Urbani izziv, strokovna izdaja, 2025, št. 21 118 Andrej GULIČ Strateško prostorsko načrtovanje – mogoči prostorski vplivi ter posledice naravnih in drugih nesreč na razvoj širšega mestnega območja Gorenjske statistične regije Članek izhaja iz strokovnega dela, opravljenega pri pripravi priporočil za oblikovanje urbanistične zasnove regionalnega prostorskega plana in pri zasnovi strokovnih podlag za urbanistično načrtovanje širšega območja Gorenjske statistične regije. V okviru obeh projek- tov je bilo strateško prostorsko načrtovanje usmerjeno v tri temel- jne vsebinske sklope, ki imajo ključen pomen za razumevanje ter usmerjanje prihodnjega prostorskega razvoja Gorenjske statistične regije in njenega širšega mestnega območja. Analitični pristop je za- jemal obravnavo prostorskih vidikov gospodarskega in družbenega razvoja, presojo vplivov podnebnih sprememb na prostorski razvoj ter analizo vplivov in posledic naravnih in drugih nesreč na regijo. Medtem ko je bila v predhodni fazi predstavljena analiza gospodar- skih in družbenih razvojnih dejavnikov, je v tem prispevku osrednja pozornost namenjena proučevanju prostorskih vplivov in posledic naravnih ter drugih nesreč na območje Gorenjske statistične regije. Pojmovna izhodišča in metodološki okvir, oblikovana v predhodnih fazah raziskovalnega dela, se v nadaljevanju uporabljajo kot strokov- na osnova za poglobljeno obravnavo obravnavane teme. Ključne besede: strateško prostorsko načrtovanje, naravne in druge nesreče, širše mestno območje Gorenjske statistične regije, Gorenjska statistična regija 1 Uvod Članek temelji na prispevku avtorja pri pripravi Priporočil za izdelavo urbanistične zasnove za regionalni prostorski plan (Mušič idr., 2024a) in Urbanistične zasnove za gorenjsko širše območje: Strokovne podlage za regionalni prostorski plan go- renjske regije (Mušič idr., 2024b). V okviru obeh omenjenih projektov smo se v kontekstu strateškega prostorskega premi- šljevanja osredotočili na tri izbrane vsebinske sklope, za ka- tere menimo, da imajo velik strateški pomen v sedanjem in prihodnjem prostorskem razvoju širšega mestnega območja Gorenjske statistične regije in statistične regije kot celote. Gre za: 1. prostorske vidike gospodarskega in družbenega razvoja Gorenjske statistične regije; 2. mogoče prostorske vplive in po- sledice podnebnih sprememb na regijo; 3. mogoče prostorske vplive in posledice naravnih in drugih nesreč na regijo. Pro- storske vidike gospodarskega in družbenega razvoja Gorenjske statistične regije smo predstavili v prejšnji številki Urbanega izziva (Gulič, 2025). V tem članku predstavljamo mogoče pro- storske vplive ter posledice naravnih in drugih nesreč na regijo. Pojmovne opredelitve in izhodišča smo razložili v prejšnjem članku (Gulič, 2025) in jih tukaj ne ponavljamo. V tem članku želimo opozoriti še na vidik, ki na področju strateškega prostorskega načrtovanja na splošno ter tudi pri pripravi strokovnih podlag in prostorskih aktov v Gorenjski statistični regiji (v nadaljevanju: gorenjski regiji) še ni bil dele- žen ustrezne obravnave. Gre za mogoče vplive naravnih in dru- gih nesreč na razvoj širšega mestnega območja (v nadaljevanju: ŠMO) gorenjske regije in gorenjske regije kot celote. Po našem vedenju do zdaj ni bila izdelana naloga, ki bi celovito obrav- navala ranljivost prostora in okolja regije na mogoče naravne in druge nesreče v mirnodobnem času ter obenem predlagala teoretični in metodološki okvir za razvoj t.  i. preventivnega strateškega prostorskega načrtovanja. Del potencialnih narav- nih nesreč lahko pripišemo vplivu podnebnih sprememb, del pa tudi izjemnim vremenskim dogodkom, potresom in tudi mogočim terorističnim dejavnostim. Lahko pa se tudi zgodi, uizziv-21_2-2025-strokovna-03.indd 118 18. 