^ Podeljena Februarska r Glasih* občine Logatec, 12. februar^9(i4; Um priznanja ^ Najpomembnejši ^ Pred izzivi EU ^Zasenčeni r-Grapovčnik ^ Bodo lipe zelenele ali * Na Vrhu salve smeha! ^ Božič v Beogradu ^ Vasja - spet državni prvak v ^ X5 V V X X Najprej Kako krhke so Dober dan - gospod nekatere stvari! Pravijo, da se iz starega leta -»* ne bo vrnilo nič; ostajajo pa za njim še jj^^^^ mnoge tegobe. Tako se nam vleče Vj-jCjm pravna in politična zmeda okrog ^/^""Pf izbrisanih, okrog džamije, okrog - • ksenofobije, nacistoidnosti, okrog I istospolnosti, okrog nestrpnosti... I Niko Toš je izračunal, da je nestrpnost ^^^^ v Sloveniji zadnje čase narasla najmanj za 5%, ker je za toliko narasla podpora SDS. Prej krhki izračuni kot ne. Celo poslanec Battelli je naložil Slovencem nestrpnost, seveda, do italijanske manjšine, ki ima sicer pri nas demokratične pravice, kakršnih zlepa ne poznajo nikjer na svetu. In je odstopil, ker mu je ljudsko štetje, prav v času koje on že 14. leto poslanec, odmerilo za 20% manj italijanskih duš; zdaj lahko vsak čas pričakujemo še odstop nadškofa dr. Franca Rodcta, ki so mu izmerili 20% manj katoliških Slovencev. Premalo, če že ne dosti premalo pa je razprav o tehnoloških izzivih, o umiranju tovarn (poleg pesnikov in pisateljev), o ugašanju narodne zavesti, o naraščanju brezposenosti in vse več revščine... Zato pa seje davčna reforma, ki nam vse bolj tipa po denarnicah, nekam skrivnostno potuhnila, podobno kot bela knjiga o zdravstvu. Zaradi krhkosti? Je pa oblast že v letu 2003 opetnajstila -kolikerič že(?) - upokojence tako, da si je namesto povišanih plač javnim uslužbencem izmislila vplačila v pokojninski sklad, da seje tako izognila preveliki rasti plač, kar bi šlo v prid javnim delavcem pa tudi poračunu sedanjih upokojencev. Sploh je vlada presneto preračunljiva: dolar nenehno pada, bencin sc nam pa draži, kljub temu da stavimo na cvro, ki je vse močnejši od dolarja!!! Kdo lahko to razume? Oblast je tudi brzdala inflacijo vse do konca prejšnjega leta, da bi ustregla evropskim merilom, a nam je že svečnica posvetila s 4% višjo elektriko. - In kje lahko oblast še enostavneje zajema denar? Preprosto: zniža prihodke občinam. Te si bodo že pomagale, kakor vedo in znajo! Doklej pa? Ali bo to odpihnilo katero od manjših občin? Neki podobni novi zakonski vetrovi sc že zaletavajo v krajevne skupnosti, ki so že tako in tako jako krhke. Pa... Krhkojc tudi videnje regionalizacije Slovenije: ali 3 ali 8 ali 12 ali 14 pokrajin. Kaj bo z notranjsko-kraško regijo, kamor bi sc umestil tudi Logatec? Notranjsko-kraški župani so s pisno namero za svojo zaokroženost, ministri pa bi radi Notranjcc in Krašcvcc izvozili k Obali! Le odkod se bo vzelo toliko rib? Nekaj krhkega sc je prijelo tudi našega Grapovčnika. In kdo bo zmagal, to se vpraša: sindikat ali direktorica? Še ni čisto jasno. Kot ni jasno, ali bo »nesmiseln« referendum o »nesmiselnem« zakonu 24. aprila ali kasneje in ali bosta celo dva ali še več referendumov hkrati. Naj nam vendar ostane upanje! Še tako krhko. Urednik župan! Iz županove pisarne Morda pa le notranjska (in kraška) regija. Nagib gre čedalje bolj izrazito k notranjsko-kraški regiji, ki bi naj zasegla območja Vrhnike, Borovnice, Brezovice, Cerknice, Blok, Loške doline, Logatca in še Pivke in Postojne. O tem obsegu govori tudi pisna namera županov navedenih občin. Poseben dogovor predvideva srečanje županov zaradi določenih programskih izhodišč, ki bi jih ponovno predstavili Ministrstvu za notranje zadeve in njegovi sekretarki za lokalne zadeve Astrid Prašnikar. Stekel je tudi pogovor na Ministrstvu za okolje in prostor glede oblikovanja pokrajine, ki vključuje več skupnih elementov: skrb za čisto vodo, za skupno odlagališče odpadkov, za skupne službe geodezija, regijsko sodišče, davkarija. Seveda, pred vsem pa sc je treba dogovoriti o razmejitvi pristojnosti med državo in občinami, o financiranju pokrajin ipd. Občutek pa je, da sc Pivka in Postojna rahlo oddaljujeta od skupne regijske namere. Ostaja pa lahko še vprašanje opredelitve Cerknega in Idrije. Več kanalizacije in več kakovostne pitne vode Cestno podjetje Ljubljana sc je lotilo prve faze projekta kanalizacije v Gorenji vasi; ta se izvaja od (Jorcnjske ceste prek Pokopališke s priklopom na Režiško cesto. Kompleten projekt, ki bo stekel še v nadaljnjih fazah predvideva tudi priključevanje kakovostne vode iz vrtin v Cuntovi grapi na vodovodno omrežje Logatca. Vse bolj tržno zanimivo odlagališče odpadkov Odlagališče odpadkov pod Ostrim vrhom je čedalje bolj zanimivo tudi za uporabnike zunaj naše občine. Tako je že podpisana pogodba o dovažanju odpadkov iz občine Šmartno pri Litiji; odlaganje smeti po tej pogodbi sc bo začelo 1. aprila letos. Nadaljnji dogovori tečejo z Radovljico ter z družbo Publicus, ki zbira odpadke po več občinah v okolici Ljubljane. Seveda, bo treba dovozne kapacitete uskladiti z možnostmi, ki nam jih dopušča občinsko odlagališče, sc pravi 12 do 15 tisoč ton odpadkov letno. Te količine dovoljuje opravljeni tehnični pregled, na osnovi katerega se pričakuje uporabno dovoljenje vsaj do leta 2015. Za kasnejše čase bo treba uskladiti možnosti s kriteriji Lvropskc unije. Martin Koren Najprej Prejemniki Februarskih priznanj V počastitev Prešernovega dne je bila 6. februarja v Narodnem domu v Logatcu osrednja občinska proslava, na kateri so nastopali Simfonični orkester Glasbene šole pod vodstvom Matjaža Albrehta in igralci logaške gledališke skupine v režiji Marcela Štefančiča. Slavnostni govornik pa je bil župan občine Janez Nagode, ki je ob tej priložnosti podelil Februarska priznanja za leto 2003. Najvišje občinsko priznanje na področju kulturnih dejavnosti so prejeli: Jože Nagode iz Hotedršice za življenjsko delo na področju gledališke in pevske dejavnosti ter za pomembno dolgoletno organizacijsko prizadevnost. Zdravko Novak iz Logatca za izjemne dosežke z. otroškim (medobmočni uspeh) in ženskim pevskim zborom (medobmočni uspeh in izejemen nastop v Cankarjevem domu). Milan Trobič za izjemen dosežek s knjigo Furmani, v kateri slikovito in dokumentaristično predstavi življenje Notranjccv, povezanih s prevozništvom. Več o slovesnoti in o prejemnikih februarskih priznanj bomo obsežneje pisali v naslednji številkli Logaških. Marcel Štefančič Spoštovano uredništvo Logaških......! Naj se vam v imenu Tin istično-kulturno-Sportnega društva Grčarevec in v svojem imenu zahvalim za vso pomoč, trud in dobro voljo pri objavi naših prispevkov v preteklem letu. Tudi s pomočjo teh prispevkov smo poslali bolj prepoznavni doma in v soseščini, mogoče pa smo uspeli prepričati celo dvomljivce m nejeverne Tomaže, ki niso zaupali v naše društvo. Če je temu tako, potem so to tudi vaše zasluge. V novem letu vam želimo veliko poslovnih uspehov, dobrih prispevkov in še več bralcev. Srečno! lili Černivec Od starega k novemu letu Logaški župan Janez Nagode je povabil 18. decembra v Narodni dom občinske svetnike, predsednike krajevnih skupnosti, duhovnike, direktorje, predstavnike javnih glasil na predpraznični sprejem, posvečen praznovanju božiča, dneva samostojnosti in novega leta V veliki dvorani je slovesnejši del srečanja napovedala Simona Šušteršič. Uvodoma je nastopil Ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka s tehtnim priložnostnim izborom pesmi. Nato je zbranim in občanom sploh namenil župan Janez. Nagode predpraznično sporočilo. Poleg najlepših voščil je slavnostni govornik posebej naglasil: »...Težko je v tem trenutku oceniti, kaj nam bo dobrega in kaj slabega prinesel vstop v Lvropo. Mnogi pričakujemo veliko, a se bojim, da bomo doživeli tudi marsikatero grenko razočaranje. Vodstvo države se je predvsem ukvarjalo z uravnavanjem makroekonomske politike, s prilagajanjem zakonodaje evropski, pri tem pa pozabilo na izčrpano gospodarstvo, na razvoj lokalnih skupnosti, na okoljske programe... Na dan so prišle mnoge afere in aferiee, ki so bile hitro potišane... Imam občutek, da vodstvo države odpira javne razprave o nekaterih problemih... »odpisani«, gradnja muslimanskega centra, bela knjga v zdravstvu... Občine pa so bile predvsem zaposlene z oblikovanjem regij, s stroški otroškega varstva, s problematiko devetletk... s težavami, kako zagotavljati potrebna finančna sredstva za vse obveznosti, ki se nalagajo občinam ob sprejemu vsakega zakona... Država seje pri vsem tem veselo zadolževala, nič ukrenila proti vedno večji korupciji in nepoštenosti. Slovenija postaja družba državljanov, kjer bo bogatih samo peščica ljudi, vsi ostali pa bomo prepuščeni nemilosti bogatih. Tudi za našo občino iztekajoče se leto ni bilo uspešno... Ob vstopu v novi mandat smo se šli visoko politiko, pri tem naredili nekaj napak, ki imajo predvsem finančne posledice. Premnogi so in bodo še naprejto počeli namerno. Le redki so tisti, ki jih je v taka dejanja zavedlo nepoznavanje razmer. Zadnje čase se stvari odvijajo pozitivno, škoda pa je le izgubljenega časa... Kljub pomanjkljivim prostorom v OŠ Tabor smo uvedli dcvetlctko. Rovte so pridobile nove prostore za knjižnico, kar je omogočilo nemoteno izvajanje varstva in devctletke. Izvedeni so bili določeni posegi v vodovod, ki je tudi v sušnem obdobju zagotaljal dovolj vode, razen v Lazah, kjer bo zagotovljena zanesljivejša vodna oskrba šele z ustreznimi jesenskimi posegi. Preurejenih je bilo nekaj cest po KS in izvedeno krožišče pri Klamu Nadaljuje pa se reševanje (nadaljevanje na naslednji sirani) cm i- m m Najprej Župan na prednovoletni slovesnosti. Foto: J. Turk vprašanja zbiranja in čiščenja odpadnih voda, pripravljajo pa se še druge investicije, pri čemer pa se bo treba odločiti za primeren prednostni red. Uspešno zaključena II. faza rekonstrukcije smetišča pod Ostrim vrhom daje tržne možnosti s sprejemanjem odpadkov tudi iz drugih okolij... V prihodnje si želimo več tvornega sodelovanja z gospodarstvom in reševanja skupnih problemov v obojestransko korist, predvsem v zadovoljstvo občanov...« Zanimivo in razgibano je sklenila slovesnost Tjaša Obreza s svojo monotipijo Mirni iz Haloz, v katero je humorno zaobjela zabavljicc, ki so segale v naš splošnejši pa tudi direktnejši življenjski utrip. V Prešernovi dvorani so nato vsi vabljeni v kramljajočem druženju z županom še posebej nazdravili vsemu lepemu in dobremu. Martin Koren Med seboj Premiki k prijaznejšemu življenju »V letu 2003 smo zgradili, prenovili ali preuredili kar več stvari, prav pa je, da morda navedem najpomembnejše dosežke,« piše župan Janez Nagode z Prenova Gorenjske ceste. Investicija se je načrtovala že daljše obdobje, vendar za izvedbo ni bilo soglasij vseh vaščanov; v večini so sicer podpirali obnovo ceste, v isti sapi pa tudi zahtevali zaprtje peskokopa Smolevc in s tem posredno redkejše kamionske prevoze po tej cesti. Žal, je bilo v preteklosti izdano gradbeno dovoljenje za izkoriščanje peskokopa z zahtevo, da se izkoriščanje primerno zaključi in ekološka rana primerno sanira. Novi Zakon o rudarstvu pa lokalni skupnosti ukinja vse pristojnosti za poseganje v kamnolome, poblašča pa za to pristojno ministrstvo. Tako občina nima več možnosti vplivati na izkoriščanje rudnin. Z obnovo cestišča je bila izvedena tudi kanalizacija za tekalne in padavinske vode, obnovljen je bil vodovod, vzcmljena napeljava za kabelsko televizijo in javno razsvetljavo. Zgrajen je bil tudi nov most čez Črni potok in izvedena plinifikacija. Žal, ni bilo med vaščani dovolj razumevanja za odstop, morda celo za odkup, potrebnega zemljišča za enostranski pločnik, ki bi pripomogel k varnejšemu prometu za najmlajše in starejše prebivalec. Celotna investicija je znašala 54 milijonov tolarjev, pri čemer je treba povedati, da je ves nasipni material in potrebni tampon prispeval upravljalec kamnoloma Smolevc Rajko Čerin brezplačno. Pridobljeno gradbeno dovoljenje za vključitev vodnih vrtin v Cuntovi grapi v vodovodno omrežje Logatca. Lahko rečemo, daje postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja potekal več let. Preveč časa smo porabili za pridobitev vseh potrebnih služnostnih pogodb lastnikov zemljišč, preko katerih bo potekal novi vodovod. V nekaterih primerih je občina določena zemljišča (ceste) celo odkupovala, in ne po nizki ceni. Letos bi radi začeli z investicijo v predračunski vrednosti 160 milijonov, pri čemer bi v vodovodno omrežje vključili vrtini CG4 in CG5; pri tem pa računamo, da bi izgradnjo potrebnega visokonapetostnega kabla in trafo postaje sofinanciral Llcktro m\r. Most za dolge prihodnje čase. Med seboj Ljubljana. Z izvedbo omenjenega projekta bo opuščen kar dobršen del starega azbestbetonskega vodovoda. Predvsem pa bo za celotni desni del Dolenjega Logatca vključno z Martinj Hribom (v smeri priti Vrhniki) preskrbljen s kvalitetno neklorirano vodo. Predvsem pa bo vode dovolj tudi v sušnem obdobju. Rekonstruk c i j a d ep o nije komunalnih odpadkov Ostri vrh - II. faza sanacije. Poseben sklep občinskega sveta je naložil občini rekonstrukcijo in sanacijo odlagališča odpakov Ostri vrh, ki bi naj v skladu z veljavno zakonodajo sprejamalo odpadke do leta 2009. Tako je bilo treba pridobiti zemljišče, potreben projekt, gradbeno dovoljenje in preko javnega razpisa izvajalca del. Dela, ki so vključevala pripravo nepropustnosti tal, zajetje izcednih voda v posebni laguni in odplinjevanje smetišča, zaščitno ograjo, dovod vode in montažo tehtnice za merjenje odpadkov, so se izvajala dve leti, in konec novembra so bila tudi zaključena. Investicija, ki omogoča odložitev kakih 150.000 ton odpadkov, je brez stroškov nakupa zemljišč stala 124 milijonov. Komunalno podjetje pa letno zbere v naši občini 3.500 ton vseh odpadkov, zato je naša deponija vedno bolj tržno zanimiva. Urediti pa je treba lastniško zemljišče za cesto, jo prenoviti, zgraditi primerno čistilno Krožišče za tekoči in varnejši promet. napravo za čiščenje odpadnih voda, urediti zajemanje plina in ga primerno sežigati za pridobivanje dodatne energije; zgraditi je treba tudi visoko napetostni clktrovod in trafo postajo. Izvedba krožišča »Pri Murnu«. Investicija je bila načrtovana v okviru ureditve celotne ceste G2-102 - »Keltike«, ki poteka od cestninske postaje v Logatcu do mejnega prehoda Robič. Izvedba investicije je bila planirana že v letu 2002, vendar seje zapletlo pri odkupu potrebnega zemljišča, kjer je vaščan zahteval višjo ceno za m2 zemljišča, kot jo je izkazovala uradna cenitev. Na koncu pregovarjanj je razliko med zahtevo lastnika in pripravljenostjo investitorja v višini 1,6 milijona pokrila občina Logatec in s tem omogočila ureditev krožišča. Namreč, obstajala je velika bojazen, da bi zaradi zavlačevanja prišlo do črtanja investicije iz državnega proračuna. Celotna naložba je veljala 103 milijone tolarjev; 32% sredstev je prispevala občina Logatec. Krožišče sicer uradno ni bilo »odprto«, izveden pa je bil tehnični pregled in odpravljene so bile vse pomanjkljivosti, tako da v zadovoljstvo vseh udeležencev promet poteka tekoče in predvsem varno. Urediti je treba le še nekatere zahteve najbližjih sosedov. Izid knjige Furmani Milana Trohica. Logatec in mnogi kraji ob cesti proti Trstu so bili zelo povezani s furmanstvom. Občina Logatec si je za svoj simbol izbrala celo dve kolesi »parizarja«. Omenjena knjiga je na primeren način posvečena vsem našim rojakom v preteklosti, ki so si s furmanstvom tako ali drugače služili vsakdanji kruh. Knjiga je bila sprejeta z velikim navdušenjem in predstavlja promocijo občine po vsej Sloveniji. Med pomembne dosežke štejem tudi pridobitev primernih prostorov za vadbo Pihalnega orkestra Logatec in skupno ureditev prostorov za potrebe Študentskega kluba Logatec. Novi prostori dajejo veliko večjo možnost organiziranju in druženju vseh mladih. Janez Nagode, logaški župan Drobtinica, ki je lahko tudi še kaj več Prijetno razpoloženje in vedno nova pričakovanja prinašajo v predbožični in novoletni čas bolj ali manj posrečene krasilve krajev, zgradb, domov, izložb... Po televiziji, radiu in časopisju je vse več poročil o tem, koliko milijonov (tolarjev) se namenja za vsega nekaj dni ozalj.