Ce neizterljivih terjatev ni mogoče odpisati v breme prihodkov hranilno-kreditne službe, se odpišejo v breme sredstev njenega rezervnega sklada.
Ce terjatev ni mogoče odpisati v breme prihodkov oziroma sredstev rezervnega sklada, zagotovijo članice hranilno-kreditne službe po postopku, določenem v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, vire sredstev, v breme katerih bo hranilno-kreditna služba odpisala neizterljive terjatve.
Sredstva rezervnega sklada hranilno-kreditne službe, ki so bila uporabljena za odpis neizterljivih terjatev, morajo biti vrnjena v ta sklad v roku, ki ne sme biti daljši od petih let, pri čemer je treba vsako leto vrniti najmanj petino uporabljenih sredstev.
21.	člen
Ce hranilno-kreditna služba preneha z delom, se poravnajo terjatve občanov iz naslova hranilnih vlog in tekočih računov Pred poravnavo terjatev njenih drugih upnikov.
3.	Planiranje in poslovna politika
22.	člen
S plani hranilno-kreditne službe se določijo razmerja, pravice in obveznosti njenih članic kot nosilk skupnih interesov pri izbiranju in združevanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti njihovih članov ter za uresničevanje drugih skupnih interesov, ki se uresničujejo preko hranilno-kreditne službe.
23.	člen
Plani hranilno-kreditne službe se usklajujejo s plani članic, s plani temeljnih bank ter s plani družbenopolitičnih skupnosti.
24.	člen
Hranilno-kreditna služba sprejme srednjeročni plan in letni načrt za njegovo uresničevanje.
Podlaga za srednjeročni plan hranilno-kreditne službe je samoupravni sporazum o temeljih plana hranilno-kreditne službe, ki ga sklene,o njene članice.
Srednjeročni plan hranilno-kreditne službe in letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana se sprejmeta na način, ki je določen v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, statutu hranilno-kreditne službe in zakonu
25.	člen
Srednjeročni plan hranilno-kreditne službe izhaja iz skupnih ciljev članic za povečanje produktivnosti dela ter za povečanje njihovega in celotnega družbenega dohodka in vsebuje zlasti:
1.	skupne cilje in naloge razvoja, ki se uresničujejo s tem planom;
2.	višino, način in pogoje za zbiranje in združevanje sredstev kakor tudi namene in pogoje za uporabo zbranih in združenih sredstev;
3.	način in pogoje za najemanje in uporabo kreditov;
4.	način oblikovanja in uporabe sredstev, ki so združena v sklade hranilno-kreditne službe;
5.	način prevzemanja rizika in ohranjanje likvidnosti hranilno-kreditne službe;
6.	način razporejanja skupnega dohodka hranilno-kreditne službe.
Finančni del srednjeročnega plana hranilno-kreditne službe se sestavi za vso srednjeročno dobo in
po letih.
26.	člen
Z letnim načrtom za uresničevanje srednjeročnega plana hranilno-kreditne službe se usklajuje možnost uresničevanja srednjeročnega plana z možnostmi hranilno-kreditne službe in njenih članic.
Letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana hranilno-kreditne službe vsebuje zlasti:
1.	vire in pogoje zbiranja in združevanja sredstev kakor tudi namene in pogoje za njihovo uporabo;
2.	namene in pogoje za dajanje kreditov;
3.	plan prihodkov in odhodkov in plan kreditne bilance hranilno-kreditne službe.
Skupaj z letnim načrtom za uresničevanje srednjeročnega plana hranilno-kreditne službe se sprejmejo tudi akti za njegovo izvajanje, zlasti pa:
1.	akt o načinu in ukrepih za uresničevanje letnega načrta hranilno-kreditne službe;
2.	tarifa plačil za storitve, ki jih opravlja hra-nilno-kreditna služba;
3.	akti o načinu in ukrepih za ohranitev .likvidnosti hranilno-kreditne službe;
4.	finančni načrt hranilno-kreditne službe.
Akti poslovne politike hranilno-kreditne službe morajo biti usklajeni z letnim načrtom za izvajanje njenega srednjeročnega plana.
4.	Skupni dohodek in skladi
27.	člen
Za ugotavljanje prihodka in skupnega dohodka hranilno-kreditne službe se smiselno uporabljajo predpisi o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka bank oziroma drugih finančnih organizacij.
28.	člen
Skupni dohodek v hranilno-kreditni službi se v celoti razporeja in vplačuje na žiro "račune članic v skladu s samoupravnim sporazumom o, ustanovitvi in zakonom. *
29.	člen
Da bi oblikovala sredstva za zagotovitev varnega in likvidnega poslovanja ter materialne osnove dela, ima hranilno-kreditna služba:
1.	rezervni sklad;
2.	sklad osnovnih sredstev.
Sredstva skladov hranilno-kreditne službe se vodijo na ime Članic ter se uporabljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti hranilno-kreditne službe ter na podlagi zakona.
30.	člen
V rezervni sklad hranilno-kreditne službe združujejo članice sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, drugih samoupravnih splošnih aktov hranilno-kreditne službe in na podlagi zakona.
31.	člen
Sredstva, združena v rezervni sklad hranilno-kreditne službe, ne smejo znašati manj kot 0,1 % od stanja plasmajev hranilno-kreditne službe po zaključnem računu za leto, za katero se izločajo sredstva v sklad.
Ko dosežejo sredstva rezervnega sklada skupaj najmanj 1 "/o osnove iz prejšnjega odstavka, preneha obveznost nadaljnjega združevanja sredstev v ta sklad.
32.	člen
Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo za ohranitev tekoče likvidnosti hranilno-kreditne službe kakor tudi za odpis neizterljivih terjatev in za kritje drugih rizikov, ki izvirajo iz poslovanja hranilno-kreditne službe.
Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo tudi za druge namene, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, s katerimi se določa način njihove uporabe v organizacijah združenega dela, če ni v tem zakonu drugače določeno.
33.	člen
Sredstva rezervnega sklada so izločena na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva.
34.	člen
Članice hranilno-kreditne • službe lahko dvignejo ob odpovedi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi svojo vlogo v rezervnem skladu iz sklada ali jo prenesejo na druge članice.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti hranilno-kreditne službe se določijo pogoji, roki in način dviganja ali prenosa vloge iz rezervnega sklada.
Pogoji, roki in način dviganja ali prenosa vloge iz rezervnega sklada po prejšnjem odstavku smejo biti samo takšni, da sta zagotovljena varnost poslovanja in likvidnost hranilno-kreditne službe.
Z odpovedjo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi se članica, ki ga odpove, ne izogne prevzetim obveznostim in ne rizikom, ki so nastali s poslovanjem hranilno-kreditne službe v času pred odpovedjo.
35.	člen
V skladu osnovnih sredstev hranilno-kreditne službe združujejo članice del sredstev svojih poslovnih skladov na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, drugih samoupravnih splošnih aktov hranilno-kreditne službe ter na podlagi zakona.
36.	člen
Sredstva sklada osnovnih sredstev hranilno-kreditne službe sestavljajo poslovni prostori, pohištvo, stroji in druga oprema, ki so namenjeni za opravljanje poslovne aktivnosti hranilno-kreditne službe.
Denarni del sredstev sklada osnovnih sredstev uporablja hranilno-kreditna služba za svoje poslovanje.
37.	člen
Članica hranilno-kreditne službe nima pravice dvigniti sredstev, ki jih je združila v sklad osnovnih sredstev.
Članica lahko izjemoma dvigne sredstva iz prejšnjega odstavka v primeru likvidacije, če sklene zbor delegatov v hranilno-kreditni službi, da se ji v denarju vrnejo sredstva, vendar šele potem, ko poravna obveznosti, ki jih ima do	hranilno-kreditne	službe.
5.	Samoupravna	delavska kontrola
*	38.	člen
Člani zadružnih organizacij in delavci članic uresničujejo samoupravno	delavsko kontrolo	pri	po-
slovanju hranilno-kreditne službe po organih upravljanja hranilno-kreditne službe in po posebnem orga-
nu samoupravne delavske kontrole v hranilno-kredit-ni službi.
Za naloge, organizacijo ter pravice in dolžnosti organa samoupravne delavske kontrole se smiselno uporabljajo predpisi, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravne delavske kontrole v internih bankah.
.	6. Delovna skupnost
39.	člen
Delavci, ki opravljajo administrativno strokovna in podobna dela za hranilno-kreditno službo, oblikujejo delovno skupnost.
Za delovno skupnost hranilno-kreditne službe se smiselno uporabljajo predpisi, ki se nanašajo na oblikovanje, medsebojna razmerja, konstituiranje, poslovanje, status, samoupravno delavsko kontrolo in prenehanje delovne skupnosti v interni banki.
40.	člen
V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi se lahko članice dogovorijo, da bo administrativno strokovna, pomožna in tem podobna opravila za hranilno-kreditno službo po poseb*nem sporazumu opravljala delovna skupnost interne banke ali finančne službe članice oziroma druge družbene pravne osebe.
III.	BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
41.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih lahko organizirajo varčevanje v blagajnah vzajemne pomoči za dajanje pomoči članom blagajne v obliki posojil.
42.	člen
Blagajne vza'jemne pomoči ustanovijo zainteresirani delavci v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: člani) na t ustanoviteljskem zboru.
43.	člen
Blagajno vzajemne pomoči upravljajo člani na zboru ali po svojih organih.
44.	člen
Poslovanje in upravljanje blagajne vzajemne pomoči se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejmejo člani na zboru.
S samoupravnim splošnim aktom iz prejšnjega odstavka se določijo zlasti:
—	organi blagajne vzajemne pomoči, njihove pravice in dolžnosti ter trajanje mandata;
—	pogoji za včlanjanje in prenehanje članstva;
—	znesek denarnih sredstev, ki ga člani plačujejo v blagajno vzajemne pomoči;
—	višina posojila;
—	rok in pogoji za vračanje posojila;
—	način vodenja knjigovodske evidence v skladu z zakonom;
—	kontrola blagajniškega poslovanja;
—	način razpolaganja s sredstvi v blagajni;
—	obveznost prinrave poročil o delu blagajne vzajemne pomoči.
45.	člen
Blagajna vzajemne pomoči zbira denarne zneske od članov ter jim odobrava posojila v okviru zbranih sredstev.
Sredstva, ki jih člani blagajne vzajemne pomoči plačujejo v blagajno, se vodijo na hranilni knjižici oziroma na tekočem računu.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Hranilno-kreditne službe in blagajne vzajemne pomoči, ustanovljene do uveljavitve tega zakona se morajo konstituirati in uskladiti svojo organizacijo s tem zakonom do 31. decembra 1980.
47.	člen
Določbe pogodbe oziroma samoupravnega splošnega akta o ustanovitvi hranilno-kreditne službe, ustanovljene do uveljavitve tega zakona, ki se nanašajo na odgovornost ustanoviteljev hranilno-kreditne službe za njene obveznosti, ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler te obveznosti niso poravnane, če podpisnik pogodbe oziroma samoupravnega splošnega akta o ustanovitvi hranilno-kreditne službe ne pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi iste hranilno-kreditne službe.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če hranilno-kreditna služba, ustanovljena do uveljavitve tega zakona, preneha z delom.
48.	člen
Sredstva skladov hranilno-kreditne službe, ki je bila ustanovljena do uveljavitve tega zakona, se uporabijo za oblikovanje rezervnega sklada in sklada osnovnih sredstev na podlagi samoupravnega sporazuma med dosedanjimi članicami.
49.	člen
Obveznosti Socialistične republike Slovenije iz naslova nadomestil za del obresti za investicije v zasebno kmetijstvo po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19/75) prenehajo za investicijske kredite hra-nilno-kreditnih služb v zasebno kmetijstvo, ki jih hranilno-kreditne službe na novo odobrijo od 1. januarja 1981.
Nadomestila za del obresti za kredite, ki jih je hranilno-kreditna služba odobrila do 31. decembra 1980, se do konca odplačilna dobe zagotavljajo iz republiškega proračuna na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka.
50.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-21/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
234.
Na podlagi 335. člena 8., 22. in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8., 26. in 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije po tem, ko je dobila! mnenje občinskih skupščin, na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem
programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980
I
V odloku o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 2/76 — v nadaljnjem besedilu: odlok) se v II. točki za zadnjo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— izvedbe geodetskih del v zvezi s komasacijami zemljišč.«
II
Besedilo III. točke odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»V obdobju 1976—1981 zagotavlja Socialistična republika Slovenija potrebna finančna sredstva za izvedbo naslednjih nalog izmed posameznih vrst geodetskih del iz prejšnje točke:
—	sanacija mreže temeljnih geodetskih točk, ki obsega merjenje 1.500 km dolžin stranic v trigonometrični mreži, ter obnova uničenih temeljnih geodetskih točk višjih redov;
—	postavitev 2.667 točk navezovalne mreže na območju Vipavske doline, Kranjskega polja, Ljubljanskega barja, Velenjske kotline, Savinjske doline, Krškega polja, Ptujskega polja, dela Slovenskih goric, Prekihurja in Ljutomerske ravnine;
—	dokončanje izdelave topografske karte 1 :25.000 za celotno območje Socialistične republike Slovenije, izdelava pregledne karte SR Slovenije 1 :250.000, delna reambulacija pregledne karte SR Slovenije 1 :400.000 in 1 :750.000, izdelava temeljne topografske karte 1 :50.000 in 1 :100.000 za približno polovico območja Socialistične republike Slovenije, predelava topografskih kart po območjih občin 1 :25.000 in 1 :50.000 in izdelava kart publikacijskih meril občin;
—	izdelava temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih (1 :5.000 oziroma 1 :10.000) za 570.300 ha in reambulacija temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih za 208.575 ha;
—	izdelava temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih (1 :500 in 1 :1000) za 129 naselij v obsegu 12.080 ha v skladu z družbenim dogovorom o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980, ki so ga sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 5/77);
—	izdelava zemljiškega katastra za 25 katastrskih občin v občini Murska Sobota v površini 10.017 ha, ki obsega naslednja opravila: mejni ugotovitveni postopek z zame j ničen jem, zemlj iško-katastr sko izmero,
katastrsko klasifikacijo zemljišč, razgrnitev podatkov
ter izdelavo katastrskega operata;
—	izdelava zemljiškega katastra za 15 naselij v površini 1.585 ha, ki obsega naslednja opravila: mejni ugotovitveni postopek z zamej ničen jem, razgrnitev in izdelavo katastrskega operata kot sofinanciranje v manj razvitih občinah ter izvedbo zemljiško katastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč za spremenjene kulture;
—	izdelava analize kategorij kmetijskih zemljišč in priprava osnov in metodologije za bonitiranje in katastrsko klasifikacijo ter ugotovitev novih zemlji-ško-katastrskih kultur z izvedbo katastrske klasifikacije za nove kulture na celotnem območju SR Slovenije;
—	izvedba cikličnega aerosnemanja za celotno območje SR Slovenije in vzpostavitev službe za foto-interpretacijo;
—	nastavitev registra območij teritorialnih enot v novi topografski karti 1 :25.000 s predhodnimi deli in nastavitev združene evidence hišnih številk za celotno območje republike in ostala pripravljalna dela v zvezi z izdelavo geodetske prostorske dokumentacije za območje SR Slovenije;
—	izvedba raziskav o uveljavljanju družbene vloge geodetske službe ter o racionalnosti in ekonomičnosti njenega delovanja in o uvajanju sodobnih tehničnih sredstev;
—	izvedba geodetskih del v zvezi s komasacijami zemljišč v skupni površini 6.000 obračunskih hektarjev.«
III
V	prvem odstavku IV. točke odloka se letnica »1980« nadomesti z letnico »1981« in znesek »16,996.000« nadomesti z zneskom »27,833.000«.
V	drugem odstavku IV. točke odloka se letnica »1980« nadomesti z letnico »1981« in znesek »178,204.000« nadomesti z zneskom »304,054.000«
IV
Besedilo V. točke odloka se dopolni in spremeni tako, da se glasi:
»Za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del v obdobju 1976—1980 bo Socialistična republika Slovenija zagotovila v republiškem proračunu v posameznih letih naslednja sredstva:
din
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 v letu 1981
24.000.	000
30.000.	000
40.000.	000 74,511.300 84,758.200 78,617.500
Skupaj 331,887.000.«
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-5/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
235.
Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o načrtu statističnih raziskovanj Socialistične republike Slovenije v letu 1980
I
V letu 1980 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka.
II
Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotovljena proračunska sredstva, financirajo uporabniki sami: ta -raziskovanja so:	>
9.	Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-. 2, KE-3)
10.	Kadrovsko stanje poslovodnih organov
19.	Spremembe v stanju obrtnih organizacij (Obrt-
1)
20.	Vključevanje učencev v gospodarstvo (Obrt-2)
21.	Obrtne dejavnosti, ki jih opravljajo občani samostojno s svojimi sredstvi (Obrt-3)
22.	Investicije v komunalne naprave, izdatki za komunalne storitve (K-l)
23.	Komunalne organizacije (K-3)
Ce uporabniki ne zagotovijo finančnih sredstev za posamezno raziskovanje, se tako raziskovanje ne bo izvajalo.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 05-4/80
, Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
v	Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
NACRT STATISTIČNIH RAZISKOVANJ SR SLOVENIJE V LETU 1980
Zap.	Podatke mora dati	Frvl rezulati
št.	Raziskovanja	Vsebina	kdo	kdaj	obdelave
12	S	4	se
STATISTIKA
PREBIVALSTVA
Rojstva (ĐEM-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka in državljanstvo otroka, enotna matična številka in državljanstvo matere, enotna matična številka in državljanstvo očeta; ali je otrok prijavljen v občinski register stalnega prebivalstva.	Občinski upravni organi za notranje zadeve	3. v mesecu	30. 6.
Smrti (DEM-2, (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka in državljanstvo občana, priimek, ime, enotna matična številka in rojstni datum zakonca.	Občinski upravni organi za notranje zadeve	3. v mesecu	36. 6.
Sklenjene zakonske zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna in matična številka in državljanstvo ženina, enotna matična številka in državljanstvo neveste.	''Občinski upravni organi za notranje zadeve	3. v mesecu	30. 6
Razveza zakonske zveze (RB-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka moža, enotna matična številka žene.	Temeljna sodišča	15. v mesecu	30. e.
Priznanje očetovstva in posvojitev otroka (DEM-la) (republiško raziskovanje)	Enotna matična številka, kraj dogodka, vpis v rojstno matično knjigo, datum vpisa zaznambe, datum dogodka, priimek in ime otroka, datum rojstva, spol, stalno prebivališče; priimek in ime očeta, enotna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče;	Občinski upravni organi za notranje zadeve	3. v mesecu	30. 6.