11. 2025 11:59:43 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2025, št. 21 119 da na pojav mogoče nesreče vplivata dva dejavnika hkrati ali več teh (na primer izjemne padavine, izrazita temperaturna ni- hanja in potres). Vsebina članka pretežno temelji na prispevkih avtorja pri pripravi Priporočil za izdelavo urbanistične zasnove za regionalni prostorski plan (Mušič idr., 2024a) in Urbani- stične zasnove za gorenjsko širše območje: Strokovne podlage za regionalni prostorski plan gorenjske regije (Mušič idr., 2024b). 2 Analiza stanja V gorenjski regiji je kar nekaj ranljivih območij, ki lahko ob pojavu izjemnih dogodkov (potres, poplava, podor, plaz, po- rušitev zaradi gradbeno statičnih in/ali terorističnih dejanj) sprožijo številne negativne posledice na prostor, okolje, prebi- valstvo in gospodarstvo. V nadaljevanju bomo našteli le neka- tere izmed njih v okviru ŠMO gorenjske regije. Na področju prometne infrastrukture: avtocestni viadukti (Lešnica, Ljub- no, Peračica, Moste itd.) in predori (Karavanke, Ljubno itd.); železniški most Moste; mednarodno letališče Ljubljana ipd. Na področju energetske infrastrukture: pregrada Kavčke (Hi- droelektrarna Moste, v nadaljevanju: HE Moste) in pregrada Hidroelektrarna Završnica (v nadaljevanju: HE Završnica). Na področju izjemnih naravnih dogodkov: zemeljski plaz Urbas nad Koroško Belo na Jesenicah. V tem okviru posebej poudarjamo nevarnost mogoče izvršitve terorističnih dejanj, ki lahko močno ogrozijo zgoraj navedene infrastrukturne objekte in tudi naselja v njihovi bližini. Čeprav Slovenija ni izrazito izpostavljena omenjenim dejanjem, se lah- ko njen položaj hitro spremeni, upoštevaje aktualne varnostne spremembe v Evropi in širše. Na sliki 1 je kot primer prikazan načrt Severnoatlantske pogodbene organizacije (v nadaljeva- nju: NATO) za napotitev ameriških vojakov na frontno črto za boj proti Rusiji. Kot je razvidno s slike 1, eden od transportnih koridorjev poteka prek ozemlja Slovenije s predvideno upora- bo njene cestne in železniške infrastrukture. Taka dejavnost lahko čez noč zaostri varnostne pogoje in poveča ranljivost kl- jučne infrastrukture na potencialna teroristična/vojna dejanja, ki lahko povzročijo veliko škode tudi domačemu prebivalstvu, naseljem in infrastrukturi. Slika 1: Načrt zveze NATO za napotitev ameriških vojakov na frontno črto za boj proti Rusiji (vir: Reynolds, 2024) Strateško prostorsko načrtovanje – mogoči prostorski vplivi ter posledice naravnih in drugih nesreč na razvoj ... uizziv-21_2-2025-strokovna-03.indd 119 18. 11. 2025 11:59:43 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2025, št. 21 120 Zanimivo je, da je veliko potencialno ranljivih točk v ŠMO gorenjske regije prav v občini Jesenice ali njeni neposredni bli- žini, v sosednjih občinah Žirovnica in Kranjska Gora. Poleg omenjenih objektov prometne infrastrukture imamo v mislih predvsem pregrado Kavčke (HE Moste), pregrado HE Zavr- šnica in aktivni zemeljski plaz Urbas nad Koroško Belo. V tem okviru bomo usmerili pozornost na potencialna tve- ganja za območje poselitve in prometne infrastrukture, ki jih lahko povzroči mogoča porušitev obeh omenjenih pregrad in