DRUGA IZDAJA Velika Britanija stoji na razpotju: »Gospostvo ali sodelovanje« Deportacija Makariosa je silno razburila prebivalstvo na Cipru — Grška vlada je iz varnostnih razlogov prepovedala nove demonstracije - - Eden se je posvetoval z najvišjimi vojaškimi voditelji o položaju na Cipru — Grčija zahteva« da ZDA odločno posredujejo v ciprskem sporu — Italijanska vlada bo skušala posredovati med Grčijo in Veliko Britanijo NIKOZIJA, 12. marca (Reuter* Britanska policija v Lima- - solu je davi s pendreki razgr. njala demonstrante, ki so nosili grške zastave in zahtevali priključitev otoka Grčiji." Demonstrantom so se pridružili tudi Grki. zprsos^rti v britanskih vojaških ustanovah v bližini L: masola. V Nikoziji so demon-strant] danes napadli policaje s kamenjem. Na hiše Britancev so ciprski nacionalisti vrgli tri bombe. Blizu Nikozije je nekemu fantu v roki eksplodirala bomba, ki jo je namera! vreči , na britansko vojaško ambulanto, in ga raznesla. V Limasolo s" sinoč; dt.t noticiuro ker sta eksplodirali dve bombi, ki so ju bili nacionalisti vrgli na hiše Britancev. Grška vlada je sklenila,. da bo iz varnostnih razlogov prepovedala demonstracije, ki bi morale biti danes v vsej Grčiji iz protesta proti deportaciji nadškofa Makariosa. Minister Konstantin Caso-s je dejal, da se je vlada odločila za ta korak, ker so bil; varnostni organi obveščeni, da »protinaciona-lističn: elementi« nameravajo izkoristili te demonstracije za nemire in prelivanje krvi. Vodja panhetenskega odbora za unijo s Ciprom Spiridon, ki je prej pozval grški narod, naj se danes pridruži protestnim zborovanjem, je po radiu svetoval, da bi teh zborovanj ne bilo. Reuter poroča iz Londona, da je britanski predsednik Eden sklical naj višje vojaške voditelje. da bi se pogovoril z njimi o položaju na Cipru. Pri sestanku je bil navzoč tudi obrambni minister Monckton. Domnevajo, da je Eden seznanil vojaške voditelje z vsebino razgovorov, ki jih je imel s francoskim predsednikom Guyem Moiletom. Laburistična opozicija je sporočila, da bo v debati o Cipru v Spo-dnjem domu postavila vprašanje zaupnice Edenovi vladi. Predsednik grške vlade Karamanlis je izjavil skupini ameriških novinarjev, ki so danes prispeli v Atene, da zahteva Dr. Kleš Bebler v Pas de Calafsu Lens, 12. marca (Tanjug) Ob zaključku svojega obiska v severni sn severovzhodni Francijo je jugoslovanski veleposlanik dr. Bebler danes ob.skal rudarsko mesto Len, v departmaju Pas de Calais i.n se udeleži! posvetovanja rudarjev iz.se!jencev iz Jugoslavije. Ko je pozdravil navzoče rudarje, je veleposlanik Bebler omenil zlasti vlogo jugo slovaških izseljencev pr; utrjevan ju . jugoslovansko-! ran coskega prijate! jstva. Odgovarjajoč dr. Beblerju, je predsednik združenja izseljencev Artič izrazil veselje izseljencev v Lensu, da bodo v kratkem lahko videli v Franciji predsednika Tita. Grčija od ZDA, da odločno posreduje glede Cipra. Ce Amerika ne bo posegla v dogajanje s svojo moralno in materialno močjo in dosegla, da bodo v svetu spoštovali načela pravice in svobode, se bojim, da bo Grčija zašla v tragično osamljenost, je dejal Karamanlis. Stališče Velike Britanije in zahodnega sveta do Cipra utegne zastrupiti razmerje Grčije do njenih zaveznikov. lišče italijanske vlade. Menijo, da bo minister Martino, še med sedanjim bivanjem v ZDA vnovič zahteval, da pritegnejo Italijo v vsa posvetovanja o politiki zahodnih držav na tem področju. Britanski časopis »News Ohromele« izraža mnenje, da je Velika Britanija v svoji zunanji politiki na razpotju oziroma pred odločitvijo: Gospostvo ali sodelovanje. Izbirati bo morala med tradicionalno politiko »odločnosti«. kar pomeni v praksi uporabo sile, in liberalno koncepcijo diplomacije, kar pomeni priznanje pravice nekemu narodu, da ima lastne težnje. Dogodki v Jordanu in--na. Cipru so pokazali, da polovica države zahteva »odločne ukrepe«, druga polovica pa je malodušna glede ukrepov, za katere je prepriča- Predsednik grške vlade je po- na. da se bodo končali nesrečno, ke Jošta Broz Titn iTaJ »vil nreribMTP v; iih 4° h n s« —_________ z«.______________. vos.p csroz-iito je dal novil predloge, ki jih je bil dal pred kratkim Veliki Britaniji: Nadaljevanje pogajanj o Cipru na temelju medsebojnih poroštev o demokratični ciprski' vladi te- ohranitvi britancik:h strateških postojank na vzhodnem Sredozemlju. Razen tega je grška vlada pripravljena ponuditi Veliki Britaniji še druga oporišča v Grčiji, je dejal Karamanlis. Grški minister za zunanje zadeve Teotokis, pa je izjavil ameriškim novinarjem: »Nerazumljivo je. da mora del prebivalcev države članice Atlantskega pakta še naprej živeti pod kolonialnim jarmom druge članice Atlantskega pakta — Velike Britanije«. Generalna konfederacija dela je iz protesta proti deportaciji Makariosa pozvala svoje pristaše v vsej Grčiji k stavki. Dan stavke bo sporočen pozneje. — Predsednik združenja častnikov grške trgovske mornarice pa Je ukazal vsem kapitanom, naj na morju ne pozdravljajo britanskih ladij. Iz Rima se je zvedelo, da bo italijanska vlada skušala posredovati med Grčijo in Veliko Britanijo. V tem smislu so italijanski diplomati že dobili navodila, dia pripravijo pot v ta namen. Italijanska vlada bo vzporedno s tem dala pobudo, da bi se zahodne velesile posvetovale o položaju na Srednjem vzhodu. Italija bo prizadeta v Sredozemlju, pravijo v Rimu, in zahteva, da njeno vlado vprašajo za mnenje o vseh političnih ukrepih v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Zlasti poslednji dogodki opravičujejo to sta- če že ne porazno. Časopis piše na koncu, da je edina rešitev »v hladnem realizmu, ki prizna-va, da je prihodnost britanskega Iz Bonna domov Beograd, 12. marca. (Tanjug). Davi se je vrnila v Beograd jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je v Bonnu podpisala sporazum o jugoslovanskih vojnih in predvojnih terjatvah. Vodja jugoslovanske delegacije je bil državni podsekretar za zunanje zadeve Hasan Brkič. Jugoslovansko delegacijo so na beograjski železniški postaji sprejeli funkcionarji državnega sekretariata za zunanje, zadeve. Kot smo že poročali, bo dobila Jugoslavija od Zahodne Nemčije 300 milijonov mark. Od te vsote bo 60 milijonov izpiačanib v gotovini. 240 milijonov pa v obliki brezobrestnih posojil za 99 let, od česar bo ?0 odstotkov C-crabljenih za nakup btega za široko potrošnjo. Sporazum določa tudi, da se bo odpočilo jugoslovanskih povojnih komercialnih dolgov Zahodni Nemčiji podaljšalo do leta 1968. . vpliva v sodelovanju in na v gospostvu.« Laburistični *Daily Herald« meni, da so razgovori sedaj, ko je Makarios deportiran s Cipra, izključeni. Politike '“»emogoča-nja razgovorov o Cipru in začetek bitke »s Ciprčani za Ci-por«, je politika bankrotstva. Konservativni »Yorkshire Post« pa brani vladni ukrep in piše: »Kolikor bolj so nam znani podatki o okoliščinah, ki so privedle do deportacije Makariosa,-toliko jasneje nam postaja, da so imele britanske oblasti najmočnejše razloge za korak, ki so ga storile.« Tudi »Daily Ma.il« sc. strinja z deportacijo in piše, »da - bodo mnogi veselili, ker se je vlada končno uveljavila«. Diplomatska kronika Beograd. Predsednik republl-? Josip Broz-Tito je dal privolitev za novega izrednega posla- n '^3 ?n po-č*H:3.šcenena m:rv Perzije v Jugoslaviji g. Abdeia Hoseina Mejkadoha. Beograd. Dosedanji Jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi Dobrivoje' Vidič je davi prispel v Beograd. Kot smo že poročali, odhaja na novo dolžnost. Podpredsednik zveznega izvr- . Snega sveta Svetozar Vukmano-vič je sprejel danes na poslovilni obisk izrednega in pooblaščenega ministr-a Švedske v - Jugoslaviji g. Ole Joedahla. Ankara. Jugoslovanski veleposlanik v Ankari Dragomir Vučinič je cbisfeM turškega-ministra za zunanje zadeve KoprO-liija in se z njim dlje pogovarjal. o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Beograd. Spomladi bo uradno obiskal Jugoslavijo belgijski minister za zunanje zadeve g. Paul Henry Spaak. Dan njegovega, obiska bo verjetno objav- ljen pozneje v uradnem sporočilu. G. Spaak bo gost državnega sekretarja za zunanje za- deve Koče Popoviča. V nedeljo je Akademski pevski zbor kot nvod v proslavo 10-Ietnlce obstoja položil venec na grob Toneta Tomšiča, čigar ime nosi zbor. IZ ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE o v a ureditev sanitarne InSpebcIfe Beograd, 12. marca. Odbor za socialno . politiko in ljudsko zdravstvo zvezne ljudske skupščine bo začel te dni razpravljati o načrtu temeljnega zakona .o Sanitarni inšpekciji, ki ureja na nov način to važno področje našega javnega življenja. Po predloženem zakonskem na- ki tečejo skozi - več občin itd. črtu bo sanitarna inšpekcija or- Glede na strokovno zmogljivost ganizirana kot upravni organ sanitarnih inšpekcij' v posamez-Ijudskih odborov in višjih poli- nih občinah pooblašča načrt za-tično—teritorialnih enot' z dolo- kona sanitarno . inšpekcije, da čenim delom, pristojnostjo in neposredno ukrenejo potrebno, pooblastili.. Vse .sanitarne in- LJSe pristojne, občinske inšpekcije špekcije — občinske, okrajne, teh ukrepov ne rilo-rejo izvesti. neovirano M. P. pokrajinske, oblastne, republiške in zvezna — so samostojne in delajo na podlagi in v mejah zakona. Težišče dela bo na občinskih sanitarnih inšpekcijah, ki bpdo Načrt zakona določa, da se bodo sanitarne inšpekcije v; 'svojem delu naslonile na zdravstvene in druge strokovne ustanove in njihove strokovnjake. To bo zagotovilo, da se služba sanitar- opravljale vse posle, razen tistih, ne inšpekcije ne bo degenerirala kj so pomembni za širšo skupnost in ki bodo zaradi tega v pristojnosti višjih sanitarnih inšpekcij. Kot primer naj navedemo sanitarno kontrolo voda. Francoske stranke in Alžir Kljub kritiki vladne politike bo Bidaultova skupina podprla vlado — Komunisti bodo prav tako glasovali za vlado — Vedno več Alžircev dezertira iz francoske vojske Pariz, 12. marca (AFP). Francoska narodna skupščina je danes dopoldne končala debato o Alžiru, ki jo je začela v petek. Poslanci so se morali izjaviti o štirih vprašanjih, na katera je Guy Mollet vezal vprašanje zaupnice vladi. UVODNI RAZGOVORI 0 RAZOROŽITVI prizadevanje Londo-n, 12. marca (Tanjug). Zastopnik ZDA v pododboru komisije OZN za razorožitev Harold Stassen je imel danes uvodne razgovore z britanskim zastopnikom v pododboru An-thony Nuttingom. Pododbor, v katerem so zastopane ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Francija in Kanada, bo začel zasedati 19. marca. Izjave, ki so jih dali v zadnjem času na odgovornih mestih držav članic pododbora, so dale povod za zaupanje v napovedani sestanek. V političnih krogih so z. veseljem pozdravili tudi današnje uradno sporočilo o londonskih razgovorih, v katerem je rečeno, da sta predsednika vlad Velike Britanije in Francije pokazala željo za napredek na področju splošne razorožitve in nadzorstva nad Ejo. Ko razmišlja o položaju pred sestankom pododbora za razorožitev. ugotavlja konservativni »Daily Herald«. da se javno mnenje čedalje močneje izraža v prid razorožitvi predvsem zato, ker je oboroževanje hudo gospodarsko breme za posamezne države, pa tudi spričo čedalje večje bojazni človeštva pred razvojem nuklearnega orožja Ce se bo Sovjetska zveza strinjala s tem. da je treba vse VR2ME Napoved za torek: Zmerno ob- lačno vreme, vmes manjše po- oblaeitve. Temperatura ponoči od —9 do —4. na Primorskem okoli 0. čez dan od —1 do 3 stopinj C. Na Primorskem močna burja. v drugih krajih Slovenije bodo revladoval; zmerni severovzhod-vetrovL usmeriti na to vprašanje, bo zares mogoče napredovat: v tej stvari, piše »Daily Herald«. BUENOS AIRES. V Argentini Je bilo 49 novih primerov otroške paral ze in 8 novih smrtnih pri. nierov Je bilo v tej epidemiji skupno že 142. Predsednik demokratsko socialne unije odpora Bonnfous n’ jasno povedal stališča, svoje parlamentarne skupine. Izrazil je samo željo, da bj popravili politiko Zahoda na Srednjem vzhodu. Bivši predsednik vlade Bidault, vodja ljudskega republikanskega gibanja je grajal francosko-maroške sporazume in politiko vlade v Tuniziji. Njegova skupina bo podprla Vračanje krediten Jugoslavijo bo kmalu* podpisala z Britanijo podoben sporazum kot z Zahodno Nemčijo — Razgovori za ureditev odplačila kreditov se bodo začeli tudi s Francijo« Belgijo Švico in Avstrijo BEOGRAD, 12. marca (Jagopress). Zvedelo se je, da poleg sporazuma o konverziji investicijskega kredita, sklenjenega z Zahodno Nemčijo 10. marca, lahko v bližnjem času pričakujemo tudi podpis podobnega sporazuma z Veliko Britanijo. Okoli dve tretjini srednjeročnih dolgov Jugoslavije odpadeta na ti dve deželi. Lr Ostale kredite je dobila Jugoslavija od Francije. Belgije, Sv’, ca in Avstrije- Pričakujejo, da se bodo v kratkem tudi s temi državami pričeli razgovori o konverziji. Povojni investicijski kre. dit od Zahodne Nemčija v znesku 50 milijonov dolarjev Je b<-lo treba odplačati do 1960. S podpisanim sporazumom je rok podaljšan do 1968 leta. a obrestna mera te znižana na povprečno 3 odstotke. Kot je zvedel Jugo-press, je tud.: z Veliko Britanijo dosežena načelna soglasnost, da se rok odplačila srednjeročnega kredite 17 milijonov funtov pv-rtailjda do 1667, a obrestna mara cntža na 3 odstotke, računajoč retroaktivno od pričetka izkoriščanja kredita. Ta kredit je bd uporabljen leta 1950 in 1951 za .nabavo investicijskega blaga surovin in reprodukcijskega materiala. Tedaj je bilo predvidena da se kredit odplača v razdobju od 1954 do 1956. Decembra 195” je bil rok odplačila podaljšan do 1962. Jugoslovanska vladn-« delegacija je odpotovala te d n v Pariz in Bruselj da bj pričela razgovore o konverziji s pred stevniki Francije in Belgije. Ko' še je zvedelo, je vprašanje konverzije dolgov sproženo tudi pri Wi9Wj6kt in Švicarski vladi. vlado. Paul Reynaud je izjavil v imenu sku: ine neodvisn;h, da bo Francija izgubila Alžir, če se vladna politika ne bo spremenila v dveh stvareh: Ce ne bo povečala vojaške ukrepe m ne bo natančno določila politič-. ne prav.ee Evropejcev in muslimanov v Alžiru. Francoske sile v okviru zahodne obrambe je treba premestiti v Alžir. Vodja komunistične partije Jacques Duclos Je dejal, da bodo poslanci njegovi skupine glasoval: za vlado, »da bodo preprečil: spletke reakcije«. D-mes so začela prihajati v Alžir nova vojaška ojačenja za borbe proti alžirskim upornikom. V vzhodnem Alžiru se je izkrcaio 800 vojakov. Francoska vlada namerava poslat! v Alžir divizijo 50.000 mož. in sicer predvsem francoske enote, ki so razvrščene v Zahodni Nemčiji. Francosko poveljstvo je medtem sklenilo, da bo z alžirskega bojišča umaknilo vse francoske enote, sestavljene iz pripadnikov Severne Vfrike Tako se je RonSon obisk Moskva. 12. marca. (TASS) Predsednik danske vlade Han-sen ki le bil ha uradnem obisku v Sovjetski zvezi. Je dav* s posebnim sovjetskim letalom odpotoval v Kopenhagen Na moskovskem letališču so se "d njega poslovili predsednik vlad*- Sovjetske zveze Bnleanln podpredsednik vlade Miko-jan minister za zunanje zadeve Molo tov in drugi visoki sovjet funkcionarji. S Hansenom so odpotovali tud! danski novinarji, ki so ga spremljali ves čas bivanja v Sovjetski zvezi, v službo popolnoma policijskega značaja, temveč bo ostala, kar mora biti. namreč služba zdravstvene zaščite prebivalstva. Sanitarne inšpekcije imajo v skladu z zakonskim načrtom pravico, da same odrede izvršitev ukrepov, za katere so pooblaščene. Tako bodo n. pr. imele pravico, da začasno ali trajno ustavijo obratovanje v podjetju, da prepovedo proizvodnjo določenega blaga, da zahtevajo uni--čenje pokvarjenih živil itd. Ta široka pooblastila so neobhodno potrebna, ker je praksa pokazala, da se le z odločnimi ukrepi lahko učinkovito zaščiti zdravje prebivalstva. Sanitarne inšpekcije bodo medsebojno vertikalno: povezane, to se pravi, da bodo imele višje in nižje sanitarne inšpekcije medsebojne pravice, in dolžnosti. Vsi zainteresirani organi, ustanove, organizacije in osebe pa bodo morale organom sanitarne In- odločilo po množičnem pobegu Alžircev na nacionalistično stran. Ko so danes začeli premeščati enote za Zahodno Nemčijo, je takoj dezertiralo 114 alžirskih vojakov. Številni prebegi Alžircev k front: nacionalne osvoboditve močno skrbe francoske vojaške kroge. Francoski časopisi so danes opozorili vlado na nenadni množični odhod alž-rskih delavcev iz metropole v Severno Afriko. V zadnjih dneh je več tisoč Alžircev zapustilo Francijo. Vojašk položaj v Alžiru je še vedno zelo resen. Boji in atentat- s« nadaljujejo z nezmanjšano ostrostjo. V okrožjih Oran m Alž je v boju v mestu Vilard padlo,. 125 nacionalistov. Odlikovani reševalci Beograd, 12. marca. Z ukazom predsednika republike so bili odlikovani za izredno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju ponesrečencev 0b vremenski nezgo- Današnjo slavnostno plenarno di v Mavrovem meseca februarja sejo je otvoril predsednik zdru-z redom Zasluge za narod II. ienja dr. Jean Lugeon, delegate stopnje poročnik Zariija Mirovlč, pa je v imenu 'jugoslovanske z redom Za vojne .zasluge II. vlade pozdravil pooblaščeni mi-stopnje podpolkovnik Miloš Can- nister Mato JakšiS. kovič, major Vladimir I vel ja in V uvodnem govoru je dr. Jean kapetan I. ki. Janez Jen5*erle. z Lugeon poudaril pomembni pri-redom Za vojne zasluge III. stop- spevek Jugoslovanskih meteoro-nie kapetan I. ki. Brač Sinko, po- loških ta hidroloških strokovnja. špekcije omogočiti opravljanje službe. Predlog zakona o zaščiti pred požari Beograd, 12. marca. Odbor za organ.zacnjo oblasti in uprave pri zveznem zboru je nadaljevai danes razpravo o ipreiogu osnovnega zakona o zaščiti pred požari. V razprav; so poudariii pomen določbe, da morajo pri graditvi gradbenih objektov skrbeti u-krepe za zaščito prod požari, in sicer pri projektiranju, reviziji glavnih načrtov, odobravanju ožje lokac.je in izdajanju gradbenih dovoljenj. Pri tem so poudariii zlastj pomen komisije za revizijo glavnih načrtov. Zakonski predlog je blil izpopolnjen v členu, ki določa naj zvezni izvršni svet predpisuje ukrepe za zaščito pred požari ne samo v industrijskih, temveč tudi v drugih objektih. Predlog zakona dolača, da mora imeti vsak kraj, ki ima nad 15.000 prebivalcev, organizirano gasilsko enoto, sposobno za gašenje požarov. Ako v kraju ni take gasilske enote, prostovoljnega gasilskega društva, je občinski ljudski odbor dolžan, da organizira poklicno enoto. O tem se je v odboru razvila živahna razprava in so predlagali, naj bi se z republiškimi zakoni omogočilo ustanavljanje gasilskih enot tudi v krajih, ki imajo manj kakor 15.000 prebivalcev. Zastopnik zveznega izvršnega sveta se je s tem predlogom strinjal. V razpravi so navedli, da je v naš; državi 69 poklicnih gasilskih enot s 1350 člani, medtem ko je prosto voljnih gasilskih društev 5600 s 179.000 člani. ročnik Predrag Antič ter vodnika Veš Djukič in Radislav Ristev-ski. S kolajno Za voine zasluge so bili odlikovani: desetnika Peter Savič in Tomislav Kork, z kolajno za vojaške vrline .voiaki Framo Runštam. Nikret Halilovič. Marjan Kavalar. Mlhajno 'Muni, feooold Jesih. Ahmo Velagič Mladen Diurič. Dragolmb Gržki in Tvan Vudrič, Nada! ie ie bilo odlikovanih za požrtvovalnost pri reševan ju ponesrečencev v Mavrovem z redom Zasluge za narod II. stopnje trite reševalci, z redom za narod TIT stopn‘e'll reševalcev, s kolajno zasluge za narod 16 reševalcev. MEDNARODNO ZBOROVANJE METEOROLOGOV V DUBROVNIKU Dobrovnik. 