						
1	2	3		4	5	6
6. Spremembe priimkov in imen (republiško raziskovanje)
7. Selitveno gibanje prebivalstva (SEL-1) (republiško raziskovanje)
8.	Mesečni pregled o gibanju in stanju stalnega prebivalstva (SEL-4)
(republiško raziskovanje)
9.	Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3) (republiško raziskovanje)
10. Kadrovsko stanje
poslovodnih organov v SR Sloveniji
a) Individualni poslovodni organi in predsedniki kolegijskih poslovodnih organov (republiško raziskovanje)
b) Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, ki imajo ime-
priimek in ime matere, enotna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojitelja, enotna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojiteljice, enotna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče, kdo so posvojitelji.
Prejšnji priimek in ime, enotna matična številka,rojstni datum, spol, 'novi priimek in ime, datum spremembe.
Naselje, ulica in hišna številka, občina, kjer se občan prijavlja oziroma odjavlja, enotna matična številka; priimek in ime občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja, priimek ki ga je imel ob rojstvu; priimek in ime očeta, dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost,, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivaličče in vzrok selitve, priimek in ime osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje.
Prijave, odjave, živorojeni in umrli po vrsti spremembe; rekapitulacija o gibanju stalnega prebivalstva na območju občine.
Identifikacijski podatki, strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost ter poklic in delo, ki ga opravlja, vrsta in število funkcij, odlikovanj in javne nagrade, specialna usposobljenost in pripravljenost občanov za delo na strokovnem, družbenopolitičnem in mednarodnem področju ter drugi podatki iz obrazcev kadrovske evidence (sprotno vodenje evidence z vprašanjem novo popisanih, sprememb in odjav).
Priimek in ime, letnic.a rojstva, strokovna izobrazba oz. z delom pridobljena deltivna zmožnost, prejšnja zaposlitev, pokojninska doba, datum poteka mandata in zapovrstni mandat, uradno ime temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, šifra dejavnosti, organizacijska oblika, število zaposlenih in število organizacijskih enot.
Uradno ime temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, šifra dejavnosti, organizacijska oblika, število
Občinski upravni sproti organi za notranje zadeve
Občinski upravni 3. v organi za notranje mesecu zadeve
Občinski upravni 3. v organi za notranje mesecu zadeve
Temeljne organi-	Temeljne
zaci j e združdhega	in druge
dela in skupnosti	organiza-
ter občinske skup-	cije zdm-
ščine	.	ženega dela
in skupnosti 7. v mesecu, občinske skupščine 15. v mesecu
Temeljne in dru- 28. 2 ge organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine
Temeljne in dru- 28. 2. ge organizacije združenega dela in skupnosti 'ter
30. 6.

10. v mesecu
sproti
\
15. 5.
15. 5.
					
1	2	3	4	B	6
novanega vršilca , dolžnosti individualnega poslovodnega organa oziroma vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa (republiško raziskovanje)	organizacijskih enot, število zaposlenih, vzrok nezasede-nosti ali je uveden postopek za imenovanje.	občinske skupščine		
STATISTIKA DELA				
11. Osebni dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Osebni dohodki in število zaposlenih za določene poklice z zahtevano kvalifikacijo in delovnimi izkušnjami.	Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti	20. 4.	15. 9.
12. Družbena prehrana (RAD-DPR) (republiško raziskovanje)	Družbena prehrana v organizacijah in skupnosti glede na število in vrsto obrokov ter obliko organiziranosti (na tipičen dan v tednu od 12. do 16. maja).	Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, enote v sestavi, ki imajo družbeno prehrano organizirano drugače kot tozd	23. 5.	15. 9.
STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC				1. 3. 10. 9.
13. Odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, za katere se uveljavlja premija (Dop. TRG-31, TRG-33) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Polletni odkup in prodaja kmetijskih pridelkov premi-rane količine, njihova vrednost brez premije in s premijo.	Organizacije združenega dela, registrirane za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov	20.	2. 20.	8.	
14. Input-output tabele za SR Slovenijo — medsebojni odnosi v slove-skem gospodarstvu	' v letu 1978 (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Dopolnitev metodologije in izdelava tabel za 50 sektorjev, sestava tabel po stalnih cenah, cenah kupcev in uvozne matrike.	Iz zbranega gradiva raziskovanja PB-11 in ostalih raziskovanj		december 1980
STATISTIKA INDUSTRIJE				
16. Prognoza proizvodnje organizacij združenega dela v industriji (KT-1) ■ (republiško raziskovanje)	Pričakovan obseg industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji.	Izbrane organizacije združenega dela v industriji	20. v mesecu	26. v mesecu
16. Problematika industrije (Ind-l/pp) (republiško raziskovanje)	Vrednost planirane in ustvarjene proizvodnje in prodaje na domačem in tujem tržišču (v razvite zahodne, socialistične dežele in dežele v razvoju), uvoz reprodukcijskega materiala (iz razvitih zahodnih, socialističnih držav in držav v razvoju), uvoz opreme iz razvitih zahodnih in drugih držav, problematika poslovanja, investicije.	Temeljne organizacije združenega dela in njihove teritorialno ločene enote v sestavi oziroma druge organizacije v industriji	25. 1. 25. 4. 25. 7. 25. 10.	2. 3. 31. 5. 31. 8. 30. 11. i
17. Mesečno poročilo industrije (Ind-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Oskrbljenost industrijskih organizacij s tekočimi gorivi in energetskimi plini. N	Temeljne organizacije združenega dela in njihove teritorialno ločene enote v sestavi oziroma druge organizacije v industriji	6. v mesecu	12. v mesecu
1 2	3	4	•	s
STATISTIKA KMETIJSTVA			-	
18. Izdelava metodologije a) za določanje kmetijskih površin, kot osnove za ugotavljanje rastlinske proizvodnje	Površina in pridelek pšenice, koruze in krompirja.	Izbrani individualni kmetijski proizvajalci	junij september.	september
b) vzorca za določanje ha pridelkov z neposrednim merjenjem (republiško raziskovanje)				*
STATISTIKA OBRTI	(		1	
19. Spremembe v stanj il obrtnih organizacij (Obrt-1) (republiško raziskovanje)	Število organizacij in polletne spremembe za organizacije združenega dela v obrti in občane, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi.	Občinske skupščine	15. 1. 5. 7.	3. 3. 5. 9.
20. Vključevanje učencev v gospodarstvo (Obrt-2) (republiško raziskovanje)	Število učencev v organizacijah združenega dela in obrti in pri občanih, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi, spremembe in stanje konec leta.	Občinske skupščine	20. 1	11. 4.
21. Obrtne dejavnosti, ki jih opravljajo občani samostojno s svojimi sredstvi (Obrt-3) (republiško raziskovanje)	Zaposleni po strokah in kvalifikacijah. /	V	Občinske skupščine	5. 4.	5. 7.
STATISTIKA KOMUNALE				
22. Investicije v komunalne, naprave, izdatki za komunalne storitve (K-l) (republiško raziskovanje)	Investicije po virih sredstev, izdatki občin in mest za kolektivne komunalne storitve.	Komunalne skupnosti občin	20. 3.	20. 6.
23. Komunalne organizacije (K-3) (republiško raziskovanje)	Osnovna sredstva, investicije v osnovna sredstva, zaposleni po kvalifikacijah, tarife za komunalne storitve.	Komunalne organizacije	10. 4.	5. 7.
STATISTIKA GRADBENIŠTVA IN STANOVANJ				
24. Indeks gradbenih stroškov (ITG) (republiško raziskovanje)	Stroški gradbenih in obrtnih del po pozicijah.	Izbrane organizacije združenega dela v obrti in gradbeništvu	10. 4. 10. 10.	1. 6. 1. 12.
STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ				
25. Problematika javnega cestnega prevoza (SAM-11, priloga) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Izkoriščanje prevoznih sredstev, zmogljivosti ob prometnih konicah, investicije, stroški in cene.	Organizacije združenega dela v javnem prometu	15. 1. 10. 4. 10. 7. 10. 10.	30. 1. 30. 4. 30- 7. 30. 10.
26. Železniški prevoz (SZ/M-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu.	Železniško gospodarstvo Ljubljana	10. v mesecu za pretekli mesec	30. v mesecu
27. PTT storitve (PTT/M-11) (dopolnitev k zveznemu	Vrste pošiljk, telefonske in telegrafske storitve, zaposleni, dohodki.	Združene PTT organizacije Slovenije	20. v mesecu	30. v mesecu
raziskovanju)
t
s
s
4
e
8
Mejni promet potnikov z vlaki, letali, ladjami (S2-3, SP-2, SV-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Potniki v rednem in malo-obmejnem prometu, ki so pri-' speli ali odšli.	Carinarnice	10. v mesecu	30. v mesecu
Prevoz z žičnicami (Prom./Ži-l, 2) (republiško raziskovanje)	Prepeljane osebe, dohodki in izkoriščenost žičnic mesečino, kapacitete letno.	Upravljakd žičnic	10. v mesecu 10. 1.	30. v mesecu 29. 6.
STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA				
Turistične zanimivosti (TU-2) (republiško raziskovanje)	Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek od prodanih vstopnic.	Izbrani turistični objekti	5. v mesecu	18. 1. 18. 4. 18. 7.
STATISTIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA				
Vpis študentov (ŠV-20) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka štu-deta, podatki o strokovni izobrazbi staršev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev študenta ob delu.	Študenti visokošolskih tozdov oziroma delovnih organizacij	ob vpisu	27. 3. v naslednjem letu
Diplomanti (SV-50) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka diplomanta, podatki o strokovni in šolski Izobrazbi staršev ali vzdrževalcev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev diplomanta ob delu.	Študenti visokošolskih tozdov oziroma delovnih organizacij	ob diplomi	27. 3. v naslednjem letu
Doktorji znanosti (ŠV-70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka doktorjev znanosti, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi.	Doktorji znanosti	ob prijavi	10. 2. naslednje leto
Diplomanti podiplomske stopnje (SV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Enotna matična številka diplomanta podiplomske stopnje, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi.	Diplomanti podiplomske stopnje	ob diplomi	10. 3. naslednje leto
Vpis študentov na visokošolske temeljne delovne organizacije (SV-22) (republiško raziskovanje)	Študenti po načinu študija, letnikih, spolu, vpis na podiplomsko stopnjo, absolventi s statusom, študenti prvega letnika, po prejšnji šolski izobrazbi, novovpisani študenti.	Visokošolski tozdi oziroma delovne organizacije	15. 10.	30. 10.
Izobraževanje v organizacijah združenega dela (RAD-IZ) (republiško raziskovanje)	Organiziranje in izvajanje izobraževanja v organizacijah združenega dela, vrsta, način in trajanje izobraževanja, udeleženci.	Temeljne organizacije združenega dela	31. 8.	30. 10.
Podaljšano bivanje učencev osnovne šole (S-OK/l) (republiško raziskovanje) X	Oddelki podaljšanega bivanja, učenci v podaljšanem bivanju, trajanje bivanja, zaposlenost staršev, poprečni mesečni stroški na učenca, prostori, prehrana, kvalifikacijska struktura učiteljev, ki vodijo oddelek podaljšanega bivanja.	Osnovne šole, vzgoj novarst vene organizacije, organizacije za usposabljanje	15. 6	20. 9.
Šole in enote za odrasle (S-Od) (republiško raziskovanje)	Izobraževanje odraslih na osnovnih šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju, sred-niih šolah: udeleženci šolanja, uspešnost izobraževanja, učitelji v šolah za odrasle.	Vzgoj noizobra-ževalne in druge organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih	31. 8. 20. 9.	20 12.
i
2
3
4
5
G
39. Statistično poročilo prostovoljnih dejavnosti in organizacij učencev na šoli (S-A) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Organizacije učencev na šoli, učenci včlanjeni v organizacijah izvert nje, področja prostovoljnih dejavnosti.	Osnovne in srednje šole	Ob koncu šolskega leta	19. 12.
40. Stipendisti (RAD-10 A) (republiško raziskovanje)	Dajalci in uporabniki štipendij, vrste šol, leta šolanja, višina mesečne štipendije, kadrovske štipendije, iz združenih sredstev in druge štipendije, podatki o vzdrževalcu štipendista.	Dajalci štipendij	31. 12.	30. 4. naslednje leto
STATISTIKA TELESNE KULTURE				
41. Telesna vzgoja v šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah (republiško raziskovanje) a) Telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah (TK-1A)	Strokovna izobrazba učiteljev telesne vzgoje, organizacija pouka telesne vzgoje, dejavnosti šolskih športnih društev.	Osnovne in srednje šole	20. 6.	25. 9.
b) Telesna vzgoja v visokošolskih organizacijah (TK-1B)	Organizacija pouka telesne vzgoje, študenti po posameznih	športnih	dejavnostih, smučarski in plavalni tečaji.	Visokošolske organizacije	15. 1.	28. 2.
c) Telesna vzgoja v vzgojnovarstvenih organizacijah (TK-1C)	Telesnovzgojna dejavnost v vzgojno-varstvenih organizacijah, strokovni kadri.	Vzgoj novarstve-ne organizacije	15. L	3. 3.
42. Športno rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela (TK-3) (republiško raziskovanje)	Športnorekreacijska	dejav- nost zaposlenih, organizacija, razvitost, oblike in financiranje.	Vse organizacije združenega dela	6. 2.	4. 7.
43. Šolanje kadrov za telesno kulturo (TK-4) (republiško raziskovanje)	Študenti,	učitelji,	telesne vzgoje, šolanje in dosežene strokovne kvalifikacije.	Sole in šolski centri, ki izobražujejo strokovni kader	15. 1. v	18. 2.
44. Delo dispanzerjev (ambulant) za zdravstveno varstvo športnikov (TK-5) (republiško raziskovanje)	Pregledi športnikov, zaposlenih in financiranje športnih pregledov.	Športne ambulante (dispanzerji)	10. 1.	15. 2.
DRUŽBENOPOLITIČNA STATISTIKA				
45. Zbiranje in poraba samoprispevkov (republiško raziskovanj c)	Območje, datum, obdobje, namen uvedbe, način odločitve, zbrana sredstva,, stopnja plačevanja, učinki, zgrajeni objekti.	Občinske skupščine, krajevne skupnosti	10. 1.	15. 3.
STATISTIČNA DOKUMENTACIJA				
46. Register teritorialnih enot (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)	Spremembe In preimenovanja naselij, imenovanje in preimenovanje ulic, spremembe v oštevilčenju hiš, novoošte-vilčene hiše in njihova prir padnost statističnemu okolišu;	Upravni občinski organi, pristojni za geodetske zadeve	sproti	
teritorialne spremembe pri krajevni skupnosti.
SPREMLJANJE
KLJUČNIH NALOG URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA
47. Minimum kazalcev (MK)
(republiško raziskovanje)
a) Podatki za leta 1979, 1980, 1981, 1985
b) Aktualizacija zbranih podatkov 1977—1980 in 1981—1985
48. Raziskava o inovacijski dejavnosti (INOV) (republiško raziskovanje)
Prikaz podatkov razvoja družbenoekonomskih odnosov, zaposlenosti, delovnih in življenjskih pogojev, razporejanja dohodka, skupnih vlaganj, prostorskega razvoja itd.
Podatki o zaposlenem osebju, raziskovalcih, inovacijah in sredstvih.
Temeljne organi- 5. 2. zaci j e združenega dela, druge organizacije oziroma skupnosti
Temeljne organi- 29. 4. zaci j e združenega dela, druge organizacije oziroma skupnosti
30. 5.
v T. polletju 1981
20. 11.
236.
Na podlagi 124. člena ustave Socialistične lede-rativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1980 sprejela
.	ODLOK
o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o organiziranju vzgoje in izobraževanja
državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na začasnem delu in bivanju v tujini
Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi družbenega dogovora o organiziranju vzgoje in izobraževanja državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na začasnem delu in bivanju v tujini, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Svet Zveze sindikatov Jugoslavije dne 15. decembra 1979.
St. ZS 6-6/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
237.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena, prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in
317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju k prcdolgu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj YU —1756)
Daje sc soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnove in razvoj (YU — 1756). ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Št. 0101-305/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
238.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in.prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena, prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (TU —1768)
,/
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU — 1768), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-307/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
239.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, ^j35. člena, prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (TU —1769)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično in federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU —1769), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-308/80
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan L r.
240.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečna kazen zapora se zniža:
Kosu Jožetu, rojenemu leta 1944 v Dečnem selu, se izrečena kazen 6 let zapora zniža za 6 mesecev.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Krapšetu Milanu, rojenemu leta 1950 v Celju, se izrečena kazen 4 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se izrečena kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/80
Ljubljana, dne 6. februarja 1980.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Viktor Avbelj L r.
241.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. člena in drugega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
O D L 0*K
o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. Januarja do 31. decembra 1980
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko same in ga prodajajo organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo mleka, se v času od 1. januarja do 31. decembra 1980 pod pogoji iz tega bdloka izplačuje nadomestilo v proizvodnji mleka (v nadaljnjem besedilu: namenski prispevek) v znesku 1,70 dinarjev za liter prodanega mleka.
Namenski prispevek pripada tudi organizaciji združenega dela, v kateri se za pridelovanje mleka organizira hlevska ali pašna skupnost, za mleko, pridobljeno v teh skupnostih. Organizaciji združenega dela, ki organizira pašno skupnost, pripada namenski prispevek za čas pašne sezone, vendar največ za šest me-secčv.
Namenski prispevek pripada tudi organizaciji združenega dela, ki ima v skladu s 86. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) sklenjene pogodbe o skupnem vlaganju s kmeti, za mleko, pridobljeno v takšnem sodelovanju.
2.	člen
Namenski prispevek se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav.
Namenski prispevek se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje pogoje za izplačilo
premije po prvem odstavku 3. člena odloka o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980.
3.	člen
Namenski prispevek se izplačuje skupaj s premijo za mleko. Organizacija združenega dela mora poleg dokazil, ki jih priloži zahtevku za izplačilo premije za mleko, priložiti zahtevku za izplačilo namenskega prispevka še:
a)	obračun namenskega prispevka glede na količino prodanega mleka v litrih;
b)	izpolnjen prenosni nalog za izplačilo namenskega prispevka v breme računa št. 50100-630-10014/54 — izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana;
c)	izjavo oziroma potrdilo o vpisu hlevske ali pašne skupnosti v seznam oziroma register v skladu s 54. oziroma 56. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79).
V primeru iz točke c) prejšnjega odstavka pripada namenski prispevek organizaciji združenega dela le, če ga uporabi za modernizacijo in intenziviranje mlečne proizvodnje v pašni ali hlevski skupnosti v odvisnosti od obsega združevanja dela in sredstev kmetov in njihovih organizacij.
4.	člen
Namenski prispevek po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije.