šancga bivalnega okolja. Čim več lepega si želimo vsi, pa karkoli že razume vsak izmed nas pod to oznako. - Pa vendar ni vseeno, kako to počnemo in kaj vse nam je ponujeno zato, da bomo prežeti z novimi željami po meri trgovcev. Enega izmed skromnih pa svežih, z večjo mero občutka za kulturnejšo in ne samo ozko trgovsko logiko osmišljenih drobcev, ki je zadevalo prednovoletno vzdušje, je ponujal vsakokratni pogled na manjši izložbeni okni prodajalne Pekarne Vrhnika na Cankarjevi ulici v Logatcu. Vsebina in zamisel, kako so bile predstavljene drobne sestavine naše bivanjske dediščine, denimo, z ornamenti okrašeni deli stare skrinje, spredaj pa preprost star stol / opremo za peko kruha v krušni peči in še temu kaj podobnega, sta bila lep zgled, kako lahko bogatimo trgovski in naš okoljski vsakdan. Samo želim lahko, da bi bilo podobnih drobcenih poskusov več in da bi si ob pogledih na podobne izložbe vzeli čas za premislek, kako so se ljudje tudi pred nami znali veselili, trdo delati in na starem stolu tudi vzravnano sedeti. Pavel Mihevc cm u .C a Olj Prijaznejša predbožična izložba. Med seboi _ Naši najpomembnejši dosežki 2003 Od želja in potreb do njihove uresničitve so dolge in naporne poti (O O Andrej Kermavnar, KS Laze-Jakovica: Včasih so pomembni dosežki odvisni od nepričakovanih okoliščin. Zaradi lanske hude suše so odpovedali vodni viri, da smo ostali dolge tri mesece I brez vode. Skupaj z občino smo se I odločili za novo obetavno vrtino, ki nam joje priporočil tako rekoč naš vaščan Jork Prestor, sicer mag. geologije, specialist za raziskave voda. Vrtina pod Goro, ki je vredna 3.860.000 tolarjev in zagotavlja dovoljšnje količine vode za Lažane in Jakovčane, je prav gotovo najpomembnejši dosežek pri nas. Berto Menard, KS Naklo: Ja, kaj naj rečem. Prav veliko pomembnih stvari se v krajevni skupnosti ni pripetilo. Če naj navedem najpomembnejši dosežek, potem velja reči, da od vsega velja posebej naglasiti napredek v industrijsko I obrtni coni Zapoljc, kije z dokumentacijo in drugimi infrastrukturnimi ureditvami dospela tako daleč, da se zdaj gradijo proizvodni in servisni objekti. S tem se zagotavlja nadaljnji gospodarski in splošni razvoj Logatca. Bojan Rupnik, KS Trate: Hm, poseben dosežek. Bil bi bi vesel, ko bi lahko navajal kake posebne dosežke. Denimo, uspešnega, zdaj že tradicionalnega Kmečkega praznika pač ne morem šteti za najpomembnejši dosežek. V ostalem pa nimam kaj povedati. Proračun nam je odmeril tista dva milijona za redno vzdrževanje cest, in to je bilo tudi vse. Nekam žalostno, a lani je bilo tako in nič drugače. Boštjan Marinč, KS Log-Zaplana: No, v preteklem letu, I to velja posebej reči, se nam je v Ložanski dolini uresničila težko pričakana želja, da bi prišli do čiste, zdrave pitne vode. S j potekom nove vodovodne linije iz vrtine v Turkovi grapi, od koder priteka neoporečna voda proti Zapolju, je ■^"pridobilo tudi naših 48 gospodinjstev možnost priključka na novi vodovod. Lahko verjamete, da našim ljudemi velja prav ta pridobitev za najpomembnejši dosežek. Rafael Krvina, KS Vrh Sv. Treh Kraljev: Kaj se je zgodilo najpomembnejšega?! Dejal bi, da se je skoz celo leto zgodilo kar več pomembnih dogodkov: kulturnih, športnih, šolskih... Če bi pa naj izbral najpomembnejši dosežek, bi moral brez nadaljnjega navesti prenovo-asfaltiranjc kilometra in 100 metrov vaške ceste na Hlevišah odGošarjado Klevišarja. Investicija je bila vredna nekaj čez 22 milijonov. ■ Franc Rudolf, KS Tabor: Veste, kar ^^^B težko je reči, kaj je bilo lani IJ najpomembnejšega med dosežki v naši I krajevni skupnosti. Lahko pa rečem, da H0P*^| Jc bila, mimo pridobljene dokumentacije Wh~ I ^| za investicije v komunalno infrastrukturo, Hwkl obnovti Gorenjske ceste z izgradnjo novega mostu, nove kanalizacije, vodovoda, plinovoda, javne razsvetljave in z vzemljitvijo kabelske televizije vse v vrednosti blizu 54 milijonov - nedvomno naš lanski najpomembnejši dosežek i Peter Cigale, KS Rovte: Seveda, ^fl Ht marsikaj nam v Rovtah še manjka, vendar V poleg koristnih cestnih prenov smo bili v j Rovtah posebej veseli odkupa nekdanjih "' A1 p i n i h poslovnih prostorov, kjer je I dobila svoje mesto naša Krajevna HBHHHk^H knjižnica. Knjižnica, kije z. opremo vred stala nekaj manj kot sedem milijonov, bo namreč mimo sposoje knjig oblikovala tudi svojevrstno kulturno središče našega kraja. Stanislav Nagode, KS Hotedršica: Leto 2003 je bilo za krajevno skupnost precej uspešno. Menim, da je za Hotedršico najbolj odmevna pridobitev, za katero se e odločila skoraj vsaka domačija -m priklop na kabelsko distribucijski sistem irviff podjetja Naklo, d.o.o., in dostop še do triintridesetih programov. Hkrati s to investeijo nam je uspelo do vsake hiše pripeljati še zemeljsko telefonsko linijo in na določenih odsekih vgraditi vode in kable za posodobitev nujno potrebne javne razvsvctljave. Marcel Štefančič boj Da bi neresnica le ne postala resnica Odgovor logaški opoziciji Povod za moje pisanje je članek opozicije v decembrskih Logaških, natančneje pisanje Ladislave Furlan, predsednice SDS Logatec in tudi vodje svetniške skupine SDS. Ko sem prebral članek »Nekako ob letu«, sem ponovno dobil potrdilo, da ga. Ladislava Furlan v resnici nima prave sposobnosti ali pa to dela zavestno. Ne piše resnice; bolj pa sem prepričan, da stvari resnično ne obvlada. V navedenem članku je res toliko netočnih in zavajajočih stvari, da je treba preprosto na nekatere opozoriti bralce Logaških, ker sc bojim, da bi se v nasprotnem primeru uresničile trditve gospe predsednice SDS, ki navaja, da večkrat zapisana neresnica postane resnica. Že v uvodu zavaja javnost, ko navaja število svetnikov velike koalicije; in naštejc jih 13. Na osnovi tega podatka si dovolim pomislek, da gospa Furlanova nc obvlada osnovne matematične operacije seštevanja. V nadaljevanju očita koaliciji, da ni pripravljena podpreti pomembnih predlogov opozicije. To do neke mere drži, kajti pomembnih predlogov opozicije ni bilo. Če pa so že bilii, jih opozicija sama ni podprla. Tak primer je predlog opozicije, da se Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči poveča iz treh na pet članov. Predlagano spremembo Odloka, ki gaje pripravil g. župan s svojimi službami, je bilo treba zaradi namišljene pomembnosti -brez predlagane spremembe obravnavati v dveh fazah. V drugi obravnavi je bil predlog sprejet v obliki, kot je bil predlagan pri prvi obravnavi, vendar ga pri glasovanju ni podprl niti en glas iz opozicije. Ob tem se upravičeno vprašujem, ali ima smisel predloge opozicije pripravljati in obravnavati na sejah občinskega sveta, kojih lc-ta ob glasovanju nc podpre. Način pridobivanja sredstev v občinski proračun pozna ga. Furlanova po povsem svojevrstnem sistemu, brez znanih in uveljavljenih načinov, ki jih pozna ves svet. Avtorica sestavka bi gospodarila tako dobro, da bi vse postorila v dobro občanov, skrbela za rast njihovega standarda, pri tem pa nc bi obremenjevala občanov. Skratka, za prihodkovno stran proračuna bi skrbela brez pobiranja davkov in prispevkov občanov. Nadalje vidi reševanje prostorske stiske pri uvajanju devetletkc samo v Rovtah, in sicer v primeru nakupa poslovnih prostorov ALPINE Žiri. Prostorski problemi so tudi na drugih šolah, ne samo v Rovtah, pa pri reševanju le-tch nismo slišali nikakršne pobude opozicije oz", predstavnikov SDS. Predlog reševanja prostorske stiske v Rovtah, ki gaje pripravil župan s svojimi službami, bi bil sprejet in podprt brez tako velikega in pomembnega sodelovanja opozicije. Očitki 0 županovi prerazporeditvi in pravilnosti uporabe 78.300,00 tolarjev (kar je zelo malo; toliko približno znaša polletna sejnina občinskega svetnika) v proračunu potrjuje, da gospa Furlanova nc pozna proračuna občine Logatec. Za začetek izvajanja posamezne investicije, predvsem investicij, ki so sofinancirane preko državnega proračuna, je treba zagotoviti mnoge pogoje. Pridobiti je treba potrjen investicijski program, sklep o višini sofinanciranja iz posameznega ministrstva, potrjen plan izvajanja celotne investicije, pridobljeno soglasje za posamezno investicijo ministrstva za finance, izveden mora bitit javni razpis, podpisana pogodba z izvajalcem... Predvsem pa je treba izvajanje proračuna kreirati v smislu ne prevelikega zadolževanja oziroma prestavljanja odhodka v naslednji proračun, med prihodki in odhodki proračuna, in pri tem upoštevati, daje občina najprej dolžna zagotoviti sredstva za zakonske obveznosti (vrtci, šole, knjižnica, delovanje občine...). Prenašanje in prepuščanje presoje o pravilnem izvajanju proračuna bralcem pomeni prenašanje odgovornosti na drugega. Taka navodila in očitki so zgolj politika brez argumentov in poštenosti. »Odbori in komisije, sestavljeni mimo svetega pisma!«. Žal mije, da za tako pomemben akt lokalne skupnosti, kot je Statut občine Logatec, ki bi ga lahko prej imenovali »ustavo i 4 Franc Rudolf, vodja svetniške skupine SLS. občine«, uporabljate izraz »sveto pismo«; za politične namene uporabljate ime za knjigo vseh knjig, v kateri je zapisano veliko modrosti, resnice in naukov. Predlog statutarnih dopolnitev in sprememb, kakor jih narekuje zakon, je sprejela Statutarno pravna komisija, ki pa je sestavljena po določilih Statuta in sta v njej tudi predstavnika opozicije, soglasno. Torej sta predlog podprla tudi občinska svetnika iz opozicije. Žal, sta ta ista svetnika na seji občinskega sveta glasovala proti spremembam. Ker pa je za spremembe Statuta potrebna 2/3 podpora, predlog ni bil sprejet. Pri taki podpori opozicije k predlaganim spremembam Statuta občine, ki imajo obvezo v zakonih, se na mestu predsednice SDS ne bi upal spraševati, zakaj v petčlanski Komisiji za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ni predstavnika opozicije. Pri tem pa je treba vedeti, da določba v Statutu o enakomerni zastopanosti političnih strank v posameznih komisijah in odborih ni zakonska določba in tako tudi župan ni dolžan izpolnjevati te določbe. Da avtorica članka ne pozna vseh občinskih aktov, izhaja tudi iz njenega navajanja, daje član Nazornega odbora Komunalnega podjetja direktor podjetja Igor Petek. O ustanavljanju. It U M xn rs O Med seboj vodenju in nadzorovanju poslovanja Komunalnega podjetja govori Odlok o ustanovitvi Komunalnega podjetja Logatec, kjer je med drugim tudi določba, daje Nadzorni svet tričlanski in da ga sestavljajo župan po svoji funkciji, predstavnik občinskega sveta in predstavnik zaposlenih v podjetju. Tako določbo pa lahko spremeni občinski svet s spremembo odloka. Vendar mora predlog nekdo pripraviti, ga predložiti občinskemu svetu v obravnavo; seveda, predlog pa je treba na svetu tudi izglasovati z večino. Nisem prepričan, da bi opozicija soglašala s spremembo. Opozicija Odloka o zaključnem računu ni sprejela-podprla. Pri tem navaja, da proračuna za leto 2002 niso niti sprejeli, da dokument ni realen, da so v njem nepravilnosti in zavajanja. Kakšni izgovori, da bi lahko opravičili samega sebe! Poročilo k zaključnemu računu je pripravil tudi Nadzorni odbor, ki ni imel pripomb. Svet pa ga je zadolžil, da preveri pravilnost izvajanja proračuna v letu 2002 na posameznih postavkah. Nadzorni odbor je tričlanski, in ga-po mojem mnenju - vodi v celoti opozicija. Žal, pa so njihove seje v zadnjem času nesklepčne, in to prav po zaslugi opozicijskih članov. Trditev Furlanove, da se dogajajo nepravilnosti, da se odvijajo stvari brez prisotnosti SDS negospodarno in celo nepošteno, bo treba dokazati. Po mnenju mnogih pomeni večanje števila odborov tudi večanje birokracije, večanje stroškov, a le malo pomembnih rezultatov in pobud, ki bi koristile posameznim skupinam občanov. Tudi večja številčnost posameznih odborov, komisij in tudi nadzornih organov se je izkazala kot neučinkovita inje prej ovirala koristno delovanje kot pa podpirala. Predsednica SDS Logatec zaključuje prispevek v Logaških z vprašanjem obremenitve staršev pri otroškem varstvu. Trditev, da se bodo povečani stroški otroškega varstva prenesli samo na ramena staršev, ne drži. S sprejemom povišanja cene otroškega varstva se povečani stroški porazdelijo tako na starše kakor tudi na občinski proračun. To potrjuje tudi indeks povečanja sredstev iz. proračuna za otroško varstvo v obdobju 2001-2003 ( 64%). Prepričan sem, da so bralci že sami ugotovili nekatere nepravilne trditve gospe Furlanove. Če pa bo k temu pripomoglo tudi moje pisanje, je moj namen dosežen. Franc Rudolf, vodja svetniške skupine SLS Mm cd to O Kjer je volja, je tudi pot Geslo - kar nekajkrat že zapisano v Logaških.. Pogosto se ljudje ob različnih pražnjih slovesnostih odločamo za parole, ki naj bi ponazarjale smiselnost in vsebino našega dela. Zdi se dovolj prisrčen in uporabljen v vsemogočih okrancljanih črkotipih prav geslo: Kjer je volja, je tudi pot. Vrhovci smo ga v čast gledališču ob visokem jubileju pred tremi leti preavtorizirali v: Skupna volja je naša pot. V precep razmišljanja pa meje spravilo rovtarsko vabilo, s katerim so pred meseci pozivali k otvoritvi asfaltiranega cestnega odcepa v Sovro; v zgornjem levem kotu vabila so se brale tudi omenjene besede. Zaletavale so se nakopičene misli in iskale povezave z dogodkom. Ali je bila smiselnost gesla ob dogodku zares smiselna. Možganska neuravnoteženost me je gnala od ironije in skomigov do prikimavanja in spoštovanja. Vse to posledično zaradi trenutnega poznavanja ljudskega interesa in na drugi strani ljudske (ne)volje. Nedvomno je dandanes med ljudmi veliko več interesov po boljšem življenju kot pa sočasne pripravljenosti za dosego skupnega cilja. Zaplet nastane tisti trenutek, ko oblast zahteva od ljudi nekaj jurjev komunalnega prispevka ali participacije. Toliko nas je navadila demokracija, da znamo napisati pritožbo ali pa znamo poiskati za to usposobljeno osebo, ki nam sestavi členov polno pisanje za nekaj jurjev. Če si tega ne upamo ali se nam zdi vse brez zveze, znamo kljub temu jamrati, vzdihovati in udrihati čez vse; še asfalt ni več tako pomemben, kot je bil za moje včerajšnje boljše življenje. Slovenska malopridnost! Zakaj ne bi v današnjem svetu, ko ni več moralnega duha iskati pred materialnim, in v pričakovanju državljanov po boljšem jutru to misel nekoliko predrugačili in zapisali: Kjer je pot, naj bo tudi asfalt. Pa ni vsepovsod tako črnogledi brezup. So tudi svetli primeri našega trmastega vztrajanja na sončni strani Alp, obogateno z našo pripravljenostjo. Velikokrat slišimo: Naš trud je bil poplačan. Pa ne le pri Bogu, temveč tudi na zemlji. K temu delu sestavka pa pristavljam: Kjer je volja (finančna), naj bo tudi asfalt. Vse naštete prispodobe slovenskega napredka z geslom nimajo nobene zveze z asfaltom v Sovri, lahko so le del poglavja, ki pa jih avtor nikoli ni utegnil spoznati. Da se ne bi preveč oddaljil od pravega pomena in smisla povezav med voljo in potjo, poudarjam, da brez volje, v slehernem pogledu življenja večine slovenskih duš, tudi ni zadovoljne poti. Tako tudi v decembrskih Logaških podpisani a.č. poziva občane v Dolenjem Logatcu, da bo le z voljo postavljena javna razsvetljava nekaterih ulic, ki so še vedno zavita v temo. Da se le ne bi zgodilo tisto najslabše, ob vseh pridobivanjih najrazličnejših soglasij, bi se lahko tamkajšnji prebivalci zavili v molk in temo še ob belem dnevu in ne samo ponoči. Pa smo zopet na začetku: Kjer bo volja, bo tudi pot. Včasih strma, ovinkasta, tlakovana, nemalokrat brez cilja; kljub vsemu moramo peljati v prihodnost. RuK Med seboj Grapovčnik v kalnih vodah V času, ko je kar zajetno polnil časopisne stolpce in TV sporočila Dom starejših v Grapovčniku, smo za naše glasilo poiskali nekaj pojasnil pri Milki Kune, podpresednici sveta zavoda - Sindikati proti direktorici, varovanci zadovoljni z direktorico Geno Pupis Stvari v Domu ostarelih so šle po nekoliko manj urejenih poteh že nekaj časa, vendar svet zavoda je za nerodnosti zvedel šele sredi lanskega decembra, čeprav je Ministrstvo za delo, družino in socialo opravilo nadzor že oktobra in tedaj tudi sprejelo ukrepe za odpravo nepravilnosti. Poglavitne nepravilnosti so vezane na ugotovitve, da zavod nima ustrezno urejenega Pravilnika o sistemizaciji, na razporejanje delavcev z, neprimerno izobrazbo, na delo na oddelku za dementne in na neustreznosti finančnih in poslovnih dejavnosti. Ministrstvo je določilo 60-dnevni rok za odpravo nepravilnosti, hkrati pa naročilo svetu zavoda, da po preučitvi očitanih nepravilnosti ugotovi, ali je direktorica še sposobna za vodenje zavoda. Hkrati pa naj svet zavoda po preučitvi predlaganih ukrepov vpliva na vodstvo, da bo ustrezno odpravilo očitane nepravilnosti. In svet je po preučitvi ukrepov naročil direktorici, da pripravi program aktivnosti za odpravo nepravilnosti, predvsem pa je dal direktorici natančne usmeritve za pripravo pravilnika o sistemizaciji ter zahteval celotno poročilo o kadrovski zasedenosti in finančnem poslovanju. Konce januarja je svet ugotovil, daje direktorica uresničila le nekaj ukrepov, ni pa še usklajen pravilnik o sistemizaciji s sindikati zavoda, na oddelku za dementne so razmere še žgoče, še posebej zaradi nestrokovne kadrovske razporeditve delavcev, še ni bilo zbora delavcev, tudi še ni pripravljen sanacijski načrt za finančno in poslovno področje (kar je sicer teže izvesti brez zaključnega računa). Svet zavoda bo zato zaprosil ministrstvo za podaljšanje roka z pripravo poročila o izvedenih ukrepih do 15. aprila. Če bi se iz revizijskega poročila in poročila o izvedenih ukrepih ugotovila krivda direktorice za očitane nepravilnosti, če so bila njena ravnanja protizakonita, bi moral svet zavoda Dr. Andrej Bajuk, predsednik 1\SL Nekoliko zasenčeni Dom starejših. izreči direktorici nezaupnico in zahtevati njen odpoklic. Pri vsem tem pa je zanimivo, da varovanci brez. pridržkov podpirajo Foto: J. Turk direktorico Geno Pupis, so z njo resnično zadovoljni, je prepričana podpredsednica sveta Doma strejših v Grapovčniku Milka Kune. Nova Slovenija v Hotedršici V soboto, 31. januarja, so se na pobudo inciativnega odbora članov NSi iz Hotedršice zbrali člani te stranke z Logaškega. Po poročilu predsednika iniciativnega odbora Bojana Pcklaja in svetniške skupine so izvolili krajevni odbor NSi Hotedršica. Z javnim glasovanjem so bili tako v odbor izvoljeni Bojan Peklaj, Leopold Petkovšek, Janez Čuk, Silvester Nagode in Jože Brus. Izvoljeni člani bodo na prvi seji izmed sebe izvolili predsednika odbora. Srečanja se je udeležil tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, ki je ob tej priložnosti spregovoril o notranjepolitični situaciji, o aktualnih vprašanjih v parlamentu, o stranki in člastvu. h.