SI. 81 niMn Mfituloa ffiiti tirrtittuiti ptffl) v Trstu, v imkMJOi 4. aprila 192«. Posamezna številka 25 stot. Letnik U List Izhaja vsak dan zjutraj razen pttoedeljka. Naročnin*: - . . 3 mcs*ce L »2.—, pot lcU L 38.— celo leto L 70.—, v t 6.50 vet — Posameztae iS gf« 21 «tot — O^iam V lirokostl I koleno (72yfR£JWrgov«k« in obr' - 75 atot, za osmrtnice, zahvale, po«lanJ{\^jH^l.20, oglase denarnih zavodov L i— _Mali ^ besedo, najmanj L 3. cDINOST Uredništvo to upravništvo: Trst (3), ulio« S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisa naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglui, reklamacije to denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost" PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosud Oarducci št. 7, L n. — Telet 51 827 Olavnl In odgovorni urednik: prof. Filip Porlc. Vstajenje Na obzorju se javlja zora in začenja metati prve, Se blede in motne svite na zemljo. Iz lin zvonika- se oglašajo zvoki, ki resno in veličanstveno napovedujejo prihod velikega dneva! Dneva spomina na zmago življenja nad smrtjo! Zmago trpljenja in mučeništva nad zlobo, ki je hotela, da duh Človeka ostani vkovan v verige robstva, potla^ v temo breznadja in obupa. Od vseh strani hitijo ljudje — praznično opravljeni — napram božjemu hramu, da hvaležnega srca, pobožne misli in zbranega duha, zatopljeni v sveto molitev, proslavijo spomin na veliko delo božjega poslanstva Odrešeni-kovega! V tem svečanem trenutku in na tem svetem mestu ni misli na neskladnosti vsakdanjega dne, ki razdvajajo, marveč je vse skladno v misli: vsi smo sinovi in hčere človeštva, ki je zanje Odrešenik trpel, nosil križ, z voncem mučeništva na njem, umrl, vstal in — zmagal! Nad naravo in človeštvo se razliva sveta poezija Vstajanja: skladne in globoke hvaležnosti jiapram Stvarniku, bratoljubja, vere in za upanja v božjo dobrotnost in milost; zbranosti duha in tolažilnega razmišljanja: ne obupujmo in verujmo, da luč božje pravice razžene tudi sence, ki trenutno še zatemnjujejo točasno življenje človeštva! Slika trpljenja Križa nega in njegovega vstajenja je vrelec vere v — življenje. Prišla je svetovna vojna, ta neizmerna nesreča. In po njpj Veliki petek za poedinega človeka, za narode, za vse človeštvo v vseh delih sveta. Kriza v družinah, v gospodarstvu, v političnih razmerah, v razmerju med državami in narodi. Tudi po vojni Laže Evropa — vojno biiko. Ne le na političnem, marveč tudi na gospodarskem polju. Položaj se zdi obupen...! Mari pa ni res nobene nade <1j i šiI n i; b?de in zmedo?! Zgodovii ti lji'-;i*a ii. zmage Od-rešenika naj varuje človeštvo pred tako obupno mislijo! Ta zgodovina govori, kako je temo človeške zmote razgnala — luč. Ta luč sine — to bodi trdna vera človeštva — tudi v sedanjo razdvojenost človeštva. Da se pa sedanja moreča in razdevalna atmosfera razčisti in razstnipi, je potrebno, da pride vse človeštvo do zavesti in spoznanja, da smo vsi, posamezniki in narodi, po božji podobi ustvarjeni, da mora vsakdo v svojem bližnjem videti sočloveka; da je solnce ustvarjeno za vse; da imajo torej vsi pravico do prostora na solncu! Priti mora spoznanje, da so vsi ljudje in vsi narodi s svojimi interesi nerazdružljivo navezani drug na drugega, da ne more srečno živeti eden, če je drugi v nesreči. Kot načelo v medsebojnem življenju se morata uveljavljati strpnost in toleranca tako med državami, kakor med narodi! Prenehati mora dosedanja nacijonalna nestrpnost toliko v razmerju med nacijo-nalnimi državami na polju velike mednarodne politike, kolikor tudi med plemeni v eni in isti državi. In spoznanje io potrebe pride, če se vsepovsod oživi! zavest o duševni in materijalni vred-] nosti vsakega naroda, zavest, da so vsi I narodi potrebni drug drugemu za njih; *rečo; zavest, da je njih kulturna in gospodarska zajednica postulat plodnega življenja za vse! Tako veleva pamet! Ta zapoved naj najde odmeva tudi v srcih človeške skupnosti. Na sedanjih ruševinah politike in gospodarstva naj se udejstvi znano načelo: Živi, ali dopuščaj, da bedo tudi dragi živeli poleg tebe! V teh velikih dneh zbranosti duha, miru in ljubavi, resnega razmišljanja, moramo še posebej mi, jugoslovenski državljani Italije, posvetiti svojo misel svojemu lastnemu položaju. Ni potrebno, da bi ga tu risali. Pa naj se naš položaj tudi zdi breznaden, moramo vendar tudi mi verovati v vstajenje, verovati, da tudi za nas mora siniti solnce boljšega razumevanja našega hotenja in naših ciljev. V teh dneh razmišljanja pa nas mora prešiniti zavest, da si moramo tudi sami pripravljati tako boljšo bodočnost, da moramo tudi mi sami — kakor pravi tisti znani pregovor — biti kovači svoje sreče! Toda roko na srce — rojaki, bratje in sestre našega rodu v Julijski Krajini! Izprašajmo svojo vest, položimo sami sebi odkrito izpoved: ali. smo storili, ali ukrepamo vse za zbolšanje svojega položaja?! Ali polagamo v zadostni meri in s potrebno smotrenostjo podlage za srečnejšo bodočnost našega naroda na tem ozemlju in v zagotovitev njegovega narodnega obstanka?! Ne mislimo tu na nobeno stranko, na nobeno strujo, marveč na našo narodno skupnost in odkrito moramo odgovo riti na gornji vprašanji: nismo! Naša razdvojenost in razcepljenost, vse raz merje v našem taboru, dejstvo da se vsako pametno spoznanje o potrebah in zapovedih našega položaja potaplja v valoviti strankarstva — vse to je naša nesreča. Če bi hoteli tu govoriti o vzrokih, bi bilo to žalostno poglavje, s katerim nočemo in ne smemo kaliti poe-1 zije miru teh svetih dni Omejimo se le na ugotovitev, da naše vstajenje — kolikor je odvisno od nas samih — je v obnovitvi na vseh poljih življenja: telesnem, moralnem, kulturnem in gospodarskem Da bo pa to delo za tako obnovitev uspešno, je treba, da tudi v življenju našega domačega tabora zar vladajo medsebojno strpnost, toleranca in spoznanje nevarnosti, ki grozijo našemu narodnemu obstanku, in pa neogibne potrebe stremljenj in snovanja v strnjenih vrstah. In do tega mora priti, če postaneta nam vsem v vrhnjo zapoved: resnična ljubezen do svojega naroda in živa skrb za njegovo življenje! Rojaki, ki ste blage volje, položite teh svetih dneh zbranosti duha in razmišljanja zaobljubo, da boste, vsakdo po svoje, delovali za Vstajenje k ljubezni in miru med nami, k slogi na delu za obstanek in srečo svojega naroda! Številne aretacije prevrntnlko? v ftlbonu Komunisti svetujejo kmetom, na) se ne vpišejo v fašistovske sindakate RIM, 3. «Impero» poroča iz Albana Policijski komisar cav. Rosadi je dal aretirati večje število komunistov, ker so razdeljevali letake, ki Ščuvajo ljudstvo k uporu proti državi ter svetujejo kmetom, naj se nikakor ne vpišejo v fašistovske sindakate. Vsi aretiran ci se bodo radi tega prestopka morali zagovarjati pred sodiščem. Razen teh je bil aretiran tudi 24-letni komunist Cartosiello Pietro, pri katerem je policija našla nož prepovedane vrste. _ 50 roparjev, med njimi en Z&pnn, aretiranih PALERMO, 3. Včeraj je močan oddelek policijskih agentov v okolici San Gioseppe pri Palermu polovil okolu 50 roparjev, med katerimi se nahaja tudi neki župan iz južne Italije, ki je na-čeloval tej tolpi. Nekateri roparji, ki so bili zasledovani od varnostnih organov, so se prostovoljno prijavili na policiji. Radikalski klub izrekel Pašiću zaupnico BEOGRAD, 2. (Zakasnelo.) Danes je padla pričakovana odločitev radikal-skega kluba. Pašić je dobil zaupnico ,in klub je odobril njegovo stališče, da se Radičeve zahteve odklonijo. S tem je usoda današnjega režima zapečatena. _ Smrt podadmirala sen. Reynaudija RIM, 3. Danes ob 11. uri predpoldne je umrl podadmiral senator Carlo Leone Reynaudi. Novo romunsko vlado in njena zunanja politika BUKAREŠT, 3. Zunanji ministereMi-tilineu je izjavil, da se bo nova vlada kar se zunanje politike tiče, držala smernice prejšnjih vlad. Dodal je, da bo napram ZSSR vodil politiko mirnega sporazuma, a) da ne bo dopustil razpravljanja o meji med obema državama. Mitileneu je tudi izjvil, da se bo držal programa Male antante; rekel je tudi, da vladajo med Romunijo in Italijo prisrčni odnošaji. Romunska notranja politika BUKAREŠT, 3. Ministrski svet je na svoji sinočnji seji odobril vladno pro-gramatična izjavo. Vladna deklaracija vsebuje predvsem trditev, da bo nova vlada v nasprotstvu z bivšim liberalnim režimom skušala pridobiti kar največ inozemskega kapitala za gospodarsko obnovo Romunije. V valutni politiki bo stremela po stabilizaciji leja ter bo uredila izvozne takse tako, da ne bo oviran razvoj domače industrije in trgovine. Vlada naznanja tudi revizijo agrarne reforme. Povratek avstrijske delegacije Iz Rusija MOSKVA, 3. Avstrijska delavska delegacija je po desettedenskem bivanju v sovjetski Rusiji odpotovala preko Minska domov. Pred odhodom je imela daljši razgovor z Zinovjevim, s katerim je razpravljala o politiki tretje inter-nacijonale. Zinovjev je zanikal, da bi bila tretja internacijonala identična s sovjetsko vlado, izjavil pa je, da so smernice obeh iz zgodovinskega vidika vzporedne. Poljsko-romunski garancijski pakt VARŠAVA, 3. Kakor poroča časopisje iz Moskve, je napravil podpis poljsko-romunskega garancijskega pakta velik vtis. Pakt se smatra splošno kot poraz čičerinove politike. V sovjetskih vladnih krogih so bili namreč prepričani, da Poljska z ozirom na zadnji Clčeri-nov obisk v Varšavi ne bo podpisala te pogodbe. Istočasno so pričakovali, da bo poljsko-rusko zbližanje privedlo počasi do zbližanjai tudi med Rusijo in Romunijo. Baje so s tem neuspehom v zvezi važne osebne spremembe v sovjetski vojski. " * proti Poljski PARIZ, 2. Po poročilih iz Rige -se bodo vrfiile dne 20. maja velike sovjetske vojaške vaje ob poljski meji. Vrhovno poveljstvo nad vajami je prevzel general Tuhačevskij. Istočasno se bodo vršili v Baltskem morju manevri sovjetske vojne mornarice. Zvišanje carinskih tarifev v Franciji PARIZ, 3. Zbornica je včeraj razpravljala o zakonskem načrtu, ki uvaja nekatere izpremembe v glavne tarife carinam Poročevalec Faieoz je nagla-šal, da je ta zakon?V . načrt potreben radi zmanjšane vred; osti francoskega franka, ter je priporočal zbornici, naj brez odlašanja odobri , (a načrt, ki določa 30% povišanje carine na vse blago, razen na papir za časnike, na kavo, kakao, žito, na sladkor in na izmenjalne dele poljedelskih strojev. Zbornica je zakonski načrt odobrila s 311 glasovi proti 39. Hanmorska vojska pred Pekingom PEKING, 3. Bliža se odločilni boj. Mandžurske čete so že prispele v bližino Pekinga in Fengova vojska na jugu in vzhodu se umika. Danes zjutraj so priletela nad glavno mesto letala, ki so spustila tudi par bomb; neko starko je ubilo. V mesto prihajajo cele trume beguncev iz zasedenih krajev, po okolici pa se klatijo in pustošijo vojaki. Inozemski predel mesta je močno zastražen, In ga tujci ne smejo .zapustiti. Krščanski general Feng, ki se nahaja v Urgi na Mongolskem, je izjavil, da se Kitajska, nahaja sedaj v prehodnem stanju. Nacijonalna vojska se je umaknila, kakor zatrjuje Feng, iz strate-gičnih ozirov. Krščanski general ne veruje, da bo zveza Čang-Tso-Lina z Wu-"Pej-Fujem dolgo trajala. Feng je tudi izjavil, da se bo podal v Moskvo, ker hoče natančno proučiti razmere v Rusiji. Ppsnto Iz JusosSavSie Ljubljana, 2. marca. o aferi in to je najmočnejša argumentacija za zahtevo St. Radića. S tem pa je bilo obenem razgrnjeno vprašanje odnošajev v radikalnem klubu. Še izza Protićevih časov sta bili v klubu stalno dve skupini: sporazumaška in centralistična. Prvo je vodil Stojan Protić in po njegovi smrti Nastas Petrovič. Ko pa je tudi ta podlegel Pašiću, je stopil na njegovo mesto ^juba Jovanović. In sedaj bi se imel tudi spor razčistiti. Okolica Nikole Pašića je intrasigentna in hotela bi, da se spor konča na isti način, kakor se je končal z Nastasom Petrovičem, torej z iz-ključenjem Jovanovića iz kluba. Toda danes je položaj vendarle bistveno drugačen, kakor je bil tedaj, ko je zmagal Pašić nad Nastasom Petrovičem. Tedaj je bil St. Radič še neopredeljena osebnost, tedaj še nI bilo preorientacije HSS. Tedaj pa tudi ni bilo afere Dragiša Stojadinovič proti Ra-detu Pašiću in tedaj ni bilo še sporazuma. Končno pa je tudi Ljuba Jovanović nekaj drugega ko Nastas Petrovič in 40-letno požrtvovalno delo Lj. Jovanovića v stranki je pridobilo njemu dokaj pristašev, ki ne mislijo Lj. Jovanovića v boju zapustiti. Zato je nevarnost, da bi se radikalni klu$> razbil, če bi z vso brezobzirnostjo nastopil proti Lj. Jovanoviću. In zato je prišel iz Knjaževca stari prvak radikalne stranke Aca Stanojević, da ohrani edinstvo kluba. Na drugi strani pa je oseba Pašića tako zelo zvezana z zgodovino in slovesom radikalne stranke, da bi trpela stranka, če bi Pašić doživel očiten neuspeh. In zato se skuša najti kompromisna formula, ki bi ohranila enotnost kluba, obenem pa varovala ugled Nikole Pašića. Zato se je z gotove strani propagiralo, da prevzame sestavo nove vlade dr. Ninčić, zato se je izdelala formula o vladi brez šefov strank in zato se je končno stalno govorilo o vladi široke koncentracije, ki naj izvede kraljevo kronanje. Toda vse te kombinacije so padle in danes ali jutri pade v radikalnem klubu ena najusodnejših odločitev, kar jih je radikalni klub storil tekom zadnjih let. Situacija je silno napeta in na vse strani odprta, ker je apel na volilce zaenkrat izključen. Krona zahteva, da se sestavi dela-zmožna vlada in pogoji za tako vledo so tudi tu. Zahteva krone pa je tem bolj naravna, ker je v državnem interesu, da pride do jasnosti tudi v tem najtežjem vprašanju in da bo baza koalicijske vlade delo, ne pa strah pred zaveznikom in večen račun z bližnjimi volitvami. Dober rezultat sedanje krize more silno pospešiti konsolidacijo države, toda tudi trenutno neugodna rešitev ne bo preprečila konsolidacije. Prezdrav je jugosloven-narod, da bi mogla trajno obveljati V redu, kakor se splošno ni pričakoval je bil izglasovan proračun in pričakovalo j ski se je, da je končana dcjjm krjg^jenja. Pa slaba politika in naši poslanci dobivajo iz " naroda rredno silnejše tako zdrave pobude, da bodo morali začeti — hočeš nočeš — prišlo je drugače. Neit^tidai^P nastopil St. Radić in v imenu svojega kluba zahteval, da se prekliče odgoditev skupščine, ali pa podajo on in vsi ministri ter državni podtajnik! HSS demisijo. In naravnost ultimativno je zahteval, da prejme odgovor do včeraj ob 10. dopoldne. delati dobro politiko. Zakaj jugoslovenski narod ima za seboj že več ko eno Golgoto in danes je usposobljen, da pride tudi zanj popolno vstajenje. In zato upamo, da bo sedanja veliko- Nikola Pašić je nato odgovoril, da ne] nočna jugoslovenska kriza prava kriza more podati nobenega odgovora na to za-' vstajenja in v tem znaku tudi vam, bratje htevo, dokler ne vpraša radikalnega kluba ob Adriji, vesele velikonočne praznike. za njegovo mnenje. Za danes je sklicana __R- S. seja radikalnega kluba in tedaj pade od- " ločitev. Dr. Boris Furlan (Trst): g£7Et 0 potreb! centralne organizacije mirelnset^p^'ed,'da[ Zfl ZOŠČItO JlISUSKIll PMOlC St. Radić za svoj nastop ni bil upravičen.! Novi zakon, ki urejuje jusarske pra- Lv * --I v našem prebival- radičevskimi glasovi. Toda radičevci st™ vznemirjenje m razburjenje ki se upravičeno odgovarjajo, da to glasovanje postopoma veča, čim bolj se priblizuje-nič ne pomeni. Takrat je bil namreč vj>no 6. junija, ko zapade rok za vloži-skupščini tako velik vihar in podpredsed-; tev prijav na komisarja za likvidacijo nik skupščine dr. Subotić je bil v tako,in ureditev občinskih užitkov v Trstu, ostri debati z demokratskim poslancem Ta naraščajoči nemir je razumljiv, ako Arang jelovićem, da so vsi poslanci mislili, pomislim(> da vsebuje novi zakon doda se glasuje le o zaupmci Subotiču. ne r , • t* ^ ^ t -pa o odložitvi skupščinskih sej do dne 5.'lo^la> ^ so povsem različna od doslej mala. In o tem so bili radičevci tem lažje veljavnih agrarnih zakonov in da so v prepričani, ker je na seji šefov parlamen- njem izražena načela našemu prebival-tarnih skupin zastopnik HSS Kovačević stvu popolnoma tuja, ker predpostav-odločno nastopil proti temu, da bi bila ija novi zakon dejanski položaj, ki je v skupščina odgodena do 5. maja. Ker je bilanagih pokrajinah različen od onega v istega mnenja tudi vsa opozicija, se je te-;gt ih provincah kraljevine. Čeprav je daj sklenilo, da se določi dan prihodnjega . _L_nati da ni>vi 7flkon tehnič-zasedanja skupščine, kakor se sporazumijo i treI)f priznati, aa je novi zaKon tenmc- radikali in radičevci. Brez ozira na ta no dovršen m da pomeni za stare po- sklep pa je predsednik skupščine Marko Trifković v sporazumu z N. Pašićem odredil odgoditev skupščine in po njegovem naročilu je podpredsednik skupščine dr. Subotić, ki ni vedel za sejo šefov parlamentarnih skupin, tu<|t izglasoval odgoditev. Toda formalna stran spora je le manjše važnosti in danes so dogodki že tako dozoreli, da je prišlo do odkritega konflikta med Radićem In Pašićem. Ta spor je obstojal pravzaprav že od začetka sporazuma in da ni izbruhnil pred izglasovanjem proračuna, kakor se je splošno pričakovalo, je samo zasluga pametne vzdržnosti Radića. Glavni očitek, ki se je vedno delal Radiću, je bil: da se nanj ni mogoče zanesti. Ce bi Radić preprečil gladki sprejem proračuna, potem bi ta očitek obveljal kot upravičen. Toda tega St. Radić ni storil in čeprav nalaga proračun davkoplačevalcem teika bremena in Čeprav niti amendementi niso prinesli St. Radiću niti približno tega, kar je zahteval, je St. Radić vendarle molčal In njegov klub je z vzorno disciplino glasoval za proračun. Sedaj, ko je Radič storil svojo dolžnost, ko je dokazal, da se sme na njega zidati, sedaj pa zahteva, da se tudi njemu izpolne obljube. Tudi on hoče nekaj prinesti svojim volilcem in zato zahteva, da skupščina dela in izglasuje zakone, ki so pripravljeni. Sedanja kriza pa ima 9e drug in mnogo globlji pomen. Kot obtožitelj PaŠićeveg£ slna Radeta je nastopil Dragiša Stojadinovič, zet Lj. Jovanovića. Nastopil je s silno težkimi obdolžitvami. Na fa obdolžitve je odgovoril Rade Pašić z na£tylom na Ljubo Jovanovića. Afera je tako zašla na politično polje in vloženi sta bili dve nujni interpelaciji o aferi. Ce je skupščina odgo- krajine velik napredek v smislu končne in tolikokrat brezuspešno poskuša-ne ureditve vprašanj občinskih užitkov, se moramo spričo dejanskih razmer v Julijski Krajini upravičeno vprašati ali je bila raztegnitev novega zakona na naše pokrajine res nujna in ali odgovarja dejanskim potrebam in željam našega ljudstva. Po mojem mnenju je treba to vprašanje zanikati in to iz dveh razlogov. Predvsem gre pri jusih za predmet, ki se mora urediti individualno po pokrajinah in ne enotno za celo državo, ker se niso morda niijer kakor pri občinskih užitkih izoblikovale tekom stoletij šege in navade, ki so zelo različne od kraja do kraja. Te diferencijacije mora zakonodajalec upoštevati, ako naj bo nameravana ureditev pravična in odgovarjajoča namenom modre zakonodaje. Pri tradicijonalni konservativnosti kmečkega prebivalstva je sploh na mestu največja previdnost v zakonodaji posebno ako gre za ekonomična vprašanja. K temu prvemu se pridružuje Še drugi razlog, da so na ozemlju bivše Kranjske, Koroške in Goriške, ki se je priključilo Italiji, bilo glede delitve in ureditve skupnih zemljišč v veljavi deželni zakoni, ki so povsem upoštevali v teh pokrajinah veljavne šege in navade ter dejanske potoebe ljudstva in da so se ti deželni zakof£ tudi izvajali v največjo korist in zadovoljstvo naše- dena, potem se tudi ne more razpravljati ga kmečkega prebivalstva. Čeprav se novi zakon še ni začel nikjer praktično izvajati, ker se do poteka roka za prijave tržaški komisarijat omejujejo na sprejemanje prijav In na zbiranje zadevnega gradiva, se izraža že sedaj v narodu omenjena vznemirjenost našega prebivalstva vsled negotovosti, kako se bodo jusi uredili. Mnogi se bojijo, da jim bodo dosedanje pravice kratkomalo in brez vsake odškodnine odvzete in da bodo prešle na občino, tako da bodo jusarji prenehali biti faktični gospodarji skupnih zemljišč. Širijo se tudi govorice, da se bo j revidiralo vprašanje celo v onih primerih, ki so bili po poprej veljavnih agrarnih zakonih konč novel javno rešeni in kjer so jusarji vknjiženi kot solastniki na nerazdeljene deleže. Mnogo preglavic povzroča prizadetim tudi vprašanje/ ali se bodo upoštevale pridobljene pravice v vseh onih primerih, kjer je jus vknjižen na hišno številko in spada tudi pravno kot realna in ne-razdružljiva pravica k gospodujočemu zemljišču. Spričo tako različnega dejanskega stanja, ki se je v naših krajih izoblikovalo tekom stoletij, je zaenkrat nemogoče dati zadovoljiv odgovor predvsem radi tega, ker našteti primeri