sprožitev zemeljskega plazu Urbas nad Koroško Belo. Pri tem bomo izhajali iz razpoložljivih sekundarnih virov informacij. Pri prikazu ocen tveganj porušitve pregrade Kavčke (HE Mo- ste) in pregrade HE Završnica bomo izhajali iz ugotovitev na- loge Analiza varnosti sistema pregrad Moste-Završnica (Kete, 2015), ki je temeljila na uporabi evidenčnih listov, ki so bili pripravljeni v okviru projekta VODPREG (Kryžanowski idr., Preglednica 1: Končna ocena tveganja za pregrado Kavčke na HE Moste (število točk) Merila za ocenjevanje Skupna ocena vrednotenja Majhno tveganje Majhno do srednje veliko tveganje Srednje veliko tveganje Srednje veliko do veliko tveganje Veliko tveganje osnovni parametri pregrade 24 10–13 14–18 19–24 25–31 32–40 srednje veliko tveganje stanje projektne in obratovalne dokumentacije 12 10–13 14–18 19–24 25–31 32–40 majhno do srednje veliko tveganje obratovanje 16 14–17 18–23 24–31 32–42 43–56 majhno tveganje tveganja 44 16–20 21–26 27–36 37–49 50–64 srednje do veliko tveganje stanje objektov in opreme 34 14–17 18–23 24–31 32–42 43–56 srednje do veliko tveganje skupna ocena 130 64–79 80–105 105–140 141–191 192–256 srednje veliko tveganje Vir: Kete (2015: 48) Preglednica 2: Končna ocena tveganja za pregrado HE Završnica (število točk) Merila za ocenjevanje Skupna ocena vrednotenja Majhno tveganje Majhno do srednje veliko tveganje Srednje veliko tveganje Srednje veliko do veliko tveganje Veliko tveganje osnovni parametri pregrade 34 10–13 14–18 19–24 25–31 32–40 veliko tveganje stanje projektne in obratovalne doku- mentacije 26 10–13 14–18 19–24 25–31 32–40 srednje do veliko tveganje obratovanje 26 14–17 18–23 24–31 32–42 43–56 srednje do veliko tveganje tveganja 42 16–20 21–26 27–36 37–49 50–64 srednje do veliko tveganje stanje objektov in opreme 18 14–17 18–23 24–31 32–42 43–56 majhno do srednje veliko tveganje skupna ocena 146 64–79 80–105 105–140 141–191 192–256 srednje do veliko tveganje Vir: Kete (2015: 49) A. GULIČ uizziv-21_2-2025-strokovna-03.indd 120 18. 11. 2025 11:59:43 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2025, št. 21 121 2012). V preglednicah 1 in 2 predstavljamo tabelarični prikaz končne ocene tveganja za omenjeni pregradi. »Pregrada Moste, po delitvi uporabljeni v projektu VOD- PREG predstavlja srednje tveganje za okolico, vendar bi za- radi velikosti akumulacije in same pregrade pričakovali, da bo pregrada spadala v območje velikega tveganja. Iz preglednice 1 je razvidno, da največje tveganje predstavljajo osnovni para- metri pregrade ter tveganje, ki izhaja iz obratovanja pregrade. To je razumljivo, saj je pregrada Moste z višino 60 metrov trenutno največja v Sloveniji, poleg tega pa je tudi akumu- lacija za pregrado precej velika. Ker je postavljena v gornjem toku reke Save so karakteristični pretoki sorazmerno majhni, čeprav predstavljajo nesorazmerno večje tveganje za prebivalce in infrastrukturo dolvodno, kot bi pričakovali po metodolo- giji. Stanje dokumentacije predstavlja majhno tveganje: stanje dokumentacije je relativno urejeno, za dokumentacijo pa skrbi upravljavec pregradnega objekta. Upravljavec tudi redno izvaja meritve ter oglede pregradnega objekta, ugotovitve pa zbira v letnih poročilih. Na podlagi teh poročil se pripravlja program vzdrževanja objektov in opreme, ki je podlaga za izvedbo del. Vzdrževanje se izvaja redno tako, zato tudi stanje objektov in opreme ne predstavlja velikega tveganja.