č rs ■— jO M 73 Olj O Med seboj Izjava za javnost O notranjski regiji Predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije Cerknica, Loška dolina, Bloke, Logatec, Vrhnika, Borovnica in regijskega odbora Nove Slovenije za Notranjsko ugotavljamo, da so župani občine Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina, Bloke, Logatec, Vrhnika in Borovnica podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Notranjsko - kraške regije. Odločno nasprotujemo številki 100 tisoč kot kriteriju za oblikovanje regije. Menimo, da lahko takšna poteza pomeni zasnovo bodoče regije in se sprašujemo, ali bi to lahko bil tisti optimalni okvir, v katerem bi Notranjska kot regija lahko zaživela in s katero bi se ljudje na tem področju tudi identieifirali. Prebivalci tega dela Slovenije želimo živeti v Notranjski, ki bi zaokrožila občine, ki dejansko pomenijo območje od Ljubljanice do Javornika, ki je na neki način naravna pregrada proti morju in s svojo soodvisnostjo življenjsko gravitira proti Ljubljani kot naravnemu centru. V ta krog bi bilo smiselno pritegniti tudi občino Horjul, ki se usmerja proti Vrhniki, sicer pa na vsak način odločno zavreči število 100 tisoč prebivalcev kot kriterij za oblikovanje regij. Pri tem pa je treba upoštevati princip subsidiarnosti in oblikovati pogoje za delitev medobčinskih funkcij. Posebej želimo poudariti dejstvo, da seje prebivalstvo občine Cerknica, Loška dolina in Bloke predčasno že v primeru registrskih tablic množično odločilo proti postojnski registraciji. Življenjske potrebe Notranjcev: od šolanja, zaposlitve, kulture, športa, zdravstva, večine poslovne dejavnosti, varstva starejših, nakupovalnih navad gredo v smeri Ljubljane, kamor vodijo ugodni prometni tokovi, možnosti uporabe javnega prevoza in dobre prometne povezave, kar tudi zagotavlja nadaljnji regijski razvoj. V Novi Sloveniji želimo, da se Notranjska ne ohrani le kot zgodovinski pojem, pač pa tudi kot sodobna regija, ki bo uspešna in prepoznavna. Majda Zupan, poslanka DZ Franc Volek, predsednik in predsednica N.Si, občinski odbor regijskega odbora N.Si Notranjske in Cerknica občinskega odbora Borovnica Gospodarske diagonale Kako pa z novim obrtnim zakonom? Kar nekaj olajšanja so prinesle spremembe obrtnega zakona - Po dolgih pripravah je bil zakon sprejet konec januarja leto. Med pripravami, pravzaprav že pred oblikovanjem predloga zakona na vladi, je bilo precej različnih mnenj. Kopja so se lomila ob obveznem članstvu v zbornici pa ob tem, v katero od zbornic -gospodarsko ali obrtno - naj bi se vključevali posamezni majhni gospodarski subjekti in podjetniki posamezniki. Vsebina zakonskih sprememb pa je naravnana vendarle v razjašnjenje pristojnosti zbornice — in v olajševanje pogojev za začetek opravljanja dejavnosti. Do časa, ko pišemo ta zapis, sprejeto zakonsko ' besedilo še ni objavljeno. Zato naj poudarimo le tisti o- del, ki olajšuje oziroma odpravlja pogoje za začetek % opravljanja obrti podobne dejavnosti. Za začetek r_j opravljanja bo zadoščal vpis v obrtni register. Torej si 5 zanj ne bo treba pridobiti obrtnega dovoljenja. Zato se za opravljanje manj zahtevnih dejavnosti, ki so razvrščene v listo B (obrtemu podobne dejavnosti) ne bodo več preverjali pogoji za opravljanje teh dejavnosti. Kot najzahtevnejši pogoj se je doslej izkazovalo uporabno dovoljenje. V zakonskem besedilu so tudi določila o Obrtni zbornici Slovenije in območnih obrtnih zbornicah. Opredelitev teh določb je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče. Zdaj so pristojnosti nadrobneje naštete, zapisano pa je tudi, kaj zbornica članom lahko daja za članarino. Ta bo lahko porabljena le za naloge, navedene v zakonu. Zbornica pa bo lahko sredstva pridobivala tudi iz drugih virov. Ta sredstva bo lahko namenjala drugim potrebnim dejavnostim v prid svojemu članstvu. J.G. i^cud si 1*55 kic^ d k ću Cji c3^ n ci1 €r Vrh jutri - bogatejši kot včeraj? Jasna razvojna pot ob 110-letnici šole na Vrhu Sv. Treh Kraljev - Naslonitev na domače ljudi in njihove moči Ob prehodu v novo leto, ob vseh radostnih pokih praznovanjskih raket in šampanjskih čepov delajo posamezniki, družbe in vse druge skupnosti inventure. Tako smo se tudi na Vrhu ukvarjali z analizo dela prejšnjega leta. Vsako rojeno jutro je prinašalo nove želje, nove potrebe in nova razumevanja za sočloveka, ki mora živeti v teh krajih, se srečevati z naravnim okoljem in tegobami življenja. Cestni razvoj s posodabljanjem poti v naših vaseh se je odvijal od rednega vzdrževanja, zimskega čiščenja zasneženih poti do rekonstrukcij nekaterih javnih cest. Pri jezeru in na Hlevišah, na Rodofu smo posodobili cestna odseka v dolžini tristo metrov. Proti vrhu Lavrovca smo utrdili z gramozom obe vpadnici. Asfalt proti Vrhu je na več mestih kazal žalostne brazgotine, ki smo jih v dogovoru z občino delno tudi pokrpali. Pomagali smo tudi vaščanom ob večjih investicijah in pri vzdrževanju na dostopnih poteh. Glavna in največja investicija v okviru proračuna občine Logatec je potekala na hleviškem koncu od Sopota proti I llevišatn seje razvlekel asfalt v dolžini 1100 metrov. Vaščani so z manjšim negodovanjem prispevali svoj delež k nedvomno veliki pridobitvi za Hleviše. Pa tudi, če so nekateri razumeli, daje investicija po toliko letih obljubljanj ne samo nujna, temveč že samoumevna, ne glede na vse druge krajevne potrebe. Zavedamo se, da bo treba v naslednjih letih poiskati še druge skupne cilje za razvoj kraja; ceste naj ne bi bile več prioriteta, saj so se v zadnjih letih bistveno posodobile. Prihaja leto 2004, ki naj bi bilo po pogovorih na novoletnem srečanju predstavnikov krajevnih društev in organizacij težko, predvsem pa zelo delavno. V mislih smo imeli 50. obletnico šolske stavbe, ki bo povezana še z imenitnejšo l l()-lctnico pouka na Vrhu. Ob tej priložnosti naj bi se zvrstilo nekaj prireditev; radi pa bi slavljcnki -šolski stavbi obnovili streho. Zadnjega pol leta smo vaščani kar nekajkrat razpravljali tudi o nujnosti vodovoda. Obe vprašanji smo predstavili tudi županu, ki je izrazil načelno podporo našim nameram. Dejanska podpora pa se bo dala razbrati šele v letošnjem občinskem proračunu. - Sicer bi radi položili še nekaj asfalta tam, nanašajoč se na moralni sklep sveta KS, kjer je uporaba cestnih odsekov največja. Je pa še več pobožnih želja: v farovžu naj bi rekonstruirali obe plošči in zamenjali okna. Gasilci vedno znova razmišljajo o posodobitvah na operativnem področju. Prireditev bo veliko: že omenjene ob šolski slovesnosti, kjer bo gledališka predstava na prostem vrhunec dogajanja, otvoritvene slovesnosti ob krajevnih pridobitvah in junija sveta birma. Če bi ob koncu naslednjega leta odkljukali večino omenjenega, bi bilo zadovoljstvo veliko, še večje pa takrat, če bi lahko ugotovili, da je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela krajanov, na čemer bo še vedno slonel napredek kraja. Predvsem pa bi rad občutil pri ljudeh še več krajevne zavesti, ki bo nedvomno glavna sila prihodnosti. Sem mnenja, da pomagati ali iskati pomoč pri domačem človeku velja največ, in pogubno je požvižgavati se na kraj in ljudi, s katerimi živimo. Rafael Krvina Svet je še bližji Hotedršici se je 20. decembra steklo upanje v veselje: Hotenjci bodo poslej lahko gledali programe prek logaške kabelske televizije. V pozdravnem nagovoru se je predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Stane Nagode zahvalil projektantu, izvajalcu, občini in vaščanom za toliko razumevanja, saj je od 145 kar 129 gospodinjstev podpisalo pogodbo o sodelovanju pri gradnji kebelske televizije, vredni blizu 30 milijonov. Investicijo je skupaj s krajevno skupnostjo organizirala in vodila Naklo, d.o.o. Sočasno so uspeli vaščani vzcmljiti še telefonsko napeljavo in razvodje za javno razsvetljavo. Televizijski signal je vključil Dušan Černigoj, predsednik skupščine KaTV. Tudi župan Janez Nagode je pohvalil združene interese, ki so ob ugodnih vremenskih okoliščinah in vztrajnih prizadevanjih omogočili Hotenjccm dodatni stik s svetom, v prvem hipu sicer 120 hišam. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga v sončno hladnem popoldnevu izpeljali z voditeljico Darjo Merlak učenci osnovne šole z igrico Palček pohajalček in s spisi o televiziji ter Moški pevski zbor pod vodstvom Matije Logarja, je kabelski televizijski signal prižgal Dušan Černigoj, predsednik skupščine KaTV Logatec in podžupan naše občine. Špela Istenič a S £ .v u M rt Wj o I—l ll Gospodarske diagonale Na pragu Evropske unije Le kak mesec nas še loči od predvidenega vstopa v EU - Naša javna glasila nam naznanjajo, da nas in drugih novink ne bodo v EU sprejeli s cvetjem in praznovanji na ulicah V EU vstopamo v obdobju recesije, resnih gospodarskih in socialnih težav ter krize blaginje največjih članic, ki zaradi tega nekaznovano kršijo pravila finančne trdnosti v coni evra. Navaditi se bomo morali na vse večje razslojevanjc, na povečan pritisk tujcev na naš trg, na povečano konkurenco in posledično na težave številnih naših podjetij, na več tujih lastnikov industrije, bank, zavarovalnic, hotelov idr. Kljub prebiranju takih novic pa še vedno velja nekakšno »veliko pričakovanje«, ne samo na državni ravni, ampak tudi v Logatcu. Nekateri svarilni znaki so izzveneli tudi v decembrskih Logaških... Kar nekaj dogodkov iz naše bližje preteklosti kaže, da ne bomo zlepa zelo uspešni. Vse se začne in konča pri zagnanih ljudeh, ki bodo premišljeno in s sodelovanjem tako v političnem kot gospodarskem življenju vlekli logaški voz po pravi poti. Verjamem, da imamo ljudi, ki C TO n to O C se bodo z vsem srcem in pametjo zavzeli za primerne rešitve... Problematika nedvomno zadeva tudi oblikovanje regij. Tudi o tem govori prispevek »Vzemimo usodo v svoje roke« v decembrskih Logaških......Tam lahko beremo, da bo za pravo rešitev potrebnega kar nekaj sodelovanja politikov in gospodarstvenikov; doslej je šlo le za politične pogovore. Potem nadaljujemo tudi z zapisom »Pomagaj si sam...«. Ne vem, če kdo resno razmišlja o zbranih podatkih o gospodarjenju v Logatcu. Verjetno bi morala gospodarska zbornica še kdaj aktivirati gospodarstvenike v občini, da bi iskali nove rešitve in jih potem tudi udejanjili. Že letos bi morali razmišljati o podpori gospodarstvu in v kasneje nameniti vsaj nekaj sredstev za razvoj podjetništva in obrtništva. To je izziv, ki nima formule, verjamemo pa, da imamo v Logatcu dovolj uspešne podjetnike, ki bodo v novih razmerah kos težavam in bodo ustvarili nova delovna mesta in novo dodano vrednost. Če podjetja ne bodo dobro gospodarila, bomo še naprej lahko govorili o šepavem državnem in posredno tudi občinskem proračunu. Reševanje zagatnih težav pa bo zahtevalo močnejše sodelovanje gospodarstvenikov in politikov, če ne želimo po poti, ki jo trenutno ubira IUV Vrhnika, kjer utegnejo proizvodne redukcije načeti tudi odpuščanje delavcev. Samo ob skladnejših ravnanjih občinskih svetnikov in gospodarstvenikov se lahko nadejamo ugodnih reštev, še posebej, če bodo izraziteje aktivirali mlade podjetnike; saj na mladih svet stoji. A. Čuk ■ -.- .......... 1 1 —...............- ™ Podjetnika, ki se ne bojita izziva Evropske unije Naključje je botrovalo razgovoru z direktorico KOMPLETA Janjo Štebe-Jenko in njenim možem Janezom. Letošnji blagoslov konj na Štefanovo, kjer sta sodelovala, in bežna srečanja po gozdnih poteh sta me vzpodbudila, da sem nekoliko podrobneje pobrskal po razvojnih poteh sedanjega Kompleta - kovinske inudstrije in trgovine, d.o.o. Razvojna pot nekdanjega obrtnika Janeza Štebeta je bila naporna, vendar uspešna. Pričel je s pakiranjem različnih vijakov in nato tudi s samostojno proizvodnjo vijakov v dveh garažah pri Šentjakobu nad Ljubljano. Utesnjenost gaje silila k iskanju večjega proizvodnega prostora, ki pa ga v neposredni bližini Ljubljane ni mogel dobiti. Z ženo Janjo sta tako v letu 1990 kupila komunalno neopremljeno zemljišče v obrtni coni v Logatcu. Pri uresničevanju svoje zamisli sta v nadaljnjih letih uspešno prebrodila kup težav. Čeprav sta že v letu 1991 pričela postopek za ustanovitev podjetja, v katerem bi imela večji pregled nad proizvodnjo, pa vse do leta 1998 nista uspela urediti vseh dokumentov. Tako sta do spremembe sedeža podjetja prišla šele v letu 1998. Kljub težavam sta dogradila proizvodno stavbo. Žal, pa tudi pri povečanju proizvodnje ni šlo vse gladko. Tako danes v spodnjih prostorih proizvajajo v manjših količinah vijake za široko porabo pa specifične izdelke: od stebrnih, lestenčnih, zidnih, vitražnih in podobnih vijakov ter še mnogo drugega. Kakih 70% izdelkov prodajata na domačem trgu, 30% pa na Hrvaško; želita pa priti tudi na Švedsko, kamor sta že poslala vzorčne izdelke. Ker se proizvodnja ni tako hitro odvijala, kot je bilo prvotno zamišljeno, sta se povezala z Merkurjem in imata tu Merkurjevo franšizno trgovino, saj sta z Merkurjem tudi v Proizvodnja vijakov pod franšizno trgovino Merkurja. strateškem partnerstvu. Danes je tu deset zaposlenih. Če bodo v svojih načrtih uspevali, jim tudi prodor na zahodne trge ne uide. In ko že govorimo o poslovni uspešnosti raznih podjetnikov, ne bi bilo odveč, ko bi tudi logaška občina in obrtna zbornica v bodoče še bolj načrtovali in spodbujali razvoj podjetnikov. Če imamo, denimo, v Sloveniji podjetnika leta, bi ga morebiti lahko poiskali tudi na Logaškem, kjer verjetno dobrih obrtnikov in podjetnikov ne manjka. Albin Čuk Na podlagi 2. člena zakona o financiranju občin (Ur.l. RS št. 80/94, 45/97, 56/98, 1/99, 59/99, 61/99, 79/99, 89/99, 119/02 in 40/03), 33. in 103. člena Statuta občine Logatec (LN, št. 5/99) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Logatec (Ur.l. RS, št. 24/91) izdajam naslednji SKLEP o vrednosti točke za odmero komunalnih taks v letu 2004 1.. ' Dosedanja vrednost točke se poveča s koeficientom rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2003 (Ur.l. RS, št. 112/03). 2. Vrednost točke za odmero komunalnih taks znaša 14,00 SIT. 3. Nova vrednost točke se uporablja od 1. 1. 2004 dalje. Štev.: 423 -04//03 -1 Datum: 28. 11. 2003 ZUPAN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE, l.r. OBVESTILO KMETOM - OŠKODOVANCEM PO SUŠI Občina Logatec obvešča vse kmete, ki jih je v minulem letu prizadela suša, da je rok za prijavo škode podaljšan do 31. marca 2004. Vloge lahko oddajo tudi tisti oškodovanci, ki do sedaj vloge še niso oddali. Vse oškodovance, tudi tiste, ki so vlogo že enkrat oddali, vabimo, da se zglasijo na občinskem uradu, da bodo prejeli dopolnjene predtiskane obrazce za prijavljeno škodo. Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na tel.: 7590 618. Občina Logatec KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o. Idržavni praznik Idela prost dan URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA LETO 2004 T avgust september oktober november december • n ■ p M i • 1 1 1 f. D 1 n 1 1 G 1 hdbd p n ! 