in mnogo drugih, katere na tem mestu opuščavam niso v zakonu predvidjeni in bo torej šele praktična uporaba novih zakonskih določil, predvsem pa pravilnik, ki se bo najbrže izdelal, pokazal, kakšna bo končna usoda jusov. Eno pa je gotovo, namreč da je za enkrat vsako razburjanje in vznemirjenje preuranjeno, ker se novi zakon ni začel še nikjer praktično izvajati in ker bo predvidoma urejevanje trajalo desetletja, do takrat pa ostane glede občinskih užitkov vse v dosedanji rabi in navadL Vendar se pa bo že v najbližji bodočnosti pokazala potreba, da se pristojne oblasti informirajo o faktičnom stanju občinskih užitkov v naših pokrajinah, o različnih Šegah in navadah, ki so se iz-cimile tekom stoletij ter predvsem o željah, ekonomičnih potrebah in pridobljenih pravicah jusarjev. To se da doseči edinole potom enotne organizacije jusarjev, ki bi zastopala njihove interese pred pristojnimi oblastmi In vzdrževala na ta način potrebni kontakt med državno oblastjo in prizadetim prebivalstvom. V to svrho bi morali jusarji ustanoviti v vsakem kraju, kjer slične organizacije Še ne obstojajo, (kakor na primer «Zadruge upravičenih posestnikov« gospodarski odseki in tako dalje), društvo za zaščito jusarskih pravic. Tem društvom bi bil namen, da v konkretnem slučaju varujejo in branijo pravice upravičenih posestnikov do skupnega zemljišča, da dosežejo od oblasti priznanje popolne, svobodne in izključne lastninske pravice jusarjev do teh zemljišč, da vodijo natančen seznam upravičenih posestnikov itd. Vsa ta društva, ki naj bi se na novo ustanovila, kakor tudi vsa že obstoječa društva s sličnimi cilji bi se morala združiti v centralno organizacijo s sedežem v Trstu, kateri je kot sedež komisarija-ta za urejevanje občinskih užitkov v celi Julijski Krajini zato najbolj prikladen. Ta centralna organizacija, ki bi se lahko imenovala «Zveza društev u-pravičenih posestnikov Jul. Krajine» in za katere ustanovitev so pripravljalna dela že skoro dovršena, bi imela predvsem nalogo, da zastopa na splošno interese vseh jusarjev pred državnimi oblastmi, da tolmači njih želje in zahteve in da sestavi natančno statistiko jusov v naši pokrajini iz katere bi tudi najbolje izhajale ekonomične potrebe našega prebivalstva. Ako se ta organizacija, ki bo imela v ljudstvu zadostno moralno oporo, pravilno izvede, se moremo po mojem mnenju upravičeno nadejati, da bodo pristojne oblasti doprinesle željam našega prebivalstva potrebno razumevanje in upoštevanje in bodisi zakonodajnim potom, bodisi potom praktične uporabe novega zakona, rešile tako pereče vprašanje občinskih užitkov v splošno zadovoljstvo vseh prizadetih. Politične vesti Kako so pokopali generala Brusilova. Aleksej Aleksejević Brusilov je bil zelo pobožen človek in je izrazil željo, naj ga pokopljejo po pravoslavnih cerkvenih obredih. Ker pa je revolucionarni vojni sovjet sklenil, da priredi pogreb na svoje stroške, je nastalo težavno vprašanje, kako naj se kombinira cerkveni pogreb s civilnim, da bi sodelovala tudi rdeča vojska. Ceremonijal pogreba se je določil tako le: Krsto so nesli v spremstvu duhovnikov in najbližjih sorodnikov in prijateljev pokojnika v cerkev, kjer so se izvršili cerkveni obredi in govori. Potem so odnesli krsto na generalovo stanovanje, kjer je Že čakal vojaški sprevod, ki je potem krenil na grob je, toda brez pravoslavnih svečenikov. Cerkvenemu obredu je prisostvovalo ogromno število naroda, bivših častnikov, poznan-cev in prijateljev ' pokojnega generala. Obred "se je spremenil v spontano ma- n. «£sojnaa» V Trstu, dne 4. aprila 1926. nifestacijo napram pokojniku. Zlasti je naglašanje patrijotizma Brusilovega napravilo ganljiv vtis na prisotne. Ve-; nec zveze sovjetskih republik je imel i napis: «častnemu zastopniku starega j pokoljenja, ki je vsa vojna izkustva posvetil službi zveze zdrUženih sovjetskih republik in rdeči vojski.» Krsto odičeno z vencem in trakovi reda sv. J ur j a, so vozili na lafeti. Venec revolucionarnega vojnega sveta so nosili sluSatelji vojne akademije. Na Kropotklliovi ulici se je pridružila sprevodu oficijelna de-, putacija revolucij onarnega vojnega ' sveta. Ni pa bilo drugih odličnih predstavnikov vlade. Prijatelji, vojni tova-i riši pokojnega v svetovni vojni so bili presenečeni, da nista ne italijansko, ne ? francosko diplomatsko zastopstvo poslala na pogreb svojih zastopnikov. Na-glaša se, da je Brusilov s svojo znano veliko ofenzivo v letu 1916. v veliki meri razbremenil fronte zaveznikov. S čehoslovaške strani je diplomatsko' predstaviti moč in veličino Sokolstva, mar- DNEVNE VESTI Srečne in zadovoljne praznike želimo iz srca vsem našim čitateljem, so t rudnikom ln vsemu našemu nahodu. Želimo še posebej rojakom, naj — kljnb vsem neugodnostim in težavam trenutka — preživijo te dni v tistem moralnem ravnovesju, ki odklanja vsako malodušje. Trdna bodi v nas vera v pravičnost naše stvari. A trdna vera jef ki zmaguje. Kdor veruje, se ne pogubi! Uredništvo in upravništvo »Edinosti*. * * * Današnja številka «Edinosti» obsega osem strani. Prihodnja številka izide v torek ob navadni uri. Za našo deco! Od nekdaj živi v našem zavednem ljudstvu hvalevredni običaj, da se ob važnih in svečanih prilikah spominja «Šolskega društva*. Živa je zavest, da Je le od samopomoči odvisen naš obstanek, zato prav radi žrtvujejo naši rodoljubi — vsak po svoji moči — narodnim ustanovam. Med najvažnejše — pravzaprav je glavna — se prišteva « Šolsko društvo*, ki mora skrbeti za naš naraščaj — za našo bodočnost. — Ta skrb za vzdrževanje naših vrtcev, naše narodne šole, kjer dobivajo naši najmlajši zdravo in zadostno hrano, zahteva ogromnih stroškov, katere črpa «Šolsko društvo* edinole iz prostovoljnih prispevkov in darov. Apeliramo na vso našo Javnost, da tudi ob priliki teh praznikov ne pozabi tega prekorištnega društva. Vsak še tako majhen dar se hvaležno sprejme! „Ugrabljene Sabinke" prepovedane Z o žirom na odredbo tržaškega prefekta, ki prepoveduje predstave v vseh dvoranah, ki so v bližini gostilen, so prepovedane tudi predstave dramatičnega odseka «čitalnice* pri Sv. Jakobu in lahko rečemo vse slovenske predstave v tržaški pokrajini. Ostane pri tem. čas bo govoril! Odredbo za dUske-sovince letnika 1906 Vojno ministrstvo je s svojo poslednjo odredbo pooblastilo poveljnike vojaških okrožij, da še nadalje sprejemajo prošnje, ki se tičejo podaljšanja roka za vstop v vojaško službo iz študijskih razlog-ov. Take prošnje smejo vlagati dijaki-novinci letnika 1906 do dneva, ko bodo odšli k svojim polkom posamezni novinci navedenega letnika. Priglasitev novincev letnica lMf h kolonijalnim četam Vojno ministrstvo je odredilo, da novinci letnika 1906 lahko odslužijo svojo navadno osemnaj stmesečno službovanje v Libiji, kamor se pošljejo bodisi službeno, bodisi na podlagi prošenj. Vsi novinci, ki *se priglase za štiriindvajset mesečno posebno službovanje, dobe ob svoji priglasitvi pri okrožju na račun nagrade za priglasitev sto lir predujma. Prošnje-tako za navadno kakor za posebno službovanje, se morajo vložiti čim prej, seveda se jim morajo priložiti vse listine, navedene v vpoklic-nem razglasu. Priglasiti se morajo navedeni novinci dne 28. aprila. (V toliko naj se izpopolni in popravi objava, pri-občena v «Edinosti* od 2. aprila 1926, «t. 79). _ Urnik trgovin in javnih lokalov za velikonočne praznike Na velikonočni pondeljek bodo vse trgovine odprte samo do 13. ure, brivci pa bodo delali do 13.30. Za javne lokale pa je k vest ura. določila naslednji urnik, ki velja za velikonočne praznike: 1) hoteli, restavranti, gostilne I. vrste, bufeti, kavarne, prodajalni ce sladoleda in bari ostanejo odprti do 2. ure; 2) gostilne II. vrste, ljudske kasarne, ljudske kuhinje, mle- več podati tudi dokaz o trdnosti narodnega obstanka čehoelovaškega naroda in o odločnosti velikega Števila Othoslovakov: služiti ima vejtki misli in spMnoeti. V sokol-skem stadljonu bo prostora za 120.006 gledalcev in bo skupno s sodelujočimi zbranih 150.000 ljudi. Skupni stroški za vso prireditev 88 milijonov Kč. To gigantsko delo se pripravlja in se izvede brez vsake subvencije od strani države. To je ponos Sokolstva, ker bi vsako podporo od zunaj občutilo kot lastno slabost. 0 stalni izaHeiaiji v Jeitsiniii Kaj mora IsmIJm&sc, ld se za stalne izseli v Jugoslavijo vedeti in kake korake mora napraviti glede Izvoza svojega blaga? Naše stališče glede stalne izselitve naših ljudi iz naše dežele smo ie ponovno izrazili v našem listu. Vztrajamo trdno na tem, da naj naši ljudje ostanejo doma, da jim je tudi dana možnost živeti, samo da ozneje svoje prekomerne izdatke s tem, da se zopet povrnejo k predvojnemu varčevanju ter da ozdravijo od potthjne lahkomiselnosti. V tujini, čeprav v bogatejših krajih, se redko kateri izmed naših ljudi znajde zadovoljen v dotičnih razmerah in se vanje vživi. Nekaj gloje na njem in le redko doseže isto zadovoljnost kot doma. GORIŠKA MATICA , . onf- katerim ni obstanka v tej zem- * lji ter zlasti za one, ki so si trdno zabili Se je čas, da se naročite na knjige. v giavo, da se izsele v Jugoslavijo, poki Jih izda književna zadmga «Goriška sebno pa v Bosno, pa podajamo par navo-Matica» za leto 1927. Prijavite ae pri*dil, da si prikrajšajo razne mučne nepri- zastopstvo doposlalo deputacijo štirih članov. Na groblju so odložili krsto z lafete in je bil Brusilov pokopan zopet po cerkvenem obredu, a vojaStvo je izkazalo pokojniku vojadke časti. Nad grobom se je med drugim S. KonaČek zahvalil Brusilovu v imenu Slovanstva, ki je svoječasno toliko pričakovalo od poraza, ki ga je pokojni general povzročil avstro-ogrski vojski. Tako je bil dne 19. marca 1926. pokopan eden velikih ruskih mož iz prejšnje dobe: čestit Jtois, odličen vojak in vojskovodja, iskren rodoljub, hraber borec čestit in dober Človek! Da je po vojni povzel nalogo preosnove ruske vojske, ni bil razlog morda v tem, ker bi odobraval sovjetski režim, marveč — glasom njegove lastne izjave — ker je ljubil Rusijo in je hotel, da bo dobro pripravljena za obrambo pred vnanjimi sovražniki. kame, žganjarne do polnoči. _ ostanejo pa odprte like z raznimi carinskimi uradi. Predvsem pa opozarjamo naše izseljence, da so jako previdni pri nakupovanju posestev v novem kraju- Ravno zadnje čase je prišlo k nam par nesrečnežev. ki so v banjaluškem okraju v Bosni nasedli raznim goljufijam, ki so jih ociganili za denar izkupičen za zemlje doma. Sedaj so reveži na cesti. Prodali so dom tu pri nas doma in nimajo ga ali pa ga imajo zelo revnega v novem kraju. Posestvo, ki ga kupuješ v novem kraju, ni kosa, škaf ali pa sukno, ki ga kupiš v _ . ... ... i petih minutah v trgovini. Ko prideš na ni turo za čaj, kipe, slike, knjige itd. j ogied v novi kraj, ne kupi kar od prvega poverjenika, ki nabira naročnike v' Vašem ali pa v sosednem krajni Ako bi ne bilo pri Vas nobenega poverjenika, sporočite nam osebo, ki bi morebiti .prevzela naše poverjeništvo! Za pet liri dobite zraven koledarja še tri drnge knjige. Za dodatni dve liri dobite knjigo o sv. Frančišku, čigar 7M-letnica se praznuje letos. Obenem dobite možnost, da lahko zadenete kako nagrado, med katerimi navajamo bankovec za 5M L, zlato verižico, elegantno namizno gar-' i izseljenci potrebovali še nadaljnih pojasnil, jim jih rade volje priskrbi tajništvo političnega društva «Edinosti» v Gorici, ulica Carducci 7, I. OruitvMt vutl — Pav. dr. Hajdrih-Prosek. Izlet v Vel. Repen. Vsi člani in članice se snidejo točno ob 1. uri pop. v društveni dvorani. Od-,bod točno ob 1. uri in četrt. Naj nihče ne izostane. Isto velja za S. D. «Primorje» in hazenašice. «Vsi, ki jim je mogoče v kroju»! — Odbor! — M. D. Rocol priredi danes izlet v Pa-driče. pdhod ob 13. uri izpred kons. društva v Rocolu. Z ozirom na to, da je namenjen izlet onim našim vrlim tovarišem, ki =od-hajajo k vojakom, pozivamo vse člane in članice, da se ga udeleže v čim večjem številu. — M. D. «Višava* - Konkonel priredi, kakor že javljeno, danes popoldne običajni letni izlet v Bazovico, in sicer na Bane, Trebče, Gropado, Padriče, Bazovico in nazaj. Zbirališče «Pod hrastom« na Konkone-lu; odhod ob 1. uri. — M. D. «Zarja» Rojan. V torek redna seja, na katero so vabljeni voditelji vseh odsekov. Naj nihče ne manjka! V sredo športni sestanek. — Danes se vrši društveni izlet v Sv. Križ. Zbirališče ob 13. pri Rojanskih obokih, odkoder se odide skupno na postajo. Vabljeni so vsi Člani in prijatelji društva. — Odbor. Klub Esperantistov — Križ želi vesele velikonočne praznike vsem članom in prijateljem društva. Vsled zasebnih zadržkov nekaterih članov se bo vršil poslovilni večer fantov -vojakov v sredo dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni krčmi. — Predsednik. Vsak koledar bo namreč opremljen s številko, in meseca marca 1927 izžrebane številke bodo dobile prej navedene nagrade. Kmlau se zaključi nabiranje naročnikov, zato se naši ljudje še enkrat opozarjajo aa «Goriško Matico*. SMRTNA KOSA. ponujevalca in posrednika, razglej se, pobaraj pri Slovencih, ki so že naseljeni v dotičnem kraju ln ki tamkajšnje razmere dobro poznajo. Pa tudi ne veruj slepo enemu samemu našemu domačinu, naseljenemu v novih krajih, četudi je še tako poznan. Obrni se na več naših ljudi, bodi oprezen in raje žrtvuj več dni, tudi tednov, da mesecev, predno si kupiš posestvo. V petek je umria v Trstu gospa Marija 2 maja t 1 TJ^iđE?? »ovo življenje, ki te bo spremljalo do gro- fraT utlogo SPORT ŠPORTNO UDRUŽEN Ji! Osrednje Športno Vodstvo Uradno poročilo Seje dne 27. marca in 1. aprila 1926 Dovoljenje tekem: Naknadno Adria -Roiano F. C. Zahvala: Zahvaljuje se fcn dnješolskemu U družen i u za poslane slike kongresa. Pravilnik Hazena: Pravilnik za prvenstvene tekme se odobri. Lahka Atletika: Javljamo, da se bo 25. t. m. vrfiil vzpodbujevalni «cross-country». T. V. L. A. ima nalogo pripraviti pravilnik in organizacijo. — 10. maja t. 1. se bo vršil L. A. «meeting» S. U., T. V. L. A. izvrši isto pravilnik in organizacijo. Kolesarstvo: Javljamo, da se bo vršila M. D. Zarja — Roiano. Jutri ob 11. uri naj se snidejo pred ro janskimi oboki sledeči igralci II. čete: Stn •gar, Pokeljšek, Novak I., Novak III., Tenc< I., Ban, Bucik II., Lozar, 2erjal, Prelq Kerščak III. Odide se skupno na igrišči Obzora. Igralec ki bo manjkal, bo ka/no van z izključitvijo od dveh efektivnih t<* kem. RAPREZENTANCA S. U. - «VICTOBIA» SUŠAK Igrišče «Obzora», Jutri ob 15. url. Sodnllj Sancin Jutri torej bo napeta radovednost našega ljudstva zadovoljena. Točno ob 15. uri bo sodnik dal znamenje za pričetek kava skega športnega boja med našo «belo» Čete in sušaško «Victorio» Buren in prisrčeg aplavz bode brezdvonino pozdravil prvi mogočni polet našega nogometa, raprezen« ttranega v kopici navdušenih naših najboljših enajstih fantov. Trepetala bodo naša srca, kajti izid te tekme mora povedali, kaj smo dosegli v par letih neumornega, trajnega delovanja na športnem polju, i pričani smo, < 1 h bomo glodali /;nlc\» -stvom izid jutrajšnje tekme. Po zadn poluradnih informacijah vzgleda, da ol čejo jutri bele majice sledeči igralci: Hazor» v Rocolu nasproti j-< -Nichetto) Kakor že javljeno, ima danes 1 t;< 3.30 popoldan S. 1). «Ohzor v pos'e -ški S. K. «Victorio». Zanima • tekmo je velikansko, saj je vendar ;< ■ tekma te vrste, to je da naših mladih nogometaškil zeinski četi. Korak uoče: «Obzora > je velik, skoraj drzen, a vendar nas veseli tako močneea nasprotni.a ria» in v nabili srcih tli upa bro obnese! in da bode ča t no ( jo tako težko nadeto si t «lou< zmagal ali tehnika ietorie-nost «cObzora«. To bomo \l<:'!i i!a» ki se podamo na ign-.-e. Ve veruj« bi kdo zamudil lo lej.o priliko kat nudila s tekmo toliko interesni nos užitka. Zatorej vsi na igrišče ' »1 .zora J nihče ne izostane. S. D. ADRIA Prvi skupni training lahke atletike bo vršil 5. aprila 192H. točno oh ti /jut na igrišču Adrije ivia Calvola naspr meri e li čet p bi rekli kot je iije da s- _ ] ali traj- < t a i o i [rti! rot? vzpodbujevalna dirka. T. V. K.i L!oydovemu stolpu pri Sv. Andreju). družica svojemu soprogu Štefanu in skri>-:b Pogreška, prenagljenost v tem tre- mzacijo r.^ii «utku U zarm ^ Sec*z S. U, Začenši s torkom i. t. n, uo 111 namesto da bi ušel domačim težkočam na$ urad pričel pcslovati v ulici Gaido Za v strogo narodnem duhu. Mnogobrojno ob-; i činstvo, ki se je včeraj udeležilo njenega' pogreba, je dokaz, da je pokojnica uživala globoko spoštovanje pri vseh, ki so jo poznali. 2elimo pokoj njeni duši, preostalim pa naše iskreno sožalje. logo pripraviti pravilnik in orga-j Predstavijo naj se v sledečih rtiscipU^ i nah sledeči atleti, po možnosti ekvipažfc rani: Brza hoja 10 km: Koren, Milič, Macartlg in težavam v naših tukajšnjih primorskih i aetti 1, I. nadstr. desno, in sicer vsak dan !Kravos, Godina, Tornič, Bambič II. krajih, si nakoplješ novih po lastni krivdi. I 19 _ 21 in ob nedeljah od 8 - 12. - - - V» .. An., i nUi »nlr 1 n m t nn Inonnioiii ncnnra « . «■» • !• __ri____ Ne veruj niti reklami po Časopisju. Časopis; sprejema reklamo, pa ne odgovarja zanjo. Ti pa, ki bi preveč slepo verjel raznim po- da se 7i itbnvntrvnp xtt*ktv tw nn*av«tv sredovalcem za nakup posestev, oglašenim ZA UPOKOJENCE JUŽNE IN DRŽAVNIH,. Casopia—pa p ig odgovornost ne le na- , , . / j pram sv^i boOTčnosti, ampak tudi bo- Udruženje državnih upokojencev opozar-• dočnosti svoje dn^jne. ja upokojence Južne in državnih železnic, j Vse preVeč hlastno, na vrat na nos so da se požurijo ter predložijo svoje^rekur-;odpotovale mnoge kmetske družine v Ju-,^J€B ______ _____ ________ ze pred zadnjim tekočega meseca. Podrob-| g0glavij0 kot da bi za njimi gorelo. Odšla1 nj^ vseh T. V.). Prisotno mora biti celo nejšenasvete v temozirudaje avv. Bianchi;je ena družina iz vasi na Vipavskem in T> PxQti odsotnim bomo postopali po v Trstu, ul. Torre Bianca 27, ki je pnpra£. kot da bi završal plamen v slamnati strehi! jUlovrnkn. Tudi v novih prostorih. ^ I planika izseljeniška mrzlica po celij p voseila vsem ct.anigam voščimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. o. s. v. Poziv: Pozivlje se g. PavloviČ, redno udeležuje sej O. S. V. Demisija: G. Spacal odstopa s mesta v O. S. V. Sprejeto. Soje: V sredo točno ob 21. uri seje vseh tehničnih vodstev ln Saveza sodnikov v novih prostorih. Odsotni se bedo smatrali za odstopajoče. V Četrtek točno ob 21. nrl sefa širšega odbora I. (O. S. V. In načel pred pristojnimi oblastvi. Na omenjenega >si. Družina je tekmovala z družino glede odvetnika se morejo obrniti tudi oni, ki ne! prejemajo nobene pokojnine in ki niso še prejeli nikake odpravnine. Voščila naših vojakov. Vesele velikonočne praznike voščijo sta-rišem jaki diotelegrafičnem polku, v Rimu. nakupa posestva, kot da bi se bali, da zmanjka zemlje; odvažali so pohištvo, pridelke, poljsko orodje, ne ,.da bi imeli pojma o izvoznih carinah, o uradovanju carinskih uradov, odpošiljanju vagonov itd. Na prošnjo onih, ki se te dni odprav- >m, bratom prijateljem^ini dekletom, vo- ^ £ BosJno ter 'radi žalostne izkušnje i iz Julijske Krajine, siuzoujoci pri ra- „^„^h nr, Rupena, Mahne, Orel, Morel. Ciklisti na igrlščn pri traiain{ji»! Met krogle: Godina, Sila, Hebec, Zafr< priobčimo tudi i 1926. Povdarjal Je, da kongres nima le htevajo carinski Koledar retornih tekem prvenstva Hazene Nedelja 9. 5. igrišče Primorje: Primorje — Zarja, igrišče Adria: Adria — Prosveta, 16. 5. igrišče Adria: Adria — Primorje, igrišče Obzor: Zarja — Prosveta, 23. 5. igrišCe Adria: Prosveta — Primorje. S. K. Olimp — Opatija se smatra kot zmagovalka istrskega okrožja. S. D. Primorje na Prošeku. Danes ob 1-30 pop. se vrši nogometna tekma med četo «Gentelmanov» sestoječa iz domačih dobroznanih «fikserjev» ter našim najboljšim moštvom. Za Prosečane bo ta tekma izredno zanimiva, pred vsem ker (naj omenim par glavnih moči)) v četi fikserjev igrajo: dobro-znani vratar Ant. Briščik, napadalec Milko Skabar, levo krilo Kari Stoka ter glavna napadalca Ant. Ukmar (-parsu) in J. Puntar (Konca). Vsa četa pač iz samih najboljših nogo-metašev. Torej, ProseČan*. vsi na Ijjrlščel! S. K. VAL. Danes se vršč na Trsteniškem igrišču le trenažne tekme. Ob 12.30 nastopijo boys in ob zerve «Vala» proti I. četi C. S. Pittori. Prva četa počiva. Po tej tekmi ostane igrišče na razpolago hazenašicam v svrho trenaže. R K Val ie bil že v dogovoru s tržaško V nedeljo izlet proti Ba/ovici ob z. uri pop. izpred D. K. D. pri Sv. Jakobu. V pondeljek ob 2. uri in pol izlet v Uoršt, Zarja. 25. 4. igrH odhod isiotam. Vabljeni prijatelji društMi. — Odbor. M. D. Zarja — Rojan. V sredo se bo vršil sestanek vseh nogometašev I. in II. čete. Ker bodo važne točke na dnevnem redu, naj nihče ne manjku. Razpravljalo se bo o nadaljnem razvoju nogom, odseka.