13. marca Danes se je začelo v Dobrovniku zasedanje VI. regionalnega združenja Svetovne meteorološke organizacije. Zasedanje tega regionalnega združenja, na katerem so zastopane vse evropske države, nadalje Libanon, Izrael, Sirija in Jordan, bo trajalo do 24. marca. — Zasedanju prisostvujejo delegati iz 32 dij|av — članic tega združenja, kakor tndi opazovalci iz Egipta, ZDA, vzhodnoafriških ozemelj pod britansko upravo in zastopniki nekaterih posebnih agencij OZN. stvene panoge, posebno pa o dr. Pavlu Vujoviču, ki je 1. 1909 prvi postavil temelje za mikroklima-tologijo.- Zatem- je delegate pozdravil generalnj sekretar Svetovne meteorološke organizacije g. Da— vies. Predsednik dr. Jean Lugeon je ob koncu dopoldanske seje prebral pismo direktorja hidrometeorološke službe FLRJ dr. Mi-lisava Peroviča, ki je nenadoma obolel in ne more prisostvovati zasedanju. Zatem je predla-, gal. naj se dr. Perovič izvoli za častnega podpredsednika zasedanja. kar so delegati soglasno sprejeli. Na popoldanski seji 1® bil za oodpredsednika izvoljen vodja jugoslovanske delegacije prof. Milutin Radojevič, nakar so na olenamj seji odobrili podrobni-dnevni red zasedanja in razdelili delo po odborih. Zborovanje meteorologov su bo jutri nadaljevalo po odbocife* kov k delu te mednarodne organizacije. Posebno je opozoril na močen ta nagel razvoj te službe v povojni Jugoslaviji In navedel. da ima Jugoslavija sedaj 96 sinoptičnih, 350 klimatoloških. 1800 postaj za merjenje padavin in 16 aeroloških postaj, izmed katerih so tri opremljene z ra-diosondažnlml -aparati. Navedel te tudi. da so bile Se v petdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovljene prve meteorološke postaje v Beogradu. Ljubljani ta Zagrebu, kakor tudi na otoku Hvaru. Govoril je o vseh naših strokovnjakih, ki so pripomotiU k razvoju te IET0 xvn., 3TEV. 61 itaaji m tiska Časopisno-zalomuiško podjetje aiiovenski poro* feevatec — Direktor: Rudi Janbuba — Glavni Id odgovorni urednik: Sergei VoSnjak — tisk odgovarja Frane Plevej — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev., S, telefon Atov 23-522 do 23 526 - Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica fttev. »-II. telefon štev 23-522 de 23-52« * Oglasni oddelek* Ljubljana. Kardeljeva ulica štev a. telefon štev. U4M. ra ljubljanske naročnike 20 463 ca tu nanj e 21-832 - Dredal 29 —- T**U p. co.RR š LJUBLJANI, T0BEK, 13. KUGI 1956 Ceno 10 Cin F S str. J SLOVOV8D POVOCEVHEC T *r. w « m. Makc/c im ^ k '__________ Predlog zakona o proračunih tab skladov m. bo mofloi« dajati ▼ oblltel kredit*. Gleda no noš Predlog osnovnega ~~ o proračunu predvideva vrsto sprememb v primerjavi s osnovnim zakonom o proračunih iz lata 1954. Te spremembe so zlastt nanašajo na finamriranj« s pro-računskinii sredstvi, na fonde, dalje na ocenjevanje zakonitosti proračunov nižjih poliitično-teritorialnih enot po višjih itd. Osnovna določila predloga omenjenega zakona p proračunih so usmerjena na prilagoditev proračunskega sistema novi ekonomski politiki. Po tem predlogu naj bi se proračunska sredstva uporabljala predvsem za finansiranje potreb organov Oblasti in državnih ustanov, kakor tudi drugih družbenih potreb oziroma ustanov, ki nimajo lastnih sredstev. Nadalje določa 2. člen predloga, da se sme proračunska sredstva trošiti za zagotovitev narodne obrambe, kulturo in prosveto, socialno in zdravstveno zaščito, državno upravo ter za komunalne in druge jiavne službe. Sele po -zadovoljitvi teh potreb smejo biti proračunska sredstva uporabljena za negospodarske službe, ki imajo namen zadovoljiti potrebe državljanov. Po zadovoljitvi omenjenih potreb pa je mogoče trošiti proračunska sredstva za razvoj gospodarstva na področju posamezne politično-teritorialne enote. Politično - teritorialne enote emejo trošiti svoja proračunska sredstva za investicije le potom vlaganja dotacij v investicijski sklad, nikakor pa z neposrednim finansiranjem iz proračuna. Neposredno finansiranje lz proračuna je možno le za tekoče poslovanje gospodarske organizacije, kakor je to n. pr. priznavanje regresa, kritje izgub, sanacija podjetij. Predlog zakona prav tako predvideva formiranje proračunskih rezerv, stalnega rezervne-• ga sklada in proračunskih skladov. Sredstva iz proračunskih rezerv se smejo trošiti samo za kritje nepredvidenih proračunskih izdatkov, ki se finansirajo £z proračuna. Stalni rezervni skladi pa so namenjeni za kritje izrednih splošno - družbenih potreb. Proračunske sklade bodo osnovali takrat, kadar bodo namenili določena proračunska sredstva za finansiranje trajnejših dejavnosti ali za napredek javnih služb. Sredstev iz •Istem finansiranja bosta obstajali .torej dve vrati skladov (proračunski in samostojni < skladi). Investicijski skladi bodo imeli popolno finančno samostojnost, zasnovano na lastnih dohodkih. Investicijski Skladi za stanovanjsko izgradnjo in skladi socialnega zavarovanja bodo Imeli značaj samostojnih skladov. Predlog zakona odpravlja tudi računsko leto, kj je podaljševalo veljavnost proračuna za dva meseca v naslednje leto. Podaljšanje roka veljavnosti proračuna za dva meseca je namreč pokazalo resne pomanjkljivosti. Lokalni organi so n. pr. Izkoriščali podaljšanje roka, tako da so hkrati uresničevali oziroma izvajal; dva proračuna. redne in izredna dohodka. ▼ predlogu J« usvojeno načelo, da dohodki v celoti-pripadajo proračunu in Jih ni mogoče deliti na posamezne elemente finansiranja. Predlog vsebuje tudi predpise, ki regulirajo način sestavljanja proračunov, njihovega sprejemanja in izvajanja, vprašanje dotacij, posojil, stalnih proračunskih skladov itd. V dosedanjem zakonu ni bilo rešeno vprašanje ocenjevanja zakonitosti predloga proračuna. Zaradi smotrnejšega trošenja proračunskih sredstev predvideva predlog, da Ima višji organ pravico oceniti zakonitost proračuna nižjega organa. Bili so primeri, ko proračuni lokalnih organov v formalnem pogledu nliso ustrezali zakonskim pred- Nadalje predlog zakona točno pisom, da posamezni organi pred-določa proračunske dohodke zve- log proračuna niso opremili s ze, republik, okrajev in občin predpisano dokumentacijo, dalje, ter jih deli kakor dosedaj na da z« osnovne funkcije nišo bila predvidena sredstva, nakar mo zahtevali dotacije od višjih organov itd. Da bi se temu izognili, ja v novem zakonskem predlogu predvidena možnoat ocen« zakonitosti proračuna, ki ga je sprejel ljudski odbor okra-' ja ali občine. Ocena bi obsegala preverjanje skladnosti proračuna z zakonom in ali so zagotovljena sredstva za uresničevanje osnovnih nalog, ki se financirajo iz proračuna. Predlog predvideva tudi poostreno odgovornost naredboda-jalca in polagatelja računov. Za kršitev zakona in za škodo, ki bi jo napravili skupnosti tisti, k} razpolagajo s proračunskimi sredstvi In inventarjem, je predvidena materialna in disciplinska odgovornost. Novi, zakon naj bi začel veljati s 1. aprilom t. 1., medtem ko bi nekatera določila začela veljati šele a letom 1957. IS NOVE VREMENSKE NEPRILIKE Zmogljivost sladkornih tovarn Nezadovoljivo stanje površin sladkorne pese BEOGRAD, 12. nuiet. Pod vtl som depresije, ki Je predla s TJ-renskega morja na Južni Jadr an. se je v vsej naši državi poslabšalo vreme. Dopoldne Je snežilo v Sloveniji, Bosni In Hercegovini, Cml gori na srednjem Primorju, v Srbiji in Makedoniji. Na Južnem Primorju Je deževalo z vmesnim grmenjem Na srednjem In severnem Primorju Je pihala močna burja. ki Je od časa do časa presegla brzino im km na uro. Zaradi močne burje m snežnih viharjev je precej onemogočen tudi pomorski promet. V Split davi niso prispeli motorna ladja •Vladirtur Nazor« z Vlastova, parnik »Herceg Novi« z Visa in parnik »Vida« z otoka »Brača«, medtem ko so imele ladje iz Makar-ske in Vjelse na Hvaru več ur zamude. Parnik »Dalmacija« z Re. ke je prispel v Split šele oh 13. nrj namesto zjutraj ob 5.30. Motorna ladja »Osijek«, ki je sinoči odplula iz Splitske luke proti Reki. je zaradi slabega vremena ostala v Zadru. Na severnem in srednjem Jadranu so temperature padle pod ničlo, v Dubrovniku pa je bilo davi +6 stopinj c. Najnižja temperatura Je bila davi zjutraj v Senju —5. v Splitu pa —3 stopinje. Popoldne je burja imela še večjo moč. Zaradi pomanjkanja živinske krme je okoli 3000 glav goveje živine in 3500 ovac na področju Metkoviča v nevarnosti M. L. Združenje industrije sladkorja Jugoslavije ie mnenja, da bo treba v prihodnjih šestih, sedmih letih zgraditi še nekaj novih tovarn sladkorja. Na letni skupščini združenja 9. t. m. so zastopnika ■industriije poudarili, da 8 tovarn sladkorja, kolikor jffih imamo, ne bo moglo niti po rekonstrukciji izdelati dovolj sladkorja za pokritje vseh potreb v državi. Po pričakovanju združenja se bo poraba. sladkorja povečala od 6 kg v letu 1939 oziroma od 9 kg v le'u 1953 v prihodnjih dveh, treh lotih na približno 15 kg na prebivalca. Sladkor "e bil v zadnjih letih v seznamu defioknih predmetov in je bila družbena skupnost prisiljena uvažati ga znatne količine iz inozemstva. Letos so tovarne zaradi slabe kakovosti sladkorne pese dale na razpolago domačim potrošnikom okoli 117.000 ton sladkorja in ga bo morala naša država uvoziti zato okoli 70.000 ton. Po računih združenja bo moraila naša država do leta 1962, ker so zmogljivosti sedanjih tovarn nezadostne za predelavo pese, uvoziti sladkorja v skupni vrednosti okoli 53.1 milijona ameriških do- larjev. Zato so na skupščini Združenja industrije sladkorja poudarili, da bi bilo koristneje del teh sredstev dati za zgraditev novih tovarn, da bd državj po petih, šestih letih ne bilo več potrebno uvažati sladkorja. Na ta način bi prlhraniillii znatna devhtzna sredstva. Ta predlog je bil podan v zvezi s proučevanjem rekonstrukcije tovarn sladkorja v prihodnjih nekaj letih. Za rekonstrukcijo je Narodna banka FLRJ odobrila okoli 9.5 milijarde dinarjev. Poleg /povečanja sedanje delovne storilnosti, se bo z rekonstrukcijo zmogljivost tovarn sladkorja povečala za okoli 2900 ton sladkorne "“'e na dan. To pa ne bo za-d-o=' o-alo za pokritje naraščajočih potreb potrošnikov, sladkorja v naši državi in bi bilo zaradi tega neobhodno potrebno zgraditi nove tovarne, za katere izdelujejo načrte prav sedaj gospodarski organi šestih komun na področjih proizvajalcev sladkorne pese. Po zadnjih poročilih so tovarne sladkorja doslej kontrahirale 52 % potrebnih količin sladkorne pese za prihodnjo sezono. Na skupščini združenja so poudarili, da goje sladkorno peso v naži državi na premajhnih površinah in bi jih blilo treba v prihodnjih letih vsekakor povečati. Povečanje proizvodnje sladkorja ne bo mogoče brez povečanja površin, posejanih s sladkorno peso, in prav tako tudi ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb' potrošnikov brez povečanja tovarniških zmogljivosti. Neurje na Jadranu REKA, 12. marca. ZaraiU močne burje. ki je začela ponoči pihati na severnem Jadranu, ni dopoldne odplula iz reške luke nobena potniška ladja. Pri Senju in na Rabu piha burja z brzino nad 80 km na uro. Razen tega je v Senju tudi močen snežni metel. Zabeležili so za ta čas nenavadno nizke temperature. Na Reki Je bilo davi —3 stopinje, v Senju —5, v Cabru in Gorskem Kota.ru, kjer je zapadel sneg zi cm na debelo, pa je bilo davi —11 stopinj Celzija. SPLIT, 12. marca. Na Jadranu je ponovno zavladalo slabo vreme. Zapadlo je celo toliko snega, kolikor ga ljudje v tej dobi ne pomnijo. Sneg je zapadel v vsej sredr M Dalmaciji od Korčule do Sibenikal Na južnem Jadranu je deževalo, na severnem Jadranu pa ni bilo padavin. Zaradi močne burje in snežnih viharjev je skoro prekinjen promet. Najmočnejša burja je pihala na otoku Rabu s hitrostjo 140 km na uro; dvigala Je strehe "hiš, ruvala stebla in metala čolne z morja na obalo. V vsej srednji Dalmaciji Je zaradi snežnih viharjev ustavljen cestni promet. Tako so neprevozne ceste iz Splita proti Slnju in Imockem, proti Šibeniku, Kninu. Makarski in Metkoviču. Za sedaj Je vsako očiščevalno delo na cestah nemogoče zaradi velikih snežnih viharjev. Prekinjen je tudi železniški promet med Splitom in notranjostjo države, pa tudi vlaki na ozkotirni progi Split — Sinj ne vozijo. Sarajevo, 12. marca. Danes j« bil v Bosni in Hercegovini prekinjen promet na 15 cestah zaradi snežnih zametov, ki so ponekod debeli 2.5 m. Čiščenje cest otež-koča močna burja, zlasti v Hercegovini, kjer desega brzino 88 km na uro. V tem delu republiko je zaraetanih največ cest. Najbolj kočljiv je položaj na cestah Mostar — Nevesinje, Livno — Duvno — Bosansko Grahovo, Livno — Glamoč, Trnovo — Kalinovi,k — Nevesinje in Bugonjo — KupreS — Livno. Železniški promet se v splošnem razvija normalno. . Vse esste v Črni gori zasnežene 12. marca. Nov: sneg!« ki je zapadel ponoči, Je zatrpal Onemogočen cestni promet v BiH MOSTAR. 12. marca. Nova snežna odeja v Hercegovini je dosegla v Gaoku, Nevesinju in Livnu višino i m. V Livnu in" Gacku je pihala danes burja z brzino okoli 130 km na uro in je nanesla na ceste velikanske snežne zamete. Zato Je bil na mnogih krajih prekinjen cestni promet. Livno, Nevesinje, Duvno in Gacko so popolnoma odrezani od drugih krajev. Na več mestih je prekinjena tudi glavna cesta Sarajevo — Mostar. Največji zameti so okoli Bradine in Aleksinhana. Letošnji plan avtomobilske industrije Beograd, 12. marca. Avtomobilska ta motoma industrija namerava letos dobaviti domačim potrošnikom okoli 10.800 potniških avtomobilov, kamionov, avtobusov, motociklov in traktorjev. Računajo, da bodo tovarne izdelale 4700 kamionov, avtobu- V UvatifsUi zaključuieio občne zbore SZDL Z ZBGRfi PROIZVAJALCEV CELJSKEGA 0KBAJA PRISILNA LIKVIDACIJA TOVARNE KONFEKCIJE V ŠOŠTANJU CELJE, 12. marca. Vecjl del današnje seje zbora pro zvajalcev celjskeea okraja je zavzela analiza plačilnega sistema v lanskem letu. Ta analiza, katere osnovo je podal tajnik okrajne komisije za plače tov. Ogorevc, je pokazala, da se je lani z uvedbo novega r'lačnega sistema precej povečalo tevilo delovnih mest, tako samo v industr ji za 1835 in to deloma upravičeno na račun povečanja proizvodnje, &e bolj .pa neutemeljeno v težnji po zagotovitvi rezervnih delovnih mest. Povečanje števila delovnim mest pa Je imelo za posledico tudi povišanje tarifnih postavk v povprečju za 3.3%. Novi plačni sistem je Ugodno vplival tudi na plačevanje dela po učinku, saj je bilo iani kar 53.3% vseh delovn h mest plačanih po učinku, kar je v primerjavi z 1951. letom, ko je ta. odstotek znašal le 26%, zado- voljivo. N-e sr"ae na to, da Je novi plačni sistem vplival na povečanje delovne storilnost1, čeprav ne V takem obsegu, kakor bi bilo pričakovati, pa zaradi pomanjkljive evidence o gibanju plač in zaradi slabega proučevanja norm še vedno prevladujejo izkustvene norme. Zato čakajo zaradi nedoslednosti pri izboljšanju organizacije dela delovne kolektive v letošnjem letu še odgovorne naloge. Po sklepu zbora proizvajalcev bodo deblokirani vsi skladi gospodarskih organizacij, ki so bili zaradi imoblizacijskega dolga zajeti že od novembra lanskega leta. Celoten dolg gospodarskih organizacij do imobilizacije je znašal 221 milijonov dinarjev, podjetja pa so dgslej na ta račun vplačala 118 milijonov dinarjev. Preostanek obveznosti nekaterih gospodarskih organizacij do imO'- t»il:zacije ho uravnal letoSnji o_ krajni družbeni načrt. Na koncu seje so člani zbora proizvajalcev sprejeli predlog o sanaciji pivovarne v Laškem, potrdil; pa so predlog o prisilni likvidaciji tovarne konfekcije v Šoštanju. B. M. Občinski odbor Socialistične zveze v Kranju se je temeljito pripravil na občne zbore Socialistične zveze, ki jih te dni zaključujejo. Organizirali so posvetovanja s predsedniki Socialistične zveze in sekretarji osnovnih organizacij ZK, kjer so temeljito razpravljali o položaju v občini glede na splošne politične in gospodarske naloge. V mestih je bila razprava posvečena predvsem problemom delovne storilnosti in izvajanju plačilnega sistema, medtem ko so po vaseh proučili stanje kmetijs-tva. Izmed 38-občinskih zborov SZDL so svoj letni obračun že opravili v Primsko-vem, Struževu, Gorenji Savi. Britofu. Trbojah, Visokem, Tupaličah, Preddvoru, Srednji Beli, Kokri, Jezerskem in Kokrici. Sinoči so bili letni občni zbori Socialistične zveze v Zlatem polju, Hujih-Planini in na terenu Rupe. Na vseh občnih zborih so predsedniki pripravili tehtna poročila, 1 v katerih so razpravljali o vseh perečih problemih svojega področja. Na občnem zboru na Bell so člani razpravljali opomoči kmetijske zadruge kmetom pri čir ščenju sadnega drevja in uničevanju škodljivcev. Sklenili so, da bodo zaradi mmanikanjia O'ro-štora za kmetijske stroje ustanovili pripravljalni ' odbor za gradnjo strojnega doma, h ka- Gospodarske vesti Začasna ustavitev francoske- ga izvoza pšenice. - Ustavitev francoskega izvo-za pšenice ne bo veljala za pogodbe, sklenjene pred 4. februarjem. Po sporočilu francoskega urada za žitarice bodo pogodbe, sklenjene po 14. februarju, odobrene samo za izvoz v Nemčijo. Po Kurirjem TV stanic IN BORCEM NOB! Na rfcvom kurirjev TV stanic, tani meseca julija v Ivančni gorici pri Stični, so bile dane tudi pobude za zbiranje gradiva o nastanku in razvoju kurirskih Poti v Sloveniji. Da bi se ta fcamisel uresničila, se je pri Glavnem odboru ZB v Ljubljani osno-val odbor z nalogo, da Vse to obširno gradivo zbere in Uredi in ga končno tudi izda kot zbornik, ki bi v polni meri prikazal pomembnost kurirske organizacije in specifične pogo-1^ Je, v katerih je nastajala in živela. Zastavljena naloga nikakor ni lahka. Kuriji so delovali po Vsem slovenskem ozemlju od Eenečije do Istre, do Kočevskega, Prekmurja in Rožne doline onkraj Karavank. . Čeprav trdna organizacijska celota, se mso nikoli sešli in skoraj nihče od njih ni imel možnosti, da bi spoznal delo svojih tovarišev Ca drugem koncu Slovenije, kaj šele, da bi poznal delo vseh 140 kurirskih stanic, kolikor jih je bilo v Sloveniji konec leta 1944. Težave, ki izhajajo iz navedenih dejstev, so očitne. Vsak od kurirjev pozna le majhen del velike kurirske organizacije. Da bomo uspeli ustvariti res Dravo podobo tega, kar so delali in doživeli kuriji, je potrebno sodelovanje prav vsakega od njih. Kakšno naj bo to sodelovanje? Mnogi od preživelih hranijo doma fotografije |g vojnih let, dnevnike postaj, pisma, prepustnice in podobne #okuir.