5.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo namenskega prispevka po tem odloku izpolnjeni, in pošlje prenosni nalog iž 3. člena tega odloka Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo namenskega prispevka.
6.	Člen
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda podrobno navodilo o načinu uveljavljanja in izplačevanja namenskega prispevka po tem odloku.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 420-7/79
Ljubljana, dne 24. januarja 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne upravč in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. in 7. člena zftkona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka in to mleko prodajajo mlekarnam, pripada v času od 1. januarja do 31. decembra 1980 pod pogoji tega odloka premija 0,35 dinarjev za liter mleka z najmanj 3,2 °/o mlečne maščobe.
2.	člen
Del premije iz prejšnjega člena v znesku 0,20 dinarjev za liter mleka s 3,2 %> mlečne maščobe pripada organizacijam iz prejšnjega člena, če:
—	vodijo matično knjigovodstvo;
—■ izvajajo selekcijo in kontrolo proizvodnosti živali;
—	vzdržujejo obstoječe in opremljajo nove zbiralnice mleka.
V kmetijski zadrugi oziroma temeljni organizaciji kooperantov se znesek dela premije po prejšnjem odstavku razdeli tako:
—	0,15 dinarjev za stroške organizacije in zbiranje mleka, za vodenje matičnega knjigovodstva, izvajanje selekcije in kontrole proizvodnosti živali,
—	0,05 dinarjev za vzdrževanje obstoječih in opremljanje novih zbiralnic mleka.
Količine mleka, ki vsebuje od 3,2 do 4,2 Vo mlečne maščobe, se preračunajo na količino s 3,2 °/o mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad 4,2 °/o se ne preračunava. Za mleko izpod 3,2 "/o mlečne maščobe ni premije.
3.	člen
Drugi del premije iz 1. člena tega odloka v znesku 0,15 dinarjev za liter mleka s 3,2 “/o mlečne maščobe pripada organizaciji združenega dela, če izpolnjuje mleko še naslednje pogoje:
—	pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 22/64, 36/64, 33/70, 33/72 in 13/78),
—	da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henklu (SH),
—	da je čas redukcije metilenskega modrila daljši od dve uri,
—	da je mleko ohlajeno na temperaturo najmanj 12« C.
Znesek dela premije po prejšnjem odstavku se razdeli tako:
—	0,10 dinarjev organizaciji za stroške iz 1. ali-nee drugega odstavka prejšnjega člena,
—	0,05 dinarjev organizaciji za stroške iz 1. ali-nee drugega odstavka prejšnjega člena, glede na sklep pristojnega samoupravnega organa, za izplačilo združenim kmetom oziroma kooperantom te organizacije.
4.	člen
Organizacijam združenega oera, m tn-mviujijtt - mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka in so sklenile samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju oziroma združevanju z organizacijami združenega dela, ki mleko predelujejo, pripada del premije iz prejšnjega člena za vse količine mleka, zbrane
na območjih, kjer so urejene zbiralnice, če so pri tem zagotovile:
—	zbiranje mleka v ustrezno opremljenih zbiralnicah,
—	skupno programiranje obsega proizvodnje, odkupa in predelave mleka,
—	podrobnejšo opredelitev pogojev odkupa, zbiranja in prevoza mleka ter kontrolo kakovosti,
—	takšen sistem plačevanja mleka in delitve skupno ustvarjenega dohodka in rizika ter združevanje sredstev za skupen razvoj v proizvodnji in predelavi, ki spodbuja k izboljšanju higienske kakovosti mleka v proizvodnji in zbiranju.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
5.	člen
Kakovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela (62. člen zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, Uradni list SRS, št. 24/79). Pregled vzorca mleka se opravlja enkrat mesečno v mlekarni. Ce se ugotovi, da mleko ustreza predpisani kakovosti iz prvega odstavka 3. člena tega odloka, izda inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela o tem potrdilo. Ce pa se ugotovi, da mleko ob pregledu v mlekarni ne ustreza predpisani kakovosti, veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela pregleda mleko v zbiralnicah oziroma mlekamicah organizacije in ugotovi proizvajalca, ki oddaja mleko neustrezne kakovosti. Vzorec mleka je treba odvzeti posebej iz vsakega vrča oziroma hladilnega bazena, pri individualni kontroli pa iz posode proizvajalca.
Organizaciji združenega dela ne pripada za tekoči mesec del premije iz 3. člena tega odloka za prodano mleko iz tistih delovnih enot oziroma od tistih združenih kmetov in kooperantov, pri katerih se je ugotovilo, da mleko ne ustreza predpisani kakovosti.
Organizacija je dolžna voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateremu združenemu kmetu oziroma kooperantu oziroma skupini le-teh pripada vzorec mleka.
6.	člen
Premije iz tega odloka se morajo knjigovodsko voditi tako, da je razvidna njihova poraba.
,	7. člen
Premija po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije.
8.	člen
Premija se izplačuje na zahtevo, ki jo organizacija združenega dela predloži Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizacija združenega dela predloži zahtevi za premijo:
—	fakturo o prodaji mleka mlekarni, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe;
—	obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih, vključno s prikazom količin prodanega mleka, ki ne ustreza predpisani kakovosti po tem odloku, ter prikaz vseh oddanih količin mleka, za katere niso sklenjene kooperacijske pogodbe;
—	potrdilo Kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da organizacija združenega dela vodi matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav;
—	izjavo pooblaščenega organa organizacije, da so mleko pridelali združeni kmetje oziroma kooperanti, v izjavi mora biti navedeno število pogodb;
—	izpolnjen prenosni nalog za izplačilo premije v breme žiro računa številka 50100-630-10014, izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana.
Zahtevi za premijo iz 4. člena tega odloka priloži organizacija združenega dela tudi potrdilo iz prvega odstavka 6. člena tega odloka.
9.	člen
Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu, sicer organizacija združenega dela izgubi pravico do premije za mleko, prodano v preteklem mesecu,
10.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije po tem odloku izpolnjeni, in pošlje prenosni nalog iz
9.	člena tega odloka Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo premije.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-5/78
Ljubljana, dne 24. januarja 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
243.
Na podlagi 32. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30-1711/78) je Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov na 12. seji dne 28. januarja 1980 sprejel
SKLEP
o določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozila n& jugoslovanskem trgu za leto 1980
1.	člen
Osebni avtomobil IMV — Renault 4 TL Special se določi kot motorno vozilo, katerega prodajna cena je osnova za regres vojaškim invalidom iz 31. člena zakona o vojaških invalidih pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 198(>
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-3/80
Ljubljana, dne 28. januarja 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja za vprašanje borcev NOV in vojaških, invalidov
Boris Čižmek-Bor 1. r.
St. 4 — M. H. 1980
URADNI LIST SRS
Strtn 277
244.
| Na podlagi 8. odstavka 26. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8-471/78) izdaja republiški sekretar za industrijo SRS
PRAVILNIK o ravnanju z odpadnimi olji
5.	člen
Bencinski servisi in avtomehanične delavnice morajo zajemati, zbirati in oddajati tudi odpadna olja nastala pri praznjenju karter jev motornih vozil.
Če menjavo olja opravi lastnik vozila sam, mora odpadno olje zajeti in ga oddati zbiralnemu centru ali naj bližjemu bencinskemu servisu.
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisujejo organizacijam združenega dela, delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo gospodarske dejavnosti z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, samoupravnim organizacijam in skupnostim'ter občanom, ki uporabljajo naftne derivate (v nadaljnjem besedilu: uporabnikom) pogoje za ravnanje z odpadnimi olji.
2.	člen
6.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo transportno dejavnost, morajo zahtevati od voznikov, ki vozijo na daljših relacij ali, da med vožnjo pri menjavi olja odpadno olje zajamejo, ga oddajo svoji delovni organizaciji, najbližjemu bencinskemu servisu ali zbiralnemu centru.
Transportne organizacije morajo voditi evidenco o menjavi olja za vsako vozilo.
Odpadna olja so rabljene ali onesnažene funkcionalne tekočine, sestavljene v celoti ali deloma iz naftnih derivatov, kot tudi ostanki, nastali pri čiščenju skladiščnih, tovarniških in transportnih rezervoarjev, emulzije (oljne in sintetične) ter rabljena čistila, lepila in razredčila izdelana iz nafte.
3.	člen
Ravnanje z odpadnimi olji obsega
—	zajemanje,
—	zbiranje,
—	skladiščenje,
—	oddajanje zbiralnim centrom,
—	neškodljivo odstranjevanje.
4.	člen
Uporabniki morajo zajeti vse količine odpadnih. olj, ki se pri uporabi pojavljajo.
NORMATIVI ZA IZRAČUN KOLIČINE ODPADNIH OLJ
7.	člen
Glede na kvaliteto oziroma vrsto olj, način uporabe in iz tega pogojenih lastnosti odpadnih olj, delimo olja v dve skupini in sicer na olja za reciklažo in olja za sežig.
8.	člen
Evidenco nabavljenih in odpadnih olj je treba voditi za vsako vrsto posebej po obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
9.	člen
Olja ločena po vrstah in način njihovega odstranjevanja s faktorjem vračanja, je določen v naslednji tabeli:
Vrsta	Naziv	Faktor vračanje (F)	Način neškodljive odstranitve	Opomba
A	motoma, kompresorska	0.40	reciklaža	
	hipoidna	0.80	reciklaža	
B	industrijska olja			
	cirkulacij ska	0.75	reciklaža	
	hidravlična	0.80	reciklaža	
	turbinska	0.80	reciklaža	
	olja za prenos toplote	0.75	reciklaža	
C	transformatorska	0.90	reciklaža	
	vazelinska	0.75	reciklaža	
	strojna	^	0.75	reciklaža	
D	olja za površinsko obdelavo	nedefiniran	sežig	
	olja za termično obdelavo kovin	nedefiniran	sežig	
E	topila, razredčila	nedefiniran	reciklaža	samo naftni
				derivati
F	ostanki čiščenja rezervoarjev	nedefiniran	reciklaža	zbiranje
				ločeno po
				vrstah
-	10. člen
Uporabniki izračunajo načrtovano količino odpadnih olj po formuli:
N = M X F
N = načrtovana količina odpadnega olja M = olje dano v uporabo
F =» faktor vračanja (iz tabele).
11.	člen
Uporabniki, pri katerih se pojavlja letno najmanj 400 kg odpadnih olj, morajo letne količine planirati in voditi evidenco o najetih, zbranih ter oddanih količinah.
Stran 278	URADNI LIST SRS	St. 4 — 14. II. 1960
Obrazec k 11. členu					
	Leto			Vrsta olja	
				Odpadna olja	
_ .	Nabava Dat	kg	uporabo kg	F	Načrtovano kg	Zbrano	Lastna poraba kg	kg	Oddano kg
12.	člen
Odpadno motorno olje ne sme biti razredčeno s topili, sredstvi za čiščenje, tekočinami in gorivi, ter sme vsebovati največ:
2	°/o bencina,
15 °/o plinskega olja,
10 "/o vode,
3	"/o mehaničnih nečistoč.
Ostala odpadna olja, razen oljnih emulzij in ostankov, ki nastanejo pri čiščenju rezervoarjev, pa smejo vsebovati največ 3%> vode in 3 %> finih mehaničnih primesi.
Odpadno olje, ki vsebuje več vode in nečistoč,
* kot je to določeno v prejšnjem pdstavku, mora uporabnik očistiti tako, da odvede odvečno vodo in grobe primesi.
13.	člen
Oljne emulzije mora uporabnik optimalno dehidrirati, odpadno vodo pa nevtralizirati predno jo izpusti v kanalizacijo.
14.	člen
Uporabniki morajo odpadna olja zbirati v ustreznih posodah (sodi, kontejnerji, rezervoarji ipd.) tako, . da ne onesnažujejo okolja. Posode morajo biti označene z vrsto odpadnega olja ter s firmo uporabnika.
15.	člen
Za ravnanje z odpadnimi olji morajo uporabniki iz 10. člena tega pravilnika zagotoviti strokovno službo in določiti odgovorno osebo, ki bo skrbela za strokovno zbiranje in evidenco odpadnega olja.
16.	člen
Uporabniki, razen tistih iz 2. odstavka petega člena tega pravilnika, so dolžni ebrtine količine odpadnih olj oddati pooblaščeni organizaciji združenega dela.
17.	iilen
Odpadna olja se morajo prevažati v označenih posodah tako, da olja med prevozom ne iztekajo.
18.	člen
Uporabniki iz 10. člena tega pravilnika morajo vsake tri mesece poročati o zbranih in oddanih količinah odpadnih olj odboru za racionalnejše gospodarjenje z energijo in sekundarnimi surovinami pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Zbiraini centri in reciklerji morajo odboru iz prejšnjega odstavka vsake tri mesece poročati o prejetih količinah in oddanih količinah odpadnih olj v predelavo ali neškodljivo uničenje.
Trimesečni rok iz tega člena začne teči z dnem uveljavitve tega pravilnika.
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 31.20-022/79
Ljubljana, dne 9. januarja 1980.
Republiški
sekretar za industrijo Tone Kovič dipl. Inž. 1. r.
245.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1979
Povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1979, je znašala 7,75 %>.
St. 44-7/80
Ljubljana, dne 24. januarja 1980.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
246.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve
PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št.
37/79, 38/79, 1/80).
I.	Tabela pod 1. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se spremeni tako, da se glasi:
/
Zap. St.	Občina	Rep. davek iz OD	Obč. davek Iz OD	Zveza skupnosti otroškega varstva Skupnost otroškega varstva		Izobraževalna skupnost	Kulturna skupnost	Telesno- kulturna skupnost	Skupnost socialnega skrbstva	Skupnost zdravstvenega varstva	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	Skupaj davki in prispevki (3—12) Zbirne stopnje davkov in prisp. po do-prisp. po domicilu del. (3+4+ + 6+7 + 8 + 9+10)	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14