« (Kete, 2015: 48) »Morebitna porušitev pregrade bi poplavila naselja Lancovo, Podnart, Gobovce in Zasip, ogrožena pa bi bili tudi industrij- ski objekti v Kranju na levem bregu Save. Obenem bi poru- šila cestna mostova čez Savo pri Radovljici in Bledu.« (Kete, 2015: 31) »Pregrada Završnica po delitvi VODPREG predstavlja večje tveganje za okolico kot pregrada Moste, vendar predvsem za- radi dejstva, da ni bil izveden projekt porušitve in zaradi po- manjkanja nekaterih podatkov. Poleg tega nekateri dokumen- ti ne obstajajo ali so zastareli. Za te parametre, smo pripisali najnižjo oceno, ker težko ocenimo, kakšno tveganje pomeni- jo za okolico. Iz preglednice 2 vidimo, da osnovni parametri predstavljajo veliko tveganje, vendar lahko oceno s pridobitvijo manjkajočih podatkov izboljšamo. Stanje projektne in obra- tovalne dokumentacije predstavlja srednje tveganje, vendar bi se z izdelavo projekta porušitve in akcijskega programa ob- veščanja in alarmiranja ocena drastično zmanjšala. Parameter tveganja bi lahko zmanjšali z vzpostavitvijo daljinskega nadzo- ra ter izdelavo projekta porušitve, kjer bi opredelili nevarnost za območja poselitev dolvodno. Parametra obratovanja bi se lahko izboljšalo z vzpostavitvijo alarmiranja in obveščanja ter vzpostavitvijo sistema za merjenje hidroloških količin. Stanje objektov in opreme je na meji med malim in srednjim tve- ganjem, zato je ocena glede na stanje in vlogo objekta zelo realna.« (Kete, 2015: 49) Za pregrado Završnica ni bil izdelan projekt porušitve, zato ni natančno opredeljeno, kakšno je tveganje za poselitev, in- frastrukturo in druge dolvodne objekte. Zato je bila pri oceni tveganja za dejavnik osnovni parametri pregrade navedena vi- soka ocena tveganja (Kete, 2015: 43). Tretji od omenjenih dejavnikov, ki lahko ogrozi življenja lju- di, poselitev in infrastrukturo, je aktivni zemeljski plaz Urbas nad Koroško Belo. Ogroženost naselja Koroška Bela je stvarna. Sistematično spremljanje plazu se redno izvaja. »Zadrževalna kapaciteta trenutno obstoječih objektov znaša skupaj od 6.500 do 7.000 kubičnih metrov in je namenjena zgolj zadrževanju materiala ob manjših hudourniških dogodkih. Na podlagi re- zultatov modeliranja in rekonstrukcije zgodovinskih dogodkov je ocenjena prostornina materiala, ki se lahko mobilizira, med 100.000 in 400.000 kubičnih metrov (ob ekstremnih, a manj verjetnih dogodkih tudi več), saj je samo v strugah potoka Bele odloženega od 25.000 do 170.000 kubičnih metrov aktivnega in potencialno aktivnega materiala, ki se lahko mobilizira v obliki masnega toka.« (Peternel, 2023) Slika 2: Ponazoritev smeri umika prebivalcev Koroške Bele ob more- bitni sprožitvi plazu Urbas (vir: Alter.si, 2023) Strateško prostorsko načrtovanje – mogoči prostorski vplivi ter posledice naravnih in drugih nesreč na razvoj ... uizziv-21_2-2025-strokovna-03.indd 121 18. 11. 2025 11:59:43 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2025, št. 21 122 Za zagotovitev večje varnosti prebivalcev naselja je potrebna iz- vedba gradbeno-tehničnih ukrepov. »Med najbolj pomembne lahko uvrstimo gradnjo pregrade ali razbijača drobirskega toka na potoku Bela, dolvodno od pritoka potoka Čikla, ureditev sistema lovilnih mrežnih pregrad v strugi potoka Čikla, regula- cijo izvirske oziroma površinske vode v osrednjem in spodnjem delu plazu Urbas ter na izvirih Urbas in na izviru na Olipovi planini, izvedbo drenažnih ukrepov na plazu Urbas, sidranje apnenčevega bloka na plazu Čikla.