«n.te ali material. Prav fel bilo, da dajo ta stvari na razipolago za zbornik ter jiti ta- ko obvarujejo pred pozabljenjem in postopnim uničenjem. Če se kdo le ne more ločiti od teh predmetov pa lahko stori vsaj to, da obvesti odbor, kaj ima in bi lahko po potrebi fotografirali na domu. Mnogo doživetij, bojev, trpljenja, junaštva in požrtvovalnosti pa je shranjenega tud; v spominu bivših kurirjev. Potrebno je samo nekoliko dobre volje, malo pobrskati po spominu in zapisati tiste, kar je ostalo. Vsak podatek, vsak dogodek je lahko dragocen. Mnogi se ne spominjajo samo skopih podatkov ali posameznega doživetja, spominjajo se doživetij, ki bi jih lahko bilo za celo povest. Nekateri, zlasti funkcionarji se še spominjajo organizacije in razvoja posameznih kurirskih linij ali celo sektorjev. Vse to bi morali napisati in poslati za zbornik. Kurirji in kurirske poti so bile pomemben del osvobodilne vojske in eden izmed zelo pomembnih pogojev za njen razvoj. Zato se moramo vsi prizadeti potruditi, da iztrgamo pozabljenju veliko predanost, požrtvovalnost, iznajdljivost in vztrajnost, ki so jo pokazali kurirji. V zborniku mislimo obravnavati, seveda kolikor bo omogočilo zbrano gradivo, vsako relejno stanico, vse borbe, napade, zasede in podobno, ki so jih ranjen; kurirji doživeli. Marsikdo se v svoji skromnosti izgovarja, da to ali ono njegovo doživetje ni pomembno. To ol prav. Vsak naj prispeva svoje. Sele ko bo zbran In predelan ves material, bo mogoče določiti pomembnost tega ali onega, dogodka. Tudi manjši dogodki so lahko važni, kažejo na vzdušje, na vsakodnevno življenje, na medsebojne odnose in podobno, kar vse je pri pisanju zbornika prav dragoceno napotilo. In končno, če bi po nekoliko poizkusih spraviti svoje spomine na papir, kdo le obupal, naj sporoči odboru vsaj to. na katerih postajah je bil., katerih tovarišev se spominja in z nekaj besedami, kaj je doživel. Vsi ostali pa, ki jim bo pisanje šlo dobro od rok in imajo še svež spomin, naj se na široko razpišejo in svojim spisom po možnosti prilože razne skice poti, bunkerjev in podobno. -Mnogo postaj je bilo med borbo uničenih ali pa so menjavala vsaj položaj, mnogo pogumnih kurirjev je bilo pobitih. Samo v zadnjih osmih mesecih nad 120. Sporočite njihova imena in kako so padli. Na ta način se boste oddolžili njihovi žrtvi in spominu na velike preizkušnje, ki srno jih doživeli. Pn vsem omenjenem delu lahko uspešno sodelujejo in to naj bo poziv za sodelovanje, vsi partizani in aktivisti ter vsi ostali, ki jim je kaj znano iz kurirskega življenja in borb. Vse svoje prispevke pošljite čim/prej na glavni odbor ZS Ljubljana, Erjavčeva ulica, pod oznako »Kurir«. Odbor za Izdal« huMuia sbornik*. prejlšnjih poročilih omenjenega urada pa bi prepoved izvoza zajela tudi že sklenjene pogodbe. Ameriška prodaja presežkov bombaža. - Družba za blagovni kredit je prodala vso predvi- deno količino en milijon bal bomlbaža na avkcijah za izvoz. Bolgarsko - poljski trgovinski sporazum, - Med Bolgarijo in Poljsko je bil sklenjen trgovinski sporazum za leto 1956. Po tem sporazumu bo Poljska oskrbovala Bolgarijo s proizvodi valjanega jekla, s koksom, potniškimi avtomobili, kamioni, rudarskimi stroji in kemikalijami. Bolgari/ja pa bo izvažala v Foljsiko železo, manganovo rudo, rudne koncentrate, petrolej, elektromotorje, kable, tobak, cigarete, vino in grozdje. teremu nameravajo priključiti tudi majhno kulturno dvorano. Člani Socialistične zveze so posebej opozorili na nujnost gradnje kulturne dvorane, saj se prebivalci petih okoliških vasi lahko sestajajo le v gostinskih prostorih. V Trbojah je bila zelo živahna razprava o gradnji vodovoda od Kranja proti Trbojam. To je za prebivalce tega in nekaterih drugih krajev ob Savi življenjski problem, ker so z gradnjo hidrocentrale v Medvod;- h izgubili pitno vodo. Hidroeentra-la Medvode namerava tem vasem povrniti nastalo škodo z odškodnino, s katero bi prebivalci začeli graditi vodovod. Na občnem zboru so sklenili, da bodo člani Socialistične zveze sami opravili vsa zemeljska dela. Na Vieokem = o sklenili da bodo zaradi večjega števila mladine ustanovili društvo TVD Partizan. Na Primskovem so razpravljali o vplivu slabega filma na mladino. Grajali so kino v Kranju, češ da nabavlja same kavbojke. Njihova trditev ni bila utemeljena, ker je kino v Kranju v preteklem letu izmed 136 filmov nabavil le 8 kov-bojskih filmov. Udeležba na letošnjih občnih zborih Socialistične zveze je bila precej boljša kakor v preteklem temu. V Trbojah se je občnega zbora letos udeležilo 25 odstotkov članov, medtem ko so lani zabeležili le 11-4 odstol. udeležbe. Na Primskovem je bi- la letos zaradi slabe politične priprave za 10 odstotkov . slabša udeležba kakor lani. V Go- renji Savi se je letos udeležilo 'občnega zbora še enkrat toliko članov kakor v letu 1955. Kako odpraviti pomanjkanje sposobnih uslužbencev Zagreb, 12. marca Izmed 2000 slušateljev pravne in ekonomske fakultete, ki so diplomirali po vojni, je uslužben-h pn ljudskih odboirih samo 83 pravnikov in ekonomistov, izmed 5200 učencev srednjih ekonomskih šol pa jih je največ odšlo v gospodarstvo. Po podatkih, toi jih je zbrala posebna komisija Izvršnega sveta Hrvatske, je pomanjkanje kadra posebno pereče pri ljudskih odborih. V šestih iizroed 27 okrajev ni nobenega ekonomista, v 212 izmed 299 občin ?3 ni nobenega pravnika. V podobnem položaju so tudi gospodarske organizacije v manjših krajih. Pomanjkanje kadra so doslej reševali skoro izključno z nastavljanjem novih uslužbencev, medtem ko izšojanju dosedanjega kadra niso posvečali skoro nobene skrbi. V prvih osmih mesecih lanskega leta so na primer podjetja samo za oglase, v katerih so iskala 1200 uslužbencev, porabila okoli 24 milijonov dinarjev, medtem ko bi za njihovo izšolan j e zadostovala polovica te vsote. : Zaposlovanje Se tzvečbaneg-. kadra spravlja razen tega v ugoden položaj ljudi, ki bi zaradi moralnih kvalitet M amell opravljati odgovornih poslov. V Zagrebu je bilo n- pr. izmed približno 1900 šefov računov od, stev, blagajnikov, skladiščnikov in knjigovodij 284 že prej obsojenih zaradi kriminala in drugih kaznivih dejanj. Menijo, da bi bilo treba pri reševanju tega vprašanja izvršiti temeljit preokret in da bi se bilo treba bolj usmeriti na izšcia-nje uslužbencev, ki Imajo že določeno praktično znanje.. Temu kadru bi ne bila potrebna formalna šolska kvalifikacija, kakor poudarjajo, pač pa bi jim bilo potrebno omogočiti, da bi s poukom v posebnih šolah ir.popa! nili znanje, ki so si ga že pridobili v praksi. Sedaj razpravljajo poleg dru. gega tudi o kriteriju, ki bi naj veljal za sprejem v take šole. Po splošnem mnenju In morali upoštevati, ali ima uslužbenec glade na svoje dosedanje delo pogoje, da se lahko nadalje strokovno Izpopolni. Ce bi sprejeli tak kriterij, potem bi moralo 2200 izmed skupnih 11.000 uslužbence ▼ pri Ljudskih odborih opraviti dopolnilnio šolanje ker jih je precej že uspešno delalo pni ljudskih odborih. CltajRC) sov, avtomobilov in terenskih vozil ali za 32 odstotkov več, kakor je bila lani planirana proizvodnja, nadalje okoli 2300 traktorjev in 3800 motociklov. Največ avtobusov in kamionov bosta izdelali tovarna avtomobilov v Priboju in tovarna avtomobilov v Mariboru, medtem ko bo potniške 'avtomobile, terenske vozove in lahke kamione dobavljala letos v glavnem kragujevska tovarna »Crvenu zvezda«, ki obvladuje proizvodnjo teh vozil na podlagi licence italijanskega »Fiata«. Lani je »Crvena zvezda« dobavila nad 1000 teh vozil. Po programu, o katerem prav te dni razpravlja Združenje avtomobilske in motorne industrije, bo jugoslovanska proizvodnja motornih vozil in traktorjev dosegla leta 1965 količino okoli 72.000 vozil in traktorjev. Letošnje povečanje proizvodnje bo posledica povečanih prizadevanj ne samo glavnih proizvajalcev, temveč tudi tovarn, ki izdelujejo posamezne dele za avtomobilsko industrijo. Tako bo na primer industrija precizne mehanike podvotita nroiz-vodnjo za avtomobilsko industrijo. tovarna krogličnih ležajev pa bo povečala proizvodnjo od 154 ton v lanskem letu na približno 180 ton letos. Prav tako računajo, da bo sodelovanje tovarn v proizvodnji letos nadalje, napredovalo. Elektrika na Brača Split, 12. marca. Prvič v zgc dovini otoka Brača so iz Duge-ga rata po podmorskem kablu, dolgem 7 km, spustili v transformatorsko postajo v Posivi na Braču eletrično energijo. Prvi preizkus je dal dobre rezultate. Dokončno bo podmorski kabel začel obratovati ob koncu meseca. Tako bo 12 vaši otoka Brača dobilo električno energijo. — Polaga.nje kalba in gradnja transformatorske postaje je stala doslej nad pol milijarde dinarjev. M. L. Slikar France Godec razstavlja v Indiji Prejšnji mesec je bila zaključena razstava slikarskih del slovenskega -umetnika Franceta Godca v Bombayu. Slovesne otvoritve, razstave so se udeležili mnogi indijski odličniki, diplomati, umetniki In novinarji, odprla pa jo je ugledna indijska javna delavka Kamala’devi Chatto.padhyaya. Bombayski tisk je posvetil razstavi veliko pozornost in je pisal o slikarju Francetu God- cu z izrecno simpatijo. Razstava je obsegala 40 del s figuralno in pokrajinsko motiviko ter ljubljanske vedute. Lahko rečemo, da je Godec s svojim uspehom dostojno in lepo zastopal ter populariziral našo likovno umetnost. — Na sliki Godčevo »Reško pristanišče«. Zborovanje arheologov Split, 12. marca. Od 21 do 32. t. m bo V Splitu prva skupščina Društva arheologov Jugoslavije. Okoli 70 delegatov iz vse države bo razpravljalo v predzgodovinski in srednjeveški sekciji o naši arheologiji. Jugoslovanski arheologi sl bodo ob tej priložnosti ogledali pomembnejše zgodovinske spomenike v srednji Dalmaciji. M. L. Turistično društvo Ljubljana va. bi na turistično predavanje z naslovom »Ali poznate kulturne znamenitosti Ljubljane«, ki bo v četrtek. dne 15. marca 1956 ob 20. uri v dvorani Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi ulici 5. Predaval bo prof. Nace Sumi. konservator Mestnega muzeja. Predavanje bo spremljate • norimi barvnimi diapozitivi. Titograd, je vse ceste v Crni Gori. Tudi črnogorsko Primorje je bilo znova zasneženo. Po podatkih uprave za ceste ni promet mogoč na nobeni relacji, razen v Primorju. V Ulcinju je sneg zapadel 16 cm n* debelo, v Titogradu 7 cm, na Cetinju 45 cm, v severnih kraj h Crne Gore pa je debel 16 de? 25 cm. Nevarnost razliva Donave zmanjšana .Beograd, 12. marca. Po infor« maci.iah uprave za vodno gospodarstvo so včeraj razbili nakopičeni led v Djerdapski soteski n pri Dai.iu v Vojvodini. Tako so zmanjšali nevarnost razliva Donave. Medtem se od jugoslovan-sko-madžarske meje približujejo po Donav; kopice plavajočih plošč ledu, ki zavirajo odtok vode. Zato so v odseku Bezdan— Apatin uvedli izredne ukrepe zal obrambo pred poplavo. Na drugih rekah v Srbiji voda upada. Kov sneg in mraz Maribor. 12. marca. Pod žarki zgodnjega pccnl adanskega sonca Je pretekli teden’ debela snežna odeja v Mariboru in okolici docela zginila. Zato so se v nedeljo zji,‘—s.i Mariborčani zbudili neprijetno presenečeni, ko so zagledal; novo 5 cm debelo snežno plast. Vso noč je po malem snežilo in nedeljsko sonce novega snega zaradi nizke temperature hj pobralo. V noti od nedelje na ponedeljek je zapadlo še nekaj novega snega, minimalna temperatura pa je bila danes —6 stopinj« Oblačno vreme in mrzel vete-, lej vztrajno piha. je prinesel Mariboru ponovno zimsko vzdušje, ki so ga veseli predvsem smučarji ot> pogledu na zasneženo pohorska pobočje. (jp) Ustanovitev gospodinjska menze v Menihom Mnogo se je pri nas že pisalo in govorilo o tem, kako bi naše gospodinje razbremenili. Pomožni stroji, kot so pralni aparati, sesalci za prah in podobno, kar se nam obeta, je za pretežno večino gospodinj, zlasti iz delavskih in nameščenskih družin, zaradi visoke cene nedosegljivo. Če povrh primanjkuje še elektrike, je delo gospodinje še bolj otežkočeno. Razen gospodinjskih servisov, ki poskrbe za občasne postrežnice, praktično doslej za razbremenitev gospodinj in olajšanje gospodinjskega dela nismo pravzaprav še nič praktičnega storili. Zelo koristno pobudo pa so iznesli na občnem zbom gostinske zbornice za okraj Maribor. Gostinci so prišli do prepričanja, da sami spričo lastnih nabavnih cen in režij4 skih stroškov ne morejo hrane tako poceniti, da bi se lahko cele družine abonirale, Mnenja pa so, da bi se vendarle dalo nekaj ukreniti za pocenitev hrane in razbremenitev gospodinj. Po tem predlogu, ki je sedaj v proučevanju, naj bi — zaenkrat vsaj za poskušajo — ustanovili posebno gospodinjsko menzo. Ta menza naj bi dnevno pripravljala tri menuje količinsko in kakovostno dobre in tečna hrane, ki bi jo gospodinje ob vrnitvi z dela ali pred odhodom na delo lahko odnašala domov. V skrajnem primeru bi jo bilo treba doma le malo pogreti, vse delo okrog kuha pa bi odpadlo. Ta menza pa bi morala biti deležna ugodnosti, ki veljajo za gospodinjstva glede tarife za vodo, plin in elektriko. Gostinski obrati imajo namreč znatno višjo tarifo. Z neposredno poveza.vo s kmečkimi proizvajalci, predvsem zadrugami in sklepam njem dobavnih pogodb bi sa hrana znatno pocenila, kajti nikakor ne bi smela biti dražja od doma pripravljene. Ker. bi hrano odnašali, bi odpadlu jedilnica, pribor itd. in bi tako bila tudi režija minimalna* Na ta način bi se res dala pripraviti hrana, ki bi tako po kakovosti in količini kot po ceni ustrezala vsem potrebam, pomenilo pa bi to resnično razbremenitev gospodinj. RO. Obfni zbor Socialistične zvez« terena Gradišče bo danes, v torek. ob 20. uri zvečer v poslopju Ekonomske srednje šole na Prešernovi cesti Odbor vabi član* stvo da se zbora udeleži. tfcpcčevaiect O R B JOJCJOl SERGEJ VOSNJAK _ ’ (glavni In odgovorni aredmjq| FRANCE K DRENOVEC ‘j (notranja politika) ___ ALEKSANDER JAVORIH* (gospodarstvo!) i OTTSAN BENKO fzunanja poittUrif mtlan sega (kultura* t STANE LTPAE (Spol«) Ea osla«« odgovarja i 11 mm S sabljo po vodi Ameriški zunanji minister Dulles nima prav nobenega razloga, da bi bil zadovoljen 8 svojimi azijskimi obiski. Ze v Karačiju je prevladala francoska teza, da je gospodarski razvoj važnejši kot vojaško združevanje, v Delhiju so ga sprejeli hladno, v Džakarti so ga že na letališču izžvižgali. Dulles kot izkušen politik prav gotovo ve, zakaj obiski niso tako uspešni kot bi lahko bili. Resolucije v Karačiju o Kašmiru, njegova lastna izjava o Goi in ameriška pomoč Pakistanu so zadostovali, da v Indiji ni bil med najbolj priljubljenimi obiskovalci ■— pa tudi drugod v Aziji ameriške politike ne cenijo preveč. Visok funkcionar indijske vlade je Didlesov obisk celo primerjal »udarcu z mečem po vodi«. Sicer pa je Dulles krenil na to pot prav zato, da bi popravil vtis, ki ga je napravila ameriška zunanja politika, prepričal azijske voditelje o ameriški dobronamernosti in se sam seznanil z njihovim mnenjem. In imel je kaj zvedeti; od državnikov in iz časopisja. Ameriška politika vojaških paktov in oboroževanja je zgrešena, potrebno bi bilo več delati na gospodarskem področju, sovjetska politika se je spremenila, torej je treba spremeniti tudi ameriško itd. Vse to nesrečni Dulles ve ■— saj je pred nekaj tedni njegova ocena sprememb v Sovjetski zvezi, čeprav na splošno skromna, za Dullesa pa senzacionalna, vzbudila v ivashingtonskih krogih hudo negodovanje. V ZDA zunanje politike ne morejo spremeniti tako hitro, tudi če bi hoteli. Dolgo je trajalo, da so kon-gresmani odobrili vse vojaške izdatke, potrebno je bilo celo ustvarjanje nekakšne vojne mrzlice — sedaj pa tega ne bo tako lahko preusmeriti na gospodarsko področje in sicer zaradi nezaupljivosti, ki je razumljiva, pa tudi zato ne, ker so med zagrizenimi nasprotniki takšne politike prav najbolj vplivni senatorji. In tako sedi Dulles na ameriškem zunanjepolitičnem vozu, ki ga je sam pognal, ter s poznava, da mu orodje lastnega izdelka, najrazličnejši pakti, ne zadostujejo več za varno ■ previjanje z lepo zavestjo, da se bodo njegovim kritikom t' tujini kmalu z največjim veseljem pridružili še demokrati in celo nekateri republikanci doma. A. Furlan «T. «1 — tt. MARCA IMS 7 SLOfBHSD POROCEVILEC J tir. 3 ] Škofje Otoki in škofje so postali popularni v mednarodni politiki. Visoki cerkveni gospodje se sicer nikoli niso branili poseganja v politiko in o njihovih podvigih je bilo zmeraj kaj brati. Novost je v tem, da Britanci, razen s can- j; terburgjskim nadškofom, niso nikoli imeli toliko opraviti z nadpastirji kot zadnje čase. Makarios je moral na počitnice v Mahe na Sejšelih (ti so nekam čudno blizu Madagaskarja, ki je tudi znan po svojih slavnih pregnancih). Ali se guverner Harding kdaj vpraša, če se mu morebiti ne bo zgodilo kot tistim, ki so spodili Mohameda V. in ga potem morali spoštljivo sprejemati? Monsignorju Gonziju, nadškofu Malte, se pregnanstva rti treba bati, ker je nanj jezen kvečjemu gospod Mintoff, predsednik malteške vlade. Nadškof mu je temeljito zmešal račune. Po njegovi zaslugi je malteški referendum postal nedonošeno dele, nezmožno življenja. Večina je bila tako pičla, da jo je komaj mogoče imenovati večino. Zgolj zato, ker se monsinjor boji, da bi se morale njegove ovčice prej poročiti pri županu kot pri njem, če bi bila Malta del Združenega kraljestva. Kar je zares smešno je to, da Britancem ni prav, če Ciper sili iz kolonialnega komata in da mora Makarios zato na hladno sredi Indijskega oceana, monsinjor Gon-zi pa je z enim samim pastir-zk im pismom podrl upanje »kroni zvestih« državljanov Malte, ki bi bili radi še bolj britanski kot so bili dozdaj, toda v Londonu svetujejo Mintoffu, ki je te dni tam, naj bo z gospodom potrpežljiv in ne zamudijo priložnosti, da nadškofu Malte ne bi zagotavljali, da ga popolnoma razumejo in da naj se nič ne boji ... J. Štular UZGOTOn MED VEHBUJEM IV FUVC0SK1M ZOH. MINISTROM MVE1UJEH Plnean vedri ozračje Državnika sta govorila o svetovnih problemih — »Samo Pinean fe bodrilno prispeval k stvari svetovnega miru,« piše »Times ol India« — Francija bo skušala vskladiti Eisenhowerjevo in Bulga-ninovo stališče do razorožitve — Na kongresu KP Sovjetske zveze se je »ton govorov močno spremenil« N«w Delhi, 12. marce. (AFP). Razgovori med indijskim predsednikom Nehrujem in francoskim ministrom za zunanje zadeve Pineaujem, ki so trajali .včeraj popoldne skoraj dve uri, so se sinoči nadaljevali v rezidenci predsednika Nehruja. Zvedelo se je, da sta državnika govorila o glavnih svetovnih problemih, o razmerju med Vzhodom in Zahodom ter razorožitvi. Sinoči sta govorila predvsem o problemih Srednjega in Daljnega vzhoda, zlasti o indokitajskem problemu. Pineau je razen tega pojasnil predseniku Nehruju položaj v Severni Afriki. Razgovori državnikov so potekali v prisrčnem ozračju. »Times of Indua* piše danes, da je od treh zahodnih ministrov za zunanje zadeve, Jci so zadnje dni ob is kali indijsko prestolnico, »samo Christian Pineau lahko dal bodrilni delež k stvari svetovnega miru.