8 C 1 s 2 P 2 F 2 P 2 n 2 s 2 P E 2 P 2 t H 2 * umi 2 t M,B 2 C D 2 n 3 t 3 s G 3 1 3 P 3 B 3 • 3 t 3 P_ 1 3 ■H 3 s C 3 P E 3 P 4 s 4 t H 4 n 4 1 4 P 4 s < f 4 s 4 ĐDD t D 4 • 4 1 5 Ć 5 P 1 5 P 5 t 5 s B P J 5 4 5 n 5 ddd P E S n 5 • 6 p 6 • • i 6 !. 6 n 6 1 F 6 P 6 P A 6 dđd » P J 6 t 7 ■ 7 r. 7 P 7 P 7 G 7 '. 7 1 B 7 □od i F 7 P 8 n 8 P J 3 t. 8 ■ 6 ! 8 B H 8 ii 8 '. C 8 m in P J 8 s G 8 % ra 9 p 9 1 B 9 P 1 n t s 9 P 1 9 f 9 t D 9 s Um* 9 1 F 9 I: H 9 n to t 10 1 C 10 • 10 p 10 e 10 10 1 10 P E 10 n HI 10 • G 10 P 1 10 P 11 s 11 t. D 1 1 n "11 11 p 1 1 n 11 • 11 • » nam e H 11 ■ t đ 12 B 12 P E 12 P 17 t 12 ■ 12 P A 12 t 1? 12 nam p 1 12 • o n P 13 13 1 13 C 13 n 13 t B 13 P 13 p *J 13 □□ID s 13 14 p M B 13 14 t P b 14 • 14 n 14 s 14 p 14 P 14 t C 14 s 14 1 F 14 ddd n n 15 P M ie t. 15 s 15 t 15 i D 15 n 15 1 G 15 nnuj p M 15 • C 15 s P 16 • F 16 P It n 16 s 16 P E 16 P 16 t H 16 i B 16 t D 16 n 17 ! 17 G 17 • 17 P 17 E 1 7 ; " 1 17 P 1 17 n HI 17 s C 1 7 P E 17 P n 18 e H it n 18 1 18 P 18 ,8 s 18 s 18 odej t D 18 t 1« 1 B 19 B It p 1 19 P 19 s 19 s 19 P J 19 t 19 n 19 noi p E 19 n 19 s o 20 o 20 i r20 1 20 '. 20 n 20 1 F 20 P 20 P A,K 20 do O . 20 p J 20 t S 21 1 21 n 21 s 21 P 21 P 21 s G 21 s 21 i B,K 21 bo a 2, i F 21 P 22 n 22 p J 22 t 22 t 22 l 22 6 H 22 n 22 ■ C,K 22 P E 22 P J 22 s G 22 s o 23 P 23 i B 23 P 23 n 23 t 23 P 1 23 P 23 t. D,K 23 | HM 23 1 F 23 t H 23 n 24 i 24 s C 74 1 24 P 24 C 24 • 24 1 24 P E.K 24 n UM] 24 • G 24 p 1 24 P 25 s 2'i t: D 25 n 25 1 25 25 » 26 25 '■ 25 BjDH H 25 hi 25 1 o M B 26 P E 20 P 26 s 26 • 26 P A 26 (*. 26 " 26 nurj P 1 26 n 26 ■ o 27 p 27 27 1 27 i. 27 n 27 1 B 27 P 27 P J ?7 □oh > 27 P M 71 t o 28 s 28 28 s 2'; P 28 P 27; s C 28 1 28 i F,K 28 □BED 28 i B 28 P b 29 n 29 P M 29 e 29 29 i 29 C D 29 n 29 s G,K 29 nnrj B d P M 29 s C 29 s D 30 1 F,K 30 p 30 n 30 <; 30 P E 30 P 30 t. H 30 l B 30 e D 30 n V G,K lil P P1 • 31 1 31 n H 31 p E 31 P Razpored kosovnega odvoza je označen s črko K in »e bo izvajal samo na tistem področju, ki ima na označeni dan odvoz odpadkov po razporedu. A ponedeljek BIOLOŠKI ODPADKI, OSTALI ODPADKI; industrijska cona, Tičnica, Planjave, Tabor, Zadružna pot, Hrib, Dol B torek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavšičeva, Tovarniška, Prešernova, Tržaška 105, 87b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10), Cankarjeva cesta, Grčarevec, Kalce, Režiška, Strmica, Pokopališka, Lipca, Grajska pot, Gorenjska cesta, Tržaška cesta od Kale do Gorenjske ceste C sreda EKOLOŠKI OTOKI, OSTALI ODPADKI: Laze, Jakovica, Žibrše, Rovtarske Žibrše, Medvedje Brdo, Stara cesta, Stara pot, Mandrge, Klanec, Jamnica, Stranska pot, Vrtnarska pot D četrtek OSTALI ODPADKI: Tovarniška, Cankarjeva, Grič, šolska pot, Jačka, Zelenica, Notranjska, Loka, Cesta 5. maja, Ograde, Mali most, Pri malem mostu, Gozdna pot, Poljska pot, Rožna ulica, Plesiše, Pri lesniki, Pod gozdom, Martinj hrib E petek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavšičeva, Tovarniška, Prešernova, Tržaška 105, 87b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10), Cesta talcev, Brod, Naklo, Ćevica, Vodovodna, Nova vas, Potoška, Krpanova, Levstikova, Gregorčičeva, Poštni vrt, Prešernova, Rovtarska, Tržaška cesta od šole v Gor. Logatcu do priključka na avtocesto J ponedeljek BIOLOŠKI ODPADKI, OSTALI ODPADKI: industrijska cona F torek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavšičeva, Tovarniška, Prešernova, Tržaška 105, 87b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10), Cankarjeva cesta, Hotedršica, Ravnik, Novi Svet G sreda OSTALI ODPADKI: Rovte, Petkovec, Zaplana, Hleviše, Hlevni vrh, Lavrovec, Vrh Sv. Treh Kraljev H četrtek EKOLOŠKI OTOKI 1 petek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavšičeva, Tovarniška, Prešernova, Tržaška 105,87b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10), Cankarjeva cesta, Došce, Pehačkova, Pod Grintovcem, Zelena pot, Blekova vas, Gubčeva, Nazorjeva, Ulica 0F, Tomšičeva, Partizanska, Pavšičeva, Kidričeva, Kraigherjeva, Titova, Vilharjeva, Tržaška cesta od priključka za avtocesto do Mercator centra M ponedeljek OSTALI ODPADKI: industrijska cona.Tičnica, Planjave, Tabor, Zadružna pot, Hrib, Dol URNIK OBRATOVANJA ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV OSTRI VRH za stranke: od ponedeljka do sobote: 07.1S - 10.00 in 1 1 00 - 15 00 nedelje in prazniki: ZAPRTO Pri odvozu upoštevajte navodila zaposlenih na odlagališču. Za osebno varnost in morebitne poškodbe na vozilih in drugih materialnih sredstvih ne odgovarjamo! Za uporabnike iz gospodinjstev je dovoljeno odlaganje na odlagališču do 0,25 m3 (oz. 80 kg) nekoristnih odpadkov na dan brez plačila, ob tem morajo predložiti odrezek o plačilu zadnjega računa za komunalne storitve. Prosimo občanke in občane, da se v največji meri poslužujejo rednega odvoza. I -J 14 Turistične panorame Zakaj ne še lepše in še bolj urejeno? Turistično društvo Logatec je 22. decembra na letnemi občnem zboru obravnavalo poslovno in finančno poročilo društva ter sprejelo program dela za leto 2004 Delo turističnega društva je bilo, upoštevajoč skromnejše število članstva, kar uspešno. Poleg Gregorjevega sejma, animacije za ocvetličenje domov in domačega okolja in skrbi za »Napoleonov drevored« je društvo sprožilo še druge zamisli, ki naj bi razgibale turistično ponudbo kraja. V knjižnici je bila predstavljena knjiga Milana Trobiča »Furmani« in kasneje še dr. Marka Freliha »Logatec - Lpngaticum.« S Frclihovo publikacijo je izpeljan prvi del projekta; v letu 2004 pa bo društvo poskrbelo za postavitev označevalnih panojev, ki bodo prikazali bistvene značilnosti nove pešpoti od križišča na Kalcah mimo nekdanje rapalske meje po stari rimski cesti do Lanišča. Razveseljivo je, da seje petim ustanovnim članom sekcije »Ljubitelji drevoreda Napoleonovih lip« pridružilo doslej že čez sto članov in somišljenikov, celo iz tujine. Izbrani so bili tudi najboljši turistični spominki, vendar do sedaj še ni določeno prodajno mesto, saj, denimo, društvo še nima svoje turistično informativne pisarne. Glede evetličenja je moč na Logaškem čutiti kar nekaj tekmovalnosti. Da bi bila izbira v naslednjem letu lažja, se bo ocenjevala tudi urejenost okolja zunanjih površin. Da delo turističnega društva v času predvidene odsotnosti predsednice Nevcnkc Malavašič ne bo zastalo, je bil za ta čas izvoljen za prednika Jože Omerzu. V letu 2004 bodo še naprej potekale že ustaljene vsakoletne akcije: gregorjev sejem, cvetličenje pa več drugih manjšijh akcij, ki ne zahtevajo posebno velikih finančnih sredstev, tako na primer, ureditev klančin za invalide na logaških pločnikih. Pričakujemo vsekakor, da se bo število turistično osveščenih ljudi večalo in da bo Logatec resnično vse bolj urejal svojo podobo, čeprav ne poteka vse gladko. Pričakovali bi več zainteresiranosti gostincev in trgovcev, ki bi morali sami kaj več postoriti za razvoj turistične ponudbe v Logatcu. Da bi ne bilo samo častnih izjem! Albin Čuk Lipam do boljših časov? Odbor Sekcije ljubiteljev Napoleonovega drevoreda p/i Turističnem društvu Logatec je konec januarja tehtal možnosti ozdravitve bolnih razmer krog spomenika urejene narave, tako rekoč edinega spomenika, ki nujno pritegne pozornost vsakega mimoprihajajočega obiskovalca ali popotnika kar tako. Ljubitelji logaškega drevoreda si prizadevajo varovati spomenik in ga ohraniti tudi prihodnjim rodovom, zato skrbijo, da bi bile lipe strokovno vzdrževane, da bi okolje čim manj škodovalo drevesom, da bi drevored ne hiral. Tako nekako ozeleni - če ozeleni - osoljena lipa. Žal, pa se dogaja, da ljubitelji drevoreda sicer pridno podsajajo lipe, ki jih pa potem vzdrževalec zlasti s površno košnjo in zimskim soljenjem cestišča brezskrbo uničuje. Zdi se, kot da bi bila vsa prizadevanja brez haska. In potem, res vse tako kaže, kot da nam v Logatcu še za tiste redke zanimivosti, ki jih premoremo, ni kaj dosti mar. Vzniknila je tudi prijazna misel, da bi vzpodbudili neke vrste botrstvo lipam, da bi preprosto posamične lipe »posvojili« posamičniki ali da bi posvetili posamezna drevesa pomembnim osebnostim z Logaškega ali nekaj takega. Morda bi tudi ta zamisel pomagala še dodatno učvrstiti zavest 0 skrbi in pripadnosti temu našemu odmevnemu spomeniku. t>.ur. I # li m m mm Kulturni razgledi Pevski utrip iz Hotedršice Moški pevski zbor iz Hotedršice se je 27. decembra 2003 svojim pevskim spremljevalcem in navdušencem zopet predstavil z res že tradicionalnim nastopom. Ponovno so pevci pod vodstvom Matije Logarja organizirali Božično-novoletni koncert, ki je bil ravno prav umeščen v čas, ko nas preveva posebna radost in navdušenje, pričakovanje nečesa lepega. Program, ki ga že nekaj let ob tej priložnosti vodi Darja Merlak, je bil precej raznolik. Vseboval je nekaj božičnih, slovenskih narodnih pesmi, napitnic in kolednic iz zaklada slovenske narodne pesmi. V goste so tokrat povabili pevski trio 3N iz Logatca, ki ga sestavljajo Urška, Tanja in Katja Nagode. Z nežnim božanjem dekliških glasov so se nam predstavile z božično in dvema koledniškima pesmima. Prireditev, ki se je zaradi lastniških težav s kulturno dvorano odvijala kar v veliki jedilnici Gostilne Turk, je s svojo prisotnostjo popestrilo tudi sodelovanje Kulturno turističnega društva Hotedršica. Ob milih zvokih Svete noči so nam poskusili prikazati še običaj blagoslova in kajenja domov na sveti večer. Za zaključek so se nekateri člani turističnega in pevskega društva še zavrteli ob zvokih tria, ki deluje v okviru Pevskega društva Hotedršica. K prireditvi nas je še posebej pritegnil prihajajoči novoletni čas, prav pa je, da s svojo prisotnostjo vzpodbudimo društva in skupine k še večji zavzetosti za kulturna prizadevanja. S. /V. »Zeleni oblaki« za nova literarna snovanja o 4^ Ustanavljanje literarnega društva. Fotot D. Malavašič Na pobudo Antona Vladiča, Branke Novak, Alenke Furlan in Bojane Levingcr so se 9. januarja letos zbrali prijatelji Andreja Žigona-Alcluja in literati ter ljubitelji pisane besede z namenom, da se pogovorijo o ustanovitvi literarnega društva »Zeleni oblaki« (po naslovu prve pesniške zbirke A. Žigona). Ugotovili so, daje potreba po ustanovitvi tovrstnega društva še kako močna, saj je v Logatcu mnogo mladih pa tudi starejših, ki pišejo prozo, poezijo ali druga literarna besedila, nimajo pa možnosti predstavitve ali izdajanja svojih del; ne morejo pa tudi do primerne uveljavitve. Pri vsem tem bi jim bilo literarno društvo v veliko pomoč. Poleg teh dejavnosti pa bi društvo ohranilo zapuščino Andreja Žigona in jo poskušalo zbrati v primerno monografijo ali pa morda v ustrezno zbirko, ki bi bila na ogled v spominski sobi. NevMu Kulturni razgledi Virtuozni večer Dvorana Glasbene šole Logatec je v sredo, 28. januarja, gostila dvoje mladih slovenskih umetnic, ki končujeta svoj glasbeni študij na znamenitem Moskovskem konzervatoriju, s sporedom, ki že po izboru presega običajne študentske nastope. Violočelistka Sanja Rcpše, Johannesa Brahmsa ter Variacije na slovaško temo Bohuslava Martinuja. Posebno obe sonati nemškega romantika sta zveneli mogočno v hitrih stavkih in skrivnostno zapeljivo v počasnih. Podajanje obeh umetnic je bilo prepričljivo in čutiti je bilo lastno zadovoljstvo nad soglasjem v Sanja in Aleksandra (z leve) v Logaški Glasbeni šoli. Foto: P. Sark študentka zadnjega, 5. letnika pri prof. Igorju (iavrišu, in pianistka Aleksandra Pavlovič, študentka 2. letnika postdiplomskega študija pri prof. Andreju Dijevu, sta predstavili adagio iz Prokoljevega baleta Pepelka, dve sonati za violončelo in klavir glasbenem pogovoru. Turneja obeh glasbenic v Logatcu je bila na sredi med koncerti v Slovenski Bistrici, stari Gorici, Postojni in Ljubljani. Primož Sark 7j2l krono celoletnega dela Predpraznični plesni pozdrav mažoret Je že tako, da si logaške mažorete ne uspejo zagotoviti svojega nastopa, da ne bi bilo vmes še drugih prireditev. Za pregled svojega dela in v počastitev novoletnih praznikov so kot običajno doslej 20. decembra -nastopile v športni dvorani. Predpraznični nastop je veljal za krono njihovega celoletnega dela. Na prizorišču so se tako zvrstile vse skupine, od najmlajših, ki so s svojim prisrčnim nastopom ogrele gledalce, do deklet, ki so se uspešno predstavile v vseh zvrsteh tako v klasičnem stilu kot v twirlingu in z rekviziti. To je bil pregled njhovega celoletnega dela, od udeležbe na državnem tekmovanju Trbovljah, na svetovnem prvenstvu v tvvirlingu v Španiji do evropskega tekmovanja v klasični disciplini v paradi in figuraliki. Številni nastopi doma in na tujem še zlasti pa predvideni letošnji nastop v Osaki na Japonskem pa bi morali spodbuditi kaj več sponzorjev-donatorjev, saj brez financ ne gre. Še tako lepe pohvale Veri Tratnik ne morejo nadomestiti finančnih sredstev, ki bi jih potrebovale mažorete za svoje nastope. A.Č. Sredi sijajno uglašenih melodij Kakor hitro preneha pokanje ob novoletnih praznikih se prikrade misel na vsakdanjost. Želje in praznovanje zamenja ritem vsakdanjega življenja. Skozi januar pa le ostaja tudi božični čas in njegov poseben pridih. In ravno v tem »ponovoletnem« božičnem času je K D Adoramus v goste povabil Ptujski nonet. V nedeljo, I I. januarja, so zapeli poslušalcem, ki so napolnili farno cerkev sv. Nikolaja. Skladbe tujih in predvsem slovenskih skladateljev so tisti večer uglašeno zvenele. Čeprav je v nonetu pelo le sedem članov je njihov zvok napolnil vsak kotiček cerkve, pa naj si so zapeli kot solisti ali kot celoten pevski ansambel. Poslušalci so s koncerta odšli polni uglašenih melodij, in verjamem, da so si na poti domov katero teh potiho požvižgavali ali mrmrali. Nastopajoči pa so se srečali s prijatelji, ki so jih povabili v goste. Ker pa je Ptujski nonet stanovski ansambel (ustanovljeni so bili na pobudo Območne obrtne zbornice Ptuj), so se tisti večer srečali tudi s »pobratenim« Obrtniškim zborom Notranjska. Petje povezuje, pesem presega meje. Če ne verjamete, sc nam ob podobni priložnosti pridružite in se prepričajte na svoja ušesa in lastne oči. G. M. a Kulturni razgledi Pojmo novemu letu Izrazna moč pevcev ni samo v njihovem glasovnem obsegu, ampak tudi v programskem izboru in v sugestibilnosti, ki ponazarja simboliko pesmi - Moški glas kot odgovor ženskemu Tako nekako bi v nekaj besedah ponazorili skupni koncert gostiteljskega Ženskega pevskega zbora KD Tabor in gostujočega Moškega pevskega zbora Pivka v preddverju osnovne šole Tabor v Logatcu 24. januarja. Prvi je prepeval pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka, drugega pa je vodili Marcel Štefančič . ŽePZ Tabor poje od leta 1997 in je na neki način tesno vezan na šolo. Poleg učiteljic pojo v zboru tudi mame otrok te šole, bivše učenke; kar nekaj pa je tistih, ki so pred več kot 20 leti pele v nekdanjem dekliškem zboru. Zbor si iz leta v leto zastavlja vse zahtevnejše cilje. Svojo kvaliteto potrjuje na območnih srečanjih odraslih pevskih zborov. Jeseni 2003 je zbor nastopil v družbi najboljših ženskih pevskih zborov v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za pomembno prelomnico svojega delovanja šteje zbor 6. junij 2003, koje pripravil mali jubilejni koncert ob svoji petletnici. Tedaj je zbor na zgoščenki Čudovit je ta svet predstavil tudi svoje dosežke. Ta večer pa je zbor v prvem delu koncerta nastopil s programom slovenskih ljudskih pesmi delno ob spremljavi pianistke Dragice Klobučar. V sklepnem delu pa so dekleta prepevale pesmi raznih narodov - tudi ob klavirski spremljavi. Celoten program je bil posrečeno izbran in speven. Še zlasti sta koncertni utrip poživili solistki Katja in Urška Nagode pa živahna ponazoritev tradicionalnih pesmi Zulu ljudstva in maorske pesmi (Sivahamba H. Hamiltona in Tutira mai v priredbi A. Ritchija). MePZ Tabor na koncertu v Gorenjem Logatcu, Foto: A. Korene Gostje večera - pevci MPZ Pivka -, ki so pred tremi leti odmevno praznovali svojo 30-letnico, so nastopili pod vodstvom Marcela Štefančiča, sicer domačina, nekdaj tudi učitelja slovenščine in zborovodja na tej osnovni šoli, kar je £Jj" verjetno botrovalo tudi temu medsebojnemu srečanju. Zbor je nastopil z dokaj pestrim programom; lahko bi rekli: vsakega nekaj od vsepovsod, tako iz starejših obdobij: Otčc naš Čajkovskega, O Bone Jesu Palestrine, prek slovenske novoromantike: Prelovčeva Bela breza do spleta ljudskih q pesmi različnih prirejevalcev. Zvenelo