1.	Ajdovščina	i	0,50	1,98	0,86	5,80	0,94	0,75	0,94	7,79	11,50	32,06	10,79.
2.	Brežice	i	0,50	1,98	0,98	5,71	0,95	0,40	1,21	8,12	11,50	32,35	10,75
3.	Celje	i	0,50	1,98	1,20	5,01	1,43	0,61	0,81	8,11	11,50	32,15	10,56
4.	Cerknica	i	0,50	1,98	0,93	4,77	0,80	0,27	1,14	6,17	11,50	29,06	9,41
5.	Črnomelj	i	0,50	1,98	1,55	6,20	0,85	0,31	1,27	7,60	11.50	32,76	11,68
6.	Domžale	i	0,50	1,98	1,25	4,57	0,78	0,31	0,89	6,54	11.50	29,32	9.30
7.	Dravograd	i	0,50	1,98	0,79	5,43	0,61	0,20	0,90	6,81	11,50	29,72	9.43
8.	Gornja Radgona	i	0,75	1,98	1,35	6,08	0,62	0,22	0,78	7,15	11,50	31,43	10,80
9.	Grosuplje	i	0,50	1,98	0,84	6,55	1,00	0,29	0,76	8,08	11,50	32,50	10,94
10.	Hrastnik	i	0,50	1,98	0,72	5,09	1,24	0,41	0,65	8,28	11,50	31,37	9,61
11.	Idrija	i	0,50	1,98	0,92	6,35	0,97	0,57	1,04	7,00	11,50	31,83	11,35
12.	Ilirska Bistrica	i	0,50	1,98	1,18	5,60	0,65	0,26	1,20	6,96	11,50	30,83	10,39
13.	Izola	i	0,50	1,98	1,51	4,78	1,49	0,60	1,22	5,98	11,50	30,56	11,10
14.	Jesenice	i	0,40	1,98	0,69	5,43	0,87	0,56	0,60	6,58	11,50	29,61	9,55
15.	Kamnik	i	0,10	1,98	1,52	5,77	1,12	0,41	0,62	6,62	11,50	30,64	10,54
16.	Kočevje	i	0,50	1,98	1,27	4,80	0,88	0,37	0,85	7,59	11,50	30,74	9,67
17.	Koper	i	0,50	1,98	1,36	4,61	1,22	0,47	0,99	6,86	11,50	30,49	10,15
18.	Kranj	i	0,50	1,98	1,20	4,37	1,00	0,42	0,69	6,66	11,50	29,32	9,18
19.	Krško	i	0,50	1,98	1,05	6,63	1,12	0,73	1,10	6,83	11,50	32.44	12,13
20.	Laško	i	0,50	1,97	0,78	5,45	0,77	0,37	0,79	7,54	11,50	30,67	9,66
21.	Lenart	i	0,50	1,98	1,00	5,86	0,80	0,16	1,12	7,04	11,50	30,96	10.44
22.	Lendava	• i	0,50	1,98	0,98	5,56	0,91	0,23	0,84	7,65	11,50	31.15	10.02
23.	Litija	i	0,50 x	1,98	1,08	6,47	1,04	0,31	1,52	7,35	11,50	32.75	11.92
24.	Ljubljana Bežigrad	i	0,50	1,98	1,29	4,57	1,27	0,57	0,66	7,30	11,50	30.64	9,86
25.	Ljubljana Center	i	0,50	1,98	1,29	4,57	1,27	0,57	0,66	7,30	11 50	30.64	9.86
26.	Ljubljana Moste-Polje	i	0,50	1,98	1,29	4,57	1,27	0,57	0,66	7,30	11,50	30,64	9,86
27.	Ljubljana Šiška	i	0,50	1,98	1,29	4,57	1,27	0,57	. 0,66	7,30	11,50	30,64	9,86
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	i	0,50	1,98	1,29	4,57	1,27	0,57	0,66	7,30	11,50	30,64	9,86
29.	Ljutomer	i	0,50	1,98	1,17	5,85	0,83	0,25	1,16	7,43	11,50	,31,67	10,76
30.	Logatec	i	0,50	1,98	1,25	6,73	0,80	0,33	0,90	7,74	11,50	32,73	11,51
31.	Maribor	i	—	1,98	1,13	4,85	1,22	0,50	0,76	7,19	11,50	30,13	9,46
32.	Metlika	i	0,50	1,98	0,69	5,56	1,59	0,63	1,11	7,21	11,50	31,77	11,08
33.	Mozirje	i	0,50	1,98	0,78	5,92	0,97	0,36	1,21	7,75	11,50	31.97	10,74
34.	Murska Sobota	i	0,50	1,98	1,09	5,37	0,89	0,35	1,03	7,96	11,50	31.67	10,23
35.	Nova Gorica	i	0,50	1,85	1,15	5,17	1,68	0,53	0,76	8,17	11,50	32.31	10,79
36.	Novo mesto	i	0,50	1,98	1,47	6,20	0,95	0,47	0,82	6,68	11,50	31,57	11,41
37.	Ormož	i	0,50	1.98	0,85	4,92	0,87	0,32	0,94	6,56	11,50	29,44	9,40
38.	Pir?"	i	0,50	1,98	1,70	4,85	1,20	0,33	1,20	5,13	11,50	29,39	10,78
39.	Po-'	i	0,50	1,98	1,24	5,33	0,99	0,77	0,83	7,50	11,50	31,64	10,66
40.	Ptv'	i	0,50	1,93	0,81	4,93	1,05	0,29	1,43	7,82	11,50	31,31	10,01
41.	Radlje ob Dravi	i	0,50	1,98	1,06	6,05	0,73	0,24	1,20	7,50	11,50	31,76	10.78
42.	Radovljica	i	0,50	1,98	1,47	5,46	0,89	0,52	0,70	6,45	11,50	30.47	10.54
43.	Ravne na Koroškem	i	0,50	1,98	0,99	5,18	1,20	0,69	0,84	6,85	11,50	30.73	10,40
44.	Ribnica	i	0,50	1,98	0,80	5,67	0,83	0,47	0,72	5,88	11,50	29,35	9,99
45.	Sevnica	i	0,50	1,98	1,17	5,98	1,30	0,79	1,13	7,30	11,50	32,65	11,87
46.	Sežana	i	0,50	1,98	0,93	6,46	1,24	0,25	0,95	6,97	11,50	31.78	11.33
47.	Slovenj Gradec	i	0,50	1,98	0,88	6,19	0,88	0,34	0,85	6,82	11,50	30,94	10.64
48.	Slovenska Bistrica	>	i	0,40	1,98	0,97	4,58	0,68	0,31	1,23	6,90	11,50	29,55	9,17
49.	Slovenske Konjice	i	0,50	1,97	1,04	6,46	0,78	0,37	0,87	7,21	11,50	31.70	11.02
50.	Šentjur	i	0,50	1,98	0,80	6,14	0,85	0,32	1,41	7,32	11,50	31.82	11.02
51.	Škofja Loka	i	0,50	1,98	1,18	6,22	0,90	0,50	0,70	5,97	11,50	30.45	11,00
52.	Šmarje	i	0,50	1,98	0,76	5,93	0,74	0,23	1,30	8,35	11,50	32,29	10,46
53.	Tolmin	i	0,50	1,98	1,10	5,28	1,05	0,35	1,63	8,10	11,50	32.49	10,91
54.	Trbovlje	i	0,50	1,98	1,00	5,00	1,01	0,55	0,93	7,82	11.50	31.29	9.99
55.	Trebnje	i	0,50	1,98	0,67	6,43	1,00	0,30	1,12	7,47	11,50	31,97	11.02
56.	Tržič	i	0,50	1,98	1,06	4,03	0,88	0,37	0,76	6,64	11,50	28.72	8.60
57.	Velenje	i	0,50	1,98	1,07	6,13	0,91	0,56	0,65	7,28	11.50		10,92
58.	Vrhnika	i	0,50	1,98	1,62	5,01	0,88	0,61	0,54	6,70	11,50	30,34	10 16
59.	Zagorje	i	0,50	1,98	0,87	4,74	0,73	0,36	0,75	8,11	11,50	30,54	8,95
60.	Žalec	i	0,50	1,98	1,49	5,33	1,01	0,62	0,84	8,39	11,50	32,66	10,79
II. V 2. točki — stopnje prispevkov iz dohodka se:
1.	tabela pod A a) in b) spremeni tako, da se glasi:
ZštP	občina	Skupnost zdravstvenega varstva za nesreče pri delu	Skupnost za zaposlovanje
1 2	3	4
1. Ajdovščina	2,81	0,22
2. Brežice	1,93	0,28
3. Celje	2,88	0,22
4. Cerknica	1,17	0,15
5. Črnomelj	2,68	0,24
6. Domžale	1,18	0,24
7. Dravograd	1,40	0,31
8. Gornja Radgona	1,86	0,23
9. Grosuplje	1,82	0,21
10. Hrastnik	1,59	0,21
11. Idrija	1,64	0,17
12. Ilirska Bistrica	2,70	0,24
13. Izola	2,27	0,29
14. Jesenice	1,57	0,21
15. Kamnik	1,45	0,30
16. Kočevje	1,51	0,25
17. Koper	2,36	0,23
18. Kranj	1,44	0,28
19. Krško	2,42	0,29
20. Laško	2,10	0,20
21. Lenart	1.92	0,21
22. Lendava 1	2,51	0,24
23. Litija	2,40	0,21
24. Ljubljana Bežigrad	1,57	0,21
25. Ljubljana Center	1,57	0,21
26. Ljubljana Moste-Polje	1,57	0,21 x
27. Ljubljana Šiška	1,57	0,21
28. Ljubljana Vič-Rudnik	1,57	0,21
29. Ljutomer	2.38	0,21
30. Logatec	1,79	0,22
31. Maribor	1,75	0,21
32. Metlika	1,90	0.14
33. Mozirje	1.94	0,26
34. Murska Sobota	1,93	0,26
35. Nova Gorica	2,03	0,23
36. Novo mesto	2,22	0,23
37. Ormož	1,52	0,18
38. Piran	2,50	0,20
39. Postojna	2,58	0,26
40. Ptuj	1,92	0,20
41. Radlje ob Dravi	1,93	0,33
12. Radovljica	1,40	0,22
43. Ravne na Koroškem	2,37	0,28
44. Ribnica	1,33	0,26
45. Sevnica	2.87	0.30
46. Sežana	2,33	0,21
1 2	3	4
47. Slovenj Gradec	2,91	0,26
48. Slovenska Bistrica	1,46	0,20
49. Slovenske Konjice	2,79	0,20
50. Šentjur	2,52 v	0,24'
51. Škofja Loka	1,26	0,22
52.Šmarje	2,72	0,17
53. Tolmin	2,58	0,20
54. Trbovlje	1,85	0,21
55. Trebnje	2,12	0,31
56. Tržič	1,43	0,24
57. Velenje	2,41	0,26
58. Vrhnika	1,40	‘ 0,21
59. Zagorje	1,81	0,22
60. Žalec	1,85	0,20
2.	pod A doda točka e) Občipska raziskovalna skupnost Velenje 0,07%)
3.	pod R a) Izobraževalna skupnost Slovenije stopnja »6,40« spremeni na »5,36«;
4.	pod B b) Raziskovalna skupnost Slovenije stop-na »1,36« spremeni na »1,14«.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 6. februarja 1980.
Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
247.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, številka 61/77, 9/78, 41/78, 09/78, 5/79 in 66/79) izdaja republiški sekretariat za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih, dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80) se:
1.	Tabela pod točko 2 spremeni tako, da se glasi:
Zgtp'	Občina	Zbirna stopnja •/•	Predhodni račun za in prispevkov	vplačevanje zbirnih stopenj davkov iz osebnega dohodka pri SDK
		gospodarstvo št. računa	negospodarstvo št. računa
1 2	3	4	S
1. Ajdovščina	10,79	52010-844-001-70008	52010-844-001-80006
2. Brežice	10,75	51620-844-002-70013	51620-844-002-80011
3. Celje	10,56	50700-844-003-70029	50700-844-003-80027
4. Cerknica	9,41	50160-844-004-70034	50160-844-004-80032
5. Črnomelj	11,68	52110-844-005-70055	52110-844-005-80053
6. Domžale	9,30	50120-844-006-70060	50120-844-006-80069
7. Dravograd	9,43	51820-844-007-70076	51820-844-007-80074
8. Gornja Radgona	10,80	51910-844-008-70097	51910-844-008-80095
9. Grosuplje	10,94	50130-844-009-70104	50130-844-009-80102
10. Hrastnik	9,61	52700-844-010-70125	52700-844-010-80123
11. Idrija	11,35	52020-844-011-70130	52020-844-011-80139
12. Ilirska Bistrica	10,39	52210-844-012-70146	52210-844-012-80144
13. Izola	11,10	51400-844-013-70167	51400-844-013-80165
14. Jesenice	9,55	51530-844-014-70172	51530-844-014-80170
15. Kamnik	10,54	50140-844-015-70188	50140-844-015-80186
16. Kočevje	9,67	51300-844-016-70193	51300-844-016-80191
17. Koper	10,15	51400-844-017-70200	51400-844-017-80209
18. Kranj	9,18	51500-844-018-70216	51500-844-018-80214
19. Krško	12,13	51600-844-059-70695	51600-844-059-80693
20. Laško	9,66	50710-844-019-70237	50710-844-019-80235
21. Lenart	10,44	51850-844-020-70242	51850-844-020-80240
22. Lendava	10,02	51920-844-021-70258	51920-844-021-80256
23. Litija	11,92	50150-844-022-70263	50150-844-022-80261
24. Ljubljana Bežigrad	9,86	50102-844-024-70284	50102-844-024-80282
25. Ljubljana Center	9,86	50100-844-025-70307	50100-844-025-80305
26. Ljubljana Moste-Polje	9,86	50103-844-026-70312	50103-844-026-80310
27. Ljubljana iška	9,86	50104-844-027-70328	50104-844-027-80326
28. Ljubljana Vič-Rudnik	9,86	50101-844-028-70333	50101-844-028-80331
29. Ljutomer	10,76	51930-844-029-70349	51930-844-029-80347
30. Logatec	11,51	50110-844-023-70279	50110-844-023-80277
31. Maribor	9,46	51800-844-030-70354	51800-844-030-80352
32. Metlika	11,08	52110-844-033-70375	52110-844-033-80373
33. Mozirje	10,74	52810-844-034-70380	•52810-844-034-80389
34. Murska Sobota	10,23	51900-844-035-70396	51900-844-035-80394
35. Nova Gorica	10,79	52000-844-036-70403	52000-844-036-80401
36. Novo mesto	11,41	52100-844-037-70419	52100-844-037-80417
37. Ormož	9,40	52410-844-038-70424	52410-844-038-80422
38. Piran	10,78	51410-844-039-70445	51410-844-039-80443
39. Postojna	10,66	52200-844-040-70450	52200-844-040-80459
40. Ptuj	10,01	52400-844-041-70466	52400-844-041-80464
41. Radlje ob Dravi	10,78	51820-844-042-70487	51820-844-042-80485
42. Radovljica	10,54	51540-844-043-70492	51540-844-043-80490
43. Ravne na Koroškem	10,40	51830-844-044-705,15	51830-844-044-80513
44. Ribnica	9,99	51310-844-045-70520	51310-844-045-80529
45. Sevnica	11,87	51610-844-046-70536	51610-844-046-80534
46. Sežana	11,33	51420-844-047-70557	51420-844-047-80555
47. Slovenj Gradec	10,64	51840-844-050-70583	51840-844-050-80581
48. Slovenska Bistrica	9,17	51810-844-048-70562	51810-844-048-80560
49. Slovenske Konjice	11,02	50720-844-049-70578	50720-844-049-80576
50. Šentjur	11,02	50770-844-051-70599	50770-844-051-80597
51. Škofja Loka	11,00	51510-844-052-70606	51510-844-052-80604
52. Šmarje	10,46	50730-844-053-70627	50730-844-053-80625
53. Tolmin	10,91	52030-844-054-70632	52030-844-054-80630
54. Trbovlje	9,99	52700-844-055-706'48	52700-844-055-80646
55. Trebnje	11,02	52100-844-056-70653	52100-844-056-80651
56. Tržič	8,60	51520-844-057-70669	51520-844-057-80667
57. Velenje	10,82	52800-844-058-70674	52800-844-058-80672
			
1 2	3	4	5
58.	Vrhnika 59.	Zagorje 60.	Žalec	10,16 8,95 10,79	50110-844-060-70702 52700-844-061-70718 50750-844-062-70723	50110-844-060-80700 52700-844-061-80716 50750-844-062-80721
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 6. februarja 1980.
Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za fin:.
Milica Ozbič 1. r.
,	248.
Na podlagi 251. in 272. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) ter 5. člena aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 za leto 1980 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 29. januarja 1980 ugotovitveni
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980
I
V sklepu o stopnjah prispevkov za financiranje 'Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/80) se točka I. pod a) spremeni tako. da se glasi:
»Zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času do 1. 1. do 29. 2. 1980 po stopnji 10,9 0/o, v času od 1. 3. do 31. 12. 1980 pa po stopnji 11.5 °/o iz osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove.«
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca do 31.
decembra 1980.
St. 130/2-01000
Ljubljana, dne 29. januarja 1980.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
249.
Na podlagi 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina skupnosti na seji dne 29. januarja 1980 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980
I
V sklepu o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980, (Uradni list SRS, št. 1/80) se točka I. spremeni tako, da se glasi:
»Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980, ki predvideva:
Skupne prihodke v višini	18.938.100.000
Skupne odhodke v višini	18.228.300.000
Izločitev v obratna sredstva	709.800.000.«
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/1-01000
Ljubljana, dne 29. januarja 1980.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
250.
Na podlagi 7. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72, 26/73, 34/74, 28/76, 16/77 in 19/77) in 23. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/78) ter v skladu z 9. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) skleneta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružna zveza Slovenije
POGODBO
o spremembah in dopolnitvah pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
1.	člen
Določba 1. člena pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 13/74, 19/75 in 21/76) se spremeni in se glasi:
»Ta pogodba ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov, ki niso obvezno zavarovani po kateri drugi osnovi, se odločijo za to zavarovanje in izpolnjujejo pogoje iz te pogodbe (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec)«.
2.	člen
Določba 2. člena pogodbe se spremeni tako, da se glasi: »Lastnost zavarovanca lahko v skladu z 8. in 9. členom zakona o združevanju kmetov in 7. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
pridobi združeni kmet (oseba iz 1. člena te pogodbe) pod pogojem, da
—	združi svoje delo in delovna sredstva z organizacijo združenih kmetov ali z drugo organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu organizacija),
—	dosega z združevanjem dela in sredstev in iz drugih virov v koledarskem letu poprečno najmanj tolikšen čisti osebni dohodek, kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavca v združenem
—	plačuje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ustrezen prispevek.
3.	člen
Določba četrte alinee 4. člena pogodbe se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
—	»dohodek iz delovnega razmerja z manj kot polovico polnega delovnega časa pri organizaciji, s katero zavarovanec proizvodno sodeluje ali pri drugi organizaciji združenega dela«.
4.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 130/19-01000
Ljubljana, dne 4. decembra 1979.
Predsednik
Skupščine skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Dante Jasnič I. r.
Predsednik Zadružne zveze SRS
Andrej Petelin 1. r.
251.
Na podlagi 16. člena dopolnila samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na seji dne 30. januarja 1980 sprejela
SKLEP
1
Akontacijska prispevna stopnja za uresničevanje programa raziskovalne dejavnosti za leto 1980 znaša 1,14 odstotka.
2
Raziskovalna skupnost Slovenije bo v letu 1980 na podlagi periodičnih obračunov in ocene tekočih gospodarskih gibanj spremljala ustreznost prispevne stopnje za leto 1980 glede na vrednost programa in jo po potrebi ustrezno popravila.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije
Tone Zimšek I. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
252.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, so po delegatih v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center in Kamnik na seji obeh zborov dne 13. decembra 1979 in 17. decembra 1979 sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega
varstva
1.	člen
6.	točka 10. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28-1300/79) se spremeni in se glasi: »zdraviliško zdravstveno varstvo, nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indicirano kot:
—	‘nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na bolnišnični način (nujno zdravljenje)
—	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje)
in ga odobri pristojna zdravniška komisija na podlagi liste indikacij; nemedicinsko oskrbo pri zdravstvenem letovanju otrok.
2.	člen
V	22. členu se dodasta za, prvim odstavkom dva nova odstavka, ki se glasita: »Jugoslovanski državljani z območja skupnosti, ki so sklenili delovno razmerje pri tujem delodajalcu brez posredovanja jugoslovanske samoupravne skupnosti za zaposlovanje ali brez poprejšnje ureditve zdravstvenega varstva pri zdravstveni skupnosti, si zagotavljajo zdravstveno varstvo v tej skupnosti, če ta čas niso dolžni biti zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva. V takem primeru zdravstvena skupnost zagotavlja zdravstveno varstvo z dnem prijave pri skupnosti v obsegu, kot je določen v prvem odstavku tega člena.
Delavci zaposleni pri tujem delodajalcu In zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva so dolžni zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva pri zdravstveni skupnosti prijaviti svoje družinske člane, ki živijo na območju te skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim varstvom v tujini zagotovljeno zdravstveno varstvo tudi njihovim družinskim članom.«
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
3.	člen
V	2. točki 40. člena se na koncu stavka dodajo besede: »do starosti 7 let«.
4.	člen
Opredelitev vsebine v uvodu 42. člena samoupravnega sporazuma o pravioah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28-1300/79) se namesto »Usklajevanje nadomestil z gibanjem živ-
<
Ijenjsk h stroške v« siremeni n se glasi: »Usklajevanje nadom.istil z g banj im jseb ih loho Ikov«.
V	42. členu se heseci: »i ivlje ijsk stroški« črtata in se nadomestita z bes<?darr i: » isebni dohodki«.
V	1., 2., 3. in 4. točki 42. člera se pred besedami: »nadomestilo o: ebm ga doho ka lodata besedi: »osnova za«.
Na koncu 1 in to :ke • 2. č. ena se dodajo besede: »v primerjavi s preteklim let im«.
5.	čle i
V	>rvem ocstav .u 47. člena sa črtajo besede:-»ali v tujini«.
Za drugim < dsta /kom 47. člen i se doda novi tretji odstavek, ki se glau: > Kad tr z Irav: tvena skupnost napoti upravičenca i a zdravi en j e v tijino v primerih iz 56. e lena teg; spo -ažurna, . e za čas potovanja in za čas ambulantne: a zc ravl. enja dok či z: nj in za spremljevalca (kadar ie sj remetvo odolrenc), višina povračila za stroške pre iran 3 in na: tani ve ob smiselni uporab, zveznega pravilnika > pošiljanju zavarovanih oseb na zdravi j anje v tujine Po rači !o znaša 80 odstotkov dnevnic e zc III sk- pinc de ovnih mest po odločbi o naj vi :jih znes tih Inev lic : a službeno potovanje v tujino, ki se prizn ivaje zveznim upravnim organom in organizacijam r ed materialne stroške«.
Dosedanji t etji odstavek 47. člen i postane četrti odstavek.
6.	čle i
9. točka 73. člei a ir 9. očk; lis'e prispevkov k stroškom zdrav: tven aga vars va s j čr ata.
7.	čle a
V	sesti točk i pr /ega ods avkt 74. člena se črtata besedi: »delovn invalid « ir na lome stita z besedo: »občan «.
8.	čle a
V	3. in 4. točki 75 čle m s3 deda nova tretja alinea, ki sc gla i: »idravila i i sredstvi za zdravljenje teh bo ezni«.