__ Iz tržaškega žiwlienla Pretep radi ženske V neki gostilni v ulici Madoinia del Mare je včeraj popoldne sedela pri ruj-nem vincu vesela trojica, obstoječa iz-dveh moških in mlade, dasi ne posebno brhke ženice; moška sta bila 31-letm Fran Dremelj, stanujoč v ul. Rihorgo Št. 43, in 33-letni Just Sedmak, rodom iz Sv. Križa pri Trstu, oba premoga rja in dobra znanca; identiteta Evine hčerke, ki jima je delala družbo, pa nam ni podrobnejše znana. Nekaj časa se je trojica zabavala v najlepši slogi; moška sta pila in pri tem pridno dvorila prijateljici, ki jima je z ljubeznijo vračala j prijaznost kakor je pač vedela in znala. 3_ re-;zdi se pa> da je bil Dremolj pri dvorjenju srečnejši od tovariša, kar pa je vzbudilo ljubosumnost poslednjega. Lepe sloge je bilo kmalu konec. Sedmak se je hotel na vsak način odkriž; ti «Edera» danes v Dolo prvenstveno tekmo, razbila. Jutri, v pondeljek ob 3. uri nastopi I. Četa - - pričkala nekaj Časa, «Vala» v prijateljski tekmi proti prvaku IV.! bU- ^ pretege trdil svojo nedolžnost, a ni mogel potolažiti ljubosumnega tovari- divžrije F* C.Roiano, Za to "tekmo vlada končno pa sta v družbi ženske zapu-veliko zanimanje zlasti radi tega, ker vlada stila gostilno. Prerekanje se jo nadalje-med S. K. Valom in F. C. Roiano že delj ča- valo na ulici in se končno rf*.vilo v presa neko stremljenje po merjenju moči, in tep. Ker Sedmak z golimi pestmi ni bil A. M A —A Vi m A IVAM 4 A «« M X nMrlak m i« li \7 1 m X rt »T Vfc* ' . _ _ X _ * 1 _ — _ ^ _ _ _ - - - V. Z 1 /] /\Vi nI to posebno, ker je več sedanjih Valašev bi lo svoječasno včlanjenih v F. C. Roiano. kos nasprotniku, je pograbil debel kamen in z njim ponovno udrihnil Dre- ^i.*0,^ tekl?a e?a ^njih' v„fa/er5 molja po glavi. Neviteškemu dvoboju nastopi «Vali> v dosedanji formaciji, in to ^ J ^ , __________\,i «« radi tega, ker izgubi radi odhoda v vojaško, so napravili konec orožnik ki so Se d-službo štiri izmed svojih najboljših igral- maka odvedli na hladno, dočim je I)re-cev t. j. vratarja Stojana, Markoviča, Krpa- molj moral iskati pomoči v mestni bol-— - - '— "—i i-i—---j- —i—obvezal na in Jano Pavletiča. Inišnici, kjer mu je zdravnik uradi. V slučajih, da bi'no. Pred to tekmo, in sicer ob 1.30 nastopijo krvave bunke, ozdravljive v 10 dneh. rezerve «Vala» proti rezervam F. C. Roia-, (Dalje na VII. strani) Ra vin mdeDek a ti nSH seneni im Sv. liliji el Snu V Trstu« dne 4. aprila HM. ▼BUKONOANA PRILOGA »EDINOSTF elikonočna priloga „Edinosti Marijan Sever: Veliki. petek Nad poljem siv in mračen dan visi kot žalen pajČolan. razpet z neba do brega. Cez tiho vas in temni gozd se ulegla težka je bridkost in v srce ženil ii sega. Ni pesmi iz človeških grl, odkar je Krist v trpljenju umrl na križu sredi mrak#a. Zašlo je solnce za zaton in v linah onemeli zvon vstajenja ure čaka. Ko v njem razvezal se bo glas, čez polje pojde, gozd in vas spet novo hrepenenje. Iz src bo planil vrisk in smeh, radost- žarela bo v očeh in z nami šla — v življenje! Velikonočno jagnje (Odlomek F. V. Ratti-jevega « Judeža«, tragedije v 3 dejanjih s prologom: «Muka» - II. dejanje, II. slika, 11. prizor) Prevedel Hanibal škerl PETER: Ali nehaj vendar? Kaj naj pomeni vsa ta zgodba? JUDEŽ: Kaj hočeš? Tako... Me tako teži izvedeti vse, kar je dobrega in kar je slabega PETER: Zgodbo o jagnjetu povej Učeniku... Ti bo že on povedal... JUDEŽ (kakor zase): E... Učeniku povem... seveda povem... PETER (zapazi hlapca, ki se vrača): Evo ti služabnika s posodo in ostalim. JUDEŽ (hlapcu, na tihoma): Povej mi... Si li zaklal jagnje? HLAPEC: Ne še. Pa to je stvar trenutka. In tako bo mehkejše. JUDEŽ (Petru): Slišiš? Mora ga še zaklati... Ali mora? PETER: Seveda! (hlapcu) Pojdi, pojdi! Zakolji ga. Pozno je že. JUDEŽ (hlapcu): Si li slišal? Pozno je!... Zakolji ga! Zakolji! (Obrne oprezno Petru hrbet in hoče oditi). PETER (ga zapazi): Ah! Odhajaš sedaj? In kam greš? JUDEŽ: Pogledat... Pogledat, kako bo to storjeno! (Odide). Fran Žgur: (Po odhodu Janeza in Andreja se Peter približa k mizi, kot bi jo hotel priprav! jati. Judež obstane presenečen z mošnjo v roki, zamaknjen, v praznoto.) PETER (ga gleda): Hej! Kaj pa delaš tukaj, z mošnjo v roki, stoje na eni sami nogi? Si kot štorklja... (vstopi sluga s prtom in posodo) Glej: evo ti pridnega dečka s prtom in posodo... Pomagaj mu... Ti si bolj vajen praznovanj in pojedin kot iaz... (slugi) Ali je jagnje tolsto? HLAPEC: — Je mlado, a lepo... (odide). PETER (Judežu, ki je spravil mošnjo pod haljo, a se še vedno ne gane): Ejl... Govorim s teboj... JUDEŽ (preudarno): Simon... Povej mi... Se ti ne smili jagnje, ki bo ubito za Veliko noč? Tako belo, tako drobno, tako ponižno..., ki ima na ustnicah še okus materinega mleka... Se ti ne smili, da mora biti zaklano? PETER (začuden in nekoliko v zadregi): E, Tio... seveda se mi smili, ubogo... Ko pa je usoda taka... In Veliko noč Gospoda je vendarle treba praznovati. Jagnje je edino, a ljudi, ki imajo Jesti njegovo telo, je mnogo. A zakaj to? Ne bi li želel, da se zakolje jagnje? . JUDEŽ: — Ne — Poslušaj... Imaš prav, ko praviš, da je usoda taka in da je Veliko noč vendarle treba praznovati — prav imaš. In vendar, poglej onega človeka... PETER: Katerega? Ah, saj je odšel... JUDEŽ: — Da... Ni ga... Pa to ni važno. .Taz ga vidim... Ne £>nega, ki je bil tu-le. Drugi je. Dečko je, služabnik, kakršnih bo mnogo nocoj..., ki ga je gospodar poslal, da zakolje jagnje... Glej: že ga ima v rokah... in ga tišči, da ne uide... in Čuti v svoji bližini toploto njegovega telesa in srce, ki mu močno Utripa... In jagnje, med potjo,- obrača opetovano svoj beli gobček k njemu in ga. gleda z onimi mehkimi očmi, ki so iz mleka in hijacint, ki so motno nebo... In giblje svoje bele ustne... in zdi se, da pravi: «Ivaj sem naredilo slabega? Zakaj me ubijaš?» In — oni človek ne ve, kako bi pričel, da bi mu zasadil nož za vrat. In omahuje... in se ustavlja... in skuša izgubljati na času. Rad bi se vrnil... Želel... Želel bi, da bi bil gospodar poveril ta posel komu drugemu... Ali ga obsojaš? PETER (ganjen, a še bolj v zadregi): — Ne, ubožca. Človek je, z dobrim srcem... In če bi ga ne zaklal... JUDEŽ: A?... Ker bi ga tudi lahko ne eaklal. kajne? PETER: Seveda! JUDEŽ: Praviš? A... a gospodar mu je to ukazal... Velika noč je... Gostje že čakajo... In končno jagnje je eno samo... PETER: — E seveda... mora ga zaklati... JUDEŽ: — Res?... In — glej: njemu ob strani stopa slepec, reven slepec... in dober, veš? dober... Ki pa. mora napraviti isto pot kot hlapec... In vsak krat, ko začuti, da se je ustavil, ga vzpodbuja, ga dreza... mu pravi: Hiti! Hiti!... Zakaj se ustavljaš, tepec? PIiti!» PETER (ga prekine): Slabo! On nima nobenega ukaza, ki bi se mu moral pokoriti. JUDEŽ: — Seveda... A ubožec: slep |e... On ne ve: on ga ne vidi,- jagnjeta: on ni kriv. In tudi oni drugi ni kriv: takšen je ukaz njegovega gospodarja... Kaj ni res? PETER: — Seveda, iiq. Niti on... JUDEŽ: — In niti gospodar ne: Velita noč je... PETER: Seveda, ne. Niti gospodar ne... JUDEŽ: In takole... ne da bi bil kdo kriv, jagn#e Je zaklano... Velikonočna On, ki je kakor Solnce čist, umira tam na križu Krist. On, ki je pot, življenje pravo, je nagnil truden sveto glavo... Kdo a-a umoril je? Povej! Kdo zloben bil tako brez mej? Kdo rano v levo stran mu sunil? Kdo Njemu V lice božje pljunil? Iz rane. leve tam strani, kipi mu roža, sveta kri; puhti mu roža odrešenja, krvi napoj, in vir življenja... A ljudstva tema krog in krog kriči: «Dol stopi, Če si Bog!» In val strasti se k Njemu vzpenja in s sramotenjem nič ne jenja —-- Kdo Ga umoril je? Povej! — — Duhovnik veliki in farizej — ta kasta, gneva in krivice našuntala.je Nanj množice; zavist, napuh in gnev in črt, Bog-a-Sinu je gnala v smrt! Glej, tam na križu zdaj umira, mu gasne moč, oči zapira... Z močjo gasnočo baš še zdaj razbojniku obljubi raj... On, človek-Bog, pravic dobrote, ljubezni Bog, zaslon sirote... Pod križem krik, kot besni val sovraštva je objel druhal-- Strupeni sad na suhi veji, ubili so Ga farizeji — so Pisma ga nezmotniki, a nikdar ne — rabotniki: On ljubil, spoštoval je delo, siroti brisal pot raz čeio; On ljubil luč je, pot višin, sovražil laž je, grob temin... Brezdomce On v višine kliče, a zlobne v tmine med mrliče! V objem nas vabi razprostrt, — premagal je na križu smrt! On, človek-Bog, pravic dobrote, ljubezni Bog, zaslon sirote... Skoz noč zdaj bliska sveti križ, pravičnim pot je v paradiž. A farizejev glej, zalega, preživih sanj nemirnem letu za suknjo se Njegovo krega-- * Gre z Judom v tempelj žgoča vest, zlatnikov v tempelj vrže pest — — Reko mu farizeji stari: Ti, Juda glej, — kaj to nam mari! A sveti križ blešči, blešči-- Na veji Juda tam visi! m« France Bevk i Spomin Bilo je pred Veliko nočjo... - - Strnjeni v umazane tesne vrste, nagovorjeni kakor živali smo marširali po blatnih in Širokih ruskih cestah ▼ nove pokrajine. Ne kakor ujetniki, ■">pf'r kakor zmagovalci nad ljudmi, ki so položili orožje in se niso hoteli več bojevati: «Vsi smo bratje!» «Vsi smo bratje!» so dejali naši generali in korakali v pokrajine, v katerih je orožje vzbujalo prezir in gnjus. Isti prezir in gnjus smo vzbujali tudi mi, strnjeni v vrste, umazani in trudni, [izvršujoč povelje naših generalov. Marširali smo dalje skozi vasi in mesta, čez ogromna polja razpeta preko razgibane zemlje, ki je bila videti, kakor da jo dviguje neznana skrita sila. Ob potico stali 1 j Udje in so nas gledali. Naše puške, naše topove, naše konje in naše vozove. V zaničljiv izraz so se zvile njih ustnice. «Ali greste na izprehod? Lepa in široka je ruska zemlja* dolgo boste morali hoditi...» Mi pa smo marširali dalje... In smo videli žensko, ki Je stala pred ognjiščem in se izogibala nadih lačnih obrazov, ki so požirali krompir. «Tedaj vas ni bilo, dokler so stali naši možje na fronti. Zdaj ste prišli, ko smo mi vrgli orožje našim častnikom pod noge. Domov bi šli. Ali nimate žena in otrok ?» Vsak izmed nas je imel svojce. Poleg tega se je bližala Velika noč. Ali zapoved generalov je bila drugačna. Mi še nismo dozoreli za vstajenje... Marširali smo dalje... Pred mestecem, ki je spalo v položni kotlini, smo se ustavili v predvečeru in videli, kako je zrastel iz mraka človek, ki je pričel govoriti v ruskem jeziku o svobodi, o uporu, o svetovnem miru... «Vi se greste bojevat? Nihče več se ne bo z vami bojeval. Vi ste naši gostje, ne sovražniki...« Beseda je padala v srce in se užigala kakor raketa... Naslednje jutro smo marširali dalje... Stopili smo v hišo plavolasega človeka, ki se je pravkar vrnil z daljnega bojišča in je sedel ob ognjišču in pe-stoval otroke. Ko je zagledal orožje, je posadil otroke na tla in planil: «Ne orožja v hišo! Pustite puške v veži. Potem vstopite in — mir z vami! Nočem, da moji otroci poznajo orožje...» Marširali smo naprej, naprej... Stopili smo na vlak in zopet z vlaka... Videli smo okostja poginilih konj in sveže mrliče, iz katerih ran je lila Še sveža kri... Od povsod, is zemlje, iz živih in iz mrličev, je velo isto začudeno vprašanje: «Ati ni konec vojne? Čemu ste nas izdali, ko smo položili orožje? Pojdite domov! Pojdite domov!» Mi pa nismo bili ljudje. Mi smo bili stroj. Poznali smo eno samo sreč in to srce je bil general. Ta pa je veleval drugače... Marširali smo dalje... Prikazalo se je jasno nebo, solnce je vzhajalo bolj zgodaj, južna drevesa so zelenela, v globini je ležalo Črno morje... Ustavili smo se. Ogromno mesto se je širilo pred nami, po njem so se pretakale neoborožene množice... Bila je Velika noč... Po ruskih cerkvah se je oglasilo ubrano zvonenje, ki se je prelivalo v čudovito godbo in spremenilo takt hoje in utripanje srca... Mi smo stali nepretrgoma za piramidami pušk, naboje smo imeli na sebi in Čakali... Polagoma, skozi skrita vratca je prihajal čar zvonenja v naša srca in odprl okno Človeškemu čuvstvu. V nas, v katerih je po sili utripalo sreč generalovo, v nas, ki se nismo sramovali vkorakati v deželo brez orožja, med ljudmi, ki so nas obsipali z zaničevanjem, ker smo osleparili njih upanje in vero v naše Človeštvo... Bili smo kakor madež na velikonočnem veselju. Kakor grenka beseda v veseli uri. Zato smo se zdeli majhni vpričo njih. Ne oni, mi smo bili sužnji. «Trak-ta-rak-tak-tak!» se je glasilo iz mesta. Streljala je nada patrulja na glavnem tngu in ranila tri ženske. To je bil naš velikonočni pozdrav tem tujim ljudem, ki so praznovali mir... Velikonočni zvonovi pa niso nehali zvoniti... Ferdo Plemič: Luč na gori (Velikonočna bajka). Na strmi skali sanja Repentabor, okajen starokraški grad; črnikasto zi-dovje gleda nemo na šumo pod seboj. Oj to grmičje! Kam se je vsesalo s svojimi korenikami, od kod si krade hrano, ko ni zemlje niti pol pedi? Pekoče solnce obliva s svojimi Žarki grad in goščo in one rjave lise med kamenjem, kraške njivice, čudež vseh čudežev, in one zelene madeže med puščavo, ob katerih se človek prime za čelo in premišljuje: «Kaj je naredil, za božjo voljo, kraški kmet? Ali je res obložil svoje travnike s kamenjem, da mu jih ne odnese burja ?» In preko vsega trepeče prozoren, viš-njevkast vzduh, kraški zrak, čist, suh in zdrav. Nevidno se ziblje, valovi tak mehko kakor deviške grudi preko vse te planjave, da te navdahne radost, ko te objema. Le tam ob silni skalnati razpoki se prekotall v temne globočine; tam stoje stari« prastari kamnolomi, kjer je nekoč trgal človek s svojima šib- kima rokama sivkaste škrli kos za kosom materi zemlji iz naročja. Tišina vsepovsod, le tu in tam se oglasi gozdni pevček in njegova pesem velja tebi Kras. O j Kras! Jeklo zapoje. To je konjska podkev, ki udarja ob grušč vijugaste poti. Zdi se, da odmeva od nekod. Da res! Ko stopaš po teh tleh, te večkrat vara občut, da ti bobni pod nogama. Morda vendarle ni prevara? Pod tabo je drugi svet, svet s svojimi zakletimi dvoranami, s svojimi okamenelimi prebivalci, s svojimi dolinami, s svojimi soteskami, prepadi, s svojimi zagonetnimi rekami, s svojimi šumečimi slapovi. Bajka pod milim solncem, bajka tam doli v večni temini, in na tem bajnem svetu moj rod, moj slovanski rod, ki se krčevito bori s skopo grudo; stoletja že — stoletja še. Prešernih dni zlate razigranosti ni videl še noben Kraševec, veselih malo, trdih obilo. A kljub temu je ohranil neko čudovito čustvo do te zemlje. — Povest naj vam povem, iz davnih dni pravljico, mogoče nikomur še znano, mogoče pozabljeno že kdaj. Kje sem doznal zanjo, tega ne vem več povedati, a. vse se mi dozdeva, da mi jo je zašepe-tala na uho kraška vila* visoka in žarkooka, tedaj ko sem stal na Volniku ter gledal na lepi svet pod seboj. — Nekoč je bilo, takrat je živel v Repen-tatfru trden kmet, ki so mu rekli Grča. Ni se bal znoja, ni se bal žuljev, stopal je za svojo živinico in brazdal zemljo dan za dnem, leto za letom, premišljen, tih in vendar kljubujoč nezgodam kakor očrneli tabor tamkaj vrh skal ine. Prišli so hudi časi in ž njimi stiska v to i deželo, ali kmet Grča je le molčal, in ko j so sosedje jadikovali bolj in bolj, jim je dejal: ! «Možje, najhujše ni in še bomo potrpeli in še bomo pretrpeli tudi to nadlogo kakor sto drugih. Verjamem pa, da pride nekoč lahko najhujše. Vendar toliko mi boste zaupali, da bom jaz spoznal ta brezupni hip mnogo prej negoli kdorkoli med vami.» «Res je,» so pritrdili sosedje, «star si in izkušen; kraško solnce te je rodilo, kraško vino te je dojilo. Ti nam daj znamenje, kdaj prikipi sila do vrha, in tedaj bomo vrgli motiko na ramo in Šli bomo po božjem svetu in iskali si bomo grudo, na kateri bomo lažje živeli.» «Prav,» je'dejal oče Grča. «Mojo hišo tam gori v tabru poznate vsi. Prav na robu, na oglu stoji in ozira se po Krasu kakor enooka stara čarovnica. Evo, dokler bom jaz živ in dokler ne bo sila najhujša, bo žarela v temino vso noč svetla lučka iz tega okna. Dokler žari, spite mirno; ko ugasne, naj nas vodi milostljivi Bog.» v In tako je bilo od sedaj naprej. Ves božji dan so vzdihovali bedni kraški kmetje v solncu in v vročini, kije plahutala od razbeljenih skalin, luknjiča-vih, od nevremena preglojenih, kakor je bilo že preglojeno od nezgod njihovo zaupanje. Trpeli so ves božji dan. A ko je legla megla na zemljo, ko se je poslovilo solnce od kraških obronkov, ko je tmina zagrnila šume in polja in travnike in njive, in skalnate goličave v enakomeren plašč, se je sto in sto svetlih oči ozrlo tja gor v Repentabor, v okajeni starokraški grad, ali blesti še ona mala, še ona *adnja lučka človeškega upanja s strmega hriba dol na planjavo. In svetlo je žarela noč za nočjo. In noč za nočjo so s težkim vzdihom ali z olajšanim srcem legli trudni robotniki k počitku. In prijetne sanje so jih zazibale v spanec, in drugo jutro jim je bilo lažje. Kmet Grča pa se je med tem staral. Moči so ga zapuščale, noge so mu odpovedale in težko je sopel. Nič več ni mogel dol v dolino. Presedal je pred svojo kočo na gladkem kamenu. Izročil je že vse skrbi In gospodarstvo sinu in svojo dušo je izročal že Stvarniku. Le ena sama skrb ga je še navdajala — da ne bi nikdar ugasnila luč v njegovem oknu, luč ki je tako čudovito dvigala pogum v srcih njegovih sosedov daleč na okrog. In predno je umrl, je zakli-njal svojega sina, naj pazi na to luč, naj jo nikoli ne zanemari, ker ona mu bo vlivala pogum v srce in moč v jeklene mišice. Sin, postaven in koščen, mu je segel v roko in obljubil mu je in ni pozabil. Ali ko je on umrl, je zapustil vnuka, ki mu ni bilo dosti mar za stare Šege in navade. In tudi nekoliko skop je bil in nekoliko boječ. «Kaj bo ta večna luč v moji hiši,» je zagodrnjal nekoč proti večeru, ko so ravno razlivali zvonovi svoj zadnji pozdrav preko trudne grude.» «Ta reč stane in sumljiva tudi lahko postane temu ali onemu.» Napel je lici in upihnil je svetli pla-menček. In isti hip je bolestno za ječalo po večernem vzduhu, ker isti hip je počit zvon tam na nasprotnem rebru, tam v Avberju. Isto noč ni bilo mirnega spanja po Krasu. Završelo je preko planjave, kakor bi pridivjale ostudne vešče iz podzemskih jam. In zdelo se je, da kodi brezmejen obup krog belih selišč. Fran Žgur: Blesti se vzhod Blesti se vzhod... iz njega val gorečih žarkov svit je planil — In solnce — plug je zaoral in bok neba je z ognjem ranil... Na zlato šla mu je perot ptic lalikokrilih pesem živa, zapela potniku na pot — odpel ji log je, gaj in njiva... z Bog, božjih žarkov roj prši v puhteča nedra zemlje mlade, in rast in blagoslov deli — tja k solncu dviga skrite nade! Oj, ogenj sveti padi v grud in zlata ta«r* raz se j semena — Kipečo pesem kani v trud," na slavo tvojega imena! —s— s Pri maši «Dovoli, da te prekinem«, je rekel prijatelj. Pogledal sem iz časnika, On je nadaljeval: «Poglej; kamor se ozreš: solnce, življenje, pomlad. Ob takem pogledu me obide, kakor bi jaz edini kvaril ubranost vesoljstva. Predstavljam si, kako neznosno bi bilo, Če bi vseh tisoč pet sto milijonov ljudi, ki so jih do danes našteli na svetu, bilo popolnoma meni enakih ». Stala sva pred Starim, okrušenim gradom in gledala na mesto in planine. Mimo so hodili šetavci, gručema in po-samez; ob zidu se je solnčilo nekaj brezposelnih ljudi; po rebri mimo samotnega jesenovca so se podili in prekonica- vali otroci. «Strašne so tvoje predstave«, sem odkrito priznal. «A če gledam druge», je razlagal, «se take slike brž razblinijo. Poglej na primer tole žensko». Pomignil je z brado proti revno, a čedno oblečeni šetavki, stopajoči po peščeni stezi kakih dvajset korakov pod nama. Okrogli, lilasti klobuček se je mirno družil z nevsiljivim, temnosivim krilom, ki je spodaj kakor nad dvema grlicama umerjeno valovilo nad skromnima čeveljčkoma. «Ali jo poznaš?» sem vprašal. «Morda bolje nego tebe.» Zdaj je stopala mimo naju. V roki je nosila črno torbico in se je spotoma razgledovala po okolici. Njeno lice je bilo še mlado, prijetno in pokojno; te tri lastnosti so bile tako srečno ubrane, da je lahko veljalo za lepo, dasi je bilo jasno, da temelj tej lepoti ni stroga pravilnost, temveč srčna dobrota. «Poznaš jo bolje nego mene, pa je niti ne pozdraviš,» sem se začudil, ker se prijatelj ni zganil. «Pa zdravi jam je ne. Poznam jo pa le. Znanje ni medsebojno. Ona mene n« pozna. Taka znanja so včasih še bolj zanimiva.» «Njih cena je bolj slovstvena,»> sem ga skušal podražiti. «Tako poznam tudi jaz Kleopatro in Semirainido.» «Dvomi m. Kleopatro in Semiramido poznaš samo po tem, kar so ti o njiju natvezli zgodovinarji in pesniki. Nikdar nisi bral njunega dnevnika.« «In ti si bral dnevnik te Šetavke?» «Bral. Ne vsega, vendar pa precej zanimivo poglavje iz njega. Sama mi ga je pokazala.« «Saj nisi še nikdar govoril z njo.« «NiČ ne de. Pokazala mi ga je nehote in nevede.