Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Železniške katastrofe.
V Jugoslaviji so tekom zadnjega leta postale železniške nesreče že nekaj običajnega: ne samo navadna iz-tirjenja strojev ali par voz, ampak tudi trčenje vlakov z ogromno mate-terijalno škodo in človeškimi žrtvami se ponavljajo.
Uprava si pri nas navadno naredi čiste roke ter postavi enostavno prizadeto osobje pred sodišče, ki nato naredi svojo dolžnost. Ponoči dne 22. febr. se je na postaji Lapovo zaletel tovorni vlak v prazne vozove, pri čemur je bilo 10 voz popolnoma razbitih in dva zavirača popolnoma zmečkana. Dne 19. maja 1928 se je vršila tozadevno sodnijska razprava v Kragujevcu, pri kateri je bil prometni uradnik, ki je dovolil, postaviti uvoz na zaseden tir (zagovarjal se je, da ga ipremikalni vodja ni obvestil, da je tir zaseden), obsojen na pet let zapora, a kretnik, ki se je zagovarjal, da mu je dal prometni uradnik nalog, pa na 3 leta. Oba sta bila proglašena kot nesposobna za železniško službo. S to razsodbo si je železniška uprava umila roke in krivci so ožigosani ter za vedno z družinami vred uničeni. Ne mislimo tu zagovarjati »nemarnih ali lenih« uslužbencev, pač pa moramo opozoriti na dejstvo, da tudi sodnija ne bo oprala železniške uprave s svojimi razsodbami. Zakaj se nezgode pri nas množe?
Zadnja leta se naše železnice razvijajo popolnoma v novem pravcu. Železniško ministrstvo in generalna direkcija so le nekake 'administrativne edinice, ki se imajo pečati z raznimi pravilniki o obleki, redu na železnicah, kaznih osobja, eventualno še z napredovanjem in upokojitvami, vse ostalo delo' pa je odvisno le od odobrenja finančnega ministra, Kaj briga glavne vodilne osebnosti v finančnem ministrstvu, če je proga na teh in teh mestih slaba, če jo izpodko-puje voda, če se rušijo mostovi; oni gledajo suhe številke in ako te ne dovolijo poprave, pač ostane proga v slabem stanju, ter se ruši naprej, ker nema kredita. Ker normalnim potom ne znajo dvigniti dohodkov, naj finančno ministrstvo pritisne na generalno železniško direkcijo, da ta vodi železniško podjetje na tak način, da bi bili privatni podjetniki, alko bi svoje podjetje, ki je namenjeno javnemu prometu, tako upravljali, že davno kazensko zasledovani.
Skozi zadnja tri leta se proračun samo zmanjšuje, črtajo se zneski za materijelne izdatke, še bolj pa se reducirajo krediti za osobje. Izvzemši polaganje drugega tira proti Beogradu, se nikjer ne vrše investicijska dela, pragi se ne izmenjavajo, lokomotive, pred par leti dobljene iz Nemčije, leže danes na stranskih tirih, čakajoč na reparaturo, ali bolje rečeno, čakajoč, da jih polagoma popolnoma demontirajo-, preostanek pa 'da sne ria- Urne plače delavcev, že do skrajnosti reducirane, so sedaj izpostavljene novim redukcijam, ker primanjkuje kreditov po nekod kar za tri mesece.. Vsi upji da bo zunanje posojilo pokrilo primanjkljaje, so- splavali po vodi in dane® se direkeijske seje pečajo v glavnem z vprašanjem, kako s premalimi krediti izhajjati celo leto? Progovni delavci bodo zopet šli dva dni tedensko na brezplačen dopust, proga bo razpadla še bolj, nezgode se bodo tik pred izvozno sezono pove-čavale, odgovornost in vso krivdo pa naj po mnenju vodilnih faktorjev prevzame sestradano železniško osobje.
Jugoslovanski železničarji so delali čudeže po prevratu, kar so pri-
znali vsi in uprava misli, da lahko zahteva od njih čudeže tudi danes. Gospod general-minister Milosavljevič s svojim načrtom o komercijalizaciji gotovo meni, da se z navadnim odlokom da železnice preurediti, da bodo trgovsko dobičkonosne ter da se da ta dobiček doseči s tem, da se izdatke številčno procentualno toliko zmanjša, kolikor danes presegajo dohodke. Ta sistem mora imeti za posledico popolno izropanje in uničenje železnic, kar pa nikakor ni v interesu osobja samega in radi česar moramo proti temu sistemu odločno vstati, — ker smo- proti geslu — čim slabše, tem boljše. Uprava naj -se -zaveda, da ako stalno krne pravice osobju, je to osobje nezadovoljno in nezadovoljno upravlja službo.
Iz tega vidika naj gospodje na merodajnih mestih začno gledati na sedanji položaj in morda se jim bodo odprle oči, da bodo vsaj za sedaj opustili gledanje »po trgovskih dobičkih« in morebiti uvideli, da so železnice ustanova, namenjena splošnosti in dobroti narodnega gospodarstva, za katero bo treba dosti investirati, pred-no bo enkrat v urejenih razmerah in ob zadovoljnem osobju nosila dobiček. Izločite železnice iz spon budžeta in iz kreditov birokratov finančnega ministra, uvedite in spoštujte osemurni delavnik, uredite delavsko in nameščensko razmerje sporazumno s prizadetimi in naredili bodete prvi korak naprej. Spremenite pojme o Vašem računovodstvu v toliko, da ne bodete smatrali investicije kot izdatek, ki se nikjer več ne povrne v knjigah, ampak upoštevajte, da vsaka tračnica, stroj itd. ima tudi svojo ma-terijelno vrednost, ki jo predstavlja gotovo dobo let in da nima vrednosti samo papirnati dinar.
Ako pa bodete nadaljevali sedanji sistem, hoteč iz razbitih železnic in izstradanega osobja s procientualnimi redukcijami izčrtati »trgovski dobiček«, potem bo moralo tudi prizadeto osobje najti pota, da pred vso javnostjo- pokaže pravočasno posledice tega »štedenja«.
To smo bili prisiljeni povedati tako, kakor se dogaja vsak dan, Ker štedenje, ki ga prakticira uprava, je samo preračumjeno izmozgavanje železničarjev, da ji delajo za čim manjšo plačo in čim več, a tam, kjer se šte-diti da, izginjajo milijoni. Konkretizirati tega dejstva ni treba, ker so slučaji vsak dan na dnevnem redu, na sodnih razpravah in v meščanskih časopisih. Katastrofa je za podjetje, kakor je železnica, ako do skrajnosti gleda na delavca in uslužbenca kot na mrtvi materijal, ki ga treba izkoristiti dlo skrajnosti, a ko je izčrpan, ga zamenjati z novim, izčrpanega pa pa prosto vreči, (da rabimo pravilen izraz, ki se daines dogaja) med staro želiezje, kakor polomljene lokomotive, vagone itd. Če še tega danes nečejo razumeti, bodo morali razumeti, a tedaj' bo prepozno, da preprečijo katastrofo.
Železničarjem, delavcem in nameščencem, posebno pa neorganiziranim in onim, ki stoje v žoltih organizacijah kot »buferji«, podpirajoč upravo, pa povemo prav resno in z vso odločnostjo: Vi ste, ki lahko ozdravite svoj katastrofalni podožaj, ako hočete. Treba samozavesti in vsaj toliko zavesti, da ste živi ljudje in ne mrtev materijal in da se ne pustite degradirati v brezpravne sužnje. In to je mogoče doseči z organizacijo, ki stoji na razrednem stališču, ki se zaveda, da sta v železničarskem stanu dva
razreda: eden, ki iz delavstva in na-meščenstva izstiskava »štedenje« in zlato ter je zastopnik kapitalizma, drugi razred pa, ki trpi in se znoji, a poleg vsega truda in dela gladuje, ker se njegovi zaslužki »štedijo«. Zato vsi v organizacijo! Vsi vi, organizirani, boste zboljšali svoj položaj, ker kolikor moči, toliko rezultatov in uspeha. Druge pomoči ni. Ozrite se v svet, v druge države in videli boste,
O kongresu nacionalnih željezničara, koji je reklamiran kroz svu žutu i gradjansku štampu, nebi imali, što se njegovog rada tiče, skoro ništa za reći, jer nešta korisna za željezničare taj kongres uopće nije uradio. Važnost kongresa za željezničare može biti samo u njegovoj negativnosti i nesposobnosti, da1 išta dobra uradi je rnajgore je to, što je kod željezničara i javnosti nastojalo stvoriti se uvjerenje, kako će taj kongres i zaključci njegovi biti presudni za željezničare i željeznice, a kad tamo, cijela stvar može se kvalificirati: mnogo vike ni zašto, A to je za željezničare od velike štete. Od štete u toliko više, jer ih je večina spremna da povjeruje svakome i da se u borbi za popravku svojeg stanja i za slamku uhvati, medjutim, po takovom radu i takovim kongresima niti se stanje može popraviti niti od 'propasti spasiti. Ovo je već postalo upravo poslovično: u koliko su kongresi žutih više blještavi, u toliko je bijeda željezničara veća.