Ta samoupj avni spe razu n z ične veljati, ko ga sprejme skupšči aa o )čin ke : drav stvene skupnosti po delegatih v zbo u ui oralmike / :n zbo u izvajalcev in se objavi v Urainen listu SRS, i porablja pa se osmi dan po objavi \ Ur idnem li: tu- i RS.
St. 190-4/78
Ljubljana, čne 21. januar a 1E30.
Poe pisn ki
253.
Delavci v t< melj lih n di igih org; nizacijah združenega dela in delovnih skup losti i te,- kmetje in delovni ljudje, k z osebnim del am n z delovnimi sredstv opravljajo gaspodarsl o al negospodarsko dejavnost so po delegatih v sku ščin ih Cbčinskih zdravstvenih skupnostih Ljubija: .a i Sežig rad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknic a, ĐomJale, Gro ;uplj‘, H-astr ik, Idrija, Kočevje, ititija, Lo'atec , Ribnice. Tri ovijVrhnika, Zagorje, na sejah obeh zborov >d 2i. no /etnbra 1979 do
17.	januarja 198) sp: e jeli
> *
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremeir bah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega
varstva
1.	člen
Opredelite'/ vsebine v uvodu 42. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 29-1332/79 in popravek št. 31/71) se namesto »Usklajevanje nadomestil z gibanjem življenjskih stroškov« spremeni in se glasi: »Usklajevanje nadomestil z gibanjem osebnih dohodkov«.
V	42. členu se besedi: »življenjski stroški« črtata in se nadomestita z besedama: »osebni dohodki«.
V	1., 2., 3. in 4. točki 42. člena se pred besedami... nadome*tilo osebnega dohodka dodasta besedi: »osnova za«.
Na koncu 1. in 2. točke 42. člena se dodajo besede: »v primerjavi s preteklim letom«.
2.	člen
9.	točka 73. člena in 9. točka liste prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva se črtata.
3.	člen
V	3. in 4. očki 75. člena se doda nova tretja alinea, ki se glasi: »— zdravila in sredstva za zdravljenje teh bolezni«.
4.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga' sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-4/7):
Ljubljana, dne 29. januarja 1980.
Podpisniki
254.
čta podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma- o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje so zbori uporabnikov skupščin na svojih sejah v dneh od 26. novembra 1979 do 24. decembra 1979 sprejeli
SKLEP
o povračilu prevoznih stroškov za poseben prevoz 1
Znesek po\Tačila prevoznih stroškov za poseben prevoz za upravičence do zdravstvenega varstva znaša 30% cene super bencina oziroma 4,05 din za vsak prevoženi kilometer od 14. julija 1979 dalje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-6/78
Ljubljana, dne 28. januarja 1980.
Podpisniki
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
255.
Na podlagi 73., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/1978) ter 23. člena samoupravnega sporazuma o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Mozirje na seji dne 28. januarja 1980 in občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji dne 29. januarja 1980 sprejela valorizirano
LISTO PRISPEVKOV
uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
1. člen
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje' zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke sledeče zneske:
din
1.	Za prvi kurativni pregledi v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi
s posameznim primerom zdravljenja	30
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	85
3.	Zobozdravstvene storitve ter pripomočke,
in sicer	s
— za prvi pregled pri stomatologu — specialistu	88
—	za	vsako zalivko	30
—	za	polno kovinsko prevleko	225
—	za	vsake druge prevleke	270
—	za	inlay nazidek	150
—	za	vsako krono (z zatičkom)	330
—	za	vsak člen v mostovni konstrukciji	150
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi	50
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	78
—	za	gred, opornico ali jahač .	180
—	za	vsako	totalno protezo	480
—	za	vsako	parcialno protezo	600
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno
k parcialni protezi	525
—	za vsako začasno protezo	450
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	75
4.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če
ta ni predpisana	75
5.	Za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ
6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih	5
6.	Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in
posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	85
7.	Za zdravilo, porpožni in sanitetni material
ob pre*zcmu v lekarni na recept	25
8.	Za kon'raceacijs <a sredstva, 1 i se nudijo
uporabnikom / ambul; ntah in disp; nzerjih	150
9.	Za proteze, orto ične pripomočke, aparat
za ekstenzijo in j rosi stoječi post d j ni trapez 225
10.	Za nepodložene usnjene rok: vice, estetske rokavice za prote: o in nav leke za krn po
amputaciji	^	-	225
11.	Za	ortopedske	še vij e	450
12.	Za	kilni pas	225
13.	Za	berjle	40
14.	Za aparat za on ogocanpe glasnega govora 300
15.	Za ne nedi rinsl i del o: krbt v bolnišnicah, specialnih zav >dih, inšitutih ter naravnih zdraviliščih pr neprekinjen oskrbi za največ 15 dni ozii oma pri večl ratn i oskrbi za
največ 30 dni v kc leda skem let i — dnevno	40
16.	Za	očala	60
17.	Za	kontaktna	s lekl;	135
18.	Za	očesno j>rote so	150
19.	Za	ojaoeva ni	s ušni aparat	300
2.	člen
Ta lista sa uporab ja od 1. febsuarja 1980 dalje. Z uporabo te liste pi jneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stro: kom zč ravs venega varstva (Uradni list SLS, ši. 15 79).
St. 01-2-8/79
Občinska zdravstvena .■ kupi tost E ravo grad
predsednik skupščine
Ivai i Pil 1 1. r.
Občins ca zdravstvena : ktipnost Vloži -je
prodse< nik skupščine
Nil alaj Marjanovič dipl. inž. 1. r.
Občins ca zdravstvena i kupnost Rad je o’> Dravi predsednik skupščine
Karel Korošec 1. r.
Občins ca zdravstvena skupnost
Ravne na Koroškem predsednik skupščine
Jože Trobšar 1. r.
Občins ca zdravstvena : kupnopt „
Slo- renj Gradec predsednik skupščine Ivo Usenik 1. r.
Občins ca zdravstvena .■kupnost Velenje
predse« Inik skupščine
Jože >ebe ljak 1. r.
256.
. Na podlagi 17.' člena samoupravnega sporazuma
o.	ustanovit vi občinske zdravstvene skupnosti in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 In 31/76) so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Mozirje na seji dne
38.,	jamiarja 1980 ter Velenje na seji dne 29. januarja 1980 sprejeli
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in intelektualne storitve
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz prvega odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.700 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz drugega odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.700 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pov-šalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne 'osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni dsebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3.700 din.
4.	člen
Obračunski prispevki na osnove iz prvega in drugega odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oziroma pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	Men
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, v mešečnem znesku 6.000 din.
6.	člen
Sportniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova.
od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, v mesečnem znesku 5.300 din.
7.	člen
Kolpolterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5.300 din.
8.	člen
Rejniki in rejnice se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5.300 din.
9.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, v me-mesečnem znesku 8.300 din.
10.	člen
Druge osebe ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne* razrede in se jim določijo mešeč-ne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo
—	z višjo in visoko izobrazbo
11.	člen,
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in intelektualne storitve (Uradni list SRS, št. 8/79).
13.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 01-402-10/79
Datum, 29. januarja 1980.
, Skupščina občinske
zdravstvene skupnosti Dravograd predsednik
Ivan Piki 1. r.
Skupščina občinske
zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi predsednik
Karel Korošec Lr -r
Skupština občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem predsednik
Jože Trokšar L r.
Skupščina občinske. zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec predsednik Ivo šisernik 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Velenje predsednik Jože Debeljak 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje predsednik
Nikolaj Marjanovič dipl. inž. 1. r.
257.
Na podlagi 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in točke 6.5 resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec na seji dne 28. januarja 1980 ter občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji dne 29. januarja 1980 sprejele
SKLEP
o spremembi stopenj prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1980
6,85 °/e od bruto osebnega dohodka
2,37 °/» iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, občanov ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ter drugi;
— Občinska zdravstvena skupnost Slovenj Gradec:
6,82 °/e od bruto osebnega dohodka
2,91 % iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, občanov ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ter drugi;
— Občinska zdravstvena skupnost Velenje:
7,28 °/o od bruto osebnega dohodka
2,41 »/o iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, občanov ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ter drugi. k
Osnova za prispevek po obeh stopnjah iz prejšnjega odstavka tega sklepa je izplačani bruto osebni dohodek in drugi prejemki delavca, od katerih se po posebnih predpisih obračunava prispevek za zdravstveno varstvo.
2. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati dosedanji sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvd za leto 1980.
St. 01-420-9/78
Datum, 29. januarja 1980.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd predsednik
Ivan Piki L r.
1.	člen
Zbor uporabnikov In zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje sprejmejo stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in sicer:
— Občinska zdravstvena skupnost Dravograd:
6,81 %> od bruto osebnega dohodka
1,40°/» iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, občanov ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ter drugi;
— Občinska zdravstvena skupnost Mozirje:
7,75 %> od bruto osebnega dohodka
1,94 % iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, občanov ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ter drugi;
— Občinska zdravstvena skupnost Radlje ob Dravi:
7,50 ”/0 od bruto osebnega dohodka
1,93 %> iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, občanov ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ter drugi;
— Občinska zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem:	»
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje predsednik
Nikolaj Marjanovič dipl. Inž. 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi predsednik Karel Korošec l.r .r
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem predsednik
Jože Trokšar 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenj Gradec predsednik Ivo Šisernik 1. r.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Velenje predsednik
Jože Debeljak 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
258.
Na podlagi 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 ir. 2-3/78 in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Brežice na seji dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov in mačk
1.	člen
Na območju občine Brežice imajo lahko pse pravne in fizične osebe pod pogoji, ki so določeni v tem odloku.
2.	člen
Po tem odloku se psi razvrščajo v
a)	pse čuvaje
b)	lovske pse
c)	šolane pse
d)	druge pse
Pse čuvaje uporabljajo lastniki za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovarn, vrtov in podobno. V prijavi je potrebno označiti objekt oz. prostor, ki ga naj čuva pes.
■ Lovski pes je lahko po zakonu o lovu samo čistokrven pes ene od lovskih pasem. Čistokrvnost pa se dokazuje z veljavnim rodovnikom, ki ga je izdala kinološka organizacija.
Pod šolske pse se štejejo zlasti službeni psi varnostnih organov, JLA. lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni zn javne nastope in da vodijo slepe.
Med druge pse pa se štejejo psi. ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske oziroma šolane pse.
Pristojni občinski upravni organ razvršča pse v kategorije.
V dvomljivih primerih si organ priskrbi mnenje kinološke organizacije.
• 3. člen
Samo enega psa, starejšega več kot 6 mesecev, lahko redi vsako gospodinjstvo, lovskih ali redovniških psov pa največ dva psa. Gospodinjstvo lahko redi izjemoma več psov. če si pridobi dovoljenje občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo. To se izda po predhodnem mnenju veterinarske inšpekcije in privolitve hišnega sveta oziroma lastnika stanovanjskega objekta.
4.	člen
Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijavo psov je potrebno opraviti v 8 dneh, čim izpolnijo 3 mesece starosti. Kdor pride s psom na območju občine Brežice na bivanje, daljše od 30 dni, mora psa prijaviti v roku 8 dni po prihodu.
Ce se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolici je lastnik, upravljalec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice, dolžan to prijaviti v 24 urah pristojnemu občinskemu upravnemu organu oz. veterinarski službi.,
5.	člen
Psa je potrebno prijaviti ali odjaviti pri Posavskem veterinarskem zavodu Brežice — DE Brežice.
6.	člen
Posavsko veterinarski zavod Brežice — DE Brežice vodi register psov.
V	register se vpišejo: ime in priimek ter naslov lastnika oz. imetnika psa, ime, pasma, opis in starost psa, številka, pasje znamke, morebitni podatki o vpisu V rodovniško knjigo, plačilo pristojbin za cepljenje za pasjo znamko ter datum zaščitnega cepljenja proti steklini.
7.	člen
Lastnik je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, pokončanje, odtujitev, pobeg in vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov pri organizaciji, pri kateri je bil pes prijavljen v register psov.
V	primeru, če pes pogine ali je ubit, je lastnik oz. posestnik dolžan vrniti pasjo znamko organizaciji, ki jo je izdala.
Na stroške lastnika psa sc opravi prijava oz. izbris iž evidence.
8.	člen
Lastnik psa je dolžan slabeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim, da je zadosti hranjen, negovan in kadar zboli, se ga mora zdraviti.
Popadljivi psi in psi. ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih morajo biti v ograjenem ali zaprtem prostoru ali pripeti na verigi. Veriga ne sme biti krajša od 3 metrov.
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora lastnik namestiti tablico z napisom »HUD PES* in to na vidnem mestu.
9.	člen
Če je pes nevaren za okolico in ga ni mogoče zadosti zavarovati, ali če lastnik, v nasprotju z veteri-narsko-sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka, psa zanemarja, se psa odvzame ali humano pokonča na stroške*lastnika.
O odvzemu psa odloča pristojni občinski upravni organ na predlog občanov, stanovalcev ali Društva proti mučenju živali.
10.	člen
Lastnik psa je dolžan skrbeti, da se pes giblje prosto in brez nadzora.
V	urbaniziranih območjih sc sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti nagobčnik.
11.	člen
Ni dovoljeno voditi pse v javne in poslovne prostore, zabavišča, zabave in urejena kopališča.
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča.	,
Prepoved iz 1. odstavka tega člena ne velja zn lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju oz. kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi.
V	takšnem primeru mora imeti pes nagobčnik! vston v javni prostor mora odobriti upravitelj takega nrostora.
12.	člen
Veterinarski inspektor odredi, kadar je potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigo.
Zunaj bivališča se smejo psi gibati samo z nagobčnikom in na vrvici. Če obstaja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitne bolezni, lahko pristojni občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje tega psa na lastnikove stroške
13.	člen
Lastniki morajo skrbeti za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psov in mačk ter preprečevati mučenje.
Ni dovoljeno imeti psov, ki s stalnim laježem, zavijanjem, tuljenjem ali kako drugače motijo občane ali onesnažujejo okolico.
14.	čla
Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor ki mora ustrezati higienskim pogojem.
Pristojni občinski upravni organ lahko prepove vzrejo psov tistemu, k; za to ne izpolnjuje pogojev.
15.	člen
V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse samo v soglasju s hišnim svetom ali dovoljenjem lastnika zgradbe.
Prepovedano je imeti pse 'na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Prav tako ne smejo lastniki puščati psov na balkonih in terasah.
16.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Lastnik mora, na javni razglas o preventivnem cepljenju psov proti steklini, pripeljati psa na določeno zbirno mesto.
Posavsko-veterinarski zavod Brežice mora omogočiti lastnikom psov, da lahko pripeljejo pse na cepljenje tudi v popoldanskih urah.
17.	člen
Če se pri psu ali mački pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi- brez vzrokov na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno dinj en j e. .) mora lastnik tako žival takoj izolirati v poseben prostor, dobro zaprt, sum bolezni pa nemudoma prijaviti Posavsko-vetcrinarskemu zavodu — DE Brežice ali veterinarski inšpekciji.
v	18. člen
Če pes koga ugrizne, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, ali za to izve, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo ali zdravnika.
Psa. ki je ugriznil človeka, je treba 15 dni veterinarsko nadzorovati ne glede na to, ali je bil pes cepljen proti steklini ali ne. V času opazovanja mora biti pes Izoliran od drugih živali in ljudi.
Veterinarski nadzor opravi Posavski-veterinarski zavod DE Brežice, potem, ko dobi prijavo o ugrizu.
Stroški za veterinarsko nadzorstvo nad 1 psom, ki je ugriznil človeka gredo v breme lastnika psa.
19.	člen
Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se preprečijo ugrizi in druge poškodbe, ki jih povzročajo psi, se sme poloviti vse pse, ki se gibljejo brez nadzorstva in pse, ki ne nosijo pasjih znamk.
Psa, ki je bil ulovljen ob pogojih iz prvega odstavka tega člena se na zahtevo vrne lastniku, če le ta dokaže, da je bil pes prijavljen in registriran.
20.	člen
Lastnik psa lahko zahteva vrnitev psa v 4 dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen mora pa povrniti stroške, ki so nastali z ulovom in oskrbo psa.
Če lastnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku oziroma, če ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa ookonča, lahko pa se ga izroči tudi drugi osebi
21.	člen
Lovljenje in pokonča vanj e psov po tem odloku opravlja veterinarsko higienska služba pri Posavsko-veterinarskem zavodu DE Brežice. Psa na verigi ali v hišni ogradi ni dovoljeno pokončati.
Veterinarska inšpekcija lahko po potrebi pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog po tem odloku.
22.	člen
O vlogah občanov, ki se vlagajo na podlagi 19. in 20. člena tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
23.	člen
Kdor najde poškodovanega ali poginulega psa, mora o tem obvestiti Posavski-veterinarski zavod DE Brežice, kateri mora takoj poskrbeti za odstranitev psa.
24.	člen
Izvajanje tega odloka nadzomjejo Medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica, Krško-Veteririarska inšpekcija.
25 Člen
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje za prekrške posameznik ali pravna oseba-lastnik psa:
—	čc ne skrbi za ukrepe iz 10. člena tega odloka;
—	če vodi psa v prostore, ki so navedeni v 11. členu tega odloka:
—	če ne upošteva 12. Mena tega odloka;
—	če ne skrbi, d* je pes ob javnem razglasu preventivno cepljen proti steklini (16. člen odloka);
—	če ne prijavi takoj vetorinarski službi, da so se pri psih ali mačkah pojavili znaki, po katerih obstaja sum za steklino (17. Člen odloka);
—	če ne poskrbi, da je pes ki je ugriznil človeka 15 dni po ugrizu pod veterinarskim nadzorstvom (18. člen tega odloka).
Za prekrške iz prvega odstavka tega čiena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 din do 3.000 din.
26 člen
Z denarno kaznijo od 200 din do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba-lastnik psov:
—	če ne upošteva določil 3. člena tega odloka;
—	če psa ne prijavi zaradi vpisa v register (4. člen odloka!:
—	če ne prijavi pogina, odtujitve ali vsake druge Spremembe v zvezi z rejo psov (7. člen odloka);
—	če ne poskrbi za ukrepe iz 8. člena tega odloka;
—	če njegov pes z laježem ali kako drugače moti občane ali onesnažuje okolico (13. člen);
—	če ne obvesti pristojne službe, da je pes ugriznil človeka (18. člen);
27.	člen
Lastniki psov morajo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka število psov prilagoditi določbam tega odloka.
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/79-4
Brežice, dne 30. januarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
259.
/ skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. februarja 1980 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi
stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1978, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 24 Vo in to od 1. 3. 1980. dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1979 se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so določene:
do konca januarja 1979	za 24 %>	
do konca februarja 1979	za	22 »/o
do konca marca 1979	za	20 »/o
do konca aprila 1979	za	18 »/o
do konca maja 1979	za	16 °/o
do konca junija 1979	za	14 «/o
do konca julija 1979	za	12 »'o
do konca avgusta 1979	za	10 °/o
do konca septembra 1979	za	8 »/o
do konca oktobra 1979	za	6 »/o
do konca novembra 1979	za	4»/o
do konca decembra 1979	za	2 «/o
3 Sklep začne veljati z dnem	objave v	Uradnem
listu SRS.
St. 56-1/80-3
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice
Mišič Minka 1. r.
CELJE
260.
Skupščina občinske komunalne skupnosti Celje je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne
29.	januarja 1980 na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, 4. člena pravilnika o preskrbi s pitno vodo na območju občine Celje, 7. člena pravilnika o odvajanju in čiščenju odpadnih ter atmosferskih voda v občini Celje in 4. člena pravilnika o preskrbi s plinom v občini Celje sprejela
SKLEP
o prispevku za priključitev na komunalne objekte In naprave individualne rabe^v občini Celje
1.	člen
Na območju občine Celje se plačujejo prispevki za priključitev na javno vodovodno, kanalizacijsko in plinovodno omrežje ter za povečan odvzem pitne vode za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav individualne rabe.
2.	člen
Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje ter za povečan odvzem pitne vodne znaša:
-	din
—	za stanovanje v usmerjeni stanovanjski izgradnji	4.080
—	za hišo individualne izgradnje	8.160
—	za sekundami liter za ostale porabnike 272.000
Za povečan odvzem pitne vode se za obračun prispevka upošteva razlika med dosedanjo priključno močjo, za katero je že bil plačan prispevek in med zahtevano priključno močjo.
3.	člen
Zavezanci prispevka za priključitev na javni vodovod, ki so do uveljavitve tega sklepa že zbrali sredstva za priključitev na javni vodovod v krajevni skupnosti pa priključki še niso izvršeni, in občani, ki zbirajo sredstva za prispevek z referendumom za ureditev preskrbe s pitno vodo, če je prispevek vključen v referendumskem programu v dosedanji višini, plačujejo prispevek za priključitev na javni vodovod v dosedanji višini.
4.	člen
Prispevek za priključitev na javno kanalSacijsko omrežje znaša:
din
—	za stanovanje v usmerjeni stanovanjski izgradnji	2.800
—	za hišo individualne izgradnje	4.000
—	za priključitev ostalih porabnikov:
za ostale porabnike se ugotavlja prispevek na osnovi količine in stopnje onesnaženosti vode. ki se izraža s populacijskimi ekvivalenti (E) ter znaša prispevek za en populacijski ekvivalent 2.500 din.
Način določanja onesnaženosti vode je opredeljen v navodilih o načinu in določanju količin in stopnje onesnaženosti vode (Uradni list SRS, št. 29/76).
5.	člen
Prispevek za priključitev na plinovodno omrežje znaša:
din
— za stanovanje v usmerjeni stanovanj-
ski izgradnji:
a)	za	kuhanje	5.000
b)	za	kompletno oskrbo	10.000
— za	hišo individualne izgradnje:
a)	za kuhanje	5 000
b)	za	kompletno oskrbo	12.500
— za priključitev ostalih porabnikov za prispevek določi odvisno od priključne moči in znaša za eno G Cal/h 500.000 din.
V	kompletno oskrbo štejemo uporabo plina za cuhanje, pripravo tople vode In za ogrevanje.
6.	člen
Zavezanci prispevkov za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe ali za povečan odvzem pitne vode so dolžni plačati prispevke pred priključitvijo oziroma pred nameravanim povečanim odvzemom pitne vode.
7.	člen
.izvršni odbor občinske komunalne skupnosti Celje je pooblaščen, da lahko v upravičenih primerih dovoli zavezancem prispevka obročno plačevanje prispevka ali mu lahko odgodi plačilo.
8.	člen
Sredstva prispevkov so namenska in so dohodek občinske komunalne skupnosti Celje ter se uporabljajo po projektnih programih izgradnje komunalnih objektov in naprav.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevku za priključitev na javni vodovod in za povečan odvzem pitne vode, ki ga je sprejela skupščina občinske komunalne skupnosti Celje, z dne 7. 7. 1977.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine občinske komunalne skupnosti Celje Vlado Črešnik 1. r.
CERKNICA
261.
V	skladu s prvim odstavkov 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega srbstva Cerknica na seji dne 28. januarja 1980 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi
stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1978, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 24,0 "/o in to od 1. 3. 1980 dalje
2
Preživnine, določene v letu 1979 se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih od-
stoikov, glede na čas, kdaj so bile	določene in sicer
če so bile določene	
	»A,
do konca januarja 1979	za 24
do konca februarja 1979	za 22
do konca marca 1979	za 20
• do konca aprila 1979	za 18
do konca maja 1979	za 16
do konca junija 1979	za 14
do konca julija 1979	za 12
do konca avgusta 1979	za 10
do konca septembra 1979	za 8
do konca oktobra 1979	za 6
do konca novembra 1979	za 4
do konca decembra 1979	za 2
3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	
nem listu SRS.
St. 400-1/79
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti, socialnega skrbstva
Zvone Nelec L r.
GROSUPLJE
262.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 72. seji dne 23. januarja 1980 sprejel
SKLEP
e Javni razgrnitvi predloga »»»khilnega —irta Sp. Slivnica
I
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog zazidalnega načrta »Sp. Slivnica«, ki ga je Izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. 2569 v decembru 1979.
n
V času razgrnitve lahko k predlogu podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi
• ra
Predlog zazidalnega načrta »Sp. Slivnica« bo na vpogled na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Grosuplje ter v prostorih Krajevne skupnosti Sp. Slivnica in Grosuplje.
.IV
Ta sklep se obja /i v Ura Inen listu SRS/
St. 350-2/79
Grosuplje, d le 3 . januarja 1910.
Preč sedrik Iz /ršn >ga /veta Skupšči ie občine Grosuplje J ar ;z Koščak 1. r.
263.
Na podlagi t. cic ia zakoni o iren.'banju lastninske pravice in drugi.b pravic la z>mlj.ščih, namenjenih za kompleksi io gi aditev (L radr i list SRS, št. 19/76) in 219. člena s atut i občine Grcsupl. e (Uradni list SRS, št. 10/78) j ■ Iz\ ršni svet Skl pščiae občine Grosuplje na 73. sej dne 29. janu rja 1980 sprejel
SKLEP
o javni razpravi osnutka odlika i določitvi zemijtse, namenjenih za .‘tuno/anjiko ii drugačno kompleksno . graditev na območje zazidali ega načita Smarje-Sap
1*2
I
V	javno razi ravc se za tr deset dni od dneva objave tega sklepa v U adnem li ;tu SRS da osnutek odloka o določitvi zemljišč nam njenih za stanovanjsko in drugačno korrplekmo gradi ev na otmočju zazidalnega načrta Šmarje-Sap P2.
II
V	času javni razprave te; a os lutki odloka lahleo podajo svoje pri )oml e in pre llogi zai iteresirarie organizacije združenega dola, ;am< upr; vne interesne skupnosti, delovr i Iji dje in občani krajevne skupnosti Šmarje ter druge sa noupravr e organizacije in skupnosti.
III
Osnutek odl ika o določit zi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno rompleksno graditev na območju zazidal lega načrta 5ma-je-£ap P2, bo na vpogled na odde ku ; a urbani em in gradbene zadeve Skupščine občini Grosuplje ii v bros.orih Krajevne skupnosti Smarje-Sap.
IV
Ta sklep se >bja'i v Uradnem listu SRS.
St. 164-1/80
Grosuplje, die 1 februar; a 1980.
Pree sedrik
Izvršnega : veta Skupščine občine Grosuplje
Jate* Koščak 1. r.
264.
Svet skupšči ie Krajevne skupnosti Sp. Slivnica je na podlagi 2. čl< na : akona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73!, v s dadu s s atut am KS Sp. Slivnica in izda referenti ima z dne II . januar, a 1980 na seji
18.	januarja 1981 spr ijel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Sp. Slivnica za financiranje modernizacije in asfaltiranja cest v naselju Sp. Slivnica
1
Za območje KS Sp. Slivnica se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 13. 1. 1980 uvede krajevni samoprispevek za financiranje modernizacije in asfaltiranja naslednjih cest v naselju Sp. Slivnica;
1.	Cesta od križišča do konca počitniške hiše Sila Franca v širini 4 m
2.	Cesta od križišča do začetka stanovanjske hiše Zajc Jožeta v širini 3 m
3.	Odcep ceste od Janežič Ivana št. 54 do .odcepa hišne poti Janežič Franca v širini 3 m
4.	Cesta od križišča do priključka hišne poti Križman Jožeta v širini 3 m
2
Krajevni samoprispevek' se uvede za dobo petih let od 1. 3. 1980 do 28. 2. 1985. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Sp. Slivnica in obsega naselje So. Slivnica.
3
Samoprispevek plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
— IX) stopnji 2°/o od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja
—	po stopnji 2°/o osebni, invalidski in družinski upokojenci
—	po stopnji 5 "/o občani, ki imajo dohodke od obrti in to od čistega dohodka, po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju
—	po stonji 2°/o osebni, invalidski in družinski upokojenci
—	po stopnji 50/0 občani, ki imajo dohodke od obrti in to od čistega dohodka po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem odobju
—	po stopnji 5% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijskih dejavnosti.
Sredstva samoprispevka se nakazujejo na račun Krajevne skupnosti 50130-780—17356 na naslov: Krajevni samoprispevek KS Sp. Slivnica, 61290 Grosuplje.
4
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 2.000 din neto mesečnega dohodka in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
5
Sredstva, ki se zberejo s krajevnim samoprispevkom so strogo namenska in se vodijo na računu KS Sp. Slivnica.
6
Svet skupščine KS Sp. Slivnica je dolžan o zbranem samoprispevku na krajevno običajen način seznaniti občane. O zbranih sredstvih samoprispevka in o uporabi teh ter o opravljenem delu je dolžan svet skupščine KS izdelati posdbno poročilo in ga predložiti zboru občanov KS Sp. Slivnica.
7
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980.
Sp. Slivnica, dne 18. januarja 1980.
Predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti Sp. Slivnica
Jože Vovk L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
265.
Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1980, seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana
Bežigrad
i	1. člen
V drugem odstavku 10. člena odloka o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 4/78) se črta besedilo:
1.	»Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na ob-
močju KS Črnuče Nadgorica, imajo 3 delegatska mesta«	k,
in nadomesti z besedilom:
»Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Črnuče Gmajna, imajo 1 delegatsko mesto.
Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Franc Ravbar Črnuče, imajo 1 delegatsko mesto.
Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Rezke Dragar-Crnuče, imajo 1 delegatsko mesto.
Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Nadgorica Ježa, imajo I delegatsko mesto.
2.	V besedilu:
»Delovni ljudje in občani, ki stanujejo na območju KS Stadion, imajo 4 delegatska mesta
se spremeni številka 4 in nadomesti s številko 3.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St.010-2/78-8
Ljubljana, dne 30. januarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBL. AN/l CINTER 266.
Skupščina občine I j ubijana Cen er je na podlagi 632. člena zakc na c zdr ižem m d >lu (Jradni li ;t SFRJ, št. 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SIS, . t. 2/ ’8) ra 22 sej zbora združenega dela 29. ja mar a 1: 80 na .23 sej zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja 1380 : prej -la
( D L O K
o prenehanju zača neg: ukrepa družbenega virstva v delovni orgarizaciji K irtonažn. to- arna Ljubljana
1.	člen
V delovni organiza iji Karte nažr a tovarna Ljubljana, v TOZD Kartona ina tovar ra Ljubljana in v delovni skupnosti s cupr ih smžb dele vne organizacije Kartonažna to/arni Lj ibljana jrene ia začasni ukrep družbenega va -stva.
2.	člen
Začasnemu kol rgijs temu po: lovo Inemu o rganu v delovni organizacij Ka: tonalna ovarna, ki ga sestavljajo:
Florjančič Tone, pr sdse< nik,
Lazar Andrej, član
Irt Gregor, člai ,
in začasnem i rdiv lual iem poslovodnem organu TOZD Kartonažna ouar aa Ljubi, ana Kondriču Jakobu preneha mandat
3.	člen
Prenehanje m: nda a začasnih poslovodnih organov se vpiše v reg ster
s	4,-člen
Ta odlok začne vel; ati z dne n ol jave v Uradnen listu SRS.
St. 023-18/''9
Ljubljana, dne 29. j mua -ja 1)80.
P edseinik Skup čine občine
I.jubllana Center
Mire slav Samardžija 1. r.
LIUBjJANA VIC-UUDNIK 267.
Na podlagi 169 in 74. Mena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Urar ni list SRS, št. 2/78) in 1. in
6.	točke 622. člena zak ma o zd užer em delu (Uradni list SFRJ, št. 53/73) j- Skupšč na občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ii na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. januarje 198 > sprejele
t K L E P
o spremembi sklera o zača snet i ukrepu družbenega varstva v delovni org niza siji Mia« tinsko klimatsko » ravi išče Rak itna
1
Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, št. 017-1/79 z dne 18. julija 1979 objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 24-1166/79 se spremeni tako, da se glasi_:
»Delovna organizacija Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna mora najkasneje do 15. maja 1980 objaviti razpis prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa delovne organizacije v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v delovno organizacijo, statutom delovne organizacije in zakona o združenem delu.«
....... 2
Ta'sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 017-1/79
Ljubljana, dne 23. januarja 1980.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
LOGATEC
268.
Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uracini list SRS, št 3/78), je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 4. februarja 1980 sprejela
ODLOK
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini
Logatec
1.	člen	v
Organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke od kmetov na območju občine Logatec (v nadaljnem besedilu: kupci) brez samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev in zemlje oziroma brez kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec.
2.	člen
Ospova za plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je odkupna cena, ki jo kupec plača prodajalcu.
Prispevek znaša:	«
—	za teleta 20«/#
—	za govedo in prašiče 15 %>
—	za ostale kmetijske pridelke in vrtnine 10 %>
3.	člen
r Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in vrednost odkupljenih proizvodov.
4.	člen
Kupec je dolžan plačati prispevek v 30 dneh po nakupu kmetijskih proizvodov na poseben račun pri
Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec.
Zbrana sredstva iz prispevka so namenska in se smejo uporabljati le za pospeševanje kmetijstva v občini.
5.	člen
Kupci smejo kupovati kmetijsko prehrambene proizvode iz 2. člena tega odloka samo v svojih prostorih (odkupnih postajah, prevzemnih mestih, dogo-nih ipd.).
Kupci so dolžni v roku 15 dni po objavi tega odloka prijaviti oddelku za gospodarstvo in finance SO Logatec poslovne prostore iz 1. odstavka tega člena
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne pošlje poročila o nakupu pridelkov v določenem roku (3. člen).
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
8.	člen
Z denarno kaznijo 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 7. člena tega odloka pri opravljanju samostojne dejavnosti
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/80
Logatec, dne 4. februarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
269.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 30. januarja 1980 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine določene do vključno 31. 12. 1978, se zarodi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 24 %> in to od 1. 3. 1980 dalje.
2
Preživnine določene v letu 1979 se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so določene:
		•/o
do konca januarja 1979	za	24
do konca februarja 1979	za	22
do konca marca 1979	za	20
do konca aprila 1979	za	18
do konca maja 1979	za	16
do konca junija 1979	za	14
do konca julija 1979	za	12
do konca avgusta 1979	za	10
do konca septembra 1979	za	8
do konca oktobra 1979	za	6
do konca novembra 1979	za	4
do konca decembra 1979	za	2
3
Sklep stopi v veljavo z dnem objave.
St. 56-2/78
Logatec, dne 4. februarja 1980
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec
Majda Drašler 1. r.
SLOVENSKE KONJICE *	270.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi dogovora o oblikovanju in delu družbenih svetov v občini Slovenske Konjice za področje družbenopolitične skupnosti in 199. ter 200. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o družbenih svetih družbenopolitične skupnosti občine Sovenske Konjice
1.	člen
Zaradi organiziranega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja in nadaljnjega razvijanja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja in izmenjave mnenj med skupščino občine in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi se v občini Slovenske Konjice ustanovijo družbeni sveti.
2.	člen
Družbeni sveti v občini dajejo pobudč in obravnavajo načelna vprašanja pri oblikovanju in izvajanju politike ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov demokratičnega družbenega vpliva v pripravi, sprejemanju in izvajanju odločitev delegatske skupščine in njenih organov.
3.	člen
V občini Slovenske Konjice se ustanovita:
—	družbeni svet za politični sistem in samoupravljanje,
—	družbeni svet za dolgoročni razvoj in planiranje
4.	člen
Družbeni svet za politični sistem m samoupravljanje obravnava predvsem vprašanja samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določil statuta občine, osnutke in predloge predpisov ter drugih splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja na teh področjih ter druga pomembna vprašanja, zlasti pa:
—	uresničevanje socialističnega samoupravljanja,
—	samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje,
—	delovanje in razvoj delegatskega sistema,
—	informiranje za delegatsko odločanje,
—	delovanje in razvoj krajevne samouprave,
—	delovanje, družbena preobrazba in razvoj upravnih in drugih organov, organizacij, skupnosti in združenj v občini, ki opravljajo dela in naloge posebnega družbenega pomena (zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, komunalna dejavnost),
—	uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov.
5.	Člen
V svet za politični sistem in samoupravljanje delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta:
— Skupščina občine Slovenske Konjice — Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice — Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice — Občinski komite ZKS Slovenske Konjice — Občinski svet zveze sindikatov Slovenske Konjice
— Občinska konferenca ZSMS Slovenske Konjice — Občinski odbor ZZB NOV Slovenske Konjice — Delavska univerza Slovenske Konjiće — Obrtno združenje občine Slovenske Konjice — Strokovne službe SIS
6.	člen
Družbeni svet za dolgoročni razvoj in planiranje obravnava vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine in druga pomembna vprašanja za določanje in izvajanje ekonomske in socialne politike, določanja skupnih planskih ciljev razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti, vprašanja načrtovanja in izgradnje prostora ter varstva okolja v občini in druga vprašanja pomembna za izvajanje prostorske politike, določanje skupnih planskih ciljev na področju racionalne rabe prostora ter varstva okolja, obravnava osnutke in predloge predpisov s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za družbenoekonomski razvoj, ekonomsko in socialno politiko, osnutke in predloge predpisov in drugih splošnih aktov, s katerimi se urejajo pomembna vprašanja za gospodarstvo, ekonomiko družbenih dejavnosti, prostorskega in družbenega planiranja ter varstva okolja, zlasti pa:
—	oblikovanje in spremljanje uresničevanja ekonomske in socialne politike ter gospodarskega razvoja
—	oblikovanje in spremljanje uresničevanja načel in ciljev družbenega in prostorskega planiranja ter izvajanja sprejetih planov
--- združevanja dela, zemlje in sredstev
—	svobodna menjava dela
—	usmerjanje in urejanje prostora
—	politika izgradnje naselij (urbanizem)
—	komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo
—	varstvo okolja (varstvo zraka, pred hrupom v delovnem in bivalnem okolju, varstvo voda, zelenih površin pred požari itd.).