« «To se pravi, da si izvohal tuje skrivnosti, ki jih zdaj meni prodajaš. Zdi se mi, da bi bilo bolje, če ne nadaljuješ.« On pa se je zasmejal in nadaljeval: «Poglej metulja, ki je tu pred nama obsedćl na. veji in razpreza žametna krila. Ali je moje oko, Če ga z ugodjem opazuje, vohun tujih skrivnosti?« «Sam dobro veš, da vse primere šo-pajo. A kje je oni ženski metulj tako pred tabo obsedćl?« «Pred dobrim tednom smo imeli uradno mašo. Taka maša je prireditev, pri kateri so uniforme in toalete, pozdravi in pokloni, vihtenje in bliskanje sabelj, trobentanje, zvonenje in petje najvažnejše sporedne točke in kjer komaj vsak stoti človek misli na nekrvavo darovanje Sinu človekovega na oltarju. Mene je slučaj, spretnejši in važnejši reditelj nego stražniki in cerkveni obre-darji, postavil na drugo stopnico za prižnico, odkoder mi je pogled lahko plezal po lesenem ogrodju za popravljanje oboka. Kmalu sc je razlegla vojaška trobenta, orgle so usule na vernike nekaj začetnih akordov in šumeča množica se je malo umirila. Pred mano je plahutal otočič temnomodrih klobukov z mladimi, dekličjimi obrazi pod seboj. Ta in oni izmed obrazov se jo včasih ozrl k prižnici, se veselo sklonil k svojemu ^osedu ter nm kaj pošepetal; hipoma se je tudi drugi obraz ozrl ter sporazumno pokimal prvemu, kakor da sta oba nekaj zelo zabavnega ugotovila. Pogledal sem podse in opazil, da vel)« IV, VELIKONOČNA PRILOGA »EDINOSTI' V Trsta, dne 4. aprila 1926. vsa ta prešerna radovednost ženski, ki je pravkar šla mimo naju. Stala je na tlaku pod menoj in oko ji je važno in skrbno begalo zdaj po oto-čiču teranomodrih klobukov, zdaj &e je pogrezalo v črno vezano, zlato obrobljeno mašno knjigo. Zveza je bila očitna. Bila je to poveljnica mlade, smejave, ne prepobožne Četice modrih klobukov. Videlo se je, da bi se rada poglobila v mašne molitve, a se ji to noče povsem posrečiti, ker mora z očmi obenem krotiti neugnanke pred seboj. Polagoma se je nagajiva četica malo unesla in poveljnica se je spet zagledala v molitvenik. Pogled mi je nehote zdrknil preko njenega ramena ter se začudil nenavadnim črkam v njeni knjigi. Molitvenik ni bil tiskan, temveč pisan. Tej ženski torej ne zadostujejo tiskane molitve, ki so dobre za župnike, Škofe in celo za papeža samega? Spisala si je poseben molitvenik, da se svojemu Bogu bliža po svoje, ne po shojenih cestah in prašnih poteh? *Od okna pod stropom je padalo toliko svetlobe, da sem lahko razločil njeno pisavo. Rabila je tesno pismo, razločno in lahko čitljivo. Dobro se spominjam prvih besed: ,Dragi! Edini! Ali srkaš jasne planinske sapice ali blodiš po nedogledni ravnini? Kako zavidam vsako travico, ki se je tvoja noga dotakne, vsak prašek in vsak kamenček pod tvojo stopinjo!' Bila je očividno zelo ženska molitev. Take molitve niso namenjene Bogu na oltarju.» vo dušo pred oči, ne obraćajmo ji hrbta, ne bodimo pretirano obzirni. S tem hi le dokazali, da je nismo vredni. Veselimo se njene lepote in odškodujmo se malo za neštete druge čemernosti v življenju.« . «To tvoje modrovanje hi se lahko imenovalo duševna sladkosnednost.« «Krsti ga, kakor hočeš. Sramovati se mi ga ni prav nič treba. Sicer ti nobene druge njene molitvice ne morem več dobesedno navesti; spominjam se le njih vsebine. Ko je obrnila stran, se je prikazal datum: '20. julija 1917. Naslednji odstavki so imeli poznejše dneve istega leta. Nekje sem našel približno takole izraženo misel: .Zgražaj se, dragi, nad svojo trdosrčnico. Pomisli: ne morem si želeti, da hi ne bilo vojne. Vojna mi je dala tebe. Brez tebe pa bi bilo moje življenje piškava lupina brez jedra. Kako nas sreča, dela nečloveške! O, da bi nihče, nihče ne trpel, da bi vsi bili srečni kakor midva, da bi vsi blagoslavljali vojno kakor midva!1 Krasen nezmisel, kaj? In vendar je v njem toliko nezavedne, a pristne in resnične logike, da človeku le taki vzkliki pomagajo iz obupa, če hoče razmisliti pomen zadnje ali katerekoli prejšnje vojne in vobče vsega, kar se je ljudem na svetu že primerilo.« «Vse se da zagovarjali in proslavljati, a še lepše se da vse obsoditi,» sem sko-mizgnil z rameni. «Ne, spoštovani skeptik,» je odkimal; *\se ne. Glavno je, da pride kdaj človek do trenutka, ko si prizna: zdaj je življenje vredno, da ga živim. Ta ženska je vojni iztrgala, tako spoznanje. Zaklenila ga je v svoj dnevnik, ki ji je sve-tejši od evangelija in molitvenika. Kolikor sem tu in tam še ujel iz njenih zapiskov, si njeno zgodbo lahko takole izobličim: Vojne zmede so iz daljnih krajev zanesle v njeno okolico moža, ki je bil poprej zelo nesrečen in se mu niti sanjalo ni, da ga čaka v tujini, kamor je šel le uničevanju in smrti naproti, nova, nepoznana sreča. Spoznala sta drug v drugem tisti vzor, ki nam vsem, naj si to priznamo ali ne, lebdi neprestano pred očmi, ki ga, često nezavedno, zmerom iščemo in ga tako izredka najdemo. Oba sta bila tem srečnejša, ker jima je usoda vrgla to darilo nepričakovano v naročje ob času splošne pogibe]i, umiranja in strahot. Kakor dva otroka, ki oh trgatvi v senci na travi obirata velik, sladek grozd, tako zobljeta tudi onadva najlepše, najslastnejše jagode z grozda najvišje ljubezni. Zvečer se shajata v parku ob ribnjaku, posedata pod visokimi platanami, poslušata slavca v bližnjem grmovju in daljno bobnenje topov, štejeta zvezde in poljube in zdi se jima, da je teh za sto in sto nebes, a ca njiju še zmerom premalo. Snideta se na pojedini in igrata vsej družbi varil jvo glumo, kakor da se ne marata, dočim vsak delec njunega bitja vriska od notranje blaženosti. Ona pride o belem dnevu na njegov dom; z izbranim ponosom se mu preprosto ponuja in odmika in oba izkrešeta drug iz drugega najsvetlejfie iskre ljubezenskih čuv-»tev. Dolžnost pokliče njega drugam. Po burnem slovesu ostane ona v avo-jeui kraju in čaka njegove vrnitve, snujoč si nove, lepe slike skorajšnjega svidenja. Med branjem je večkrat zaprla knjigo in pogledala pobožno na oltar. Človek bi bil mislil, da z globoko zbranostjo sledi nekrvavo daritev. A gotovo je v duhu izpopolnjevala pomanjkljive be- sede -v dnevniku ter si ob njih živeje slikala doživetja, ki jih je njena roka le begotno zabeležila. Tu in tam je stalo v knjigi nerazumljivo znamenje ali neraerešna kratica, iz previdnosti, da bi nepoklicane oči ne mogle prodreti v njeno svetišče, ako bi zapiski zašli v neprave roke. Čim dalje je brala, tem več je bilo takih znamenj in tem češče je ob njih zapirala knjigo. Tako je že sama poskrbela, da nisem mogel prekoračiti meja dopustne neskromnosti; tvoja prejšnja bojazen je bila prazna. Vendar sem prepričan, da se tudi v teh znamenjih ne skriva nič takega, kar se ne bi skladalo z zdravo, do dna pošteno pristnostjo njenih ostalih besed. O njenih varovankah sumim, da so kdaj skrivoma pokukale v njen molitvenik. Njih. oziranje, drezanje s komolci in pridržano hihitanje je včasih pomenilo naravnost: ,Glej, že zopet bere svojo mašo, Ej, me dobro vemo, kakšna je ta maša. Hm, hm — zatopljena, seveda, pa ne v oltar/ Njih vedenje je bravko često zmotilo, da jih je svareče pogledala. Včasih se je tudi prestopila, kakor bi sumila, da ji kdo bere preko ramen. Enkrat se je celo previdno ozrla, ali ne škilijo odkod neskromni pogledi; tedaj sem se malomarno ozrl drugam, kakor da nje vso mašo še videl iisem. Pomirila se je in jaz sem lahko še nadalje opazoval — izpreminjasto žarenje metuljnih kril. Prebral sem le nekaj njenih strani. Trobenta se je ostro razlegla pod oboki in množica se je zazibala k izhodom. Soseda, je spravila molitvenik v ročno torbico, pomignila z roko svojim deklicam, klecnila, se pokrižala in odšla slovesno za njimi. Nehote se mi je vrinilo vprašanje: ,Bog ve, ali niso še mnoge druge brale iz kakega posebnega molitvenika?'« «Ti rad sumničiš,« sem odvrnil. «Ne, govorim po izkušnji. Gotovo je, da ima vsak Človek svojo posebno mašo. Tudi ženica, ki moli leta in leta iz pravega molitvenika, zapre večkrat knjigo, da se po svoje pomeni z Bogom. In ta Bog ni zmerom tisti, ki je na oltarju.)) Vodni curek nad ribnikom se je mav-ričil v solncu, otroci so se glasno podili jk> zeleni travi pod samotnim jese-novcem, po peščeni stezi je v dalji odhajala proti mestu vitka, lahkotna ženska postava. Daleč zadaj so v sinjem loku blestele planine. Marifan Sever: Beli labodi So beli li labodi, ki tiho plavajo po vodi in tam na svoji nočni poti nemirno stresajo peroti? — Labodi niso! So le želje, ki hrepenenja čoln jih pelje v preživih sanj nemirnem letu nocoj po daljnem, širnem svetu... O, slast v mrakove je prodnati in pa nebo in svet objemati, roditi se in zopet umirati in se kot božja luč nanovo unemati! Ivan Veuk : Nad prepadom Noveht I. Profesor Ivan Bmič je sedel za mizo in kadil cigareto. Pred njim je ležala odprta knjiga, todš. profesor ni čital. Naslonil se je na stolični hrbet, puhal dim v zrak, njegove oči pa so san javo zrle v daljavo in prodirale skozi zidov j a in ulice v svobodno prost ran ost sladkih domišljij. Ze nekaj tednov je bil profesor Bmič v takem sanjavem razpoloženju. Nič več ga niso veselile knjige, bil je raztresen, celo s pisanjem je prenehal. Profesor Brnič je bil namreč zaljubljen. Segel je že bogve katerikrat v žep po listnico, vzel iz nje majhno „sliko in se poglobil vanjo. Nežno dekliško obličje z milobnimi očmi je zrlo vanj. Ljubeznivi kodri so pridajali obrazku ono nedolžno porednost, ki se zna, včasih zatajiti in izpremeniti v opojno hrepeniji-vost, ki je prevahljiva in kaj nevarna neizkušenim srcem. Profesor si je predočil živi izvirnik male slike. Videl je velike temnosive oči z velikimi trepalnicami, ki so stopnjevale ljubkost dekličinega obraza, če jih je deklica nekoliko priprla. Videl je njeno visoko, tanko postavo. Njegov duh pa si je izoblikoval njene dražesti daleč preko resničnosti. Sicer pa je to lastnost skoraj vseh zaljubljencev. Posebno srečna pa ni bila njegova ljubezen. Kolikor se mu je zdelo, je bil le on ljubeča polovica, ljubljena deklica pa se je držala bolj ravnodušno pri vsej njegovi ljubezenski zadevi Odkril ji je svojo ljubezen z vso nerodnostjo in boječnoetjo, ki jo je pač zmožen mlad, zaljubljen profesor s še preobilnimi ostanki idealnega promatranja življenja in ljudi. Ona je sprejemala njegove ljubezenske izraze hladno in ravnodušno. In tuđi pozneje, ko se je nekoliko udomačil v svoji vlogi in je postal pogumnejši, je poslušala njegove čuvstvene izlive s takšno vzvišeno dno duše ponižanega in užaljenega, Četudi si tega ni hotel nikoli priznati. Napredoval je v toliko, da mu je dala to sličico «v spomin«, kakor je rekla, pustila, da jo je včasih prijel za roko, celo poljubil jo je enkrat, ko je njegovo prekipelo čuvstvo premagalo neokretno bojazen, toda predobro je Čutil, da je samo on tisti, ki ljubi, koprni, trpi. Ona pa je ostala vedno enako mirna, hladna, dostojna. Olga je bila hči edinka iz uradniške rodbine. Častilcev ji ni manjkalo, morda so jo ti tako razvadili, da je sprejemala profesorjeve iskrene ljubezenske izraze s takšno zanj žaljivo ravnodušnost jo. Vendar pa ga ni odbijala. Zdelo se je, kakor da ga hrani za vsak slučaj, če drugega, ne bo. . Bržkone je čakala «princa;?, kakor mnofea. dekleta do neke starosti. Ko se pa z minevanjem let vedno jasneje pokazuje, da se je «princ« skujal, tedaj je tudi takle zaljubljeni profesorček dober. Ni dognano, če je spadala Olga v to vrsto deklet, toda ker je imela za seboj že dve pomladi preko dvajsetih, je vsaj lalien sum upravičen. Sicer pa je znala biti tudi ljubezni va, nedolžno poredna, celo prisrčna kadar se ji je zahotelo. Ker pa je bila preveč gotova profesorja in se ni še od ločila, kaj naj napravi z njim, je le redkokdaj uporabila zgoraj omenjene lastnosti napram njemu. To dekličino obnašanje pa je še bolj razvnemalo koprneče profesorjevo srce. Ona pa se je pasla nad njegovim ko-prnenjem, zavedajoč se svoje moči nad njim. Ko jo je odločno vprašal, ali hoče postati njegova žena, ni rekla da, ni rekla ne. Zvito se je znala izogniti odgovoru da je vprašanje ostalo odprto. Včasih se je profesor zavedel dekličine muhavosti. Spoznal je svojo slabost pa to je bilo samo hipno. Njegovo srce mu je pravilo, da je Olga dobro, plemenito, nedolžno dekle, ki se hoče prej dobro uveriti, ali ga dovolj ljubi. Vsaj tako je sodil po njenih besedah. Odločno pa je sklenil, da se mora to vprašanje rešiti čim prej. Na sobotnem in nedeljskem izletu v gore je upal, da se znatno približa smotru. Majhna družba, priložnostnih planincev se je namenila preko Trnovskega gozda na razgledne vrhove. Olgina mlada teta z možem je bila prirediteljica izletu. Kakor vse mlade poročene žene, si je tudi ona prizadevala, da bi se Olgia kmalu poročila s profesorjem, ki se ji je zdel primerna partija za nečakinjo. Pred svojo zaljubljenostjo se je profesor veselil planinskih izletov, dasi ni J>U k Ikak -hribolazec. Takrat se je veselil izleta samo zaradi Olge. Upal je, da bo imel dovolj časa, da ji obširno razkrije svoja čuvstva. Odložil je sliko, si prižgal novo cigareto in pisal Olgi pismo. Njegova pisma, ki so ostala seveda brez odgovora, je rad* prebirala. V pismih ni bilo niti sledu o profesorjevi boječnosti in neokretnosti. Preveval jih je njegov pesniški duh. Tudi ji je laskalo, da jo nekdo tako čisla, spoštuje, ljubi. Njemu pa so bili ti čuvstveni izlivi prav potrebni, ker, ljubezen ga je zgrabila s izredno silo. Zaključil je s zatrjevanjem, da se silno veseli sobotnega in nedeljskega potovanja v gore zaradi njene druščine. Če je ne bo, ne pojde .niti on... II. Pozno popoldne so se napotili iz mesta. Nekoliko oblačno julijsko vreme je bilo prav primerno njih potovanju. Bilo jih je šestero: Olgina teta z možem, Olga, profesor Brnič, štiridesetletni davkar Kale, zakrknjen samec, in neka še vedno Življenja žejna *dova, ki si je prizadevala zavoje vati trmastega dav-karja. Ko so priftii iz mestnih ulic in imeli za seboj tudi predmestja, so se porazdelili v bočno vrsto po dva in dva in hodili v enakomernem Času, prav pola-goma> da se ne bi predčasno utrudili in upehali. Vse to po navodilu udobnost ljubečega davkarja Moški so nosili dobro nabasane nahrbtnike in vrhnje plašče dam. Vdova je imela pri sebi izvrstno kukalo. V splošnem so hodili v naslednjem redu: prva sta bila profesoe in Olga, nekaj korakov za njima sta hodila Olgina teta z možem, zadnja pa davkar in vdova* Bilo je že o solnčnem zahodu, ko so prispeli do prvega večjega selišta planote. Ustavili so se, molki so sneli nahrbtnike in prinesli na dan krepčila. Ko se je začelo mračiti, so nadaljevali pot do vasi, kjer so imeli prenočit!. Hodili so po lepi cesti, ki je peljala sredi po gozdu. Razen profesorja, ki ga je podžigala ljubezen, so bili vsi utrujeni. Olga je zastajala, a njen spremljevalec je zastajal z njo. Ostala dva pora sta bila že nekoliko najprej. Zaljubljeni profesor je izrabil mrak in Olgino utrujenost za stoje ljubezenske melodije, ki jih vsako dekliško uho rado posluša, četudi ji je dvorilec ravnodušen. Sedla sta na posekano deblo ob cesti, da se odpočlifta. Olgina teta s možem sta že sedela: kakih slo korakov naprej, tudi na posekanem deblu. Davkar In vdova pa sla koraksla polagoma dalje. Nastopivša noč ju je?*C!vila, da sta brezbrižnostjo, da se je včasih čutil v. premagala utrujenost. Skozi temen mrak sta se obrisa njih postav komaj še razločevala. * Profesor Brnič je objel deklico in dejal: — Olga, ali smem pričakovati, da me boš kdaj ljubila kakor jaz Tebe? Predrami se, Olga, Olguška, bodi moja. — Ali me zares tako ljubite, gospod profesor } — Ah, že zopet to vikanje, je bolestno zaječal Brnič. — Čemu bi s£ tikala, ko si nisva še nič. Se zaročena nisva. — Samo od tebe je to odvisno, Olguška. Karkoli zahtevaš, napravim zate. Kako naj ti dokažem svojo ljubezen? Olguška pa je ostala mirna in rekla: - Pojdi va, jutri naj se odloči to vprašanje. Okrog desetih zvečer so prispeli do vasi, kjer so imeli prenočiti. V jedilnici velike gostilne je bilo polno planincev, ki so počivali, da pojdejo še ponoči naprej. Bilo je veselo in živahno. Tudi na£a, družbiea se je imenitno zabavala. I Celo sentimentalni profesor se je razmahnil in postal razposajen, da se mu je Olga čudila. Bilo je že davno preko polnoči, ko so šli k počitku. Pred šesto so bili že na potu proti Kozjemu robu. Bili so dobre volje in lahkih nog. Na veliki zeleni jasi, stan ji pravijo tamošnji hribovci, so se zadnjič odpočili. Še četrt ure hoda je bilo do vrha in hoteli so spočiti uživati razgled, zakaj vreme je bilo lepo in nebo Čisto. Profesor se je z vztrajno potrpežljivostjo držal Olge, dasi mu ona niti najmanje ni vračala ne njegovih koprnečih pogledov ne prisrčnih besed. Očividno je profesor izbral najslabšo taktiko napram domišljavemu dekletu. Po kratkem odmora so nadaljevali pot navzgor. Kmalu so ptišli do prve gozdne odprtine, odkoder so že videli vrhove veličastnih gora Julijskih Alp. Dolina je bila očem še zaprta. Še kratka pot skozi gosto, mlado bukovje in bili so na Kozjem robu. Odprl se je razgled. Globoko pod njimi dolina, naprej zelena Kojca, zeleni Porezen, a nad njimi se je d-i^ala ogromna stena, ki je segala od idrijskih ogromna stena, ki je segala od idrijskih vrhov do Triglava in dalje. V daljavi so jasno razločili trije rogliči triglavske kope na veliki planoti. Sedli so ob robu nad prepadom, ki je padal v brezmejno globočino. Vsak je po svoje občudoval lepoto, ki se je nudila očem. Vdova in davkar sta zbijala šale nad prepadom, oprijemajoč se varno za drevo, zakonca sta sedla v travo in mirno zrla v solnčno sliko pred seboj, profesor Bmič se je zamislil v daljavo, Olga pa je iskala planinskih cvetlic. Tedaj je nenadoma vzkliknila: — Oh, rododendron! Pa samo listje, cvetja nič. Davkar se je obrnil k njej in dejal: — Preveč varno je tu, da bi mogla še katera cvetlica ostati za vas. Kdorkoli pride gori, misli, da mora vse potrgati, kakor vi, gospodična Olga, zdajle. — Zakaj pa naj rastejo, če ne za nas! — Seveda, človek misli, da je vse v naravi ustvarjeno za to, da on pokonča sebi v veselje. — Seveda, človek misli, da je vse v naravi ustvarjeno v zadoščenje njegovega pokončevalnega nagon«. — Oh, rododendron! Tako lepa cvetlica! Kako rada bi jih nesla cel šopek v mesto! — Prav nič ni lepša kakor mnoge druge, ki jih imate že nabrane v šopku ali pa' doma v vrtu in na oknu. Ker pa rasto tu gori, daleč od naših lenobnih nog v mestu, so lepe, nežne, prekrasne, in tako dalje. Olga je iskala ob robovih, pa razen obranega grmičevja ni našla, kar je iskala. Tudi profesor ji je pomagal iskati, pa zaman. Pogledal je naprej proti skrajnemu robu in iskal z očmi. Tedaj se vnovič davkai- oglasi: — Tam doli, prav na koncu roba, tam so še, prav gotovo. Tja pa je težko priti, zato sme tam rododendron cvesti v svoje veselje. Samo turist, ki je vajen hribov in ima s sabo turistovsko orodje, si upa do tja. Kdor pa zna priti do tja, je Že pristen planinski hribolazec, ki se mu smilijo planinske cvetlice in jih pusti rajši rasti. Ne bo nič, gospodična Olga, med nami ni takšnega junaka, ki bi hotel tvegaji svoje življenje, da ugodi vašemu pohlepu po rdečih planinskih rožicah. — Pa so zares tam doli? — je vprašala. — Stavim, kar hočete, da so. Nato je profesor izjavil: — Olga, jaz grem ponje. za vas. — In oči so se mu zabliskale. Deklica ga je premerila s pogledom od nog do glave. Njegova suha, dolga postava se ji ni zdela nič kaj primerna za tako nevarno pot. To je bral profesor v njenih očeh. Nato je pogledala zopet doli proti robu prepada in neverno rekla: — Če si upate? — Za vas vse. In že je stopal naprej po robu. Davkar je zakilca! za njim skoraj jezno: — Gospod profesori Kaj ste zblazneli! Nevarno je, ne pridete do tja. Ni je ženske na svetu, za katero bi se splačalo, podajati se v življensko nevarnost, posebno pa za muhe takih le mladih de- klet. V glavi &e vam zavrti, pa bost^ splavali po zraku doli do TribuŠe. Toda Brnič ga ni poslušal, ampak nadaljeval pot. Vsa družba je gledala za njim. Razen davkarja se ni morda nihče zavedrj, kako silno nevarna je tista pot za iia\adnega zemliana-nei urista, kot je bil profesor. Tisti rob zasluži po pravici ime Kozji rob Od vrha, kjer so oni sedeli, se je rob rrdaljeval v vedno ožjem podaljšku. i\a levo in desno navpična stena* več sto metrov visoka. Čim bliže skrajnemu koncu, tem ožja je bila steza. Pri skrajnem robu je bila komaj dve stopinji široka. Profesor Brnič je spočetka naglo skakal po robu navzdol, potem pa je postal previdnejši, vendar pa so bile njegove stopinje tako gotove, kakor da je v sorodu z živaljo, po kateri se rob imenuj«-« Prevzel ga je nekakšen zanos, da se nI zavedal nevarnosti. Kakor omamljen je hitel naprej in prišel do konca. Bil je kakih dvajset metrov niže od svoje družbe, ki je gledala za njim. Naglo