'Dalmatinski željezničari a naročito pak splitska; javnost držala se prema tome kongresu i svima paradama potpuno ravnodušno. Gospoda žuti delegati došli su ovamo u drugim in prvim razredima, ali ih nitko nije ni dočekivao niti pozdravljao. Pogotovo željezničari svih nižih struka okretali bi od njih glave. Sam kongres održavali su 10, juna, ali je to više bio vašar nego kongres. Najprije su aranžirali razne pozdrave i trebalo je mnogo samozataje, pa da se mirno podnesu govorancije raznih načelnika i direktora, koje su službeni faktori na kongres odaslali. Njihove govorancije slušati je isto što i gutati žabu. Zar to nije strašno i u-vredljivo za sve željezničare, da ih na njihovim kongresima pozdravljaju kao »ravnopravni« upravo oni, koji se inače svakodnevno titraju sa željezničarskom sudbinom i 'koji svaki dan sankcionišu stotine i stotine nepravdi, koje željezničare pogadjaju u srž moralnih i materijalnih prava. U-pravo po tim pozdravima vlastitih tirana najbolje se vidi karakter tih narodnih organizacija, koje su stvorene
Zadružni dan
Kakor vsako leto, bodo tudi letos praznovale naše gospodarske organizacije svoj mednarodni zadružni praznik: »Zadružni dan«. Praznovale ga bodo leto® šestič in sicer 7. in 8. juli-fa 1928.
Konzumno društvo za Slovenijo se je obrnilo na našo Strokovno komisijo s posebnim dopisom, v katerem nas prosi, da bi izdali na vse naše podružnice direktive, naj pri proslavi Zadružnega dneva tudi strokovne organizacije čim aktivnejše sodelujejo. Mi tej želji radi ugodimo in priporočamo vsem funkcijonarjem in članstvu strokovnih organizacij, da se vabilu zadružnih organizacij polnoštevilno odzovejo ter sodelujejo pri vseh prireditvah na Zadružnem dnevu, zlasti na shodih in obhodih.
da je povsod delavstvo doseglo le potom močne organizacije svoje izboljšanje.
Naj ne bo' to naše konštatiranje zaman. Naj se ne smatra to kot nekak poziv, ki je samo navadna agitacija, nego smatrajte to kot krik, ki budi speče pred ognjem in organizirajte se v »Ujedinjenem Savezu Železničarjev«, da rešimo svoj katastro-lalni položaj.
samo zato, da pužu pred višom gospodom:, d očim od rada za dobr o večine željezničara bježe kao djavo od tamjana. To se je upravo bengalski otkrilo na ovom kongresu. Kada su neki delegati počeli tražiti da se u organizaciji počne raditi u korist željezničara i da vrhovne instance organizacije o tim potrebama vode više brige, digla se na njih kuka i motika i tek što ih policija nije pohap-sila kao buntovnike i komuniste. Za željezničare korisan rad smatra se u toj organizaciji zločinom, koji oni proganjaju i službenim putem i putem političkih vlasti. Razumije se, da takovia organizacija ne može imati u-ticaja na željezničare i da su željezničari već davno riješeni da je ostave. Njih održava samo sila službenog aparata, a ovaj im je sklon samo zato jer mu lakejski služe i živote željezničara nose na pazar.
Sam kongres, kao što rekosmo, svršio je bez efekta; i bez ikakvog rezultata. Svi koji su od kongresa ma šta očekivali, razišli su se još jednim razočaranjem, da im uz žute nikad sunce sinuti neće. Naročito je to razočaranje veliko kod naših željezničara u Dalmaciji, koji su od žutih otišli i žele da odu čim dalje, samo da ne ošugave. Inače su gospoda delegati dobro se gostili, jeli i pili, činili izlete na Hvar i okolicu, i — što željezničari naročito neka ne zaborave — na debelo trošili pare, otete ustezanjem članarine za njihovo udruženje. To trošenje para bilo je talko očito, da je i zadnji željezničar morao to uvidjeti: jer svatko od nas zna, da je željezničar odviše bijedno plaćen, a da bi si mogao dozvoliti ovakve skupe parade. To mogu da čine samo žuti, ali ne na teret svoj već na teret onih bijednika, koji su ostali kod kuće i koji posle 15. više ni poštenog zalogaja nemaju.
Evo, to su utisci, koje mi dalmatinski a naročito splitski željezničari od kongresa žutih imamo. Izvješćujemo o njima i sve ostale željezničare širom zemlje sa napomenom: čuvajte se žutih, ne vjerujte im i tjerajte ih od sebe kao što smo i mi učinili.
Splićani,
8. julija 1928.
Strokovna komisija je porabila to priliko priprave za praznovanje Zadružnega dneva, da je priredila v Ljubljani 21. junija skupno konferenco predstavnikov strokovnih in zadružnih organizacij. Konferenca, ki je bila odlično obiskana, je imelia; nalog ugotoviti pogoje za sodelovanje strokovnih in zadružnih organizacij. Potek konference je pokazal, da smo se Z reševanjem tega problema sicer nekoliko zakasneli, da je pa ta problem izredne važnosti za obe panogi nefšega gibanja.
Znana je stvar, da temelji vsa skrivnost velikega napredka: delavskega gibanja v drugih državah baš v sodelovanju strokovnih in zadružnih organizacij. Če tega napredka pri nas i ni zia zna m o vati v toliki meri kakor
Kongres nacionalnih željezničara.
Izvještaj drugova iz Splita.
drugod, je to pripisati baš dejstvu, da tega najvažnejšega problema do danes še nismo povoljno rešili.
Kakor dajejo strokovne organizacije proletarskemu gibanju udarno moč, tako so zadružne organizacije navidezno sicer skromne zbiralke delavskega malega kapitala, v efektu pa predstavljajo zadružne organizacije finančno silo, ki je v stanju, če je zvezana z udarno močjo delavskega pokreta, voditi proletarske vrste od napredka do napredka. Zato je vprašanje sodelovanjiai strokovnih in gospodarskih organizacij eksistenčno vprašanje enih in drugih.
Proletarski pokret, če naj bo zmagovit, mora biti organiziran, kakor moderna država. Kaj bi pomenila katerakoli država, če bi opirala vso, svojo politiko le na svojo in-fanterijo? Še nikoli v zgodovini ni zmagala nobena država ali no-beno pleme in tudi noben razred, če ni imel poleg svoje brambne sile urejeno tudi svojo finančno* politiko. In konec koncev, kaj bi pomenila armada, če bi bila sestavljena iz same in-fanterije, brez pomožnih tehničnih trup, brez težke in lahke artilerije, aeroplanov in trenskega parka.
Kakor se sicer ne more vsa ta stvar dobesedno primerjati, vendar so glavni elementi, kako naj bo orga-
0 naših slavnih in preslavnih vladah se je že dosti pisalo; poglavje zase, ki bi ga bilo treba prav posebej in do kraja obdelati in ilustrirati, je pa naša birokracija. Kajti ne smemo .pozabiti, da pri nas ne vladata že dolgo več niti parlament niti vlade, nego pravzaprav državna birokracija, ki je nedvomno naše največje, najusodnejše zlo. To je v stvari vedno tako tam, kjer je državni aparat zaradi sebe tukaj in ne zaradi naroda. Naša birokracija je vse in preko ne more nihče, to pa zaradi tega, ker stojita za njo radikalska stranka in radikalski režim. Tega prepričanja bi moral biti danes tudi gospod Korošec, ki je sicer minister notranjih poslov, zato da nosi zanj odgovornost; nad njim, kakor nad vsakim neradikalskim ministrom pa vlada v resnici višja in nižja birokracija. Iz zgodovine pa tudi vemo, da so države, v katerih je bila birokracija vsemogočna, presneto slabo odrezale, in stavili bi eno proti sto, da bo zgodovina tudi v našem slučaju potrdila to staro resnico.
Kajti še posebej je treba uvaže-vati, da je poleg vsega naša birokracija tako nesposobna, tako .slepa, tako vse upropaščujoča, kakor nobena druga birokracija na svetu. In če kje, bi se moralo ravno pri nas začeti s sanacijo države pri birokraciji. Pa ne! Ravno pri nas se prepušča, da je ta birokracija bolj in bolj vsemogočna! Ona dela kar hoče, rešuje in odločuje po svoji mili volji, in če kje, se ravno v zadevah, ki tangirajo ljudska prava, ter življenje brezpravnih slojev pokaže v,sa njena brezmejna ozkosrčnost in reakcijonarnost.