7.	člen
V družbeni svet za dolgoročni razvoj in planiranje delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta:
. — Skupščina občine Slovenske Konjice
— Izvršni svet občinske skupščine Slovenske Konjice
— Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice — Občinska konferenca ZKS Slovenske Konjice — Občinski svet zveze sindikatov Slovenske Konjice
— Občinska konferenca ZSMS Slovenske Konjice — Občinski odbor ZZB NOV Slovenske Konjice — Ljubljanska banka — ekspozitura Slovenske ‘Conjicc
— Obrtno združenje občine Slovenske Konjice — Strokovne službe SIS Slovenske Konjice
8.	člen
Pri delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi drugi organi, samoupravne interesne skupnosti in organizacije, ki sicer ne delegirajo delegatov v družbeni svet, pa tudi posamezniki, kadar svet sodi, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno za uspešno delo sveta.
9.	člen
Družbeni svet ima predsednika sveta, ki ga izvolijo udeleženci v delu sveta izmed sebe.
i Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice.
10.	člen
Družbeni svet ima petčlanski koordinacijski odbor. ki ga določijo udeleženci družbenega sveta.
Koordinacijski odbor družbenega sveta skrbi za pripravo sej, določa za sejo sveta znanstvene in druge samoupravne organizacije in skupnosti, združenja in posameznike, ki sodelujejo na sejah sveta, skrbi za izvajanje sklepov in obveščanje javnosti o delu družbenega sveta ter opravlja druge naloge po pooblastilu družbenega sveta.
Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta.
11.	člen
Občinski upravni organi, zavodi in druge organizacije ter strokovne službe, ki. opravljajo zadeve iz pristojnosti občine, morajo pri svojem strokovnem delu v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov obravnavati mnenje in predloge družbenih svetov.
Ce se organi iz prvega odstavka tega člena ne strinjajo z mnenji in predlogi družbenega sveta, sporočijo svoje stališče organu, ki je pristojen odločati o zadevi.
Predstojniki organov iz prvega odstavka tega člena sodelujejo pri delu družbenega sveta, kadar svet obravnava vprašanja, ki spadajo v pristojnost teh organov, organizacij ali strokovnih služb.
Vsi udeleženci posvetovanja v družbenih svetih so za svoje delo, podana mnenja in predloge družbeno odgovorni.
12.	člen
Občinski upravni organi, zavodi in strokovne organizacije so dolžni na zahtevo predsednika družbenega sveta zagotoviti svetu podatke, dokumentacijo in drugo strokovno pomoč iz svojega delovnega področja.
13.	člen
Družbeni svet dela na sejah.
Družbeni svet lahko za proučitev posameznih zadev ustanovi komisije, delovne skupine in druga delovna telesa.
14.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim se natančneje določajo organizacija in način dela sveta, uresničevanje javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta
15.	člen
Administrativna-tchnična in določena strokovna opravila za družbena sveta po tem odloku opravljajo:
Za družbeni svet za politični sistem in samoupravljanje sekretariat občinske skupščine in občinski upravni organi, v katerih pristojnost spadajo zadeve, ki jih obravnava družbeni svet.
Za družbeni svet za dolgbročni razvoj in planiranje občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo in planiranje in za zadevo pristojni občinski upravni organi.
16.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov po tem odloku se zagotavljajo v občinskem proračunu
17.	člen
S tem odlokom ustanovljeni družbeni svet za dolgoročni razvoj in planiranje nadomesti svet za dolgoročni razvoj in planiranje ustanovljen po 195. členu statuta občine (Uradni list SRS, št. 12-876/78).
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati tretja alinea 2. člena odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-882/78)
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/79-1
Slovenske Konjice, dne 30. januarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
271.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi dogovora o oblikovanju in delu družbenega sveta za usklajevanje in uresničevanje davčne politike ter 199. in 200. člena statuta' občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združe-
nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za usklajevanje in uresničevanje davčne politike v občini Slovenske Konjice
1.	člen
Za upravno področje davčnih prihodkov v občini Slovenske Konjice se ustanovi svet za usklajevanje in uresničevanje davčne politike.
2.	člen.
Družbeni svet za usklajevanje in uresničevanje davčne politike obravnava vprašanja usklajevanja in uresničevanja davčne politike v občini Slovenske Konjice, zlasti obremenitve posameznih kategbrij zavezancev, tako da vzpodbuja razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, usklajuje davčno politiko s politiko obdavčenja v sosednjih občinah, predlaga in obravnava davčne oprostitve in olajšave, obravnava osnutke predpisov in drugih splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja med davčnimi zavezanci do družbeno skupnosti ter druga pomembna vprašanja, zlasti pa:
—	obravnava stališča in sklep za družbeno dogovarjanje o enotni in usklajeni davčni politiki in o usklajevanju teh stališč,
—	davčne olajšave in oprostitve, odpise in vknjižbo bremen v zemljiški knjigi,
—	organizacijo davčne službe,
—	obravnava problematiko širšega družbenega pomena, ki zadeva občinsko službo družbenih prihodkov.
3.	člen
Udeleženci pri delu družbenega sveta so:
— Skupščina občine Slovenske Konjice
— Izvršni svet občinske skupščine Slovenske Konjice
— Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice
— Občinska konferenca ZKS Slovenske Konjice
— Občinski svet zveze sindikatov Slovenske Konjice
— Občinska konferenca ZSMS Slovenske Konjice
— Občinski odbor ZB NOV Slovenske Konjice
— Ljubljanska banka *— ekspozitura Slovenske Konjice
— Obrtno združenje občine Slovenske Konjice
4.	člen
Udeleženci v delu družbenega sveta določajo delegate za delo v svetu v skladu s svojimi akti. ^dogo-vorom o oblikovanju in delu družbenega svetli ter poslovnikom družbenega sveta.	,
5.	člen
Družbeni svet za usklajevanje in uresničevanje davčne politike daje svoja mnenja in predloge" občinski davčni upravi.
Ce je družbeni svet obravnaval določeno vprašanje iz pristojnosti občinske davčne uprave na pobudo delovnih ljudi, občanov ali samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, sc o mneniu oziroma predlogu družbenega sveta obvestijo tudi pobudniki.
6.	člen
Družbeni svet ima petčlanski koordinacijski odbor, ki ga določijo udeleženci družbenega sveta.
Koordinacijski odbor družbenega sveta skrbi za pripravo sej, določa za sejo sveta strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, združenja in posameznike, ki sodelujejo na sejah sveta, skrbi za izvajanje sklepov in obveščanje javnosti o delu družbenega sveta ter opravlja druge naloge po pooblastilu družbenega sveta.
Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta.
7.	člen
Družbeni svet ima predsednika sveta, ki ga izvolijo udeleženci pri delu sveta izmed sebe.
Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik Skupščinp občine Slovenske Konjice.
8.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu s katerim se natančneje določajo organizacija in način dela, uresničevanje javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
9.	člen
Sredstva za delo družbenega sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu občine.
10.	člen
Strokovna in druga opravila za družbeni svet opravlja občinska davčna uprava.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/80-1
Slovenske Konjice, dne 30. januarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
272.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 30. členu zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. januarja 1980 sprejela
S KLEP
o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Celju
I
V sklepu Skupščine občine Slovenske Konjice št. 021-20/79-1 o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov' Temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Celju se za peto
alineo I. točke pika nadomesti z vejico in doda nova testa alinea, ki se glasi:
»— enota v Šentjurju pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju za območje občine Šentjur pri Celju.«
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-20/79-1
Slovenske Konjice, dne 30. januarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban L r.
ŠENTJUR PRI CELJU
/
273.
«
Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, ter o republiških upravnih organih' (Uradni list, SRS, št. 24/79) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SR Slovenije, št. 20/74) je Skupščina Občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 28. januarja 1980 sprejela
ODLOK
o' organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Upravni organi občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) opravljajo na področjih, za katera so ustanovljeni, upravne, strokovne iti druge naloge iz pristojnosti občine v skladu z zakonom, statutom občine Šentjur pri Celju ter drugimi predpisi, sprejetimi na njihovi podlagi.
2.	člen
Upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, zlasti pa:
—	za izvajanje sprejete politike, izvrševanja zakonov in drugih predpisov,
—	za sprotno spremljanje stanja in obveščanja občinske skupščine, ter izvršnega sveta o stanju in pojavih na določenih področjih,
—	za ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
3.	člen
Upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč delegatom in delegacijam občinske in republiške skupščine in delegacijam za skupščine SIS. krajevnim skvvnoiVm in drugim samoupravnim skupnostim in organizacijam.
Na podlagi poprejšnjega sporazuma in v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Šentjur pri Celju lahko občinski upravni organi opravljajo tudi vsa ali del strokovnih opravil za samoupravne interesne skupnosti in za družbenopolitične organizacije v občini.
4.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve na področju ljudske obrambe, ki so v njihovi pristojnosti, zlasti pa:
—	izdelujejo in ažurirajo obrambni načrt za dejavnosti svojega področja,
—	sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organi in organizacijami pri obrambnih pripravah (strokovna pomoč, dajanje podatkov itd.),
—	skrbijo za kadrovsko zasedbo vojno-organiza-cijske strukture upravnih organov,
—	dajejo predloge in pobude za materialno zagotovitev obrambnih priprav,
—	skrbijo, da se vojne potrebe čimbolj vključujejo v mirnodobno izgradnjo.
5.	člen
Upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju ter v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja, za katerih izvrševanja so odgovorni.
6.	člen
Upravni organi opravljajo strokovne in admini-strativno-tehnične naloge za družbene svete.
Občinska skupščina z odlokom o ustanovitvi družbenega sveta določi upravni organ in naloge, ki jih mora le-ta opravljati za družbeni svet. /
7.	člen
Upravni organi morajo, ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter za strokovno in drugo izobraževanje ter izpopolnjevanje in družbenopolitično izobraževanje njihovih delavcev.
II.	ORGANIZACIJSKE OBLIKE
8.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu- individualni upravni organi) in kot kolegijski upravni organ.
9.	člen
Individualni upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo,
—	oddelek za notranje zadeve,
—	oddelek za ljudsko obrambo,
—	davčna uprava,
—	občinski inšpektorat,
—	geodetska uprava.
10.	člen
Kolegijski upravni organ je:
—	komite za družbeno planiranje in razvoj.
St. 4 — 14. n. 1980
URADNI LIST SRS
Stran 299
11.	člen
Za opravljanje zadev določenih s tem odlokom, delujejo v sestavu oddelka za notranje zadeve naslednji krajevni in matični uradi:
— Krajevni urad Dobje pri Planini,
— Krajevni in matični urad Dramlje,
— Krajevni in matični urad Loka pri Zusmu,
— Krajevni in matični urad Planina pri Sevnici,
— Krajevni in matični urad Ponikva,
— Krajevni urad Prevorje,
— Krajevni in matični urad Gorica pri Slivnici.
Območje posameznega krajevnega urada določa občinska skupščina s posebnim sklepom
12.	člen
Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
Z aktom iz prejšnjega odstavka izvršni svet določi tudi tista dela in naloge iz pristojnosti upravnega organa, ki jih morajo opravljati delavci drugega upravnega organa, ter določi način odgovornosti, financiranje in droge pogoje za opravljanje teh del in nalog.
IH. DELOVNA PODROČJA
13.	člen
Oddelek za občo upravo
—	odloča v upravnih stvareh s področja lokacijskih in gradbenih zadev, ter uporabnih dovoljenj,
—	odmerja odškodnino za spremembo namembno-»ti kmetijskih zemljišč;
—	odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
—	opravlja premoženjsko-pravne zadeve,
—	odloča o upravnih stvareh s področja komunalnega, stanovanjskega, vodnega in cestnega gospodarstva;
—	odloča o upravnih stvareh s področja kmetijstva, obrtništva in drugih gospodarskih področij;
—	opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV, ter vojaških in civilnih invalidov vojne;
—	opravlja zadeve v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom grobov in grobišč borcev NOV;
—	skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in uredbe o pisarniškem poslovanju in daje pojasnila in strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka;
—	vodi OMT službo;
—	opravlja strokovne zadeve v zvezi z izobraževanjem delavcev v državni upravi, ter kadrovske in personalne zadeve za vse upravne organe;
—	opravlja strokovne naloge za samoupravne in druge skupne organe delovnih skupnosti upravnih organov;
—	vodi postopek v zvezi z najdenimi predmeti;
—	opravlja upravne zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti;
—	opravlja vsa opravila v zvezi sprejema strank, poslovanjem s spisi in vodi evidenco v vseh obravnavanih zadevah pri UO;
—	vzdržuje zgradbo in opremo upravnih organov;
—	opravlja strojepisna in razmnoževalna dela ter naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami;
—	opravlja upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov.
14.	člen
Oddelek za notranje zadeve
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja posesti in nošenja orožja, eksplozivnih snovi, prebivanje tujcev, združevanje občanov, javnih shodov in prireditev, prijav bivališča ih prebivališča, izdajanja potnih listin za prehode čez državno mejo, državljanstva, osebnih imen, osebnih izkaznic, matičnih knjig, zadev s področja varnosti cestnega prometa, varstva pred požarom, ter drugih upravnih zadev, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve;
—	organizira in nadzira delo krajevnih in matičnih uradov;
—	v sistemu družbene samozaščite opravlja v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, daje pobudo, predloge in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite;
—	opravlja strokovna in tajniška opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
15.	člen
Krajevni in matični uradi opravljajo za območje — za katerega so ustanovljene sledeče naloge:
—	opravljajo prijavno-odjavno službo
—	sprejemajo vloge strank iz pristojnosti občinskih upravnih organov in jih posredujejo tem v reševanje;
—	dajejo potrdila iz evidence, ki jih vodi;
—r dajejo podatke, ugotavljajo stanje ter opravljajo druge strokovne naloge, za potrebe- občinskih upravnih organov;
—	opravljajo administrativno - tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti;
—	opravljajo naloge za potrebe krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, ki jih v. dogovoru s krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih določi izvršni svet.
16.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo
—	v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom civilne zaščite pripravlja gradivo za občinski obrambni načrt in pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoj^ podružblja-nja ljudske obrambe;
—	nudi strokovno pomoč drugim upravnim organom v občini, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesom skupnostim, družbeno političnim organizacijam in drugim institucijam v občini pri izdelavi in vodenju njihovih obrambnih načrtov ter načrtov civilne zaščite;
—	skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oz. odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter mobilizacijo;
—	v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pripravlja in izvaja nabor nabornikov obvezni-
kov, napotitve v JLA, ter k; dro\ anjc v vojaške šole in za vojaške poklica;
—	organizira poak in ot rambno /zgojo izvenšol-ske mladine ter dele vnih ljuti in občmov za potrebe splošnega ljudslega odpora;
—	skrbi za kadiovsko p< polnievanje enot oboroženih sil in drugih struktur splošnega liudskega odpora z vojaškimi obvaznila;
■— opravlja zad :ve iz p iskanost občine, ki se nanašajo na pri nrav vojnih .vez, kriptografskega zavarovanja in p "ena: anje zat onih pot atkov civilnega sektorja ter skrbi za strckovi o - tehn čno vzgojo kadra na tem pod 'očjv ;
—	pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civ ilne zašč te, i krbi za njihovo načrtno in gospodarno oorenijan. e in strckovro usp>osabljanje ter usmerja in .krbi za orga dzir; nje, opremljanje in delovarje drugih šta x>v in enot tivilre zaščite;
—	pripravlja or; anizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, ob vešč nje in ; larmiranje;
—■ .zvaja nadzor nad ure niče/anjem zveznih, republiških in obHnsiih predp sov s področja ljudske obrambe;
—	opravlja stro covno-tel ničra ooravila za svet za ljudsko obrambo, varnost n diužbtno samozaščito, ter za občinski . tab :ivilne zt ščite;
—	zvršuje f klep! sveta zi Ijtdskc obrambo, varnost in družbeno s imozaščit > te- otčinskega štaba civilne zaščite.
17.	čle i
Davčna upr; va	v	»
—	opravlja strol ovne in upr: vne zadeve iz pristojnosti občine na področju davka, taks in drugih družber ih obvez losti;
—	opravlja strol ovne- in upr; vne zadeve iz pristojnosti občine na oodročju prisievkav, če so ji te naloge dane na po< lagi pre tpise v oziroma izhajajo iz pogodbenih o j vez:-osti.
—	proučuje in a saliz ra eavčro pelitiko v občini, predlaga usklaje vanj - in dop< Inje/anje te politike in predlaga ustrezn; pr dpise za njeno izvajanje;
—	eipravlja salo; e s pod "očjć da 'čne inšpekcije in kontrole, v<x i ptstopke c da\ čnih prekrških, za katere e po zakonu pooblaše ;na;
—	eipravlja drugi naloge 'inat čne in davčne narave na podlagi zako sov n d ugih predpisov.
18 čle;
Občinški inšnekte rat
Opravlja vse zadeve inšp-kcij ;keg;s nadzorstva s področja sanitarne ii Špelcije, trži.e inšpekcije, kmetijske inšpekcije vinarska ir ipeksije, gozdarske inšpekcije. inšpeke je dala, kom nalr e inšpekcije, gradbene inšpekcije, urb: nist čne inšp akcije, elektroenergetske nšpekcijc, vo Inogospo larsl e inšpekcije, veterinarske inšpekcije, živinorejske hšpelcije in s področja inšpekcij, l;i ne sprdajo v drug upravni organ.
S področja svoje deiavn- sti oddelek pripravlja analize	n ocene stan	a, p-edla	;a ukrepe	in stalno	sodeluje	z drugim up	avn	mi <	rgar i, Jer	drugimi	In-
stitucijami v obč ni in izven o ičinc.
Za	opravljanje z	.dev	iz	arve ;a in	drugega	odstavka	Lega člena, 1;	hko	obč	nsk; skupščina, v	do-
govoru z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi
z odlokom medobčinski upravni organ v skladu z zakonom.
19.	člen
Geodetska uprava
—	vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodetske izmere, izvirni kataster komunalnih naprav in drugo dokumentacijo geodetske službe;
—	opravlja strokovno nadzorstvo nad geodetskimi deli za potrebe v občini;
—	izdaja občanom, organom in organizacijam izvlečke in potrdila o podatkih, ki so evidentirani v načrtih, kartah, katastrih in evidencah;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na imenovanja in evidentiranje naselij, ulic in stavb;
—	opravlja druge upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnega organa.