je všečno ob zrelih XL glasovih. Zbora sta nato skupno zapela Simonitijcvo skladbo Pod jasnim nebom in tako bogato zaključila pevski večer. Program je iz predlog Branke Novak spretno in s posebnim žarom povezoval Jože Gostiša. Obema zboroma želimo še nadaljnje uspešno delo, da bi še naprej pevsko bogatila občinstvo. In 14. februarja sta se zbora spet srečala, to pot v Pivki; prepevala sta Prešernu v čast. Albin Čuk Pustimo soncu srce M Za iskanje novega, za svet ljubezni... Božično-novoletni koncert mladinskega zbora šole Tabor se je v tamkajšnji avli na Štefanovo zvečer odvijal skoz prepevanje skladb Krcslina, Dvlana, Armstronga, Žigona, Crosbva in drugih, ki jih je zbral in priredil zborovodja Zdravko Novak sam ter skoz računalniški klepet ob branju pisem zaskrbljenih najstnikov trem dobrim možem - Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. Ti pa so prek računalniške klcpctalnicc prijazno vzpodbujali k miru, k ljubezni, k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju različnosti, k družinskemu življenju, kjer naj imajo otroci starše, starši pa otroke...Pa svetlih voščil cel kup da bo vendar čudovit ta svet! Svet ljubezni, svet v iskanju novega. - Ob vsem pa toliko tiste otroške pesemske sproščenosti in prostodušnosti v pozibavajočih se harmonijah, ki jih je spretno nizala taktirka Zdravka Novaka ob spremljavi instrumentalnega tria. Mladi tercet na Božično-novoletnem koncertu. Koncert, posvečen spominu na nekdanjega učenca te šole, pesnika in dobrotnika Andreja Žigona, je bil postavljen v režiji Branke Novak. Poleg 37-članskega mladinskega zbora sta nastopili še iskrivi računalniški »klepetalki« Tina Rupnik in Danaja Kck ter gluhonema interpretatorka Nina Rupnik. M. Š. Prave salve smeha »Zatajene želje nas spremljajo v življenju tako kot osebe v tej igri« - tako nas nagovori gledališki list, kije naznanjal vrhovsko uprizoritev Prochazkove komedije S tvojo hčerjo pa ne Ja, natanko tako: salve smeha. To pot pač, kot že mnogokdaj doslej, na Vrhu Svetih Treh Kraljih. Tamkajšnja gledališka skupina je zadnjega januarja v režiji Franca Jereba premierno uprizorila burleskno komedijo češkega igralca, režiserja in dramatika Antonina Prochazka S tvojo hčerjo pa ne. Igralce je režiser spretno vodil skoz sodobno komedijsko snov, ki odkriva nepričakovana križanja poti zakonskega življenja tistih najbolj kritičnih srednjih let. Seveda, konverzacijsko-situacijska komedija posebej veliko ne moralizira, pač pa s pronicljivo duhovitostjo razkriva pota in stranpota, ki se pa le komedijsko stečejo v pristnost iskrenih, neponarejenih občutenj in dognanj. S tvojo hčerjo pa ne. (iledališka skupina je režijsko, igralsko in tehnično prizadevno iskala prepričljive uprizoritvenc možnosti. Komedijsko igro je nedvomno najbolj zniansirala in jo mestoma pripeljala do pravih gledaliških bravuroznosti Tadeja Oblak v eni od težiščnih vlog; ko pravim najbolj, nočem zmanjšati upešnih prizadevanj in realizacij vseh drugih igralcev, ki so nabito polno dvorano tirali od smeha do krohota. Lep gledališki dogodek! Predstava bo prav gotovo vsepovsod komedijsko vznemirila gledalec.V Logatcu že 21. februarja, ko bodo Vrhovci gostovali v Narodnem domu. Poleti smo pa že nakako povabljeni k novi uprizoritvi na prostem. Pridemo, seveda, pridemo. Marcel Štefančič Pesem in ples v dežju Tudi letos seje Občina Logatec odločila, da skupaj s kulturnimi društvi popestri prednovoletni čas s prireditvami na Cankarjevi cesti. Vabilu k sodelovanju seje odzvalo pet društev. V nedeljo, 28. decembra, seje predstavilo Pevsko društvo invalidov in upokojencev. Naslednji večer, ko naj bi nastopili otroci iz. OŠ Tabor ter Logaški oktet, so prireditev zaradi preslabega vremena, žal, odpovedali. Zadnji večer, 30. decembra, sta nastopila Pevsko društvo Hotedršica ter Folklorna skupina, ki delujeta v okviru Kulturno turističnega društva I lotedršica. Tudi tej prireditvi vreme ni bilo naklonjeno, vendar so Hotenjci kljub dežju zapeli in zaplesali obiskovalcem, ki se jih je zbralo kar lepo število. Prisotni so najprej prisluhnili moškemu zboru, kije pod vodstvom Matije Logarja pel znane in malo manj znane pesmi. Nato seje predstavila še folklorna skupina, ki prav tako vadi pod mentorstvom Matije Logarja. Plesalci so zaplesali nekaj kmečkih plesov, ki bi jih to pot lahko mirno poimenovali kar »ples v dežju«. Plesalce je na kitari spremljal Janez Petek, na harmoniki Silvo Rupnik in na kontrabasu Andrej Logar. Vreme letošnjim prednovoletnim prireditvam na prostem sicer ni bilo najbolj naklonjeno, so pa le-tc skupaj z množico drugih, ki so se v decembru odvijale malodane v vsakem kraju naše občine, pripomogle k prazničnemu vzdušju. Simona Šušteršič M Pesem še drugačnega kova V soboto, 20. decembra, so zbranemu občinstvu v dvorani Glasbene šole (bila je res polna do zadnjega kotička) prepevali pevci, ki se žlahtnega petja učijo pri profesorici Jerici Rudolf na GŠ v Logatcu in GŠ v Ajdovščini. Repertoar je zajemal dela najbolj znanih tujih mojstrov glasbe pa tudi dveh slovenskih ustvarjalcev: Vremšaka in Gobca. Iz logaškega oddelka so se predstavile Melita Mihevc z Mozartovim Agnus Deli iz. Maše v c-molu, Katja Nagode s Schubertovo Staendchen, Mateja Perpar je prepevala dela Schubcrta, Havdna in Fosterja, Teja M. Cigale z Rodgersovo Oh, what a beautiful mornin' in Klavdija Kenk, kije zapela VVebbrov Think of me. Mojemu ušesu najprijetnejši je bil duet Lize in Poline iz opere Pikova dama P.l. Čajkovskega, ki sta ga zapeli Katja Nagode in Teja M. Cigale. Posamično je zapelo šest solopevcev ajdovske glasbene šole, ob koncu pa so v duetih in kot zbor zapeli pevci obeh glasbenih šol - s svojo profesorico Jerico Rudolf štiri odlomke iz Gobčcve operete Planinska roža. Aplavz poslušalcev je bil pohvalno zgovoren. Miša > rt c m VA cr to C Okus in vonj po domači notranjski kuhinji Učbenik, četudi to niti ne želi biti V modri knjižnični dvorani je bila sredi decembra predstavitev Knjige o notranjski kuhinji in drugih rečeh. Njen avtor je predavatelj na Turistici Kraševec dr. Stanislav Renčelj. Tako navdušujoče predstavitve knjige zlepa ne doživiš. Najsi je o njej govoril prof. dr. Anton Gosar, dekan Fakultete za humanistične študije, najsi jo je skromno predstavljal avtor ali pa Alojzija Zavnik, predstavnica založbe Libris, kije knjigo izdala. »Knjige so zdravilo proti pozabi,« je bilo rečeno uvodoma. In iz te knjige veje duh starožitnosti tankočutno opisane dežele Martina Krpana in vonjava bogate zakladnice ljudske praznične in vsakdanje kuhinje. Avtor je poudaril, da se pisanja ni lotil zgolj zato, da bi otel pozabi nekaj kuharskih receptov, pač pa zato, da ob prebiranju zaslutimo in se začnemo ovedati svoje identitete. Da dojamemo, da obstajajo oženjeni žganci, usukan močnik in krompir s fižolom, da so to, primerno pripravljene in postrežene jedi, lahko naša izvirna notranjska posebnost, ki lahko zadovolji še tako izbirčnega gosta. V knjigi, ki je napisana tekoče, brez leporečja, kleno in berljivo, vsekakor spodbudno za današnji čas, je nekaj podatkov in receptov tudi s hotenjskega in rovtarskega konca. Skoda, da na predstavitvi ni bilo gostincev. V prid bi jim bila lahko ta ali ona misel, ideja, ki se sproti porodi ob poslušanju zanimivega pripovedovanja. So pa bile tu gospodinje s turističnih kmetij Urbanove, Tumle, Šinkovc, ki so z aktivom kmečkih žensk po koncu dogodka pripravile izborno pokušino nekaterih dobrot, zapisanih v knjigi. Z izvrstnim igranjem so dogodek dopolnili klarinetisti, ki so v kvartetu urezali tri, po zvenu precej na ameriško uglašene skladbe. Učinkovale so nekako disonantno s temo večera, pa vendar: morda so pa bile znanilke novih časov, ko bomo znova postali del širše Evrope in se bo krog nas sukalo mnoštvo tujih deželanov, ki jim bomo ponudili naše domače jedi, pripravljene po preskušenih receptih naših starih mam. Jan Turk Ostaja naš pesnik in dobrotnik - Andrej Spominjanje s pesmijo, pripovedjo, sliko in knjigo Andrej Žigon - Aleluja V Galeriji Družina v Ljubljani so se 8. januarja zbrali mnogoteri ljudje, ki so dobro poznali našega Andreja Žigona. Vse je privabil dvojni dogodek: odprtje razstave slikarja Pavleta Ščurka (med širno paleto razstavljenih del je tudi Andrejev portert) in predstavitev knjige Božidarja Magajnc: Andrej Žigon - Aleluja. Na predstavitvi so Andreju v spomin prepevali Topliški kvartet, mešani pevski zbor Suha krajina, moški zbor Cirila zajca in pevska skupina Žitni klas. O pesniku in dobrotniku in novodobnem preroku pa so govorili: v imenu založbe gostitelj večera dr. Janez Gril, avtor knjige Magajna, župan občine Žužemberk Franc Škufca in Andrejev učitelj slovenščine Marcel Štefančič. Knjiga je na dušek nastala tako rekoč v Žužemberku, kjer je Andrej prav zadnje leto združil Žužembcrčane v spravi, ljubezni in odpuščanju, da so zbrali denar za Baragovo hišo na Madagaskarju - za nekaj utehe ubogim Malgašcm, ki jih je bil Andrej obiskal pred kratkim. V knjigi se srečamo s fotografijami, lepljenkami, z zapisi o njem, z njegovimi rokopisnimi in siceršnjimi izpovedmi... In izkupiček od prodanih knjigje namenjen komu drugemu kot ■» opekam za Pedra Opeko na Madagaskarju. Pomenljivo in prijetno in Božidar Magajna, avtor knjige Andrej Žigon-A leluja hvalevredno spominsko delo, čeprav se zdi, kot daje knjiga nastala v prehudi naglici, kakršna je bila značilna tudi za Andreja. Ob globljem premisleku bo moč in bo celo treba pripraviti tehtnejšo monografijo, ki naj celoviteje zajame Andrejev opus. Špela Istenič Kulturni razgledi Nežna slutnja rojstva Kulturno društvo Adoramus je s koncertom počastio desetletnico otroškega pevskega zbora sv. Nikolaj Na Štefanovo je nastopajoče prišlo poslušat mnogo ljudi. Kako tudi ne. Otroško prepevanje ima v dolnjclogaški fari že kar nekaj tradicije. Še pred /družitvijo v sedanji zbor, delujoč kot sekcija KD Adoramus, so otroci prepevali pod različnimi vodji: dušnim pastirjem Tonetom Komparetom, organi s toma Polono Švigelj in Marjanom Ravnikarjem. Pred desetimi leti je otroke v zbor zbrala, jih vodila in jih še vodi Mihaela (iostiša. Iz tega zbora raste podmladek mladinskemu zboru, ki gaje pred nekaj leti oblikoval in ga še vodi uspešni zborovodja Marijan Cirdadolnik, da se v njem kali podmladek odraslemu Adoramusu. V jubilejnem večeru so nastopili slavljenci, 23 pevk in 5 fantov otroškega zbora ter 22 deklet in 6 fantov mladinskega zbora. Otroški zbor je pod vodstvom Mihaele Ciostiša dopadljivo odpel pet pesmi, mladinski pod vodstvom Marjana Grdadolnika pa dve in venček petih božičnih pesmi. Na koncu so družno odpeli še tri skladbe in dodatek. Spremljali so jih pianistki Jelka Baje in Katarina Kurtjak, kitarist Mario Kurtjak, flavtistki Rcbeka Hren in Mateja Nagode ter klarinetista Rok Škrlj in Jure Robek. Med posameznimi nastopi je Tanja Prcmk pripovedovala zgodbe. Ko se je program iztekal, je društvo podelilo priznanja pevkam in pevcem, ki pojo od začetka: Meti in Jerneji Mihelčič, Tilnu Kranjcu, Anji Mihclčič, Ajdi Mihelčič, Roku in Luku Škrlju, Rahcli Žagar, Tini Kosmač, Ani Skvarča in Barbari Župančič ter obema zborovodjema. V prijetnem večeru smo nekoliko pogrešali režijsko ali vsaj dobrohotno usklajcvalno roko, ki bi (z malo truda) dogodku dala potrebno težo in nekaj več žlahtnosti, ki si jo desetletno delo in uspehi otroškega (in v svojem času tudi mladinskega) zbora zaslužijo. Zboru - mladim pevkam in pevcem ter zborovodjema želimo nadaljnjega dobrega dela, četudi se na prvi pogled zdi preveč hitro minljivo. Zaradi odraščanja pevcev je, seveda, minljivo, a je še kako pomembno. Pomembno za vzgojo novih moči ^^JM^^''' ^^^^^ Mihaela (iostiša z mladim Adoramusom oh 10-letnem jubileju. odraslih zborov. Iskrene čestitke vsem nastopajočim, in še velika želja: pojte še dolgo. Kaj pa je človeku bolj pri roki kot njegov glas. Vedno ga imamo s seboj, vedno ga lahko uporabimo. In če je vse prav, z njim s pesmijo ljudi razveseljujemo. In česa smo danes bolj potrebni kot ljubeznivega razveseljevanja? J. Gostiša Čudovito in blesteče Pihalni orkester Logatec je tudi letos pred novoletnimi prazniki - 27. decembra - pozdravil in razveselil svoje zvesto poslušalstvo z gala koncertom Velikost športne dvorane v Logatcu dopušča, da se zvok velikega orkestra kar dovolj primerno porazdeli v prostoru. Seveda, k vsemu pripomore tudi ozvočenje. Če je zvok orkestra kljub številčnosti instrumentalistov zvenel za uho kar primerno, pa je pri gostujočem ansamblu Štajerskih sedem izzvenel kar prebučno. Kajpak, gostje večera, ki veljajo za enega najuspešnejših tovrstnih ansamblov, so bili morebiti le preveč »ozvočeni«; navsezadnje jih je bilo le sedem! Koncertni večer logaškega orkestra je bil resnično čudovit, kako tudi ne, saj niso pihalci z dirigentom Marjanom Grdadolnikom zastonj pred nedavnim prejeli zlato odličje s posebno pohvalo na državnem tekmovanju v Trbovljah. Še zlasti je zablestel Lev Pupis s sopran saksofonom kot solist v Rosinijevi skladbi »Intruduction, Thcmc and Variations«. Žlahtno je zazvencla tudi Puccinijcva arija »Ouando men' vo soletta«, ki jo je zapela sopranistka in članica orkestra Rebeka Hren. Gostje večera - ansambel Štajerskih sedem, ki so osvojili številna priznanja na domačih in tujih glasbenih festivalih v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Češki, Kanadi, ZDA, Avstraliji na Japonskem, so s pevcem Matjažem Mrakom poželi navdušen aplavz; posebne pozornosti pa je bil deležen skupni nastop še s pihalnim orkestrom. Novoletnega koncerta, seveda, ne bi bilo brez novoletnega pozdrava, brez venčka božičnih skladb in brez zaključka s slovitim Straussovim Radctzki maršem. Orkestru pa želimo v novi sezoni uspešno delo v novih prostorih in še nadaljnjo uspešno zastopanje Logatca doma in v tujini ter obilo donatorjev in podpornih članov. Albin Čuk S C4 X. M mt. rt O Kulturni razgledi Izjemno zanimanje za Claustra Alpium Iuliarum Kar nekaj let je preteklo, a seje le uresničila želja domačina dr. Marka Freliha, da celoviteje predstavi Logatec - Longaticum in rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum. In januarja letos je bila v nabito polni modri dvorani knjižnice predstavljena Frelihova namera v zloženki in knjižni publikaciji. Uvodoma je Nevenka Malavašič, vodja logaške območne izpostave JSKD, orisala pot prizadevanj za izdajo zloženke in publikacije. Nato je povzel besedo tudi avtor dr. Marko Frelih, kije svoje delo opremil z diapozitivi, s katerimi je dodatno popestril svojo pripoved. Publikacija prikazuje ne samo zgodovinski razvoj obrambnega sistema, temveč oriše Logatec - Mansio Longatica prek antičnih virov in najdb v okolju rimske ceste in njenih utrdb. Vzporedno je teklo tudi avtorjevo razmišljanje o prizorišču spopada med rimskima cesarjema Evgenijem in Teodozijem. Še podrobneje pa je dr. Frelih opredelil razna nahajališča, toda treba bo postoriti še marsikaj, da bi bile raziskave končane. Utrdba na Lanišču je bila pred letom 1963 Dr.Marko Frelih predstavlja svoj Logatec-Longaticum. le kup kamenja, iz katerega je molela le odprtina vrat. Utrdba je bila nato renovirana, vendar pa je marsikaj ostalo nedokončano, kar je vidno tudi na lokaciji Brsta, kjer so vidne razvaline rimskega stolpa in utrdbe v sklopu tedanjega zapornega zidu. Območje je bilo po izkopavanju ponovno pogozdeno inje sedaj zaraščeno tako, da gaje moč le s težavo najti. Kako težavna je pot varovanja kulturne dediščine rimske dobe, se nam kaže ne samo v primeru nadaljnjega odkrivanja cestne postaje, imenovane Mansio Longatica, ampak tudi v odkrivanju zasutega mesta na Vodicah pod Laniščem. Dolga je še pot, da bodo izkopanine našle takšno mesto in odmevnost, kot ga ponuja, na primer, Hadrianov zid v Veliki Britaniji, ki si ga vsako leto ogleda več kot 100.000 turistov. A. Čuk Furmani tudi skoz Senožeče V knjižnici v Senožečah so predstavili knjigo kulturnega antropologa, etnologa in sociologa Milana Trobiča Furmani - o furmanih, njihovih zgodah in nezgodah, ko so furali po cesarskih cestah skozi Postojnska vrata v letih od 1717 do 1857 in predstavljali pomembno gospodarsko dejavnost. Avtorje v svoji poklicni karieri kot novinar-urednik na Radiu Slovenija v zadnjih dvajsetih letih obdelal najrazličnejše teme; s knjigo pa seje hotel oddolžiti ljudem, ki so mu odkrivali furmansko življenje, ki je močno zaznamovalo kraje ob cesti Ljubljana-Trst. Milan Trohic (prvi z desne) oh miniaturah furmanskih voz. Foto: D. Malavašič Knjigo je na pot pospremila vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Nevenka Malavašič iz Logatca, bolj obširno pa jo je ob diapozitivih knjiga vsebuje številne fotografije in risbe predstavil avtor sam. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo miniaturnih furmanskih vozov in posameznega orodja iz bogate zbirke Janka Samsa iz Žirij pri Povirju in Zdravka Čuka iz Senožeč. Domačinka Marija Meden pa je prebrala svoj sestavek o pokanju z biči in peketanju konjskih kopit, medtem koje predsednik KS Senožeče Anton Može poudaril, da bodo v Senožečah obudili furmansko tradicijo z obnovo mitnice, ki bo sestavni del novonastajajoče turistične poti. Besedilo in foto Olga Knez vabijo k dopisovanju! Božič v Beogradu Globoko doživetje božičnega miru v nekem drugem in vendar tudi I našem svetu V lanskih poletnih mesecih se je porodila ideja: mešani pevski /bor, v katerem pojemo združeni pevci iz Logatca in z Vrhnike, naj bi praznik družine preživeli med rojaki v Beogradu. Za idejo seje ogrevalo vse več pevcev, in v septembru se je začel ustvarjati projekt »Božič v Beogradu«. Glavni organizator in koordinator je bil ob pomoči župnika Janeza Komparcta predsednik /bora Tone .lerina. Program pesmi je skrbno izbral naš neumorni in do skrajnih meja potrpežljivi zborovodja Lovro Grom; pevce je navdušil že od vsega začetka, zato smo se z veseljem udeleževali pevskih vaj. Dan pred svetim večerom smo se na večer odpeljali proti Beogradu, in če odmislimo triurno čakanje na srbski meji, je potovanje potekalo brez zapletov. V Beogradu nas je pričakal msgr. Jože Hauptman iz župnije Blažene Device Marije. Bivši samostan, preurejen v dom duhovnih vaj in otroški vrtec, nam je namenil streho nad glavo. Na uvodnem uradnem sprejemu smo gostitelju izročili jaslice, ki jih je izdelal Logatčan Pavel Mihevc. Prva vaja in preizkus največjih orgel na Balkanu sta dala slutiti, da se nam obeta sodelovanje v veličastnem in posebej blagoslovljenem večeru. Prva »polnočnica« se je začela ob sedmih zvečer. Uvod v sveto mašo se je začel s programom pesmi domačih in tujih avtorjev. Gruberjeva »Sveta noč«je tiho naznanila rojstvo Kristusa, mogočen konec Renerjevc »Božične noči« pa je oznanil radost in veselje. Petje s kora je bilo za prisotne prijetno presenečenje, saj naše prisotnosti ni nihče razglašal. Po končanem bogoslužju smo si z verniki katoličani in pravoslavnimi segli v roke in si zaželeli miru. Toda čas nas je priganjal, ker se je druga »polnočnica«, na kateri smo tudi prepevali, začela ob dvaindvajseti uri. Do cerkve sv. Antona Padovanskega delo našega velikega Pred cerkvijo Kristusa Kralja v Beogradu, prostoru je dobila novo arhitekta Jožefa Plečnika smo morali peš. Romantično sneženje je pričaralo pravo božično vzdušje. Ob sodelovanju domačih pevcev seje maša prepletala s pesmimi v srbskem in slovenskem jeziku. Po maši so frančiškani povabili vse pevce na klepet in prigrizek. Sprehod v poznih nočnih urah po ulicah prestolnice nekdaj skupne države je bilo posebno doživetje. V človeku so se zbujali raznoteri občutki, ko seje oko sočasno dotikalo blišča in bede. V tisti noči pa so se gospodje duhovniki dogovorili, da bomo sodelovali pri glavni božični maši v cerkvi Kristusa Kralja. Slovesno mašo, ki seje začela ob desetih dopoldan, je neposredno prenašala TV Beograd na prvem programu. Tako kot prejšnji dve je tudi to bogoslužje daroval nadškof mag. Stanislav Hočevar; maševal je v srbskem, mi pa smo odpevali v slovenskem jeziku. Vzajemno sodelovanje je nadškof lepo predstavil v svojem nagovoru, koje poudaril, da je božič čas, ko naj bi zavladal mir med vsemi narodi, ne glede na jezik ali veroizpoved. In naša prisotnost v tem času in razsežnost v služenju - brez naprezanja in trepetavega pričakovanja, ki ga terja tekmovalnost in blišč prvih mest; bila je polna in bogata. Po maši nas je gospod nadškof pozdravil in se posebej zahvalil zborovodji Lovru. Do kosila nam je ostalo še nekaj časa. Z gostiteljem smo se peš odpravili do cerkve sv. Save, največjega verskega središča pravoslavne vere. Ogromna stavba je še v izgradnji in stoji na Vračarju. Tam smo se srečali z delavci Marmorja iz Hotavelj, ki so se našega obiska razveselili in nam omogočili, da smo se povzpeli do najvišje možne točke tega monumentalnega svetišča. Pred nami je kot na dlani ležalo mesto, raztegnjeno med hribovitim delom Avale in sotočjem Donave in Save. S pesmijo smo preizkusili akustiko cerkve. Mokranjčeva »Tebe poem« in Slomškova »Večernica« sta pobožali nedograjeno dorečenost občutenje človeške majhnosti in dovršenosti obenem je bilo popolno. (Se nadaljuje.) Metoda Gradišek Pevski znanilci prazničnih dni Tudi letos so se v predprazničnih dneh zvrstili nastopi na prostem pred novo trgovino »Mali princ« na Cankarjevi cesti. Tako so v nedeljo, 26. decembra, nastopile pevke Pevskega društva invalidov in upokojencev pod vodstvom Karoline Medvešček. Pevke so se predstavile predvsem z narodnimi pesmimi. Pri nekaterih pesmih jih je spremljal s harmoniko Franc Jeraj. S svojim samostojnim nastopom paje še popestril prednovoletno vzdušje. Koncertni nastop je besedno pospremil Albin Čuk Kozarček vina in šilce žganega sta se kar prilegla zbranim poslušalcem; pa še vreme je bilo vsem naklonjeno. Letošnje predpraznično kulturno dogajanje na Cankarjevi je potekalo pod pokroviteljstvom občine Logatec ob organizaciji nove strokovne sodelovke za področje kulture in turizma Simone Šušteršič. Jutri začnem... Silvestrov večer v Narodnem domu se je pričel z monokomedijo Dese Muck »Jutri začnem«. Ne bomo na dolgo in široko opisovali truda gospe Desc, ki je prikazovala raznotere strani hujšanja, niti silvestrskega nagovora, ki ga je namesto župana pripravila Alenka Gorza Jereb, direktorica logaške občinske uprave. Vse skupaj smo številni obiskovalci na koncu poplaknili še s penečo se zdravico novemu letu. Čeprav je bila silvestrska predstava izbrana po naključju, pa le ni bila brez simbolike. Seveda, je bila predstava namenjena smehu, vendar pa nam misel na leto 2004 »Letos vstopamo« ni hotela iz glave. Se bomo po vstopu v EU lotili hujšanja s korenčkom in vinom, kot je to nakazala Desa? Če nam bo šlo slabo, se bomo vsekakor tolažili z vinom. Morda pa se nas je vino še prezgodaj malce prijelo in nas zato utegne kaj kmalu boleti glava!? Pa kaj bi tisto! Kljub vsemu ostanimo optimisti: Na zdravje, tedaj! Albič Duhovni odsevi Dobrota ne pozna meja Dobrodelni koncert Župnijske Karitas v Narodnem domu Na nedeljsko popoldne, I. februarja, koje odjuga na ulicah in snežnih poljanah dodobra topila obilico snega, se je v Narodnem domu v Logatcu zbrala množica ljudi odprtega srca. S posluhom za pomoč človeku v stiski so se odzvali številni nastopajoči: zvezda slovenske glasbene scene Jan Plestenjak, čarodej, sicer salezijanec in kaplan v Sevnici, Jaka Trček, ansambli Samokres, Bloški odmev, Serafin, duo Mir, harmonikarji oče, sin in vnuk Majerlc, harmonikarica Lili, iz Glasbene šole Logatec pa: Kvartet citer pod mentorstvom Kornelije Lovko, Kvartet klarinetistov pod mentorstvom Marjana Grdadolnika in Trobilni kvartet pod mentorstvom Roberta Albrehta. C 4- Zvezdnik Jan Plestenjak na dobrodelnem koncertu. Foto: D. Malavašič Program sta občuteno - o dobroti in namenu koncerta ter hudomušno in iskrivo povezovala Janja Nagode in Podokničar Franc Pcstotnik. Njima seje v uvodu prireditve s pozdravnim nagovorom pridružila predstavnica organizatorja, tajnica Karitas, Nataša Pcrko. Ob zaključku pa se je vsem zbranim za dar, ki ga bo župnijska Karitas namenila invalidu, tetraplegiku Petru Sokliču za plačilo posebno zanj predelanega avtomobila, zahvalil direktor Karitas Dolenji Logatec župnik Janez Kompare. V svojem nagovoru je še posebno poudaril odprtost in brezmejnost dobrote, ki se je izkazala ob tako številni publiki, prizadevnosti članic in članov te logaške humanitarne organizacije in iskreni hvaležnosti na voziček priklenjenega Petra. NevMa Troje aforizmov Na tem svetu tudi Bogu ne bi bilo dolgčas. Samota ubija, naglica pa še bolj. Ko si čisto na tleh, pomisli na ptice. Jože Jerina, ml. Logaški božični večer v postojnskih živih jaslicah Aktiv kmečkih in podeželskih žena logaške občine je lani že tretjič sodeloval pri izvedbi živih jaslic v Postojnski jami. Vsakič prikažejo božični večer na slovenski kmetiji pri božični mizi z jaslicami, z blagoslovom domačijskih poslopij ob molitvi rožnega venca. Pri teh opravilih sodeluje osem odraslih in otrok, oblečenih v notranjsko nošo. Spomin še vedno rad seže med svete večere iz daljnega otroštva, koje družina ob zvonjenju večerne Avc Marija obšla hišo z molitvijo rožnega venca, stari oče pa je s kadi lom in žegnano vodo požegnal hišo z jaslicami in božičnim dreveščkom, nato še gospodarsko poslopje s hlevom in svinjakom. Žal, je ta lepi običaj šel že mnogokod tijfr , ;-—-~-r Tlidi s pesmijo za edinost kristjanov Združeni mešani pevski zbor iz Logatca in z Vrhnike je 18. januarja pel v cerkvi srca Jezusovega na Rakeku na povabilo Božidarja Ogrinca, tamkajšnjega župnika. V spored masnega bogoslužja so pevci dodali še nekatre pesmi z božičnega gostovanja v Beogradu; prav te so se prilegle molitveni osmini za edinost kristjanov. Zbor je spremljal organist Ivan Lombergar; solo v Havdnovcm Bencdietusu iz Missc brcvis St. Joannis de Deo in v Božični noči je odpela Špela Petkovšck; Urška Batič pa je odpela solistični del v Adamovi skladbi O, sveta noč. ■ Hvaležnosti domačega župnika so se pridružile pohvalne besede navdušenih faranov. Po prijetnem čaju v lepo urejenem župnišču so se pevci vračali domov ob naletavanju snega. M. P. Ob božični mizi v postojnskih jaslicah. Foto: Fr. Brus povsem v pozabo. Hvalevredno pa je, da usihajoči običaj ohranjajo postojnske žive jaslice prav s prizadevnimi Logatčani. France Brus Blagoslov konj in konjenikov Pridni organizatorji so tudi letos na Štefanovo pripravili blagoslov konj. Kar lepo število gledalcev seje zbralo nasproti pokopališča k blagoslovu. Tudi letošnjo prireditev so pripravili lanski organizatorji, med njimi Gorazd Bošnjak, ki se mu je letos pridružil še Drago Govekar. Ob vsem pa ni manjkala niti dobrodošla županova navzočnost. Bilo je živo na Štefanovo. Blagoslov je opravil domači župnik Janez Kompare. Letošnji blagoslov je popestrila še posebna razvrstitev konj, voz in opreme; zanimiva je bila tudi slikovita oprema jezdecev in njihovih širokokrajnih klobukov. Prijazne gospodinje so pripravile tople napitke in okusne prigrizke. Prizadevnim organizatorjem gre vsa pohvala. Prav pa je, da se prireditev prime, kot radi rečemo. A.Č. al«]|i| - i r o tro m rr P K) O Vasja - spet državni prvak Tudi sicer cela vrsta odličnih dosežkov mladih smučarjev tekačev Na Pokljuki in na Javorniški planini seje zvrstilo kar nekaj državnih tekmovanj. Tako je bilo na Pokljuki 30. novembra državno prvenstvo v štafetnem šprintu, kjer nastopajo tekmovalci v parih. Tekači Valkartona so dosegli med članicami 5. mesto Polona Brenčič in Ana Šimenc; med člani - 2. mesto Vasja Rupnik in Darjan Brus, 8. mesto Preveč Miha in Blaž Bešvir, 9. mesto Jure Tršarin Luka Božič; med juniorji 5.mesto Preveč Miha in Blaž Bešvir Na državnem prvenstvu v šprintu je 29. decembra v absolutnem šprintu zmagal tekmovalec TSK Valkarton Vasja Rupnik in dodal novo zvezdico državnih prvakov. Končna razvrstitev tekmovalcev TSK Valkarton: 1. Vasja Rupnik, 4. mesto Darjan Brus, 7. Jure Tršar, 9. Miha Preveč, 12. Luka Božič, 14. Blaž Bešvir 16. Nejc Premrov; med ženskami: 12. Polona Brenčič Prav tako na Pokljuki so 30. decembra izvedli štafetni šprint za slovenski pokal, in sicer za mlajše kategorije. Tekači Valkartona so se uvrstili med dečki - 1. Matej Šimenc in Kristijan Peklaj, 2. David Kune in Boštjan Klavžar, 5. Martin Rupnik in Matjaž Gorjanc; med deklicami - 3. Ema Likar in Eva Sever Rus, 6. Katarina Bešvir in Uta Malnar Državni prvak Vasja Rupnik. Na Javorniški planini pa so se 4. januarja letos pomerili za Slovenski pokal-prosto. Tekači Valkartona so prismučali med ml. dečki - 5. Matjaž Gorjanc; med ml. deklicami - 1. Ema Likar, 3. Eva Sever Rus; med st. dečki I. Kristijan Peklaj, 2. Matej Šimenc, 3. David Kune; med ml. mladinkami - 1. Ana Šimenc; med juniorji 2. Luka Božič, med člani - 1. Jure Tršar. Prav tako na Javorniški planini so 10. januarja izvedli tekmovanje za Slovenski pokal-klasika. Tekači Valkartona pa so bili razvrščeni med ml. deklicami - 1. Ema Likar, 6. Eva Sever Rus; med ml. dečki - 4. Matjaž Gorjanc; med st. dečki - 1. Kristijan Peklaj, 2. Matej Šimenc; med ml. mladinkami - 1. Ana Šimenc; med st. mladinci - I. Blaž Bešvir; med juniorji - 1. Luka Božič; med člani 1. Darjan Brus, 2. Jure Tršar. V tekmovanju za Kontinentalni pokal Oberstdorf je v šprintu med juniorji zmagal Miha Preveč. V tekmovanju za Trofeo Topolino pa je prismučala kot 2. Ana Šimenc. Tomaž Vršič lp trener Pokal Cockta za mlade upe Smučarski skakalni klub Logatec je 25. januarja organiziral tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 12 in 13 let, deklice do 14 let in za nordijsko komabinacijo za dečke do 13 let. Na prenovljeni in zelo dobro pripravljeni skakalnici na skirici je tekmovalo 78 tekmovalcev iz 16 klubov. Pred lepim številom gledalcev so bili doseženi tudi obetavni rezultati. Dečki do 12 let: 1 .Žiga Tomazin, SSK Tržič, 2. Bine Baloh, SSK Stol, 3. Matevž Slatinšek, SSK Ljubno. Dečki do 13 let: 1. Andraž Pograjc, SK Zagorje, 2. Peter Kurbus, 3. Vid Ojstršck oba SSK Mengeš, 4. matej Likar, SSK Logatec. Deklice do 14 let: 1. Petra Bcnedik, SK Triglav, 2. Anja Tepeš, ŠD Dolomiti, 3. Eva Logar, SD Zabrdje, 4. Nika Kepic, SK Triglav. Tekma na prenovljenipetdesetki na Sekirici. Foto:J. Turk V nordijski kombinaciji seje pomerilo v tekih na 2 km pomerilo 21 tekmovalcev, med prvimi štirimi tekmovalci so bili: I. Jure Kamenik, SSK Šmartno na Pohorju, 2. Marjan Jclenko SSK Velenje, 3. Denis Zupančič, SSK Alpina Žiri in 4. Nejc Dežman, SK Triglav Kranj. Janez Turk Športni kalejdoskop Pred novimi naskoki Veliko napornih treningov in veliko skokov pa tudi več odmevnih dosežkov - popotnica k uspešnejšim uveljavitvam logaških skakalcev Iz trenerskega poročila Sama Gostiša smo povzeli, daje skoz poletni del sezone v dveh skupinah vadilo 21 tekmovalcev, ki so se dobro pripravili na letošnjo zimsko sezono. Kondicijski treningi so potekali pod Sekirico. Mlajša skupina je tehnično vadila na domačih skakalnicah, starejša pa v Mostccu, drugod po Sloveniji in v Bcljanku. Napredek je opazen pri splošni telesni, zlasti pa pri tehnični pripravljenosti, tako da celotna starejša skupina lahko nemoteno trenira in skače na 60-m pa tudi na večjih skakalnicah. Klub se je udeležil vseh razpisanih tekmovanj v Sloveniji, kjer je dostojno zastopal barve Logatca; tudi nastopil najmanj na štirih tekmovanjih. Dostojno je klub izvedel tudi tekmovanje za slovenski pokal (SP) v kategoriji D: 11. Vendar kljub dobremu treningu pa še vedno klub zaostaja za drugimi večjimi klubi. Tudi pričakovanja, da bo kdo od skakalcev storil korak iz poprečnosti, se niso uresničila. Navajamo nekaj odmevnih rezultatov: Andraž Modic 6. v SP, Rok Govckar - 8. v SP, Kristian Klavžar, Luka Jurič, Jernej Korenč, Žiga Šemrov - točke v SP, Jure Matko prvič v SP, Urban Gantar - 5. v DP, Andrej Čibej in Domen Žigon točke v SP in DP, Matej Likar - 12. v SP-14 pokal v Generacija mladih skalalcev. na tekmi v Avstriji so naši skakalci dosegli dobre rezultate. Julija so organizirali in izvedli skupni trening v Beljaku in Kranjski gori, kjer so skakalci v treh dneh opravili 60 skokov na zavidljivi ravni, kar seje potrdilo v doseženih septembrskih in oktobrskih rezultatih. Sicer pa so skakalci v poletnem času opravili od 250 do 400 skokov; vsak od tekmovalcev pa je Foto: J. Turk Avstriji, Jan Družina - 14. v DP D-14; Jaka Rus 1 mesto Kisovec, točke SP MM. V septembru je prišlo do zamenjave trenerja pri starejši selekciji. Samo Gostiša je prepustil redno delo z ekipo novemu trenerju Blažu Vrhovniku, nekdanjemu vrhunskemu tekmovalcu. Špela I stenic In še nekaj uspehov logaških smučarskih tekačev Rezultati TSK Valkarton za Pokal Slovenije na Pokljuki, 24januarja otroške kategorije: ml. dečki: 1. Matjaž (iorjanc; ml. deklice: 3. Eva Sever Rus, 4. Ema Likar; st. dečki: I. Matej Šimenc, 2. Kristijan Peklaj, 3. David Kune. 5. Martin Rupnik; st. deklice: 7. Katarina Bešvir Absolutno državno prvenstvo v tekih na Pokljuki 24. januarja klasična tehnika: članice in juniorke: 9. Polona Brcnčič; ml. mladinke: 3. Ana Šimenc; člani: 5. mesto Jure TrSar; juniorji: 4. Miha