Ravno te dni smo imeli priliko spoznati še enkrat, česa ni ta birokracija vsega sposobna.
Dogodki v mariborski železniški delavnici so našim čitateljem še v spominu. Doigrali so se ravno pred velikonočnimi prazniki. Slavna železniška birokracija je že delj na slepo udarjala po železniškem osobju. Na .svojo* roko je reducirala plače, premije, odpravila potovalne ugodnosti, se spravila končno celo na skladišče živil — sploh na vse, kar je še ostalo od nekdanjih, železniškemu osobju sveto zajamčenih pravic.
To postopanje je izzvalo razumljivo razburjenje vseh, Le slepi želez-
Zveza ijugoslov. železničarjev hoče sedaj, ko je doživela na vseh koncih in krajih krah in občuten poraz, izrabiti zadnji adut in sicer svojo pozicijo v nabavljački zadrugi, ki jo sedaj smatrajo kot direktno isvojo institucijo*. Gospodje Škerjanc, Tratinia itd. in njih glavni duševni vodja Der-
nizacija sestavljena, v tem primeru vendarle podani. Naš delavski pokret je bil žalibog po vojni tako raz-parceliran, da je vsaka panoga svoje probleme zase reševala. Strokovne organizacije so se zlasti v dobi padar nja denarne vrednosti trudile in trudile, da bi delavske mezde dohajale naraščajočim draginjam, Ali kolikor so danes pridobile na povišanju mezde, toliko ali še več je jutri zopet vzela draginja, ki se je med tem zopet zvišala. Gospodarske organizacije so pa med tem .skušale sicer s premali-mi sredstvi ustaviti draginjo, toda, ker niso imele za,- seboj celote pokreta, zlasti ne njega udarne sile, bi bile v tem boju kmalu dobesedno izkrvavele.
Povemo z vso energijo, da mora biti od poslej drugače. Glas tistih, ki vidijo položaj de eno ped pred svojim nosom, ne sme biti več upoštevan. Če je med strokovnimi in zadružnimi organizacijami kaj diferenc, se morajo na najlepši način izravnati in upo-stavljena mora biti medsebojna harmonija in sodelovanje in to brezpogojno.
Letošnji zadružni dan mora biti mejnik iz slabšega na boljše. Mora!
Zato poskrbite vsi, da bo letošnji Zadružni dan čim lepša manifestacija proletarskega udejstvovanja.
niški birokraciji je bilo nerazumljivo, da se delavstvo po vseh teh blagoslovih še razburja. In zgodilo se je, kar bi normalen človek smatral za nemogoče. Ker so delavci v kurilnici na te provokacije reagirali s tem, da so sklenili, ker ni bilo obratnih zaupnikov, podati se korporativno pred kurilniško pisarno, da izrazijo svojo skrajno nejevoljo. Pred pisarno so jih pa sprejeli tako, da so jim enostavno zaprli vrata pred nosom. Da je to že tedaj veliko ogorčenje še povečalo, se menda ne bo nihče čudil. In še policijo so poklicali na pomoč! Položaj je bil' res resen, toda če se je delavstvo vendarle pomirilo in se vrnilo na delo, ni to zasluga uradnih železniških birokratov in tudi ne policije, nego ionih zavednih in preudarnih delavcev, ki so stopili pred svoje tovariše in jih pomirili. No in kako je birokracija to njihovo pogumno dejanje poplačala? Vzela je ravno te delavce za kolovodje in jih čez štirinajst dni vrgla iz službe!
Tako!
Ali je še kje na svetu kaj podobnega mogoče?
Ne, to je mogoče .samo pri nas, v Jugoslaviji.
Bog živi Jugoslavijo!
Pa ni še konec. Delavci so se pritožili, saj je bila ta odslovitev taka nepojmljiva mostruositeta, da so računali, da bodo gospodje sami uvideli, da so1 ustrelili piramidalnega kozla.
Pa je pretekli teden slavna direkcija sklepala na svoji tajni .seji — take se delajo tajno — o stvari in potrdila odslovitev, češ, da se mora sta-tuirati poučen eksempel, saj so odpuščeni delavci vsi organizirani delavci in taki delavci se morajo po pameti in morali gospodov, ki sede v direkciji; kratkomalo obglaviti, To je obenem za take širokogrudne in dalekovidne gospode prav prijeten, srce omehčujoči akt maščevanja.
Ej, pa se motite gospodje. Nič ne bo pozabljeno. O, prav nič!
Kajti ni še vseh dni konec. In če je bilo delavstvo po vojni, ko je bilo močno, tako neumno, da je prizaneslo, ni rečeno, da se taki časi ne povrnejo. Še bo železničarska organizacija močna in odločilna, in takrat, gospodje, se bomo drugače porazgo-vorili!
žič so računali, kako bi zasužnili še mariborske železničarje v svojo filijalo, a tu so delali račun brez krčmarja. Določili so v glavnem štabu zveze že odbor za Maribor in vodstvo mariborske filijale in sicer naj bi hili kot glavni zastopniki delavstva gospodje Kejžar, Muraus, To-
I ličič, Mohorko, ki najbrže edino uživajo zaupanje g. Deržiča.
Sigurno je namen njih, da ustanove enako zadrugo kot je v Sarajevu (saj jo hvali celo g. Škerjanc in tudi Rupnik), kjer peščica direkcijskih birokratov in zaupnikov zveze diktira okoli 8000 članom, ki nimajo na zadrugo in vodstvo nobene ingerence, pač pa edino pravico, da smejo v zadrugi kupovati.
Glede sarajevske zadruge pišejo v »Zadrugarju« sledeče:
Ob priliki skupščine sta si delegata ogledala še »Zadrugo železniških uslužbencev direkcije Sarajevo«, ki prehranjuje preko 8000 železničarjev.
To podjetje so si železničarji ustanovili na razpuščeni »Gospodarski poslovalnici«, ker so znali državi vzeti iz rok to prehranjevalno institucijo kot svojo lastnino.
Poleg nabavk živil se ta zadruga peča tudi z manufakturnim oddelkom, ki preskrbuje svoje člane z najboljšimi kvalitetami z odplačevanjem na obroke potom uradnega odtegovanja.
Poleg te zadruge so si ustanovili bosanski železničarji še kreditno zadrugo, ki se peča s štednjo in dajanjem primernih posojil.
Poleg tega se ta zadruga peča še z zavarovanjem, ki je že v početku pokazalo prav lep uspeh.
Naša dva delegata sta z zanimanjem ogledovala in proučavala te železničarske ustanove, ki dokazujejo, da so naši bosanski tovariši možje na mestu.
Povsod, kjerkoli sta se zadrževala, sta našla najvzornejši red in disciplino, in mi moramo našim bosanskim poklicnim tovarišem na dosedanjih uspehih le čestitati.
Le eno jima je kabko veselje, namreč dejstvo, da se zadružno gibanje v Sarajevu preveč istoveti s strokovno železniško organizacijo, ki zna vzpričo razmer imeti še slabe posledice.
Zadružno gibanje mora biti prosto vseh političnih in strokovno organizato-ričnih spon, ker le prosta in brez vseh spon delujoča zadruga zamore nemoteno kvišku.
Kako so znali gospodje v Sarajevu vzeti državi upravo iz rok, tu ne bomo razpravljali, ker bomo itak v pri-hcdnji številki prinesli »upit« s. Pe-tejana, ki ga je baš o vzornem redu in delu sarajevske zadruge stavil v par-
Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb.
Konferencije i skupštine.
Oblasna konferencija vlakopratnog osoblja u 'Zagrebu.
U nedelju 17. juna održana je konferenca vlakopratnog osoblja za oblast Direkcije Zagreb. Konferencija je bila dobro posjećena kao po delegatima iz Zagreba tako i iz ostalih mjesta, u kojima vlakopratnog osoblja ima. Dobar posjet konferencije je najbolji znak, da se vlakopratno osoblje za organizaciju i za svoja pitanja interesira, da mu više nije svejedno kako se ta pitanja rješavaju a naročito pak nije voljno, da se i dalje o njemu radi a bez njega. Doduše, ovo saznanje kod vlakopratnog osoblja kljuca već dulje vremena, vlakopratno osoblje solidarno je uz savez od njegovog postanka, ali je to ključanje na ovoj konferenciji izbilo kao jako saznanje. Uspjeh ove konferencije nam jasno 'dokazuje, da su vlakopra-tioci svoju sekciju ne samo učvrstili, već da polaze sve faće na teren prak-tičnoga rada, koji će donijeti koristi svem vlakopratnom osoblju.