« Indija in Francija, piše časopis, nista imeh n;-kakih posebnih medsebojnih Film o lepotah Jadranske obale Washington, 12. marca. (Tanjug). Ameriško geografsko društvo je predvajalo včeraj v največji washingtonski dvorani film o lepotah Jadranske obale in oddihu na Jadranu. Film je posnel član ameriške družbe »United Artist« Anderson, ki se je lani mudil v Jugoslaviji štiri mesece in snemal film o turističnih možnostih in lepotah Jadranske obale. Društvo je doslej na željo univerz in turističnih društev predvajalo ta film že več stokrat in ga bo letos vrtelo že v raznih mestih ZDA. Včerajšnje predstave v Was-hingtonu se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v ZDA Len Mates s člani veleposlaništva. problemov, zato je b»'o posvetovanje med predsednikom Nehrujem in ministrom Fineaujem usmerjeno predvsem v ustvarjanje boljšega mednarodnega ozračja. Po mnenju časopaa »Statesman« je stališče 'Indije bližje stališču, ki ga ima Francija glede razmerja med Vzhodom in Zahodom, kot pa stališču, ki 'ga glede tega zagovarjajo ZDA in Velika Britanija. V govoru, Jel ga je imel danes po delhijskem radiu, je Christian Pineau dejal, da bo Francija v prihodnjih razgovorih o razorožitvi branila načrt, ki je sinteza predloga predsednika Eisen-hovverja in maršala Bulganioa, ki pa obeta novo obdobje na po ti razorožitve. Glede -razmerja Francije do zahodnih držav je Pineau izjavil, da se Francija ne bo niiti najmanj odrekla svojemu •tnadicio-nalo*mu prijateljstvu dn zaupanju, 'ti ga imajo do nje zavezniki. Računati pe moramo, da ž -virno v svetu, v katerem se stvari razvijajo z velikansko naglico in v katerem je prava odgovornost politikov v tem, da po- NOVfl MflKSRIGSOVfl »REZIDENCE« Ko j© fliiporrtiraiii cliprskl nadškof Makarios na britanski fregati vozil proti Sen)*iiiii okraja pomot* prosvetnim datovccm Jo drugim Vugajitelj««n mladto* procejtoij« trim veliko pomanjkanj* pro-•Uuvt ■« nanovo* tol«, glmna-■tj«, otrotfke vrtce in drnce proevetno-vxcojoe ustanov«. Na osnovnih tolah to (Imnacijah kranjskega okraj« Imajo sScup-oo 574 oddelkov, za katere j« zagotovljenih 1« 370 učilni«. V njih ■e stiska 18.518 učencev, kar pomeni, da pride povprečno no učilnico 50 učencev in dijakov. Faradi tega hi ▼ kranjskem okraju potrebovali 334 novih učilnic, oziroma v skrajnem primeru polovico manj, če bi bil v vseh učilnicah dopoldanski in popoldanski pouk. Idealno stanje je n. pr. v osnovni Soli PSevo, kjer ima en oddelek v učilnici 33 učencev. V Kranju premalo učilnic =**“ «« *. to j« n« 1 oanovut toll v Kranju, kjer Imajo 14 oddelkov, 5 učilni« to 508 učencev, tako da pride na vaafco učilnico povprečno 100 učencev. Za kranjski okaraj je značilna prenatrpanost učilnic v mestih, medtem ko je položaj na podeželju malo boljfii. Na osnovnih Šolah primanjkuje 34 učiteljev, ki Jih morajo nadomestovati drugi učitelji. Na gimnazijah odpade na vsakega predavatelja povprečno 6 nadur tedensko. Številčno stanje učiteljskega kadra se od leta do let« zelo počasi veča in je med tem kadro-m vedno več učiteljic. Druga resna ovira je pomanjkanje raznih učbenikov. Nujno potrebna je nova jezikovna vad- matika za S. r—rsd tar erlt-S. razred. Za vUU« cenovnih tol sploh ni učbenikov. Šolski oblak je zelo dober ter je bil v gimnazijah 98-odetotol. — V SolstrMi okollSLh Cerklje, Bukovica in deloma Jesenice nekateri starii to vedno neredno pošiljajo otroke v Sol«, vendar se stanje tudi na .tem področju zb o>lj Suj e. Družbeno upravljanje na Šolah se uspešno razvija. Šolski odbori razpravljajo o učnih uspehih, reformi Šolstva, mlečnih kuhinjah, defektni mladini, ustanovitvi pomožne tole, o uvedbi ročnega dela, o avtobusnih zvezah za dijake, o zdravstvenih pregledih učencev itd. Prav tako sodelujejo na roditeljskih sestankih in na konferencah učiteljskega zbora. Resne skrbi vinogradnikov zaradi padca vinskih cen Nad polovico pridelka lanske letine je £e v kleteh — SkladiSča odkupnih podjetij v Mariboru so polna Priznana sortna vina so vinogradnikom velikega dela severovzhodne Slovenije p rineš la . ne le sloves in priznanja, marveč jim pomenijo tudi glavni vir dohodkov in materialno osnovo za nadaljnji razvoj vinogradništva in kmetijstva. V zadnjih letih so vinogradniki in socialistična vinogradniška posestva dosegala razmeroma visoke cene za izvoženo Slahtno kapljico in so tako zmogla kriti visoke stroške pri obnovi vinogradov, neposredno s tem v zvezi pa so nudila stalen zaslužek znatnemu številu kmetijskih delavcev. V teh dneh, ko se vinogradniki morajo spet pripravljati na delo v goricah, ne kažejo enakega veselja in poleta kot v minulih letih. Kleti so ostale še preveč polne in ne morejo se otresti velike skrbi — kaj jim bo prineslo letošnje leto. Nihče več ne pride povpraševati za vinom — če pa stopijo sami do izvoznikov, nudijo od 50 do 70 din za liter manj kot lani. Za tako ceno, ki jim ne more pokriti proizvajalnih stroškov, pa vina že ne dajo in čakajo v negotovosti kaj bodo prinesli naslednji meseci in konično tudi letošnja letina. V ilustracijo resnega položaja vinogradnikov naj navedemo nekaj podatkov o socialističnem sektorju, kjer je evidenca lažja kot pri zasebnih proizvajalcih. Vinogradniška posestva v ljutcmersko-rad-gonskem okolišu obsegajo okoli 1000 ha vinogradov in zaposlujejo več tisoč ljudi. Skoraj ves svoj dosedanji pride- lati po je v občini Lenart v kleteh še 51.000 litrov samorodnice, nad 24.000 1 žlahtnih vin in 84.0001 sadjevca. To so podatki s kmetijskih gospodarstev, najmanj toliko in še več pijače' pa hranijo zasebniki. Teh zalog nihče ne odkupuje. Borba proti samorodnici, ki so jo doslej podpirali oblastni organi na razne načine bo v sedanjih okoliščinah postala bržkone uspešnejša. Ne le, da šmarnica ne gre v prodajo, trsi hibrid so z novo davčno uredbo postali precejšnje breme za vinogradnike. Tako so n. pr. v občini Lešje izračunali, da bi morali po novi uredbi plačati za hibridne nasade blizu 5 milijonov din davka, v občini Ormož nad 4 milijone i. t. d. Ti izračuni so marsikomu prikazali nerentabilnost gojitve hibridne trte. Bolje jih bo iztrebiti in zasaditi vinograde s priznanimi trsi, ali pa jih spremeniti v sadovnjake. Ta- saj prodajajo zdaj pristna, negovana vina ceneje kot so jih odkupovali. Podobno je pri »Vino-Sad-je«. Od 20 vagonov vina, pripravljenega za izvoz, so prodali doslej le 4 vagone. Kleti so polne in komercialni sektor ima nemajhne skrbi, da rešuje nastalo situacijo. Vrh tega nastaja v zadnjih mesecih zastoj tudi pri maloprodajni gostinski mreži, ki je zabeležila padec prometa. (jp) Stiska -▼ vajenskih Mah V «fer«ju j« 13 T«jinririh, f toduetrljaUh, 1 mojstrska, 3 industrijsko strokovn« to 2 MJakl toU. Letos bodo 1. Škofji Loki ustanovili vajenske tol« za lesno-predeliovmino stroko. Potem še vedno ostane odprto vprašanj« vajencev mesarske, pekarske, slaščičarske, zlatarske, tapetniške to sedlarske stroke, ki še niso vključeni v posebne vajenske šole. V okraju j« 14 dijaških ta vajenskih domov ter vzgojni zavod' z Kamni gorici. Ti domovi so vsi prenapolnjeni ter prostori ne ustrezajo svojemu namenu. Največje težave so z učilnicami, ki večkrat služijo za dnevno sobo, jedilnico in učilnico. V domu metalurške srednje šole na Jesenicah in v dijaških domovih v Bohinjski Bistrici ta v Škofji Loki •e v eni sobi uči nad 50 dijakov. Se večji problem so prostori za kulturno ta športno delo. Sanitarne naprave so zelo pomanjkljive. Prav tako primanjkuje tudi kvalificiran ega vg oj n ega osebja. Delo upravnih odborov se v večini domov omejuje le n« reševanje finančnih vprašanj, medtem ko se v vzgojne probleme le bolj malo ali skoraj nič ne poglabljajo. Poseben problem je vzgojni zavod v Kamni gorici. Prostori so neprimerni in nameščeni v 3 zgradbah. Učilnice so v podstrešnih sobah, medtem ko s« učenci morajo umivati v kletnih prostorih, ki so mrzli in vlažni. Zavodu niso priključene delavnice, kjer bj se gojenci po končani šolski obveznosti lahko izobraževali in usposabljali za praktično delo. BI. K. C KULTU H N ■ R A 2 43-L E D K D 50 let gledališkega dela Fedorja Gradišnika režiserja, igralca in upravnika Celjskega gledališča Se o staršlb Tov. urednik! SSijfS <- v Pretekle dni je zasedal v Ljubljani glavni odbor Socialistične zveze Slovenije. Član te zveze in Zveze komunistov je tudi moj oče. V jarznosti nastopa kot zgrajen in pošten član teh zvez. A doma? Siara sem 20 let. Imam dobro in skrbno mamico. Ko je bil oče med okupacijo v zaporu in v internaciji, je skrbela za nas J n za njega. Toda tega naš očka nič ne upošteva. Dnevne žalitve in ponižanja spravljajo mamico v obup. Če ji da denar, sliši zato dan na dan žaljivke in groba vprašanja, kam daje denar. Hodim na univerzo. Moje zahteve so skromne. Dve vstopnici za gledališče ali za kino na mesec, to ga prosim. Kljub temu, da se ima za izobraženega, mi vedno očita še to razvedrilo. Ima pa dekle, cerkveno pevko in članico marijine družbe. Hodi z njo na izlete in na počitnice. S tem obnašanjem ustvarja doma disharmonijo. O ločitvi noče nič slišati. Toliko v vednost, zakaj to pišem in zakaj smo nekateri mladi tako zagrenjeni. Zato apeliram, da sprožite na takih zasedanjih tudi vprašanje, ki je težko vprašanje naših dni in da našim staršem posvetite v Vašem časopisu tudi kakšen članek in jih opozorite na posledice njihovega ravnanja. Povejte jim, da čakamo na njihovo ljubezen in dobroto in naj se zavedajo svoje dolžnosti do družine in do skupnosti. Pozdrav Via. Majo je poklicnih gledališč, ki bi ob svojem razvoju bila tako zelo oprta in ponosna na svojo tradicijo, kot je celjsko gledališče — Malo je poklicnih gledališč, v katerih bi se stremljenja gledališke tradicije tako strnila z mladostnim zagonom premišljene eksperimentalne politike, kot v celjskem gledališču. Neizkušeni, mladi gledališki ljudje, iskreno prevzeti od gledališke umetnosti, stopajo smelo, a previdno v kolesnicah kvalitetnega razvoja poit ličnih gledališč na Slovenskem ’•— pod vodstvom in «po zaslugah jubilanta upravnika, režiserja in igralca Fedorja Gradišnika ne v zadnjih vrstah. Umetniško - in organizatorsko delo Fedorja Gradišnika je dobilo v razvoju gledališkega življenja v Celju, prav ob njegovi 50-letnici gledališkega dela, širši in pomembnejši značaj. Bogata gledališka izročila preteklosti in odeje, ki *o jih vsadili v tla celjske gledališke zgodovine Josip Drobnič, Vladimir Ravnikar, Valo Bratina, Milan Skrbinšek in Rafael Salmič v boju za pravice in organizacijo samostojnega slovenskega gledališča ter za uveljevlja-nje naprednega repertoarja, so v polnem razcvetu vzklile v sedanjem razvoju celjskega gledališča, ki ga vodi Fedor Gradišnik. Jubilant izhaja iz zavedne družine slovenskega inteligenta — učitelja Armina Gradišnika, znanega organizatorja slovenskega učiteljstva na Štajerskem pred prvo svetovno vojno. Rodil se je v rudarskem revirju v Hrastniku januarja leta 1890. Ze v zgodnji mladosti se je začel zanimati za gledališče. Kronika nam pravi, da je iprvič nastopil leta 1900. še kot otrok pri Dramatičnem odseku Celjskega pevskega društva, ki mu je takrat načelovali Rafael Salmič, njegov učitelj, in predsednik. Kasneje je nastopal še večkrat, vselej, kadar je Salmič potreboval za igre v Narodnem domu »mlajših moči«. Tako vidimo, da se je Fedor Gradišnik zapisal med »zapostavljene komedijante« že pred sedeminpetdesetimi leti in jim o-stal zvest, kljub svojemu farma-cevtskemi/ poklicu do današnjega dne. Pridno se je učil gledališke obrti pni Salmiču in tudi na predstavah v Nemškem gledališču, kjer se je ob gostovanjih tujih gledališč (Dunaj, Graz), seznanil z Imeni in deli Shakespearja, Goetheja, Griililparzerja, Hebla in drugih. V gimnaziji je ustanovil Dijaško gledališče, ki je leta 1906. doživelo oravo gledališko sezono in uživalo ugled pri slovenskem Taki ljudi e >ie spadajo t kmetijske zadruge Naša sodišča so imela lani, pa tudi Se sedaj, precej opravka z gospodarskim kriminalom in to ne le v raznih večjih podjetjih, marveč v velikem številu tudi v kmetijskih zadrugah Vrsta procesov proti posameznim uslužbencem kmetijskih zadrug to potrjuje. Vinograd z zidanico. lek so izvažali ta dosegali glede na kvaliteta znatno višjo ceno, namreč 180 ta 200 din aa liter. Dejstvo, da so zaloge vina po zadnji vojni spet porasle ta je konkurenca na tujih tržiščih vedno večja, se je lani že močno pokazalo tudi pri ceni vina našemu proizvajalcu. Izvozniki plačujejo zdaj za sortna vina le še 110 do 140 din, vštevši prometni davek. Za posestva v lj utomersko-radgonskem okolišu pomeni to pri pridelku 200 vagonov vina blizu 140 milijonov manj dohodkov v zadnjem letu. Posestva se zavedajo, da bodo težko še kdaj dosegla prodajne cene prejšnjih let, obenem pa se zavedajo nujnosti nadaljnje obnove vinogradov ta zaposlitve ljudi. Večina kemije v teh predelih ni spodobna za druge kulture, je pa najmanj 500 ha vinogradov, ki terjajo nujne obnove, da ne ostanejo neplodne površine. Vsekakor je to za vodstva teh posestev resen problem, ki narekuje proučitev vseh možnosti kako znižati proizvodne Stroške in dvigniti proizvodnost dela. Proizvodne stroške prilagoditi nizkirn odkupnim cenam — v tem je nedvomno «dina rešitev nadaljnjega napredka vinogradniške proizvodnje. Zastoj v vinski trgovini je le posebej prizadel lastnike hibridnih nasadov, ki so zlasti številni v Slovenskih goricah. Proizvajalci samorodnice so raaumljivo še v težjem polo-taju glede na 'prodajo pridelka. Samo Kmetijsko gospodarstvo v Drvanji ima 16.0001 fcnarnice še iz leta 1954. V ce- ko so se že odločili na delovnem posvetovanju kolektiva kmetijskega gospodarstva Cerkvenjak in se bodo še marsikje. Izvozna podjetja ntro dosegla plinov izvoza O lanskoletnem odkupu in prodaji vina smo povprašali tudi pri obeh največjih mariborskih podjetjih, ki se pečata z odkupom in prodajo vina, pri Vinarski zadrugi in podjetju »Vino-Sadje«. Povsod so nam povedali isto: kleti imajo polna. Vinarska zadruga je lani odkupila 30 vagonov več kot predlanskim, toda to ni glavni vzrok za prevelike zaloge. Uračunald so se predvsem pri izvozu. V minulem letu so še negovali vino za izvoz iz leta 1954, vendar zaradi velike ponudbe na svetovnem tržišču niso dosegli predvidenega izvoza. Prve' pogodbe so sklepali šele v zadnjem času. Kljub temu so prevzeli vse. presežke proizvajalcev, s katerimi so imeli sklenjene pogodbe in so še v januarju odkupili pri kmetijskih gospodarstvih 20 vagonov vina. Računajo pa, da ie ori ostalih vinogradnikih mariborskega okraja še okoli 60 vagonov vina. Večjih količin vina niso odkupili tudi zaradi tega, ker je imel lanski pridelek le prenizek odstotek sladkorja. Nesreča za vinogradnike je bila še večja, ker si prav v 'času šolanja vina niso mogli nabavit potrebnega sladkorja. Tako so sedanje preostale zaloge slabe kvalitete in podvržene kvarjenju. Kmetje so vseka- vlada. Kršitev tega bo imela za kor pri lanski letini prizadeti.. posledico globe do 1 milijon pe-Prizadeti pa so tudi izvozniki, zosov. Seveda pa bi bilo 'napačno metati vse zadruge v en kos. Statistika namreč dokazuje, da je kriminaliteta pri nas daleč pod evropskim povprečjem. Na področju mariborskega okrožnega sodišča, ki zajema nad 450 tisoč prebivalcev, se je lani pregrešilo zoper zakon in zakrivilo kazniva dejanja okrog 15.000 ljudi, to je 3 odstotke. Od tega je bil v 2000 primerih kazenski postopek ustavljen ali so bile izrečene oprostilne sodbe. 3000 primerov nima zveze s kriminalom. Tako ostane pravega kriminala nekaj izpod 2 odstotka Zato lahko rečemo, da je naše ljudstvo pošteno in vsako nepoštenost obsoja. Kljub temu pa je bilo lani zaradi nepoštenosti na področju mariborskega okrožnega sodišča povzročeno na ljudski imovi.nl za nad 100 milijonov dinarjev škode, od tega pri kmetijskih zadrugah za nad 75 milijonov Samo na področju mariborskega okrožnega sodišča je bilo zaradi -tega v letih 1954 in 1955 prt okrožnem sodišču v Mariboru 44 procesov s 134 obtoženci. V zadrugah je vse premalo kontrole. Upravni odbori in zadružniki sami se vse premalo brigalo za poslovanje vodilnih uslužbencev in niso redki primeri. da je bil izvršen prvi pregled poslovanja šele takrat ko je bil kriminal že povsem očiten in se ga ni dalo več prikrivati. Dejstvo, da je pretežno večino nepravilnosti in kriminal* v zadrugah odkrila šele revizij* Okrajne zadružne zveze in da n? bilo niti enega primera, ko Maksimirane cene v Argentini Argentinska vlada je določila zgornjo mejo cen za osnovno blago. S tem nameravajo zagotoviti, da bi delodajalci absorbirali 10% splošnega povišanja plač, ki jiih je nedavno odobrila bi bil prijavo vložil upravni odbor zadruge ali kak zadružnik sam, več ko zgovorno priča, da o kaki stalni in temeljiti kontroli v zadrugah ni niti govora. In prav v tem tiči glavni vzrok gospodarskega kriminala pri zadrugah. Dostikrat so temu krivi tudi vse preveč familiami odnosi. Niso redki tudi primeri, ko odloča v zadrugi ena sama družina. Tipičen primer za to je na primet kmetijska zadruga Ožbolt ob Dravi. Tu sta dve gospodarsko močni družini vzeli zadrugo v zakup. Ena ima v oblasti trgovino, druga prekupčevanja, upravnik zadruge pa se je vrinil na vse odgovorne položaje, predsednik občine, predsednik SZDL, predsednik gasilcev itd. Sena vodi zadružno trgovino oče zadružno kovačijo stric zadružno gostilno (kjer je povzročil 55.000 din škode!). Skratka v zadrugi odloča družina. V finančnem poslovanju 1e bila ustvarjena taka zmeda, da se nihče n« spozna in tri mesece Je več ljudi delalo revizijo, pa še dane* niso vseh stvari ugotovili. Ali drug primer: pri kmetijski zadrugi Vuzenica je poslovodja povzročil kar 5 milijonov škode. Za tak majhen kraj z vaško trgovino vsekakor ogromno V Vuzenico Je prišel poslovodja z dolgom 270.000 din. (ki Jib je dobil od OZZ Dravograd za nabavo osebnega avtomobila H) V kratkem času svojega »poslovanja« v Vuzenici si je za več stotlsoč din adaptiral stanovanj« In nato začel graditi Se hišo z najbolj luksuzno opremo. Ko še je začela preiskava, so našli pri njem 10 novih leamgarn oblek. Pa nihče ni tega videl, čeprav vsakdo ve. koliko se lahko pošteno zasluži.1--Zadruga je imela 5 milijonov.škode, ker so mimo dopuščali, da je poslovodja delal, kar je pač sam hotel. Nihče ni zahteval revizije, nihče ga ni vprašal, odkod denar c« tako razsipavanj e I Se vedno se dogaja, da nastavljajo zadruge na vodilna mesta upravnikov, poslovodij, skladiščnikov ipd. ljudi, ki so bili zaradi gospodarskega kriminala prav na takih položajih že obsojeni. V 36 zadrugah mariborskega okraja je zaposlenih nič manj kot 75 ljudi, ki so bili že obsojeni. Med njimi je kar 27 poslovodij! Konkretno: v kmetijski zadrugi Ožbolt je zaposlenih 5 predkaznovanih, v Voličini 3. v Juriju ob Pesnici 3, v Bresternici 3. v Poljčanah 3, v Selnici 5, v Bistrici 3, v Rušah 4, v Hotinji vesi 4, v Gradišču 6. itd. Nekateri med njimi so bili obsojeni na zapor zaradi kaznivih dejanj zoper državo in narodno čast. večina pa zaradi špekulacije, prilaščanja in oškodovanja ljudske tmovine ta podobnih kaznivih dejanj. Taki ljudje vsekakor ne spadajo na taka vodilna in odgovorna mesta v našem zadružništvu. Škoda, kt so jo že doslej povzročili skupnosti je prevelika, da bi to smeli dalje dopuščati. Ni rečeno, da bi morali te ljudi po prestani kazni enostavno po-atavitl na cesto. Treba jih je zaposliti, toda ne več pri blagajni in v skladišču ter jim tako snet dati priložnost za škodljivstvo tnarveč pri drugem, tudi fizičnem delu, kjer bodo z marljivostjo lahko oprali svojo krivdo in vsaj delno popravili škodo, ki so Jo povzročili ljudski lrao-vini. Zdaj, ko bodo Imele kmetijske zadruge svoje letne občne zbore, je prav, da ; premislijo tudi to stvar in ostranijo s takih položajev vse tiste, ki ne zaslužijo zauoanj-a socialistične skupnosti. Predvsem pa bi bilo umestno da bi tudi zadruge osvojile načelo, ki velja za državne nameščence. Kakor držav, na uprava, bi morale tudi zadruge zahtevati za vse svoje uslužbence pred sprejemom v službo potrdilo o nekaznovanju. Potem bi odpadel izgovor, češ. nismo vedeli, da je bil že zaprt! Končno pa bi se morali zadružniki zavedati, da gredo vse tako poneverbe in okoriščanja z ljudsko imovtao na njihov račun. B. O. delu celjskega prebivalstva. Uprizarjal, so Giadišnikove dramiti-' zacije in gostovali tudi v okolici. Ker je dobilo celotno delovanje izrazito polit.čni značai, je kmalu sledila izključitev iz gimnazije v Celju, na kar se je mora! kot eksternis: vp.sati na gimnazijo v Ljubljani. Tu je dobil !era 1907. zaposlitev v pisarni Deželnega gledališča v Ljubljani pri' takratnem intendantu Juvančiču. Vpisal se je tudi v Dramatično šo-lo. Pred 50-leti, bi morali torej dobiti poklicnega igralca Fedorja Grad-.