je pocenil, se sklonil nad steno in resnično: rdeče cvetje se je smejalo v solnčni svetlobi: ro<1odemiroii. Počasi in skrbno je odtrgal nekaj vejic in se vzklonil. In tedaj m ti je bilo. kakor da se je zdramil iz omamnosti, v katero ga jo zazibala Olgina podoba. Pogled mu je šinil preko prelepe naravne slike, ki se mu je tu nenadoma odprla pred očmi. Daleč v ozadju ogromne, v višnjevka-sto sivino zavite gore s pobeljenim Tri glavom. Pod triglavsko planoto na desno in levo zeleno hribovje Porezna in Kojre, navpično pod n jim pa kakih sedemsto metrov globoka dolina, vas, zvonik, reka. Še bolj na desno zeleno planinsko gričevje, izza zelenja drevja so gledale ljubke vasice, zeleni pašniki z belimi pikami: govedom. Ozračje je bilo gorko, a ne vroče, lahen vetriČ je šumljal, kakor da se poigrava, profesor pa je strmel v bajne krasoto predse in jo takorekoč vdiha val vase. Pozabil je na svojo družbo. Vstal .i*1, njegove oči so požirale nepopisno lepoto, a duh se mu je odvrnil od malenkostnih skrbi in misli, ki so ga še pred kratkim trle in vznemirjale. Pred veličastno naravno sliko je izginila tudi Olgina podoba. Pogledal je v dolino, globoko pod se-boj. Drobna cerkvica z zvonikom, raztresene hiše, rečica, vse je bilo videti tako majhno in igračkasto. In vendar se je spomnil, da prebivajo tam spodaj marljivi ljudje, ki se pehajo in trudijo in nič ne vedo za srefco in lepoto, ki kraljuje tu gori. Tako velikega, močnega in srečnega se je Čutil tu gori, da je pomiloval one spodaj, zasmilili so se mu trpini, v srcu se mu je obudila ljubezen do vseh trpečih, do vseh onih, ki ne vedo, kaj je sreča, pa koprne po njej do smrti In tam nekje med tistimi zelenimi predgorami pod ogromno steno je njegova rojstna vasica. Tam so tu« I i njegovi, ki se ravno tako pehajo in trudijo in ne vedo za srečo... • Nekaj minut je minilo, predno se je zopet vzdramil. Vnovič je pogledal v globočino. In zopet je videl zvonik s cerkvico, pokopališče vasice ob potoku, in vse tako jasno, kakor da mu je treba samo roko iztegniti in pobrati te igrač ker ter jih odnesti s seboj v mesto. * Oni gori so ga klicali, toda ni jih slišal. Zdaj ga je začela zanimati globo čina... Nekaj mehkega, toplega in r. * nega se mu je začelo pretakati po u Zdelo se mu je, da ima perotnice in mi more poleteti tja doli in potem naprej, črez zelenice predgorja, in naprej, visoko gori Črez veliko steno triglavske planote in preko Triglava naprej, naprej, v daljavo, kjer je doma prava, resnična^ sreča... Globina ga je vabila. Omiigoval je. Vedno vabljivejši je bil klic globočine, vedno silnejše ga je vleklo naprej. Za je padal... Tedaj ga je nekaj pretreslo — zavedel se je, kam ga je gnala razkošna sila. Prcbledcl je, iz prsi se mu je izvi! obupen vzklik, čut samoobrane se je zbudil v nj« in. Komaj je utegnil še po-čeniti in se vsesti. Zamižal je, da ne bi več videl globine, ki se je je zdaj bal. Slišal je. kako so ga oni gori prestrašeno klicali nazaj. Posebno davkar je, vpil kakor besen, toda Brniču so zdaj odpovedale vse moči. Polagoma je prihajal k sebi Ih se zgax u»I Toda pot nazaj je bila težavna. Plazil se je po vseh štirih, se previdno oprijemal skalovja in grmovja, kjer ga, je kaj bilo. Ko je prispel do družbe, je mirno izročil Olgi Šopek rododendionov, ki gu ni izpustil iz rok niti v največji nevarnosti. Ni izpregovoril bese-dicc. Vsi so ga obstopili, ga izpraševali, kaj mu je bilo tam spodaj, da ga je toliko Časa zadržlo in mu povedali, da so se tresli zanj. — Gospod profesor, — je rekla Olga. Hvala vam za te cvetlice. Nikoli ne bom pozabila, da ste tvegali življenje zame. Oh, kakom sem vam hvaležna. Prisrčno ga je pogledala, a Brnič je molčal. lik ratu se mu je zazdela njegova zaljubljenost smešna. Pogledal je Olgo in se začudil. Njen obraz se mu je zdel prav navaden, njene sive oči so bile vo« dene, .plavi kodri smešni, a njena visoka, suha postava neprivlačna. Pogledal jo je s hladnim, ravnoduŠ-< , nim pogledom, kakor da je to nekaiV * J V Trstu, dne 4. aprila 1926. VeUKOROONl PRILOGA »EDINOSTI' V. druga ženska, ne pa ona. po kateri jeF™ V zadnjih tednih tako koprnel Olga Je videla ta pogled in njegovo ravnodušnost. Vendar pa je to pripisoval« profesorjevi utrujenosti in potrtosti zaradi napora in strahu, ki ga je Sreživel nad prepadom. Nežno je vonja-l rdeče cvetlice, dasi so bile brez duha. Na vsej poti nazaj ni profesor več Ukal njene druščine. Držal se je rajši prikupnega davkarja in živahne vdove. Toda ker so bili vsi bolj utrujeni od njega in Olge, sta prišla večkrat skupaj, tem lažje, ker je Olpa zdaj hotela biti ob njegovi strani. Ko sta bila sama in daleč od drugih, ga je Olga ljubeznivo pogledala in mu rekla: — Gospod profesor, zdaj verjamem, da me ljubite, tudi jaz vas imam rada. Profesor ni nič rekel, nič občutil. Vnovič je izpregovorila: Ljubim te, Ivan, poljubi me. Prožila ni u je ustna, toda ostal je ravnodušen in ni sprejel ponudba — Ne verjameš? Tedaj ga je objela in poljubila, toda ostal je mrzel kakor led. Njegova ljubezen je skopnela nad onim prepadom, a. od p upi I zanjo je bil rdeči rododen-d ronili. Osem dni pozneje. Zopet je sedel za mizo, zopet je imel njeno sliko pred *eboj, njeno sliko in drobno parfumira-no pisemce. V teh osmih dneh ni niti enkrat zakoprnel po njej, ni je iskal, ni ji pisal. Gledal je v sliko in se čudil izpre-membi. Kako je mogel ob pogledu na to revno sličico koprneti po izvirniku! Tega ni mogel zdaj razumeti. Pisemce se je glasilo: Dragi! Od nedelje sem, ko si mi tako nesebično dokazal svojo ljubezen, da si Šel zame v tako nevarnost, Te ljubim. (Podčrtano v pismu). Kadar prideš, smeš govoriti z očetom, bom Tvoja. Tvoje rododendrone hranim v večen spomin. Te poljublja OlguŠka. Kako neokusno, malenkostno! Kako nepopisno dolgočasno je vse to, je pomislil. Globoko je vzdihnil, nato je raztrgal sliko in dišeče pisemce na drobne koščke ter jih vrgel v koš. Potem je zaprl knjigo pred seboj, si prižgal cigareto in šel v kavarno. Marijan Sever : V mestnem parku Nad taktom skrivnostnim razpenjenih ki temno golčijo, sikajo, tožijo, [vod, v senci zelenih platan in kostanjev fBog ve, iz katerih prišle so- panjev?) brneče Čebele nemirno krožijo... Pod njimi krmari pa bel labod tu stresa, oholo svoje peroti, kot da je ženin, ki gre nasproti. sred žarkov drhtenja in ros lesketanj kraljici svojih sanj... Kraj ribnika ribice zlate plavajo, s kruhkom se belim }>oigrava>jo, ki spušča iz svojih drobnih rok ga moj otrok. Kako mu gorijo mlada lica? — Srce mil je zdaj pojoča ptica, ki Čivka in čivka kakor zna © svoji radosti do neba... Zvon v daljah zapel je vdar na vdar... ki proč je samote bajni čar! Fran Žgur: April Zdaj dež in zopet solnčni svit nad zemljo čez in Čez razlit, April nestanovitnih dni v deželi zdaj se tu mudi. Tu čas bolesti je in nad, veselje gledam, bolečino; drhti bolesti temni Had, svoboda kliče Proserpino... Zapusti, deva, temni stan, na piano pohitiva — v pričakovanju diha plan, na neukih cvet si skriva. Ta prvi cvet, kot rahel dih, simbol je src zaljubljenih... Fran Žgur: Pesem \ «Kje dragec moj je, cvet ljubezni?« val vpraša deve glas potrt; V odgovor val buči ji jezni: Prižela ga v objem je smrt!» V noč. krikne divjega viharja: «Kje fant moj, sen je tihih sob?» Tuleč ji burja odgovarja: — Poročna postelj mu je grob! K oblaku vzklikne hrepenenja: •Kje ljubeč moj se, kje mudi ?» Oblak ji tožiti ne jenja — — Tvoj ljubeč tih je, v grobu spi! Zvok deve k srcu glas izustil: «Povej, kje dragec moj je, kje?» Srce ji govori; — Zapustil, nezvest je pahnil te v goml Sedaj ko pomlad Sedaj ko pomlad slednji grob rahljd v cvetno gredivo, sedaj ko vabi golobico v poset golob na zelen dob —• Sedaj ko solnce, car neba, poljublja devi — zemlji lice, pojo ljubezni pesem ptice — Naj Žalost bo mi v oknu srca? Naj misel duše, sestra ptic, tja k bratu — solncu v pesmi plane, zagrnjena v ovoj meglic obkroži širne vse poljane — Naj v pesmi glasni prekipi, y v dnu polja cvetnega zaspi! fe ♦❖-M- Dr. Ivo šorti: Cacel je palica ČRBCA. Saj sem že mislil, da mu bom rekel tako, kakor mu je rekla vsa fara — deset fara naokrog; kajti razume se, da ga kar za «onegovega» niso imeli, naj je Še tako malo veljal. Ampak čeprav je zdaj že davno mrtev in tudi ni misliti, da bi se kaki sorodniki potegovali za njegovo Čast — preveč so ga tajili za živa, da bi se po smrti oglašali zanj — sem že tako, da mi je odvratna sama misel, postaviti ljudem koga golega in nagega pred oči. Moj Bog, tista podtikanja: «s tem si mislil pa tega in tega!», da niti ne govorim o smešnih i z tikanjih, Če sera kdaj — danes rečem: žal! — v prvi osebi pripovedoval! Obrijem ti ga prej, brate, če ima brado, da ga lastna mati ne spozna, a če je nima, mu jo naslikam do pasu in še Čez! (In kakor da bi is lastnega človek ne mogel ustvariti borega dedca ali malo ženščine, kmetskih ali gosposkih!) Ampak ne pravim, da se včasih ne pojavi pred Človekom postava, ki skoraj »kar zuje: «Na, vzemi me, kakor sem, in ne mešaj okrog mene, da se ti drugače na tem tvojem lastnem zmazku ne maščujem!» To so osobito tiste podobe iz davnine, ki sva jih skupaj ljubila, častila in uživala z rajnkim tetinim Tonom, človekom, o katerem je nespamet dvomila, ali je res popolnoma pri čisti, pa je bil samo pesnik ter zato velik ljubitelj in ljubljenec norcev in otrok, godcev in pohajačev, čednikov in večnih romarjev, vseh ubogih duha, bogatih srca — od Kovtrčkovega Ivančka, ki se ga je brat-Župnik za rožnico hotel odkrižati, in ga je Ivanček drugi dan sredi pridige ustavil, češ: «Ljudje, nikar temu ne verjemite, ki laže, kakor je rekel včeraj, da je gospa ŽanČeva umrla, pa mi je davi sama povedala, da ni!», do Cerkljana, ki se je na skuto vode napil, da so ga morali čez pas povezati in je odgovoril na vprašanje, ali je bolje: «Bujš ni, a belj guišen je», do hudajuženskega cesarja, ki je ure popravljal, nikoli nobene popravil, a samo radi svojih Šal vedno imel dela, — in do Petra, ki je junak te historijce. Peter je krpal stare kotle in dežnike. Dolga leta se je klatil nekod po svetu, potem se je nenadoma pojavil v vasi. Mislim, da sem bil skončal Četrto šolo, ko mi je Tone najavil to novo zvezdo. «Pomisli!» pravi. «Po zimi pride tod mimo, suh, bled, visok, sestradan kakor volk. Matere nI doma, da bi mu kaj skuhala, pa mu ponudim kos koruznega kruha. Vzame, gleda nekaj Časa, odlomi drobec, dene v usta in reče: «MoŽ!» — Tone je imel takrat dvajset let! — «mož dober ste, da morete jesti tak kruh!» * S tem je bilo od vsega začetka prideb-Ijeno Tonovo srce. Za nadaljuo je Peter sam skrbel: spri se je z največjim mogoč-njakom v vasi in prišel vsak dan sest na kozolec nasproti njegovega okna, a tako, da se je videla samo zadnja njegova plat, Ko se je velikaš pritožil, Je menil Poter, da je on tam še vedno lepSi, nego velikaš« najljubša oseba od spredaj, in če lak gleda od jutra do večera to, moro preai uro na dan tudi ono. Temu so »e ljudje zelo smejali in Peter se jim jo v srcu oamn prikupil. Tudi tega mu še niso zamerili, dt si je radi nekega novega navzkrižja z dvema gospodarjema na ovojih čim bolj redkih poteh skoči vas od konca do lun tiščal nos, s čimer bi se Mli »orali čutiti prizadete „ tudi ostali oiji rojaki. Ali sod« je izbil dno čin, s katerim je potekal vaška dekleta na poti k deseti maši t« tako drastično ponazoril svojo sodbo o njih, da Človek o tem Še govoriti ne nor«. Odtlej je bil Peter res iz veo faro nokahe izobčen. Gori okrog nas pa, visokomad vasjo, se je še vedno rad prikazal. Pravi predstav i tel ji naselbine so sicer držali z vaščani. ali otroci, bolj svobodni nego od starejših laže obvladani strnjeni njih roj tam spodaj — so mu ostali svesti; že cele pa veliki otrok Tone. Tudi kar se ttte mene, se nisem mogel popolnoma ustavljati humorju v nelepem dejanju, dasi je bila med razžaljenimi dekleti i moja simpatija; in če sem ga videl, sem mu vsaj pome-žikniL Med tem so se tekom let naše razmere tako spremenile, da smo se s podrobsl^e samote preselili dol ob cesto. Od Hej se Je nisem ceste rešil nikoli več in še danes mi kaže vedno dalje... , Po Petru so že davno spet iztegali roke vsaj pregoreli meiški kotli in potrti dežniki, a en je ostal neizprosen in ed vseh številk, ki so tvori)« domačo občiuo, Js skrbel samo za one tam gori — Tonora zasluga pač. Zato sem se skoraj začudil, ko se je Peter nekoč nenadoma pojavil pred menoj, sedečim na vrtu in tako zamišljenim v knjigo, da ga prej nisem opazit «Tone me je poslal,» je dejal. eNafcrgal j« v nedeljo na Jelovniku prav posebno topih očnic In jih hrani za vas, ako M stopili to teden kaj k nJemu. t>rugače vam jih v nedeljo k maši prinese." Potem je nenadno zaprašal: «Kaj pa stoji v takih bukvah? Ljudje pripovedujejo različne stvari, a ne ume jo pitilitU «Kaj ne znate brati, Peter T» sem se te malo preveč začudil. «Ah, saj veste kako je bilo s menojl* Je skomigni). «Se za mater komaj vem, a kdo ae je brigal zame! Ciganska sorto paž!» •Pa prav takšno le cigansko povest berem zdaj tu!* sem se nasmehnit. «0 Človeku, ki se je res pociganiU , , «ln ni-bu —j iJ UrUii. «Ne, saj pr»vim. Hotel je -poskusiti tudi takšno življenje.» «Tako?» je zategnil. «Pa... pa kakšen je bil?» «Kako, kakšen je bil?» «No, ali je bil velik in suh?» Nehote sem se ozrl vanj, ki je stal neznansko dolg in suh pred menoj. «Ne, ta je bil majhen in debel,» sem se zasmejal. «Pa kako da vas to zanima, Peter?» ' «Tako!» je rekel nekoliko v zadregi. «In ali zapišejo tudi kraj, odkoder je tak človek doma?» «Ah, ne, Peter. Navadno vsaj so vsa imena izmišljena. Saj bi drugače tak lahko tožil.» Pokimal je, nekaj zamrmral in odšel pod češpljami s svojo culo, v kateri je imel žico in klešče. Toda drugi dan ob isti uri je stal spet pred menoj. Pozneje sem si razložil, ali ni bilo isto, kakor žene hudodelca vedno znova na kraj njegovega zločina. «Čakajte!» je pričel po kratkem obotavljanju. «A1i bi vi tudi lahko napisali take bukve ?» «Jaz? Ne jrem — poskusil bi,» sem se zasmejal; fine! sem takrat že napisano svojo prvo novelo, a Še v mlznici, nezaprti malosemeniški namreč, da mi jo je pograbil gospod ravnatelj in sem imel zbog nje nepritik kakor z vsemi natiskanimi ne. «Ce bi namreč kaj izvedeli o meni... na primer, kod sem hodil tista leta, ko sem bil z doma... ali bi napisali v bukve o . tem?» I «Kaj bi vi to radi, Peter?« sem ga vpra-' šal še bolj veselo. «Bog varuj!» je počasi odmajal. »S^j prav zato sem mislil... Da M namreč kar sam povedal... Ne bi maral, da pride ven. Če bi kdo stikal za mano. Vi pa boste molčali, če vam sam povem. Kaj ne, da boste ?» «Kaj govorite, Peter? Bes vas ne razumem.« «Saj pravim, da bi sam povedal, če mi obečate, da ostane med nama.» «Seveda ostane, Peter. Ce je kaj takega...« «Nič hudega, nič slabega. Čeprav kajpak ni lepo. Tudi jaz sem bil med cigani...« «Vi, Peter? Pa so vas sprejeli?« «Kaj ne bi me bili! Saj sem jim dela*. Tam sem se tudi naučil te-le krparije, da mi danes ni treba ravno gnoja nositi. Vsaj en dobiček!« «Pa kako? Ali ste jih na poti srečali? Kod v kakem gozdu?« «Kar odtod sem šel za njimi, dvajset let bo zdaj in še več — Šele nabore sem bil opravil. Po ženski je prišlo...« «Po ženski?« ssm vzkliknil skrajno osupel. «Po ciganki. Zato tudi zdaj vse ženske sovražim.« «In vas je ona zvabila?« «Sama ne... Sit sem bil takrat že vsega... Saj sem rekel, da Še toliko ne vem, s kom me je mati v Trstu imela. Potem me je tu pri stricu odložila in se spet nekam izgubila. In so me odrivali s praga do praga. Mislim pa tudi, da sem bolj ciganske krvi, kakor sem dejal Že včeraj. Za vsakim vosom sem gledal, še za popotnikom, dokler se ni skril za Drenjarjev kozolec. Takrat pa, ko je prišla tista njih drha) skozi vas in me je ta črni satan oplazil z očmi... Kakor danes jo še vidim, kako se je ustavila sredi poti, uprla obe roki ob pas if» me gledala... Mislim, ker sem drugačen, kakor vsi drugi tod... Pa se mi je zvrtelo v glavi... Toliko sramu sem Še imel, da sem hodil saino od daleč za njimi po domačih krajih; tam onstran, blizu Škofje Loke, pa sem se splazil bliže. 2enska me je takoj spoznala — skoraj ie začudila se ni — nekaj je pešuftjala z dedci, pa so me vseli med se...» «No, d*, saj črni ste rss dovolj, Peter!« sem se namaohail. drži... me drži, kakor me je držala ciganka... Zastonj jim vse zakrpam in če mi porinejo žlicd, mislijo, da imajo še zaslu-j žen je. Ce ne bi bi! nor, bi danes imel J hišo in grunt. Ampak ne maram — to ni zame... Že najdem kake svisli, če ne bom mogel več hoditi. Tone pravi, da naj si vzamem tisto čumnato pod njegovo streho, zdaj ko je mati umrla, pa kaj si bo siromak še norca na glavo nakopa val! Zdaj ste me pa že dovolj časa poslušali. Rekla sva, da vse ostane med nama — ljudje ne ! bi vedeli kam s tem...» je pristavil in se ■počasi dvignil. Potem je pokazal s palico hišico visoko gori pod nasprotnim vrhom. «Ali že veste, kaj je napravil Brdarjev Tonček?« «Kaj spet?« »Takšno uro ua lesena kolesa pod streho, da bo viselo nihalo izpod nje in bo mahalo od enega konca bajte do drugega mimo vrat. Ker bo nabrušeno, pravi, se noben financar ne bo upa! ponoči blizu, ko bo kuhal žganje. Grem pogledat, ali je danes res 2e končal.* In njegova donkišotska prikazen je hip pozneje utonila v grmičevje nad vodo. Srečko Kosovel: Romanca Trpel je nocoj moj hrani, v njem nocoj sem sani, o j sam. Kje si deklica, nocoj, nocoj bi rad bil sam s s teboj. teboj. Sam sem. Pusto je doma, pusto sredi je srca, o j srca. Pa zaprem svoj topli hram in odidem; toda kam? Oj kam ? Fr. Siarovažki: V Kromerižu med vojsko. (Iz mojih spominov). Gostilna «Pri dotom fazana* — «Ale zde Js drmhs tHd£» — Posredovalec pri Ženito-vaafu — Pri nsftr. dr. Stojann - Velchrad Spalnico v snegu Z redkimi izjemami bi mogel pač vsakdo napisati .knjigo svojih spominov, ponajveč bridkih in žalostnih, ki mu jih je svetov n;* vojna vtisnila globoko v srce... Ministrstvo za notranje zadeve me je poklicalo v Brno, kjer sem imel svoj službeni sedež v prc/.i-diju namestništva. Moj neposredni predstojnik je bil današnji minister Cerny, mož odličnih sposobnosti, sila strog v službi in navzlic vsem svojim e. kr. naslovom zna-Čajen Ceh. Do mene je gojil mnogo zaupanja, pa sem spričo tega se z večjo vnemo vršil svojo dolžnost. Imenovali so me s funkcijo deželnega šolskega nadzornika za urejevanje slovenskih, hrvaških in italijanskih begunskih šol na Moravskem in deloma na Češkem. Vrhtega sem' se zanimal za socijalno-politične zadeve teh re-vežev, od kateri)» je bilo še aprila 1919. le na Moravskem še nad 20.000! Nočem pa za veselo veliko noč odkrivati gorja in bede svojih varovancev; po svoji navadi Vam povem rajše nekoliko šaljivih dogodkov, ki s«m jih doživel iia svojih potovanjih, da bo lažje Vam in — meni tudi. Večkrat sem jo moral udariti peš. Po nahrbtniku, izpranem po dežju m snegu, ožganem po gorilom solncu, ki je videl nekdaj lepše dni, ko sva potovala po lepi vipavski dolini, lazila in lovila po Cavuu, Dolu, Lo-kavcu, Cepovanu in bogvekod. po nekdaj zelenem klobuku, po prašni obleki in takem obuvalu, res ni bito soditi* da tiči tu notri in od spodaj c. kr...... ki se je na Sv. PeŠnje TeTo in ob dnmih svečanih pri-hkali ponašal — toda ne prav rad — z bridko sabljo m zlatim ovratnikom. Ni čudo tedaj, da me je jeseni I. 191fi debela gostilničarka «U zlatueho hažanta - nekje blizu Olomouca odslovila rekoč: «S panem bohem! Nemarne nir!» Mislila je menda, da se hočem njene krompirjeve «polivke» in zabel jenih «knedli kov« najesti kar takole vbogajm*4. I>a ganem njeno rodoljubno srce, ji povem, tla sem Slovenec in vrhtega Mchudatk. upr»*hKk« »revež-begune« ), da sem lačen itd. in naj mi v blagohotnem po&te van ju teh dejstev natoči vsaj čašo mleka, ki je prekipevalo na ognjišču. — i«Tak, ten pan je — uprchllk? S bohem, nemarne žadne mleko!» — «Salamenska bobniča nevoščljiva,« si mislim, «mari naj radi tebe obtefem gkriee in nataknem cilinder na plešo, tla dobim skromno kosil-ce?! Le počakaj, ti že pokažemo, kdo smo!» '— Grem do «staroste» (župana) in zahtevam, naj naroči kosilo u «Zlatneho ba-Ž6nta». Ko sem pol ure potem v Častnem spremstvu župana, Župnika in dveh učiteljev korakal v gostilno, mi je krčmarica postregla s kosom izvrstne slanine, s cmoki in zeljem, maslom in kruhom, s pivom pa še povrhu. Koliko pač odvisi od — zunanjosti! Ko sem jo proti večeru mahal na postajo, ki je bila 9 km oddaljena od te vasi, sem srečal gručo fantov, ki so šli od nabora. Malo bripavo so peli «Kde domov muj?», pa sem se še jaz prašal: Kje dom j« moj? Kakšna bo naša lepa Gorica, ko se vrnemo? Kakšna bo hiša z mojim udobnim stanovanjem, ki hrani mojo lepo knji-žnico, toliko krasnih lovskih in drugih spominkov, zbranih v mnogih letih?! O j, poteptani so naši zeleni travniki, z granatami preorano rodno polj«, požgano je naše domov je, uničeni osojni griči naših vinskih goric h> — Vidite zlomka, zopet sem jo za-brodol, kar ni moj namen* kot sem Vam prej obstal! — Ko pridom na postajo in hočem v natlačeni voz, me sprovodnica potegne za jermen mojega nahrbtnika, ki je hranil pol kosila — toda brez cmokov — in me strogo posvari: «Ale zd* je inU miš (drugi razred)!