Konferenciji je predsjedao drug Bratulić. Izvještaj o dosadanjem radu sekcije podnio je drug Pongračić. U svojem izvještaju on se je naročito zadržao na brojnim prestavkama, koje je sekcija činila i .podnosila: za odijela, za bunde, za kasarne, za turnuse, kilometražu itd. Po svima pitanjima, koja su u većoj ili manjoj mjeri tangirala vlakopratno osoblje, sekcija je zauzela svoje stanovište i nastojala, da njihovo riješenje bude po vlako pratioce čim povoljnije. U tome radu nije se imalo mnogo uspjeha, ali je uspjeha ipak bilo. Tako se izvršenje opravka kasarni ima pripisati lih našem zauzimanju, pa popravljanje nekih turnusa a konačno i to, što se (pitanje odijela, koje osoblje nije nikako dobilo, ne skida s dnevnog reda već se Direkciju i nadalje obavezuje, da odijelo osoblju podijeli. Da uspjeha nije bilo više, nije kriva sekcija ni drugovi, koji su tu radili, već su krivi oni dosta brojni vlako-pratioci, koji od organizacije i svakog rada za svoje dobro stoje po strani.
lamentu in ne vem, kako sodbo bodeta pač potem imela gg. Čerček in Rupnik.
Fakt je, da hoče Zveza z vsemi sredstvi obdržati nabavljačke zadruge v svojih rokah in jih imeti organizacijsko odvisne. Proti tej nakani je vstal ves bosanski železničarski proletarijat ter zahteva, da se mu prizna kot pretežni večini vodstvo nabavljačke zadruge. Enako tudi slovenski železničarji nočejo imeti nad seboj in svojo institucijo komande zvezar-jev, ampak se je bodo na vsak način otresli. Pretežna večina železničarjev se z današnjim vodstvom zadruge ne strinja, noče kuratele ne g. Deržiča in ne Škerjanca. Taktika, ki se vodi danes v nabavljački zadrugi, jo mora voditi v sigurno propast, kar pa ni v interesu železničarjev. Dolžnost vseh zavednih sodrugov je, da delajo tudi na zadružnem polju in sicer, da so tu aktivni, ne pa, da prepuste vodstvo zadruge drugim, sami pa se brigajo le za to, da koncem leta dobe izplačanih tistih 5 odstotkov. Na vsak način morajo mariborski železničarji preprečiti, da bi prevzeli vodstvo v roke g. Muraus, Kejžar, Mohorko; naloga mariborskih železničarjev je, da si izberejo res prave svoje zastopnike in da delajo na to, da se bo fili-jalka v Mariboru čimpreje osamosvojila.
Naloga vseh zavednih železničarjev je: Ukreniti vse korake, da se na-bavljačka zadruga v Ljubljani in Sarajevu .čimpreje znebi zvezarske kuratele ter naredi iz sedanje zadruge res pravo delavsko institucijo, ki bo hrbtenica tudi v njegovih bojih za boljši kos kruha. Zato sodrugi, ko vstopite v nabavljačko zadrugo, ne bodite pasivni, ampak vztrajno delajte, da bodete že prihodnjo leto iz »zvezarske« zadruge ustanovili res dobro delavsko gospodarsko .zadrugo pod vodstvom delavstva in ne di-rekcijske gospode.
Dok god bude njihov brej velik, tako dugo ni 'organizacija neće moći sa uspjesima večim da se hvali.
Izvještaj bio je jednoglasno primljen do znanja, Iza toga podnešen je još referat o izmjenama zakona i saobraćajnom osoblju i sporednim pri-nadležnostima, za kojima se otvorila vanredno* zanimiva i opširna diskusija. U diskusiji sudjelovali su drugovi Ravnik i Pleterski iz Ljubljane, Renčelj iz Siska, Seljak, Praznik, Bratulić i Lušetić iz Zagreba, a kao najzadnji drug Jukič iz Splita. Potonji je naročitom pažnjom bio saslušan jer pored davanja mišljenja o izmjenama zakona o saobrać, osoblju opširno izvještavao konferenciju i o prilikama, koje medju vlakopra-tiocima kao i medju svima željezničarima vladaju u Splitu i drugim stanicama dalmatinskih pruga. To stanje nije ni malo ružičasto i ono je dalo povoda velikoj *večini dalmatinskih željezničara, da se prenu iz mrtvila i krenu na rad za klasnu organizaciju, a preko ove za svoje opće dobro. Patnje i bijeda su ti faktori, koji su nas doveli do organizacije i kad smo joj prišli namjera nam je bila, da si pomoću nje sve to popravimo. Tamo nas kleveću razni tipovi, da smo mi crveni, komunisti, antidržavni elementi itd. tek neće da priznaju naše zlo a još manje da nam ga odstrane. Nikakva politika niti antidržavnost nisu nas priveli u organizaciju niti ijedan dalmatinski željezničar za takvim ciljevima ide, već sušta želja, da zajedničkim radom popravimo naš teški položaj.
Nakon opširno provedene diskusije konferencija je jednoglasno zaključila: da se ima živo raditi na tome, da se sadanji zakon o saobraćajnom osoblju izmijeni i popravi tamo, da budu osoblju formalno i stvarno zagarantirana prava: na stalnost, na redovna unapredjenja, 8-satni radni dan, nepremjestivost i neotpustivost, autonoman disciplinski postupak, na platu sa kojom će se moći kulturno živjeti, na redovne godišnje odmore, na odijela ili paušal u visini stvarnog koštanja odijela, na uminu mesto kilometraže, da se napreduje samo na osnovu položenih stručnih ispita. Konačno konferencija usvaja
Železniška birokracija diktira.
Gospodarska poslovalnica in nabavijažka
zadruga.
Železničar mora imeti jeklene živce.
Stalno uživanje prave kave pa jih uničuje. Skrbna žena kuha zato za zajutrek Žiko ki živce naravnost pomladi. Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobite pravo Žiko v rdečih zavitkih.
sve one predloge koje je svojevremeno po pitanju izmjena zakona i pravilnika 10 sporednim prinadležno-stima podnjela centrala saveza, a centrali se daje u zadatak, da svojom snagom i autoritetom radi na tome, da ti predloži budu usvojeni. Konferencija poziva vlakopratioce širom pruga, da se čim čvršće zbiju u redove Sekcije vlakopratioca u Ujedinjenom Savezu Željezničara Jugoslavije i da tako zbijeni vode borbu i rade za napredak sebe i svoje struke.
Pred svršetak konferencije izvršen je izbor nove oblasne uprave i donesen je zaključak, da se naredna oblasna konferenca vlakopratioca o-drži u Sisku. U novi loblasni odbor birani so drugovi: Lušetić, Bratulić, Mihoüc, Hanž, Vlahovič, Rajnović i Kukolić svi iz Zagreba, iz Siska Renčelj, Ogulina Luketič, Splita Jukič i Broda Dekanić, Svi delegati istra-jali su na konferenciji do zadnjeg časa i razišli se u svoja mjesta sa puno volje i odlučnosti, da živo porade na dizanju svoje sekcije, jedine im zaštitnice u službi i van nje.
Zagreb.
U utorak, 19. juna održavan je zadovoljavajuće posjećen sastanak željezničara kolodvora Sava u gostioni »Zlatnom Parovozu«. Na istome je raspravljano najprije o položaju željezničara a iza toga o stanju organizacije. Sastankom je rukovodio drug Kmet.
O položaju željezničara opširno je govorio drug Pongračić. Zadržavo je najviše na lošim odredbama zakona o saobraćajnom osoblju, koje su u većini takve, da pored svega -obećanja željezničaru ipak ništa ne garantiraju. Medju inim takve su i one odredbe, koje govore o stalnosti i napredovanju, Stalnosti se ne stiče dok se ne položi odnosne stručne ispite, a ispite se polaže onda kad -se to Direkcijama svidi. Pa ako1 Direkcije otežu sa ispitima 10 godina, službenik je toliko vremena privremen, pa ako mu se desi da ispita ne položi ili bude loše ocenjivan, može i nakon toliko godina naći se na ulici. Pored sviju garancija Direkcija i pretpostavljeni u mogućnosti su da prava službenika po miloj volji izigravaju, a bu-duć se to i čini, to je i položaj željezničara uslijed toga mnogo pogoršan. Upravo takav položaj nalaže nam, da udvostručeno poradimo na jačanju i dizanju naše organizacije, jer nas od svestrane samovolje samo močna organizacija očuvati može. Snagom naše organizacije moramo postići to, da se zakoni i naredbe više neće raditi bez i protiv nas, već sporazumno snama i onako, kako će to i našim potrebama odgovarati.