šnika, če ga ne bj družinske razmere prisile, da se je moral, nerad, posvetiti drugemu .poklicu. To je bil vzrok, da smo z njim dobili poklicnega gledališkega delavca polnih 42 let kasneje, ko je postal upravnik celjskega gledališča. Po študiju v Pragi je prežive! vojno v bolnišnicah v Ljubljani in Čedadu kot lekarnar. Po prvi. svetovni vojni se je vključil v krog jeseniških gledališčnikov, kjer je v družbi z Jakom Špicarjem, Danilom Bučarjem in Janezom Cesarjem režiral vrsto del in igral v njih glavne vloge. Tu je doživela krstno uprizoritev tudi njegova drama »Norec«. Za stalno se je Fedor Gradišnik nastanil v Celju leta 1922. Odtlej se ni več ločil od aktivnega dela v celjskem gledališču, z izjemo okupacijskih let, ki jih je preživel v Beogradu kot izgnanec. S prihodom se }e vključili v delo kot režiser in igralec. Po od- »Republika« v nov! obliki Literarna revija »Republika« Je prenebafk Izhajati. Sedaj nima Zagreb nobene l terarne revije. »Kolo« je prenehalo izhajati že pred leti, manjši časopisi, ki se od Časa do časa pojavljajo, pa samo poskušajo biti literarni časopis-. »Republika« pa je obdržala staro ime za magazin, ki naj zadovolji Tcnjiževuiške kroge in preproste bralce. Po izidu prve številke — ki je kot magaz n do- bro urejena — je videti, da st bo nova revija pridobila velik krog bralcev, vendar bodo tudi najbolj navdušeni pristaš- nove revije le težko zmogli visoko ceno 209 din za številko. Opremi novega časopisa nima. mo kaj očitati. Dober papt, prijetna oblika in skrbna grafična oprema so dali časopisu lepo podobo sodobne revije. Nedvomno pomeni revija po svojem žanru nekaj novega, ker revije take oblike do sedaj še nismo imeli, za naše razmere pa je nekaj takega, kar je bil pred vojno »Sa-vremenik«: časopis, ki Ima lite. ramo vrednost in širok krog bralcev. V prvi številki je natisnjenih nekaj p»smi (Bore Pavloviča, Drage Ivaniševiča, Nade Iveljič :n Zvonimira Goloba), odlomek Bož čevega romana »Neisplakani« in novele Augustina Stipčeviča in Ivana Kušana. Poleg vrste recenzij, kritik, beležk, razgledov In najnovejših literarnih vest je v reviji natisnjenih tudi nekaj solidnih člankov (Ive Mihovlo-viča, Džure Kiadarina) in zanimivega materiala o gledališču, atomistiki, filmu, ekonomiji, filozofiji, glasbi itd. Posebno vrednost dajejo časopisu umetniške slike in fotografije, ki so spretno razporejene med tekstom. Za prvo štev'lko je veliko zanimanja. Kako bo vnaprej, kako bo to zanimanje vplivalo na naklado in podobne reči — bomo videli pozneje. Za zdaj se lahko zadovoljimo s trditvijo, da smo tako publikacijo že dolgo pogrešali. Bič stoipu Rafaela Salmiča je postal glavni vodja. Dramatičnemu društvu — ki se je takrat potegovalo za priznanje poklicnega gledališča — je postavil s smotrno iz-buro repertoarja idejni načrt. Stopil je na čelo mladih, ki so imeli drugačno mišljenje o poslanstvu gledališča, kot »stara garda«, ki je delovala v povsem drugačnih pogojih ranjke Avstrije. V tem je zmagal, vendar je proti sredini obdobja med obema vojnama pričela razjedat; enotnost gledališča razcepljenost članov. Misel na poklicno gledališče je upadla, na njeno mesto je prišla naloga, kako obdržati igralce v istem ansamblu, ne glede na njihovo polieično pripadnost. To se je posrečilo šele z ustanovitvijo »Celjskega studia« leta 1933., ko se je pridružil celjskim gledališčnikom Milan Košič. V letih od 1922. pa do ustanovitve »Celjskega studia« je Fedor Gradišnik režiral vrsto gledaliških del ter odigral lepo število najrazličnejših vlog v delih Meška, Cankarja, Župančiča, Remca, Cerkvenika, Novačana, Ibsena. Hauptmana, Tolstoja, Maeterlincka, Suderman-na in drugih avtorjev. Leta 1945. se je jubilant vrnil v Celje. 2e maja se je zbrala na poziv Okrožne Ljudske prosvete prva gledališka družina, ki se ji je pridružil tudi Fedor Gradišnik. Polagoma je začel pripravi jati r-la pokl.cnemu gledališču s svojimi najožjimi sodelavci: Marico Fre-cetovo, Gustavom Grobelnikom, Jožetom Tomažičem in Tonetom Zorkom. Leta 1947. je gledališče dobilo naziv najboljšega amaterskega gledal.šča v Sloveniji na kongresu Ljudske prosvete Slovenije. Gledališki poročevalci so takrat pisali, da je smotrna organizacija gledališča, pravilna Izbira repertoarja zasluga Fedorja Gradišnika. Celjanom je ponovno preds~a-vi! Cankarjeva dela, Kraigherja, Krefta itd. Z bilanco 37 del in 311 predstavami si ie celjsko gledališče priborilo v sezon! 1950/51 vstop med poklicna gledališča. Odslej je delo Fedorja Gradišnika usmerjeno predvsem na organizacijsko stran gledališča. Gledališče je .pričelo delati brez prepotrebnih oddelkov, delavnic, kulisam e itd. in kar je bilo najtežje: »gostovalo« je v klno-dvoranj s pomanjkljivim umetniškim in tehničnim kadrom itd. Koliko malenkosti, ki so terjale premišljenega in izkušnega vodstva, ki ga je na srečo gledališče imelo v osebi Fedorja Gradišnika. Z gostovanji v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, si je v zadnjem času Celje zagotovilo ugled in priznanje. Organizem celjske tradicije amaterstva se je spojil s profesionalizmom tako, »da so povzdignili amaterske moči do polne profesionalne zanesljivosti.« V tem je največja zasluga njihovega vodja — Fedorja Gradišnika. Fedor Gradišnik bo praznoval svoj visoki jubilej v dramatizaciji romana Hermana Wouka »U.po-r na ladji Caine« v osrednji vlogi sodnika Blaike!yja v torek, dne 13. marca 1956. v Mestnem gledališču v Celju. Branko Gombač mOJL GALERIJA JANEZ ŠIBILA Speit so se odprla vrata Male galerije. Z razstavo, k?i je trajala teden dni, se nam je predstavil Janez Šibila, eden iz precejšnjega števila slikarjev, ki nam jib je že dala ljubljanska akademija Na akademiji je veljal za odličnega študenta. 2e v teh letih se je uveljavil z zdravim smislom za kolorit in je bil dober risar. Kazalo je, da mu je šola dala zdravo in trdno osmovo za nadaljnji razvoj. S pričujočimi razstavljenimi deli, od katerih sta bili dve (Deček s češnjami, Drevesa) tudi na pravkar zaključeni razstavi sodobne jugoslovanske umetnos«, pa kaže, da išče samostojno pot, kajti vsa zdrava osnova, k j rnu jo je dala šola, je je sedaj že dokaj zrahljana. Prerano hi bilo soditi ali bo Janez Šibila to razvojno pot v umetniškem pogledu uspešneje zaključil, kakoT bi jo sicer, če bi vztrajal na nekoliko konvencio-nalnejši, re3 že pre-cej izhojend poti. Če pravim, da je osnovno, akademsko, to je pravzaprav šolsko znanje pri njem sedaj ie zrahljano, utegne biti to zanj pozitivno ali pa tudi slabo. Razstavljene stike so manj dognane po risarski in barvni plati, kaže- 10 pa več samo»tP!n«ga karakter, ja. Razstava daj« vtis. da se Šiliha še ni odločil med dvema skrajnostlimar ali nadaljevati pot na osnovi akademskega znanja: ki bi mogla privesti v odlično most.rovino, ali p« s« polagoma iztrgati ia privzgojenih konvencionalnosti in si s samostojne.i-vrn mrazom Priborit* višji umetniški te raz. V tem pogledu bi hi. 11 kakršni koli nasveti tvegani kajti tu gre izključno le z* s’i. kanjetlo osebno prepričan’« in iskrenost. Mimo del, ki kažejo slikarjev novejši r v z voj, v katerih je brez dvoma dosti samosvoje volje, pa bi s: pri drugih, ki so j.im osnove akademske kvalitete, žele! več dognanosti. Naj omenim le »At.tc kot izraz nekakega neduhovitega provinci al; z-ma. Kakšen namen imajo razstav« v Mali galeriji? Menim, da jim Je osnova komercialna stran, čeprav so se že vrstile razstava za razstavo, na katerih ni bilo p”-o-dano niti en)o delo. Po tej plači je treba mladim slikarjem pr z-n ati idealizem, vztrajnost in požrtvovalnost, sai nas s temi razstavami soroM obveščajo o razvoj u mlade slovenske umetnosti. Kako daleč pa more voditi tak zanosen idealizem, če ne do'• 1 materialne in moralne opor« prej, preden se utegne izprevre-či v razočaranje? Crt Skodlar DUŠA ŠVAJGER: Hronoslovle ▼ založbi Kmečke knjige Je iz-lel nov učbenik za kmetijske in gospodarske šole, Hranoslovj* Duše Švajger. Avtorica piše v obširnem poglavju O pTehrani človeka o nalogah prehrane, o njenih najvažnejših sestavuah ln njihovih funkcijah, o presnavljanju In higieni prehrane. V poglavju Živila obravnava vsa važnejša živ la (meso. Jajca. mleke in mlpčni izdelki, maščobe, žito In mlevgkl izdelki. vzhalalnn sredstva, krompir zelenjava, sladkor itd.) ter govor'1 o njih pripravljanju in shranjevanju. Dodana so še poglavja o začimbah in poživilih in tabele o kaloričnih vrednosti n kemične sestavine živil. Hranosiovje J« knjiga, ki ne bo dobrodošla 1* kmetijskim in gospodarskim šolam. temveč tud številnim tečajnicam. ki se na podeiel.iu zbirajo k poučnim predavanjeto o sodobnem gospodinjstvu. na šolske vrtove TAKO NAJ BI BILO POVSOD Skoraj bo pomlad, čas ko bo ske vrtove. Le malokje so bili Im gojenjem rastlin bo učitelj 'treba spet zasaditi motike v doslej obdelam in še tam se je vzbudil v učencu veselje do de-6počito zemljo, jo prekopata iti na lehah širila največkrat le so- la na vrtu, da bo ta želel poma- . , . . .... , . . . . . . .. . . di verjel, da bo lokal tako — — - zrahljati, da bo znova priprav- lata, peteršilj korenje in rozs. gati materi tudii na domačem ljubljen pravzaprav mlečna Prodeiu Ljubljane — v Mostah m bodo več igrali na ulici. 13 ena za setev. Se malo in tudi In vendar je prav šolski vrt la- vrtu. Poleg tega bo na šolskem restavracija V'oči nadelo nri- Zeleni jami. Tu stanujejo pred- Velikost predvidene p« po vrtovih, v mestih in vaseh hko zelo dobro sredstvo, ki po- vrtu lahko spoznaval tudi dru- " ------ J-'—' ' ' ' ' * - '— ■ v Ko sem bila nedavno v Ptuju, sem bila očarana nad majhnim lokalom, v katerem so mi postregli z okusno malico. Nihče ne bi mislil, da je mogoče starinski, temni, obokani prostor tako prijazno . . , — --------------- ------- preurediti. In malokdo bi tu- igrišč je v Ljubijan. očitno, pa se bo zmanjšala nevarnost pro- šče, vrnejo vratarju orodje. T\:-1- pri- zlasti, v industrijskem vzhodnem metnih nesreč, ker se otroci ne slednji dan pa lahko nadaljujejo _ ... ’ tu z delom, če to želijo, ali pa po- paircele je spravijo ves material - na določe- Pomanjkanje parkov in otro- -nad njimi precej olajšano, hkrati in rznajdjivosti. Ko zapustijo riri--iik „ r -t:—.« -_____:s_i_ >>_ __ • r -TV bo vse oživelo. Na nekaj pa ne , maga učitelju vzgajati njegove ge rastline, kii so v marsikateri stene in Strop Cez belo smemo letos pozabiti — na šol- učence. S sajenjem. zalivanjem vasi še neznane, a predstavljajo , - ." . » , — ..................................... veliko hranilno vrednost. Tako lago se wIecejo modre 6rte' šlecu najprej belo pleskane ysem delavci m. je nujno, da se 17.600m2, od česar bo zavzelo o- no mesto. m lokatera vas. Zakaj je ne bi za. sadil učitelj na šolskem vrtu, pokazal bi otrokom, kako se pod- j™1 nudi: primeren -prostor za od- trojko igrišče približno e, ki v prostem času, njihovim o- ostalo pa nasadi in park. obudo za ureditev parka in igri- vost,- medtem ko ga v ruji ni že se tudi ta rastlina mimogrede SW° snežnobele predpasnike, s^- Poseben odbor je že izbrali močno uvajajo kot izredno uspel Udomačila. Tako bi lahko bilo z fct fcar dihajo svežino. Vsa ta primeren iprostar v Zelcnii jamii, način zaposliirve otrok. To igrišče mnogimi vrstami zelenjave, ki okolica tako ugodno vpliva na m. to v trikotu med železnico je ograjeno in razdeljeno na je v očeh, zlasti kmečkih gospo- ffoste, da z največjo slastjo Ljubljana — Zagreb, ^osnovno šo- manjše parcele. Pri vzhodu je dinj manj vredna in prav nič poješ, kar ti prineso na mizo. lo. na vzhodu ter začetnim, hiša- vratar — vzgojitelj, ki vsaki sku-cenjena, preprosto zato, ker ne Vsa jedila so tudi sveže pri- nu Zelene jame na severozahodu, pini otrok dodeli parcelo za igra-poznajo njenega okusa in njene pravljena — kakao, kava (zla- L«** je pri!kla'dna zaradi neipo- nje ter potrebno orodje za delo. koristnosti za, pravilno prehra- stl turška je izvrstna), peci- sredne bližine osnovne šole. Otro- Otroc. sj satrii vzamejo že pri-njevanje. Tudi špinača je na pni- vo; dobiš celo domače potice c* se bodo lahko stalno zbirali na pravi jen gradbeni material. Iz te-mer prava pastorka po naših — ki jih zaman iščeš po ljub- na igrišču, s čimer ho nadzorstvo ga potem gradijo po svoji zamisli vaseh, čeprav vsebuje železo in Ijanskih slaščičarnah in so res druge važne hranilne snovi. take, kot da bi jih spekld do- Šolski vrt bi torej lahko tako mača gospodinja. Euc£ Je skopnel posredoval sodobne načine prehranjevanja tudi našim vasem, kjer se na vrtovih mnogokrat šopirita le plevel in malovredno zelenje. Dober učitelj, ki bi urnel z besedo in svojim ugledom vzbuditi v učencih veselje do prijetnega dela na vrtu, bi s tem naučil otrok® ceniti delo samo, vrt in vse, kar bi na njem zraslo, od česar bi imeli tudi sami otroci neposredno korist. Zelenjavo, ki bi jo pridelali na šol-kem vrtu (ta navadno ni majhen), bi lahko uporabila tudi V tej mlečni restavraciji mi je bilo posebno všeč tudi to, da je bila venomer polna mladine, ki je pila sadne sokove, mleko itd. Poleg te so prihajali v lokal ljudje vseh vrst in poklicev tako, da je bil vedno poln. K takemu prometu pripomorejo še zmerne cene in prijazna postrežba. Mlečna restavracija v Ptuju najbolje kaže na to, da si ljudje želijo take lokale in če bi jih imeli vsaj vsi malo večji kraji, bi ne bilo treba šolska kuhinja, kateri bi se. s besed o borbi proti alkoholiz- MIRO H., ZALOG. — Ze pred nekaj leti ste na obrazu imeli šen. Kljub temu pa se vam je v zadnjem času letos pojavil znova, itato vas zanima, kakšen je na-r.' tanek te bolezni in kako je z uspehom zdravimo. Tudi bi rad vedeli, ali ta bolezen, če jo prebolite, ne zapušča imunosti. Sen, ki ga s tujko imenujemo erisipel, povzročajo virulentne Sel ce streptckoki. Pogoj za nastanek seveda je možnost vdora lclie v organizem oziroma jirisa-da in pa sprejemljivost organizma. Bolezen nastopa zelo naglo in z burnimi znaki: z glavcbcicm, z anrzlico .n visoko temperaturo, t. J. 40» c in tudi več. Bolnik se počuti zelo slabega. Na koži se lokalno pojavi jasno začrtana rdečina in pa oteklina, ki se širi naprej ;n povzroča mečno srbenje. Ustrezne mezgovne, t. j. limfne ižleze zatečejo In so občutljive. Največkrat, skoraj v 30'/. primerov, se šen pojavlja na obrazu, razen tega pa tudi na rokah, no. gali in trupu. Pojavi se v nekaj urah do nekaj dneh po okužb: s strefcpckoki. Traja o-koli 7 dni in prebolenju ne zapušča kake imunost, torej je vsekakor možno, da se šen ponovi. Za zdravljenje šena uporabljamo suitami dne preparate, ki jih dajemo 3 do 4 g dnevno v obliki tablet, svečk ali injekcij, in pa z burovimi obkladki. Pen cilin prihranimo za hujše primere in za razne komplikacije šena ali pa za (200 mg kalijevega Jodida na 1 kilogram kuhinjske soli). Ze razvito golšavost pa zdravimo z dodajanjem organskega joda, najbolje v tako imenovani lugolovi razstopini, in sicer enkrat do trikrat D0 pet kapljic na dan, ali s tabietami Diyodtyrosina. Fred uporabo joda se je treba vsekakor posvetovati z zdravnikom. dr. D. R. IZPUŠČAJ: Furunikuioza, to so tvori, ki se ponavljajo skoz daljšo dobo, se pojavlja pri oslabelih o-sebah, pri nezadostni higieni kože, v primerih samoza-sl rupij e vanj a, t. j. zastrupljevanja s snovmi, ki se tvor jo v lastnem organizmu in pri sladkorno bolnih. Za ugotovitev sladkorne boiezni je potreben pregled sefa in krvi. V mnogih primerih pa Je vzrok funinkulo-ze neznan. Furunkulozo zdravimo z injekcijami penicilina in z lokalnim zdravljenjem, o čemer pa lahko odloči samo Ječeči zdravnik. K. IVI., ILIRSKA BISTRICA: Naštete motnje, posebno žeja, so značilne za sladkorno bolezen. Ce ne morete pregovoriti matere, da gre k zdravniku, nesite zdravniku vodo- na pregled, da ugotovi, ali vsebuje sladkor. Od te ugotovitve je potem odvisno vsako nadaljnje zdravljenje. Glede otroka vam svetujemo pregled na RTniki za otroške bolezni v Ljubljani, kjer bodo po potrebi izvršili vse potrebne spe- tem znižali tudi izdatki. Ni majhna korist, ki jo prinaša šolski vrt, seveda le v rokah prizadevnega učitelja. Morda bodo prav otroci tisti, ki bodo razb-jli v domači hiši proti tej ali oni rastlini še zadnje pomisleke. Šolski vrt naj bo torej zgleden vrt v vasi, po katerem bodo tudi kmečke gospodinje urejale svoje vrtove in zasajale mu. C. C. 1 {flcfti&Mct ntctne&en&u OD GLAVE DO PETA Letošnjo modno kolekcijo ne moremo označiti z eno besedo. Sicer pišejo francoske modne vanje najrazličnejšo zelenjavo novinarke o liniji srca in nem-tako, da bo tudi v vrtovih na ^ke o liniji puščice, večkrat je kmetih še kaj drugega kot zgolj slišati besedo »Empir«. repa, zelje in fižol. Na tem igrišču bodo v pokriti lopi tudi stari avionsk-i in avtomobilski del; ter po možnosti tudi stara karoserija kamiona ali osebnega avtomobila.’ Te »igrače« so odlično sredstvo za zadovoljitev neizčrpne otroške fantazije, ki jo lahko usmerjajo koristno in praktično. Zato je priporočljivo, da prevzame mesto vratarja oseba, kj ima smisel in veselje za vzgojo otrok, ker lahko pravilno usmerja in vodi -delo na igrišču. Zabavno igrišče bo razdeljevana dva dela, ki ju loči sprehajalna pot. Dej tega igrašča bo namenjen bo.lj dinamičnim igram. V načrtu je asfaltna steza za tricikle, skiroje in kotalkarje, ter labirint za skrivanje. Drugi del igrišča bo imel prostor za igre z žogo, vrtiljak, gugalnice, drevo in sikale za plezanje in podobno. Vse te naprave bodo razporejene po zeleni trati in med drovjem. V mirnejšem kotičku bodo razmeščena še trije peskovniki različnih velikosti. Ob vhodu v delovno igrišče predvideva načrt v posebnem objektu nameščene' sanitarije, vratarske lože; shrambe za orodje, loipe za spravljanje raznega gradbenega materiala. Predviden je tudi prostor za otroško restavracijo. Igrišče bo v širšem okolju obdano z nasadi in parkom. Zaradi obsežnih del in njihovega pomena za Moste, b; morali začetno pobudo Društva prijateljev mladine Zelena, jama podpreti Še okoliške tovarne, zlasti pa društva In organi, ki skrbijo za našega otroka. Letos bi lahko pri teh delih že toliko napredovali, da bi lahko že spomladi videli novo življenje v Moirah okrog o-Štefan Trobls y. k. oslabele in manj cOpcrnc: bolni- craliŠttCne“'p«gle'«E 2 d.K o ra o bolne, za Iše, n. pr. za sla paciente, bolne na ledvicah, je-tr li ali na srcu, pa tudi za novorojence in starejše osebe. Ce hočemo šen preprečiti, moramo kar se da paziti na telesno »nagjo. P o-s e b n o važna je čistoča prstov, t. j. redno striženje in čiščenje nohtov. Sploh je kožo treba negovati, vsako bolezensko spremembo na njej pa zdraviti. Po zazdravl.ienju šena kože nekaj časa še ne smemo umivat z vodo in milom, pač pa jo mazati z bor vazelinom, da tako preprečimo kakrsnokcli draženje ozdravljene kože. Minka T., Novo mesto: Ce ne gre za novotvorbo, je gol-lavost vzrok pomanjkanja joda, bodisi, da v prehrani sami ni dovolj joda, ali pa bolnik iz hrane ... , , „ ne more črpati potrebne količine VCClSlh z dobrim, V>casih S Juda. Pride pa do poiš3.vc=ti tudi prav dobrim uspehom zaklju- Ker bo bile poke in predvsem .. , ,, ,.. .^ ... . - 6rte že vsaj eno leto naš stalni tekstilni vzorec, nam Je letošnji ~ * * tekstilni di letat manj osvežujoč in razveseljiv. — Še drobno pojasnilo: diskreten karo kakršnega poznamo za moške obleke je za spomladanski kostum ali plašč spet močno uporabljen. Kroj. Ekstremni pariški modeli dvigajo pas pod prsa, zmernejši pa samo z- manjšimi detajli poudarjajo zgornji del ži-votka. In v podrobnosti? Ovratnik je ostal še vedno tak, kakršnega krojijo modni krojači že dve leti, žene pa ga še vedno nic pa so letos tako prestrl, čeprav nič presenetljivi, da jih moramo najprej opasati in jim smemo šele potem dati ime kakršnokoli, že. Blago je pravzaprav tisto kar nas pri vediiikiifa krojačih najmanj zanima, sag bomo kupovale in krojile tistega, ki nam ga bodo dale naše tekstilne tovarne. Zato so vsa znana in neznana imena odveč, čeprav se bomo enkrat pozneje z njimi tudi seznanile. Barva blaga in vzorec pa sta že važnejša. Saj vsaj ena izmed barvne lestvice vedno prevladuje. Letos izbirajo modni krojači med vsemi odtenki modre, rožnate, rumene, . včasih tudi rjave in slonokoščene. Edina letošnja barvna modna novost je barva sleza, ki se pojavlja posamezno v vseh kolekcijah.. Med vzorci odločno prevladujejo pike in ddskretnejše črte. Hkrati pa ni izostalo tudi z rožnatimi šopki posuto blago, ki pa ima vendar postransko vlogo. niso osvojile. Ovratnik, če sploh je, odstopa od vratu. Pogosti so krajši srednješiroki reverji. tudi šal-ovratnike opazimo v letošnji kolekciji večkrat kot doslej, obenem pa stoječi »bubi« ovratniki niso izredna izjema. Največ oblek pa je vendar krojenih brez ovratnikov. Rokav je všit ali pa vsaj tako kimono krojen, da daje izgled všitega rokava. Na prvi pogled je prav močno podoben cevi. Ce je kratek, je zelo kratek. . Rame so rahlo zaokrožene, ne viseče. KOSTRBN na belokranjski naCin NUDIMO KORUZNE IZDELKE ŽITO - LJUBLJANA \ vZAHIEVAJTE. mZNANI- - »rozmta Zreži pol kilograma mastnega kostrunčka na 4 kosce. 