Preveč; st. mladinsci: 2. Blaž Bešvir; 25. januarja zasledovalno: ml. mladinke: 2. Ana Šimenc: člani: 6. Jure I iš;n; juniorji: 4. Miha Preveč; st. mladinci: 2. Blaž Bešvir Zaradi bolezni se Državnega prvenstva ni udeležila četverica boljših tekačev TSK Valkarton. Tomal Vršič, Irimr Spominska pot na Tišje Sredi lanskega decembra so se logaški planinci udeležili 23. planinskega pohoda na Tišje v spomin na bitko II. štajerskega bataljona na Tisju 24. dcembra 1941. Iz Logatca so se v jutranjih urah odpeljali z vlakom do Litije. Od Plečnikovega spomenika NOB so se prek Rozmanovega trga. Ježe in Zagorice povzpeli na sleme nad Jablaniškim potokom. Po dobrih dveh urah hoje so mimo kapelice nad Bajernikom in Jelše in skoz naselja Rodni Vrh, Bič in Liberg prispeli na Tišje (650 m). Tu so se okrepčali. Ob enajstih so pohodniki prisostvovali krajši slovesnosti, na kateri so nastopili šolarji iz Šmartnega. Slovesnosti sta se udeležila tudi župana občin Litija in Šmartno. S Tišja so nato nadaljevali po dobri uri dolgi poti in prispeli na Veliko Kostrevnico. V tamkajšnjem zadružnem domu se pohod končal. Tu je bilo dovolj jedi in pijače. Pohodniki so tu prejeli tudi 3 spominski žig. Megleno vreme je ~ onemogočalo razglede proti Gorjancem, Snežniku, Kamniškim in Julijskim £ Alpam. Do Litije so se popoldne odpeljali z avtobusi, nadalje proti Logatcu _^ pa z vlakom. Bilo je lepo kot vselej: med spomini, prijatelji, znanci... Marinka PetkovSek —* Športni kalejdoskop Uspešni skakalci Okrepljeni z novim trenerjem -Blažem Vrhovnikom Logaški smučarji skakalci so pred zimsko sezono pridobili novega trenerja, nekdanjega odličnega skakalca in olimpijca Blaža Vrhovnika in s podporo sponzorjev in staršev skakalcev (500 ur prostovoljnega dela) pripravili skakalnice, da ustrezajo vsem tekmovalnim prepdpisom. Tako je postala Sekirica eden najlepše urejenih skakalnih centrov v Sloveniji. Tekmovalno sezono so začeli zelo uspešno, saj je Jaka Rus zmagal na prvi tekmi mladincev do 16 let v Ljubnem. V avstrijskem Seefeldu pa je tekmoval med 80 mladinci do 18 let in osvojil s 27. mstom prve točke v Alpskem pokalu. SSK Logatec paje v januarju na 50-metrski skakalnici organiziral tekmo za pokal Coekta v skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 13 let, kjer je Matej Likar zasedel odlično 4. mesto (vsega 0,3 točke za 3. mestom). Dosedanji rezultati: Med mladinci do 16 let v Ljubnem: I. Jaka Rus, 9. Andrej Čibej; v Žireh: 3. Jaka Rus, 13. andrej Čibej. Med dečki do 13 let v Logatcu: 4. Matej Likar, 22. Jan Družica. Med dečki do 11 let v Zagorju: 10. Urban Gantar, 16. Rok Govekar; ekipno pa peti med 15 ekipami. Med dečki do 9 let v Ljubljani: 9. Andraž Modic, 16. Kristjan Klavžar; v Mengšu: 19. Andraž Modic. r o ffG K 7~ n cr K) Razglasitev rezultatov: Matej Likar (tretji z leve), četrti v pokalu Coekta. Foto: J. Turk SSK Logatec se ob tej priložnosti lepo zahvaljuje zvestim sponzorjem, me dtemi so: Občina Logatec, Eurogradnje, d.o.o, Vrhnika, Okna Petrovčič, Logatec, Karli Verbič,s.p., Logatec, Roletarstvo Uršič, Logatec, Krovstvo, kleparstvo, tesarstvo Šušteršič, Logatec, Rajko Čerin, peskokop Smolevec, Žagarstvo - Franc nagode, s.p., Logatec,Avtoprevozništvo, gradnje in vzdrževanje cest Treven Anton,s.p., Pizerija Pr' Krištof Logatec. Janez Turk Novoletni pohod na zasneženi Kum Že takoj drugega dne novega leta 2004 seje v ranih urah 11 planincev z avtomobili odpeljalo do trboveljske železniške postaje. Od tod so se s planinsko opremo in po plačani štartnini odpravili na 22. novoletni pohod na Kum, na ta izrazito osamljeni zasavski vrh, ki je dostopen z več strani. Po treh urah hoda so se mimo Dobovca, smučarskega centra Trotovnik in turističnega naselja Lentovž po zasneženi poti prebili nazameglen, vetroven in hladen vrh Kuma (1219 m). Tik pod zahodnim vrhom Kuma sprejema popotne planince planinski dom, nedaleč od cerkve sv. Neže, zgrajene že v srednjem veku in obnovljene po požaru leta 1600. Nekateri planinci so se vzpeli na Kum po daljši poti prek Čebulove doline, nekateri pa so se pripeljali na vrh kar z avtomobili. Na Kumu. Foto: M. Petkovšek V nagnetenem domu so nam postregli z vročim čajem in žigom na iskaznici Novoletnega pohoda. Za enkratno, trikratno in petkratno udeležbo na pohodu podelijo spominsko značko, za desetkratni pohod pa posebno priznanje. Med mnogimi znanci in prijatelji so se razlegala voščila za vso srečo v novem letu. Zaradi nevšečnega vremena seje logaška enajsterica sredi popoldneva vrnila na trboveljsko parkirišče, od tam pa v mrzel brezsnežni Logatec. Marinka Petkovšek Dražgoše 2004 Svojevrstno doživetje na 25. spominskem pohodu po poteh Cankarjevega bataljona Devetero logaških planincev seje v dneh od 10. do 11. januarja udeležilo 25. spolminskcga pohoda po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. S Pasje ravni, kamor so se pohodniki pripeljali s kombijem, so krenili do turistične kmetije Pri Koširju ( 860 m), kjer so vplačali štartnino (za popotni čaj in ciljni fižol s čajem). Tu seje zbralo prvič 140 pohodnikov. Vodstvo pohoda je neposredno pred odhodom točno opolnoči - poskrbelo za navodila o varni hoji v koloni s svetilkami. V jasni noči je bila ob polni luni kar dobro vidna zasnežena pot. Pohodniki, pred katerimi sta se vili planinska in slovenska zastava, so ubirali pot skoz mnoge kraje Poljanske in Selške doline z vmesnimi krajšimi postanki za okrepčilo s čajem in prigrizkom iz nahrbtnika. Nočni pohod v jasni in svetli in ne preveč mrzli noči je bilo ob tolikšni koloni migetajočih luči (kot kresnice v poletni noči) svojevrstno doživetje. Ob polenajstih so planinci dospeli do osnovne šole v Dražgošah; tu so potrdili pohodniške izkaznice ter se okrepčali s čajem in fižolom. Dvainšestcdcset let po dražgoški bitki se je na opoldanski slovesnosti ob spomeniku držagoškim žrtvam zbralo kakih 7000 ljudi, med temi tudi trije udeleženci vseh 25 pohodov; tem so podelili posebna priznanja. Okrog dveh popoldne so se logaški pohodniki odpeljali z Oblakovim kombijem iz sončnih Dražgoš Počitek oh čaju. Foto: M. Petkovšek zadovoljni po vseh lepih doživetjih »Po poteh partizanske Jelovice«, po poteh, dolgih dobrih 46 kilometrov. In potlej skoz zameglcno dolino do sončnega Logatca. Marinka Petkovšek Koleselj za današnjo rabo V Logatcu ustanovljeno Društvo avtosport Koleselj -Prvi predsednik Alojz Kramlja k Koleselj - na pot. Foto: Arhiv Notranjskih novic Kakih štirideset ljubiteljev bencinskih hlapov in športa na kolesih je 23. januarja ustanovilo Društvo autosport Koleselj v Logatcu. Prisotni so sprejeli statut društva in soglasno izvolili vodstvo. Prvi predsednik je postal Alojz Kramljak, sicer direktor Cestnega podjetja Ljubljana. Društvo namerava predvsem organizirati tekmovanja in prireditve na dirkališču hitro rastoče industrijske cone Zapoljc v Logatcu. Po besedah obeh podpredsednikov društva Mitje Žigona in Janka Jazbeca si bomo že letos ogledali dve cestno hitrostni avtomobilistični dirki, štiri dirke v vzporednem rally krosu, ki je v Sloveniji nova disciplina, in dve kolesarski dirki. Med zbranimi ustanovitelji so bili tudi aktivni dirkači: od mlajših (Kraševec, Hribar pokal seieento) do starejših in izkušenih (Komel, Hace, Miran Stanovnik). »Prav interes in prisotnost vrhunskih tekmovalcev je za društvo najboljša popotnica,« je na koncu poudaril še Dagmar Šuster, direktor športne zveze AŠ 2005, ki bo novo nastali »Koleselj » sprejela medse kot 64. člana. '«i _ oi. Dušan Cernigoj ii kalejdoskop Na Javornik v decembrskem dežju Logaški planinci so se 21. decembra udeležili 25. spominskega pohoda na Javornik (1240 m), ki ga je organiziralo Planinsko društvo Javornik iz Črnega Vrha nad Idrijo v spomin na 23. december 1943, koje pri Skvarču padlo 47 borcev III. bataljona Gradnikove brigade. Nekateri so se odpeljali z avtomobilom prek Hrušice do Stare pošte in od tod krenili proti Javorniku; po dobri uri deževne, meglene in vetrovne hoje so mimo Skvarča dospeli do Pirnatove koče na Javorniku (1156 m). Drugi pohodniki, ki jih je vodil Jernej Rus, so se odpeljali z avtobusom do Črnega Vrha, od koder so prav tako v nevšečnem vremenu premagovali do koče pot, dolgo debeli dve uri. V koči sta se obe skupini pogreli, se okrepčali, se pogovorili z drugimi planinci ter prejeli pohodni žig. Od tam so se po dveurni hoji prek Hrušice vrnili k Stari pošti, se še nekoliko okrepčali in se zadovoljni odpeljali proti domu. ta O rs 3 K K> O O Marinka Janak 2002 tudi med Vrhovci V telovadnici POŠ Vrh seje v petek, 16. januarja, zbralo precej domačinov, ljubiteljev gora. Na predavanju je Tomaž Tišler, član domačega športnega društva in član odprave Janak 2002, zbrane s posnetki z odprave za dobri dve uri popeljal v povsem drug svet poln vznemirljivih dogodivščin, snežnih belin in naključnih sreč. Zanimivo, na trenutke celo noro se zdi takole »potepanje« po najvišjih vrhovih sveta, upanje in neizmerna želja, da tvoja noga doseže tisti želeni cilj. Tomažje o odpravi pripovedoval kar malce hudomušno, čeprav so posnetki dajali vtis resnosti. Ob koncu je zbranim odgovarjal na vprašanja. Tomaž je navdušil s svojo pripovedjo in fotografijo. Morda je celo koga »okužil«, da se tudi sam preizkusi v kaki adrenalinski odpravi. vabijo k dopisovanju! Iz sveta mladih Varni na poti v šolo Mnogo staršev se vsako jutro sprašuje, kako je z njegovim otrokom na poti v šolo: ali hodi po pravi strani cestišča, ali pravilno prečka križišča, ali je dovolj previden...7 Taka vprašanja bi bila skoraj odveč, če bi bili v kraju urejeni pločniki, semaforji, luči... Svet staršev OŠ »8 talcev« seje na zadnjih dveh sejah pogovarjal o varnosti otrok v prometu. K razpravi so povabili vse starše otrok in predstavnike Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na izredni seji 27. januarja so zbrani starši in predstavniki razredov članom Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predstavili problematiko cest: Notranjske (od šole do krožišča ni pločnika, je pomanjkljiva razsvetljava, gost promet, prevelika hitrost voznikov), Martinj Hriba (ni pločnika, prevelika hitrost voznikov), Ograd, Jačke (pomanjkljiva osvetlitev, prevelika hitrost voznikov), Rovtarske (križišče pri Alpini, ni pločnika), Tržaške v drevoredu (ni pločnika, ni luči), slabo osvetlitev križišč in pomanjkanje prometnih znakov, ki bi opozarjali na otroke, pešce. Na odprta vprašanja so odgovarjali predsednik KS Naklo Berto Menard, višji svetovalec za področje urejanja cest v občinski upravi Gvido Bokal in nekateri predstavniki Občinskega sveta za preventivo v prometu. Prve rešitve so se pokazale v odpravi pomanjkljive osvetlitve cestišč. Druge rešitve pa... v izdelavi projektov, ki bodo v nekaj letih cestiščem Notranjske, Tržaške, Rovtarske... dodal i pločnike, semaforje in signalizacijo z omejitvijo prometa. Da pa bodo ti projekti rekonstrukcije cest -upoštevali tudi predloge staršev otrok, se je ob koncu srečanja oblikovala delovna skupina, ki jo sestavljajo po en predstavnik šole, staršev, krajevne skupnosti, občine in Sveta za preventivo v prometu. Ta skupina si bo v naslednjih dneh ogledala najbolj »črne« prometne točke v Logatcu in v Lazah. Nato pa bo pripravila poročilo za starše, šolo, občinski svet, Svet za preventivo v cestnem prometu ter za druge dejavnike, ki jih zadeva urejanje cest. Prvi korak za reševanje prometne varnosti otrok so storili starši ob podpori šole in njene ravnateljice Metke Rupnik. Sedaj so na vrsti pristojni za načrtovanje rekonstrukcij cest. Starši si želimo, da bi upoštevali naše predloge in želje, pa ne le zaradi boljše prometne varnosti otrok na poti v šolo in domov, temveč zaradi varnosti vseh pešcev, ki so, žal, še vedno prepogosto žrtve prometnih nesreč. Nevenka Malavašič, predsednica Sveta staršev OŠ »H talcev« Logatec Iz sveta mladih Kako izpod prehudih bremen zadnjega triletja devetletke Decembrsko pismo Slavku Gabru, ministru za šolstvo, znanost in šport - O Državljanski pobudi za šolo po meri človeka seznanili tudi občino Loagetc Pa smo jo dočakali. Dcvctletko namreč. Nanjo smo se pripravljali kar nekaj let. Ker nas je tako starše kot vodstvo šole zanimalo, kako se ob tej novosti počutijo naši otroci, so učenci 7. razreda devetletke izpolnjevali anketo septembra, oktobra in novembra. Rezultate, ki jih je predstavila ravnateljica, smo spoznali na zadnjem srečanju Sveta staršev lanskega 1. decembra. V septembru je anketa kazala, da se je večina učencev počutila zelo dobro, najbolj so jim bili všeč izbirni predmeti in novi prostori. Najbolj moteče je bilo veliko število ur in težke torbe. Po dveh mesecih se je situacija spremenila: večina učencev se je počutila srednje oziroma slabo; še vedno pa so jim všeč izbirni predmeti, moti pa jih ocenjevanje nekaterih predmetov in nivojski pouk. Nezadovoljstvo nad velikim številom ur pouka se je še povečalo. Starši smo ob teh rezultatih zaskrbljeni. Opazujemo otroke, ki večji del dneva preživijo v šoli - pri pouku, nato doma pri pisanju domačih nalog in učenju ter'sem pa tja pri kakšni interesni dejavnosti. Pri tem ugotavljamo, da so otroci prezaposleni in preobremenjeni, saj skoraj nimajo prostega časa - časa za prijatelje, za sprostitev, za sprehod... In se sprašujemo, kam to vodi? Bodo naši otroci zaradi pomanjkanja prostega časa prenehali obiskovati glasbeno šolo, ljubiteljske kulturne in športne dejavnosti, verouk, skavte, tabornike, gasilec...? To se nam zdi nesprejemljivo. Zato tudi mi soglašamo s pobudo Sveta staršev OŠ Toma Brejca iz Kamnika in podpiramo Državljansko pobudo za šolo po meri človeka, ki predlaga: ukinitev tretjega izbirnega predmeta v zadnjem triletju devetletke; namesto tretjega izbirnega predmeta se učencem prizna udejstvovanje v eni izmed interesnih dejavnosti, ki jih učenci na svojo željo ali na željo svojih staršev obiskujejo zunaj šole in potekajo organizirano in pod strokovnim vodstvom (obiskovanje glasbene šole, verouka, jezikovnih tečajev, plesno-baletnih šol, tečajev iz računalništva, športnih dejavnosti...) Tako se tudi mi pridružujemo mnenju, da pomeni taka rešitev korak naprej v iskanju soglasja in ravnovesja med straši, pedagoškimi delavci in predstavniki šolskih oblasti. Nevenka Malavašič, predsednica Sveta staršev OŠ "S talcev" Obisk pisatelja Jožeta Rodeta Želje za veselje in smeh mmi V četrtek, 20. novembra 2003, nas je obiskal pisatelj Jože Rode z Vrhnike, ki je bil včasih zaposlen na RTV kot dramaturg, urednik in dramatik. V programu obiska so učenci tretjega in osmega razreda zaigrali zanimivi igrici iz dveh del Jožeta Rodeta: prva je bila iz Argonavtkov, druga pa iz dela Spopad pri mrzli reki. Naš gost nam je potem povedal nekaj o sebi in o svojih delih, kako in zakaj seje odločil za pisanje, kdo vse mu je dal zamisli, kdo gaje vzpodbujal, kaj je najteže pri pisanju knjige... Na koncu pa so bili najbolj pogumni naši najmlajši, saj so gosta zasuli z vprašanji. Moram priznati, da nam, učencem predmetne stopnje, ta obisk ni bil preveč všeč, ker ni bil dovolj zanimiv. Špela Oblak, novin. kr. OŠ Rovte Soboto pred božičem je bilo v Narodnem domu v Logatcu živahno, daje kaj. Popoldne je tam gostovala lutkovno glasbena predstava Dežela Tamtaram. Predstavo je otrokom podaril DPOM Logatec. Voditeljica Andreja je zbrane malčke in malo večje otroke ter njihove starše z veselo melodijo popeljala v čudežno deželo. V novi deželi so najprej poklicali v pekarno in izvedeli, da bodo tega dne pekli najboljše kruhke in pecivo. Veverici s Pokljuke (ki je zaljubljena v klobuke) so za vsak dan pomagali izbrati primeren klobuk. 