0 položaju organizacije i potrebi njenog jačanja govorio je najprije drug Kmet, a iza njega razvila se opća rasprava. Od sviju govornika je naglašena potreba življeg rada odbora mjesne organizacije, koji do sada nije zadovoljio. Da bi se takva aktivnost postigla, sastanak je izvršio izbor novog tajnika, kojemu je stavljeno u zadatak, da sjednice odbora saziva i rad mu priprema, ako bude predsjednik sprijećen. Sastanak je zaključen i razišao se u uvjerenju, da će organizacija u budućnosti još bolje krenuti napred.
Indjija.
Une 5. juna održali smo vanredno posećen, zbor željezničara naše stanice. Pored naših članova i simpati-z.®ra zboru je pridošlo i desetak žu-tik koji^ su mirno saslušali' i odobravali našim govornicima1 i zaključcima. Večina njih će napustiti žuto udruženje . i prići u naše redove, jer su uvideli, da po- žutoj organizaciji nikad belo-g kruha jesti neće.
Zboru je predsedao drug Vig, zapisnik je vodio drug Lazecki, a govorili su o položaju željezničara 1 organizaciji drugovi Bak i Veselinovič iz Indjije te Belič lz dograda; Svi govornici bili su sa pažnjom saslušani. Kao zaključak
zbor je prihvatio rezoluciju, koju neka oblasni sekretarijat dostavi na Ministra Saobraćaja. Rezolucija glasi:
Gospodinu Ministru Saobraćaja
Beograd.
Na održanom zboru željezničkih radnika Ložionice u Indjiji na dan 5. juna 1928. god. nakon saslušanog referata, radnici Ložionice jednoglasno donose sledeću
rezoluciju:
Zbor zahteva:
a)	Da se provedena redukcija pla-ta radnika u Ložionici Indjija poništi, i da se ostane pri ranijim plata-ma, a koje su inače niske i nedovoljne za najskromniji život, već, s obzirom na to što su životne namirnice na visokoj ceni i — po kojoj se Indjija može kategorisati u prvi razred.
b)	Da se plate radnika uredno i na vreme isplaćuju, t. j. svakog 5. i 20. u mesecu, kako bi radnici mogli na vreme odgovarati dugovima, koje imaju kod trgovaca, ia kod kojih preko meseca nabavljaju potrebne životne namirnice, jer zbog toga bivaju proganjani i kažnjavani i od strane Direkcije i od strane trgovaca.
c)	Da se svaki prekovremeni rad plaća svima radnicima kako je to po Zakonu i Pravilniku o saobraćajnom i pomoćnom osobju predvidjeno, a, ne da se kao do sada radnici šalju kući da provedu ono vreme koliko su prekovremena radili.
d)	Da se po Zakonu izabrani radnički poverenici poštuju i priznaju i da se njihovim opravdanim zahtjevima izlazi u susret, a ne da, se kao do sada odbijaju i time izigravaju uputstva i pravila o radničkim pove-renicima, koje je Ministrastvo' za Socijalnu Politiku propisalo.
Zbor još jednom apeluje na g. Ministra Saobraćaja, da izvoli narediti svojim područnim organima, da u me-stima gdje vlada velika skupoća kao što je to slučaj u Indjiji, povise svojim radnicima plate, a ne da se ove mizerne dosadašnje i za život nedovoljne nadhice — reduciraju.
Indjija, 5. juna 1928. god.
U ime Zbora:
Sekretar:	Predsednik:
Josip Lazecki.	Mirko Vig.
Veliki Bečkerek.
Posle zadnjih izbora radničkih po-verenika u našoj radionici, u kojima smo postigli zadovoljavajući uspeh, otvaraju nam se najbolji izgledi za dalnji napredak. Veći dio naših drugova želi, da se življe počne radom oko dizanja naše podružnice, što je u toliko više potrebno, jer treba da damo i neki autoritet našim radničkim poveremcima, kojeg bez organizacije nema.
Za kratko vreme održavat ćemo oveću konferencu svih članova i simpatizera pa Vas mlolimio, da nam hitno pošaljete Pravila Saveza, koja su skoro odobrena, da bi dalnji naš rad točno po Pravilima uravnali.
Sa drugarskim pozdravom:
Szalaj, Slugić, Jankovič i Selak,
Bjelovar.
U podnošenju naše prestavke kod sekcije, da se smanji duljina pruge za čišćenje izpod 80 metara dnevno sek-cijskim radnicima, imali smo zadovoljavajući uspjeh. Duljina pruge, koju radnik u 8 sati treba 'da očisti, smanjena je na 60 metara. Opravdanost naše prestavke sekcija je uvidjela i izašla sekcijskim radnicima u susret.
Ovaj prvi uspjeh u radu naših povjerenika upliviše na sve naše drugove vrlo povoljno. Oni vide veliku korisnost u radu povjerenika i organizacije, koji rad1 treba još više podupreti. Ovaj_ uspjeh imati će povoljnog odjeka i na radnika izvan Bjelovara, jer će na njem najbolje vidjeti razliku boljeg položaja organi-zovanih prema neorganizovanima. Ako žele i oni imati iste uspjehe, moraju isto tako raditi:	organizovati i
boriti se.
Hhui.
Obuc cy 29. Maja HSBpmeHH Hsöopn paamiHKux noBepeuHKa. Ehjic cy aee JiHcre: aeBunapcKa h »yxa. JleBunapu hoöhjih cy 14 noBepeHHKa a wyrH asa. Mn jiHcie HHCMo HCTHuajM c pasjiora, j ep cmo oBae joui yseK npecaaßu, a aa
6h ua HauiHM ancraMa MoraH oKynura Bebu 6poj raacoßa. Mh y paaHOHHim HM3M0 30 naaHOBa, oko koJhx 6h ce y HajöoJbe.M cayhajy oKynnao joui 30, aaxae 60. 3a xaj 6poj HcxnuaxH noceö-ny aHCxy, Ma h aomau ao namer noBe-peHHKa, HHCMO CMaxpaan onopxyHHM. Mecxo y Hsöope 6aiwx be.MO ce y jkhbh paa na awaamy opraHHsauHje, H3 Koje jeaHHo Mory aa HHKHy npaBH h Kopnenu paaHHHKH noBepeHHHH. Eyaybn nsöopH nac sume Hefte saxeftn hh necnpeMHe hm caaöe.
ilpea HBÖop^ oaparaBaaH cy najmu aeBimapH ca mhoxo nonne npnnpeMJbeH 360p paaHHKa. Ty cy ce Hauum h Henn aeaeraxn hs 3arpe6a, koj’h cy Ha xom 3Öopy noaHsaan »peBoayuHonapHH ayx« h arnioßaaH sa ancxy aeBHftapa. faaBHH Maxep 6ho je nosHaxn MnayxHHOBHft hs Eeorpaaa, Koju ce jom yBCK pynaMa h HoraMa onnpe csaKoj jeaHHCxBenoj iKeaesHHHapcKoj opraHnsaunjH. Ohh cbh y cxBapn HHcy mimxa osönama xobo-pnan, OCHM OÖHHHHX aeBHMapCKHX (})pa-33, KOjHX, HHHH ce, HaiHH paaHHUH jom Hiicy chxh. Aan no xaKHM npecxaBHHHH-Ma ohh aaaeKO Hefte apfm, na Hefte hh xo noMofin, mxo paaHHKe Bapajy na-moM (jmpMOM. Ohh HHcy npea paaHHKe Hsaman Kao npecxaBHHun casesa paaHHKa MexaaHe HHaycxpnje Beft Kao ca-Besa iKejBesmmapa, a xo je anaK, aa hm noa cxapHM HoraMa ropm	M.
Kaj iie z delavskim pravilnikom ?
Intervencija v Beogradu. — Uprava hoče upokojiti stare delavce še pred uveljavljenjem pravilnika. — Ali je minister pozabil na anketo?
Šest mesecev je preteklo, odkar je minister saobraćaja razglasil nov pravilnik za delavce in odkar je dal izjavo, da bo v kratkem sklicana anketa, ki naj definitivno redigira delavski pravilnik. Minil je medtem 1. april 1928, stopil je v veljavo nov budžet, v katerem so za delavstvo predvideni krediti zopet zmanjšani in so s tem postale neizvedljive že itak slabe določbe delavskega pravilnika. Zlata valuta je padla v vodo, v Beogradu pa zaseda komisija za komisijo in si beli glavo, kako bi sestavila pravilnik in določbe o pokojninskem zavarovanju, ko ni denarja ne za penzije in ne za delavske plače. Na eni strani grozi progovnim delavcem zopet dvakratno tedensko praznovanje, v drugih edinicah redukcija — ako ne bo naknadnih kreditov. Pri tem sega uprava kot utopljenec po zadnji biljki in računa, koliko bi prištedila, ako bi upokojila stare delavce z 30 in več leti službe ter stare po 60 let in mesto njih sprejela mlade moči za nizko mezdo.