1 veliko Život ec je manj gladek kot čebulo svetlo rumeno prepraži doslej. Večkrat je, predvsem na masti, olju ali margarini in. Pori prsmi, precej komplicirano vrzi nanjo koštrunovo meso. krajen. _ _ Osoli in duši pokrito ter prid- Krilo je krojeno zelo različ- no zalivaj, da ostane sok lepo no — Z raznoliko vstavljenima rumen> Med dušenjem prideni zal tkanimi gubami nabrano ali malo kumne lovorjev listič, ozko. Veaar je zelo ozko krilo str0.k strt če. j ze preživelo svoje prvo mesto. fcavne -ličke majarona; Ko j. NAJ BI BIL VZGOJITELJ? Dva otroka imata. Sttfrejši obiskuje tretji razred osnovne šole, mlajši pa bo začel drugo leto trgati hlače na. šolskih klopeh. Za starejšega ne moremo trditi, da bi bil iz- SK0RAJ RESNIČNA ZGODBA va prejšnja razigranost je izginila. »Naš Petrček je že priden,« je povzel čez čas gost in si v primerih, ko .je dovajanj« zadostno ir. po kojičini normalno, če moro šč;tr»a žleza proizvajati večje množine svoiega hormona. Zlasti se dogaja to med nosečnostjo, v dobi spolnega dozore\’a-nja. v nekaterih nrimerih kronične slabokrvnosti itd. Naiuscešneie preprečujemo gol-Bavo3t z jodiranjem kuhinjske soli / >'U redno nadarjen, je pa priden du otroka na kolena_ v soh m spada med tiste, ki ^čerk0i ki se mu je približala, pa je komaj opazno odrinil od sebe. Očitno je bilo, da mu ni tako pri srcu, čeprav čujejo svoje šolske obvezno- bOr mene, ju tebe.« janja je predvsem tisto, kar je sledilo ocenjevanju. Jurček Ko se je s Petrčkom v njego- se ne spominja^ natančno ti- vem domačem kraju na san- stih besed, ki jih je sprego- kah in smučeh dodobra naužil voril učitelj, ker so ga pre- vseh zimskih radosti, je bil več prizadele. Bilo pa je ne- na moč razigran in vesel. To- kako takole: da to njegovo veselje so mu *Petrček boljše čita kakor malo pred povratkom k star- ti, pa tudi piše in računa boljšem močno skalili. Se! To je res nadarjen fantek, V hišo so povabili vaškega s teb°j P« ne bo nx6! Najbolj-. sti. Starši lepo vzgajajo naša učitelja. Prav njemu v čast so še, da kar pustiš šolo/...« i mlnria Tsmi™ in jima poma- rt J™ pripravili kosilo, ki sta ga bi- Jurček ni mogel dočakati, da - - —- ZVrZ Jntl-n n£ta° Z* tudi Petrček in Jurček ve- bi učitelj končal. Solze so mu “ IroZ, nnlj-hJ? sela- Toda učitelj ni prišel za- izstopile iz oči in zatekel se je mi. m treba vosehei vnu- y hig(y> 2ato tistega, kar v samoto, kjer se je-dodobra je sledilo predvsem Jurček ni razjokal. Vsa sreča, da je še bil vesel. i-sti dan prišel k hiši oče in Komaj je gospodinja pospra- ria sta odpotovala domov. Seje že pregledoval Jurčkov>e vila miz0< $e je prinesel uči- le takrat, ko se je očetu po- zvezke. Kaj kmalu je lahko telj od nekod knjige in pa- tožil, mu je nekoliko odleglo, ugotovil, Jia ^njegov^ Peterček p{r pantka sta morala najprej • čitati, zatem pa še računati in Ne morem si misliti, kaj je njego- i mlada znanca in gajo, v kolikor je to potrebno. Mo.rsikateri btrok bi bil , . . . . _ . vesel, če bi imel take starše! nxtr&ba P°sebeJ P°u Prav gotovo niso oni krivi, da starejši ni odličnjak v šoli, saj vsi vendar ne morejo biti odličnjaki! dar jati. Še ni minila ura, odkar so se srečali in znanec z dežele . , _ . ujjdiubit, L. j. iLjtr.yu c i . i.cru žirin rrinner*1^ n? 'p}^e Še v četa- ciluu, zinem pa se rucunun in ne murem si misuLi. S seboi nrii-prlpl tnrli um je preizkusa. Jurčka. Tu- pisati. Nič kaj rada nista učitelja vodilo do tega S seboj je privedel tudi svoja dva otroka — učenca tretjega razreda in njegovo mlajšo se- sliti, kako da ima njegov sa stneo. Komaj je stopil skozi me odlične ocene. Jurček pa vrata, že se je pohvalil: skoraj same dobre. Ze se mu »Naš Petrček je izdelal z je vsiljevala misel: »Morda odličnim!« in že nadaljeval: so mu pokazali najlepše zvez-*Kako je pa z vašim?x ke? Morda je Jurček čital be- »Kakor po navadi, z do- rilo, ki ga zna že na pa-brim,« je odgoi'orila Jurčkova met? ...» In že je skoval po-mamica, na obrazu ngenega sebne načrte, devetletnega sinčka, ki je bil slučajno navzoč, pa je bilo takoj opaziti prizadetost. Otrok s svojima otrokoma vrnil in in celo neodvustljivo je tisto, izrečene besede niso vplivale di tu ni bilo vidne razlike, ustregla učitelju, toda morala vega dejanja. Se je morda bal Ta ugotovitev mu je dala mi- Sfa> saj je gostitelj, ki je v svojega gostitelja, ki je v svojem kraju pomembna oseb- kraju, kakor sem že omenil, nost, tako hotel. pomembna osebnost? Vendar Prav gotovo ste že uganili, to vsekakor ne more in ne sme da je prišel učitelj k hiši oce- biti zanj opravičilo. Mar je njevat znanje obeh fantkov, tak človek res lahko vzgoji-Meni-m, da bi moral vzgojitelj telj naših otrok? Prepričan naše mladine kaj takega od- sem. da kaj takega ne bi sto-kloniti, pa čeprav bi se gosti- ril• pred otrokom, tudi najbolj tel ju ne vem kako zelo zame- preprost človek. Pri tem ne ril. Vendar to samo na sebi smemo obsojati samo odnosa Cez nekaj dni se je znanec še ni tako hudo. Mnogo hujše do Jurčka. Tildi na Petrčka se je umaknil in utihnil. Morda si je mislil: »Mar sem, sam kriv. če ni- ker so bile ravno počitnice, je kar je sledilo, vzel. s seboj še Jurčka iz me- Kateri izmed sta. Jurček, se ie tega zelo va- sem. tako nadarjen, kakor moj selil in v veselju mord.g že t.v- vzgojno. Počutil se bo lahko fantkov je vzvišenega in to dokazoval v boljše računal, čital in pisal, družbi svojih vrstnikov, čemi Jurček ni znal povedati, prav ni samo on •nadarjen sorodnik z dežele.« Vendar teh di pozabili kako zelo so ga Pa tudi važno ni to. Tem bolj fantek in odličnjak v šoli«, besed ni izgovoril. Le njego- užalili šele pred nekaj dnevi, važno in vredno vsega obso- —ru. Dolžina krila je nekoliko krajša kot do sedaj, čeprav je razlika skoraj neopazna. Pri povprečni velikosti naj bi krilo segalo 34 centimetrov od tal. Priljubljene so obleke brez pasu, (ki niso prerezane v pasu) in kostumi, ki jih oblačimo v kombinaciji obleka in jopica in ne krilo, bluza in jopica. Cevliji so koničasti. Torbice so pravokotne in gladke ali pa škatlicam podobnih oblik. Pogost okras je umetno cvetje. meso mehko (v poldrugi uri) ga potresi z 2 žlicama moke, še malo premešaj in zalij s pripravljeno kuhano krompirjevo vodo ter dodaj še 3., na koščke zrezane krompirje. Posebej zreži na koščke en-o srednje veliko zeljnato glavo, jo popari in pusti 10 minut stati pokrito, d3 se malo omehča. Nato precedi in dodaj koštrunjemu mesu ter duši vse skpaj še pol ure. Paziti je treba, da ni preveč red- Klobuki zares niso privlačni, ko, niti pregosto. Kot prilogo Okorni, širokim cvetličnim Ion- lahko serviraš poleg kruhove čbom' podobni modeli »krasijo« cmoke, testenine, riž, ajdove dolge pričeske pariških mane- žgance ali pa daš na mizo kot kenk. D. P. samostojno jed. Olajšajmo si življenje NEKAJ 0 POMIVANJU Kdor Je enkrat pomival s izvrstnimi kemikalijami, ki se dobe po svetu, ne more več brez njih. Zelo bi želeli, da bi j ib tud' naša podjetja zaCela Izdelovati. »Pril« velika škatla stane v Nemčiji .68 pleningov, in jaz. Jo imam za eno leto. Pri vsakem pomivanju dam v vročo vodo za noževo konico praška, namočim vso posodo (za 4 osebe), to je najprej pribor in krožnike, nazadnje posodo za kuhanje. Vsakokrat namakam po net munut. Nato vzamem to krtačko in v 5 do 10 mmutah je oprana vsa posoda. Tako si ne močim rok v vroči vodi — kemikalltc in mehanični pritisk krtačke delata zame. Tudi t« krtačke hi pri ut Sčetinarjl kaj lahko izdelovali. Izrabljeno glavico se da nadomestiti z drugo. Tudi če nimamo perlon ščetin, bi lahko z naravnani delali, glavno je, da stoji glavica pravokotno na ročaj. Posodo oplaknem v čisto vroči vodi ali tudi pod mrzlo tekočo in poveznem v izcejalnik. Opiak. njena z viočo vodo je v 2 do S minutah suha. Nič br sanja, nič umazanih krp In posoda se blesti. Skrivnost uspeha je namreč v tem, da »Pril« toni vso maščobo, zato se kaplje ne morejo zadrževati na gladki površini. Tudi nmivalnk je brez mastnega roba in odtočna cev se anali. Kemiki na plani Legalno izvažajo iz Irana samo okoli 80.000 kilogramov opija, proizvodnjo pa cenijo na niO manj kot 1,200.000 kilogramov — Domačo porabo opija cenijo na 2000 kilogramov na dan, zaradi česar izgubi gospodarstvo okoli pol milijona delovnih ur Največji svetovni producent opija Je Iran ter je tam letna proizvodnja te^a mamila že 800.9'''’ do 1,200.000 kilogramov. Ce ga medicina uporablja za lajšanje bolečin, je opij blagodejno sredstvo, v ilegalni trgovini in uporabi pa največje zlo. Po statistiki, ki so jo sestavili med svojimi obiski v Iranu strokovnjaki raznih mednarodnih organizacij za pobijanje ilegalne trgovine z mamili, je vsako leto V Iranu med uživalci opija nad 100.000 smrtnih žrtev. Poleg tega pa si vzame v Iranu vsako leto življenje nad tisoč uživalcev opija, . ker jim je mamilo vzelo vso razsodnost in ker so •poznali, da jim preti duševni in telesni pogin. Iranska vlada je storila že marsikaj, da bi vsaj omejila ilegalno trgovino z opijem in iranski senat je že sprejel predlog zakona, ki ilegalno trgovino prepoveduje in ki hoče z raznimi drakoničnimi sredstvi zatreti tudi strast uživanja nevarnega mamila. Na težave pa je naletel osnutek tega zakona v skupščini ali Majlisu, kjer je mnogo poslancev popolnoma pod vplivom lastnikov največjih nasadov ma- ka. Največje nasade maka ima v svoji posesti kakih tisoč najbogatejših iranskih družin in delavci na _ nasadih so pravi sužnji. Vsi so strastni uživalci opija in lastniki makovih plantaž jim tako rekoč večino zaslužka za težko delo plačujejo z opijem. Urad Združenih narodov za pobijanje ilegalne trgovine s mamili je poslal v Teheran že več svojih predlogov in nasvetov za -strogo kontrolo nad proizvodnjo opija in tudi mednarodna policijska organizacija Interpol je zbrala mnogo podatkov o velikem zlu opija v Iranu, ki ga ne povzročujejo samo lastniki makovih plantaž, temveč tudi veliki tajni producenti opija, ki plačujejo visoke podkupnine raznim oblastnikom in uradnikom in nimajo pravih ovir in težav pri svojem obra- tovanju. Legalno izvažajo iz Irana na leto samo okoli 80.000 kilogramov opija, kar je samo majhen del proizvodnje, ki,doseže tudi 1.200.000 kilogramov. Velika večina proizvodnje se torej izliva. v kanale ilegalne trgovine in v beznice, ki so vedno polne strastnih uživalcev opija. Iransko ministrstvo za zdravstvo je po vestnih preiskavah Koliko Je stara Etna? Končno so ugotovili približno starost načjvečjega evropskega ognjenika Etne. Akademiji nar ravoslovnih ved v Cattanijl je po dolgoletnem proučevanja, opazovanja in znanstvenem raziskovanju uspelo ugotoviti, da se je vulkan Etna pojavil na povrgjn Sredozemskega morja v razdobju med koncem tretje in začetkom četrte ere oblikovanja zemeljske skorje. To se pravi, da je Etna stara okrog trideset milijonov let. cenilo domačo potrošnjo opaja na 2000 kilogramov na dan. Ta številka je visoka, njeno strahoto pa razkriva tudi. ugotovitev, da izgubijo v Iranu zaradi 2000 kilogramov opija na dan okoli 500.000 delovnih ur na dan. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je okoli 50 odstotkov manuelnih delavcev zastrupljenih od opija v toliki mezi,, da je njihova delovna sposobnost zelo omejena in da mnogi- sploh ne morejo več delati. V tem pogledu so zlo opija preiskali tudi izvedenci švedskega Rdečega križa, ki zatrjujejo, da je okoli 75 odstotkov vsega prebivalstva Irana podvrženo strasti uživanja nevarnega mamila. Opij pa ima veliko vlogo tudi v politiki, kajti največji bogatini. ki imajo velikanske nasade maka in obrate za izdelovanje opija, so že mnogokrat zaradi svojih velikih dobičkov < usode-polno posegli .v politično življenje Irana. Ameriška mornarica Je Se pred časom preuredila bojno ladjo »Mlsslsslppl« v nosilko dlr'glranih Izstrelkov, .vendar so šele sedaj objavlU slike izstreljevalnlh naprav. — Na sliki: zadnja paluba bojne ladje v trenutka, ko izstreljujejo raketo. ZANIMIVA R0CNA KNJIŽNICA Neka študentka na politehnični šoli v Miincheu si je napravila knjižnico, ki bi ji jo zavidal marsikateri znanstvenik. Izdelala si je fotografske mikro-kopije znanstvenih knjig in ima sedaj, v eni sami aktovki spravljenih tisoč obsežnih tehničnih del. Svojo bogato knjižnico lahko vzame na potovanje ali na počitnice prav tako kot torbico s toaletnimi potrebščinami. Fotografske reprodukcije pisanih ali tiskanih del so znane že skoraj sto let, dokončno pa se je koristnost te iznajdbe izkazala šele v pretekli vojni, ko Je bilo potrebno za vsako ceno rešiti dragocene dokumente, ki Jim je grozilo uničenje. Pa tudi v primeru, da bi bilo neko delo treba ponatisniti, kar je precej draga stvar, se izkaže mikro-kopija. Mikrografski inštituti iz- delajo v nekaj urah mikroko- pijo najdebelejše knjige na film velikosti devet krat dvanajst centimetrov. Na enem filmu je posnetih štirideset do sto strani, kar je pač odvisno od velikosti knjige. Običajna knjiga s pet sto stranmi je reproducirana na petih filmih. Ker je tekst premajhen, da bi ga bilo mogoče Citati s povečevalnim steklom, se za čitanje mikrofilmov rabijo posebne električne naprave, ki jih lahko zložijo. Slika mikrofilma je pro-jecirana na kos papiija v naravni velikosti, na stensko projekcijo pa jo je možno pove-čati._____________________ RAVNATELJSTVO dekliškega internata v B»rdeauxu je izklju. čilo dve gojenki, ker sta kljub prepovedi predstojnice potegnile iz vode utapljajočega se človeka. Bil je brez obleke. Starši So vložili protest. Dolgo Jo slovel londonski Scotland Tard kot najboljša policija sveta, v zadnjem času pa je padlo na njegovo staro slavo že več madežev. Največji madež je bil, ko se je nedavno pred kazenskim sodiščem v Londona začela razprava proti 47-letnema uradnika Thomasa Millsn, ki je bil obtožen, da je Iz kartoteke Scotland Varda kradel'spise tei Jib potem drago prodajal svojim astrankama v zločinskem podzemlju. Glavni restavrator v budlmpeštaaskem muzeju Gyorgy Kakav Szabo je odkril v sliki, za katero so menili, da nima nobene vrednosti, sliko velike vrednosti .slikarja Lucasa Cranacha iz leta 1514. slika Je bila hudo poškodovana konec šestnajstega stoletja. Tedaj jo je nekdo preslikal, zaradi česar je ostal avtor neznan." V budimpeštan-skem 'muzeju so sliko pregledali z rentgenom ih odkrili slikarijo pod vrhnjo plastjo barve. — Na sliki: odstranjevanje vrhnje barve s slike starega mojstra. Portreti starega lastnika in njegove družine, ter njihov grb, so selo dobro vidni, kjer je že odstranjena novejša barva. V ogromni kartoteki Scotland Tar d a niso samo spfisi o že obsojenih ljudeh, temveč tudi spisi vseh tistih ljudi, ki jih policija previdno opazuje ter registrira vsa njihova sumljiva dejanja. Uradnik Scotland Yarda Mills je iz svoje službene prakse dobro ' poznal vsebino mnogih predalov velike kartoteke in ko je njegova ljubica, ki je delala z njim v istem uradu, zanosila, se Je spomml na specialista za odpravo ploda Mac Lennana ter vzel iz kartoteke vse njegove spise. S temi spisi v žepu se je podal k mazaču, ga prosil za pomoč ter sklenil z njim pravo kupčijo. .Rekel mu je: »Ce pomagate moji prijateljici, vam izročim te spise in vaša preteklost bo pokopana.« — Mazač je bil s talko ponudbo zelo zadovoljen. Vse se je. zgodilo že konec leta 1949, uradnik Scotland Yarda pa je ostal še pozneje v poslovnih zvezah z Mac Lenna-nom. Iz kartoteke je kradel spise za razne njegove prijatelje. Mac Lennan pa je imel smolo in leta 1954 so ga zaprli. BOI ZA MORALO V Južnem Vietnamu so napovedali boj opija in prostituciji, vendar pri V tem nimajo preveč uspeha r Prvi senior na tironlandiii V južnem Vietnama ni vše v reda In oblast, ki hooe napravi ti v marsičem red ter predvsem dvigniti moralo, ima mnogo lepih načrtov, premnogo težav, in zaradi tega premalo uspeha pri svojem prizadevanja. čeprav v kartoteki ni bilo o njem nobenih podatkov. Pri preiskavi so našli pri njem razne podatke o poslovnih zvezah, ki jih je imel z uradnikom Millsom. Ta sprva ni slutil, da je posta) s svojo ljubico vred, ki je medtem že izstopila iz pplicijske službe, zelo sumljiv. Prave dokaže o njegovih zvezah z zločinskim podzemljem so dobili šele potem, ko so napravili preiskavo v stanovanju njegove ljubice. Tam so našli osnutke kupčijskih pogodb,' ki jih je uradnik Mills sklepal - po posredovanju mazača Mac Lennana z raznimi zločincu Našli so tudi pravcate stroškovnike, iz katerih je bilo razvidno, koliko stanejo navadni evidenčni listi iz kartoteke ter kompletni spis? s fotografijami :n raznimi dokumenti. Millsa so zaprli in obsojen ,e bil na več let ječe. Obsojena je bila tudi njegova ljubica, ki mu je pomagala pr • kupčijah. Mazač Mac Lennan, ki je bil zaprt že od septembra 1954, pa je pn procesu nastopil kot priča ter Millsa obremenil, ko je zatrjeval, da ga je Mills sam prosil naj ga seznam z raznimi sumljivimi tipi. Ze med procesom so londan-ski listi na dolgo pisali o korupciji pri Scotland Yardu in je tako dnevnik »Daily Mail« naslovil na londonskega policijskega prezidenta Bowerja naslednje javno vprašanje: »Kako je prišlo do tega, da je postala najslavnejša policija sveta zaveznik in sokrivec londonskega zločinskega' podzemlja?« Ogorčenje proti Scotland Yar- Ledena gora na južni obali Groniandije Grenlandija je ena redkih dežel na svetu, ki je bila do nedavnega brez jetnišnice. Sedaj je dobil-o tudi to samotno arktično področje, čeprav zelo majhno pravo ječo,- V jeibnišnici Je šest celic - samic, toda predpisi so zelo blagi. Pripornik lahko svobodno dela ves dan v bližnjem sanatoriju za tuber- kulozne, zvečer pa se mora javiti jetniški straži. V zaporu je trenutno samo en jetnik, neki mladi Kitajec, ki je obtožen, da je ubil svojo ženo. Krivdo mu bodo sicer težko dokazali, ker je bil zločin izvršen v dva tisoč kilometrov oddaljenem, nenaseljenem predahi dežele. Grenlandska Jetnišnlca Je v kraju Godthaab, na samem polarnem krogu. Doslej so na Grenlandiji obsojene jetmike zaupali v nadzorstvo privatnim družinam. Naraščajoča civilizacija pa.hoče odpraviti stare navade tudi v oddaljeno arktičnih predelih. Najprej so skušale oblasti zatreti ah vsaj omejiti prostitucijo. Zaprlli so vse javne hiše in med ' njimi tudi največio, ki je bila znana pod imenom »Dai La- ThJ-en« (Paradiž) in »o jo obiskovali zlasti generali in diplomati. V tej naj večji javni hiši Saigona j® bilo nad 300 žensk, a takoj, koso bile javne hiše zaiprte, je mnojo prostitutk zapustilo mesto ter se umaknilo v druge kraje, kjer se še ni začel boj proti prostdttr-i- . ji. Kar čez noč je izginilo iz me. sta nad 2000 prostitutk m namesto kontroliranih javnih hiš je v najkrajšem času nastalo mnogo malih, skritih bordelov, ki jih j* težko kontrolirati. Boj proti prostituciji pa tudi ni dosleden, kajti lastniki hiš, ki plačajo takso 10.000 piastrov. Imajo pravico vzeti pod streho kako prostitutko, da potem, ko je bila prijavljena, nadaljuje svojo »obrt.