5 Najbolj pogumni so na odru zaigrali na kitaro, zaplesali rokenrol. Za konec so prišepnili vsak svojo novoletno § D željo in veselo zarajali. Da bi vsi ljudje živeli s sončno -C smetano v očeh, da bi čas imeli za veselje in za smeh! Iz sveta mladih r o 'IG n g- Dom Medved - poslej med Eko domovi Vzpodujevalec skrbi za čistejše in lepše okolje Letos so se v domu Medved na Medvedjem Brdu odločili, da se vključijo v mednarodni projekt Eko šola, saj poskušajo učence čim bolj približati naravi in jih hkrati spodbuditi k varovanju življenjskega okolja. V projekt eko šole je vključenih že preko 10.000 šol iz 27 držav Evrope, Afrike in Amerike. Ker človeku ne more biti vseeno, kakšno bo njegovo okolje v prihodnosti in v kakšnem okolju bodo živeli zanamci, poskušajo v domu Medved živeti čim bolj skladno z naravo. Za začetek so z učenci izdelali škatle za ločeno zbiranje odpadkov, posebej za plastenke in posebej za papir. In učenci so se že prvi dan navdušili nad ločenim zbiranjem Da bo čisto vse naokoli. odpadkov. Zakaj torej ne bi tako počeli tudi doma in otroci po vseh šolah? Reciklaža odpadkov bi morala postati naša pomembna skrb, če nočemo, da nas odpadki pokopljejo pod seboj. Seveda, pa reciklažo omogoča zbiranje ločenih odpadkov. Za reciklažo plastenk je, na primer, pomembno, da plastenko operemo, odvijemo zamašek ter plastenko in zamašek ločeno odvržemo v zabojnik, saj ju le tako lahko ustrezno predelajo. Z vsem tem seznanjajo torej svoje učence. Morda bodo pa ravno ti otroci vzpodbudili k ločenemu zbiranju odpadkov tudi svoje sovrstnike in ljudi v njihovem domačem kraju. Poleg ločenega zbiranja odpadkov pa vzpodbujajo učence tudi k varčevanju z vodo in elektriko; ob električna stikala ter ob umivalnike so nastavili prijazna opozorila glede ugašanja luči ter zapiranja vodnih pip. V nenehni skrbi za naravo se pogovarjajo tudi o bontonu v gozdu. Že dolgo pa v domu varčujejo tudi s papirjem; liste, ki so bili popisani samo na eni strani, popišejo ali porišejo tudi na drugi strani. V praktičnih delavnicah vedno uporabijo odpadni material: koščke usnja, ostanke kartonske embalaže, prazne stekleničke ali suhe liste. Z učenci pa od časa do časa tudi počistijo okolico doma in poti; vsakič so presenečeni nad količino zbranih odpadkov: pločevink, papirčkov, koščkov polivinila in zarjavelih loncev... Pred nedavnim so tudi na Medvedjem Brdu dobili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki so jih že nestrpno čakali, saj ljudem ne bo treba ločeno zbranih odpadkov nositi v Logatec. O pomenu ločenega zbiranja odpadkov smo z lično zgibanko seznanili tudi Mcdvejcc in Žibršane in jih hkrati povabili, naj se pridružijo skrbi za čistejše in lepše okolje.. Metka Vončina, učiteljica naravoslovja v domu Medved Prijetna glasbena izkušnja Lani smo imeli na dan samostojnosti v Domu krajanov v Rovtah koncert Komornega orkestra Vrhnika. Koncert je bil za vse nas lepa izkušnja. HHHHi^HiHHHI Mladi med vrhniškimi simfoniki. Udeležba je bila sicer obvezna, kar nekaterim ni bilo všeč. A po koncu koncerta ni bilo slišati negodovanja. Seveda, ne, ko pa je v orkestru sedelo kar nekaj dobro poznanih obrazov domačinov: violinistki Andreja in Urša ter čelista Polona in Bcrt. Tudi ob skladbi Na lovu smo bili prijetno presenečeni, koje dirigent Marko Fabiani ustrelil z zračno puško, všeč nam je bil solist Matjaž Lenarčič pa tudi sklepni Radetz.kv marš, pri katerem smo s ploskanjem ritmično spremljali orkester. Sicer pa smo poslušali še Madžarski ples št. 5 pa odlomke iz Hrestača, Ne čakaj na maj, Cvetje v jeseni (solistka nacitrah domačinka Polona), Olivcrja, Moonlight serenadc, Satchmo in skladbo America iz muzikla VVest Side story. Koncert je bil zanimiv; poslušalcem je bil še posebej všeč izbor skladb pa tudi izvedba sama, posebej še sodelovanje rovtarskih glasbenikov v tako dobrem orkestru. Špela Modrijan, novin. kr., OŠ Rovte Iz sveta mladih Modrovanje šolskega parlamenta Predstavniki učencev OŠ Rovte in POŠ Vrh smo se 19. novembra lani zbrali na 14. šolskem parlamentu ob prisotnosti ravnatelja, nekaterih učiteljev in Miše Stržinar, kije šolski parlament dobro organizirala in že prej po razredih vodila diskusije na to temo. Najmlajši učenci so spregovorili o tem, zakaj se spremo in kako se zopet spoprijateljimo; 2. razred je opravil tudi anketo, kaj jih na šoli moti veliko stopnic do knjižnice, prepiri, hrup, grobost, grde besede...; 3. razred je spregovoril 0 rešitvah slabih odnosov; 4. razred seje ob vprašanju »Zakaj ne morem živeti brez prijatelja?« zamislil in ugotovil, kako smo včasih nepremišljeni in zapravljamo zelo pomembno vrednoto. Učenci petega razreda so nam pokazali številne miselne vzorec o prijateljstvu, ljubezni, odnosih do učiteljev ... Tudi 7. razred dcvctlctkc nam je predstavil svoje sklepe, nanašajoče se na vprašanja: Zakaj in čemu potrebujem prijatelja, fantje ali je prijateljica lahko dekle in nasprotno, kje najdemo prijatelja, ali lahko živim brez prijatelja, more biti prijatelj vrstnik ...? Ta razred je spregovoril tudi o spolnosti; kaj je zdrava spolnost, razlike med spoloma, izražanje čustev v družini; 8. razred je poleg tega izpostavil tudi to, da se v družini čisto premalo pogovarjamo o spolnosti in da imamo pred njo tudi strah. Nazadnje smo ravnatelju zastavili še nekaj vprašanj o zdajšnjih morebitnih rešitvah problemov na šoli ter z glasovanjem določili predstavnike za občinski šolski parlament. Katja Jereb, novin. kr. OŠ Rovte Jubilejna praznovanja na Vrhu pri Sv. TVeh Kraljih Maja 1894 je Deželni šolski svet dovolil zasilno šolo na Vrhu. S tem seje začel redni pouk, ki je potekal več ali manj v »mežnariji«, septembra leta 1954 pa so odprli novo šolsko stavbo, kije tudi danes središče vsega dogajanja na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Torej letos praznujemo 110-letnico rednega šolstva in 50-lctnico stavbe. Vse leto bo tako zaznamovano in praznično; različne prireditve bodo bogatile dogajanje v najvišje ležeči KS naše občine: sobota, 31. januarja, premiera gledališke predstave ŠKD Vrh - S tvojo hčerjo pa ne; torek, 3. februarja zbor vaščanov problemska diskusija: Bodočnost šolstva na Vrhu; petek, 5. marca, obisk pisatelja in pesnika Ivana Sivca; nedelja, 30. maja -tradicionalni košarkarski turnir; junija - izid Zbornika ob obletnici šolstva na Vrhu in razstava Zgodovina šolstva na Vrhu; sobota, 26. junija - premiera gledališke predstave na prostem; sobota, 12. septembra. osrednja proslava ob obletnici šolstva na Vrhu. Častitljiva obletnica, ni kaj. Pridružite se nam in praznujte z nami. Odbor za pripravo praznovanja Podari objem DPOM Slovenije je v sodelovanju z Baby centrom organizirala dobrodelno akcijo Podari objem, s katero je hotela zbrati kar največ knjig. K sodelovanju je povabila vse otroke in jih vzpodbudila, naj podarijo knjigo, ki je ne potrebujejo, otrokom, ki sije ne morejo privoščiti. Za nagrado na prireditev v Ljubljano. Zbiranja rabljenih knjig smo se lotili tudi pri nas. Zbrali smo jih čez 200. Zanimivo je, da so se odzvali predvsem učenci predmetne stopnje. Mlajši pa so zbrali manj knjig, kar kaže na to, da se od njih zelo težko ločijo (kar je tudi zelo razveseljivo). Za nagrado so učenci 5. razreda, ki so zbrali največ knjig, odšli na skupno prireditev v Ljubljano, kjer so uživali v predstavi Jerneja Kuntnerja. Špela Modrijan, novin. kr., OŠ Rovte Praznovanje 50. obletnice »Čebelice« Letos mineva 50 let, kar je začela Mladinska knjiga izdajati zelo priljubljene knjižice v zbirki Čebelica. V ta namen so organizirali zanimivo akcijo, s katero so želeli priljubljenost te zbirke še povečati. V praznovanje smo se vključili tudi na naši šoli. Učenci smo pobrskali za najstarejšimi izvodi te zbirke. Nejc Skvarča iz 5. razr. je prinesel najstarejšo »Čebelico« iz leta 1957. S tem sije prislužil nagrado: prvi izvod Rdeče Kapice, ki mu gaje izročil predstavnik Mladinske knjige. Špela Modrijan, novin. kr. OŠ Rovte >!/) rt oij o -J Ne nazadnje Obvestilo RK Ko je pomoč človeku nujna Decembrski katastrofalni potres, ki je porušil starodavno mesto Bam v Iranu, je terjal blizu 50.000 žrtev, povzročil strahotno opustošenje tisočim in tisočim, ki so ostali brez doma in najnujnejšega za preživetje. Skupaj z Mednarodno federacijo Rdečega križa se je tudi Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z vlado odločil za takojšnjo pomoč, ki naj omogoči najnujnejšo prehrambeno oskrbo, namestitev in zdravstveno pomoč prizadetim. Katastrofalne posledice pa bodo terjale trajnejšo pomoč, zato je RK Slovenije odprl poseben račun pri NLB, d.d.: 02922-0019831742, pripis 4243-Iran za zbiranje prispevkov za potrebno pomoči. Prav je, da se po svojih zmožnostih pridružimo prizadevanjem za pomoč iranskemu ljudstvu v neizmerni stiski. Območno združenje Rdečega križa Logatec ZAHVALA Bog življenja je našega a ta poklical in mu pripravil večno bivališče med svetimi. Ob smrti našega ata Franca Turka se želimo zahvaliti najprej sosedom, sestram iz Doma sv. Jožefa, g. župniku Janezu Sclanu ter osebju Zdravstvenega doma Logatec. Zahvala velja vsem duhovnikom, še posebej g. arhidiakonu Antonu Marklju za besede vzpodbude in tolažbe, župljanom župnije Svibno, našim osebnim prijateljem in znancem, sorodnikom in vsem, ki ste prišli k slovesu, našega očeta in ob njem molili. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše za pokojnega, vsem, ki ste namenili dar za cerkev, vsem, ki ste darovali sveče in rože. Vsi njegovi Povabilo ljudskim pevcem in godcem ljudskih viž Logaška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti organizira SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ, v petek, 12. marca 2004, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu. K nastopu vabimo vse, ki ohranjate tovrstno ljudsko izročilo. Izpolnite priloženo prijavnico in jo do 23. februarja 2004 pošljite na naslov: OF JSKD Logatec, Tržaška c. 13,1370 Logatec ali pa pokličite na izpostavo JSKD tel: 01/759 06 10 od ponedeljka do petka, med 10. in 12. uro. PRIJAVNICA za Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Ime in priimek:_ Naslov: Telefon: Se želim udeležiti srečanja pevcev in godcev ljudskih pesmi. Podpis: L J Ne nazadnje V Knjižnici je zmeraj kaj novega ■"•Bi Na oddelku za odrasle Strokovne knjige BIONIKA : naravni vzori za tehniko prihodnosti; BUČAR, F: Porušena harmonija sveta; DARWIN, C: O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek; DERVIŠEVIĆ, E: Tui-na kitajska masaža z osnovami tradicionalne kitajske medicine; GIRARDET, J: Panorama de la langue francaise. 2, Methode de francais; GLASSER, W: Opozorilo: Psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje; LUCKSMANN, A: Dostojevski na Manhattnu; KALIN Golob, M: H koreninam slovenskega poročevalncga stila; KLADNIK, D: Sto portretiranih glav na Slovenskem; KONZELMANN,G: "Tvojemu potomstvu bom dal to deželo", (Geneza 12,7) : korenine tragedije na Bližnjem vzhodu; KORAN o Koranu, Bogu, islamu—; KOSOVEL, A.: Zločin brez kazni; MARTIN, E: Gentc 1 : Curso comunicativo basado en el enfoquc por tareas...; MATIJEVEC, V: Pot mojstrov : smučati z glavo; MOHORJEV koledar 2004; MURRAY, J. D.: Basic Rus-sian : a grammar and vvorkbook; POŠILJAM elektronsko pošto in iščem po internetu : [usposabljanje starejših za uporabo računalnika]; PREŠERNOV koledar 2004 REES, M. J.: Pred začetkom; R1ES, A: Zaton oglaševanja in vzpon PR; ŠVAB, E: Plczališča brez meja : Trst - Slovensko primorje Istra; THOMPSON, G: Atlas duhovnih izročil; ZEISIG, N.: Passwort Deutsch : der Schlusscl zur deutschcn Sprachc.l; ZIGLIO, L.: Esprcsso 1 : corso di italiano; ZUPAN Sosič, A.: Zavetje zgodbe : sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Leposlovje AICHINGER, [.: Večje upanje; ANDREEV, L. N.: Črne maske; BARTOL, V.: Mladost pri Svetem Ivanu. Svet pravljic in čarovnije; BITENC, J.: Nona : spomini na otroška leta; DE GIULI, A.: Modellc, pištole e mozzarelle; DOLHAR, R.: Odbrani listi : spomini politika, planinca in zdravnika; FRATTER, L: Un'altra vita; GOR'KIJ, M.: Spomini na sodobnike; IZKUŠNJA razlike : ob evropskem letu invalidov; MIJUŠKOVFĆ, Đ.: Paralelna Srbija, 41. stoletje; MOLIERE: L'Avare; TIČ, I. E.: Žigana; VOUK, E.: Valovanje; ZEMLJA je modra kot pomaranča : mala antologija svetovne poezije. Na oddelku za odrasle Strokovne knjige BALOG, Z: Bonton (ali) Kako ne postaneš teleban v 100 lekcijah; HOVVELL, L: Svet rastlin in živali : s spletom povezana knjižnica znanosti; H VASTIJ A, M: Eksterci 2004. Matematika; KANDRIČ, L: Eksterci 2004. Slovenščina; MU G FORD, S.: 1001 vprašanje in odgovor; NIMSCHOVVSKI, I: Origami za spretne otroške; VVARD, B: Moja prva enciklopedija naravoslovja. Leposlovje BEER, H: Leonardov veliki sen; BEVC,C: Prigode Špelce Žvekič; BJELČIĆ, R.: Izdajalec; COLFER, E.: Seznam želja; GLAZEBROOK, C.: Norolescenti; IMPRUDENTE, C: Kralj 33 in njegovih 33 zlatih gumbov; JERANT, F: Razmišljanje za rešetkami: mladinski roman; MADONNA: Jabolka gospoda Peabodyja; NOVOSEL, D. Š.: Kralj Matjaž in sol; PEPPE, R: Čarobna torta; VIDMAR, J: Prijatelja Pripravila Irena Makarovič Podžupan Občine Logatec Dušan Černigoj obvešča vse občane, da je dosegljiv vsak ponedeljek med 10. in 12. uro v pisarni na Tržaški 13 v, 1. nadstropju, ali kadarkoli na telefonski številki 051 353 917. v_s Do gregorjevega ni več daleč Turistično društvo Logatec je že konec novembra povabilo pomenljive ljudi, ki bi zmogli tako ali drugače pomagati pri oblikovanju letošnjega Gregorjevega sejma, osrednje turistične prireditve v Logatcu organizacijski odbor, občinske može in žene, gostince, predstavnike turističnih in drugih društev, šol in še ljudi od tod in drugod. Dogovor je obveljal, da se bo letošnje gregorjevo raztegnilo na dva dni: 12. marca, bo srečanje ljudskih pevcev in godcev, soboto, 13. marca, pa bo semanji dan. Natančnejši program seje oblikoval skoz januar. Na letošnji semanji dan se obeta sveža novost: sprevod vozov, na katerih bodo predstavljene tipičnosti bitja in žitja od prej in slej. m As vabijo k dopisovanju! ogaške... g I— M bit O Napovednik prireditev za februar-marec Petek, 20. februarja, ob 19. uri v Krajevni knjižnici Rovte JANKO MAČEK in JOŽE KOČAR: ROVTE V VIHARJU VOJNE IN REVOLUCIJE Predstavitev knjige. Info Ivica Merlak, tel.: 01 7541-722 Sobota, 21. februarja, ob 20. uri v Narodnem domu S TVOJO HČERJO PA NE! Gledališka predstava. Org. in info: ŠKD Vrh, tel.: 031 652 273 (Barbara Oblak) Torek, 24. februarja, od 16. do 20. ure v Domu krajanov v Rovtah PUSTNO RAJANJE Z BOGATIM PROGRAMOM IN SPREVOD MASK SKOZI KRAJ Org. in info: OŠ Rovte, KD Žarek Rovte, tel.: 01 7503 024 (Miša Stržinar) Četrtek, 26. februarja, ob 18.30 v Domu krajanov Rovte KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE IZ ROVT Org. in info: Glasbena šola Logatec, OŠ Rovte, KD žarek Rovte, tel.: 01 7503 024 (Marjetka Tekavec Mihevc) Četrtek, 26. februarja, ob 17. uri v Narodnem domu OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN LOGATCA, CERKNICE, VRHNIKE, LJUBLJANE-OKOLICA. Strokovna spremljevalka prireditve Metka Knific Org. in info: Ol JSKD Logatec, tel.: 01 7590 610 (Nevenka Malavašič) Petek 27. februarja, ob 20. uri v Narodnem domu GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA Zadnja abonmajska predstava v sezoni 2003/2004. Org. in info: JSKD Ol Logatec, tel.: 012 7590 610 (Nevenka Malavašič) Sobota, 28. februarja, ob 19.30 v Domu krajanov v Rovtah GOSTOVANJE ŠKD VRH SV. TREH KRALJEV Org. in info: ŠKD Vrh, tel.: 031 652 273 (Barbara Oblak) Nedelja, 29. februarja, ob 17. uri v Narodnem domu VESELI TOBOGAN. Snemanje radijske oddaje za otroke v živo. Org.: RTV Slovenija, info: OŠ 8 talcev, tel.: 01 7541 237 Počitnice v Knjižnici Logatec od 16. do 20. februarja Ponedeljek, sreda in petek, od 10. do 12. ure. KAKO SE NAUČIŠ NAJTI KNJIGO V KNJIŽNICI PREK RAČUNALNIKA IN PREK INTERNETA (izobraževanje za COBISS). Org. in info: Knjižnica Logatec, tel: 01 7541 722 Petek, 5. marca, ob 19. uri v Krajevni knjižnici Vrh. Sv. Treh Kraljev Večer s pisateljem IVANOM SIVCEM Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722 Torek, 9. marca, ob 17. uri v Narodnem domu OJOJ, BOLI. Tretja predstava lutkovnega abonmaja. Org. in info: DPOM,tel.:01 7509 194 Petek, 12. marca, ob 19. uri v Narodnem domu SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ Org. in info: JSKD Ol Logatec, tel. 01 7590 610 (Nevenka Malavašič) Sobota, 13. marca, v Narodnem domu PACIENTI V ČAKALNICI. Gledališka predstava Gledališča smeha Koper Org. in info: Občina Logatec, tel.: 01 7590 608 (Simona Šušteršič) Nedelja, 14. marca, ob 15. uri v Narodnem domu NASTOP OBRTNIŠKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA NOTRANJSKA Z GOSTI IZ HKUD PETAR ZRINSKI IZ VRBOVCA Org. in info: OMePZ Vsak četrtek ob 16.30 v Knjižnici Logatec in ob 16. uri v Krajevni knjižnici Rovte URA PRAVLJIC Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722 V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška 15,1370 Logatec, tel.: 01/ 7590 608 r Furmani po KERAMIČNA DELAVNICA furmanskih poteh TER VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Knjiga Furmani Milana Trobiča živi furmansko življenje. Od decembrskega Ogled stalne razstave starih o ponatisa je obiskala Ptuj, Senožeče in Novo predmetov in fotografij ter umetniških fro K mesto; povsod jo je avtor z diapozitivi del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. P fotografij, objavljenih v knjigi, predstavil Informacije: KŠD LAZE,