Čim je Savez železničarjev zaznal za to nakano, je takoj poslal v Beograd utemeljeno predstavko in istočasno napotil k generalnemu direktorju glavna dva delavska zaupnika iz delavnice Maribor, s. Čanžeka in s. Juraka, ki sta predala sledečo predstavko:
Gospodu generalnemu direktorju državnih železnic
Beograd.
Podpisana glavna zaupnika delavstva delavnice Maribor Vam predlagata v rešitev sledečo predstavko:
iV lan. 1928 je stopil v veljavo novi delavski pravilnik, za katerega pa še do da-
n'so izdane izvršilne naredbe. Pod šte-I vilko 22.881 od 30. marca 1928 je generalna direkcija izdala odlok, v katerem odreja, da naj se do izdajanja nadaljnih navodil postopa po dosedanjem začasnem pravilniku. Že dosedaj je bilo po starih predpisih upokojenih večje število delavcev in profesijonistov s pokojninami od 400 do 700 Din po 30 in več letih službe. Sedaj pa se namerava odpovedati službo pretežni večini starim delavcem in jih upokojiti po starih predpisih. Ker je novi delavski pravilnik faktično od j- )an’ 1928 v veljavi, smatra delavstvo ta korak kot očividno kršenje od ministrskega sveta izdanih uredb. Med iprizadetim delavstvom je nastalo veliko razburjenje ter zahtevajo, da se spoštuje zakon in se jih upokoji po novih predpisih.
Podpisana glavna zaupnika prosita, da se izda podrejenim službenim mestom na-lož, da se stare delavce pred odpovedjo službe prevede po novem delavskem pravilniku in potem upokoji po novih predpisih, ker le ta postopek je v duhu zakona.
Nadalje se obračava do Vas s prošnjo, da .odredite ljubljanski direkciji, da posveti večjo pažnjo delavskim kolonijskim stanovanjem v Mariboru, kjer doslej še ni izvedena kanalizacija in upeljana električna razsvetljava, dasi je na razpolago dosti toka in je tudi mestna občina mariborska pripravljena prispevati večji znesek za ta dela.
Ob povodnjih je velik del kolonije poplavljen ravno vsled tega, ker ni izpeljana kanalizacija ter stoječa voda in razna nesnaga povzroča zlasti med otroki razne bolezni Ker se da tako kanalizacijo kakor napeljavo elektrike izpeljati z malimi stroški ter je to tudi v interesu uprave, ker bo s tem dobila kolonija dosti večjo vrednost in se bodo istočasno zmanjšale bolezni med delavstvom. Vas naprošamo, da bi temu vprašanju posvetili pažnjo in odobrili potreben kredit, da se kanalizacija in elektrifikacija kolonije izvede.
Z deputacijo je šel tudi s. Petejan. Deputacija nam je podala sledeče poročilo:
»Intervencija glede novega pravilnika je v toliko uspela, da se bo pravilnik v najkrajšem času izdelalo, toda predno bo izdelan, bo, kakor se je nam obljubilo, delavska anketa, ki bo prerešetala ta novi pravilnik. To nam je zagotovil g. generalni direktor.
Intervencija glede provizijoniranja starih delavcev je imela toliko uspeha, da smo dosegli, da se počaka z upokojitvami, dokler se anketa ne izvrši, da se bo videlo, kako bo z novim pravilnikom o provizijskem skladu. V Beogradu so o sedanjem prov. fondu zelo neinformirani; ni jim dobro znano, ako prov. sklad sploh obstoji, kdo z njim gospodari, ali je sedež v Ljubljani ali še vedno na Dunaju. Ni jim znano, če so dobili iz Avstrije sploh kaj denarja, oziroma če ima »ploh fond kaj denarja. Povedali so nam tudi, da prov. sklad v več delih države sploh ne obstoji ter da nastane vprašanje, če bodo določbe o starostnem zavarovanju sploh prišle v novi del. pravilnik. To bo potem stvar delavske ankete, kako se bodo ostali železničarji izrazili, ki ne plačujejo sedaj prov. sklada. Če bo delavstvo za provizij, sklad, bo obstojal, če bo pa proti, ga ne bo.
Glede razmer v žel. koloniji, nam je rekel g. generalni direktor, da se naj obrnemo na ljubljansko direkcijo, da sestavi komisijo, ki bi te razmere proučila. Generalna direkcija pa je pripravljena to stvar podpirati.
Glede razpravljanja lokalnih razmer nas je napotil gospod direktor k načelniku našega oddelka, kjer smo razpravljali o urnih plačah, radi objav za vožnjo, davkov na premijo, proste vozovnice za inozemstvo. Glede objav za vožnjo so se postavili na stališče, da je to dobro radi izrabljanja legitimacij za trgovanje; končno pa smo prišli po dolgi debati do tega, da [pravzaprav to nima nobenega pomena; ker pa je to odredbo minister izdal, se je treba na njega obrniti, da to prekliče, kar je prevzel v izvršitev sodr. Petejan. Radi urnih plač so nam obljubili, da se bodo popravljale po budžetni možnosti. Raztolmačili smo jim, da je postalo vse dražje, živila in stanovanja, ter na to dobili obljubo, da bodo urnine popravili po budžet, možnosti. (Kar ipa bo slabo izgledalo, ker so krediti zmanjšani! Op. ur.) Radi davka na premije moramo napraviti vlogo potom u-pravnika delavnice, ker sami priznajo, da ni zakonito. Glede prostih vozovnic v inozemstvo so preštudirali član 6 zakona o saobr. osobju in ugotovili, da ima pravico do prostih vozovnic za inozemstvo tudi pomožno osobje; s tem bi bilo rešeno, da more vsak zaprositi za proste vozovnice za inozemstvo.
Obširno smo debatirali tudi o novem delavskem pravilniku, ker je tudi načelnik mašin. odelenja v komisiji za izdelavo novega pravilnika.
Pri mašinskem odelenju smo tudi apelirali na to, da se upošteva predloge za novi delav. pravilnik, ki jih je predložil naš Savez, na kar so nam obljubili, da bodo te predloge upoštevali.«
Iz gornjega poročila je razvidno, da delavstvo še dolgo ne bo potom prošenj in intervencij doseglo drugega kot obljube, ki so pač zelo poceni. Zato naj sleherni delavec dobro premisli položaj, v katerem se nahaja on in njegova družina, ter krene končno enkrat na pravo pot, pot razrednega boja in se organizira, ker le z organizirano močjo si bo priboril svoje pravice.
S. Petejan za stare delavce.
Ker primanjkuje kreditov, si hoče uprava pomagati na vsak način in je vsled tega nameravala tekom prihodnjih dveh mesecev upokojiti pretežno večino starih delavcev. Vsled tega je s, Petejan vložil sledeči upit: Ministrstvo saobračaja
Beograd.
Gospod minister!
S 1. jan. 1928 ste izdali na podlagi čl. 6 zakona o državnem prometnem osobju pravilnik o pomožnem osobju državnih prometnih naprav, ki je stopil v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. Železničarsko osobje in njih organizacija so takoj po raz-glašenju pravilnika stavili svoje protipred-loge in zahtevali, da se radi izmene pravilnika skliče anketa, na kateri naj se pravilnik definitivno regulira. Dne 30. marca 1928 je gospod generalni direktor pod št. 22881 izdal odlok, da se do izgotovitve izvršilnih naredb in navodil uveljavljenje tega pravilnika sistira in postopa po dosedaj veljavnem začasnem pravilniku. Iz izjav podanih od posameznih načelnikov službenih edinic je razvidno, da so dobili nalog, tekom prihodnjih dveh mesecev upokojiti po starih predpisih vse delavce s polnimi službenimi leti, ki imajo visoko urnino, namesto njih pa sprejeti mlajše moči z nizko urnino, Ta postopek je napram starim delavcem zelo neusmi-
	
II. Okrožni zlet DTE „Svoboda“ Jtudend dne 14. in 15. julija v Studencih. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu! Na plan za „Svobodo“!	Odbor.	Ujedinjeni javez Željezničara Jugoslavije podr. Sarajevo II. priređuje izlet na 15. jula u Kakanj. Pozivaju se drugovi, da sa svojim familijama uzmu učešča na ovome izletu.	Odbor.