« Druga akcija je bila uvedena proti najrazličnejšim igralnicam in beznicam za uživanje opija. Državna oblast se je dolgo obotavljala prepovedat* igralnice, ker je imela od njih velike do-bpdke. Ena sama igralnica jena pr. plačevala na dan po 40.000 frankov davka. Igralnice pa so zdaj prepovedane in med njimi Je tudi največja, ki je bila znana pod imenom »Igralnica velikega sveta.« Kb se je zvedelo, da bodo prepovedali tudi opijska beznice, šo mnogi lastniki takih »podjetij« ra*»t>esili nad svoj'na! lokali tabV, na katerih je napisano, da imajo pravico otr.-sdoova+.l lokal samo tisti uživalci *M}a, id ca hečejo seiMl ^jnroJ«. strasti gov domačega prebivalstva. To odobravanje pa dela.oblasti velifco skrbi, ker'zahtevajo stari konservativni prebivalci Saigona,. naj oblast takoj zajore tudi velčko kopališče evropskega športnega kluba. *?««*• obiskovalke tega k>-paliišča hudo žalijo javno mo- diu pa je nedavno, prav takrat* ko se je v spodnjem domu začela debata o odpravi smrtne kazni, povzročila tudi usoda treh delavcev, ki so teli zaradi roparskega napada in napada na nekega varnostnega organa obsojeni po podatkih Scotland Tajda na več let ječe. Vsi trije so' bili zaprti že dve leti in ves ta čas so trepetali v strahu pred vislicami, kajti če bi bil napadeni policist hudim ranam podlegel, bi bila obtožba takoj razširjena na delikt umora varnostnega organa, ki ima za posledico v vsakem primeru smrtno kazen. Ranjeni policist k sreči ni umrl in ko je bil na smrtni postelji je pravi povzročitelj zločina s svojo izjavo popolnoma razbremenil vse tri obsojene delavce Delavci so bili rešeni m javnost je Scotland iTardu zamerila, ker ni imel pri tem prav nobene zasluge .n je celo v svoji prevelik j vnemi povzročil obsodbo treh popolnoma nedolžnih ljudi. Bilo je še nekaj drugih primerov, ki dokazujejo, da ves Scotland Yard ni vreden svoje stare slave ;n zdaj so se v njem začela velika čiščenja. Pri tem čiščenju pa utegnejo uradniki Scotland Yairda imeti tudi nekaj koristi, kajti mnogi zagovorniki starega policijskega urada zatrjujejo, da so nekateri policijski uradniki zašli na pota korupcije, ker imajo prenizke piače. Ko bo čiščenje končano, nameravajo regulirati plače uradnikov Scotland Yarda. Izzivalne znamke Na-jnovojšo seri.jo portugalskih znamk so v Indiji ocenili za navadno politično provokacijo. Serija šteje osemnajst znamk in so vse po vrsti posvečene slavljenju portugalskih kolonlzaitorjev v Indiju. Dvanajst znamk prikazuje dvanajst portugalskih kcilcoiza-torjev, ki so v preteklih s ti: ir ih stoletjih z ognjem in močem osvajali zemljo v Indiji. Te posesa še vedno pripadajo PcirnigidskL Ostalih šest znamk pa palkazuije tlorise portugalskih koionaj v Indiji. Najlepše ilustractjt objavlja fcv?i», •T O V A K I S« -H *t. el — is. marca 19» J SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 7 ________ VERA ALBREHT X KM00 fiša MIKI MUSTER 67. Na Jaal so zagledali siv trop orjakov, ki se Jih Je Lupinica 'neznansko prestrašila. »Šakali, šakali,« Je pričela vpiti, vendar ji Je Uganda povedala, da so to sloni, umne in dobrodušne živali, ki ne store nikomur nič žalega. Ko je zvedela, da jim ti velikani ne bodo nič hudega prizadeli, jo je Lupinica lepo prosila, naj jo ponese mednje, ker bi si jih rada od blizu ogledala. 68. Nekaj čaša Je Uganda nepremično stala ln Iztegovala svoj še itak dolgi vrat. Ko pa je med tropom zagledala svojega starega prijatelja Samba, je vsem ukazala, naj ji slede. »Dobrodošel, Sambo!« ga je že od daleč pozdravljala ln se mu priklanjala skoraj do tal. »Ce je res tak, kakor praviš, daj da ga pogladim,« je rekla Lupinica in že je jela stegovati po njem svojo drobno ročico. 69. Velikansko truplo na stebrastlh nogah se Je Jelo okretno pomikati Ugandi naproti. Ob- debeli glavi, nasajeni na kratkem vratu, sta mu ob vsakem koraku mahe- drala dva velikanska uhlja. Z drobnimi, pametnimi očesci ji je Sambo prijazno pomežiknil v pozdrav: »Sestra Uganda, povej mi, kaj te Je zaneslo v naše kraje?« je vprašal. In še preden mu je utegnila odgovoriti, jo je s svojim dolgim rilcem objel okrog vratu. SE NEKAJ Iz novomeške porodnišnice G L E D A L IS C A Slabi filmi, vpliv ceste in ie kaj * V letošnjem januarju so kriminalistični organi iz Ljubljane zabeležil-, več vlomov v izložbena okna trgovskih podjetij. Vrs-tili so se iz dneva v d*an. povsod so bili izvršeni na isti način, v noč-iiv.n času in od povsod so nekaj odnesli. K cen sije. ki so prihajale na ogled, niso našle nobenih sledov’. ki bi pripomogli k ugotovitvi, kdo je vlomilec. Ugotovim so le. da so se vlomilci posluževali ponarejenih ključev, s katerimi so odpirali izložbe. Prvi tak vlom je bil 8. januarja v trgovini »Tamar« na Poljanski cesti, od koder so neznanci odnesi; volnen pulover in usnjene rokavi.ee. Samo nekaj djii zatem so ponoči odnesli hišni telefon na Ilirski ulici. Drugega dne so vlomili v trgovino »Rožnik« na Vodnikovem trgu, kjer so odnesli nekaj čokolade, Seans erv in steklenic, vina. Tudi trgovino »Naš vrt« so vlomilci ponoči obiskal : in odnesi j s seboj fige in pomaranče. Za seboj niso pustil, nobenih sledov. Sledili so vlomi v trgovine »Grozd«. »Sumi«. »Delikatesa« na Trgu revolucije, »Cvet« in končno podjetje »Guma r« no Trubarjevi cesti. Kriminali-stj in pripadniki LM so bili dan in noč na nogah. Tistega večera, ko so računali, da se bodo vlomilci vrnili jn ponovili vlom. se je to v resnici zgodilo in namesto, da bi odnesli plen. so Se znašli v zaporu. Na podlagi zbranih dokazov so pred varnostnimi. organi. priznavali vlom za vlomom. Na dan je prišel tudi vlom v skladišče Radiokluba v Kersnikov; ulici, od koder so odnesli radijski material. Tudi vlcm v stojnico trgovskega podjetja »Breskva« na bežigrajskem trgu je bil pojasnjen. V petek so se mladi neprid:- prav,- znašli na zatožni klopi pred sodiščem. Bili so štirje mladi fantje. Prvi. k; je bil vodja skupine. je bil dobro razvit, toda redkobeseden ključavničarski vajenec. ki ni bil preveč iskren, drugi je bil rdečelični od odkritosrčni livarski vajenec, tretji po postavi majhen, bister in zgovoren je bil tudi ključavničar, zadnji pa je bil srednješolec. Prvi trije so se lansko leto združili z namenom, da bi kradli. Opremili »o Se s klijuči in drugimi sredstvi, o katerih so cnitslil:. da so jim potrebna za izvrševanje kaznivih dejanj. Zsled za to so dobili v kri-miinata-ih film‘h. Navduševali so se nad glarvn mi junaki, ki so največkrat ostali nekaznovani. Živeli so v fantaziji, želeč pustolovščin, skratka, hoteli so tud,- sami postati »veliki«, da bi o njih pisali in govorili. Zato ni nič čudnega, če so bili do zadnjega dne prepričani da jih ne bodo nikdar odkrili*. Sola in delo sta jim bi'la deveta skrb. Staršem, so lagali in pred nj.ima tudi vse skrivali. Glavni junak je dejal: »Najrajši sem gledal kriminalne filme, učil se nisem dosti, knjig pa sploh nisem bral. Zavedal sem se. da ne delam prav. tod« računal sem, da me ne bodo prijeli.« in kaj je po*: vedala njegova mati: »Sin m-e ni ubogal, bil je razstresen. samsvoj in čeprav sva ga z očetom dobro učila, naju ni poslušal.« Posledica tega je b ia zatožna klop. na kateri je sedel zaradi 12 vlomov. Morda so mu starši le preveč zaupali. Oče in mati »1® bila ves dan večkrat v službi j.n je bil sin mnogokrat prepuščen cesti in škodljivim, vplivom, ki so za njegova leta najbolj nevarna. Drugi obtoženec je bil po 'značaju pravo nasprotje od prvega. Skesan, toda iz srca je dejal: »Vse. kair sem obtožen, sem storil; zavedam se. da nisem prav ravnal. Nisem kradel jz potrebe, name je vplival prvi, ki me je zmerjal s strahopetcem. če sem se mu upiral. Nisem pa imel nikogar, s katerim bi se odkritosrčno pomenil.« Tudi njegova mati je povedala, da je fanta vedno dobro vzgajala, opozarjali so ga celo pripadniki LM. ki so želeli.' da bi ostal pošten in deloven mladenič. Ker pa je njihova opozorila preslišal, se je znašel na zatožni klopi. Xretji. ki je bil tudi najmlajši, je imel tokrat že drugič opraviti s sodiščem. Prvič je stopil pred sodnike lansko leto. ko ga je italijanska policija, vrniila našim oblastem. ker je llegal.no pobegnil čez mejo* in nekaj dni taval po Trstu, izrečeni ukor ni vzgojno vplival . nanj. Ta je sodeloval pr: 11 vlomih. največ kot stražar. Na sodišču je povedal: .»Staršev, Tej so mj hoteli le dobro, nisem ubogal, ubogal pa sem prvega, k,- me je vodil od vloma do vloma. Namesto. da bi hodil v šolo, ki se md je zdela dolgočasna, sem se potepal. Ni prijetno biti zaprt in imeti umazano vest. danes m? je žal. Tm?m pa voli o da se bom poboljšal.« Tudi zadnji je svoje delanje obžaloval. Tudi ta si je zaželel pustolovščin. Zato je zbežal v Trst in se je morail vrniti v spremstvu. Spoznal je, da je tujina slaba mačeha, saj je na- mesto pustolovščin preživel nekaj dni v znanem tržaškem zaporu »Coroneo«. Tokrat je bil obdolžen le sodelovanja pri eni vlomini tatvini. Kaj je te mlade fante vodilo k tem. dejanjem. morda potreba? Ne, sami so povedali, da so dobro živeli, res pa je, da so uživali pri izvrševanju svojih dejanj in povod za to so bili slabi filmi, ulica. Premajhna skirb staršev ni bil poslednji vzrok. Tudi družbene organizacije bi tu lahko mnogo storile. če bi znale poiskati te mladeniče in njihove Interese in želje povezati s koristnim delom ter jih tako odtegovati od škodljivih vplivov. Ali ni to med drug'm tudi obtožba naše repertoarne politike filmov, ki so vsi dostopni mladostnim? Zato je pohvale vredna pobuda TNZ, ki 1e prvo ustanovilo mladinsikj kino. kjer se mlad naraščaj mnogo koristnega nauči. Sodišče je ob upoštevanju mladosti obtožencev, odkritosrčnega priznanja in upanja, da bodo iz-Tečene kazni vzgojno vplivale, izreklo primem«* zaoome kazni, tretjega pa je oddalo v vzgojno poboljševalni dem. kjer se bo izučil obrti. Zadnjemu pa je zaporno kazen pogojno odložilo. TIO Spet vinjenost V Novem mestu so začeli voznike motornih vozil in vpreg vzgajati s primernimi in poučnimi predavanji o prometu in prometnih predpis h. Pred Kratkim so prometno-vamostni organi organi v Dolenjskih Toplicah na Dolenjskem predavali o prometni discipl ni 150 voznikom z vpregami. Menimo, da je to zelo koristno in tudi potrebno. Želeti bi le bilo, da bi naši prometno-varnostni organi tudi v drugih krajih ukrenili kaj podobnega, kajti prepričani smo, da potem ne bo več toliko prometnih nezgod. vsaj takih ne, ki nam jih Izpričujejo naslednji primeri. Po Mklošičevi ulici v Celju je vozil osebni avtomobil poklicni voznik Valentin Hercelj. Vozil je pravilno po desni strani ulice n hoteč nato zapeljati v Stanetovo ulico. To pa mu je preprečil neprevidni vinjeni voznik z vprež-n m vozom, Martin Guček, ki je pripeljal po Stanetovi ul-ici po levi strani in v galopu. Pri tem Je zadel z vprego ob osebni avtomobil in povzročil na vozilu za okrog 2.000 dinarjev škode. Rodile so: Terezija Bokar iz Res pri Semiču — dečka, Marija Škrbec, iz Brusnic pri Novem mestu — deklico, Julka Lindič iz Gr. movlja pri Škocjanu — deklico, Justina Porle iz Sahovca pri Dobrniču — dečka, Nežka Vrhovnik iz Gotne vasi pri Novem mestu — dečka, Angela Oblak iz Soteske pri Dol. Toplicah — deklico, Angela Gašperšič Iz Breznika pri Dragatušu — deklico, Marija Kranjc iz Ribnice na-Dolenjskem — dečka, Marija Gorišek iz Novega mesta — dečka, Marija Kra-maršič iz Podhoste pri Dol. Toplicah — deiklico, Viktorja Vovk iz Rumanje vasi pri Straži — deklico. Karolina Palčič iz Ljubljane, Rusevska cesta 22 -— dečka. Mercedes Dimitrič iz Novega mesta — deklico, Cecilija Kotar iz Zafoukovja pri Raki — deklico, Jožefa Kocjan iz Dolenje Straže pri Novem mestu — dečka. Franc, ka Rekolj iz Srednjega Globodola pri Novem mestu — dečka, Stefja Forjan iz .Čudnega sela pri Črnomlju — dečka, Marija Cvelbar iz ostrog pri Šentjerneju — deklico in dečka, Amalija Gergič iz Muhaberja pri Novem mestu — deklico, Kristina Rman iz Marti-nje vasi pri Mokronogu — dečka, Silva Lovko iz Novega mesta — dečka, Iva Bajer iz Novega mesta — dečka, Marija Rakoše iz Sel pri Straži — dečka, Amalija NovLnc iz Bušinc pri Toplicah — dečka, Marija Cukanje iz Žalne pri Grosuplju — deklico, Vera 2ibert iz Svetega vrha pri Mokronogu — deklico,. Ana. Plan ton iz Vinje vasi pri Novem mestu — deklico, Martina Juvane iz Smo. lenje vasi pri Novem mestu — deklico, Marija /Grčar iz Mirne pri Trebnjem — dečka, Anča Dolenc iz Novega mesta — dečka, Marija Vovk iz Soteske pri Straži — dečka, MlHael&pčferhar iz Nemške vasi pri Rrlni^iT”--dečka,”Oti—’ lija Bajc iž Kamne gore pri Trebnjem — deklico, Neža Štraus iz Gaberja pri Novem mestu — deklico, Marija Furar iz Javoro-v če pri Šentjerneju — deklico, Fani Pucelj iz Novega mesta — dečka, Angela Suhodolnik iz Žužemberka — deklico, Jožefa Ke-rec iz Kočevja, Roška cesta- 53 — deklico, Amalija Lap iz Bistrice pri Sentpetru — dva dečka, Vlasta Kalč č iz Novega mesta — dečka, Marija Kapele iz Dolencev pri Adlešičih — deklico, Pavla Potočar iz Šentjerneja št. 53 — dečka, Terezija Zupančič iz Lu-kovka pri Trebnjem — dečka. Marija Kojek z Brega pri Kočevju — dečka. Tončka Stubler iz Lipovca pri Semiču ■— dečka. Jako. bina Tomc iz Jerneje vasi pri Črnomlju — dečka, Vida Štraus iz Vavte vasi pri Novem mestu — deklico. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Ureditev avtomobilskega piomela z Avstrijo J. H., Z. Vprašanje: Stari ste 46 let in Imate 25 let delovne dobe ter ste zaprosil; za priznanje invalidske pokojnine. Ali se boste v primeru, če Vam bo ta pokojnina prL znana, lahko zaposlili honorarno po 4 ure dnevno, ne da bi Vam bilo ustavljeno iapiačevanje pokojnine? Odgovor: Ce Vam bo priznana invalidska pokojnina — do katere pa boste upravičeni le, če boste Bpoznsni za trajno ali za več kot eno leto popolnoma (to je nad "5 odstotkov) nezmožno za delo — se Vam bo ta pokojnina izplačevala kljub Vaši nepolni honorarni zaposlitvi. če Vaš honorar iz te zaposlitve ne bo presegal dveh tretjin invalidske pokojnine ozir. če ne bo presegal 6000 din mesečno, v katerem slednjem primeru se namreč izplačevanje pokojnine v vsakem primeru ustavi. H. E., Lončar ovci ■Vjprašan j e: Ob določitvi mej med. dvema vasema je 'posebna kccnis-Vja določila, da gre meja Po sredi ceste. Na katero od teh Cveh vasi je s to razmejitvijo prešla dolžnost čiščenja snega? Odgovor: Po uredbi o vars-tvu Javnih cest (Ur. L LRS št. 41-53) morajo posestniki, katerih zem. ijišča mejijo na javno cesto, ski-rnt-n ion no-stopek. Na včerajšnji konferenci so se zedinili, da bo odslej potreben za prehod čez mejo samo triptik, ki pa bo vseboval vse potrebne dokumente. Strokovni tečaji pri »Novolesu« Po sklepu delavskega sveta so tudi letos pri »NOVOLESU« priredili strokovne tečaje za pridobitev nižje Kvalifikacije za delavce. Lan' so imeli take tečaje v tovarni lesnih izdelkov v Novem mestu »n .si je pridobilo nižjo kvalifikacijo 98 delavcev 'in delavk. Letos .so taka tečaja organ 'zl-rali v obratih v Straži in Soteski. Oba obiskuje 69 delavcev in delavk. To so predvsem ljudje, ki so že dalj časa delali v obratih, nimajo pa priznane kvalifikacije. Vsf, ki so se prijavili za tečaj, ga redno obiskujejo. Poleg strokovnih tem predavajo na tečajih tudi o organih ljudske oblast', organih družbenega upravljanja, gospodarskem sistemu v naši državi ln drugih družbenih temah. Ti tečaji Imajo tudi velifc pomen glede- na volitve delavskega sveta, za katere se v podjetju že pripravljajo. Tečajniki se bodo seznanili z nalogami delavskih svetov, z našim gospodarskim ln družbenim sistemom, kar bo pravilni izbiri organov delavskega samoupravljanja samo koristilo: Tečaja bosta trajala celi mesec, organizirana pa sta po do-le vnem Času v vecamih ur alt. Triptihe bodo izdajali za vsako potovanje posebej. S tem bo postopek zelo poenostavljen iu pospešen, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na razvoj medsebojnega tujskega prometa. Veljavnost triptikov je določena na 3 mesece. »Avstrijski delegati so z velikim zadovoljstvom ugotavljali uvidevnost in razumevanje jugoslovanskih oblasti ter izrazili prepričanje, da bo tudi na področju avtomobilizma prišlo do tesnejšega sodelovanja med obema sosednima državama. onivni vest KOLEDAR Torek. 13. marca: Kristina * 13. marca leta 1848 Je Izbruhnila na Dunaju revolucija, ki je prisilila reakcionarno Metternichovo vlado da je odstopila. Uspehi pa niso bili trajni, kajti vojska je revolucijo zadušila. Parlamentu kot' nosilcu suverenosti v novem režimu ni bilo . mesta. Ministrski Predsednik knez Schtvarzenbe-rg je že naslednje leto razgnal državni zbor in 1. 185-1 spet uvedel absolutizem. — Dunajska marčna revolucija je odjekn la tudi na Slovenskem. Toda Za uspešen politični nastop takrat še nismo bili pripravljeni. Zahtevali smo sicer zedinjeno Slovenijo, slovenski jezik v uradih in šolah ter univerzo v Ljubljani, vendar se te zahteve n.so uresničile, • Na TVS - oddelku za arhitekturo. je 10. t. m. bila diplomirana Seršen Nataša. Iskreno čestitamo I — Kolegi ZA OBČUTLJIVO K.OZO ,.?W V.o us' NAJBOLJŠA KREMA! Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno' sol. Osvežuje telo. dezfnfioira in (krepi živce! V drogerijsklh poslovalnicah dobite GO-KO t * » » t # • za dezodorizadjo toaletnih Ib drugih lafnlillh pnaiMov DRAMA LJUBLJANA Torek. 13. marca, ob 20. Wilder: Naše mesto. Abonma U. Sreda. 14. marca: zaprto! Četrtek, ib. marca, ob 20. Cehov: Trt sestre. Abonma H. Petek. 16. marca, ob 20. JavorSek; Povečevalno steklo. — Krstna predstava. Premiera. Izven. Sobota. 17. marca, ob 20. Javoršek: "Povečevalno oteklo. Abonma D. Nedelja. 18. marca, ob IS. Javoršek: Povečevalno steklo. Izven in za podeželje. Ob 20. Wilder: Naše mesto. Izven in za podeželje. V petek, 16. marca, ho ▼ Drami krstna uprizoritev farse Jožeta Javorška »Povečevalno steklo«. To izvirno slovensko delo. kit bo uprizorjeno kot deveta letošnja dramska premiera, režira Andrej Hieng, scenograf Je Sveta Jovanovič. kostumograf pa Marija Ko. bijeva. Nosilne vloge »grajo: Janez Cesar. Boris Kimlj, Majda Potokarjeva. Lojze Rozman, Pavle Kovič. Mila Kačičeva. Edvard Gregorin, Vika Grilova, Jurij Souček, Branko Miklavc. I OPERA Torek. 13. marca ob 19.30: Mozart; Flgarova svatba. Abonma red A. Sreda 14. marca, ob 15. Smetana: Prodana nevesta. Zaključena dijaška predstava. Četrtek, 15. maroa, ob 19.30: R. Strauss: Kavalir z rožo. — Abonma red K. Petek. 16. marca, ob 15. Smetana: Predana nevesta. Zaključena r dijaška predstava. Sobota. 17. marca ob 19.30: Mo-zart: Figarova svatba. Abonma / red B. L., Abonente-reda-A m,K opozarjamo n a spremembo današnje oper-/ne predstave! Zaradi bolezni v ansamblu je uprizoritev »Grobijanov« za red K danes odpovedana,- uprizorjena pa bo »Figarova svatba« danes za abonma red A. Red K bo imel »Kavalirja z rožo« v. četrtek, 15. t. m. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka p»«»*a Torek. 13. marca, ob 20. Bert Brecht; Dobri človek Iz Sečuana. Abonma Vajenci Sreda, 14. marea. ob" 20. Bert Brecht: Dobri čiovek iz Sečuana. laven. Četrtek 15. marca ob 20.30* Bert Brecht: Dobri človek iz Sečuana. Abonma GSS in TSS III. Sobota. 16. marea ob 20. Bert Brecht: Dobri človek iz Sečuana. izven. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA - Mestni dom Sreda. 14. marca, ob 20: popovč-Piegarc-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«), komedija. red A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sobota. 17. marca, ob 20. Popovič. Pregarc-Delak; »Jara meščanka« (»Pokondirena. tikva«) komedija izven. Popovičeva komedija »Jara meščanka« je pred nabito polno dvorano navdušenih obiskovalcev, dosegla prodoren uspeh. Prodaja vstopnic v Mestnem domu od torka dalje, rezerviranje tel. št 32-860. MESTNO GLEDAUSCB CELJE Torek, 13. marca, ob 20. Herman Wouk: Zadeva Caine. Premiera, premierski abonma. Proslava 50-letmce gledališkega udejstvovanja Fedorja Gradišnika. Četrtek. 