« (Peternel, 2023) Obravnavana potencialna tveganja za prebivalstvo, poselitev in infrastrukturo (v tem okviru namenoma ne vključujemo tudi okoljskih vidikov, ki so zelo pomembni) predstavljamo v shematizirani kartografski obliki (slika 3). 3 Sklep Že v uvodu smo zapisali, da po našem vedenju do zdaj ni bila izdelana naloga, ki bi celovito obravnavala ranljivost prostora in okolja gorenjske regije na mogoče naravne in druge nesre- če v mirnodobnem času ter obenem predlagala teoretični in metodološki okvir za razvoj t.  i. preventivnega prostorskega načrtovanja. Prav s preventivnim prostorskim načrtovanjem bi lahko bistve- no pripomogli k temu, da bi se odločilno zmanjšala ranljivost ŠMO gorenjske regije in regije kot celote na naravne in druge nesreče. Najpomembnejše značilnosti in uporabnost tovrstne- ga načrtovanja vključujejo: 1. Predvidevanje in obvladovanje tveganj • Ocena in analiza tveganj: preventivno prostorsko na- črtovanje vključuje temeljito oceno in analizo različ- nih tveganj, kot so naravne nesreče (poplave, plazovi, potresi) in človeško povzročene grožnje (industrijske nesreče, terorizem). To omogoča opredelitev potenci- alno nevarnih območij in pripravo ustreznih zaščitnih ukrepov. • Zmanjšanje izpostavljenosti: s skrbno načrtovano rabo prostora se zmanjšuje izpostavljenost tveganjem za prebivalce in kritično infrastrukturo. Preprečuje se na primer gradnja na območjih, ki so nagnjena k po- plavam ali plazovom, in spodbuja razvoj na varnejših območjih. 2. Trajnostni razvoj • Usklajevanje z okoljskimi cilji: preventivno prostorsko načrtovanje podpira trajnostni razvoj z upoštevanjem Slika 3: Shematizirani kartografski prikaz mogočih prostorskih vplivov sprožitve zemeljskega plazu Urbas nad Koroško Belo ter mogoče poru- šitve pregrad Kavčke (HE Moste) in HE Završnica (avtor: Andrej Gulič, ilustracija: Rok Brišnik) A. GULIČ uizziv-21_2-2025-strokovna-03.indd 122 18. 11. 2025 11:59:43 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2025, št. 21 123 okoljskih omejitev in naravnih danosti. To vključu- je ohranjanje naravnih virov, zaščito ekosistemov in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. • Integracija s prostorsko in okoljsko politiko: načrtova- nje se usklajuje z zakonodajo ter drugimi prostorskimi in okoljskimi politikami, kar prispeva k celovitemu in usklajenemu razvoju območij. 3. Povečanje odpornosti in prilagodljivosti • Izgradnja odpornih naselij: preventivno prostorsko načrtovanje prispeva k izgradnji naselij, ki so odporna na različne nevarnosti. To vključuje načrtovanje in- frastrukture, ki je prilagojena na ekstremne vremen- ske razmere, in uvajanje zelene infrastrukture, kot so zadrževalniki vode in urbani gozdovi. • Prilagodljivost spremembam: načrtovanje omogo- ča prilagodljivost na dolgoročne spremembe, kot so podnebne spremembe, z ustreznim načrtovanjem rabe prostora in urbanističnimi prilagoditvami. Z razvojem in uporabo preventivnega prostorskega načrtova- nja bi bilo v praksi najprimerneje začeti na državni in regio- nalni ravni z dopolnjevanjem Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023) in pripravo regionalnih prostorskih planov. V tem primeru ob pripravi regionalnega prostorskega plana za gorenjsko regijo. Gre za razvijajoče se področje raziskovanja in načrtovanja (na primer King idr., 2016; Saunders idr., 2016; Australian Disa- ster Resilience Handbook Collection, 2020; Falasca idr., 2024, ter Junger idr., 2024), s katerim bi se bilo koristno seznaniti, nato pa ga začeti uporabljati v slovenskih razmerah. Mag. Andrej Gulič Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: andrejg@uirs.si Viri in literatura Alter.si (2023): Neurja 2023. Dostopno na: https://www.alter.si/tema/ neurja-2023.2677102/page-51 (sneto 8. 