Ijen, ker se jih hoče po 30 in več letih službe vreči na cesto z malo pokojnino tik pred uveljavljenjem nlovega pravilnika, ki je vsled razglasa v »Službenih novinah« od
1.	jan. 1928 že v veljavi. Postopanje generalne direkcije je protizakonito, ker ona ni upravičena razveljavljati uredb, ki jih odobri ministrski svet oziroma njih uveljavljenje odlagati.
Na osnovi prednavedenega čast mi je vprašati Vas, gospod minister:
1.	Ali Vam je znan postopek generalne direkcije, ki je odgodila uveljavljenje novega pravilnika?
2.	Ali se res hoče upokojiti stotine starih delavcev še po starih predpisih, dasi je novi pravilnik že od 1. jan. 1928 v veljavi?
3.	Ali ste voljni, odrediti generalni direkciji, da vse po 1. jan. 1928 upokojene delavce upokoji že po odredbah novega pravilnika?
4.	Ali ste pripravljeni sklicati anketo, ki naj definitivno izdela protipredloge in spremembo pravilnika ter tako spremenjeni pravilnik čim preje uveljavite?
Prejmite gospod minister pri tej priliki izraze mojega posebnega spoštovanja.
Beograd, dne 15. junija 1928.
J. Petejan.
Odgovor g. ministra, na ta upit priobčimo v eni prihodnjih številk.
Vijesti oblasnog sekretarijata Sarajevo.
Izbori skupštinskih delegata Željezn. kreditne i potporne zadruge z. s, o. j. u Sarajevu
vrše se na dane 8., 9. i 10. jula o. g. Podružnica Ujedinjenoga Saveza željezničara. Jugoslavije Sarajevo I. postavila je sledeću kandidatsku listu:
Delegati:
Đurić Đorđo,
Južnič Anton,
Majstorovič Nikola,
Čopič Momčilo,
Ilič Dušan,
Bratić Srečko,
Bubnjevič Jakov,
Pesek Franjo,
Marjanovič Ivan,
Tupajič Milan, čolakovič Mustafa,
Turič Ivan,
Zamjenici:
Markovič Mihajlo,
Benko Ladislav,
Martinovič Jožo,
Lukavac Ibro,
Mrzič Hamdija,
Čorić Mihajlo,
Sertič Drago,
Požar Anton,
Kamhi Johiel,
Pobrič Vjekoslav,
Frankovič Ivan,
Šubič Alfons.
Podružnica Sarajevo II. za sekciju 3 postavila je sledeću listu:
D e 1 e g a t i:
Radoš Anto,
Sikulin Ivan,
Šaramac Milan,
Čatič HUmo,
Čuljak Jakob.
Zamjenici:
Klempić Petar,
Bojrič iSalko,
Bile tič Jožo,
Vukovič Kosta,
Šainovič Osman.
Drugovi iz glavne radionice i sekcije 3 na dane 8., 9. i 10. jula, treba, svi da glasate za vaše drugove, koji uživaju vaše povjerenje i koji su dosadašnjim radom pokazali, da znaju cijeniti vaše povjerenje. Svaki drug, član zadruge, treba da glasa,
Zenica.
.10. juna održata je konferencija željezničara u Radničkom Domu u Zenici, Ova konferencija uspjela je iznad očekivanja i ako je bila prva poslije! osam godina. Konferenciji je prisustvovao1 ispred sekretarijata drug Zima iz Sarajeva, koji je govorio o položaju željezničara i potrebi or-ganizovanja. Poslije referata druga Zime, razvila se diskuzija u kojoj je učestvovalo više drugova i svi su se
izjasnili za organizaciju. Svi prisutni potpisali su izjave, da istupaju iz žutog udruženja i pristupaju Savezu, uvjereni, da će jedino u klasnoj organizaciji naći pravog i istinskog zaštitnika.
XaynfiH.
Ha nosna npy>KHnx paannKa hs Xa-ysifia oapKana je 19. Maja o. r. KOHc})e-pemmja y XapHhmia, Koja je ycneaa H3Haa oneKHBaHba. Oanimna nocera na roj KOH(bepeHunjn AOKas je aa cy npy->khh paaHHUH CHTH ÖJiaroaaxH jKyxor yspyziena, j ep cy ce yBepnim aa hm je io yapy>Ken.e HaHeno caMO mieiy itn-XOBHM MaiepnjaJIHHM H KJiaCHHM HHTC-pecHMa.
Pe^epax apyra 3hmc cacaymaH je oa paaHHKa ca HaponuxoM naautOM. A y ancKycnjH paaHHiw cy noxEpanaH hs-naraita peij)epeHTa u caraacHan ce y TOMe aa ce öopßa sa saujTHxy ähxobhx npaßa xpeöa h mokc BoauxH jeanno npe-Ko Kaacne opraHHaauHje iKeaesHunapa.
MoapHH>e.
H y Moapnity huhuhJ axHBOM npy-5khhx paaHHKa oapaoHa je 23. Maja o. r. aoöpo nocefiena KOHcjtepeHunja. Ha xy KOHc})epeHHHjy aoman cy naK paa-HHHH H3 OKoaHHx cxaHHua aa nyjy, no-cae BHuie roanua, peHH aeaeraxa Kaac-ne opraHHsaunje aceaesHimapa.
OayuieBajefte paaHHKa ca petjjepa-xoM apyra Shmb önao je onnraeaHO. Cbh cy jeaHoayiuHo HsjasnaH aa Hanyiuxajy jKyxy opraHHsauHjy y Kojoj cy u ao caaa ÖHaH bhuic cnaoM, h aa npncxynajy y VjeaHiteHH CaBes >Keae3HHMapa Jy-rocaaBHje. Hocae HHCipyKHHja 3a ochh-saibe noapyiKHHue saKa^yneHa je xa yc-neaa KOH^epenunja.
Dabravine.
Treća konferencija, takođe inici-jativnom pružnih radnika, održana je 25. pr. m. u Dabravini. O stanju željezničara i nemogućem 'otporu bez organizacije govorio je popularno drug Zima.
U vrlo živoj diskusiji posle refe-rata: raspravljalo se je o svima pitanjima koja tangiraju železničare. Bilo je reči i o desetaru Jusiću, koji bi trebao da vodi više brigu o poslu a ne da čini smetnje radnicima koji hoće da stupe u svoju klasnu 'organizaciju. Rovarenja protiv organizacije svih onih kojih, bilo iz kojih razloga, danas to čine, prestaće otporom i uticanjem snage organizacije železničara, u koju svakim danom svesni radnici železničari pristupaju. Zato, drugovi železničari, odgovor na rad štrebera iz žute organizacije neka bude: pristup u Ujedinjeni Savez Železničara Jugoslavije!
Travnik,
3. juna održata je konferencija, željezničara, kojoj su prisustvovali drugovi Zima i Ledić iz Sarajeva. Konferencija se u glavnom bavila pitanjem 'Organizacije i predstojećim izborima radničkih povjerenika, pa su donešeni zaključci, kako se imaju lobaviti izbori.
Na konferenciji naročito je govoreno o 'organizaciji i svi prisutni jednodušno su izrazili želju, da se čim prije pristupi osnivanju podružnice našega Saveza, uvjereni, da će jedino kroz organizaciju moći poboljšati svoje mizerno stanje.
Vestnik sekretarijata Ljubljana.
Izvoljeni delavski zaupniki — pozor!
Pri volitvah delavskih zaupnikov v ljubljanski direkciji je »Savez železničarjev« zmagal na celi črti. Ni zadosti, da smo si zaupnike izvolili, ampak sedaj bo naloga teh zaupnikov, da gredo sistematično na delo za zboljšanje delavskega položaja.
Vse delavske zaupnike in namestnike opozarjamo, da se sigurno ude-
leže izrednih občnih zborov, vsak pri svoji podružnici, kjer bodo dobili točne direktive za svoje delo. Naloga podružnic na sedežu sekcij in kurilnic je, da nam čimpreje sporoče imena vseh predsednikov, ki so naši so-drugj, da bomo istalno stali tudi z njimi v kontaktu.
Profesijonisti in delavci kurilnice Ljubljana I.
V torek, dne 3. julija 1928 ob 17. uri popoldne — takoj po delu — se vrši
redni mesečni članski sestanek
v prostorih gostilne Sedej v Kolodvorski ulici. Razpravljali bomo o delu delavskih zaupnikov, sestavili ves materijal za prve intervencije, zlasti radi prostih dni, obleke Ud. Poleg tega se bo poročalo o bolniški blagajni in delavskem pravilniku.
Sodrugi, udeležite se polnoštevilno! Kdor še ni organiziran, naj se organizira. Trotov nočemo, ampak vsi moramo biti borci za naše pravice.
Delavci in profesijonisti prog. sekcije . Ljubljana gl. proga.