15. mairca. ob 20. Herman Wouk: Zadeva Caone. četrtkov abonma ln izven. • Petek. 16. marca, ob 15. Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več. I. srednješolski abonma. Sobota. 17. marca, ob 20. Herman Wouk; Zadeva Caine., sobotni abonma in izven. Nedelja 18. marca, ob 15.30: Herman Wouk: Zadeva Caine. nedeljski abonma in izven. Prosimo abonente, ki še niso poravnali drugega obroka, da to store čimprej. Blagajna za vplačilo abonmaja bo odprta vsak dan, od 12- do 17. marca 1956. od 18. do 20. ure. Uprava Mestnega gledališča. PREDAVANJA Prirodoslovno društvo v Ljubljani vab: na poljudno-znanstveno predavanje asistenta dr. Jožeta Jerasa: Kaj tam pove elektrika v možganih. Predavanje, spremljano z diapozitivi bo danes ob 20. url. v Prirodoslovni predavalnici Univerze vhod iz Gosposke ulice. -p Gospodinje! V sredo. 14. t. m. ' ob 20.. bo zanimivo predavanje ing. Spller Franca o sodobni gospodinjski tehniiki. Predavanje bo spremljano z diapozitivi ter mnogimi tujimj in domačimi gospodinjskimi aparati. Posebno vabimo gospodinje jn zastopnike podjetij te stroke. Predavanje 'bo v dvorahi prirodoslovno matematične fakultete (Univerza) ' vhod iz Gosposke uldce. -P Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov LRS. Ljubljana, prireja v torek, dne 13. marca 1956. ob 29. v sindikalni dvoran j Državnega sekretariata 'za gospodarstvo, Ljubljana. Gregorčičeva 23. predavanje Ing. Josipa Kolarja z naslovom: »Razvod kanalizacije pri nas. v luči inozemskih lzku-taoj«. Vabljeni! _______ -S» Uprava kluba diplomiranih ekonomistov obvešča, da bo predavanje tovariša Toneta Hrena o temi: »Plačni sistemi v zapadnih državah od Taylorja do danes« v sredo 14. t. m., ob 17. v prostorih Ekonomske fakultete. -P UMRLI Umrla ml je moja mati JERCA JERALA Pogreb bo danes, 13. marca, ob 18. uni iz Jakobove mrliške vežice na Zalah. Žaluj oči sin z družino. ZAHVALE Ob prerani Izgubi našega dragega moža. očeta, tasta ln starega očeta FRANCA LEVEC izrekamo prisrčno zahvalo vsem, kt so ga spremili K* njegovi zadnji poti ki so darovali vence in sočustvovali z nemi. ZaLujoči ostali. RAZPISI RAZPIS Komisija ObLO Škofja Loka za razpis in izvedbo razpisa,gna podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajniih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ štev. 34-55) razpisuje mesto poslovodje milna »Pri Krevsu« Škofja Loka. Pogoji: Mlinarski mojster z 10-letmo prakso. Prijave za razpisano mesto pošljite ObLO Škofja Loka. do 20-3-1956. -R KONCERTI Slovenska filharmonija,- s sodelovanjem opernih solistov in Kinematografskega podjetja prireja dne 16. t. m. simfonični koncert v Unionski dvorani v korist prizadetim prt elementarni nesreči v Mavrovem. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni Slov. filharmonije. — Obveščamo cenjene abonente, da je vokalni koncert za rdeči abonma, z dirigentom Robertom Sehollumom. preložen na četrtek, dne 29. t. m. -K SAP PODJETJI »SAP -TUBIST BIRO« V LJUBLJANI PRIREJATA NASLEDNJE IZLETE IN POTOVANJA Kmetijbl. zadružniku v maju VELIKO POTOVANJE z avtobusi v Vojvodino: — ogled vzornih državnih posestev Belje, Ko-kingrad. Karadžordževo itd., ter Zagreba, Osijeka. Novega Sada in Beograda. Cena celega aranžma-na 9.509 din. Za naš tradicionalni prvomajski izlet v Crikvenico že sprejemamo prijave. Kolektivi, pohitite z rezervacijami! 1. maja avtobusni izleti tudi na Plitvička jezera, v Logarsko dolino in preko Vršiča. Bovca v Ankaran. Kolektivi, na Vašo željo prirejamo tudi druge izlete. Za ljubitelje športnega ribolova sta podjetji' SAP — Turist biro pripravili za letošnjo sezono prijetno presenečenje — Izlete po Jadranu z motorno jahto »Burjo«. — Izredno nizke cene. IZLETI V INOZEMSTVO Na nogometno tekmo Jugoslavija — Madžarska, za 10.700 din. dvodnevni arvtobusm izlet s prenočiščem v Budimpešti, vsa oterb-ba v najboljšem hotelu. ogled mesta, prevoz na tekmo in vstopnic«. — Prijav® do 25. marca. — Zahtevajte programe! Posebno potovanje v Rim ln Izleti na velesejme v Milano, Pariz, Graz in Frankfurt. Izlet' z motorno jahto »Burjo« v Trst. Benetke in Rimini. zahtevajte podatke, prijavite se čimpreje! — Udeleženci Imajo možnost plačevanja v obrokih. Najcene-iše avtobusne prevoze, potne liste, vse mednarodne vn FN: 4 ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: avstr, film »Don Juan«. BLED; amer. barv. film »Steza slonov« ob 18. in 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »S hudičem so trije«. KRANJ »STORŽIČ«: mehiški film Ukradena sreča« ob 16. 18 ih 20 Prodaja vstopnic od 15. dalje. KRANJ »SVOBODA«: ital. film »Oprosti ml«, ob 18. ln 20 Zadnjikrat! JESENICE »RADIO«: franc, film »Oven s petimi nogami«, ob 18. In 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »Strah«, ob 18. in 20. he Iz »Novih akordov« izrvaja pianistka Maša Bohinčeva. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.33 Spored simfoničnih skladb. Ema-nul Chabrier: Gwendoline. uvertura. Edvard Mac Dotvell: Indijanska suita. Bedrich Smetana: Sarka. 14.30 Za dem in žene. 14.40 Koncertni valčki. 15.15 igrata orkestra Melachriino in Mantovani. 15.40 Utrinki iz literature — Sergej Zuškin: 2 zgodbi — »Kravata« in »Bomba«. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.15 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Zunanje-političnl feljton; Zamisel o aTabski federaciji. 18.10 Vilko Ukmar: Godalni kvartet. 18.30 Športni tednik. 19.00 Radijski dnevnik. 1:9.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Tedenski’ notranje-poiitični pregled. 20.10 Igra Vaški kvintet, pojo Božo in Miško tor Rezika in Sonja. 20.30 Radijska igra — Fred von Hoerschelmann: Timbuktu (prva izvedba). 21.40 Lepe melodije. 22.15 —23.00 Dela Johanna Sebastiana Bacha: Štiri koralne predigre. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327d- m. (Prenos ia Zagreba.) MALI OGLASI ■, BRIVSKO - FRIZERSKA POMOCj NICA išče službo v Ljubljani ali v bližini Ljubljane. (Stanovanje preskrbljeno.) — Naslov: Pavšer Elica, Podgrad št. 3, Ravne na Koroškem. 4501-1 GOSPODINJ. POMOČNICO iščem takoj. Belič Roman, Parmova. Borutova 12. 4498-1 TRGOV. PODJETJE »DRAVLJE« išče delavca raznašalca. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Trgovsko podjetje »Dravlje« -Celovška cesita 81. 4493-1 KMEČKO DEKLE, mlado, pošteno. za gospodinjstvo, išče službo. Zulovec, Miklošičeva cesta št. 14, III. nadstr. 4489-1 TRGOV. POMOČNIKA-CO špecerijske stroke, z večletno prak-, so, iščemo za našo poslovalnico na Javorniku. Plača po tarifnem pravilniku. - Pismene ponudbe pošljite na naslov: Trg. podjetje »Delikatesa«, Jesenice na Gor. 4485-1 STAREJŠO ZENO za varstvo otrok, v dopoldanskih urah, sprejmemo. Kovač Beethovnova ulica 4/II. 4492.2 RADIO, 6-cevni, 2 zvočnika, odličen ton, primeren za lokal, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 44S4-4 KMET. POSESTVO. LJUBLJANA. ■Cesta na Loko št. 4, razprodaja sledeča osnovna sredstva: traktor »Aliis Chalmers« vprežn« kosilnice, pluge, vozove, brzo-parilnike, tehtnice, slamoreznice, trosilce in več ostalih kmetijskih strojev in raznega orodja. RazorOdaja se bo vršila -dno 19. marca 1955 ob 9. v Ljubljani, Cesta na Loko 4. 4483-4 OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO prodam. Ilirska 12 priti. 4491-4 KUPIM POTNIŠKI AVTOMOBIL - Ponudbe na: Fejzič Omer, Sarajevo, Skenderija 35. 3584-5 SGP »PIONIR«, Novo mesto, Tavčarjeva 12, kupi menjalnik (ge. •triibe) ali rezervne dele jn zadnjo Spiralno nosilno vzmet, za osebni avto Mercedes 170 V, leto izdelave 1938. 4484-5 ZELO POCENI PRODAM majhno stanovanjsko HIŠICO v Mostah, Informacije pri Mali Bežigrad štev. 12. 4495-7 kmečko dekle išče sobo. Pomaga v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 4490-8 'KLAVORA IVAN, CeUBOČa 128, preklicujem vse vesti, katar« sem govoril o Kendi Evgenu iz r«T«pfe, kot 4505-tO IŠČEMO POVERJENIKE, ki bi kot stalnj uslužbenci, zbirali oglase ln predplačila za časopis »Jugoslovanski komercialni bilten« na področju L. R. Slovenije. Prednost imajo uslužbenci z delnimi izkušnjami na tem področju. Ponudite se ■osebno pri tov. Kostiču. hotel Union. 13. marca- od 9. do 18. 4477-1 MIZO. dobro ohranjeno (109 x 65 cm), kupim. Ponudbe z navedbo cene v ogl. odd. pod »Miza«. 4095-5 AVTOKOLARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Samsko stanovanje in hrana v hiši. plača po dogovoru. Dolenc Kranj, Stražišče. 4161-1 PRODAM vinograd ln sadonosnik (v sk. izm. 54 a) s kletjo, primemo za preureditev v 'malo stanovanje. Okolica Šmarje pri J. Vse druge poizvedbe pri Les. • jak Alaizu Poritavtca. Šentvid pri Gro-belinem. 4467-T ISCEM. SOBO s kuhinjo n« Pokljuki za Julij in avgust, za dva odrasla. Ponudbe pod »BreB otrok« v ogl. odd. 4478-5 Neredi in spopadi Grčiji Ljubljana je dobro pripravljena Zaupnica Guy Molletu Pariz, 12. marca. (AFP) Francoska skupščina je nocoj glasovala o zaupnici vladi v zvezi z njenim načrtom o posebnih pooblastilih ministru rezidentu v Alžiru Robertu Lacostu. Pri glasovanju o prvi točki vladnega načrta, ki določa uvedbo administrativnih, gospodarskih in soc-iainih ukrepov v Alžiru z odlokom, se je 463 poslancev izjavilo za zaupnico vladi, 62 pa proti. Pri glasovanju o odpiranju kredita z odlokom in o razširitvi zakonov metropole na Alžir tudi z odlokom je za vladni predlog glasovalo 451 poslancev, 72 pa proti. Tretjo točko pooblastil je skupščina sprejela s 485 proti 49 glasovom. Pri glasovanju v celoti o posebnih pooblastilih ministru rezidentu je vlada dobila zaupnico s 455 proti 76 glasovom. V Podnartu Je bila nedavno u-stanovljena šahovska sekcija, ki je že v kratkem času pokazala živahno delavnost. Pod spretnim vodstvom načelnika sekc je tov. Šantla je organizirala šahovski turnir 20 najboljših domačih sadistov. Turnir se zdaj bliža zaključku. Pretekli petek so Pod-narčani od grah na 13 deskah dvoboj s Koprom in zmagali s.7:8 točkam Ce bodo šahisti v Podnartu tako živahno nadaljevali z delom, se bodo lahko kmalu u-spešno uveljavili v šahovskem življenju na Gorenjskem. Ho-kejsko moštvo Jtesenic jo na domačem umetnem drsališču včeraj po zelo lepi igri premagalo v povratnem srečanju nemško moštvo TEV iz Miesbacha s 5:3 (2:1, 1:1, 2:1) Tekma je bila ena najboljših, ki so jih letos igrali na Jesenicah. Domačini so se tako zasluženo revanžirali za poraa 1:5 na nedavni turneji po Nemčiji. Za domače so bili uspešni Kristan Klinar. Čebulj B., Dolinar in Tišler. Pred 1000 gledalci je dobro sodil Božič z Jesenic. 2uro Prvi prvaki v juda • V nedeljo se Je v Beogradu začelo prvo tekmovanje za državno prvenstvo v judo športu, in sicer v lahki in srednji kategoriji. v katerih le nastopilo 23 tekmovalcev iz . Beograda, Zagreba in Ljubljane. Prvaka države sta postala v lahki kategor ji Kapetanovih (Beograd), v srednji pa Maček (Ljubljana). Tehnični rezultati: lahka: Jo- vanovič (Beog.) — Besak (Zag.) neodločeno, Kapetanovič — Jovanovič l:0: srednja: Maček — Ra-k č (Beog.) 1:0. Rakič — Kokanovič (Beograd) 1:0. To tekmovanje se bo nadaljevalo pr hodnjo nedeljo v Zagrebu z nastopi v bantamsk: in peresni kategoriji, končala pa 25. t. m. z nastopi v poltežki In težki kategoriji v Ljubljani. » Nov začetniški tečaj AJK Olimpije za samoobrambo se začne drevi ob 10.30 uri v osnovni šoli na Ledini. Tečajniki — zaželene so tud tečajnice — bodo prede-delali gradivo japonske samoobrambe jiu-jitsu, nakar se bodo najboljši med njimi izpopolnili še v tekmovalni panogi — judu. Vabljen so tudi taki. ki so telesno šibki, pa bi se radi okre-. pili. TELOVADBA Izbirne tekme mladink in članic Preteklo soboto, in nedeljo Je bilo v študijski telovadnici tekmovanje članic in mladink za sestavo republiške vrste V prihod njih tednih bodo namreč medrepubliška tekmovanja ženskih in moških vrst v različnih krajih Slovenije (Šoštanj. Kamnik. Sent-lenart itd.), da b; tako čim več ljudi' navdušili za delo v Partizanu. Izbirno tekmovanje Je pokazalo že kar lepe uspehe vendar pa so bile nekatere tekmovalke premalo pripravljene Vzrok Je treba iskati v pomanjkanju primernih nrnstorov za redno vadbo v zimskem času, v zadnjih tednih pa so preveč pretiravale. Razvese- ljivo je delstvo, da v I- razredu ne nastopajo samo ljubljanske in mariborske telovadke, temveč so se Jim zdaj pridružile še tekmovalke iz Škofje Loke, Kranja. Trbovelj Stražišča in Kopra. Izmed 20 udeleženk (10 mladink in 10 članic) so se uvrstila na najboljša mesta naslednja dekleta: mladinke: 1. Vukič (Kranj) 33.84, 2 Prusnik (Lj. Nar. dom) 33.53 3 Smodiš (Trb.) 32.66: Članice: 1 Poljak (Koper) 35.35. 2. Sedaj (Sk. Loka) 34.80, 3. Stromer fZel Mari 34 o- tcčke Skakalci Ilirije imajo, danes ob 17. uri sestanek v zimskem kopališča. ■»mr—* Naš zaipisnitk m morda srečna zgodba o nepričakovanem lote-| rijskem zadetku dveh mladih judi. temveč samo pogled na življenjsko sposobnost ljubljanskih boksarjev z oziram na najosnovnejše pogoje za redno delo. ta zdaj je v Ljubljani — glede Ivoran za vadbo in nastope ter denarja seveda — pač taho, da vztrajni športniki te vrste nimajo z rožicami posejane ali vsaj gladke poti, ipo kaiteri hi prej ali pozneje lahko prišli v boljšo prihodnost. Poglejmo, kako se Jim godi reaik dan! Borci »Odreda« (35) vadijo v telovadnici Klasične gimnazije. Prostor je .lep, pa vendar n« ustreza za treninge teh športnikov. Svojih rekvizitov — hrušk in vreč — nimajo kje obesiti niti kje postaviti ringa. - O toplih, osvežujočih tuših lahko za zdaj samo sanjajo. Povrh vsega so v •Drostoru pogostni gostje tudi še aru gl športniki, tako da za boksarje ostanejo le 2 (z besedami: dve) uri za redno vadbo. V počitnicah pa so še ob to gostoljubnost. Drugi domači Športni kolektiv t močnimi zdravimi ljudmi — '.Ljubljana« (34» —t pa Je še mnogo na slabštem kakor »Odred«. Fantje- so se zaradi tega skoraj že razšli. Nič nenavadnega, saj se v nehigienskih prostorih — ti so zdravju celo škodljivi — res ne dajo krepiti mlada telesa. Problem prostorov za vadbo še posebej pa za Javne nastope, je ja ljubljanske boksarje zares vsakdanja bol. Samo dobri volji in žilavosti teh mladih ljudi" — njih voditelji bodo že kmalu imeli ihtradi hudih skrbi sive lase — se moramo zahvaliti, da sploh še vemo, kakšne so pravzaprav boksarske prireditve pri nas. Dvoran skratka- ni. Tudi do teh bi se ljubljanski boksarji lahko dokopali — s polno blagajno. Prostor M>ez ogrevanja — pot.iz tega vodi naravnost v* ustanovo z naoi-som »Bolnišnica« — velja 10.009 din. s toplo pečjo pa celo — 40.000 dinarjev! Ali ste morda že kdaj poprej malo razmišljali o glavnih, da ne rečem, usodnih ovirah in težavah, ki preprečujejo, vse večji razvoj tega športa v našem mestu? (0) Ob izpolnitvi svoje 98-letnice nas je po kratkem trpljenju zapustil naš predobri oče vsake pesmi iz ciklusa; še posebej pa so se v glavnem odmoru s ploskanjem pridružili čestitkam, ki so jih hkrati s spominskimi venci izročili Akademskemu pevskemu zboru ob jubileju zastopniki drugih naših pevskih zborov. Zastopniki Akademskega pevskega zbora so nasprotno zahvalili svojemu dirigentu profesorju - Radovanu Gobcu in mu izročili spominska darila. Prav tako je prejel med toplim odobravanjem občinstva tudi lovorjev venec tudi skladatelj Matija Tomc, ki je prisostvoval prvi izvedbi svojega novega dela lier bil z nastopom, kot je dejal, zelo zadovoljen. Pri izvedbi kantate, ki je trajala okrog 2 uri, so razen mešanega pevskega zbora sodelovali kot solisti še baritonist Andrej Štrukelj — Andrejev in basist Janaz Triler, ki je vskočil namesto nenadno o-olelega Zdravka Kovača ter recitator Janez Rohaček, medtem ko je pri klavirju delo spremljal prof. Pavle Sivic. JOSIP NEG0DE Pogreb pokojnika bo v četrtek, 15. marca 1956, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, Trst, 12. marca 1956. Žalujoči: hčerka Milena, sinova Miljutin, Bogdan, snaha Mima. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra MARUR BARTOLI roj. HROVATIČ Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v torek, dne 13. marca 1956, dopoldne, izpred hiše žalosti Irča vas na.pokopališče Smihelj. Žalujoči: sinovi Janez, Jože, France, Tone, Lojze z. ženami; hčerke Lojzka, Rozi, Marija z možmi; sestri Lojzka, Francka; brat Franc, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Irča vas pri Novem mestu, Ljubljana, Toronto, Milvauke, 12. marca 1856. Sporočamo, da nem je umrla naša draga mama. stara mama. sestra in teta Vsem znancem In prijateljem sporočamo, da Je umrl nenadoma naš dobri oče stan oče praded in tast MAKS PAVŠEK st. upokojenec Pogreb dragega pokolnika bo v sredo. 14. marca 1956 ob 17.30 uri iz Nikolajeve mrl vežice na Zalah. Žalujoči sin Maks z družino. Hčerki- Slavka in Mara ter družine Avsec. Milovanovič Milič. Skube in Rogelj Danica. Lj.. Bor. Adlešiči 12 marca 1956. ' Umrla nam je v 90. letu starosti naS-a preljuba, nepozabna predo- bra mama. babica, prababica tašča in teta JULIJA KOBAL, roj. RUMPRET vdova viš. sod. svetnika Pokopali smo našo drago mamo v nedeljo 11. marca 1956 na ljubljansko pokopališče Prisrčna hvala vsem ki ste spremil- našo ljubo pokojnico k zadnjemu počitku darovali cvetje ter nam izrazili ustno oz. pismeno sožalje. Žalujoče rodbine: Kobal. Men-ton. Ogorelec Treppo Bizilj. Ljubljana. 12. marca 1956 Umrla te naga zlata mama IVANA PEČNIK, roj. HVASTJA Pogreb drage pokojnice bo v sredo 14. t. m . ob 17 url iz Janezove mrl vežice na Zalah. Žalujoči: družine Sianisavljevjč, Hvastja Cistar in ostala mnogo-brojna rodbina I-j. Požarevac 12. 3. 1956. Sporočamo žalostno vest da je po mučn bolezni umrla naga nad. vse ljubljena žena. mamica babica. tas6a sestra teta In svakinja ERNA BELIC roj. Koršič Pogreb drage pokojnice bo y sredo 14 marca, ob 15. uri popoldne izpred viškega pokopališča na pokopališče. Do pogreba leži na Zalah v Jožefovi mrliški vežici. Žalujoči; družine Belič Lancoš Tronkar in ostalo sorodstvo. Ljubljana Krani Buenos Aires Vremensko poročilo s Komne 12. tnarca: Temperatura —14 stop. Celzija, lasno veter. 80 cm snega DE C0RTI ANGELA vdova Pogreb drage pokojnice bo v Bredo, 14. marca 1956, popoldne v Varaždinu. Žalujoči: Rafael, Alojvij, Bogdan tn Danilo, sinovi, Angela in Avre-Hja, hčerici, ter Frančiška, sestra, z družinami In ostalo so-ro>ds*tv'o. Varaždin, Maribor, Ljubljana, St. Rupert 12. marca 1956 Umrla Je naša draga hčerka in sestra ! MARIJA TROBIŠ roj. SAMEC Pokopali jo bomo v torek, dne 13 marca 1956 ob 10. url v Gotav- ljah pri Žalcu. 2alujoči: mama. bratje tn sestre Lipovec on Celju, 11. EtL 1956. Nenadoma nas Je zapustil naš zlati in nenadomestljivi Sporočam, da nam Je umrla naša MIROSLAVA NAHTIGAL roj. Dolenc Pogreb drage pokojnice t>o is marca, ob 16 iz Jožefove mrliške vežice na ookopališee Zale. Žalujoča hčerka Karolina V imenu s prednikov Ljubljana 12 marca 1956. Vsem sorodnikom m znancem sporočamo žalostno vest da Je Umrla nafta teta ANA POTOČNIK roj GLINŠEK upokojen ka Pogreb Dokojmce bo v sredo. 14 marca, ob 15. ur» na Mestno pokopališče v Ptuju. Ptuj. Rogaška Slatina dne 12 marca 1956. Družina Glinšek. Zaključila je svoje telesnega in duševnega trpljenja prepolno življenje v 85. letu starosti, moja sestra Zahvala Vsem, ki so našo preblago in nepozabno Seno, mamo in sestro IVANA MAJER roj. PLEMELJ z Bleda Prepeljali Jo bomo v Ljubljano in jo v sredo, 14. marca 1956, ob 15.30 položili v rodbinski grob k večnemu počitku z- 2al iz Andrejeve mrliške vežice. Ljubljana, 12. m. 1956. Univ. prot dr. Josip Plemelj IDO P