* «Da bi te zlatni ba-žant kljuni! v tvoj zvrnjeni nos, babniea sitna, aH misliš, da so nisem 9« nikoli vozil v 2. aH 1. razredu?» — Pa te sem žago-dmJal to povedal le sobi, da ne razžetf*« osebe« [ Pa tudi v uradu na namestništvu je bilo ' tu pa tam kaj zabave. V uradnih urah 90 se zatekali k meni naši Slovenci, Hrvatt in Italijani v vseh mogočih zadevah, k* večkrat niso spadale v moje področje. Celo pri ženitovanju sem moral neko? po-, sredovati. To pa je bilo tako. Na vrsto pride mož kakih trideset let star s pohabljeno levo roko in pozdravi: «Ma ueta, pšnel» — «Hm, ta govori CeSki, ta ni moj,» sem si mislil. — Co si pfej«-te?» (Kaj bi radi?) — fženim se, gospod."' — «To je prav in pošteno od Vas, prija-, telj; pa jaz ne vodim matrike in ne smem} vezati rok v zakon.» — »Okrajno £lavar-{ stvo me je poslalo sem 7. Vašim naslovom.) Vidite, tukaj imam zapisano Vaše irue.» —' Bolj ko mu pripovedujem, da je tu gotovo kaka pomota, manj se je dal ženin prepričati o moji tozadevni nesposobnosti in kompetenci. «Saj ste vi tu za — begunce ?» — «Je Že l'es; pa VI niste begunce.)) — «Sem, sem, gospod! Ze poltretje leto nisem videl lepe južne Tirolske.« — «Pa ne go--vorite italijanski?» — «Sem zapomnil! (pozabil). V vasi, kjer stanujem, in dalei: naokoli govori narod edinole češki. Tako sem se naučil še jaz, a italijanski sem malone pozabil. Moja nevesta ima kmetijo, vdova je, pa bi se vzela, ako dovolite, pa nimam potrebnih listin.» Grem s slaviziranim Tirolcem do uradnika, ki ja imel take zadeve, in Ženinu in nevesti ie bilo pomagano. Kad sem hodil v prijazno hanaško me*to Kromifiž. kjer sem imel konvikta s slovensko, hrvaško in italijansko ljudsko Šolo in učiteljiščem z italijanskim učnim jezikom. Za vse te šole je skrbela država. Hotel sen« spraviti tja gor tudi goriške slovensko gimnazijo, ki je imela ined vojno zaposlovalne tečaje v Trstu, pa nekateri gospodje tega niso hoteli, ker so upali, da so ti tečaji začetek celotne slovenske gimnazije v Trstu... Dobro, pustimo 19. Pri organizaciji in nastavitvi zavodov v Kro-mfcHžu mi je bil desna roka pokojni dr, Antonin Stojan, tedanji opat kromčrižki in po vojni nadškof v Oloihucu. To Vam je bil zlata duša. Prvič sem bil pri njem », oktobra 191K, a v svojem «avstrijakant-stvuu sem bil pozabil, da je bil ta dan god Fram a Jožefa 1., cesarja po božji milosti... , fte k svečani službi božji nisem šel v svoji lovski obleki. Po maši sem čakal v predsobi opatovi, kjer je bilo že gotovo 20 ljudi, ki so se na svojega državnega in deželnega poslanca obračali z raznimi prošnjami, j Msgr. dr. Stojan je sprejel vsakogar in po-I magal, ako je le mogel, ker je n jegova beseda na Dunaju in drugod mnogo zalegla. Na dolgi mizi je bilo nad 30 diplo-mov častnega občaustva tega velikega če-(škega dobrotnika. Platnice teh listin so t bile iz fine kože, umetniško izdelane, o-' krašene s srebrom in češkimi rubini. Dolgčas mi je bilo, pa sem čital in občudoval te častne spominke. Ugotovil sem, da se 11a enih platnic lep rubin v svojem okvirčku da vrteti, pa sem ga hotel izluščiti in — pobasati. Kaj bo en sam rubinček med sto in sto drugimi! Pa se ml ni posrečilo. Tako solidno je bil vdelan... Ker sem hotel še isto predpoldne govoriti z okrajnim glavarjem, pošljem po postrežniku svojVr vizitko s prošnjo, da me opat sprejme. Dr. Stojan, mož visok, dostojanstven, krasen Hanak, dasi je imel takrat blizu sedemdeset let, me pokliče in me predstavi ?e svojemu tajniku. Ker sem mu bil že pismeno naznanil, kaj bi rad, mi reče: «To se ne more kar lako opraviti, pridite ob enih na kosilo, da se pogovoriva. Povabim še glavarja in župana, da določimo načrt za vaše Šole! > — Res sem se radi lepšega o-pravičeval, da nimam svatovske obleke za kosilo pri tako imenitnem gospoOu, pa nI nič pomagalo. Pvašal me je, kje imam — prtljago. Ponosno mu povem, ila sem naročil sobo v hotelu «Si«non». Ko sem pred kosilom hotel natakniti svež ovratnik, mi pove vratar, da je prišel po mojo prtljago dr. Stojanov sluga, ki je dejal, da je dobil sobo pri «veledostnjnem»... Malo sram me je bilo, ko sem zagledal v elegantni sobi v Stojanovi palači svoj oguljeni nahrbtnik, ki je čepel na mehki stolici liki kupček begunske revščine... Kosilo je bilo izborno. Se danes se rni prijetno zakolca, ko pomi slim na fazana s «knedlikfc>, ki sem ga obiral in na dobro yitio iz Klosterneuburga. V moji zadevi je župan dr. Bartakk predlagal, naj prevzan>em za učiteljišče poslopje nemške realke. «Kaj se bo teh par Nemcev šopirilo v češkem Kromerižu z nemško realko in gimnazijo. Se za eno srednjo šolo ne bi imeli dijakov, ako ne bi lovili naših!» je dejal. In tako je bilo. Nemška vlada na Dunaju ni bila zado-voljna s tem predlogom, a po prizadevanju dr. Stojana, se je konečno le vdala, ker \c že takrat pihal drug veter, zlasti na Češkem, — kjer so že takrat grozili: «Naj konča vojska kakorkoli, naj gre Avstrija na kose, mi hočemo biti svoji!« Po kosilu me praša dr. Stojan, ali sem že bil na V«-lehradu/). Ko sem mu dejal, da za to še nisem imel prilike, mi reče: «Ako ste dober Slovan, morate Čimprej na božjo pot v to svetišče, kjer je pokopan sv. Metod, v cerkev, posvečeno njemu in njegovemu bratu sv. Cirilu, apostoloma sv. vere in S*lovanstva!» Bil sem tam poleti 1. 1917 in še danes gledam v duhu neštete množice romarjev v onih pestrih, slikovitih narodnih nošah, ki se zdijo po svojih temeljnih belih in rdečih barvah enake, dasi ima vsak kroj svojo posebnost. Moške in ženske noše so tako prikrojene, da pride lepota telesa do prave veljave, toda brez oae kričave vsiljivosti moderne obleke. Kako drugače je to pri nas, ko se celo naša kme-tiška dekleta šemijo v onih prozirnih . u-njicah in se smešijo v ozkih čevtjičkib z visokimi podpetniki. In vendar imamo tudi pri nas narodno nošo. Le poglejte v Idrijo, v Istro in drugam in spametujte se! Pa sem že zopet zabredel, ko vidim, da nekdo tam pri zadnji mizi na desno — zeha in se dolgočasi. Naj »e povem, kako sem ono noč spal pri gostoljubnem dr. Stojami. Že prej sem povedal, da so mi odkazali lepo, udobno sobo. Posebnost čeških postelj je mehka, velika pernica, napolnjena s finim gosjim puhom, ki je tako labka, da ne čutiš njene teže, a te greje tako, da *•) Opomba. Velehrad je krasna cerkev pri Ogrskem Gradišču. 24—26 km južno od Kromčfiža, kamor roma vsako leto na sto-tisoče Cehov in Slovakov v svojih nerodnih nošah« VI. VBUEOMOflUA PULOli Onttfr v Trsta, dne aprila 192«. v največji zimi ne čutift mraza. Tisto leto je bilo iako mrzlo, da so v uradnih prostorih namestništva začeli kuriti 2e 1. septembra. V Kroinčrižu in po celi ravni Hani »o tisto leto vrhtega brili mrzli jesenski vetrovi, da se je Človek stiskal v pelerino ali kar je že imel na sebi. «Oj ti snežno-bela pernica, kako lepo se bo spalo v tvojem mehkem in nežnem objemu!» sem se veselil in drgetal v nezakurjeni sobi. Lepo sem se zavil in se stegnil. Pernica — brez druge odeje — je bila res velika, navzlic temu mi je pihalo v hrbet in še niže doli, ker so msgr. Stojanove postelje imele le priproste vzniete Iz žice, po vrhu pa je bila le tri do štiri prste debela blazina. Tedaj: od zgoraj skoroda pregorko, odspodaj pa narobe. Spričo takih dvojnih, mešanih občutkov nisem mogel zaspati. Zato razgrnem že ugreto pernico pod svoje grešno telo in stisnem oba kraja okoli sebe. Zdaj Je bilo zopet napačno: odspodaj gorko, povrhu pa mraz... Ker sem sila iznajdljiv človek. poišCem v pelerini dve veliki zaponki, pa zataknem eno nad kolena, drugo okoli junaških prs, s čimer sem napravil lepo, veliko vrečo. Oj, kako dobro sem spal in sladko sanjal! V jutro — moralo je biti že sedem — se prebudim v glasnem kihanju. Se že tako: ako žagaš in smrčiš celo noč, da preklinjajo gostje v treh sosednih sobah v hotelu, se ne zbudiš: ako pa dvakrat kilineš, si že pokonci. Manem si oči, gledani v polmraku po sobi; pa to ni moja spalnica, to je snežna pokrajina, v ktero so me z gorko posteljo vred zanesle ha-naške lepe vile ali pa morda grde coprni-ce... Prižgem žarnico. V resnici je vse belo: pod s preprogami vred, fotelji, nahrbtnik, zavese, miza, moja obleka... Ali že veste, kaj je bilo vzrok tej čudni prikazni? Takoj Vam povem. Ko sem se v spanju obračal z ene strani na drugo, sta moji zaponki pretrgali fino platno, pa je gosji puh uhajal iz nastale odprtine... Ta bo lepa! Koj sem na nogah, odprem okno, obrnem pernico,. da preprečim pot nadaljnjemu zgodnjemu snegu, poiščem krtačo, da izbrišem sledove nesreče... Tristo hudirjev, bolj ko sem krtačil, bolj se je puh oprijemal suk-njenega blaga in* vedno nove snežinke so padale. Začnem poditi puh skozi okno. Ali misiite. da je to kaj pomagalo? Tudi sem prišel do bridkega prepričanja, da bi poratni vsaj tri dni za to potrebno delo, ali kaj, j ko sem mora! že isto popoldne predstoj-] il t k u obširno poročati o službeni zadevi! se z veliko resignacijo oklečem in poskusim okrtačiti obleko. Drgnil sem, kar sem mogel, navzlic temu sem bil podoben j mlinarju v nedeljski obleki. Ko sem Msgr. Stojanu skrušeno povedal svojo nezgodo, se je od srca smejal, manj prijetno je bilo njegovemu postrežniku, ki je moral čistiti zasneženo sobo. Zato pa sem mu stisnil fcar dve srebrni kronici napitnine. Mnogokrat sem bil še pozneje gost dobrega dr. Stojana, spal pa sem vedno le v hotelu «8imon», kjer so, imeli pod pernico debele blazine... Dokumenti o kmetski pobuni na Goriškem ( N a d al j e vali j e. 18. II. leta Glej 1713 «Edinest» 2, 4, 25, III). Sedmi dokument: ' Gorica, 1713. 15. V. (F. 151.). 1926; Nadaljnje poročilo o kmetskih drznostih. Izvršuje nalog od 2. t. m. prinašamo spoštljivo nadalnje novice o tem, kar se je zgodilo vrhu onega, o čemer smo poročali visokemu svetov alstvu s poslednjo redno pošto. V Tolminu se je v nedeljo popoldne iznenada skupila velika množica pobu-njencev, se podala h glavarstvenemu tajniku in hrupno zahtevala, da jim izroči gotova pisma, a za slučaj, da bi se uprl, so se čule razne grožnje. Toda ker se ie izgovarjal, da jih nima, ga prisilijo, da pošlje sli in potem še jezdeca, ki je potoval celo noč v Gorico, da mu jih izroči grof Jakob Anton Coronino,1) ki je bil primoran poslati jim neko staro poročilo, s kojim pa se niso zadovoljili. ter iščejo vedno novih pretvez za nadaljevanje neredov. Med drugim se govori, da zahtevajo povrnitev onega denarja, ki so ga pred nekoliko leti plačali v kritje dolgov cesarske hiše. Govori se tudi, da hočejo med seboj napraviti zvezo pod kaznijo, da skupno poruše hiše onih. ki ne bi prisostvovali pobunam od 15. do 60. leta. Potem ko so oni od rihsnberšks go-spoščine z grožnjami in s škandalozno drznostjo prisilili grofa Karla Iiantieri, da jim je izročil urbar, kakor smo javili, so se odpravili v Gorico v številu od 30 ter so prosili gospoda grofa namestnika,2) da bi jim odredil pisarja, da napravi prepis istega3), pa se jim je naredilo, da morajo položiti urbar v tej pisarni pod kaznijo cesarske nemilosti ter da bodo proglašeni za uporne in nepokorne. VrnivŠi se s tem nalogom v Rihenberg, so se naslednjega dne zbrali v broju od več kot 4000. Ko so čuli nalog, so izjavili, da nočejo ubogati, niti Izročiti urbarja, in ker sta dva svetovala, da naj izvrše nalog, je množica njihove hiše obkolila, da jih poruši. Ko sta se videla v toliki nevarnosti, sta smatrala za dobro, da podpirata nepokorščino pobunjencev. V Devin se je podalo okoli 3000 pod-ložnlkov ter naskočilo grajska vrata s 1» tega in ostalih dokumentov ie jasno, koliko veljA, kar trdi Czoernig na str. 773 svojega tDas Land Gorz und Gradišča*, ko piie o grofu šak. Ant. Coroninl, namreč: «Durch seine Umsicht wurde der 1713 in Tolmein ausgebrochone Auf-stand ohne Anwendung gewaltsamer Mittel ge-stillt.» (po njegovi previdnosti je bila brec uporabe nasilnih (sredstev pomirjena ustaja, ki je 1 ela 1713 v Tolminu izbruhnila). ") Leopold Adaot grof Strasoldo. *) to jc urbarja. sekirami, da jih zruše. Oni Torre, ki je bival ▼ gradu preskrbljen in z oboroženim moštvom, jih je s lepa nagovarjal, naj se vrnejo domov, ter je ukazal nanje streljati, radi česar je padlo 5 mrtvih, ostali so se razpršili, vendar nima podobe« da M je umirila njihova zl6 volja. O tem dogodku dobi visoko sveiovalstvo podrobno poročilo4) od imenovanega grofa della Torre. Oni od zavrSnlike gospoššime (Swor-zt neg) so bili tu s hinavsko resignacijo proseč vzvišenega gospoda grofa namestnika, da naloži grofu Ferdinandu Petač-u (Petaz), da položi v tem uradu urbar svoje gospoščine. Ko so dosegli, po čemer so hrepeneli, in ko je grof hotel ubogati, so šli v grad ter si dali izročiti urbarje preteč, da vržejo grofa skozi okno in ubijejo sina grofa Nikolaja, tako da sta morala bežati z obite-ljo v tržaško trdnjavo obubožana, da se nista mogla preživeti. Pobunjene* so se polastili gradu, kjer uganjajo vse mogoče z opremo. Došlo je tudi poročilo, da ropajo žitnico, in da grdo ravni, jo Ker še ni čutil na varnem v Dorn-bergu, je poslal grof Filip Rabata svojo grofinjo z otroki v Gradiško. Kratko, cela dežela se nahaja v strahu in v neredu, finance Njegovega Veličanstva so uničene, plemstvo nima dohodkov in je v najskrajnejši bedi. Potrebna pokorščina cesarskemu predstavniku je izginila, in zlo čimdalje bolj raste, šušti se javno, da se nameravajo Tolminci, Rihenberžani in Zavr-šniški enega istega dne podati v. mesto.6) V tem slučaju se je bati, da ne bodo zadoščale ukrenjene mere za upor proti toliki množici, tako da bi bilo celo mesto v očitni nevarnosti, da bo pokončano in plemstvo ubito obenem s častniki in cesarskimi davkarji. Nevarnost je tem večja, ker postopajo pobunjene! čudesno tajno, ko ni mogoče izvedeti njihovih sklepov, ker so sj[ medsebojno naložili najstrožje kazni za onega, ki bi izdal njihova posvetovat nja. Vse, kar so dozdaj učinili, so storili iznenada in s hitrostjo, da se čudimo. Da prikrijejo svoje sklepe, premeteno razširjajo vse kaj drugega, nego potem izvrše. V malo urah so vsi zbrani, ker si pošiljajo naznanila od vasi do vasi po zaupnih osebah. Ponavljamo zategavolja svoje nujne prošnje za hitro pomoč, kakor smo prosili po zadnjih rednih poŠtah, med tem ko čimdalje bolj raste potreba in beda.®) Spoštljivo dostavljamo še, da je potrebno brzdati tudi KraSovoo in sicer RihenberiMra in Zavrinlške, ki so zdaj postali najdrznejši, in da bi moralo vojaštvo ubrati drugo pot, to je preko Ljubljane, Vrhnike, Senožeč, Lazov in Ri-henberga: državna cesta (strada regia) v odprti deželi brez posebnih hribov, rek, prst asov, ožin, ter je najkrajša... Osmi dokument: Gorica, 1713. 22. V. (F. 152). Deželni odborniki državnomu svota na t. m. in — s potreba! mi Izpran — Regimentu In komori aa stišao od 15. t- m. Prejemamo s to redno pošto z vsem globokim spoštovanjem najmilostnejši nalog Njegovega Veličanstva, s katerim se nam javlja premilostni cesarski sklep in mera, da se pomirijo pobunjeni podložniki te grofije s tem, da se je ukazalo, da mora semkaj odpotovati 400 dobro oboroženih vojakov-pešcev in 200 konjenikov Iz generalata v Karlovcu1), preskrbljeni s plačo od Kranjske in Koroške ravno tako kakor v grofiji, bodisi v mestu bodisi na deželi, od visoke komore s kruhom. Glavni del teh od 14. vojakov mora prtU n& grad In v trdnjavo goriško, oetaU pa na postajo in gradove* da beadajo pobunjeno ljudstvo, kjer potreba več zahteva, s pridržkom, da takoj pošljejo za njimi nekatere kompanije rodnega nemškega2) moštva radi izmeno zgorajftnjih ali pa v slučaju potrebe, da ojače ista Kar se pa tiče postopanja tega vojaštva, se je to v odsotnosti g. grofa glavarja prepustilo g. grofu namestniku naložlvši mu, da takoj skliče odbor to je enega ali dva glavnih in najizkušenejflih iz tukajšnjega plemstva, kakor tudi onih iz vojaštva, najvišjih kameralnlh uradnikov in goriškega magistrata, ki bodo morali razpravljati o vojaških -zadevah, kakor tudi o drugih točkah navedenih v pre-milostnem nalogu Vašega Veličanstva, in končno proučiti kmetsko vstajo, kazen pobunjencev, zlasti voditeljev in zapeljivcev, dosedaj zagrešene pretira-nosti zakupnikov in davkarjev, kakor tudi namišljene ekscese gospoščin. A za preslišanje pritožb in zagovorov je Njegovo Veličanstvo na tem, da prej ko mogoče imenuje komisarje, ki so ne-udeleženi in dobro popisani, za katero premilostno in očetovsko odredbo izražamo Vašemu Veličanstvu dolžno pre-ponižno zahvalo. In kakor ne opuščamo nobene svoje naloge in dolžnosti v tej zadevi, tako smatramo tudi za potrebno, da pre-spoštljivo opozorimo radi gotovega in dobrega postopka, da bi redno vojaštvo določeno, da potuje v to grofijo, kolikor možno brzo došlo in naravnost čez Kranjsko in Koroško po poteh popisanih v obrisu poslanem Vašemu Veličanstvu in visokim svetovalstvom vkorakalo v tolminsko glavarstvo, gnezdo in glavni izvor pobune. Sicer je res, da bi vojaštvo iz Karlovca, najmilostiveje že določeno od 400 pešcev In 200 konj, moglo zadostovati, da brzda krsiko pobunjence, ni pa zadostno, da pomiri tolminsko podložnike, niti bi moglo vkorakati v to glavarstvo od te strani. Ker so se drugi ravnali po njih vzgledu, tn ker vidijo da Tolmlaol držš kojega zločinca, ni dvoma da bodo skušali voditelji zbe-žati in tako umakniti se kazni; in ker so bili le-ti prvi provzročitelji cele pobune, bilo bi tudi potrebno, da bi za vzgled drugim prvi prejeli kaaen. Tako bi vse prošlo brez sitnosti in nevarnosti ter bi se začele z večjo spretnostjo in lahkoto operacije same tem bolj, ker bi pomirjanje teh odvzelo drugim gorečnost, in bi jih z večjo lahkoto prisilili k pokorščini Tolmlaol pa ne bi imeli prilike misliti na nerede In pobune... do v«rs ali lesk ega dogovora bil v njeni posesti, od 1. 1873. do 1917. izkopala 280 miljonov ton železove rude. To ozemlje skriva v sebi približno eno petino vse železove rude v Evropi. Poleg tega pa razpolaga Francija z enako bogatimi ležišči v Normandiji, kt jih cenijo na 4754 miljonov ton, z manj bogatimi v Anjou in v Bretagne (360 miljonov t), in v Pirenejih (116 miljonov t.> Vsega skupaj bi imela Francija 9763 miljone ton železovih rud. L. 1913. je producirala Francija 21,917.000 t Železove rude, 1. 1923. pa že 23,423.1(50 t, in I. 1924. 28,992.241 t. Leta 1913. je Francija uvozila 1,410.000 t železovih rud, I. 1923. samo 533.519 t in 1. 1924. 667.041 t. V istih letih pa iazvozila 10.06ti.000 t, odnosno 9,853.500 t in 12,283.807 t, tako da prekaša izvoz uvoz za več nego 13,000.000 t na leto. Za Francijo sledi Anglija. Dosedaj je teljevi smrti, ko je izčrpana cela njegova zapuščina, je domače znanstvo s polno paro na delu, da odkrije doslej fte neznane zaklade in jih razporedi po predalčkih. Spisi, ki bi Sli v posebno knjigo, če je pisatelj res tako velik in pisateljski poizkus t&ko zelo pomembni. Pa jih uvrste med dovrSena in p<4-dovršena njegova dela in hočejo pokazati: To je pisatelj! Pa je prišel k meni mlad človek ii. mi je pokazal spis. Dal sem mu cigareto, preletel sem spis in sem videl na prvi pogled, da je mladi mož talentiran, da lahko postane iz njega najmanj slovenski pisatelj, kar danes ni tako težko. Dejal sem mu: «Dovršeno ni; pa po- razkrite Železove rude za 2260 miljonov izkusite!