Za opravljanje zadev iz prejšnjega odstavka lahko občinska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi z odlokom medobčinski upravni organ V skladu z zakonom.
20.	člen
Komite za družbeno planiranje in razvoj
—	izdeluje predloge dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letne planske dokumente, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana, ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje;
—	spremlja gospodarska gibanja in izdeluje četrtletne, polletne in letne analize;
—	tekoče spremlja in analizira problematiko na področju gospodarstva, investicijske in izvozno-uvozne dejavnosti;
—	spremlja in izvaja sprejete samoupravne sporazume in družbene dogovore, h katerim je pristopila skupščina občine ali izvršni svet;
—	planira, spremlja in analizira vse oblike porabe v občini;
—	izvaja dogovorjeno politiko cen v občini ter daje pobude za sprejem ustreznih ukrepov;
—	sodeluje in nudi pomoč krajevnim skupnostim-na področju planiranja;
—	opravlja upravne in strokovne zadeve na področju prostorskega planiranja;
—	opravlja naloge s področja statističnih raziskovanj;
—	načrtuje ter spremlja programe del in financiranje mladinskega prostovoljnega dela;
—	sodeluje s trgovskimi organizacijami pri načrtovanju preskrbe občanov, spremlja uresničevanje teh planov, ter po potrebi predlaga občinski skupščini oz. izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov;
—	opravlja tudi druge naloge za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta in družbenih svetov.
21.	člen
Komite za družbeno planiranje in razvoj sestavljajo predsednik in šest članov.
Občinska skupščina določi . na predlog izvršnega sveta s sklepom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organe in organizacije, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, izvršni svet pa imenuje tri člane komiteja.
Strokovne naloge za komite za družbeno planiranje in razvoj opravlja delovna skupnost komiteja.
IV. SEKRETARIAT SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA
SVETA
I
22.	člen
Za opravljanje strokovnih, kadtovskih in admi-nistrativno-tehničnih del za potrebe občinske skupščine in izvršnega sveta se ustanovi sekretariat skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: sekretariat).
Delo sekretariata kot enote delovne skupnosti vodi in usklajuje sekretar sekretariata, katerega imenuje skupščina na predlog izvršnega sveta izmed delavcev delovne skupnosti sekretariata.
Sekretar ima pravice, dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Splošna načela o notranji organizaciji predpiše izvršni svet.
Predsednik skupščin^ občine in predsednik izvršnega sveta določita tista dela in naloge, za katera so delavci, ki jih opravljajo neposredno odgovorni njima.
23.	člen
— Sekretariat skrbi za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, ter za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine ter izvršnega sveta;
— Opravlja strokovne zadeve v zvezi z delovanjem delegatskega sistema;
— Opravlja strokovne naloge s pravnega področja za skupščino in izvršni svet, ter skrbi za zakonitost aktov skupščine in izvršnega sveta;
— Opravlja vse strokovne naloge s področja kadrovske politike v občini za skupščino in izvršni svet;
—• Organizira in izvršuje vsa računska opravila za proračun občine;
— Izvršuje vse finančne posle za samoupravne organe, upravne organe in službe občinske skupščine in izvršnega sveta;
— Analizira in spremlja pojave na področju financ, tako v pogledu zbiranja, kakor tudi v pogledu porabe sredstev;
—; V dogovoru s krajevnimi skupnostmi lahko opravlja vsa ali del finančnih poslov tudi za krajevne skupnosti;
— Opravlja vsa administrativno-tchnična dela za potrebe skupščine in izvršnega sveta.
V.	POLOŽAJ, POOBLASTILA IN ODGOVORNOST FUNKCIONARJEV, KI VODIJO UPRAVNE ORGANE
24.	člen
Upravne organe in komite vodijo funkcionarji. Komite vodi predsednik komiteja, oddelke pa vodijo načelniki oddelkov.
Pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika komiteja in načelnikov oddelkov določa zakon.
Predsednika komiteja in načelnike oddelkov imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta v skladu z zakonom.
25.	člen
Načelniki oddelkov in predsednik komiteja imajo lahko namestnika, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
Namestnik nadomešča načelnika oz. predsednika, če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in
odgovornostmi, ter ga -.astepa \ za< evah, ki mu jih ta določi.
Ce ni ime rovar n; mestnik, nad imešča načelnika oddelka oz. predset nikz kondtej: vo< ilni dela /ec istega upravnega orga ra, d g; do oči zvršni s\ et.
VI.	I OSI SNA DO dOC 3A
16.	č’en
O izločitvi ura Ine »sebe up avnega orgara odloči načelnik oddel ca cdroi la preds'dnil komiteja.
O izločitvi načrinil a ot delka oziroma predsednika ali člana kemiteja o lloča izvišni vet.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOC3E
17.	člen
Izvršni svet mera v dveh mi sečil po objavi odloka v Uradnem lis.u SR S ovei ije zdati akt iz 12. člena tega odloka.
Občinski v pra\ ni trgani im rajo svojo organizacijo uskladiti n zt četi delati p< ten odloku v roku, ki ga določi i:vršni sv t v akti iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Z dnem u /eljavitvi tega odoka preneha veljati;
1.	odlok o ukr >pih za zbol šanja dela občinske uprave v upravnih za leva r (l radi i vestnik Celje, št. 5/65);
2.	odlok o razneji vi pravi: sa noupravl jan j a v upravnih organih >bčh e Š mtji r p i Celju (Uradni vestnik Celje, ;t. 3 >/65)
3.	odlok o notr mji orga riza« i ji i pravnih organov občine Šentjur pri Cel u (Urad ri Uit SR Slovenije, št. 13/73).
9.	člen
Ta odlok začne vel j. ti osmi čan po objavi v Uradnem listu - SRS
Št. 021-27/79-1
Šentjur pri Celju, > ne ::8. j inua-ja 1980.
Pi edse lirik Skup; čine občine Šentjur pri Celju St mko Lesnika 1. r.
274
Skupščina občil ib Š ntjur pr Ce ju je na podlagi
4.	odstavka 18. čler a za tona o t« mel. ih sistema družbenega planira rja n o drur.ben m j lanu Jugoslavije (Uradni list SI R J, št. £76) ter 26. t lena statuta občine Šentjur pri C« Iju Ura< ni 1 st, SRS, št. 21/74) na se ji zbora zdr ržen :ga iela in reji zbora krajevnih skupnosti, dne 28. ; anu. rja 1980 spre iela
ODLOK
o prispevku ra r: zvoj in posp« ševa nje kmetijstva v obi ini ? entjur pi t Ce! ju
t. čl« n
Delavci v temeljnih orga niza-i j ah združenega dela in v delovnih skupi ostil ter občini, Id z osebnim delom z lastnim sr« dst\	og ravl ajo gospodai sko ali
negospodarsko jeja’mos in : e ji n ufotavlja čohodek, pa niso sklenili samoui ravnega spor izuma o združevanju sredstev za razv >j in po: peše /anje kmetijstva
v občini Šentjur pri Celju, plačujejo v letu 1980 prispevek za razvoj in pospeševanje kmetijstva v občini Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: prispevek, ki je predpisan z odlokom).
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,30 %> od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,30 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavca, ki so pri njem v delovnem razmerju vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/80-1
Šentjur pri Celju, dne 28. januarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
275.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SR Slovenije, št. 21/77) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju, je Skupščina občine Šentjur pri Celju na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. januarja 1930 sprejela	,
'	ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 65-3/79-3
Šentjur pri Celju, dne 28. januarja 1980.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
VELENJE
276.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje na VIII. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. februarja 1980 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1978, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 24% in to od 1. 3. 1980 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1979, se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas kdaj so bile določene in sicer
če so določene
% •
do konca	januarja 1979	za	24
do konca	februarja 1979	za	22
do konca	marca 1979	za	20
do konca	aprila 1979	za	18
do konca	maja 1979	za	16
do konca	junija 1979	za	14
do konca	julija 1979	za	12
do konca	avgusta 1979	za	10
do konca	septembra 1979	za	8
do konca	oktobra 1979	za	6
do konca	novembra 1979	za	4
do konca	decembra 1979	za	2
3
Sklep velja z objavo v Uradnem glasilu.
St. 56-4/80
Velenje, dne 4. februarja 1980.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje
Martin Primožič 1. r.
ŽALEC
277.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zati-
St. 4 — 14. n. 1980 "
URADNI LIST SRS
y Stran 303
ranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) in na seji dne 14. januarja 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
I
1.	člen
S to odredbo se na območju občine, kot neposredno ogrožene s steklino odreja zdravstvena zapora — kontumac psov in mačk, ter prepoveduje lov s psi.
2.	člen
V	času zdravstvene zapore — kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
Mačke morajo posestniki mačk v času zdravstvene zapore — kontumaca zapreti.
3.	člen
Posestnik psa ali mačke ne sme v času zdravste-ne zapore — kontumaca dopustiti, da pes ali mačka zapusti območje občine. Določba ne velja za rodovniškega psa ali mačko, ki jih posestniki psa ali mačke odpravljajo na razstavo ali vzrejnj pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora psa ali mačko pregledati in izdati potrdilo. Določbe 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske ali reševalne službe, JLA, ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
5.	člen
Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisane zdravstvene zapore — kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska -kižba so dolžni pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse brez pasje znamke,
—	pse, ki niso privezani ali so zunaj bivališča in niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
6.	člen
Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke.
7.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati naj bližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V	izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla pogi-
njene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se-sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plasti o zemlie ali kamenja.
8.	člen
Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka 7. člena te odredbe in jemati lovske trofeje te div-jadL
9.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinsKemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 7. člena te odredbe.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
11.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objav v Uradnem listu SRS.
St. 1/2-322-1/80-1
Žalec, dne 14. januarja 1980.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
POPRAVEK
V	odločbi Ustavnega 'sodišča SR Slovenije št. U I 47/79 z dne 8. novembra 1979, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 34 dne 26. novembra 1979 in za katero je bil objavljen nepravilni popravek v Uradnem listu SR Slovenije, št. 36 dne 8. decembra 1979, se v 4. vrsti 2. odstavka obrazložitve namesto »določa« pravilno glasi »določba«; v 12. vrsti 5. odstavka obrazložitve pa se namesto »odpusta« pravilno glasi »dopusta«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odredbi o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Celje (Uradni list SRS, št. 2-160/80) se v drugem odstavku 4. točke besedi »zaščitno cepljenje« pravilno glasita »začasno cepljenje«.
■'r-r-'ji. m**
uaroazustvo
POPRAVEK
V	odloku o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico G-2 Šmartno I. faza občine Ljubljana Šiška, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2-184/80 se v 1. členu na koncu stavka za besedo »aprilu« vstavi letnica »1978«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o spremembah odloka o davkih občanov občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 38/79
z dne 28. decen bra 1979 se r a st ani Z072 6. člen črta in nac omesti z bes-dilon:
»Ta odlok začne veljati ( an i o ot javi v Uradnem listu SRS in se upo-ablja od 1. januarja 1980.«
SO lij ubijana Bež grad
POPRA' EK
V 1. členu (dlok x o spren emb odlaka o proračunu občine Šentjur pri Celju (U) adni list SRS, št. 1/80 z dne 14. januarj i 1910) so v crugcm ir tretjem stavku znesek 47.667.00) dir popravi tak), da glasi: 49.427.288 din.
SO Šentjur ri Celju
VSEBIT
SKVPŠC1NA R S .OVE NIJE
230.	Odi >k o začd ku P »stop ta z« cial stične repablik Slo/enij
231.	Stališča in sk epi o uremtčev Ijih zakonoda. nc p litlk. rep
232.	Pri] oročila in ;klep za nresn ljutiske obran be ii družbeni ven ji
233.	Zakon o hranilno kreditnih vza. emne pon: oči
234.	Odlok o sprenembih in dop
njei očnega pr »grai <a iz /ajan detikih tlel n:	ohi ouju Soc
ven je za ob d ib j c !)76— 1980
235.	Odi >k o načr u st tistit nih republike Slo enij< v 1 ‘tu 1
23G. Odli.k o sogla ju i= o p istoi ga i'ogovora t org; nizir inju drž: vljanov Sociali itičtt«' fed gosi ivije, ki si na tačas nem
237.	Odi >k o sogl sju t pr dlog spoiazuma o aran iji ned t republiko Jug oslav jo h Meno v > in razve} (Yl -175G
238.	Odl ik o sogl sju t pr‘dlog spoiazuma o raran :iji med i rept hliko Jug oslav jo ii Me nov i in razve) (Yl-1768;
239.	Odlok o soglanu k iredl igu z razi ma o g3 ranci l m ;d S repi bitko Jug islav jo ir, Met novo in razvo (YU 1769)
A
Stran
sprt mem jo ustave So-
257
in ju resolucije o teme-iblik	257
čevai je z: snove splošne san ozaščite v SR Slo-
259
sluz iah in blagajnah
261
Initv ih o Iloka o sred-a in financiranja geo-ilisti ne republike Slo-
266
azisk ivan. Socialistične 80 1267 i k .- kleni tvi družbene-•zgoj i in izobraževanja •rati'ne lepublike Ju-lelu n bi' anju v tujini 273 zal ona o ratifikaciji ocial stično federativno naro ino ianko za ob-
273
zal ona o ratifikaciji ocial stično federativno naro Ino tanko za ob-
ikon; o ratifikaciji spo-iciali itičm federativno naro-ino 1 ianko za ob-
' PRB DSEDSTV > SR SLO VENI TE 240. Odit k o pomi ostit> i ob; ojeni i ost b
IZV tŠNI SVE ’ SK IPŠC INE R SI OVE 'JIJE
241.	Odit k o nado nesti n v iroiz' odnj mleka za čas od 1. januarja do 31. decembra 1 80
242.	Odl< k o prem ji za kra> je m eko '.a čas od 1. januarja do 31. de -emb a 19? 0
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORG XNI iN ZAVODI
243.	Sklep o dolo« itvi	rste mot«	rneg	. vo;	lla, katerega
prot ajna cena je c ;nov; za	egre	pri	nakupu mo-
tom iga vozila na J gosi« vans em rgu -.a leto 1980
244.	Pra' ilnik o r; vnan u z odpa Inim olji
245.	Odit čba o ugitovi vi piprei te c brest te mere, po bate :i so se o >rest< vale hrai Inc loge v SR Sloveniji v letu 19’9
24C. Preg led stopei j da kov iz os bneg a do lodka In stopenj prispevke v Iz iscbr ega t obod va z: financiranje splo nih družb -nih iotre y v c ružbt nopo itičnih skupnostih in samt upra nih ntert mih skupnostih na področju družbe ilh d javnsU a leto 198»
247. Odr. dba o sp cmo ibt in do olnit/i odredbe o prehodi ih računi) za	vplafevan	«5 zb	rnih	stopenj davkov in prispe’kov	iz osebne	a d<	hodk	1 za financi-
ranj * družben polit čnlh skui nostl In i amoupravnlh interesnih sku -nost na nodrc :Ju družbenih dejavnosti
274
275
276
277
278
278
280
DRUGI REPU1 LISI-I ORGAN IN ORGANIZACIJE
248.	Sklep o sprem mba in ti opoli ;tvah skle >a o stopnjah
prisiievkov za flnai clrai je S upnt sti 1 okojninskega In i ivalitlskeg ; w irov: nja ' SR Slox enU! za leto 1980	282
249.	Skle o o spre mem i sl .lepa o inan« nem načrtu Skupnosti pok .jnin; kega in ii valid kege zavarovanja
v S t Sloveniji za leto 1980	288
Stran
250.	Pogodba o spremembah in dopolnitvah pogodbe o iz-
vajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji	282
251.	Sklep o akontaciji prispevne stopnje za uresničevanje programa Raziskovalne dejavnosti za leto 1980	283
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
252.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih
iz zdravstvenega varstva (Ljubljana)	283
253.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazfima o pravicah in obveznostih
iz zdravstvenega varstva (Ljubljana)	284
254.	Sklep o povračilu prevoznih stroškov za poseben
prevoz (Liubljana)	284
255.	Lista prispevkov uporabnikov zdravstvenega varstva
(Ravne na Koroškem)	285
256.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevkov za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in intelektualne storitve (Ravne na Koroškem)	286
257.	Sklep o spremembi stopenj prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1980 (Ravne	na	Koroškem)	287
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
258.	Odldk o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
in mačk (Brežice)	288
259.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Brežice)	290
260.	Sklep o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne	rabe	v	občini Celje 290
261.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Cerknica)	291
262.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
Sp. Slivnica (Grosuplje)	281
263.	Sklep o javni razpravi osnutka odloka o določitvi
zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Smarje-Sap P 2 (Grosuplje)	292
264.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju
KS Sp. Slivnica za financiranje modernizacije in asfaltiranja cest v naselju Sp. Slivnica (Grosuplje)	292
265.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloku o delegi-
ranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Bežigrad	293
266.	Odlok o prenehanju začasnega ukrepa družbenega
varstva v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana (Ljubljana Center)	293
267.	Sklep o spremembi sklepa o začasnem ukrepu druž-
benega varstva v delovni organizaciji Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna (Ljubljana	Vič-Rudnik) 293
268.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec	294
269.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Logatec)	294
270.	Odlok o družbenih svetih družbenopolitične dejavnosti skupnosti občine Slovenske Konjice	295
271.	Odlok o ustanovitvi upravnega družbenega sveta za
usklajevanje in uresničevanje davčne politike v občini Slovenske Konjice	296
272.	Sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega
, sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Celju (Slovenske Konjice) _	297
273.	Odlok o organizaciji In delovnem področju upravnih
organov občine Šentjur pri Celju	298
274.	Odlok o prispevku za razvoj in pospeševanje kmetijstva v občini Šentjur pri Celju	301
275.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Sentjhr pri Celju)	382
276.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Velenje)	302
277.	Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (tfalec)	302
---Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije št.
UL 47/79, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 34 dne 26. novembra 1979	303
—	Popravek odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Celje	,	303
——•Popravek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico G-2 Šmartno I. faza občine Ljubljana Šiška	303
—	Popravek odloka o spremembah odloka o davkih
občanov "Občine Ljubljana Bežigrad	304
---- Popravek odloka o spremembi odloka o proračunu
občine Šentjur pri Celju	304
Izdaja Časopisni zave d Uiadnl list RS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber r- Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — N: nočnine z: leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni no Izidu vsake številke - Ure Iništ’o In upra m Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VIT - Telefon direktor uredništvo uprav i ir knjig« vods vo 2< 701. >rod« la. p-ekllci In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 40323 - Oproščeno prometnegg davka do it nenju Sel retar ata s a informacije v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72