Za nedeljo, dne 8, julija 1928 točno ob pol 9, uri dopoldne sklicujemo v prostorih centrale na. Turjaškem trgu 2/II v Ljubljani
konferenco progovnih delavcev in profesijonistov,
uslužbenih pri progovni sekciji Ljubljana gl. proga. Podružnice Ljubljana, Brezovica, Borovnica, Logatec, Rakek, Zalog, Laze do Litije imajo nalog, nai to1 konfertenco opozoriti vse sodruige, progovne delavce in profe-sijoniste, da se je sigurno udeleže.
Delegati naj prineso seboj ves materijal in vse pritožbe, da bomo zamegli sestaviti točen načrt za delo delavskih zaupnikov.
Ponižna prošnja centralnemu odboru USŽJ.
Pod tem naslovom je s. Ma .... priobčil v »Enotnosti« konfuzen članek, kjer ironizira sklep centralnega odbora, priobčen v zadnjih »Ujedinjenih železničarjih«, kjer se opozarja sodruge, ki hočejo osebno govoriti s sodr. tajnikom, da naj pridejo na centralo ob torkih in četrtkih. Ker vemo, da s. M. noče preveč napenjati možganov, mu gornji skiep razložimo: Namen tega sklepa je preprečiti, da bi sodrugi iz oddaljenih krajev (Maribor, Dravograd, Celje, Zagreb itd.!) zastonj ne hodili na centralo, ker bi bil morda ravno isti dan s. Stanko recimo v Novem mestu. Da se to prepreči, je s. Stanko gornja dva dneva .sigurno v centrali in ga vsakdo, ki pride od zunaj, lahko dobi. S. M., ki ima sedaj 24 ur časa dnevno, seveda lahko večkrat pride na centralo, ako en dan tajnika ne dobi, sodrugi od zunaj pa morajo tako s časom in denarjem računati ter so vsled tega s sklepom centrale zadovoljni, ker se še ni doslej niti ena podružnica pritožila. Sicer pa so uradne ure (dnevno) tudi razvidne iz »betela«. Sodr. M., ki si lasti podpis »pokorni Mitgliederji iz Maribora«, pa naj raje pogleda svojo člansko knjigo ter ugotovi, da od 1. marca 1928 sploh ni vec čfan (ker ni plačal članarine) in da naj torej pravo kritike prepusti drugim.
Iz centralne uprave.
Izredni občni zbori podružnic saveza.
Da spravimo tudi pravila podružnice v sklad s centralnimi pravili, se bodo izvršili tekom julija izredni občni zbori po podružnicah z dnevnim redom:
1.	Sprememba pravil.
2.	Poročilo centrale o situaciji in delu na raznih pravilnikih.
3.	Delo v bolniški blagajni.
4.	Delo delavskih zaupnikov.
Doslej so prijavljeni sledeči občni zbori:
Podružnica Borovnica v torek 3. julija 1928 ob 19. uri v gostilni Franc Petrovčič.
Podružnica Logatec v sredo 4. julija 1928 ob 21. uri v prostorih gostilne Kunc.
Podružnica Rakek v četrtek 5. julija 1928 ob 20. uri v prostorih gostilne Steržaj.
Podružnica Zidani most v nedeljo 8. julija ob 9. uri dop. v prostorih gost. Drobnič.
Podružnica Videm-Krško v nedeljo 8- julija ob 11. uri dopoldne v Stari vasi v gostilni Franc Radej.
Podružnica Brežice v nedeljo o. julija 1928 ob 19. uri zvečer v prostorih gostilne Petrišič pri kolodvoru.
Podružnica Celje v nedeljo 8. julija 1928 ob pol 5. pop. v gost. »Zeleni travnik«.
Podružnica Lesce v nedeljo 22. julija 1928 ob 3. uri popoldne v restavraciji Ka-trinek.
Vseh teh občnih zborov se udeleži delegat centrale, ki bo podal točna poročila.
Opozarjamo vse organizirane sodruge, da se občnih zborov točno in polnoštevilno ude. leže.
Pravica do podpore, posmrtnine in pra-
vovarstva. Kdor je v zaostanku s članarino za dva meseca, nima pravice do podpor, posmrtnine in pravovarstva. Kakor zahteva vsak član redno podelitev ugodnosti, tako zahteva organizacija od člana redno plačevanje prispevkov.
Internacionalni pregled.
Konferenca mednarodnega biroja dela v
Genfu je zasedala od 30. maja 1928 dalje in se je bavila z za delavstvo zelo važnimi vparšanji. Določitev minimal, mezd, preprečevanje nezgod. Internacijonalna transportna federacija je predložila konferenci 5 brošur, v katerih obravnava vsa ta važna vprašanja, zlasti glede avtomatičnega spenjanja voz, zasedbe lokomotiv (električnih)- le po enem strojevodju, preprečenja nezgod itd. Energično je nastopila tudi za obvarovanje 8-urnega delavnika, ker je zastopnik angleške vlade zahteval, da se revidira vašing-tonska konvencija o osemurnem delavniku. Ta predlog je bil odbit z 12:11 glasovom ter je tu odločil v prid 8-urnika glas nemškega vladnega zastopnika.
Stavka finskih pristaniških delavcev je izbruhnila po par mesečnih pogajanjih, ki so končala bre^ rezultata. Skupno stavka 12.344 delavcev, od tega je 5706 organiziranih. Stavka je kompaktna ter je 18. junija konferenca, ki jo je sklicala ITF v London, sklenila, da bojkotirajo angleški mornarji vse ladje, ki pridejo iz Finske. Istočasno se je vršila tudi konferenca vseh skandinavskih transportnih organizacij (Švedske, Norveške, Danske in Finske), na kateri se je sklenilo, da vse te organizacije sporazumno podpirajo vsako organizirano stavko v skandinavskih deželah in sicer obvezno skozi 8 tednov. Nadalje so sklenili bojkot vseh finskih ladij. Tako znaša mesečna podpora, ki jo dajo samo skandinavske organizacije, mesečno Din 1,500.000.
Kongres ITF se vrši letos v Stockholmu od 9.—15. julija 1928.
Izstupili iz žute organizacije.
Čubrilović Ilija, Avdič Alija, Drljo Vinko, Sokolović Gašpar, Zirojevič Dušan, Knežević Karlo, Trboglav Marko, Beširevič Ibro, Kabul Jusuf, Hruza Rudolf, Pobrič Vjekoslav, Ma-raković Mato, Delič Adern, Nizić Su-Ijo, Vuk Ibro, Kmoh Stjepan, Tvrtko-vić Pavo, Papo Jakob II, Papo Salamon, Kabijo Salamon, Mahajoj Nikola, Radič Savo', Stanič • Todor, Velicky Karlo, Črnič Slobodan, Špoljarič Dane, Kapić Salih, Bilah Aleksa, Pore Jakob, Sladoijevič Đorđo, Šehič Me-ho, Kristič Anton, Skeč Aleksander, Pofuk Ivan, Parte Josip, Danon Ašer, Zironsky Anton, Pregernik Ljudevit, Bojger Alois, Berezovski Ivan, Bere-zovskii Štefan, Hasanbegovič Hasan, Šmid Anton, Barešić Stjepan, Loutoš Lazar, Kulaš Uroš, Tulič Džafer, O-bradovič Jovo, Kovačevič Stjepan, Kumašin Jusuf, Lukavac Ibrahim, Zekič Anton, Birk Friderik, Smajič Mustafa, Tomič Marko, Bajger Stanislav, Kurtovič Alija, Montiljo Samuel, Hrgić Ivan, Ninkovič Radoslav, Čosič Selim, Pjanić Ivo, Pašalič Smajo, Ha-bibovič Emin, Mušinovič Čamil, Bošnjak Jovo, Popora Mihajlo, Lušič Meho, Rajak Aleksa, Bošnjak Niko, Skopljak Jovo, Vidovič Kosta, Smri-ko Arif, Bečič Omer, Meškovič Hamdija, Gusak Savo, Rajak Rist o, Vukovič Neđo, Šabanovič Alija, čosič Osman, Hadžič Avdo, Begič Suljo, Šteko Petar.
Savez železničarjev Jugoslavije podružnica Logatec priredi v nedeljo, dne 8. julija 1928 veliko vrtno veselico na vrtu hotela Kramar. Začetek veselice ob 16. uri. V slučaju slabega vremena se veselica vrši v notranjih prostorih hotela. K obilni udeležbi vabi odbor.
Drugovima iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije i Srbije!
Prvi broj hrvatskog „Željezničara“ Jzlazi 25. jula 1928. Šaljite dopise do 20. jula.
Centralna uprava*
Hskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. ■—■ Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni 2e-
- iezričar«. Predstavnica: Martin Puštrik y Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.