« Sem namreč po značaju tak. 4) Med tukajšnjimi listinami ni tega spisa. r>) O tem je poročal namestnik grof Strasoldo plemstvu v seji dne 15. V. 1713. ter predlagal ker ne bo tako hitro cesarske pomoči, da se prosi po moči, da se prosi pomoči v gradiščanski trdnjavi in sicer 36 mož, a to na breme plemstva, ker nima dežela denarja. Tako je bilo tudi sklenjeno (glej S. 142 F. 118. arhiva dežel, stanov goriških). c) Kako se je pobuna širila se posnemlje tudi iz naredbe notranje avstrijskih tajnih svetnikov poslane glavarjevemu namestniku goriškemu grofu L. A. Strasoldo v Gorico ter izdane v Gradcu 20. V. 1713 a došle 25. istega (R. 102. F. 42 arh. dežel, stanov v Gorici). Iz nemškega na slovensko preloženi, važni, del nte slove tako-le: Nj. ces. Veličanstvo je toliko iz naših poročil... kolikor iz onega glavarjevega namestnika tržaškega od 2. t. m. (maja) in iz memoriala msta triailnga od 15. t. m. kakor tudi iz navedb zunanje cesarske dvorne ko more od 8. t. m... poneslo kako je začetkoma v tolminskem, .g grofu Coronini lastnem, glavarstvu ali gospodični nastalo kmečka ustaja že zajela tudi sosednje grofu Rabata, grofu Cobenzl, grofu Thurn, grofu Petaz in mejnemu grofu PriS lastne gospoščine Kanal, Rlkemberg, Štanjel, Devin, Zarrh, Ška-denj, Podgrad in celi v notranje se protezu joči Dolenji Kras, torej veliki del vojvodine Kranjske; da se je 750 županov ali vaških sodnikov se svojimi vasmi vred združilo; kako so oboroženi in kakova dejanja in ne všečna nasilja iso učinili ne samo radi vinskega davka in solda na meso, i»«"pak tudi radi deželnih rabot in vlastelinskih bremen proti cerkvenim predstojnikom in posvetni gosposki, kakor proti knežjim m u tam, carinarjcm_ kako se je... bati, da se tudi kaj enakega ne pripeti na Gs-renjeea Krasu In ostali vojvodu knajrid pa na Koroške« ter da ta požar naraste v splošno pobuno kakor je razvidno iz poročil tržatkefa glavarja in njegovega namestnika, sodnikov in rektorjev mesta Trat, notranje avstrijske dvorno komore, goriškega fiškala, grofinje SOvifa Thurn roj. fc-ofice Rabata« ki j« pisala za odsotnega ■onrofla. raznih kaacralnik uradnikov in dragih; ter da mM zlo tudi v Trat, kjer ogroža davščino na sol, in v Udftkm gora, kjer ogroža z nenadomestno izgubo rudnik živega srebra«.. O dohodu teh »Hrvatov» poroča «Georg Goit-frid B- v. Lichtenberg Landkriegskoanmassar* iz Snežnika 26. V. 1713. namestniku grofa Strasoldo pišoč da odide 400 pešcev in 200 konjenikov iz Karlovca in Sinja dne 27. V. proti Gorici ter prida v Ajdovščino prvo dni junija. (P. 125. P. 154. cit arhiva). 2) teh je bilo določenih 800 mož, 600 pešcev in 200 konjenikov. Imeli so prtti iz Ogrske preko štir-ske pod poveljstvom podpolkovnika pL Panowicz od regimenta Heister. Konjeniki so bili določeni prvotno od Beyreutskega, potem pa od darmstat-skega regimenta, pešci od rečenega Heisterskega. (R. 103. F. 36. cit. arhiva}. ♦m Alojz Gradnik: Nekaterim Kaj so vse vaši trhli argumenti? Da so različne narodne strukture, tradicije in pisma in kulture, različni geografični momenti? Da Kralja Tomislava pergamenti nas ločijo in Drave tok in Mure, navade in postave, procedure, zapada in orijenta elementi? Vse vidite, ne vidite plamena gorečih src in duš, da vera živa ogreje vse in spaja in topi, kar trdo je in tuje. Zid in stena se zruši, meje ni, vse se preliva, če Srd v Ljubezen se izpremeni. m« Koliko je železnih rud v Evropi Poleg premoga, o katerem smo že ponovno govorili, so za razvoj industrije nujno potrebne druge surovine, v prvi vrsti železo. V zadnjih letih izkušujejo in sicer z uspehom izpodrivati premog pri nekaterih panogah industrije petrolej in vodne sile. Toda v glavnem velja 3e vedno izrek, po katerem premog in železo vladata svet. Industrija glavnih industrijskih držav: Združenih drŽav, Nemčije, Anglije in Francije se naslanja predvsem na premog in na železo. Ker pa količina potrebnega premoga in železa raste od leta do leta, da od dne do 4ne in ker ležišča tozadevnih rud gotovo ne morejo biti neizčrpljiva, se je pokazala potreba sestaviti kolikor mogoče natančen inventar vsega razpoložljivega premoga in Železa. Za premog so ga sestavili na svetovnem geološkem kongresu v Kanadi 1. 1913., za železo pa 1. 1910. v Stockholmu. Naslednji podatki so nanašajo na ta inventar s popravki In z dodatki, ki so se izkazali pozneje potrebni in ki jih navaja Erich Krenkel v precej obširni razpravi o tem predmetu. Po množini Železovih rud stoji na prvem mestu Francija, in sicer ne samo v Evropi,, temveč na zemlji sploh. Najvažnejša so vsekakor ležišča na lo-tarinški planoti, kjer se dobiva takozvana ruda Minette na ogromnem prostoru več nego 100.000 hektarov, od katerega odpadeta le majhen del na Luksemburg in neznaten del na Belgijo. Bogastvo samo teh ležišč se ceni na 4460 miljonov ton. Nemčija je iz onega dela tega ozemlia. ki ie ton, v notranjosti zemlje pa je po vsej verjetnosti kakih 9400 miljonov ton. Leta 1913. ]e znašala produkcija železovih rud na AngleSkem 15,9S7.328 t, 1. 1923. samo 10,875.211 in i. 1924. 10,736.458 t. Kljub razmeroma vi&oki množini rude, ki se dobiva v (leteli sami, uvaža Anglija velike železove rude, predvsem boljših vrst, da z njimi izboljšajo domačo manj vredno rudo Tretje mesto v vrsti gre Švedski. Bogastvo te dežele na železovi rudi, in sicer na najboljSi železni rudi kakor magnetevcu in rdečem železovcu je skoro bajno. Radi tega se ni samo lahko razvila v deželi sami železna industrija, ki danes slovi po vsem svetu, temveč izvaža Švedska tudi veliko množino železove rude. Eksport rude je celo v zadnjih za železno industrijo kritičnih letih postal važnejši faktor v trgovski bilanci kakor železni industrijski izdelki. Švedska je producirala 1. 1913 7,475.571 t žel. rude, 1. 1923. pa 5,588.173 t, to pa najboljše rude z do 60% železa. Šved ska je izvozila 1. 1913. 6,439.750 t Železove rude, od teh približno 71% v Nemčijo 6% v Anglijo, 1. 1923. 4,958.016 t, od teh 25% v Nemčijo in 12% v Anglijo, 1. 1924. 5,953.000 t, in sicer 34% v NemCijo in 8% v Anglijo. V prvih desetih mesecih 1. 1925. pa je znašal izvoz 6,804.000 t. Na Četrtem mestu je Rusija, ki ima v centralni Rusiji okroglo 1500 miljonov ton železove rude, v Uralu pa nad 500 miljonov ton. Razun tega pa razpolaga še z drugimi manjšimi ležišči. V letu 1923/24 je znašald produkcija železove rude 930.937 t, v prvi polovici naslednjega leta 785.239 t. Povojna Nemčija je razmeroma uboga na železovi rudi in zavzema komaj peto mesto v vrsti evropskih držav. Vsa leŽiŠCa skrivajo po tozadevnih preudarkih samp 648 miljonov ton. Letna produkcija je znašala za 1. 1923. 5000 t, za 1. 192^ 4700 t, pred vojno (1. 1913.) pa več nego 35.900 ton. Za industrijo potrebna množina rude pa znaša dvakrat toliko, tako da mora Nemčija uvažati ravno toliko železove rude kakor jo sama proizvaja. Glavne dobavate-ljlce so Švedska, Španija in Francija. Skoro ravno toliko železove rude kakor Nemčija ima Španija, ki pa svoje rude ne obdeluje v domači industriji, temveč jo po največjem delu izvaža v Nemčijo ln An-glijo. Velika ležišča poseduje edinole še Luksemburg. . Po Krenkelu znašajo zaloge železovnih rud v imenovanih državah (po previdni cenitvi in po odbitku raznih rezerv, ki začasno vsaj ne pridejo v poštev za izkoriŠPa-nje>: Francija Anglija Skandinavija Rusija Nemčija Španija Luksemburg 5000 miljonov t, 2500 miljonov t, 2500 miljnonv t, 1400 miljonov t, 500 miljonov t, 400 miljonov t, 300 miljonov t, Vkupno 12600 miljonov t. Vse ostale evropske drŽave skupaj razpolagajo s približno 600 mtljoni ton. Tako razpolaga Jugoslavija s približno 80 miljoni ton v Bosni in sicer s 40 miljonl pri Prijedoru, kjer se ruda pridno izkopava in izvaža, predvsem na Češko deloma tudi na Ogrsko in v Trst, in z enako množino pri VareŠu, ki pa se doslej le malo izrablja. Italija ima železne rude samo na otoku Elbi. Vsa produkcija je iznašala 1913. 603.116 t železove In 1622 manganove rude, 1. 1919. 456.955 t železove in 3841 t manganove rude, 1. 1922. 311.214 t železove in 3196 t manganove rude. L. 1913. pa je Italija producirala 425.755 t, I, 1919. 239.710 t grod-lja. Iz tega je razvidno, da mora Italija uvažati velike množine železove rude. Enako uboga na železovih rudah je tudi Švica, koje zaloga znaša k večjemu 25 miljonov t. Pomanjkauje železovih rud je skoro še večje v Rumuniji, kljub temu, da je prevzela od Ogrske ležišča s približno 12 miljoni t žel. rude. Tudi dežele s sicer bogato razvito industrijo ne razpolagajo s potrebnimi železovimi rudami. Tako mora Belgija uvažati letno okroglo 3,000.000 t. žel. rude iz Francije in Amerike, Češkoslovaška pa iz Švedske in Jugoslavije. L. 6. Franca Bevk: Piškav zob Kadar \idim zbrane spise kateregakoli pisatelja pred seboj, se jih skoraj prestrašim. Že vnaprej voham iz njih neokusnost, brezobzirnost in pomanjkljivost pietete nadih kritikov in slovstvenih zgodovinarjev, ki prirejajo take izdaje. Izdaj, ki bi se jim pesnikovo ime smililo, so redke. V njih dobimo poleg umotvorov, ki jih je rajnik napisal s svojo krvjo, tudi tiste pesmice in črtice, ki jih je pisal mož s svojim znojem in ki so bile zanj potrebne v tisti meri kot srčni izlivi, dokler se je boril z obliko. Bogve, po kateri nesreči so ti proizvodi zlezli v mladinske liste, v dijaške revije, v litografirane časnike srednješolcev, ali celo v rdeč žamet vezane albume sentimentalne gospodične. Dejstvo je, da stvarice niso bile dovolj varno skrite ne s psevdonimi ne z redkostjo izvodov dotičnegu lista. Ob oisa- da stežka povem celo resnico in vselej pustim odprla^.vratca za beg. «Saj sem poizkusil», je dejal. «Niso .spi o j-"li». «15oga zohvalite!» sem mu dejal. Mladenič je odprl usta in ni našef odgovora na mojo besedo. Pomagal sem mu jaz in nadaljeval: «Boga zahvalite! Če ste res po volji božji, ne boste nehali pisati. Ko postanete velik in slaven...» «Da...» sem mu sprožil morda ><• davnaj prebujeno misel, da jo skorila kakor vzmet. «Prepričan sem, da Primera ni bila literarna, ali suknjo je treba vselej urezati po gospod ti, ki jo nosi... Jaz in mladenič sva se ji smejala. Pravni vestnlk. Prve tri številke VI letnika tega strokovnega lista za pravo-slovje in pravosodje prinašajo celo vrsto zanimivih in aktualnih člankov. Naj omenimo samo najvažnejše: Univerzitetni profesor dr. Lapa j ne nas seznanja v Članku «Teorija adekvatne kavzalnosti 7. novimi vidiki o odgovornosti toliko v civilnem kolikor v kazenskem pravit. I/ peresa istega pisatelja jo izšla razprava o «HaaŠki konvenciji-glede prava zakoncev*. Ker je ta konvencija v Italiji ratificirana, je razprava važna za našf» pravnike, ki prej niso imeli prilike se baviti s to konvencijo, h kateri ni bila pristopila stara Avstrija. Najaktualnejši članek letošnjega leta pa je brezdvomno razprava dr. B. F u r 1 a n a: «0 izvršljivosti jugoslovanskih razsodb v Italijl». Razprava je jasi a, temeljita in izčrpna ter posebne važnosti ne samo za juriste, ampak tudi za trgovce in vse one, ki imajo poslovne zveze z Jugoslavijo. Razen člankov in razprav prinaša JUt Aftjvažnejše sodne odločbe, vse nove odloke in zakone, književne vesti in osebna vesti. 2eleti bi bilo, da bi se oglasilo kar največ naročnikov za ta list, katerega tia-daljni obstoj je naravnoet življenjska potreba za naša ljudstvo v Italiji. Mi list kav najtopleje priporočamo. V Trstu, dne 4. aprila 1926. EDINOST* vn. Avto ga je podrl. isti dan žrtvujejo par ur ter posetijo igri-, • i a i . . _ jm šče Jadrana. Zdravo! Ko je 10-letni Nikolaj Sumudm, stanujoč v ulici Valle št. 5, včeraj okoli 11 ure šel v družbi starejšega brata Kakor je bilo že svoječasno javljeno pri- skozi predor Montuzza, je privozil za ^di ^^f^JJ JL1, ir, «o r^ri n^^im *voj» na belo nedeljo 11. aprila točno ob 15 veselico na dvorišču g. Ivana Kosmina sledečim sporedom: njim nek javni avto in ga podrl. Dočim jo je šofer, ne meneč se za posledice svoje nerodnosti, naglo odkuril z avtomobilom, so navzočni ljudje prenesli dečka v bližnjo lekarno, odkoder je bil po prvi pomoči prepeljan v mestno bolnišnico. Ker pa rane, ki jih je zadobil na glavi, k sreči niso bile nevarne, je bil Sumudin nato prepuščen domači oskrbi. Uporni Kitajec. Predsinočnjim sta dva policijska agenta ustavila v neki gostilni v ulici Giulia kitajskega kramarja, ki je prodajal razno drobnarijo, in ga vprašala po dovoljenju za izvrševanje kramarske obrti. Toda Kitajec ne samo da ni hotel pokazati zahtevane listine, ki jo sploh ni imel, temveč je začel psovati ^varnostna organa ter se uprl aretaciji. Vendar pa sta ga agenta končno ukrotila. Sedaj si Kitajec, po imenu Yen-Tsen-Ten, hladi vročo kri v zaporu. Vesti z Goriškega LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM Jutri, na velikonočni ponedeljek, se na splcšno željo ponovi sijajna in zadnjič tako krasno uprizorjena Moln&r* jeva komedija v treh dejanjih «Vrag». Gctcvo ne bo hotel nihče zamuditi te zadnje prilike, da bi si ne ogledal te imenitne igre iz svetovne literature. O^czaija se? da se igra tokrat igra zadnjič. Privoščimo si torej prave dušne hrane in pristnega velikonočnega razvedrila. — Pri predstavi za odrom svira orkester Glasbene Matice. Režira Košuta. Začetek točno ob 16. uri. IZVOZ ŠPARGELJNOV Mestni tržni nadzornik naznanja, da morajo imeti špargeljnl za Izvoz enotno dolžino od 18—25 cm in ne smejo biti mešani z drobnimi špargeljni, takezvano špargino. Za domači konsnm so lahko pod 18 cm, ne smejo pa presegati 25 cm dolžine. Ta odredba se bo strogo kontrolirala; našim kmetom pa priporočamo, naj se drže teh navodil, da se izognejo morebitnim neprilikam. Industrijalno-trgovsko udruženje sporoča, da bodo v torek, 6. t. m., vse trgovine odprte ter da se ves ta dan smatra kot navaden delavnik. Iz trlaike pokrajine NABREtINA Dramatični odsek J. L. K. v Nabre-vžini naznanja, da se uprizoritev «Kri-voprisežnika», ki bi se imela vršiti na velikonočni pondeljek, vsled raznih zaprek ne bo vršila. — Odbor.' 1. Italijanska deklamacija. 2) Gregorčič: cjeftejeva prisega,« deklamao. 3) Schwab: «Vasovalec«, poje meš. zbor. 4) Aljaž: «Opo-min k veselju«, poje meš. zbor. 5) «Damo-klejev meč», burka enodejanka. 6) Lajovic: •Pastirčki«, poje meš. zbor. 7) «V posredovalnici«, šaloigra v 1 dejanju. Po igri javen ples. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. Sedeži L 4.— Stojišča L 2.— Ker je čisti dobiček namenjen izpopolnitvi društvene knjižnice, vabi k čim večji udeležbi — Odbor. RENČE V nedeljo ,dne 11. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne uprizori »Bralno in pevsko društvo Svoboda« nadvse zabavno veseloigro «Aur tomobilist. Odbor. * Alojzij Duijava v svojem in v imenu sorodnikov javlja tužno vest, da je danes ob 11.30 po kratki in mučni bolezni v starosti 54 let preminula njegova ljubljena soproga ROZALKA Pogreb? nepozabne pokojnice se bo vršil na Velikonočni ponedeljek ob 16 iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Ivanu. RAK1TNIK, dne 3. aprila 1926. MALI OGLASI KROGLE iz amerikanskega lesa prodaja strugar Cebič, via R. Tirneus 7. 485 fifAGO, vrvi, vsake vrste, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Kolar. Pošilja tudi na deželo. Trst, via Commerciale št. 2 484 V mesecu septembru, istočasno s petim mednarodnim cestnim shodom se otvori v Milanu na prostoru vzorčnega sejma mednarodna cestna raze tava. Vse one tvrdke, ki so zainteresirane pri cestnih delih, se lahko obrnejo po boljša pojasnila glede organizacije razstave .kakor tudi glede zadev, ki se bodo obravnavale na omenjenem skhodu, na goriško-trgovsko zbornico. ŽIVINOREJCI na OpČinah, Banah, Konko-nelu vas opozarjam da imam zopet bika, plemenjaka, švicarske pasme. Karel Da-nev, predsednik društva goveje živine na Opčinah št. 95._4811 STANOVANJE v tržaški okolici, z lepimi razgledom, dve lepi sobi, kuhinja in j shramba, se odda v najem za poletni čas. Naslov pri upravništvu. 482 ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trzt, Via Giulia-ni 42.__386 GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II._94 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 9 (prej Via Bacchi) Tslefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papiri* za zavijanje, pisalnega L t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 191 ŽIVINOZĐRAVNI&KA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 387 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 290 GOSPODIČNE, vešče vezenja perila na . , Via Ireneo Cro- j KIRQMANT v ulici Preti 12, ™ta 6. POve 4g3; srečo, preteklost m bodočnost življenja. ; 1583 stroj se iščejo za takoj, ce 10. LASTNIK trgovine, z lastno delavnico za; ■■ izdelovanje perila išče posojila L 25.000 BABICA, avtorizirana, diplomirana, spre- v svrho povečania. Kapital zajamčen s. jema noseče. Adele Emerschltz-Sbaizero, opremo in stroji. Ponudbe v nemškem ali j Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), la- slovenskem jeziku pod «Posojilo» naj stna vila, telefon 20-64._220 upravništvo. 479 ______" .... ----------; VODA «DELL'ALABABDA» PROTI IZPA- ZA PIRHE, želi dama 40 let znanje z mor-1 DANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled nar jem, od 40—50 let. Udovec brez otrok ni izključen. Ponudbe pod «Trst» do 30. aprila na upravništvo. 480 ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to svrho spadajoča dela ima Lado Pe-trič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica. 476 KDOR H06B dobro vino piti, ga mora v Trnovem pri Grilj-u kupit. 477 VRTOJBA. Leta 1C08., ko so se zbrali vsi vrtojbenski i_ kolesarji v svoje društvo, je Vrtojba vedno i pQgjjiADjIQ STANOVANJE s skladiščem maja. Scuola nuova 22. se odda 24. 478 tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «CastelIa-novich» Trst, Via Giuliani 42. 367 Poslane*! prvačila na kolesarskem polju in tako je tudi ostalo do danes. Po razpustitvi Kole- | sarskega društva» Vrtojba» se je zbralo par. mladih agilnih ljudi ter ustanovilo Sp. Kl.» «Jadran» ki na kolesarskem polju vrši vse obveznosti bivšega društva. Tudi letos priredi na velikonočni ponedeljek svojo drugo dirko za kupo «Jadrana» ki si jo je lansko leto priboril S. K. «Jadran». Lansko leto se je dirke udeležilo lepo število društev, zastopanih po svojih najboljših dirkačih. Kot prvi se je lansko leto priglasil bratski klub «Val» iz Barkovelj, ki se je tudi že letos priglasil po svojih dirkačih, ki bodo nosili barve «Vala» po našem Goriškem. Lansko leto so se priglasila tudi druga naša bratska društva, kot Športno društvo «Adrija» iz Trsta, Mladinsko društvo «Prosveta» z Opčin, Telovadno društvo «Postojna» Društvo Kobarid, i. t. d. Tudi letos kaže, da bo zanimanje za to kolesarsko dirko veliko, ker se sodi po vpisanih dirkačih. Pravilnik dirke za kupu «Jadrana» je bil objavljen v Edinosti dne 31. p. m., kar naj vsakdo upošteva. Dirka se za kupo, do katere posameznik nima pravice, pač pa društvo, katerega član je dirkač po pravilniku. «Jadran» pa je razpisal 7 daril, in sicer 1 darilo medaljo verme-ljasto, 1.-2-3.-4.-5.-*;. trebrno svetinjo, seveda samo za dirkače došle v maksimalnem času. Odhod dirke ob 9. uri predpol-dne. Ob 2 popold. bo društvo nudilo vsem, ki se zanimajo za telovadbo, izreden užitek na tem polju, nastopi namreč na igrišču S. K. Jadrana» br. Telovadno društvo Gorica«. Odsek Sp. K. «Jadran» ter bratsko društvo Vipava iz Mlina. Zatorej v pondeljek, meščani, ven iz mesta in okoličani naj PODLISTEK ZAHVALA. Podpisani Josip Lovrenčič iz Harij št. 10, se zahvaljuje g. Ravniku, ge-j neralnemu zastopniku aavarovalnlce Smilojod ! L UNION v Oorlei, Via Barzellini 2, ter ZDRAVLJENJE. _________ ____ Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-! zastopnik« g. Frane Kogoju v Trnovem« noyich, Trst vm Giuliani 42, Posebno pri- ker vkijub temu da sem bil prenizko " * zavarovan, sem bil točno in kulantno izplačan, brez vsakega odbitka, za mojo vsled požara v Haiijab dne 25. marca 1926 poškodovano poslopje, vsled Česar to zavarovalnico vsem najtopleje pri- poročljiv za starejše proti poapnenju žil, rev mati zmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich._372 poročam. MOTOCIKLI Guzsi - Ariel - Harley-David- son, modeli 1926, najpopolnejši. Takojšnje oddaje. Obiščite izključno zastopstvo Cremascoli - S. Giacomo in monte št. 20. 157 SESALKO za vino, s skoraj novimi cevmi, proda po ugodni ceni. Quagliata, Gorica, via Salcano 21. 435 ŠIVALNI STROJ Linksarm «Singer» za Čevljarje, skoraj nov in popolnoma nov Šivalni stroj, tudi za vezenje, «K6hler», se prodata pod ugodnimi pogoji pri mehaniku: Steyskal, Tolmin. 445 VELIK TURISTOVSKI HOTEL na Gorenjskem, moderno opremljen, z vrtom, nasadom in lepimi gospodarskimi poslopji se vsled bolezni poceni proda. Ponudbe pod Šifro «Planina» na upravništvo. 466 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcljam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 389 KAPITALI, večji, na razpolago. Kupujem obširna zemljišča in hiše. Podrobne ponudbe pod «Kapital» na upravništvo. 474 1. r. Sftnajbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čre-mehurja, žolčnih kamnov, ledvic Izven glavne sezone izredne, cene. Zahtevajte prospekte. (301) ves, jn jeter, nizke NAZNANIEO SI. občinstvu naznanjam, da sem prevzel ŽGANJARNO pri Sv. Jakobu, vogal nI. S. Marco. Bogata zaloga finejšfh ter navadnih likerjev, bodisi na drobno ali v steklenicah. Cene zmerne 1 Za obilen oblak se priporočani (869) hranOt Joiko, lastnik. Skladišče 352 Pohištva dunajskega ln lastnega Izdelka po konkurenčnih eenah s prodajo na drobno In debelo Semolich & C. Via Cecllia De Rlttmerer št. l « (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12 15.S® Zobozdravnik m. o. dr. D. Snrdoč specijalist za ustne Hi zobne bolezni perfekcfjonfran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. (M) od 9-12 ln od 3-7 m: ■ I Zavod „JACKSON - ROYLE" VIA SILVIO PELLICO 6 (Piccolova palača) TELEFON 40-65 Od • aprila (torek) do 10 aprila (sobota) zadnojo novi te&aji ANGLEŠČINE PolMciMa In vpisovanja dnevno od 8 do 22 Zdraviliške Rogaška Slatina Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS Svetovnoznani zdravilni vrelci: „Tempel" „Styria" Zdravljenje vseh želodčnih in ledvic „Donat" bolezni, bolezni srca, črevesnih in jeter Sezona: MAJ - SEPTEMBER V pred In posezoni znaten popust. • Koncertira vojalka glasba. MaJvoCia udobnost. - Radio. • Prometno svezo ugodr.e. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča ROGAŠKA SLATINA. JULES VERNE: (43) Skrivnostni otok £e eno vprašanje je bilo važno za bodočnost broddlomnikov. Ali je bil otok obljuden? Poročevalec je načel vprašanje. Po pozornem promatranju vseh posameznih delov zemlje so naši popotniki prišli do »klepa, da je otok skoraj gotovo neoblju-den. Nikjer ni bilo znamenja človeške roke, nobenega selišča ne koče, nikake ribiške naprave ob obali. Od nikoder se ni vil v nebo dim, ki bi izdajal prisotnost človeka. Seveda so bili opazovalci kakih trideset milj daleč od skrajnih točk, t. j. od repa-stega konca, ki se je raztezal proti jugozapadu, in celo za Pencroffove oči je bila ta razdalja prevelika, da bi mogel jasno razločiti človeško bivaliSče. Tudi niso mogli j dvigniti zelene zavese, ki je pokrivala tri četrtine otoka, ter dognati, če se kje skrivaj v.-v** r-1nva4Uo V anlo&nem na nre-i bivajo stanovalci otokov Tihega oceana1 samo ob obali, ki je bila pa tu popolnoma1 zapuščena. Za sedaj so morali pač smatrati otok za neobljuden. Morda pa so prihajali včasih semkaj stanovalci sosednih otokov? Tudi na to vprašanje je bilo kaj težko odgovoriti. V obsegu petdesetih milj ni bilo mogoče uzreti nobene zemlje. Petdeset milj pa morejo malajski Čolni kakor tudi polinezijske piroge z lahkoto preplavati. Vse je bilo odvisno od položaja otoka, ki je bil morda osamljen sredi Tihega oceana, ali pa je letal v bližini kakega otočja. Ali se £o Ciru Smithu posrečilo dognati njegovo zemljepisno lego, t. j. zemljepisno širino in dolžino brez potrebnih priprav? To je bilo pač težko. V sedanji negotovosti je bilo vsekakor dobro, da so bili pripravljeni na morebitne napade domačinov. Razgledali so si otok natanko, določili njegovo obliko, reliefno sliko s približnim merilom so imeli, izračunali njeno'razsežnost ter spoznali gorovje in vodovje. Poraz-mestitev gozdov In neobrastlih ploskev je poročevalec narisal vsaj v približnih obrisih. Sedaj je bilo treba misliti na pot i navzdol ta raziskovati zemljo s treh vidikov, in sicer dognati rudninske, rastlinske in, živalske pomožne vire. i Predno pa je Cir Smith dal znamenje za odhod, se je le enkrat obrnil k tovarišem ter rekel s svojim mirnim in resnim glasom: «Tu pred vami leži sedaj kofiček zemlje, je začel, zemlje, na katero nas je vrgla roka Vsemogočnega. Tukaj bomo morda dolgo .časa živeli. Morda nas reši kaka nepričakovana pomoč, če bi slučajno kaka ladja... pravim slučajno, ker ta otok je premajhen ln ne nudi ladjam bogve kako varnih pristanišč. Bojazen, da leži na| otok zunaj plovnih cest, t. j. preveč južno od ladij, ki obiskujejo otočja Tihega vele-morja in preveč severno za one, ki plovejo okoli Cap Horna v Avstralijo, je zelo upravičena. Ne maram vam zakrivati našega položaja.., — In prav imate, ga je prekinil poročevalec. Govorite z možmi, kl Imajo zaupanje v vas in na katere smete računati. — Ali ne, prijatelj? — Jaz vas bom vedno ubogal, gospod Cir, je rekel Harbert ter prijel inženirjevo roko. — Vi ste moj gospod, vselej in povsod! je vzkliknil Nab. _ Kar se mene tiče, je izjavil mornar, naj se ne imenujem več Pencroff, če ne bom napravil, karkoli mi boste naložili, gospod Smith, in če hočete, napravimo iz tega otoka majhno Ameriko 1 Sezidali bomo mesta in železnice, postavili brzojav m nekega lepega dne, ko bo otok popolnima izpremenjen, urejen in obdelan, ga poklonimo Zvezni vladi. Samo eno željo imam... — In ta bi bila? je vprašal poročevalec. — Da se ne smatramo več za brodolom-nike, ampak za naseljence, ki so prišli semkaj, da ustanove kolonijo! Cir Smith se sicer ni mogel vzdržati smeha, vendar pa je bil mornarjev predlog enodušno »prejet. Nato se je zahvalil za Izkazano mu zaupanje in pristavil, da računa na odločnost tovarišev kakor na pomoč božje previdnosti. •Torej, naprej, h kaminom! je vzkliknil Pencroff. — Se trenotek, prijatelj, je rekel inženir; zdi se mi potrebno, da krstimo otok, rte in predgorja ter rečico, ki jo vidimo pred seboj. * _imenitno, je rekel poročevalec. To nam bo v bodoče olajšalo vse ukrepe, " iJtt bomo sklenili. — Resnično, je potrdil mornar, to je že nekaj, Če moremo reči, kam naj gremo in' odkod prihajamo. To bo vzbudilo v nas pojm domovine, ki jo zdaj imaino. — Kakor na pr. kamini, je pripomnil Harbert. — Popolnoma pravilno! je odgovoril« Pencroff. Že to ime nam Je napravilo bivališče prijetnejše, in jaz sam sem prišel na to ime. Ali obdržimo ime «Kamini , go-( spod Cir? — Ko ste že tako krstili naše bivališče, naj ostane pri tem! — Dobro! Tudi z izbiranjem ostalih imen bomo . kmalu gotovi, je nadaljevaj, mornar, ki je imel zdaj besedo. Postopajmo kakor Robinzon, katerega zgodbo mi je Harbert čital, in dajmo na primer sledeča imena: «Zaton božje previdnosti«, «Kitasti rtič», «Cap prevarane riade»!... — Ali pa uporabimo imena gospoda Smitha, Spiletta, Naba... — Moje ime! je vzkliknil Nab in pokazal svoje bleščeče zobe. « — Cemu ne? je odgovoril Pencroff, «Na- ki jih'Jiov pristan« in «Gedeonov rtič» se prav 1 lepo slišk VlXL T Trstu, dne 4. aprila 1926. KOftANA V noči od srede na četrtek je zginil nenadoma e doma Cucek Anton Iz Gorenje KoSane št. 18. Imenovani je malo slaboumen, v katerem stanju se Je vrnil iz svetovne vojne. Ima 42 let, nosi brado. Kdor bi ga kje videl ali vedel kaj o njem, je naproSen, da bi blagovolil opozoriti očeta lAntona Cucek, Gorenja KoSana it. 18, posta Cossana dl Sotto. _ Reška pokrajina ILIRSKA BISTRICA. Odposlanstvo «jusarjev» bistilftkega sodnega okraja pri g. prefekta na ReU. Kakor je poročala «Edinost» 24. III., so «jufca»-u» bistriškega sodnega okraja sklenili na svojem sestanku dne 21. marca, da odpošljejo deputacijo k reškemu g. prefektu, da mu predloži spomenico v zadevi znanega odloka to «občinskih užitkih» (usi civici)). že dre £5. marca se je podala na Reko ta deputacija obstoječa iz sledečih gospodov: dr. Angelini Peter Bistrica; Barbo Anton, Rateževo Brdo; dr. Ferluga Karel, Bistrica Grdina Anton, Bistrica; Grlj Anton, Podgrad: Iskra Anton, Zabiče; Ju-ruiševič Ivan, Sapjane; Ličan Anton, Bistrica; dr. Mikuletič Fortunat, Bistrica; Ognibene Karel, Podgraje; Roje Franc, Zgornji Zemon št. 30; Sankovič Anton, Ze-jane 69; Sterle Franc, Koritnice; Valenčič Rudolf, Trnovo. Deputacijo je sprejel naprej g. vicepre-fekt comm. Ortolani, kateremu je bila spomenica izročena in ustno razložena: Skupna zemljišča vseh vasi bistriškega sodnega okraja, katerih je približno 120, ne pridejo v poštev za odlok o obračunskih užitkih. Ogromna večina takozvanih «jusov» je vknjižena na posamezne gospodarje kot solastnike. Le par vasi je, kjer so vkpjiženJ solastniki pod skupnim imenom «vašk3 zadruga» ali slično, a tudi v teh slučajih fla dokazati z listinami, da so se take vknjižbe izvršile le iz komodnosti uradnikov pod takimi imeni in da so resnični solastniki le posamezni točno določeni gospodarji, kateri tudi dejanski izključno uživajo zemljišča. S finim juridičnim razumevanjem je g. viceprefekt po potrebnih informacijah takoj spoznal jedro stvari in izjavil svoje prepričanje, da absolutno ne more biti namen zakonodajalca, da bi take pridobljene pravice, kakor izhaiojo iz dobljenih informacij, hotel ukiniti. Izrazil je obenem svoje začudenje, čemu st sploh kdo vznemirja. Odgovorilo se mu je, da g. vladni komisar za občinske užitke ni do sedaj določeno izrazil svojega mnenja o takih pravicah kakor obstojajo v bistriškem sodnem okraju, nasprotno, da se sliši o njegovih dvomih, in da ie iz odgovora, ki so ga do-Liii poadiški Nemci od ministrstva za državno gospodarstvo, spoznati, da bodo me-rodajni činitelji zahtevali poleg zemljiške knjige še druge dokaze za obstoječe pravi-ce Deputacija je bila nato sprejeta od g. prefekta comm. Vivorio. Izročen je bil najprej pozdrav in poklon deputacije in od nje zastopanega ljudstva vladi in njenemu načelniku Mussolini-ju. G. prefekt je pokazal, da je dobro poučen o vprašanju in da popolnoma razumeva pomen in važnost zemljiške knjige. Deputacija je tudi osredotočila svoje zahteve na to da se prizna zemljiška knjiga kot prvi in glavni dokaz za pravice «jusarjev». Obrazložila je g. prefektu, da nejasno zadržanje vladnega komisarja m ministrstva v tem pogledu povzroča pn ljudstvu vznemirjenje in da se tako vprašanje občinskih užitkov spreminja iz zgolj juridičnega v politično. G prefekt je istotako izrazil svoje prepričanje, da se nihče ne bo dotaknil pridobljenih pravic solastnikov ter zagotovil deputacijo, da je ljudstvo v tem oziru lahko mirno. Z ozlrom na informacije, da je ljudstvo vznemirjeno In da je začelo ponekod sekati gozdove na slepo In neraeljonelno, je obljubil, da bo na primernem mestu posredoval in zahteval pojasnila in Ce bo treba tudi posredoval v Rimu. Pomirjeni od teh zagotovil m prijetno dirnjeni od zelo prijaznega sprejema so se nato člani deputacije poslovili od g. prefekta in viceprefekta. __ Vidmarjeva.) Povest male Dore. — (France Bevk.) — (Nadaljevanje.) V pomladi. Pesem. — (Marijana Kokaljeva.) Iz Spominov Sofje Andrejevne. — (Priredil I. Vouk.) — (Nadaljevanje.) Ljubezni resnica. — Pesem. — (Vida M.) NI mogoče. — Pesem. — (Maksa Samsova.) Kasen. (Marijana Kokaljeva.) Vstajenje. — Pesem. (Aleksandra.) Gospodinjstvo kot poklic. — (Maca.) Sanje umirajo. — Pesem. — (Srečko Kosovel.) Otto Weininger. — (Giov. Papini, posl. JoSa Trdinova.) Izvestja: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Iz male skrinje. — Priloga za reftna dela. «NaS glasi Izšli sta 1. in 2. številka II. letnika tega glasila udruženja slovanskih srednješolcev v Italiji s sledečo zanimivo vsebino: Karlo Kocjančič: Najboljša avtoriteta; O. Gervais Drago: Duševne krize; Marijan Sever: Nekaj smernic k mladinskemu vprašanju; Urednikova parabola; Jedno omladinsko načelo; Igor: Moje potovanje po Franciji; *•: Nekoja pisma biskupa Do-brile; Ivo Mihovilovič: U istarskoj noči; Ivan Grbec: Antonio Smareglia in njegov «Abisso»; I. B.: Dve poglavji. (Naša orientacija. — Vzgoja pri našem ljudstvu.); Tone Peruško Petrov: Doći ću ti draga; Vest-nik: U. s. s. v I. (Izredni občni zbor D. K. N. Tommaseo. — Srednješolsko društvo «Vesna» v Gorici. — VII. redni občni zbor članice Udruženja «Zore»); Dijaški: (Studentski nemiri u Padovi. — Upisivanje u srednje škole u Njemačkoj.); Društveni. (Zveza mladinskih društev); Splošni: (Dva-desetipeta godišnjica Verdijeve smrti. — «Edinost» — Z mirno, toda odločno besedo. — Lužički Srbi.); Ocena. (Pod tem naslovom. — Igor Volk: Kralj na Betajnovi. — Karlo Kocjančič: K tej oceni, k reprizam in «Ugrabljenim Sabinkam». — Karlo Kocjančič: Koncert «Solskega društva»> 31. ja-januarja v Trstu. — h.: Umberto Giordano: La Cena delle Beffe. Giuseppe Verdi: Tro-vatore. — Dragovan S. Vinkov: Josip A. Kraljić.) __ železnici; l—ii —mm, kfajao apno Itd. Gornje blago Imajo v zalogi naši zastopniki v sledečih krajih: v Satani? v trgovini Goljevšček; v Rodflka: g. Ivan Os h; ijk' ▼ Dolini: g. Josip Jerjan; v Bol Juncu: g. Ivan KraljiČ. Za blago, katerega nimajo v zalogi slučajno nafti zastopniki, se lahko pri njih predznamujejo in naročijo. Naročila za žveplo "in modro galico sprejemajo za svoj okraj vsi navedeni nafti zastopniki in nafta centrala v ulici Torreblanca Št. 10. Tri. kmetijska dmfba, Trst,, ul. Torrebianca 19, Telefon St. 44-39. DAROVI G. Furlan je daroval v imenu tvrdke F cigar, znane vinske trgovine, namesto običajnih velikonočnih voščil L 50 (petdeset) za Dijaško kuhinjo v Gorici. Po zapuščinskem nalogu svojega blago-pokojnega očeta Vekoslava darujeta sinova Franjo in Alojz vsak po 100 lir, vkupno 200 lir za «Solsko društvo*. Anton Ziberna (lačal 2 vstopnici za Ku-rentovo slavnost podruž. «šol. društva* pri Sv. Jakobu v znesku 10 lir. Po pogrebu pok. Andreja Perhavec na Brežcu so nabrali pogrebe! L 75 za «Šolsko j društvo«. Gosp. Ivan Jejčič daruje kot velikonočni dar L 5.— «Šolskemu društvu*. V počastitev spomina umrlega očeta ko-leginje Hartmanove daruje učiteljica M. Pfeifer L 10 za «DijaŠko Matico». (Denar hrani «9ol. drufttvo»). Srčna hvala. Velikanski dohodi dunajskega 39 • POHIŠTVA - navadne In finejfte vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/o popustom skozi ves mesec januar Hm drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 7«) - Vlalo XX Sattembre 33 TRST Loterijske Številke Izžrebane dne 3. aprila 192S Bari 32 80 3 79 40 Firenze 48 62 41 64 13 Milana 83 22 25 37 85 Napoli 9 70 73 4 26 Palermo 5 60 24 41 46 Roma 84 57 82 51 23 Torino 74 32 72 13 15 Venezia 52 17 41 58 15 Književnost In umetnost K uprizoritvi Mozartove komične opere «Bastien und Bastienne» dne 10. in XX-t. m. v Trgovskem domu v Gorici posnemamo iz zgodovine te opere, da je bila eno prvih Mozartovih mladostnih del, ki je nastala po vsej verjetnosti že 1. 1767. ali 68. in katere besedilo je zgrajeno na podlagi pesnitve velikega francoskega filozofa J. J. Rousseau «Le devin du village». Mozart je bil takrat star komaj dvajset let, pa je s svojim čudovitim glasbenim talentom vzbujal v glasbenih krogih največjo pozornost in občudovanje. Že kod šestleten deček je nastopal na Dunaju — celo na cesarskem dvoru — kot virtuoz na klavirju. Šest let za tem je šla na cesarskem Dunaju črez oder tudi njegova komična opera «Bastien und Bastienne» (takrat pod imenom «nemška opereta», kakor so se vobče nazivale nemške spevoigTe in komične opere), ki si je šele 1. 1889. prav osvojila gledališke odre in jo najdem ose danes na sporedu velikih gledališč: pred nedavnim se je pela v Gradcu in letos je na repertoarjih dunajske državne opere, pred dvema le-'toma so jo dali tudi v Trstu. Mozart se je udejstvoval na vseh glasbenih poljih. Število njegovih del znaša 636; med njimi so poleg oper in velikih simfonij maše, mašne pesmi, kantate, sonate itd. Največje uspehe je -dosegel v dramatični glasbi in slovi kot mstvaritelj ne samo nemške, ampak mo derne opere vobče. Vseh njegovih oper je triindvajset, izmed katerih je sedem velikih, nazvanih «sedmero zvezd v operi». V njih je ustvaril dela nemnilji-ve slave, ki so pustila vsa sodobna daleč za seboj in ki so takratni nemški glasbi zagotovila zmago nad vsako drugo. cženskega Sveta« 4 številka ima sledečo vsebino: Obrazi in duže. XXXIII. — Me]'** Roi^va. — IHud Tržaška kmetijska dražba v Trstu Je prejela zopet novo zalogo svežega in zajamčenega semena lz Nemčije. Krmske pese rdeče Mamut in rumene Eckendorf, mirnov za krmo, zelja Brun-švicarskega, majarona, Špinače, vrzot, pe-teršilja in novo izbero cvetličnega semena. Travo ln detelje Najboljše kakovosti, preiskano in zajamčene brez predenloe. Umetna gnojila Mešanico za krompir že pripravljeno po 30 lir za 100 kg. Čilski soUtor najbolj pripraven za spomladansko dodatno gnojenje. Vzpodbuja raščo vsem rastlinam, posebno žitu, krompirju, oši-belim ln mladim trtam in vsem vrtnim rastlinam. Bazno vrtno ln poljsko orodjo, pluge, slamoreznice itd. Škropilnice znamke «Vermorel» originalne, Ferari in drugih domačih znamk. Pluine glavo Te dni nam dospe iz Češke kakih 100 komadov plužnih glav za lesene gredlje. Kdor se zanje zanima, naj si jih ogleda koncem prih. tedna v naših skladiftčih. Krmila Orehove ln sezam ove tropine mlete in v kosih odpošiljamo tudi po naročilu po JAKOB PERHAUC velika zaloga vina, žganja In likerjev ustanovljeni lata 1878 Tre«« Via S. T. XMIae ti Vadno v nalogi in po cenah izven vsake konkurence : pristen Istrski troplnovec, kraški brinjevec, kranjski slivovec. Lastni Izdelki i Sumeča vina kot šampanjec, Sumeči istrski refošk, Lacrlma Crlsti in druga. SpadaHtelai Jajčjl konjak in Ciema maršala ter raznovrstni Ukerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MALINOVEC Itd. (671 JAKOB BEVC urara« flsa zlatavna Campo S« Glacomo S Zlato kupijo t vsaki množini po najvišjih cenah Krona plačuje višjo kot vaf drugi. rasno vratnih ur in zlatearae. (340 Vipavsko* istrski refošk ln kraški teran. Na debelo ln za družine Vlal« XX Mttem- brs M (prej Acquedotto) na drobno ln za družine Via Olullanl 32. Telef. 2-41 Priporoča se lastaik (47) ml Stranca r. Oglasi o .edinosti' Imajo najboljši uspeh Telefon St. 16 Ustanovljen* 1.1889. Poštni dok. 10.533 Mestna Hranilnica Ljubljanska LJUBLJANA (GRADSKA ŠTEDIONICA) Preiernova ulica - Stanje vloženega denarja: LJUBLJANA nad 200 milijonov mHl Jonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči računf in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hcanilničnega premoženja Še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski ■ uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. 2SH Hranilnica daje pošalila po nizki obrestni meri na posestva in menice. i i Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hlŠI ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje 0Orpo4%^§ večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarja** na tekofl ralun in Jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice^ zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ni razpolago varnostna celice (safe) Orodne ore za stranke ođ 8V3 do 13 ln od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt &tev. telof. 25 - 67. Zaloga neprekosljlvlh ŠIVALNIH STROJEV 1. R. I. Mvndloa CERVELLINI Trst — Via Murattf Tip .Central" s tuljavo, pedalom, podstav« kom L 620.— z jamstvom. 16(J — Trst 4 Privatni detektivnl zavodi v LJUBLJANI, Rimsha cesta 9 I prevzame naročilav najrazličnejših za- • sebnih zadevah. - Ivan Toplikar, višji | f kriminalni nadzornik v pokoju. KRONE po L 2.10 komad Zlato. Mllante. platin. 20-kronske zlate komad2 kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsti Via Mazzlnl 46 318 225 plačuje ALOJZIJ POVH, Piiizza Garibiildl 2 prvo nadstropje Pazite na naslov ! Pazit« na naslov! najstarejši slo«, denarni zauod LUIGI GREGOR1CH TRST — VIA GINNASTICA ŠT. 15 ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Trst, Via Sette fontane it 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 430 Ljudske cene. M lit KOLESI □ □ □ Kolesa, pritikline motorna kolesa G. □ □ D. Dobave za preprodajalce. - Obiski □ □ brez obveze za nakup. □ § a. Mil odi & C. P g Trst, XXJC ottsbra 4 [ ^ Zdravnik za zobe in usta Dr. Lclz Kraigher sprejema vse dni v tednu o S v Gorici na Travniku št. 20 0 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini št. 146 _ nasproti ljudskemu vrtu (190)- g Prodno kaj nakupite, obiščite • Veliko skladišče pohištva 338 tvrd k a ALESSANDRO LEV i Hl^Zi Via Rottorl It. t — Via MaUanton St. 7-13 Spalno ©obe. obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. ITrgovsko obrtna zadiha v trstu] registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIGI OA PALESTRINA 4, pritHSle Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po 5°/, 230 V*£]e vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. ^ I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. ji 3 Sprejemu tod! vloge nn tekoči račun v Dinarjih ter lih obrestuje najugodnejše. | I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. B L- Uradne ura od 9-1 in od 372-572 pop. PoŠtno-hran. račun St 11/1327. Telefon 16-04. ■i Specijalizirani urad Ras« Giuseppe Belliszi 392 Via Tlzzlano Vecelllo štev. 9, L nastr. Vojna odškodnina. Rekvizicije in terjatve napram Avstro-Ogrski. Konsulence, prizivi, likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Dovolitev in odpoved državljanstva. Obnova, dovolitev, prenos vsakega dovoljenja. VojaSke zadeve; vojaSke in civilne pokojnine. Konzulenca in prizivi v davčnih zadevah. Operacije za hipotečna posojila, vpisi in izbrisi. Administrativne vloge na kompetentna ministrstva v Rimu. Konzularne zadeve z inozemstvom. Ustanovitve družb; delitev med drugi; sestava letnih računov. — Govori se slovensko. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ] PODRUŽNICA V TRSTU I CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica Id režem Dinarjev 6Đ.OBO.OOO' Telefoni 5—18, 22—98 Inseriraite o „Edinosti" Obrestuje vloge na vložnik knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HolprlldafoelJo zveza z Jugoslavijo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^ernomdj, Kranj, Logatec Maribor Blagajna je odprta od S1/.—"1/. In od 141/.—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, :::n:: Sarajevo, Split :::::::