8. 2025). Australian Disaster Resilience Handbook Collection (2020): Land use planning for disaster resilient communities. Melbourne, Avstralija. Falasca, F., Sette, C., in Montaldi, C. (2024): Addressing land use plan- ning: A methodology for assessing pre- and post-landslide event urban configurations. Science of the Total Environment, 921(23), 171152, str. 1–14. Gulič, A. (2025): Strateško prostorsko načrtovanje – vplivi izbranih za prostor pomembnih vidikov gospodarskih in družbenih sprememb na razvoj širšega mestnega območja Gorenjske statistične regije. Urbani izziv, 20, str. 80–105. Junger, L., in Seher, W. (2024): Mitigating the levee effect – Spatial planning approaches to address residual risk. Progress in Disaster Scien- ce, 23, 100355, str. 1–10. Kete, A. (2015): Analiza varnosti sistema pregrad Moste-Završnica. Dip- lomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. King, D., Gurtner, Y., Firdaus, A., Harwood, S., in Cottrell, A. (2016): Land use planning for disaster risk reduction and climate change adaptation: Operationalizing policy and legislation at local levels. International Jour- nal of Disaster Resilience in the Built Environment, 7(2), str. 158–172. Kryžanowski, A., Širca, A., Humar, N., Ravnikar Turk, M., Žvanut, P., Četina, M., idr. (2012): Zemeljske in betonske vodne pregrade strateškega pomena v RS – VODPREG: razvojno raziskovalni projekt: končno poročilo. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ministrstvo za naravne vire in prostor (2023): Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Ljubljana. Mušič, B., Gulič, A., Goličnik Marušić, B., Cotič, B., Kerbler, B., Bizjak, I., idr. (2024a): Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove za regionalni prostorski plan. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Locus d. o. o. Mušič, B., Gulič, A., Goličnik Marušić, B., Cotič, B., Kerbler, B., Bizjak, I., idr. (2024b): Urbanistična zasnova za gorenjsko širše območje: Strokovne podlage za regionalni prostorski plan gorenjske regije. Ljubljana, Urbanis- tični inštitut Republike Slovenije in Locus d. o. o. Peternel, U. (2023): Geologinja: Koroška Bela ostaja ogrožena. Dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20230912/C/230919960/1004/ geologinja--koroska-bela-ostaja-ogrozena (sneto 3. 8. 2024). Reynolds, J. C. (2024): Reveald –NATO plan to get US troops to the front line to fight Russia: Alliance prepares for rapid deployment of American soldiers amid fears Moscow is plotting major war with Europe. Daily Mail. Dostopno na: https://www.dailymail.co.uk/news/article-13492243/NA- TO-plan-troops-line-fight-RUSSIA-Alliance-prepares-rapid-deployment- -American-soldiers-amid-fears-Moscow-plotting-major-war-Europe. html?ns_mchannel=rss&ns_campaign=1490&ito=social-twitter_mailon- line (sneto 6. 8. 2024). Saunders, W. S. A., in Kilvington, M. (2016): Innovative land use plan- ning for natural hazard risk: A consequence driven approach from New Zealand. International Journal of Disaster Risk Reduction, 18, str. 1–13. Strateško prostorsko načrtovanje – mogoči prostorski vplivi ter posledice naravnih in drugih nesreč na razvoj ... uizziv-21_2-2025-strokovna-03.indd 123 18. 11. 2025 11:59:44